Leto LXVIf Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 PoSfnln« pfataM r »olovfnl. i Ljubljani, v lorek", Bne 26. seplemfira 1939 Stev. 220 i ■VLT Telefoni uredništva la uprave: 40-01, 40-02, 40^)3, 40-04, 40-03 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cena 2 din Čekovni račun: Ljubljana itevilka 10.650 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6. Zaveden narod Iz strašne negotovosti, tako piše švicarski profesor Guggenbiihl v članku, ki je vreden vsega vpoštevanja, smo dospeli do še bolj strašno gotovosti. Izbruhnila je vojska, ki ni prišla naglo in presenečujoče, kakor pred petindvajsetimi leti, ampak počasi po dolgem vrenju prenapetega kotla, ki je zdaj počil. Zdaj vlada oborožena pest in Evropa bo na posledicah te vojske, naj traja več let ali manj, trpela desetletja in desetletja in mir bo prinesel kvečjemu oiniljenje, nikakor pa ne konca zmede, pomanjkanja in rušečili čustev ter nagonov. Tako imenovana visoka politika ni še nikoli padla tako globoko, kakor v našem času. Za megleno steno svetovnih nazorov se izdiv-juje divja oblastihlepnost, ki jo imenujemo imperializem, kateremu' je najgrše sredstvo enako vredno za končni namen. Ker v mednarodnem svetu še vedno velja nekaj bon-tona, to je vljudnosti, govorijo o »pravici«, mislijo pa samo na razširjenje svoje oblasti. Saj je malokdo tako pošten, kakor stari maršal Mollke, ki je dejal, da je moč idealna dobrina, zaradi katere ni treba, da bi nas pekla vest... Oswald Spengler je pred 20 leti napovedal konec zapada. Kar je on videl samo v duhu, to mi, kakor se bojim, doživljamo v resnici. Zdi se, da je na pohodu brezčloveč-nost, ki je nekoč bila doma v Aziji. Ogromni izgubi na človeških življenjih bo odgovarjala ogromna izguba na krščanski človečnosti. . , ^ ~ ) b "t , * , Anglija odklanja Mussolinijev Pf^rdlO^I Star': „Za mirovna pogajanja je še prezgodaj - -; v.-"*- Rim, 25. septembra. AA. Štefani: Iz Londona poročajo: Sporočilo, ki ga je informacijsko ministrstvo objavilo kot odgovor na Mussolinijev govor, pravi med drugim, da britanski krogi razumejo in cenijo iskrenost Mussolinijevih besed, in predsednik britanske vlade je že izrekel priznanje vsemu, kar je Mussolini skušal storiti, preden je nastala vojna, da se spor miroljubno uredi. Toda sklep Velike Britanije in britanskega naroda o napovedi vojne je bil dejansko zadnja posledica neposrednega napada na Poljsko. Napad na Poljsko pa ni bil po pojmovanju britanskega naroda nič drugega kakor nov primer kršitve mednarodnih zakonov in njen glavni in temeljni cilj je, kakor je pretekli teden izjavil Chamberlain v parlamentu, da se ta kršitev popravi. Sporočilo pravi na koncu: Naj bodo posledice sovjetske intervencije na Poljskem kakršne koli, ta cilj britanske politike ostane nespremenjen in Velika Britanija je neomajno odločena ta cilj doseči. London, 25. septembra, c. Londonski listi še danes obširno pišejo o zadnjem Mussolinijevem govoru. Tako piše danes glasilo delavske stranke »Daily Herald«, da Anglija nikdar ne bo mogla sprejeti uničenja Poljske kot gotovo dejstvo. Č« bi Anglija sedaj pristala na mirovna pogajanja, tedaj bi čez nekaj mesecev zopet imeli novo vojno, ki bi slonela na napadu na kakšen drug narod. Še manj pa more Anglije misliti na mir sedaj, ko iz Varšave prihajajo stalno nove vesti o junaški borbi tega me6ta, »Ncw Chronicle« piše, da je bilo pričakovati Mussolinijev govor in čisto naravno je, da je predlagal mirovna pogajanja. Toda Mufsolinijevi predsob so za Anglijo nesprejemljivi. Res je, « propadom Poljske jc bil ustvarjen nov položaj. Toda za Anglijo veljajo besede, ki jih je izrekel predsednik vlade Chamberlain, da se bo Anglija borila do popolne zmage in odstranitve režima, ki sedaj vlada v Nemčiji. Veliki popoldnevnik »Star« piše, da Angleži dobro razumejo Mtissolinija, ki želi, da bi se ustavila vojna. Toda sedaj je lo že prepozno, pogajanja za mir pa bi bila še prezgodnja. Berlin, 24. septembra. AA. DNB poroča iz Rima: Včerajšnji Mussolinijev govor je predmet živahnih komentarjev italijanskega tiska, ki obenem podčrtava cnodušno odobravanje, ki ga je ta govor imel v Nemčiji. Listi posebno poudarjajo Mussolinijeve miroljubne težnje. »Messaggc-ro« pravi, da bi bilo nesmiselno dalje voditi vojno, katera je na Poljskem stvarno končana. »Gior-nalc d'Italia« naglaša, da Mussolini v svojem včerajšnjem govoru ni samo označil nacionalne in mednarodne pozicije Italije, temveč, da je tudi vlade in narode v Evropi, posebno tiste, ki so v vojni, prisilil k razmišljanju. Ni še prepozno, pravi list. In odgovorne osebnosti bi morale razmišljati o poslcdicah dolgotrajne vojne, ki bi zahtevale ne << samo neštevilne žrtve, temveč bi spravila v nevarnost tudi vse kulturne pridobitve. Kar se tiče Italije, sc ona zaveda, da je V6e storila, da prepreči vojno. Berlin, 24. septembra. AA. DNB: »Volkischer Bcobachter« komentira včerajšnji Mussolinijev govor in piše: Mussolini jc imel dva težka razloga, da je prekinil svoj molk, dasi še ni izrekel odločilne besede Italije Mussolini (e hotel predvsem, da v italijanskem narodu, ki razumljivo z veliko pozornostjo opaža dogodke po svetu, okrepi občutek, da fašistično cesarstvo ni izključilo samega sebe iz toka dogodkov, temveč da pazljivo in pripravljeno na delo čaka na svoj čas. Ta čas je lahko ča6 miru, če bi ludi zapadne sile sprejele besede, ki jih je Mussolini nanje naslovil. Mussolini je omenjal popoln nesmisel, da bi se poskušala vzpostaviti poljska država, kakršna je bila ustanovljena v Vcrsaillesu, ker je to državo obsodila zgodovina in dinamizem narodov. Še več. Mussolini je šel dalje in očital državnikom v Londonu in Parizu na nedvoumen način pred vsem svetom, da igrajo dvolično vlogo, ko na eni strani jokajo, da so nemške čete stopile na Poljsko, na drugi strani pa sploh ne reagirajo na intervencijo sovjetske Rusije na Poljskem. Včerajšnji Mussolinijev govor je nov dokaz, da fašistična Italija nadaljuje svojo pot enako hladnokrvno in polna energije, kakor je šla po istem polu v teku zadnjih štirih let v najtežjih prilikah. Za nas velja v tej peklenski vihri, da jo moramo s krepkimi živci vzdržati. Ne smemo pustiti, da bi naša pamet kapitulirala. Ne-vtralci morajo obvladati svoja čustva ter ohraniti svojo duhovno neodvisnost, če hočejo uspešno braniti svojo politično samostojnost. Najprej moramo vedeti, da po starem pregovoru med najkrajšo vojno lažejo bolj nego v najdaljšem miru. Vojskujoče se države se poleg orožja poslužujejo v prvi vrsti laži, s katerimi hočejo vplivati na tiste, na katero računajo. Moramo se oborožiti, da se nas ne bo upal nihče napasti, obenem pa se moramo oborožiti proti laži s svojim zdravim razumom, ki ve ločiti črno od belega. Narod se mora v takih časih odlikovati po resnobi, miru in zaupanju samega vase. Nevtralni do mozga, se moramo držati svojega starega načela, da se ne vmešujemo v tuje vojske, ker hočemo živeti z vsemi svojimi sosedi v miru, vsakega pa smatramo in sprejmemo kot sovražnika, ki bi hotel kršiti mir z nami. Bodočih dogodkov moramo kljub svoji skrbi za usodo Evrope čakati mirno, pogumno in dostojanstveno, kakor se spodobi resnično zrelemu kulturnemu narodu. Ljudstvo in armada — tako nadaljuje švicarski profesor — zahteva poštenega gospodarstva v celi deželi. Gotovo se bodo pojavili konjunkturisti, kakor v minuli svetovni vojni in bodo poizkušali izvleči dobiček iz splošne stiske. Toda demokracja mora vsakega, ki veriži, prijeti enako neusmiljeno za vrat, kakor bi ga prijela najhujša diktatura. Ljudstvo si ne nalaga žrtev in armada ne straži meje, da bi dežela postala paradiž za vojne dobičkarje. Sodobna stiska — tako končuje svoj članek švicarski rodoljub — je huda in utegne naraščati. Toda nikakor ni nepremaglj\>a. Duhovnim, moralnim, političnim in vojaškim ter gospodarskim potrebam je doraslo seveda samo ljudstvo, ki se ne zaveda samo svojih pravic, ampak je tudi pripravljeno izpolniti dolžnosti, ki jih ima do samega sebe. Ce kdaj, moramo vedeti danes, da ni mogoče nobene stiske premagati s tarnanjem in zabavljanjem. Ne nejevolja, ampak pogum je prva zapoved našega časa. Kaj misli Turčija doseči v Moskvi: varnost Balkana pred kakšnim tujim posegom London, 25. septembra, c. V zadnjih dneh se zanimanje angleških i>olitičnih krosov zelo obrača posebno na vzhod Evrope in še bolj na to. kaj se godi na Balkanu. Prvi velik sunek v to smer je bil umor predsednika romunske vlade Cali-nesca. Vse je postalo |K>zorno še bolj kot pa sicer, ker je bilo jasno, da se sedaj v tcin delu Evrope začenjajo vrstiti dogodki, ki postajajo, če že ne svetovne važnosti, pa vsaj odločilni za vso Evropo. Najbolj pa se te dni obrača zanimanje na lo, kaj bo storila Turčija. Turški zunanji minister Saradzoglu je že v Moskvi: poleti pa je Turčija z Anglijo in Francijo sklenila zavezniške pogodbe. V prvi vrsti mislijo v Londonu, da turški zunanji minister v Moskvi nc ho pozabil omeniti, da hoče Turčija ostati zvesta vsem obvezam, ki jih je z balkanskim sporazumom prevzela do ostalih balkanskih držav. Od tega stališča pa je samo en korak naprej dn tega, da ho Turčija izjavila sovjetom, da hoče ostati zvesta svojim obvezam, ki jih ima v vzhod-dnem delu Sredozemskega morja. Zato bo po angleškem mnenju turški zunanji minister sovjetsko vlado opozoril, da so te njene obveze take, da Turčija ne bi mogla odobriti takih sprememb v Srednji Evropi in na Balkanu, ki bi bile proti turškim koristim in obvezam. Ker je sedaj sovjetska Rusija prišla v Srednjo Evropo, 1m> turški zunanji minister pač še podrobneje pojasnil turško stališče v tem delu sveta. Moskva, 25. septembra, c. Danes so sc v Moskvi razširile vesti, da se bo obisk turškega zunanjega ministra zaključil s tem. da ho Nemčija pn posredovanju sovjetske vlade izjavila in zagotovila turško vlado, da nemška ekspanzija nima namena prodirati na Balkan. Pariz, 25. septembra, c. »Ordre?- objavlja danes članek Pertinaxa, ki piše, da je turški zunanji minister Saradzoglu odpotoval v Moskvo v popolnem sporazumu z angleško in Irancosko vlado. Anglija in Francija zahtevata od Sovjetov pojasnila London, 25. septembra, c. Zunanji minister lord ltalifax je povabil k sebi sovjetskega veleposlanika v Londonu Majskega in se z njim raz-govarjal nad eno uro. V Londonu menijo, da je bil ta sestanek čisto na mestu. Sovjetski poseg na poljsko ozemlje je presenetil vso Evropo in vsa svetovna politična središča. Znano je celo to, da niti nemška vlada ni pričakovala, da bodo boljševiki tako hitro poslali svoje čete na Poljsko. Zato je pač čisto na mestu, da se angleški zunanji minister pouči o stališču sovjetske vlade. Boljševiški veleposlanik Majski je obljubil Ha-lifaxu, da bo takoj zahteval iz Moskve pojasnila na vprašanja, ki mu jih je zastavil lord Halifax. Takoj, ko jih bo dobil, bo prišel v zunanje ministrstvo. Pariz, 25. septembra, c. Danes je državni pod-tajnik v zunanjem ministrstvu Champctier de Ri-hes sprejel sovjetskega veleposlanika v Parizu Suriča. Sestanek je v zvezi s sestankom lorda Halifaxa in Majskega v Londonu in pojasnjuje znova, da postopata francoska vlada in Anglija čisto enolno in da želita obe do Sovjetske Rusije zavzeti isto stališče. Moskva, 25 .septembra, c. Izvedelo se je, da je odpravnik poslov francoskega veleposlaništva v Moskvi Pavart zaprosil predsednika sveta ljudskih komisarjev in komisarja za zunanje zadeve, za sestanek. Odpravnik poslov francoskega veleposlaništva bo izročil Molotovu noto francoske vla- de. V tej noti vprašuje francoska vlada sovjetsko vlado, kakšen jo cilj nastopanja holjseviških čet na Poljskem. Zastopniki nevtralnega tiska so se obrnili na angleško veleposlaništvo z vprašanjem, če je angleška vlada tudi zahtevala po diplomatski poti kakšna pojasnila v Moskvi. Pomorska bitka v norveških vodah Oslo, 25. sept. c. Z norveške obale prihajaj« vesti o veliki pomorski bitki, ki traja že od jutra pri otočju Agroa blizu fjorda Bergen. Strašno bobnenje topov se sliši z morsko gladine in samo za hip je bilo opaziti na obzorju obrise sedem velikih vojnih ladij. Bobnenje topov na morju I* tako močno, da se v Bergenu tresejo vse hiše. Nihče ne ve, kaj se godi zunaj na oceanu. Ve8 ladij je v strahu pribeialo v bergensk' Ijoril, med temi tudi več nemških vlačilcev. Francoska letala napadla Friedrichshafen London, 25. septembra, c. Na Friedrichshafen so francoski bombniki snoči izvedli tri napade. Napadli so to mesto letalske industrije ob Boden-skem jezeru trikrat od 21. do 23. ure. Vsa nemška letalska industrija je sedaj v tem mestu in pred kratkim se je tja premestila tudi Junker-sova letalska tovarna. Nemci so z velikimi zublji svetlobe obsipavali francoske bombnike, ki pa so skoraj dve uri krožili nad ali pa blizu mesta. S švicarske obale Bodenskega jezera, ki je dolgo 10 km, so lepo opazovali to letalsko bitko. Francoski bombniki so vrgli na tovarno nad 30 bomb in opaziti je bilo, da so bile eksplozije strašne. Na zapadu pričakujejo nemške ofenzive Pariz, 25. sept. AA. Havas. Po zatišju, ki je trajalo ves teden, je prišlo na zapadnem bojišču v zadnjih dveh dneh do žive aktivnosti na nemški strani. Francoske čete so podvzele včeraj proti-ofenzivo na nemške položaje. Francoski vojaki so odložili orodje, s katerim so utrjevali zavzete po- Nemci hudo bombardirajo Varšavo Berlin. 24. sept. AA. »Deutscher Dienstc piše, da proboj, ki so ga izvršile nemške čete med Varšavo in Modlinoin, dokazuje, da je Varšava popolnoma obkoljena. Trdnjava Modlin, ki se nahaja na Visli blizu ustja reke Narev, je bila zgrajena leta 1807. Trdnjavo jo zgradil Napoleon, da s tem zaščiti glavno mesto Poljske. Od tedaj je Modlin vedno delil usodo Varšave. Leta 1915 je bila trdnjava Modlin zavzeta 15 dni po padcu Varšave, to je 20. avgusta 1015. S tem, da so nemške čete prekinile zvezo med obema mestoma, se nahaja v položaju, da IkkIo lahko izvršile zadnji napad na Varšavo. Pariz. 24. sept. AA. Havas. Poveljstvo varšavske obrambe je po radiu sporočilo 24. septembra naslednje: Nemci so danes posebno ljuto bombardirali središče Varšave. Več kot tisoč civilnih prebivalcev je padlo. Težka artilerija je bombardirala prestolnico na raznih točkah. Porušeno je veliko število poslopij in je nastalo mnogo požarov. Glavno škodo je bombardiranje povzročilo hotelu Bri-stol, dočim nekatera poslopja gorijo. Danes so bile porušene 4 cerkve in i! bolnišnice, polne ranjencev. Na sektorju Varšave so Nemci izvršili brez uspeha na desni obali reke Visle napad. V okolici Modlina se še dalje vršijo ogorčeni boji. Obramba Varšave in Modlina se nadaljuje. Varšava. 25. eept. b. Dopisnik »Exchange To-legrapha« poroča iz Varšave: Ves včerajšnji dan so Nemci obsipali Varšavo s strahovitim *opni-skim ognjem, ki so ga podprli še bombniki. Iz tega oklepajo, da se je nemško vojno poveljstvo odločilo, da končno stre odpor braniteljev Varšave. število mrtvih je ogromno, prav tako pa je tudi izredno veliko ranjencev. Navzlic temu pa je morala poljskih vojakov in civilnega pr»J»ivalstva se vedno visoka, ker še vedno upajo na pomoč Anglije in Franci!" Berlin, 25. sept. A A. Uradni nemški poročevalski urad poroča: Iz Revala poročajo: Več Estončanov, ki so skupaj z več kot tisoč drugimi ljudmi zapustili Varšavo, se je včeraj preko Berlina vrnilo na Estonsko. V razgovoru s poročevalci listov so izjavili, v kako težkem položaju žive VaršavČani. Povedali so, da morajo po ure in ure stati pred trgovinami v vrstah, dolgih po cel kilometer. Presnega masla in govedine sploh ni. Prebivalstvo se hrani s konjskim mesom. Tudi krompirja primanjkuje. V restavracijah se dobi samo juha. Vsi estonski državljani, ki so se vrnili iz Varšave, izjavljajo, da so bili napadi nemškega letalstva omejeni na vojaške rilje in da je bilo med civilnim prebivalstvom sorazmerno malo žrtev. V vseh varšavskih ulicah so postavljene barikade. Ko so odhajali iz Varšave, so opazili v nekaterih okrajih hiše, ki so bilo zelo utrjene. ložaje ter so ponovno vzeli v roke puške in ročne granate. Francoske predstraže so se zopet podale na »mrtvo ozemlje«, ki leži med obema utrjenima črtama. Predvsem je imel ta pokret francoskih čet namen ugotoviti položaje soviažnika. Ta napredovanja niso bila izvršena samo tam, kjer je bila aktivnost Nemcev v zadnjih dneh največja, to je v pokrajini vzhodno od Saare in južno od ZweihrUckna ter ob Malih Vogezih, temveč tudi na številnih drugih oddelkih bojišča, kjer se Nemci do zdaj niso posebno aktivno udejstvovali. Vse to je imelo za cilj ugotoviti uspešnost nemških utrdb, kjer se vodijo borbe in kjer so dobili Nemci ojačenja. Nepričakovana aktivnost Nemcev v zadnjih dveh dneh je zbudila posebno pozornost francoskega vrhovnega poveljništva. Obstoja vprašanje, ali želi sovražnik s tem izvesti navadne demonstracije v zvezi s Hitlerjevo prisotnostjo na bojišču ali pa je to znak, da Nemri pripravljajo operacije večjega obsega, to jo napad na francosko četo, ki se nahajajo prod utrjeno Črto. Na ta način naj bi Nemci zopet zasedli ozemlje, ki so ga v zadnjem času izgubili, to je. ozemlje mod Siegfriodovo črto in francosko mejo. Nemško Čete bi imele zelo težko nalogo. Betonsko utrdbe so bile razširjeno ter predstavljajo dragoceno podporo za operacijo proti nemški pehoti. V toku zadnjih dni so bilo zgrajeno številno poljske ulrd-bo ter postavljeni številni plotovi žičnih ovir. Gozdovi lajšajo koncentracijo francoskih čet, ki se (Nadaljevanje na 2. strani). 0 komunistični propagandi I.ist Mladi borci prinaša v zadnji številki tudi članek, kjer z ozirom nu agitacijo akademskih marksistov pri nas, ki so izdali za mlade študente svoje »Probleme slovenske mladino« navaja te-le značilnosti: Koncem laškega letnika smo poročali, da je dal komunistični »Proleter« jugoslovanskim marksistom navodilo, tla se je treba lotiti predvsem kmečkega ljudstva, kjer komunizem še nima nobeue opore. »Problemi« se te naloge točno zavedajo in v vseh pregledih o socialni strukturi govore o delavcih in kmetih. Navajajo jih vedno v procentih kot en sloj, menda zato, da bi nastal videz, kakor da imajo oboji tudi enako prepričanje in staliSče nasproti komunizmu. Najlepše nam pokažejo »Problemi-, da akademska levica dela točno po navodilih »Proletera«, oziroma tistih, ki take liste izdajajo, ko naznanijo ustanovitev novega akademskega agrarnega kluba »Zemlja«. Ta klub naj nadomesti klub »Njivo«. ^Njiva^ pa je bila pred dvema letoma zaradi komunizma razpu-ščena! »Zemlja« naj poskrbi za to, da se bo akademska levičarska mladina mogla pod nedolžno krinko vtihotapljati med naše kmečko ljudstvo. Pri tem ugotavljamo samo dvoje: prvič, da gre pri tem za sistematično izvajanje načrta, ki ga dela za vse »samostojne« in »demokratične« elemente nad vse sumljiva centrala, ki stoji blizu »Proletera«, in drugič, da je pri vsem tem več kot naivno misliti, da je akademska levica zmožna organizirati kake tako nesebične akcije, kakor naj bi bil Narodni akademski blok. Kar se dela, se dela po načrtih zgoraj omenjenih pisarn in central. Poverjeniki hrvatske oblasti Na podlagi členov 3 in 5 uredbe o ustroju Banovine Hrvatske je hrvatski ban imenoval te-le poverjenike za posamezne oddelke banske oblasti: Na notranje zadeve je imenovan banski inšpektor g. Bogdan Hojkir. Hodil se je leta 1888 v Mitrovici ter je bil do zdaj inšpektor v banovini v Novem Sadu. Že kot dijak je pripadal Kadičevemu seljač-kemu gibanju, ki mu je ostal zvest ves čas. — Za poverjenika prosvete je imenovan profesor Izidor skorjač, rojen leta 1879 pri Zagrebu. Od lela 19'2t> je na trgovski akademiji v Zagrebu poučeval hrvatski jezik. Prof. Škorjač je bil od mladih nog pristaš Kadičevega gibanja ter je ves čas aktivno deloval v Sel jarki siogi, bil član njenega glavnega odbora ter urednik Seljačke prosvete. — Za pravosodje je imenovan dr. Franjo Zilič, rojen leta 1880 v okraju Slunj. Od leta 1930 je bil sodnik Stola sedmorice v Zagrebu. — Za kmetijsko gospodarstvu je imenovan Slavko Kolar, ravnatelj kmetijske šole v Požegi. Nekaj njegovih del jo izdala Matica Hrvatska. — Za gozdarstvo je imenovan inz. Ivica Frkovif, rojen leta 1894 v Liki. .Ie znan strokovnjak in velik prijatelj Mačkove družine. — Rudarstvo je prevzel inl. Nikola Be-lančič, rojen lela 1887 v llosni. Leta 19:12 je bil kot Hrvat upokojen, zdaj pa 1k> reaktiviran. Bil je leta 1925 načelnik v ministrstvu za rudnike, oziroma v glavnem ravnateljstvu. — Obrt, trgovino in industrijo bo vodi dr. Mirko Lamer, rojen leta 1907 blizu Krapine. Študiral je. nekaj časa tudi v Ameriki ter je pozneje postal docent zagrebške visoke gospodarsko-trgovske šole, kjer predava gospodarsko politiko in turizem. Ureja tudi list Ekonomist. Od mladih nog pripada Kadičevemu gibanju. — Za tehnične zadeve je imenovan inž. Zvonimir Pavešič, višji tehnični svetnik. Rojen leta 11M17 v Zagrebu je pozneje deloval kot tajnik društva inženirjev ter kot sotrudnik Seljačke sloge. — Za socialno politiko je določen dr. Josip Rasuhin. ki je šef Higienskega zavoda ter dolgoletni sodelavec hrvatske Gospodarske sloge. — Za narodno zdravje je imenovan dr. Milutin Kosano-vič, do zdaj zdravnik v Ogutinu. I)r. Kosanovič pripada stranki rajnega Pribičeviča. — Finančne zadeve Banovine Hrvatske bo vodil dr. Vladimir Franolič, doslej finančni svetnik. — Za šefa ba-novega kabineta je bil imenovan banski svetnik Vladimir šipuš, ki je banov sošolec ter že 20 let deluje na banovini. — Za šefa predsedniškega kabineta pa je bil imenovan banski svetnik Frane Frol, ki je bil leta 1926 šel kabineta državnega podtajnika dr. Pernarja. Naši Ukrajinci o usodi Ukrajincev na Poljskem V Ruskem Krsturu v Rački izdajajo Ukrajinci, ki so naseljeni v Jugoslaviji, svoj mesečnik z naslovom Ridne Slovo (Narodna beseda). V zadnji številki časopis prinaša članek o pohodu sovjetskih čet na ukrajinsko ozemlje, ki je doslej spadalo j>od Poljsko. Nato pa pravi: »Naš narod ne ve, s kom naj drži. Že s samim nastopom boljše-vikov zoper Poljsko, ki so izjavili, da gredo zasedat ukrajinske kraje, je bilo jasno, da za poljsko nadlogo zdaj prihaja še hujša nadloga — bolj-ševiška. Zakaj na Poljskem je bilo vsaj nekaj narodne svobode, naš narod je imel, čeprav malo, pa vendar 1:» človečanske pravire. Toda v boljševiški državi sploh ne bo imelo nobene pravice, nobene postave. Tam je ljudstvo navaden suženj, bednik, ki nima pravice do svojega imetja, razen male kočice, kmetje morajo dan in noč delati lačni in nagi v državnih podjetjih...« Nevtralnost balkanskih držav Belgrajska Samouprava prinaša članek z na-jvoin: Točno tolmačenje balkanske nevtralnosti. adi v smeri proti francoski meji na reki Lauter, ki tam tvori mejo med Francijo in Nemčijo. Tretji moment, ki obeležuje operacije po dohodu Brauchitscha, je močan pritisk na francoske položaje v okolici Zweibriickna. Francoskemu topništvu se je posrečilo, da do sedaj te akcije niso dosegle večjega obsega. Vsi angleški listi smatrajo, da se bodo odslej vrstili vedno močnejši napadi s strani Nemcev, pokebno pa, da bo nemško poveljstvo iskalo priliko, da izkoristi svoje motorizirane divizije in tanke. Hitler prišel na fronto London. 25. sept. c. Po vesteh z zapadne fronte je Hitler sam j>rišel na zapadno fronto. Pariz, 25. septembra, c. Nocoj razlagajo položaj na francoski zapadni fronti takole: Včeraj so nemški oddelki bili na zapadni fronti v vseh ozirih silno delavni, toda danes je delavnost sprednjih nemških vrst odnehala. Zato so Francozi svoje postojanke pomaknili za nekaj 100 m naprej in je sedaj Siegfriedova črta v Po-saarju pod stalnim ognjem težkega francoskega topništva. To obstreljevanje Siegfriedove črte v tem odseku pa se je pripravilo tako, da so francoska izvidniška letala v zadnjih dneh v sprem stvu angleških in francoskih lovcev izvedla več jioletov nad Siegfriedovo črto in tam fotografirala prve nemške utrdbe. Te utrdbe sedaj z veliko točnostjo obstreljuje francosko težko topništvo. Angleži mečejo letake London, 25. sept. AA. Reuter: Uradno jioro-čajo, da je angleško vojno letalstvo izvršilo včeraj z uspehom dnevne izvide nad Zahodno Nemčijo. Ponoči je letalstvo izvedlo izvidne polete nad zahodno in severnozahodno Nemčijo in metalo letake. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila, ne da bi bila trčila ob resnejši odpor. Smrtni žarki? Bruselj, 25. sept. c. Belgijski listi objavljajo te dni obširne članke o tem, kaj je mislil Hitler v svojem govoru v Gdansku, ko je rekel, da bodo Nemci na angleško blokado odgovorili n takim orožjem, ki ga Angleži nimajo. Listi še zdaj razglabljajo o tem in menijo, da more biti to novo izredno orožje samo tako zvani »smrtni žarek«, o katerem se je že toliko pisalo in razglabljalo in je bilo že večkrat objavljeno, da so te smrtne žarke že iznašli. Včasih so pisali, da so jih iznašli v Angliji, drugič so pa spet poročali, da so jih že odkrili v Nemčiji. Novo orožje, ki ga ima Nemčija, bi moralo biti eilno učinkovito, da bi bilo kos angleški blokadi. Zalo je umevno, da se vse vprašuje, kakšno je to orožje. Sovjeti boljsevizirajo zasedeno ozemlje Rim. 25. sept. c. Dopisnik turinake »Stampe«, ki deluje v Budimpešti,' je odšel na madžarsko-poljsko mejo, da l>o navzoč pri prihodu boljše-viiških čet na madžarsko mejo. Dopisnik »Stampe« Belotti poroča zdaj s poljske meje, da s« boljševiki povsod, kamor so na Poljskem prišli, najprej uvedli krajevne sovjete in dali vso oblast v roke najltolj radikalnim komunističnim agentom iz vrst rdeče vojske. V Galiciji so boljševiki tudi povsod takoj začeli uvajati agrarno reformo po holjševiškem vzoru in prirejati velike pri>]>agandne shode, kjer so širili komunistične nauke. Vsi tisti, ki so sanjarili o tem, da bo kmalu vstala Velika Ukrajina s tujo pomočjo proti bolj-ševikoni, so lahko zdaj prepričani, da so bili njihovi načrti samo lepe in varljive sanje. Roljpe-viško prodiranje je v teh kratkih dneh pokazale, da ne mislijo Imljševiki prav nič odstopiti od svojih načel, ki jim naj rdeča vojska samo utira pot za nadaljnje prodiranje. Bruselj, 25. sept. c. Pariški nadškof kardinal Verdier je podal izjavo v tedniku »La semaino religieuse«, v kateri jiopisuje žalostno usodo Poljske in pravi, da sta se dva socializma, narodni in lioljševiški, zvezala za akupni cilj. »Naši sinovi se torej niso dvignilt.« končuje kardinal Verdier svoj članek, »samo zato, da branijo pravne meje narodov, ampak da branijo tudi prepričanje in zadržanje ter nazor, ki označuje krščansko kulturo in jc edini porok pravega človeškega napredka.« Kovno. 25. sept. c. Iz Vilna prihnjajo vesti, da so tam boljševiki ie ustanovili velik« središče komunistične propagande za vse zasedene pokrajine. V Vilnu so v vseh kinematografskih dvoranah začeli takoj predvajati velik komunistični film o Ljeninovcm življenju in « njegovi ženi Krupski. ki jo je dal Stalin v zadnjih letih nje-negn življenja internirati. Prav tako dovažajo ogromno propagandnega materiala. Moskovski radio sam je sporočil vest, da s« v zasedene pokrajine odpeljali nad milijon Stalinovih slik. Iz. tega poročila se ludi razvidi, da Litva ne ho dobila Vilne, ampak da jo Sovjeti hočejo izrabiti za hnljševiško propagando, ki naj bi zajela ves litovski narod. Pogreb Calinesca Bukarešta, 25. sept. AA. Rador. Pogreb predsednika vlade Calinesca je dal povod za velike manifestacije nacionalne solidarnosti. Govori, ki so jih imele ugledne osebnosti vseh struj, kakor tudi predstavniki narodnih manjšin, dokazujejo lojalnost in zvestobo vsega romunskega prebivalstva napram državi. Predstavnik madžarske narodne manjšine je izjavil v svojem govoru med drugim naslednje: »Veliki pokojnik je bil začetnik ureditve narodnostnega problema na novi osnovi. Ta osnova je bila sporazum med romunskim in madžarskim življenjem. Izkoristil jo zgodovinski trenutek ter iskreno ponudil roko madžarski manjšini.« Predstavnik nemške manjšine je dejal: Prišli smo, da rečemo z Bogom, toda prišli smo tudi zato, da se mu zahvalimo za modrost, ki jo je pokazal s stališčem, ki ga je zavzel napram manjšinam, ko se je trudil, da na vseh poljih izvede sporazum. S smrtjo Calinesca je nastala velika praznina, toda mi bomo še nadalje delali v njegovem duhu in se držali črte medsebojnega razumevanja, kakor to zahteva sedanji čas. Izjavljamo, da bomo nadaljevali delo obnove naše države.« Obe izjavi predstavljala najboljši demanti vesti gotovih tujih listov o neki netaktičnosti napram nemškemu živi ju v Černovicah, o preiskavi v tamošnjih nemških hišah ter zaplembi proti-državnega materiala. Izvajanje ukrepov proti teroristom in morilcem Calinesca je sedaj prenehalo. V teku včerajšnjega dneva so bila gledališča, kini in druga zabavišča v znak žalosti zaprta do končanega pogreba. V vsej Romuniji vlada popoln red in mir. Vlada nadaljuje delo, ki ga je začel jiokojni Calinesco, Letala nad Švico Pariz, 25. septembra. AA. Havas javlja iz Ber-na: Poročilo štaba švicarske vojske sporoča, da so včeraj ob 16.30 nad Renom čez ozemlje kantona Schaffhausen letela letala v smeri proti Singenu. Švicarske obmejne čete so izstrelile nekaj strelov proti letalom. V istem sporočilu stoji, da so snoči okrog 21. letala bombardirala Zeppelinove tovarne v Friedrlchshafenu. Detonacija, ki se je slišala, je bila zelo močna. S švicarske strani so opazili tudi svetlobne signale. Nekoliko kasneje so se na raznih točkah slišali letalski motorji. Uvedena je preiskava, da se ugotovi, če je bila kršena nedotakljivost švicarskega ozemlja. Zoper špekulante in navij alce cen Naša država je v glavnem kmetijska država, to se pravi, da pridelujemo doma ves živež, kar ga potrebuje prebivalstvo naše države, poleg tega pa ga lahko še izvažamo v druge države. Zaradi tega v naši državi nikdar ne more nastati vprašanje, kako preživljati držnvljane. Zato bi bili tudi nepotrebni vsi taki ukrepi, kakršni so za preživljanje svojih državljanov v začetku vojne morale izdati druge države Evrope. Toda špekulacija, ki hoče obogateli z nesrečo drugih, se ni plašila začeti navijati cene ter začeti špekulirati z živili tudi pri nas. Zato so se cene nekaterih predmetov začele močno dvigati, čeprav ni bilo nobenega vzroka za podražitev. Zato je morala vmes poseči vlada, ki je izdala strogo uredbo zoper navij alce cen in špekulante. Ta uredba ima hvalevreden namen, da ustavi to zločinsko početje nekaterih ter Široke ljudske plasti zavaruje pred špekulanti. Uredba je odločna in ima svoj smisel. Kajpada bo šele praksa pokazala, ali bo zadoščala, v čem jo bo treba spremeniti, kaj bo treba dodati in kaj odvzeti. Kakor je dejal minister za socialno politiko v soboto časnikarjem, je vlada sklepala o tej uredbi na treh sejah, nakar je bila končno sprejeta na seji dne 19. t. m. Vlada je po ministrovih ustih izjavila, do ima s to uredbo namen zaščititi slabše stoječega odjemalca pred gospodarsko močnejšim izkoriščevalcem. Da se doseže tn namen, je vlada določila hude kazni zoper vse, ki bi se pregrešili zoper določila te uredbe in ki mislijo, da bi bilo v sedanjih razmerah mogoče v naši državi obogateli nn račun gospodarsko šibkih. Špekulanti ne smejo niti en hipec bili v dvomu, kaj jih čaka, ako bi nadnljevali nesmiselno dviganje cen in še dalje brez potrebe kopičili živila v svojih ma-gacinih. Vsakomur je jasno, da je tudi najstrožjega določila črka le mrtva in da je birokracija sama ob sebi nesposobna, da bi krotila gospodarsko spretne špekulante, zato moramo le pozdravljati določilo člena 10. te uredbe, po katerem se v mestih in večjih krajih ustanavljajo posebni odbori, ki bodo varovali v smislu te uredbe ljudstvo pred izkoriščevalci. Člen 10. uredbe se namreč glasi: V vseh mestih, okrajnih sedežih, industrijskih centrih in naseljih z več ko 5000 prebivalci se morajo v roku 10 dni po razglasitvi te uredbe ustanoviti odbori za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije. Odbori bodo imeli po 3 do 0 članov in naj bodo v njih zastopani zastopniki upravne oblasti, konsumentov, zastopniki konsum-nih zadrug, trgovcev, pridelovalcev, industrijcev, obrtnikov in najemnikov. Ti odbori imajo posvetovalno moč, morajo sodelovati z upravnimi oblastmi ter skrbeti, da se določila te uredbe natančno izvršujejo, kakor morajo skrbeti tudi za to, da bo pristojna oblast vse pregreške zoper to uredbo izvedela, da jih bo lahko kaznovala. Pozdravljamo to uredbo ter želimo, da ne bi ostala na papirju. Obžalujemo pa, da je v naši državi sploh treba misliti na take uredbe. Obžalujemo zato, ker v tem vidimo, da je tudi med našimi državljani ljudi, ki v takih resnih časih mislijo le na svoj profil in osebno korist brez ozira na milijone drugih. Tako početje ni ne človeško, ne krščansko, ne narodno, ne državi koristno. Zato je take škodljivce treba z vso silo prijeti ter njihove poskuse v kali zadušili. Treba pa je pri izvajanju teh določil pameti in modrosti, da ne bodo lovili malih grešnikov, marveč prijeli zlo pri korenini, kjer gre navijanje na debelo. V tem oziru se nam glede kartelov zdi uredbo še premalo jasna In Izrazita. Kar še manjka, naj se še izpopolni. Namen je lep, da bi se z odločnostjo in pametjo tudi dosegla korist ljudstva — to je naša želja. Pogajanja s Sovjetsko Rusijo Moskva, 25. sept. b. »United Press« poroča f Estonski zunanji minister Kari Selter je prispel v Moskvo, da vodi pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe s Rusijo. Trdijo, da ima jiolno-močja tudi za razgovore o političnih in teritorijal-nih vprašanjih. Sofija, 25. sept. Polkovnik Boidev, poveljnik bolgarskih letalskih sil, kateremu je obenem poverjeno tudi civilno letalstvo, je odpotoval včeraj v Moskvo, da (»odpiše sporazum o letalskem prometu med Rusijo in Bolgarijo. V doglednem času bo podpisan med Bolgarijo iu Sovjeti tudi trgovski sporazum. Gosj>odarorazum in da bo v Subotici v kratkem imenovana nova občinska uprava, ki bo po večini hratska. Podobne spremembe bi se izvedle tudi po drugih mestih Bačke in Baranje. Listi naglašajo. da se bo zdaj po letih 1918 prvikrat zgodilo, da bodo v teh krajih prevzeli Hrvati po občinah politično oblast. — Srbski listi so zadnje čase začeli naglašati srbstvo Vojvodine. t Vida llija Nocoj, nekaj minut po deveti, je umrla v Leonišču ga. Vida llija, žena urednika »Slovenca« g. Alojzija Ilije. Pred nekaj dnevi je rodila zdravo deklico, toda po porodu so se pojavile razne bolezenske okoliščine, ki jim je mlada gospa, ki se je šele lani, dne 23. novembra, poročila, po daljšem smrtnem boju podlegla. Naj počiva v mini in naj blagi gospej sveti večna luč pri Bogu! Užaloščenemu tovarišu in vspj njegovi družini izrekamo najgloblje sožalje! ' Politične podlage nemško- sovjetske zveze Zveza med Sovjeti in Nemčijo, ki je * »tališča svetovnega nazora za večino ljudi nekaj popolnoma nerazumljivega, ker 62 fašizem smatra kot prvi m največji nasprotnik boljševizma, • političnega stališča ne pomeni nobenega presenečenja. V tem oziru je zanimivo stališče največjega nemškega državnika 19. stoletja, konservativca Bismarcka. V svojih mislih in spominih (Gedanken und Erin-nerungen) najdemo najbolj točno opredelitev političnih smernic, ki so v teku stoletij vezale Nemčijo in Rusijo. Bismark pravi, da sta Nemčija in Rusija premagali Napoleona, da je Rusija s svojimi simpatijami pomagala Prusiji, da je leta 1866 na smrt ranila habsburško monarhijo in da je njena nevtralnost leta 1870-71 imela največ zasluge na tem, da je Nemčija po zmagi nad Francijo postala pravi evropski imperij. Tisti, ki bi s političnega stališča naravno vzajemnost, katero lahko zasledujemo tja do Petra Velikega, podrl, je bil nemški cesar Viljem, ki je s svojim preziranjem in briskira-njem Rusije povzročil, da sta Rusija in Francija sklenili zvezo od leta 1891, kar je preko trojne antante od leta 1907 privedlo do minule svetovne vojna Velika Napoleonova zamisel Vprašanje, kaj je Rusijo v 19. stoletju tako zelo navezalo na prusko Nemčijo, je le deloma pojasnjeno po znanih treh razdelitvah Poljske ob koncu 18. sto-ieta, po katerih sta obe državi oslabili in potlačili katoliški poljski narod ki je bil tako protestantovskim Prusotn kakor pravoslavnemu carizmu vedno tm v peti. Če hočemo razumeti politično skupnost med Prusijo in Rusijo, moramo poseči nazaj do leta 1807, ko se je sklenil mir v Tilzitu. Takrat sta se zvezala veliki Napoleon in ruski car Aleksander I., da bi združila vso evropsko celino zoper angleški pomorski imperij. Ta zveza bi bila omogočila francoskemu cesarju pohod v Indijo, in sicer naj bi Rusi prodirali na deželo, iz katere Anglija črpa vso svojo moč in bogastvo, preko osrednje Azije, dočim bi si Napoleonova vojska krčila pot v Indijo skozi Turčijo. Prusija je bila takrat od Napoleona tako zelo ponižana in potlačena — takratni kralj Friderik Viljem III. je postal popoln Napoleonov vazal — da ni imela druge naloge, kakor da Napoleonu posodi za ta pohod svoje vojake. Ker pa je bil car Aleksander velik omahljrvec in si drznih zamisli Napoleonovega genija ni mogel osvojiti, ga je hotel francoski cesar brutalno prisiliti, da bi se Franciji po-kpril. To je bilo za francoskega cesarja pogubno, ker se je Aleksander v svojem trmastem odporu zoper Napoleonovo zamisel, za katero je bil ruski car premajhen, in zoper njegovo oblastnost nagnil na prusko plat in se pozneje združil tudi z Avstrijo, kar je imelo ea posledico nesrečni Napoleonov pohod na Moskvo, v čije plamenih so zgoreli vsi Napoleonovi načrti in vsa njegova slava ter pridobitve. Pač pa so Napoleonovo zamisel zagrabili poznejši carji, ki so imeli na svojem stalnem političnem programu zavojevanje Carigrada in Dardanel ter pohod na Indijo. Naravno na-sprotstvo ruske velesile proti angleškemu imperiju je postalo os ruske politike. Bismarck — utemeljitelj nemško-ruskega sodelovanja Kakor znano, so po Napoleonovem padcu ruski car, pruski kralj in avstrijski cesar sklenili tako imenovano sveto alianso, ki je prevzela vodstvo Evrope in tlačila revolucionarne sile, ki jih je bil zbudil Napoleon. Toda angleško-rusko nasprotstvo je tudi sveto alianso razrahljalo, ker se je Avstrija bala politične in moralne nadoblasti Rusije nad pravoslavnim Balkanom in se je zato oklenila Anglije, ki je postala varuh propadajoče turške države. V Prusiji so sicer liberalci skušali kraljevino uvrstiti v protirusko fronto, toda pruski konservativci so ostali zvesti carju Nikolaju I. Prijateljstvo s Prusijo je pomenilo za rusko carevino popolno varnost zapadne ruske meje, kjer je Poljska skušala vedno zanetiti revolucijo, je bilo protiutež zoper Avstrijo, ki je pomenila takrat angleško roko na evropski celini, in je dajalo Rusiji tudi svobodno roko za njeno politiko v Aziii. Mož, ki je prav za prav položil temelje, oziroma okrepil to politično usmeritev Prusije, je bil genialni Otto von Bismarck, ki je v krimski vojni, v kateri sta Francija in Anglija kot varuhinji Turčije napadli Rusijo v Črnem morju in jo porazili ter ji s pomočjo Avstrije narekovali sramotni mir v Parizu, po katerem je Rusija bila na Črnem morju popolnoma izrinjena, Rusijo rešil dokončne oslabitve in dolge brezpomembnosti s tem, da je pruskega kralja pregovoril, naj ostane strogo nevtralen. To je bilo v letih 1855-56. Rusija se je zaradi tega izkazala Osservatore Romanos niti z Avstrijo obrambno zvezo ali pakt o nenapada- nju, kakor bi danes rekli ,toda t tem sc mu je obenem posrečilo, da ja Rusija žrtvovala »voje težnje na Balkanu in se posvetila zadevam Azije, kjer je na la način dosegla v centralni Aziji velike twpehe, ki lo obenem hudo vznemirili Anglijo. Na ta način j« zopet prišlo leta 1881 do druge zveze treh cesarjev — nemškega, avstrijskega in ruskega — ki je trajala do leta 1886. I a zveza je pomenila osamitev Francije, Anglija ra, ki se je vedno bala, da ne bi prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo privedlo do tega, da bi ie oba imperija obrnila proti Angliji, kjer je strah za Indijo vedno tvoril os angleške politike, je bila zato prisiljena, da izpolni Rismarckove želje po kolonijah. Tako ie ncmSko-rusfco sodelovanje pripomoglo k temu, da (e tudi Nemčija osnovala svoj kolonialni imperij Zaton Bismarckove politike Ker pa Rusija ni opustila svojih teženj na Balkanu, se je leta 1886 zveza treh cesarjev zopet razšla. Bismarck je zopet stal pred vprašanjem, kdo mu je ljubši, Avstrija ali Rusija. Bismarck se sicer ni mogel odločiti za to, da bi sklenil z Rusijo ofenzivno zvezo, ki bi bila pripeljala že takrat do razpada Avstrije, ker se mu je postavila v Berlinu na pot antiruska struja, katero je podpirala Avstrija in katera » pozneje zmagala ter privedla do trozveze med Nemčijo, Avstrijo in pozneje Italijo. Toda Bismarck, ki mu ta kombinacija kot staremu pruskemu protest ar tovskemu konservativcu, ki je v Avstriji videl katoliško velesilo, ni bila ljuba, čeprav se je moral počasi udati, je kljub temu leta 1887 sklenil z Rusijo pogodbo, v kateri je Nemčija carju obljubila, da ga bo branila pred kakšnim neiz-zvanim napadom, v skrivni določbi pa je dala Rusom prosto roko, da zasedejo Carigrad. To je tako močno vplivalo na Anglijo, ki je seveda za to skrivno klavzulo izvedela, da je ponudila Nemčiji zvezo, po kateri bi Nemčija v Evropi postala vodilna država. To je bilo leta 1889. Toda Bismarck je že izgubljal na vplivu in njegovo temelino politično zamisel je razbila struja, ki jc Nemčijo popolnoma navezala na Avstrijo in na njeno usodo ter končno privedla do tega, da se je Rusija oklenila Francije in Anglije, Izid te politike je bil zapečaten leta 1918. V Nemčiji poudarjajo sedaj daljnovidnost Hitlerja, da po skoraj 40 letnem nasprotstvu med Nemčijo in Rusijo zopet sklene zvezo z državo, ki je danes v rokah Sovjetov. Zaenkrat je ta zveza privedla do razdelitve Poljske in do tega, da bodo Sovjeti branili angleškemu brodovju vstop v Baltik in v Črno morje, kjer upajo ludi na pomoč Turčije. Ali pa bo ta nova sovjetsko-nemška zveza prinesla take rezultate ,kakor jo je pri-dolžila Nemčijo, d« Rusiji v turški vojni ni prišla na i našala za časa Bismarcka, to je pa vprašanje, na ka-pomoč, je moral Bismarck sedaj, to je leta 1879, skle- I terega danes še ni mogoče odgovoriti. Kako so Poljsko razdelili Prusiji hvaležno in jc Prusiji pripomogla do velike zmage aad Avstrijo leta 1866, ko |e Pruska položila a svojo zmago nad Avstrijo temelj današnjemu nemškemu rajhu m je avstrijsko monarhijo izpodkopavala ter pripravila njeno bodoče razsulo. Pa tudi rrancija je morala drago plačati svojo napako, ko se je bila združila z Anglijo, da Rusiji prizadene v njeni borbi za nasledstvo turške carevine smrten udarec. Bismarck si je rusko pomoč za primer nemškega napada na Francijo medtem zagotovil tudi s tem, da je prišel carju na pomoč leta 1863, ko so se Poljaki, ki jih je Francija skrivaj podpirala, uprli ruskemu igu. Tako je prišlo do tega, da je Rusija ob izbruhu nemško-francoske vojne leta 1870 mobilizirala svoje čete na avstrijski meji ter tako preprečila, da bi se avstrijski cesar Franc Jožef postavil na stran Napoleona III., ki je bil od Pruaov temeljito poražen. Izid bitke pri Sedanu je omogočil Rusiji, da je raztrgala ponižujoči pariški mir, pri čemer jo je podprla Bismarckova Nemči|a. Rusko-nemško prijateljstvo do 1889 Kakor vemo, je bil takrat v Versaillesu ustanovljen nemški rajh, ki je ostal Bismarckovi politiki, katera je proglasila, da je prijateljstvo z Rusijo osnovna smernica nemške politike in da se Nemčija temu prijateljstvu nikoli ne sme izneveriti, zvest. Ker je bila Avstrija po svojem porazu pri Kraljevem gradcu primo-rana, da se desinteresira za nemške zadeve in svojo pozornost obrne na Balkan, je bilo Bismarcku omogočeno, da sklene s Francom Jožefom zvezo, kateri se je pridružil po Bismarckovi zaslugi tudi ruski car Aleksander II. Ta nova sveta aliansa je bila za nemški rajh zelo ugodna, ker sta se Avstrija in Rusija zaradi Balkana vedno med seboj trli in sta bili zato tem bolj navezani na Bismarcka, ki j« poravnaval njune spore. Ko je Rusija leta 1876 zopet potegnila meč, da razbije Turčijo in pri tem naletela na odpor avstrijske diplomacije, je car od Bismarcka zahteval, da, če treba, z mečem stopi Avstriji na pot, ako bi hotela ruski pohod preprečiti. Bismarck tega sicer ni storil, je pa Avstrijo zadrževal, da se ni postavila Turčiji na stran s svojo vojsko. Na berlinskem kongresu 1. 1878 je Rusiji pomagal, da je Avstrija in Anglija nista popolnoma oropala sadov njene zmage. Ker je takrat na ruskem dvoru bila močna frankofilska stranka, ki je O demarkacijski črti med nemško in rdečo armado na Poljskem piše dopisnik švicarske »Neue Ziircher Zeitung« v številki od 23. septembra naslednje: Razmejitev, ki sta jo napravili Nemčija in pa sovjetska Rusija, bo gotovo ve« svet silno presenetila, ker nihče ni mislil, da 6e bodo nemške čete, ki so bile prodrle do Byali6toka, Brest-Li-tovskega in Lvova, umaknile rdeči armadi za 120 do 150 km in več. Predaja srednje Poljske in polovice Galicije rdeči armadi se je izvršila v najboljšem sporazumu, kar pomeni, da nemški generali ogromne cene, ki jo mora plačati Nemčija za to, da bo v borbi na zapadni fronti krita po sovjetski Rusiji, ne smatrajo za previsoko. Sovjetska Rusija je dobila po tej delitvi znatno več kot polovico bivše poljske republike. Od 32 milijonov prebivalcev, ki jih je imela Poljska po ljudskem štetju od leta 1931, bo nad 14 milijonov padlo pod sovjetsko obla6t, ki bo seveda vso to množico skušala boljševizirati. Demarka-cijska črta prepušča Sovjetom celo varšavsko predmestje Prago na desnem bsegu Visle, ki je večinoma naseljena od Zidov, in Rusi bodo tudi pri Suvalkih mejili na nemško provinco vzhodne Prusije. Od 16 poljskih vojvodstev zasedejo Rusi 7 v celoti, to je volnsko, polesko, tarnopoUko, stanislavovsko, lublinsko, novogradsko in volinj-sko, tri pa delno, to je lvovsko, byalistoško in varšavsko. Od byalistoške vojvodine ostane na nemški strani samo mali kot, ki leži levo od reke Pi6e. Od poljedelsko bogate vojvodine Lvova z njenimi petrolejskimi vrelci in veliko industrijo dobe Sovjeti levji del. Socialni pretresi v tem delu, ki ga bodo upravljali boljševiški komisarji, pač ne bodo izostali. Na načelo narodnosti in njenih naravnih pravic in meja sta Berlin in Moskva, ki sta uteme- Zmaga nad premaganim O razdelitvi Poljske sodi Vatikanovo glasilo »Osservatore Romano« od 24. t. m. naslednje: »Demarkacijska črta med nemško in sovjetsko armado je torej določena. Kljub temu je težko razumeti, kam bosta obe stranki vtaknili 20 milijonov Poljakov, o katerih so rekli, da jih je v resnici samo toliko v republiki, pa bi morali sedaj po načelu, da bodi vsak narod v mejah svoje narodne celote, dotjiti svoj teritorij. Med demar-kacijsko črto jih gotovo ni mogoče vtakniti, ker je črta samo ena. In vendar smo po govoru, ki smo ga slišali iz Gdanska, bili prepričani, da Nemčija ne bo zahtevala več nego to, kar pripada nemškemu narodu. Mogoče bo tem Poljakom določeno lastno ozemlje pozneje? Sovjeti niso do sedaj nič povedali, zakaj so si izgovorili vse poljsko ozemlje do Visle, od koder je poljski heroizem rdečo armado zavrnil leta 1920 in s tem ni rešil samo Poljske, ampak vso Evropo. Sovjetska Rusija je vstopila v vojno x izjavo, da ostane nevtralna ter je skušala opravičiti svoj poseg na Poljsko s potrebo, da zaščiti Rusom sorodne Ukrajince in Beloruse. Dejansko ta dva naroda vseh 25 let nista zahtevala nikdar ruske zaščite, ampak nasprotno — posebno Ukrajinci so stremeli ves čas za osvoboditvijo svojih bratov izpod moskovske oblasti, dočim so sedaj postali »avtonomna sovjetska republika« brez narodne svobode. Na vsak način ruska pretveza, pod kalero so Sovjeti vkorakali na Poljsko, da osvobodijo Beloruse in Ukrajince, ki nikoli niso zahtevali take osvoboditve, ni mogla biti odločujoč činitelj za ta poseg, ki je, kakor zdaj jasno vidimo, šel tako daleč, da se je rdeča armada razprostrla tja do Varšave, ki je srce Poljske in se še sedaj junaško brani pred pritiskom dveh armad. Črta od Pise po Narevu, Visli in Sanu dokazuje, da sta obe strani zavzeli in torej hoteli zavzeti veliko pokrajino, kjer stanujejo Poljaki po veliki večini. Uradno poročilo pravi, da gre za vojaško razmejevalno črto. Toda če pomislimo, da ta črta ni nastala po vojaških operacijah, ker so biie nemške čete prekoračile Vislo za 100 in več kilo- metrov, dočim Rusija te meje še daleč ni dosegla, ampak so se morali Nemci umakniti, potem vidimo, da ne gre za golo strateško črto, ampak za sj>orazuin med nemško in sovjetsko vlado v momentu, ko so nemške vojaške operacije že davno dosegle svoj namen, oziroma ga že prekoračile. Uradno obvestilo o tej demarkacijski črti je tako nejasno, da se ni čuditi, če ves svetovni tisk ugiba, ali sta se Nemčija in Sovjetska Rusija domenili glede razdelitve Poljske še pred izbruhom vojne ali šele sedaj; ali je ta sporazum dosežen v obojestranskem sporazumu ali po pritisku ene strani. Zaenkrat ne koristi nič ugibati, ker ni še nobenih pozitivnih podatkov o stvari, ki se nam bo pojasnila šele pozneje po bodočih dogodkih. * Če pogledamo razmejitveno črto, je Rusija ne glede na meje, ki jih je že prej imela z Romunijo in Latiško, dobila sedaj nove meje s tremi narodi, ki do zdaj s Sovjetsko Rusijo niso imeli nobenega stika: z Litvo, Nemčijo in Madžarsko. Politika »zdravstvenega kordonac okoli Sovjetske unije je torej propadla in Evropa bo jutri čutila vse posledice. T r o c k 1, mož, ki je gotovo v sovjetskih zadevah kompetenten, je sedaj iz Mehike povedal svoje mnenje, rekoč: »Izjava Molotova, da se rdeča armada na Poljskem pokriva s slavo, pomeni nezaslišano roganje. Rdeča armada si po-ltorjuje Poljsko, ki je bila že poražena. Lepa naloga. ki jo je Kremelj poveril rdeči armadi.« Toda Moskva se danes lahko ponaša z nečim, kar je več kot zmaga nad premaganim nasprotnikom. Ne vrača se samo v Ryalistok in Brest-Litovsk, ampak celo v Varšavo ter je dobila Lvov, ki nikoli ni pripadal Rusiji, niti takrat ne, ko je vsa Poljska bila pod carskim jarmom. Medtem pa Varšava, oblegana in stiskana od dveh strani, z junaštvom, ki ima na svoji strani občudovanje vsega omikanega sveta, nadaljuje borbo za svobodo Poljske in da bo ta borba enkrat kronana z uspehom, čeprav Varšava danes ali jutri pade, o tem ne dvomi nihče, ki veruje v pravico in v svoliošr.iiie narodov.« Tako je mnenje .Vatikanovega glasila. ljevala svoj pohod na Poljsko a potrebo, da se zaščitijo od Poljakov tlačene narodne manjšine, očividno pozabili. Če vzamemo za podlago poljsko narodno štetje od leta 1931, potem vidimo, da je prišlo pod Sovjetijo 8 milijonov Poljakov, 4,400.000 Ukrajincev, 1 milijon Belorusov in nad 1 milijon Židov. Pa recimo, da poljsko ljudsko štetje ni bilo popolnoma pravilno, je vendarle prišlo pod sovjetsko Rusijo najmanj 7 milijonov Poljakov, ki se bodo gotovo čutili pod rusko oblastjo kot pod-jarmljen narod, da ne govorimo o boljševizaciji. Sovjetska ruska ekspanziva se torej ni ustavila na jezikovnih mejah, če Ukrajince in Beloruse štejemo k ruski narodni celoti (kar n. pr. Ukrajinci osporavajo, pa tudi velik del Belorusov), ampak si je podjarmila tudi veliko število Poljakov. Četudi predpostavljamo, da je poljsko ljudsko štetje bilo zelo jjristransko, je ostalo poljskih podložni-kov pod sovjetsko Rusijo najmanj prav toliko, kolikor Ukrajincev in Belorusov, po vsej priliki pa več. Pokrajini Byalistok in Lublin sta na vsak način docela poljski in bo samo v teh provincah 3.3 milijona ljudi poljske narodnosti šiloma včlanjenih v Zvezo sovjetskih republik. Ako bodo vojvodine poznanjeka, pomorska in šleska, ki štejejo 4 milijone Poljakov in 400.000 Nemcev, postala nemška provinca ali protektorat in ako bodo temu delu pripadale oatala voj-vodine in deli vojvodin, na katerih se nahaja sedaj nemška armada (lo so: varšavska, lodfika, kijelika, krakovska in del lvovske), bo vae to ozemlje štelo okoli 10 milijonov Poljakov, 400000 Nemcev in nad 1 miijon Židov. Seveda ja treba od Pollakov odšteti tudi nekaj Ukrajincev med Sanom in Karpati, ki «o bili prisojene Rusiji, ker je poljsko ljudsko štetje z ozirom na Ukrajince bilo brez dvoma močno pristransko. Na vsak način tvori nemško prebivalstvo v tem kompleksu tudi če ga računamo nekoliko višje, kakor ga je izkazalo uradno poljsko štetje pred osmimi leti, le eno dvajsetino prebivalstva. Iz tega se razvidi, kakšno vlogo je imelo pri določitvi demarkacijske linije, ki utegne v glavnem ostati tudi politična črta med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, narodnostno načelo. Italija bo dobavljala Angliji letalske motorje -Anglija pa Italiji premog Pariz, 25. septembra, c. Dopisnik agencije »Belga« je izvedel, da pogajanja med Italijo in Anglijo potekajo zelo ugodno. Na dosedanjih sestankih med angleškim veleposlanikom sirom Per-cyjem Lorainom in zunanjim ministrom grofom Cianom se je v prvi vrsti govorilo o gospodarskih vprašanjih. Dogovorjeno je bilo predvsem, da bo Anglija še naprej prodajala velike količine premoga Italiji. Istočasno pa je bilo objavljeno, da bo te dni odšla v Milan vodilna osebnost angleške letalske industrije. V Milanu bo ta osebnost sklenila zelo dolgoročne pogodbe za dobavo letalskih strojev v velikih količinah. Eksplozija v Bohumu Bohum, 25. septembra, b. V premogovnem rudniku je prišlo včeraj do eksplozije, ki so jo povzročili plini. Do polnoči so potegnili iz rovov osem mrtvih, medtem ko je usoda devetih še neznana. Zaradi eksplozije se je porušila stena, ki je zaprla izhod in je malo verjetno, da jih bodo mogli še rešiti. 14 rudarjev je bilo tudi hudo ranjenih. Ka] je z Rydz-Smiglyjem Berlin, 25. sept. Poljski jx>slanik v Londonu in poljski poslanik v Bernu sta izjavila pred dnevi, da se maršal Rydz Smigly nahaja sredi svoje armade in vodi vojaške operacije dalje. K temu je pripomniti sledeče: Vrhovni poveljnik poljske armade maršal R.vdz Smiglv je skupaj s predsednikom poljske republike Moscickim in poljskim zunanjim ministrom Beckom prekoračil romunsko mejo že v ponedeljek, 18. septembra popoldne. Torej je zapustil svojo armado že istega dne ali pa eelo preje, nego je vkorakala v Poljsko sovjetska armada. To poročilo je potrdil uradno romunski urad že v torek, 19. t. m. Maršala Rydz Smi-glega so Romuni internirali v Krajovi, ministra Becka v Slaniču in predsednika Moscickega v Bi-kaču. Pač pa je ostalo na Poljskem več drugih generalov, med katerimi se nahaja general Sklad -kovski, ki ga je Rydz Smigly priznal kot poveljnika armad, ki se na Poljskem še borijo. Postavljeni na razpoloženje Belgrad, 25. septembra. A A. V imenu N j. \ . kralja so z ukazom kr. namestnikov in na predlog ministra za gozdove in rudnike postavljeni na razj>oloženje vsi uradniki ravnateljstva za gozdove v Ljubljani. Zagrebška vremenska napoved: Hladno, deloma oblačno, lokalne nevihte. Zemun. 25. sept. AA. Vremenska napoved za 26. september: Delno oblačna nonekod utegne biti nekaj dežja. Kongres se bo odločil čez kakšen mesec Rim, 25. septembra. AA. Štefani: Italijanski listi sc bavijo z vprašanjem nevtralnosti USA odn. z vprašanjem ukinitve prepovedi izvoza orožja. »Popolo d'Italia« pravi, da Rooseveltov nastop ni nevtralen in da je njegova nedavna poslanica kongresu dejansko samo poskus, da se pripravi intervencija Združenih držav. List trdi, da ni Roosevelt ničesar 6toril in da 6e tudi zdaj ne trudi, da bi omejil vojno ali jo celo pomagal dokončati. Nasprotno, zdi se, da Roosevelt želi, naj bi se vojna čim bolj raztegnila, da bo USA imela od vojne čim več koristi zase. Svoboda morja, pravi dalje list, je bilo nekoč eno izmed glavnih načel ameriške politike, zdaj pa govore samo o možnosti trgovine. »Corriere della Sera« pravi, da sta sebičnost in merkantilizem glavni načeli Rooseveltove politike, ki se zastonj skuša skrivati za krinko nevtralnosti. V nasprotju z Mussolinijem, ki se trudi, da bi se vojna končala, si Roosevelt j>rizadeva, da se vojna podaljša. Reči moramo, da to ni prav nič simpatično. »Messaggero« pa piše: Edina Rooseveltova skrb je kupčija in špekulantstvo, človečanatvo pa prav nič. Ameriškemu idealizmu ne more nihče več verjeti. Washington, 25. septembra, b. »Exchange Telegraph« poroča: Doslej je 51 senatorjev dalo pristanek za ukinitev prepovedi uvoza orožja. Dvajset senatorjev se še ni odločilo, 25 pa jih je v odločni borbi proti Roosevcltovem predlogu. Te informacije je dobil danes diplomatski dopisnik »Exchange Telegrapha«, ki pa je obenem zvedel, da tudi opozicija ne miruje in da je izvrstno organizirana. Neprestano pošilja članom senata in kongresa brzojavke in pisma, v katerih jih roti, naj se ne pridružijo Rooseveltu. Isti dopisnik poroča iz Federal Bureau of Investigation, da so prestregli po radiu oddano novico iz Berlina in Moskve, kjer se narodno-socialistične in komunistične organizacije v Zedinjenih državah naprošajo, naj storijo vse, da preprečijo sprejem Roose-veltovega načrta. Wasbington, 25. septembra, b. »United Press« poroča iz Hyde-parka, da se bo predsednik Roosevelt vrnil v ponedeljek v Washington, kjer bo osebno prevzel vodstvo akcije za ukinitev em-barga na orožije. London, 25. septembra. AA. Reuter: Iz Wa-shingtona poročajo, da sklepa obeh zbornic kongresa o novem načrtu nevtralnostncga zakona ni pričakovati pred šestimi, morda celo šele čez 10 tednov. Sovjetska vojska še ni mogla prodreti do demarkacijske črte Junaška bramba Grodna Berlin, 24. sept. AA. DNB. Vrhovna komanda nemške vojske objavlja: Gibanje nemških čet ob demarkacijski črti se nadaljuje sistematično. Na prostoru med Tomasovoin, Zamočem in Rutcem je prišlo do borb s sovražnimi oddelki, ki so skušali prodreti proti jugu. Jugozapadno od Zamoča so obkoljeni deli sovražnih čet. Ostanki so se umaknili proti vzhodu, kjer pa so zadeli na sovjetske čete. Berlin, 24. sept. AA. Reuter javlja iz Moskve: Objavljen je ukaz predsednlštva vrhovnega sovjeta, da se imajo rezervisti, ki so bili poklicani 7. septembra v okrajih Moskva. Kalinin, Petrograd, Kijev, Harkov in Orel. smatrati ia mobilizirane do nove naredbe. Razen tega zahteva vlada dopolnilne kredite ia vojne operacije na Poljskem. Berlin. 24. sept. A A. DNB javlja iz Moskve: V poročilu sovjetskega generalnega štaba se po- roča, da so sovjetske čete 23. septembra zjutraj doseglo demarkacijsko črto severno od Bjalistoka in Brestlitovskega. Zasedle so mesti Strij in Gro-dek. Čete rdeče vojsno so nadalje Čistile ozemlje vzhodnih predelov Bele Rusije in Ukrajine, kjer se Poljaki jxivsod močno upirajo. Prejšnji dan so rdeče čete zajele nad 8000 Poljakov in 2000 konj. Moskva. 23. sept. A A. (Tassj Ob priliki zavzetja mesta Grodna so se vodile ogorčene nličnc borbe. Ostanki častniškega »bora in oroiništva so postavili na mnogih mestih zasede in nudili odpor. Bataljon tankov pod poveljstvom majorja Su karova je vdrl prvi v mesto in začel borbo a sovražnikom. Poljski častniki so metali granate in streljali s strojnicami in končno poskušali polivati tanke s petrolejem in jih zažgati. Po dveh dneh herhe je hils Grodsc, konfne 22. septembra *a-vieto in očiščeno sovražnikov. I Trader Horn Nov« kopiia. Iulelal reilser \V.S. van O* k* po istoimenskem romanu — Danes I Afrika v vsej »vi,JI lepoti ln krutosti! Neizprosna borb« t a olulanek med ljudm' milvaiml, živečimi v prostranihdiuniclab in praffo/.dovlh. Lev proti levu ii.hI« n 11111 o p h kot žrtev kralja pustinje. Leopard nnpude hijeno, k: Jobl-am niatt-«t«r-ka Velenapet prl/.or, v katerem vldiino umirati leva, ki ua Je nrčbedia ostra konica čročeve »ulice! Čreda »Ionov lomijo prastara rirmeaii kot iibke olik.' ilorne » poraženimi aligatorji. Traničoa Miirt domačina, članu ek«pedic. v irelu oria-i-»nega krokodila. / ■ v 1 ni je iiiotij.aii PiiiKvineev. iih nnanj-i h .-lov, bitij n . »vetu. Nilmptlijil itkptdlclltkl II:m mil (*•«*! Zaradi ogromne dolžine filma «• vrte predstave ob i«. 1» in '.'1°1S. — Začetek točen. Rezervirajte si v«tojinice v predprodaji. KINO SLOOA, telefon 27-30 K protidraginjski uredbi V nedeljski številki smo prinesli celotno besedilo uredbe o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije, ki jo je izdala vlada z natiK-oom, da nadzira gibanje «»11 in preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami ter drugimi važnimi predmeti. V nemirnih Časih, kot so današnji, pride mnogokrat v nered tudi gospodarstvo. Ravnotežje med proizvodnjo in potrošnjo se |>oruši, zlasti pa pride mnogokrat do ovir pri kroženju dobrin, kar se pokaže v večjem ali tnanjšeui pomanjkanju blaga, dasi je tako pomanjkanje včasih le lokalnega značaja. Vse take ovire imajo za posledico, da pride do sprememb v cenah, ki v smislu nujnih gospodarskih zakonov rastejo, če blaga zmamjkuje, potrošnja pa ostaja ista aLi pa še celo raste. Ni pa vedno naraščanje cen gospodarsko utemeljeno, dostikrat povzročajo višje ceno špekulanti, ki blago umetno zadržuje,o od trga, ga kopičijo v zalogah in potem izkoristijo višje cene, ki so posledica njihovih špekulacij. Zalo išče oblast sredstva, da bi zaščitila konsumente pred izkoriščanjem špekulacije in preprečila dviganje cen, ki ni gospodarsko utemeljeno, ter tako obvarovala prebivalstvo pred neupravičeno draginjo. Policijski ukrepi, ki jih vsebuje uredba o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije, imajo vsi ta namen. Taki ukrepi so nam znani tudi iz prejšnjih uredb, saj smo slično uredbo imeli že dolgo vrsto let in je prenehala veljati sedaj, ko je stopila v velajvo nova. Ne moremo reči, da so take uredbe in polinijski predpisi, ki jih vsebujejo, vedno dosegli svoj cilj. Nasprotno moramo ugotoviti, da so vsi in tudi najstrožji predpisi ostali mnogokrat dejansko brea vsakega pozitivnega rezultata. Gospodarsko življenje je zelo komplicirano, zlasti v pogledu cen ni vedno lahko določiti, kaj je gospodarsko utemeljeno in kaj ne. Nova uredba določa ustanovitev odborov za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, v katerih bodo poleg zastopnikov upravne oblasti tudi predstavniki vseh zainteresiranih slojev prebival- stva, konsumentov, trgovcev, proizvajalcev, obrtnikov in zadrug. S tem je preskrbljeno, da bo izvajanje uredbe v skladu z interesi gospodarstva, ter da bodo soodločevali taki, ki jim gospodarsko življenje ni tuje. Smatramo pa, da se glavni ukrepi proli draginji in proti špekulaciji ne smejo omejiti le na tiste, ki jih našteva uredba. Niso policijski ukrepi tisti, ki bi nam mogli zasigurati cilj, kot ga ima uredba pred očimi. O tem so nas prepričale izkušnje prejšnjih takih uredb. Glavni ukrepi morajo biti gospodarskega značaja. Naloga naše go-sjtodarske politike mora biti, da si preskrbimo toliko blaga, kakor ga naši konsumenti potrebujejo. Dokler bomo imeli dovolj zalog, se nam dviganja cen ni treba bati, če pa enkrat blaga ne bo, potem pa vsi policijski ukrepi draginje ne bodo zadržali. Drugi ukrepi so vsi le bolj drugovrstnega značaja. Pred nekaj časa je bila pri nas i izdana uredba o rezervah hrane. Pravilno izvajanje te uredbe bo moglo tudi usmerjati gibanje cen tako kot to odgovarja interesom prebivalstva. Razen za hrano je treba tudi za druge življenjske potrebščine skrbeti, da bo njih domača produkcija dovoljna, odnosno da bo uvoz tistega blaga, v katerem smo navezani na uvoz, tolik, da bodo krite potrebe. Uredba o zatiranju draginje In brezvestne špekulacije predvideva tudi ustanavljanje javnih aprovizacijskih ustanov in podpiranje obstoječih, odnosno ustanavljanje novih konsumnih zadrug, v kolikor bi bilo to potrebno v svrho boljše preskrbe prebivalstva. Mnenja smo, da je treba v prvi vrsti gledati, da bo sedanji razdeljevalni aparat dobrin dobro deloval, kajti nI sigurno, da se morajo poizkusi s takimi novimi ustanovami tudi obnesli. Tudi na tem polju imamo svoje »krošnje, poleg dobrih tudi slabe, zalo kakšna prevelika |>odjetnost, ki bi končavala z žrtvami, ni na mestu, ker po navadi niso žrtve v nobenem pravem razmerju z uspehi. Naša rudarska in topilniška proizvodnja v avgustu Naša rudarska in topilniška proizvodnja je po statističnih podatkih ministrstva za gozdove in rudnike bila naslednja: avgust 1930 avgust 1038 črni premog 38.199 ton 38.330 ton rjavi premog 367.107 » 349.936 > lignit 110.643 > 111.722 » železna ruda 67.511 > 51.934 > boksit 31.637 » 56.616 > bakrena ruda 82.912 » 63.877 » svinčeno-cinkova ruda 11.422 > 70.811 > Topilniška proizvodnja pa je bila naslednja: železo 5797 ton 4555 ton baker . 2870 > 2862 > svinec 996 > HM » cink 396 > 419 » Proti lanskemu letu je precej nazadovala proizvodnja boksita in pa svinčeno-cinkove rude. Nazadovanje proizvodnje svinčeno-cinkove rude v avgustu letošnjega leta proti avgustu lanskega leta je najbrž predvsem posledica štrajka v rudnikih Trepče. Topilniška proizvodnja pa je razen v cinku v vseh drugih rudah napredovala. Borze 25. septembra 1939. Denar AmerlSki dolar 65.— Nemška marka 14.30 Devizni promet je znašal danes na zagrebški borzi 4.85 milij. din. Promet v vrednostnih papirjih na belgrajski borzi je znašal 3.01 milij. din, kar je rekorden dnevni promet. Ljubljana — Uradni tečaji London 1 funt....... 174.90— 178.10 Pariz 100 frankov ...... 98.&5- 101.15 Newyork 100 dolarjev .... 4370.50—4430.50 Ženeva 100 frankov..... 995.00—1005.00 Amsterdam 100 gold..... 2333.50—2371.50 Bruselj 100 belg...... 742.70— 754.70 Ljubljana — Svobodno tržišče London 1 funt....... 217.90— 221.10 Pariz 100 frankov...... 123.21— 125.51 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1238.64—1248.64 Amsterdam 100 gold. , , . . 2906.66—2944.66 Bruselj 100 belg...... 925.11— 937.11 Ljubljana — Zasebni kliring Berlin 100 mark ...... 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring Grški boni . ......... 30.25 den Belgrad — Zasebni kliring Grški boni.............29.50 den Bolgarski čeki......... 90.— Na splošno željo ponavljamo Veliki špijonažni film, ki nam predočuje opasno delovanje vohunov med vojno. Film najnapetejše vsebine in senzacijonalnih prizorov! kino union in 22 21 Zahatscm portoi« volioiiKa? _niNU uraium, ICI. ii-£I Edwige Keuillere. Erieh v. Stroheim in Jean Galland Danes ob 16., 19. in 21. uri neprekirno zadnjikrat I SAMO ŠE DANES ob 16, 19 in 21 KINO MATICA telefon 21-24 JAMILA Prekrasen orientalski film, ki je bil v rizu nepretrgoma dva meseca na sporedu — CHARLES VANEL — DENISE BOSC Pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov, zobnih tehnikov in strojnikov Včeraj in danes je zasedal v Ljubljani Svet pokojninskega zavarovanja, ki ga tvorijo predstavniki pokojninskih zavodov v Belgradu, Ljubljani, Sarajevu in Zagrebu, pod predsedstvom načelnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje g. Dušana Jere-miča. Sej Sveta se je udeležil razen predsednikov, podpredsednikov in direktorjev teh zavodov kot ekspert ministrstva tudi g. svetnik Albert Vizjak. Ta seja je nadaljevanje prve seje, ki se je vršila v Sarajevu v dneh 6. in 7. avgusta t. 1., in so se na njej pretresala najaktualnejša vprašanja naaieščenskega pokojninskega zavarovanja. Tako je bil sprejet poslovni red za poslovanje Sveta pokojninskega zavarovanja, po katerem se bodo na osnovi enakopravnosti reševala vsa vprašanja, ki so važna za pokojninsko zavarovanje in za pokojninske zavode. Sklepi Sveta so obvezni za vse zavode samo, če so sklepi sprejeti soglasno, tako da je varovana neodvisnost vsakega zavoda. Dolžnost predsednika Sveta vrše izmenoma predsedniki posameznih zavodov po alfabetskem redu sedeža zavodov. Za prvega predsednika je bil soglasno izvoljen predsednik ljubljanskega zavoda dr. Anton Milavec zaradi njegovih osebnih zaslug in prizadevanj Pokojninskega zavoda v Ljubljani za razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev in za organizacijo novih zavodov. Sklenjeno je bilo soglasno, da sc pokojninsko zavarovanje razširi na trgovske pomočnike, zobne tehnike in strojnike s strojniškim izpitom in da izdelajo zavodi konkretne načrte ter jih predlože ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja. Zaradi doi. Božman. Zavetišče je danes dopoldne pričelo sprejemati zelenojamsko mladino v svoje okrilje. Za slovesnost blagoslovitve je bilo poslopje zavetišča okusno okrašeno z zelenjem, zasta-\ami, slavoloki in napisi. Pred vhodom je bil napis: Slava Vincenciju Pavlanskentu, ki nudi (lom rodu zelenojamskemu! Prevzv. g. škofa dr. Rožmana je pred zavetiščem pričakala in sprejela velika množica ljudi, med katero so bili tudi zastopnik g. bana insp. Sedlar, zastopnik ljubljanskega župana obč. svetnik in univ. prof. dr. Štele, predsednik Osrednje Vincencijeve konference dr. Levičnik, šempetrski župnik Košmerlj, moščanski župnik Jenko, ravnatelj salezijanskega zavoda na Rakovniku dr. Blatnik, številni zastopniki Vincencijeve konference Srca Jezusovega na čelu s predsednikom vizi-tarjem g. Sedejem. misijonarjem g. Čontalo in Vrtovcem, zastopnik ljubljanskih Vincencijevih in Elizabetinih konferenc, zastopnice Krščanskega ženskega društva, zastopniki moščanske ZZD in drugi. Zlasti številna je bila med množico mladina. Prišli so otroci meščanske šole v Zeleni jami s profesorskim zborom pod vodstvom ravnatelja Mesojedca, otroci šole pri Sv. Križu z učiteljskim zborom pod vodstvom upravitelja Brica, ljubka pa je bila zlasti močna skupina zelenojamske mladine v enotnih zelenih oblek ca h. Škofa sta najprej pozdravila deklica in deček s toplimi deklamacijami, nato pa mu je izrekel pozdrav še zastopnik konference g. Vrtovec. Moščanski pevski zbor pod vodstvom akademika Brica je zapel pozdravno pesem. Ob asistenci navzočne duhovščine je škof dr. Rozman opravil blagoslovitvene obrede. Nato je spregovoril zastopnik ljubljanskega župana dr. Štele, ki je med drugim izvajal: 0 mladinskem skrbstvu mestne občine ljubljanske Ko smo z božjim blagoslovom odprli novi dom revni šolski mladini tega okraja, izrekam najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se pri tem trudili. Za ves vzhodni del mestne občine ljubljanske smo sprva nameravali ustanoviti velik osrednji zavod za revne otroke, kakršnega smo pravkar dozidali v Trnovem. Toda ustregli smo lokalnim zahtevam in podprli prizadevanja Vincencijeve konference Srca Jezusovega . Lani je mestna občina odprla otroško zavetišče v šoli v Mostah, danes pa smo dobili otroško zavetišče v Zeleni jami, da sprejme v svoje dobrohotno varstvo predvsem večkrat prav nevarnim vplivom izpostavljeno mladino industrijskega delavstva in periferije sploh. Mestna uprava se bo potrudila, da ustanovi otroška zavetišča pri vseh šolah v posebnih poslopjih. Za Bežigradom smo pri delavski koloniji sezidali posebno poslopje, kjer bo dobilo hi otrok zavetje na soncu na igriščih in vrtovih. Skrb za zdravje mladine na duhu in na telesu je najsvetejša naloga mesta Ljubljane! Po tem načelu je sedanja mestna uprava storila za mladino vse, kar je le mogla in smela. Marsiknk nerazsoden človek bo dejal, da za otroke razsipamo denar. Res je namreč, da bomo letos porabili za otroke mnogo nad 3 milijone dinarjev, torej skoraj polovico vsega socialnega proračuna, poleg tega pa smo za 4 milijone postavili še vzorno veliko otroško zavetišče v Trnovem, sezidali otroško zavetišče pri delavski koloniji za Bežigradom, odprli otroško zavetišče v Zg. Šiški in pomagali tudi danes Idagoslovljeneinu zavetišču v Zeleni jami. Vsi naj pomislijo, da s skrbjo za mladino prihranimo davkoplačevalcem težke milijone, ki bi jih morali izdati za bolehne in bolne, za zanemarjene in za postopače, za delomržne in za berače, za tatove in zločince! Tudi za zanemarjeno mladino smo letos poskrbeli in jo postregli. ko je že stopala na slaba pota, ter jo privedli v prehodni otroški dom v stari cukrar-ni. Odpravljeno je bilo beračenje otrok in s tem so se zaprla vrata, skozi katera nam je mladina uhajala na kriva pota. S ponosom lahko ugotovimo, da je sedanja mestna uprava napravila trikrat toliko, kakor so storile na polju ustanavljanja otroških zavetišč vse mestne uprave ljubljanske v 100 letihl Švicarski časnikar, ki je potoval po Letski, ki se v tem evropskem sporu večkrat omenja, pripoveduje o tej državi takole: Če se pelješ skozi Varšavo na Letsko, stopiš pri Zemgalu prvič na letska tla. Uro moraš naravnati po kolodvorski uri za eno uro naprej. Prvikrat se usedeš v široke vagone na široko-tirnih, nekoč ruskih železnicah. Po zgraji vagonov spoznaš, da so narejeni za dolgotrajne vožnje. Klopi in naslonila je moči sklopiti in odklopiti in jih uporabljati za udobna ležišča. Vlak vozi po pokrajini, kjer so na obeh straneh proge gozdovi, sami širni gozdovi jelovice. Toda v temini borovih debel se bolj in bolj belijo svetla debla brez. Tu in tam pa se skozi drevje zasvetlika blesteča se vodna gladina kakega jezera ali reke. Ko se prepeljemo čez mogočno D vino, se spomnimo neskončnih ruskih nižin, ki se po njih pretaka ta reka. Več ur se vozimo skozi gozdove mimo značilnih kolodvorov, ki so vsi leseni. Slednjič smo v R i g i. Tujec se koj začudi mnogim izvoščkom, ki sli-čijo trojkam, dasi je po ulicah živahno in moderno velikomestno. Kmalu zagledaš spomenik na belem podstavku, kjer so prizori iz letske zgodovine in bajeslovja. S podstavka se dviga steber, na njem pa je kip ženske. Žarki večernega sonca so se pravkar blesteli na treh zlatih zvezdah, ki jih ženska dviga v nebo. Te tri zvezde pomenijo tri letske pokrajine: Livsko, Kursko, Senegalsko in Letgalsko. Ženska predstavlja Litvijo, mater Letske. Na podstavku spomenika, kjer sta zmeraj po dva vojaka na straži, je zlat napis: »Briva un feme« (Svoboda in domovina). V tej mladi državi, ki je bila ustanovljena 1. maja 1920, poudarjajo Leti zmeraj sedanjost in načrte za liodočnost. To je republika, kjer se malokdaj govori o preteklosti. V osrčju stare Rige, na Rotovškeni trgu, stoji gotska stavba, ki je s poznejšimi prizidki in okraski v renesančnem slogu dobila čudno neenotno lice in ki je last »slavne kompanije črnih poglavarjeve, ki je bila ustanovljena v 15. stoletju kot zveza mladih patricijev. Tu je živel od leta 17(>4 do 1769 pesnik in filozof Herder, ki je deloval na stolni šoli in bil pomožni pridigar. Trg pred stolnico se imenuje po njem in na njegovem spomeniku so besede: »Luč. Ljubezen. Življenje.« S stolpa cerkve sv. 1'elra zagledaš v dalji morje. Obala se imenuje .lurmala in tja te vlak pripelje v pol ure. Na obali moreš po več kilometrov daleč stopati po beli, mehki preprogi samega peska, a zmeraj imaš ob strani gozd in nikoli te ne zapusti temno zelena barva borovcev na obali. Ondi pa, kjer so zdaj moderne kavarne in kjer se zabavajo kopališki gostje od blizu in daleč, so že v pra-pradavnih časih dobivali ribiči jantar. Nekoč so prebivalci te obale živahno kupče-vali z jantarjem, ki ga je viharno morje mnogo namešalo na ohrežje. V izložbah, kjer so naprodaj značilno letski izdelki, je mnogo predmelov iz jantarja. ki ga zdaj pridobivajo največ v Dolnji Kurski. V Rigi vzbuja pozornost menjavanje različnih kultur. Vpliv ruske carske države, ki ji je Letska pripadala od začetka 18. stoletja do leta 1920, je povsod očitno viden. Predvsem je tu mnogo onih značilnih cerkva s kupolami in čebulnimi stolpi. Balet letske opere se še zmeraj drži slavne tradicije ruskega baleta. Velika lesena tržnica je Miloje Smiljanič, nnvoimenov ani pomočnik ministra za zunanje zadere. v ruskem slogu in stoji v »Moskovskem predmestju«. feden najlepših spomenikov letske umetnosti je pokopališče v Rigi, ki se razprostira sredi gozdnate jase. Mogočen je vhodni portal, ki ga »tra-žita dva kamnita jezdeca, (iloboko te presune soha žalujoče matere Letske, ki zre preko grobov mnogih letskih bojevnikov. Drugačno sliko te dežele som uzrl, ko sem z letalom poletel iz Rige v Libavo: Riga ostane zadaj v jutranji megli. Vinkasti trak kurske reke Ae se vije skozi travnike. Hiško obrežje, ki ga gospoda imenuje baltska riviera, drsi izpod nas. Čez pičlo uro obvlada letalo 250 km dolgo progo med Rigo in Libavo. Mesto z mogočnimi pristanišči, davno jantarsko in trgovsko mesto, se razvija pred očmi. Nekje v dalji se izliva modrina morja in neba druga v drugo. .lako živahna zgodovinska doba se v duhu zazre v nas, ko pridemo v M i t v o. V tem mestu so bivali nekoč kurski vojvode. Vsa krasota voj-vodstva se zrcali v mogočni razsežnosti in prelest-nih okraskih gradu, ki ga je sredi 18. stoletja sezidal Rafael Rastrelli, stavbenik veličastnih carskih gradov. Zdaj je v gradu nameščena letska poljedelska zbornica. Poslednji dan svojega bivanja v Rigi sem imel priliko videti veliko ljudsko slavnost praznik dela*. Iz vseh delov republike so prihitele mno-ž.ice, da se udeležijo le slovesnosti. Prekrasen je bil pogled na letske narodne plese, ko so se vrteli pari mladeničev in mladenk v pestrih narodnih nošah; dekleta imajo na glavi avbe, ki sličijo kronam. fantje pa so v suknjičih, ki so vsi prepreženi z našitki. Še dolgo mi je zvenelo v ušesih pelje letskega ljmlsHa, ki tako rado prepeva svoje narodne pesmi. V Sibiriji ni več tako mrzlo V Sibiriji so v poslednjih letih proučevali podnebje, ki ga že od 1. 1842 ni nihče znanstveno raziskoval. Če primerjamo dognanja od I. 1812, s podatki poslednjih let, je razvidno, da se je povprečna letna toplota v Sibiriji dvignila za 1 stopinjo. Tudi led ni več tako debel. Zlasti je očitna sprememba ledene meje. Ta meja se je skoraj z.i 300 km pomaknila više proti severu. Če se spomladi nenadoma začne tajati debela ledena plasl. tedaj segajo ledene in snežene razslaljene plasti za 100 m niže kot pred 100 leti. Slične toplotne spremembe je moči skorai po vsem svetu opazili, tako da moremo misliti, da se šele zdaj bližano koncu poslednje ledene dobe. , Hrast z bančnim računom Na Norveškem raste 600 let star hrast, ki slovi po vsej državi in ki mu je ime »satir mojster«. Stoji pred župniščem v Krodsheradu. Ta >stari mojster« je zato prav posebne vr.-le med diugimi drevesi na svetu, ker ima sam svoj bančni račun, nekakSne prihranke za stara leta. Pred nekaj leti, ko so dognali, da je deblo znotraj bolno, so naložili v banki posebno "šoto zanj. ki so jo nabrali s prostovoljnimi prispevki. »Starinor so operirali in plombirali s tem uspehom, da je zdaj spet lepo vzelenel OslaP denar, kar ga je hilo za zdravljenje preveč, so naložili v banki s pripombo, da je ta denar samo za zdravljenje starega hrasta. Danes je lo nekaj posebnega, če je hrast v bolniški blagajni I | C I S T E K V ledenem objemu ... Na binkoštno nedeljo je bilo. Do srede je imel dr. Kari Sonnvveber dopust. Bil je zdravnik in privatni docent na dunajski univerzi, upoštevan in pri sodelavcih zaradi svoje preprostosti izredno priljubljen. Ko ie zapustil svojo delovno sobo, je še želal svoji tajnici vesele praznike in jo vprašal, kje in kako (ih misli preživeti. »Kjerkoli ob vodi, ob Donavi, na pesku. In vi, gospod doktor:« »V gorah; že dolgo nameravam prvič preplezati neko steno.« »Vedno greste v gore; ob vodi je vendar lepše in prijetnejše.« »To ie stvar okusa. Udobnejše je že ob vodi, če pa je lepše, pa ne vem. Torej na svidenje čez štiri dni.« »Zakaj greste tako radi sami v gore, gospod doktor? Jaz mislim, da je lepš*. ie 4rcsU dva ali kot tako sam.« »Najlepše je biti popolnoma sam zunaj v prosti naravi.« »Toda tudi nevarno. Mislite si, če bi se vam kdaj kaj pripetilo. Nihče vam tedaj ne more pomagati. Ne, gospod doktor, jaz vaj ne razumem prav.« Gospod dektor se smeje. »V gorah si vedno po-iščem nekoliko luči in to si poiščem rajši sam. Na svidenje Hana!« »Zbogcm, dragi gospod doktor, »rečno pol in veliko užitka « Son«iweber i« kmalu izginil v vrvenju ulice ia pla-volasa liana tudi. Doma mu jc že gospodinja, stara teta iz njegove domovine, pripravila nahrbtnik, točno kot je želel. Tri ure nato ga je že peljal brzi vlak skozi ozdnate višine Semmeringa, nato skozi doline in lance, čez zelene trate in skozi temne predore, dalje, vedno dalje v tirolsko in švicarsko deželo. Inn jc hitel mimo, Arlberg je 06tal zadaj; med enakomernim poletom brzojavnih drogov so tolkla kolesa svoj veseli takt, ki so ga spremljati piski lokomotive. V Sveti Mariji je hilo malo življenja; poletje se še ni pričelo. Sonnweber je govoril z Ravanelom, starim vodnikom. Hotel je sam preplezati zapadno steno Belega roga. Ravanel, izkušen vodnik, je svaril sicer tako pametnega plezalca, Sonnvveber pa je vztrajal pri svoji nameri. Ravanel mu je dal končno ključ od koče na Belem rogu, ki da je prazna, nekaj lesa in konzerv je še tam od prejšnjega poletja. V sivini čarobnega junijskega jutra sc je vzpenial Sonnvveber navzgor. Gore so se počasi in veličastno prebujale v žarenju vzhajajoče ognjene krogle nebeškega sonca. Medtem ko je še spal senčni hlad v gozdovih, je že zlata luč oblivala gole glave zalede-nelih gora. Ob studencu je počival samotni hribolaze: in se veselil, da jc sam. Nato je peljala pot skozi ma-cesnove gozdove. Kmalu pa so tudi ti ostali pod njim. Zdaj so ga spremljali pritlikavi borovci z vejami, raz-divjanimi v viharjih, in debli, ki so se zv-jali kakor otrple čarovnice. Še višie pa so 'udi ti izg-tvili in proti poldnevu ie dosegel Sonnweber kraljestvo večnega ledu. Visoko nad strugami ledenikov in nad morenami je ležala koča, ki jo je ožarjalo sonce. Tako je m;nil dan v plezanju in počivamu in kmalu ce je zvcčcrilo. Medtem ko je legala zvezdnata noč tiho in temno čez vrhove ledenikov, si je kuhal doktor Kari Sonn-weber na malem planinskem štedilniku preprosto večerjo: grahovo juho in pozneje čaj. Potem si je prižgal pipo in pogledal šc enkrat po vremenu. V planinsko knjigo ie napisal sledeče besede: 17. junij. Kari Sonnweber, Dunaj. Jutri bom poskušal premagati zapadno steno velikega Belega roga. Sam hočem meriti na tci gori svoio moč, svojo voljo in svojo zmotnost.« Koča je stala pod temnim, z zvezdami posutim nebom. Gore so plamcnele s svetlikajočimi robovi, podobnimi veinim signalom v svetovnem prostoru. Neskončno velika in vzvišena jc bila zapuščenost te samotne gorske noči. Sonnvveber je stal pred vrati, gledal zvezde in molil Boga, ki je vse to ustvaril in se mu zahvaljeval za vso veličino in krasoto, za vso lepoto, vso divjno in za vse neizmerne daljave, ki jih je daroval naši duši, da bi laJjc razumeli vesoljstvo. Nato jc šel spat, saj jc imel le malo časa za počitek. Že ob dveh zjutraj jc stopil samotni hribolazcc s svetilko, cepinom in nahrbtnikom v vstaajoče mrzlo jutro večnega ledu. Žeblji njegovih podkovanih čev'jev so drseli čez kamenje in led. Naskok se jc pričel. Skozi ledeno sotesko s: je utiral pot m kmalu dosegel vznožje stene. Mogočno so vis*li ledeni oklepi ob boku strašnega zapadnega prepadi. Mirno premišljajoč, hladnokrvno in drzn? se j« boril stopinjo za stop;njo, meter za metrom v višino. Zdaj jc bil visoko med ledenimi prepadi, nato po dolgem boju na ostrem grebenu, zdaj je spet tvegal na prečnem hodniku. Stalno je zvenel cepin v ledu, opremo in varno so peli zobje njegovih okovanih čevljev, ko si je osvajal pot. Od spodaj jc zijala in ga grabila globočina. Toda končno, po dolgem, trdem trpljenju, j« stal Sonnvveber, ves v soncu in luči, na vrhu. Ponosno jc naredil zadnii korak in gospodujoče gledal doli na okoli ležeče struge ledenikov, čez oddaljene doline, ozke trakove daljnih rek in v pari kadečo se zemljo. Truden od borbe je kratko, a izdatno počival na vrhu, postavil moža iz kamna in razgrnil karto: »18. junij 1930. Velki Beli rog čez zapadno steno z delno uporabo zapadnega grebena prvikrat preplezal. Vrnitev skozi isto steno. Dr. K. Sonnwebcr, sam.« Še enkrat se ie napil v polni meri samote na ledeni višavi, še enkrat je čutila njegova duša neizmerne nebesne daljave in njegovo čelo je okusilo hladni dih gora. Nato sc ie pripravil za vrnitev, ki bi bila lahko iz različnih razlogov nevarnejša in težja kot je bil vzpon. Strmel je v globine ledenih sten in «ka'nih prepadov in kmalu «c jc spet začel boriti. Vidne in skrite nevarnosti so prezaie uro za uro. Se- deč, plazeč se in ležeč, se je moral prepustili potuhnjenemu, tenkemu snegu iii nevarnim ledenim prepadom. Bil jc v stalni razdraženosti in najskrajnejši živčni napetosti, kajti bilo je že popoldne in je sonce led in sneg močno otalilo. S treskom so grmele navzdol skale po rarjedenih stenah, sikajoče so drsele lavlne mimo njega. Sonnvveber ni bil končno več zmagovalec, temveč jc podal skrajno prisiljeni ujetnik svoje stene in svoje gore. Z največjo napetostjo vseh svojih moči in energije si jc moral vsak korak v življenje znova priboriti in iztrgati. Okoli so stali in ga mimo in ravnodušno gledali veliki ledeni prestoli, zlato je žarelo na zahodnem nebu počasi pogrezujoče se sonce. Mrzli, modri ledeni grebeni so nemo čakali igre v svejem kral,estvu Neznaten človek se bije »kozi stene. Že ga nc loči več mnogo od kopnih goiidev. Še en skok čez razpoko in še eden — in že se ie razprostirala pred npm ravna planota. Ledenik je bil poln lepote, tujine in veličastva Sonnvveber je lahko počival in miroval, zopet je postal vedre|ši; tih, srečen nasmeh mu je zaigral na obrazu. Ni pa slutil, da že več ur preži nanj usoda, mu sledi korak za korakom, da bi ga prehitela, udarila in uničila. Mislil je, da je že na konju, da ima zmago že v rokah, toda črna «cn-ca gorskega duha se ni umaknila svoji nnmeri. Ne da bi pazil, je šel naprej, šc en korak, nato še eden, brezskrbno j« nameril pogled v daljavo, zdaj — in nato sc je hitro, ne0ioto zveče.r najstarejša služkinja Meta M e r š e. Dobrih 55 let, od svojega 19. pa do 74. leta, je služila v samostanu in je vanj priiastia tako, da je bila bolj družinski član kot pa posel pri hiši. Pobožno«t, pridnost, poštenje, zvestoba, vse to jo odlikovalo dobro Meto, ki si je v skromni službi irala zakladov za večnost. Tiho in skromno je odšla po svoje plačilo. Smrt ji je bila lahka, brez mučnih duševnih bojev, brez velikih telesnih bolečin. Smrt pravičnega, ki ee z veselim upanjem vrača domov k Očetu. Naj ji l>o dobro pri Njem, saj tam pori bodo povišani vsi, ki so mu v ponižnosti služili. + V Ljubljani je včeraj umrl g Anzelm Križna r, učitelj v Železnikih. Pogreb bo v sredo 27. septembra ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! -J- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala (Ja. Marija V i d m a r , sestra g. župnika Knavsa. Pogreb bo danes ob 5 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa. Naj ji sveti večna luč! Žalujoče naj tolaži Bog! ■j- V Ljubljani je po kratki bolezni mirno za-tisnila svoje trudne oči ga. Ana Amalija K r c n roij. Gliha, soproga ravnatelja v pokoju. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne izpred mrtvašnice Slajmarjeva ul. 2. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožaljcl -J- Xa Kaki pri Krškem |e nenadoma — ko se je hotela udeležiti svete maše ob priliki Slomškove proslave — umrla gospodična Marija Humek, ki je pravkar prispela v svoj rojstni kraj. Rajna gospodična je bila sestra upokojenega višjega sadjarskega nadzornika g. Martina Humeka in šolskega ravnatelja g. Dragotina Humeka. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Upokojen je višji sodni oficial in vodja pisarne pri državnem tožilstvu v Ljubljani g. Pintarič Mihael Martin. • — Za nameščenje nujno potrebujete znanje stenografije in strojepisja. Vpišite se v šestmesečni tečaj za stenografijo in strojepisje na Trgovskem lici liscu Robida. Prvovrstni sodobni pouk. Začetek 2. oktobra. Vpisovanje v pisarni ravnateljstva, Trnovska ulica 15. — Zavod kneza Pavla za zdravljenje raka. Preteklo nedeljo so v Belgradu blagoslovili temeljni kamen za zavod kneza Pavla za raziskovanje in zdravljenje raka. Zavod bo zgrajen z denarno podporo Nj. Vel. kraljice Marije in Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla. _ Nov most čez Savo v Krškem je nujno potreben. 2e dolga leta se pritožujejo prebivalci Krškega in njegove široke okolice zaradi slabega lesenega mostu, ki vodi tod čez Savo. Mnogi so prizadeti tem huje, ker ima most zelo majhno nosilnost in (e za težak promet že popolnoma nesposoben. Zgraditev novega mostu bi bila nujno potrebna, vendar so sc doslej vsa prizadevanja za graditev razbila ob velikanskih stroških, ki bi jih zahtevala graditev novega železobetonskega mostu čez Savo. 0bla6t pa zrizadevanj krajevnih činiteljev ni pozabila, tako da je upravičeno upanje, da bomo v doglednem času v Krškem dobili vendarle nov most. O tem nas še najbolj prepričujejo prva pripravljalna dela, ki so se že začela; pred nedavnim so začeli preizkušati zemljišče, na katrm naj bi staj novi most. Sedaj skupina delavcev opravlja sontažna vrtanja na mestih, kjer na; bi stali temelji mostu. Prepričani 6mo, da ne bo ostalo samo pri teh poskusih. — Loterija za popravilo romarske cerkve na Ptujski gori. Zadnje dni je silno naraslo zanimanje za ptujskogorsko loterijo. Častilci gorske Matere božje vprav tekmujejo, kdo bo čim bolj podprl delo za popravilo tega lepega svetišča, ki je ena najlepših cerkva v naši Sloveniji. Pohitite tudi vi z naročilom loterijskih srečk, dokler je še čas. Morda boste ravno vi deležni vsaj enega dragocenih dobitkov naše loterije. Že za 5 din lahko zadenetc glavni dobitek, novi avto znamke »Opel-Kadett«, ki je pred kratkim dospel iz tovarne in vzbuja splošno pozornost. Čakajo vas pa še drugi številni in krasni dobitki, kakor motorno kolo, par volov, harmonika, deset koles, hektoliter dobrega haložana, veliko namizne posode, krasna spalnica itd. Žrebanje bo nepreklicno v nedeljo 1. oktobra ob 2 popoldne javno na trgu pred cerkvijo pod državnim nadzorstvom. Izid žrebanja bo objavljen v časopisih. Naročite srečke čim prej pri župnem uradu na Ptujski gori. — Seja odbora centralnega tajništva Delavskih zbornic. V prostorih Delavske zbornice v Splitu je bila 23. in 24. septembra seja odbora centralnega tajništva Delavskih zbornic. Udeležili so se seje delegati vseh zbornic. Od slovenskih delegatov so bili navzočni gg. Viktor Kozamernik, Stane Golob, France Preželi in inž. Vinko Košir. Zasedanju je predsedoval g. Ivan Blazibad. G. Zarja Popovič, tajnik centralnega tajništva Delavskih zbornic, je poda! obširno poročilo o delu tajništva ter je pokazal na vse aktualne probleme iz delovnega prava, ki jih ja treba čimprej rešiti. Odbor je zahteval, da se skliče glede predloga za spremembo uredbe o preskrbovanju brezposelnih delavcev nova konferenca, kateri bi prisoetvovali zakoniti predstavniki delavstva, torej Delavske zbornice in njihovo centralno tajništvo. Odbor je bil tudi mnenja, da z dosedanjimi dohodki in finančnimi deli Delavske zbornice ne morejo uspešno opravljati tvoje funkcije. Mnenja je, da bi bilo zato potrebno, da se prispevki za Delavske zbornice zvišajo od 3 no 4% Dalje je odbor razpravljal o zadevah splošne socialne politike ter se je izjavil proti sistemu komisarjev v delavskih ustanovah in istočasno za popolno demokracijo. Odobril jc načrt za službeno pragmaliko osebja Delavskih zbornic. Nastavil je posebnega slovenskega zastopnika Albina Gasarja v centralnem tajništvu v Belgradu. Odbor se ie zavzel tudi za razširjenje pokojninskega zavarovanja na trgovske nameščence, na zobotehnikc in strojnike. Sprejel je tozadevno resolucijo. Glede komisaria-tov, ki jih napovedujejo v socialnih ustanovah, ie ccntralno tajništvo zavzelo odločno odklonilno stališče. — Trgovski posebni učni tečaji za izobrazbo pisarniških moči se otvorijo v oktobru, Šolnina 50 do 100 din. Poučujejo se vsi glavni trgovsko-pisarniški predmeti ter stenografija in strojepisje. Podrobne informacije: Trgovsko učilišče Christo-lov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. — Novoimenovani poverjenik Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je prevzel svoje posle. Preteklo soboto dopoldne je dosedanji predsednik ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu g. Marko Bauer, generalni tajnik industrijske zbornice v Zagrebu, izročil svoje posle novoimenovanemu poverjeniku g. Juriju Gaspari, publicistu in velikemu županu v pokoju. Izročitev poslov je bila opravljena v navzočnosti odposlanca ministra za socialno politiko in narodno zdravje, načelnika odseka za socialno zavarovanje g. Dragoljuba Junkoviča. Ob tej priliki se je dosedanji predsednik ravnateljstva g. Marko Bauer poslovil od nuvzočih vodilnih uradnikov Osrednjega urada in se jim zahvalil za njihovo dosedanje delovanje ter jih 1>rosil, naj vse svoje moči posvetijo tudi naprej ioristim ustanove deluvskega zavarovanja in pri vsem podpirajo novoimenovanega poverjenika pri opravljanju njegovih poslov. Poverjenik g. Jurij Gašparac je, ko so mu bili predstavljeni vsi navzoči vodilni uradniki, apeliral na uradnike, naj tudi naprej opravljajo svoje dolžnosti vestno v korist zavarovanega delavstva in nameščenstva. V imenu uradništva se jc poslovil od dosedanjega predsednika ravnateljstva in pozdravil novoimenovanega poverjenika generalni ravnatelj Osrednjega urada g. Rudolf Matjašič. Loterija za popravilo romarske cerkve na Ptujski gori bo nepreklicno v nedeljo, dne 1. oktobra 1939 ob 2 pop. javno na trgu pred cerkvijo na Ptujski gori. Zadnji čas je, da ie naročite srečke! — Vinarska podružnica Ljutomer priredi dne 1. oktobra t. 1. vinogradniško zborovanje ob 9 v prostorih g. Zavratnika. Na tem zborovanju se bodo določile vinske cene in se bo razpravljalo o zahtevah, ki jih je postavil novi viničarski red. Vabimo k udeležbi vse vinogradnike tudi iz drugih vinarskih okolišev v svrho enotnega postopanja. — Letalski promet i Nemčijo Je obnovljen. Koncem avgusta je bil prekinjen letalski promet med našo državo in Nemčijo. Te dni pa je Nemčija letalski promet z Balkanom obnovila. Nemška Lufthansa zopet vzdržuje s svojimi letali redni promet med Berlinom, Dunajem, Budimpešto, Bel-gradom in Sofijo. Od pretekle nedelje je obnovljen letalski promet med Belgradom in Berlinom v obeh smereh vsak dan. — Skrajšana doba za odvetniške pripravnike. Odvetniški pripravniki so prosili ministrstvo pravde, da bi izdelalo novo uredbo o odvetniških pripravnikih. Ministrstvo je tej prošnji ugodilo in izdelalo načrt za novo uredbo, s katero bo odvetniška pripravljalna doba skrčena od pet let na tri leta in pol. Pri izdelovanju načrta za uredbo so sodelovali vseučiliški profesorji in odvetniški pripravniki. — Pedikur« je modernemu Človeku neobhodno potrebna — toda, da je uspešna, morate rabiti tudi SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Ciganska nadloga na Kočevskem. Pred nedavnim so cigani, ki jih v kočevsikem okraju ni malo, začeli z vnemo krasti, kar s-e le da. V zadnjem času pa eo se lotili celo konj. Pokradli so trem posestnikom vsakemu po enega konja. Prvi konj je rdeče dlake, drugi je rjav z besimi lisami, tretji pa temnorjav z belkastim repom in belimi pikami na čelu. Konji so vredni 9.500 din. Ljudje so videli cigana Todoroviča Antona iz Kačjega potoka in še dva njegova pajdaša, ko so jezdili na ukradenih konjih skozi kočevske vasi. — Vlom v župnišče na Gozdu pri Kamniku. Sredi popoldneva je le dni neznan vlomilec vdrl v žujmišče v Gozdu. Župniku Matiji Selanu je odnesel 2.500 din, 12 zlatnikov, zlato žepno uro z zlato verižico in še nekaj starega srebrnega de-na»rja Ljudje so opazMi, da se je tisto f>of>oldne smukal okoli župnišča neznan, okoli 35 let star moški, šibke postave, kostanjevih las in oblečen v Črukaeto obleko. — Pri caprtju. motnjah. w prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodec en kozarec naravne »Krani-Joset« crenčice. — Dve prometni nesreči. Z motorjem je padel posestnik in vinski trgovec z Vrhnike Kočevar Franc, ko je vozil čez križišče na cesti BeriČevo— Št. Jakob. Hudo se je potolkel po glavi In se zdravi v ljubljanski bolnišnici. — Trgovski vajenec Rok Klemonšek se Je peljal e kolesom iz Ljubljane k staršem v Gornji grad. Na klanrih pred Kamnikom pa je padci iti sc hudo potolkel po rokah. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. — Številne nesreče. Užitkarja Andolčiča Fran-ra iz Smartnega ob Savi jo konj močno brcnil v trebuh. — Mizarju Gontku Matiju ii Veliko lx>ke je cirkirinrka od reza .a dva prsta na roki. — Štiriletnega čevllarjevega sina .loška Poljanca U Semenj pri Križah ie močno ogrizel sosedov pes. — Železničar Janez Pegan iz Pesnire pri Kranju Je padel s kolesa in ei pretresel možgane. — Ključavničarski vajenec Peter Dragar s čmuč je po jiomoti pil solno kislino in se hudo zastrupil. — Vsi so bil,i prejieljani na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Drzen vlom v trgovino Reteče pri Škofji Loki, 24. septembra. Danes v jutranjih urah so neznani vlomilci napravili nenavadno drzen in bogat vlom v trgovino »Pri Tončku« v ReteČah, ki leži tik plavne ceste, ki vodi od Jeperce v Škofjo Loko. Trgovec Anton Štrah je šel iz stanovanja k jutranji maši ob 6 mimo trgovine, kjer je izne-liaden opazil, da so vrata v trgovino nasilno odprta. Ves v skrbeh je stopil v lokal, kjer je opazil grozno razdejanje in praznoto. Neznani vlomilci so z vitrebom odprli roleto, vrata pa so nasilno odprli z velikim tesarskim dletom. Vlom se je moral zgoditi med 3 in 5 zjutraj, ker so nekateri pasanti izjavili, da Je ob pol 3 bila trgovina še v redu zaprta, ob 5 pa je opazil vlom neki domačin, ki pa ni takoj obvestil gospodarja, ki stanuje v sosednji vili. Drznost vloma pove dejstvo, da so vlomili pri vratih na glavno. cesto, ki je zlasti sedaj zaradi betoniranja kranjske ceste in zaradi vojaštva tudi lionoči zelo prometna. Poleg tega je bila mesečna noč in so odnesli toliko blaga, da bi ga mogli nesti vsaj štirje moški. Ukradli so predvsem ma-nufakturno blago: odeje, srajce, prte, robce in razno drugo perilo, pa tudi specerijsko blago: kavo. riž. konzerve, sladkor. Čaj in drugo. Škoda se ceni na 15000 din. Ukradli so tudi vso gotovino 800 din v dnevni blagajni. Na tleh so imeli pripravljeno še rjuho in poleg 1 vrečo sladkorja, da bi pa nasuli, a ga iz neznanega vzroka niso mogli. Bližnji sosed je našel pod Krivčevim kozolcem še celo balo odej, kar kaže. da so bili tatovi preobloženi in so težo odvrgli. Za natovorjenje blaga so si izjmsodili v trgovini 4 velike gorske nahbrtnike in so verjetno vanje natovorili bogat plen. Domači pes, ki je v bližnji stanovanjski hiši, je baje ob 3 zelo lajal, a se domači niso zanesli, da bi bilo kaj posebnega. Sosed pa je celo prišel iz hiše in šel okoli nje, pa ni nič opazil. Poklicani orožniki iz Škofje Loke so prišli takoj, ko so bili obveščeni. Osumili so nekega domačina in pa takoj odvedli s seboj. Preiskava pa bo najbrže dognala, da je nedolžen, zakaj, tako drznega vloma je vešč le večkratni vlomilec. To je sedaj že drugi večji vlom v Ratečah. Zadnji, ki je po velikosti sličil temu, se je zgodil lansko leto v Demšarjev© poletno vilo. Vsi domačini so zelo razburjeni in je splošna želja, da se orožnikom čim preje posreči izslediti prave krivce. Sreča v nesreči je, da je bil trgovec proti vlomu zavarovan. P& dhžavi * Premeten pustolovec. Subotiška policija na vse kriplje išče nevarnega in premetenga pustolovca Zomborija, ki |'e baje po poklicu častnik madžarske trgovinske rečne mornarice. Zombori ima na vesti več primerov tihotapljenja valute in drugih podobnih reči, najbolj pa je dokazal svoje pustolovsko nagnjenje med tako imenovanimi boljšimi damami subotiike visoke družbe. Dostikrat se je pripetilo, da je Zombori kakšno 6ubotiško damo povabil v čoln. Bil je ob takšnih priložnostih zmerom v kopalni obleki in je potem še svojo spremljevalko pregovoril, da je odložila vrhnjo obleko in nakit. Ko sta se tako vozila po reki, je Zombori ob ugodni priliki z veliko spretnostjo za-gugal čoln, tako da 6e je skoraj prevrnil in da je obema grozilo, da bo6ta padla v vodo. Ta trenutek je izkoristil, da je v naglici pobral nakit. Ko je dama nakit iskala, jo je s sočutnim obrazom prepričal, da je nakit padel v vodo, ko 6e je čoln gugal. Takih primerov je bilo več, vendar nobena dama iz razumljivih razlogov Zomborija ni naznanila policiji. * Zaradi hude bolezni v smrt. V Sarajevu si je vzel življenje 35 letni strojni stavec Slavko Ran-ljik, zaposlen v tiskarni Bosanske pošte. Ranljik je pred 14 dnevi dobil vnetje sklepov. Zapadel je v otopelost in se odločil ubežati iz življenja. Odšel je v kopalnico, poprej pa domačim naročil, naj ga ne motijo. V kopalnici 6e je obesil, obenem pa 6i še z nožem prerezal trebuh. * Tast ubil zeta. V Bakovičih pri Sarajevu 6e je zgodil uboj, ki ga je zagrešil tast nad svojim zetom. Kemik Lazar Petkovič je pred letom dni prišel iz Amerike domov v Bakoviče, kjer se je zagledal v hčerko trgovca Modika, ki je po rodu Slovcnec. Kmalu sta se poročila, vendar v zakonu ni bilo sreče. Petkovič ni lepo ravnal s 6voj'o ženo in tako je le-ta pred kratkim pobegnila od njega in se vrnila k svojemu očetu. V soboto je Petkovič priše na tastov dom iskat svojo ženo. Tu 6ta se s tastom sprla in med prepirom je Modik Pct-koviča ubil. * Po 20 letih jc dobil v roke puško, katero le imel na solunski fronti. Iz Vinkovcev poročajo: Te dni je bil poklican na orožne vaje rezervist Danilo Jakšič iz vasi Križevci pri Vinkovcih. Ko so jim delili v vojašnici puške, je dobil Jakšič isto puško, s katero se je boril na solunski fronti. Jakšič, ki je ob izbruhu vojne živel v Ameriki, sc je prijavil kot prostovoljec v srbsko armado. V njej je ostal do konca vojne. Doživel je umik skozi Albanijo in se pozneje udeležil bojev na solunski fronti. Kakor vsi njegovi tovariši, jc tudi Jakšič v spodnji del puškinega kopita izvrtal manjšo odprtino, v kakršne so vojaki spravljali denar in druge drobne malenkosti. Ko je Jakšič ob koncu vojne slekel vojaško suknjo in oddal puško, jc v odprtino v kopitu položil listek s svojim imenom in navedbami, v katerih bitkah se je boril. Ko je te dni prijel v roke puško, ki so mu jo dali v vojašnici, so sc mu zazdeli nekateri risi na kopitu znani. Odvil je železno okovalo na sptodnjem delu kopita in na svoje veliko presenečenje našel v odprtini listek, ki ga je pred 21 leti sam vtaknil vanjo. S tem je bilo nepobitno dokazano, da jc ta puška prav tista, a katero se je boril na solunski fronti. * Ženo fe utopil. Pred splitskim okrožnim sodiščem se jc moral te dni zagovarjati posestnik Nikola Katič iz Gornjih Posinj. Letos v noči na 30. junija je vrgel svojo ženo Marijo v vodnjak, kjer jc utonila. Katič se je hotel iznebiti žene zaradi tega, da bi mogel živeti z nekim dekletom, v katero sc jc zagledal. Sodišče mu je naložilo 12 let robije. * Vsi hercegovski rudniki bauksita so ustavili delo. Sedanji mednarodni poiožai je onemogočil •koraj ve* izvoz bauksita iz naše države. Zaradi Ljubljana, 26. septembra Gledališče Drama: 26. sept., torek: Zaprto (generalka). — 27. sept., sreda: »Hudičev učenec«. Premiera. Pre-mierski abonma. — 28. sept., četrtek: »Kacijanar«. Red Četrtek. — 29. sept., petek: Zaprto. — 30. sept., sobota: »Hudičev učenec«. Izven. Opera: 30. sept., sobota: »Sabska kraljica«. Otvoritvena predstava. Premierski abonma. Gostovanje Josipa Gostiča. Radio Ljubljana Torek, 20. sept.: 12 Mandoline in balalajke (plošče) — 12.45 Porodila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Po daljnih krajih (plošče) — 18.40 Glasbeni spored našega radia v prih. letu (g. dr. A. Dolinar) — 19 Napcvedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura: Pravosodje v Srbiji pred izdajo obč. državlj. zakonika (Ljubiša 1'rotič, Bgd) — 20 B. Smetana: Valenštajnov tabor, suita (plošče) — 20.20 J. Pregelj: Ljubljanski študentje, dramska igra (člani radij, igral, družine) — 22 Napovedi, jwočila — 22.i5 Koncert Radij, orkestra. Drugi programi Torek, 26. septembra: Belgrad: 20 Narodne pesmi. 20.30 Violina, 21 Simf. konc. — Zagreb: 20 Belgrad. — Bratislava: 21.15 Simf. konc. — Praga: 19.25 Ork. konc. in igra. — Solija: 20 Kom. konc., 20.45 Ruske romance. — Ankara: 19.50 Turška gl., 20.45 Solistični konc.. 21 Ork. konc., 22.20 Jazz. — Beromiinster: 20.10 Igra, 22.10 Plošče. — Bukarešta: 19.50 Ork. konc.. 21.25 Plesna glasba. — Horby: 19.30 Kabaret. 20 Nordijski konc. — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc., 21 Igra in misterij. — Rim Bari: 21 Igra. 22.20 Violončelo, 22.40 Kom. gl. — Klorenra: 20.30 Operetna gl., 21.30 Pisan konc.. 21.55 Gigli poje. — Oslo: 21.05 Ork. konc.. 21.45 Igra. 22.15 Ork. konc. — Revkjavik: 20.30 Operetna gl., 21.45 Resna glasba. Sestanki Dekliški krožek Ljubi jana-mesto. Drevi ob 8 imamo članski sestanek v Gospodarski zvezi. Lekarne Torek, 26. septembra: Ciprijan in Justina, mučcnca; Virgilij, škof. Sreda. 27. septembra« Kozma in Damijan, mu-čenča. Poizvedovanja V petek Je pomotoma odpeljal nekdo izpred Mestnega doma mlekarski voziček na ime J. S., letnica 1924. Dotičnega lepo prosimo, da ga vrno na naslov: Rozalija Snoj, Dragomelj, Domžale. tega so nekateri rudniki bauksita v Hercegovini že ustavili delo, drugi pa ga še bodo v teku tega meseca. Brez posla bo ostalo nad 1500 delavcev. * Pod kolesi vlaka. Na gozdni progi tvrdke »Ugar« v bližini Travnika v Bosni se je te dni pripetila nenavadna gozdna nesreča. 22 letni gozdni delavec Danijel Stibl se je vračal z vlakom iz gozdk. Na nekem mestu se je vlak ustavil, da bi izkrcal del tovora. Stibl je računal, da se bo vlak zadržal dalj časa, pa je hotel odmor izkoristiti za majhen sprehod po gozdu. Toda vlak je kmalu odpeljal naprej. Stibl je stekel, da bi skočil na vagon, toda zaradi teme je prišel med vagone in padel pod kolesa, ki so ga razmesarila. Ko je strojevodja zaslišal krik, jc ustavil vlak vendar šele po 500 metrih vožnje, Stibl je bil že mrtev. * 75-letni starec prehodil peš 250 km. V Bed-njo pri Varaždinu je te dni prispel 75-letni Ferdo Pavič, posestnik iz Korije v Slavoniji. Starec, rt prišel v Bednje obiskat svojega sina Stjej>ana, ki je tam občinski uradnik. Starec se je pred leti iz Bednja z vso družino izselil v Korijo v Slavoniji. V starem kraju od takrat še ni bil. pa se je zdaj odločil, da pred smrtjo še enkrat obišče svojo rojstno vas in sina. Sklenil je, da pojde peš; to pa ne zaradi tega, da bi mu primanjkovalo denarja, ampak zato, da bi med potjo videl lepe kraje. V Bednje je prispel povsem čil, Čeprav je prehodil peš 250 km. Ves navdušen je pripovedoval ljudem, koliko lepega je videl med potjo. Tudi nazaj namerava starec peš. * Roparski napad sredi mesta na odvetnika. Radičeva ulica v Osfjeku je bila v soboto zjutraj rizorišče drznega roparskega napada, katerega rlev je postal osiješki odvetnik dr. Todorovič. Odvetnik je ob pol 4 zapustil svoje stanovanje in se napotil na postajo, da bi se odpeljal v Beli ma-nastir. Naenkrat je iz teme skočil predenj neznanec, naperil nanj revolver in zahteval denar, sicer da ga bo ubil. Odvetnik mu je odvrnil, da nima pri sebi denarja, nakar ga je razbojnik prisilil, da je odšel z njim do naslednjega ogla, kjer ga je preiskal in pobral vse, kar je imel pri sebi. Vzel mu je 100 din denarja, za 600 din kolkov in razne spise. Odvetnik ga je prosil, naj mu pusti vsaj le-litimacijo. Toda razbojnik je potegnil še nož in mu zadal nevarno rano v desni bok. * Med inšpekcijo ga jo zadela kap. V Koprivnici opravlja te dni inšpekcijo predsednik bjelo-varskepa okrožnega sodišča, Čeboci. V soboto popoldne je pregledoval arhiv v prisotnosti arhivskega uradnika Sljepana Vidiča. Med inšpekcijo pa je Vidiču nenadoma prišlo slabo. Hitro so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Zadela ga je kap. Pokojni je bil slar 27 let in zapušča ženo in nebogljeno dele. Bil je vesten uradnik. * Huda avtomobilska nesreča. Med Unko in Obrenovcem se je v soboto zvečer primerila na cesti huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala več Človeških žrtev. Neki tovorni avtomobil iz Šabca je vozil tovor železa. Med potjo je naložil še 20 delavcev. V Dubokem je srečal avlo na ostrem ovinku več kmečkih voz, ki se jim je hotel izognili, šofer pa jo krenil preveč na desno in se zaletel v brzojavni drog. ki se je prelomil, nakar se je avto prevrnil šofer in neki delavec sta bila na mestu mrtva, štirje delavci so poškodovani smrtno nevarno, skoraj vsi pa so lažje ranjeni. Anekdota Dr. Hei m. osebni zdravnik pruskega kralja Friderika Viljema IV, je bil v vsakem oziru original. Nekega dne jc prišla k njemu ponosna grofica Hahn-Henncrsdorf, da bi ga vprašala za svet. Spustili so jo v delovno sobo tajnega svetnika. Or. Ilcim je pregledoval vpisno knjigo bolnikov, grofice ni niti pogledal in iz navade zaklical: »Prosim, vzemite si stol!« Tu se oglasi, zelo užaljena, ponosna grofica: »Dovolite, jaz sem grofica Hahn-Henncrsdorf!< Takoj se je oglasil in zopet hrez vsake pozornosti stari Ilcim: »Dobro; potem prosim, d« si vzamete dva stola!« Jčaj plavite? Visoko h (pni in visokonosi triki purgar se je peljal z avtom v drulbi oficirja in mu razlagal znamenitosti dolenjske slovenske zemlje. Od Ort-neka dospela do Helij, rojstne vasi Levstika, in pucgar informira: »Vidite, gospod polkovnik v tej vasi je bil rojen največji slovenski pesnik France Prešeren.* Šofer, ki bi bil skoraj od smeha počil, hudomušno dostavi: »Da, da, pod onimle kozolcem je pa pesmi pisal.* Pridejo do Vel. LaM. Purgar: »Vidite. gospod polkovnik, tukaj je bil pa rojen največji slovenski velmot Levstek, ki ima tu spomenik.* Polkovnik: E, pa v Sloveniji ima vsako selo svojega velmota!* Pridejo do Rašice, rojstne vasi Primoia Trubarja. Purgar: »Vidite, gos/tod polkovnik, v tej vasi je bil rojen pa Martin Luter.* Polkovnik: »E. pa da je bila ovdje NjemačkaP« Turjak! Purgar: »Vidite, gospod polkovnik, to je pa grad Turjak. Turke je videl. Svojčas je imel r grbu ptiča, sedaj ima pa — bivola.* Oficir: »Pa tafno! Slovenija ima rrto velike ljudi!* Da. rrle tkformalorje in cicerone in... Kaj pravite? E! I LJUBLJANA Letni obračun „Zlatorogovega sfega" V nedeljo je bila letna skupščina Zlatorogo-tega stega v beli dvorani hotela Union. Dvorana je bila lepo okrašena z državnimi zastavami, s sliko Nj. Vel. kralja Petra II. v akavtskem kroju in sliko ustanovitelja skavtizma sira Badena Pow-la. V kotu dvorane so bili trije krasni skavtski prapori, ki jih je steg dobil šele pred nedavnim. Skujiščino je začel starešina stepa stari in preizkušeni borec za skavtske ideje br Miroslav Zor (Črni mrav). Lefio je pozdravil vse navzočne, ki so se v tako lepem številu odzvali k polaganju letnega obračuna. Se po»ebej je pozdravil zastopniku g. div. gen. Stefanoviča majorja g. Herendo, dalje zastopnika gosp. bana Marka Natlačena in gosp. prosvetnega inšpektorja dr. Sušnika g. svetnika Planino. Dalje je bila poslana vdanostna brzojavka pokrovitelju organizacije skavtov v Jugoslaviji Nj. Vel. kralju Petru II., kar je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Opravičilno pismo, da se ne more udeležiti skupščine, je poslal tudi kneooškof ljubljanski dr. Gregorij Rožman, ki v pismu bodri članstvo k delu, želi rast stega in poglobitev osnovnih idej vedne pripravljenosti. Ljubezen in medsebojna pomoč, pravi, saj to^ so ideje najgloblje v krščanstvu in le tedai vzdržijo vse preizkušnje, če svojega izvora ne zatajijo. Te pisane besede našega vladike so ee vsega članstva globoko dojmile. Nato so bila podana poročila vseh stegovih funkcionarjev Iz vsega je vidno veliko delo. ki ga opravlja ta edinica. Vsi, od prvega do zadnjega člana, vestno opravljajo svoje dolžnosti sebi in vsemu v korist. Vsa poročila četovodlj. predsednikov raznih klubov in krdel volčičev so bila soglasno sprejeta. Predolgo bi bilo naštevati, kaj vse so naši mladi skavti delali vse leto. ali eno je, da starši puste svoie male doraščajoče dečke v organizacijo, da jih bo le ta vzgojila v dobre, verne in koristne člane človeške družbe. Kdor je bil prisoten pri obračunu, bo tem besedam verjel, še bolj pa bo verjel, če je kateri dan prebil v krogu teh mladih ljudi na taboru ali pa vsaj na izletu. Potem so bile volitve novega vodstva Zlato-•pogovega stega, v katero so bili ponovno izvoljeni stari in preizkušeni borci lepih skavtskih idej. Za starešino stega je bil izvoljen viš voj. kapelnik podpolkovnik g. Hercog. za njegovega namestnika pa g. Kramar Julij. Za načelnika ponovno in ob velikem navdušenju stari skavtski »gad« br. Miroslav Zor. Na mesta drugih odbornikov so bili izvoljeni sami mladi in delavni člani, polni ognja do dela. Tudi mi jim želimo mnogo in se večjega uspeha, kakor so ga imeli do sedaj. Treba bo še mnogo skromnega in požrtvovalnega dela, da se bodo skavtske ideje vse bolj zakoreninile med mladino, da se bodo v ljubezni vzgajali med seboj. Tu čaka organizacijo š« veliko neobdelanega polja, tu je treba veliko dobrih in pridnih delavrev, da bodo preoraM ledino in jo zasejali s človečanskimi idejami miru in ljubezni do bližnjega. Mnogo uspeha jim želimo pri tem njihovem lepem namenu. V 24 urah dva karambola na istem mestu Ljubljana, 25. septembra. Veliki vrtiljak na Marijinem trgu s svojim prometnim otokom skoraj onemogoča karambole, ker prisili ves promet v počasno vožnjo. Edini, ki se ne drži smeri, je tramvaj, ki v pravokotni smeri seka smer vožnje v krogu. Tako se je moglo tudi zgoditi, da smo doživeli v Ljubljani v 24 urah na Marijinem trgu dva karambola avtomobilov s tramvajem. V nedeljo zvečer je okrog osmih vozil tramvaj po Prešernovi ulici navzdol. Iz Wolfove ulice pa je prav tedaj privozil na Marijin trg tovorni avto in hotel po zavoju proti Sv. Petra cesta. Ko je tramvaj privozil čez otok, je pripeljal tovorni avto do tramvaja, vendar ni mogel dosti hitro zavreti. Tovorni avto se je zaletel v tramvajski voz. K sreči se je vse dobro izteklo. Tramvajski voz je dobil saino nekoliko vdrtin na pločevini, avtomobilu pa se je nekoliko poškodoval hladilnik. Nezgoda ni bila tako huda, da bi obe vozili ne mogli nadaljevati vožnje. — V ponedeljek malo pred tretjo uro pa se je ponovila na istem mestu prav slična nezgoda. Zopet je vozil tramvaj po Prešernovi ulici navzdol, ko je pripeljal z Miklošičeve ceste osebni avtomobil Draga Makarja, trgovca iz Ljubljane. Osebni avto je v zadnjem trenutku skušal uiti grozečemu ka-rambolu, ker zavreti ni bilo več mogoče. Kljub temu pa je tramvajski voz zadel v zadnji del avtomobila in ga potegnil čez otok za seboj ter ga odrinil pred trimostjem na mesto, kjer je prehod za pešce. Tudi voznik tramvajskega voza, na katerega je bila priklopljena še prikolica, je skušal zavirati z vso silo in je spustil pod kolesa pesek, vendar zaradi velike žive sile obeh vozov in še klanca voz ni hotel hitro obstati. K sreči se Ma-karju, ki je bil sarrt v avtomobilu, in njegovemu sopotniku, bratrancu Ivanu Beliču, ni zgodilo nič hujšega, čeprav je ves karambol bil videti res strašen. Makar je nekoliko potolčen. Belič Ivan pa je dobil manjše praske od razbite šipe v avtomobilu. Tudi tramvaj je ob karambolu odnesel le manjše praske, tako da znaša škoda na vozu le okrog 100 din. Avtomobil pa je pošteno povaljan in razbit, tako da so ga morali odvleči. -- Pri ženah, ki več let trpe na težki 8tolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl reg S br 30474/33 1 Petindvajsetletnim svojega službovanja pri Jugoslovanski knjigarni je praznoval te dni njen uradnik g. Kari Cadež. Zvestemu uradniku in dobremu tovarišu k lepemu jubileju iskreno čestitamo. 1 Vse, ki so doslej zamudili prijaviti se kot abonenti, opozarjamo, da sprejemajo v pisarni dramske blagajne še vedno nove abonente. Eventualno zamujene predstave sc nadoknadijo. 1 Druga premiera v letošnji sezoni Shawove igra »Hudičev učenec« obravnava zgodbo za časa ameriških osvobodilnih bojev, v katerih ie izgubila Anglija ameriške kolonije. Shavv je ustvaril v tem okviru zgodbo »hudičevega učenca«, ki zastavi svoje življenje za rešitev sočloveka. Način, kako je obravnaval to snov, je svojevrsten in izredno učinkovit. Deio bo zrežiral dr. Kreft. Premiera bo v sredo 27. t. m. za premierski abonma. 1 Opera. Delo ki spada v svojem formatu med zvrst »velikih oper«, je Goldmarkova »Sabska kraljica«. S tem delom bodo otvorili v eoboto, 30 t. m operno sezono. Osnova za libreto je obisk bajno lepe sabeke kraljice pri kralju Salomonu. Demonska lepotica je vzrok da se vrši v dvorjanu Asadu boj med dobrimi in zlemi silami, ki ga pahnejo v silne konflikte, dokler končno ne zmaga njegov boljši del. Veliki zbori, izredno učinkovite pevske partije in dramatično dejanje ustvarjajo delo, ki si ga velja na vsak način ogledati. I Teden Rdečega križa se je končal v Ljubljani v soboto. 23 t m., s proinenadnim koncertom vojaške godbe v Zvezdi. Pri tej priliki ee odbor Rdečega križa v Ljubljani iskreno zahvaljuje vsem in vsakomur, ki so pripomogli k lepemu uspphu »Tedna Rdečega križar. Posebno se pa zahvaljuje komandi dravske divizijske oblasti za dva brezplačna koncerta in prebivalstvu mesta Ljubljane, ki nam je v Tednu Rdečega križa izkazovalo lepe simpatije. 1 V tednu Rdečega križa ie prejel odbor Rdečega križa v Ljubljani 300 din od rodbine Knez na Gosposvetski cesM v Liubljani namesto venca za pokojnega gospod« Dolfeta Lapajneta. — Najlepša hvala! 1 Pevski zbor Glasbene Matice bo imel danes, v torek ob 20 vajo celotnega mešanega zbora. Vajo bo vodil ravnatelj Polič sam. 1 Občni zbor »Dijaškega ognjišča« bo v sredo, 4. oktobra, ob 17 v Zadružni zvezi, Tyrševa cesta št. 38-1.. z dnevnim redom: 1. Poročilo odbora o delovanju društva. 2. Poročilo računskih preglednikov. 3. Slučajnosti. — Odbor 1 Predava nje v Rokodelskem domu. V sredo, 27. septembra t. 1.. točno ob 8 zvečer bo predaval g. inž. Črto Nučič v Rokodelskem domu, Komen-skega ulica 12, o obrambi pred letalskimi napadi. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop prost. 1 Starše, člane in prijatelje šempetrskega prosvetnega društva vljudno vabimo, naj pošljejo svoje hčerke v dekliški krožek. Sestanki se prično v sredo, dne 27. septembra, za gojenke od 5—6, za mladenke od pol 7 do pol 8. I Zveza akademsko izobraženih žena v Ljubljani vabi vse svoje članice na sestanek v torek, dne 26. septembra 1939 ob 20."0 v klubski sobi kavarne l nion. Važno! — Odbor. 1 Veliki ekspedicijski film »Trader-Horn« v kinu »Slogi«. Ko je pred osmimi leti ameriško filmsko podjetje Metro-Goldwyn prineslo svoj veliki avanturistični film »Trader-Horn«, je bil to Drzen roparski napad sredi mesta Ropar napadel žensko in ji odvzel 3000 dinarjev Maribor, 25. septembra. Snoči v poznih nočnih urah 6e je odigral sredi Maribora izredno drzen roparski napad, ki je povzročil v mestu veliko razburjenje. Krošnjar Kazljanič se je nahajal s svojo ženo Ivano v nedeljo zvečer v neki gostilni v Stolni ulici. Pila sta vino. Kake pol ure poprej, preden sta odšla, pa se je prisedel k njuni mizi mlajši nepoznan moJki, star okrog 25 let, srednje postave, črne polti ter črnih, kuštravih las. Mož je govoril slovenski. Oblečen je bil v temne hlače in rjav suknjič. Oba gosta sta opazila, da ima novi došlec na eni nogi krajši čevelj ter da šepa. Kmalu zatem sta Kazljaniča plačala svoj zapitek. Plačala ga je žena, ki je imela v svoji ročni torbici 3060 din gotovine. Šele v soboto je dvignila ta denar iz poštne hranilnice, ker se je nameravala danes podati v toplice. Tujec, ki je sedel pri njuni mizi, je lahko razločno videl, da se nahaja v torbici znatna vsota gotovine. Potem sta Kazljaniča odšla. Mož je hitel naprej, ženo pa bole noge ter je počasi stopala za njim. Podala se je skozi Mesarski prehod v Vojašniško ulico, v kateri stanuje. Komaj pa je napravila nekaj korakov po temni in ozki Mesarski ulici, je že začutila za seboj korake in naenkrat so jo zgrabile od zadaj za vrat tuje roke, jo s vso silo stisnile in podrle na tla. Neznanec jo je davil, suval s čevlji ter ji grozil, da jo ubije, če bo kričala. Nato ji je iztrgal torbico z denarjem. Tisti hip pa so se začuli koraki polici|5kega stražnika, ki je slišal pridušene klice na pomoč ter je hitel, da bi videl, kaj se dogaja. Napadalec je tedaj spustil svojo žrtev ter se podal v beg. Stražnik ga je še videl na drugem koncu ulice ter bežal za njim, toda napadalec je izginil, kakor da se je udri v zemljo. V hipu je policija cernirala ves okraj ob Dravi ter natančno preiskala vsa skrivališča, toda roparja niso mogli izslediti. Napadena žena je potem stražnikom povedala, da jo je oropal dotični moški, ki je v gostilni prisedel k njeni mizi. Na podlagi opisa, katerega je podala napadena žena in pa gostilničar so danes aretirali nekega moškega, ki pa odločno taji, da bi bil napad izvršil. * m Grozdni teden se prične šele danes. Pošiljka 6000 kg grozdja, ki bi morala prispeti včeraj v Maribor, se je zaradi transportnih težav zakasnila. Grozdje sc bo prodajalo na Rotovžkem trgu in na vrtu restavracije Union na Aleksandrovi cesti. m Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru. Načelstvo orkestralnega odseka obvešča dosedanje člane in druge ljubitelje orkestralne umetnosti, da prične z rednimi vajami, ki bodo vsak ponedeljek in sredo, dne 27. t. m. točno ob 20 v prostoru Glasbene Matice v Unionu. — Na koncertu, ki bo predvidoma še v tekočem letu, bo orkester izvajal genialno delo »Ma vlast« (moja domovina) češkega skladatelja B Smetane. Da bo koncert čim prej in temeljilo pripravljen, je dolžnost vsakega posameznega člana OGM, da obiskuje točno in redno vsako vajo. Koncert bo tudi tokrat vodil dirigent kapetan J. Jiranck, kapelnik vojaške godbe 45. p. polka. Njegovo ime jamči za odličen glasbeni užitek vsem sodelujočim članom in poslušalcem konccrta. V sredo, dne 27. t. m. se bodo pred pričetkom orkestralne vaje sprejemali novi člani OGM. Gotovo bodo vsi ljubitelji orkestralne glasbe sprejeli to vabilo s potrebnim razumevanjem in resnostjo ter jc pričakovati, da bo odziv čim številnejši, obisk orkestralnih vaj pa reden in točen. m Kamnica pri Mariboru. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 1. oktobra ob 3 popoldne v cerkveni dvorani Me-škovo dramo »Pri Hrastovih«. Priditel m Umrla za posledicami poškodb. Dne 13 septembra se je ponesrečila v Levstikovi ulici Uršula Božiček. Nek kolesar jo je podrl po tleh ter je dobila tako hude poškodbe na glavi, da je v bolnišnici, kamor so jo takoj prepeljali, ves čas ležala v nezavesti. Sedaj je na posledicah teh po- eden najsenzacionalnejših filmov tedanjega časa. t rvič v zgodovini kinematografije je filmska ka-nnra prodrla prav v osrčje črnega kontinenta in na najnazornejši način predočila sveiu trfjlnstveno življenje v afriških džunglah in pragozdovih. »Trader-Horn« je zaradi svoje realnosti vplival na gledalce kot najnapetejši, najsenzacionainejši filmski roman. Borba leoparda in hijene, borl.a med levi za skupen plen je r.načil v tem filmu vrhunec dramatične napetosti. »Trader-Horn« nam je pokazal idilično življenje antilop, žiraf, divjih slonov in ostalih zveri, prav tako pa nam ,e pred-očil črede opasnih krokodilov in aligatorjev, katerih kar mrgoli v rekah afriškega kontinenta. Po osmih letih je družba Metro-Goldwyn [»ouovno iz-nesla film »Trader-Horn« in uspeh filma je skoraj isti kakor svoj čas, ker so ljudje v vseh krajih hoteli še enkrat videti lo edinstveno filmsko delo, ustvarjeno po istoimenskem romanu in roži runo po znamenitem režiserju W. S. Vandyke|u. Priporočamo ta film najširšim krogom, zlasti šolski mladini in dijašlvu Zaradi ogromne dolžine »e zadnja predstava prižne ob 21.15. I Ponedeljkovi gostje v ljubljanski bolnišnici. V nedeljo zvečer je v Dragomerju neznanec, ki ga je imel že preveč pod kapo, napravil pravi pokolj. 24 letni posestnikov sin iz Bevk je šel na večer mimo gostilne pri Rusu v Dragomerju, ko se je zakadil za njim neznanec in ga z nožem zabodel v hrbet. Isti neznanec je malo prej v gostilni oklal posestnikovega sina iz Dragomerja Jerneja Remškarja. ki je tudii sedel v gostilni. Zabodel ga je z nožem v prsa na desno stran. Oba ranjenca so sredi noči prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Tudi običajna nedolžna nogometna tekma na igrišču SK Ljubljane je v nedeljo popoldne zahtevala dve žrtvi. Enemu je priletela steklenica v glavo, drugemu pa kamen, tako da sta bila oba takoj oblika s krvjo. V bolnišnici so ju obvezali in ju poklali domov, ker rane niso nevarne, 1 Nesreča ne počiva. 32 letna Jožica Zabkar. uslužbena pri mesarskem mojstru g. Musarju na Sv. Petra cesti, je šla po stopnicah s podstrešja. Nenadoma ji je zagrmel na glavo pokrov, ki zapira vhod v podstrešje. Precej poškodovana po glavi se je zatekla v ljubljansko bolnišiieo. — Delavec Franc Peršte se je s kolesom zaletel v robnik na Bloivveisovi cesti in zletel po tleh. Po rokah in nogah ie precej potolčen Zotekel se je v ljubljansko bolnišnoo. 1 Drzne tatvine v Ljubljani. Krojaškemu mojstru B. F iz Ljubljane ie neznan žepar odnesel v neki gostilni listnico z 9000 din. — Drzen uzmo-vič pa je trgovcu H J. iz osebnega avtomobila v Prisojni ulici odnesel brovvning pištolo, vredno okrog 400 din. — Akademiku J. V. pa je neznan tat iz stanovanja v Kocenovi ulici odnesel rjavo moško obleko, vredno 600 din. škodb umrla. Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo. m Iz orožniške službe. Poveljnik orožniške postaje Ivan Iljaš v Selnici ob Dravi, je premeščen v istem svojstvu v Šoštanj. m Izbira sedežev v gledališču je za nove abonente te dni pred začetkom jubilejne sezone še mogoča. Zdaj je še zadnja prilika odločitve ali za parter ali na balkonu, v ložah ali pa na galeriji. V olajšanje izbire je interesentom pri gledališki blagajni na vpogled načrt vseh sedežev in cenik abonmaja, iz katerega je razvidno, kako velik popust nudi abonma v primeri z dnevnimi cenami. m Hudo nesrečo je povzročil brezobziren avtomobilist v Novi vasi. Po Radvanjski cesti se je peljal v smeri proti Novi vasi na motornem kolesu čevljarski mojster Josip Krcsal. Z njim sla se peljala na motorju še njegova žena in 9 letni sin. Nenadoma pa jc pridrvel čisto po levi strani ceste nasproti osebni avto ter zadel v motociklista, ki se je prevrnil. Zena in sin sta v loku odletela na travnik ter se hudo poškodoval. Krcsalu pa se ni nič zgodilo, pač pa se je razbil motor. Avto se ni zmenit za nesrečo ter je zdrvel naprej, neke priče dogodka pa so si zapomnile številko brezobzirnega vozača, tako da svoji usodi ne bo ušel, m Kolesa kradejo kar naprej. Včeraj sta bili izvršeni dve novi tatvini koles. Delavcu Bezjaku Ivanu iz Pobrežja je odpeljal tat kolo, katerega je shranil med kino predstavo na dvorišču kina Union. Kolo je znamke Convcntri ter vredno din 1200. Delavki Hermini Moraus je odpeljal tat njeno žensko kolo, znamke Wandcrer in vredno 1000 din z dvorišča hiše št. 95 na Meljski cesti. m Pretep med sejmarji, ki so se vrnili v nedeljo zvečer z žegnanja pri Sv. Trojici v Slov. goricah, se je odigral na stiku Kolodvorske ulice z Aleksandrovo cesto, Ko so stopali sejmarji s tovornega avtomobila, 60 si skočili v lase. Egon T. je napadel Pavla V. ter mu izbil zob ter začesnil uho. Ker ga ni hotel izpustiti, je neki mimoidoči neznanec vsekal T po glavi s kamnom ter mu prizadel hudo poškodbo, da so ga morali reševalci odpraviti v bolnišnico. m Z motorjem pod 6000 kg gramoza. Razburljiva in huda prometna nesreča se je pripetila na banovinski cesti med Poljčanami in Studenicami. Po cesti je peljal tovorni avto, naložen s 6000 kg gramoza. Avto je bil last avtoprevoznika Berda-na iz Studencev pri Mariboru, šofiral pa ga je Mirko Glinik iz Studencev. Avto sc je peljal z normalno zmerno brzino. V Spod. Poljčanah je po vaški poti na banovinsko cesto pridrvel na motorju 20 letni Jožef Majhenič ter sc v trenutku znašel pod tovornim avtomobilom, kateremu se zaradi prevelike brzine ni mogel izogniti. Zaletel se je naravnost v avto ter padel pred njim na cesto. Šofer avtomobila je nategnil vse zavore, vendar 6e težko vozilo ni moglo ustaviti na mestu, pač pa je zdrsnilo e ceste v bližnjo koruzno njivo. Na tleh ležeči Majhenič se je z duhaprisotnostjo rešil gotove smrti. Prijel sc je z obema rokama z vso silo za sprednji odbijač ter sc tako obvaroval, da ga kolesa niso stisnila, dasi je dobil desno nogo pod sprednje levo kolo. ki mu je zdrobilo koleno. Majheniča so prepeljali r mariborsko bolnišnico. Dvojna nesreča v družini Celje. 24. septembra. Pri kmetu Pirnatu. po domače Netežu. so imeli kar dve hudi nesreči v teku 24 ur. V soboto, dne 23 septembra, je ob pol 10. zvečer nenadoma izbruhnil požar v domačem kozolcu. Ogenj je v hipu objel vse poslopje, lako da ga tudi hitro dospeli gasilci niso mogli pogasiti. Kozolec z vso krmo je zgorel do tal. Škoda je velika in je le deloma krita z zavarovalnino. Drugi pa je bil nesrečen domači sin Karol. V nedeljo proti večeru se je peljal s kolesom proti Lokam. V bližini gostilne Pavlin ga jo napadel z nožem znani pretepač, doma iz Lok. Prizadejal mu je kar štiri nevarne zabodljaje Karol se je nato še peljal s kolesom nekaj časa, nato pa je obnemogel. Našli so gA nezavestnega. Zdravnik je odredi! takojšen prevoz v bolnišnico. Celje 20 letnica Združenja trgovcev za Celje Celje. 25. septembra. V nedeljo, dno 24. septembra je proslavilo Združenje trgovcev za mesto Celje 20-letnico svojega obstoja in 20 letnico, odkar načelujo Združenju veletrgovec g. Stermecki Rudoir. Proslava te korporacije jo za naše slovensko Celje pač gotovo izrednega pomna, saj je šlo Združenje tako živo sporedno z vsem življenjem in napredkom našega mesta in mnogo pripomoglo k zdravi podlagi narodnega gospodarstva slovenskega Celja. Dne 24. septembra 1919 so bile prve volitve Gre-ntija trgovcev v Celju. Pod Avstrijo smo bili Slovenci brezpravna raja, imeli smo dolžnosti, bili pa smo brez vsakih pravic. Ta dan so se prvič pomerili in zmagali so Slovenci. Stermecki in Ravnikar, oba nnvdušena Slovenca, sta dobila pri volitvah največ glasov. Volivna borba je bila zelo živahna, zlasti zaradi tega. ker je bilo precej Slovencev za kompromisno listo. Od nemškega odbora je prevzel novi odbor primanjkljaj 1.830.48 kron, ker je takratni odlior porabil večino denarja za vojno posojilo, nekaj denarja pa je Imel tudi v državnih papirjih, ki so bili razvrednoteni, lakoj po prevzemu se je Gremij preseli! iz Mestne hranilnice v Narod, dom, kjer je bil prvi tajnik ravnatelj g. Kralj. Po 20 letih ima Združenje 9ti9.740 din premoženja, namreč novo hišo v Raz-lagovi ulici in 433.148 din gotovine. Gremij ni dokazal samo svoje sposobnosti na gospodarskem polju, temveč se je tekom 20 U>t tudi boril na raznih drugih poljih za uspehe in zboljšanje trgov-stva. Kmalu po prevratu je Združenje s pomočjo drugih odločujočih činileljev doseglo, da se je v Celju ustanovila carinarnica, ki je na leto vrela nad pol milijona din na kaldrmini. kar je prišlo Celju zelo v prid. Žal, je bila carinarnica Že I. 1927 ukinjena in vse poznejše prošnje in intervencije za zopetno upostavitev so ostale brezuspešne. Pred leti je Združenje pomagalo pri ustanovitvi Zveze trgovskih združenj, kor so mislili, da bo Zveza v korist trgovstvu. Kor pa ta Zveza ni tako delovala, kakor so pričakovali, je Združenje izstopilo iz nje. Lani je Združenje zopet vstopilo v Zvezo, ker jo ista t>opolnoiiia ustregla upravičenim željam. Tudi komasacija obeh celjskih občin je v veliki mori zasluga Združenja. S tem smo dosegli veliko Celje, obenem pa tudi enotnost zapiranja in odpiranja trgovin. Tudi za regulacijo Savinje je Združenje mnogo storilo. Sklicalo je namreč župane vseh občin ob Savinji in narodne poslance in banske svelnike na seslanok, na katerem so se pogovorili o veliki potrebi regulacije Savinje. Z vso vnemo so že nekaj let bori Združenje za avtomatsko centralo, ki je nujno potrebna. Ta centrala je sicer obljubljena, a je zaenkrat še vse na papirju. Sedaj šteje Združenje 350 članov. — Prvi podpredsednik g. Josip Jagodič je ob tej priliki iskreno čestital predsedniku Združenja g. Rudolfu Ster-ineckemu. ki že 20 let s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo vodi Združenje. Izročil mu je ob 20 letnici njegovega predsedovanja lepo darilo uprave in nadzorstva. Je to skromno darilo — album s slikami vseh članov uprave in nadzorstva in relief stare Grofije, ki ga je naslikal g. prof. Sirk ter lepi in primerni verzi g. RoSa. G. Stermckemu in Združenju ob 20 letnici iskreno čestitamo! * C Celjskf Šahovski klub odpre svojo poslovno dobo z brzoturnirjem za prvenstvo v mesecu septembru v sredo, dne 27. septembra ob 8 zvečer v klubovi sobi hotelu Evrope. Prijaviti se je v klubskih prostorih. c Pritožbe avtomohilistov in voznikov. Ne daleč od Mozirja proti Nazarju je na banovinski cesti vse polno kii|>ov postrganega cestnega blata, tako da je izogibanje voz zelo otežkočeno. Kupo puste skoraj vsako loto delj časa, zaradi česar se vozniki zelo in upravičeno pritožujejo. Saj je cesta že itak ozka. pa jo še zožujejo. Merodujni naj poskrbe, da se to odpravi! c Železohetonski most v Nazarju je že odprt in Je prevoz čezenj mogoč. c Potreba ordinacijike ure OUZD v Solčavi. Lesni delavci Savinjske doline so imeli v Solčavi važen sestanek, na katerem so mod drugimi perečimi vprašanji tudi razmotrivali. kako bi so uvedla v Solčavi zdravniška ordinacijska ura OUZD. V Solčavi je okrog 100 delavcev, članov OUZD. s svojimi družinami jih je seveda še več, ki morajo ob vsakem času in vremenu hoditi v 20 k in oddal jeno Ljubno. Ta pot je za delavca, zlasti za bolnika res protžka. Zato bi bilo prav in lepo. če bi se uvedla v Solčavi ordinacijska ura n. pr. v soboto. Prostor bi se že dobil. Kor je to vprašanje za delavstvo važno, smo prepričani, da bo OUZD skušal temu predlogu in prošnii delavcev ugoditi. c, V uredništvu »Slovenca« v Celju se dobo srečke loterije ZSD v Petrovčah. c Plenarna seja mestnega sveta bo v petek, dne 29. septembra oh 6 zvečer v posvetovalnici mostnega poglavarstva. Na sporedu poročilo odborov. c Novi grobovi. — V mostnem zavetišču je umrla 80-lotna zasebnica Fabijan Noža. Na Krekovi cesti je umrla 82 letna zasebnica Ana Marija Sprung. V celjski bolnišnici jo izdihnil posestnik Igler Franc iz Sv. Lenarta nad Laškim. Naj v miru počivajo! c V Westnovi tovarni v Celin je zgrabil pri delu stroj za roko 19 letnega delavra Jagodiča Stanka in mu zdrobil prste. c Voli so zdivjali. Pri Sv. Krištofu nad Laškim so zdivjali z vozom voli tako, da jo padel z voza 58 letni' Kvasok Jakob pod voz in si zlomil desno nogo, obenem pa dobil tudi hudo poškodbo tudi na hrbtu. Nezavestnega so pripeljali v celjsko bolnišnico. c V Petrovčah je padel s kolesa 15 letni sin posotnika Mirnik Franc ter si zlomil desno roko v zapestju. V Celju je padel in si zlomil desno roko (i letni sin goometra Perčič Stanko. ALI STE 2E NAROČILI LETOŠNJE MO-HORJEVE KNJIGE? Novo mesto V nedeljo popoldne smo oh veliki udeležbi občinstva pokopali krojaškega mojstra in posestnika g. Alojzija Mldorlerja. ki je umrl slar šolo 47 let. Rodil se je rajni na Brodil pri Novem mostu. Med svetovno vojno je bil n« ruski fronti ujet. Bival jo tam več let in si je tam tudi izbral družico. Po vojni se je vrnil v Novo mesto. Udejstvoval se je v raznih obrtnih organiincijah. izvoljen je bil za načojnika zadruge krojačev in krojačic, dolga lota je bil blagajnik Obrtnega društva in zadnja leta je bil izvoljen za svetnika TOI zbornice. Zaradi svojega odkritosrčnega značaja jo bil mož v vseh krogih zelo priljubljen. Obrtne ustanove na Dolenjskem g« bodo zeio pogrešale. Ohranili ga bomo v trajnem spominu Žalujočim naše iskreno sožalje! MARIBOR KULTURNI OBZORNIK Ljubljansko gledališče: Medvedov Kacijanar (Prva predstava 28. septembra 1009) Letos je minilo 30 let, odkar imamo Slovenci nepretrgoma svoje dramsko gledališče v Ljubljani, tako da pomeni prehod v novo gledališko leto važen mejnik v zgodovini njegovega razvoja. Ta pomembni korak iz jubilejnega leta v novo desetletje je napravila naša Drama z uprizoritvijo A. Medvedove petdejanske tragedije »Kacijanar«. S tem je prvič znova postavila na oder pisatelja, ki ga nismo videli že vso povojno dobo, in hkrati uprizorila dolo, ki utegne še danes mikati in prepričevalno vplivati na gledalca. Posebej naj izrazimo veselje, da se je sezona zopet enkrat začela z domačim slovenskim delom. Ne zagovarjamo sicer načela, da bodi narodno gledališče zgrajeno izključno na narodnem sporedu, vendarle pa smo prepričani, da je ravno izvirna slovenska drama slejkoprej vredna najnežnejše skrbi. Med pisatelji-duhovniki, ki so v polpreteklem času z večjim ali manjšim uspehom pomagali množiti število slovenskih dramatskih del, je Anton Medved izmed najbolj nadarjenih, ako ne relo najdarovitejši. To dokazuje vrsta del, ki jih je napisal na tem leposlovnem področju in med katerimi se odlikujeta zlasti zgodovinska tragedija »Kacijanar« in sodobna ljudska igra »Stari in mladi«. S »Karijanarjem« je nameraval ustvariti Slovencem klasično narodno tragedijo. Poglejmo, v koliko se mu je veliki in za tisti čas nenavadno pogumen poskus tudi posrečil. Doha, v katero je segel po motiv svojega velikega teksta, je čas neprestanih borb s Turki, ko se je zlasti po bitki pri Mohaču leta 1526 ustvarilo v 1'odonavju in na Balkanu napeto in hkrati razrahljano politično stanje, ki je pomenilo važno razdobje tudi v zgodovini južnih Slovanov. Posebej je zamikala postava Ivana Karijanarja, kranjskega veli kaša, ki se je bil odlikoval v neštevilnih bojih s Turki, dokler ni po katastrofi pri Osijeku prišel v nemilost pri avstrijskem cesarju Ferdi-uandu, čigar general je bil doslej. Poslej pa je stopil na čelo gibanja za osamosvojitev Hrvatske, ki se je opiralo na poinoč Ferdinandovega nasprotnika, ogrskega kralja Janoša Zapolje; in prav to obdobje, ki predstavlja najrazgibanejšo stopnjo v razvoju Kacijanarjevega življenja, si je izbral Medved za časovni okvir svoje tragedije. Junak sam pa ga je utegni! mikati že zaradi tega, ker je videl jtodohne poskuse v našem slovstvu že poprej, na primer v znani pripovedni pesmi Ivana Cankarja. Toda kljub temu. da se je avtor tesno naslonil na zgodovinske dogodke, nam zgodovinski vidik vendarle ne sme biti izključno merilo pri preso-jevanju njegovega dela. Takoj naj poudarim, da Ivan Kacijanar v pisateljevih očeh ni krivec poraza pri Osijeku, kajti že precej v začetku izvemo, da je bila katastrofa hotoma povzročena in zaželena od zagrebškega škofa Simona Erdodija, ki je nameraval s tem preprečiti naraščajočo Ferdinandovo moč. To je v zasnovi celotne tragedije važno zaradi tega, ker je takoj spočetka zasnovana na zaroti hrvatskega plemstva proti vladarju ln na prizadevanju za ustanovitev samostojne ju-žnoslov. države Ilirije, ki je tudi poglavitni cilj in ideja vodnica vsega Kacijanarjevega delovanja. Toni moramo imeti pred očmi, če hočemo pravilno razumeti tudi tragedijo Ivana Kacijanarja, kakor nam ga je prikazal pesnik, neglede na to, v koliko je ta na rod no-politični poudarek mišljen kot izraz hislorizma, v koliko pa je anahronistično vpleten v dejanje kot izraz sodobnih teženj. Mimogrede naj pri tem opozorim na to, da je »Kacijanar« po tej strani prav tako kakor Finžgajeva '.Naša kri«, »Pod 6Vot>odnim soncem« in podobni spisi prepričljiv in kar dokumentaričen dokaj za to, da je naše predvojno katoliško pisateljstvo bilo močno prežeto s slovensko in jugoslovansko idejo, tako da je ta narodnostni vidik v njihovih delih neredko ceio močneje poudarjen kakor pa religiozni. In tu smo sedaj zadeli ob vprašanje po poglavitni vsebini pričujoče tragedije. Kljub zunanjim političnim dogodkom, na katerih sloni dejanje, in kljub neprestanemu poudarku »ilirske« ideje, ki pa ostane naposled v nekem meglenem ozadju, »Kacijanar« ni v prvi vrsti nacionalna tragedija, ampak predstavlja dejansko človeško tragedijo Ivana Kacijanarja. Tragedijo izdajalca? Tako ga namreč označuje ta in oni zgodovinar in takega so videli nekateri tudi v Medvedovem delu. Ali po pravici? Toda če se vprašamo po etičnem smislu njegove zveze s Turki, moramo slejkoprej upoštevati, da je bil Ivan Kacijanar voditelj nekega zarotniškega in hkrati nacionalnega gibanja. Tisti, ki so bili z njim vred prisegli zvestobo ideji, so po vrsti odpadli od njega in se uklonili tujemu vladarju, medtem ko se je on sam hotel podati pod varstvo »carigrajskega leva«. Ali se |>otem takem Kacijanar »e kaj loči od njih? Na prvi pogled resda ne. Dejansko pa je bistvena razlika med onimi, ki so se uklonili cesarju iz strahu in sebičnih namenov (Frankopan, Tahi, Erdod, Zrinj-ski itd.), pa med Karijanarjem, ki je tudi v svoji najtežji in najbolj problematični odločitvi mislil le na služlio domovini, a ne na samega sebe. Namig na krono, o kateri govori grofica Salamanka. je prerahel in premalo poudarjen, da bi na osnovi tega mogli pri njem govoriti o sebičnosti in ko-ristoljubju. Kacijanar, kakor nam ga prikazuje Medvedovo delo, je torej v resnici tragičen junak. Njegova usoda je v bistvu tragedija premočrtnega, neuklonljivega duha. ki to plačuje s samoto in slednjič z življenjem. Prav zaradi tega ne moremo dela imenovati usodna tragedija, čeprav je v njem mnogo govora o usodi in čeprav v marsičem spominja na drame te vrste, kakor jih je zlasti gojil Schiller. Kacijanarjeva tragika izvira ne toliko iz usodnih dogodkov, kolikor iz njegovega etičnega odnosa do njih, torej iz njegovega značaja; Tako je zasnovano tudi dejanje pričujočega dela, ki pa trpi deloma na prehitrem zapletu, tako da imamo dejansko prvi višek že konec drugega dejanja, deloma pa na pomanjkljivi protiigri brez zadostnih zavirajočih momentov, zaradi česar je glavni junak obsojen čedalje bolj v pasivnost. Podoben je bolj trpečemu Jobu kakor pa liorečemu se junaku. Odtod izvira tudi to. da je delo v drugi polovici nekoliko monotono in celo razvlečeno. Vendarle pa ima v sebi kljub tem pomanjkljivostim, ki mu branijo do klasične popolnosti, toliko dramatične moči. da prepričuje ne le v literarni obliki, kjer mu daie še posebno vrednost izredno lep jezik in slog, ampak tudi na odru, kakor je pokazala uprizoritev. Z njo je gledališče predvsem rehabilitiralo avtorja, ki fta poslej ne bomo mogli več pogrešati na sporedu. Hkrati pa nas je ta predstava znova opozorila, da bo treba domači spored bogatiti ne le z novimi deli, ampak ga dopolnjevati tudi z oživljenjem in odkrivanjem del naše pretekle tvornosti. Letošnja uprizoritev »Kacijanarja« je bila prva ponovitev po skoraj tridesetih letih. Dejstvo sauio meče nekam čudno luč na naše razmerje do domačih del v tem času, vendar pa smo prepričani, da je razvoj, ki ga je doživelo medtem naše gledališče, sedanji uprizoritvi v prid. Zato moramo spregovoriti tudi o uprizoritvi, v kolikor gre za delo samega gledališča. Lahko rečemo, da bi brez tega dela, ki so ga opravili dramaturg, režiser in igralci, tudi pisateljev naj>or ne bil venčan s tolikim uspehom. Najprej moramo pohvalno omeniti dramaturško prireditev besedila. Prvo temeljito dramaturško korekturo je opravil sicer že avtor sam, ko je iz prvotnih dveh peterodejanskih tragedij »Zarja slave« in »Zarja življenja: (1805) ustvaril sedanjega »Kacijanarja« (1910). Vendarle pa je bilo tudi to popravljeno besedilo treba prirediti tako. da ima delo na odru čim več uspeha. Predvsem so odpadli vsi prizori, v katerih nastopajo uskoki, martelozi, banovci in vojaki. S tem se delo ni le okrajšalo, ampak predvsem zgostilo v smislu osrednjega dramatičnega dejanja. Istemu cilju služi tudi prenos v vseh zunanjih prizorih v notranjščino, s čimer je bila obenem dosežena večja enotnost kraja. Smiselno so nadalje prirejeni prizori med Katarino Frankopanovo in Hojzičem, bodisi da so okrajšani, bodisi da so dopolnjeni. Ce je zaradi tega odpadel eden izmed motivov Hojzičevega so-vrastva do Kacijanarja (nastop pri pretepu v drugem dejanju), je pa nasprotno dodan nič manj dober motiv (davno znanje s Katarino). Učinkovito je unesen nastop bana Nadažda (I dej) ki ga v zadnji Medvedovi redakciji ni. Jezik sam je ostal nedotaknjen, čeprav bi bilo tu in tam morebiti dobro popraviti kako besedo. Tudi režija, ki jo je vodil prof. Osip Sest, je v skladu s temi dramaturškimi omejitvami in spremembami stremela predvsem za tem, da čimbolj poudari razvoj in smisel osrednjega dramatičnega dogajanja. Da bi posamezni prizori ne bili preveč utesnjeni zaradi poenotenja prizorišča, je režiser razdelil prostor dvodelno in ga po potrebi še razširil s tem, da ga je zvezal z ozadjem in tako ohranil zvezo z nekaterimi prizori, ki se vrše na dvorišču in drugod. Okolje je bilo dobro zadeto s slikovitimi dekoracijami, ki so imele zlasti namen poudariti ne le krajevno, ampak tudi vsebinsko ozadje dogodkov. Načrte zanje je izvršil inž. Franc. Igranje je bilo živahno, vendar pa ne nre-h ni pno Motilo je le to, da so ee igralci, posebno v začetku, z besedami nekako prehitevali To že samo posebi ni dobro, v igrah, kjer je jezikovna stran še posebno vredna pažnje, je dvakrat slabo, tudi nekoliko staromodna tehnika menjavanja pri-zorov b, se dala zabrisati s tem, da ne bi osebe tolikokrat odhajale in prihajala skozi ista vrata oziroma v isti smeri. V celoti pa je bila predstava skrbno pripravljena. Uprizoritev je bila močna zlasti v drugem delu prvega dejanja ter v drugem dejanju ki je bilo najboljše. Najšibkejši vtis je napravilo medlo tretje dejani«. Proti koncu pa se je igra spet dvignila. Scene!, muzika N. Štritofa je dobro uvajala gledalčevo čustvovanje v posameznih dejanjih. * Posebej moramo omeniti posamezne igralce, ki so bih izbran-" prav srečno in primerno po-edinim vlogam. Ivana Kacijanarja je v vseh odtenkih, ki jih zahteva njegov značaj, odlično podal g. Levar. Želeli bi si pa le vedrejšega, a kaj, ko pa ga pisatelj sam imenuje zdaj »zamišljenega« zdaj zopet »resnega, mrkega kot vrag«. Ob niern *'a *e dobro uveljavila Nikolaj in Ivan Zrinjski, k fj izoblikovala gg. Drenovec in Jan. Mlajši brat Nikolaj je od vsega začetka nezaupljiv, nezanesljiv in hkrati sebičen, medtem ko je starejši Ivan skoraj ze idealizirana podoba pravega prijateljstva. Usoda teh treh mož je te4no zvezTna z življenjem štirih ženž. To so Kacijanarjeva žena Eliza. njuna hči Skolasta, grofica Salamanka in Katarina Frankopanova. Igralsko so bile vse štiri na izredni višini. Kacijanarjevo ženo je igrala sa ki je združila v tem liki na najp?®: prostejš, način čustva ljubeče žene in skrbne matere z bojaznijo in računi praktične zemljanke ki ne more doumeti daljnjih moževih sanj. Podoba prisrčne nežnosti, ranjene v borbi med dolžnostjo in nagnjenjem, je bila Skolasta ge. V. Juvanove. Odločna, a hkrati spletkarska in sebična Katarina frankopanova, dejanska iniciatorka Kacijanarjeve-™a- j1* v ge. M. Danilovi najboljši j„- terp etko Močna je bila zlasti v podajan u na-sprot.j kot ljubimka Nikole Zrinjskega in kot moljubna, "ase in v svoje koristi zaverovana ženska Samozavestni lik grofice Salamanke, ki je imela v prvotni Medvedovi zasnovi vse pomemb-Pr^s,»vljala ga. Nablocka z njej ■vojsko. f.neso Prav posebno moramo opozoriti na °„>pl).upnikov Zaya in Dahija. Prvega je igral g. Lipah ,n reči smemo, da je bil prizor, v katerem naznani novico o sklenjenem miru med Ferdinandom in Zapoljo, eden najučinkovitejših v r^T^-i Po?°ha Dahi'a' ki io ip ustvaril ie U' ,n sko*i Prepričljiva; na- č n kako je izroči Dahiju ponarejeno pismo, je bi a mojstrovina munične umetnosti. Prav tako e bil morilec Hojzič g. Jermana v prizoru tik po dejanju odličen in mu gre v prvi vrsti zasluga, da je bil tragičen konec v resnici pretresljiv Od mlajših igralcev je pokazal zlasti g. Sever velike sposobnosti ne le v vlogi soseškega graščaka, ki ga je podal markantno, ampak tudi zaradi dvojne igre (Grabež) Prav živahno je izoblikoval tudi g. Brez.gar plemiča Toroka. Elegantnega diplomata v osebi škofa Erdodija je odlično izoblikoval g- Kralj. Prvo »suho vejo« v zboru Kacijanarjevih r,eZ""r je ! nasP^ju zanosa in prilagodljivosti dobro podal g. Skrbinšek. Učinkovit je bil tudi nastop bana Nadažda (g. Plut). V skladu t igro skoraj celotnega moškega ansambla so bili nadalje gg. Daneš (Blagaj), Tiran (Pekri), Bratina (Banfy) in Novak (Vukšinič). Uprizoritev »Karijanarja« je bila tedaj lep začetek nove sezone. Tudi občinstva je bilo veliko čeprav bi želeli, da bi bilo gledališče ob takih prilikah zasedeno do zadnjega kotička. Igra, ki ni le vsebinsko zanimiva in umetniško močna je aktualna tudi zaradi tega, ker nas ponekod tako živo spominja današnjih dni. France Vodnik. * Z današnjim dnem je naš dologoletni gledali&i poročevalec g. prof. France Koblar zaradi prevelike zaposlitve na različnih kulturnih področjih od-ožil redno gledališko ocenjevane v našem listu. Tako izgublja naša rubrika svojega najodličnejšega sodelavca, ki je vso povojno dobo uveljavljal v našem listu skrb za gledališče in njega visoko umetnost. Javnost je imela v njem najbolj objektivnega in na evropski višini stoječega gledališkega kritika, ki je bil vsa ta leta gotovo najodločilnejši sodnik v delovanju naš« Talije, pa tudi njen največji ljubitelj. Njegove ocene, ki jih je pisal za rosehnl meri za ljubljanski Aeroklub, ki letos pod predsedstvom g. dr. Orla kljub dvent nesrečam, ki so zadele klub, ko je zgubil dve svoji letali, uspešno širi letalsko misel v Sloveniji. O tem ne pričajo samo številni jadralni in modelarski tečaji, vzorno organizirana jadralna šola na Blokah in letalmke prireditve, ki so se prirejale po vseh večjih krajih v Sloveniji, ampak tudi organizacija dela v delavnicah jadralnih letal in gradnja novega civilnega letala. S podporo države, ki je bila določena v letošnjem proračunu, je bilo delo za civilno letalstvo v Jugoslaviji znatno podprto. Posamezni oblastni odbori Aerokluba pa so z državno podporo sprejeli na občnem zboru Aerokluba tudi obveznosti za delo, ki so ga nameravali opraviti. Danes lahko rečemo, da je ljubljanski Aeroklub svoj program v veliki meri izvršil, kar je gotovo najlepše spričevalo za odbor Aerokluba, poleg tega pa so za Aeroklub v delavnicah gg. Hribarjev izdelali še lepo motorno letalo. Novo motorno letalo je sedaj na letališču pri Mariji Devici v Polju, kjer izvršujejo na njem še zadnja dela: lakiranje in izdelava kovinskega ohišja za motor, tako da lahko upamo, da bo letalo v kratkem času pripravljeno za poskusne polete. Zdi se, da bo novo letalo, ki ga je konstruiral znani letalski strokovnjak vseuč. prof. dr. inž. Kuhelj, posebnost, na katero l>o ljubljanski Aeroklub lahko ponosen. Že na pogled je letalo izredno majhno, saj meri od nosa do konra repa komaj 5 metrov 40 cm, razpetina pa je 7.80 m. Kljub svojim majhnim meram pa lahko vzame s seboj goriva za nepretrgane polete čez 1000 km pri polni obtežbi. Pa tudi sicer je zgrajeno po najmodernejših vidikih. Letalo ima balonske pnevmatike, ki naj prevzamejo vse manjše tresljaje z zavorami, ki so tako izdelane, da lahko pilot upravlja z ročno zavoro zavori na obeh kolesih hkrati. Obenem so zavore vezane na pogon smernega .krmila, ki se upravlja z nogami. Kadar potisne pilot levo nogo do konca, se obrne smerno krmilo tako, da dela letalo krog v levo. Ob istem času pa začne delovati zavora na levem kolesu, kar znatno olajša manevriranje na tleh. Na zadnjem koncu letala, kjer je ostroga, je pri novem letalu napravljeno kolesce, kar je dandanes v inozemstvu že zahteva. Posebnost konstrukcije novega letala je to, da je letalo srediijekrilc!. Ta način gradnje nI bil izbran samo za to, da hi se dosegla čim l>oljša aerodinamična oblika letala, ki je bila potrebna, če so hoteli doseči pri teli majhnih merah take lastnosti, kakor jih pričakujejo, ampak tudi zalo, da ima kljub ozkemu životu pilot v letalu dovolj prostora. Letalo je zaprto. Kabina je na vrhu zaprta s kapo iz aluminija in celuloida, te hočemo, da bo v taki kabini pilot udobno sedel, liomo videli, da moramo dati pilotu največ prostora v višini komolcev, da se lahko neovirano giblje. Kabina mora biti torej v višini komolcev najširša. Pri »Mininii« so ta problem rešili na ta način, da so v višini komolcev vgradili krila. Krila, ki prehajajo zgoraj v trup v zmernem loku, so na ta način (»večala prostor kabine na levo in desno. V levem krilu so nameščene ročice za plin, se-salka za bencin in ročica za zavoro, na desni strani pa ročica za izravnavo, poleg tega pa sega na desni strani v krilo še majhen prtljažni pros'.or, namenjen za stvari, ki bi jih pilot rabil med poletom. Novost za naše razmere je izravnava na letalu. Na koncu gibljivega dela višinskega krmila sta izdelani še dve majhni gibljivi ploskvi, ki se upravljala iz kabine. Če primerno nagnemo ti dve ploskvi, lahko pri vsaki obtežbi letala delovanje višinskega krmila tako izravnalno, da leti aparat vodoravno. To je važno zlasti za daljše polete, kjer bi se sicer letalec pri štiri- do peturni zračni vožnji utrudil, tako pa naravna leldlo v primerni višini in smeri in letalo leti samo. Naj še omenimo, da so vsi gibljivi deli krmila na krogličnih ali kardanskih ležajih. Novo letalo ljubljanskega Aerokluba je, kakor vidimo, gotovo ena izmed najmodernejših konstrukcij v gradnji malih letal sploh. Njegova posebnost pa je poleg vsega tega še nizka cena. Aparati, ki jih ima Aeroklub na razpolago za šolanje in pasažirske polete, so opremljeni z motorji po 120 k. s. Razumljivo je, da že samo gorivo za letenje veliko stane. K temu pridejo še dragi motorji, če že ne upoštevamo cene letal. Razumljivo je, da ob takih prilikah ni mogoče računati na to, da bi posamezniki sami lahko vzdrževali in gojili letalski šport, tudi če je zanj še toliko zanimanja. Z gradnjo cenenih in ekonomičnih le. tal pa bi se lahko tudi v tem pogledu idealu zelo približali. Če računamo, da bo veljala na novem letalu »Minimi«, ki ima Prago motor s komaj 45 k. s., 60 din in da je v tej ceni vračunana poraba goriva, oskrbovanje, amortizacija in zavarovanje, vidimo, da je to edina uspešna pot, da se zgradi in v resnici oživotvori civilno letalstvo, ki tako lepo uspeva že v mnogih naprednejših državah. In zlasti v današnjih časih zasluži prizadevanje Aerokluba pri tem delu vso podporo javnosti. Ptuj Konferenca zaupnikov JRZ v Ptuju. V soboto, 23. t. m., je bil sestanek zaupnikov mestne organizacije JRZ v Ptuju, ki se ga je udeležilo veliko število zaupnikov, ki so z velikim zanimanjem poslušali izvajanja bivšega poslanca ptujskega okraja in banovinskega tajnika JRZ gosp. Marka K r a a n j c a. Gospod poslanec je v več ko enotirnem govoru na zelo jasen in pregleden način orisal svetovni položaj in naš odmos do zunanjepolitičnih dogodkov. Prav tako je objasnil naš notranji položaj v zvezi z zadnjimi in tekočimi pomembnimi momenti v naši notranji politiki. Zanimiva izvajanja so vsi navzočni sprejeli z velikim navdušenjem in ploskanjem. Nato je še govoril predsednik mestne organizacije JRZ župan g. dr. Alojzij Remec, ki jb med drugim opozoril na razne neoenovane govorice in tendenčna nanuigavanja, ki jih moramo odločno zavrniti. Po dolgi debati so zaupniki sprejeli 6oglasno in z viharnim aplavzom šest točk obsegajočo resolucijo, v kateri izražajo neomajno zaupanje dosedanjemu delu g. dr. Antona Korošca, zahtevajo, da se nemudoma in v vsem obsegu prenesejo predpisi ureOpek. Poleg tega je še na tisoče drugih lepih in krasnih dobitkov. Pohitite še z nakupom srečk po 5 din! Oglejte si tudi izložbe, v katerih «o razstavljeni razni dobitki: pri trgovski hiši Zavrnik, Brenčič Anton — železnina, in R. I. Petek — trgovina « steklom in porcelanom. Ptujčani in okoličani! Kupujte srečke za loterijo, ki bo nepreklicno v nedeljo in omogočite na ta način da bo znamenita l>ožjepotna cerkev na Ptujski gori popravljena! Sv. Peter pri Mariboru 70 letnica šolskih a*ster. 1. oktobra letos poteče 70 let kar so se po prizadevanjih takratnega župnika Marka Glaserja naselile pri nas šolske sestre iz materine hiše V Eggenbergu pri Gradcu ter prevzele pouk na dekliški in deloma tudi na deški l|udsk. šoli. Ob 40 letnici leta 1909 «o šolskim se.tram takrat še samosto:ne in k Sv. Petru všolane občine Sv. Peter, Grušova, Dragučova in Jablance, ter krajni šoMo svet podelile častno diplomo v znak priznanja m hvaležnosti. Dvajset let pozneje, to je leta 1929. pa je občinski odbor občin« Sv. Peter pri Mariboru imenoval eno izmed najzaslužnejših redovnic č m. Melanno Ploder, ki je skoraj 40 let delovala v šempeterskem samostanu kot uCiUljica, iokka upraviteljica m pred- nica in prva prednica novoustanovljene provincije šolskih sester v Slov. Bistrici, za svojo častno občanko. Tega leta se je tudi prenesel sedež novoustanovljene provincije v Slov. Bistrico, od koder se širi delo provincije na vse kraje, tudi že preko mej naše domovine. Tako najdemo sestre iz materine hiše že v Franciji in celo v daljnih misijonih na Kitajskem. Sempeterski župljani se ob 70 letnici prihoda šolskih sester k Sv, Petru s hvaležnostjo spominjajo. Saj so v tej dolgi dobi globoko zaorale brazde na njivi prave krščanske pro-svete in vzgajale V60 to dobo naš rod v duhu velikega Slomška, zraven pa delovale tudi na socialnem polju. Pokopali smo preteklo nedeljo ob veliki udeležbi župljanov skrbno gospodinjo in mater Jožefo Hajšek roj. Černoga, ki je po večletni in hudi bolezni dobro spravljena s svojim Stvarnikom, pretekli četrtek mirno zaspala, stara komaj 49 let. Rajna je bila vzorna žup-ljanka in uslužna soseda. Zapušča užaloščenega moža in četvero otrok. Rodom je bila rajnica iz Makol. Vinska letina bo zadovoljiva, kvaliteta vina pa izborna, če nam ne bo te dni nagajalo vreme. Da bi le bilo dovolj in dobrih kupcev, ker denarja nam pač vedno primanjkuje. S trgatvijo se bo že prve dni oktobra pričelo. ^troik/ kotiček SLON SAMBO Ljutomer Kranj (57) Spotoma sta srečala kuharja, ki sr je začel na ves glas grohotati. »Lej si ga, človek, lej! Fantička z ušesi ko netopirji I A to sta bila tista dva tatiča, ki sta mi ukradla kruh in meso! Ha, ha, ha!« Joj, kako hudo je bilo Janu in Filipu. (58) Malo pred mostičem sta naletela na kapitanovegn belega psička. Vendar sta mogla spregovoriti z nekom, ki ju bo razumel! Psiček je bil od veselja ves iz sebe. Krmar, ki je vedel fanta h kapitanu, se je jako začudil temu čudnemu razgovoru, ki mu je bil priča. Ob knjigi sedmerih pečatov Avstralija, Kanada in maharadže spričo nove vojske zmeraj veljaven, more sam izdati proglas za vojno. Njegov obrambni minister Alistair Macke-zie je Katoliški dom v Ljutomeru dobiva iz dneva v dan vedno lepšo obliko. V veliki dvorani je že izgotovijen novi pod. Vsi notranji prostori so lepo in okusno prepleskani. Zunanji velik travnik pri Katoliškem domu pridno in vztrajno preurejuje članstvo vseh naših organizacij v lepo letno telo-vadišče, kt bo podobno malemu stadionu. Vse delo je združeno z velikimi žrtvami, posebno v sedanjih časih. Vse prijatelje in somišljenike prosimo, da nas pri tem stremljenju podprejo. Dekliiki večeri. Dekliški krožek opozarja vsa dekleta, di so redni dekliški večeri vsako sredo ob 8 v knjižnici Ljudskega doma. Sprejemajo se tudi nove članice, ki so iskreno vabljene. Pojasnilo. Naše nedeljsko poročilo o aretaciji morilca Bučana iz Britofa pri Kranju moramo v toliko popraviti, da je bil pri njegovi aretaciji navzoč stražnik Martinčič in ne policijski agent Mihclčič, kot je bilo pomotoma poročano. Izgubila se je v nedeljo popoldne žepna ura z verižico od Poljanske doline, Škofja Loka do Kranja. — Najditelj naj jo odda v podružnici »Slovenca« v Kranju. V posvetovalni dvorani v Whitehallu so se te dni sešli državniki in generali iz vseh delov sveta, da bi ge posvetovali o brambi Britskega imperija. Sejo je vodil polkovnik Hastings Lionel lsmay, ki kot tajnik komiteja državne obrambe čuva naj-skrivnejši dokument Anglije. To je tako imenovana »Knjiga vojne< (War Book), kjer se skrbno zapisane vse podrobnosti l>ojnih načrtov. To knjigo so pred zastopniki doininijonov odprli z zlatim ključkom in so se sklonili nad njo in se poglobili v proučavanje strategije generalnega štaba. Vsi dominijoni so se brez pridržka izjavili, da so na razpolago Angliji. Avstralski ministrski predsednik Robert Gordon Menzies je ob tej priliki dejal: »Če bo šla Anglija v vojno, ne bo sama korakala. Neodvisnost dominijonov ne pomeni separatizma. Kar se tiče Avstralije, bo prav tako kot pred 25 leti stala ob strani Anglije. Nihče naj lie misli, da je med nami kak nesporazum.« Tem besedam so sledila dejanja. Vlada si je priskrbela pooblastila, kakršnih od svetovne vojne dalje še ni imela. Prevzela je vse nadzorstvo uvoza in izvoza, kakor tudi vseh vojnih nabav, prometa, industrije in razdelitve živil. Prav tako nadzira vlada denar-stvo in prodajo bcncina. Mhno tega ima v rokah izvoz surovin sovražnim vladam. Veliko število letal je vlada zasegla za prevažanje svojih čet. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je prav tako pripravljen, da l>o ob strani Anglije. l'o vojnem zakonu iz leta 1911, ki je še oznanil, da se more mobilizacija izvršiti v »eni minuti«. Pravi, da se bo v Kanadi na prvi mah priglasilo 00—70 tisoč prostovoljcev, ln din . Za plamene »drovora (led* nallb oglasov traba prlloilU inamko. II Službeiičejo Cerkovnik ISffe službo. Naslov povo uprava »Slov.« pod 16366 Mlad trgovski pomočnik Išče službo v trgovini mešane stroke. Nuslov v upravi »Slovenca« Maribor pod St. "18S8. (a Mlado dekle poštena ln pridna, želi službo. Vajena tudi kuhanja. Ponudbe v podr. »Slov« v Trbovljah pod »Majhna družina« 15328. mam Modistovsko vajenko takoj sprejme Nožlr & Vrečko. Slomškov trs B. Maribor. (v' Službodobe Mlado dekle pošteno, iščem k otrokom. Naslov pove uprava »Slovcnca« pod 16.451, b Kupimo Staro železo ln druge kovine plačuje po najvišjih cenah Fr. Stupica, železnina LJubljana, Gosposvetska 1 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab CERNE, Juvellr, Ljubljana Wolfova ulica it. 3 Zaupajte v CHAMPION SVEČE vozili boste hitreje! Glavno zastopstvo in skladišče: ROBERT VVElNBERGKR, ZAGREB Gunduličeva ulica 16 m Denar eeeeehi Novi la orehi 60 kg 250 din, 10 kg Jedrc 200 din, 60 kg Ia suhih češpelj 210 din franko vozntna — razpošilja O. Drechsler, Tuzla. Rabljene vinske sode 1 poceni proda sodarstvo Sulzer, Maribor, Vojaš nlška ulica 7. (1 čitajte »Slovenca« V«t vagonov lepih, zdravih bukovih drv ctpanic se proda. Cena franko vagon Litija Din 13.— Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod 100 kg llpraunika ribogojstua išče Uprava ribogojstva Burda v Banja Luki za takoj. Samo oženjeni kandidati in sposobni za samostojno delo. Potrebna je splošna kmetijska naobrazba in spričevala o daljši praksi in zanesljivosti. Po dolgem trpljenju je mirno v Gospodu zaspala naša dobra mati, oziroma sestra in teta, gospa Marija Vidmar Na zadnji poti jo bomo spremili v torek, dne 26. septembra ob petih pofioldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo k večnemu jiočitku. Sv. maša zadušnica se l>o darovala v četrtek, dne 28. septembra ob sedmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 25. septembra 1939. Mirko, sin; Valentin Knavs, župnik, brat; Ivanka Zupan, sestra, iu ostalo sorodstvo IŠČEJO: Prazno sobo Iščeta dva gospoda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bežigrad« 15.572, s ODDAJO: Lepo opremljeno sobico odda z oskrbo ali brez Rožič, Vegova 8-1. Dva gospoda ali gospodični se sprejmo vso oskrbo v sobo s posebnim vhodom. Hra deckega 37. s Sončno sobo v centru oddam eni ali dvema osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.528. (s Opremljeno sobo oddam enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama. LJubljana, Čopova cesta 1-1., vrata 18, De lavska zbornica. \T globoki žalosti naznanjamo, da je umrl naš dobri oče, soprog, stari oče, brat, tast. crnsriorl stric, tast, gospod Luka Ahačič okrajni gozdar v pokoju v starosti 80 let. previden s tolažili svete vere. Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 26. septembra 1939 ob pol treh popoldne na pokopališče v Vojni vasi. Črnomelj, Novo mesto, Tržič, dne 25. septembra 1939. Žalujoči ostali. II Obrt Mreže za postelje najceneje pri Andlovtcu, Komenskcga ulica 34. 1 Prireditve Združeni gasilci priredijo bogato tombolo v Trbovljah dno 1. okt. ob 2 popoldne. 20 tombol-sklh in 400 ostalih krasnih dobitkov v vrednosti 20.000 din. (K Kdo posodi proti sigurnemu povračilu 4000 din gospodu, od katerih Jo odvisna njegova bodočnost. — Naslov upravi »Slovenca« pod »Takoj« 15.524. (d tfanoianja ODDAJO: Dvosobno stanovanje z vsemi prltlkllnaml, lepo, Bončno, oddam v novi hiši pod Kožnikom. Polzve se: Levčeva c. 29. Dvosobno stanovanje oddam takoj; komfortno štlrlsobno pa s 1. novembrom. - Naslov v upravi pod št. 15.671. (č + V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je tu vedno zapustil nuš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod Anzelm Križnar učitelj v Železnikih nad Škofjo Loko dne 25. septembra, po daljši bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 27. septembra 1959 ob pol 5 pop. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. ' Ljubljana, Mengeš, 2*5. sept. 1919. Žalujoče rodbine Križnar, Uranič, Koče in ostalo sorodstvo. Preklic Nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja žena Viktorija Hav-llček roj. Izlakar. Viktor llavllček, Staretova ulica 13, Trnovo, Ljubljana, o Umrla nam je naša srčno ljubljena mama stara mama in tašča, gospa Ana Amalija Kren roj. Gliha soproga ravnatelja v pokoju po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb drage jx>kojnice bo v torek, dne 26. septembra 1909 ob pol štirih pojioldne izpred mrliške veže šlajntarjeva ulica 2 na pokopališče k Sv. Križu. — Prosimo tihega sožalja. Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Ljubljana, Golnik. Kovor, Negotin, dne 24. septembra 1939. Žalujoče rodbine: Kren, dr. Neubauer, Bertoncclj ZAHVALA Ob nesreči, ki nas je zadela z nenadno 6mrtjo našega ljubljenega sina, brata, strica, bratranca itd., gospoda ADOLFA KILARJA pešadijskega brigadnega generala smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Prosimo zato vse, ki so v teh težkih dneh z nami čutili in se nas spomnili s toplo besedo tolažbe, da sprejmejo našo iskreno zahvalo. Izrecno se zahvaljujemo ministru vojske in mornarice arm. generalu g. Milanu Nediču, komandantu V. arinije div. generalu gosp. Naumoviču, komandantu moravske divizije div. generalu g. Toniču, komandantu pešadije brig. generalu g. Langerholcu, komandantu vranjskega vojnega okrožja jiolkovniku g. Vučiniču, pomočniku komandanta 1. p. p. pod|>olkovniku g. Milačiču, gospodom oficirjem štabov gornjih komand in celokupnega vranjskega garnizona, kakor tudi gg. jiodoficirjem za izraženo sožalje in poklonjene vence, gosp>odom generalu Langerholcu in polkovniku Vučiniču še posebej za globoko občutena žalna govora. Nadalje se zahvaljujemo katoliškemu vojnemu kuratu in pravoslavnim svečenikom za opravljene jx>smrtne molitve. Zahvaljujemo se banski upravi v Nišu in okrajnemu načelniku g. Kovačeviču, vranjskemu gradonačelniku g. 1'avloviču, številnim predstavnikom javnih uradov in šol, raznih društev, gasilski godbi, kakor sploh vsemu meščanstvu mesta Vranja, ki je poiuošte vilno spremilo pokojnika v sprevodu in z gostim špalirjem do kolodvora. Toplo se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem ter sploh vsemu številnemu ljubljanskemu občinstvu, ki je s tako udeležbo sjxmtano izrazilo spoštovanje do [pokojnika in sočustvovanje z nami. Posebej pa gre naša zahvala častiti duhovščini za o|iravljene molitve, častniškemu zboru ljubljanske garnizije na čelu s komandantom divizije div. generalom g. Stefanovičem, njegovim pomočnikom brig. generalom Dodičem in komandantom pešadije brig. generalom g. Mašičem. art. polkovniku g. Lukancu za izgovorjeno krasno slovo, peš. podjiolkovniku g. Radojkoviču za vso skrb pri urejanju sprevoda in vsem številnim gg. podoficirjem in vojakom, ki so pokojnega tovariša spremili. Enako iskreno se zahvaljujemo vsem predstavnikom javnih uradov na čelu s predsednikom apel. sodišča g. dr. Golio in raznih društev, zlasti pa Koroški legiji, ki je izkazala svojemu vojnemu drugu zadnjo čast z društvenim praporom pod vodstvom svojega predsednika polkovnika v p. g. Andrejke. Za njegove tople besede slovesa ob odprtem grobu, naša topla zahvala! Hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja iz Niša, Vranja, Ljubljane itd. Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 27. septembra ob 7. uri v Križankah. ŽALUJOČI OSTALI. Pierre L'Ermitc: 22 Ljubezen - soprog ali Bog? Iz francoščine s dovoljenjem avtorja Lucija nasloni evojo glavico na soprogovo ramo in ostane tako tiho zamaknjena več minut. Le njegova ljubezen ji je še ostala; natj se vsaj nje navžije. Gilbert ji je podal vse. absolutno vse. Zanj se oblači, češe, parfumira, ker ve, da je srečen, kadar se ozirajo ljudje za njima na sprehodu, v gledališču, na plesu. Ve. ka>i ea veseli, kaj mu prija. kaj rad je, pije. Pripravlja mu najboljša in najraznovTS>tnejša jedila. Zvečer jja nestrpno pričakuje. Odf>ira mu vrata, še preden prisj>e dvigalo do njihovega stanovanja. Celo nagaja mu, kar ga epravlja v najboljše razpoloženje. Neko soboto zjutraj je našla v Gilbertovem avtu, v katerem je izmenjala cvetje, bonbonček. Tedaj ga je vprašala: »Zdi se mi, da ljubiš sladkarije?« »Jaz? Prav ničle »Pa mi povej, odkod se je tole znašlo v tvo-iem avtu?« Pokaže mu belordeči corpus delieti.., »Dejal bi, da je posladkorjen lešnik?« »Točno, gospod, lešnik!« »Pravi lešnik!« »Toda ne izmikaj se vprašanju: odkod ta lešnik?« »Častna beseda.« vz.klikne Gilbert, »da ti tega ne morem povedati!« »Torej je stvar še zagonetnejša.« Gilbert buši v smeh in ogleduje zdaj slad-korček, zdaj ženo: »Stavim, mala zvitorepka, da si ga ti sama položila v avto?« »Ne, jaz že ne!« i »No, je pa šofer prevažal v mojem avtu svoj"o izvoljenko!« »Mnogo ei dovoljuje tvoj šofer. Mrzi mi!« Cela zgodba ee seveda konča s poljubi: »Ah, Lucija, če bi vedela, kako te ljubim! Tolikanj, da hi te pojedel. Ampak, glej, če bi te pojedel, bi mi od moje Lucije ničesar več ne ostalo!« »Ali bi jo mnogo pogrešal?« Gilbert vzdigne roke proti nebu in pravi z resnim glasom: »Če bi te pogrešal? Ali. dragica, sa! bi ne mogel več niti živeti. Ti si mi zrak, ki ga vdihavam. Ti si meni to, kar je ptiču perut, kar je cvetki sonce! Živini le za te. s teboj! Povsod drugod se dolgočasim, zeham. Mislim le, kako bi se hitro vrnil k tebi in pri tebi ostal, kar najdalje mogoče. Da. tu poleg tebe, v tem gnez.decai, ki je najino drago, milo zavetje. Ah, Lucija, vse mi smeš dati, kajti v meni ni žilice, ki bi ne bila zate!...« Tam v svoji tihi sobici posluša Lucija možev ljubezenski spev. S sklenjenimi rokami — kot nekoč... Da. kot nekoč ... Toda v njenem srcu se jc tolikanj spremenilo. 21. poglavje. Draga Lucija I Ali se še opominjaš Geraldine, svoje poročne družice? Ze več mesecev mi nisi dala od sebe znaka življenja. Ali boš še spoznala mojo pisavo? NtU za rože, ki sem ti jih poslala, ko ei se vrnila s poročnega jx>tovanja, se mi nisi zahvalila! Vendar se ne jezim zaradi tega. Sonce je vzšlo. Zvezde izginjajo! Vendar menim, da nisem še rx>r>olnoma izginila. dasi sem že čisto majhna, uboga zvezdica. Postavila sem se na prežo za oblake in od daleč, prav od daleč, te spremljam Da, vedi, da sem v svoji otroški naivnosti pričakovala od tebe pisemce. senzacionelno pisemce, kakršno si mi pisala, ko si mi naznanila poroko, pisemce, ki bi mi čisto tiho zauj>alo velike stvari. Na skrivaj dem že pričakovala, da bom botra tvojega deteta, ki bi bilo, kot je dejal gosjx>d župnik v svojem poročnem nagovoru, »čuvar vajinega ognjišča, nadaljevanje rodu«. Ničesar! Zdaj sem torej »propala« botra. Zares, Lucija, ni bilo jx>trebiio, da si se pustila tako vjeti v mreže ljubez.ni, da ti je ni ostalo prav ničesar za tvojo zvesito prijateljico! Oblastiželjan je tvoj gosj>od. Toda vsega bi vendar 7ie smela dopustiti, kar bi se 11111 zljuhilo! Tedaj bi ne bil več go-ep>od, ampak že pravcati tiran, kateremu bi ee morala upreti. Dalje, zakaj ne prihaša več v cerkev? Tvojo odsotnost pri prodaji za uboge so lovarišire močno oj>azile in morala sem te braniti pred njihovimi očitki. Razume se, da toliko ne zmoreš več kot nekoč. Vendar je nekoliko razlike med »nekoliko« in »prav nič«. Prepričala se boš. da še mislim nate. Čitala sem v neki knjigi lepo |>esem od Andreje Dela-streove in se m jo zate prepisala na ta j>ergaiiien, v obliki poročne knjige, ki sem ti jo darovala, da ga boš lahko prilepila vanjo. Čitajta jo oba skupaj, s srcem ob srcu. Naslova nima. toda lahko si ga bosta sama izmislila, n. pr. »Bližnja l>odočnost<. Jaz, stara devica, sem jo s slastjo uživala, ko sem jo pisala. »Štiri leta, ljubi moj. štiri leta je j>oteklo od tedaj. ko si mi v beli frančiškanski cerkvi nataknil na prst obroček zlat v znak prisege, ki je nisein prelomila Bil je sončni dan tedaj... Hočeš. da še enkrat, kot takrat, sedeva pod staro deblo v vrtu in zreva skupaj prstan ta? Glej, prav tak je kot takrat, ves čist je, kot ljubezni najne sklep neomajen. Tvoj mali, svetlozlati prstan. zapustil roke moje ni nikdar, kot vem, da ni me misel tvoja zapustila. In svetli ti briljanti so ostali trdni v njem, kot ti si vedno zvesta mi prihajala v obi.eui. Pridi, da se srečna Bogu zahvaliva, ker vsa ta dolga štiri leta, ni zlati prstan se nikoli izneveril nedolžno belemu dragulju. Vsa dolga štiri leta je ostalo vse nespremenjeno, le najina ljubezen raste, kljub težki poti, in angelčka dva svetlolasa, najina otroka, oživljata naš srečni dom.« Ali ni ljubka ta pesmica? Upam torej, da ne boš huda, ker sem mislila nate, ko sem jo Čitala« Zeljno pričakujem Tvojega pisma, do kate« rega imam kljub Tvojemu sebičnemu gosfiodu soprogu vso pravico. Veruj, draga Lucija, da T® vedno zvesto ljubi Tvoja Geraldina. j 22. poglavje, Gosfiodična Geraldina N. Draga prijateljica I Očilala si ml, ker so ti nisem nič oglasila! Čemu pa me nisi prišla obiskat v svoji ljubki preprostosti? Re« je, pisati hi ti morala! Ni bilo prav, da sem z molkom postavil« tak z>id med nekdaj neločljivi prijateljici. Prisrčno te prosim, de mi oprosti*! Za Junoslovansko tiskarno y Ljubljani: Jože Kramar!!1 izdajate!]: inž. Ježe Sodi.? Urednik: Viktor CenčiS