»a manjšinsk kov v zdravs Na tržaškem prizivnem sodišču o sončnih in senčnih plateh preteklega sodnega leta /7 Tržaški pokrajinski svet za ohranitev vloge pokrajin Primorski SOBOTA, 31. JANUARJA 2009 št. 26 (19.425) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Nepotrebno odpiranje nove fronte Rado Gruden Odnosi Slovenije s Hrvaško so se s četrtkovo odločitvijo državnega zbora, da odloži glasovanje o ratifikaciji vstopa Hrvaške (in Albanije) v zvezo Nato, še dodatno zapletli, posledica vsega tega pa je okrnjen ugled in verodostojnost Slovenije v mednarodni skupnosti. Slovenija že pri blokadi hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, za katero je sicer imela konkretne razloge, ni imela velike podpore pri drugih članicah unije. Z novo blokado južne sosede, do katere je prišlo izključno zaradi notranjepolitičnih zdrah, pa je odprla novo fronto, ki je v tem trenutku gotovo ne potrebuje. Zaplet je povzročila Slovenska demokratska stranka Janeza Janše, ki je glasovanje o zaključnem računu za proračun iz leta 2007 vezala na glasovanje o ratifikaciji vstopa sosede v Nato. Ker je DZ zaključni račun zavrnil, so v SDS napovedali obstrukcijo delovanja parlamenta, dokler zaključni račun ne bo odobren. To pa z drugimi besedami pomeni, da do takrat ratifikacija vstopa Hrvaške in Albanije v Atlantsko zavezništvo nima nobene možnosti za uspeh. Za odobritev je namreč potrebna dvotretjinska večina, ki je brez 27 poslancev SDS nemogoča, saj so tako Jelinčičevi nacionalisti kot ljudska stranka napovedali, da bodo glasovali proti ratifikaciji. Zato je včerajšnja poteza Pahorjeve vlade, da v obravnavo v državni zbor takoj pošlje predlog zaključnega računa proračuna za leto 2007 razumljiva, istočasno pa kaže na ranljivost koalicije, ki je postala talka v rokah najmočnejše opozicijske stranke. Ta se očitno požvižga na to, da je s svojo četrtkovo odločitvijo Slovenijo kompromitirala pred zaveznicami v Natu in zaradi izključno notranjepolitičnih interesov »požrla« besedo, ki jo je s povabilom Hrvaški in Albaniji v Nato na lanskem vrhu Atlantskega zavezništva dal takratni premier in predsednik SDS. Da to škodi predvsem Sloveniji, je najbrž jasno vsem. Evropa je zaradi blokade hrvaških pristopnih pogajanj že začela pritiskati na Slovenijo, naj se s sosedo, tudi s pomočjo EU, čim prej dogovori o meji. Kot si Evropa ne želi zapletov pri širitvenem procesu, toliko manj bodo pri Natu, ki ga vodijo ZDA, imeli razumevanje za slovenske notranjepolitične zdrahe. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € svet - V zadnjem četrtletju 2008 je nazadovalo za 3,8 odstotka ZDA zabeležile največji padec BDP po letu 1982 Rekordno znižanje obsega japonske industrijske proizvodnje opčine - Srečanje z ekonomistom Franjom Štiblarjem Svetovna kriza in Slovenci Predavanje je priredil Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik OPČINE - Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik je sinoči v okviru niza seminarjev o finančni krizi v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah priredil srečanje s slovenskim ekono- mistom Franjom Štiblarjem, avtorjem monografije Svetovna kriza in Slovenci - kako jo preživeti? Tako se je glasil tudi naslov srečanja, na katerem je predavatelj orisal svoj pogled na vzroke globalne finančne in gospodarske krize in analiziral slovenske razmere ter podal svoj koncept reševanja problema, ki sloni na tretji poti, ki jo Štiblar imenuje solidarizem. Več o tem v jutrišnji izdaji. WASHINGTON, TOKIO - Ameriško gospodarstvo se je v zadnjem lanskem četrtletju skrčilo za 3,8 odstotka, kar je največji padec od prvega četrtletja 1982, kažejo podatki ameriške vlade. ZDA so sicer v celotnem letu 2008 zabeležile 1,3-odstotno gospodarsko rast. Japonska pa je medtem zdrsnila v najhujšo recesijo v povojnem obdobju. Decembra lani se je obseg industrijske proizvodnje v državi zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize znižal za 9,6 odstotka, kar je največ doslej. Na 13. strani v V /* • v • v Tomaž Simcic o vertikalizaciji šol Na 2. strani O vstopu Hrvaške v Nato prihodnji teden Na 2. strani V Trstu zasegli 45 ton živilskih proizvodov Na 7. strani Zanimiva raziskava o tržaških priseljencih Na 8. strani Predstavitev knjige pričevanj taboriščnice Marije Rudolf Na 9. strani Goriška telovadnica za rehabilitacijo otrok na novi lokaciji Na 14. strani afera battisti Berlusconi in Lula da Silva vrh - Tradicionalni novoletni sprejem Slovenske skupnosti Priložnost za sproščen pogovor potrdila prijateljtvo o najaktualnejših vprašanjih RIM, BELEM - Polemiko na razdaljo, ki jo je med Italijo in Brazilijo sprožila afera okrog izročitve rdečega terorista Cesareja Battisti-ja, sta včeraj skušala ustaviti italijanski premier Silvio Berlusconi in brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Oba sta se strinjala, naj se zadeva reši po sodni poti (Italija je vložila pritožbo na brazilsko vrhovno sodišče), in poudarila, da afera ne sme skvariti odnosov med državama. Včeraj pa se je s pismom spet oglasil Battisti in zatrdil, da je bil v Italiji po krivem obsojen. Na 6. strani VRH - V Gostilni Devetak na Vrhu je včeraj stranka Slovenske skupnosti priredila tradicionalni novoletni sprejem za člane, somišljenike in prijatelje. Srečanje je bilo priložnost za sproščen pogovor o najbolj aktualnih vprašanjih, številne goste pa je uvodoma pozdravil tajnik SSk Damijan Terpin, ki je spregovoril o uspehih stranke in o problemih, s katerimi se soočajo Slovenci v Italiji. Častni gost srečanja je bil pisatelj Boris Pahor, med gosti pa naj omenimo podpredsednika DZ Vasjo Klavoro, državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu Borisa Jesiha, prefektinjo Mario Augusto Marrosu in predsednika ter člana komisije DZ za Slovence v zamejstvu Mira Petka in Mirka Brulca. 2 Sobota, 31. januarja 2009 ALPE-JADRAN / ŠOLSTVO - Razprava o ustanovitvi večstopenjskih šol v Trstu in Gorici Zakaj vertikalizacije? Prispevek vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu Tomaža Simčiča V zvezi z razpravo, ki se je v manjšini razvnela okoli pozitivnega mnenja Deželne komisije za slovenske šole o ustanovitvi večstopenjskih šol v Trstu in Gorici, objavljamo prispevek vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Fur-lanijo-Julijsko krajino Tomaža Simčiča. Zakaj je Deželna komisija za slovenske šole dala povoljno mnenje o predlogu za ustanovitev treh večstopenjskih šol, dveh v Trstu in ene v Gorici? Na kratko povedano: zato ker je menila, da bi ta ukrep z ozirom na obstoječe realno stanje (in ne z ozirom na neke idealne razmere) vsaj delno izboljšal upravno-organizacijsko in didaktično učinkovitost nekaterih naših šol. Je s tem komisija privolila v krčenje pravic slovenske manjšine, kakor je prepričan del naše javnosti? Mnenja sem, da tega ni storila in da si tako silovitih reakcij zato ne zasluži. Mnenja sem tudi, da so člani Deželne komisije resni in odgovorni ljudje, ki jim je slovenska šola pri srcu in ki so navsezadnje kot demokratično izvoljeni predstavniki različnih komponent šolskega življenja povsem legitimni glas naše šolske stvarnosti. Najprej splošna ugotovitev. V zadnjih tednih in mesecih se je politika, zlasti zaradi izzivov, ki jih tudi za naše šolstvo predstavlja t.i. šolska reforma, precej intenzivno ukvarjala s šolsko problematiko. Žal pa se ne morem znebiti vtisa, da se - s častnimi izjemami - vse to ukvarjanje s šolstvom prevečkrat omejuje na zavzemanje načelnih stališč, ki ne obrodijo nobenega stvarnega rezultata, na katerega bi se lahko potem oprli tisti, ki odprta vprašanja dan za dnem rešujemo. Tudi mi, ki smo zadolženi za upravljanje manjšinskega šolstva, bi lahko politikom zastavili vrsto vprašanj, pa ne v smislu "kaj ste dosegli", ampak v smislu "kaj ste poskusili doseči". In prepričan sem, da bi tovrstna diskusija ne bila povsem neboleča. Pri tem seveda ne mislim le na predmet sedanje razprave, ampak na veliko širši lok vprašanj, ki pa so v marsičem vsa povezana med sabo (seznam bi bil dolg) in v končni fazi vplivajo tudi na odločitve, kakršna je na primer ona o vertikalizaciji. Dvoje je mogoče: ali je politika naredila premalo ali pa je sicer svoje naredila, ni pa odprtih vprašanj - pa čeprav ne po svoji krivdi - uspela rešiti. Toda ne v prvem ne v drugem primeru ni pravično bremena odgovornosti zvrniti na ramena operativcev in jim očitati, da se opredeljujejo za izbire, ki se jim v danih okoliščinah zdijo najboljše. O upravno-organizacijskih in didaktičnih vidikih predlagane rešitve se v tem sestavku ne nameravam dotikati, pa čeprav ravno za to gre. Naj zapišem le, da ne bo "vertikalizacija" na noben način prizadela vzgojno-izobraževalne ponudbe v slovenskem jeziku. Nobena šola ne bo zaprta, noben razred ukinjen. Tudi težko pristajam na tezo, da je kakovost našega šolstva premo sorazmerna s številom ravnateljstev, in to praznih. Kdo ne soglaša z zahtevo po takojšnjem razpisu novega ravnateljskega natečaja? Deželni šolski urad ga je zahteval, kaj so pa storili drugi? Pa tudi razpis natečaja sam na sebi ni dovolj. Mora se ga potem udeležiti zadostno število kandidatov, pri čemer pa dosedanje izkušnje s tem v zvezi niso najbolj ohrabrujoče. Niti očitek o krčenju delovnih mest neu-čnega osebja - le zanj gre v tem primeru - dejansko ni utemeljen. Število delovnih mest v šolstvu namreč že davno ni več odvisno od števila šol ali razredov, ampak zgolj od letnega kontingenta, ki ga določi ministrstvo na osnovi finančnega zakona. In ker so pokrajinske lestvice za neučno osebje - za razliko od učnega - skupne slovenskim in italijanskim šolam, sledi, da vertikalizacije same na sebi ne bodo vplivale na število de- Tomaž Simčič kroma lovnih mest, dostopnih slovenskim prosilcem. To število se bo v naslednjem triletju res krepko znižalo, a ne zaradi "vertikali-zacij", ampak ker to predvideva finančni zakon. Zagotavljam, da ko bomo v finančnem zakonu v členu, namenjenem šolstvu, brali odstavek z naslednjo vsebino: "od krčenj, ki jih predvidevajo odstavki od ... do ... , so šole s slovenskim učnim jezikom v Furla-niji-Julijski krajini izvzete", si bomo pri Uradu za slovenske šole in pri Deželni komisiji globoko oddahnili. Od iznešenih ugovorov priznavam nekaj utemeljenosti onemu o nezadostni informiranosti in morebitni (ne)soudelež-bi širše javnosti pri sprejeti odločitvi, pa čeprav je bilo na nekaterih javnih srečanjih vprašanje izpostavljeno. Tu smo bili nemara res pomanjkljivi, čeprav spet ne vem, ali gre tudi v tem pogledu vso odgovornost pripisati šolskemu uradu in deželni komisiji. Zdi se mi, da je v tem trenutku umirjena diskusija težavna tudi zato, ker se emo-tivno navezuje na strahove, povezane z nevarnostmi, ki nam pa zares pretijo v zvezi z izvajanjem finančnega zakona (št. 133/2008). Kmalu bo na dnevnem redu določitev seznama osebja za šolsko leto 2009/2010. Pričakujem, da bodo naši javni delavci z isto vnemo, s katero se spotikajo nad sklepom Deželne komisije, slovenskim šolam pomagali izboriti primerno število osebja. Tomaž Simčič Jure Šterk pogrešan v Avstraliji CANBERRA - Avstralske oblasti so pred obalo najmanjše celine našle jadrnico legendarnega slovenskega jadralca Jureta Šterka, tega pa ni bilo na krovu, so potrdili na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve. Neuradno je o izginotju Šterka pred tem poročal spletni portal pozareport. 72-letni Šterk je 25. oktobra 2007 iz novozelandskega pristanišča Tauran-ga z 9,20 metra dolgo jadrnico Lunatic krenil na skoraj 25.000 morskih milj dolgo jadranje brez prestanka okoli sveta v smeri zahod-vzhod in je bil sredi januarja nekje južno od Tasmanije. Domači in tuji radioamaterji, ki so bili s Šterkom vsak dan v stiku, so z njim nazadnje govorili 17. januarja. Zagrebški policist v bolnišnici ustrelil nasilnega moškega ZAGREB - Policist je včeraj v zagrebškem kliničnem centru ustrelil moškega, ki je napadel njega in zdravnika v bolnišnici. Policist je zadel napadalca v nogo, kljub nujni zdravniški pomoči pa je moški umrl. Nekaj po polnoči je policija prejela prijavo o vlomu v Zagrebu. Po prihodu na kraj dogodka so policisti v širši okolici opazili moškega, ki je ustrezal opisu domnevnega vlomilca. 34-letnega moškega so nato ob uporabi sile aretirali in ga najprej odpeljali na policijsko postajo, nato pa še v klinični center. SLOVENIJA-HRVAŠKA - Nov zaplet zaradi četrtkove prekinitve v državnem zboru DZ bo o vstopu Hrvaške v Nato predvidoma glasoval prihodnji teden LJUBLJANA - Potem ko je državni zbor v četrtek zvečer prekinil sejo, na kateri naj bi ratificiral protokola o vstopu Hrvaške in Albanije v zvezo Nato, se bo prekinjena seja predvidoma nadaljevala prihodnji teden, še pred tem pa bodo poslanci na izredni seji obravnavali nov predlog zaključnega računa proračuna za leto 2007, ki ga bo pripravila vlada. Na četrtkovi seji parlamenta je tik pred glasovanjem o ratifikacijah protokolov o vstopu Albanije in Hrvaške v Nato prišlo do zapletov. Ker je DZ pred tem zavrnil zaključni račun državnega proračuna za leto 2007, so namreč poslanci SDS napovedali, da na seji ne bodo sodelovali, dokler ne bo sprejet zaključni račun. Seja je bila nato prekinjena. Za ratifikacijo protokolov o vstopu Albanije in Hrvaške v Nato je namreč potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev. Ker so v SLS in SNS že pred tem napovedali, da vstopa Hrvaške v Nato ne bodo podprli, bi bilo glasovanje brez 27 poslancev SDS tvegano. Kot je v četrtek pojasnil premier Borut Pahor, brez prekinitve seje "ne moremo prevzeti nase tveganja, da bi brez poslancev največje opozicijske stranke glasovali in verjetno izglasovali neratifikacijo obeh protokolov". "Ne gre za vlado, ne gre za državni zbor, država Slovenija si ne more privoščiti, da bi zaradi katerih koli razlogov v domači politiki tvegala verodostojnost v mednarodni politiki," je poudaril. Kot je na novinarski konferenci po petkovi seji vlade pojasnil Pahor, je vlada omenjeno odločitev sprejela zato, ker se zaveda odgovornosti za ugled in verodostojnost države. Ob tem je izrazil razočaranje, ker je SDS "povezala vprašanje, ki za Slovenijo ni ključnega pomena, z vprašanjem, ki je bistveno za naše nacio- nalne in varnostne interese", zaradi česar se je Slovenija znašla v položaju, ko je na preizkušnji njen ugled v mednarodni skupnosti. "Imeli smo razloge, zaradi katerih se je država odločila za blokado pristopnih pogajanj z EU. Za zavrnitev ratifikacije protokolov o vstopu Hrvaške in Albanije v zvezo Nato pa ni bilo razlogov," je še izpostavil predsednik vlade Obrambna ministrica Ljubica Jelušič se je medtem prav v petek prvič po prevzemu položaja v Bruslju sestala z generalnim sekretarjem zveze Nato Jaa-pom de Hoopom Schefferjem. Po srečanju je sporočila, da zvezo Nato skrbi, ali bo Slovenija uspela vstop Hrvaške in Albanije v zavezništvo ratificirati do aprilskega vrha Nata oz. do prvega obiska ameriškega predsednika Baracka Obame v Evropi. Od Obame "vsi pričakujemo nov, svež veter", je poudarila ministrica in dodala: "Gre za vprašanje, ali bo ta svež veter, ki ga Obama prinaša, morebiti zaustavljen ali okrnjen z negativnim odgovorom ene države članice, ko gre za vprašanje vključitve dveh novih članic v zvezo Nato." Na zaplete v slovenskem parlamentu sta se medtem odzvala hrvaški predsednik Stipe Mesic in premier Ivo Sanader. Mesic je ocenil, da so se v postopek ratifikacije protokola o vstopu Albanije in Hrvaške v zvezo Nato očitno vpletla slovenska "notranja vprašanja". Izrazil je upanje, da bo DZ na prihodnji seji sprejel "vse tisto, kar Hrvaška pričakuje, to je da svoje probleme ureja demokratično, ne da bi motila evroatlantske povezave". Tudi Sanader je izrazil pričakovanje, da bo slovenski parlament čim prej glasoval in tudi ratificiral hrvaški protokol o vstopu v Nato. Na uradnem obisku v Zagrebu se je sicer v petek mudil poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda, ki je po srečanju s Sana-derjem izrazil razočaranje, ker Slovenija v četrtek ni ratificirala omenjenega protokola, in izrazil upanje, da gre za tehnični problem, ki bo kmalu urejen s pozitivnim glasovanjem v parlamentu. Odnose med Slovenijo in Hrvaško oz. reševanje spora med državama glede meje pa je v petek še dodatno zapletla odločitev Mihe Pogačnika, da odstopil z mesta predsednika slovensko-hrvaške komisije pravnih strokovnjakov za reševanje mejnega vprašanja. Kot je v odstopni izjavi premieru zapisal Pogačnik, odstopa zaradi "sistematične negativne kampanje" glede višine honorarja, ki ga je prejemal za svoje delo. Medijsko gonjo je Pogačnik sicer prenašal v prepričanju, da vlada in premier kljub vsemu ustrezno cenita njegovo delo, ko je v medijih zasledil, da se oceni o pretiranosti njegovega honorarja pridružuje tudi premier, pa se je dokončno odločil za odstop. Pahor je v odzivu na Pogačnikov odstop dejal, da mora vodja slovenskega dela mešane komisije končati svoje delo. Kot je pojasnil, mora Pogačnik kljub odstopu pisno in ustno poročati vladi o stališčih in sklepih slovenskega dela komisije. Kljub močno zaostrenim odnosom med Slovenijo in Hrvaško pa dogovarjanje za srečanje slovenskega in hrvaškega premiera doslej še ni prineslo sadov. Pahor je po petkovi seji vlade celo napovedal, da Sanaderja ne bo več klical. "Po svojih močeh sem skušal priti do pogovora s Sanaderjem, do tega ni prišlo. Razumel sem, da takega interesa ni in z moje strani vnovičnih poskusov za to, da bi prišlo do dogovora, ne bo. Zdaj se ne bom več trudil," je pojasnil. (STA) V Citalnik 'Storitvene kartice FJK' prihaja na tvoj dom Deželna storitvena kartica je inovativna kartica, katere namen je približati državljane kjavni upravi. Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina je začela z brezplačnim razdeljevanjem čitalnika smart kartic vsaki družinski enoti, ki je zanj zaprosila. Čitalnik omogoča zaupen in varen dostop k inovativnim on-line storitvam, ki jih ponuja deželna storitvena kartica. Čitalnik lahko prejmete s tremi enostavnimi postopki: 1. aktivirajte kartico; 2. obiščite internetni portal cartaservizi.regione.fvg.it; 3. izpolnite prošnjo, ki jo dobite na spletni strani. REGIQNE AUTONQMA FRiyLI VÉNEZIA GIUUA Glavna direkcija za organizacijo, osebje in informativne sisteme / ALPE-JADRAN Sobota, 31. januarja 2009 3 VIDEM - Izvajanje določil zakona za zaščito jezikovnih manjšin št. 482 Raba manjšinskih jezikov ima v zdravstvu poseben pomen O tem je bil govor na srečanju »Lenghis in salut - Jeziki pri zdravju - Lingue in salute« VIDEM - Od 19. januarja 104 člani medicinskega in upravnega osebja Zdravstvene ustanove za srednjo Furlanijo obiskujejo izpopolnjevalne tečaje furlanščine v okrajih Videm, Codroipo, Čedad, S. Daniele in Čenta. To je zadnja od številnih pobud, ki jih je omenjena zdravstvena ustanova v zadnjih letih priredila v sodelovanju z deželno upravo FJK s pomočjo sredstev, ki jih nudi državni zakon za zaščito jezikovnih manjšin 482. O vsem tem je bil govor na včerajšnjem srečanju »Lenghis in salut - Jeziki pri zdravju - Lingue in salute« na sedežu deželne vlade v Vidmu, na katerem so sodelovali deželni odbornik za kulturo, šolstvo in jezikovne skupnosti Roberto Molinaro, direktor Službe za jezikovne in kulturne identitete ter za izseljence Dežele FJK Marco Stolfo, direktor Zdravstvene ustanove za srednjo Furlani-jo Giorgio Ros, odgovorni za socialno medicino Guglielmo Pitzalis in odgovorna za zunanjo in notranjo komunikacijo, marketing in odnose z javnostjo pri zdravstveni ustanovi Maria Cristina Novelli. Predstavniki zdravstvene ustanove so poudarili velik pomen, ki ga ima raba manjšinskih jezikov na narodnostno mešanem ozemlju (v srednji Furlaniji sta prisotni furlanska in slovenska manjšina) pri komunikaciji z uporabniki zdravstvenih storitev. »Če se zdravniki, medicinske sestre in upravno osebje z bolniki pogovarjajo v njihovem materinem jeziku, so ti veliko bolj zadovoljni. Naloga zdravstvenih ustanov ni samo ta, da uporabnikom nudijo preglede in podobno, treba jim je tudi na primeren način nuditi vse potrebne informacije o storitvah, o načinu uporabe, o najrazličnejših pobudah in podobno. Uporabnike namreč najbolj moti to, če potrebnih podatkov ne dobijo pravočasno ali na ustrezen način. Prav zaradi tega je komunikacija v manjšinskih jezikih, ki so pri V Vidmu so včeraj predstavili dosedanje izkušnje pri poučevanju furlanščine za zdravstvene delavce nas razširjeni, s strateškega vidika zelo pomembna, saj lahko bistveno izboljša odnos med ponudniki in uporabniki zdravstvenih storitev,« je povedala Novellijeva. Pitzalis je spregovoril o pomenu odnosa med zdravnikom in pacientom. »Med njima mora vladati medsebojno zaupanje in morata sodelovati. Bolnik bo zdravnika gotovo lažje razumel, če bo ta z njim govoril v njegovem materinem jeziku, pacient pa bo prav tako lažje razložil, kaj je z njim narobe, če bo lahko pri tem uporabljal svoj jezik.« Zdravstvena ustanova za srednjo Furlanijo je v teh letih pripravila ogromno večjezičnega informativnega materiala. V furlanščini je na primer s posebnimi brošuricami obveščala uporabnike o mamografijah, cepljenju proti gripi, pljučnici, posredovala podatke o tuberkulozi, aidsu in še bi lahko naštevali. Posebno pomemben pa je predvsem priročnik s furlanskimi medicinskimi izrazi. Predstavniki zdravstvene ustanove redno nastopajo tudi v raznih radijskih postajah in poslušalcem nudijo najrazličnejše informacije. Posneli so tudi posebno reklamo o varnosti na delu. V zvezi s to temo pa so pripravili tudi trijezična DVD in brošuro (v italijanščini, furlanščini in slovenščini). Natisnili so tudi šestjezi-čni priročnik za komuniciranje, v katerem so številni enostavni, a koristni izrazi in stavki napisani v italijanščini, furlanščini, slovenščini, ruščini, romunščini in srbohrvaščini. V slovenščini so tudi natisnili nekaj plakatov (npr. o prepovedi kajenja v javnih prostorih), novopečenim mamicam pa so v številnih jezikih na voljo informacije o storitvah, ki jim jih nudi zdravstvena ustanova, ter o cepljenju. Kar zadeva tečaje slovenščine za medicinsko in upravno osebje, je Novellije-va ob koncu povedala, da morajo najprej še natančno preučiti stanje na terenu. Odbornik Molinaro je Zdravstveno ustanovo za srednjo Furlanijo pohvalil za pomembno delo, ki ga že vrsto let opravlja. »Treba bo nadaljevati po tej poti, pobude zdravstvenega podjetja pa bi lahko bile vsem za zgled. Možnost rabe manjšinskih jezikov v vsakdanjem življenju je namreč edini pokazatelj ravni zaščite nekega jezika,« je poudaril. T. G. NONINO Danes podelitev nagrad PERCOTO - Med sodi in cisternami furlanske destilarne Nonino bodo v kraju Ronchi di Percotto danes podelili istoimenske nagrade, ki jih je družina Nonino ustanovila z namenom, da ovrednoti kmečko kulturo. Nagrado so prvič podelili pred štiriintridesetimi leti, med tem pa se je »razširila« tudi na kulturno, literarno in družbeno področje. Podelitev pa je postala monden dogodek, ki se ga udeležuje vse več povabljencev. Žirija, ki ji je predsedoval britanski pisatelj in Nobelov nagrajenec sir Vidiadhar Surajpra-sad Naipaul, je osrednjo nagrado Nonino 2009 dodelila ekonomistki in sociologinji Silvii Perez-Vitoria, ki se je v svojem obširnem raziskovalnem delu posvetila kmečkemu vprašanju. Mednarodno nagrado No-nino 2009 si je zagotovila dvaintridesetletna afriška pisateljica Chimamandi Ngozi Adichie. Nagrado Risit d'Aur bodo prejeli »malgari« (»planinarji«) iz Karnije, ki jih druži ljubezen do gora in želja po ohranjanju planinskih proizvodov in vrednot. Nagrado Nonino za »učitelja našega časa« bo prejel angleški zgodovinar Hugh Thomas, ki je večino svojega življenja posvetil preučevanju španske zgodovine, v prvi vrsti njene imperialne politike. V utemeljitvi je zapisano, da želi žirija nagraditi predvsem njegovo obširno delo Trgovina sužnjev. JPM jutri ODPRTO ODKRIJTE POPOLNOMA NOVO NAKUPOVANJE! nova odprtja K MAkSaHibridl oviesse * I Od 2. januarja do 31. marca SEZONSKO ZNIŽANJE URNIKI OBRATOVANJA: PONEDELJEK: 14:30 - 20:30 OD TORKA DO SOBOTE: 9:00 - 20:30 PRVI DVE NEDELJI V MESECU: 9:30 - 20:00 40 TRGOVIN IN HIPERMARKET S^MISFeRO ^^TRGOVSKI CENTER MONFALCONE/ TRŽIČ (GO) -ULICA POCAR , i 4 Četrtek, 29. januarja 2009 GOSPODARSTVO avtomobilska industrija - Avtomobili bodo prihajali iz kragujevške Zastave Fiat in Srbija podpisala sporazum o proizvodnji puntov Proizvodnja bo stekla marca, do konca leta 2010 pa naj bi letno proizvedli 200.000 vozil TURIN - Italijanski avtomobilski proizvajalec Fiat in vlada Srbije sta včeraj v Turinu podpisala sporazum o proizvodnji Fiatovih avtomobilov punto v Kragujevcu. Glede na sporazum bo proizvodnja stekla marca letos, letna proizvodnja pa naj bi v začetku znašala vsaj 15.000 avtomobilov, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Avtomobili iz kragujevške tovarne Zastava bodo namenjeni tako srbskemu kot tujim trgom. Glede na dogovor iz lanskega septembra bosta Srbija in Fiat ustanovila skupno podjetje, v katerem bo imel Fiat 67-od-stotni lastniški delež, srbska vlada pa 33-odstotnega. Vrednost investicije v tovarno naj bi znašala približno 700 milijonov evrov. Že prihodnje leto naj bi proizvodnjo močno povečali, sa so si za cilj zadali, da bi do konca leta 2010 dosegli letno proizvodnjo 200.000 vozil, projekt pa naj bi ustvaril 2400 delovnih mest. V Kragujevcu bodo marca začeli z izdelovanjem puntov; do konca prihodnjega leta naj bi letna proizvodnja znašala 200 tisoč vozil Večjo obrtno cono ob izstopu z avtoceste Koper -Ljubljana, gradi ajdovsko Primorje oziroma njegova hčerinska družba Risnik divača - Gradnja dveh obrtnih con traja že leto in pol Interes za parcele je velik Kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča od 125 do 130 evrov - Veliko parcel že prodanih DIVAČA - Pred vstopom v Divačo že leto in pol nastajata dve obrtni coni. Večjo, ki bo stala ob izstopu z avtoceste Koper - Ljubljana, gradi ajdovsko Pri-morje oziroma njegova hčerinska družba Risnik, drugo, ki se bo raztezala med magistralno cesto Koper - Ljubljana, avtocesto in železnico pa družba IGT iz Izole. Po besedah direktorjev obeh družb je interes za prodajo parcel velik, za nakup pa se zanimajo predvsem obrtniki iz Istre, manj iz notranjosti države. V bodoči Poslovni coni Risnik, ki se bo raztezala na šestih hektarjih, so po letu in pol priprave terena - zaradi valovitega terena so izkopali pet do šest tisoč kubičnih metrov zemljine in kamenja -ter izgradnji krožišča na magistralni cesti pričeli graditi komunalno opremo. Vanjo bodo skupaj s čistilno napravo vložili 3,5 milijona evrov, pripravljena pa bo do poletja. Cono so razdelili na parcele, velikosti od 2500 do 5000 kvadratnih metrov, od teh pa so nekatere že prodali. "Parcele so kupili lastniki manjših proizvodnih podjetij, logističnih dejavnosti, nekateri pa tudi za skladiščenje blaga," je pojasnil direktor družbe Risnik Mitja Čo-tar. "Nekaj zemljišč je še rezerviranih, nekaj pa jih je še na voljo. Možno je kupiti tudi več parcel skupaj. Zemljišča prodajamo po 130 evrov za kvadratni meter." Bližje Divači, na zemljišču med magistralko, železnico, avtocesto in regionalno cesto Divača - Dolnje Ležeče pa se bo raztezala za polovico manjša obrtno industrijska cona, ki jo gradi izolska družba IGT. Tri hektare veliko površino so razdelili na 14 parcel, velikosti 1500 kvadratnih metrov. Trenutno je zasedena tretjina parcel, je povedal direktor družbe Iztok Krumpak, ki si bo za potrebe svoje dejavnosti v Divači postavil halo za stroje in drugo opremo. "Eden od kupcev so tudi Slovenske železnice, ki zaradi posodobitve železniškega omrežja in izgradnje drugega tira Koper - Divača načrtujejo razširitev divaške postaje. Zemljišča prodajamo po 125 evrov za kvadratni meter, če se bo pa kdo odločil za nakup več parcel hkrati, bo dobil še nekaj popusta." V aprilu ali maju pričakujejo, da bodo dobili gradbeno dovoljenje za komunalno opremo. Vanjo bodo vložili 1,22 milijona evrov, v zameno pa jih bo občina - kot v primeru Risnika - oprostila plačila komunalnega prispevka. V skladu z dogovorom bodo opremo v obeh conah prenesli v upravljanje občini Divača oziroma pristojnim upravljalcem. Irena Cunja LUKA KOPER - Napoved Letos deset milijonov evrov dobička KOPER - Nadzorni svet Luke Koper je na včerajšnji seji soglašal s poslovnim načrtom za leto 2009. Družba letos pričakuje za osem odstotkov manjši ladijski pretovor kot lani, poslovni prihodki družbe pa naj bi se znižali za dva odstotka. Čisti dobiček naj bi se znižal na nekaj več kot 10 milijonov evrov. Luka Koper največji padec pretovora predvideva na področju avtomobilov in generalnih tovorov, nekaj odstotkov pa naj bi izgubili tudi kontejnerji. Posledično pričakujejo dvood-stoten padec poslovnih prihodkov. V družbi pravijo, da je poslovni načrt za letos odraz zaostrenih svetovnih gospodarskih razmer. Bruto družbeni proizvod se sicer zmanjšuje v vseh državah članicah EU, vendar je ta še vedno pričakovano višji v državah srednje in vzhodne Evrope, ki so tudi ključna tržišča Luke Koper, pravijo v družbi. Za letos načrtujejo za 51 milijonov evrov investicij, ki jih bodo financirali predvsem iz lastnega denarnega toka in iz evropskih sredstev. tolmin - Srečanje župana z gospodarstveniki Kriza vse bolj najeda tudi posoško gospodarstvo TOLMIN - Predstavniki družb, ki zaposlujejo več kot 15 delavcev, je na delovnem sestanku tolminskega župana Uroša Brežana seznanilo s tem, kaj prinaša gospodarska kriza. Največje podjetje - tolminski ITW Metalflex, ki zaposluje 750 delavcev, prve ukrepe že sprejema, saj so se naročila za komponente gospodinjskih aparatov zelo zmanjšala. Kot prvo so prekinili poslovno sodelovanje s številnimi kooperanti, ki so imeli tako imenovano »delo na domu« in s katerim je marsikatera gospodinja in mama reševala veliko oddaljenost od podjetja in probleme z otroškim varstvom. V podjetju bodo sprva prekinili delovna razmerja z zaposlenimi za določen čas, prehajajo pa tudi na skrajšani delovni čas - proste petke, ob katerih bodo delavci sprva koristili letni dopust. V Hidrii AET prav tako pogodb za določen čas ne bodo podaljševali, v precej kritičnem položaju pa so tudi manjši podjetniki in obrtniki. Eden izmed njih, ki ima 20 zaposlenih, je letos uspel pridobiti le 20 odstotkov lanskih naročil, zato bo v teh dneh sedmim delavcem izročil odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Podjetje Rut, ki je nastalo v majhni gorski vasici v Baški grapi je še pred kratkim zaposlovalo 95 delavcev, med katerimi jih je ob službo 10, naslednjih 10 pa bo odpovedi prejelo v naslednjih dneh. Pred nekaj meseci so v podjetju izpeljali veliko investicijo, žal pa večina teh strojev stoji, saj jim je šem-petrska Iskra Avtoelektrika odpovedala večji del naročil, kar jih je še posebej prizadelo, saj so zanje izdelali 80 odstotkov proizvodov. Nekoliko boljša slika je v gradbenem sektorju. Čeprav v podjetju Vizing beležijo 40 odstotkov manj naročil, pa sta podjetji Portal in Renova, ki zaposlujeta vsako po 40 delavcev, zasuti z naročili za obnovo manjših objektov, ki sodijo v popotresno obnovo. Po mnenju tolminskih podjetnikov sklep države o subvencioniranju skrajšanega delovnega časa ne prenaša nikakršnih koristi. Podjetniki na tem območju so že tako ali tako neenakopravnem v primerjavi s kolegi iz osrednje Slovenije zaradi velika oddaljenost, slabe cestne povezave.Gle-de na to, da nihče ne ve, kako dolgo bo trajala gospodarska kriza, marsikateri podjetnik ne ve, če bo dočakal konec leta. Zmanjšanje naročil in poostreni pogoji za najem posojil so marsikoga pahnili na rob obupa, podjetniki pa so zaskrbljeni tudi zaradi tega, ker ne vedo, kje najti denar za odpravnine in hkrati poravnati vse dolgove. Občina Tolmin bo gospodarstvu pomagala z nespremenjeno ceno nadomestila za stavbna zemljišča, v kolikor bodo na občinskem svetu potrdili predlog, pa bo občina podjetnikom subvencionirala tudi obrestno mero za premostitvene kredite. Na probleme, s katerimi se srečujejo, so s pismom opozorili tudi gospodarskega ministra Mateja Lahovnika. Carmen Leban EVRO 1,2816 $ -2,25 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. januarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 30.01. 29.01. ameriški dolar japonski jen 1,2816 114,98 1,3111 118,07 ruski rubel 45,7585 8,9653 45,7293 63,8770 danska krona 7,4531 7,4522 švedska krona 10,6090 10,5341 8,8000 češka krona 27,882 27,480 1,5063 estonska krona 15,6466 15,6466 287,28 poljski zlot 4,4620 4,3840 1,5963 avstralski dolar 2,0115 1,9558 1,9942 romunski lev 4,3090 3,4528 4,2430 3,4528 latvijski lats 0,6992 2,9640 0,6988 2,9795 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3700 7,3711 _ EVROTRZNE OBRESTNE MERE 30. januarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,41938 1,18438 1,66 1,975 LIBOR (EUR) 1,7425 2,09063 2,18563 2,2825 LIBOR (CHF) 0,31833 0,52667 0,66 0,96333 EURIBOR (EUR) 1,745 2,086 2,176 2,273 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.269,66 € +459,57 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 30. januarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,70 +1,65 KRKA 54,32 -0,22 MERCATOR 24,01 160,33 -0,08 -0,69 TELEKOM SLOVENIJE 266,87 126,67 -1,16 +0,33 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 56,00 AERODROM LJUBLJANA 27,45 DELO PRODAJA - -1,37 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 9,35 -0,43 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 45,83 12,36 +0,50 -1,12 SAVA 245,98 +3,68 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 16,30 -0,06 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 30. januarja 2009 -1,11 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,36 5,315 +0,74 +0,95 BANCO POPOLARE 4,4725 +0,53 -2,61 BCA POP MILANO 4,0025 +0,38 ENEL 0,987 4,395 +2,07 +1,15 FIAT 3,835 -3,26 +2,61 GENERALI 16,3 -2,10 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,939 2,47 -0,30 LUXOTT1CA 11,05 +2,27 -00,54 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,1 +0,50 PIRELLI e C 0,2245 +2,35 -3,65 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,9 11,98 -2,27 -2,36 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,0775 4,055 +0,68 +0,62 TENARIS TERNA 0,9635 7,74 -2,43 -3,13 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,3775 0,3885 -0,52 -0,64 UNICREDIT 9,75 1,382 -2,99 +0,88 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 41,60 $ -0,19 IZBRANI BORZNI INDEKSI 30. januarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.836,27 899,96 +0,17 +0,18 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, 1.681,77 968,38 -1,04 -0,34 FIRS, Banjaluka 1.538,55 536,99 +0,20 +0,48 SRX, Beograd 237,98 1.991,98 -2,37 -0,73 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.850,30 2.237,77 +10,35 +0,49 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.000,86 1.180,25 -1,82 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 825,88 857,92 4.338,35 -2,28 -2,38 -2,03 CAC 40, Pariz 4.149,64 4.149,64 2.973,92 1.736,23 -0,97 -1,19 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 774,2 2.236,98 -0,86 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 7.994,05 1.746,47 13.278,21 -3,11 -1,14 +0,94 Sensex, Mubaj 1.990,66 9.424,24 +2,04 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 31. januarja 2009 5 SLOVENIJA TA TEDEN Zdravniško pometanje pod preprogo? Vojko Flegar Ministrstvo za zdravstvo se je sredi tega tedna oglasilo z doslej v Sloveniji nepredstavljivim ultimatom. Če ne bo zdravniška zbornica svoje preiskave o primeru smrti 12-letnega Bora Ne-krepa nemudoma končala, bo ministrstvo prisiljeno »razmisliti o možnosti odvzema pooblastila za opravljanje rednih in izrednih strokovnih nadzorov zbornici«. S tem in televizijsko oddajo Trenja na Pop TV dan kasneje je primer fanta s Pragerskega, ki so ga pred letom dni zdravili v mariborskem univerzitetnem kliničnem centru in je v nepojasnjenih okoliščinah umrl, dosegel nov vrhunec, nerazumevanje in zgražanje nad počasnostjo preiskave zdravniške zbornice pa je zdaj že vsesplošno. So zdravniki v mariborskem UKC napačno/malomarno ocenili otrokovo zdravstveno stanje, napačno diagno-sticirali njegove težave, ga napačno/malomarno zdravili in z vsem tem postali odgovorni za tragičen razplet? Zdravniška zbornica odgovore na ta vprašanja, ki so ji jih v javnosti zastavili starši umrlega fanta, išče že devet mesecev, slovenska javnost pa je s starši vedno bolj prepričana, da zbornica s preiskavo namenoma zavlačuje. Po pol leta, lani novembra, je denimo predsednica zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan starše umrlega otroka in javnost poskusila pomiriti z izjavo, da se »zbornica zaveda odgovornosti, ki jo nosimo v primeru obravnave smrti 12-letnega dečka in v vseh drugih primerih, v katerih nam je zaupana strokovna presoja.« Prav zato da si prizadevajo pridobiti »vse potrebne informacije in dejstva ter uporabiti vse razpoložljive stike in vire, ki bi lahko pripomogli k čim hitrejši, vendar celoviti rešitvi primera.« In še: »Starši si namreč zaslužijo celovito in popolno informacijo.« Lepo, a od takrat se ni zgodilo pravzaprav nič, če ne upoštevamo tega, da zbornica ni uspela najti tujega izvedenca, ki bi o zbranih izsledkih nadzora postopkov zdravljenja podal neodvisno mnenje. Direktorju direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu Janezu Remškarju je zato ta teden prekipelo. Po njegovi oceni so »stvari popolnoma jasne«, zato »pričakujemo rezultat, zbornica naj že končno pove, ali je bilo kaj narobe v tem primeru ali ne.« Še več, prvi zdravstveni uradnik v državi se je strinjal z novinarskimi ocenami, da gre tukaj za »poskus pometanja pod preprogo«, zbornico pa pozval, naj »preneha s sprenevedanjem, odgovori na vprašanja staršev in se ne izgovarja na čakanje stališč iz tujine. Z ravnanjem ob zdravljenju dečka v UKC Maribor, po premestitvi v UKC Ljubljana in tudi zdaj slovenski javnosti dokazujemo, da smo povsem pozabili na standarde etike v medicini.« Na odgovor iz zbornice ni bilo treba dolgo čakati, predsednica Kalan Živčec je zatrdila, da »zbornica vse postopke v zvezi s primerom tragične smrti 12-letnega Bora Nekrepa iz Maribora vodi v skladu s strokovnimi kriteriji in ne bo popustila političnim pritiskom ali pritiskom javnosti.« Rem-škarjevo napoved, da bo ministrstvo v skrajnem primeru razmislilo o odvzemu nekaterih pooblastil zbornici je ocenila za »nedopusten politični pritisk«, oceno, da gre za »pometanje pod preprogo« pa za »nezaslišano«: »To je sramota za slovenskega zdravnika.« Toda zdravniška zbornica, ki si je poleg fronte z javnostjo s tem odprla še drugo, nasproti ministrstvu, nima dobrih možnosti, da v teh spopadih zdrži, kajti poleg primera Nekrep, ki je sodu izbil dno, se jih je v zadnjih letih nabralo še nekaj, zaradi katerih je precejšen del slovenske javnosti prepričan, da med zdravniki velja tista o vrani, ki drugi vrani ne izkljuje oči. Čeprav ima Slovenija tudi varuha bolnikovih pravic in sploh ves sistem varstva pacientov v skladu z evropskimi normami, je cehu v belem napake težko dokazati tudi sodno, zadeve se vlečejo ali celo zastarajo. Zaradi tega, torej nerazumno dolgega sojenja v enem izmed spornih medicinskih primerov je bila Slovenija na evropskem sodišču za človekove pravice tudi že obsojena. Neuvidevno, mnogi menijo tudi oholo in vzvišeno nastopanje predsednice zdravniške zbornice je ugledu zdravniškega poklica brez dvoma že povzročilo večjo škodo, kot bi jo morebitna hitra ugotovitev odgovornosti zdravnikov za smrt 12-letnika. Z drugimi besedami, tudi če se bo nazadnje izkazalo, da so mariborski zdravniki umrlega fanta zdravili v skladu z vsemi pravili stroke, bo na zbornici ostal madež, na tovrstni ugotovitvi pa dvom, saj marsikdo ne bo verjel, da ne gre za - pometanje pod preprogo. PISMA UREDNIŠTVU O glavnem svetu SSO V članku o zasedanju glavnega sveta SSO (PD, 30. januarja, 3. stran) berem, da se je predsednik Štoka obregnil ob mojo vlogo in ob moj članek o programski konferenci. Mimo ugotovitve, da je za omikano družbo dokaj nenavadno, da javno obrekuješ ljudi, ki niso prisotni, pa tudi vabljeni niso bili, me stališče Draga Štoke čudi, saj se je v drugih časih boril za to, da bi imeli vsi pravico povedati svoje mnenje in da bi Primorski dnevnik to pravico tudi udejanjal. Dopuščam, da Što-ka z menoj ne soglaša, ampak to je njegov problem, ne moj. Jaz zaradi njegovega nestrinjanja svojega mnenja ne bom spremenil. Berem tudi, da me neki Peter Čer-nic, katerega osebno ne poznam (čeprav dopuščam možnost, da sva se kdaj srečala) poučuje, naj se »rajši kot tem zadevam« posvetim predsedovanju paritetnega odbora. O delu paritetnega odbora govorijo doseženi rezultati, sam pa gospodu Černicu sporočam, da se v svojem prostem času - sedaj ga imam veliko - lahko posvečam tudi »tem zadevam«, še zlasti, ker je stanje v manjšini nezadovoljivo (o tem so prepričani vsi), za to pa zagotovo ni kriv paritetni odbor, ampak pomanjkanje posluha, tudi pri SSO, prav za »te zadeve«. Hvala za pozornost Bojan Brezigar Pismo predsedniku SSO Cenjeni Drago Štoka! V zvezi z Vašo osebno vizijo o bodočnosti Slovenskega stalnega gledališča, ki ste jo izpovedali na prvi seji nove deželne skupščine Sveta slovenskih organizaciji in jo dne 30. 1. 2009 povzema Primorski dnevnk v svojem poročilu, o kateri pravite, da vidite bodočnost SSG-ja v povezovanju z Ljubljano, Novo Gorico in Koprom, mi dovolite, da navedem vse oblike sodelovanja, ki jih je SSG izvedlo samo v obdobju 2005-2008, kajti, če bi se nanašali še na prejšnje obdobje, bi bil seznam preobširen. Koprodukcije s slovenskimi gledališkimi hišami in deželno gledališko stvarnostjo: Evripid: Bahkantke (SSG-Trst-SNG Nova Gorica, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije); Molière:Na-mišljeni Bolnik (SSG- Trst in Primorski poletni festival- Koper); H.M.En-zenzberger: Hči zraka (SSG-Trst, Primorski poletni festival -Koper, Teatri a teatro- Trst, Mittelfest-Čedad,); W.Shakespeare: Vihar (SSG- Trst, SNG Maribor, Mladinsko gledališče-Ljubljana, Cankarjev dom- Ljubljana); T.Matevc: Zaljubljeni v smrt (SSG- Trst in Novi Zato.- Ljubljana) Gostovanja Slovenskega stalnega gledališča v Sloveniji ( v abomajih ali izven): V Gledališču Koper: F. Paravidino, Tihobitje v jarku; v SNG Nova Gorica: Evripid, Bakhantke ; Molière, Namišljeni bolnik; v Cankarjevem domu- Ljubljana: Evripid, Bakhantke; v SNG Drama Maribor (Borštnikovo srečanje): S. Sla-taper, Moj Kras ; N. Erdman, Samomorilec; v Narodnem domu v Mariboru: Molière, Namišljeni bolnik; v Mestnem gledališču- Ljubljana: M. Ivaške-vičius, Mesto tako blizu ; Molière, Namišljeni bolnik v KC Janeza Trdine, Novo Mesto: Molière, Zdravnik po sili ; E. Erba, Maraton v New Yorku; v Mestnem gledališču Ptuj (Festival SKUP): E. Erba, Maraton v New Yorku; v SNG Drama Ljubljana: F. Durrenmatt, Romulus Veliki ; F. Paravidino, Tihobitje v jarku ; B. Pahor, Spopad s pomladjo; P.P. Pasolini, Svinjak; v Mini teatru Ljubljana: M. Sosič, Tubotubatubitubotù; v Prešernovem gledališču Kranj: B. Pahor, Spopad s pomladjo; ter gostovanja po kulturnih centrih. Gostovanja Slovenskih gledališč v Trstu in Gorici: Gledališče Koper v koprodukciji s Prešernovim gledališčem: Sofokles, Kralj Ojdipus; Gledališče Koper v ko-produkciji s SNG Nova gorica: I. Mlakar, Duahtar pod mus; SNG Drama Ljubljana: V. Bartol, Alamut ; I. Cankar: Romantične duše; SNG Nova Gorica: G.Feydeau, Bolha v ušesu ; Q. Taranti-no, Stekli psi ; M. Gorki, Letoviščarji (žal Hlfi v Sng Nova Gorica); SNG Maribor balet: E. Clug, Tango in Radio&Juliet; Pan-dur Theater, Mittelfest, Festival Ljubljana, Gledališče Ulysses: Tesla Electric Company in še cela vrsta mladinskih predstav in predstav za otroke v okviru šolskega abonmaja. Prepričan sem, da se zavedate koliko je bilo vloženih energij s strani vseh nas v SSG, da je lahko prišlo do realizacije in izvedbe vseh zgoraj navedenih predstav, saj je bilo pri tem udeleženih preko 500 oseb. Hvala za pozornost in prisrčen pozdrav, Marko Sosič, umetniški vodja SSG, katerega doba se "ob nekaterih dobrih sadovih" izteka. Molk še traja O polemiki glede dvojezičnih tabel bi želel Samu Ferlugi, odborniku in blagajniku Društva Slovencev miljske občine pojasniti, da jih v soboto 24. t.m. nisem mogel seznaniti o svoji kritični izjavi, ki naj bi jo bil dal tistega dne Primorskemu dnevniku. Razlog je preprost: izjavo sem dal časnikarju Primorskega dnevnika dva dni kasneje, 26.t.m., objavljena pa je bila v torek, 27. t.m. V omenjeni izjavi sem bil kritičen zaradi dotedanjega molka pokrajinskega vodstva Slovenske skupnosti in vodstva Društva Slovencev miljske občine v aferi o dvojezičnih tablah, ki jo je sprožila miljska desnica. Žal mi je, da se zaradi moje dobronamerne kritične pripombe nekateri čutijo prizadeti. Vendar moram tudi žal ugotoviti, da so se na mojo pripombo takoj oglasili, o početju desnice pa še vlada (vsaj do 29.1.) molk. S spoštovanjem Danilo Šavron ODPRTA TRIBUNA Šola danes Sklad spremlja pri svojih prizadevanjih tudi otroke na njihovi šolski poti ter jim od leta 1984, ko so socialne delavke prvič evidentirale potrebo in ga zaprosile za podporo v obliki obšolskih dejavnosti in opore šolskemu delu, nudi popoldansko pomoč, zlasti kot utrjevanje učne snovi, pomoči pri domačih nalogah, utrjevanja materinščine in svetovanja za vzgojo in razvoj. Tako pri Skladu od nekdaj tesno spremljamo dogajanje s slovensko šolo in ni slučaj, da sta kar dve članici upravnega odbora bili svojčas tudi članici šolskega foruma - delovnega telesa, ki ni imel možnosti odločanja -, kateremu sta krovni organizaciji naložili nalogo, naj analizira stanje slovenske šole in predlaga iztočnice za razvoj naše šole v tretjem tisočletju. Na slavni programski konferenci so po dveh letih in pol srečanj in zbiranja podatkov, razprav in usklajevanj Stanka Čuk, Norina Bogatec in podpisana izoblikovale poročilo o šoli, branje na konferenci pa je bilo poverjeno Nataši Paulin. To so bili časi neuspele reforme italijanskega šolstva, začetka programske konference Slovencev v Italiji, ki naj bi bila spodbuda za organizacijske smernice slovenske narodnostne skupnosti, časi, ko smo pričakovali novo državno in krajevno upravo, premike v zvezi s širjenjem slovenščine na italijanske šole na osnovi deželnega zakona (št. 482 iz leta 1999), čakali smo še na odpravo meje med matično državo in republiko Italijo. Pred nami pa so takrat še vedno zevali aktualni, življenjski, nerazrešeno odprti problemi slovenske šole v Italiji. Bili smo in smo še zadovoljni, da je t.i. zakon za Slovence rodil priznanje špetrski dvojezični šoli. Ločevanje med dvojezičnim izobraževanjem in izobraževanjem na dvojezičnem področju pa je še danes marsikomu težko dojemljivo. Pred šolo - tudi našo - so še novi izzivi, pristop nikakor ne more biti enak tistemu izpred dvajsetih, tridesetih ali štiridesetih let. Tako imenovanih mešanih zakonov je vse več, veliko otrok iz takih zvez se vpisuje v slovensko šolo in prinaša s seboj nove in drugačne probleme, nove izzive in nova vprašanja. Veliko novih otrok je iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Nekateri pa so otroci povsem italijanskih staršev. Potreben je poseben pristop. Bere in sliši se, da sodobni standardni vzgojitelj, učitelj, profesor še ni dovolj strokovno pripravljen, da bi bil kos novim nalogam. Za reševanje problemov v zvezi s slovensko šolo v Italiji ni bilo (ni?) prave sinergije in strategije. Nimamo dovolj svojih otrok, da bi zapolnili vse zaščitene šolske stavbe: nekatere naše šole se zapirajo same od sebe; tako so dobrodošli vsi novi učenci, tudi tisti, ki slovenščine sploh ne poznajo ali je ne obvladajo zadostno. Statističnim podatkom je zadoščeno, ohranjamo število naših šolskih (neustreznih) stavb in se še prevečkrat obotavljamo, ker se bojimo zameriti Neslovencem, ko bi bilo koristneje preučiti in osvojiti novo metodologijo za novi čas pri poučevanju slovenščine in v slovenščini v šoli. Šolski forum je imel nalogo preučiti situacijo (1999-2002), okoliščine, težnje in na osnovi tega razmisliti, kakšna naj bi bila najboljša pot za slovensko šolo v tretjem tisočletju. Obravnavanje šol s slovenskim učnim jezikom je bilo izvedeno po pokrajinah in po stopnjah. To je bilo nujno zaradi lažjega obravnavanja problema, vendar tako, da bi posamično na- črtovanje vedno bilo upoštevano v okviru razvojnega načrta celotne slovenske šole v Italiji. Naloga foruma je bila zapletena zlasti zaradi neenotnosti pogledov do problematike šolstva v slovenski manjšini. Nestabilna osnova šolskega okolja ni bila v pomoč: obljubljene in nikoli izvedene šolske reforme, spreminjanje politične situacije v Italiji, vnašanje eksperimentalnih razredov in metod, samovoljno ustoličevanje in odpravljanje šolskih funkcionarjev na najvišji ravni, vse to je dalo svoj nespodbudni vpliv. Takrat se je začelo tudi vključevanje tako šolske zakonodaje kot matične domovine v Evropo. V polnem teku so že bili svetovni procesi glo-balizacije. Za reševanje težav in dilem manjšinskega šolstva je bil potreben pogled naprej. Tak neobremenjen pogled, kakršnega pogrešamo še danes. Mnenja v šolskem forumu so se kresala. Nasproti tistim, ki so izključno poudarjali probleme ene same šole, so bili oni, ki so si želeli celovitega pogleda na problem našega šolstva. Zagovornike teorije »v vsaki vasi ena šola« so tisti, drugačnega mnenja, prepričevali, da bo to, spričo nizke rodnosti težko izvedljivo. Šole z dvema ali tremi učenci pa so obsojene na propad. Moderna šola potrebuje tudi še dodatke: telovadnico, posebne učilnice, laboratorije itd.; starši pa danes zelo radi poiščejo sodobno opremljeno in kakovostno šolo, ki otroka spodbuja k navzemanju znanja. Strah pred novimi izzivi nas še prevečkrat dela nemočne. Dejansko stanje pa nas lahko spodbudi k novim predlogom, ne pa da le sprejemamo vsiljene ukrepe, ko pride do končnega obračuna. Rečeno je bilo, da je potrebna skupna strategija na osnovi novega pristopa k problemu slovenskega šolstva v Italiji. Ugotoviti je bilo treba, ali so naše zgodovinske pravice še skladne z našimi sodobnimi potrebami. Ne zato, da bi šole združevali, pač pa da bi našo šolsko mrežo pre-ustrojili na Slovencem v Italiji najbolj ustrezen način. V okviru pravic in možnosti, ki jih imamo, bi morali sami izdelati svoj načrt za našo šolo in ne čakati ukazov »od zgoraj«. V preustroj naše šole naj bi bili vpleteni vsi dejavniki naše družbe, ker je šola s slovenskim učnim jezikom osnovna vrednota naše narodne skupnosti. Ker pa »tempora mutantur et nos mutamus in illis«, bi bilo koristno, če bi na preustroj te vrednote gledali pragmatično in budno in zlasti tako, da bo našim otrokom v največjo korist. Kakor vedno je politični pogled nekoliko zastrl izključno upoštevanje tistega, kar naj bi bilo najbolje za naše otroke in za našo narodno skupnost. Vertikalizacija da, ali ne? To je bilo vprašanje, ki smo si ga zastavljali tudi v šolskem forumu, ko je bilo še moderno razpravljati o racionalizaciji šolstva. Menili smo, da se mora slovenska šola na to (neobhodno dejstvo v bodočnosti) dobro pripraviti in iztržiti čim več ter predstaviti svoj načrt o svoji šoli, še preden bi ji oblast kratkomalo vsilila karkoli. To je bilo pred sedmimi leti. Danes, ko smo vertikalizacijo doživeli, se zdi, da to dolgo napovedano dogajanje še lahko koga preseneti. Po načelu »Kdor se prvi sklobasi, ta se prvi oglasi!« pa se repenčijo danes tudi tisti, ki so dolga leta slovenski šoli pomagali kopati grob že s tem, da niso zavzeli svojega stališča, in bili za to še nagrajeni. Jelka Cvelbar 6 Sobota, 31. januarja 2009 ITALIJA / AFERA CESARE BATTISTI - Še vedno napeti odnosi med Italijo in Brazilijo Po novih polemičnih zapletih Berlusconi in Lula mirila duhove Battisti medtem v pismu poudaril, da je nedolžen, in razkril imena domnevnih morilcev EVROPSKE VOLITVE Manjše stranke proti uvedbi volilnega praga TURIN - Pristaši Stranke komunistične prenove (SKP) in Stranke italijanskih komunistov (SIK) so včeraj dopoldne demonstrirali pred novim sedežem Demokratske stranke v Turinu proti dogovoru, ki so ga sklenile največje parlamentarne stranke, po katerem naj bi novi volilni zakon za Evropski parlament določal 4-od-stotni volilni prag. Voditelj demokratov Walter Veltroni se je ob otvoritvi sedeža pogovoril z demonstranti ter branil uvedbo volilnega praga. »Poznajo ga vse večje evropske države,« je dejal ter pozval stranke skrajne levice, naj raje premostijo svojo razkosanost ter skupno nastopijo na volitvah. Sicer pa so se razni predlogi o združevanju sil že pojavili med zunajparlamentarnimi strankami. Tako je Nichi Vendola, vodja novoustanovljenega gibanja za prenovo levice, že v sredo predlagal nekaj podobnega, kot je včeraj Vel-troni. Toda če je prvi mož SIK Oli-viero Diliberto v bistvu odgovoril pozitivno, pa je sekretar SKP Paolo Ferrero predlog zavrnil. Še manj uspeha je požela ideja voditelja sredincev Udeur Clementeja Mastelle, da bi se vse zunajparla-mentarne stranke na skorajšnjih evropskih volitvah predstavile skupno z »Listo narodnoosvobodilnega odbora«. Zunajparlamentarne stranke pa so medtem ustanovile Odbor za demokracijo, katerega glavni namen je, da bi preprečil napovedano volilno reformo. Odbor namerava tako izpeljati več protestnih pobud. Prihodnji torek bo dopoldne priredil demonstracijo pred Kvirinalom, sedežem predsednika republike, popoldne pa demonstracijo pred poslansko zbornico, kjer naj bi se tedaj pričela obravnava zakonskega predloga za spremembo evropskega volilnega zakona. RIM, BELEM - Italija bo napravila »vse, kar bo v njenih močeh«, da bi od Brazilije dosegla izročitev rdečega terorista Cesareja Battistija. Toda afera »ne sme oškodovati odličnih bilateralnih prijateljskih odnosov, ki vežejo državi v znamenju vzajemne koristi«. Tako je predsednik vlade Silvio Berlusconi zapisal v noti za tisk, ki jo je objavil včeraj dopoldne očitno z namenom, da bi nekoliko ohladil vse bolj razgrete reakcije, ki jih v Italiji sproža podelitev Battistiju statusa političnega begunca v tej južnoameriški državi. Berlusconi je v svoji noti izrazil upanje, da bi prodrla pritožba, ki jo je italijanska vlada vložila na brazilsko vrhovno sodišče. Toda Berlusconijevi »dobri nameni« so se skorajda izjalovili, ko je nekoliko pozneje iz Brazilije prispela vest, da se je tamkajšnji pravosodni minister Tarso Genro spet neprijazno izrazil o Italiji. V Intervjuju za dnevnik O Globo je ob robu Svetovnega socialnega foruma v Belemu dejal, da je Italija »še vedno ujeta v svinčena leta«. »V Braziliji smo Luiz Inacio Lula da Silva dosegli politično spravo, medtem ko je v Italiji rana še odprta. Spoštujemo Italijo, toda izvajali bomo svojo suverenost,« je dejal. Italijanski zunanji minister je odgovoril z nenavadno ostrino. Dejal je, da Genrove besede sodijo »v demagogijo in v predvolilno retoriko«. »Mi dobro vemo, kaj so svinčena leta, in sami bomo odločali, kako zapreti to poglavje, okrog katerega še vedno ni bilo dovolj kesanja, ampak beležimo oholost ter izzivanje morilcev, ki še vedno najdejo ustrežljive pajdaše,« je dejal. Duhove je naposled pomiril brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. »Premier Berlusconi je prav povedal: obstaja suveren sklep brazilskega pravosodnega ministra, proti kateremu ima Italija vso pravico, da se pritoži. Kakršna koli bo odločitev vrhovnega sodišča, jo bomo sprejeli,« je dejal ob robu Socialnega foruma v Belemu. »V vsakem primeru ne bo načeto bratstvo, ki veže naši dve državi,« je poudaril. Včerajšnji dan se je zaključil z novim nastopom Battistija. V pismu časnikarjem je potrdil, da je nedolžen. Umore, za katere je bil obsojen v Italiji, naj bi zagrešili njegovi tovariši pri Oboroženih proletarcih za komunizem (PAC), in sicer Giuseppe Meneo, Sante Fatone, Sebastiano Masala in Gabriele Grimaldi - vsi skesanci, ki so že bili obsojeni. Kar zadeva strel, ki je ranil sina milanskega zlatarja Torregianija, pa Battisti zatrjuje, da ga je nehote sprožil njegov oče. Torregianijev sin Alberto, ki je danes invalid, je Battistijeve trditve že zavrnil kot neresnične. KRIMINAL - Notranji minister na letni skupščini UNICEF Maroni: Tudi v Italiji trgovina z otroškimi organi RIM - »Razpolagamo s podatki, ki potrjujejo sum, da so tudi v Italiji otroci vpleteni v trgovino s človeškimi organi.« Tako je povedal notranji minister Roberto Maroni, ko je včeraj nastopil na letni skupščini Sklada Združenih narodov za otroke (UNICEF) v Rimu. Maroni je pojasnil, da je mogoče priti do navedene šokantne ugotovitve, če križamo podatke o otrocih, ki so izginili brez sledu po prihodu na Lampeduso, z opozorili o trgovanju z organi otrok, ki jih italijanskemu Interpolu pošiljajo razne tuje države, zlasti iz tretjega sveta. Tako je leta 2008 po Maronijevih besedah na Lampeduso prispelo 1.320 mladoletnih ilegalnih priseljencev, za približno 400 od teh pa se je potem izgubila vsaka sled. Nekatere države, iz katerih so ti mladoletniki prišli, pa so medtem Italijo opozorile, da bi lahko šlo ža žrtve trgovcev s človeškimi organi. Notranji minister je izrazil prepričanje, da bo mogoče stvari priti do dna z ustanovitvijo podatkovnih bank s profili DNK, kakršne predvideva Prumska konvencija o čezmejnem sodelovanju na področju boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Če bi razpolagali s profili DNK otrok, ki prihajajo v Italijo, bi po ministrovih besedah lahko takoj in nedvoumno ugotovili, ali so postali žrtve trgovine s človeškimi organi. Minister Roberto Na Maronijeva izvajanja se je odzval direktor italijanskega Maroni na letni centra za presaditve organov (CNT) Alessandro Costa. Izključil skupščini UNIFEF je možnost, da bi ilegalno pridobljene organe uporabljali v itali- v Rimu janskem zdravstvu, saj je tu potrebno natančno poznati njihov izvor. ~a Lefebvrijski škof Williamson se je opravičil papežu VATIKAN - Britanski lefebvrijski škof Richard Williamson se je opravičil papežu za »neprevidne besede«, s katerimi je zanikal zgodovinsko resnico o holokavstu. »Sredi te grozne nevihte, ki so jo sprožila moja neprevidna izvajanja po švedski televiziji, Vas spoštljivo naprošam, da sprejmete moje iskreno obžalovanje zaradi nepotrebnih problemov in težav, ki sem povzročil Vam in Svetemu očetu,« je zapisal v pismu prefektu kongregacije za posvečene osebe Dariu Castrillonu Hoyosu. V resnici so izjave Williamsona, ki ga je papež skupno z Bratovščino sv. Pija X. prejšnji teden ponovno pridružil Rimskokatoliški cerkvi, dvignile veliko prahu in dodatno skvarile odnose med Vatikanom in judi. Včeraj jih je ponovno obsodil direktor vatikanskega tiskovnega urada Federico Lom-bardi. »Kdor zanika šoah, ta nič ne ve ne o skrivnosti Boga, ne o Kristusovem križu,« je dejal po vatikanskem radiu. Odprtje sodnega leta: Italija za Gabonom RIM - Včerajšnje odprtje novega sodnega leta je bilo v znamenju reforme kazenskih procesov in različnih pogledov na problem telefonskih prisluškovanj. Glavni državni tožilec kasa-cijskega sodišča Vitaliano Esposito je priznal, da so prisluškovanja drago sredstvo, ki pa je za preiskovalce nenadomestljivo. »To velja zlasti za boj proti organiziranemu kriminalu, saj je doprinos mafijskih skesancev zadnje čase skromen,« je zatrdil. Pravosodni minister Angelino Alfano je zagovarjal vladno reformo, »ki bo zaustavila medijsko linčanje«. Prvi predsednik kasacijskega sodišča Vincenzo Carbone je povedal, da je Italija zaradi prepočasnih civilnih procesov 156. na lestvici Svetovne banke o učinkovitosti pravosodja. Za Italijo je le 25 držav, pred njo pa so tudi Angola, Gabon in Gvineja. Veltroni začel turnejo z ostrim napadom na vlado TURIN - Tajnik Demokratske stranke Walter Veltroni je svojo novo turnejo po Italiji začel v Turinu, kjer je med drugim odprl nov sedež stranke. V zvezi z gospodarsko krizo je dejal, da »je čas za konkretna dejanja, še posebno v avtomobilskem sektorju«. Po njegovem si vladna večina zatiska oči pred vse hujšo krizo. »Italija bi potrebovala predsednika vlade, kakršna sta bila Alcide De Gasperi ali Carlo Azeglio Azeglio Cimapi, ki sta vsak v svojem času znala združiti državo in se tako uspešno spopasti z dramatičnimi razmerami. Sedanji predsednik vlade pa je izginil,« je dejal Veltroni. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV The Economist: Javni red, predvolilni meč desne sredine, je zdaj postal temen oblak na Berlusconijevem obzorju Sergij Premru_ Italija je te dni v ospredju pozornosti tujih medijev predvsem zaradi problemov javne varnosti, pa tudi zaradi znane Berlusconijeve šale na račun posiljevanja žensk. »A soldier a day keeps crime at bay« piše The Economist, kar bi lahko prevedli kot »en vojak na dan drži zločin daleč stran«. Seveda je pisanje namenjeno zadnji Berlusconijevi napovedi, da bo po državi namestil 30 tisoč vojakov za vzdrževanje javnega reda. Prav javni red je predstavljal eno poglavitnih tem uspešne volilne propagande desnosredinske-ga zavezništva, sedaj pa predstavlja »temen oblak na Berlusconijevem obzorju,« piše gospodarski tednik. Napovedanih dosežkov namreč ni, kot zgledno dokazujejo neurejeno stanje priseljencev na Lam-pedusi in primeri posiljevanja žensk. Gre za dogajanje, ki ogroža premierjevo popularnost, česar se sam Berlusconi zave- da. Prav zato je na vrat na nos napovedal namestitev vojaških enot na teritoriju, kot da bi to lahko rešilo problem varnosti. Obenem pa je spet zablestel s politično nekorektno izjavo, tokrat glede posilstva žensk, kar je privedlo do kritik tudi s strani njegovih zaveznikov. Prav premierjeva šala je odjeknila v številnih medijih. The Times piše, da Berlusconi nadaljuje s svojimi značilnimi in neprimernimi nerodnostmi. Prav v londonskem časopisu se med pismi bralcev oglaša pisec iz Trsta, Daniele Riva, ki se opravičuje mednarodni javnosti za to, kar definira kot »prime minister's gaffes«, in prosi, naj bralci ne sodijo vseh Italijanov na podlagi Berlusconijevega zadržanja. Avstralski The Age navaja, da se 72-letni premier izgovarja, češ da je šlo za poklon lepim italijanskim dekletom in da je šlo za izraz njegove prirojene duhovitosti. Španski ABC poroča, da je italijanski državnik sprožil novo polemiko z neprimernim in neodgovornim povezovanjem lepote žensk in posiljevanja. Za francoski Libération je to ponovna »berlusconade«, tokrat na račun posiljevanja »lepih Italijank«. Že lani se je zameril ženskam, ugotavlja pariški levičarski dnevnik, ko je kritiziral špansko vlado, v kateri je 9 ženski in je zato »preveč roza barve« in je »ne bo lahko voditi«. Financial Times pa navaja evropskega komisarja za človekove pravice Tho-masa Hammarberga, za katerega se od lanskega poletja stanje Romov na območju Rima ni izboljšalo in je še vedno nesprejemljivo. Za londonski finančni dnevnik se v Italiji uveljavljajo nove oblike kse-nofobije. Tako so npr. po primeru posilstva v Gudoniji pregledali 47 nomadskih taborišč, čeprav Romi niso imeli nobene zveze s posilstvom. Tudi morebitno zapiranje romskih naselji s pomočjo voja- ške sile je za evropskega komisarja nesprejemljivo in ga ni mogoče izvesti, preden uredijo bolj človeške nadomestne namestitve. Civilna družba, na katero je Demokratska stranka računala ob ustanovitvi, »zapušča ladjo, ki se potaplja«, piše El Pais v članku pod naslovom »Levica se razkraja«. Madridski dnevnik poroča, da sta znani pisatelj Andrea Camilleri in direktor revije Micromega Paolo Flores dAr-cais napovedala za junijske evropske volitve nastop novega političnega subjekta, in sicer v sodelovanju z Di Pietrovo stranko. Šlo bo za »Stranko ljudi brez stranke«, kar je zadnji simptom razkrajanja leve sredine, ki je vedno bolj deljena v notranje struje, brez ambicij in vpliva in vpletena v primere korupcije. Stranka ne daje pravih odgovorov na vprašanja imigracije in gospodarske krize, ni prišlo do napovedane generacijske prenovitve in pristaja na sodno reformo ministra Alfana. Kot primer nesposobnosti El Pais navaja razpravo okrog primera Eulane Englaro: po dolgi diskusiji so se voditelji razšli brez nobenega odgovora. Očitna je paraliza re-formističnega načrta, ugotavlja levici naklonjeni španski časopis. Eden najbolj znanih newyorških nebotičnikov je prešel v italijanske roke, poroča The Guardian. Gre za Flatiron Building, značilno poslopje trikotne oblike -od tod ime likalnik - z začetka prejšnjega stoletja na trgu Madison Square. Nebotičnik je odkupilo italijansko podjetje, ki ga namerava preurediti v luksuzni hotel. Gre za rimsko družbo Sorgente, ki se ukvarja z antičnimi in arhitektonsko pomembnimi poslopji. Kot ugotavlja britanski dnevnik, je 22-nadstropni nebotičnik iz leta 1902, prvi z jekleno strukturo, italijanska družba odkupila predvsem zaradi ugodne menjave evro-dolar. 1 4 Sobota, 31. januarja 2009 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it APrimorski ~ dnevnik Danes slovesno odprtje sodnega leta Tržaško sodišče, kljub kadrovskim težavam, med boljšimi v Italiji Obračun prizivnega sodišča - Telefonska prisluškovanja so potrebna, uporabljajo pa jih prepogosto Tržaško prizivno sodišče se je na kazenskem področju izkazalo tudi v letu 2008, saj je na vsedržavni lestvici najbolj učinkovitih prizivnih sodišč drugič zapored pristalo na častnem drugem mestu (za Turinom). Prizivnemu sodišču je v lanskem letu kljub 28-odstotnem porastu postopkov uspelo zaključiti 1638 procesov, začelo pa jih je 1574. Vsak drugostopenjski kazenski sodnik je v povprečju izrekel dvesto razsodb, s čimer se je sodišče uvrstilo v sam vrh italijanske produktivnosti. Dan pred odprtjem sodnega leta je lanskoletni obračun predstavil predsednik tržaškega prizivnega sodišča Carlo Dapelo. Upravni vodja prizivnega sodišča Renato Romano je poudaril, da so dobri rezultati toliko bolj pomenljivi, če upoštevamo, da je upravno osebje močno v škripcih. »Predvidenih je 13 višjih funkcionarjev, imamo pa le enega. Mesto, ki sem ga zapustil pred 11 leti, je še vedno prazno. V podobnem položaju so vsa sodišča severne Italije, medtem ko je na jugu osebja v izobilju,« je razložil Romano. Na to nepravičnost opozarjajo že več let, a v Rimu se nič ne premika. Predsednik tržaške odvetniške zbornice Maurizio Consoli je poleg laskavih rezultatov podčrtal tudi pomanjkljivosti krajevnega sodnega kolesja. Prvostopenjsko sodišče deluje ravno tako dobro kot prizivno, postopki so razmeroma hitri. Prizivno sodišče je na civilnem področju manj briljantno, poleg kadrovskega primanjkljaja je tudi učinkovitost posameznih sodnikov skromnejša. Zdaj pa obstaja nevarnost, da bodo tržaško sodišče močno upočasnili postopki v zvezi s prošnjami političnih pribežnikov. »Teh prošenj je 530 na leto, saj je Trst po novem pristojen za vso severovzhodno Italijo. Dve tretjini prošenj sodišče zavrne, prizive pa mora nato obravnavati drugostopenjsko sodišče,« je spomnil Consoli. Slabo deluje sodišče za mladoletne, ki nima predsednika in je v velikih težavah: »Procesi trajajo po tri ali štiri leta. Obtoženci postanejo medtem polnoletni, kar v določenih primerih zaustavi postopek. Mladoletniki pa imajo toliko večjo potrebo po hitrem in učinkovitem sojenju.« Govor je bil tudi o aktualni temi telefonskih prisluškovanj. Carlo Dapelo meni, da je reforma sodstva nujna, mora pa biti dobro premišljena. »V Italiji je uporaba prisluškovanj res pretirana, stroški so zelo visoki. Italija potrosi za to največ denarja v Evropi. Uporaba tega dragega preiskovalnega sredstva pa je nenadzorovana, kar je toliko bolj absurdno v času finančne stiske,« je dejal Dapelo, ki v isti sapi poudarja, da so prisluškovanja za preiskovanje primerov izsiljevanja in podkupovanja nenadomestljivo orožje. »Mislim, da je vlada razumela, da nekaterih kaznivih dejanj ne sme izločiti iz igre. Časovna omejitev dveh mesecev pa se mi zdi primerna. Prisluškovanja ne smejo biti edino sredstvo: javni tožilci bi jih morali uporabljati šele na koncu temeljitih predhodnih preiskav,« je menil Da-pelo. Uporaba prisluškovanj je tudi v naši deželi v močnem porastu. V Vidmu je bilo prisluškovanj v letu 2007 180, lani pa 303; v Pordenonu so v istem obdobju prešli s 139 na 520 prisluškovanj; v Trstu jih je bilo lani rekordnih 580. (af) Na sliki z leve predsednik tržaške odvetniške zbornice Maurizio Consoli, predsednik prizivnega sodišča Carlo Dapelo in upravni vodja prizivnega sodišča Renato Romano kroma Posvet o sindikalnih sporih v tržaških krajevnih prevozih Sindikat RDB-CUB prireja danes ob 16. uri na Pomorski postaji (v dvorani Vulcania) posvet z naslovom »Liberalizacije in zatiranje sindikalnih konfliktov v krajevnih prevozih - Primer podjetja Trieste Trasporti«. Predstavniki omenjenega sindikata so že dalj časa v odprtem sporu s podjetjem, kateremu očitajo zlasti zgrešeno varčevalno politiko, ki naj bi bila kriva za premajhno število delavcev in površno vzdrževanje vozil. Namen posveta je pozvati predstavnike politike in institucij, naj obravnavajo to temo. Posegli bodo državna koordinatorja sindikatov RDB-CUB in CUB-Trasporti Pierpaolo Leo-nardi in Giampiero Antonini ter koordinator združenja potrošnikov in uporabnikov Mimmo Pro-venzano, svojo navzočnost pa so zagotovili poslanci Massimiliano Fedriga (Severna liga), Carlo Mo-nai (Italija vrednot) in Ettore Rosato (Demokratska stranka). Organizatorji so povabili še predstavnike krajevnih uprav, sodstva in inšpektorata za delo in zdravstvo na delu ter upravitelje deželnih prevoznih podjetij. ZDRUŽENJE DIABETIKOV - Konferenca Napotki za zdravo prehranjevanje Združenje diabetikov za tržaško pokrajino je pripravilo za svoje člane mesečno srečanje v prostorih zavarovalnice Assicurazioni Generali, v Ul. Trento, kjer se občasno zbirajo člani omenjenega združenja. Tokratni naslov srečanja je bil namenjen hrani, in sicer vsemu, kar si ljudje privoščijo, kar pa vselej ni dobro za zdravje. O tem so govorili Marino Vocci, predsednik Združenja diabetikov, advokat Ales-sandro Carbone in pediater Maurizio Tomadin. Predvsem so v svojih govorih poudarili, da je na razpolago v trgovinah veliko živil, ki so sicer zelo dobra, ki pa so lahko zdravju močno škodljiva. Predvsem otrokom, ki jih jedo morda tudi na prazen želodec, gre namreč v prvi vrsti za živila, ki vsebujejo veliko sladkorja. To bi morali starši pregledati in ugotoviti, kaj je prav in kaj ne, predno dajo določeno hrano svojim otrokom. Združenje je priredilo ta večer prvenstveno zato, da bi opozorilo tako odrasle, posredno seveda tudi otroke na to, kaj lahko hrana nudi človeku, ob tem pa tudi na sestavine, ki pa so za njegovo zdravje tudi nevarno in slabo. Udeleženci so bili z večerom zelo zadovoljni, saj so razumeli, da je želelo združenje izluščiti predvsem vprašanja, z osvetlitvijo katerih lahko vpliva na kvaliteto življenja diabetikov, za vse ostale pa je bilo povedano koristno kot splošna informacija in napotek k zdravemu življenju. Neva Lukeš prefektura - Varnost na delu Sindikati kritični do Pokrajine Trst Na Prefekturi je bilo včeraj srečanje v okviru pokrajinskega omizja za varnost na delu. Srečanje so zahtevale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, ki so se v tiskovnem sporočilu zahvalile tržaškemu prefektu Giovanniju Balsamu »za njegovo razpoložljivost in korektnost«. V zvezi s srečanjem pa so sindikati izpostavili dve temni plati. Za CGIL, CISL in UIL je »nesprejemljiv popoln molk predstavnikov delodajalcev, če izvzamemo negativni poseg Zveze industrijcev«. Sindikati obžalujejo tudi dejstvo, da krajevne uprave ne želijo pristopiti k sporazumu za varnost na delu v javnih zakupih, ki so ga sklenili pred enim letom. Pri tem so izrecno omenili tržaško pokrajinsko upravo. Po mnenju sindikatov je v zadevi marsikaj protislovnega, saj so omenjeni sporazum že podpisali zdravstveno podjetje, tržaška univerza, ministrstvo za kulturo in ustanova za tržaško industrijsko cono EZIT. V ponedeljek bodo na Prefekturi avdicije senatne preiskovalne komisije za nesreče na delu. Govor bo o smrtnih nesrečah v škedenjski železarni in štivanski papirnici. trgovina z živili - V skladišču, ki ga uporabljata dve tržaški podjetji Karabinjerji zasegli 45 ton živil Grosisti so v slabih higienskih razmerah tudi predelovali in pakirali mlečne in mesne izdelke - Proizvode, ki so prišli iz skladišča, so že umaknili s polic tržaških trgovin Grosisti so sire, salame in oljke pakirali v zaprašenih in umazanih prostorih, nato pa so proizvode prevažali do polic krajevnih supermarketov. Karabinjerji videm-ske posebne enote NAS, ki je med drugim pristojna za preverjanje higienskih razmer v industrijskih, trgovskih, gostinskih obratih in zdravstvenih centrih, so med pregledom v nekem tržaškem skladišču in laboratoriju živilskih proizvodov naleteli na celo vrsto nepravilnosti. Zaradi neprimernih razmer v skladišču, ki ga uporabljata dve tržaški podjetji in je razdeljeno v dve večji shrambi, so karabinjerji zasegli nič manj kot 45 ton živil - mlečne in mesne izdelke, testenine, razne konzerve, olja, marmelade in sladice. Zasegli so tudi skladišče, celotna vrednost zaseženega znaša poldrugi milijon evrov. Do zasega je prišlo v četrtek popoldne. Zaseg je upravnega značaja, zato poročnik Antonio Pisapia, ki poveljuje videm-ski enoti NAS, ni želel razkriti imena vpletenih podjetij. Slednji se ukvarjata s pakiranjem mlečnih in mesnih izdelkov, oljk in drugih živil, oskrbujeta pa razne supermarkete in manjše trgovine v tržaški pokrajini. Trža- ški podjetniki so pred mesecem dni preselili proizvode iz starega skladišča v sosednje prostore, niso pa jih očistili in primerno uredili. Pristojnih organov niso seznanili s spremembo, skladišče so uporabljali brez dovoljenja. V dveh delavnicah so grosisti tudi predelovali mlečne in mesne izdelke, oljke in druge jestvine. Karabinjerji so med pregledom delavnic takoj opazili, da so jestvine izpostavljene prahu in umazaniji. Včeraj so mediji omenjali tudi miši in žuželke, kar je poročnik Pisapia zanikal. Potrdil pa je, da so se na stenah delavnic in skladišč trgali kosi tapetnega papirja ter da je bil pod umazan in pokvarjen. V delavnicah je v bližini mlečnih in drugih izdelkov ležala oprema za čiščenje. Karabinjerji so z zadevo seznanili zdravstveno podjetje, ki bo morda odredilo zaustavitev podjetniške dejavnosti. Pri zdravstvenem podjetju so pojasnili, da je med uskladiščenimi živili le malo proizvodov prihajalo iz omenjenih delavnic, vse že dostavljene živilske proizvode pa so včeraj zjutraj umaknili iz trgovin. Police supermarketa arhiv kroma 8 Sobota, 31. januarja 2009 TRST / POKRAJINA TRST - Izredno zasedanje pokrajinskega sveta o vlogi pokrajin Ohraniti povezovalne člene ■ ■ V • I Vt • • I V I • med občani, občinami in deželami Odobritev resolucije zveze Upi in dodatne resolucije proti metropolitanskemu območju - Zaplet z opozicijo Tononi ter župani Milj, Devina-Nabre-žine in Doline Nerio Nesladek, Giorgio Ret in Fulvia Premolin. Iz posegov je bilo razvidno, da so naklonjeni ohranitvi institucij, kot so pokrajine, pri čemer je bilo opozorjeno na njihovo povezovalno vlogo med občani, deželami in občinami, pa tudi na dejstvo, da ne drži očitek, da predstavljajo prevelikega stroška: kot primer je bila navedena vsota 761 milijard evrov, ki je bila v letu 2007 potrošena v javnem sektorju, pri čemer je levji delež, se pravi 443 milijard (58 odstotkov) potrosila država, dežele so potrosile 160 milijard (21 odstotkov), občine 66 milijard (8,6 odstotka), pokrajine 14 milijard (1,8 odstotka) ostale javne ustanove pa 78 milijard (10,2 odstotka). Pri tem je potrebna tudi jasna določitev pristojnosti posameznih uprav in ustanov. Pokrajina npr. upravlja širše območje, medtem ko Dežela izvaja zako-nodajalske pristojnosti, občina pa ima vlogo upravitelja na ožjem teritoriju. Potrebno je tudi poenostaviti birokratske postopke, saj se drugače roki za izvedbo določenih posegov zavlečejo v nedogled (npr. petnajst let za ureditev pločnika ali dvajset let za ureditev kolesarske steze). K odpravi odvečnih birokratskih postopkov bi lahko prispevala tudi ukinitev tistih organov in ustanov, ki se brez prave potrebe nahajajo na pol poti in otežujejo stike med pokrajinami in občani. V Italiji je namreč okoli 600 raznih ustanov, ki imajo podobne pristojnosti kot pokrajine, »požrejo« pa veliko več denarja (npr. gorske skupnosti, parki, zveze občin, razni konzorciji idr.), obenem tudi ovirajo delovanje pokrajin, zato bi veljalo ukiniti predvsem te realnosti. Predsednica Bassa Poropat je tudi posebej opozorila, da so bile na pokrajine v zadnjih letih sicer prenešene precejšnje pristojnosti, potrebujejo pa tudi večja finančna sredstva in več osebja. Izredne seje pokrajinskega sveta so se udeležili tudi nekateri krajevni parlamentarci, deželni svetniki in župani kroma Tudi z zasedanja tržaškega pokrajinskega sveta je prišel odločen »ne« ukinitvi pokrajin, za katero že nekaj časa vodi kampanjo italijanski dnevnik Libero. Tako je Zveza italijanskih pokrajin Upi včeraj oklicala mobilizacijski dan vseh italijanskih pokrajin z izrednimi sejami pokrajinskih svetov, na katere so bili vabljeni tudi krajevni parlamentarci, deželni svetniki, župani in predstavniki drugih institucij. Včeraj je torej zasedal tudi tržaški pokrajinski svet, ki je sprejel resolucijo Zveze italijanskih pokrajin, v kateri se zavzema za odločno institucionalno preureditev, ki naj omogoči poenostavitev javne uprave, za koncentracijo funkcij, za začetek poglobljenega preverjanja glede demografske in teritorialne razsežnosti raznih ravni vladanja z namenom, da se preveri možnost združitve ustanov na podlagi primerne razsežnosti ter za z davčnim federalizmom zajamčene gotove finančne vire, ki so potrebni za opravljanje institucionalnih funkcij. K temu so tržaški pokrajinski svetniki dodali še drugo resolucijo, s katero nasprotujejo ustanovitvi t.i. metropolitanskega območja na Tržaškem, saj ima Pokrajina Trst določeno posebno specifiko, tudi zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti. Pri tem je treba omeniti zaplet, ki se je zgodil zaradi popravka, ki ga je opozicija vložila k resoluciji zveze Upi (ki je bila enotna za vso Italijo). Predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc je s svoje strani predlagal dodaten dokument, sledila je petminutna prekinitev, med katero so se odločili za izglasovanje omenjene dodatne resolucije o nasprotovanju metropolitanskemu območju. Ko so svetniki ponovno prišli v sejno dvorano, predstavnikov opozicije ni bilo več, njihovo zadržanje pa nam je predsednik Pangerc označil za »infantilno«. Zasedanja so se poleg predsednice Pokrajine Marie Terese Bassa Poro-pat ter pokrajinskih odbornikov in svetnikov udeležili senatorka Tamara Blaži-na, poslanec Massimiliano Fedriga, deželna svetnika Franco Codega in Piero POKRAJINA - Predstavili zanimivo študijo o rezidentih s tujim državljanstvom V Trstu skoraj 15.000 tujcev Večina prihaja iz Vzhodne Evrope, tretjina iz Srbije - Srednja starost tujih državljanov je 34 let, Tržačanov pa 49 Število tujih državljanov s stalnim bivališčem v Trstu je v obdobju 2003-2007 naraslo za 4.197 enot ali devetintrideset odstotkov. 1. januarja 2008 je imelo v naši pokrajini stalno bivališče 14.853 tujih državljanov, kar predstavlja nekaj več kot 6% vseh rezidentov (239.714). Podatki izhajajo iz obsežne študije, ki sta jo pripravila Corrado Candian in Laura Zucchi, včeraj pa jo je predstavila pokrajinska odbornica za socialno politiko Marina Guglielmi. Iz zbranih podatkov je očitno, da postaja prisotnost tujih državljanov vse bolj ustaljena. Kajti čeprav predstavljajo četrtino priseljencev same osebe (kar je tipično za »ekonomsko migracijo«), je tudi res, da se veča prisotnost tujih družin z otroki in da se je število rojstev tujih otrok podvojilo. Med tujimi rezidenti je 2.598 mladoletnikov, med katerimi se je polovica rodila v Italiji (predstavniki tako imenovane druge generacije priseljencev). Srednja starost tujih državljanov je 34 let, italijanskih pa 49. Kar 45% tujcev je starih od 18 do 39 let, samo 18,1 % pa preko 50 (med italijanskimi državljani predstavljajo »over 50« kar 48,3 % vsega prebivalstva). »Tržaški tujci« so torej predvsem mlajši ljudje. Kaj pa poreklo tujih priseljencev? Kot je razvidno iz grafov, ostajajo na Trst vezani predvsem prebivalci Vzhodne Evrope. 54% vseh tujih priseljencev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, med katerimi prednjačijo prebivalci Srbije-Črne gore (v študiji, ki se nanaša na obdobje 2003-2007, sta sedanji avtonomni državi obravnavani kot celota), ki jih je v Trstu preko pet tisoč. Druga najbolj zastopana država je Hrvaška (1.544), tretja Romunija (1.124); število romunskih prebivalcev je leta 2007, ko je država vstopila v Evropsko unijo, naraslo za 127%. Vstop v EU je vplival tudi na število slovenskih priseljencev, a v obratnem smislu: po letu 2004 se je njihova prisotnost v Trstu razpolovila (od 673 na 330). Najštevilčnejšo neevropsko skupnost sestavljajo Kitajci: teh je 818, neprimerno več kot slovenskih državljanov ... Preko 60% vseh tujcev živi v središču mesta, samo 5% pa v okoliških občinah (največ v miljski, 296, najmanj v repentabrski, 20). (pd) Tujci s stalnim bivališčem v Pokrajini Trst (31. decembra 2007) Turcija 1% Ruska federacija 1% Moldavija 1% Makedonija 2% q Ukrajina 2% ^ BIH 4% Albanija 6% Hrvaška 10% Srbija - Črna gora 37% M 10 v > tO v O > UJ a\ tO sp m tO to p>s4}--2jna 0 ^ , , S ^ KOČEVJE TT* o - PORTOROŽ O ---- ČRNOMELJ 1/4 M. SOBOTA O -5/-1 MARIBOR O -4/-1 PTUJ O ZAGREB -2/0 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER