PRIMORSKI DNEVNIK oiacana v goCovlot QC li«» Abb »ostale 1 gruppo ® \j611a t)D 11* Leto XVin. - St. 286 (5370) TRST, sobota 22. decembra 1962 URADNO SPOROČILO O RAZGOVORIH NA BAHAMSKIH OTOKIH Mac Millan je sprejel Kennedyjevo stališče o dobavi rakete «Polaris» v okviru sil NATO Raketo «Polaris» so ponudili baje tudi Franciji - Državnika sta govorila tudi o drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih - Komentar pariškega lista «Nation» in ameriškega lista «Washington Post» - Danes sestanek Mac Millan-Diefenbaker NASSAU, 21. — Predsednik Kennedy in Mac Millan sta imela davi svojo zadnjo sejo, na kateri sta odobrila končno sporočilo 0 razgovorih. Še prej je imela britanska vlada v Londonu izredno sejo, na kateri je odobrila sporazum med Mac Millanom in Kennedyjem glede jedrskega orožja in tudi končno sporočilo. Po končanih razgovorih sta m objavljeni dve poročili in Sicer dokument o vprašanjih jedrskega orožja in skupno sporočilo o razgovorih. Dokument o jedrskem orožju javlja, da sta se oba državnika sPorazumela, da bodo ZDA dale da razpolago angleškim podmornicam raketne izstrelke «Pola-dis» brez jedrskih konic. Pred-Rednik Kennedy je sporočil Mac t “dillanu, da je sklenil razveljaviti programe za izdelovanje iz-I shelka «Skybolt» > sile. Sr , Lpravljen Se nadaljuje izdelovanje tega izdelka v okviru skupnega an-Sleško-ameriškega sodelovanja. Toda Mac Millan je sklenil, da de sprejme te ponudbe, upoštevajoč dvome glede perspektiv in degotovost glede časa, ko bo ta 'tstrelek lahko uporabljiv, kakoi iddi ob upoštevanju velikih stroškov. Oba državnika sta sklenila, da j *e mora uporaba izstrelkov «Po-'aris» proučiti v okviru obrambe | E|lantskih držav, in smoter obeh v*ad mora biti razvoj večstranske : Jedrske sile NATO ob tesnem popotovanju z ostalimi atlantskimi ^vezniki. Sporazumela sta se, da . “odo v bližnji prihodnosti nekatero, angleške in ameriške že obsto-. Ječe sile na razpolago NATO v ! °kviru jedrske sile atlantskega Zavezništva in v skladu z načrti *e?a zavezništva. V zvezi s tem sta se oba držav-dika sporazumela, da bodo ZDA aialno dobavljale izstrelke «Pola-Vis» brez jedrskih konic za bri-; “riške podmornice. ZDA bodo pro-i dčile tudi možnost nekaterih olaj-; «av tem podmornicam, ki bodo ' Prevažale to orožje, in bodo doba. **(»'• tudi jedrske konice za izdelke «Polaris». Tako ustanovlje- sile bodo na razpolago, da se vključijo v večstransko jedrsko silo NATO. «Mac Millan je jasno izjavil, da, razen v primeru, da bi britanska vlada sklenila, da gre za višje državne interese, se bodo britanske sile uporabile ob vsaki okoliščini za mednarodno obrambo zahodnega zavezništva.» «Oba državnika sta prepričana, da bo ta novi načrt okrepil jedrsko obrambo zahodnega zavezništva. Strateško izraženo je ta o-bramba nedeljiva, in prepričana »vame izr sta. da bo ob • vsaki krizi ali ne- . _ za ameriške I najbt>1> “borožene sile. Sporočil pa je, sa((0ba državnika' sta tudi skleca je pripravljen odrediti, naj nil3j da je razen jedrskega ščita so s—--------- - važno imeti .nejedrski meč . V ta namen sta se sporazumela o važnosti povečanja učinkovitosti svojih konvencionalnih sil v svetovnem merilu. Skupno sporočilo obravnava številna vprašanja. Sporočilo pravi, da sta oba državnika razpravljala o odnosih med Vzhodom in Zahodom po kubanski krizi in izrazila upanje, da bi zadovoljiva rešitev te krize lahko odprla pot za ureditev drugih nerešenih vprašanj med Zahodom in Sovjetsko zvezo. Se posebej sta razpravljala o se. Čanjem stanju pogajanj za podpis pogodbe o prekinitvi jedrskih poizkusov. Poudarila sta namen iskati sporazum glede tega s Sovjetsko zvezo v upanjUj da bo ta sporazum omogočil začetek koristnih pogajanj o širših vprašanjih razorožitve. Glede Berlina sta oba državnika ponovila željo, da bi prišlo do trdne in trajne rešitve, ki naj bi zagotovila «svobodo in življenjskost Berlina». Glede indijsko-kitajskega spora sta govorila predvsem v zvezi z načinom, kako obe vladi lahko pomagata indijski vladi proti napadu. Oba upata tudi, da bodo skupni interesi Pakistana in Indije pripeljali do rešitve indijsko-pakìstànskega spora, in sta s tem v zvezi izrazila zadovoljstvo «nad državniško sposobnostjo, ki sta jo pokazala Ajub Kan in Nehru, ko vključile v NATO. Te sile in vsaj enake ameriške PfrMHiiiuiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiMiMiHimuiiHiiiiiiiiiliimiuiMHMmiiiiiinmnMiumiiiiiMiii S KUNČEVE TISKOVNE KONFERENCE 0 aretaciji dveh voditeljev ustaške tolpe v Bonnu Vlada FLRJ ni predlagala nobenega sestanka izven onega v Colombu Beograd, 21. — zastopnik dr-^vnega tajništva za zunanje za-aeve Drago Kunc je na današnji tpdni petkovi konferenci dejal, ua intuitati obiska podpredsednika Kardelja v Indoneziji najzgovorneje odražajo skupno sporočilo, iz katerega se vidi uspešen razvoj 0h j-; dovolj snega. Od vseh evropskih prestolnic je bilo danes najbolj mrzlo v Moskvi — 22 stopinj pod ničlo — v Varšavi je bilo —19, v Pragi —11, na Dunaju —10, v Stockholmu —0 in v Berlinu —6. ka slavnost za otroke. Žrtve ni bilo. Druga bomba pa je eksplodirala v nekem dvigalu, medtem ko je policija vodila preiskavo zaradi eksplozije nrve bombe. Eidimannovi spomini v državnem arhivu TEL AVIV, 21. — Izraelski ministrski pred ednik Ben Gurion je izdal ukaz, dà se spomini Adolfa Eicbmanna, ki je bil preteklo pomlad v Izraelu usmrčen, izroče državnemu arhivu. Adolf Eichmann, ki se je zadnjo vojno kot esesovski polkovnik u-kvarjal z židovskimi zadevami, je zadnje leto preživel v izraelskih zaporih, kjer je napisal tudi svoje spomine. Njegov branilec odvetnik Servatius se je zaman trudil, da bi prišel do rokopisa, ki je štel o-krog 2700 strani. Zginili so dragulji za 80 milijonov lir Lastnica ukradenih draguljev je bila francoska grofica Alice De Chavagnac LAUSANNE, 21. — Na vlaku Pariz-Milan je prišlo do izredne tatvine: izginil je kovček, v katerem je bilo za 80 milijonov lir draguljev, za pol milijona lir švicarskih frankov ter francoskih frankov za 85.000 lir. Kovček je bil last francoske grofice Alice De Chavagnac, ki je opazila, da nima več kovčka, šele davi malo pred prihodom vlaka v Montreaux. Policija je uvedla preiskavo. Sebe ustrelil zaročenko močno ranil Trije mrtvi po vožnji v avtu Bombe NEW YORK, 21. — V 21. nadstropju nekega nebotičnika, kjer ima svoj sedež predstavništvo Por- PISCIA (Pistoia), 21. — Preteklo noč se je blizu tukajšnjega cvetličnega trga dogodila nesreča, pri kateri so bile tri osebe mrtve. Avto «509», v katerem so bili štirje delavci, se je z vso silo zaletel v drog električne razsvetljave. Pri tem so bili trije takoj ubiti, četrti pa ranjen. Umrl je zdravnik s presajeno ledvico LONDON, 21. — Nenadoma v neki londonski kliniki umrl angleški zdravnik dr lan Clark, star 34 let, ki je avgusta prestal presaditev ledvice. To mu je odstopil neki drugi zdravnik, s katerim nista bila v nikakih sorodstvenih vezeh. avtostopom ustavljati avtomobile. Ko je bila v avtomobilu, je vozačem ponujala, naj se v kakem hotelu ustavijo z dekletom. Ko je policija za stvar izvedela, je žensko aretirala ter prijavila sodišču. Študenti iz ZDA hočejo na Kubo ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiinii........................umil.......................mi..................................mitmmmmmtmmmmii..............................mmmiim...............mi Samo v Firencah bodo porabili okrog 10 milijard trinajstih plač FIRENCE, 21. — Okrog 10 milijard bodo imeli letos Florentinci na razpolago na račun trinajste plače, ki jih bodo lahko porabili za nakup božičnih daril. Tudi to pot so najbolj obiskane trgovine z oblačili, verjetno za. to, ker je pri florentinskem prebivalstvu že nekakšna tradicija, da konec leta obnove svojo garderobo. Pa tudi knjigarne so zelo obiskane, saj sodijo Firence med tista mesta, kjer ljudje največ či-tajo. Poleg oblačil in knjig, ki jih ljudje, kot rečeno, zelo kupujejo, so tu še plošče. Prodaja le-teh se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečala za 20 odstotkov. Največ kupcev daje prednost lahki glasbi, med znanimi pevci pa so najbolj priljubljeni Modugno, Peppino di Capri, Ce* lentano, med tujimi Frank Sinatra, Maurice Chevalier in Elvis Presley. Prodaja igrač, ki v preteklih dneh še ni dosegla tistega obsega, kot običajno v času praznikov, pa se je z izplačilom trinajste plače iznenada silno povečala, tako da so vse trgovine bodisi v središču mesta kot izven njega dobe- sedno natrpane s kupci. Tudi osta, la mesta Toskane so že polna božičnega razpoloženja. Vse ulice v Livornu, Pisi, Viareggiu in ostalih mestih so svečano razsvetljene. Poštni uradi imajo polne roke dela, in to zaradi velikega števila božičnih paketov. Samo v Sieni računajo, da so v dneh 17., 18. in 19. t.m. sprejeli in odposlali okrog 20 tisoč paketov. V Firencah pa se bo njihovo število vrtelo celo okrog 100 tisoč. PIACENZA, 21. — Danes zjutraj si je z revolverskim strelom vzel življenje Fausto Rescaglio iz Creinone. Pred tem je z istim orožjem težko ranil mlado dekle iz Piacenze, Anno Tonarelli, staro 27 let, s katero je bil že štiri leta zaročen. Do primera je prišlo v stanovanju imenovane mladenke. Rescaglio, ki je preživljal težko živčno krizo, se je prejšnji večer pripeljal v Piacenzo z avtom, nakar je s Tonarellijevo odšel v mesto. Oba zaročenca sta se domov vrnila precej kasno in tako so njeni starši povabili Rescaglia, naj prenoči pri njih. Do tragedije je prišlo kmalu potem, ko sta obe sestri odšli na delo in so v hiši ostali samo starši. Po tem, kar so sosedi izpovedali policijskim organom, je okrog 9. ure bilo čuti nekaj strelov, kmalu zatem pa je mati Anne Tonarelli pritekla na cesto in klicala na pomoč. Sosedje so stekli v stanovanje, kjer so na divanu v sprejemnici našli oba zaročenca pokrita z odejami. Ko so ju odkrili, je bilo moč ugotoviti, da je mladenič bil že mrtev, mladenka pa težko ranjena. Ranjeno dekle so z avtom Rdečega križa takoj prepeljali v bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno. Preiskava policije je ugotovila, da je Rescaglio počakal, da sta mlajši sestri zaročenke odšli, potem si je ogrnil površnik ter šel v sobo zaročenke. Starši, ki so bili v sobi zraven, niso slišali pred strelom nobenega pogovora, torej je Rescaglio streljal iznenada. Rescaglio je imel pri sebi bančno knjižico, v kateri je vpisanih devet milijonov. Denar naj bi bil za opremo stanovanja ob bližnji poroki in za druge stroške. Tonarelli je zelo čedna deklica, ki je večkrat zmagala na raznih lepotnih tekmah v pokrajini Piacenze, Uslužbena je kot tajnica v neki šoli za tipkanje. NEW YORK, 21. — Pred kratkim je skupina 75 ameriških študentov izrazila željo, da bi ob:s'-ala Kubo, k er naj bi na samem mestu ugotovila, ali se je res treba boriti proti Castru. Zdaj jim je bilo sporočeno, da jim je Zveza kubanskih študentov stavila na razpolago letalo, s katerim bodo lahko iz To. ronta (Kanada) od’eteli v Havano. S upino vodi študent Anatol Schlosser, star 25 let, ki študira na univerzi v New Yorku. Ob tej priliki je ta izjavil, da se je skupno z ostalimi 74 tovariši odločil preživeti božične počitnice na Kubi navzlic prepovedi, po kateri ameriški državljani ne smejo na kubansko ozemlje. V primeru, da bi omenjenim 75 študentom uspelo uresničiti svoj načrt, bi po ameriških zakonih mogli biti kaznovani s petimi leti zapora in denarno, kaznijo 5000 dolarjev. CAGLIARI, 21. — V okolici Orgosola je prišlo do streljanja med karabinjersko patruljo ter skupino oboroženih skrivačev. En karabinjer je bil ubit, napadalcem pa se je posrečilo pobegniti. Kardinal Koenig obišče Poljsko BONN, 21. — Na poti t Dunaja se je poljski primas Wyszynskl sestal s kardinalom Koenigom, dunajskim nadškofom, katerega je ponovno povabil, da obišče Poljsko. Nasprotno od lanskega leta, ko so poljske oblasti dunajskemu nadškofu odrekla dovoljenje za vstop na poljsko ozemlje, so to pot ugodile prošnji ter sporočile, da ni nobene zapreke za obisk dunajskega nadškofa na Poljskem. Ce taka ženska adoptira deklico. MILAN, 21. — Maddalena Moro, ki ima 49 let, je vzela iz sirotišnice in adoptirala neko deklico, ki ima sedaj 17 let. Moro je hodila z deklico na ceste ter skušala z Katy Hillerey iz Bostona ima šele 15 let, pa je že postavila svojevrsten rekord: odkar je bila pred 5 leti opečena pri nekem požaru, je prestala že 70 operacij na raznih delih telesa. Sedaj se pripravlja na 71. operacijo lllllllllilllMtiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iii|iiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||litiai||||||||l||l||M||||||m,m|„|„mi||||||||||||)||| Avguštinec Cremona o odnosih državljanov do državnih voditeljev « giubba ^ òli It abbico \rsA/ AksjonovcuPrij atei j i» bestseller na Češkem izšli tudi v slovenščini Kot pod Metterniehom Bivši belgijski kralj Leopold ter njegova žena Liliana de Réthy, ki se na pariškem letališču Orly igra z opico. To Ji Je mož prinesel iz Brazilije, odkoder je pravkar pripotoval. («Upokojenemu» kralju dajejo Belgijci — 180 milijonov na mesec) AVELLINO, 21. — Včeraj je 350 študentov državnega umetnostnega inštituta «De Luca» v Avellinu stavkalo, da bi dosegli za pouk «kratko uro». Profesorski zbor pa jih je dane» vseh 350 kaznoval na način, ki spominja na metode pred 100 leti. Vsi so za pet dni izključeni, v trimestru pa bodo imeli šestico v vedenju. VATIKAN, 21. — V rubriki «Kr. ščanska obzorja» vatikanske radijske postaje je pripadnik avguštin-skega reda o. Cremona v svojem odgovoru na vprašanje, ali je greh slabo govoriti o državnih voditeljih, rekel sledeče: «Nismo tu, da bi branili nedotakljivost države, ali političnih osebnosti nasploh, vendar pa je treba upoštevati božje zapovedi, ki nalagajo dolžnost, določeno od boga, da se predstavniki javne oblasti spoštujejo, čeprav le-ti niso vedno najbolj spoštovanja vredni. Tudi politiki so ljudje, a njihove naloge je treba v zvezi z državno ureditvijo smatrati za potrebne. Od njih zahtevamo poštenost, a če se zoper to pregreše, morajo odgovarjati. Njihovo delo je pogosto nehvaležno. Nihče ne pravi, da jih ne bi smeli kritizirati, nasprotno, konstruktivna in poštena kritika je zelo potrebna in spodbudna. Vendar so povsem nedostojni nekateri primeri v tisku, kjer se nasprotniki napadajo z najbolj prostaškimi izrazi, ki nimajo nič skupnega s politično borbo. To lahko pomeni samo, da nimajo argumentov, pa se bore s sredstvi, ki so jih pobrali po tleh. Toda takšen način njihovega vplivanja lahko samo demoralizira odnose med državlja. ni in oblastjo. Kdor brez premisleka in v pretirano povečanem obsegu kritizira oblast,» je rekel o, Cremona, «opravlja nedopustno, včasih skrajno nedopustno dejanje» V čeSkoslovaSkih knjigarnah so letos bralci najbolj povpraševali po teh treh romanih: na prvem mestu je že nekoliko ostareli Wassermannov roman «Afera Mauricius», na drugem mestu Druonove «Velike družine», na tretjem pa delo mladega sovjetskega pisatelja Aksjonova «Prijatelji», ki je pred kratkim izšlo tudi v slovenskem prevodu pri Slovenski matici. V povesti, ki je v Sovjetski zvezi naletela na silovit odpor, deležna pa je bila tudi navdušenega odobravanja in hvale, o-pisuje mladi V■ Aksjonov življenje treh sovjetskih izobražencev — mladih zdravnikov, Življenje medicincev, ki po končanem visokošolskem študiju odidejo na prva službena mesta in ki se z resnično zavzetostjo lotijo poklicnega dela. V mladih zdravnikih se, razumljivo, oglašajo tudi ravnodušnost, dvomi in cinizem, vendar so to zgolj prehodna stanja, ki se jih zavedni sovjetski intelektualci osvobajajo in osvobodijo. Glavne osebe v pretežno ljubezenski zgodbi preparata radoživo občutje življenja in vera v smisel nove družbe. Kajpak so v «Prijateljih» prikazane tudi take človeške lastnosti kot nepoštenost, moralna neodgovornost in izprijenost, toda nosilci teh negativnih pojavov so obrobni liki v povesti. Nič manj zanimiva kot zgodba in človešKi karakterji v njej pa niso razmišljanja o najbolj živih in bolečih vprašanjih sodobnega človeka, ki jih Aksjonov nevsiljivo vpleta v organizem povesti. V mislih imamo kritične meditacije o družbi, o odnosu posameznika du družbe, o humanizmu, o glasbi in likovni u-metnosti, zlasti o modernem slikarstvu. Skratka: človeška in idejna problematika povesti, ki jo je poslovenil prof. Janko Moder, zbuja upanje, da bodo «Prijatelji* ogreli vse tiste bralce, ki jim je pri srcu sodobna svetovna literatura. Pri Sansoniju bo izšlo zbrano delo Gioacchina Bellija Na pragu stoletnice smrti Giuseppa Gioacchina Bellija lumrl je 21. decembra 1863) se zaključuje šele eno desetletje od datuma, ki pomeni odločilen preobrat v popolnem spoznavanju in kritičnem vrednotenju njegovega ogromnega dela. Za časa pesnikovega življenja niso bili nikoli objavljeni «Sonetti Romaneschi*; le zelo redki so bili anonimno natiskani in moralo }e prej preteči več kot 80 let, preden je bilo vseh 2280 sonetov, ki so se nam ohranili, natisnjenih. Po številnih antologijah, ki so si sledile od 1865 dalje — nekatere z zelo hudimi posegi, vse pa zelo omejene glede števila sonetov, ki ni nikoli doseglo niti polovice — jih je bilo zelo malo opremljenih z zadostnimi m kritično eeljaonimt komentarji. Med 1866 in 1869 je izdal Luigi Morandi prvo izdajo, ki je bila nepopolna in z raznih vidikov netočna; izpolnjena je bila šele 1944 s kritično izdajo 121 sonetov, ki jih je našel Pio Spezzi. Mnogo se je pisalo o veliki u-metnosti in zamotani osebnosti pesnika, vendar ne vedno s pravilnih izhodišč m tudi ne na osnovi celotnega in poglobljenega pogleda. Sele 1952 189 let no Bellijevi smrti in 106 let po njegovih zadnjih Sonetti Romaneschi) je prišla na dan prva popolna izdaja «I Sonetti», ki jo je pripravil Giorgio Vigolo. To izdajo imamo lahko za mejnik v proučevanju Bellija, osnovo za jasno in globoko razumevanje, za popolno in inteligentno uživanje pesniških, zgodovinskih in filoloških vrednot Bellijevih «Sonetti Romaneschi». S svojo izredno občutljivostjo pesnika, literarnega kritika in muzikologa je Vigolo v uvodnem eseju k svoji izdaji ustvaril delo tolikšne teže, kulture tn ostrine, da je za vselej povezal svoje ime z imenom velikega pesnika. Imeti pa ga je treba za glavnega odkritelja pesnika že od 1930, ko je izdal svojo prvo Bellijevo antologijo prt Formigginiju. Sedaj pa bo pri Sansoniju izšlo celotno Bellijevo delo. V prihodnjih dneh bo izšel prvi zvezek: La plebe di Roma, Tutti i sonetti romaneschi. Uredil ga je in komentar je napisal Roberto Viphi, sodelovala pa sta še Giorgio Vergara Caffarelli tn Giulio Ansaldi. Zvezek bo imel okrog 600 strani ter 32 strani slikovnih prilog. Vseh zvezkov bo sedem; cena prvega je 7.000 lir, vseh sedem pa stane 45.000 lir. V Madridu nagrade za italijanske filme ko so razdelili nagrade, so vrteli Antonionijev film «Noč». Omenjene nagrade je podelila revija «Triun/o» za najboljše tuje filme,' ki so bili v Španiji »s sporedu v sezoni 1961-62. Bojan Stupica bo v Moskvi režiral «Dunda Maroja» V Madridu je prejel nagrado «Triunfo 1962*, kot najboljši tuji film Zurlinijev film «Deklica s kovčkom», Zurlini sam pa je dobil nagrado kot najboljši režiser. Sofija Loren je prejela enako nagrado kot najboljša igralka, in sicer za dopo v «Ciociari». Na slavnostnem večeru, Na povabilo gledališča Vahtan gova bo gostoval znani jugoslo-vanski režiser Bojan Stupica sredi februarja v Moskvi. Reži®» bo Držičevega «Dunda Maro ja»-V tem gledališču bo nekolik® kasneje v istem dramskem delu gostovala tudi Mira Stupica. Tudi v Italiji film «Štorklje letajo ob zori» Družba Apo Film st je zaj®" tovila ekskluzivo za razdeljevanje sovjetskega filma «StorklJ letajo ob zori* v Italiji. V f"' mu, ki je nekako nadaljevale filma *Ko lete štorklje», igra tapet Tatjana Samojlova. Dosici je imel film po raznih dežela , kjer so ga prikazovali, preče) uspeha. Jayne Mansfield in Bomba bosta skupaj samo filmala NEW YORK, 21. — Igrali Jayne Mansfield je sprejela včeraj na letališču italijanskega Producenta Enrica Bombo. Časnikarjem sta izjavila, da imata namen napraviti skupaj film «Italian Lover*, ki ga bodo snemali v Italiji februarja meseca-Sicer pa je Mansfield povedali' da bo praznike preživela s trem* otroki na svojem posestvu v Kaliforniji. V odgovoru na razna vprašanja je še dejala, da njen mož Mike Hargitay, od katerega je ločena, dobrodošel, če bo prišel obiskat otroke. Enrico Bomba pa je poudaril za sv0)° osebo, da je poročen, da ima otroka in da nima prav nobenega namena se ločiti. Rivista Italsider Razne finančne družbe vi a?®' jo del svojih zaslužkov v nekatere dejavnosti, kjer bolj manj neposredno pomagajo v' metnosti in umetnikom. Omenili smo že, da je združenje Italsider nedavno angažiralo Gass-manono gledališče za več predstav, ki jih je predvajalo v raznih središčih tega združenja z® delavce. Združenje pa izdaja tn-di lepo in bogato opremljen0 revijo «Rivista Italsider*, katere sestavki so posvečeni raznim Pr°' blemom, vendar pa ima v nje) umetnost zelo velik delež. PolcO lepih reprodukcij v črnobelem je tudi mnogo slik v barvah. V Pragi izide roman črnogorskega književnika Roman znanega črnogorske9° književnika Cede Vukoviča *Mr' tvo duboko», za katerega je ®®" tor prejel letošnjo 13-julijsko nagrado, bo v kratkem izšel v češkem prevodu pri eni izmed znanih praških založb. Pasolini, Moravia in Marainl mesec dni po Afriki RIM, 21. —Pisatelj ter /ilmjk' režiser Pier Paolo Pasolini, P1' satelj Alberto Moravia in P'*®” teljica Dacia Moraini so pop®!’ dne odpotovali z letališča Fiumicino b Akro. Opravili bodo mesec dni dolgo potovanje po Gitani, Nigeriji, Keniji in Ugani>■ Pasolinija vsa stvar zanima zfl,r di njegovega prihodnjega film3 «Divji oče», Moravia bo pa pl' sai svoje vtise s potovanja ** neki dnevnik. Jugoslovanski pedagoški znanstveni delavci v SZ bodo ostali v SZ do 'konca seca. V Sovjetsko zvezo je odF®*®” vala skupina jugoslovanskih P*" dogoških znanstvenih delavce®> o katerih je tudi direktor Za®®^ da za napredek šolstva LRS Vj® dimir Cvetko. Jugoslovanska if. tegacija vrača obisk sovjet** delegaciji, v kateri sta bila v» ja dveh visokih znanstvenih Pedagoških institucij v Moskvi ® ’ K.A. Ivanovič in D.E. Alisjon®'’ ki s ta obiskala Jugoslavijo v 1 četku prejšnjega meseca. slooanski pedagoški strokoonl® Ljubitelj in zbiralec knjig Kei David Feldman je na javni d®® bi kupil prvi izvod slavne P®®1’ Ijice Lexoisa Carrolla «Alice čudežni deželi», ki je bil tiska leta 1865. Za knjigo je plala 16.000 dolarjev (čez 9,6 mil»®' na). Beograjska založba «Kultu®®’ je postula na knjižni trg knj>P^ Ivana Supka «Superbomba 1 kriza zavesti*. V njej jugo*‘®j vanski znanstvenik išče pot i l. krize današnjega člooeštoa, n® katerim visi antagonizem dve nasprotnih si blokov. Sodob"^ filozofija naj Po mnenju P,,c šan J« obravnava mir kot opra nadaljnjega obstoja človeštva- 22. decembra 1962 V strahu pred «komunistično subverzivnostjo» s Kube Šest centralnoameriških držav S TITOVEGA OBISKA SZ si postavlja «obrambni zid» Sestanek zunanjih ministrov - Priprave na Kennedyjev obisk - Integracija v gospodarstvu - Enotno vrhovno poveljstvo - Arbitražno sodišče MEXICO CIUDAD, decembra. — Skupina šestih republik Centralne Amerike se pripravlja, da aktivneje in skupno poseže ter deluje v dogajanjih zahodne poloble. Takšne napovedi opazovalcev o bodoči dejavnosti tako imenovanih «banana-republik» temelji v glavnem na dveh dogodkih. Kot je bilo objavljeno, je namreč predsednik Kennedy sprejel vabilo, da bi se v marcu prihodnjega leta sestal v glavnem mestu Kostarike San Joseu s šefi šestih centralnoameriških držav. Pred nekaj dnevi pa so se sestali ministri za zunanje zadeve omenjenih držav, da bi oživili Organizacijo držav Centralne Amerike, ki je bila formalno proglašena pred točno 11 leti v San Salvadoru, ki pa dejansko ni imela pomembnejše vloge pri «povezovanju» Severne z Južno Ameriko, kot se je tedaj tako glasno naznanjalo. Ministri za zunanje zadeve pa •o že podpisali akt o ustanovitvi «obrambnega zidu centralnoameriških držav». Tako vsaj pravijo v tukajšnjih krogih. Poudarjanje «centralnoameri-škega zidu» proti Kubi, «zidu», v katerega so se «strnile» Gvatemala, Salvador, Honduras, Kostarika, Nikaragva in Panama, je, kot se je že pokazalo, ena neposrednih potreb in namenov sestankov, kakršen je bil oni, na katerem so se sestali zunanji ministri, ter bo oni, na katerem se bodo sešli šefi teh šestih držav ž «visokim gostom» s Severa. Prav gotovo bo na zasedanju, ki mu bo prisostvoval tudi Kennedy, govora predvsem o delovanju tako imenovane «Zveze za napredek», To pa bo le ena izmed tem. Toda ne glede kolikšno važnost bodo ta posvetovanja s «severnim bogatim sosedom» imela, vzbuja glavno pozornost tega «pomenkovanja» dejstvo, da gre krivulja na grafikonu politične, gospodarske in vojaške integracije med temi deželami neprestano navzgor. Decembrsko posvetovanje zunanjih ministrov treh diktatorskih držav — Nikaragve, Gvatemale in Salvadorja - ter treh predsedniških demokracij — Hondurasa, Kostarike in Paname — je fij;iŠJa kot «zaključek» triletnega razvoja medsebojnega zbliževanja teh dežel na gospodarskem in vojaškem področju. Kar se gospodarskega zbliževanja petih držav — brez Paname — tiče, je tu nastalo nekakšno «majhno» skupno tržišče s postopnim, vendar vedno bolj liberalnim kroženjem delovne sile in kapitala med temi državami. Kar se pa vojaškega področja tega zbliževanja tiče, je bil nedavno ustanovljen skupni «generalštab» centralnoameriških držav, ki mu je na čelu brat diktatorja Nikaragve general Somos, znan tudi pod imenom «Tacit». Ce je prva komponenta cen-tralnoameriške integracije — gospodarska — bolj plod strahu pred posledicami zahodnoevropskega skupnega tržišča kot pa dejanskega razpoloženja in teženj petih vlad po nekakšnem gospodarskem dopolnjevanju med njihovimi državami, je druga — vojaška — komponenta posledi- ca sklepa teh vlad in režimov teh držav, da bi se skupno postavili po robu temu, čemur oni pravijo «komunistična subverzivna dejavnost» bližnje Kube. Slednji sklep, sklep o vojaški «integraciji» je bil sprejet z neprikritim namenom, naj bi se bloku «banana-republik» dodal določen politični pečat strnjenosti in odločnosti nasproti režimu, ki vlada na Kubi. Kar se tiče Washingtona, se to centralnoameriško strnjevanje sprejema sedanjemu položaju na karibskem področju primerno, to se pravi, da v Washingtonu gledajo nanj s primerno dobrohotnostjo, če ne celo še bolj prijazno. To pa iz dveh razlogov: Prvič, ameriški strategi smatrajo, da' bo manj skrbi, če bodo režimi Centralne Amerike dosegli neko medsebojno soglasje o vzpostavitvi enotnega vrhovnega poveljstva, o gospodarski in politični koordinaciji itd. Drugič: večstransko zbliževanje teh režimov in držav obeta, vsaj v očeh severnega bogatega soseda, da se bo na tem tako delikatnem področju «status quo» in tako v okviru «banana-republik» kot tudi v sklopu vse Latinske Amerike bo načrt v duhu «Zveze za napredek» mirno nadaljeval svoj razvoj in svojo vlogo. Vprav v tem smislu se sedaj razlaga pristanek Kennedyja, da se prvič sestane s šefi nekaterih, torej le dela držav Latinske Amerike t. j. mimo že ustaljene tradicije sestajanja vseh ameriških predsednikov okoli mize Panameriške unije. S svoje strani pa so vlade centralnoameriških držav ta pristanek Kennedyja dočakale s celim nizom načrtov, idej in akcij. S sestavljanjem vojaškega pakta centralnoameriških držav na zadnjem, decembrskem zasedanju ministrov za zunanje zadeve je bilo ustvarjeno skupno vojaško telo, sama konferenca zunanjih ministrov pa je, kot se zdi, postala. nekak stalen forum za koordiniranje dela in načrtov ter sklepov vseh držav Centralne A-merike. Vzpostavitev centralnoameriške-ga zakonodajnega sveta bi imelo za cilj, da iz razlik zakonodaj šestih držav «banana-republik» izločijo ali vsaj svetuje, naj se izloči vse ono, kar bi morda predstavljalo oviro za nadaljnji potek integracije. Nadalje je bilo ustanovljeno tudi skupno sodišče za šest držav Centralne Amerike. To sodišče naj bi bilo nekako arbitražno sodišče v vseh morebitnih zapletih, do katerih bi prišlo med temi državami pri izvajanju skupnih načrtov v zvezi z integracijo. Centralnoameriške vlade bodo verjetno storile, kar je v njihovi moči, da do prihodnjega marca pričakajo v San Joseu Kennedyja z že bogatimi rezultati v zvezi z njihovo trojno integracijo, integracijo, ki je, seveda, namenjena «obrambi pred komunistično subverzivnostjo», ki da prihaja s Kube. J. M. Predsednik Jugoslavije maršal Tito se je po večdnevnem obisku v Sovjetski zvezi vrnil s svojim spremstvom v domovino. Med svojim obiskom se je v okolici Moskve udeležil lova, ki se ga je udeležil, kot vidimo na sliki, tudi sovjetski premier Nikita Hruščov. Življenjska doba se v Jugoslaviji naglo daljša Po nekaterih računih bo prebivalstvo Jugoslavije doseglo 19 milijonov «enot» nekje konec januarja, ali v začetku februarja prihodnjega leta. Tudi če bi se ta predvidevanja ne uresničila, je gotovo, da bo v prvem četrtletju bližajočega se 1963. leta Jugoslavija štela že 19 milijonov prebivalcev. Da se prebivalstvo Jugoslavije tako naglo veča, pa ni vzrok le v naglem odnosno velikem prirodnem prirastku, pač pa tudi v dejstvu, da naglo upada smrtnost, to se pravi, da se izredno naglo daljša povprečna življenjska doba Jugoslovanov. O tem zelo prepričljivo govorijo številke: Povprečna življenjska doDa Ju. goslovanov trajav že skoraj 62 let, točneje 61,9 let. V primerjavi na primer s Svedi in Danci, je tu za sedem ali celo osem let razlike, kar je zelo veliko, toda v primerjavi z letom 1953 to se pravi v primerjavi s povprečno življenjsko dobo pred 10 let, se je ta podaljšala kar za 5 let, kar ni le veliko, pač pa nekaj izrednega. Se bolj pride to do izraza, če povemo, da znaša povprečna življenjska doba Jugoslovank že 64 let. MlinilhHlIilllliiiMiiiilllnilHHliMHiliiiiMiiMinMiiiiiMiiiiliiiilliiiiiMlliiliiiliillMiiillHiinlinlilliniiiiiiilllilHMilliiiliiiiiilllllllllllllllllllllllilimlHiiliimiHiimiii .............mm,,,,,.,,,,..,,,,,,...«.«.,,,.«m.....»ni.n..n.".............n.............. VPRAŠANJA SODOBNE FIZIKE V KNJIGI «FIZIKA ZA VSE» Gibanje in sistemi, na osnovi katerih je moč le - to proučevati Od kod tako naglo podaljšanje povprečne življenjske dobe? Brez dvoma gre levji delež tega na račun ogromnih sredstev, ki jih je Jugoslavija vložila v svojo zdravstveno službo. Z druge strani imajo pri tem besedo še vedno višja življenjska raven, nadalje tudi izobrazba ter urbanizacija. Pravzaprav vemo, da je urbanizacija dvorezen meč. Ljudje, ki prihajajo s podeželja v mesto, da bi se tu zaposlili v industriji, velikokrat odpovedo. Organizem človeka, ki je živel v zdravih recimo prirodnih razmerah podeželja in ki ni prišel v stik s klicami raznih bolezni, ki so v mestnem vrvežu bolj razširjene (na pr. tuberkuloza), nima v sebi obrambnih protiteles in pogosto prej podleže infekciji kot mestni človek. Na drugi strani pa je mestno življenje lažje, ker je bogatejše in udobnejše. Toda ne glede nato drži, da se je življenjska doba naglo povečala, da je smrtnost od leta 1959 do danes v Jugoslaviji le nekoliko višja kot v ZDA, Kanadi in Avstraliji in celo nižja kot Veliki Britaniji. Po dinamiki krčenja smrtnosti se je Jugoslavija v zadnjih letih prerinila med najbolj razvite države na svetu, celo pred zelo razviti Švedsko in Veliko Britanijo, od leta 1950 dalje pa je upadanje smrtnosti v Jugoslaviji bolj naglo kot v katerikoli državi, ki meji z Jugoslavijo, to se pravi kot v Italiji, Avstriji, Kovček na polici vlaka - Sistem inercije, po katerem se nobeno gibanje ne začne brez učinkovanja neke sile - Obstaja več sistemov inercije Primer dveh strelcev ■ O absolutnosti in relativnosti prostranst\a Sovjetska revija «Tehnika za mladino» je v svoji zadnji številki objavila odlomek iz knjige «Fizika za vse», ki sta jo napisala letošnji Nobelov nagrajenec, akademik Lev Landau, in profesor Kitajgo-rodski. Knjiga predstavlja poizkus, da se nekatera osnovna vprašanja sodobne fizike prikažejo na bolj sprejemljiv način, se pravi' brez Višje matematike MOTIV OB MORJU (Foto M. Magajna) in strokovne terminologije. Odlomek objavljamo v pričujočem članku: Na polici kupeja je položen kovček. On se giblje skupno z vlakom. Hiša stoji na Zemlji, a ta se skupno z njo tudi vrti. Za eno in isto telo lahko rečemo, da se giblje premočrtno, da miruje in da se vrti. In vsaka teh treh trditev je točna, vendar z različnih točk gledišča. In ne samo slika gibanja, marveč tudi njegove lastnosti so lahko različne, če jih opazujemo z različnih stališč. Vzemimo za primer predmete na ladji, ko nastopi burja. Osnovni zakon gibanja, bi lahko rekel opazovalec na ladji, je v tem, da se v vsakem trenutku kateri si bodi nepritrjeni predmet lahko premakne v katero si bodi smer. Katero stališče, oziroma gledišče je najbolj razumno? Ono, po katerem se telesa, ki miruje- jo, ne morejo premakniti z mesta brez učinkovanja neke sile To stališče pa predpostavlja obstoj nekega opazovalca. Nas pa ne zanima samo opazovalec, temveč tudi mesto, kjer se ta nahaja. Zato bomo namesto «stai lišča, s katerega se gibanje o-pazuje» raje upoštevali «sistem izračunavanja, na osnovi katerega je moč.-gibanje proučevati». Za nas, prebivalce Zemlje, je zelo važen sistejn izračunavanja le-te. namreč Žemlje same. Toda, tudi druga telesa, ki se gibljejo po Zemlji, lahko služijo kot sistemi. Lahko rečemo, da je najracionalnejši sistem izračunavanja inercija. Po tem sistemu se nobeno gibanje ne more začeti brez učinkovanja neke sile. vilnosti enega ali drugega sistema, moramo zdaj ugotoviti, da .illlliml„M»»»».»i»iiiiiiil.im»........ _ __ ŽiriNtZDRAVMK SVETUJE IN POJASNJUJE Vsekakor je sistem inercije najprimernejši. Toda, ali je ta sistem enoten, oziroma enkraten? Ali ne obstaja morda več sistemov inercije? Stari Grki so bili mnenja, da gre za enkraten zakon, kar je prihajalo do izraza tudi pri Aristotelu. Po njem predstavlja edini naravni položaj teles mirovanja, razumljivo, v odnosu do Zemlje. Ce ne obstaja sila, ki bi telo premaknila, tedaj tudi gibanja ne more biti. To postavko je izpodbil šele Galilei v XVI. stoletju. Pomen normiranega krmljenja živine Krmna norma nam pove, koliko hranilnih snovi potrebuje žival na dan za življenje in za prirejo (za mleko, meso, mast itd.). Krmljenje, s katerim damo živali vse potrebne hranilne snovi za življenje ln za prirejo, ki se ujema z normo, imenujemo normirano krmljenje. Norjnirano krmljenje mora biti tako', da ugodno vpliva na zdravje, proizvodnost in plodnost živine. Z norma izražamo količino hranilnih snovi, ki jih posamezna žival potrebuje dnevno. Količino krme, ki jo je treba živali na dan dati za življenje, imenujemo vzdrževalno krmo, za prirejo potrebno krmo pa imenujemo proizvajalno krmo. Dnevni obrok pa. je vsa krma, ki jo je treba ži-1 vali dati na dan. Pravilen dnevni obrok pa se mora ujemati z normo. Krava, ki ne miruje popolnoma, potrebuje za vsakih 100 kg svoje teže na dan povprečno naslednje količine vzdrževalne krme- 6 kg prebavljivih beljakovin’ in 60 dkg škrobne vrednosti. Razmerje med prebavljivimi beljakovinami in škrobno vrednostjo je 1:10. Za proizvodnjo 1 kg mleka potrebuje krava povprečno: 5 dkg prebavljivih beljakovin in 25 dkg škrobne vrednosti. Razmerje med prebavljivimi beljakovinami in škrobno vrednostjo je tu * i*5 Krmne norme za krave različnih tež pri raznih količinah mleka na dan: Koli- čina mleka na dan kg 400 5 00 Vzdr- ževal- na norma prebavljive beljakovine dkg 24 škrobna vrednost dkg 240 prebavljive beljakovine dkg 30 škrobna vrednost dkg 300 600 prebavljive beljakovine dkg 36 škrobna vrednost dkg 360 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 19 20 29 34 39 44 49 54 59 64 69 74 79 84 89 94 99 104 109 114 119 124 265 290 315 35 40 325 350 41 46 45 375 51 340 50 400 56 365 55 425 61 300 60 450 .66 4)5 65 475 71 440 70 500 76 465 75 525 81 400 80 550 86 515 85 575 91 540 90 600 96 SHS 95 625 101 500 615 100 106 650 675 106 Ul 640 110 700 116 665 116 725 121 690 120 750 126 715 125 775 131 740 130 8Q0 136 385 410 435 460 485 510 535 560 585 610 635 660 685 710 735 760 785 810 835 860 Krmne obroke pa moramo sestavljati tako, da bodo vedno vsebovali dovolj sušine. Ce dobi žival sušine premalo, je lačna, pa četudi dobi dovolj hranilnih snovi. Ce pa dobi sušine preveč, ji to obremenjuje prebavo, n. pr. pri krmljenju s slamo. Krava naj dobi vsak dan v krmnem obroku okrog 2,5 do 3 kg sušine na 100 kg žive teže, da bo sita. 500 kg težka krava naj dobi torej v dnevnem obroku okoli 12,5 kg sušine. Ce bo krmni obrok sestavljen pretežno z močnatimi hranili, kot se to dogaja marsikje v letošnji zimi zaradi pomanjkanja sena, pa pokladaj-mo živini slame toliko, kolikor je potrebno, da bo imela občutek sitosti. Zgoraj navedene norme za proizvodnjo mleka veljajo za povprečno dobre molznice. Krave namreč različno izkoriščajo krmo. Odlične krave porabijo za proizvodnjo mleka manj hranil- nih snovi, slabe krave pa več. Priobčene norme za proizvodnjo mleka veljajo le za krave, ki so dobro rejene. Pri tem pa smejo le malenkost shujšati. Ce bi pa pri tem preveč shujšale, bi pomenilo, da se lastniki živali niso držali norm, ki smo jih navedli v zgornji tabeli. Proizvodnja mleka je najcenejša pri kravah, ki jih krmimo pravilno po normah. Dražje je proizvodnja pri kravah, ki stradajo, in tudi pri kravah, ki jih krmimo preveč 'ali enostransko. Se nekaj! Norma vzdrževalne krme je različna za krave, ki redno hodijo na tekališče ali daljšo pot na napajališče. Take krave porabijo malenkost več vzdrževalne krme, v celoti pa krmo bolje izkoriščajo in so bolj zdrave. Dr. D. R. Cernu se žoga, ki se kotrlja po zemlji, ustavi? Iz izkušnje vemo, da se to dogaja zaradi sile trenja. In, kaj bi se zgodilo, če bi trenja ne bilo? V lem primeru bi set po vsem sodeč, gibanje v premi črti nadaljevalo v neskončnost. S tem smo v enostavni obliki prikazali zakon, ki ga je bil postavil že Galilei. Inercija je lastnost telesa, da se giblje enakomerno in premočrtno... brez kateregakoli razloga. V vsakem primeru, kadarkoli neko telo menja hitrost ali smer gibanja, je vselej vzrok tega neka sila. Zakon inercije nas je pripeljal do zaključka, da obstaja več sistemov inercije. Vendar so zakoni gibanja v vseh sistemih enaki: telesa se začnejo premikati, oziroma gibati, ustavljati in mirovati samo na osnovi učinkovanja neke sile. Ce pa takšne sile ni, potem ta telesa, ali mirujejo ali pa enakomerno in premočrtno nadaljujejo s svojim gibanjem. Vsi sistemi pa so enaki, nobeden ni boljši od drugega, ker se v bistvu ne razlikujejo. Zdaj pa vzemimo primer dveh strelcev. Oba streljata: eden z mesta, drugi iz vlaka, ki vozi v isti smeri. Prvi bo trdil* da je hitrost' krogle 500 m v sekundi, drugi pa, da je ta hitrost 200 metrov. Kdo ima prav? Oba. Pojem mesta v prostranstvu in pojem hitrosti gibanja sta relativna. In, ker so že izjavili, da je zgrešeno govoriti o večji pra- (Nadaljevanje prihodnjič) MlMnliaMMI1MI.lllllllll.il..»...««»..................................................................111111111111.1..MIMMMMMMMMMMMM.MM Napredek v čustvenem OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne dovolite, da bi se vaš sodelavec okoriščal z vašim delom. Skušajte se sporazumeti z drago osebo. Zdravje bolj rahlo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pretira-odlašanje nekega finančnega HOROSKOP posla, ne bo imelo za vas ugodnih posledic. Iz nekega novega poznanstva se bo rodilo nekaj globljega. Zdravje zelo dobro. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vprašanje vašega napredovanja se bo v kratkem rešilo. V odnosu do ljubljene osebe ne smete kazati nepotrpežljivosti. Zdravje spremenljivo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Svojega nailjubšega načrta ne boste uresničili. vse dokler boste poslušali nasvete neiskrenega prijatelja. Srečen večer z ljubljeno osebo. Zdravje dobro. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne razmišljajte preveč ob neki ponudbi, ki je za vas nenavadno ugodna. S svojo nespremišljenostjo boste močno prizadeli neko drago osebo. Zdravje zadovoljivo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Docela po nepotrebnem dvomite v poštenje nekega svojega sodelavca. Nepozabno doživetje za vse, ki ljubijo glasbo. Zdravje prav dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ce boste to pot pokazali potrebno hrabrost, bogte opravili z vsemi poslovnimi nasprotniki. Pod večer prijetno srečanje. Nervoznost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Pustite vsa manjša vprašanja ob strani in se z vso odločnostjo posvetite osnovnemu problemu. pogledu, Zdravje izvrstno. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S svojimi poslovnimi težavami skušajte opraviti sami. Ne zamudite priložnosti, ki vam jo nudi draga oseba. Potrebni ste počitka. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V vašem interesu bo, če se boste dosledno držali sprejetega programa. Skušajte z drago osebo organizirati krajše potovanje. Zdravje zelo dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neki finančni posel, ki ste se z njim že delj časa ukvarjali, boste zdaj uspešno zaključili. Varujte se nekoga, ki se vam preveč prilizuje. Zdravje dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z nepredvideno lahkoto boste zaključili neki posel, ki se je zdel nenavadno zapleten. Prijeten večer s starimi prijatelji; Zdravje odlično je tudi pojem prostranstva relativen. Prostranstvo bi lahko smatrali za absolutno samo v primeru, če bi nekdo mogel v njem odkriti telo, ki bi mirovalo, seveda, s stališča vseh o-pazovalcev. Prav to pa je nemogoče. Relativnost prostranstva je oznažena s tem, da si ga je nemogoče zamisliti kot nekaj, v kar so bila telesa «postavljena». Tako, zdaj se nam je gotovo lažje znajti glede tega, kakšne absolutne sodbe lahko vse izrečemo v zvezi z značajem gibanja. Kako je z vprašanjem opazovalca na Zemlji, ki se vrtj okrog Sonca? Ce se hitrost opazovalčevega gibanja menja glede na svoj obseg ali smer, potem ta opazovalec ni «pravilen». Samo v primeru, da spremembe hitrosti niso velike, lahko položaj opazovalca še nekako smatramo za «pravilen». Toda, se lahko to nanaša na opazovalca, ki se nahaja na zemeljski krogli? V eni sekundi se Zemlja premakne za 1/120 stopinje. To ni tako mnogo, zato je Zemlja v odnosu' do nekaterih pojavov dejansko sistem inercije. Toda, pri vsem tem nikakor ne smemo pozabiti na vrtenje Zemlje. Zaradi tega, če traja gibanje, ki ga opazujemo, dalj časa, moramo preiti na neki drugi sistem inercije, ki je povezan s Soncem in zvezdami. Ta sistem je bil Uporabil tudi Kopernik, ki je smatral, da so Sonce in zvezde okrog njega nepremični. Vendar, tudi Kopernikov sistem ni inercialen v polnem pomenu te besede. Vesolje je sestavljeno iz neštetih zvezdnih sistemov, ki se imenujejo ga- laksije. V naši galaksiji se nahaja okrog 100 milijard zvezd. O-krog njenega središča se Sonce pomika s hitrostjo 250 km v sekundi, a čas trajanja enega kroga znaša 180 milijonov let. Opazovalec, ki bi stal na Soncu, bi se nahajal v 10 milijard krat boljšem položaju glede inercialnosti, kot oni na Zemlji. V stremljenju, da bi se še bolj približali inercialnemu sistemu, jemljejo astronomi za o-snavo sistem izračunavanja, ki je povezan z več galaksijami. Ta sistem je med vsemi najboljši. Ko smo govorili o hitrosti gibanja teles, smo ves čas govorili samo o gibaniu. Hitrost teliš je relativna. S stališča enega s:stema je ona lahko velika, z nekega drugega pa majhna. Anglež prehitel Krištofa Kolumba Sovjetski znanstvenik Samuel Varšavski zatrjuje, da je Ameriko odkril neri Anglež 132 let preden je čez Atlantik priplul Krištof Kolumb leta 1492, To vest je dal radio Moskva, ki je dodal, da sovjetski znanstvenik svojo teorijo temelji na proučevanju starih dokumentov, iz katerih izhaja, da je Anglež Ni-kolas Lynn opravil plovbo čez Atlantik, ki ga je privedla do obal Nove celine leta 1360. Radio Moskva je dodal, da se je rokopis, ki popotovanje opisuje v latinščini, izgubil, vendar pa da obstajajo konkretni dokumenti o njem. SOBOTA, 22. DECEMBRA 1962 Radio Trst A 7.00: Koledar: 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Zgodovinske zanimivosti; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Lahka glasba; 14.40: Rit- mične popevke; 15.00: Mali koncert; 15.30: «Pikova dama», dramatizirana zgodba; 16.15: «The McGuire Sisters»; 16.40: Gojencev Omnibus; 10,30: Radijska šola; 11,00: Omnibus; 12.00: Jih pojemo danes; 13.30: Uspeli motivi; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: U-metnost; 15.30: Ital. pesmi; 15.45: Jutrišnje Športne prireditve; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.45: Polke ln mazurke; 17.25: Izžrebanje loterije; 1730: Simforilčnl koncert; 18,35: Plastične mase; 18.50: Orkestre C. Basile in R. Lefevre; 20.00: iVIL VJ Ll 11 C IJldltlO» , * . UVJV1U.1.1 OtlV. v*. WBJ1IU *1 * *4. UU11— IIU| .VV tržaškega konservatorija «Tartini»; Papeževa božična poslanica; 20.35 17.00: Znane melodije; 17.20: Vati- Ital. pesmi; 22.00: Zgodovinske se- 22.30: Plesna kanski kqncil; 17.30: Lahka gla6ba;. Jč ital. parlamenta; 18.00: Sodobna slovenščina; 18.15: glasba. Umetnost, književnost in priredit-, ve; 18J0: Jazz panorama; 19,00: Družinski obzornik; 19.15: Ital. pesmi; 20.00: Športna tribuna; 20.40: Zbor Emil Adamič: 21.00: Za smeh in dobro voljo; 21,30: Vabilo na ples; 22.30: Johann Strauss: 23.00: Klarinetist ShaW. Trst 12.00: Plošče; 12.25; Tretja stran; 13.15 : Opereta, kolikšna strast; 13.35: Eno urq v diskoteki; 1430: Furlanski glasbeniki; 14.45: Dantejev «Pekel». II. program 8.00; Jutranja glasba; 8.35: Gian Costello; 9.35: Ital, pesmi; 10.35: Eddie Carter, Gloria Cristian itd.; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.05; Pevci; 14.45: Najnovejše plošče; 15.00: Glasba iz filmov; 15.35: Popoldanski spored; 16.50: Plesna glasba; 18.35: Vaši Izbranci; 19.50: «Cappello a cilindro»; 20,35: Mesto ob luninem svitu; 21,35: Operna glasba. popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Radijska kmečka univerza; 12.15: Pihalni orkester JLA: 12.30: Od Istre do Makedonije; 13.15: Obvestila; 13.30: Popevke: 14,05: Skozi borbo v svobodo; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15,15: Plesni orkester: 15.40: Učiteljski; 16.00; Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Domači ansambli; 18.00: Aktualnosti; 18.10; Naš plesni karnet; 18.30: Partizanske in množične; 18.45: Okno v svet; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Naš variete; 22.15: Oddaja za izšel lence; 23.05: Za- bavna medigra; 23.15: Skupni program JRT. Ital. televizija III. program 8.30 do 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce; 19.40: Sedem dni v parlamentu; 20.00: Papeževa poslanica; 20.20: Sport; 20.30: TV dnevnik; 21.05: «Studio 1»; 22.15: «Skupno življenje»; 24.00: Dnevnik. DRUGI KANAL Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.lfe: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12,50: Glasba po željah; 13.40: Popevke; 14 30: Zabavna glasba; 15.30: Češke polke; 16.00: Izbrali ste; 1630: Dogodki koktajl; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Ivanka Kraševec; 19,30; Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00; Prenos RL. 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40; Prijeti smo; 19.00; Na programu Janaček; 19.15: Španska kultura; 191.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: G. B. Viotti koncert štev. 7; 21,20: Pesnica J. M. Valverde; 21.30: Koncert; 22.50: Potovanje v Egipt. 21.05: «Kdo izbira Igračke»; 21.55: Dnevnik; 22.20: Vatikanski koncil; 22.40: De Falla: «La vita breve». Slovenija Nacionalni program 6,30: Vreme na ital, morjih; 8.20: 8.05: Poštarček; 8.35: Skladbe skladateljev Primorcev; 8.55: Radijska šola; 9.25: Zabavna glasba; 9.45: Partizanske pesmi; 10.15: Slovanska koračnica; 10.40: Seznanite se s Parkerjeviml; 10.55: Nova Jug. televizija Zagreb 17.45: Veliko sojenje — Otroški film. Beograd 19.00: Slike in skulpture. Ljubljana 19.15: Kratki film; 19.30: TV obzornik. Beograd 19,15: Ustavna tribuna. Ljubljana 19.45: Propagandna oddaja. JTV 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.30: Sprerod skozi čas — XII, oddaja. Geograd 20.30: Vremeplov, Italija 21.0: «Glasbena revija. Ljubljana 22.15: Tretji človek. Zagreb 22.15: Interpol. Madžarski, Romuniji, Bolgariji, Grčiji in Albaniji. Zal se ne more o enakih uspehih govoriti pri smrtnosti otrok. Smrtnost otrok je v Jugoslaviji še vedno sorazmerno visoka, pa čeprav je v naglem upadanju. Leta 1924 je v Jugoslaviji na 1000 rojstev umrlo 145,2 dojenčkov, tik pred vojno (1939) je od 1COO novorojenčkov umrlo 132,3, leta 1961 pa 82.2. To je še vedno razmeroma visoka številka, ki pa ne velja v enakem razmerju za vso Jugoslavijo, kajti v Sloveniji imajo zelo nizko sm: ;• nost dojenčkov in sicer 29,4 na 1000, zato pa imajo na Kosovem in v Metohiji kar 127,2. Od česa pa v Jugoslaviji ljudje največ umirajo. Strokovnjaki so ugotovili, da odpade na smrti od starosti in od «neugotovljenih vzrokov» 26,7 odst., kar pa se tiče bolezni nosijo v tej lestvici prvo mesto bolezni srca in ožilja, ki terjajo 10,5 odst. vaeh smrti, Rak je z 8,1 odst, na drugem mestu, na tretjem mestu so razna pljučna vnetja s 7,3 odst., bolezni na centralnem živčnem sistemu terjajo 6,7 odstotkov smrti, dočim pride na tej lestvici tuberkuloza na šesto mesto z deležem 4,8 odst. To je še vedno veliko, vendar strokovnjaki menijo, da gre precejšen del tega vprav na rovaš nagle urbanizacije in industrializacije, o čemer smo že prej govorili. Nadaljnje mesto na tej lestvici pripada boleznim prebavnega trakta, ki poberejo 2,6 odstotkov itd. Vendar pa ;e bolezni nimajo povsod istega položaja na lestvici ,pač pa se njihov položaj v po. sameznih republikah nekoliko spremeni. Bolezni srca in Ožilja poberejo največ ljudi v Sloveniji in Srbiji, dočim v Bosni in Hercegovini te bolezni pridejo zelo nizko na lestvici. Rak prav tako največ mori v Sloveniji ter na Hrvaškem, dočim je v Bosni, Hercegovini, na Kosovem in v Metohiji kar na dnu lestvice. Nasprotno s tem pa je v Sloveniji tuberkuloza zlezla na deseto mesto, kar velja tudi za Črno goro, dočim zavzema ista bolezen v Srbiji četrto mesto. Vreme včeraj: najvišja temperatura 3.5 n.ajnižja 0.4, ob 19. uri 0; vlagfe 54 odst., zračnj tlak 1009 stanoviten, veter 20 lom severovzhodnik, sunki 35 km, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9.8. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 22. decembra Demetrij Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 2.50 in zatone ob 13.36 Jutri, NEDELJA, 23. decembra Vlasta OB POGAJANJIH ZA KOVINARSKO STROKO Tudi zvišanje proizvodnosti terja izboljšanje delavskih dela niezd V zadnjih letih se je delovna storilnost mnogo bolj povečala kot prejemki narodne lahkoatletske nastope, ki so napovedani za prihodnje leto v okviru 100-letnice ustanovitve društva «Ginnastica». Urnik bolniške blagajne za trgovce Bolniška blagajna za trgovce sporoča, da bodo njeni uradi zaprti od 23. do vključno 26. decembra. Zavarovanci, ki morajo nujno oditi v bolnišnico, naj pred-lože dokumente o vpisu v bolniške blagajno (obrazec 3 org.). V primerih nujne pomoči specialista, bo ta izdatek blagajna priznala, v kolikor so obstajali utemeljeni vzroki. Zavarovanci se lahko zatečejo k specialistom, ki so na seznamu blagajne in katerim morajo predložiti omenjeni dokument o vpisu. V Rimu so se zopet začela pogajanja med industrijci in predstavniki kovinarjev, ki so se bila razbila zaradi nepopustljivosti Confindustrie. Kot smo že večkrat pisali, so industrijci spočetka trdili, da so pripravljeni zvišati delavcem mezde, da pa ne pristajajo na ločena pogajanja po panogah proizvodnje in po posameznih podjetjih, to je, da ne priznajo sindikatom pravice do razčlenjenih pogajanj. Kasneje so na posredovanje ministra za delo sprejeli tudi načelo takih pogajanj, kar se tiče kvalifikacij, akordov in nagrad v podjetjih. Ko pa je , prišlo potem do konkretnih pogajanj o poviških, so pozabili na prejšnje trditve in začeli tarnati, da ne zmorejo poviškov, češ da ne bi mogli več konkurirati na inozemskih tržiščih ter da bi zvišanje mezd in plač povzročilo inflacijo. Pri tem jim je služil kot glavni argument izgovor, da so se v zadnjem času plače bolj povečale kot pa delovna storilnost delavcev, to je proizvodnost dela. Ce bi bilo to res, bi bil njihov ugovor tudi do neke mere utemeljen. Toda statistike govore drugače. In pri tem ne gre za statistike prizadetih, to je sindikatov, marveč državnih organov. Res je sicer, da se dajo tudi statistični podatki razlagati na razne načine, vendar se številke ne morejo spreminjati in po teh številkah se vidi, da delavci popolnoma upravičeno zahtevajo izboljšanje plač ne le zaradi zvišanja cen, marveč tudi zaradi povečanja proizvodnosti dela. Ministrstvo za delo in državni statistični zavod sta pred kratkim objavila podatke o proizvodnosti in o izdatkih za delovno silo v zadnjih štirih letih, ki se nanašajo na 24 industrijskih panog in na 60 odstotkov vseh podjetij. Pri tem so uporabili za pokazatelje podatke iz leta 1959 ter vzeli za to leto za podlago število ICO, ki predstavlja takratno povprečno proizvodnost na uro ter povprečni izdatek za delovno silo. Ko so primerjali to osnovo z letom 1958, so ugotovili, da je takrat znašala proizvodnost na uro 90 točk, izdatek za delo na proizvedeno enoto pa 107,9 točke. Torej je v letu 1959 proizvodnost v primeri s prejšnjim letom znatno narasla, medtem ko so se izdatki za delo zmanjšali. Leta 1960 je znašala proizvodnost 108,3 točke, izdatek za delo pa je padel na 97 točk. Leta 1961 je proizvodnost dela narasla na 112,9 točke, izdatek za delo (plače) pa je znašal 99,4l točke. V ,aprilu 1962 se je proizvodnost zvi- NiiiiiiniiiiiiitimifiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii šala na 122 točk, izdatek za delo pa samo na 103,2. Kljub zadnjim poviškom so delodajalci torej mno. go na boljšem kot leta 1959, saj so se tako imenovane «škarje» med proizvodnostjo dela in plačami ter mezdami še mnogo bolj razprle. Vsi izgovori delodajalcev so potemtakem jalovi, pa naj gre za njihovo plačilno moč in za konkurenco ali pa za nevarnost inflacije, to je razvrednotenja denarja, do katere ne bi smelo priti, dokler proizvodnost presega plače. Do določene inflacije v manjšem obsegu je res prišlo, kar potrjuje stalno višanje cen, toda razloge zanjo je treba iskati predvsem v špekulacijah raznih monopolov in gospodarske desnice sploh, ki bi hotela obrniti kolo zgodovine v državi zopet nazaj. Se bolj neutemeljeni pa postanejo izgovori Confindustrie, če se u-poštevajo podatki o plačah, ki Jih je izdal zavod za zavarovanje proti nezgodam, ki mu te plače služijo kot osnova, na podlagi katere izterjuje prispevke. Povprečje teh plač je znašalo za leto 1961 samo 44.500 lir na mesec. Iz vsega tega se vidi, da lahko industrijci plače precej zvišajo, ne da bi se morala znižati zato vrednost lire. Res da bodo s tem nekoliko priškrnjeni njihovi dobički, toda še vedno bodo zaslužki dovolj tudi za investicije za razvoj podjetij. Da je to možno, potrjuje tudi ravnanje Fiata, Olivettija in drugih podjetij, ki so že priznala delavcem poviške. Zato je že skrajni čas, da se tudi Confindustria spametuje in prizna ob nadaljevanju pogajanj 4. januarja delavcem, kar jim gre. Sestanek starega občinskega odbora Sinoči se je pod predsedstvom župana dr. Franzila sestal stari občinski odbor (novi ne more še delovati, dokler ne bo nadzorna oblast odobrila sklepa prve seje novega občinskega sveta). Na seji je župan poročal odbornikom o akciji v obrambo interesov Tržaškega Lloyda v zvezi z vključitvijo agencije Tržaškega Lloyda v Benetkah v beneško družbo «Adriatica». Povedal je, da je odposlal v imenu občinske uprave na pristojna mesta številne brzojavke in da sedaj čaka na odgovore. Poleg tega je odbor sklenil določiti 10 milijonov lir za ureditev vseh potrebnih lahkoatletskih naprav na stadionu pri Sv. Soboti, da bo primeren za vsedržavne in med- Obvestilo citateljem V naši jutrišnji številki bomo objavili program izleta, ki ga bo «Primorski dnevnik» priredil prihodnje leto za svoje čitatelje. Že sedaj opozarjamo, da se bo vpisovanje za izlet začelo v petek, 28. t. m. in se bo zaključilo ob oddaji zadnjega razpoložljivega prostora. V naši jutrišnji številki bo poleg programa objavljen tudi čas izleta in seveda cene. Sklenitev sporazuma za uslužbence zadrug Zato ne bo stavke in bodo danes prodajalne odprte Včeraj so se uspešno zaključila pogajanja med predstavniki sindikatov in potrošnih zadrug. Uslužbencem so priznali 7 odstotkov poviška, to je enako kot trgovinskim uslužbencem. Uslužbenci Delaskih zadrug pa so na boljšem v primeri s trgovinskimi uslužbenci glede tega, da prejemajo 14. plačo, kar pomeni dejansko povprečno 4 odstotka več plače. Ker je bil končno dosežen sporazum, ne bodo u-službenci zadrug stavkali, kot je bilo za danes napovedano. PREDSTAVA SG V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ» Veliko zadovoljstvo mladih gledalcev s «Pravljico o carju in pastirju» Dobro mladinsko delo in zelo dobra odrska izvedba - Izvirna glasbena oprema Oskarja Kjudra Slovensko gledališče je včeraj popoldne uprizorilo v dvorani na stadionu «Prvi maj» mladinsko igro Boška Trifunoviča «Pravljica o carju in pastirju». Bila je to pravzaprav neuradna premierska predstava v mestu, ker je bila prva pred 14 dnevi v Križu označena kot predpremierska, uradna premiera pa bi morala biti v Avditoriju, a je bila preložena zaradi nerazpo-ložljivosti že obljubljenega Avdito. rija na kasnejši datum, in sicer na prihodnji petek. Čeprav je znano, da je mladinska dramska literatura razmeroma skromna in v glavnem že močno izčrpana, pa je vodstvu našega gledališča tudi tokrat uspelo najti in izbrati delo, ki v celoti ustreza svojemu namenu. Trifunovičeva pravljica, v odličnem slovenskem prevodu Janka Modra, ima vse odlike dobre mladinske oz. otroške igre: je jasno in preprosto pisana, smotrno grajena, poudarjena v MEDTEM RO POMORŠČAKI IN USLUŽBENCI PROTESTIRAJO Upravni svet Tržaškega Lloyda opravičuje ukinitev beneškega sedeža Ukrep je očitno izvedel F1IMMARE kot vrhovni organ, ki ureja delovanje štirih državnih pomorskih družb * Vprašanje poslanca Vidalija Včeraj popoldne se je na osrednjem sedežu sestal upravni svet Tržaškega Lloyda. Upravnemu svetu je predsedoval admiral Ferrante Capponi. Po sestanku je bilo izdano sporočilo, ki pravi, da je bila na dnevnem redu med najvažnejšimi vprašanji diskusija o izpre-membah, ki jih bodo naredili v upravni strukturi v Benetkah. Odbor je ugotovil, da gre za ukrep, ki ga je treba ocenjevati kot izpremembo strukture, ki so jih v preteklosti že izvedli na drugih sedežih. Zato je upravni svet sprejel na znanje zagotovilo, da ta ukrep ne bo škodoval osebju niti s stališča plač, niti glede perspektiv, ker bodo uslužbenci ostali v staležu Tržaškega Lloyda. Odbor je tudi mnenja, da ne bo izprememb glede dobavljanja prometa za Lloyd v Benetkah in d3 bo ohranjen prestiž družbe v celoti. Odbor je na podrobna priporočila nekaterih svetnikov zadolžil predsednika, da poskrbi, da se bo ukrep izvedel postopoma in c. a primeren način, da se zaščitijo interesi družbe in pravice osebja. Iz tega poročila Tržaškega Lloy- TRŽASKO PRISTANIŠČE V KRIZI Za na videz ugodnimi številkami se skriva padec tranzitnega prometa Vedno večja udeležba tujih ladij na škodo Italijanskih pri prometu tržaškega pristanišča Pred dhevi smo poročali, da je promet tržaškega pristanišča dosegel v razdobju januar-november 4.765.559 ton. Na tej osnovi lahko predvidimo, da bo celotni pristaniški promet letos dosegel o-koli 5 milijonov 200 tisoč ton, medtem ko je znašal lani 5.17 milijonov ton in predlanskim 5.06 milijonov ton. Napredek v absolutnih številkah ni sicer velik, vendar je. Dejansko pa absolutni podatki povsem zakrivajo resnično stanje, ki je za tržaško pristanišče izrazito negativno. Odgovorni uradi še niso izdelali podrobne analize strukture novembrskega prometa, zato se mo-rajno omejiti na pregled podatkov prometa prvih desetih mesecev, ki v osnovnih potezah odgovarjajo strukturi celotnega letošnjega pristaniškega prometa. V omenjenem razdobju je dosegel promet (vkrcanje in izkrcanje) industrijskega pristanišča, Italsi-der, Gaslini, ESSO in Aquila skupno 2,659.446 ton, medtem ko je promet Javnih skladišč in lesnega pristanišča dosegel le 1 milijon 700.226 ton. Dejansko to-dej sestavlja okoli 60 odstotkov prometa dovoz surovin in odvoz izdelkov tržaške industrije. Ta promet pa nikakor ne spada v okvir trgovske pristaniške dejavnosti, odnosno odraža napredek nove industrije, ki je zlasti v zadnjem razdobju zrasla v Trstu. Istočasno pa se na tak način tudi statistično skriva dejstvo, da se stvarni tranzitni promet znižuje. Tako lahko ugotovimo, da je promet Javnih skladišč v prvih enajstih mesecih letos dosegel 1844 tisoč ton, medtem ko je lani v istem razdobju znašal 2020 tisoč ton. Padec je občuten in gre izključno na račun prometa z zaledjem in zlasti dobav za potrebe Avstrije. Med vzroke za tako stanje spada nedvomno tudi dejstvo, da se stalno znižuje delež ladij z itali- SKUPŠČINA PEKOVSKIH DELAVCEV Delavci zahtevajo novo pogodbo in dopolnilni pokrajinski sporazum Urediti je treba predvsem nekatere normativne plati sporazuma V prostorih Nove delavske zbor-niče CGIL so se zbrali na skupščini pekovski delavci. Tajnik sindikata pekov Ulieni je najprej po. ročal o stikih, ki so jih imeli predstavniki sindikata s sindikati pekovske stroke v Gorici, Vidmu in Pordenonu. Z njimi so se domenili o enakih zahtevah, kar se tiče pokrajinskih dopolnilnih pogodb. Nato so razpravljali o potrebi, da se »popoln; pokrajinski sporazum sklenjen v maju. Takrat so priznali tukajšnji peki pekovskim delavcem mezdni povišek, hkrati pa so se tudi sporazumeli, da bodo nadaljevali pogajanja glede normativnih plati pogodbe, toda stvar je zaspala. Spričo splošne podražitve pa zahtevajo delavci nadaljnje zvišanje prejemkov. U-poštevati je namreč treba, da so prejemki spričo napornega dela prenizki, zaradi česar tudi ni dotoka novih vajencev. Mladinci se namreč raje zatekajo v druge stroke. Delavci so zahtevali tudi ustanovitev dopolnilne blagajne, kot so jo že dosegle nekatere druge stroke. Končno so ugotovili, da so se delovne razmere izboljšale, ker peki spoštujejo sedaj zakonske predpise o jutranjem delu, to je, odkar odpirajo prodajalne kruha pozneje. Delavci so na koncu skupščine sprejeli tudi resolucijo, V njej po- udarjajo, da jih je tajnik stroke tudi obvestil, zakaj so se prekinila v Rimu pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe ter odobravajo odločno stališče CGIL, UIL in CISL, da ne pripustijo k pogajanjem fašističnega sindikata CI SNAL, ki nima sploh članov med pekovskimi delavci in ki se niso udeležili pogajanj niti za sklenitev sedanje pogodbe. V resoluciji pozivajo sindikalne organizacije in oblasti, naj si prizadevajo, da bi prišlo čimprej do pogajanj. Ce pa bi vsedržavno združenje pekov vztrajalo na svojem negativnem stališču, so tudi tržaški pekovski delavci pripravljeni boriti se za novo sodobno delovno pogodbo, ki bi ugodila njihovim u-pravičenim zahtevam. jansko zastavo v tržaškem pristaniškem prometu. 1961. leta so pripeljale in odpeljale italijanske ladje 2.12 milijona ton, tuje ladje pa 2.97 milijona ton, medtem ko so 1960. leta italijanske ladje 2.38 milijona ton in tuje ladje 2.76 milijona ton. Pri tem je treba zlasti podčrtati, da tržaškemu pristanišču primanjkuje rednih ustreznih pomorskih prog, ker po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno ladjevje državnih pomorskih družb in je bilo obstoječe ladjgvje razdeljeno na škodo pristanišč Jadranskega mor- pn ja. Ladje z drugimi zastavami so nju združenji trgovcev določila naslednji umik trgovin ob bližnjih praznikih. V NEDELJO 23. t. m. lahko ostanejo vse trgovine odprte do 13. ure. V PONEDELJEK 24. t. m. Vse trgovine lahko ostanejo odprte do 21. ure, trgovine jestvin pa se lahko odprejo tudi eno uro prej popoldne. Brivci in frizerji bodo imeli odprte svoje lokale do 20.30 ure. V TOREK 25. decembra. Zaprte bodo vse trgovine z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13., in slaščičarn od 8. do 21.30 ure. V SREDO 28. decembra. Zaprte bodo vse trgovine, vštevši mesnice, razen pekam in mlekarn, ki bodo odprte od 7.30 do 12., cvetličarn od 8. do 13. in slaščičarn od 8. do 21.30. Urnik trgovin za praznike Prefektura je po posvetova-z občinsko upravo in z nepretrgano povsem logično opazile praznino in so se že trdno vključile tudi v tržaški tranzitni promet. Povsem logično pa je, da gre za zasebne ah tuje državne pomorske družbe, ki morajo ščititi lastne interese in ne interese Trsta, kot bi to bila dolžnost državnih pomorskih družb. TRGOVCI, OBRTNIKI in GOSTILNIČARJI! BOŽIČNA IN NOVOLETNA ŠTEVILKA PRIMORSKEGA DNEVNIKA bosta imeli večji obseg in višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljete svoja božična in novoletna voščila najkasneje do 22. t.m. — Lahko tudi samo telefonirate na štev. 37-338 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ženih rib. y ta namen so opozorili občinski oddelek za nadzorstvo nad živili, naj sprejme ukrepe, da ne bo prišlo do neupravičenega povišanja cen. V okviru akcije za preprečevanje povišanja cen, je podprefekt dr. Pasino sklical za danes na prefekturi sestanek s tržaškim in miljskim županom, predsednikom trgovinske zbornice in predstavniki raznih zainteresiranih kategorij, z namenom, da se prouči položaj in da se takoj konkretizirajo ustrezne mere za vzdrževanje cen na drobno. Avto podrl vespista Ko se je včeraj popoldne 27-let-ni Alberto Pa vani iz Ul. Schmidi peljal z vespo po Ul. Bazzoni proti Ul. Catraro, ga je z avtom zadel 19-letni Ermanno Taberni iz Drevoreda D’Annunzio 58, ki je prehiteval drugi avto. Vespist je padel z vozila in se je pobil ter ranil po čelu, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden. da je razvidno, da je sklep o ukinitvi sedeža družbe v Benetkah in priključitev tega sedeža družbi Adriatica, že dokončen. Med vrsticami tudi izhaja, da gre za ukrep Finmare, kot vrhovnega organa, ki ureja delovanje štirih državnih pomorskih družb. Značilno je tudi, da vse do sedaj še ni prišlo do razgovorov med ministrstvom za trgovinsko mornarico in vodilnimi predstavniki Finmare in to menda prav zaradi sestankov upravnih svetov, od katerih je bil prvi v Trstu, sledil bo v Benetkah (Adriatica) in nato v drugih mestih. Upravni svet Lloyda v celoti opravičuje ta ukrep, vendar pa je treba ugotoviti, da so sindikalne organizacije pomorščakov in zlasti prizadeti uslužbenci v Trstu in v Benetkah odločno protestirali. Ugotovili so, da je ukinitev sedeža gospodarsko neutemeljena, saj je imel prav ta sedež zelo mnogo dela in je odpravil velik promet. Vsaka ukinitev pa nujno škoduje interesom in prestižu družbe, ki posluje na osnovi gospodarskih kriterijev. Zato so se sindikalne organizacije tudi ukinitvi odločno uprle in so intervenirale v Rimu na ministrstvu za trgovinsko mornarico. Poslanec Vidali je vložil o tem vprašanju interpelacijo na ministra za državne udeležbe in ministra za trgovinsko mornarico, ki ju sprašuje, če so točne vesti, da je Finmare sklenila ukiniti sedež Tržaškega Lloyda v Benetkah. Poslanec nato ugotavlja, da, v kolikor so te vesti točne, je dolžnost odgovornih ministrstev, da posredujejo, saj bi tak ukrep samo škodoval državnim pomorskim družbam in s tem tudi jadranskim pristaniščem, ter še zlasti tržaškemu pristanišču. SESTANEK NA PREFEKTURI Akcija za nadzorstvo nad cenami živil V okviru akcije, ki jo prefek-tura izvaja sporazumno s trgovinsko zbornico proti povišanju cen zlasti blaga široke potrošnje, je bil 18. t.m. na prefekturi pod vodstvom podprefekta dr. Pasina sestanek pokrajinskega odbora za nadzorstvo nad zelenjadno tržnico in nad ribjim trgom na debelo. Po obširni in podrobni razpravi so sklenili, da bodo poostrili nadzorstvo nad raznimi sektorji teh tržnic, da preprečijo predvsem med sedanjimi prazniki neupravičeno povišanje cen med pre. hodom blaga prodajalcem na drobno in nato v prodaji potrošnikom. Se posebno je bilo omenjeno vprašanje ribjega trga in zlasti uvo- lliiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininniii kontrastih in je s svojo vzgojno moralo vsebinsko dojemljiva otroški duševnosti, kar je predstava sama tudi dovolj zgovorno pokazala. V igri zmaga dobrota nad zlobo, neumnost pa je plastično karikirana že v likih samih. Ansambel slovenskega gledališča pod vodstvom Jožka Lukeša je kot običajno, vestno opravil svojo nalogo, pri čemer je treba vsem nastopajočim šteti v priznanje predvsem zavest, da je tudi za otroke, in predvsem za otroke, treba v posamezne vloge vložiti kar največ napora in kar največ igralske komunikativnosti. IV a videz še tako postranska vloga utegne imeti v otroški duševnosti povsem svoje mesto in slabo podana lahko podere vse otrokove predstave, ki mu jih ustvari sicer v celoti kar najbolje podana igra. Reči pa je treba, da takih vlog in vlogic pri tej predstavi ni bilo, pa naj gre za v svoji nebogljenosti sila prikupnega carja Edvarda Martinuzzija, za nje. govo diktatorsko in spletkarsko ženo carico Leli Nakrstovo ali pa za razigranega oslička Silvija Kobala in pošastno okrutnega rablja Danila Turka. V naslovni vlogi pastirja je nastopil mladi Livio Bogateč. Otrokom in odraslim se je takoj prikupil in kot idejni nosilec vodilne morale je bil tudi deležen vseh simpatij in drhtečega upanja, da se mu bo posrečilo — mimo vseh preprek in zlob rodnih bratov ter zvijač in spletk carjevega dvora — priti do roke carične, ki ji je Miranda Caharija znala vliti vso dražestnost in toplino, vredno tako plemenitega in skromnega mladeniča. Pravo nasprotje njegovemu liku in značaju sta znala u-stvariti Stane Starešinič in Adru jan Rustja v vlogah njegovih starejših, pohlepnih in zavistnih bratov. V ostalih dosledno lepo podanih vlogah so nastopili še Rado Na. krst kot modrijan, Mira Sardočeva kot vila, Stane Raztresen kot stražar, Modest Sancin kot dvorni mar. šal, Zlata Rodoškova in Silva Raz-tresenova kot kmetici, Josip Fišer kot kmet in še Draga Pahorjeva, Ina Piščančeva, Enio Reinhardt in Jože Sedmak, režiser Jožko Lukeš pa je izvajal tudi vezalni tekst s prikupnim in dobro artikuliranim glasom, medtem ko je vezalni in zaključni motiv uglasbil Oskar Kjuder. Scena Jožeta Cesarja je bila malce preskromna za otroško fantazu jo, kar pa je spričo gmotnih težav, s katerimi se bori naše gledališče, razumljivo in opravičljivo. Vendar pa je tudi v okviru omejenih možnosti prišla do izraza Cesarjeva scenska inventivnost, ki smo jo že tolikokrat občudovali v drugih sce-i nah. Otroci, ki so, deloma tudi v spremstvu staršev in šolskih vzgojiteljev, do kraja napolnili dvorano, so bili s predstavo očitno zada. voljni in tudi sami živo čustvovali z dogajanjem na odru, ki se je kljub nekaterim nepotrebnim tehničnim nerodnostim odvijalo tekoče. i. k. igiaiiiiaisi^wiiimgiBimigiiimigiiaigimBiiaia PROBLEM DELOVNE SILE NA NAŠEM PODROČJU Strokovna vzgoja in prevzgoja ne ustrezata dejanskim potrebam Ustanovitev posebne študijske komisije za pripravo konkretnega programa pobud za odstranitev obstoječih težav V četrtek zvečer se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, ki je pozno v noč razpravljal o delovni sili na našem področju. Odbor je poslušal poročilo dr. Livia Novellija, ki zastopa v trgovinski zbornici delavce in uradnike. Dr. Novelli je poročal o položaju delovne sile in to tako z vidika trenutnih potreb in možnosti proizvodnih panog, kot tudi z vidika bodočih potreb v zvezi z novimi industrijskimi podjetji v Trstu. Navedel je vrsto statističnih podatkov, iz katerih izhaja bistvena razlika med podatki o številu brezposelnih in dejansko razpoložljivimi delavci za neko konkretno delo. Ugotovil je, da strokovna vzgoja ne odgovarja dejanskim potrebam, kot tudi da obstajajo hude pomanjkljivosti pri prevzgoji brezposelnih delavcev. Zato tudi prihaja do absurdnega položaja, da po eni plati primanjkuje kvalificirane delovne sile, po drugi plati pa obstaja še vedno določeno šte- SIN0CI 0TV0RJENA V MILJAH Fotografska razstava «Ta naša pokrajina» Razitavljenih je 206 črno-belih fotografij z našega področja Razstava bo prirejena tudi v Trstu in po drugih mestih v Italiji Sinoči Je bila v galeriji «Lo Squero» v Miljah otvoritev fotografske razstave «Ta naša pokrajina», ki jo je organizirala Pokrajinska ustanova za turizem s sodelovanjem tržaških poklicnih fotografov. Otvoritve razstave so se udeležili med drugim miljski župan Pacco, predsednik in ravnatelj pokrajinske turistične ustanove, zastopnik pokrajinske uprave ter predstavnik krajevnih oblasti. Razstava, na kateri je 206 črno-belih fotografij z našega področja, bo nekaj dni odprta v Miljah, nato jo bodo priredili v Trstu, potem pa bodo fotografije razposlali v razna mesta po Italiji in inozemstvu za turistično reklamo. Na razstavo so poslali svoja dela: Attualfoto, Foto de Rota, Gabrielli, Giaume, Giornalfoto, Italfo-to, Irma Lasorte, Foto Lux iz Milj, Mlonl, Foto Omnia, Pozzar, Sterle, Angelo Tomasi, Tullio Tomasi in Universalfoto. Po ogledu razstave sta dr. Volli in dr. de Rinaldini izročila vsem sodelavcem na razstavi razne nagrade, ki so jih prispevale Pokrajinska turistična ustanova, občinske uprave, tržaška hranilnica in posojilnica ter razna podjetja in ustanove. Na razstavi so le črno-bele fotografije, žal pa ni no- bene barvne fotografije, ki je za turistično reklamo in prikazanje naravnih lepot bolj primerna. Pokrajinska ustanova za turizem že nekaj let povabi poklicne fotografe z našega področja, naj ji poklonijo brezplačno fotografije večjega formata. Te fotografije zberejo in zaprosijo razne ustanove in podjetja, naj prispevajo svoja darila za nagraditev fotografov. Nato o-menjena ustanova priredi razstave na našem področju, potem pa razpošlje fotografije raznim turističnim ustanovam in potovalnim uradom. Nekatere fotografije, ki smo jih videli na razstavi, so zares lepe In dokazujejo, * da je oko izkušenega fotografa znalo najti najlepše kotičke od Milj do Stivana. Nekateri posnetki pa bi tehnično bili lahko boljši, saj so to izdelki poklicnih fotografov. Med najlepše posnetke lahko štejemo: Pogled na Trst ponoči (Pozzar), razvaline devinskega gradu z morja (Mioni), ognjemet ob morju (Omnia) ter slap Glinščice (Giornalfoto). Velika večina motivov je lz Trsta, Milj in obalnega področja, medtem ko je v bolnišnico, kjer so ga sprejeli malo posnetkov iz Glinščice in sina ortopedski oddelek. Zdraviti se Krasa. 1 bo moral dober mesec, vilo brezposelnih, ki po uradnih statistikah ni nizko. Ob zaključku je dr. Novelli orisal obsežnejši načrt ureditve položaja zaposlenih, tako da se onemogoči stalna fluktuacija delovne sile. Prehajanje uslužbencev iz podjetja v podjetje, pogosti prehodi z nekega dela na drugo, ki je mnogokrat povsem drugačno, namreč ne morejo povesti do specializacije, ki je osnova moderne proizvodnje. Nato je Valmarin govoril o položaju delovne sile pri obrtništvu, ki se je predvsem zadržal pri vajencih. Ugotovil je, da prav tu obstajajo^ resne težave, tako da ostanejo številni mladinci brez res. ne strokovne priprave. O teh vprašanjih sta. nato govorila še za in-dustrijce Frandoli in prof. Florit. Ob zaključku sestanka je predsednik zbornice dr. Caidassi odločil, da se takoj ustanovi študijska skupina, ki bo v tesnem stiku z uradi trgovinske zbornice pripravila konkreten program raznih po. bud, ki naj odstranijo obstoječe težave. V zvezi z raznimi govoricami, da se namerava «uvoziti» zlasti iz južne Italije večje število delavcev za potrebe gradbene in drugih industrij, smo se na trgovinski zbornici pozanimali, kaj je na tej stvari. Tako iz uradnega poro-Šila o sestanku izvršnega odbora, kot iz izjav odgovornih predstavnikov, smo ugotovili, da so te govorice povsem brez podlage Vsi napori bodo usmerjeni, da se prič-ne končno s pravilno strokovno vzgojo in da se brezposelne delavce usposobi za kvalifikacije, ki jih obstoječa, odnosno bodoča industrijska podjetja v resnici potrebujejo. Nalezljive bolezni Po ugotovitvi občinskega oddelka za zdravstvo in higieno, je bilo od 11. do 20. t. m. v tržaški občini zabeleženo naslednje število nalezljivih bolezni: Davica 5 primerov; škrlatinka 51 primerov; tifoidna mrzlica 1 primer; ošpice 6 primerov; norica 18 primerov ; priušesna slinavka 33 primerov ; rubeola 1 primer ; otroško črevesno vnetje 1 primer. Nezgoda težaka na parniku Včeraj dopoldne se je ponesrečil na delu 28-letni Nino Coslovich z Opčin, Ul. sv. Marka št. 4, ki je bil zaposlen na nekem parniku pri raztovarjanju premoga. Padla je nanj neka železna posoda in mu verjetno zlomila desno nogo. Z rešilnim avtom so ga odpeljali bolnišnico, kjer SILVESTROVANJA KJE? KAKO? KDAJ? HOTEL FURLAN - REPENTAB0R priredi veliko silvestrovanje tradicionalno večerjo. Igrata dva orkestra. Cena s prenotacijo 4.000 Ur. — Tel. 21360. HOTEL TRIGLAV - SEŽANA priredi kakor vsako leto, tradicionalno silvestrovanje. Igral bo priznan orkester. Bogat menu. Priporočamo pravočasno rezervi-ranje. JAMSKA RESTAVRACIJA -POSTOJNA veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije Na Silvestrovo večerja in ples 2.500 din. Novoletni ples 1.1.1963 vstopnina 400 din. Igrata priznana orkestra «BORUT LESJAK» in «POSTOJNSKI FANTJE». Rezerviranje v turistični pisarni in v Jamski restavraciji. RESTAVRACIJA ŠKABAR • VELIKI REPEN priporoča silvestrovsko večerjo. Potrebno je rezerviranje. HOTEL METROPOL • PIRAN vabi na prijetno silvestrovanje. Ples, silvestrovska večerja 1.500 din. — Ples, silvestrovska večerja z nočnino 2.000 din. — Tridnevni penzion za novoletne praznike, vključeno silvestrovanje, 5.000 din. Sprejemamo rezerviranje v hotelu SIPRO. HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS REPENTABOR priporoča silvestrovsko večerjo — tel. 21331. HOTEL TRIGLAV • KOPER prireja' veselo silvestrovanje (trije orkestri). Cena za bogato ve-čerjo ip rezerviranje 1^00. din. V nočnem baru dva programa, rezerviranje 1000 din, konsumaci-ja 1000 din. — Silvestrovanje v obratu RIZANA z večerjo in plesom 1000 din. — Rezerviranje sprejema recepcija hotela, tel. 21650. HOTEL CENTRAL - PORTOROŽ prireja tradicionalno silvestrovanje. Rezerviranja so nujna. Pridite, prijetno vam bo. HOTEL GALEB - KOPER priredi veliko silvestrovanje. Cena v hotelu z vstopnino in menu-jem 1.500 din. V kavarni «LOŽA» 700 din. Glasba • ples - srečolov. HOTEL PALAČE - PORTOROŽ za veselo in prijetno silvestrovanje bodo igrali trije priznani orkestri. Vstopnina in rezerviranja 1.000 — 2.000 din. Silvestrovski menu po naročilu. RESTAVRACIJA KRIŽMAN VELIKI REPEN priredi veselo silvestrovanje. Igra KRAŠKI ORKESTER. Priporočamo rezerviranje. Razna obvestila Prosvetno društvo Barkovlje. Tudi letos prireja društvo v svojih prosto, riti v Ul. Cerreto 12 za člane in pri. jatelje silvestrovanje. Tisti, ki bi radi bili v prijetni domači družbi za konec leta, naj se vpišejo v času, ker Je število miz omejeno. Vpisujejo se lahko vsak večer po 20. url v društvenih prostorih. • * • V nedeljo 23. decembra t.l. ob 16. url priredi katinarska osnovna šola božično prireditev. Ob tej priliki in v voščilo staršem tn dobrodošlim go. stom za vesel božič tn srečno novo leto bodo učenci izvajati pester spored. — Vabijo učenci) • • • Silvestrovanje SPDT na Nanosu. — Odhod na silvestrovanje na Nanos Je z zagrebškim avtobusom ob 15. uri z glavne avtobusne postaje. Zbiranje četrt ure prej. Prosvetna društva Ivan Cankar, Skedenj, Škamperle in Barkovlje prirede 13. januarja 1963 skupni smučarski izlet v Črni vrh. Vpisovanje samo do sobote 29. t.m. na sedežih prosvetnih društev in sicer: Cankar vsak dan od 19. do 20. ure; Škamperle v torek, sredo, četrtek in petek od 21.30 dalje in v nedeljo od 10. do 12. ure; Barkovlje v nedeljo, četrtek In petek od 20.30 do 22. ure; Skedenj vsak delavnik od 20.30 do 21.30. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. decembra 1982 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 6 oseb. UMRLI SO: 70-letni Ermanno Ran-zatto, 41-letni Paimiro De Cesco, 82-letna Luigia Zgur vd. Dragan, 73-let-na Adalgisa Zilco vd. Pohusta, 85-let-na Angiola Balestrucci vd. Saracino, 82-letina Antonia Mantovan vd. Bone. Slovensko gledališče v Trstu V sredo, 26. t. m. ob 16. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk» v KRIŽU predpremiera André Roussin «KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA» komedija v štirih dejanjih Prevod: dr. Stojan Cigoj Scena: arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Alenka Bartl Režija: ADRIJAN RUSTJA Prepovedano mladini pod 18. letom PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK•KONTOVEL priredi v sredo, 26. t. m. ob 16.30 v dvorani t» Kontovelu ljudsko igro v štirih dejanjih «PRISEGA 0 POLNOČI» Spisala Manica Kumanova. Režira Stane Starešinič Mladini pod 18. letom vstop ni dovoljen! Gledališča GLEDALIŠČE VERDI Jutri ob 16. uri za dnevni re«rn° più lungo». Nastopa 44 svetovno znanih umetnikov. Arcobaleno 15.00 «Venere imperiale» Technicolor. Gina Lollobrigida, Stephen Boyd. Fenice 14.30 «Taras il magnifico» *" Eastmancolor. Tony Curtis. *ut Brymner. Exceisior 15.30 18.45 22.00 «Lolita»-James Mason, Sue Lyon, Peter Sei" lers. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Il visone sulla P**-le». Technicolor. Cary Grant, Doris Day. Supercinema 16.00 «Silvestro e Gonzales vincitori e vinti». Barvne slikanice. Alabarda 16.00 «Quel nostro impossibile amore». Technicolor. Šarita Montiel, A. C‘farieMo. * 'Filodrammatico 16.00 «3 contro tutti» Technicolor. Frank Sinatra, Dean Martin, Samrny Davis. Aurora 16.30 «La bellezza di IPP®11' ta». Prepovedano mladini. cristallo 16.30 «Il mafioso». Alberto Sordi. Garibaldi 16.30 «Caccia di guerra». John Saxon. Garibaldi 16.00 «Il sepolcro dei re» — Technicolor. Ettore Manni, Corrado Pani, Debra Paget. Impero 16.30 «II mattatore di Hollywood». Massimo 16.00 «I 7 gladiatori» Technicolor. Richard Harrison, Loredana Nusciak. Moderno 16.30 «Il figlio di Spartacus» Technicolor. Steve Reeves, Gianna Marha Canale. Astoria 16.30 «L’assedio delle 7 frecce» Technicolor. William Holden. Astra 15.00 18.00 21.30 «Il conte di Mont ec ri sto». Vittorio Veneto 16.00 «Momento selvaggio». Carrol Baker. Abbazia 16.00 «Dimmi la verità». Technicolor. Sandra Dee John Ga-vin. Marconi 16.00 «U giustiziere dei mari» Technicolor. Richard Harrison, Michele Mercier. Ideale 15.30 «I moschettieri del mare» Technicolor. Skedenj 16.00 «I 2 marescialli». Totò, Vittorio De Sica. Ljudska prosveta Prosvetno -društvo «Valentin Vodnik» v Dolini bo danes 22. decembra ob 21. url počastilo 50.1etnic° prosvetnega udejstvovanja svojega zvestega pevca Ivana Strajna. Po proslavi bo družabna prireditev v društvenih prostorih. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. • • • Glasbena skupina iz BoIJunca prireja v nedeljo 23. Un. in v sredo 26-t.m. ob 16. url glasbeno-zabavni večer v kino dvorani v Boljuncu. Na sporedu so: 1. slovenske zabavne pesmi — igra celotni ansambel, pevci in solisti. 2. Glasbena skupina v «Meksiku». 3. Vanek in Drejček v šoli. Vabljeni! Kino BELVEDERE na Opčinah predvaja danes 22. t.m. ob 18.30 dramatični film: Legge di guerra (ZAKON VOJNE) Igra MEL FERRER NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4, Godina E. nea, Ul. Ginnastica 6; Alta Maddalena, Ul. dell’Istrla 43. Pizzul-CIgnola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. Brivski in damski salon STANK« DEVETAK NABREŽINA (center) Tel. 20123 NUDI MODERNE IN SODOBNE PRIČESKE. Pohitite, božični In novoletni prazniki so tu. DVA VAJENCA od 15 do 17 let stara z znanjem slovenščine In italijanščine išče mehanična delavnica RIA-Ulica Ugo Foscolo 32. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Obsodba navideznega begunca in dveb njegovih pajdašev Ukradli so avto ter hoteli zbežati z njim v Francijo Potrjena razsodba o treh železničarjih Pred kazenskim sodiščem (pred- sednik Edel, tožilec Pascoli, za* pisnikar Strippoli, obramba Pan-grazi) se je morala zagovarjati večja skupina beguncev iz Jugoslavije, ki so bili obtoženi, da so ponoči med 25. in 26. oktobrom letos ukradli avto Fiat 600, ki ga je bil industrijec Giovanni Tornano, star 40 let iz Ul. Bonafata 28, parkiral v bližini svojega stanovanja. Pustolovščina mladih beguncev, ki so hoteli zbežati iz Trsta ter sa zateči v Francijo, je še posebej zanimiva, ker je bil med njimi neki domačin, ki se je izdajal za begunca. Gre namreč za 23-letnega Silvana Mantovanija iz Zgonika, ki se je v določenem trenutku Prijavil policijskim oblastem kot begunec h Jugoslavije. Dejal je, da se piše Silvij Terčon ter da je «tar 27 let. Policijska preiskava je pozneje dokazala, da je šlo v resnici za Mantovanija. Poleg omenjenega obtoženca so sedeli na zatožni klopi tudi 23-let- ča, Milutinoviča im Markoviča. Ti- ni Milko Simič, 21-letni Tomo E res, 25-letni Stevan Jovičič, 26-let- 1J «V IV f W4I ** *- m Stevan Milutinovič ter 28-letni Slobodan Markovič. Vsi ti mladeniči so se ponoči med 25. in 26. oktobrom 1962 odločili, da zbežijo iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. Izkopali so luknjo v zidu ter izginili iz taborišča. Bilo je okoli 1.30, in sicer 26. oktobra letos, ko je neka patrulja prometne policije zasačila v - • a:_________— a „ a cnr\ bližini Štivana avto Fiat 600, s katerim se je peljalo šest mladeničev. Policisti so ustavili avto, toda potniki so poskakali z njega ter zginili v bližnjem grmičevju. A-genti so nekaj časa preiskovali okolico, toda brez uspeha. Prijavili so zadevo policijskemu komisariatu v Devinu. Osem ur pozneje. je neka policijska patrulja srečala v bližini križišča pri Štiva-nu tri mladeniče, in sicer Joviči- Zaradi hude gripe filmska igralka Scilla Gabel ne bo nastopala v detektivskem filmu «Smrt je plesala twist», ki ga te dni snemajo v na-šem mestu. Njeno mesto je prevzela francosko - švicarska igralka Franka Bell, ki je včeraj prišla v naše mesto in po kratkem odmoru odšla na snemanje r.jT .-3 •: s/ ?r lil IVO «IRIS» PROSEK predvaja danes 22. t. m. ob 19.30 uri Technicolor film: IL GIGANTE (VELIKAN) (Nagrada za najboljšo režijo) Igrajo: ELIZABETH TAYLOR, ROCK HUDSON in JAMES DEAN mm na wnmu^ predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 18. uri Technicolor Totalscope film: MACISTE L’UOMO PIÙ FORTE DEL MONDO (Maciste, najmočnejši človek na svetu) Igrajo: MARK FOREST MOIRA ORFEI PAUL WYNTER GIANNI GARKO in drugi KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 22. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope Metro barvni L'ALBERO DELLA VITA Igrajo: (DREVO ŽIVLJENJA) ELIZABETH TAYLOR, MONTGOMERY CLIFT, EVA MARIE SAINT le so priznali, da so hoteli zbežati v Francijo. Zanikali pa so na naj-odločnejši način, da so ukradli avto. Tudi na včerajšnji obravnavi so bili prisotni samo trije zadnji obtoženci, ki so potrdili, da so hoteli zbežati v inozemstvo, a da je za splošno organizacijo bega skrbel Mantovani. Policijski organi so prišli na sled Mantovaniju na podlagi prstnih odtisov, ki so jih našli na avtomobilu. Te odtise so poslali na osrednji urad znanstvene policije v Rimu, kjer so ugotovili, da ni šlo za nekega namišljenega Terčona, temveč za Mantovanija. Slednjega je bil tržaški sodnik obsodil 30. aprila letos na štiri mesece in 15 dni zapora zaradi nezakonitega prehoda meje. 4. junija letos pa so pristojni organi ukazali vsem policijskim oblastem, naj ga takoj aretirajo, če jim pride v roke. Gorišfeo-toeneiki flnevnlfe PO SINOČNJEM SINDIKALNEM ZBOROVANJU Za julri napovedana stavka goriških trgovskih uslužbencev Izvzete so potrošne zadruge in pa nameščenci veleblagovnice Stando S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH Včeraj so sodniki spoznali Simiča in Eresa za kriva ter so ju obsodili na dve leti zapora ter 60 tisoč lir globe. Mantovanija pa so obsodili na tri leta in 90.000 lir globe. Ostale tri obtožence pa so oprostili, ker niso zagrešili dejanja. Pred prizivnim sodiščem (predsednik Zulmin, tožilec Mayer, zapisnikar Magliacca, obramba Pa-cia, zastopnika zasebne stranke Cossa in Fortuna) so se morali ponovno zagovarjati 40-letni Alessandro Guadagnin iz Tržiča, 28-letni Luigi Cauz iz Vidma ter 31-letni Umberto Oliosi iz Sesljana 4. Guadagnin je bil obtožen, da ni obvestil svojega predstojnika pri železniški upravi, da so bila določenega dne v teku popravljalna dela na odseku železniške proge med Stivanom in Devinom. Guadagnin je bil tedaj železniški nadzornik na omenjenem odseku proge. Kot smo že dejali, so ga obtožili, da ni obvestil železniške u-prave o popravljalnih delih na progi. Cauza, ki je strojevodja po poklicu, pa so obtožili, da je zakrivil nenamerni umor 31-letnega Renata Catta iz Cervignana, ki je v tistem trenutku delal na progi. Oliosi je bil končno obtožen, da ni pravočasno zaustavil prihajajočo lokomotivo, kar bi moral storiti, ker je vršil službo železniškega čuvaja. Do nesreče je prišlo na omenjenem odseku v trenutku ko je Cauz upravljal električno lokomotivo, ki se je peljala s približno hitrostjo okoli 80 km na uro. Pred nekim ovinkom so delavci opazili prihajajoči stroj ter so pravočasno odskočili s proge. Tik za ovinkom pa je prišlo do tragedije. Cauz je pozneje povedal, da je z žvižganjem opozoril delavce na svoj prihod. Kljub temu je nenadoma zadel v Catta, ki je kmalu pozneje umrl zaradi hudih poškodb na lobanji, Zdi se, da je Catto, ki je s pnevmatičnim strojem vrtal na progi, skušal v zadnjem trenutku rešiti orodje. V zvezi s sporom med uslužbenci trgovskih podjetij in delodajalci, ki so preko pokrajinskega združenja trgovcev v Gorici odbili predloge sindikalnih zastopnikov uslužbencev, nam je sindikalna or. ganizacija CISL poslala sinoči naslednje sporočilo: Na sedežu sindikatov CISL v Ul. Roma 20 v Gorici so se sinoči ob 20. uri zbrali na zboro-vanju uslužbenci trgovinskih podjetij, da bi proučili zadnji razvoj v pogajanjih za zboljšanje prejemkov. Ko so izvedeli za odklonilno stališče pokrajinske zveze trgovcev, ki ga je negativno ocenila velika večina prisotnih, so v skladu z drugimi sindikalnimi organizacijami sklenili, da bodo proglasili prvo stavko vseh uslužbencev trgovskih podjetij v Gorici. Stavkali bodo jutri v nedeljo 23. t.m. ves dan. Od stavke so izvzeti uslužbenci konzumnih zadrug, ker so te v bistvu sprejele pogoje, ki jih je zveza trgovcev odbila, in pa u-službenci veleblagovnice Standa, ki imajo poseben ekohomski pravilnik. Uslužbenci trgovskih podjetij še enkrat pozivajo zvezo trgovcev, naj takoj spremeni stališče, ki ga je zavzela, ker bo le na ta način lahko preprečila nadaljnjo zaostritev položaja. karne bodo odprte od 8.30 do 12.30; ostale trgovine, med njimi tudi trgovine z oblačili, pa bodo odprte od 10. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Ponedeljek, 24. decembra: vse trgovine bodo lahko odprte najdalj do 20. ure. Pekarne in mlekarne bodo prodajale kruh in mleko tudi za naslednji dan, se pravi za božič. Torek, 25. decembra, božični dan: vse trgovine bodo ves dan zaprte. Sreda, 26. decembra, Stefanovo: v dopoldanskih urah bodo odprte pekarne in mlekarne ; cvetličarne bodo odprte do 13. ure, ostale trgovine pa bodo zaprte ves dan. Predsedstvo vzajemne bolniške blagajne trgovcev sporoča svojim članom, da bodo uradi zaprti tudi v ponedeljek, 24. decembra. Dražba suhljadi v Sovodnjah V nedeljo 23. t. m. ob 11. uri bo na županstvu v Sovodnjah dražba za suhljad in dračje v občinskih gozdičih «Bošket» in «Seled». Za prvi gozdič je vzklicna cena 1500 Ur za drugega pa 400 lir. Interesenti, ki se za dražbo zanimajo, naj si sami ogledajo stanje v omenjenih Odobrili so trcšarinske pristojbine in prispevek nogometni ekipi Z novim letom bo izterjevala trošarino ustanova INGIC Pod predsedstvam župana Jožeta Ceščuta je b~a' v -sredo..- zvečer v Sovodnjah seja občinskega sveta. Pričela se je ob 19. uri, in ker sta bili na dnevnem redu samo dve točkii se je zaključila približno v eni uri. Najprej so odobrili trošarinske pristojbine za prihodnje leto. Ker so se cene zvišale, so tudi tarife nekoliko višje ,:kot' doslej. S tem v zvezi naj omenimo, da ho konec leta 1962 zapadla pogodba, .ki jo je občinska -uprava podpisala s podjetjem za izterjevanje trošarine Bozzini — Gfoncchetti. javnih deli . Z letom 1963 bo 'trošarino pobirala ustanova INGIC, ki že opravlja svoj posel v- goriški in neka- občinah naše po- terih drugih krajine. Odobrili so tudi prispevek 60 tisoč lir sovodenjskemu nogometnemu društvu, ki je zaprosilo za podporo, da bi lahko tudi v prihodnje zastopalo sovodenjske barve na športnih srečanjih. Po izčrpanem dnevnem redu se je razvila živahna diskusija o zadevah občinskega značaja, v katere so posegli številni svetovalci. Sprejeli pa niso nobenega sklepa, le misli so izmenjali o gozdičih. Natečaj ENPAS za dosmrtna nakazila Goriško sodišče, je Guadagnina in Cauza oprostilo 22. junija letos, ker dejanje ni kaznivo. Oliosija pa je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Prizivno sodišče je potrdilo prejšnjo razsodbo. Vsedržavna ustanova za socialno skrbstvo državnih uslužbencev je razpisala natečaj za 420 dosmrtnih nakazil bivšim državnim uslužbencem, ki so prenehali z delom zaradi nesposobnosti ali starosti. Nakazilo bodo lahko prejeli tudi svojci, ki spadajo v naslednje kategorije: vdove, sirote, starši, bratje ali sestre. Prošnje sprejemajo najkasneje do 31. decembra. Razpis natečaja je na vpogled na sedežu ENPAS. Urnik trgovin za božične praznike Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo trgovine poslovale med božičnimi prazniki po naslednjem urniku: Nedelja, 23. decembra: trgovine z jestvinami, mesnice, prodajalne sadja in zelenjave, pekarne in mie- Hniiiiiitnitiiiiiiiiiuviiiiiiiiiiiiiuntiiiiiiiii iiiiHtiitimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuimiiii KER SE MU JE MUDILO NA DELO. Tujemu avtomobilu je ponoči zamenjal dobro kolo s slabim Toda izdala ga je številka v notranjosti gume, ki je ustrezala številki evidenčne tablice njegovega avta Agenti komisariata javne varnosti Stare mitnice so imeli dober nos in so v kratkem času odkrili svojevrstno tatvino. Pred dvema tednoma je namreč 62-letni Domenico D’Urso iz Ul. Padoan 6 prijavi! na omenjenem komisariatu, da mu je nekdo ukradel kolo avtomobila, ki ga je parkiral na ulici pred svojim domom. Malopridnež je vzel dobro kolo in ga zamenjal s slabim. Ko se je D’Urso zjutraj odpeljal s svojim avtom po opravkih, je ves presenečen in jezen zapazil, da mu je nekdo pono- r. zapazil, aa mu je nekdo pono-zamenjal kolo. Zaradi tega je takoj odšel na komisariat javne varnosti, kjer je prijavil zadevo. Agentom je seveda tudi izročil tuje kolo, da bi laže odkrili krivca. Agenti so najprej dobro pregledali kolo in so sneli gumo. Tako so v notranjem delu zapazili neke številke, zapisane s kredo, kakor jih napišejo vulkanizerji, ko sprejmejo gumo v popravilo. To je bila dobra sled. Agenti so nadaljevali s preiskavo, da bi ugotovili, če je številka zaporedna, ali pa če je s tem označena evidenčna tablica vozila. Pregledali so seznam registriranih avtomobilov in tako so ugotovili, da je številka v notranjosti gume enaka evidenčni številki avtomobila 24-letnega mehanika Pietra Tele iz Ul. Revoltel-la 22. Poiskali so ga in mu izprašali vest. Teia je skraja zanikal, nato pa je priznal, da je zamenjal 'kolo ko je imel defekt in se mu je mudilo na delo. To je hitro opravil, saj je mehanik in mu gre tako delo hitro od rok. Kolo je moral vrniti lastniku, prijavili pa so ga sodišču zaradi tatvine. Nevaren padec Po nakupih v raznih trgovinah se je 70-letna Maria Buttignon por. Puzzi iz Ul. Marconi 11 včeraj do- V SLOVENSKIH VRTCIH V GORICI S petjem in recitacijami so otroci nastopili pred starši Danes ob 10.30 proslava v vrtcu v Ul. Randaccio Obdarovanje otrok pokrajinskih in občinskih uslužbencev Rojstva, smrti in poroke v občini Sovodnje V mesecih november in december so zabeležili na matičnem uradu jovodenjske občine naslednja rojstva, smrti in poroke: ROJSTVA: v novembru so se ro. dili Magdalena Petejan iz Sovodenj, Bruno Cotič iz Sovodenj, Ka. bio Bidut 7ž Sovodenj, Daniele Cav. dek iz Savodenj, Ferdinando Carli s Peči, Elizabeta Marussi iz Rupe; v decembru pa so se rodili Nadja Tomšič iz Sovodenj, Fran'ro Bernardini iz Pupe in Manuela Ferfo-Ija iz Rupe. SMRTI: v novembru sta umrli I-vana Bobič iz Rupe in Marija Skrt por. Cijan iz Sovodenj, v decembru pa Franc Gril z Vrha, Alojz Bel. tram iz Sovodenj in Marija Tomšič por. Pipan iz Gabrij. POROKE: Ladislav Cijak iz Sovodenj in Elda Visintin lz Sovodenj, Giuseppe Visintin iz Zagraja in Lidija Lavrenčič z Vrha, Ore-ste Gergolet iz Doberdoba in Emilija Florenin iz Sovodenj, Luigi Bressan iz Ločnika in Olga Kovic s Peči, zobozdravnik dr Egone Ber. ka iz Gorice in Sonia Pavletič iz Gabrij, OKLICI: Giorgio Spessot iz Far-re in Karla Prinčič iz Sovodenj, A-lojz Devetak z Vrha in Almira Vi-sintin z Vrha. Menični protesti V otroškem vrtcu v Ul. Croce so imeli včeraj dopoldne božičnico. Za spomin so se otroci z vrtnarico in postrežnico slikali poldne hotela vrniti domov, pa ji je prav pred vhodom v stavbo, kjer stanuje, spodrsnilo in nerodno padla. Pri tem si je ženska zlomila desno nogo, zaradi česar so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okrevala v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Prekop {robov Županstvo sporoča, da bodo v kratkem preuredili za nove pokope desetletne žare na plačilo (polje IV) glavnega pokopališča pri Sv. Ani, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih in pokopanih med 17. decembrom 1961 in 11. januarjem 1952. Kdor želi ohraniti in premestiti v drugo žaro posmrtne ostanke svojih pokojnikov, se lahko obme na občinski oddelek za pokopališča, Ul. del Teatro Romano 15, soba 536, ali pa na pokopališkega čuvaja, ln sicer od 12. do 28. februarja prihodnjega leta. Odkar so se nekatere goriške ulice pretekli ponedeljek zvečer zasvetile v siju stotin barvnih žarnic, ki so razpete od ene strani ulice do druge, je zavladalo v mestu vsak dan bolj praznično razpoloženje. Tisti, ki so že prejeli trinajsto plačo, hitijo z zadnjimi nakupi za dom in družino, razna dobrodelna združenja in u-stanove pripravljajo darilne zavoje in drugo pomoč za najrevnejše, ki jih je tudi v Gorici več kot dovolj, da bi tudi oni preživeli ob tej priliki manj sive dni kot po navadi, pismonoše sopihajo od hiše do hiše, težko natovor-ljeni z voščili za praznike in za srečo v novem letu. Tudi v otroških vrtcih in na šolah je praznično razpoloženje, saj je prav danes zadnji dan pouka, ki se bo nadaljeval šele od 7. januarja. Včeraj so imeli otroci po nekaterih otroških vrtcih zaključno prireditev, drugi jo bodo imeli danes. Med drugimi so včeraj imeli božično proslavo otroci v slovenskem otroškem vrtcu v Ul. Croce v Gorici. Ob lepo okrašenem drevescu, pod katerim so bile urejene jaslice, ki so jih že prejšnja leta izdelali učenci slovenske strokovne šole iz Gorice, so se zbrali včeraj dopoldne ob 10. uri prav vsi, razen treh, ki zaradi bolezni ali prevelike oddaljenosti in mraza niso mogli z doma. Prišla je tudi ravnateljica občinskih otroških vrtcev g. Calabrese ter starši malčkov, z nekaterimi sestricami in bratci. DANES V «ARCOBALENO » GINA UDUDBRIGIDA/8IEPH0IB0VD IN UN FILM Dl JEAN DELANN0Y VENERE IMPERIALE TOHMIOOBRf8UPEKIH!HNIRAMA 70 * CON CON RAYMOND PELLE6RIN aiULio bosetti MICHELÌfSrPRESLE MASSIMOGIROTT! C n| U**A PRODUZIONE ITALO FRANCESE U ROYAL FILM-CINERIZ, ROMA wooTBSSBSom ! GABRIELE FERZETTI *« oMMnn-HHWX ONOW nmunnw, mnai (CESARSKA VENERA) Otroci so vse lepo pozdravili in jim pod vodstvom svoje učiteljice g. Lorefice zapeli vrsto priložnostnih in drugih pedini. Pri tem so samostojno nastopili s pozdravi ali deklamacijami Marija Špacapan, Goran Rustja, Angelo. Vi-, die, Nadja .Pavlin in 'Robert Berto’, lini. Pa tudi vsi drugi so s svojim nastopom želi splošno odobravanje staršev in gospe ravnateljice Calabrese, ki je za vsakega imela po nekaj besed v njegovi materinščini. Po nastopu so razdelili med otroke darilne zavoje s slaščicami in igračami, za zaključek pa so se vsi otroci še skupaj slikali. Danes dopoldne ob 10.30 bo podobna slovesnost tudi v otroškem vrtcu v Ul. Randaccio, kjer imajo otroci prav tako na programu recitacije in skupno petje, kateremu bo sledilo obdarovanje. Tudi na to prireditev vabijo starše, da se je udeležijo po možnosti v čim večjem številu. Popoldne ob 16. uri pa bo na Trgu Julia, v telovadnici tamkajšnjega italijanskega liceja slovesnost, na kateri bo pokrajinska uprava obdarovala otroke svojih uslužbencev. Za otroke uslužbencev goriške občine bo taka slovesnost v ponedeljek 24. t.m. ob 15.30 v sejni dvorani občinskega sveta v Ul. Crispi. Zanje so pripravili kakih 400 darilnih zavojev, ki jih bo razdelil župan dr. Poterzio. Se pred obdarovanjem pa bodo imeli nastop otroci nekaterih občinskih otroških vrtcev, sodeloval pa bo tudi orkester in nekaj pevcev in pevk. Po uradnih podatkih trgovinske zbornice je bil na Goriškem v drugi polovici meseca novembra 501 menični protest: 203 v Gorici, 116 v Tržiču, 45 v Gradiški, 40 v Ron-kah, 27 v Gradežu, 19 v Krminu, 12 v Zagraju, po 6 v Moši in Škocjanu, po 5 v Doberdobu in Staran-canu, 4 v Romansu, po 3 v Fogliami in Steverjanu, po 2 v Villessan in Kaprivi in po eden v Farri, St. Petru ob Soči in Turjaku. iiiiuiiiiiffiiliitviiininmitiiqiiiiiiiiijiitiiiimnihiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiii EPILOG CESTNE NESREČE V STEVERJANU Vozili sta trčili na ovinku in voznika sta obležala v krvi Komjanc in Miklus sta bila v Krminu obsojena na plačilo kazni, ker nista vozila po desni strani GORIŠKI NOGOMET Sovodenjci jutri doma proti ekipi iz Morara Juventina gostuje jutri v Kaprivi, Podgo. v igra v Slovrencu proti « Liberlas» ra pa Jutri bo Juventina nastopila v Kaprivi proti domačemu moštvu, ki sicer ni tako močno kot gostje iz Krmina, s katerimi se je Juventina pomerila doma preteklo nedeljo. Vendar pa je treba upoštevati, da igrajo oni doma in jim bodo pomagali domači navijači. Zato morajo biti gostje previdni ter si zagotoviti rezultat po možnosti že v prvem polčasu, da se ne bi zgodilo kot v tekmi s Krminom, kjer bi skoro bili ob obe točki. Lažje je dober rezultat obdržati, kot pa sla. bega popravljati. Za to tekmo, ki se bo pričela ob 14.30, naj se pred Milanovim barom v Standrežu zberejo ob 13.30 naslednji igralci Juventine: Devetak, Zavadlav, Paš^ulin, Silič, Nanut D., Marega, Cjak, Erma-cora, Batistič, Petejan, Nanut E., Nanut D„ Comelli. Nogometaši jz Sovodenj bodo i. grali jutri doma proti ekipi iz Mo. rara. Ker so prejšnjo nedeljb počivali, upamo, da so si nabrali dovolj svežih moči in bodo tokrat pokazali lepo igro, ki bo kronana 8 popolnim uspehom. Za to tekmo naj se predstavijo trenerju naslednji igralci: Ferfolja S., Devetak M., Ožbot, Devetak R., Ferfolja T„ Petejan J„ Kuzmin I. in II„ Ferfolja B., Marson, Marinič, Kerševan in Pelicon. Tudi zanje velja, da si morajo že od samega začetka zagotoviti prednost, predvsem pa da pridejo na tekmo pripravljeni moralno in -fi, žično, ker le .v takem primeru lahko upajo, da bodo obdržali doma o-be točki. Nogometaši iz Podgore pa bodo jutri igrali v Slovrencu proti ekipi «Libertas» in tudi oni imajo upa. nje, da bodo prinesli domov vsaj eno točko, Te dni je bila pred okrajnim sodnikom v Krminu razprava v zvezi s cestno nesrečo, do katere je prišlo oktobra meseca lani na cesti iz Sčedna proti Britofu. S svojim motociklom se je takrat peljal 31-letni Ferdinand Komjanc, ki stanuje na Gabrskem koncu št. 16, iz Ščednega proti Steverjanu. Ko je prišel do mesta, kjer napravi cesta ovinek, je zagledal prihajati iz nasprotne smeri na svojem vozilu 18-letnega mehanika Darka Mikluža, ki je prav-tako iz Steverjana. Med obema voziloma je prišlo do trčenja, pri katerem sta se oba voznika močno poškodovala. Komjanc. se je moral zdraviti pet mesecev in Mi-kluš pa 100 dni. Oba sta morala plačati kaze.i, ker nista vozila po desni strani in poleg tega sta jiila prijavljena še sodišču'. zarapU poškodb, ki sta jih prizadejala drug drugemu. Ta-kot Mikluž sta .privilo; da je-prišlo .do trčenja med vozili, drug drugemu. Mikluž je tpd.ij, da. Konjj.anc ni mogel kontrolirati svtìjèga vozila ker da je vozil prenaglo, Komjanc pa je trdil, da je Mikluž nenad> ma zavozil preveč na levo in treščil v njegovo vozlio. Ker ni bilo drugih očividcev, sodnik ni mogel ugotoviti, kdo izmed obeh ima bolj prav. Zato je obsodil Komjànca na plačilo 80 tisoč lir denarne kazni in 10.000 lir globe ter Miklujsa na 100.000 lir dehame kazni in 8.000 lir globe, oba pogojno in brez vpisa v kazenski list. Oba bosta morala plačati tudi' odškodnino za škodo, ki sta jo povzročila drug drugemu. Obtoženca sta vložila proti razsodbi priziv, o katerert bodo ver- ko, Kpmjans, pisovata kriv jetno razpravljali v Gorici. prihodnje leto Včeraj zvečer okrog 21.15 so pri. peljali v civilno bolnišnico v Gorici 33-letnega Giovannija Altinie-rija, ki stanuje v Casermettah na Svetogorski cesti v Gorici. Mož se ga je precej napil in opešal na Piacuti. V bolnišnici so ga pridržali, dokler se m pijača izkadila ter poslali nato zopet domov. Snežne razmere na goriških smučiščih Priskrbite sl pravočasno vabila za silvestrovalije ki bo v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev -kòrao 13. Vabila ln Informacije dobite pri poverjenikih in na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Ascoli1 1, tel. 24-95. DEŽURNA LEKARNA LETTI, Travnik št. 14, tel. 29-72. K 'J T f u i Po poročilu, ki nam ga je posla, la Goriška turistična zveza iz Nove Gorice, so imeli včeraj zjutraj na raznih goriških smučiščih naslednje snežne razmere: Na Lokvah —5 in 13 cm snega; na Laznah —7 in 30 cm snega; na Lokvah je vlečnica v pogonu. V Logu pod Mangartom imajo 50 cm snega (—3) in skakalnica je uporabna; v Bovcu je 17 cm snega (—1) ter v Kobaridu 40 cm snega in —7 stopinj. V Idriji je 5 cm sne. ga in —5 stopinj, na Vojskem pa 63 cm snega in —7 stopinj. Povsod je sneg bolj srenast, ker zadnje dni ni bilo novih padavin. VERDI. 17.15: «Taras, 11 magnifico», Toni Curtis in Yul Brvnner. Ameriški cinemaskopski film v barvah. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 16.30: «I tromboni di Fra Diavolo», Ugo Tognazzi in Raimondo Vianello. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Fuga da Za-hrain», Yul Brynner in S. Mineo. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Il capitano dei mari del Sud», R. Hudson in C. Clarisse. Ameriški barvni film v cinemascopu. Zadnja ob 21.30. Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj sme. imeli v Gorici najvišjo temperaturo 1,6 stopinje ob 13.10, najnižjo 2,6 stopinje pod ničlo ob 4.20. Povprečne dnevne vla- ge je bilo 56 odstotkov. — 6 — 22. decembra 1962 TRIESTINA JUTRI V PADOVI NOGOMETNEGA 1IVXER — J1IVK ™tvT dvoboj leta Milančani z najboljšo postavo, Turinčani brez Anzolina in verjetno Mirande Smo v obdobju, ko dan za dnem prihajajo imena tega ali onega boksarja leta, atleta leta itd. Tudi nogometaša leta so že izbrali v osebi Ceha Masopusta, a vse to je že šlo v pozabo. Zanimanje za jutrišnje srečanje Inter Juventus je namreč zakrilo vse. In to tekmo 14. kola nogometnega prvenstva A lige lahko brez skrbi imenujemo tekmo leta predvsem, ker bo šlo ne samo za prestiž obeh enajstoric, temveč, skoraj bi rekli za naslov. Herrera je obljubil da bo pripeljal enajstorico do sa- ------------- mega vrha. Do danes se mu je posrečilo priti do drugega mesta, jutri pa bo poskusil zaigrati zadnjo, odločilno karto. Sicer bo težko, ker bo prav sedanji leader lestvice nasprotnik Interja. Obe enajstorici sta si več ali manj enakovredni: Juventus ima IH točk, osem zmag, tri neodločene izide in dva poraza ter 23 zadanih in 10 prejetih golov, medtem ko ima Inter v lestvici točko manj in je v teku tega prvenstva zabeležil sedem zmag, štiri neodločene rezultate, dva poraza ter 22 zadanih in devet prejetih golov. Prav zaradi tega je težko predvidevati rezultat, ki bo prišel iz tega nedeljskega «big-matcha». Vsi Tako jutri moštva na igriščih » GENOA Da Pozzo (Gallesi); Fongaro, Ratti; Occhetta, Colombo, Ba-veni; Germano, Giacomini, Firmani, Pantaleoni (Almir), Bean. MILAN Ghezzi; David, Trebbi; Radice, Maldini, Trapattoni; Fortunato, Sani, Alfafini, Rivera, Del Vecchio. » CATANIA Vavassori; Michelotti, Ram-baldelli; Corti, Bicchierai, Be-naglia; Battaglia, Szimanyak, Petroni, Vigni Prenna. MANTOVA Arbizzani; Morganti, Corradi; Castellazzi, Pini, Cancian; Si-moni, Sormani, Geiger, Gia-gnoni, Recagni. MODENA Balzarini; Barucco, Garzena; Ottani, Balleri, Giorgis; Pagliari, Bruells, Bettini, Cine-sinho, Vetrano. NAPOLI Pontel; Molino, Mistone; Gatti, Rivellino, Corelli; Mariani, Ronzon, Fanello, Rosa, Tacchi, ROMA Cudicini; Fontana, Pestrin (Carpanesi ali Flamini); Guar. nacci, Losi, Carpanesi; Meni-chelli, Angelillo, Manfredini, Charles, De Sisti. SAMPDORIA Battara; Vincenzi, Tomasin; Bergamaschi, Bernasconi, Delfino; Toschi, Tamborini, Bri-ghenti (Da Silva) Vicini (Bri-ghenti) Cucchiaroni (Maestri), TORINO Vie-ri; Scesa, Poletti (Suzzacchera); Bearzot, Suzzacchera (Lancioni), Ferretti (Rosato); Danova, Ferrini, Hitchens, Peirò (Locatelli), Crippa. LR VICENZA Luison; Miazza, Savoini; De Marchi, Zoppelletto, Stenti; Humberto, Menti, Vinicio, Puia, Vastola. FIORENTINA Sarti; Robotti, Castelletti; Ma-latrasi, Gonfiantini, Marchesi; Hamrin, Dell’Angelo, Milani, Seminarid, Petris. BOLOGNA Cimpiel; Capra, Lorenzini; Tumburus, Janich, Fogli; Renna, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Franzini (Perani). INTER Buffon; Burgnich, Facchetti; Zaglio, Guarneri, Picchi; Ja'r, Maschio, Di Giacomo, Suarez, Corso. JUVENTUS Mattrel; Castano I., Salvadore; Emoli, Leoncini, Noletti; Crippa, Del Sol, Miranda (Sivori), Sivori, Sfacchini. VENEZIA Magnanini; Grossi (De Bellis), Ardizzon; Tesconi, Carantini, Mazzia (Frascoli); Azzali, Bar-tù (Mazzia), Camatta, Raffin, Stivanello. SPAL Bruschini; Gori, Bozzao; Micheli, Cervato, Muccini; Del-l’Omodarme, Massei, Bui, De Souza, Novelli. ATALANTA Cornetti; Rota, Roncoli; Nielsen, Gardoni, Colombo; Do-menghini, Da Costa, Calvane-se, Mereghetti, Carioli (Olivieri). PALERMO Rosin; Ramusani, Calvani; Ma. lavasi, Benedetti, Sereni; De Robertis, Spagni, Fernando, Borjesson, Volpi. Interjevi igralci so v odlični formi in kot kaže Herrera nima nobenih skrbi pri sestavi moštva. Slabše pa je pri Juventusu, ki zaradi poškodbe ne bodo mogli uporabiti Anzolina. Na srečo je njegov namestnik Mattrel ponovno v dobri formi in vse kaže, da bo v vratih spreten branilec. Tudi Miranda se pritožuje nad bolečinami in popolnoma možno je, da bo moral slediti igri z roba igrišča. Prihodnje kolo bo zanimivo tudi zaradi drugih dvobojev. Morda bo najzanimivejši v Florenci, kjer se bo Bologna skušala vsaj nekoliko oddolžiti za nedeljski poraz, ki ji ga je zadal Inter. Nič manj vroče ne bo v Genovi, kjer bo Milan skušal priti do celotnega izkupička, s katerim bi se lahko preril še višje in se tako nevarno približal prvim v lestvici. Tudi v Rimu bo skušala Samp-doria rešiti čast in rezultat, pa čeprav je to malo verjetno. Rimljani sicer niso v najboljši kondiciji, a znajo biti tudi, posebno, če bo njihov napad razpoložen, zelo nevarni. Tudi Atalanti se obeta zmaga. Po uspehih v zadnjih kolih se je Atalanta znašla kar na petem mestu lestvice in ni izključeno, da bo prišla še višje, še posebno, če bo Spal, ki je pred njo, našel v Benetkah nepremagljivo oviro in okusil poraz. Po svoje zanimive bodo tudi ostale tekme in sicer v Cata-niji, kjer bo gostovala Mantova, v Modeni, ki bo sprejela v goste zadnje čase živahnega Napolija, ter v Turinu, kamor bo prišla v Turinu, kamor bo prišla v goste j enajstorica Lanerossija. Z vseh strani številne ponudbe za trenersko mesto Bek Brach na krilu tržaške enajstorice Triestina išče nadomestilo za Radia, ki je odstopil, trenerji pa iščejo Triestino. Zvseh strani so prišle ponudbe z italijanskimi, avstrijskimi, madžarskimi in tudi jugoslovanskimi imeni. Največ je seveda Italijanov, pet po številu, od katerih so štirje že vodili enajstorice A lige. Izbira torej ne bi smela biti težka. Eden od tre- nerjev, Fritz Pimperk, se je celo javil tajništvu tržaškega kluba in se stavil na razpolago s pripombo, da je pripravljen rešiti Triestino krize, ki jo je zajela z Radiovo ostavko. Avstrijec je med razgovorom baje izjavil, da je bil na poti skozi Trst, kjer je izvedel o odstopu trenerja Triestine. Odtod tudi njegov korak. Med italijanskimi «ponudniki pomoči» je baje tudi bivši trener Moderne Mala-goli. Radiov odstop je seveda sprožil val razprav po mestu in tudi v krogih Triestine same. Vsi iščejo vzroke tega koraka, a odgovora ne morejo dobiti niti iz ust trenerja, ki noče izdati vseh skrii> nosti in ozadja njegove ostavke. Dejstvo pa je, da bo Radio ostal še nadalje na razpolago vodstvu Triestine, pa čeprav ne bo več treniral prvega moštva. Medtem ko izvršni svet Triestine, ki se je sestal tudi sinoči, proučuje ponudbe naslednika Radia, so se igralci Triestine pod vodstvom Gina Colaussija pripravljali za jutrišnji nastop v Padovi. Co-laussi še ni sestavil postave in tudi verjetno ni to niti njegova dolžnost (razlog odstopa Radia!). Na razpolago pa ima vsega skupaj 13 igralcev, kar je zaradi slabe telesne kondicije Trevisana in Szo-keja vsekakor premalo. Na seznamu igralcev, ki bodo prišli v poštev za nastop v Padovi, so poleg obeh imenovanih še vratar Mezzi, beki Frigeri, Vitali in Brach, krilci Dolio, Merkuza in Sadar ter napadalci Mantovani, Secchi, San-telli, Porro, Trevisan in Szoke. V dobro obveščenih krogih se govori, da bosta Szoke in Trevisan za rezervi in da bo bek Brach igral na krilu s posebno nalogo «kritja». ATLETIKA CHICAGO, 21. — Američan Don Meyer je dosegel najboljšo znamko na svetu v skoku s palico v pokritih prostorih. Don Meyer ie na mitingu «indoor» skočil 4.90 m. Prejšnji rekord je pripadal njegovemu rojaku Johnu Uelsesu s 4.89 m, medtem ko u-radni svetovni rekord, ki je bil dosežen na prostem, pripada s 4.94 m Fincu Pentii Nikuli. v™ ■ l. r § Szeczeny med treningom v Beogradu JiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiH,m,iniiiiiiiiiniiii,,mnm,,,!,, m,m,,Imim,iiiHniiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiM* ATLETIKA V LETOŠNJI SEZONI V' Sest novih rekordov v tehničnih panogah Izreden napredek skakalcev s palico Kot smo že videli so v letošnji atletski sezoni zabeležili v tekih le dva nova svetovna rekorda, v tehničnih panogah pa sta se na svojih mestih obdržala le rezultata v metu kopja in v troskoku. Kar v šestih disciplina h imamo torej letos nove znamke in posebno v disku, skoku s palico in v daljino so bili novi rezultati tudi izraz hudih borb večjega števila atletov. Prvi atlet, ki je začel z fan- tastičnimi znamkami, je bil skakalec ob palici John Uelses; 3. in 4. februarja je kar dvakrat zaporedoma popravil svetovni rekord v zaprtih prostorih z znam- " m......,..,,,,,..mm, mmmmmmmmm POROČILO TAJNIKA NA 3. OBČNEM ZBORU ŠZ BOR Obdobje truda in naporov Po poročilu predsednika na občnem zboru Bora, objavljamo danes, pa čeprav v nekoliko skrajšani obliki, poročilo tajnika O. Kalana. Obdobje enega leta ni posebno dolgo, toda za delo našega združenja pomeni dolgo obdobje tru-dov, naporov in težko rešljivih problemov. S skupnimi močmi smo premostili vse težave in lahko z dvignjeno glavo gledamo na delo in na dosežene uspehe. So veda smo naredili tudi marsikatero napako, toda to še rie .pomeni, da je bilo naše delo zgrešeno. Bistveno je, da smo ugotovili nase pomanjkljivosti ter jih skušali popraviti odnosno pripraviti vse pogoje, da se to v bodoče ne bo ponovilo. Dovolite mi, da v kratkih besedah povzamem naše celoletno športno delovanje. Tudi letos smo imeli vpisane v CONI tri odseke: odbojko, namizni tenis in atletiko. ODBOJKA: po uspešnem nastopu na propagandnem prvenstvu ie naše moško moštvo nastopilo "v okviru italijanskega prvenstva C lige in osvojilo prvo mesto na pokrajinskem prvenstvu. Ta uspeh, toliko bolj razveseljiv, ker smo’ prvič nastopili in ker se je moštvo komaj ustvarjalo, nam je pridobil pravico nastopa na finalnem turnirju C lige v Padovi. Do. segli smo drugo mesto z eno dobljeno in eno izgubljeno tekmo. Poudariti moramo, da je zveza določila za tako važno finalno tekmovanje zelo neprimeren čas, *o je mesec julij, to pomeni konec šolskega leta, ko so imeli naši člani, po večini dijaki, druge skrbi in obveznosti. Naraščajniki — B moštvo Bora — so nastopili na drugem propagandnem turnirju, a so zaradi pomanjkanja priprav kasneje odstopili od tekmovanja. Ženska el$ipa na žalost zaradi reorganizacije italijanske lige in razpustitve nekaterih društev v Trstu ni imela v pokrajini nasprotnikov in se je avtomatično udeležila finalnega tekmovanja v Padovi. Tu, kljub temu, da je ekipa nastopila okrnjeno — izpiti — so naša dekleta zapustila odličen vtis, četudi so praktično zasedla predzadnje mesto. Združenje je organiziralo.še raz. rie turnirje in‘ srečanja, med kai terimi so najvažnejša: januarja, gostovanje Jeseničank; februarja, spomladanski moški turnir, na katerem so nastppili tržaški gasilci B, VIS Trst in PAV Videm; jesenski mednarodni ženski turnir s sodelovanjem Ljubljane, Case della Lampada in AGI Gorica. Naši ekipi sta se večkrat srečali z ekipami iz Sežane ter uspešno nastopili na poletnem turnirju v Izoli (dve prvi mesti). NAMIZNI TENIS: V preteklem letu se je odsek številčno utrdil, tudi če uspehi tega ne dokazujejo. Priznati moramo, da smo preživeli veliko krizo, katera nas je dovedla do tega, da smo uvrstili na finalno tekmovanje državnega prvenstva v Chiavariju samo enega člana, dočim smo jih preteklo leto kar šest. Zal do tega nas ni dovedla slaba volja naših članov, temveč pomanjkljiva notranja organizacija. Odbor je poskusil premostiti tudi to težavo, toda zaradi pomanjkanja strokovnega kadra ni bil kos tej nalogi. V zadnjih mesecih se je stanje popravilo in odsek je ponovno zaživel, kakor je razvidno iz rednih treningov, notranjih tekmovanj ter iz tekmovanj med prosvetnimi društvi. Kljub tej, lahko bi rekli delni negativni sezoni, so se naši člani udeležili raznih tekmovanj v Castelfranco Veneto, Padovi in vseh pokrajinskih in deželnih tur. nirjev. Na tekmovanjih tretjekate. gornikov so naši atleti zasedli trikrat prvo mesto; na mladinskih turnirjih dvakrat in na turnirjih mlajših mladincev so bili vedno prvi razen na enem srečanju. Najbolj se , je izkazal Boris* Košuta, ki je branil , naše barve v finalnem tekmovanju v Chiavariju in osvajjl peto mesto junior-skega prvenstva in deveto mesto tretjekategornikov. Zaradi pomanj. kljivih finančnih sredstev nam ni uspelo letos prirediti turnirja za «TROFEJO BOR», ki nam je v letu 1961 doprinesel največjo slavo. Edino mednarodno srečanje naših atletov je bilo z društvom Odred iz Ljubljane. ATLETIKA: Delovanje tega odseka, nariienoma obravnavam na koncu referata: ne, ker je najmlajša, temveč zato, ker bi o njej rad natančneje poročal. Preden preidemo k delu in uspehom moram izreči posebno pohvalo vsem, ki so se ukvarjali z atletiko: atletom samim, vaditelju in vodji odseka. Odsek je že dve leti vpisan v FIDAL, toda letos so se atleti prvič predstavili javnosti. Kljub temu, da so bili skoro prepuščeni samim sebi, brez navijačev in brez finančnih sredstev, so dosegli zavidljive rezultate. Smeli bi celo reči, da so bili naši atleti preskromni, ker se o njih skoro ni pisalo, niti govorilo, a so kljub temu neumorno delali. Fantje so se vso zimo vestno pri- pravljali in ni nič čudnega, če so nekateri zablesteli že na prvem nastopu. Prvi nastop naših atletov je bil na pokrajinskem prvenstvu mladincev v Trstu. Udeležili so se ga štirje atleti in dosegli eno prvo in eno drugo mesto. Poleg tega so naši fantje nastopili na vseh pokrajinskih in deželnih prvenstvih in to v vseh kategorijah. Tudi dobri rezultati niso izostali. Najbolj uspešen je bil Vojko Cesar, ki je osvojil tretje mesto v skoku v daljino na deželnem pr-verištvu juniorjev. Nato se je pojavila, velika nada tržaškega slovenskega' športa: Sancin Stojan, ki je nizal zmago za zmago v teku 1200 m. Postal je deželni prvak in kandidat za sestavo tržaške mladinske reprezentance. V prihodnjem letu nameravamo razviti tudi ženski atletski odsek. Oglejmo si še uspehe naših dveh glavnih notranjih prireditev in sicer: pustni ples in športni teden. Ples je važen iz dveh razlogov: predvsem zaradi finančnega uspeha, ki je dal nekoliko kisika naši blagajni in drugič z moralnega vidika, ker nam je potrdil navezanost vseh članov do združenja. Zaključek našega celoletnega delovanja je bil športni teden. O teh ničnih uspehih so časopisi že dokaj obširno pisali. Podčrtati moram, da sta nastopila 302 atleta, in da so vse tekme, tudi če so bile včasih tehnično povprečne, prikazale borbenost in veselje do športa. Na žalost slabe vremenske prilike niso dovolile, da se atletsko tekmovanje razvije kakor smo predvidevali. Skrb novega odbora bo, da kama 4.88 in 4.89, v začetku prila pa je isti atlet tudi na odprtem z 4.895 dosegel nov svetovni rekord. Značilnost začetka sezone je bila seveda fiberglaso-va palica in kmalu za Uelsesom je Tork skučil še više čez letvico; 4.92. Medtem ko so bile vse oči uprte v Ameriko, je v Evropi sigurno napredoval Finec Ni-kula in 22. junija tudi dosegel sedanji rezultat 4.94. Po podvigu Nikule sta Uelses in Tork utihnila, dobro pa je skakal le Morris, ki je v svojo korist zabeležil 4.90. V Evropi uspehi še niso bili pri kraju: Ankio je skočil 4.85, Preussger 4.81, Nystròm 4.75, Tomašek 4.72, Koskela 4.66 itd. Nenadoma so se prebudili tudi metalci diska. V Ameriki je na prvem velikem dvoboju Oerter s 60.50 premagal rekorderja Syl-vestra, v Evropi pa se je 60-me-trski meji približal Rus Kim Bu-kancev z 59.47. Da sovjetski napredek v tej panogi ni bil le slučajen, je pokazal tudi Truse-nijev, ki je najprej dosegel 58.14, malo kasneje pa 59.85. Za Američane stvar še ni bila nevarna, saj je Oerter komaj postavil z 61.10 novo svetovno znamko in vedno presegel 60 metrov, Syl-vester pa je tudi sam dosegel 60.62. Nenadoma je Oerterja spravil s prestola prav Trusenijev z 61.64. Američan pa je reagiral z 61.61. Videlo se je, da je sovjetski atlet »koraj v izgubljenem položaju in res je Oerter 1. julija ponovno in povsem zasluženo prišel do naslova z fantastičnim metom 62.44. V Ameriki je Sylvester zabeležil s 60.85, na skoraj nerazumljiv način pa je 62 m dosegel tudi Humpreys. Borbe je zaključil Madžar Szeczeny, ki je pred evropskim prvenstvom dosegel 6n.66, v Beogradu pa je zlato kolajno osvojil Trusenijev. Svetovni rekord je v metu krogle postavil tudi L alias Long z 20.07, nevaren pa je bil temu atletu rojak Gary Gubner, ki je sam dosegel 19.78, čeprav mu je komaj 19 let. V Evropi je v začetku poletja odlične rezultate dosegel Rowe in amatersko kariero zaključil z 19.58. Na prvih mestih sta ga zamenjala Madžara prouči možnost prenosa tega tek- Nagy in Varju, ki sta presegla 19 movanja na drugi bolj primerni metrov. Za Madžarima se je do-Cas. I bro odrezal tudi Lipsnis, ki je z 18.93 m dosegel sovjetski kord. Veteran Connolly, ki že nekaj let ni dosegal vidnejših rezultatov, je nepričakovano 70.67 popravil svoj rekord v metu kladiva in to prav v dvoboju s Sovjetsko zvezo v Palu Altu. Poleg Connollyja so bili do evropskega prvenstva najboljši Rusi z Baknrinovim (68.90) in Boltovskim (68.17), nov evropski rekord pa je teden pred tekmovanjem v Beogradu postavil Zsi-wotszky z 69.58. Odlično razpoloženje je madžarski atlet pokazal tudi med tekmovanjem z 69.64, serijo rekordov pa končal v Budimpešti s 70.42, Med metalci kopja je dalj časa vodil Italijan Lievore s 83.65, njegova forma pa je bila vedno manj zanesljiva in dostojno ga je zamenjal mladi sovjetski atlet Janis Lusis, ki je na koncu sezone vrgel 86.04 in postavil kandidaturo za svetovni rekord čez 90 metrov v prihodnji sezoni. V skokih so napredek zabeležili le v višini in v daljini, ker je troskok, kljub odličnim rezultatom Gorjajeva, Schmidta in drugih sovjetskih, poljskih in avstralskih atletov ostal še vedno pri 17.03 m Schmidta iz leta I960. Poglavje zase si zaslužita mlada fenomena iz Sovjetske zveze Bru-mel in Ter-Ovanesian. Po normalnih rezultatih v začetku sezone in celo porazu prvega proti Bolšovu, so dobri rezultati zrasli kot gobe po dežju. Brumel je nekajkrat za šalo skočil 2.17. v ZDA pa je postavil nov rekord 2.26. Skoraj odveč je, da povemo, da je postal tudi evropski prvak. Teden dni po veliki prireditvi v Beogradu, kjer je skočil 2.21, pa je še enkrat izboljša! svojo mero do 2.27. Razen Hrumela zasluži ve’iko nriznanie kitajski Atlet Ni-Ce Kin, ki je postal tretia svetovna velesila z rezultatom 2.17. Težje delo je imel Igor Ter-Ovanesian: 10. junija je sicer postavil nov svetovni rekord 8.31 m, v Palu Altu pa je z 8.r9 klonil rivalu Bostonu, ki je dosegel svoio najboljšo mero sezone z 8.15. Odlično znamko je Ter-Ovanesian dosegel tudi v Beogradu s skokom 8.19, nepričakovano pa se je z rezultatom 8.17 vrinil pred Bostona Ahey iz Gane, ki utegne postati kmalu nevaren tekmec za oba že slavna «asa». Velik nanredek so v skoku v daljino zabeležki še Finci z Eskolo (7.86) in Stenin-som (7.85), v SZ Da so za Ter-Ovanesianom še Vaupsas (7.90), Barkovski (7.89) in Bondarenko (7.83). SMUČANJE Prvi uspeh Bruna Albertija ANDALO, 21. — Kvalifikacijska vsedržavna tekma v smuku za trofejo «Valle Bianca», ki je bila d®" nes, se je končala z zmago Bruna Albertija, ki je bil daleč najboljši-Tekma, ki je bila na pobočjih P8-ganelle, je potekala po 2000 m dol' gi progi s 550 m višinske razlike Izid smuka je sledeč: ČLANI 1. Alberti Bruno (Sci club Cortina) 1’26”1 2. De Nicolò Felice (SC Foppolo) l’27”3 3. Milianti Paride (Fiamme Oro Moena) l’27”7 4. Coppi Gaetano (Fiamme Oro Moena) l’27”9 5. Piazzalunga Bruno (SC Sestriere) l’28”5 6. Mussner Gerardo (Fiamme Oro Moena) l’29”3 MLADINCI 1. Zeni Cornelio (Sci club Anda-lo) l’24”5 2. De Florian Elio (GS Juventus» l’38”2 3. Bazzanella Luigino (SC Andalo) KOLESARSTVO ZUERICH, 21. — Nocoj sta med kolesarskim mitingom na pokriten» dirkališču najprej Nemec Rudi A*-tig in nato še Holandec Peter Post izboljšala svetovni rekord v vožnji na 5 km na kronometer. Nemec je progo prevozil v 6’07”6, Holandec pa je za isto rabil 6’07”3. BRUNO KRIŽMAN j ja § 1 j I E i 1. — prvi X 1 drugi 1 X 2. — prvi 2 1 drugi 1 2 3. — prvi 2 drugi 1 4. — prvi 1 X drugi X 1 5. — prvi 1 drugi X 6. — prvi 1 2 X drugi 12 2 vfiliiMffffffì Atalanta-Palermo 1 Catania-Mantova 1 Fiorentina-Bologna X 2 1 Genoa-Milan 2 X Inter-Juventus 1 X 2 Modena-Napoli X Roma-Sampdoria 1 Torino-LK Vicenza 1 Venezia-Spai 1 Cagliari-Bari X 1 Messina-Lazio 1 X Livorno*Reggiana X 1 Rimini-Prato 1 GAGARIN 32. OS D- CESTA V VESOUE Zapiski letalra-kozmonavta ZSSR «Zemlja» je pripomnila: «Minilo je sedemdeset sekund od vzleta.» Odvrnil sem: «Razumel sem vas: sedemdeset. Počutim se odlično. Nadaljujem polet. Preobtežitve naraščajo. Vse je dobro.» Odvrnil sem pogumno, toda pomislil sem: kaj, komaj sedemdeset sekund? Sekunde so bile dolge kot minute. «Zemlja» je znova vprašala: «Kako se počutite?» «Počutim se dobro, kako pa je pri vas?» Z Zemlje so odgovorili: «Vse je normalno». ' 4 Z Zemljo sem imel dvostransko radijsko zvezo po treh kanalih. Kratkovalovni oddajniki na krovu so oddajali na dolžinah 9,019 megaherca in 20,06 megaherca, toda v diapa-zonu ultrakratkih valov 143,626 megahercev. Glasove tovarišev, ki so delali pri radijskih postajah, sem slišal tako jasno kot če bi bili poleg mene. Za gostimi sloji atmosfere so avtomatično izstrelili glavno aerodinamično konico, ki je odletela nekam v stran. Skozi iluminatorje sem zagledal v daljavi zemeljsko površino. V tistem trenutku je «Vzhod» letel nad široko sibirsko reko. Jasno sem videl na njej otočke in obale, obrasle s tajgo, ki jo je osvetljevalo sonce. «Kakšna lepota!» sem znova vzkliknil, ker se nisem mogel zadržati, hkrati pa sem se zdrznil: saj moja naloga je oddajati delovne informacije ,ne pa se navduševati nad lepotami narave in to tem bolj, ker je Zemlja prav v tistem trenutku zaprosila, naj oddam redno sporočilo. «Slišim vas jasno,» sem odvrnil. «Počutim se odlično. Polet se dobro nadaljuje. Preobtežitve naraščajo. Vidim zemljo, gozdove, oblake...» Preobtežitve so zares naraščale ves čas. Toda organizem se jim je postopno privadil in celo pomislil sem, da sem moral na centrifugi prenašati še marsikaj hujšega. Tudi vibracije so med treningom terjale precej več od nas. Skratka, vrag ni tako črn kakor ga slikajo. Večstopenjska vesoljska raketa je tako zapletena stvaritev, da jo je težko primerjati s čimerkoli, kar je znanega ljudem. Ko je gorivo zgorelo in Je del rakete, ki je opravil svoje, postal nepotreben, se je avtomatično ločil ter odletel proč, da bi ne bil v breme. Ostali del rakete pa je poskrbel, da je hitrost poleta še naraščala. Nikoli nisem videl znanstvenikov in inženirjev, ki so bili našli tako lahko in priročno gorivo za motorje sovjetskih raket, toda rad bi jim v trenutku, ko sem se vzpenjal z raketo čedalje višje in višje proti preračunani orbiti, rekel hvala in jim krepko stisnil roke. Zapleteni motorji so delovali brezhibno, z natančnostjo kremeljskih ur. Druga za drugo, so se ločevale stopnje rakete, ki so bile porabile gorivo in nastopil je trenutek, ko sem lahko sporočil: «Po programu sem se ločil od nosilne rakete. Počutim se dobro. Parametri kabine: pritisk ena, vlažnost 65 odstotkov, temperatura dvajset stopinj, pritisk v prestenku ena, v orientacijskih sistemih normalen.» Ladja je prišla v orbito, na široko vesoljsko magistralo. Nastopila je breztežnost, tisto stanje, o katerem sem že v mladosti bral v knjigah K. E. Ciolkovskega. V začetku je bil ta občutek nenavaden, toda kmalu sem se mu privadil, premagal sem ga in nadaljeval z izpolnjevanjem programa med poletom. «.Zanimivo, kaj bodo dejali ljudje na Zemlji, ko jim bodo sporočili o mojem poletu,» sem pomislil. Breztežnost, to je pojav, ki je za vse nas, prebivalce Zemlje, precej nenavaden. Toda organizem se ji naglo prilagodi in občuti pri tem pojavu izjemno lahkoto v vseh udih. Kaj se je tokrat dogajalo z menbj? Odtrgal sem se od naslonjača in •♦♦♦♦••♦♦«♦ ♦♦♦♦•♦♦<•♦• obvisel med stropom in podom kabine. Prehod v to stanje je potekal zelo gladko. Ko je začel izginjati vpliv gravitacije, sem se sijajno počutil. Vse je naenkrat postalo lažje. Tako roke in noge in vse telo kot bi ne bilo moje. Saj je bilo vse brez teže. Niti ne sediš niti ne ležiš, kot bi visel v kabini. Vsi predmeti, ki niso pričvrščeni, prav tako visijo v zraku in jih vidiš kot v snu. Prav tako mapa, svinčnik in beležnica.... Kaplje tekočine, ki so se izlile iz cevaste steklenice, pa so dobile obliko kroglic ter se svobodno premeščale v prostoru, ko pa so se dotaknile sten kabine, so se prilepile k njim kot rosa na cvet. Breztežnost ne vpliva na delovno sposobnost človeka. Ves čas sem delal. Nadzoroval sem opremo ladje, opazoval skozi iluminatorje in delal zapiske v ladijski dnevnik, čeprav sem bil v skafandru, sem pisal, ne da bi snel hermetične rokavice, z navadnim grafitnim svinčnikom. Pisal sem z lahkoto in na liste ladijskega dnevnika je tekel stavek za stavkom. Ko sem za trenutek pozabil, kje in v kakšnem položaju sem, sem položil svinčnik poleg sebe in v tistem trenutku je že odplaval od mene. Začel sem ga loviti in o vsem, kar sem videl, glasno govoriti, magnetofon pa je vse izgovorjeno zapisoval na ozek, polzeč trak. Radijsko zvezo z Zemljo sem nadaljeval po kanalih s pomočjo telefonije in telegrafije. Zemlja se je pozanimala, kaj vidim pod sabo. In začel sem pripovedovati, da je naš planet približno takšen kot ga vidimo med poletom z reaktivnim letalom na večjih višinah. Jasno so se risale verige gora, velike reke, veliki gozdni kompleksi, pege otokov, obrežni robovi morij. «Vzhod» se je gibal nad prostranstvom domovine in do nje sem čutil gorečo sinovsko ljubezen. Kako bi tudi ne ljubili svoje domovine, mi, njeni otroci. Ko sem bil še otrok sem navdušeno bral «Slovo o polku Igoreve», ta starodavni ruski zbornik pričevanj o zvestobi domovini. Rad sem postajal v razredu pred zemljevidi in gledal velike rilske reke Volgo, Dnjeper, Ob, Jenisej, Amur, ki so kot sinje žile opletale mogočno telo naše domovine in sanjal o daljnih potovanjih in pohodih. In prav zdaj, vidite, se odvija moj glavni pohod v življenju, polet Okrog zemeljske krogle. In na višini tristo kilometrov sem se v duhu zahvaljeval partiji in ljudstvu, ker sta mi nudila tako velikansko srečo, da sem prvi videl in prvi povedal ljudem o vsem, kar sem doživel v vesolju. Videl sem oblake in njihove lahr-> sence na daljni, dragi Zemlji. Sem pa tja se je v meni prebudil sin kolhoznika. P®-polnoma črno nebo se mi je zdelo kot zorano polje, posejano z zrni zvezd. s9 svetle in čiste kot prevejano seme. Tudi sonce Je oilo čudovito svetlo in nisi mogel gledati vanj niti s prostih» očesom niti če si zamižal. Seveda je več desetkrat, morda P8 tudi stokrat močnejše, kakor pa ga.vidimo z Zemlje. Bilo j« ooij žareče kot staljena kovina, v času mojega dela v livarskem obratu. Da bi oslabil slepečo moč njegovih žarkov, sem od časa do časa zakrival iluminatorje z varnostnimi zavesami- Rad bi videl, kakšen je Mesec v vesolju. Žal pa- je b'1 njegov srp med mojim poletom izven področja mojega opaz°" vanja. «Sicer pa,» sem pomislil, «ga bom že še videl med naslednjim poletom». Vendar pa nisem opazoval samo neba. temveč tudi Zemljo. Kakšna je videti vodna površina? Temna, s komaj pobliskavajočimi se pegicami. Ali je videti okroglino našega planeta? Da, seveda! Ko sem opazoval obzorje, sem videl rezek kontrastni prehod od svetle površine Zemlje k P0-polnoma črnemu nebu. Vsa zemlja se je kopala v pestri paleti barv. Obkrožena je bila z avreolo nežno sinje barve. P°" P8 zacno ti pasovi postopno temniti, postajajo turkizni, sinji, vijoličasti in prehajajo v popolnoma črno barvo Ta prc hod je zelo lep in očarljiv. V kabino je prihitela glasba domovine In slišal sem, kako so domači glasovi peli eno izmed mojih najljubših pesnU «Amuràki valovi». Spomnil sem se, da so Američani pisali* «Nihče ne more natančno napovedati, kako bo vplivalo vesoljsko prostranstvo na človeka. Gotovo je samo eno, da bo človek v vesolju občutil dolgčas in samoto.» Ne, jaz nisem občutil dolgčasa in nisem bil sam. Ko sem rezal vesolje, sem delal in živel s svojo dezelo. Radio me je kot popkovina povezoval z Zemljo. Dobival sem povelja. Oddajal poročila o delu vseh Sistemov na ladji in v sleherni besedi z Zemlje sem čutil podporo ljudstva. (Nadaljevanju sledi)