PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Covcu pri Gorenji Trebu-li. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
TRST
Ul Montocchi 6 PP 569 Tel (040) 794672 (4 linee) TU 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel (0481) 83382-85723 ČEDAD
Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190
^.Kn0”4r in Cena 500 lir - Leto XL št. 85 (11.808)
Trst, torek, 10. aprila 1984
Spomin na nacistični zločin izpred 40 let
Občutena slovesnost na Opčinah
Občni zbor slovenskih lovcev iz F-JK
ob obletnici smrti 71 talcev
Prisotna velika množica slovenskih in
italijanskih antifašistov
TRST — Velika množica slovenskih in italijanskih antifašistov in demokratov se je v nedeljo popoldne zbrala na kraški gmajni na Opčinah, pred spomenikom, kjer so 3. aprila pred Štiridesetimi leti odjeknili streli nacističnih pušk, katerih svinčenke so pretrgale nit življenja 71 talcem, Slovencem, Hrvatom in Italijanom, preprostim ljudem, ki so stopili v boj za obstoj in za osvoboditev izpod suženjstva in katerih trupla so krvniki nato na skrivaj prepeljali v Rižarno in jih tam, kot prve žrtve, tudi zažgali v krematorijski peči. Navzočnost številnih ^ predstavnikov krajevnih oblasti, borčevskih organizacij s te in onstran roeje (bili so navzoči predstavniki italijanskih partizanskih enot, predstavniki Zveze združenj borcev z Reke, iz Pulja, Kopra, Sežane) županov okoliških občin, jugoslovanskega konzula Nikoliča in tokrat prvič v povojni zgodovini tudi edinice italijanske vojske, ki je, kot prva izkazala čast padlim, je dala nedeljski spominski svečanosti pečat, ki si ga dogodek sain, pa tudi obletnica zaslužita.
NADALJEVANJE NA 4. STRANI
BOLJ UNEC — Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine, ki združuje v svojih vrstah nad 180 lovcev iz vseh treh pokrajin naše dežele, je imelo v nedeljo v Kulturnem domu »France Prešeren« v Boljuncu svoj četrti redni občni zbor. Osem let organiziranega delovanja, dragocenih izkušenj, iskanja ustreznih načinov razvijanja lovske dejavnosti, ki jo marsikdo iz prevelike površnosti in nepoznavanja krivično odklanja, medtem ko lahko, če pravilno usmerjena, izpolnjuje pomembno naravno zaščitno in družbeno funkcijo,, se je v nedeljo zvrstilo pred polno dvorano in dalo tudi najbolj neobveščenim predstavo zelo aktivne, družbeno pozorne, narodnostno osveščene in vsem težnjam po boljših človeških odnosih in sožitju odprte organizacije, ki lahko veliko prispeva tako k boljšemu poznavanju in zaščiti narave kot k povezovanju različnih ljudi ob meji.
»Lovec je ljubitelj narave in ne njen uničevalec« — to je bila ena osnovnih misli občnega zbora. Društvo skuša to trditev s svojim delom dokazati širši skupnosti. Ni mu še povsem uspelo, čeprav je usmerilo veliko svojih moči prav v opozarjanje javnosti na veliko nevarnost, ki grozi zaradi današnjega, tehnološko razvitega načina življenja naravi in e-kološkemu ravnotežju v njej.
NADALJEVANJE NA 3. STRANI
V nedeljo začetek v Celovcu
OB LJUBLJANSKIH DNEVIH TUDI SKRB ZA MANJŠINI
CELOVEC — »Prepričani smo, da Ljubljanski dnevi v Celovcu soustvarjajo možnost uresničevanja politike, kakor jo je označil kancler Sinoivatz ob njegovem zadnjem obisku pri nas, glede obstanka in oču-vanja narodne identitete slovenske in hrvaške manjšine. Ko Ljubljan čani prijateljujemo z deželnim glavnim mestom Celovcem, nas pri tem spremlja tudi zanimanje in skrb za kulturno in vsakršno udejstvovanje ler razvoj v koroški deželi živečih Slovencev«.
To je med drugim rekla Tina Tomlje, predsednica ljubljanske mestne skupščine predsinočnjim v celovškem Konzerthausu, ko je odprla »Ljubljanske dneve v Celovcu«. Na otvoritvenem koncertu, ki so se ga med drugimi z avstrijske strani udeležili namestnik deželnega gla varja Stefan Knafl, celovški župan Leopold Guggenberger, škof Egon Kapellari in generalni konzul republike Avstrije v Ljubljani Georg Weiss, slovenske pa Julka Ziberta, predsednica komiteja za promet in Bo-■cn Lubej, je orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Nicholausa ]' 'teodoroffa s pevci Olgo Gracelj, Evo Novšak Housko, Brankom Ro-tinickom, Ivom Sancinom in odličnim zborom madrigalistov iz Celov-vodi jih dirigent Fheodoroff — izvedli Haendlov oratorij »Messias«. Ljubljana s svojimi dnevi, ki bodo trajali do 10. maja, vrača ■-.sk Celovcu, ki je gostoval v slovenskem glavnem mestu lansko leto.
'i-estri ponudbi Ljubljanskih dni so gledališke in filmske predstave, ^ Pet niške razstave, okrogle mize in simpoziji, športna srečanja ter ku-x:rični dnevi.
Včeraj se je začel simpozij o mestnem planiranju, na katerem 'delujejo urbanisti iz Ljubljane, Novega Sada in Celovca, zvečer je vila v mestnem gledališču predstava MGL lvebresana »Hudič na filo zojski fakulteti«, odprli so razstavo »Mladi umetniki iz Slovenije«.
BARBARA GORIČAR
Ko ni več upanja, da hi ga potrdili v ustavnem roku
Po zapadlosti dekreta nov spopad ali novo sindikalno posredovanje?
RIM — Spopad okrog dekreta o draginjski dokladi se odvija v čedalje bolj nejasnem in težkem vzdušju. Medtem ko se na Montccitoriu nadaljuje maraton poslancev KPI, ki vsak po 45 minut obrazložujejo popravke, postaja čedalje očitnejše, da ni nobene možnosti, da bi bil vladni zakonski odlok potrjen pred rokom 16. aprila. Toda . kaj se bo vendar zgodilo po tem roku?
Za sedaj krožita dve domnevi. Prva, ki jo je včeraj načo nik komunističnih poslancev Giorgio Napolitano o-značil za »pogubno«, napoveduje novo fazo spopada. Vlada naj bi namreč ponovno predložila dekret, s kakim zgolj forrmlnim popravkom, hkrati pa bi poskusila spremeniti parlamentarni pravilnik, da bi lahko zaustavila obstrukcijo opozicije. Kot se je moglo razumeti iz zadnjega govora predsednika vade v nedeljo v Milanu, se Craxi nagiba k tej »trdi« rešitvi, kar bi mu tudi omogočilo, da bi se vzdušje pred junijskimi evropskimi volitvami razgrelo, kar bi mu morda prijalo.
Proti tej hipotezi pa delajo nekateri sektorji KD. De Mitova stranka se namreč boji, ne brez razloga, da jo porivajo ob rob spopada, ki zadeva zdaj le še socialiste na eni in komuniste na drugi strani. Demokristjani se torej bojijo, da morajo igrati povsem podrejeno vlogo v igri, ki jo vodi stranka predsednika vlade.
Včeraj so socialdemokrati (v tem trenutku najzvestejši glasniki predsednika vlade) naslovili demokrščunskim zaveznikom pismeno svarilo: če bi dekret na koncu obtičal, bi ne bilo druge poti kot združiti z evropskimi vo-
litvami nove predčasne politične volitve. KD pa se boji, morda celo trepeče pred perspektivo novih predčasnih parlamentarnih volitev, ki bi znale pomeniti celo nazadovanje v primerjavi z velikim porazom 26. junija lani.
Druga možnost, o kateri sc govori, je posredovanje, ki naj bi ga po zapadlosti dekreta vodili sindikati do novega sporazuma po ponovnih globalnih pogajanjih z vlado. Del CGIL in CISL se giba v tej smeri, toda brez va ikega uspeha, ker so »rane«, ki jih je prizadejal sin dikalnemu gibanju 14. februar, vse prej kot zaceljene. V isto smer bi lahko šel tudi taktični predlog, ki ga je predstavila včeraj KPI: vlada naj suspendira dekret in naj za določen čas blokira vse sisteme prilagajanja inflaciji, ne zgolj za plače.
Nihče pa si ne upa tvegati napovedi. Zelo razširjen je občutek, da bi mogel spopad zares trajati mesece in mesece in povzročiti neozdravljive razkole ne le med levico, a v vsem političnem sistemu.
R. G.
Pobude za obnovitev sindikalne enotnosti
NA 2. STRANI
V Španiji aretirali mafijskega bossa
PALERMO — Kaže, da je špansk. Pmieiju na zahtevo italijanskih var ostnih organov aretirala v Alicante Ju Gaetana Badalamentija, enega naj olj znanih mafijskih kolovodij s Si mje, ki ima med drugim zcio trdn vezi tudi z ameriškim organiziranin
kriminalom.
*nij Popisujejo odgovornost, Pletel to sicilsko organizacijo an>dn0 trgovino z mamili. 1 ie moral pred leti izi kjer si je ustvaril dob znanstva, še zlasti v Detroitu
V zadnjih letih se je pre: Partijo tako zaradi okrepljene arijske dejavnosti italijanski kot zaradi nasprotij in k popadov, ki so se zadnje čase neynem redu v vrstah sicilski
saniziranega kriminala.
V odbojkarskih ligah so sklepni boji že mimo
April je v športnih prvenstvih mesec odločilnih bojev. Teh je bilo v soboto in nedeljo v raznih ligah, v katerih nastopajo naše ekipe, več, sklepne tekme pa so se odvijale pred vsem v ženski in moški odbojki. V soboto so se namreč končala državna prvenstva B in C-l lige, v deželnih prvenstvih pa manjka do konca le eno kolo, ki pa bo na sporedu šele 28. aprila, ker bodo medtem odigrali deželne finale v mladinskih katego rijah, nato pa bo prekinitev zaradi velikonočnih praznikov. Mimo lahko rečemo, da je nad odbojkarska prvenstva praktično že padel zastor.
Če so naše ekipe v drugem delu prvenstva igrale bolj slabo, kot do-
bro (vendar so domala vse nastopale v skupinah za napredovanje, se pravi v ostrejši jconkurenci), lahko rečemo, da je minulo kolo potekalo v znamenju živahnosti in obnovljenem zanimanju za to športno panogo, kar potrjuje njeno popularnost in razvejanost. Skoraj na vseh igriščih se je za slovo zbralo precejšnje število gledalcev, vrhunec tega zanimanja pa je bil seveda na goriškem derbiju med Valom in Olympio Terpin, katerega si je ogledalo nad 500 ljudi. Konec za igralce, trenerje in odbornike pomeni oddih, vendar k ob sobotah, saj se med tednom, tako v telovadnicah, kot za mizami, že kujejo načrti za novo sezono.
Nikaragva bo tožila ZDA haaškemu razsodišču
HAAG — Nikaragva se bo pritožila mednarodnemu sodišču v Haagu proti Združenim državam Amerike, ki so postavile mine v njene ozemeljske vode in praktično odrezale od sveta njene luke. Nikaragovski veleposlanik v Nizozemski Carlos Arguello je s tem v zvezi napovedal tiskovno konferenco. S svoje strani so Združene države že v nedeljo napovedale, da ne bodo sprejele nikakršne razsodbe mednarodnega sodišča v Haagu glede vprašanja Srednje Amerike.
Nikaragva nima minolovcev, s katerimi bi odpravila nevarnost min v svojih vodah. Zato se je ponudila Francija, da pošlje svoje minolovce in očisti nikaragovske vode.
Skupina poslancev italijanske KP je medtem naslovila na zunanjega ministra interpelacijo, v kateri zahteva od italijanske vlade, naj obsodi sleherno dejanje, ki bi omejevalo ali kršilo nikaragovsko suverenost. Komunistični poslanci zahtevajo tudi, naj Italija in druge države EGS sodelujejo s skupino Contadora, da bi ohranili dobre odnose z Nikaragvo.
Ameriški tednik Newsweek pa trdi v svoji zadnji številki, da ameriška vohunska agencija CIA postavlja v nikaragovskih vodah mine italijanske izdelave.
V pričakovanju zapadlosti dekreta
Pobude za obnovitev sindikalne enotnosti
RIM — Medtem ko je skoraj gotovo usoda vladnega odloka o dra-ginjski dokladi zapečatena, v smislu, da je nemogoče, da bi ga parlament mogel potrditi do 16. t.m., se v sindikalnih vrstah množijo izjave in pobude, ki gredo v smer iskanja nove enotnosti, po razdoru, ki je sledil nesrečnemu dogovoru z dne 14. februarja.
Včeraj se je sestal izvršni odbor CISL, kjer je poročevalec Gabaglio naglasil »nujnost, da se sindikalno gibanje otrese ohromelosti« in pozval na obnovitev dialoga in enotne pobude z UIL in s CGIL, zlasti glede zaposlovanja mladine in davčne politike. Potrdil je sicer, kot v zaključkih tudi namestnik tajnika Marini, podporo vladnemu dekretu, a je dopustil možnost alternativnih rešitev, če bi dosegle enak učinek.
Tudi UIL je na simpoziju o ref or
mi plač sicer podprl dekret, toda Veronese je pristavil, da je pripravljen sprejeti skrajšanje njegove veljave na 6 mesecev ali pa alternativne predloge komunistične večine CGIL. Reforma plač pa naj bi nudila priložnost za obnovitev sindikalne enotnosti, zaradi česar UIL predlaga skupno zasedanje centralnih komitejev treh sindikatov, ki naj bi izdelalo e-notno stališče.
Poziv k obnovitvi enotne sindikalne dejavnosti je naslovil na CISL in UIL s kadrovske konference v Firencah tudi vplivni voditelj CGIL Trentin, spričo temeljnih problemov zaposlovanja in preustroja, ki so jim skupni. Lettieri pa je predlagal, naj bi izgubljene točke draginjske doklade uporabili za skrajšanje delovnega časa (z nadomestno zaposlitvijo mladih) in pristavil, da je »ohranitev razdora med sindikati norost«.
Mondalova zmaga v Wisconsinu in Hartove polemične obtožbe
WASHINGTON - Bivši podpredsednik Walter Mondale je prepričljivo zmagal na volilnih zborovanjih (cau cuses) v zvezni državi Wisconsin, staj je prejel kar 60,5 odstotka glasov, medtem ko se je moral njegov neposredni tekmec, koloradski senator Ga-ry Hart zadovoljiti le s 30 odstotki. Hart pa se kot kaže ni zadovoljil s takim izidom, saj je bil pred časom v Wisconsinu prvi krog volilnih zborovanj, na katerem pa je bil zmagovalec prav Hart, a na njegovo nesrečo takrat niso volili delegatov Sedaj senator iz Colorada obtožuje svojo stranko, da ga hoče načrtno izriniti iz tekme. Taka polemika pa kot kaže koristi samo Reaganu, saj se demokrati predstavljajo skrajno razcepljeni. Poleg Mondala in' H aria morajo namreč voditi račune tudi s »tretjeuvrščenim« temnopoltim pastorjem Jacksonom.
Na sliki (telefoto AP): Mondale, Hart in Jackson, ko ni bila dirka za imenovanje še tako vroča.
Na konferenci Sever - Jug v Lizboni Skrivnostna pobuda poziv za pomoč nerazvitim deželam avstrijskega ministra
LIZBONA — Politični vodite ji 30 držav z vsega sveta so se zbrali v portugalskem glavnem mestu, kjer se je začela mednarodna konferenca »Sever - Jug, vloga Evrope«. Pobudo za to zasedanje je dala parlamentarna skupščina evropskega sveta.
Udeležuje se ga tudi italijanska delegacija pod vodstvom podtajnika zunanjega ministrstva Bruna Cortija.
Že v prvih posegih je prišlo do izraza prepričanje, da bo treba dosedanje odnose med Severom in Jugom temeljito spremeniti. Po mnenju predsednika parlamentarne skupščine evropskega sveta Karla Ahrensa bodo sedanje težave v odnosih med bogatimi in revnimi deželami lahko preprečili le z izdatnim investiranjem »Severa na Jugu in z bolj odprto trgovino med enim in drugim področjem«. Izjavil je tudi, da je gospodarska bodočnost Evrope tesno povezana z razvojem tretjega svetu, zlasti ker sedanje deviacije ekonomskega sistema povzročajo tako brezno nerazvitosti v revnih deželah, kakršnega zgodovina ne pomni.
Portugalski ministrski predsednik Mario Soares je pozval k takojšnji zaustavitvi oboroževalne tekme, bodoč-
nost pa naj tudi oblikuje tako politiko, ki bo podrejena predvsem etničnim in humanim vrednotam. Med drugim je dejal, da sta huda suša in lakota v Afriki povzročili pravi pomor ljudi, ki je sramoten za ves svet. Pozval je Evropo, naj prevzame vodilno vlogo v boju proti gladu, boleznim in revščini.
Po mnenju kapverdskega ministrskega predsednika Pedra Piresa je Evropa mnogostransko odgovorna za izboljšanje odnosov med nerazvitimi in razvitimi deželami. Podobno odgovornost je na Evropo naslovil tudi bivši aahodnonemški kancler Willy Brandt. Bil je pa tudi kritičen do Reaganove administracije zaradi »neodgovorne« odločitve na januarskem zasedanju IDA, ko je zavrnila mnenje vseh ostalih udeleženk tega zasedanja in je vztrajala pri spremembi statutov. Kot je znano je IDA članica Svetovne banke in razdeljuje sredstva za razvojne načrte tretjega sveta. »Evropa bo morala biti enotna in bo morala ukrepati tudi v svoje dobro. Za to imamo dovolj sredstev, če bomo uporabili ogromne vsote, ki so namenjene oboroževanju,« je zaključil svoj govor Willy Brandt.
DUNAJ — Prihodnje leto naj bi bi’a ob 65-letnici plebiscitnih bojev (Ab-wehrkampfa) v Velikovcu slovesna vojaška zaobljuba, na kateri naj bi sodelovali tudi Slovenci. To je v nedeljski »Pressestunde« (oddaji prvega programa avstrijske televizije, v kateri se nekaj novinarjev v živo pogovarja s kakršnim politikom) med drugim izjavil mladi avstrijski obrambni minister dr. Friedhelm Frischenschlager.
Frischenschlager, ki je eden izmed treh zveznih ministrov svobodnjaške stranke v rdeče modri koalicijski vladi (poleg Stegerja — ministra za trgovino in Harolda Offnerja — ministra za pravosodje) je v letošnjem letu in •tinsko jesen že dvakrat uspel razburiti konservativno avstrijsko javnost.
Lanskega oktobra je Frischenschlager ob prisotnosti predsednika repub i-ke dr. Rudolfa Kirchschlagerja sodeloval na slovesni vojaški zaobljubi v zloglasnem nacističnem taborišču Mauthausen, letos pa je 12. februarja, ob pet deseti obletnici državljanske vojne, ko je tedanji avstrijski kancler Engeižert Dolfuss 1934. leta nad delavce, ki so se pod vodstvom socialne demokracije dvignili v upor nagnal armado in policijo, priredil svečano vojaško zaobljubo ob prisotnosti skoraj vseh članov zvezne v’ade v Karlmarx hofu, delavski utrdbi, ki je 12. februarja pred petdesetimi leti najdlje kljubovala.
Kaj je pomenila Frischenschlager je va izjava včeraj... »ob sodelovanju Slovencev« nam ostaja v ugibanje. Morda bo zaobljuba dvojezična, lahko pa da bo Slovencem dova jeno zapeti kakšno pesem v materinem jeziku. (BG)
»Potres« v Vatikanu
RIM — V Vatikanu je prišlo v vrstah vodilnih osebnosti katoliške cerkve do prave male »revolucije«. Papež Janez H. je namreč imenoval na razna mesta v Vatikanu več novih cerkvenih dostojanstvenikov.
Najpomembnejšo novost predstavlja podelitev »visokega in posebnega mandata« državnemu tajniku kardinalu Agostinu Casaroliju : odslej naj bi namreč predstavljal papeža kar se tiče oblasti in odgovornosti, ki se nanašajo na njegovo suverenost v Vatikanski državi. Istočasno pa je kard. Casaroli opustil svoji dosedanji funkciji predsednika uprave lastnine apostolskega sedeža in predsednika papeške komisije za Vatikansko državo.
Poleg tega je prišlo še do več drugih premestitev in imenovanj škofov iz Nigerije, Francije, ZDA, ZRN, Argentine in drugod na razna pomembna cerkvena mesta v Vatikanu.
Černenkov intervju včerajšnji moskovski Pravdi
Washington ni spremenil svoje politike do ključnih vprašanj v odnosih z Moskvo
MOSKVA — Sovjetski partijski voditelj Konstantin Černenko je prepričan, da v zadnjih stališčih ZDA ni znamenj pripravljenosti, da bi »retoriko spremenili v praktične korake«. V svojem intervjuju včerajšnji Pravdi je Černenko namignil na nedavne Reaganove izjave »kot na nove besede, ki pa ne uvajajo nove politike«. Izničil je torej domnevna Reaganova odpiranja k obnovitvi dialoga med supersiloma, saj vsi dosedanji stiki dokazujejo, da niso ZDA spremenile svojega zadržanja. Reaganova administracija vztraja »na logiki sile« in si noče vezati rok »z omejitvami«, ki bi ovirale »širjenje in posodabljanje ameriških jedrskih arsenalov«, trdi černenko.
Teža teh besed nedvomno odraža pesimizem vsega sovjetskega vodstva, da bi lahko v kratkem spremenili kurz medblokovskih odnosov. Černenko pa je vsekakor zavrnil vsakršno utemeljenost »alu-
zij o nekakšnih računih« Moskve v zvezi z ameriškimi predsedniškimi volitvami. Resnici na ljubo, pa se Moskva dobro zaveda, dn ne bo bistvenih premikov v ameriški politiki do konca predsedniških volitev. Černenko je v včerajšnjem intervjuju ponovno potrdil, da želi SZ »normalne in trdne odnose« z ZDA, »odnose, ki bodo temeljili na pariteti, enaki varnosti in ne vmešavanju v notranje zadeve«.
Sovjetski partijski voditelj je v svoji izjavi Pravdi prikazal tudi glavne točke ameriških načrtov »nadvlade« tako glede avroraket in strateške oborožitve kot tudi g'ede protiletalskega in kemičnega orožja, černenko je ponovno poudaril, da bo SZ sedla za ženevsko pogajalsko mizo, šele ko bodo ZDA umaknile svoje rakete iz Zahodne Evrope.
Grobo je napadel ZDA, da nočejo nobenega sporazuma, kar po njegovih besedah zgovorno dokazujejo ameriški poskusi militarizacije vesolja. Glede tega vprašanja noče Washington doseči nikakršnega sporazuma z Moskvo, še več, ob očitnih poskusih uresničitve tega načrta, Washington trdi, da sporazuma noče SZ. Podobno stališče je Černenko zavzel tudi glede kemičnega orožja. Washington napoveduje »nove predloge«, a jih dejansko noče, ker hoče tudi tu doseči nadvlado.
Černenkov intervju v bistvu ne vnaša nobene novosti v ameriško - sovjetske odnose. Odjuge ne moremo pričakovati, še več, medsebojne obtožbe se še stopnjujejo. Sedanje mednarodne napetosti in kriznih žarišč je kriva izključno nasprotna stran. Propagandne salve obeh super sil se nadaljujejo, obe predvsem skrbita, da postrojita vrste svojih ne preveč navdušenih zaveznikov.
Nova vrtalna ploščad
V Severnem morju bodo jutri uradno odprli novo vrtalno ploščad, ki leži 155 milj severno od Aberdeena	(Telefoto AP)
Na kosovski univerzi razpravljali o idejnopolitični diferenciaciji
PRIŠTINA — Predsedstvo občinskega komiteja ZK Prištine in predsedstvo akcijske konference ZK kosovske univerze, sta na včerajšnji skupni seji razpravljala o idejnopolitični diferenciaciji na tej visokošolski ustanovi. To pravzaprav pomeni ostrejše razčiščevanje s tisti mi ljudmi in predavatelji na univerzi, ki tudi po treh letih po izbruhia albanskega nacionalizma in iredentizma še naprej molčijo in zavračajo akcijo. Predsednik občinskega komiteja ZK Prištine Azem Vlasi je med drugim poudaril, da gre za določeno število intelektualcev s področja humanitarnih ved in nekaterih znanstvenih ustanov, ki so se iz malomeščanskega oportunizma, zaradi obremenjenosti z nacionalizmom in zaradi nesprejemanja ocen ZKJ o protirevolucionarnih dogodkih opredelili za molčanje oziroma za nekakšen pasivni odpor. To so v glavnem ljudje, ki so imeli v obdobju pred letom 1981 dokaj močne pozicije na univerzi in opravljali odgovorne naloge v organih univerze in na nekaterih fakultetah.
Takoj po protirevolucionarnih dogodkih so se ti ljudje sicer izrekli za politične ocene ZK in obsodili te dogodke ter se zavzemali za ureditev razmer. Vendar pa se kasneje niso hoteli aktivneje vključiti v akcijo za vsebinsko razbitje pozicij iredente in sovražne propagande iz Albanije. Gre pa za ljudi, ki so pred tem veliko pisali in o številnih vprašanjih jugoslovanske družbene
stvarnosti skušali izraziti svoje mnenje.
Predsedstvi sta ocenili, da se ZK dokaj humano in tolerantno obnaša do njih. To toleranco je mogoče celo primerjati z oportunizmom. Slišati je bilo, da večina članov ZK na univerzi, pa tudi drugje povsem upravičeno zastavlja vprašanje, koliko časa bodo še mimo gledali takšno oportunistično obnašanje posameznikov. Na seji so se dogovorili o prihodnjih dejavnostih. Preučili bodo stališča molčečnežev in oportunistov, sprejeli politične u-krepe — do izključitve iz ZK in odstranitve s predavateljskih mest, so sklenili, (dd)
Špiljak končal obisk
ALŽIR — Predsednik predsedstva SFRJ Mika špiljak je včeraj končal tridnevni uradni in prijateljski obisk v Alžiriji in odpotoval v Beograd.
Včeraj popoldne so bili v Špiljakovi rezidenci v Al-žiru zaključni jugoslovansko - alžirski pogovori. Med svojim obiskom je jugoslovanski gost med drugim obiskal muzej alžirske revolucije, odkril spominsko ploščo v parku, ki se sedaj imenuje po predsedniku Titu, obiskal pa je tudi več gradbišč in industrijskih objektov.
Zasedanje občinske konference SZDL
Tolminska se želi še bolj odpreti
TOLMIN — V industriji, kmetijstvu in turizmu je še veliko možnosti sodelovanja, ugotavljajo v Tolminu, ko ocenjujejo stike tolminske občine s sosednjimi kraji v Italiji. Te stike Tolminci navezujejo z ljudmi in organizacijami v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini že več kot 20 let, razširili so se na vsa področja življenja in dela.
S predstavniki občin Čedad, Špeter Slovenov, Čenta, Podbonesec in Kluže se Tolminci še posebej pogosto sestajajo, v zadnjem času pa so njihovi česti sogovorniki tudi Trbižani (z njimi skušajo rešiti vprašanje svojih delavcev, zaposlenih v rudniku Rajbelj). Zdaj pogosto teče beseda o načrtih turističnega razvoja Matajurja. Na italijanski strani pripravlja zanj projekte Gorska skupnost Nadiških dolin, na jugoslovanski pa je razvojni plan izdelal novogoriški projekt. Možnosti so vsekakor lepe, ugotavljajo oboji, jugoslovanski del pogorja je še posebej primeren za ureditev smučišč. Toda na Tolminskem v tem trenutku ni denarja za naložbe, zato so ponudili italijanski strani, da bi tu vlagala kapital. -
Še vedno ostaja odprto vprašanje povezave smučišč na Kaninu in Nevejskem sedlu. Italijanske oblasti še niso odgovorile na pobudo jugoslovanske vlade o ureditvi u-streznega režima za prehod meje.
Industrijski coni v Čedadu in Špetru odpirata nove možnosti za gospodarsko sodelovanje. Ustanavljanje skupnih obratov in mešanih družb pa v veliki meri ovirajo tudi jugoslovanski predpisi.
Ukinitev omejitvenih ukrepov v maloobmejnem prometu bo gotovo oživila stike tudi na drugih področjih, so ugotovili na nedavni seji tolminske SZDL. Tako v šolstvu (tolminske šole pomagajo zamejcem 'pri organiziranju tečajev slovenskega jezika in glasbenem izobraževanju), v kulturi in športu.
Sodelovanje s pobrateno občino Vicchio v Toscani je zaenkrat omejeno le na izmenjavo manjših delegacij, vendar bi bilo tudi tu moč napraviti korak naprej. Za obe strani sta najbolj zanimiva malogospodarstvo in kmetijstvo.
DAVORIN KORON
Na Goriškem 3.000 invalidov
TRŽIČ — Na področju goriške pokrajine živi 3.000 invalidov dela, večji del na območju Tržiča, kjer so največja podjetja. Ta podatek je povedal prefektumi komisar, ki vodi trži-ško občino, Abramo Bariilari ob včerajšnjem dnevu invalidov, ki so ga proslavili v tem mestu pod pokroviteljstvom vsedržavne invalidske zveze in njenega posoškega oddelka.
Vsedržavni predsednik ANM1L Giuseppe Iacumin je na tem shodu izjavil, da je bilo lansko leto za invalide polno razočaranj, ker niso sprejeli zakona o obveznem nameščanju in ker niso sprejeli novega zakona o zaščiti pred nesrečami na delu.
Primarij oddelka za pljučne bolezni v Tržiču dr. Corrado Serra je pritisnil na alarmni zvonec, ker hočejo skrčiti sredstva za predčasno odkrivanje bolezni, ki postajajo v velikih obratih v Tržiču vedno bolj številčne.
Kot je izjavil delavec v ltalcantieri Sergio Vincenzoni, delegat tovarniškega sveta, se je ob zmanjšanju števila zaposlenih povečalo število invalidov in primerov poklicnih bolezni. V lanskem letu so zabeležili 951 nesreč na delu, od katerih 25 s trajnimi posledicami. Lani so nadalje prijavili 425 primerov poklicnih bolezni, od katerih so jih 26 uradno priznali.
Direktor 1NA1L iz Gorice Mario Scomavacca je izročil atest težkega invalida Giorgiu Rossiju iz Morara in 21 invalidom z manjšimi trajnimi poškodbami.
PULJ — V okviru zelo uspešnega sodelovanja med Unijo Italijanov I-stre in Reke ter tržaško Ljudsko univerzo sta v Pulju in Poreču nastopala sopranistka Maria Luisa Zeri in tenorist Enio Buoso. Pri klavirju ju je spremljal Luciano Bet tari ni iz Rima.
Na Brionih kmalu prvi izletniki
PULJ — Na Brionih pričakujejo te dni prve obiskovalce, ki jih bodo pripeljale potovalne agencije. Izletniki bodo lahko izbirali med petimi programi ogledov otočja, ki vključujejo krožno vožnjo z ladjo, obisk Velikih Brionov in ogled fotografske razstave »Tito na Brionih«, ogled arheološkega in etnografskega muzeja, zoološkega vrta, fazanerije, cerkve Sv. Germana in rimskega dvorca, ogled safarija ali bizantinskega castruma ter ogled Titove hiše, vinograda in kleti na Vangi. Pričakujejo, da bo Brione obiskovalo vsako leto okoli 150 tisoč domačih in tujih izletnikov.
Od 1. aprila upravlja Brione nove delovna organizacija, »Nacionalni park Brionia v ustanavljanju, ki naj bi postala članica skupnosti združenj turističnega gospodarstva Hrvaške in sozda »Istra-Jadram. Dosedanji upravlja-lec, »Uprava otočja Brioni«, je prenehal obstajati.
Za programe obiskov nacionalnega parka in spominskega območja Brioni so že določili cene. Obisk po prvem programu — krožna vožnja z ladjo — bo za domače goste stal 700 dinarjev (za otroke od 7 do 12 let 500, do 7 let 400 din), za tujce pa 13, 11 in 6 dolarjev.
Drugi program — ogled fotografske razstave »Tito na Brionih«, arheološkega in etnografskega muzeja, zoološkega vrta, fazanerije, cerkve Sv. Germana in rimskega dvorca — bo stal za domače obiskovalce 800, 600 in 400 din, za tuje pa 15, 13 in 8 dolarjev.
Tretji program, v katerega je razen vsebine drugega vključen še ogled safarija, bo stal za domače obiskovalce 900, 700 in 500 din, za tuje pa 18,14 in 8 dolarjev.
četrti program razen vsebine drugega vključuje ogled bizanstinskega častnima; cena je enaka kot za tretji program.
Peti program — ogled Titove hiše, vinograda in kleti na Vangi — bo stal 1000, 800 in 500 din, za tujce pa 20, 15 in 10 dolarjev. Obisk Brionov bo praviloma mogoč le s posredovanjem domačih potovalnih agencij, (vk)
Univerza in poklic
VIDEM — »Najvažnejši niso seznami profesorjev, ki bodo v devetdesetih letih in po letu 2.000 predavali na šolah, ampak dajanje navodil mladim. Predvsem jim je potrebno dopovedati, naj se ne vpisujejo na takšne fakultete (medicina in sociologija), ki jim ne bodo zagotavljale zaposlitve. Potruditi se morajo, da bodo imeli dobro štartno osnovo v splošnem znanju in da se bodo pričeli dela oklepati še pred zaključkom študijev,« je dejal dr. Mauro Ferrara, raziskovalec CENSIS v Rimu, na shodu z naslovom Univerza in poklic.
Kot je dejal prof. Enrico Berti, predsednik Italijanske filozofske družb%. je potrebno, da se vsakdo preusmeri k novim načinom dela, in sprejme spremembo, ki se pojavlja vsakih pet let. Vsi diplomiranci bodo morali razpolagati z matematičnimi inštrumenti, da se bodo neprestano prilagajali tehnologiji in postopkom, ki jih terja sodobna proizvodnja.
Globa za italijanska ribiča
REKA — Občinsko sodišče v Malem Lošinju je obsodilo na plačilo globe dva italijanska komandanta ribiških ladij, ker sta nezakonito ribarila v jugoslovanskih ozemeljskih vodah. Na 455 tisoč dinarjev globe vsak sta bila obsojena komandanta ladij »Massimo« in »Amazzone« 27-letni Elio Mattioli in 36-letni Lorenzo Vital. Jugoslovanska pomorska. milica ju je presenetila med protizakonitim lovom pri otoku Susak. Na obeh ladjah je zaplenila 350 kg rib in nekaj zabojev morskih gob.
VIDEM — Včeraj so izvedli avtopsijo na truplu Rdečega brigadista 26-letnega Manfredija De Stefana, ki je v videmskem zaporu v Ul. Spalato prestajal kazen 28 let zapora zaradi številnih prestopkov in med njimi tudi zaradi udeležbe v skupini, ki je umorila časnikarja Repubblice Tobagija. Izid avtopisje še ni znan. De Stefana je 3. aprila obšla globoka nezavest, iz katere se ni več prebudil.
Premestitev vojakov s Severa na Jug
VITTORIO VENETO — Poveljnik petega armadnega zbora general Alberto Danese se je sestal s poveljnikoma severovzhodne vojaške oblasti v Padovi generalom Giannijem De Bartolomeisom in četrtega alpskega zbora V Bocnu generalom Lui-gijem Polijem. Pogovor je tekel o zapleteni premestitvi vojaških sil v druge, predvsem južne regije, kar naj bi, tako piše agencija AGI, prineslo razbremenitev deželi Furlaniji -■ Julijski krajini. Komaj omembe medna pa bo ta razbremenitev kar zadeva strelske vaje.
Akcija naj pokaže sposobnost hitrega premikanja vojaških enot. Njen namen je okrepitev obrambne sposobnosti na Jugu. Doslej je v tem pogledu največjo sposobnost pokazalo letalstvo. Vojaške enote se bodo na Jugu zadrževale deset dni.
Vojaške vaje v srednji in južni Italiji bo opravljalo devet brigad petega armadnega zbora. Te vaje, ki bodo trajale od aprila do oktobra, bodo v krajih, kjer so jih doslej %e imeli. Brigade, ki bodo potovale po železnici, z ladjami in po cestah, bodo v vsako smer prevozile od 500 do 900 km. Najdaljšo pot bodo imele brigade v Gorici in Krrninu, krajšo pa tiste, ki so locirane na območju Pordenona, Benetk in Bologne.
Razvitje lovskega prapora
Zagotovilo družbe Italiana Coke in ASAP
Velika investicija v Margheri
BENETKE — Vodstvo družbe Italiana Coke in ASAP bosta izpolnila obveze, ki sta jih sprejela do jadranskega »poola«. Zagotovila sta namreč nadaljevanje proizvodnje podjetja v Margheri in izpolnitev nalog, za katere so se dogovorili in podpisali pogodbo v januarju. Vodstvo podjetja in ASAP sta se sestala tudi s sindikati, da bi dosegli dogovor, ki bi zajemal vse vidike, zaradi katerih je v preteklosti prišlo do sindikalnega spora.
Družba Italiana Coke se je še zlasti obvezala, da bo podjetje ohranjevalo značaj »jadranskega poola« z vsemi njegovimi značilnostmi in tako proizvodnimi, kot tudi trgovinskimi možnostmi. Družba je spet potrdila, da bo v podjetje investirala približno devet milijard lir, kot je pač bilo sklenjeno v sindikalnem dogovoru v januarju.
ASAP in Italiana Coke sta se tudi obvezala, da po preustroju podjetja v Margheri slednje ne bo več prišlo v okvir preverjanj o globalnem industrijskem značaju družbe.
Padla je še ena »moška trdnjava«
VIDEM — Videmska mestna stražnica Rossana Pravisano je pred petimi leti kandidirala za mesto podpoveljnika mestnih stražnikov v Vidmu, a so ji prošnjo zavrnili, ker predpisi terjajo, da je bil kandidat med služenjem vojaškega roka častnik. Pravisanova se je pritožila in deželno upravno sodišče ji je dalo prav: zavrnitev njene kandidature je namreč označilo za spolno
Lovec je ljubitelj narave in ne njen uničevalec
NADALJEVANJE S 1. STRANI
BOLJ UNEC — »Mislim, da je skraj-ru čas,« je med drugim dejal v svojem Porotìlu predsednik lovskega društva Jože Pahor, »da bi vse organizacije 1,1 družbene komponente, kot so šole, sredstva javnega obveščanja, športna 'n kulturna društva, kmetje, ribiči, lovci, delavci, planinci povitične organza« je, združeno in preudarno ukre-Pule, da rešimo, kar se rešiti da.«
Tej društveni skrbi, ki se izkazuje skozi celo vrsto konkretnih pobud, kot bili (in kot še bodo, kar je občni zbor izrecno poudaril) stiki s šolami in raznimi organizacijami, delovnimi nkcijami, natečaji predavanja, lovski Prazniki itd. (kot je razvidno iz poro-uila^ tajnika Jurija Umarija), se pri-c“'užuje zavest o vlogi mostu med sosednima deželama, ki jo lahko ima tudi takšna organizacija, kot je lovska, tudi v tem pogledu beleži društvo vid-n® uspehe. Zelo tesnemu in plodnemu stiku, ki ga ima društvo z bratskimi
lovskimi družinami v matični domovini, se pridružujejo vedno bolj tvorni stiki s tukajšnjimi lovskimi organizacijami. Da se utrjuje splošna želja po širšem sodelovanju, je izpričala že sama udeežba na občnem zboru vidnih predstavnikov italijanskih lovskih organizacij in tistih iz matične domovine, ki so v svojih pozdravnih posegih to željo po tvornejšem sodelovanju posebej obravnavali in poudarjali.
Tu naj omenimo posege predsednika Lovske zveze Slovenije Bojana Škrka, predstavnika lovske federacije iz Trsta Petruzza, tajnika lovske federacije iz Gorice Sergia Moronija, predstavnika EN AL Caccia Alfia Fumanija, pa še predstavnike raznih lovskih družin iz matične domovine ter ne nazadnje, kot odraz širšega sodelovanja, predsednika Društva prijateljev lova iz Celovca Mirka Kumarja.
Tretja smer, ki jo naše lovsko društvo zavzeto ubira, je pot boja za uveljavljanje naših narodnostnih pravic.
Tudi v tem pogledu izpolnjuje društvo, skupaj z vsemi drugimi našimi organizacijami, pomembno vlogo. Predsednik Pahor, ki je v svojem poročilu zavzeto govoril o zbliževanju, spoznavanju in spoštovanju kulturnih, etničnih in zgodovinskih dobrin, je isto časno izrazil tudi zaskrbljenost nad dejstvom, da so še vedno na detu sile, ki se upirajo globalni zaščiti ali pa jo skušajo diferencirati po pokrajinah. Prav Društvo slovenskih lovcev, ki tesno povezuje vse tri pokrajine, dokazuje, da med Slovenci, pa naj živijo na Tržaškem, Goriškem ali Videmskem, ne more biti razlik.
Organizacijsko je bil nedeljski občni zbor ki so se ga med drugimi udeležili tudi generalni konzul Drago Miro-šič, predsednik ZSŠDI Odo Kalan, podpredsednik Kmečke zveze Srečko .0-rel, predstavnik Sindikata slovenske šole Marko Pavlin (slednji trije so občni zbor tudi pozdravili ter izrekli željo po tesnejšem sodelovanju), razdeljen v dva dda. Prvi del je obsegal
■očila, pozdrave, razrešnico stare-i odboru in izvolitev novega (med n im potekom občnega zbora je de-iacija lovcev ponesla venec k ob-iskemu spomeniku padlim, pred-Inik Pahor pa je podelil priznanje sodelovanje in prizadevanje pri u-evanju prijateljskih odnosov med ci iz zamejstva in matične domete Veljku Varičku (lovskemu svet-;u pri Lovski zvezi Slovenije), Rodu Sili in Narcisu Družini (bivše-i ni sedanjemu predsedniku Lovske ;ze Koper) ter Rudiju Pahorju (pod-_>dsedniku Društva Doberdob).
Drugi del je imel slavnostni značaj, uštvo je namreč razvilo svoj pna-r. Slovesnost so naznanili Posavski 'isti (to je skupina, ki jo tvorijo ri generacije družine Namestnikovih Litije), nakar je dolinski župan Ed-i Švab - boter te slovesnosti ob Lov-i himni, ki jo je zapel lovski pevski >r iz Dekanov, razvil lepo izdelan a por, poln simbolike, ter ga izročil traino varstvo članu društva Stanku
Miliču. Svoje dejanje je župan obogatil z nagovorom, v katerem je predvsem poudaril željo, da bi prapor trajno vihral v potrjevanje vrednot napredka in miroljubnega sožitja med narodi.
Med prijetnim napovedovanjem znanega slovenskega televizijskega špi-kerja Bomba Mencingerja, ki je tudi sam lovec, so nato predstavniki raznih lovskih organizacij (tako iz matične domovine kot iz Italije) pripele na prapor svoje trakove.
Kot zgovoren podatek naj povemo, da so Društvu Doberdob darovali kar 40 trakov.
Kot zaključni akt je sledilo še pobratenje z lovskimi družinami iz Senožeč, Sevce nad Škofjo Loko, Plešivice in Žužemberka, ki je potekalo z združenjem praporov. Kot na začetku tako so tudi na koncu odjeknili Lovska pesem zbora -iz Dekanov ter zvoki zaključne fanfr e Posavskih rogi s to v, ki so vabili »veselo na lov«. DK
Slovesna svečanost ob 40-letnici smrti 71 talcev na Opčinah
Usoda talcev in vseh naših padlih se vpleta v širši okvir naše skupne mučeniške poti v svobodo
NADALJEVANJE S L STRANI
Ob lepo pripravljenem prostoru pred spomenikom, ki so ga domačini s pridnim in prostovoljnim delom uredili in pospravili, je nato stekla svečanost, ki bo ostala vsem udeležencem prav gotovo še dolgo v spominu. Začel jo je predsednik pokrajin skega odbora VZPI Arturo Calabria, ki je naštel imena vseh ustreljenih, sledil je častni pozdrav italijanske vojaške enote, nato pa še polaganje vencev s strani številnih organizacij, borčevskih združenj in društev.
Kot domačin je prvi spregovoril Drago Gorup, ki je dejal, da ni bilo 71 talcev edina žrtev nacistične in fašistične krvoločnosti, na Opčinah. »15. decembra 1941 so prav tukaj v bližini ustrelili Pinka Tomažiča in njegove tovariše, 7. marca 1944 so na Opčinah obesili Rozalijo Gulič, 29. avgusta so pokončali pet mladih kurirk. Od leta 1941 do 1945 so ustrelili še dvajset drugih talcev. Prav zaradi tega ponavljamo zahtevo, ki so jo decembra 1982 že postavile, v pismu predsedniku republike Sandra Pertiniju vse or ganizacije, ki nosijo ime po Piiiku Tomažiču, pred dnevi pa potrdili s pismom predsedniku italijanske vlade tudi preživeli obsojenci Tržaškega
procesa iz leta 1941, da se sedanje strelišče na Opčinah preuredi v spo minski park, ki bo tudi bodočim ro dovom pričal o trpljenju in žrtvah naših borcev za svobodo«.
Spregevoril je nato Stojan Spetič, ki je začel svoj govor z ugotovitvijo, da gre ob počastitvi te pomembne obletnice tudi za obujanje dogodkov, ki so se globoko vtisnili v naše sedanje razmere, ker se, je dejal, po njih navdihujemo, iščemo v njih odgovora na marsikatero vprašanje, čutimo v njih temelje, na katerih moramo gra diti našo bodočnost. »Pred 40 leti je na tej gmajni umrlo 71 talcev. Pesnik je nekoč zapisal, da lahko umiramo množično, toda vsak umre sam, sam s seboj in samo v poslednjem trenutku zasluti bistvo svojega obstoja«.
Bili so to preprosti ljudje, je Spetič nadaljeval, delavci, kmetje, predvsem iz Hrvatske in Istre, pa tudi iz Tr sta in Krasa. Preprosti ljudje so bili, ki so se znašli za rešetkami, ker so sodelovali v najnaravnejšem boju za lasten obstoj ter za osvoboditev izpod tujega jarma. Pobrali so jih na polju, v vaseh, v cerkvah, na cesti. S kamioni so jih nato prepeljali na Opčine, prav gotovo jim nihče ni povedal, da gre za maščevanje zaradi atentata na opensko kinodvorano in
da so nacisti v svoji kruti računici izbrali za vsakega svojega padlega vojaka deset nedolžnih žrtev. Talci niso žrtve, je Spetič dejal, ki jih povzročijo lahko bombni napadi, ali naravne katastrofe. So žrtve nečloveškega zla, ki so zavestno zrle krvnikom v obraz.
Usoda teh talcev, je Spetič nadalje-
val, se tragično upleta v širši okvir naše skupne mučeniške poti v svobodo. Ko se s spoštovanjem spominjamo vseh naših žrtev, delamo to tudi za to, da zbiramo v sebi novo energijo, da bi nadaljevali nedokončani boj naših padlih. Že draga, tretja generacija nadlajujeta začeti boj, še nismo izbojevali tega, kar moramo. Če bi
odnehali, bi zatajili te naše žrtve. To je boj za mir, za svobodo, za demokracijo za družbeno pravičnost.
Kolikokrat smo na tem mestu in drugod govorili o naši zaščiti, se je Spetič še vprašal. »Več kot 35 let govorimo o tem in ne bomo se naveličali. Če bi se naveličali, če bi postali do tega vprašanja ravnodušni, potem bi tudi izgubili pravico, da se zbiramo na tem mestu. Mi ne čakamo, je dejal, mi zahtevamo. Čim bolj enotno, množično, organizirano. Kajti vemo, da si bomo vsak člen zakonske zaščite morali priboriti z bojem, pa čeprav z demokratičnimi metodami.«
V italijanščini je za njim spregovoril prof. Arduino Agnelli, ki se je spomnil vseh žrtev, pa tudi poudaril pravičnost zahteve, da se strelišče preuredi v spominski park, ki bo posvečen tistim, je dejal, ki so padli za svobodo. Na svečanosti je sodelovala godba na pihala s Proseka, zapel pa je tudi mešani pevski zbor društva »Tabor« ki je pod vodstvom Svetka Grgiča med dragim občuteno podal pesem o materi begunki. Prav gotovo bo vsem udeležencem ostala nedeljska svečanost v trajnem spominu.
N. L.
Spominske svečanosti na Opčinah se je prvič udeležil oddelek redne vojske
Koncert mešanega zbora V. Vodnik
na gostovanje v Rimini
V zvezi s problemom openskega strelišča
Pisma Craxiju, Spadoliniju in Richettiju že odposlana
v pripravo
Moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline se pripravlja na gostovanje v Riminiju. V zagonu vnetih priprav, da bi slovensko pesem spet dostojno ponesli med širšo italijansko publiko globoko v I tab jo, je zbor, pod vodstvom Ignacija Ote, izvedeti v soboto celovečerni koncert v družbenem centra Anton Ukmar - Miro pri Dom ju. Koncert je organiziralo KD Fran Venturini. Zbor se je predstavil z zelo raznolikim programom, ki je obsegal renesančne skladbe, nekaj skladb pri-
morskih klasičnih avtorjev (Mirk, Vrabec), v dragem delu pa so pevci zapeli izmenično nekaj pesmi iz o-brobnih slovenskih pokrajin (Rezija, osrednja Slovenija, Istra) in nekaj skadb drugih narodov (rusko, furlun sko, tržaško ljudsko). Spored je na povedovala Ivanka Mozetič - Lavriha.
Žal se je koncerta udeležilo manj občinstva, kot so organizatorji pričakovali; razlog za to pa so bile nekatere vzporedne prireditve v dolinski ob-
čini, ki- so sobotnemu koncertu zbora Valentin Vodnik odškrtnile dober del poslušalcev. Ob tem dejstvu moramo biti nujno polemični, kajti kulturna društva v Bregu se vseskozi dogovarjajo za kulturni koledar, a vseeno prihaja do križnih'prireditev, kar je sila nerodno in ustvarja neprijetno razpoloženje med pripadniki posameznih kulturnih organizacij. Naše moči res niso tako številne, da bi jih lahko po mili volji pršili, zato bi bi/o nujno trezneje razvrščati različne prireditve, še posebno sedaj, ko je v dolinski občini na voljo toliko lepih in funkcionalnih kulturnih domov.
Kljub vsemu je bilo sobotno vzdušje pri Dumju prisrčno in pesem je o-grela pos'ušalce. Ob koncu koncerta se je predsednik KD Venturini Boris Kocjan zahvalil pevcem in dirigentu in poklonil zbora darilo v spomin.
Naj povemo še, da bo KD Fran Venturini priredilo v sredo, 18. aprila, v občinskem gledališču France Prešeren v Ba'juncu, koncert Simfoničnega orkestra konservatorija Tartini, ki ga vodi naš priznani dirigent Stojan Kuret. (ris)
• Tržaška občina obvešča, da so premestili urade odde ka XI. zdravstvo in higieno s sedeža v Ul. Torino 8 v Palačo »Modello« v Ul. del Teatro 5 (3. nadstropje).
Organizacije in ustanove, poimenovane po Pinku Tomažiču in tovariših, so takoj po tiskovni konferenci, ki so jo prejšnji teden priredile, da bi javnost še enkrat opozorile na nerešeni problem openskega strelišča, znova poslale pisma predsedniku vlade Craxiju, obrambnemu ministra Spadoliniju in tržaškemu županu Richettiju. Pismi prvima dvema naslovnikoma imata naslednjo vsebino:
»15. januarja 1983 smo poslali vašemu predhodniku kopijo pisma, ki smo ga naslovili na predsednika republike Sandra Pertinija za odpravo openskega strelišča. Povabili smo ga, naj sprejme vse pobude za u-resničitev tega cilja, ki ni samo naš, ampak vsega antifašističnega in demokratičnega prebivalstva. Obžalujemo, da odtlej vaši uradi niso sprejeli nikakršnih ukrepov in nam niso sploh odgovorili. Zato vas vabimo, da z osebnim nastopom poravnate to krivico .• Prilagamo vam kopijo pisma, ki smo ga poslali predsedniku republike in vas v pričakovanju odgovora pozdravljamo.«
Vsebina pisma tržaškemu županu Richettiju pa je nekoliko drugačna : »15. januarja 1983 smo vašemu predhodniku pisali o potrebi, da se opensko strelišče ukine in preuredi v kraj spomina na protifašistične žrtve, ki so tamkaj darovale življenje za svobodo. Obžalujemo, da odtlej nismo prejeli od vaših uradov
nikakršnega odgovora. Menimo, da je tako ravnanje žalitev ne le o-snovnih pravil omikanega vedenja, temveč v prvi vrsti spomina na žrtve fašističnega nasilja. Upamo, gospod župan, da boste z osebnim nastopom poravnali omenjeno krivico. Podpisani smo pripravljeni, da vam osebno obrazložimo vprašanje, če bi nas sklenili sprejeti.«
Vsa tri pisma so podpisali predstavniki naslednjih organizacij in u-stanov: knjižnice Pinko Tomažič in tovariši SKD Tabor Opčine, državne osnovne šole s slovenskim učnim jezikom Pinko Tomažič Trebče, Krožek za politične in socialne vede Pino Tomažič Trst, sekcije PCI - KPI Pino Tomažič Trst, Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in preživeli obsojenci H. tržaškega procesa.
Srečanje o položaju v Salvadorju
Aktualna politična vprašanja Srednje Amerike s posebnim poudarkom na zadnjih pretresljivih dogajnjih v Salvadorju bodo v ospredju srečanja z Emilianom Robblesom, predstavnikom Fronte »Farabundo Marti« iz Salvadorja. Srečanje prireja danes krožek aa družbeno-politične študije »Che Guevara« na sedežu v Ul. Madonina 19. Začetek ob 19. uri.
Sobotna prireditev v Borštu vzor kulturnega sodelovanja
Na Opčinah velik uspeh igre »Kekec in Mojca«
Ponovitev ho na splošno željo v soboto, 14. t. m.
Celica Boršt - Zabrežec sekcije KPI za dolinsko občino je v soboto poskrbela za prijetno iznenadenje. V boršlanski srenjski hiši je priredila kulturni večer, na katerem so nastopili domači mešani pevski zbor »Slovenec«, mlada harmonikarka Suzana Žerjal od Domja in moški zbor »Tina Modotti« iz Pončane.
»Kultura nima barve in ne pozna meja«, je v pozdravnem nagovora pbudaril tajnik celice Piero La inè s pripombo, da moramo tiste, ki na sprotujejo sožitju in prijateljstvu med tu živečima narodnostima, poraziti z orožjem demokracije, in da večer pomeni prispevek k utrjevanju bratskih vezi. Nato je Boris Ra poteč v slovenščini izrazil nujo po medsebojnem zbliževanju in globljem vzajemnem spoznavanju: »čeprav že stoletja ži vimo z ramo ob rami, je določen del italijanske javnosti premalo seznanjen z našo zgodovino, kulturo in dejavnostjo«.
Zbor »Slovenec« je pod vodstvom Draga Petarosa zapel Delavski po zdrav (Blobner), Spomladansko (A-damič), Jesensko setev (Nagele), Bohor je vstal, V ranem jutra in Pesem o svobodi (Gobec), Rodno zemljo (Malič) in Naročilo (Vodopivec). Nato je Suzana Žerjal (privatistka)
izvajala valček iz ruskega baleta Be-riozka, Mozartovo Marcia turca v priredbi Tarabocchie in slednjega čardaš Allegria sul prato. Zbor »Tina Modotti«, ki ga vodi Marino Eva (40 let član zbora v tržaškem Verdiju), Pa je predstavil partizanski Verso la luce novella in Bella ciao, furlansko Stellutis alpinis, rusko Kalinko, tržaško narečno Marinaresca, odlomek iz Verdijeve opere Moč usode, nato Žabe v italijanskem prevodu, pa še odlomka iz opere Emani (Verdi).
Bila je to pobuda, ki ne sme ostati enkratna, ampak naj bo šele. začetek vse pogostejšega prepletanja slovenske in italijanske besede, izmenjavanja misli in izkustev, enotnejšega boja za demokratičnejšo družbo, kakor je naglasil tajnik sekcije KPI za Pončano Nereo Suber. Srčno zahvalo prireditelju in nastopajočim je izrekel sam dolinski župan Edvin Švab, ki je kulturni večer smiselno pomenljivo povezal z nedavnim odprtjem meje v Dolini Glinščice in boljunškim gostovanjem godbe ameriških letalskih sil v Evropi USAFE Band. Gostom, je dejal Švab, smo se priporočili, naj ponesejo naše bratske pozdrave v domovino, naj pa doma tudi povedo, da mi nočemo raket, ampak mir. (dg)
Da bo mladinska igra »Kekec in Mojca« dobro sprejeta, so si pridni openski kulturni delavci in člani mladinske dramske skupine društva »Tabor« iz srca želeli — zato so se od novembra dalje trudili, zato so trdo delali na vajah, zato so dali, pravimo »vse od sebe«, da bi res vse lepo uspelo. Uspela pa je še nad pričakovanja in upanja in sicer tako, da je bila že v soboto, ob premieri igre, prosvetna dvorana na Opčinah polna navdušenega občinstva, v nedeljo popoldne pa je bil »naval« takšen, da so se morali organizatorji takoj odio- " čiti, da predstavo ponovijo in to že v soboto, 14. t.m., ob 20. uri. Vsi torej, ki si niso mogli ogledati igre v soboto, ali nedeljo, imajo priložnost, da to storijo to soboto.
Sedaj pa o igri sami, o njenih protagonistih, o režiji, o vseh tistih, ki so pripomogli, da je ta mladinska igra resnično zaživela in doživela u-speh, ki si ga tudi zasluži. Ker smo se udeležili že vaj, smo nekaj podatkov o sami igri, pa o sodelujočih že povedali. Sedaj lahko samo potrdimo, da so bili vsi igralci, z obema glavnima protagonistoma Kekcem — Ric-
cardom Škerkom, Mojco — Mojco Milič, temperamentno Pehto Dunjo Sosič, zabavnim Rožletom Goranom Kocmanom, pa še z ostalimi Mitjo Če-bulcem, Marušo Tavčar, Mitjem Oz-bičem, Robertom Škerlavajem, Edijem Antlerjem, Eriko Škerk, Katjo Gra nier in skupinico mlajših (Janko in Martin Andolšek, Martina Feri, Matjaž Milič, Tamara Operti in Tamara Riccobon) res pridni in kos svojim nalogam. Naj bo ta pohvala tudi vzpodbuda za nadaljnje delo, ki mora biti tako uspešno, kot je bilo tokrat.
Pesem in tudi lepa glasba sta samo igrico, ki govori o pogumnem in veselem Kekcu, ki rad pomaga ljudem, ki se ničesar ne boji in ki po maga tudi slepi Mojci, ki ukane tudi Pehto, samotarko, in vse pripelje do veselega konca, samo obogatila in popestrila tako, da je polno zaživela in da so jo razumeli in z veseljem sprejeli stari in mladi gledalci.
Lepo priznanje za požrtvovalne in neumorne člane domačega društva »Tabor«, ki so tako, ali drugače pri spevali, da je predstava uspela in dala priznanje mladim ioralcem, da bodo po tej poti še nadaljevali.
Je v Trstu možno »gibanje zelenih«?
Na pobudo tako imenovanega Združenja nenasilnih bo jutri ob 18. uri v hotelu Savoia Excelsior javno zborovanje na temo: »Gibanje zelenih tudi v Trstu?«. Uvodno poročilo bosta podala Marco Boato bivši poslanec radikalne stranke in trenutno animator raznih »zelenih« list in gibanj na Tridentinskem in Gornjem Poadižju ter Maurizio Biekar, predsednik združenja, ki je dalo pobudo za to manifestacijo.
Namen zborovanja je vzpostavitev konfrontacije med skupinami ali posamezniki, ki delujejo na področjih zaščite okolja, kakovosti življenja; pacifizma in alternativnih gibanj in preveriti, če med vsemi temi lahko pride do učinkovitega sodelovanja po zgledu raznih gibanj »zelenih«, ki že delujejo drugod po Italiji in severni Evropi.
Na zborovanju so svojo prisotnost zagotovili razni predstavniki teh področij, med katerimi občinski svetovalec Piermario Biava, devinsko-na-brežinski odbornik Mario Vocci, pokrajinski svetovalec Fabio Omero, deželni predsednik AIED Dora Pez zilli, naturalista Fabio iu Franco Perco, tržiški občinski svetovalec Luciano Giorgi ter še predstavniki WWF, AGLI in dragih gibanj.
V katinarski bolnišnici že 6 kliničnih oddelkov
Podaljšali so tudi dve avtobusni progi
Katinarska bolnišnica postaja iz dneva v dan bolj operativna. Včeraj sta se iz glavne bolnišnice preselila še dva klinična oddelka: nevrološki in kirurška patologija. Skupno deluje sedaj na Kaiinari šest oddelkov : poleg že omenjenih so še splošni medicinski, ortopedski, kirurška semcio-tika in medicinska patologija. V prihodnjih dneh pa se bosta preselila še kirurška klinika in tretji medicinski oddelek. V katinarski bolnišnici, kjer je predvidenih 843 postelj, leži sedaj okrog 100 bolnikov. Profesor Pietri, primarij oddelka za kirurško patologijo, je včeraj opravil prvi poseg »by pass« v novi bolnišnici. Do 7. maja sc bodo preselili še naslednji oddelki: urološka klinika, prvi medicinski oddelek, nevrokirurški, deimatološki, otorinolaringološki in torakalni.
Vodstvo Krajevne . zdravstvene enote ponovno vabi občane, naj se zatečejo v bolnišnico le v hudih primerih, tako da se pri selitvi oddelkov čimbolj omejijo težave tako za paciente kot za osebje. Od včeraj je vsekakor lažje priti do Ratinare. Podjetje ACT je namreč podaljšalo avtobusni progi št. 25 in prečrtano 26.
V deželnem svetu o zaščitenih oazah
Deželni svet se bo ponovno sestal danes dopoldne ob 9.30. Kot na vsa-
ki prvi seji v tednu, bo deželna skupščina najprej razpravljala o vpra šanjih in interpelacijah, nakar bo vzela v pretres zakonska osnutka, od katerih prvi določa predpise za urejevanje zaščitenih oaz (poročevalec večine bo svetovalec Persello, manjšine pa demoproletarec Cavallo), drugi pa predvideva ukrepe glede deratizacije.
Predvideno je, da bo predsednik Comelh na začetku seje poročal o finančnem zakonu Furlanije - Julijske krajine, ki ga je v petek sprejel ministrski svet.
V tem tednu bodo zasedale tudi de želne komisije: danes se bo sestala peta (za javna dela), jutri šesta (za higieno in zdravstvo), v četrtek pa druga (za kmetijstvo).
Podpis konvencije na univerzi
Tržaška univerza bo danes dopoldne podpisala konvencijo z mednarodnim zavodom za znanstvene dejavnosti »Jacques Maritain«. Podpis o sodelovanju med ustanovama bo v rektoratu univerze ob 10. uri. Popoldne ob 16. uri bo v dvorani pravne fakui’tete prof. Antonio Papisca s pidovske univerze govoril o razvoju in sodelovanju v državah tretjega sveta.
Vesti s sindikalnega področja
Mestni avtobusi Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT bodo jutri redno voziti. Enotna sindikalna delegacija delavcev ACT je namreč preklicala stavko, ki jo je bila oklicaa aa jutri, ker je prišlo medtem do načelnega sporazuma med upravno komisijo, vodstvom podjetja in sindikalnim predstavni štvom glede spornega vprašanja doklad na produktivnost.
Sindikalni predstavniki so sklicati za danes tri skupščine, na katerih bodo zaposleni razpravljati o sporazumu. Že pred tem so prejeli uslužbenci ACT gradivo o sporazumu. Skupščine da’avcev ACT bodo na sedežu UIL (Trg Giovanni XXIII. št. 6) ob 9.30 in ob 17. uri za šoferje avtobusov in torniste ter ob 11. uri za upravno osebje.
Enotno tajništvo sindikata tekstilcev je sklicalo za danes ob 10. uri skupščino zaposlenih v tovarni Calza Bloch. Skupščina bo na sedežu CISL v Ul. S. Spiridione, začela se bo ob 10. uri. Skupščina bo nekakšna priprava na srečanje na deželnem odborništvu za industrijo.
Stavka, ki jo je oklical avtonomni sindikat železničarjev FISAFS je povzročila nekaj težav tudi v Trstu. Od 21. ure v nedeljo do 6. ure včeraj se je udeležilo stavke po nekaterih vesteh 14,3 odstotka vseh zaposlenih v tržaškem železniškem okraju. Na progi Trst - Mestre vse do 6 ure so stavkajoči delavci ohromiti promet na vseh postajah razen dveh (Ronke in Torviscosa). Zaradi tega je vodstvo poskrbelo za prevoz potnikov do Mester z drugimi prevoznimi sredstvi, saj je stavka »ustavila« v tem času osem lokalnih vlakov in en brzovlak. Stavka se je zaključila sinoči ob 21. uri.
Ansambel Taims v Boljuncu
, Na pobudo mladinskega doma iz Boljunca je v nedeljo zvečer gostoval v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu priznani narodnozabavni ansambel Taims z Opčin. Ansambel je ponovno pokazal vse svoje odlike, njegovemu koncertu pa je sledila polna gledališka dvorana. V imenu organizatorjev je goste pozdravil Silvester Metlika, posamezné' pesmi pa je napovedoval vodja ansambla Janez Beličič, ki je tudi napisal glasbo za pesem, s katero je ansambel zmagal lani v Števerjanu in so jo morali v nedeljo še enkrat ponoviti. Na koncertu je sodeloval tudi igralec Stane Raztresen, v premoru pa je nastopil mladi čarodej Ivo Valetič - Viki, ki je s svojimi vragolijami navdušil gledalce. Po vsem sodeč, je nastop ansambla Taims v dolinski občini povsem uspel in zadovoljil sladokusce narodno zabavne glasbe, (ris)
Pereče vprašanje škedenjske železarne Terni bo na dnevnem redu današnje skupščine zaposlenih, ki bo na sedežu sindikata kovinarjev pri Dom ju. Na srečanju bo predvsem govor o pogajanjih na deželni ravni za podjetja z državno soudeležbo. Skupščino prireja tajništvo tovarniškega sveta železarne Temi. Na srečanju so še posebej vabljeni uslužbenci, ki so že vpisani v dopolnilno blagajno.
Deželno tajništvo sindikata CGIL je oklicalo za petek, 13. aprila, dan mobilizacije in boja proti znanemu vladnemu dekretu o krčenju premične lestvice. Sindikat se zavzema za odstranitev dekreta in je tudi proti njegovi ponovni predstavitvi. Obenem se CGIL zavzema za konkretnejši poseg vlade na področju utajevanja davkov in zaposlenosti ter za korektno in demokratično informiranje o delavskih bojih.
Dan boja bo potekal v različnih oblikah po posameznih mestih, popoldne pa bo v Vidmu deželna manifestacija.
Izraelski minister včeraj v mestu
Med Trstom in Tel Avivom so bili vzpostavljeni novi odnosi: navezal jih je izraelski minister Eliahon Douek, svetovalec za gospodarske odnose ambasade Tel A viva v Italiji med včerajšnjim obiskom v našem mestu.
V spremstvu predsednika in direktorja Združenja industrijcev Pacori-nija in Ferrettija se je srečal s predstavniki krajevne produktivne stvarnosti.
MEDEL ODZIV TRŽAČANOV NA AKCIJO »ČISTI KRAS«
Novi predsednik Kmetijske zadruge je Srečko Orel
Danes začetek Mednarodne konference o psihiatriji
V hotelu Europa pod Nabrežino, se danes ob 9.30 prične mednarodna konferenca o psihiatrični oskrbi, na kateri bodo psihiatri, funkcionarji zdravstvene uprave in predstavniki ministrstev za zdravstvo iz 16 evropskih^ držav razpravljali o dosedanjih izkušnjah na področju psihiatrične o-skrbe. Konferenca je zaključna faza “f^tletne raziskave, ki jo je Mednarodna organizacija za zdravstvo vodila v 21 mestih 16 držav Evrope.
Tako rezultati raziskav kot konfe-r«ica sama utegneta biti nekak mej-mk v zgodovini psihiatrične oskrbe, kajti po vsem svetu so umobolnice, s . svojim zaprtim modelom zdravljenja umskih bolezni, v g oboki in radikalni krizi, tako da ne ustrezajo več Potrebam sodobne družbe. Potrebni so torej alternativni sistemi, ki pa morajo sloneti na poznavanju vseh -nacilnosti povpraševanja po psihiatrični službi. Od tu raziskava, ki je drugim kot edino središče v Ita-,'Ji najela tudi naše mesto. Dejstvo, da je prav v Trstu mednarodna kon-erenca potrjuje, kot nam je dejal ceraj ravnatelj psihiatrične službe dr. Rotteli, da so bile izbire pokojnega profesorja Basaglie pravilne in zelo dobro izpeljane in da bi ponovno 'kiprije umobolnic, kot je predlagal minister za zdravstvo, predstavljalo globok korak nazaj.
Kot smo že poročati, se je na pobudo Operativnega oddelka za okolje pri Tržaški občini v nedeljo, 25. marca, začela akcija »čisti Kras«. Po treh tednih pa je treba žal ugotoviti, da zanimanje zanjo ni tolikšno, kot so prireditelji pričakovati. Po prvih dveh nedeljah (25. marca in 1. aprila) čiščenja, akcije zadnjo ne-do’jo ni bilo zaradi premajhne udeležbe prostovoljcev. Pri tem seveda mislimo na mestne prebivalce, saj vemo, da so Kraševci zadevo vzeli dosti bolj resno. Jusarski upravičenci s Padrič in Trebč so delali v soboto in nedeljo, 24. in 25. marca, zadnji konec tedna pa je bilo vse živo na Opčinah, kjer so počistili lep del narave okoii strelišča na Pikelcu.
Operativni oddelek za okolje vsekakor namerava akcijo nadaljevati in vabiti k čim številnejši udeležbi. Oddelek za mestno snago pri Tržaški občini v ta namen skrbi za zadostno število črnih plastičnih vreč in za njihov odvoz, ko jih prostovoljci napolnijo z odpadki, medtem ko jim zaščitne rokavice, kovinske metle in grablje zagotovi Operativni oddelek za oko’je. K akciji so poleg slovenskih organizacij, ki smo jih že navedli, pristopile naslednje italijanske organizacije : Italia nostra, CAI 30 ottobre, Tržaški alpinistični klub CAI in Tržaška jamarska skupina.
Naslednjo akcijo »Čisti Kras« na-
črtujejo za prihodnjo nedeljo, s podjetjem ACT pa se dogovarjajo, da bi za prostovo’jce dalo na voljo poseben avtobus, ki bi jih s Trga 0-berdan odpeljal na kraj čiščenja.
Navodila
za odlaganje smeti
Kot vemo, je tržaška občina sprejela nekaj ukrepov, da bi odpravila pojav odlaganja smeti Vseprek, ob cestah in poteh, zlasti na kraški gmajni. Za kršilce so predvidene precej visoke globe in kazni. Nekatera prepovedana smetišča so v zadnjem času odpravili, ati pa jih bodo v bližnji prihodnosti. Ob vsem tem pa občina poziva prebivalstvo, naj se za odlaganje večjih količin smeti po-služijo posebnih občinskih skladišč. Smeti lahko odložijo brezp’ačno v dopoldanskih in popoldanskih urah ob delavnikih v Ul. Tigor 4 (tel. 750404), Ul. Cotogna 28 (tel. 569116), Ul. Gambini 8 (744382), Ul. D’Alviano 18 (tel. 741305), Ul. dei Macelli 14 (tel. 820778), Proseška ulica 12 - Opčine (tel. 212368).
• Od aprila dalje bo tržaška občina preverjala verodostojnost fotografij na pokojninskih knjižicah INPS izključno prek socialnih centrov.
Novi upravni odbor Kmetijske zadruge, ki je bil izvoljen pred desetimi dnevi na občnem zboru v prostorih Kulturnega doma France Prešeren v Boljuncu, je v prejšnjih dneh na svoji prvi seji za novega predsednika izvolil Srečka Orla, cvetličarja iz Devinščine. Za podpredsednika je bil izvoljen Boris Mihalič, za tajnika Robert Smotlak, za blagajnika pa Alojz Križmančič; ostali člani upravnega odbora so še Giuseppe Scheriani, Klavdij Kofol, Franco Costanzo, Pino De Bernardi, Zoran Parovel, Ivo Širca in Vitjan Sancin. Nadzornemu odboru bo predsedovala Ada Jerman, sestavljala pa še Darko Križmančič in Vittorio Fon-tanot, kot suplenta pa dosedanji predsednik Alojz Markovič in Giordano Tul.
Na prvi seji, kateri je predsedoval Giuseppe Scheriani, je upravni odbor zadruge sklical naslednjo od borovo sejo, ki bo 18. t.m. ob 20. uri na sedežu v industrijski coni: na njej bo predvsem govor o programu delova nja zadruge. Predsedujoči je med drugim na prvi seji pozitivno ocenil dejstvo, da je v vodstvo zadruge vstopilo več mladih sil, ki bodo ob podpori dosedanjih odbornikov lahko prispevali za razvoj dejavnosti Kmetijske zadruge.
Kategorije pacientov ki so oproščeni »ticketa« na diagnostične izvide
Tržaška Krajevna zdravstvena e-nota je v pričakovanju podrobnejših določil ministrstva za zdravstvo o-predetila kategorije pacientov, ki niso dolžni plačevati davka (ticketa) za diagnostične preglede in izvide. To so osebe, ki imajo naslednja obolenja : kronično obolenje ledvic ob dialitičnem zdravljenju in po presaditvi kakega organa, cistična fibroza trebušne slinavke (pankreasa), fenul-ketonurija in druge dedne motnje presnove, nanizem hipofize, diabetis, ciroza na jetrih, hemofilija in druge bolezni hemoglobina, bolezni srca in ožilja v času zdravljenja. Ticketa so oproščeni tudi pacienti z rakastimi o-bolenji. Obstoj bolezni mora potrditi zdravnik, potrdilo nima zapadlosti.
Vedno v okviru načrta za zmanjšanje stroškov javnega zdravstva je KZE tudi določila, da splošni zdravniki lahko le predlagajo preglede, kot so računalniška aksialna tomografija (TAC), ekografija in rentgenski pregledi RIA, odobriti pa jih morajo specialisti v bolnišniških ambulantah.
Fant in dekle ranjena v Ul. Giulia
Včeraj v popoldanskih urah se je v Ul. Giulia zgodila prometna nesreča, ki je terjala dva ranjena. Ko je 16-letni delavec Andrea Pellizzaro, stanujoč pri Bošketu 3/1, vozil s svojo cagivo 125 po Ul. Giulia proti centru mesta, je vanj s svojim fiatom 127 trčil 66-letni Francesco Feltri. Fant jo je hudo skupil, saj so ga z rešilcem peljati na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti 90 dni zaradi vrste zlomov. Njegova sopotnica, 16-letna Ingrid Gulič, stanujoča v Ul. Botticelli 3 pa se bo morala v tem oddelku zdraviti 25 dni zaradi zloma desnega zapestja.
Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 7. aprila, v 86. letu starosti, zapustil naš dragi oče in nono
Dominik Ukmar (Omari)
Pogreb bo danes ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: sin Zorko in hči Nada z družinama.
/V« Visoki šoli za tolmače in prevajalce
Skupna protestna akcija profesorjev in študentov
Problem Visoke šole modemih jezikov za tolmače in prevajalce je še
v°ai? ze*° Pereč- Kot znano, že od ačetka akademskega leta kar 19 pro-csorjev, od katerih so štirje Slovenki, čaka na podpis letne pogodbe, rez katere ne morejo uradno pouče-a“, Pa niti plače ne dobivajo. Kar e pa študentov tiče, je problem prav ako hud. Bližajo se namreč izpitni “ki, študenti pa še ne znajo v kate-■ . predmetih bodo lahko delali t '?vy Pa je na taki šoti kot je rzaska Visoka šola modemih jezikov a tolmače in prevajalce še posebej eprijetno, saj zaradi svoje speci-icnosti zahteva nujno in aktivno pri-otnost študentov na lekcijah.
Vceraj so se v popoldanskih urah si/i ,najprej profesorji, nato pa še ■udenti, da bi proučili nastali polo-•aj- Profesorji so soglasno sprejeli e. učijo, v kateri je med drugim eceno, da od včerajšnjega dne na-PreJ prenehajo z didaktično dejav-ustjo v znak protesta proti birokrat-kim zaprekam in zapletljajem, ki so povzročili sedanje nevzdržno stanje, ludi študenti so soglasno podprli kcijo profesorjev, tako da so resolu-'■Jo podpisali kar skupno, ur v?neS pa 86 bodo v dopoldanskih , aa i študenti skupno s profesorji po 11 k rektorju tržaške univerze Fu-rotiju, da bi ga prositi, naj ener-
Z mikroelektroniko na pomoč osamljenim priletnim ljudem
gično posreduje pri pristojnih oblasteh v ministrstvu za šolstvo v Rimu ter pri CUN (Državni univerzitetni svet), to je pri tistem organu, ki ukrepa in odgovarja za nameščanje učnega osebja. Rektor tržaške u-niverze je bil vedno naklonjen zahtevam te visoko specializirane šole. ki edina v Italiji izdaja diplome in doktorate za tolmače in prevajalce.
Prav te dni bi morati v Rimu odločati o teh 19 profesorjih, do takrat pa bo didaktična dejavnost na tej šoti, ki šteje kakih 600 študentov, u stavljena. Vendar pa bi se morala prav v teh dneh stvar premakniti z mrtve točke, upajmo v pozitivno smer, saj v obratnem primeru študenti tvegajo izgubo celega šolskega leta. (dj)
•	Tržaška občina sporoča, da zapade 21. aprila rok za predožitev prošenj za vpis v počitniške kolonije. Vse informacije nudi Urad za kolonije trža ške občine (telefon 7368 - int. 642).
•	Deželni odbornik za šolstvo Barnaba je obvestil predsednika pokrajine Claricija, da se je pozanimal pri deželni vladi za kritje stroškov (približno treh milijard lir) za izgradnjo novega sedeža italijanskega zavoda za geometre.
Na Tržaškem imamo danes 261.915 prebivalcev. Od tega jih je 67.267 že dopolnilo 70. leto, a 29.656 priletnih moških in žensk biva v popolni osamljenosti. Koliko jih premine samo zato, ker v nesreči ali bolezni nimajo ob sebi človeka, ki bi jim takoj priskočil na pomoč, je še predobro znano. Kaj storiti, da bi jim usoda bila milejša? Vprašanje si je zastavilo tudi vodstvo združenja Pro senectute in se odločila, da stvarno nastopi in pomaga reševati vsaj najosnovnejša vprašanja varnosti, ki so za osamljenca bistvena.
Sporazumno z upravo telefonske družbe SIP in podjetja Stabilimento triestino di sorveglianza bo najpozneje do konca julija letos uvedlo posebno službo za prvo pomoč, osnovano po sistemu telematike, ki je, kot vemo, sinteza storitev s področij informatike in telekomunikacij. Toda bralcev nočemo moriti z zapletenimi tehniškimi razlagami, zato jim pobudo predstavimo kar se da preprosto.
Prijetni naročnik (ali naročnica, seveda), ki biva sam, bo imel dan in noč pri roki cigaretnemu zavojčku podobno telekomandno napravo, ki ga bo v primeru slabosti ati nesreče v hipu povezala s centrom za prvo pomoč pri združenju Pro senectute; napravo bi moral imeti obešeno za vratom, tako da mu je ne bi bilo treba šele iskati. Pritisnil bo na gumb, naprava bo tedaj oddala ra-
dijski signal posebnemu aparatu, ki bo povezan s telefonom, ta pa bo signal posredoval omenjenemu centru. Kako pa bo osebje, ki je zadolženo za prvo pomoč, vedelo, kdo je v stiski ati nevarnosti? Razpolagalo bo z arhivom, v katerem bodo imena vseh naročnikov službe za telepomoč, poleg njih pa naslov, vsi anagrafski podatki, imena sorodnikov, zasebnega zdravnika in zdravstvenega zavoda kamor bi dotični bil rad prepeljan, dalje podatki o njegovem zdravstvenem stanju in tako naprej. Center za prvo pomoč bo deloval seveda vseh 24 ur, a neprestano bo seveda morala biti vklopljena tudi mi-kroelektronska aparatura, ki bo prek telefona povezovala telekomandno napravo s centrom Pro senectute.
Koliko bo to posameznika stalo v denarju, ne vemo, vemo pa, da bo pobuda dobrodošla samo za tiste priletne ljudi, ki imajo doma telefon.
(dg)
• Odbor za zdravje in zdravstvene usluge pri tržaški Proletarski demokraciji je izdal tiskovno noto, v kateri se v zvezi z odprtjem bolnišnice na Katinari sprašuje, če se ne bi lahko obenem tudi poskrbelo za preventivno zdravljenje, ki naj bi bilo decentralizirano po vsem tržaškem teritoriju, kar navsezadnje predvideva zakon o zdravstveni reformi, ki so ga sprejeti že pred petimi leti.
Trst, 10. aprila 1984
Silviju Ferlugi v spomin
Minuli teden je pri Lajnarjih nad Piščanci zazevala globoka vrzel: preminil je Silvijo Ferluga, daleč naokoli znan in čislan kot sposoben vinogradnik, zavedna slovenska korenina in vzoren oče. Rojen je bil 7, septembra 1914 v pristni kmečki dru žini in se nikdar ni ločil od rodne zemlje, če izvzamemo obdobje, ki ga je prebil v posebnem bataljonu.
Kmetovanju je posvetil vse svoje življenje, postopoma se je razvil v enega najboljših trtorejcev in polnih 33 let odpiral osmico, s čimer pa je le nadaljeval tradicijo, ki so jo veljali že njegovi starši. Bil je izredno delaven in kako močno je bil navezan na domačo grudo in delo, kaže že dejstvo, da ga je smrt doletela kar v vinogradu. Redno je sodeloval na vinskih razstavah v Križu in bil član zadruge Kraški breg.
Leta 1947 se je oženil z Marijo Jazbec iz Tupclč pri Štanjelu, ki mu je rodila hčerko Nevo ter sinova Silvanota in Vinkota. Otroke je vzgojil po načelih, ki so vodila njegovo lastno življenjsko pot in ki se istovetijo z vrlinami poštenega trdega dela, doslednosti v izpolnjevanju dolžnosti in klenosti narodno-zaved nega čuta. Sin Silvano, ki je sicer uslužbenec železniške uprave, je na primer očetu odločilno pomagal pri modernizaciji trtoreje in se tudi sam vključil v Kraški breg.
Silvijov nenadni odhod je živo pri zadel vse, ki so ga poznali kot moža vedre narave, ki se je rad pozabaval s prijatelji in znanci, ko je delo bilo mimo, ki pa je bil premo črten v svoji strogosti, ko je bilo treba zavihati rokave. Pokojni je seveda bil član Kmečke zveze.
S hudo prizadetimi svojci sočustvu jeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika.
V Ricmanjih so se poslovili od Maria Zuljana - Stanka
V petek so v Ricmanjih številni domačini in prijatelji pospremili k zadnjemu počitku Maria Zuljana, ki je bil bolj poznan kot Stanko. Pokoj nik se je bil rodil v Logu leta 1920.
Stanko Zuljan je odrastel na kmetiji, po vojni pa je bil zaposlen v Italcementi, v luki, leta 1963 pa se je odločil za delo na svojo roko in si u-redil elektromehanično delavnico v Trstu, v kateri je delal do upokojitve leta 1979.
Stanko Zuljan se je kot zaveden Slovenec udeležil tudi NOB. Po raznih ujetniških izkušnjah, Angleži so ga prepeljali celo v Liverpool, je prestopil v partizanske vrste, in bdi 1.
januarja 1944 dodeljen prvi tankovski brigadi.
Iz Barija je s prekomorskimi brigadami prišel v Bosno in 1. maja 1945 je vkorakal v osvobojeni Trst. V par lizunskih eddnicah je opravljal me haniške posle in je bil za svoje požrtvovalno in nesebično delo tudi na grajen. Dobil pa je tudi kolajno za posebne zasluge v vojski. Takoj po vojni je ostal v vojski kot mehaniški inštruktor s činom zastavnika. Demobiliziran pa je bil s činom podporočnika. Leta 1980 je bdi odlikovan z redom za zasluge za narod. Stanko Zuljan je tudi vestno sodeloval v kulturnem društvu Slavec, v celici KPI in pomagal uresniševati vaške pobude v Ricmanjih in. Logu.
Za njim je ostala v vasi, posebej pa še v družini, velika praznina. Užaloščenim svojcem iskreno sožalje.
(ris)
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
Dušan Kovačevič - RADOVAN TRETJI: danes, 10. t.m., ob 19.30 v Kočevju, v petek, 13. t.m., ob 19.30 v Kranju in v soboto, 14. t.m., ob 19.30 v Kranju; Ivan Pregelj - VSEM GALJOTOM VILE V VAMP jutri, 11. t.m., ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici; Edward Albee -GOSPA IZ DUBUQUA v četrtek, 12. t.m., ob 20. uri v Ajdovščini in v soboto, 14. t.m., ob 17. uri v Portorožu.
AVDITORIJ
Danes, 10. t.m., ob 10.30 (za višje srednje šole) in ob 21. uri bo gledališka skupina »Centro Italiano ricerca teatrale« uprizorila enodejanko »The Zoo Story« Edvarda Albeeja.
VERDI
V	petek, 13. t.m., ob 20. uri premiera Verdijeve opere »Moč usode«. Dirigent A. Campori, režiser C. Maestrini.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
V	četrtek, 12., ob 21. uri, v ponedeljek, 16, in četrtek, 19. t.m. ob 111. in 20. uri. »Sodobni kitajski film«. Filmi bodo simultano prevajani.
Okrogla dvorana
Jutri, 11. t.m., ob 20. uri: »Zrcalni kabinet«. Literarni večer.
Srednja dvorana
Jutri, 11. t.m., ob 19.30: E. Kocbek »Strah in pogum«, premiera SMG Ljubljana.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 11. t.m., ob 10. in 16. uri: P. Turrini »Jožef in Marija - Lov na podgane«. Predstavi za Tehnični šolski center v gledališki dvorani v Solkanu.
kino
Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Ballando, ballando«. Režija Ettore Scola.
Eden 17.30—22.15 »Due come noi«. J. Travolta, O. Newton-John.
Fenice 17.30 " »Desiderio«. Fanny Ar-dant, Francesca De Sapio. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30—22.00 »Pen-ny, moglie particolare«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30—22.00 »Porno gi golo». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30—22.00 »Rasty il selvaggio«. Matt Dillon.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine.
Mignon 16.30—22.15 »Mai gridare al lupo«. W. Disney.
Capital 17.30-22.00 »Don Camillo«. T. Hill.
Aurora 17.00 — 22.00 »Sotto tiro«.
Moderno 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 22.00 »Diario intimo di una giornalista«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30- 22.00 »Attenzione alla puttana santa«. Režija R. W. Fassbinder. Pretxwcdan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30—21.30 »Notti di fuoco per moglie in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00—22.00 »Amarcord«.
menjalnica
9. 4. 84.
Ameriški dolar.................1.610.
Kanadski dolar................ 1.255.
Švicarski frank.................. 744,—
Danska krona.................... 167,50
Norveška krona................... 212,—
SvedsKa krona................... 205,50
Holandski fiorini................ 546	—
Francoski frank................. 199,50
Belgijski frank.................. 27.50
Funt šterling................. 2.305.	-
Irski šterling................. 1.880,—
Nemška marka.................. 617.—
Avstrijski šiling................ 87,25
Portugalski eskudo............... 11,50
Japonski jen....................... 6,—
Španska pezeta.................... 10,—
Avstralski dolar............... 1.450,—
Grška drahma...................... 14.—
Debeli dinar....................... n,—
Mali dinar....................... 11.50
iaSte
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
THE3T - ULICA I f IL ZI 1Q -	61-440
izleti
Združenje Union, Podlonjer - Sv. Ivan
prireja enodnevni izlet dne 23. t.m. in dvodnevni izlet v dneh 22. in 23. t.m. v Kobarid in Bovec. Informacije vsak dan, razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., tel. 040/64459.
SPDT prireja v nedeljo, 15. t.m., avtobusni izlet po Soški dolini z ogledom »Alpinetum Juliane«, izvira Soče ter sprehodnim pohodom po Zadnji Trenti. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno jutri. 11. t.m.
SKD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 15. t.m., ob priliki gostovanja pevskih zborov avtobusni izlet v Kamnik in okolico. Informacije in vpisovanje v društvenem baru, tel. 040/213-945.
Slovenska skupnost, sekcija Sv. Ivan -Lonjcr - Katinara priredi v sredo, 25. aprila, enodnevni izlet z avtobusom v Rogaško Slatino. Predviden je obisk zdravilišča, steklarske šole in trgovine. Odhod ob 6. uri izpred svetoivanske cerkve (Piazzale Gioberti) prihod predvidoma ob 21.30. Cena izleta (prevoz, kosilo in večerja) 28.000 lir. Vpisovanje ob delavnikih od 15. do 19. ure pri Nadji Žerjal, tel. 568-482. Priporoča se veljavni potni list.
Slovenski klub TFK »Košir«
Foyer balkona v Kulturnem domu v Trstu danes, 10. aprila, ob 20.30 20.30
NARODNI PREPOROD V LUČI
POŠTNIH DOKUMENTOV
Ob 30 letnici TFK »Košir« bo gost obeh klubov priznani filatelistični strokovnjak
dr. FRAN JURIŠEVIČ
iz Kopra.
Vabljeni!
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1983 - 84
9. abonmajski koncert
V četrtek, 12. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU
TRŽAŠKI OKTET
Umetniški vodja: JANKO BAN
Prodaja vstopnic v pisarni GM in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
šolske vesti
Državni trgovski tehnični zavod »Ž. Zois« - Trst obvešča, da je tajništvo odprto za stranke vsak dan od 7.50 do 10.50. •
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane Maraž.
V	priredbi Eotokrožka Trst 80 je na ogled razstava barvnih fotografij Saše Ota v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. Umik: ob uradnih urah ZSKD ter ob večernih urah.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
PRAVNI POLOŽAJ SLOVENCEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
(mirovna pogodba, ustanovitev STO, Cona A in B), ki bo jutri, 11. aprila 1984, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predaval bo prof. JOŽE PIRJEVEC.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 10. aprila MARKO
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.45 — Dolžina dneva 13.17 — Luna vzide ob 12.51 in zatone ob 3.57.
Jutri, SREDA, 11. aprila FILIP
Vreme včeraj: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1015 mb rahlo raste, brezveterje, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Michele Chelleri, A-lessandro Andreosè, Simone Blondeau, E-lisa Omari.
UMRLI SO: 77-letna Elisabetta Andlovič por. Ercigoj, 39 letni Franco Stef-fè, 78-letna Aurelia Pecarich vd. Apollonio, 78-letna Maria Požar, 82-letna Al bina Fano vd. Gross, 75-letni Giuseppe Bacchia, 90-letna Erminia Beselak vd. Felici, 59-letni Bruno Bernasconi, 81-let ni Giusto Mlatsch, 91-letna Giuseppina Praselj, 29-letni Enzo Gherzei, 62 letni Nereo Molina ri, 74-letna Nives Verze-gnassi por. Coradi, 77 letni Guerrino Brazzatti, 86-lelni Domenico Omari, 72-letni Mario Xicovich, 78-lctni Giacomo Malattia.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6.
NOČNA' SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec : tel. 228-124, Bazovica : tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, Zveza vojnih invalidov NOV in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu bodo imeli danes, 10. t.m., v gosteh dramsko skupino KD »Igo Gruden« iz Nabrežine, ki bo uprizorila lepljenko »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«. Predstava bo ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma
KD F. Venturini In odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici
pripravljata razstavo diatoničnih harmonik. Lastnike starih, zanimivih fraj-tonarc, ki bi želeli razstaviti, prosimo, da se zglasijo na sedežu odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici - Ul. Petronio 4, tel. 040/733-086 v jutranjih urah.
KD Vesna prireja ,v četrtek, 12. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu srečanje s psihologom Danilom Sedmakom, ki bo govoril o delovanju nabre-žinskega centra za mentalno zdravje.
V soboto, 14. t.m., ob 20.30 bo v Domu A. Sirk v Križu odprtje umetniške razstave Liane in Silve Bogateč. Predstavila ju bo Bogomila Doljak, sledila bo glasbena točka.
SKD Slavec v sodelovanju s KUD Istra vabi na nastop pevskih zborov Istra - Kaštelir in Slavec - Ricmanje ter na srečanje s književnico Ireno Žerjal, ki bo v soboto, 14. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih.
razna obvestila
Uprava občine. Dolina sporoča, da bo tudi letos priredila tradiconalno 28. razstavo vin in sicer 5., 6.. 7. in 8. maja. Zainteresirani vinogradniki dolinske občine lahko prinesejo vzorce svojega pridelka na županstvo od 12. do vključno 19. t.m.
V	Kulturnem domu v Trstu je vsak dan odprta filatelistična razstava, ki jo je pripravil Tržaški filatelistični klub »Košir« ob svoji 30-letnici. Razstava je odprta vsako dopoldne od 10. do 12. ure. pred vsem za šole in od 16. do 20. ure. Poleg znamk je na razstavi večja zbirka starih razglednic tudi iz naših krajev. Vljudno vabljeni.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih
razstavljajo do vključno 14. t.m.: Livio Legoč, Mirko Legovič in Branislav O Stojič. Urnik: danes, v četrtek in v soboto od 18. do 20. ure.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična pd 8. do 20. ure.
čestitke
Draga ANJA SMOTLAK iz Doline! Danes boš ugasila 3 svečke. Želimo, da bi se ti vse želje izpolnile. Nonoti in stric iz Mačkolj.
Fulvio in Doriana je osrečila prvorojenka
NATAŠA
Srečnima staršema čestitamo, mali Nataši pa želimo obilo sreče in zdravja
nona Angela, nono Ersilio in teta z Borisom.
|________________ mali oglasi
telefon 040 - 775275
PRODAM alletto G TV 1980 prevoženih 42 tisoč kilometrov, edini lastnik u-godna cena, tel. 0481-882070.
DELNO PORUŠENO kraško hišo s terenom prodam. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst pod ši fro »Kraška hiša«.
PRODAM Peugeot 104, letnik 1976, v dobrem stanju s plinsko napeljavo za
1.400.000	lir. Tel. 040/229-349.
PRODAM prosto stanovanje pri Sv. Jakobu z lepim razgledom na morje po ugodni ceni: dnevna soba, spalnica, manjša kuhinja, kopalnica. Tel. od 15. od 20. ure nà 040/757-544 ali 756-854.
OSMICO je odprla Olga Grilanc v Sa-ležu 23. Toči belo in črno vino.
IŠČEMO obrtnike, mizarje, specializirane za postavitev pohištva. Tel na št. 040/575-145.
PRODAMO pohištvo po znižani ceni zaradi obnovitve artiklov. Tel. 040/54390 ali 575-145.
JOŽE BIZJAK prosi gospoda, ki ga je pred časom srečal pred mesnico v Divači, naj se zglasi pri njem - Kraška c. 10.
PRODAM dve mladi kravi. Tel. na št. 040/226-573.
OSMICO je odprl Ladi Kocijan, Dolina 147.
PRODAMO nezazidljivo zemljišče na kontovelski gmajni pri Vejni (3.370 kv. m). Tel. na št. 040/225-320.
OSMICO ima Edvard Tul (Križpot 121 -Mačkolje). Toči črno in belo vino.
OSMICO je v Nabrežini št. 138/A odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek. Vabljeni!
GUMIJAST ČOLN Bat Sauro, dolžina 3,80 m, letnik 83 in motor Mercury 20 KS, prav tako letnik '83 z vsemi možnimi dodatki, vse rabljeno samo nekaj ur prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040/224-426.
IŠČEM delo kot šofer, vozniško dovoljenje D-E-CAP. Tel. na 040/232-295.
37 LETNI FANT, Italijan, bi rad spoznal gospe/gospodične za iskreno prijateljstvo, eventualno tudi za poroko
ali skupno življenje. Tel. 040/566-249: Giorgio.
DVA _ BALONA za prekritje teniških igrišč s kompletno napravo za ogrevanje in razsvetljavo prodam po zelo nizki ceni. Tel. 040/224-426.
HIŠA z nekaj zemlje je po ugodni ceni naprodaj v Braniku pri Novi Gorici na lepem razglednem kraju; v oskrbovanem kraju na morju pri UMAGU pa je v prodaji dokončana zgradba na lepi, opremljeni parceli, primerna za počitniški dom. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Goriška ali morje«.
POTOVALNI URAD
»\titOit\«
prireja naslednje izlete in potovanja:
od 28. 4. do 1. 5. — na RAB. Cena 110.000 lir
od 28. 4. do 1. 5. — na MALI LOŠINJ. Cena 98.000 lir od 25. 5. do 2. 6. - v NEW , YORK in WASHINGTON Cena 1.498.000 lir 26. in 27.5. — na KRK. Cena 56.000 lir
od 6. do 13. 6. — v KIJEV, LENINGRAD in MOSKVO. Cena 795.000 lir
Vabimo tudi na 1-tcdenska poletna bivanja v BOVEC. Cena od 138.000 lir dalje.
Vsak četrtek odhodi za RODOS PALMA DI MALLORCA, COSTA BRAVA, KRF in ob petkih za TUNIZIJO (Hammamet). Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu »AURORA« — Ul. Cicerone 4, telefon 60201.
Mešana zbora Slovan in Lipa vabita pevce obeh zborov na skupno vajo, ki bo danes, 10. t.m., ob 20.30 v .prostorih Gozdne zadruge na Padričah.
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois sporoča, da bodo roditeljski sestanki jutri in v četrtek, 11. in 12. t.m., z začetkom ob 17.30 v prostorih DTTZ (tudi za geometre). Razpored sestankov: v sredo, 11. t.m.: L, 2., 3. in 4. razred geometrov, LA, 1.B, l.C, 2.A, 2.B; v četrtek, 12. t.m.: 3.A, 3.B, 4.A, 4.B, 5.A, 5.B.
prispevki
Namesto cvetja na grob Marčela Kralja daruje Justina Možina 10.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na Angela Starca darujejo Marija 100.000 lir, Anica in Karlo Per-tot 20.000 lir, Albin in Enza 10.000 lir, družina Lisjak 10.000 lir ter Laura in Livijo Gulič 20.000 lir za ŠD Konto vel.
V	spomin na Lojzko Vodopivec vd. Rebula darujeta Bruna in Pepi Milič 20.000 lir za ŠK Kras.
Ob priliki pustne večerje daruje pustni odbor Boršt - Zabrežec 50.000 lir za Vesele godce.
■V spomin na Angela Starca darujejo Marjeia, Angela in Lojze 30.000 lir ter Marija in Pepi Prašelj 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Marčela ' Kralja darujejo: Mauro Kralj (Repen 132) 10.000 lir za sekcijo KPI »Zorko Kralj«; Mario in Albina Kralj (Opčine 1244) 10.000 lir za ŠD Primorec; Loredana Kralj 10.000 lir za KD Primorec; Livio in Savina Malalan 10.000 lir za VZPLANPI Trebče in 10.000 lir za ŠD Primorec; Anica in Lucijan Malalan 10.000 lir za KD Pri moreč in 10.00 lir za osnovno šolo »P. Tomažič«.
Ob L obletnici smrti drage mame in none Rosalije Petrinja vd. Sancin darujeta Cele in Silvana 20.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na Angela Starca darujeta Vlasta in Adrej 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Petra Vidaua darujeta Elvira in Marko Tence 15.000 lir za spomenik padlim na Opčinah in 15.000 lir za spomenik padlim v Križu.
V	spomin na Marja Stanka Zuljana daruje Ema Komar z družino 10.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj. V isti namen daruje žilko Corbatti z družino
10.000	lir za godbo na pihala iz Ricmanj.
Namesto cvetja na grob Jakoba Pivka darujeta Sonja in Tonči Gašperčič 30.000 lir za Dijaško matico.
Ob 3. obletnici smrti dragega Angela Žerjala daruje sestra Bernardka 10.000 lir za KD I. Grbec.
Ob 3. obletnici smrti dragega brata Angela Žerjala darujeta sestri Marija in Slava 15.000 lir za Združenje aktivistov na Tržaškem.
Ob prvi obletnici smrti nepozabnega moža Iztoka Urdiha daruje žena Elsa z družino 100.000 lir za moški zbor Fantje izpod grmade.
Ob prvi obletnici smrti Iztoka Urdiha darujeta Stojan in Vidko 20.000 lir za moški zbor Fantje izpod grmade.
PRIMORSKI DNEVNIK — 10. aprila 1981
programi rtv □ stran 7
novost na knjižni polici
Aerobika za vsakogar
Pred kratkim je slovenska telesno-kulturna literatura postala bogatejša za novo izdajo: v založbi ljubljanske Mladinske knjige je namreč izšla knjiga Aerobika za vsakogar, katero sta pripravila Helena Banič in Miro Oberstar.
Kot že naslov sam pove obravnava to delo področje telesne kulture, ki se je v zadnjem času izredno razširilo po vsem svetu. Čeprav je aero bične vaje že prej priporočal znani pripravljalec ameriških vesoljcev dr. Kenneth Cooper, pa so doživele pravi razmah šele s pobudo znane ameriške filmske igralke in oporečnice Jane Fonda.
Danes ima aerobika že milijone »za svojencev« po vsem svetu.
Aeròbika za vsakogar, kateri sta (poleg predstavitvenih nasvetov avtorice Helene Banič) napisala tehtna uvodna teksta prof. Drago Ulaga in dr. Albin Stritar, je razdeljena na štiri dele: na začetni tečaj, nadalje valni tečaj, program za starejše in program za moške. Vsako poglavje se začne z ogrevanjem, z opisom vaj za posamezne dele telesa v strokovno razporejenem zaporedju in se sklene z ohlajanjem. Vsak temeljni položaj in vsaka vaja je nazorno prikazana s fotografijo, katero dopolnjuje kratek a razumljiv tekst.- V njem ni povedano le kaj in kako opravimo določeno nalogo, ampak tudi kolikokrat. Tekst in fotografije, pri katerih je sodelovala tudi trenerka športne ritmične gimnastike Branka Vajngerhs svojimi tekmovalkami (tudi s strokovnimi nasveti) vsekakor omogočajo tudi laiku, da se učinkovito seznani s »skrivnostmi« aerobike ter se v okviru svojih sposobnosti in želja z njo tudi aktivno ukvarja.
Naj zaključimo s prirejenim stavkom iz uvoda v to knjigo: Aerobika za vsakogar je vsekakor privlačna novost v slovenski telesni kulturi.
Bojan Pavletič
Deset let prvega slovenskega knjižnega kluba
Pred dnevi je prvi slovenski knjižni klub SVET KNJIGE praznoval de setietnico svojega delovanja. Več kot
deset let je že ko so se založniški strokovnjaki založbe Mladinska knjiga odločili, da po'tujem vzoru poskusijo povečati zanimanje za knjigo z ustanovitvijo knjižnega kluba.
Klub Svet knjige je bil ustanovljen z namenom, da poveča zanimanje za knjigo. Pokazalo se je namreč, da je le majhen del prebivalstva kupoval knjige, od kasnejših članov komaj 20%. S sistemom, da mora vsak član vsako četrtletje naročiti vsaj eno knjigo in to po izbiri iz kataloga, ker mu jo sicer kot knjigo četrtletja pošlje uprava kluba sama, se je ogromno povečalo zanimanje za knjigo, zlasti prodaja knjig. S tem pa je rasla privajenost na knjigo, občutitev potrebe po njej in zanimanje zanjo. Ob svojem začetku je knjižni klub imel 1300 članov, naslednje leto že 45.000, do sedaj pa se je zvrstilo 287.000 članov. Seveda so mnogi z leti odpadli, ven dar se število članov suče stalno nad 160.000.
Knjižni klub Svet knjige je klub splošnega značaja, kar pomeni, da nima namena propagirati knjige določene vrste temveč najrazličnejše izdaje, od leposlovnih knjig in pesniških zbirk do poljudnoznanstvenih izdaj in raznih priročnikov. Tako je Svet knjige knjigama v malem. Res je tudi, da klub sam knjig ne izdaja temveč posreduje izdaje vseh slovenskih založb. Pri tem pa žal nima docela prostih rok zaradi založniških programov, pa tudi nekatere slovenske založbe imajo še razne pomisleke proti delovanju kluba. Vsaj občasno pa vendarle sodelujejo pri klubu vse slovenske založbe in prihajajo do članov kluba izdaje vseh slovenskih založniških ustanov. Svoje bralce seznanja Svet knjige s katalogom, ki izhaja četrtletno in v katerem so podatki za okoli 300 knjig, ki jih klub lahko nudi svojim članom. V vsakem katalogu je okoli 30 novitet, tako da je izbira pestra. Vsako četrtletje je na razpolago tudi knjiga tega četrtletja, to je tista, ki jo izbere vodstvo kluba in pošlje tistim, ki si ob četrtletju sami ne izberejo določene knjige. Ni odveč omeniti, da je katalog že prava revija s petdesetimi stranmi, barvna in z vsemi podatki o razpoložljivih knji gah. Trenutno izhaja v 185.000 izvodih!
Vsi ti podatki kažejo, kako veliko vlogo je klub Svet knjige odigral v letih svojega obstoja v propagiranju slovenske knjige in v razvoju bralne kulture.
Sl.Ru
Slike, ki niso le spomin
Zadnjič smo se spraševali, odkod ime Brojnica. Profesor Pavle Merkù nam je priskočil na pomoč. V spremnem pismu pravi:
»Pri onomastiki (toponomastiki in antroponimi ji) moramo biti vedno zelo previdni, saj me »resnica«, ki jo je moč ugotoviti, ne neha presenečati. Mnogi strokovnjaki pa delijo gotovosti, kot da jih je razsvetlil Sveti duh.«
Najprej navaja razlago Franceta Bezlaja (Slovenska vodna imena I. Ljubljana 1956, str. 91), vendar ga le-ta ne prepričuje in ugotavlja :
Sam ne morem tvegati nove razlage brez temeljite zgodovinske, zemljepisne in dialektološke raziskave.
Vendar lahko iščemo razlago le v tri smeri: 1. Brod pomeni tudi »pristanišče« in Brojnica je lahko narečna imenska oblika za »Brodnica«: sam Bezlaj dopušča tudi to razlago. 2. Ime je lahko v zvezi z glagolom brojiti »motiti, narediti motno«; domačini, kakor berem v Pdk z dne 3.4.84, si razlagajo ime tako, da voda broji »vre«; če so tu podtalni vrelci, ti lahko razgibajo vodo in jo naredijo motno; če je temu tako, potem moramo med vsemi razlagami privilegirati prav to; 3. Marsikatero slovensko krajevno ime skriva v sebi predslovensko ime in je postalo le njegova adaptacija: takih imen je na nabrežinskem koncu precej. Čeprav se mi v našem primeru zdi ta možnost zelo malo verjetna, vendar ne smemo prezreti tudi te možnosti.
Zahvaljujemo se prof. Merkùju zg prispevek. Kaže, da je tokrat najbolj »simpatična« razlaga imena tudi še najbolj verjetna, kar pa se zmeraj ne dogaja.
Danes bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu v okviru torkovih večerov Slovenskega kluba in ob razstavi TFK »Košir« predavanje dr. Frana Ju-riševiča na temo »Narodni preporod v luči poštnih dokumentov«. Po predavanju bo dr. Juriševič vodil ogled svojih zbirk razglednic. Toplo vabljeni!
KRČMA PRI UDOVI — PROSEK. Razglednica je potovala leta 1899. Vsa tista gruča, ki sc je takrat slikala, je že zdavnaj pod zemljo, gostilna pa je še Pokonci na Devinščini in ji pravimo danes GOSTILNA DOLENC. (Iz zbirke
V. D. s Proseka)
radiotelevisija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella?
13.25 Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv
14.05	Življenje na zemlji
15.00	Italijanske kronike
15.30	Šola in vzgojar Kako preprečimo bolezni
16.00	Cartoni magici : Gli antenati -risanke
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo. TV top - vodi Corinne Clèry
18.15 Spaziolibero:	programi pristo-
panja
18.30	Per favore non mangiate le margherite - TV film
19.00	Italia sera: dogodki in oseb nosti
19.40	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Giallosera: La prova finale -TV film
21.50	Quark: potovanje v svet znanosti
22.35 Dnevnik
22.45 Mister Fantasy - glasbena od- • daja
23.40	Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu -Vremenske razmere
23.50	šola in vzgoja : Evropski državni parki
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai, mangi? - oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	La Duchessa di Duke Street
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.50 TV v šoli: TV koledar. Bitka na Neretvi, Za učitelje, Otroci ustvarjajo. Predstavljamo vam, Mačva
10.35	TV v šoli: Rastlinski laboratorij, Botanik, Mali program, Glasbeni pouk, govorni jezik
16.25	Šolska TV: Kristalizacija, Vzemi si čas, ne življenja, Zemlja se spreminja
17.35	Slovenske ljudske pravljice
17.55	MPF Celje 83:	Mednarodno
tekmovanje - 2. del
18.25	Posavski obzornik
18.40 Padalci - kratki film
18.55	Knjiga - B. šomen: Past za metulje
19.25	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30 Dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Življenje in dogodivščine Ni-cklebyja - nadaljevanka
21.00	Skupno: Tanke niti ali trdne vezi? notranjepolitična oddaja
21.45 Dnevnik
22.00	Sofijski solisti - 3. oddaja
CANALE 5
9.00	Una vita da vivere - nadalj.
10.30	Alice - TV film
11.40 Help - glasbena oddaja 12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 H pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV nadaljevanka
16.50	Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Popcorn - glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag
20.25	Dallas - TV film
21.25	Uccelli di rovo - TV nadalj.
I.	25 Prigionieri dell’Antartide - film
RETEQUATTRO
8.30	Giatrus - risanke
9.30	Flò TV film
10.00	Chico - TV film
10.30	Fantasilandia - TV film
11.30	I giorni di Bryan - TV film
12.30	M’ama non m’ama
13.30	Maria Maria - TV film
14.00	Magia - TV film
14.50	Un americano a Parigi - film
16.50	L’uomo ragno - risanka 17.20 Masters, i dominatori dell'universo - risanka
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M’ama non m’ama
20.25	Un milione al secondo - nagradno tekmovanje
23.00	Oscar insanguinato - film
ITALIA 1
8.30	Arrivano le spose - TV film
9.30	Lascia cantare il cuore - film
II.	30 Phyllis - TV film
12.00	Gli croi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem : aktualnosti, igre, gostje
L’apriscatole, nagradno tekmovanje
Scooby Doojeve dogodivščine -risanke
La Pimpa - risanka
16.30	Šola in vzgoja : Zgodovina
17.00	Vediamoci sul due:	tedenski
dogodek
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
18.30	Dnevnik 2 - šport
18.40 Le strade di San Francisco -TV film
Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik	2	-	Poročila
20.30	Soldato	blu	-	film
22.20 Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.30	Filmske novosti
22.35	Iz našega žepa: tednik o potrošništvu
23.30	Dnevnik	2	-	Zadnje	vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.00	Šola in vzgoja : stroji in zemlja
16.30	Šola in vzgoja : Einstein
17.00	II circolo Pickwick - C. Dickensa - 6. nadaljevanje
17.55 Folkitalia
18.25	L’orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželni program 20.05 Šola in vzgoja: Komunikacije
v letu 2000
20.30	3 Sette: politične in kulturne aktualnosti
21.30	Jazzovska glasba
22.25	Dnevnik 3
23.00	Cribb 7. epizoda
Koper
14.00 Odprta meja - Videoteleks
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki :
RIM — Okrogla miza o Trstu ČEDAD — Kristjana Saldassi opravila izpit za upravljanje helikopterja
BOLJ UNEC — Občni zbor lovcev TRŽIČ — Koncert glasbenikov iz Zagreba
GORICA —- Srečanje s študenti zavoda Združenega sveta
16.30	Odprta meja - Videoteleks
17.00	TV poročila
17.05 TV šola: Skrita cesta, Poto-valčevi zapiski
18.00	Monroesovi - TV film
18.50	Risanke
19.30	TV dnevnik stičišče
19.50	Deset minut glasbe
20.00	Obzorja: Kultura in narava
20.30	Svinčena čikaška leta - film
22.00	TV dnevnik - vse danes 22.10 Maček pod čelado - TV nadalj.
13.00	Bim, bum, barn
14.00	Operazione ladro - TV film
15.00	Hary’O - TV film
16.00	Bim, bum, barn
17.30	Una famiglia americana - TV film
18.30	L’uomo da sei milioni di dol lari - TV film
19.40	II mio amico Arnold TV film
20.25	Simon & Simon - TV film
21.25	Drive In
23.15	II vigile - film 1.20 Ironside - TV film
TELEPADOVA
11.15	Gli emigranti - TV nadalj.
12.00	Cara Cara - TV film
13.00	Tigerman risanka
13.30	Lupin III. - risanka
14.00	Mama Linda - TV film
15.00	Gli emigranti - TV nadalj.
16.00	Peyton Place - TV film
19.00	L’incredibile Hulk - TV film
20.00	Anche i ricchi piangono - TV film
20.20 Quella sporca ultima meta -film
22.00	Sport
24.00	Stazione Termini - film
TRIVENETA
12.40	Ispettore Bluey
13.30	Voghi - risanka
14.00	Scooby Doo - risanka
17.30	Voghi - risanka
18.00	Scooby Doo - risanka
19.30	Harry O’ TV film
20.30	Divorzia lui, divorzia lei film
22.00	II soffio del diavolo - TV film
TELEFRIULI
13.30	Starzinger - risanka
14.00	Cara Cara - risanka
15.30	Io ti amo addio - film
17.30	Firehouse Squadra 23 - TV film
18.30	Starzinger - risanka
19.00	Cara Cara - TV film
23.30	Terrore in cielo - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik:
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik - Almanah : Veter raznaša besede;
8.45	Glasbeni pot puri; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Š koncertnega in opernega repertoarja: Giacomo Puccini: Manon Lescaut (3. in 4. dejanje) - Frédéric Chopin: Etude za klavir op. 25; 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni pot puri; 12.00 Folklora narodov Jugoslavije; 12.30 Glasbeni pot-puri; 13.20 Glasba po željah ; 14.10
17.00	Radijsko popoldne: Naš pravljični telefon ; 15.00 Naš jezik; 15.05 Tja in nazaj (Mladi mladim); 16.00 Od Milj do Devina ; 16.30 Tja in nazaj;
16.45	Postni govor; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija »Primorska poje«;
18.00	Pod starozaveznimi šotori: Alojz Rebula : »Borilec z levi«. Izvedba: Radijski oder, režija : Mirko Mahnič;
18.45	Glasbena medigra.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - med glasbo: Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes' na
Janez Zemljarič bo danes obiskal tolminsko občino. V Sežani bo zasedala skupščina občine. V »Zanimivostih« ob 14.40 bomo govorili o piranskih krvodajalcih. Skupna zamejska oddaja »Sotočje« bo na programu ob 18.00. Ob
17.00	pa bomo prenašali javno radijsko oddajo »Veseli tobogan«.
valu Radia Koper; 13.45 Slovenske ljudske pesmi in glasbila; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.00 Za varnejši jutri - za v. skup. Croatia ; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem ; 17.33 Operni spevi; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski vestnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Jutranji glasbeni program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Pismo Lucianu;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja ; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program ; 14.45 Casatici ; 16.45 Savio Record; 18.00 Made in Jugoslavija; 18.45 Franz Liszt: Rapsodia ungherese N. 2 in do minore;
20.00	Zaključek.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00. 19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 »Io, Claudio« - 27. nadalj.; 11.30 Sha-na-na-na; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija ; 15.03 Oblò -tedenska oddaja o šoli; 16.00 II Pagi-none; 17.30 Radiouno Ellington '84;
18.05	Srečanja ; 18.30 Glasbeni program; 19.20 Na naših tržiščih; 20.00 Signori... il Feuilleton; 21.03 Vrtiljak; 21.25 Deset minut z; 21.35 Večerna glasba: klavirske skladbe; 22.00 Drevi tvoj glas.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika ; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov;
8.05	Radijska šola za srednjo stopnjo;
8.35	Iz glasbenih šol - Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za ... ; 11.05 Ali poznate - Rapsodijo za klavih in orkester S. Rahmaninova?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 12.50 Mehurčki ; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Iz mladih grl (peli so na republiški reviji Zagorje 1982);
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba ; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute s kvartetom godal;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi. »Pesmi Jurija Vodovnika« - IL;
20.35	Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih ; 21.05 Radijska igra -Mikloš Vamoš: Plin uhaja (prva izvedba). Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno - Duško Novakovič: Nadzornik; 23.10 Iz filmov in glasbenih revij.
ZASEBNE POSTAJE
Kako gospodarno naložiti sredstva Goriškega sklada
Prošenj za preko 13 milijard	1
Razširjeni odbor goriške trgovinske zbornice, ki upravlja tudi Goriški sklad, se bo moral na eni prihodnjih sej lotiti reševanja precej nehvaležnega vprašanja porazdelitve za letos še razpoložljivih sredstev. Z drugo besedo, porazdeliti je treba še okrog dve milijardi lir med približno ducat prosilcev, občin, konzorcijev in drugih javno-upravruh ustanov. Prošnje zasebnikov namreč ne pridejo v poštev. Zadeva je kar se da zapletena in tudi po svoje kočljiva zaradi skromne razpoložljivosti in velikih potreb. Skupni znesek, ki bi prišel v poštev namreč krepko presega 13 milijard lir. Spričo takega stanja je povsem razumljivo, da vsem prosilcem ne bodo mogli ustreči in da bodo druge prošnje lahko upoštevali le deloma.
Ob tem je zelo zgovoren podatek, da je nekaj prosilcev predstavilo prošnje z načrti v vrednosti nekaj milijard lir, kar lepo število je prošenj, ki predvidevajo finansiranje v stotinah milijonov, zelo redke so prošnje za dodelitev manjših finančnih
prispevkov, nižjih od sto milijonov. Spričo takega stanja se v razširjenem odboru obeta dokaj živahna in polemična razprava, zlasti kar zadeva utemeljenost finansiranja določenih načrtov.
Tudi v Goriškem skladu je namreč nastopilo obdobje suhih krav, ki zahteva kar se da smotrno gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi, kar se v prejšnjih letih žal ni zmeraj dogajajo. Dokaz o tem so znatna sredstva, ki so bila sicer naka-znana, a v dobršni meri ostajajo še zmeraj neuporabljena.
Kdo so največji reflektanti na prispevek Goriškega sklada? Na prvem mestu je konzorcij za industrijsko cono v Gorici (3,5 milijarde) za urbanizacijo in odkup zemljišč, sledi občina Gradež (3,2 milijarde) za obrtniško cono, občina Foljan (880 milijonov) za obrtniško cono, občir i Ronke (580 milijonov) za obrtniško < ono, občina Gorica (585 milijonov) za prenovitev pokrite tržnice, turistična ustanova v Gradežu (600 milijonov) za prenovitev velike terase nad plažo
»Spoznavajmo svet in domovino«
Ekipi liceja in učiteljišča boljši na radijski oddaji
NA POKRAJINI
Koordinacijski odbor za proslavo 25. aprila
Goriška pokrajinska uprava bo tudi letos ob 25. aprilu poskrbela skupaj z borčevskimi organizacijami za izdajo posebnega lepaka. Tako so se dogovorili na zadnjem srečanju med predsednikom pokrajinske uprave in predstavniki združenja ANPI AVL, ANED in Združenja bivših pripadnikov italijanske vojske, ki so se borili na strani zaveznikov.
Na srečanju £0 sprejeli tudi sklep o ustanovitvi koordinacijskega odbora za proslavo 40-letnice odporništva. Sestavljali naj bi ga predstavniki omenjenih združenj, predsedoval pa bi prof. Silvio Cumpeta, predsednik goriške pokrajinske uprave. Pomemben jubilej nameravajo proslaviti z različnimi pobudami, med drugim s predavanji po šolah o zgodovinskem pomenu vstaje italijanskega naroda proti fašizmu. Predavanja se bodo pričela jeseni in to na višjih srednjih šolah. Predavali bodo znani udeleženci v odporniškem gibanju, P. E. Taviani, Arrigo Bol-drini in P. Levi. Koordinacijski odbor naj bi tudi usklajeval različne pobude, v počastitev pomembnega jubileja.
Priljubljena radijska kviz oddaja »Spoznavajmo svet in domovino« je tudi letos prišla med goriške Slovence. Na pobudo ljubljanske in tržaške radijske postaje, uprave Kultur-" nega doma in ob sodelovanju vseh štirih višjih srednjih šol, so prireditev pripravili v veliki dvorani o-srednjega kulturnega hrama, kjer se je za priložnost zbralo veliko gledalcev.
Novost letošnje oddaje v Gorici je bila v tem, da so se namesto mladinskih krožkov med seboj pomerile v znanju ekipe gimnazije liceja Primož Trubar, učiteljišča Simon Gregorčič, strokovnega zavoda za trge vino Ivan Cankar ter trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. čeprav
é
Eriki in Ivanu Plesničarju ob rojstvu prvorojenke
JANE iskreno čestita
Glasbena matica
oddaja ni bila izrazito tekmovalnega značaja, sta na vprašanja povzeta iz knjige Dorčeta Sardoča »Tigrova sled« in iz Primorskega dnevnika, najbolje odgovarjali ekipi liceja in učiteljišča, knjižne nagrade pa so bili deležni vsi nastopajoči.
Iz pogovorov med oddajo samo so naši dijaki (prof. Leopold Devetak je spregovoril o vlogi Sindikata slovenske šole) orisali radijskim poslušalcem stvarnost slovenskih višjih šol na Goriškem.
Med sporedom in ob zaključku oddaje so večer popestrili nastopi nekaterih znanih slovenskih popevkarjev, gledališka igralca, harmonikarji in zbor sovodenjskih deklet.
Ob koncu pa bi dodali še neravno vzpodbudno ugotovitev, da čeprav je bila dvorana skoraj v celoti zasedena, smo med občinstvom opazil bolj malo profesorjev. Pa so vendar nastopili dijaki naših šol.
V SOBOTO V GRADIŠČU
Pokrajinski kongres
Navdih za novo sodelovanje na sestanku med mladimi
Marca zelo živahno na mejnih prehodih
V soboto so se mladi z obeh strani meje sestali na desetem obmejnem mladinskem srečanju. Po pozdravu predsednika TO SKGZ dr. Mirka Primožiča, ki je prisotnim orisal delovanje slovenske manjšine v Italiji, nujnost izglasovanja globalnega zaščitnega zakona in pomembnost odnosov med mladimi, so predstavniki mladinskih delegaci j iz Gorice, Trsta, Nove Gorice, Tolmina, Sežane, Kopra ter predstavniki ZSMS iz Ljubljane dokaj kritično analizirali dosedanje delovanje. Vsi so poudarili važnost prekinitve odloka o mejnih prehodih, skupno delovanje mladih na raznih manifestacijah in željo, da bi medsebojni odnosi bili kar se da številnejši. Izrazili so tudi željo po večjem sodelovanju tudi na drugih področjih kakor so šole, delovne organizacije, dijaški domovi, športna društva, taborniki in podobno, skratka »uradni« stiki niso dovolj, treba je najti še širše stike z bazo, z večino mladih. To pa se bo uresničilo le če se bo sodelovanje med mladinskimi odbori in krožki povečalo. Tako delovanje se je na Goriškem že začelo, tako na glasbenem kot športnem področju. Treba pa se bo vendar potruditi, da bodo taki stiki postali nekaj vsakdanjega, del mladinske stvarnosti. Vsaka delegacija je dala nekaj predlogov, kje bi se lahko uvedlo tako sodelovanje.
Govor o teh pobudah bo gotovo že od 19. do 21. aprila med tednom zamejskim Slovencev v Ljubljani. Prilike za utrditev stikov pa bodo tudi prvomajske manifestacije v Štever-janu, teden mladosti v Gorici, festival Rock .Primorska v Novi Gorici in nekaj glasbeno - kulturnih večerov v Trstu.
Po zanimivi in koristni debati so mladinci obiskali Sovodnje, kjer jim je župan Vid Primožič opisal občin-
V noči med nedeljo in ponedeljkom se je na podgorskem pokopališču pripetilo nekaj, kar je težko opredeliti. Gre namreč za dejanje, ki je vredno obsodbe s strani vsakega omikanega človeka. Neznanci — nd še znano, če je šlo za osamljenega huligana ali za skupino več ljudi — so se pod okriljem teme znesli nad grobovi in jih poškodovali več desetin.
Razdejanje na pokopališču so že v zgodnjih včerajšnjih urah odkrili domačini. Takoj so opazili, da so bili nekateri nagrobniki poškodovani, več križev je bilo zlomljenih ali upognjenih, na desetine električnih svetilk na grobovih je bilo razbitih. Kdor se je ponoči znesel nad grobovi, je to očitno počel v skrajnem besu, saj je upognil tudi nekatere debelejše kovinske križe, dobesedno iztrgal z nekega groba debel kamnit križ, ki se ga je verjetno poslužil zato, da je z njim razbijal druge nagrobnike: tako je bila na enem od grobov razbita marmornata plošča, tik ob vhodu na pokopališče pa je bil obglavljen nagrobni kip.
Policija, ki je na delu, da bi izsledila podle storilce, je med ogledom pokopališča lahko ugotovila, da so se neznanci znesli predvsem nad grobovi ob pokopališkem zidu, ki so najmanj
sko realnost in življenje v tej slovenski vasi, zvečer pa so bili gostje na radijski kviz oddaji »Spoznavajmo svet in domovino« v Kulturnem domu.
(al)
Višji krediti za trgovinska podjetja
Upravni odbor konzorcija za kreditiranje trgovinskih podjetij (Consorzio Fidi Commercio) je na zadnji seji sprejel odločitev o povišanju maksimalne individualne kvote za kreditiranje. Podjetjem, ki imajo do 100 milijonov lir prometa se lahko dodeli največ 30 milijonov kredita, podjetjem s prometom od 100 do 300 milijonov lir letno, do 40 milijonov, podjetjem s prometom preko 300 milijonov lir letno pa največ 50 milijonov lir. Sklep je že v veljavi.
Predstavnika Kmečke banke pri prefektu
Predsednik in ravnatelj Kmečke banke sta v četrtek bila na obisku pri novem goriškem prefektu. Predstavnika osrednje vlade sta Saverij Leban in Borut Leban seznanila s težavnim položajem gospodarstva na Goriškem in z zgodovino slovenskega kreditnega zavoda. Poklonila sta mu tudi knjigo o slovenskih posojilnicah in bankah na Goriškem.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 723-40.
vidni s ceste. Tudi najbližje hiše so le toliko oddaljene, da ni nihče od stanovalcev slišal nočnega razgrajanja. Kljub vsemu pa se zdi, da ima policija že nekaj točnih sumov glede možnega krivca ali krivcev.
Povejmo naj, da se je v Podgori že dvakrat v zadnjih letih pripetilo nekaj podobnega. Podobne dogodke so lani zabeležili tudi v drugih krajih: v Tržiču je sodišče tudi obsodilo mladeniča, ki sta se pod vplivom alkohola znesla nad tamkajšnjim pokopali-
Promet skozi mejne prehode na Goriškem je bil v mesecu marcu živahen tako kot že dolgo ne. Število prehodov je krepko preseglo podatke iz meseca januarja in februarja, čeprav se je že v prejšnjih dveh mesecih pokazal učinek odprave omejitev v maloobmejnem prometu. Takrat se je skupno število prehodov sukalo okrog 400 tisoč, medtem ko so jih marca našteli 472.734.
Povečanje prometa je bilo približno enakomerno porazdeljeno med, prehodi s potnimi listi in prehodi s prepustnicami. Bilo je nekoliko izrazitejše pri jugoslovanskih oz. tujih državljanih (+20 odst.), kot pri italijanskih (-(-15 odst.). S potnim listom je prešlo mejo približno 60 tisoč italijanskih (februarja 53 tisoč) in 25 tisoč (21 tisoč) tujih državljanov. Precej več je bilo seveda prometa s prepustnicami, s katerimi so italijanski državljani šli čez mejo 210 tisoč krat, jugoslovanski pa 178 tisoč krat. Februarja je bilo tako za ene kot druge približno 30 tisoč prehodov manj. Zanimiva je tudi primerjava s podatki izpred enega leta, ko je bilo marca vsega skupaj komaj 283 tisoč prehodov, torej skoraj 200 tisoč manj kot letos.
Obsojen zaradi opolzkih dejanj v ambulanti
Na dva meseca zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list je bil včeraj obsojen 42-letni zobotehnik Giovanni Prestianni iz Tržiča. Obtožen je bil opolzkih dejanj, ki naj bi jih zagrešil v ambulanti, v prisotnosti druge osebe. Tehnika je prijavila nekdanja pacientka, Maria Calderone, ki sicer zdaj
ščem, še nekaznovani pa so neznanci, ki so lani hudo razdejali pokopališča v Marianu, Coroni in Romansu.
razna obvestila
SPD Gorica priredi za člane večdnevni avtobusni izlet v Salzburg in o-kolico. Izlet bo 22., 23. in 24. junija. Prijave in pojasnila na sedežu društva do 15. maja, oziroma do oddaje razpoložljivih mest.
živi v kraju Carbonara del Po, ki pa jo še do nedavna imela stalno bivališče v Tržiču.
Na razpravi na tržiški preturi je Prestianni zanikal, da bi bil kaj takega počel v ambulanti. Očitno mu sodnik ni verjel.
V Štandrežu nastop dalmatinske klape
Kulturno društvo »Oton Župančič« iz Štandreža bo v petek, 13. t.m., pripravilo svojevrsten večer, na katerega ja povabilo novogoriški o-ktet »Vrtnica« in dalmatinsko klapo. To je skupina pevcev in godcev, tradicionalna za vso Dalmacijo, ki je zaradi izraznosti pesmi, ki jih podaja, povsod zelo priljubljena. V Štandrež bo tokrat prišla skupina iz Kalija pri Zadru.
Večer, na katerem so poleg domačinov vabljeni tudi ljubitelji petja z drugih krajev Goriške, bo ob 20.30 v štandreškem Domu Andreja Budala.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinski lekarna, Ul. sv. Mihaela tel. 210-74.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Francesco Clapiz, Andrea Duca, Enrico Brandolin, Gianluca Felino, Simone Di Stefano, Irene Bressan, Roberto Vida, Jana Plesničar.
SMRTI:	55-letna bolničarka Or
nella Almani, 73-letna gospodinja Štefanija Juren vd. Zotti, 68-letna gospodinja Luigia Brumai por. Valli, 65-letna gospodinja Norma Gallo vd. Petterin, 74-letni upokojenec Enrico Gallai, 83-letna upokojenka Maria Nacinovich vd. Zorzenon, 72-letna upokojenka Caterina Deeleva, 38 letni uslužbenec Gualtiero Brumai, 91-letna gospodinja Emilija Kontič vd. Hlede, 45-letni izterjevalec Giancarlo Di Biaggio, 59-letna Lucia Vidoz por. Cassan, 54-letna Ana Derni por. Pockar, 77-letni kmet Erminio Marega, 63-letna gospodinja Crestina Pr and o por. Braidot, 60-letni upokojenec Antonio Catalani, 86-letni upokojenec Riccardo Bosca-rol, 83 letna upokojenka Matilda Ker-sevan, 75-letna gospodinja Ana Bregant vd. češčut, 80-letna upokojenka Caterina Gioseffi vd. Brusin, 84-letna upokojenka Marija Škabar vd. Scabari, 59-letni delavec ■ Bruno Ušaj, 89 letna gospodinja Maria Co-minotto vd. Maranzana, 89 letni u-pokojenec Giorgio Pettarin.
OKLICI: steklar Rodolfo Zanutel in delavka Marisa Sutteri, uslužbenec Claudio Cibin in uslužbenka Renata Sivocci, uslužbenec Edvin Ber-netič in babica Katja Klanjšček, policijski agent Claudio Foresto in gospodinja Paola Giacomello, uslužbenec Giorgio Grandi in bolničarka Patrizia Siega, električar Adriano Ma-ronese in uslužbenka Anna Pelli-zon, inštalater Ennio Sfiligoj in študentka Mariagrazia Chiaselotto, u-službenec Maurizio Barelli in gospodinja Nicoletta Ceretta,
POROKE: študent Emanuele De Lorenzi in vzgojiteljica Antonella Sokol.
socialdemokratov
Socialdemokrati z Goriškega se bodo v soboto, 14. t.m. zbrali na 22. pokrajinskem kongresu. Zasedanje bo v dvorani Bergamas v Gradišču, s pričetkom ob 17. uri. Kongres bo vodil poslanec v evropskem parlamentu Flavio Orlandi.
Umrl je Danilo Ožbot gostilničar v Rupi
V Rupi je v soboto ponoči nenadoma preminil Danilo Ožbot, gostilničar, upravitelj znane domače gostilne v tem kraju. Pokojnik pa ni bil samo gostinec. Dolgo vrsto let je aktivno sledil političnemu in družabnemu dogajanju v občini, kot svetovalec na listi Občinske enotnosti, opravljal pa je tudi dolžnosti odbornika pri upravi sovodenjske občine. Zaradi pomanjkanja primernih prostorov v vasi, je bila njegova gostilna pogostoma na razpolago za različne sestanke in srečanja z občani, ki jih je sklicafa občinska u-prava, velikokrat so bili v teh prostorih občni zbori in sestanki društev.
Danilo Ožbot se je rodil pred 68 leti. že nekaj let je imel težave z zdravjem in so mu zdravniki odsvetovali celo vožnjo z avtomobilom. Iz zdravstvenih razlogov se je pred leti odpovedal tudi ponovni kandidaturi v občinski svet.
Pogreb bo danes ob 14.30 z obredom v rupenski cerkvi.
kino
Gorica
VERDI Danes zaprto.
VITTORIA 17.30—22.00 »Pomorama Blue«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »La fuga di Eddie Macon«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Innocenza impudica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
PRINCIPE 18.00-22.00 »L’adorabile lingua di velluto«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Zgodba o Jacqueli ne Kennedy«.
SVOBODA 18.00-20.30 »Surovi u-darci«.
DESKLE 20.00 »Bliskoviti tiger«.
POGREBI
Ob 9.30 Teresa Petarin vd. Ca m pestrim iz bolnišnice sv. Janeza; ob 11. uri Ada Mazzetti iz bolnišnice sv. Justa; ob 14. uri Danilo Ožbot iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Rupi.
i	Nenadoma nas je zapustil
naš dragi in ljubljeni mož,
* oče in nono
Danilo Ožbot
Pogreb bo danes, 10. aprila 1984, ob 14.30 iz cerkve v Rupi ria domače pokopališče.
Žalujoči žena Slavica, sin Ernesto in hči Tatjana z dru- < žinama in drugi sorodniki.
Rupa, 10. aprila 1984
Ob boleči izgubi Danila Ožbota izrekata svojcem iskreno sožalje Robi in Ana Marušič.
Vandalizem na pokopališču v Podgori
Po sobotni zmagi v 27. kolu košarkarske C-l lige proti Fulgor ju
Jadran osvojil novi pomembni točki za »play-off«
Jutri prvi spopadi
Polfinale evropskih nogometnih pokalov
Jutri se bodo na številnih evropskih nogometnih igriščih znova razplamteli pokalni boji, ki so že prešli v svoj sklepni del, saj bodo na sporedu že polfinalna srečanja. Zanimanje je seveda na višku saj so se v polfina’e uvrstile ekipe z veliko preteklostjo in zvenečim imenom, dokaj številčna pa je tudi prisotnost Italijanov in Jugoslovanov.
V pokalu prvakov bo Roma gostovala na škotskem pri Dundeeju. Rimljani ne skrivajo ambicije, da bi letos po segli po pokalu, zato je od njih pričakovati soiden nastop, se pravi najmanj neodločen izid. V pokalu pokalnih prvakov gostuje Juventus pri Manche stru Unitedu. Tudi tesen poraz ne bi predstavljal za Turinčane katastrofe. V pokalu UEFA pa mora splitski Hajduk prepričljivo odpraviti angleški Tottenham, če želi upati na finale. Povratna srečanja bodo, kot znano, v sredo, 25. aprila.
Po sobotni zmagoviti tekmi Jadrana doma proti Fulgor ju iz Forlija je eden od številnih navijačev zelo značilno pristavil: »Postavili smo še eno opeko za končnico prvenstva.«
Za opeko se seveda razume dve novi točki, ki so ju osvojili naši košarkarji v boju za »play-off«. Bili sta to »programirani točki«, kajti košarkarji iz Forlija le niso mogli spraviti v težave jadranovcev, ki so sproščeno in odločno igrali, gostje iz Forlija pa res niso bili nepremostljiva ovira.
Verjetno glavna značilnost sobotnega srečanja pa je bila ta, da So k Jadranovi zmagi (pri tem mislimo na delež v napadu) prispevali številni igralci. Boris Vitez je sicer bil zopet najboljši strelec. Klavdij Starc pa je tokrat dosegel 18 točk, Ivo Starc 14, Žerjal 10, Rauber 8. Marko Ban, ki se še ni povsem pozdravil po padcu na prejšnji tekmi (proti Caveji), si je
tako lahko nekoliko »odpočil«, čeprav je bil zopet najboljši v skoku (7 v obrambi, 1 v napadu).
Sobotna zmaga je torej bila zmaga vse ekipe, kar je še posebno spodbudno pred nedeljskim (verjetno odločilnim za uvrstitev v končnico prvenstva) gostovanjem v Budriu, 27. kolo je bilo dokaj ugodno za naše košarkarje. Jadranovd so se verjetno dokončno »otresli« Sorvolane, ki je po ogorčenem boju in enem podaljšku izgubila v Vidmu proti moštvu Abitare. Castelfranco pa ne popušča in je vedno v »zasedi«. Za našimi košarkarji zaostaja za dve točki (ima pa slabšo koš-razliko z Jadranom).
Ko pa bi naši košarkarji v nedeljo v Budriu zmagali, potem bi bilo vse jasno: jadranovccm četrto mesto na lestvici ne bi moglo več uiti. Zadostovala bi namreč še »programira-
na zmaga« doma proti milanskemu Monkey’su, gostovanje v zadnjem kolu v Pistoio proti Maltinti ju pa bi
IZIDI 27. KOLA
JADRAN - Fulgor FO	90:77
Abitare UD - Servolana	81:79
B. Ravenna - Fiamma BZ	89:88
Ca veja FO - Stefanel TV	99:84
Castelfranco - Budno	91:72
Ceam BO - Paraboli	66:77
Delfino PS - Maltinti	65:106
San Bonifacio - Monkey’s	96:84
PRIHODNJE KOLO (14. in'15. 4.)
Budno Be. Ca - JADRAN (15. 4., ob
11.00	v Budriu) ; Monkey’s - Caveja; Fiamma - Delfino; Stefanel - San Bonifacio; Fulgor - Castelfranco; Servolana - B. Ravenna; Paraboli - Abitare; Maltinti - Ceam BO.
bilo le formalnost.
Za Budrio se bo treba zato še kako pripraviti, (bi)
LESTVICA			
Maltinti PT	27 22 5	2285:1966	44
Stefanel TV	27 19 8	2268:2027	38
Fiamma BZ	27 18 9	2233:2116	36
JADRAN	27 17 10	2243:2090	34
Castelfranco	27 16 11	2201:2088	32
Servolana	27 15 12	2107:2019	30
Abitare UD	27 13 14	2326:2225	26
Fulgor Forlì	27 13 14	2123:2097	26
San Bonifacio	27 13 14	2207:2228	26
Ceam Bologna	27 13 14	2059:2086	26
Faraboli	27 12 15	2191:2217	24
B. Ravenna	27 12 15	2217:2324	24
Caveja Forlì	27 11 16	2338:2341	22
Budrio Be. ca.	27 11 16	1954:2044	22
Monkey’s MI	27 6 21	2019:2248	12
Delfino Pesaro 27 2 22		2153:2354	10
TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI
Medtem ko pojde Tregarofani na kvalifikacije
Meblo na končnem petem mestu
Kot v najboljše zrežirani kriminalki so bili razpleti v zadnjem kolu ženskega odbojkarskega drugoligaške-ga prvenstva dramatični in nepričakovani. Med vsemi možnimi variantami, ki smo jih nakazali prejšnji teden, se je namreč uresničila prav najmanj verjetna in glavni akter tega nepričakovanega finiša je bila prav združena ekipa Meblo, ki je s presenetljivo zmago v Moglianu Venetu na široko odprla vrata za uvrstitev na kvalifikacije za A-2 ligo pa-dovskemu Tregarofani ju, ki je na gostovanju v Trentu ugnal domačo Torrefranco. Na končni lestvici so se namreč kar tri ekipe znašle na drugem mestu z enakim številom točk in o vrstnem redu je tako odločal količnik v setih, ki je nagradil Trega-rofanija.
Dramatičnost zadnjega kola je bila povsem v skladu s potekom drugega dela prvenstva, ki je bilo eno najbolj zanimivih in izenačenih v zadnjih letih. Odsotnost pravega liderja, ki bi bil sposoben nadkriliti ostale Sester-
ke, je okrepila apetite številnih društev, ki se jim je dokaj nepričakovano odprla možnost prehitevanja lastnih načrtov po vzponu v višjo ligo. Domala vsako srečanje je tako postalo dramatično, čeprav je treba reči, da je na koncu vendarle obveljal zakon močnejšega, saj je v višjo ligo napredoval CUS Padova, ki že od vsega začetka ni skrival svojih ambicij.
Nepričakovan padec Mogliana (štirje zaporedni porazi) je dopolnil slavje padovskih šesterk. Tregarofani se bo sedaj spoprijel s kvalifikacijami, vendar po tem, kar je pokazal, ni zelo verjetno, da bi mu napredovanje uspelo, tako da ga že sedaj lahko uvrščamo med najnevarnejše tekmece Mebla v prihodnjem letu.
Naša združena ekipa je s podvigom v Moglianu dohitela in zaradi boljšega količnika v setih tudi prehitela Nervoso ter tako izpolnila edini cilj, ki se ji je ponujal v zadnjih tednih: izogniti se zadnjemu mestu v skupini za napredovanje. S tem je Meblo ize-
načil uvrstitev, ki jo je bil dosegel Sokol pred dvema letoma, tedaj pa je nabrežinska šesterka na zadnjem mestu pustila Bor Intereuropo. Lani sta obe ti šesterki igrali v skupini za obstanek.
Skupina za napredovanje
IZIDI ZADNJEGA KOLA CUS Padova - Ncrvesa 3:1; Mugliano - Meblo 1:3; Torrefranca - Trega-rofani 1:3.
KONČNA LESTVICA CUS Padova	10	8	2	28:12	16
Trefarofani Padova	10	6	4	22:15	12
Torrefranca Trento	10	6	4	22:17	12
Mogliano Veneto	10	6	4	22:20	12
MEBLO	10	2	8	12:26	4
Pallavolo Nervesa	10	2	8	10:26	4
Skupina za obstanek
IZIDI ZADNJEGA KOLA Fratte - Albatros 3:2; Conegliano -OMA Olympic 3:0; Putinati - Volta 3:2 KONČNA LESTVICA Fratte 16; OMA Olympic 12; Putina-ti in Albatros 10; Conegliano 8; Volta 4.
Triestina ni vzdržala presingu
Campobasso — Triestina 1:1 (0:1)
STRELCA : v 7. min. De Giorgis, v •>9. min. Oariantini
TRIESTINA: Pelosin, Stimpfl, Bra-ghin, Vailati, Mascheroni, Chiarenza, De Falco (82. min. Costantini), Dal 1 re, Romano, Ruffini, De Giorgis.
Triestina je dobro uro vdihovala o-Pojni vonj napredovanja v višjo ligo. Na izredno težkem goštovanju v Cam-pobassu se je namreč tekma začela zo Tržačane zelo dobro, saj je na samem začetku De Giorgis dosegel zadetek, ki je ponesel Triestino na odličpo četrto mesto na lestvici s samo tremi točkami zaostanka za Cremonese jem. Skoda je le, da Triestini tokrat ni uspelo popolnoma vzdržati obupane mu presingu domačinov, ki se je odvijal skozi vso tekmo in se je morala zato na koncu zadovoljiti z neodloče-mm izidom, kar je vsekakor odličen
rezultat.
Triestina je odigrala zeio dobro tekmo, saj bi se verjetno malokatera ekipa v Campobassu tako dobro odrezala.
S tem rezultatom se položaj na vrhu lestvice ni veliko spremenil, tako, da postane odločene važnosti za možnosti tržaške enajsterice prihodnje kolo, ko se bo pred lastno publiko pomerila s Cremonese jem.
IZIDI 29. KOLA
Palermo - Arezzo 1:1; Padova - A-talanta 1:1; Ca vese - Cagliari 0:0; Como - Catanzaro 1:2; Cremonese -Cesena 0:0; Sanbenedettese - Lecce 1:2; Empoli - Monza 1:1; Pistoiese -Pescara 2:0; Campobasso - Triestina 1:1; Perugia - Varese 4:1.
LESTVICA
Como 38; Atakmta 36; Cremonese 35; Oampobasso 32; Triestina, Pescara, Lecce 31; Arezzo, Rerugia 30; Cesena 29; Varese, Padova 28; Sam-benedettese 27; Cagliari, Monza, Ca-
vese, Pistoiese 26; Palermo, Empoli 24; Catanzaro 22.
PRIHODNJE KOLO (15. 4.) Arezzo - Campobasso; Lecce - Ca-vese; Catanzaro - Cesena; Cagliari -Como; Triestina - Cremonese; Atalan-ta - Empoli; Palermo - Padova; Pescara - Perugia; Varese - Pistoiese; Monza - Sambenedettese.
NOGOMETNA C-2 LIGA Gorizia — Ospitaletto 2:2 (2:1) GORIZIA : Hlede, Grazzolo, Da Dalt, Battoia, Grillo, Lazzara, Bertoia, Zilli (Antonutti), Bacchetti. Del Neri, Diodicibus (Peressotti).
Goričani so v nedeljo zamudili enkratno priložnost, da bi pospravili novi par točk, ki sta jim tako potrebni v boju proti izpadu. Potem ko so v prvem polčasu zaigrali nadvse odločno in nadoknadili gol zaostanka, so v drugem delu srečanja popustili na vsej črti in dovolili gostom, da so dosegli izenačenje.
1. jugoslovanska nogometna liga
Olimpija v velikem slogu
Komentar F. BOŽIČ * V
Sarajevski Željezničar se očitno ne šali. V nedeljo je v Skopju rekordno — kar s 5:0 premagal najuspešnejše moštvo v spomladanskem delu prvoligaškega prvenstva Vardar in na lestvici za točko prehitel doslej vodilnega Hajduka. Spličanom pa se je še bolj približala tudi Crvena zvezda, tako da se obeta razburljiv boj za naslov prvaka.
Toda še bolj razburljiv bo boj za obstanek, v katerem bo sodelovalo kar 10 moštev, tudi osmo uvrščena Vojvodina namreč lahko izpade. Po nedeljskem kolu se je na zadnjem mestu presenetljivo znašel zagrebški Dinamo, prvak pred dvema letoma. Tja ga je pripeljal poraz v Ljubljani, kjer je 13 tisoč gledalcev videlo spektakularno predstavo in veliko zmago Olimpije. Zagrebčani so vodili z golom Bore Cvetkoviča, toda drugi polčas je bil povsem v znamenju Olim pije. Izenačil je Vili Ameršek, zmagoviti gol pa je dosegel reprezentant Katanec. Olimpija je dosegla še en regularen gol, a ga je stranski sodnik razveljavil. Na tekmi sta bila tudi ugledna gosta iz Hamburga — mene-žer Netzer in trener Happel, ki sta prišla iz Zahodne Nemčije ocenjevat Velimira Zajca, (ki naj bi pri Hamburgu v prihodnji sezoni zamenjal temnopoltega Hartwiga). Zdi se, da bo kupčija sklenjena, kajti Zajec je kljub porazu svojega moštva igral v velikem slogu.
V Skopju je pred 20 tisoč gledalcev Vardar dobre pol ure juriša! na vrata Sarajevčanov, nato pa je sledila katastrofa domačega moštva: dva gola je dal Bahtič, po enega pa Grabo. Baždarevič in Paprica. Sarajevski trener Ivica Osim je po tekmi dejal: ■»Nismo obremenjeni z naslovom prvaka, toda če bo priložnost, ga bomo pobrali.« Toda tudi Crvena zvezda je s Slobodo igrala v velikem slogu, gostje so sicer vodili z 1:0, toda Boško Djurovski (2 gola), Šestič in Djordjič so nato popravili spodrsljaj. Crvena
zvezda je igrala brez kaznovanega Marka Elsnerja.
Hajduk je že v soboto igral v Mostarju, Velež je z golom Medjedoviča vodil do zadnje minute, ko so Spli-čani z golom rezervnega igralca D. Čopa izenačili in odnesli dragoceno točko. Hajduk ni zapustil najboljšega vtisa, tako da je trener Nadoveza lahko v skrbeh- pred jutrišnjo prvo polfinalno tekmo za pokal UEFA z angleškim Tottenhamom v Splitu. V boj za vrh pa se je vmešal tudi beograjski Partizan, ki je z golom Ješi-ča v zadnjih minutah zmagal v Sarajevu. Zato pa je sedaj Sarajevo na robu prepada, to je bil namreč že četrti zaporedni poraz tega moštva, ki nikakor ne more prenesti odsotnosti mladega Božoviča, ki si je v Prištini zlomil nogo.
Čelik v boju za obstanek še vedno vztraja, tokrat je v zadnjih 10 minutah dosegel odločilna dva gola s Prištino, pred tem pa doživljal težke trenutke, Priština bi morala streljati celo U-metrovko. Rijeka je zamudila veliko priložnost, da bi zmagala v Novem Sadu z Vojvodino. Drugo točko je zapravil Lukič, ki je v zadnjih minutah samo za nekaj metrov zgrešil prazna vrata.
IZIDI 25. KOLA
Vardar - željezničar 0:5 (0:1); O-limpija - Dinamo (Z) 2:1 (0:1); Osijek - Budnčnost 1:0 (0:0); Crvena zvezda - Sloboda 4:1 (2:1); Sarajevo -Partizan 0:1 (0:0); Radnički - Dinamo (V) 3:0 (2:0); Čelik - Priština 2:0 (0:0); Velež - Hajduk 1:1 (1:0); Vojvodina - Rijeka (0:0).
LESTVICA
Željezničar 32, Hajduk 31, Crvena zvezda 30, Partizan 29, Rijeka 28, Velež in Osijek 26, Vojvodina, Buduč-nost, Radnički, Vardar in Priština 24, Dinamo (V) 23, Sarajevo 22, Olimpija, Sloboda in Čelik 21, Dinamo (Z) 20 točk.
PRIHODNJE KOLO
Dinamo (V) - Olimpija, Dinamo (Z) -Vojvodina, Rijeka - Sarajevo, Partizan - Čelik, Priština - Osijek, Buduč-nošt - Vardar, željezničar - Crvena zvezda, Sloboda - Velež, Hajduk -Radnički.
TONE SVETINA
Med nebom in pefr/om
_______________112------------------
»Prav imaš! Ne vemo kam z agresivnim nagonom, kam z ljubeznijo, kam s sovraštvom. Vojna izravnava te neenakomerno nakopičene energije. To je orgija v obratni smeri, kot je služba nagonu ohranjevanja vrste...«
»Dolgočasno spoznanje. Bolje bi bilo, če bi moški sproščali svojo nakopičeno energijo pri ženskah kot v medsebojnem pobijanju! Sovražim vse, kar ni življenje!«
»Tudi tega se človek preobje! Počasi ga začenja užitkarstvo dolgočasiti.«
»Brez potrebe si delaš skrbi, Enrico! Kar je navada, ne more biti razodetje! Tudi ti ne, dragi moj! Zato ne, ker te vodi zelo enostaven mehanizem. Uživaš na krilih zmag! Predajaš se nasladi, medtem ko kri prelivajo drugi...«
Obraz mu je zalila rdečica. Jezno ji je zabrusil:
»Mar ti uživaš na preprogi, ki so jo stkale tvoje
roke? Ti ni omogočila sreče očetova trgovska zvijačnost? Vsi smo roparji, samo plen je različen! Za naličjem so povsod zobje zveri. S tem se moraš sprijazniti tudi ti, draga moja! Svet ni ne sanjska ne solzna dolina, temveč bojna arena ali navadna betonska džungla!«
»Saj sem sprijaznjena s tem. Nisem pa takšna, kot so nekateri... Mar ti zaznavaš žalost za mojimi zaprtimi vekami? Veš, da sem osamljena v veliki družbi? Včasih se mi zgodi, da vse sovražim. Tudi tebe, očeta in celo sebe. Sovražim vse, kar je nasilno. Po najbolj obljudenih ulicah se sprehajajo mrtvaki, ne ljudje! Srečujemo robote, ubijalce svojih sanj in samega sebe. Ne maram egoistov, ki so zaljubljeni v svoj strah. Sovražim vse, kar se razglaša za nezmotljivo: politiko, vero, razred, ki mu pripadam! Vsak ima pravico dvomiti o vsem, tudi o tistih na videz večnih resnicah, ki se meni nenehno podirajo pred očmi...«
Sproščeno se je zasmejal:
»Si končala svoj bojeviti govor? Govor pripadnice brezdelnega razreda, ki združuje svoj obstoj, z nasilnimi sredstvi! Ti bi uspela na drugi strani fronte. Pri rdečih! Ti si nezadovoljnica po naravi! Cinično se izražaš o politiki zato, da me žališ, ker veš, da sem v bistvu politik izrednih sposobnosti. Ne veš, da je politika organizirana moč, ki omogoča ljubiteljem umetnosti dosti užitkov o pravem času?! Ti pa jih užiješ več kot kdor koli, ne da bi bila tej družbi, ki
ti vse to omogoča, vsaj malo hvaležna in ne da bi zanjo kar koli sama prispevala.«
Zadel jo je. Nekaj trenutkov je molčala, potem je izbruhnila:
»Komu naj bom hvaležna?! Neandertalcu, ki sedi za krmilom vse te mašinerije in je ne obvlada? Ki ne ve, kam jo pelje?! In tudi tega ne ve, kam se bo z njo zaletel in se pokončal v razvalinah svoje neumnosti!«
Obraz se mu je streznil, kot bi mu lice prerezal z britvijo. Zazrl se je vanjo s sumničavim pogledom, sovražno in neodpustljivo, rekoč:
»Tokrat si šla predaleč! Misliš z neandertalcem na mojega prijatelja?«
Ustrašila se ga je. Prvikrat je zagledala v njegovih očeh ubijalski lesk. Skušala se je reševati:
»Si ponorel?! Ne govorim o našem, temveč o problemu človeštva na splošno! Če hočeš, da se izrazim preprosteje, da me boš razumel, ti povem: mislila sem reči, da je človek gorila, ki gleda v ogenj zvezd.«
»To se sliši drugače. Svetujem ti, da nadzoruješ svoje misli. Še bolj pa besede! Govoriti dvoumno in v prispodobah je doktrina sovražnikov,« je dejal spravljivo.
Ona pa je spet zaslutila v njem tisto, zaradi česar njen oče ni maral, da bi se trajno vezala z njim. Vseeno ji je bilo, če bi se razšla. Še enkrat je izbruhnila:
V finalnem šahovskem dvoboju v Vilniusu
Slavje G. Kasparova
Zanesljivo je odpravil rojaka Smislova
VILNIUS — Garrì Kasparov je v 13. partiji šahovskega finalnega dvoboja izzivalcev svetovnega prvaka remiziral proti veteranu in svojemu rojaku Smislovu in tako osvojil končno zmago v tem dvoboju z 8,5:4,5.
Včerajšnja, 13. in zadnja partija se je končala izredno hitro. Po samih 16 potezah sta se šahista sporazumela za remi in tako je mladi, 21-letni Kasparov osvojil pol točke, kar mu je bilo tudi dovolj za končno slavje v tem dvoboju.
Kasparov, trenutno največji šahovski talent, bo tako igral za naslov svetovnega prvaka proti svojemu rojaku Anatoli ju Karpovu.
1. jugoslovanska košarkarska liga
Drevi odločitev
Drevi bosta znana finalista končnice prvenstva v prvi jugoslovanski košarkarski ligi.
V Zagrebu in Beogradu bosta na-
mreč tretji polfinalni tekmi med Ci-bono in Bosno, oz. med Crveno zvezdo in Zadrom.
Po dveh tekmah je namreč v obeh dvobojih stanje izenačeno 1:1.
totocalcio
Campobasso - Triestina	X
Cavese - Cagliari	X
Como - Catanzaro	2
Cremonese - Cesena	X
Empoli - Monza	X
Padova - Atalanta	X
Palermo - Arezzo	X
Perugia - Varese	1
Pistoiese - Pescara	1
Sambenedettese Lecce	2
Prato - L. R. Vicenza	X
Piacenza - Venezia	1
Nocerina - Sorrento	X
KVOTE :
13 ( 18 dobitnikov) - 335.926.000 lir 12 (657 dobitnikov) -	9.203.000 Ur
3. AMATERSKA LIGA: zadovoljiv obračun
Sant'Anna — Breg 2:3 (0:1)
STRELEC ZA BREG: Strnad 3.
BREG: Ghersinich, šavron, Bais, Paoletti, Tul, Albertini, Jež (Martini), Grizonič, Sega, Mondo, Strnad.
Brežani so se iz gostovanja proti dokaj skromni ekipi Sant’Anne vrnili s polnim izkupičkom. Prisostvovali pa smo zelo živčni tekmi, tako da iz
Brežan Ivo Strnad je v nedeljo dosegel tri gole
2. AL: Kras ugodno presenetil
Opicina Supercaffè — Kras 1:2
(0:1)
STRELCI: v 42. minuti Villalta, v 54. min. Scamperle, v 59. min. Lo Faro.
OPICINA: Altin, Voltumo, Milani, Dopetti, Zgur (v 69. min. Murtas), Sanbaldi, Balgatin, Scamperle, Pase, Rizzo, Mašin.
KRAS: Dinoi, Villalta, Covi, Škabar, Puntar, Blažina, Milič (od 80. min. Mario Terčon), Samec (od 90. min. Ferfoglia), Lo Faro, Rossetti, Vidali.
SODNIK: Parise iz Trsta.
Krasova enajsterica še naprej preseneča. tokrat v pozitivnem smislu. V nedeljo je namreč na gostovanju odnesla zlata vredni točki proti neposrednemu tekmecu za izpad in tako so se možnosti »rdeče belih«, da se rešijo izpada, znatno povečale. Nedeljska zmaga je še toliko bolj vredna, če pomisUmo, da so se kra-sovci predstavili na igrišču v zelo okrnjeni postavi, saj so v njihovih vrstah manjkali kar štirje nogometaši. Kljub temu so se zavedali, da se jim ponuja zadnja možnost, ki so jo s požrtvovalno in napadalno igro seveda tudi izkoristili. Res je treba pohvaliti prav vse igralce, ki so nastopili v nedeljo in v primeru, da se bodo »rdeče-beli« rešili izpada gre največja zasluga prav njim. (Z.S.)
Giarizzole — Zarja 1:0 (0:0)
STRELEC: avtogol Grgiča v 73. minuti.
GIARIZZOLE: Jerman I., Modolo, Zoch, Sifano, Bossi, Samez, Huez, Jerman II., Sulini, Roici, Boscarol.
ZARJA: Racman, Benčič, Tognet-ti, Franko, Grgič, Sossi, Udovicich, D. Fonda, E. Fonda, Peroža, Zeugna.
SODNIK: Di Bartolo iz Vidma.
V	nedeljo je Zarja doživela že tretji zaporedni poraz, ki si ga tudi tokrat ni zaslužila, saj je bila povsem enakovredna domačinom, ki so z e-nim samim strelom osvojili obe točki. Tekma se je za Bazovce dobro začela, saj so nekajkrat lepo streljali v vrata, vendar domači vratpr je bil vedno na pravem mestu. Domačini pa so se v prvem polčasu pretežno branili, tako da Racman ni imel nikoli težkega dela. Proti koncu polčasa se je igra ustalila na sredini igrišča brez vidnejših akcij.
V	drugem polčasu pa so domačini takoj potisnili Bazovce v obrambo, ki pa se je odlično upirala vsem na-
padom. Toda v 73. min. so Bazovci kapitulirali po strelu Roicija, ki ga je odločilno preusmeril še Grgič in prevaral lastnega vratarja. Do konca pa zarjanam ni uspelo popraviti rezultata in osvojiti vsaj zaslužene točke. (Big)
Aurisina — Primorje 6:0 (1:0)
STRELCI: v 22. min. Persi iz e-najstmetrovke, v 55., 62. in 85. Cianci, v 79. min. Recchia, v 84. min. Persi.
AURISINA: Negrini, Tricarico, So-belli, Andreina, N. Tricarico, Totalizza, Recchia (od 81. min. De Stefani), Frank, Cianci, Persi, Marcarello.
PRIMORJE: Mikor, Štoka, Castriot-ta (od 60. min. Biažina), V. Husu, S. Husu, Samese, Pugliese, Celea (v 55. min. Besin), Roiaz, Antoni.
Opombe: v 25. min. izključen Roiaz (Primorje).
Povsem »nezadostno« Primorje je v nedeljskem kolu proti Aurisini katastrofalno izgubilo, saj mu je domača ekipa nasula kar 6 ga ov. Prosečani so vsekakor v začetnem delu srečanja bili enakovredni domačinom, kateri niso bili sploh nevarni v napadu.
Obratno je prav Primorje z Antoni-jem imelo edinstveno priložnost za gol, toda vratar Negrini je bil na pravem mestu. Čeprav se je prvi del igre končal z vodstvom Aurisine, ki je prišla do prvega zadetka iz enajstmetrovke, v tem delu srečanja so Prosečani bii povsem enakovredni nasprotniku. Prava katastrofa pa se je pričela v nadaljevanju. Rdeče-rumeni so sicer morali že v prvem polčasu igrati le v desetih, potem ko je sodnik pravilno izključil proseškega i-gralca Roiaza zaradi ugovarjanja. Odsotnost enega igralca je seveda veliko oškodovala Prosečane, katerim se je v drugem delu srečanja poznala tudi utrujenost. Po drugem zadetku so Prosečani popolnoma popustili in za napadalce Aurisine ni bilo težko doseči še štiri gole. (H. V.)
e TESSER POŠKODOVAN. Udinese jev branilec Atti’io Tesser se je zopet poškodoval. Tesserju je namreč zelo oteklo desno koleno, tako da mu je zdravnik svetoval primeren počitek. Proti Torinu bo torej Udinese igral brez Žica in tudi brez Tesser ja.
tehničnega vidika s tekmo res nismo zadovoljni.
V	prvem polčasu so imeli Brežani stalno premoč, katero niso znali iz koristiti, tako da so si zapravili več zrelih priložnosti. Povedli so po zaslugi Strnada, ki je neubranljivo z glavo streljal v vrata.
V	drugem polčasu so Brežani nadaljevali z napadi, toda zgrešili so neverjetno število priložnosti, kljub temu pa je Strnad realiziral še dva gola. Vse je kazalo, da je tekme pri stanju 3:0 konec, toda domačinom je uspelo v samih petih minutah kar dvakrat zatresti mrežo Ghersinicha. V zadnji minuti so zapravili še u-godno priložnost za remi. Naj omenimo, da se je med tekmo branicel Sant’Anne Loli poškodoval, tako da so ga odpeljali v bolnišnico. (I. T.)
Barbarians — Primorec 0:2
(0:1)
STRELEC: Edvin Kralj 2.
PRIMOREC: Leone, Bruni, Marko Kralj, Malalan, Finessi, Edvin Kralj, Ferfoglia, Igor Milkovič, Mule, Boris Kralj, Valter Milkovič.
V	pretežno nezanimivi tekmi je tre-benski Primorec povsem zasluženo premagal domače moštvo Barbarian-sa. Na majhnem igrišču na Opčinah se naši nogometaši niso najbolje znašli, če pa dodamo še, da se prvenstvo nagiba h koncu in da večjih motivacij tudi ni, potem je jasno, da na igrišču ni bilo ravno ogorčenega boja.
Primorčevi nogometaši pa so bili nedvomno boljši od domačinov in tudi kronali svojo premoč z zadetkoma, ki ju je dosegel Edvin Kralj.
Najboljša v Primorčevih vrstah sta bila vratar Leone in Mule.
Romana — Gaja
GAJA: Kante, Purič.
0:0
Šuc, M. in B. Rismondo, Gabrielli, M. Grgič, S. Kalc. Škrk, V. Kalc, Milkovič (v d.p. B. Grgič), 12 D. Kalc, 13 Tome.
Gaja je v gosteh proti skromni ekipi iz Tržiča osvojila le točko. V prvem polčasu so gajevci vseskozi napadali, bili pa so neučinkoviti, najprej s S. Kalcem, ki je streljal visoko. Nekaj minut kasneje pa si je M. Rismondo zapravil edinstveno pri ložnost, da bi Gaja iztržila Romani ves izkupiček, saj je sam pred vratarjem žogo poslal v kot.
V drugem polčasu so »zeleno-rume-ni« sicer napadali, a tudi nekaj akcij niso izkoristili, tako da je bilo tekme praktično konec.
Naj dodamo, da se je kar dobro odrezal vratar Kante. (A. Kalc)
V prvi nogometni amaterski ligi
Točka »pretesna« za kriško Vesno
Sangiorgina — Vesna 1:1 (1:1)
STRELCA: v 12. min. Zucca, v 33. min. Sabot iz enajstmetrovke.
SANGIORGINA: Mauro, Comandi, Battiston, Pantanali, Tomba, Morettin (od 45: min. Carpin), Pez, Canciani, De Biagio, Sabot, Anzolin.
VESNA: Bubnich, Basiacco, Sodo-maco, Penco, Fabio Candotti, Jerman, Bruno, Zucca, Ludwig, Pipan, Roberto Candotti (od 75. min. Somma).
SODNIK: Iseffi (S. Vito al Taglia-mento).
Vesna se.je z gostovanja vrnila z dragoceno točko, čeprav bi lahko odnesla še kaj več.
V začetnih minutah sta obe ekip; igrali pretežno na sredini igrišča s ciljem, da bi osvojili točko. Vesna je povedla v 12. min., ko je Ludwig podal žogo Zucci, le ta pa z desne strani napredoval proti kazenskemu prostoru, pri tem preigral enega na-
bertu Candottiju. Slednji je preigral še enega nasprotnika, nato pa izzval še vratarja, ta mu je šel naproti, Roberto Candotti pa je žogo ponovno podal Zucci, ki je zatresel nasprotno mrežo. Po res lepo izvedenim zadet ku se je Vesna nekoliko pomaknila v obrambo.
Igra se je nato osredotočila na sredini igrišča. To pa .je domačinom vlilo moči in poguma, da so lahko sprožili nekaj protinapadov. V enem od teh je prišlo tudi do zadetka: lepo podajo na sredino je izkoristil Pez, ki je žogo silovito poslal v vrata. Vesnin branilec pa se je žoge dotaknil z roko. Sodnik je upravičeno dosodil 11-metrovko, ki jo je zanesljivo izvedel Sabot.
Drugi polčas sc je začel z. lažjo premočjo Sangiorgine, ki se je že od vsega začetka podala v napad. Vesna se očitno ni hotela preveč po-
že zadovoljni s točko. Z večjo samozavestjo pa bi Križani lahko prav gotovo osvojili kaj več.
V kriških vrstah se je zelo dobro izkazal mladi in perspektivni Roberto Candotti. (Andrej)
totip
sprotnika in žogo podal mlademu Ro-1- '"“mikati v naprej, saj so bili Križani
1.	— 1.	Evita Broline	1
2.	Victoria S.	1
2.	— 1.	The Onion	1
2.	Newfi Hanover 1X2
3.	— L	Joli Quito	X
2. Bua *	1
4.	— 1:	American Gigo	2
2.	Rustego	2
5.	-1.	Kebir	X
2.	Ciombé	1
6.	— Neveljavna
KVOTE:
244 dobitnikov z 10 pravilnimi napovedmi bo prejelo po 2.950.000 lir
Sovodnje — Brazzanese 3:3
(1:2)
STRELCA za Sovodnje: Gomišček 2 in Kovic.
SOVODNJE: Rajko Petejan, Rudi Petejan, Kosič, Egon Petejan, Vida, Kovic, Florenin, Gomišček, Butkovič, Visintin, Paulin.
Sovodenjci so v nedeljo sklenili letošnje nastope v 3. amaterski ligi. Končali pa so prvenstvo s svojo najboljšo tekmo, le žal, da niso osvojili obe točki.
Sovodenjci so začeli napadalno in tudi v uvodnih minutah povedli z Gomiščkom, poleg tega so si tudi u-stvarili vrsto ugodnih priložnosti za zadetek, ki pa so jih za las zgrešili. Gostje so stanje izenačili iz enajstmetrovke, da bi nato celo povedli.
Sovodenjci pa so izid izenačili v uvodnih minutah drugega polčasa s Kovičem, medtem ko je nato Gomišček dosegel še tretji gol za domače nogometaše. Vse je kazalo, da bo zmaga ostala doma, ko so gostje rezultat zopet izenačili iz enajstmetrovke in to celo dve minuti po regularnem izteku tekme. (M.K.)
Mladost - Campanelle 1:2 (1:1)
STRELEC ZA MLADOST: v 20. minuti Ferletič
MLADOST: A. Gergolet, D. Fran-dolič, Pahor, Semolič, Nardon, Bu-ran, Ferfoljia, E. Gergolet, Ferletič, Kobal, Vižintin.
Kriza kraške ekipe se nadaljuje.
V	nedeljo so namreč Uraničevi varovanci doživeli poraz na domačih tleh proti ekipi, ki igra dober nogomet, nikakor pa ni nepremagljiva. Po igri sodeč bi bil neodločen izid verjetno bolj pravičen rezultat, saj so domačini ustvarili precej priložnosti za gol. Gostje pa so vsekakor igrali zelo pametno in odnesli ves izkupiček.
Igra je bila precej izenačena, čeprav so domačini poskušali več. Tako so zasluženo povedli že v 20. mi-nnuti, ko je Ferletič spretno izkoristil Vižintinov predlog. Gostje so z učinkovito igro ob koncu prvega polčasa izenačili.
V	drugem polčasu smo bili priča enakovredni igri. Obe ekipi sta brez pomislekov napadali, gostom pa je uspelo povesti, (zf)
Mariano — Juventina 2:1
JUVENTINA: Di Dionisio, Šturm, Caiazzo, Medeot, Trave, Costa, Russo, Vižintin (Marvin), Panico, Cingerli, Tavčar.
V	zadnjem srečanju letošnjega prvenstva (Juventina bo sicer konec meseca odigrala še zaostalo tekmo s Fossalonom) je ekipa iz Štandreža 'klonila v Marianu. Srečanje pa je potrdilo, da sta ekipi igrali brez vsake zagrizenosti in jasno je bilo, da gre* za srečanje med ekipama, ki jih lestvica več ne »zanima«.
Tako je občinstvo prisostvovalo dokaj poprečni, rekli bi »spomladanski igri«, ki se je razživela le ob koncu drugega polčasa, ko so domačini dosegli dva zadetka. Štandrežci so nato reagirali; dosegli gol in ustvarili nekaj izrednih priložnosti za izenačenje. Eno od teh je domači branilec zaustavil na gol črti.
•	ŠVED SUNDSTROM je osvojil mednarodni teniški turnir v Bariju.
V	finalu je namreč premagal Čilenca Rcbolleda s 7:6, 6:4.
•	ČEHOSLOVAK LENDL je v finau ekshibicijskega teniškega turnirja v Tokiu premagal Američana McEnroe-ja s 6:4, 3:6, 6:2.
#	DORELLA SVETOVNI PRVAK. Z
zmago na turnirju v Budimpešti je Italijan Andrea Dorella že osvojil naslov svetovnega prvaka v floretu.
#	PAOLETTA MAGONI je osvojila včerajšnji s’alom za FIS točke v Sauze D’Olxu.
1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 27. KOLA
Costalunga - Gradese	2:2
Pro Fiumicello - Torviscosa 2:0 Percoto - Ponziana	1:1
Sangiorgina - Vesna	1:1
Ronchi - Pieris	0:0
San Canzian - Isonzo Turriaco 2:0 Tisana - Muggesana	0:2
Palmanova - San Giovanni 0:0 LESTVICA
Pieris 38, San Giovanni 36, Ponziana 35, Pro Fiumicello in Muggesana 31, Gradese in Costalunga 30, Sangiorgina 29, Percoto 27, Vesna, Ronchi in Torviscosa 25, Palmanova in San Canzian 24, Tisana 14, Isonzo Turriaco 8.
PRIHODNJE KOLO (29. 4.) Muggesana - Pro Fiumicello, Ronchi - Ponziana, Gradese - Pieris, Percoto - Sangiorgina, Palmanova - Isonzo Turriaco, San Canzian - Tisana, Vesna - Costalunga, Torviscosa - San Giovanni.
2. AMATERSKA LIGA
s Skupina F IZIDI 27. KOLA	
Fortitudo - CGS	0:1
Opicina Supercaffè - Kras	1:2
Giarizzole - Zarja	1:0
Stock - Domio	2:2
CE Prisco - Opicina	2:3
Aurisina - Primorje	6:0
Libertas - Vcrmcgliano	0:1
Radio Sound - Zaule	1:1
LESTVICA	
Vcrmcgliano 36, Zaule 35,	Opicina
33, Radio Sound 31, Domio,	CGS in
Stock 29, Zarja 28, Aurisina	in Gia-
rizzolc 26, Fortitudo 25, CE Prisco in Libertas 23, Kras 22, Opicina Supercaffè 21, Primorje 12.
PRIHODNJE KOLO (29. 4.)
Primorje - Radio Sound, Stock -Kras, CGS - Domio, Opicina Super-caffè - Giarizzole, Libertas - Opicina, CE Prisco - Aurisina, Zarja -Fortitudo, Zaule - Vcrmcgliano.
3. AMATERSKA LIGA Skupina H IZIDI 26. KOLA	
Sovodnje - Brazzanese	3:3
San Lorenzo - Torriana	0:2
Piedimonte - Villessc	0:1
Jalmicco - Azzurra	1:0
Mariano - Juventina	2:1
Visco - Fossalon Počitek: Medea LESTVICA	1:1
Torriana in Viilesse 39, Azzurra 35, Brazzanese 33, Piedimonte 29, Mariano 28, Medea 22, Sovodnje 21, Jal-micco 19, San Lorenzo 17, Juventina 13, Visco 10, Fossalon 5.
Za določitev zmagovalca te skupine bosta Torriana in Viilesse odigrala dodatno tekmo. Juventina in San Lorenzo morata odigrati še zaostali tekmi s Fossalonom.
3. AMATERSKA	LIGA	
Skupina 1 IZIDI 24, KOLA		
Poggio - Union		2:1
Barbarians - Primorec		0:2
Romana - Gaja		0:0
Italcanticri - Fogliano		2:1
San Marco - Sagrado		0:0
Mladost - Campanelle		1:2
Počitek: Begliano		
LESTVICA
Poggio 35, Begliano 34, Italcantie-ri 28, Sagrado 25, San Marco, Primorec, Campanelle in Mladost 23, Fogliano 20, Gaja 16, Romana 11, U-nion 10, Barbarians 6.
PRIHODNJE KOLO (29. 4.)
Primorec - Mladost, Italcanticri -Barbarians, Gaja - San Marco, Poggio - Begliano, Union - Sagrado, Campanelle - Fogliano, počiva: Romana.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina L IZIDI 22. KOLA
Sant’Anna - Breg	2:3
Rabuiese - San Nazario	1:0
GMT - San Vito	1:1
Chiarbola - Lancieri	2:3
San Sergio - San Luigi FY 1:0 Roianesc - Olimpia	0:2
Počitek: Sant’Andrea
LESTVICA
San Sergio 35, Olimpia 31, San Luigi FC 25, Lancieri in Rabuiese 24, Sant’Andrea 22, San Vito 21, Roiane-se 19, Chiarbola in Breg 16, GMT 14, Sant’Anna 11, San Nazario 6.
PRIHODNJE KOLO (29. 4.)
Sant’Andrca - Roianesc, Olimpia -Chiarbola, Lancieri - San Sergio, San Luigi FY - GMT, San Vito Rabuiese, San Nazario - Sant’Anna, počiva: Breg.
PRIMORSKI DNEVNIK — 10. aprila 1981
šport □ 8tra* 11
V košarkarski A-l ligi
Bic si je zagotovil obstanek
Končalo se je zensko odbojkarsko prvenstvo C-l lige
Breg peti, Sloga šesta, Bor izpadel
Tržaški Bic bo tudi prihodnje leto nastopal v italijanski košarkarski A-l ligi. Z zmago proti Febalu in ob po razu Simmenthala si je kolo pred koncem zagotovil obstanek v družbi najboljših.
Bic — Fe bal 83:77 (35:37)
BIC: Tonut 19; Goti, Palombo 22, Lanza 13, Jones 23, Zarotti 4, Fabbricatore 2, Hardy, Bobicchio, Cende-relli.
FEB AL:	Antonelli 17, Ragazzi 4,
Sbarag i 9, Johnson 18, Fossati, Woods 6, Fuss 7, Cordella 8, Gelsomini 8, Motta.
San Benedetto — Granarolo 69:79 (45:48)
Zaradi vdora gledalcev na igrišče 29 sekund pred koncem tekme sta sodnika tekmo prekinila.
IZIDI 29. KOLA
Simmenthal - Peroni 78:81; Berloni -Latini 88:76; Bic - Febal 83:77; Star -Binova 85:97; San Benedetto - Granarolo 69:79 (prekinjeno); Honky - Jol lycolombani 73:70; Indesit - Scavolini 93:85; Bancoronrsa - Simac 87:91.
LESTVICA
Simac 48; Berloni 42; Granarolo 40; Jollycolombani in Peroni 34; Star 32; Bancoroma, Febal in Indesit 30, Honky 28; Scavolini in Bic 24; Simmenthal 20; Latini 18; San Benedetto in Binova 14 (rezultat tekme San Benedetto -Granarolo ni upoštevan).
A 2 LIGA
Videmski Gedeco je dosegel pomembno zmago proti vodečim Canti nam Riunitam in se uvrstil v play-off prvenstva, Dalipagič pa je s 44 koši še utrdil svoje vodstvo na lestvici najboljših strelcev.
IZIDI 29. KOLA
Rapident - Vicenzi 86:80; American Eagle - Marr 68:74; Lebole -Italcable 94:91; Gedeco - Riunite 84:68; Yoga - Benetton 75:64; Mangia-ebevi - Mister Day 93:87; Bartolini -Cottorella 89:90; B. Popolare Car-rera 82:85.
LESTVICA
Cantine Riunite 44; Gedeco 40, Marr in Yoga 36; Mister Day, Carrera in B arto ini 34; B. Popolare in Mangia-ebevi 30; Italcable 28; Benetton in Lebole 26; Cottorella 24; American Eagle 18; Vicenzi in Aapident 12.
Pripravil G. FURLANIČ
Odbojkarsko prvenstvo v. ženski C-l ligi je končano, naše tri šester-ke pa res niso požele kakšnega posebnega uspeha. Usoda Bora je bila dobro znana že pred zadnjo prvenstveno obveznostjo, saj se bo moral seliti v nižjo C-2 ligo. Tržačanke niso v 18 prvenstvenih nastopih niti enkrat zmagale, kar je prava katastrofa. Na dlani pa je, da z igralnim kadrom, ki je Bor zastopal v tej konkurenci, ni bilo mogoče doseči kaj več, čeprav je bil v prvem delu prvenstva kar dvakrat blizu delnega uspeha.
Tako Breg kot tudi Sloga sta si zagotovila obstanek v tej konkurenci že v prvem delu prvenstva in sta zadnjih deset tekem odigrala v skupini za napredovanje v višjo ligo. Po sobotni zmagi se je Breg premaknil s 6. na 5. mesto in ima na končni lestvici 4 točke, Sloga pa je nazadovala s 5. na 6. mesto in ima 2 točki manj kot Breg.
NA DIRKI PARIZ - ROUBAIX
Kelly v sprintu boljši od Rogiersa
ROUBAIX — Zmagovalec 82. izvedbe klasične kolesarske dirke od Pariza do Roubeixa je Irec Sean Kelly, ki je v sprintu premagal mladega Belgijca Rudyja Rogieraa, s katerim se je sam predstavil na ciljni ravnini. Najboljši izmed Italijanov je bil Zappi, ki pa se je uvrstil šele na 18. mesto, medtem ko Bontempi, eden izmed favoritov, ni starta! ker ga je zajela gripa. Tudi letošnjo izvedbo dirke so označevali številni padci in težavnost proge, ki je bila spolzka in nagubana.
VRSTNI RED
L Kel'y (Irska), ki je 265 km dolgo progo prevozil v 7.31’35” s poprečno hitrostjo 36 km na uro. 2. Rogiers (Bel.); 3. Bondue (Fr.) po 36”; 4. Van Der Velde (Niz.) po 4’33”; 5. Braun (ZRN); 6. Vanderbroucke (Bel.) po 616”. . .; 18. Zappi (It.) po 10”45.
Poletovke danes na startu
Poletove košarkarice bodo drevi opravile krstni nastop v prvenstvu prve divizije. Ob 19.30 bodo v telovadnici, v Ul. della Valle igrale proti moštvu John Under. Na sliki: skupina poletovk s trenerjem S. Tavčarjem
V košarkarskem promocijskem prvenstvu
Borovci zasluženo ugnali Stello Azzurro
Stella Azzurra - Bor Radenska 59:78 (32:38)
bor RADENSKA: Race 17 (3:7), Furlan 5 (3:5), Sosič 13 (1:3), Čok 10 (2:3), Zobec 6, Sancin, Corbatti 4 (2:2), Kneipp 21 (3:4), Korošec 2.
Z dobro igro predvsem v drugem Polčasu so borovci v nedeljo povsem zasluženo premagali v gosteh moštvo Stelle Azzurre.
Borovci, ki so vse srečanje igrali consko obrambo, so z nedeljskim nasprotnikom imeli nekaj težav le v prvem polčasu, pa čeprav so bdi vseskozi v vodstvu. Že v tem delu igre Pa bi si lahko priigrali veliko prednost, le ko bi bili pazljivejši v obrambi in točnejši v napadu.
Do odločilnega trenutka na tej tek-jni pa je po našem mnenju prišlo, ko je vstopil na igrišče Bruno Kneipp. Le ta je namreč z dobrim skokom Pod košema, s točnim metom od daleč in s prodori povsem onemogočil obrambo Stelle Azzurre.
Za uspeh pa so zaslužni tudi ostali pd proti konou tekme, se uveljavil Sosičevi varovanci in pohvaliti gre proti nasprotnikovemu »pressingu« in mladega Fabrizia Korošca, ki je vsto- tudi dosegel lep koš. (bi)
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
IZIDI 23. KOLA
Stella Azzurra - Bor Radenska 59:78
Libertas - Polet	92:60
Radiograf - Kontovel	93:79
Scoglietto - B ortolana	79:78
Lav. Porto - Casa del Frigo 83:93 CUS Trst - Don Bosco	71:76
Alabarda - Ferroviario	104:69
PRIHODNJE KOLO (14. in 15. 4.)
Kontovel - Stella Azzurra (14. 4. ob 17.30 na Kontovelu), Scoglietto - Bor Radenska (14. 4. ob 17.00 v Trstu, Ul. dello Scoglio), Barcolana - Polet (14. 4. ob 20.00 v Trstu, Ul. della Valle 3), Libertas - Alabarda, Ferroviario -CUS, Don Bosco - Lav. Porto, Casa del Frigo - Radiograf.
Don Bosco	LESTVICA 21 20 1			1888:1494	40
Alabarda	23	19	4	2126:1820	38
Barcolana	23	16	7	1749:1484	32
Libertas	23	15	8	1760:1649	30
Scoglietto	22	13	9	1769:1729	26
Radiograf	23	12	11	1766:1593	24
Bor Radenska 23		11	12	1774:1632	22
Casa del Fr.	23	10	13	1775:1851	20
Stella Azzur.	23	9	14	1643:1720	18
Ferroviario	23	9	14	1550:1716	18
CUS Trst	23	8	15	1565:1687	16
Kontovel	22	8	14	1506:1733	16
Lav. Porto	23	5	18	1652:1937	10
Polet .	23	4	19	1323:1508	8
(Don Bosco ima dve tekmi manj, Scoglietto in Kontovel pa eno tekmo manj).
Dober začetek naraščajnic
Y nedeljo je bilo v Gorici prvo letošnje deželno atletsko tekmovanje naraščajnic. Kljub temu. da smo še-na začetku sezone je bila udeležba številčna, bilo pa je tudi nekaj dobrih
rezultatov.
Slovansko zastopstvo je tokrat štelo Pet atletinj in sicer tri borovke in dve adrievki, od katerih je večina prvič nastopala v tej kategoriji. Najboljši tehnični rezultat tekmovanju sploh je dosegla adrievka Mirjam Gregori, ki Je v metu kopja z razdaljo 35,82 m že drugič letos izboljšala pokrajinski re-k°rd, hkrati pa izpolnila normo zu nastop na državnem prvenstvu.
Od ostalih bi omenili borovki Lidijo G lavino v višini in Veroniko Gerdol v daljini. V isti zvrsti je adrievka Sandra Roveri dosegla novo osebno znam-Ko- Torej obetaven začetek sezone.
v...	DOSEŽKI
■sina; 3. V. Gerdol (Bor Inferriata) 1.45 m; 4. L. G la vi na (Bor Inferriata ) 1,45 m.
Mjina: 3. V. Gerdol (Bor Inf ordata)
4,65 m; 5. S. Roveri Adria) 4,50 m;
7. H. Kalc (Bor Inferriata) 4,28 m. Kopje: 1. M. Gregori (Adria) 35,82 m. 100 m: 12. S. Roveri Adria) 14”L Disk: 5. M. Gregori (Adria) 20,32 m.
(F. R.)
Turnir med dvema ognjema
Tudi Kette v finalu
Z nastopom B skupine se je v soboto v Borovem športnem centru končal kvalifikacijski del turnirja v igri med dvema ognjema za letošnjo osnovnošolsko olimpiado. Odigrali so naslednje tri tekme: Kette — Milčinski 2:0, Ket te — Milje 2:0 in Milje — Milčinski 2:1. Končna lestvica B skupne: 1. Kette, 2. Milje, 3. Milčinski.
V finalnem delu turnirja bodo ekipe igrale tako: za 1. mesto: Župančič, Finžgar, Kette; za 4. mesto: Milje, Bazoviški junaki, Gregorič—Stepančič; za 7. mesto: Grbec, Ribičič, Širok in Milčinski.
Kotalkanje: pokrajinsko prvenstvo
Lep uspeh Poleta
Pri Jollyju se je v nedeljo končalo drugo letošnje pokrajinsko pr venstvo FH1P v kotalkanju. Tokrat so nastopili najmlajši kotalkarji -začetniki.
Nastopile so tudi 3 poletovke : Mi-chela Pro, Sara Micalessi in Jana Kocmač. Za krstni nastop jih lahko pohvalimo, saj se le za malenkost niso uvrstile vse tri na deželno pr venstvo. Le Micalessijevi podvig ni uspe! saj je zasedla deveto mesto. Najboljša poletovka je bila Mi-chela Pro, ki je zasedla šesto mesto, takoj za njo pa se je uvrstila Jana Kosmač. Vse tri kotalkarice je »vzgojila« in pripravila Morana Sossi.
KONČNA LESTVICA
L Romilda Giovannini (Jolly) 40,0; 2. Lisa Coccvar (PAT) 40,3; 3. Lucia Gorla (Jolly) 37,2; 6. Michela Pro (Polet) 34,3; 7. Jana Kosmač (Polet) 34,6; Sara Micalessi (Polet) 32,8 točke.
Na društveni lestvici je zasedel prvo mesto Jolly, Polet pa je bil peti.
Zadnje kolo je prineslo še bolj korenite spremembe na samem vrhu lestvice. Vodeča Torriana je izgubila (dokaj prepričljivo) sredi Gradišča in je zaradi slabšega količnika v setih nazadovala nič manj kot na 3. mesto. Zmagovalec tega srečanja Mizar Boschi iz Bologne je drugi in ima sedaj še možnost, da (v dodatnem tekmovanju) napreduje v višjo ligo. S prepričljivo zmago pa se je Volpe Fiesso pomaknil z 2. na 1. mesto končne lestvice in tako neposredno v B ligo.
V goriškem derbiju C-2 lige je bil Val spet boljši od Olympie Terpin. Medtem ko je v prvem srečanju Val slavil šele po petih nizih igre, je tokrat pospravil drugi par točk precej lažje, s 3:0.
Odbojkarice Kontovela Electronic Shop so se krčevito upirale še neporaženi Celini! kateri so odvzele 2 niza.
Od treh ekip, ki nastopajo v moški D ligi, se bosta morali na koncu iz lige posloviti dve — Kras in Jami je SOBEMA. V predzadnjem nastopu je Kras izgubil in tako pokopal vse upe (kraševci so morali žal na igrišče močno okrnjeni), Jameljci so sicer v soboto zmagali, a uspeh je samo prestižnega pomena. Bor JIK Banka je bil v srečanju z Intrepido že na pragu prepričljivega uspeha. Po vodstvu z 2:0 se je pričelo zatikati in točki sta splavali po vodi. Kljub spodrsljaju pa imajo borovci vse možnosti za nastop na kvalifikacijah za napredovanje v višjo C-2 ligo. Dovolj je, da v zadnjem kolu osvojijo niz.
Zastopnice Pierisa so še enkrat potrdile, da nimajo enakovrednega nasprotnika v skupini za napredovanje v C-2 ligo. To so na lastni koži že drugič spoznale mlade igralke Friul-exporta. V derbiju z OMA Olympie je Sloga potegnila krajši konec po pravi maratonski bitki. V skupini je boj za 3. mesto izredno ogorčen, saj so sedaj kar štirje kandidati za to stopničko. Za Olympio Bertolini pa ni več obstanka v D ligi.
ŽENSKA C-1 LIGA
Skupina za napredovanje
Izidi zadnjega kola
Torriana Gradišče - Mizar Boschi Bologna 0:3, Volpe Fiesso - Benassi Cento 3:0, Breg - Sloga 3:2.
Končna lestvica
Volpe Fiesso	10	8	2	26:9	16
Mizar Boschi BO	10	8	2	25:11	16
Torriana Gradišče	10	8	2	24:12	16
Benassi Cento	10	3	7	16:22	6
Breg Dolina	10	2	8	10:28	4
Sloga	10	1	9	10:29	2
Skupina za obstanek
Izida zadnjega kola Libertas Krmin - Virtus Taglio di Po 0:3, CUS Trst - Bor 3:1.
Končna lestvica
Taglio di Po	8	7	1	22:5	14
Ceramica Sant. IM	8	7	1	23:6	14
Libertas Krmin	8	4	4	14:13	8
CUS Trst	8	2	6	7:19	4
Bor Trst	8	0	8	1:24	0
MOŠKA C-2 LIGA
Skupina za napredovanje
Izidi 9. kola
Friuli Povoletto - Vivil 2:3, Val Štan-drež - Olympia Terpin 3:0, Il Sole Rangers - CUS Trst 3:0.
Lestvica
Vivil Vitla Vicentina 16, Il Sole Rangers Videm 14, Friuli Povoletto 10, CUS Trst 8, Val Štandrež 4, Olympia Terpin Gorica 2.
Prihodnje kolo (28. 4.)
Olympia Terpin - Friuli Povoletto, Vivil - Il Sole Rangers; CUS Trst -Val štandrež.
ŽENSKA C-2 LIGA
Skupina za napredovanje
Izidi 9. kola
Kontovel Electronic Shop - Celima 2:3, Libertas Gorica - Zugliano 3:2, Kennedy - Italcantieri Gorian 3:1.	.
Lestvica
Celinia Maniago 18, Kenedy Felet-to Umberto 14, Italcantieri Gorian Tržič 12, Libertas Gorica 6, Zugliano in Kontovel Electronic Shop 2.
Prihodnje kolo (28. 4.)
Zugliano - Kontovel Electronic Shop, Celinia - Kennedy, Italcantieri Gorian - Libertas Gorica.
MOŠKA D LIGA
Skupina za napredovanje Izidi 9. kola
VIS Trst - Duke Volley 80 3:0, Bor JIK Banka - Intrepida 2:3, Hotel S. Giusto - Libertas Gorica 3:1.
Lestvica
VIS Trst 18, Bor JIK Banka Trst 12, Intrepida Mariano 10, Libertas Go-
rica in Duke Volley 80 Trst 6, Hotel S. Giusto Trst 2.
Prihodnje kolo (28. in 29. 4.)
Intrepida - VIS, Duke Volley 80 -Hotel S. Giusto, Libertas Gorica - Bor JIK Banka.
Skupina za obstanek
Izidi 9. kola
Grall Torriana - Nuova Palavolo Trst 3:0, Corridoni - Pallavolo Gra-dež 3:0, Kras - Libertas Turjak 0:3.
Lestvica
Grall Torriana 14, Libertas Turjak in Corridoni 12, Kras 10, Pallavolo Gradež 6, Nuova Pallavolo Trst 0.
Prihodnje kolo (28. in 29. 4.)
Pallavolo Gradež Grall Torriana, Nuova Pallavolo Trst - Kras, Libertas Turjak - Corridoni.
Skupina za obstanek
(Videm - Pordenon)
Izida 9. Kola
Jami je SOBEMA - Volley Bali Krmin 3:2, CUS Videm - Pav Bordi-gnon 2:3.
Lestvica
Pav Bordignon Remanzacco 14, Mor-tegliano 10, CUS Videm 6, Jamlje SOBEMA 4, Volley Bali Krmin 2.
Prihodnje kolo (28. in 29. 4.)
Pav Bordignon - Jamlje SOBEMA, Mortegliano - CUS Videm.
ŽENSKA D LIGA
Skupina za napredovanje
OMA — Sloga	3:2
(15:8, 15:13, 7:15, 4:15, 15:7)
SLOGA: Adam, Kokorovec, Kovačič, Križmančič, Dmovšček, Milič, Sosič, Vidali.
Slogašice so tokrat po pravem maratonskem boju prepustile zmago in točki nasprotnicam. Tekma sama je imela v bistvu dvojno lice. V prvih dveh nizih so uspešno igrale domačinke, v tretjem in četrtem pa so svojo premoč uveljavile Slogašice. Zadnji in odločilni niz pa je osvojila OMA, ki je manj grešila in uspešne je zaključevala akcije. (Inka)
Izidi 9. kola
Friulexport - Pieris 1:3, OMA O-lympic - Sloga 3:2, Pallavolo Lucinico - Volley Club Tržič 0:3.
Lestvica
Pieris 18, Friulexport 14, Sloga, Volley Club Tržič in Palavolo Lucinico 6, OMA Olympie Trst 4.
Prihodnje kolo (28. 4.)
Sloga - Friulexport, Pieris - Pallavolo Lucinico, Volley Club Tržič -OMA Olympie.
Skupina za obstanek
(Videm - Pordenon)
Izidi 9. kola
Mortegliano - Olympia Bertolini Ge rica 3:1, Rivignano - Bancudine CUS Videm 1:3, Santamaria - Aquila (14. t.m.).
Lestvica
Ri vignano 14, Santamaria in Mortegliano 12, Aquila 8, Bancudine CUS Videm 6, Olympia Bertolini Gorica 0 (Santamaria in Aqui al sta igrala tekmo manj).
Prihodnje kolo (29. 4.)
Aquila - Mortegliano, Olympia Bertolini - Rivignano, Bancudine CUS Videm - Santamaria.
obvestila
ŠZ Jadran
obvešča, da bo ob priliki prvenstvene košarkarske tekme (15. 4.) Bc. Ca. Budrio - Jadran avtobusni izlet za navijače v Budrio. Cena je 10.000 lir.
Odhod avtobusa : z Opčin ob 6.00, s Proseka ob 6.15 in iz Nabrežine ob 6.30. Vpisovanje: v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v Baru Igor v Nabrežini.
Nogometni odsek ŠK Kras
poziva vse začetnike, rojene leta 1976 in starejše, ki bi radi igrali nogomet, naj se v četrtek, 12. aprila, ob 17. uri zglasijo ob robu nogometnega igrišča v Repnu, kjer bo na sporedu že prvi lažji trening. S seboj naj mladi nogometaši prinesejo telovadne copate in ostalo športno opremo. Za morebitna pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na telefonsko štev. 229389.
športna šola Trst
sporoča, da bo v soboto, 14. aprila, ob 18. uri sklepni plavalni nastop (»brevetto«) za tiste plavalce, ki so letos v raznih skupinah obiskovali plavalni tečaj na Alluri.
Datum plavalnega tekmovanja v okviru osnonošolske olimpiade, na katerem bodo lahko nastopili tudi tisti učenci, ki niso obiskovali letošnjega plavalnega tečaja Športne šole Trst, bomo objavili kasneje.
Naročnino: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zaseb mke mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za organizacij in podietia mesečno 250.00. letno 2.500,00
Poštni tekoči račun za ltoll|o
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11 nad. telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st , viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20% IVA 18 ' Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 - tel. 775-275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPJ.
TRST Ul Montecchi 6 PR 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L	A ZTT	IEÌTJiI ^lan 'ta,'*antke
in tiskaj Trst	IM Iti) ,ve,e časopismh
založnikov FIEG
10. aprila 1984
Ali je Baudet glavni člen mednarodnega terorizma ?
PARIZ — Francoski časopisi se še naprej vprašujejo, kdo je Jean Louis Baudet, skrivnostna oseba, ki so jo lanskega novembra aretirali v Frati ciji in ki naj bi bila po mnenju neka terih skesanih teroristov povezovalni člen med rdečimi brigadisti in francoskimi teroristi. Kdo je torej v resnici človek, o katerem je v soboto »France Soir« zapisal, da je ključna oseba mednarodnega terorizma.
Francoski vplivni dnevnik je včeraj spet obravnaval to vprašanje in kaže, da se strinja s tezo, po kateri naj bi bil Baudet »infiltriranec«. Res je, pripominja časopis, da je Baudet ključna osebnost v povezovanju rde-
čih brigadistov s francoskimi teroristi. Ampak, je čisto res, da je bil ta človek terorist? Vprašanje je seveda na mestu, kajti sam Baudet je priznal, da ga je francoska vlada poslala na delo, da se infiltrira v terori stično gibanje.
Zaradi tega, piše dnevnik, je razumljivo, da visoki francoski funkcionarji niso bili navdušeni ob aretaciji Baudeta. In tako bi se dalo razložiti tudi odpust glavnega šefa »eri minelle«, ki je Baudeta ukazal aretirati. Skratka, »primer Baudet« raz burja Francijo in edini, ki se veseli svojega položaja je najbrž Baudet sam, ki je sedaj na varnem v fran coskih zaporih.
Zaradi avtomobila ubili svojega očeta
PARIZ — Dva brata (sedemnajst in enaindvajset let) ter štirinajstletna sestra so »najeli« prijatelja, da jim ubije očeta. Razlog: večja svoboda (npr.: da bi lahko večkrat uporabljali očetov avto).
Dogodek se je pripetil v vasi Te-merville, žrtev pa je bil 50-letni delavec Roger Lepotevin, ki pa doma »ni imel nobene avtoritete«. Žena ga je zapustila januarja letos, starejši sin Philippe Pa je brez dovoljenja pripeljal v hišo 19-letnega prijatelja Sergeja, kateremu so tudi naročili, naj ubije očeta. In res, ta je streljal na moža in ga ubil, ko je le ta spal. Nato so truplo odnesli v gozd in ga skušali zažgati.
»Vdani sinovi« so šli nato na policijo in dejali, da je oče izginil, policisti pa jim niso verjeli in jih prisilili, da po dolgem zasliševanju priznajo
Položaj žensk v obeh Jemenih je različen
ADEN — Najbrž na nobenih ulicah kakega arabskega mesta ni tako malo žensk kot v glavnem jemenskem mestu Sani. A tudi če se katera prikaže, je nemogoče, da bi jo človek »prav« videl, kajti pokrite in ovite so z dolgimi temnimi tančicami. Pa tudi ta redka priložnost se človeku ponudi samo do takrat, dokler je sonce visoko na nebu. S prvim mrakom žensk ni več na spregled. V kratkem: moški je tu absoluten gospo dar, kajti »Alah je dal eni osebi oziroma spolu absolutno prednost pred drugim«, in koran je edini zakon, ki uravnava zakonsko življenje.
Ko pa iz Sane pridete v Aden, glavno mesto DR Jernena, se slika popolnoma spremeni. Kot da ne bi šlo za državo z ustim narodom, ki živi tudi v Arabski republiki Jemen: mlade in simpatične Jemenke so povsod prisotne, čeprav imajo tudi tu lica deloma pokrita.
To skrivnost se da razkriti s tem, da so v Demokratični republiki Jemen sprejeli nov zakon, ki uravnava življenje in odnose med spoloma, čeprav je pot do prave emancipacije žensk še dolga.
Prodajalke in krila
LONDON — Neki 16-letni prodajalki, uslužbenki v enem izmed velikih marketov verige »Woolworth«, je uspelo vsiliti ravnateljstvu podjetja, da ji prizna pravico, da ne kaže svojih nog klientom. Akcija Shapar Chowduri, emigrantke iz Bangladeša, je tako prisilila podjetje, da »popravi« svoj notranji pravilnik, ki je zahteval, da 40 tisoč prodajalk v delovnem času nosi krilo.
Vse se je začelo tistega dne, ko je Shapar, ki je muslimanske vere, prišla v službo oblečena v hlače in jo je direktor trgovine zaradi tega poslal domov. Deklica je seveda odgovorila, da ji njena kultura ne do vol ju je, da bi imela odkrite noge, a ravnatelj ji je zabrusil, da jo bo odpustil. Zato se je Shapar obrnila na »komisijo za rasno enakopravnost«, ki je dekletu dala prav.
SYDNEY — V državi Zahodne Avstralije je bil v nedeljo referendum, na katerem so državljani odločali o sprejetju poletne ure. Kar 54 odstotkov prebivalstva se je izreklo proti temu ukrepu, tako da bodo imeli še naprej »staro uro«. S tem pa se bo časovna razlika med Perthom in Syidneyem še povečala. Ko bo v glavnem mestu na primer ura 10, bo v Perthu 13.
Kitajski porcelan
V Stockholmu so imeli v zadnjih dneh na dražbi tudi tri dragocene porcelanaste kitajske izdelke iz 15. stoletja. Zanje je neznani kupec odštel kar 140 tisoč dolarjev	(Telefoto AP)
Staro sabinsko mesto
V bližini Rima nadaljujejo z deli, da bi izkopali najstarejše sabinsko mesto, ki so ga doslej odkrili	(Telefoto AP)
Skupna korejska olimpijska ekipa vprašljiva
SEUL — Severnokorejska delegacija je včeraj zjutraj zapustila dvorano, kjer so potekala pogajanja o tem, kako sestaviti skupno ekipo obeh Korej, ki bi jo poslali na olimpiade v Los Angeles. Delegacija, ki jo je vodil podpredsednik severnokorejskega olimpijskega odbora Pak Mu Song, je zapustila srečanje v trenutku (sestanek je tekel na nevtralnem področju med o-berna Korejama v Panmunjomu), ko so Južni Korejci zahtevali, naj se severna soseda uradno opraviči zaradi atentata v Rangoonu, ki je stal življenje štirim ministrom in 13 funkcionarjem Južne Koreje.
Včerajšnje srečanje je bilo prvo neposredno srečanje med obema državama, od avgusta 1980, ko so razpravljali o predlogu za srečanje na vrhu med obema državama, ki sta ločeni od leta 1948. Včeraj je vodja južnokorejske delegacije Kirn Chong Kyu predlagal, naj bi bile selekcije za izbor športnikov izmenoma v Seulu in Pyongyangu ter naglasil, da bi bilo pametno zgraditi športne objekte za pripravo selekcije na nev-
tralnem področju. Tudi na zastavi naj bi pod petimi olimpijskimi krogi pisalo »Kareja«, medtem ko bi za himno izbrali neko staro korejsko ljudsko pesem.
Predlog za skupno olimpijsko ekipo je padel 30. marca na pobudo Severne Koreje. Predlog so ugodno sprejeli tudi V Seulu in se domenili za včerajšnje srečanje. To pa ni prvič, da tečejo stiki za sestavo enotne športne selekcije, saj so taka srečanja potrdili tudi v sporazumu, ki sta ga državi podpisali leta 1962. Vsa srečanja doslej pa so se zajezila ob proceduralnih zaprekah, kot so ime ekipe, zastava in himna.
Včerajšnje srečanje je trajalo samo dve uri in pol, ko je vodja severnokorejske delegacije obtožil južno-korejsko, da politizira športna vprašanja. A že sam začetek srečanja je potekal v napetem vzdušju in predstavnika obeh delegacij sta istočasno prebrala svoji izjavi. Ob koncu niso določili datuma za morebitno po novno srečanje.
Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Muriella
(40.)
Če se je kakSna Četa vladne konjenice, enaìla kje v BLIŽINI, SO 31 MURIETTINI LJUDJE VEDNO UŠLI IN PRI TEM VEČINO PLENA ZMERAJ ODNESLI V SVOJE SKRIVALIŠČE,,.
MNOGOKRAT SO MANJŠE ODREDE VOJSKE POČAKALI v ZASEDI... BILI so NEPREMAGLJIVI ..
Presenetljiva ugotovitev ankete
Avstralski »najstniki« pogojujejo nakupe blaga
SYDNEY — Avstralski »najstniki« predstavljajo »skrito potrošniško velesilo«, katere potencial tamkajšnja trgovina sploh ne izkorišča. »Najstniki« ne pogojujejo samo nakupov, v katere so neposredno zainteresirani, temveč je njihova beseda odločujoča celo ob nakupih kot so družinski avtomobil in celo izbira banke, v kateri starši prosijo za posojilo pri gradnji hiše. Oni od ločajo, ko je treba spremeniti stanovanjsko opremo, ali pa odpotovati na dopust.
Do teh zaključkov je prišla priznana avstralska organizacija za proučevanje javnega mnenja »Harisson Communication« na podlagi širokopotezne ankete, ki je pod drobnogledom proučila na tisoče sydneyskih gospodinjstev. Strokovnjaki te organizacije obenem ugotavljajo, da je večina reklamnih naporov usmerjena v prepričevanje gospodinj, ki imajo navsezadnje še najmanjšo besedo pri odločanju.
Samo sydneyski dijaki in študentje od dvanajstega do sedemnajstega leta starosti letno »usmerjajo« milijarde avstralskih dolarjev v najrazličnejše nakupe. V največjem mestu Avstralije odločajo kar za BO odstotkov vseh na kupov, ki niso tekoči, temveč so enkratne investicije. Vrednost takih nakupov znaša po približni oceni kar 27 milijonov dolarjev. »Najstniki« pa pogojujejo tudi vsakdanje, tekoče posle in nakupe, saj je od njih odvisno, kakšno pecivo in kruh bodo kupovale matere.
Kot rečeno, je odločitev »najstnikov« nadvse upoštevana tudi pri večjih nakupih. Njihovo mnenje je odločujoče pri nakupu 17 od sto osebnih avtomo bitov. 37 odstotkov staršev se odloči za čas in trajanje dopustov glede na mnenja svojih »najstnikov«, kar 41 odstotkov, ko je treba kupovati novo po hištvo in to ne samo za sobe otrok, temveč za vso družino.
Med drugim pa avstralski »najstniki« razpolagajo kar s čednimi »žepninami«, ki letno znašajo v povprečju kar 900 dolarjev, kar pomeni, da razpolagajo samo sydneyski dijaki in študentje z ogromno vsoto pol milijarde dolarjev.