Leto L ksmsgsmBgssmeBsasi: Poštnina — * Ifff — pavšalirana. Ljubljana, petek 12. septembra 1919. I Štev. 199. Cen« po poiti« xi ralo loto . H Hrza psi leta . K ZB*— za črtrt Irta. R RT— a 1 mesec.. R i‘H Za Ljubljano moten II OredaištM in spran: Rspftapjeea otira iti Uradu, telefon itn. SB Posamezna številka 16 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna Številka 16 vin« tila Dogovor o jadranskem vprašanju. Brez VVVlsona ? LDU Split, 10. septembra. (DDU.) »Se-colo« z dne 6. t. m. objavlja dopis svojega pariškega poročevalca Campolonghija, ki pravi, da bo jadransko vprašanje naj-brže rešeno v najkrajšem času. Dopisnik trdi, da se je sklenilo najprej jadranski problem popolnoma izloči h’ iz mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. lMcd tem časom so se vršila pogajanja in se je, kakor doznava dopisnik, dosegel med TUtonijem in Clemenceaujem popoln sporazum o projektu, čigar podrobnosti še niso znane, ali glede katerega je Clemenceau obljubil svojo podporo. Ta osnutek je Tittoni potem predložil tudi Lloyd Georgu in tudi ta ga je odobril ter obetal, da ga hoče podpirati. Poročevalec trdi nadalje, da obstaja dogovor med tremi zaveznimi velesilami, da je pa oeznano, kako stališče bo zavze’ea Amerika naprara temu dogovoru. Campolonghi ve tudi poročati, da je ameriška mirovna delegacija z zadovoljstvom motrila potek leh porazgovorov in da se je, kiakor do-*Qava iz zelo zanesljivega vira poslala predsedniku Wilsonu nota s podpisoma l.Ioyda Georgea in Clemenceauja; Tittoni je iz delikatnosti ni podpisal. Sedaj se pričakuje odgovor Wilsona. Ako bo povoljen, se bo problem rešil v najkrajšem času. V nasprotnem primeru pa ni dvoma, da boški Lloyd George in Clemenceau izjavila, da sta v predloženem dogovoru zastavila svojio častno besedo in da dogovor nado-meš ča londonski pakt, ki sta ga podpisali Anglija in Francija. Dopisnik nadaljuje, da je Italija pristala na modifikacijo zahtev, ki jih našteva londonski pakt. Edini način, kako morejo zavezniki podpirati pomirjevalne poizkuse Italije, je ta, da drže dano besedo in da sprejmejo, priznajo in oživo-tvorijo ta program. H koncu pravi Campolonghi •, Italijansko-francoski predlog je že v rokah predsednika Wilsona. Ako ga ta ne bo sprejel in ne bo niti ta korak imel zaželjenega uspeha, tedaj bodo zavezne evropske velesile izvedle dogovor tudi brez privoljenja Amerike. Zato se dogovor že sedaj more smatrati kot definitiven. Jugoslavija In podpis mirovne pogodbe. ' LDU Pariz, 10. septembra. (Dun.. KU) Vrhovni zavezniški svet se je bavil s sta-bščem, ki ga zavzema delegacija kraljestva SHS z ozirom na podpis mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. Kakor se poroča, je poslanik Vesnič izjavil, da ima od svoje vlade striktno povelje, ne podpisati mirovne pogodbe, in sicer radi ugovorov Proti členu 60. pogodbe. Izrazil je pa ^onenjc, da bodo jugoslovanski pooblaščenci imeli povod odnehati, ako vrhovni svet pismeno da njegovi delegaciji gotove ugotovitve. Ako bodo ti predlogi sprejemljivi, bo on nemudoma poročal o tem svoji vladi. Verjetno je, da bo sestavljen zapisnik, po katerem bo Vesnič mogel podpisati mirovno pogodbo pozneje. LDU Belgrad, 11. sept. Poučeni krogi sodijo, da bo naša delegacija vsekako podpisala mirovno pogodbo z Avstrijo, Včeraj je v poslanskih krogih vladala z ozirom na zunanjh položaj mala depresija. Poslanci so prepričani, da se mir mora podpisati tem bolj, ker obstoji precendenca, da sta namreč Čehoslovaška in Poljska podpisala mirovne pogodbo z Nemčijo, v katerih so slična določila kakor v avstrijski pogodbi, ki so bila povod, da se naša delegacija ni udeležila podpisa mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, Italijansko skladišče munfeife zletelo v zrak. Med žrtvami avstrijski ujetniki? njimi en častnik, in mnogo ranjenih. V bližini skladišča so bili nastanjeni avstrijski ujetniki in italijanski vojaki, n Ji: :_1_____ »Corriere della Sera« poroča, da je 8« t, m. v Pramaggiore pri Benetkah zletelo v zrak skladišče granat, retard in za- av.auijam. upsmuu dušljivih bomb. Mrtvih je bilo 30 oseb, med Uvedli so preiskavo. Vladna kriza. LDU Belgrad, 11. sept. Kljub vsem glasovom, ki se širijo iz vlade nasprotnih po-litičnih krogov, da bo vlada demisijonirala, ugotavlja, da so vse te vesti brez vsake Podlage. Vlada se je odločila, da vztraja tudi nadalje na svojem mestu. LDU Belgrad, 11. sept. Danes popol-dne je imela demokratska zajednica sejo, ki je trajala pozno zvečer. Na seji niso sklenili ničesar definitivnega, a se je izrecno io soglasno naglašalo, da mora vlada tudi nadalje ostati na svojem mestu in da se mora počakati na sejo narodnega predstavništva, ld se sestane v pondeljek. Na tej seji se bo razbistril položaj, nakar se bo odločevalo o nadaljnjih korakih. Povratek rojakov iz Amerike. LDU Belgrad, 11. septembra. »Politiki« se brzojavi ja iz Marsilje: Na parniku, Ld je odplul iz Marsilje proti Dubrovniku, s« vozi 800 Jugoslovanov, ki se povračajo iz Amerike v domovino. Pripovedujejo, da še širi v Ameriki med našim ondotmm življem čimdalje živahnejše gibanje za Povratek v domovino. Zbližanje med Vatikanom ln Italifo. LDU BerBn, 11. sept. {ČTU). Iz Lu- fiama se poroča: V zvezi z že javljenim zbli* lunjem med italijansko vlado in vatikanskimi krogi se naknadno še poroča, da obstojajo tudi med sedanjim ministrskim predsednikom in kardinalom državnim tajnikom pasparrijem zelo prijateljski odnošaji, tako da je mogoče ravno od sedanjega ministrstva pričakovati izvršitev zvišenega de-a sPrave med italijansko vlado in Vatikanom. K dosegi tega cilja bo gotovo tudi elovanje italijanske katoliške stranke jnnogo pripomoglo, zlasti ker si katoliški vrogi Italije bo spravo že dolgo, časa srčno belijo. Francija sc ne odreče svojim pravicam. LDU Rim, 11. sept. (DunKU — Brezžično). Kakor se poroča iz Pariza, ne misli francoska vlada niti malo na to, da bi se odrekla svojim pravicam v Siriji in v Palestini. Vsakršno posredno ali neposredno delovanje angleške vlade, ki bi imelo namen onemogočiti udejstvovanje francoskih aspiracij, bi imelo usodepolne posledice za odnošaje med obema državama. Sprememba nemške državne ustave. LDU Pariz, 11. sept. (DunKU). Journal* poroča, da pri včerajšnji seji vrhovnega zavezniškega sveta glede izpremembe nemške državne ustave ni dozorela nobena odločitev. Dočim zastopa Francija popolnoma nepopustljivo stališče, se kažeta Italija in Japonska dezinteresirani, anglosaški velesili se pa še celo protivita. Glede tešinjske Šlezije je kompetentna komisija poročala vrhovnemu zavezniškemu svetu v smislu, ki je za poljsko stali-lišče zelo ugoden. Nato je predsednik Clemenceau baje izjavil, da se nikakor ne strinja z izvajanji te komisije. . Kruta naredba Trockega. LDU Veliki Bečkerek, 11. sep1 Kakor poroča rumunski Kšt »Universul«. je izdal Trockij naredbo, da se imajo postreliti rodbine z otroci vred vseh častnikov m vojakov, ki se bojujejo proti bolj še vi kom. K mi munske želje. LDU Veliki Bečkerek, 11. »epL Agenda »Dacia« objavlja tendenciozno vest, da je poslanik čehosfovaške republike v Parizu dr. Beneš zahteval, naj se v.es Banat pripoji Rumuoint Kolobocija. Kar danes združeni zastopniki kapitalizma in socialne demokracije počenjajo v Belgradu, to ne zasluži drugega imena ko kolobocija. Ljudstvo trpi, država čaka, verižniki in kapitalisti pa se smejejo, kakor se je smejal sodrug gospod Kristan ljudskim potrebam. Igra. demokraških kapitalistov in njim uslužnih socialistov je podobna igri otrok, ki »se gredo vlado«. Krčevito se drže svojih sedežev, pa nimajo za to ne sposobnosti, kakor dokazujejo imena Alaupovič, Vulovič in drugi, nimajo v rokah možnosti, da bi vladali sami. Imajo sicer pre.cej glasov v zbornici, čeprav jim manjka večine, toda preleni so za to, in pomanjkanje čuta odgovornosti znači, če demokratski kapitalisti in socialisti ostajajo doma, vlečejo dijete, opravljajo doma svoje kupčije, v parlamentu jih pa ni. Zgodilo se je že dvakrat, da je ostala zbornica nesklepčna vsled lenobe teh vladnih »državo ohranjujočih« komodnih kapitalistov. Ogenj in žveplo blujejo na opozicijo, češ da ne pomaga. Kje na svetu pa boste našli človeka, ki bi pomagal v državi vzdrževati tako vlado, kakršna je naša. Zastopnike širokih plasti ljudstva in njegovih zahtev so pahnili od sebe ter sami sebe proglasili za vlado. Ko vidijo, da ne gre pa prosijo pomoči pri njih. Pa ne, da bi jim dali kaj besede, le odgovornost za vso kolobocijo naj bi nosili drugi. Ko vladni poslanci sede doma in delajo nekateri lepe kupčije, naj bi zastopniki ljudstva pomagali podaljševati življenje tem skrahiranim političnim eksistencam. Pravijo, da so pogoji opozicije nesprejemljivi, Toda našim zastopnikom gre za resno delo. Ko zastopniki sedanje vlade niso mogli urediti prehrane, se je dr. Korošec sam ponudil, da sprejme ta posel. Vse je ostrmelo nad njegovo voljo. Dr, Korošec je v kratkem času rešil prehrano in ž njo ljudstvo lakote in državo nemirov. Danes proti katastrofa na železnicah. Železnice so v rokah demokratov. Pa še danes je naš železniški promet prav tako razdrapan kot je bil tedaj, ko nismo imeli sploh še nobenega ministra. Prihaja zima. Ž njo se bo nered na železnicah še povečal. Če pri nas železnice redno vozijo, ima pri tem demokratska stranka ravno toliko zaslug kolikor ima kolporter, ki vpije po ljubljanskih ulicah, zaslug na mirovni konferenci v Parizu, Vsakdo se že naprej boji kolobocije, ki utegne na hrvat-skih progah še-le nastati — že doslej ni ravno majhna. Železnice utegnejo postati katastrofa za ljudstvo in državo. Ker demokrati doslej niso znali urediti tega, je dr, Korošec izjavil, da Ljudska stranka prevzame ministrstvo železnic in verstev. Toda demokratska gospoda vidi raje, da gre vse k vragu, kakor da bi se Ljudska stranka mogla ponašati z uspehom, da je uredila, česar demokratska gospoda ni mogla, ni znala in ni hotela. Socialiste in demokrate preveva sovraštvo do zastopnikov naše organizacije, dvigajo kvišku prapor kulturnega boja, delajo protiverske šolske načrte, groze z vojaško diktaturo — volja ljudstva, korist države pa jim je deveta briga. Naj le govore o vojaški diktaturi, tem prej jih bo ljudstvo vrglo. V imenu bednega ljudstva, ki bi ga izkoriščevalci njegovi še dalje radi tlačiti pod svojo železno pestjo, zahtevamo, da ljudstvo pride do besede, da ljudstvo govori svojo odločilno besedo. Zahtevamo volitev, da država končno pride do svojega miru in ljudstvo do svojih pravic! Sedanjih kaprtalistično-demokratsko-socialrstičnih kolobocij v škodo države in ljudstva pa mora biti konec! Socialisti moledujejo pri regentu. Iz Maribora. V Mariboru je ostojal nemški »Arbei-terrat«, v katerem so sedeli najhujši Nemci, nemčurji in Slovenožrci. Bil je seveda socialističen. Sedaj je moralo že skoro polovica teh nemških socialistov, ki so ru-vah zoper našo državo, preko meja v Avstrijo, Ker pa. se jem j£ pri nas vendarič boljše godilo kot se jim godi lam, so se ostali čez noč prelevili v slovenske socialiste. Sedaj ti nekdanji nemški nestrpneži stopajo v slovensko socialno demokracijo. Vodijo jih še vedno stari nemčurski zagri-zenci kakor Nachtigall, FleiB in še nekateri. Ti ljudje sedaj delajo na to, da pojdejo v posebni deputaciji pred regenta Aleksandra.. Vodil bi deputacijo minister Kristan. Ta deputacija bi prosila regenta, naj ta prepove, da bi bili izgnani iz Jugoslavije še ostali Nemci in nemčurji, ki tu odjedajo domačini delavcem kruh. Ti nemški socialisti, ki so proti Jugoslaviji demonstrirali* hujskali in štrajkali, naj bi po regentovi milosti še dalje zastrupljali našo javnost ter jedli naš kruh v škodo slovenskemu delavstvu! Tak je načelni radikalizem teh socialistov v dobi radikalne demokracije, Ko se vse vrvi potrgajo, prosijo pomoči regenta! G, N. Barnes. Dobro znani voditelj angleškega delavstva, ki je določen za angleškega poslanika v Berlinu. Barnes se je med vojr»0 večkrat zelo ostro izrazil proti Nemčiji. Ou je član angleškega kabineta. Angleško delavstvo je organizirano v Delavski zvezi, ki ni socialno-demokraška. Politične novice. -i- Neumestna grožnja, »Jugoslavija* prinaša iz Belgrada poročilo, da vlada tl tamošnjih vojaških krogih veliko ogorčenje nad zavlačevanjem krize. Če ne pride do dela, razžene vojaštvo narodna predstavništvo in uvede vojaško diktaturo, pravi poročilo, To je pač malo umestna grožnja, ki bi jo »Jugoslavija« seveda rada naslovida na opozicijo, ker na drugem mestu pravi, da treba priznati, da so demokrati mnogo popustili in se potrudili, d* bi prišlo do sporazuma. Ne, vojaške diktature ne potrebujemo, ampak izraza ljudske volje: razpišejo naj se volitve za ustavo-tvorno skupščino! -j- O razdoru v slovenski liberalni stranki so začeli govoriti in pisati Srbi m Hrvati. Povod je dal dr. Tavčar s svojim znanim člankom v »Slov. Narodu« proti dr. Poljakovemu načrtu o agrarni reformi in »Narodov« odgovor v prilog tej reformi. Nekateri Srbi in Hrvati so mnenja, da mora v liberalni stranki na vsak način priti do razkola, ki bi se izvršil tako, da bi zmernejši elementi z dr, Tavčarjem na čeltj ostali v stranki, mlajši ljudje pa bi se pridružili socialnim demokratom, »Obzor« i« pa mnenja, da sc bo cela reč poravnala tako, da bo odstopil »Narodov« urednik in bo morda izstopilo iz stranke nekaj naj-nestrpnejših posameznikov. Beležimo toj reč sama pa nas ne zanima. -f »Brezglavost«. »Zvono« piše o slovenskih socijalistih sledeče: »Od slovenskih socijalistov, ki so bili spomladi tega leta okoreli centralisti, ki so zavoljo tega centralizma glasovali korporativno za ministe-rijalizem; ki so peli hvalospeve socialističnemu realizmu; ki so pa letos postali nenadoma komunisti in boljševiki.,. Ker vlada la brezglavost med slovenskimi soci-jalisti... se ni mogel obvarovati te brez-glavosti niti socijaKstični klub. Medtem ko en del članov razume položaj in se pokori sklepom novosadskega kongresa, hodi drugi del koder ga noge neso in oči vodijo. So za ministerijaiizem in proti minislcrijalizmu! zauRnšep ia m.M tftao* Stran 2 *V*černI lisf, 3ne 12. aeplembra 1919» g tev. 199, vali! Br^zdvomno so za realno socijalistično politiko in niso ...« To naj si zapiše gospod »Naprej« za uho. Bo gotovo bolje, ko da zabavlja zocer klerikalce. -f- Volivni zakon. V sredo so parlamentarne sekcije izvolile dva člana v odbor, ki naj predloži parlamentu poročilo o volilnem zakonu. Vlada želi, da se ta zakon hitreje reši v parlamentu. f4- Zakon o najemnini. Minister za notranje stavri je zahteval preko ministra za pravosodje, naj izreče kasacijsko sodišče svoje mnenje o zakonu glede najemnine, ker so se pojavila različna tolmačenja posameznih odredb. + Grško-italijansko prijateljstvo. Italija si veliko prizadeva, da dobi Grčijo popolnoma na svojo stran. Grška javnost kaže nasproti italijanskim prijaznostim veliko sprejemljivost in grški list »Hestia« prinaša poročilo, da je Venizelos izjavil nasproti nekemu francoskemu časnikarju, da se Grčija nikdar ne bo protivila pravičnim zahtevam Italije. Isti list poziva Italijo, naj prevzame iniciativo za ustanovitev velike balkanske federacije po načelih Mazzinija. — Venizelos je izboren diplomat, ki je znal v prid svoje domovine vedno izkoristiti položaj in trenotek. Doslej se je ta mož zvesto držal s Srbijo sklenjene prijateljske zveze, ki je donesla Grčiji toliko uspehov. Upati smemo, da je ta mož dovolj dalekoviden, da spozna vrednost današnjega italijanskega prijateljstva, ki gre za tem, da izigra Grčijo proti Jugoslaviji. Grki ne smejo prezreti, da se italijanski imperializem, ko bi bil enkrat zadovoljen na Jadranskem morju, De bo ustavil pred Egejskim morjem. ’ + Boj za Češke šole na Dunaju. Du- najski občinski svet je sklenil, da kljub določbam mirovne pogodbe v prid češke manjšine na Dunaju ne bo otvoril čeških ljudskih šol. Češki starši so nato minolo sredo imeli protestni shod, na katerem so sklenili, da bodo z vsemi sredstvi nadaljevali boj za češke šole, V nemške šole ne bo hodil noben češki otrok. Zaenkrat vpisujejo Čehi svoje otroke na Komenskega šolah. Dnevne nevlce, —- Predsedništvo Deželne vlade za Slovenijo je prejelo iz Radgone nastopno brzojavko: Radgona je ključ Prekmurja, ker sta tu edina dva mosta, ki vežeta sko-ro celo Prekmurje s Slovenijo. Brez Radgone ostane celo severno Prekmurje za dolgo časa v oni gospodarski stiski, v kateri so jo zapustili boljševiki. Vsa prekmurska trgovina teži od nekdaj v Radgono in nima nobenega svojega trgovskega središča. Vladni tajnik Klobčič. — Potovanje predsednika deželne vlade dr. Brejca po Koroškem. Dne 11, t. m. !ob 10. uri dop. je dospel v Borovlje g. predsednik deželne vlade dr. Brejc v spremstvu gg. prošta Andreja Kalana, kot načelnika kmetijskega oddelka in ministerijalnega tajnika dr. Druškoviča. Ob prihodu v Borovlje so dospeli k g. predsedniku g. general Maister s čstniškim zborom, vodja okrajnega glavarstva g. vladni svetnik dr. Ferjančič, občinski zastop, uradništvo, učiteljstvo in krajevni odbor Narodnega sveta. G. predsednik se je podrobno informiral O željah posameznikov in se dolgo razgo-varjal o potrebah tukajšnje puškarske industrije. Popoldne je nadaljeval g. predsednik svoje potovanje v Rožno dolino. Njegovemu spremstvu so se pridružili tudi gg. general Maister, vladni svetnik dr. Ferjančič, predsednica koroške ženske organizacije ga. dr. Piskernik ter tajnik Narodnega sveta za Koroško, kapetan dr. Dolar. Dasi se je komaj v zadnjem trenot-ku zvedelo za navzočnost visokih poset-nikov, so vendar v naglici po vseh krajih zaplapolale zastave in na raznih mestih so bili celo slavoloki postavljeni. Šolska mladina, možje in žene so se kljub delavniku zbrali ter d o Sleče povsod prisrčno pozdravljali. Prebivalstvo je v razgovoru z predsednikom kazalo razveseljivo narodno zavednost in razumevanje za sedanji politični položaj. Posebno ganljiv je bil sprejem, ki ga je priredilo prebivalstvo v Svetni vasi, Št. Janžu, Bistrici in v Svečah ter v Št, Jakobu in v Ločah, Potovanje se nadalje. — Slovenski uradniki zapuste Belgrad. /Med slovenskim uradništvom se opaža močno gibanje, da korporativno zapuste Belgrad. Železniški uradniki so Belgrad že zapustili. Ta odhod uradništva je pripisati nezadovoljstvu radi nekaterih administrativnih nesoglasij — Odprava prekega soda- Sporazumno s poverjenikom za pravosodje odrejam ukinicnje prekega soda. proglašenega dne 13. . maja t. 1. s štev. 3913/pr. v političnih okrajih Celje, Maribor, Radovljica