Dolenjske Novice izhajajo vfliik četrtek; ako ; : je ta dan piazuik, dan poprej. : :
Ceua jim je za celu leto 10 K, za pol leta 5 li. NaroČDÍua za NemËijo^ Houiio in dru^e evropske države zuaâu 10'5(t K, za. Ameriko 11*50 K. Lint iti <)gÍHRÍ fio pliičujejo iiapifj.
Tito dopÍHe, iiitniéiiîiK» iu oxiiaiiiln Riipi'eí<fitpa tiskarna J. Knijec iihsI,
Novo leto 1919.
Po stari lepi navadi se ob spreiiteiin leta apoininjatiio našili zvestih naročnikov, sotnidiiikov in Citateljev ter jim želimo sreňno in veselo novo letel Trdno se zanašamo, da nam ostanejo zvesti tudi v novem leta, četudi so nas draginjske razmere papirja in vseh drugih .tiskai'skih potrebščin prisilite, da sitio zvišali naročnino na deset kron za celo leto. Saj sami poznate naše težkoče zaradi papiija. V zadnji Številki smo Vam poročali, da moramo list ustaviti, ker ni papirja. Posrečilo se nam pa je, da smo dobili zopet nekaj papirja, toda za veliko višjo ceno, kar naj tedaj opravičnje zvišanje naročnine.
Dolenjci, Slovenci! Zavzctiiimo se za svoje edino glasilo, za Dol. Novice, ki lio-čeje tudi v noveni letu vsestransko ustrezati, da bodo z njimi zadovoljni vsi cenjeni naročniki. Naj nihče ne zapusti našega ta-boia, temveč naj pi'idobi še enega novega pristaša. Pomnimo vsi, da bo šlo v znamenitem letu 1919 za velevažne preosnove v naši novi slavni domovini Jugoslaviji, za preosnove in preureditve, ki bodo največjega pomena za naš narod, za našo novo državo. Prav sedaj bo treba, da smo vsi trezni na krovu, da vsi gibljemo roke, vsi vneto pomagamo pri delu za srečnejšo, lepšo bodočnost našega naroda v novi jugoslovanski državi, katero so nam s tako sijajno hrabrostjo in poži tvovalnoatjo ustvarili nasi nai'odni velikani, mo2je, kateiili ime bo slovelo na veke. Upamo, da so glavno delo že izvišili, da je največji trud že za njimi.
Imamo svojo domovino, lepo, veliko, svobodno. In v njej smo svobodni vsi državljani, ne veČ teptani, ne več zaničevani. Zares, srce se nam širi pi'i misli, da nam ne bo več gospodaril tnjec, da nam ne bo tujec dajal in vsiljeval svojih zakonov, da se ne bo več norčeval iz iiašib krasnih slovenskih šeg in navad, ampak da smo sedaj na svoji zemlji svoji gospodarji, združeni a Srbi in Hrvati. Da, pi-sa in srce se nam širi, ko kličemo letos: srečno in veselo novo leto!
Pii vstopu v novo leto si vsi slovesno obyubimo, da boíemo z netimornim delom pokazati, da smo vredni velikega časa, v katerem smo začeli živeti. To delo moramo vršiti v prvi vrsti z razširjanjem in podpii'anjem dobi'ih listov. Velike so žrtve, ki jih trpi v teh dragih Časih ravno Časopisje in književnost, zares iz-1'edno velike. Zato se trdno nadejamo, da jih bo naše ljudstvo podprlo z obilnim naročevanjem.
Vsi skupaj se tesno sklenimo k novemu deln, k novetiin življenju, k tiovi bodočtiosM, katero nam tako npapolno obeta leto 1919.
Na delo za Dol. Novice! Vsi, posebno Dolenjci, zastavimo vse svoje moči za obstoj in razvoj svojega edinega lista. Naročniki in čitatelji, sotrudniki in dopisovalci, inserentje in prijatelji, poklicani ste vsi za razšiijanje Dol. Novic! Skupno delovanje za skupne interese bo doneslo sku])ni uspeh in blagoslov.
Naj velja vsem zavednim in dobro-mislečim Dolenjcem in Dolenjkam, Slovencem in Slovenkam naš najprisrčnejsi pozdrav z iidano prošnjo: Na pomoč Dolenjskim Novicam prav sedaj v novi ze-dirgent jugoslovanski državi!
Razglasi Narodne vlade SHS v Ljubljani.
Promet s plemensko govejo živino in z govejo živino v gospodarske namene
je v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani prost. Izvažati se sme taka živina iz območja Narodne vlade SHS v Ljubljani samo z dovoljenjem te Narodne vlade. Predpisi o prometu s klavno živino iti o živinskih potnih listih ostanejo še nadalje v veljavi ; tudi živinski sejmi začasno niso dovoljeni. Tukajšiqa naredba o tej zadevi, št. 205 z dne 16. decembra 1918, je s tem razveljavljena. Ljubljana, 30. dec. 1918. Poverjenik za kmetijstvo: A. Kalan 1. v.
Promet s plemensko govejo Živino v gospodarske namene je bil z naredbo
Narodne vlade SHS v Ljubljani, št. ii05 z dne 16, decembia t. 1., proglašen prostim. Edina omejitev je obstojala v tem, da se je moral nakup, oziroma odprodaja te vrste Živine naznaniti zaupniku VnovČe-valnice za živino za tisti okraj. Kakor se pa sliši, zlorabljajo nekateri zaupniki to naredbo na ta način, da zahtevajo od lastnikov take živine »a dovoljenje za o<lpro-liajo po 50 K in še več od glave. To je od takih ljudi naravnost nesramno, da skušajo na tak način izkoi'istiti in neopravičeno izrabljati naredbe Narodne vlade v svoje namene. Opozarja se, da zaupniki nimajo niti najmanjše pi'avice, zahtevati od lastnikov živitie kake odškodnine v ta namen. Lastnik je dosedaj imel le dolžnost naznaniti odprodajo ali nakup plemenske živine, nikakor pa ne prositi za dovoljeiqe, da sme nakupiti ali odprodati. Vsi taki brezvestni zaupniki morajo vrniti vse zneske, ki so jih neopravičeno zahtevali ob izvrševanju te naredbe. Da se prepreči nadaljtia zloraba te naredbe, je Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za kmetijstvo, črtala tačko glede naznanila zaupniku „VnovČevalnice za živino" oziroma županstvu, tako da odslej ni trt^ba nikoiinir več naznaniti odprodaje ali nakupa plemenske živine, razven kolikor se tiČe predpisov glede živinskih potnih listov, ki ostanejo še vedno v veljavi. Iz tega pa je tudi razvidno, kako je nekaterim hudo pri srcu in žepu, ko ne bodo več mogli izsesavati kmeta in ne konsnmenta.
Karte za kadilce. Sedanje karte za kadilce ostanejo do preklica tudi za leto 1919 v veljavi, in sicei' kot legitimacije. Nove karte se bodo izdajale le kadilcem, ki se nanovo javijo in po preilpisih izkažejo. Kadilci smejo na karte prejemati tobak le v tisti trafiki, ki je na nji označena. Karta se bo odvzela kadilcu, ki bi hotel zvijačno za isto dobo dvakrat dobiti nanjo tobak ali ki bi se neupiavičeno po-slnžil tuje karte. Trafikanti morajo, kjer ni odrezkov, nadzirati oddajo tobaka tako, da tiapravijo vsakikrat zarezo v kaito ali da vpisujejo oddaje z rdečim svinčnikom v dosedanji seznam. Trafika se bo odpovedala vsakemu trafikantu, ki bi zagrešil
večje ali ponovne nerednosti pri oddaji tobaka.
Državna zastava in grb. Enakopravnost latinice in cirilice. Belgrad, 23. dec. (Lj. k. u.) V ministrskem svetu je bilo sklenjeno, da se bodo odslej poslaništva in konzulati nazivali uradno: poslaništva in konziilati države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nadalje je sklenil ministrski svet, da se določi kot državna zastava kialjevine SHS (lobojnica s horizontalno razvrščenimi barvami, in sicer tako, da bo zgoiaj modi'a, v sredi bela in spodaj rdeča. Državni gib bo bel dvoglav or<-'l z naprsnim ščitom, razdeljenim na dvoje polj. Gorenje,, večje je zopet razdeljeno na dvoje polj. Na desnem belem je rdeč križ s Štirimi S (srbski grb). Leva polovica ima šahovsko ploščo belordeče barve, razdeljeno na 20 štirikotnikov (hrvatski grb). Dolenje polje kaže grb stare Ilirije (Slovenije), namreč na modrem polju bel polumesec, obrnjeji proti gori, in med njegovima krajcema belo peterožarno zvezdo. Prej omenjena zastava označuje dižavnost in se naj izobeša na vseh državnih in deželnih poslopjih ter na vojnih in trgovskih ladjah. Razen te zastave je dovoljeno upoi'abljati tudi druge narodne zastave. Ministrski svet je nadalje sklenil, da se na vsem ozemljn kraljevine SHS proglasi ravnopravnost latinice in cirilice ter da se vse meščanske in ustavne pravice kraljevine Srbije raz-Šii ijo tudi na vse drugo ozemlje J»go.slavije. Vse te sklepe ministrskega sveta mora odobriti državni svet
Cenjene naročnike lepo prosimo, naj nam takoj odpošljejo zaostalo in novo naročnino. Do preklica še lahko rabite poštne položnice. Kdor se naroči nanovo, níý zapiše na položnico nov. Naročnina je za novo leto 10 (deset) kron. Pohitite pa z naročilom, da Še tahko vporabite položnice, ki smo Vam jih že pred Božičem priložili. Boljše pa je, če se naročnina pošlje po poštni nakaznici, ker dobimo denar poprej v roke. Vse dose-dar\je naročnike še enkrat vljudno prosimo, níý nam ostanejo zvesti tudi v letu 1919,
(1)
Zgodovina fpončišhansIiBga samostana in cerlme v Novem mestu.
Sestavil P. SIfonz Furlsn.
Postavi se v duhu, blagovoljni bravec, 2a pet sto let nazaj v Novo mesto, katero so že takrat tako imenovali ludi po latinsko Neostadium. Ime Rudolfovo se ni oiiranilo, da cesar Josip 11. (1. 1783) je celo prepovedal tako imenovati Novo mesto. Leta 1865. so izprosili rajnega cesarja Franc Josipa ime „Rudolfovo" po ustanovitelju cesarju Rudolfu IV. (7. aprila 1365.) Takrat je bilo mesto kot trdnjava obzidano in je imelo dvojna mestna vrata ljubljanska'in karlovSka, vsaka s svojim čuvajem. V mestnem obzidju je bilo iiiš več kakor danes in pet cerkev: sv. Antona v gozdu ali sv. Florijana, sv. Jurija na Bregu (zdaj dr. Abačičeva hiša), sv. Nikolaja zdaj kapiteljska, .ípitaíska ali sv. JVlartina in sv. Lenarta zdaj frančiSkansIta. [Iv. Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, 1891. P. Virgilius Greiderer, Gerniatiia franciscana 1777 L. 11, § 4,] O tej cerkvi in samostanu hočem tu govoriti in sicer h'o irančiškanskeni samo-
stanu; 1. o poslopju, 2. šolah, 3. knjižnici,
4.	samostanskih predstojnikih in 5. o frančiškanih, ki so umrli v tem samostanu.
I. Frančiškanski samostan.
1. Zgodovina samostana kot poslopje
In delovanje novomeških frandSkanov,
V slovenske dežele so priSli frančiškani v Videm (Udiue), Gorico, Trst, Koper neposredno iz Italije; sv. Anton Pad. je kot pokrajinski predstojnik (provincijal) obiskal samostane vieb mestih in v njih nekaj časa prebival (1227).
Z Bavarskega so prišli na Češko, na Dunaj, v Gradec (1. 1230—1241), v Maribor, Piuj, Slovenji Gradec, Celje, v Ljubljano pred letom 1242. (St. Francisci GlôckleinJgg.XXX.
5.	234.) V Novo mesto so prišli iz Bosne čez Hrvaško, Ko so si Turki podvrgli Bosno, so nekateri frančiškani zbežali na Hrvaško, s Hrvaškega na Kranjsko. Leta 1466. so se naselili pri gradu Gradec med župnijo sv, Martina in Metliko; začeli so zidati samostan Matere božje (P. Virgil, Greiderer I. c. str. 139.) s pomočjo Jurija in KaŠparja gospodov Črno-meljskib, Andreja Hohenwarla metliškega glavarja in drugih; a dela niso še izvršili, že so pridrli grozoviti Turki leta 1469. Bežaii so čez Gorjance v Novo mesto in stanovali v zasebni hiši. Prosili so cesarja Friderika IV.,
da bi jim dovolil zidati samostan v Novem mestu. Cesar priporoči 1o prošnjo metliškemu glavarju Hohenwartu in Andreju íereníinškemu škofu kot namestniku oglejskega patrijarha. Imenovani škoi usliái prošnjo v pismu dne 31. oktobra 1469 in vso zadevo izroči ko-stanjeviškemu opatu Egidiju. To ustanovno pismo se glasi v slovenski jezik prevedeno: Andrej, po božji in apostolskega sedeža milosti škof ierentinski in namestnik našega svetega očeta v patrijarhatu, oglejske Škofije vikarij in voditelj v duhovnih in svctnili rečeh častitemu gospodu, redovniku, opatu samostana Sv, Marije pri Studencu poleg Kostanjevice cistercijeiiskega reda, prijatelju in našemu preljubljenemu komisarju, našemu pooblaščencu, da vse izpelje, pozdrav in pre-srčno naltlonjenostl Po pismu presvitlega gospoda cesarja, katero smo pred nekaj dni prejeli, smo zvedeli, da so bogoljubno živeli frančiškani v samostanu Matere božje na otoku (polotoku) blizu Metlike in dobra dcia opravljali. Ta samostan so zdaj z ognjem pokončali Turki, sovražniki našega imena in naši najhujši neprijatelji in tam ne morejo veČ prebivati. Jako želijo, da bi smeli, pregnani iz svojega stanovanja, sprejeti neko kapelo sv. Lenarta v mestu Rudolfovem in z našim dovoljenjem poleg nje sezidati samostan, da bi tam bolj prosio in mirno Bogu služili. O tem
je sporočil nepremagljivi cesar in njegov svetnik presvitli gospod iu metliški glavar Andrej, da bi dovolili to tako sveto delo; to prošnjo sprejmemo kot zapoved in želimo spolniti njijuno prošnjo, kolikor premoremo v Bogu, ker je njihova prošnja dovoljena in poštena, posebno, ako se oziramo na Čisto in pobožno življenje in ko skušajo s čudovito ljubeznijo, z nočnimi in dnevnimi molitvami in s primernimi pridigami ljudstvo pripeljati iz teme k luči, iz smrti k življenju, ki je Kristus. Zaradi velike oddaljenosti in mnogih opravkov zadržani, ne moremo osebno izvršiti tega dela, ga zato izročimo tebi, o katerem v Bogu zaupamo tvoji zvestobi, razumnosti, svetemu Življenju in učenosti. Zato s tem pismom, tebi izročimo, naložimo iri zapovemo, da dobrohotno in v pravem času dovoliš in privoliš uže večkrat imenovanim bratom sprejeti drug samostan, kjer koli bi hoteli, ako bi prejeli pisano dovoljenje rimskega papeža v njegovo ali bratov korist, s privoljenjem dutiovščine in ljudstva mesta Ludolfovo v oglejski škofiji, sprejeti to cerkev (sv. Lenarta) in ustanoviti samostan samo, da ne bo v škodo drugim. Naš namen namreč ni ravnati zoper pravice drugiii, temveč skrbeti za občni blagor; nalagamo ti s svojo oblastjo, da jim dovoliš in privoliš sprejeti cerkev sv. Lenarta in poleg sezidati samostan
Dolenjcem ob novemu letu!
Strali in třepet težltiU preizkušenih vojnih let je minuli — Iz pepeliiih razvalin nektlanje Slovanom smitiio sovražne Avstrije vstal je kristalno čist diatleiti slobode zatiranih narodov! Čas pravice razbil je za veke Četlo krutih krvoločni kov in storil konec nasilnosti iiiiperijaliziiial
Velikodušna prekooceanska Amerika in ž njo nje mogočne zaveznice ustvarile so iz nas hlapcev slobodno Jugoslavijo 1
Dolenjci! Li moretiio biti srečnejši mej srečnimi kot sedaj?! — Valpetovega biča vajeni klonili smo svoje uboge izmučene ude, ponnjali tlaki pokorne moči onit«, tla nas izrabijo v koristi piistraciosti in zmote!
Dolenjci ! Ne smemo zabiti onih dnij, a zabiti ne smemo naših pleinenitih osvoboditeljev ! Usoda pravičnosti je hotela, da smo krvni brafje juga Srbi, Hrvati in Slovenci združeni v eno telo, da je spojena kri enega naioda zopet v kri enega telesa !
V	tej veliki dobi, ko preživljamo svetovne preobrate, preobrate človečnoijub-nosti in pravičnosti nimamo dosti besed, da izrazimo svoje duševno razpoloženje.
Čas beži naglo in ž njim njega dogodki, da jim komaj zamoremo slediti. Pri tem pa ostajamo Dolenjci skoraj mlačni gledalci tega velikega časa! Morda so očitki pretirani, toda bolje, da priznamo lastne napake dovolj zgodno nego prepozno. V teb velekritičnih In za našo ljubyeno Jugoslavijo tako usodnih dneh naj bode naše voščilo, prošnja do vseh pogtenomislečih Dolenjcev: V slobodni demokratični Jugoslaviji strnimo vse svoje duSevne in telesne moči, dehijmo složni brez razlike poklicev in strank v nje dobrobit, služimo ji do uresničenja narodnostnih pravičnih stremljenj, da zgradimo lastni dom, dom pravičnosti in bratske ynbezni. In v to pomozl Bog! —n.
Dopisi.
Iz Toplic, Narodni praznik. Praznik ujeditijenja SHS se je — kakor drugod — tudi na Toplicah obhajal dne 15. decembra t. 1. z vso slovesnostjo, kolikor je v sedanjih razineiah sploh največ mogoče. Narodna dekleta so se ves teden preje pridno pjlpravljale, da bi ta praznik, prvi v zedinjt^ni Jngoslavlji, kar najsloves-neje praznovale. Napravljale In piiprav-Ijale 80 si narodne noŠc. Koliko je še te obleke, oziroma ostankov teh oblek in sploh oprav še spravljenih ali zavrženih med neiabno šaro! Koliko te narodne dragocenosti se je pogubilo — res škoda!
V	soboto večer je na gi iča nad Toplicami gorel velikanski kres, oznaiqajoč
bližnji in tudi oddaljenejši okolici praznik našega vstajenja in osvobojenja iz suŽnosti. Pevski zbor bi'alnega in pevskega društva pa je zapel na kopališkem ti'gn in mostu več pesmi. Svečanost so povečali mnogobrojni streli na Toplicah in okolici.
V nedeyo je lili ki'aseii dan. TopliČani so tekmovali med seboj, kdo bo bolj okrasil svojo hišo. Vse Liše in vsa okna so bila odeta v zelenje in v narodnih barval). ReČI smemo, da dolenjske Toplice še nikoli niso bile tako praznično odete kot stjdaj. Vsakemu posamezniku je radost sijala Iz obraza. Vsakdo se zaveda, da so okovi suženstva pretigani, da je na svoji zemlji svoj gospod — svoboden državljan svobodne Jugoslavije.
Ob 10. nri je bila slovesna sv. maša. Že mnogo pred 10. uro se je zbrala na določenem prostoru šolska mladina z malimi narodnimi zastavicami,M:irijîna drnžba, dekliška in mladeniška, bralno in piivsko društvo, orožništvo, obč. zastop tei" požarna bramba z zastavami, da skupno odkoi'akajo v cerkev, ki je bila nabito polna občinstva. Pred sv. mašo je g. župnik s prižnice prebral zbranim ntanifest Narodnega veča in odgovor regenta Aleksandra. Po službi Imžji je zapel cerkveni pevski zbor in z njim vsa cerkev našo lepo himno „Lepa naša domovina'', ki se je ob tej priliki prviki'at pela v topliški fai'nl cerkvi.
Po sv. maši se je napolnil prostortil trg z občinstvom. Na vzvišeni prostor pod slovansko lipo je stopil bivši vojni knrat g. dr. Kulovec ter z vznesenimi besetiatni razjasnil zbranim zgodovinski pomen današnjega praznika. Po slavnostiiem govoru je pevsko društvo zapdo naroilno himno „Lepa naša domovina", nakar su je jel pomikati dolg sprevod po topliških ulicah, na čelu juu Štirje jezdeci na konjih. Pestre so bile v sprevodu narodne noše nai'odnih deklet Ko se je spj'uvod vrnil na trg. so zapfli pevci pesem „Slovenec, Srb, Hrvat". S to pestmijo se je zaključila javna proslava narodnega praznika.
Popoldne je bilo v šoli javno predavanje bralnega in pevskega društva. Nad-uČitelj g. Matko je predaval o preteklosti zatiranega našega naroda in zakaj se veselimo osvobojenja — učitelj Gregore pa o zgodovini Srbov, njih i'ešitev íz'tur.ške stížnosti ter o dinastiji Karadžoi'dževićev.
Iz Toplic. Po štirih dolgih letih grozne svetovne vojne se je na Toplicah zopet oživelo delovanje bralnega in pevskega društva. Na obtuieni zboi'U, ki se je vršil v začetku meseca decembra, je nanovo pristopilo nad 100 članov, pi-ijateljev petja, glasbe ter Ijmlske Izobrazbe. Delovanje takih društev je posebno v sedanjem času nujna potreba, — Topllško petje je Že od nekdaj splošno znano, dolžnost društva je,
ta dober glas obdržati ter se v petju Še spopolnlti. V društvu se bodo vršila redna društvena ter tudi javna predavanja ter se prirejale gledališke predstave. Prijatelji narodnega napredka, podpirajte prepotrebno diuštvo!
DomaČe in iuje novice.
50 letni jubilej je obhajal v frančiškanskem samostanu v Novem mestu brat g. Lovrenc Kovačič dne l.jaiiuaija. Tega dne je bil namreč leta 1869. preoblečen v redovno obleko sv. Frančiška in sicer tudi v novomeškem samostanu, v katerega je stopil 1. 1867. Takrat je bil gvardijan P. Rafael Klemenčič. Naš sivolasi slav-Ijenec, ki je vkljub svoji visoki starosti Čii, zdrav in veselega značaja, je doma iz Komena na Goriškem. V dolgi ilóbi svojega bogoslužnega življenja je doloval br. Lovrenc v Nacarelu na Štajerskem, v Isti'i, na Hrvatskem in zadnjih 17 let na Brezjah. Od oktobra 1918 pa prebiva zopet v Novejii njestu. Bt)g ga obi'ani, da bi zdrav obhajal tudi 50 letin'co redovne obljube!
t Božićnica v javni ženski bolnišnici v Novem mestu se je pi'aznovala na prav lep način. Pi'imarij g. dr. St.i-ašek je imel času ))rimei'en nagtivoi- na bolnike in osobje. Povdarjal je. zakaj so i'avno letos božični prazniki tako veličai<tni in lepi ter končal svoj gt)vor s slava klicem na Nj. V. kialja Peti a. Gg. pevke so zapele pa)' večno lepih božičnih pesmi, na kar so se razdelila darila. Božično drevo je bilo zelo bogato ozaljšano in nizsvijiljeno. Bolniki so se daril zelo razvestjlili ; na svet,i večer in oba praznika so imeli priboljšek k hiaiii. Da se je zamogla prLi'editev sploh vršiti, se je zahvaliti vsem p. ii. darovalceiti prispevkov, gg. pevkam in njih g. pevovodji; pred vsem pa gdČ. Kiisšei in Sekula, kateri ste tako marljivo iiabij'ali prispevke. Vseni skupaj in vsakemu posebej lepa hvala.
Protestni shod je priredila Jug. dem. stranka v nedeljo 29. decembra ob 3. ml popoldne v gimnazijski telovadnici v Novem mestu. Govoril je g. dr. Ivan Tavčar o boleznih, ki so se zajedle s svojimi kalovi v itilado telo naše Jugoslavije. Shod je bil dobro obiskovan in govornik z velikim priztianjem pozdravljen.
Silvestrov veèer. Narodna čitalmca v Novem iimstu je priredila svojim članom v Nai'odnem doitiu na Silvestrov večer veselico s prav skrbno izbratiim sporedom. „Napoleonov samovar", burka v enem dejanju, je učinkovala presenetljivo dobro na vse navzoče. — Slika s spremljajočim tamburaškim zborom: „Na Brdu Kalimeg-daini pri Belgradu", izvrstno uredil in spisal visokošolec g, Ant. Podbevšek ; be-
sedilo v srbohrvatskem jeziku. Ta slika je žela vsestransko priznaiqe in pohvalo pri občinstvu, katerega je bita čitalnična dvorana natlačeno polna. — Na to je sledila prosta zabava s plesom, ki je trajala v rano novoletno jutro. Vrlo so se odlikovali pri sliki, kakor pri prosti zabavi tamburaši. — O polnoči je bil pozdravni govor novemu leta. Krasen govor g. prof. Majcena je bil sprejet od poslušalcev z navdušetijetti in viliairiim odobravanjem. — Na novega leta dan se je prireditev z istim dobrim uspehom ponovila, da so se je zamogli udeležiti tudi neudje čitalnit;e. Oba večt^ra je električna razsvetljava Izborno delovala.
Plesni venček prirede novomeški vi-sokošolci v novomeškem Narodnem domu
V	nedeljo 5. prosinca ob pol 8. nri zvečer. Dostop imajo učenci in učenke plesnih vaj, njih svojci in povabtje.nci. Plesni red obsega 14 mičnih plesnih točk. Vstopnina za rodliino 5 K, za posamezno osebo 2 K.
Vodnikova stoletnica. Dne 8. januarja 1919 praznuje slovenski narod stoletnico siinti prvega svojega pesnika Valentina Vodnika. P(fvei'jetiištvo za uk in bogo-častje odreja, da se proslavi ta dan v vseh šolah s primerno šolsko slavnostjo. Z ozirom na to, da je v tem šolskem leta odpadlo ])remnogo .šolskih dtii, naj se po Šolski slavnost! pouk nadaljuje.
Božičnica došlému srbskemu moštvu se prir«(ii na praznik sv. Tieh kraljev, 6- prosinca, ob 3. in'i popoldne v Narodnem domu Srbi obiiajajo namreč svojo božićnico 6. januarja.
Za referenta za bogoÈastje pii po-verjeništvu za uk in bogočastje y Ljubljani je bil imenovan od Narodne vlade Č. g. dr. Zore.
Umrl je dne 27. decembra č. g. Janez Plevanič, župnik v pokoju v Vel. Gabru, župnije Šr.. Vid pri ZatiČini. Pred vpoko-jenjetii je dolgo vrsto let plodonosno žnp-iiikoval v Botoski pri Toplicah. Ljudstvo ga je naiavnost častilo in ljubilo. Saj mu je bil ne samo najboljši dušni pastir, ampak tudi velik dobrotnik v telesnem ozini. Bil je izvrsten zdravnik. Naj mu Bog v večnem raju obilno poplača njegovo blagoslovljeno delo na zemlji!
Umrla je v ndadostni dôbl 23 let v Kandiji pri Novem mestu gospodična Roza Oniahen po ki atkl mučni bolezni 21. dec. ter bila 23. dee. pokopana na šmihelskem pokopališču. Blagor njeni duši!
Mestna hranilnica v Novem mestu.
V	mesecu decembru 1918 je 399 strank vložilo 683,904 kron 33 vin.; 184 strank vzdignilo 205.746 K 43 viti.; torej več vložilo 478.157 K 90 vin.; stanje vlog 8,046.223 kron 61 vin.; denarni promet 3,631.689 kron 87 vin.; vseh strank bilo je 812.
in z božjim blagoslovom izvrševati in opravljati tudi druge reči po svo i volji. Marljivo tedaj pazi na to pooblasti o, za katero te prostovoljno pooblastimo, da ga tako modro in vestno sprejmeš, da bo tudi doseglo svoj namen, občni blagor, in tebe vsi enoglasno priporočevali, mi pa da bomo v prihodnji večnosti neumrljivo plačilo prejeti zaslužili. Tako naj bo odločeno in za večne čase naj trdno velja vse, kar boš ti osebno obljubil, storil, opravil in izpeljal, kakor da bi mi osebno naredili. V potrjenje tega in v resnično spričevalo imenovanega smo napravili to pismo in smo zapovedali škofovski pečat nanj pritisniti, Dano v mestu Avstrije v pajaci našega stanovanja zadnji dan oktobra v šestem letu papešiva našega gospoda Pavla II. po božji 3revidnosli papeža (leta 1469). (Greiderer . C. str. 105,)
Dne 7. januarja 1470, v nedeljo, je prišel kostanjeviški opat Egidij v Novo mesto; zbralo se je veliko ljudstva, duhovščina, meščani, ob 9. uri pred slovesno mašo; cesarski notar GaSpar Fabiani, metličan in duiiovnik oglejske škofije je javno prebral imenovano pismo. Nato je opat s privoljenjem duhovščine in meščanov izročil cerkev sv. Lenarta frančiškanom in zapel Te Deum, Tebe Boga hvalimo. Tej slovesni izročitvi so prisostvovali : župnijski vikar Audrej Rodanaj (na-
mestnik mirnopeškega župnika; cerkev sv. Nikolaja v Novem mestu je bila takrat še jodružnica mirnopeška) metliški zapovelnik Hann, topliški župnik Liehtl, Jurij, novomeški kapelan bratovščine presv. Rešnjega Telesa, duhovnik Klemen v Novem mestu, metliški duhovnik Martin in druga gospoda, ki so bili priče predaje cerkve sv. Lenarta in zemljišča okoli nje.
Kakor hitro je vreme dopuščalo, so začeli pripravljati prostor za samostan poleg imenovane cerkve. Vdova Elizabeta Snopočan, gospa v Črnomlju, prejkone sestra črnomaljskih gospodov Jurija in Gašparja, ki sta' zidala samostan v Gradacu pri Metliki je kupila osem hišic in tri vrtove poleg cerkve svetega Lenarta. Prva hiša je bila mesarja Ktišana, druga družbe rokodelcev (celiovcev) pri cerkvi sv. Nikolaja, tretja Neže Sukna, vdove krojača
adiča, peta Urbana ača Andreja, sedma urija, moža Zofije.
Anžeta, četrta Urbana Zu Veberja (tkalca), šesta kro čevljarja Aiiacija, osma Vrte so prodali: Maks Badeř, .lurij Sodar'in Jože Pangrc. Za vse to je dala imenovana gospa okoli 500 goldinarjev in podarila frančiškanom. Ta kup inpodar enja potrjuje pismo mestnih sodnikov in sve nikov dne 1. niaj-nika leta 1472.
Takrat je podarila samostanu vdova grofinja Barbara Paradeiser, rojena Linhart,
njivo na nasprotni strani Krke, ki je še sedaj samostanska, V tem pismu dne 1. majnika leta 1472. je imenovan tudi samostanski predstojnik namreč p. Andrej. (Chronicon Conv. Neostad. pag. 13.)
Te hiše so podrli, postavili novo cerkev posvečeno Materi božji in sv. Lenartu, poleg nove cerkve so sezidali čvelerokoten samo-stanček v sredi z dvoriščem in vodnjakom, ki je še ohranjen.
Samostan so začeli zidati že leta 1470., končali so ga teta 1471.; vanj so se preselili leta 1472., kakor je napis nad samostanskimi vrati. Sob je bilo 12 za samostansko družino, za p. provincijala in njegovega tajnika, soba za bolnike. V pritličju je bila kuhinja, obed-nica, .lekarna, knjižnica.
Do leta 1494. je opravljal službo božjo v Novem mestu niirnopeški župnik po svojem namestniku, vikarju, ki je stanoval v Novem mestu. Na prošnjo rimsko nemškega cesarja Friderika IV. je papež Aleksander VI. povzdignil novomeško cerkev sv. Nikolaja v kolegijatno dne 30. aprila 1494. V začetku so bili imenovani 4 kanoniki z dekanom; ta dekan je bil arhidijakon za vso Dolenjsko. Prvi dekan je bil Mihael Steriekar. (Chronicon Conv, Neost. pag. 62.) Prvi prošt je bil imenovan leta 1510. in sicer Jurij Zlatkonja, ljubljančan, izvrsten muzik, dunajski škof, je
iridobil novomeškemu kapileljnu grb zlatega tonja, (Vrhovec, 1. c. str, 220.
Cesar Maksimilijan 1. je dne 16. oktobra leta 1509, ustanovil mesto prošta, dekana in II kanonikov. Francozi so razpustili novomeški kapitelj leta 1810.
V tem stoletju so umrii v tem samostanu: brat Fmnčišek iz Burgundije doma dne 9, februarja. Častitljivi p. Janez iz Gnutndena, izvrsten spovednik, ki je jako ljubil redovno uboštvo, umrl dne 12. aprila leta 1490. Brat Erhard je umrl 25. marca 1498. O starosti teh treli redovnikov ni nič zapisanega v zapisniku mrtvih frančiškanov hrvaško-kranjske pokrajine ali redovne provincije. (Necroiogium Provinciae S. Crucis Croatiae-Carnioliae ab anno 1490.)
Samostanski predstojniki ali gvardijani v tej dobi so bili:
P. Andrej, novomeŠčan, izvrsten slovenski pridigar, leta 1472,
P. Mihael iz Ljubljane, izvrsten pridigar, leta 1505.
P. Sebastijan, izvrsten slovenski pridigar, leta 1508.
P. Ludovik z Dovjega teta 1511.
P. Sebastijan v drugič leta 1512.
P. Pavel iz Pferdesbeima 1.1513—1515.
P. Pankracij iz Novega mesta 1, 1517. (Chronicon 1, c. L str. 550'.)
Ženska podružnica diožbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu jg prejela na brzojavko laalju Petru L sltiieôi odgovor: „Njegovo VdiŠ. kialj Petar in Njegovo kralj. VisoiSaiistvo regent iirestoloiiasledtiik. Aleksainler izi'ekata za pi'elepi pozdrav povodom pra/iiiika našega njeditijenja svojo prisrčno zahvalo ter se čatita eno s celim narodom, ki se veseli ujedinjenja svobodne Jugoslavije. Po najvišjem nalogu šef dvorske kancelarije BalugdŽió."
Obrtno nada^evalne $ole na Kranjskem. Vseh obrtno nadaljeviiltiih šol je bilo do sedaj 26. Pouk se je v vseh že zaćel, samo v tiovotiieški se ne. Zato prosimo gospoda nadzoinika šol, I. Šiibic-a, naj potrebno ukrene, da ao bo po novem letu tudi na novotneški obrtno nadaljevalni šoli za vajence pouk zafiel, ker jo to neobhodno potrebno,
„Narodnemu svetu" — Žužemberk.
Njegovo Veličanstvo kralj Peter in Njega ki'aljevska Visokost rtigent. pi'estolonasled-nik Aleksander izrekata xa prelepi jiozdrav povodom pi'aztiika našega ujedinjenja svojo prisrčno /.alivalo, ter so čutita eno s celim narodom, ki se veseli ujedinjenja slobodne Jugoslavije. — Po najvišjem nalogu šef dvorske kancelarije: B«higdjić.
Narodni davek so še nabrale učenke dekliške šole v Novem mestu v znesku IS kron 4 vinarje.
Srbski vojaki na Dolenjskem. Na novega leta dan so došli trije oddelki srbskega vojaštva v Novo mesto. Eden oddelek se je nastanil v slan gimnaziji, dragi oddelek v šoli na Grtun in tietji je odkorakal v št. Jernej in Kostanjevico. Srbski vojaki, ki so bili povsod sprejeti z navdušenjem, so čili in évrst.i fantje in možje s prav siitipatičnim občevanjem. Vojaštvo nam je pa tudi Kares potrebno saj toliko časa, da se novodrŽavne raz-mei'e urede; kajti boljševíški duh je zašel tudi že v dolenjsko luirno ljudstvo, prinešen po nekaterih iz vojne se vrnivših nerazsodnih in nahujskanih vojakih. Takšnih žalostnih in vse obsodbe vrednih slučajev smo imeli na Dolenjskem Že več, kakor: v Št. Jerneju, v Semiču, v Kandijî, in na novega leta dan v Novem mestu, kjer so hoteli zapeljani ljudje clč sodnijo strmoglaviti. Le odločnemu nastopu našega orožništva se je zahvaliti, da ni prišlo do dejanskih napadov. V eni mali uri so Žendarji zopet vse mesto iztrebili neprijaznih obiskovalcev in hujskaííev, katerih je bilo precejšnje število moških in žalibog tudi ženskih. — Torej bratje vojaki Srbi: dobro nam došlil
Narodni davek. Občina Toplice je poslala po svojem g. županu Iv. Pezdircu prispevke za narodni davek, ki jih je nabrala pri svojih župljanih v znesku 906 K in 20 vin. Ùast zavednosti! Prosimo, naj še druge občine novomeškega sodnega okraja kmalu sledijo s svojo domoljubno dolžnostjo.
Narodna vlada odstopita. Ker se je ustanovila skupna vlada v Belgradu, so podale vse pokrajinske vlade v zmislu parlamentarnih običajev demisijo. Tudi Narodna vlada v Ljubljani je odposlala dno 23. dec. zvečer v Belgrad nastopno brzojavko: Ministrski predsednik Protic, Belgrad. Udano pozdravljajoč imenovatrje centralne vlade, polagajo člani Narodne vlade SIfS v Ljubljani na razpolago svoje mandate, sprejete od Narodnega ' veča. Prosim, da predložite to skupno demisijo Njegovi kraljevi Visokosti regentti Ale-ksandiu v blagohotno odločitev. Predsednik Josip Pogačnik. (Sledijo imena poverjenikov.)
Imenovanje. V seji Narodne vlade dne 23, det;, so se izvršila nastopna imenovanja: Okrajui glavar Franc Župnek za vladnega svetnika, vladna tajnika Pavel Svetce v Krškem, dr. Franc Vončina v Novem mfistu, nailkomi.sar dr. Leopold Žužek in vladni tajnik dr. Bogumil Se-iiekoviČ za okrajne glavarje; oki'ajni'ko-niisai'ji dr. Al. Grcgorin v Novem mestu,
dr. Marko Ipavic v Slov. Giadcn in dr. Feliks Lajnšič v Mariboru za vladne tajnike. Nadalje se je sklenilo, da se prevzame v službo vpokojeni okrajni glavar LašiČ in vpokliče v službovanje k Narodni vladi v Ljubljani.
Nedeljski počitek, Narodna vlada SES je izdala dne 28. novembra 1918, U. L. št. 15, naredbo, glasom katei'e so stopile v veljavo dne 28. nov. 1918 zopet vse zakonite določbe o uravnavi nedeljskega počitka v obrtnem obratovanju. Gretiiij trgovcev opozarja svoje Člane na to naredbo s pripomnjo, da je zopet uveden popolen nedeljski počitek. Izvzeti sta samo nedelji pred sv. Miklavžem in pi'ed Božičem in pa nedelja, Če pade nanjo praznik sv. Jožefa. — (Nedeljski počitek tedaj ni prostovoljna odredba posameznih trgovcev, ampak je zakonita določba vlade SHS, kateri se nioi'a ukloniti vsak ti'govec in obrtnik, sicer zapade kazni. ]n ta vladna odredba velja lavnotako tudi za Novo mesto, kar naj blagovolijo upoštevati vsi ti'govci in oltrtniki.)
Srbski bataljon v Ljubljani. Dne 22. dec. je dospel v Ljuliljano bataljon
4.	srbskega pešpolka, ki je bil dozdaj v Solnim. Nadalje je istočasno prispel v Ljubljano na Čelu svežih sibskib čet polkovnik Milan PribtČević, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za osvoboditev in ujedinjenje naše domovine. Sprejem v Ljubljani je bil sijajen in prisrčen.
Odnesla je NovomešČanom narasla boljševiška reka Krka za novo leto del kopališča in sicer basen za prosto kopanje. Velika stvar je dobro plavala po sredini Krke, za seboj pa ' puščala sode, ter je neovirano preskakovala jezi na vodi. Kje se je ustavila, se ne vemo, ker se ni nihče brigal za njo.
Dolžnost vsacega hišnega gospodarja je, da do 7. ure zjutraj potnete sneg ali blato saj dober tneter pred svojo hišo. To je občinska postava, ki se mora upoštevati ne da bi še morali opominjati na to občinski stražniki. Ta zapoved velja za vse gospodarje. Če imajo pred hiŠo trotoar ali ne. Pot za občinstvo mora biti prosta.
Glas iz občinstva. Ne godrnamo radi brez vzroka nad stvarmi, ki se godé pred nami in z nami, saj so posledice vojske grozote, toda naš vojni kruh je pač vsak dan revnejši in vedno bolj neužiten — grenak, kisel, poln slamnatih smeti itd. Na novega leta dan je rekel neki posestnik iz dežele: „Meščani ste pa zares reveži, da tnorate jesti takšen kruh." Ali se zares no da na en ali di ug način kruha zbolj-šati ? — Prijatelj, opazuj sedarqi kruh s povekševalnim steklom, Ěe imaŠ sicer slabe oči in sodi sam !
„Novi člani društva „Kranjska hranilnica" so: 1. Bleiweis-Trsteniški Demeter vitez pl. dr., dež. zdravstveni nadzornik,
2.	Erker Josip, kanonik, mestni župnik,
3.	Jovan Janko, ravnatelj vojno žitnega zavoda, 4. Kalan Andrej, i)relat, kanonik,
5,	Knez Ivan, predsednik ti'govske in obrtne zbornice, 6. Kristan Anton, ravnatelj, 7. Lilleg Alojzij, trgovec, 8. Pollak ]iarol sen., tovarnar, 9. Sattner Hugolin P., župnijski upravitelj, 10. Souvan Leo, trgovec, 11. Šiška Josip, kanonik, 12. di'. Tavčar Ivan, odvetnik in župan, 13. dr. Triller Karol, odvetnik, podžupan, 14. Urbane Feliks, trgovec.
Zagoneten umor v Ljubljani. Pred tednom dni so našli na stopnjieah III. nadstropja v hiši meščanske imovine mrtvega poročnika Štritofa. V svet je prišla vest, da je poročnik Štrit.of uiurl za poškodbami vsled padca. Obdukcija jia je dognala, da je stjii't nastopila vsled težkega udarca po glavi s smrtonosnim orodjem. Čudno je, da so našli Štritofa na stopnišču III. nadstropja mitvcga, medtetii ko so njegovo suknjo in klobuk dobili v sobi II nadstiopja, kjer se jo nahajala družlia dam in gospodov. In ta družba je bila zbrana Še takrat v II. nadstropju, ko j«
Štri tof umiral na stopnišču. Po Ljubljani se širijo najrazličnejše vesti.
Zgodovina frančiškanskega samostana in cerkve v Novem mestu, „Dol. Novice" so do zdaj priobčevaie tie samo vsakdanje domače novice, temveč tudi lunogo jako koiistnega za napredek o umnem gos])odarstvu. PriJiašale so spise, za naše slovstvo jako važne, kakor: preč. g. svetnika Iv. Šašelja în diugih čislanih go-s|»odov. ii novim letnikom pa bodo prinašale zgodovino frančiškanskega samostana v Novem mestn, edinega na Dolenjskem. Dolgih 446 !et že Živijo v njem frančišiiani, rndovniki prvega reda svetega Frančiška Seriifinskega. 5Î ljudstvom so živeli in za izfbražetije ljudstva so delali V cerkvi in šoli, doma in po župnijah; zato bo zanimala ta zgodovina ne samo učitelje zgodovine, temveč tudi meščane in priprosto ljuílstvo.
Stotnik Henrik pl. Obereigtier 17. peš-polka, 5. p. kompanija, je bil 26. novembra 1914 raivjen na roki in nogi na prelazu Dtikla v Galiciji in nato vjet. Lečil se je potem v rezervni bolnici v ZIoczowu, ki je bila tedaj nastanjena oiidi v gimnazijskem iio-slopju. Dtie 20. jatiuarja 1915 so ga odpeljali naprej. Ta dan ga je še videl neki vojak na kolodvoiu v Podwolocziski, pozneje pa ni bilo več glasu o njem. — Naprošam prav iskreno vse, ki so se vrnili iz ruskega vjetništva, da mi sporoČe nst-meno ali pistjiemo, ako in kaj jim je znano o mojem sopi'ogu. Elza pl. Oliei'eigner' Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, IL nadstr.
Vreme. Mesec prosinec bo od l.do 8. neprijeten, snežen in mrzel, vmes veliki nalivi; nato pride huda zima, ki bo trajala le nekaj dni, ker oil 11. do 17. že zopet dežuje; potem pa nastopi še boy nestalno, veterno, sneženo, megleno ter nezdravo vreme do konca meseca.
Raznotero.
številka 13. srečna v Jugoslaviji.
DruŽitisko ime Wilson AVoodiw štejo 13 črk. Wilson je bil 13. predsednik univerze, na kateri je deloval 13 let. Ijeta 1913. je bil izvo\jen za predsednika Zedinjenih držav. Njegova bči mis Jessie je 13. zaročenka, ki se je poročila v beli hiši. Pri njeni ženitovanjski svečanosti je bilo 13 gostov, 13 slug in 13 električnih svetilk. K oltai'ju jo je spremilo 13 devic. In ta največji mož Wilson, pri katerem igra številka 13. srečno vlogo, prinese celi Kvropi srečo in veselje. Torej proč s strahom pred 13. številko!
Italljaiii proti Wllsonu. AVilson je, kakor znano, odložil svoje potovanje v Italijo. Prišlo je do konflikta med zastopr nikom italijanskega imperializma z zunanjim ministrom Sonninont in zastopnikom svetovnega deinokratizma predsedtiikom Wilsonom. Toda Wilson bo prišel v Italijo. Kot uvod njegovem-u prihodu ga je pričela italijanska publicistika pokrito in neprikrito napadati. Tako piinaša oticiozna „Tribuna" Članek, ki je naslovljen; „Bog nas varuj naših prijateljev", v katerem je jasna ost pi'Oti velikemu predsednika severnoameriške Unije. Da pa hujskajo italijanski imperialisti ljudstvo in posebno vojaštvo proti Wilsotiu, je že vsakemu dobro znano. Italijanski vojaki in tudi častniki v zasedenem jugoslovanskem ozemlju le preradi kriče: „Abasso il Wilson!'* ter smešijo in sežigajo javno podobe velikega glasnika svobode. Tako so italijanski častniki dne 15. decembra v Št. Petru WiUonovo sliko na drobne kosce raztrgali. Nekje na Goriškem je rekel v pogovoru o vojski in un'ru eden izmed italijanskih častnikov, da ho tudi Wilson poginil (ci'eperà anche il Wilson), in potem bomo napravili tako, kakor bomo hoteli. — To jc plačilo italijanskega „kulturnega" naroda ouemu možu, brez katerega ne bi Italijani nikdar prišli iz zagate. Toda Wilson je pi'evzvišcn za tako blatenje.
Koliko je vredna srebrna krona, goldinar in tolar? Po dosedaj doSlih naj-novfíjšíh poročilih so dobi za 190 kron 100 nemških mark, — Še slabše je z liašiiii ])apirtiatim denarjem v antanttiih dižavah. — V Amej'iki vetja 1 dolar, ki je stal preje okoli 5 kron, nič manj kot 20 kron. Toiej podražitev za 4007o' — Švicarski frank beleži 3 ki'one 70 v proti 95 vinarjev, to je 390 odstotkov dražji. — Ilolanski goldinar stane 6 kron 50 v, to je 350% di-ažji, kot pred svetovno vojsko. — Povprečno lahko i'ačutiamo na 360"/o na podražilo vsega denaija, Se vpoštevanio italijansko valuto tudi zi'aven, kjer pri-ztiajo 250 kron za 100 italijanskih' lir. Čití torej vzamemo slučaj, da bi antanta potrdila vrednost srebine krone z vred-nostjo-pred vojno, bi dobili povprečno za eno si'ebiiio krotio tri krono 60 vinarjev, za goldinar 7 ki'on 20 v, za tolar 18 kron.
Mladi lugosloviji prui, najlepši in najpotrebnejši hinč!
Od naše bivše Avstrijo podedovali smo izmed mnogo nepotiebnih in kmetijstva kvarnih naprav tudi: nad vse ski'ajno zanemarjena, razjedena, razdrapana gospodarska pota, po vseh vaseh in okolici.
Vzrok temu je iskati deloma v zakonih samih, deloma v izvrševateljih istih zakonov. Nepobitna resnica je: Ako bi bil zakon o napravi in vzdrževanju potov jednak zakonu o iztirjatiju davkov, na mah bi dobila Jugoslavija, kot mlada nevesta, najlepši in najpotrebnejši kinč uzornih gospodarskili potov in steza. Jitgosla-vija z uzornimi poti, postala bi raju podobna domovina SHS. — In nič ni lažjega in priprostejšega kakor izdelati ín potrditi mladi Jugoslaviji tak zakon.
Primerjajmo I Ako si kupiš zemljišče ali sploh kako nepremičnino, takrat ni vprašanja: „hočeš ali nočeš plačevati davkov ?" ampak moraš, sicer ti je kupljeno zeuiljišče prodano. Davek in zemljišče je jedna nerazdeijiva cclota. Enak bodi zakon o vzdrŽevaivju in napravi gospodarskih potov in steza.
Ďe si kupil ali imaš zemljišče, zavezan si takoj postavno, da bodeš kot lastnik vzdrževal in popravljal tudi pot in stezo, ki so dotika kupljenega zemljišča parcele, sicer ti bode zemljišče dražbentin potom prodano. Denar pa se steka v blagajno za napravo in popravo novih potov, a ne tebi v korist. Zemljišče in kos, tvojega zemljišča se dotikajoče poti, je tvoja lastnina s pravico služnosti (servitute). Zemljišče in del dotikajoče poti je jcdna nerazdeijiva celota.
A.) Piibližnji načrti takega strogega potnega zakona hi bili: Vsa gospodarska pota in steze (ceste ne spadajo sem) je razdeliti: 1.) Javna pota in javne steze, napis J. P. 2.) Zasebna pota in zasebne steze napis Z. P. 3.) Zasilna pota in steze napis D. P. 4.) Nepotrebna pota in steze N. P.
1.)	Javna pot in steza veže posamezne vasi, sela, hiše, gospodaiska poslopja; veže vas z bližnjo cesto, kolodvorom, cerkvijo, šolo, pošto, tovarno, bližnji studenec, potok ali reko, rudnik itd. Javna vozna pot in steza veže vsako vas ali selo, se skupino vinogradov in vinskih goric, se skupino gozdov, se skupino njiv in travnikov, pašnikov it,d. Imenuje se javna zato, ker sme vsak državljan po njej voziti in hoditi pes.
Javna vozna pot bodi v vasi najširša, podobna cesti; drugje pa najmanj 2 metia široka, po sredini 10"/u do 20''/o napeta, tako da je peš steza, na vsaki javni poti posi-eiliin' mogoča. Običajne steze, vzporedno z javno potjo, naj bodo postavno, kot nepotrebne, prepovedane. Vsaka javna pot imej na vsakem kosu služnostne poti za iiabirajočo se vodo. odvajalne jame, po katerih ponicuje na potih se nabiiajoČa voda.
2.)	Zasebna pota in steze rabi le oitiejeno in po številu natatiko določeno
âtevilo gosspodai'jeT. Ako so ista iiioCiio rabljena in povzrořujejo Šltodo ali kvar zeiiiljiščciii ali posaitiezniiîi gospoilarjeni, je isto šteti tildi med javna vozna pota s pravico javnosti, sicer pa, ako so ttiaio rabna in s ti'avo zarasla, je prepustiti v oskrbo gospodai'jeiii samim. Napis Z, P.
3.)	Zasilna domaČa pota i'abi le jedeti ali dva gospodarja; zaraščena so s travo, zato naj jili zakoii nc upošteva. Napis D. V.
4.)	Nepotrebna pota in steze je po-■ stavno zatreti in to tudi, iie so vsled dolge
labe zastarana in to iz vzroka: a) Ker s takimi poti di'ažinio le svojega soseda in mu škodujemo na premoŽenju; b) ker so ista le pripomoček, da rodno zemljo pustošimo. V obče je vsako stezo smatrati za nepotrebno, ako ne skrajšuje voznega pota najmanj za 10% dolgosti.
B.) Nadzorstvo in izvrševatna oblast glede potov:
1.)	Vsaka obširna vas ali todi dve manj obširni bližnji vasi, imej svoj vaški potni odbor, ki sestoji iz naËelnika, ki je ob jednem tajnik, blagajnik in nadzornik vseb potov, ki spadajo v okoliš iste vasi^
2.)	Dva odbornika, ki poslujeta samo kot priči, kadar nadzornik izvršuje svoje potne dolžnosti. Načelnik imej v razvidnosti v posebni bilježnici vsa javna pota iste vasi, njili dolgosti v kosib po 100 m itt širokosti; v naravi in na prostem pa zaznamovana s kainenitimi mejniki z napisom J. P. Načelnik opoTiiinja gospodarje: glede poprave, naprave potov, daje navodila iti je navzoč pri dražbeni prodaji zemljišč, vsled nepopravljenili potov.
2.)	Drnga oblast, glede vzdrževanja potov, bodi občinski potni nadzornik. On inia v razvwiíiosti vsa pota in steze v ceii občini, nadzoruje vaški potni odboi', je navzoč pri vsaki dražbeni prodaji zemljišč, ter vodi obravnavo prodaje ali oddajo zemljišča. On bodi izvežban agrarni uradnik, geometei' s stalno plačo, vesten v nadzorstvu, jednak financarju žganjarskih kotlov. On daje navodila glede poprave in naprave novih potov, dela načrte za preložitev ali popravo novili potov. Zavezan je s predavanji pođučevati ljudstvo.
3.)	Zadnja in najvišja oblast bodi okrajni cestni odbor, ki rešuje morebitne pritožbe raznih strank.
Konečno bi kdo ugovarjal: „Po tem načrtu ne bi dobila vsaka zemljiška parcela služnostnega pota, ker so nekatera zemljišča pri cestah in ,ne rabijo voznih potov. Tudi bi bili marsikateri kosi polov tako majhni, da bi stalo vzdrževanje pri oddaljenosti od doma primerno veliko stroškov!" Res je to. Pada se temu od-pomore, uredimo stvar tako, da' dobi le zemljišče, iežeče pod potom, služnostno pot, a zemljišče nad potom, ostaiie neobremenjeno.
Da se pri tej razdelitvi potov dolžnosti vseh Jugoslovanov izjednačijo, od-bimo obremenjenim zemljiščem za vsak kvadratni meter pota 50 v služnostnega davka na leto in naložimo istega na ne-obremerqena zemljišča, pa je stvar popolnoma poravnana.
Služnostni davek na vsak kvadratni meter poti, določi vsako leto nadzorovalna oblast potov.
Sicer pa resnici na ljubo, ne pristoji lastniku obremenjenega zemljišča, nikakor-šna povi'nitev stroškov, za vzdi'ževanje pota, ker letni dobiček in korist pota, zdatno presega letne režijske stroške. Dokaz:
1.)	Peš steza je navadno na spodnji strani pota, ta se zakonito preloži na si'edo voznega pota. Zemljišče pridobi na prostoru.
2.)	Navadno ima vsaka dosedanja vozna pot ob straneh visoka bregova, za-rastena s travo ali grmovjem. Tu boiloš dobival mnogo tečne krme za krave, ki ti bodo dajale precej mleka tebi v dobiček.
3.)	Poleg potov je večkrat veliko neobdelanega pustega prostora, brez lastnikov. Isti pripade tebi v last. Zemljišče se ti razširi.
4.)	Poleg pota si lahko zasadiš naj-žlahtnejega sadnega drevja, ki ti bo dajalo v malo letih obilo dohodkov.
5.)	Vsled voŽne po potu, odpada na pot mnogo rastlinskih ostankov in živalskih odpadkov. Po 10% do 20% napetem potu odnaša voda iste z blatom vred v napravljeno jame poleg potov. Z istimi dobiš kompostni gnoj; voda pa ti gnoji zemljo.
(i.) Ker se voda po potih ne bo jnogla več zbirati v hudournike, ne bo odnašala več rodne zemlje. Strma bregova pota, se sčasoma znižata, Mesto morebitnih treh potov, zadostoval ti bo jeden.
7.)	Osemletni poskusi v nekem kraju (ime kraja na razpolago) na 400 metrov dolgeni potu dokazujejo, da 10% do 20% napeta pot ni potrebovala ves Čas gramoza, ne poprave, a vendar je postajala od léta do leta vedno lepša in azornejša. K večjemu je bilo potrebno trebljenje odvodnih jarkov, ako je iste zlobna, nepoklicana roka zadelala.
8.)	Ker je pot s kainenitimi mejniki natančno določena po širokosti, odpadejo v bodoče vse drage tožbe radi potov.
9.)	Lastnik pota ima zavest, da je tudi on veliko pripomogel h kulturnemu napredku iiase mlade Jugoslavije.
10.)	Ima zavest, da je tudi on izdrl hudourniške kremplje oni pošasti, ki skuša s pomočfo voznih potov počasi, pa siguino tirati lepo „Slovenijo" v naročje notranjskega pustega Krasa.
DomaČi studenci se bodo pomnožili.
11.)	Ima zaslngo m zavest, da je tudi on pripomogel odpraviti sramotno srednjeveško tlako, po kateri dandanes popravljajo po občinah gospodai'ska pota.
Ker smo Jugoslovani kulturen naroil, zato niti misliti ne moremo na kako skupno rabo lepih gozdov, ali skupno obdelovanje in uživanje njiv in travnikov, niti na skupno obdtilavanje in uživanje lepih vinogradov — najmanj pa še na skupno popravljanje in vzdrževanje gosjjodarskih potov, in to še na Čeln županov in občinskih mož, kakor je še sedaj navada po običaju tlake.
Jugoslovatii I Otresimo se tega gnusnega madeža, te sramotne sredigeveške potne tlake! — Mlada Jugoslavija! Nastavi si vestnih,. natančnih uradnikov za gospodarska pota, takih kakor so davčni in finančni uradniki pri iztirjanju davkov! — Krasila te bodo potem lepa, krasna, udobna pota, ki ti bodo v kinč in ponos, nam, tvojim državljanom pa v korist in sijajen napredek našega kmetijstva.
Pratika za leto 1919.
Leto 1919 je navadno leto in šteje 365 dni. Po starem štetju ima 65 nedelj in praznikov. Leto se začne in konča s sredo. Zlato število je 1. Epakta ali lunino kazalo XXIX. Solnčni krog 23. Rimsko število 2. Nedeljska črka je E, ker pade prva nedelja na 5. dan po novem letu, kakor je črka E v abecedi tudi 5. črka.
Pomlad se začne 21, sušca, poletje 22. rožnika, jesen 23, kimovca in zima 22. grudna.
Leta 1919 bosta solnce dvakrat, luna pa enkrat mrknila. V si'ednji Evropi se bo videl le mrak lune.
Oil Božiča do pepelnice je 10 tednov in 1 dan. Po Binkoštih je 24 nedelj.
V pondeljek 1. grudna je zapovedan narodni praznik države Jugoslavije SHS, ki se mora praznovati z vso svečanostjo.
Cas in praznike računaiiio kristjani po gi'egorijanském koledarju. Grki računajo izključno po julijanskem koledarju in začno novo leto, ko iituimo mi 14. januarja. Bnl-gari, ki so računali poprej po julijanskem koledarju, so s))rejeli leta 1916 tudi naŠ gregoi'ijanski koledai'. — Judje računajo svoj čas od stvaijenja sveta i[i bodo šteli letos 5C79. in 5680. leto. — Turki štejejo
svoj Čas od pobega svojega proroka Mohameda in bodo imeli letos 1 337. in 1338. leto. Letni vladar je solnce. Solnce je vir živ-yenja na zemlji; brez soinca bi bilo vse temno, inrtvo in ledeno. Torej bo solnce najboljši vladar v naši mladi, nadepolni Jugoslaviji. — Kako velikansko je solnce, nam povejo naslednje številke. Solnčni premer je 109 ki'at tolik kakor zemeljski; v kilometrih 1,391.000. Kolikor večje je kako telo, toliko z večjo silo vleče nase druge stvari ; solnce vleče tedaj nase stvari z velikansko silo. Kamen, ki pri nas, prosto izpuščen, pade v prvi sekundi le pet metrov globoko, bi padel na solncu v prvi sekundi Že 135 metiov globoko. Z velikansko silo vječe k sebi tudi zvezde, ki so krog nje. Ko bi zvezde okrog soinca ne iiiiele svojega gibanja, bi ta sila potegnila bližnje svetove na^^e, kjer bi jih raztopila v silnem ogtiju; a zdaj jih samo drži, da se ne razlete in porazgulie v neizmerni nebni prostor. Ogenj na solncu je bistveno enake narave kakor na zemlji ; izgublja se gotovo v svetovnem prostoru, in se zato solnce počasi hladi. Kadar se bo solnce ohladilo, zmrznili bodo tudi svetovi okrog njega. Toda to se ne bo še letos zgodilo. V milijonih letih bi se shladilo šele toliko, da bi zmrznili ljudje na zemlji.
SolnČna leta so bolj suha, srednje topla in rodovitna. Pomlad je topla in precej mokra, posebno v malem travnu, ki se odlikuje z zelo premenljivim in neprijaznim vremenom, dočini je veliki traven lep in sub, proti koncu jo pa v njem mraz, ki nastopi časih še meseca rožnika. Zato se ovce ne smejo puščati na setve in travnike. Poletje. Meseca rožnika se je še treba bati slatie in mraza; čutiti je, da bo velika suša. Veliki sipan je v začetku grd, viharen, a se v kratkem zjasni in ostane potein lep. Poletni dnevi 30 vroči, noči pa so hladne. Jesen in zima sta pi'ijetna, suba in jasna letna časa. Pač pa začne zgodaj padati slana in je mraz.
Poletna setev se mora izvj'šiti kakor mogoče zgodaj, da setev že precej zraste, ko nastane vreme suho. V tem letu je veii hrušk kakor jabolk; tudi ima solnčno leto mnogo čreŠenj, Češpelj, sliv in orehov. Vino je navadno dobro in močno, seveda če ni spoitdadi slane in poleti toče.
V tem letu se je treba bati prehlada, ker iz tega nastanejo zelo hude in ne-vaine bolezni.
■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
V zmisiu sklepa denarnih zavodov V Ljubljani, je podpisano načelstvo v seji 23. dec. 1918 sklenilo, da se od 1. janu-varija 1919 dalje do preklica
B«~hranilne vloge obrestujejo po 3
Hranilnica in posojilnica v Kandiji,
23. decembra 1918.
Razvedrilo.
Dobro ga je zavrnil. Rtbič in lovec, ki si nista posebno dobra, se .srečata. Lovec: „Si kaj vjel?" — Ribič: „Nič!-- — Lovec: „Ali so šle ribe na izprehod ?" — Ribič: „Menda z zajci, katere si ti zgrešil!"
Pred sodiščem, Sodnik: „ Vi zatoŽenec občujete, kakor kaže, z ničvrednimi ljudmi ?" ZatoŽenec: „Ravno narobe je res; saj imam od mladih let vedno opraviti le s sodtiiki In državnimi pravdniki!"
Pridobljeno zaupanje. Gospa: „Kako so v tem kraju ljudje nezaupni in previdni I Ko smo prišli v mesto, nismo Imeli pri mesarju niti vinarja kredita, dokler ni spoznal, da ima opraviti s poštenimi ljudmi. Zdaj smo že Čez 200 kron na dolgu!"
V	šoli. Učitelj: Če so pri kmetiji stroški večji, kakor dohodki — kako se to imenuje?" — Korel: „Tui'ško gospodarstvo, gospod učitelj !
izpremen. Ona: „Ob zlati poroki bomo imeli spet srnjakovo stegno z ukuhanim sadjem." — „Ne bo šlo! To smo imeli že pri srebini poioki. Moia biti vendar nekoliko izpremena, da ne bodo ljudje rekli, da imamo vedno iste jedi!"
Priznaïye. Kaznjenťic (ko so ga .iz zapora spustili): „Saprlot, to je pa že nekaj vredno! Ne-le, da sem kazen prestal, ampak še za deset kil sem se zredil!"
Gliha z gliho. Policijski nadzornik policaju: „Kaj ste pa zlomka počeli I Imeli ste psa seboj, ki je lopova Že diial — kako da ste ga izpustili?" — Policaj-„Ja ... lopov je imel tudi jiolicijskega psa seboj, in ta je pa mene držal.
Po slabi tovaršiji. A: „Te je tvoja stara kaj zmeijala, ko si tako pozno domov prišel?" — B: „No. pa Se kako! Trikrat sem se bil že prebudil, pa je še vedno godrnjala!"
Cena slike ob vojskinem času. Tujec: „To je ki'asna slika. Koliko hote dobili îiarijo?" — Slikar: „20 kil priíkajtíiicga mesa, 6 kil mesenih klobas, 10 kil masla, 5 kil sirovega masla in 200 jajc,"
Ob vojski. A: „Vi ste dobili ženo, ko ste živila naberali?" — B: „Je res; pa to je tudi edino, kav sem takrat dobil!«
Zahvala, (Pismo ozdravljenca zdravniku); „Ko ste tri mesece mojo plešasto glavo zdravili. Vam z veseljem naznanjam, da ko sem Vas račun prejel, so mi v prvič zopet lasje po koncu stalil"
V	naglici. Sodnik: „Vi trdite, da tožniku niste dali zaušnice?" —ZatoŽenec: „Jaz mu je nisem dal!" — Tožnik: „Lažeš! ZatoŽenec: „Tiho — če ne, ti dam še eno!"
Pozabila
se je 30. decembru na vlaku med vožnjo od Ljuhljane do Novega mesta roCna torbica z veííjo «voto denarja, zlat obesek in razni važni računi. Dotična, navidezno dobro znana oseba, ki je sedela v istom oddelku, naj blagovoli saj račune poslati proti dobri nagradi na
P. Hablcht, Ljubljana, Tabor 5.
Na prodaj
zaradi preselitve divan, posteljca z ograjco, Tisolta omara iii eiia banja za kopanje. Kakor tudi več drugih stvari v hiši štev. 278, I. nadstropje.
Licitacija konj. = Industrya
Od strani državne Žrebčarne SHS na Selu pri Ljubljani bosta v soboto, dne 4. prosinca 1919 ob 9. uri dopoldne prodana dražbenim polom na dvorlSfu Imenovane žrebřarne sledeCa ïrebca In kobUi:
Žrebec St. 410 Elson, rjaveč s podolgovato liso, 16 let star, noriker, 174cm vlsolť;
žrebec St- 445 Clcero-Rubin, rjaveč z zvezdo, 8 let slar, noriker, 171 cm visok;
plemenska kobila Stev, 2 Kastanie, rjaveč, 14 fct stara, ItiOcm visoka, in
plemenska kobiia Stev. 31 Dahoman XV-8, rjaveč, 10 let stara, 157 cm visoka.
Kupci raornjo povodce seboj prinesti.
Drž. žrebčarna SHS na Selu pri Ljubljani.
za razsvetljavo
(lru.5tvo z o. z-
Maribop ob Dravi
Gosposka ulica št. 5.
Električne naprave za razsvetljavo za mline, žage in druge kraje. — Električni motorji, električni gladilniki, električne žepne svetilke.
Odgovorni urednik Urban Horvat, k