Uredništvo in uprav*: Maribor, Aleksandrova cei Oglati po tarlfu Oglata aprajama tudi oglasni oddelak .Jutra" v Ljubljani, Prašarnova ov vsak dan ob 16. uri .]ubljanl it. 11.409 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 PoStnlna pracana v gotovTnT Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 186 Maribor, pondeljek 18. avgusta 1930 Uhaja razun nedelje in praznikov vsak dan < Račun pri poitnem ček. xav. v f Velja, - Aleksandrova cesta it. 13 utica it. 4 Nemirna Evropa Dvanajsto leto po svetovni vojni je Evropa Še vedno v vrenju, ki nikakor ne da bi mogli misliti i\a čim skorajšnjo njeno konsolidacijo. Tako notranji, Kakor ^ tudi zunanji zapletljaji postajajo ?an}reč vedno resnejši. Nastajajoča vpraša. ki so se nekoč sproti uravnavala, sedaj odlagajo ali pa samo provizorič- 0 rešujejo. Konference, sklicane z na-enom, da bi položaj ublažile, se zaklju- J*toje često s še večjimi diferencami. 1 ®-0n*acija velesil razvija mrzlično de-je n°st in vse njeno stremljenje je usmer ozir ** Pridobitvijo novih zaveznikov nih oslabitvijo resničnih ali dozdev-Vv. nasProtnikov posameznih grupacij. ,'POvsocl je opiž.ui v Kropi zopet tež- Politijno atmosfero, rev i ^>ortuKa*ska> *a krasična dežela c,i’ i® zopet na PraR!1 usodnih do-mfSc v‘ Močna levičarska struja, ki ima - c«o zaslombo v angleški delavski vla-^ zahteva uvedbo demokracije, čemur siB^Seve^a z vsemi silami upirajo pristaši e^njega režima. o^v sosedni Španiji še vedno ni ponehala tatUl>na borba za popolno likvidacijo dik- pOrskega režjma pokojnega generala urn*10 Rivere, katero povečuje še agil n/J,- republikancev in katalonskih avto-nojnistov. nai a ^ve<^s^em in Norveškem, kjer bi ™a»i. Pričakovali notranjih trenj, Pravljajo protiboljševiški konservativna j?e^e slično akcijo, kakor se izvaja ni n lns*tem Proti komunistom. Nič bolje Va, aposled niti v ostalih baltiških držati ’ ,Y Letoniji, Estoniji in Litvi. Boj pro-Vse boljševizma absortira prejkoslej V ~tn,arodne sile, Litva pa je vrh tega še ainem konfliktu s Poljsko. darsk ? Britanijo pretresa silna gospo-^iza, ki je zajela nekatere indu-p0i e Pano«e, posebno premogovno, in ne. p a Stevil° brezposelnih na milijo-koi^zen te^a ii delajo preglavice tudi dan r6, in zaščNne države: Indija, Su-a"* Egipt itd. je ^ Je sicer še na najboljšem, ki v i ,!®ntnem sporu z Italijo, z upornici 2 t j , in Tunisu, težkoče pa ima tu-Itam 0 in Irakom, t s« bliža višku gospodarske krl- Wnr-ero so zadnJe strahotne elemen-Soimn nesre^e le še povečale. Tudi ab-ij. p^..?10.2 fašizma se že nevarno kru-°Pohorju« in »Kodakovem pogorju«. Danes že izgleda, da je pošel nemški vodnik in da je vsled tega hotela Tujsko-prometna zveza v Mariboru v naglici odstraniti na zunaj obstoječe pomanjkanje, vsled česar je na hitro izdala najnovejši 16 strani obsegajoči vodnik po mariborskem ozemlju. Novi vodnik opiše v telegrafskem slogu Maribor in okolico, Celje, Ptuj, zdravilišča, pohorska in gornjesavinjska letova-lišča, in končno kraje, ki pridejo na prekmurski, celjski, koroški in savinjsko-mi-slinjski progi vpoštev za poletno počitniško bivanje. Če hočemo ugotoviti vrednost pričujočega vodnika, se moramo najpreje zavedati, da je postavil Badjura naše vodnike na evropsko solidno višino. Vsled tega je naloga naših tujsko-prometnih institucij, da njihovi novi vodniki —zlasti še oni, ki so namenjeni tujini — vsaj vzdržijo niveau, na katerem je Badjura obstal. Obseg vodnika je za izvršitev zadane naloge, ki hoče dati človeku tujsko.-pro-metna navodila, odločno premajhen. Vodeniku priloženi zemljevid tudi ne vpošte-. va vseh krajev, katere vsebuje tekst. Izvedba slik je komaj drugovrstna; položaj slike, razen pri prvi sliki Celja, Laškega in Črne, ponesrečen, oziroma brez smotra. Slike so brez naše samorodnosti, brez topografske vsebine, ki bi kraje prikazala kot res naše. Slikam manjka duhovno obeležje, kombinacija pokrajine in človeka. Povdarjam pri tem, da istotako, kakor ne smemo zaostati v redakciji novih vodnikov za Badjuro, tako tudi ne moremo priznati za pozitivno, kar zaostaja za Ravnikovimi ali Kraševčevimi posnetki. Nobeno novo delo ne sme zaostati za svojim predhodnikom; naloga novih del je, da predhodnike izpopolnijo. Uvod je splošen in zastarelo rodoljuben. Tekst sam pa si je vzel za vzor tržno reklamo in je poln superlativov, katerih umestnost bo treba mnogokje odklonili. Mnogi superlativi so navadno znak pomanjkljivega doumetja predmeta; da 'e to res tudi v tem slučaju, dokazuje- jo mnoge netočnosti in pomanjkljivosti. S klimatološkega vidika je. treba ugotoviti, da ni Maribor glede podnebja ni-kaka izjema našega vzhodnega Podravja, ampak, da je mariborsko podnebje sestavina cele pokrajine. In neodpustno je, da novi vodnik ravno v tej pokrajini, v Slovenskih goricah, ne pozna razen Vurberka, Ljutomera in Ormoža nobene, letovišča ali izleta vredne postojanke! Ravno-tako ne pozna novi vodnik Prekmurja in prazno je ozemlje med Celjem, Poljčanami, Šmarjem ter spodnja Savinjska dolina. Nezadostno je našteti v posameznih krajih krajevne zanimivosti; tujec bo,lahko sam ocenil hotele, gostilne, restavracije ali kavarne, ne bo pa mogel doumeti na isti način naštetih krajevnih kulturnih zanimivosti, vsled česar je pri teh nnjno potrebno kratko objašnjenje. Zgodovinsko so sicer res omenjene rimske naselbine, a nič več. Poplemenitenie Teharča-nov ni točno, Ljutomer pa je »eine uralte Stadt«(0. Pohorje se na zahodu začenja na koroški meji, njegova zahodna meja pa je pravilno navedena z Mislinjo. Geološko prikazuje vodnik Pohorje kot »ko-lossaler Granitstock«! Pri razgledih s planinskih koč dvomim, če 'e podana točno slika razgleda; nerazumljivo, je, zakaj. ni kot pohorska postojanka omenjen Hlebov dom na Smolniku. Črna leži pod Pohorjem! Navajati Mar.-^berg kot izhodišče za Sv. Primož pod Lipo in Sv. Jernej je nerodno, ker je pravo izhodišče za obe točki Vuzenica, oziroma Muta. Po novem vodniku pa je Vuzenica zate izhodišče za »Košutnjak 1522 m«, ki leži na Pohorju, kljub temu, da je pozneje pravilno naveden Dravograd kot izhodišče za Košenjak. Na Stroino najugodnejša pot vodi iz Guštanja, naš vodnik pa pelje tujca.samo iz Prevalj. Pravtako kot bo turist zastonj iskal iz Vuzenice poti na pohorski Košutnjak, bo tudi na Peci zastonj iskal rešitve uganki, .-uka priti od Uletove koče na Kordeževo glavo, preko Riške gore! Proti takim navedbam stopajo v ozadje orijentacijske pogreške, kakor: da leži Mislinje na južnem pobočju Pohorja, Mežica na železnici Maribor-Dra-vograd-Celje, ali pa Selnica pri Fali. S t i r i a c u s. Katastrofa na sauskem železniškem nasipu 5 mrtvih, 15 težko ranjenih. Na predvečer zaključka, evharističnega kongresa v Zagrebu, ki je končal v nedeljo z veličastno procesijo, katere se je udeležilo nad sto tisoč vernikov iz vseh pokrajin naše države, se je pripetila na železniškem mostu na Tratinski cesti katastrofalna ne sreča, ki je zahtevala 5 smrtnih žrtev, dočim je 15 oseb težko, več pa lahko ranjenih. Na igrišču »Concordijc« se je vršil v soboto zvečer veličasten ognjemet. Na desettisoče ljudi ga je opazovalo, glavne množice pa so zasedle 6—8 m visoki železniški nasip ob progi. deloma tudi most sam. Nihče ni pomislil, da je ravno ta del železniške proge zelo živahen in da zelo pogosto vozijo vlaki. Mnogi so bili celo prepričani, da je radi ognjemeta ustavljen železniški promet in so bili zato brez skrbi. Tem vestem so verjeli zlasti okoliški seljaki in seljakinjc. Kmalu po 9. uri je zažvižgala lokomotiva. prihajajoča od savskega mostu, Bil je to tovorni vlak št. 90. ki je prihajal z’veliko garnituro iz Siska v smeri Zagreba. Strojevodja je stalno dajal znamenja in zmanjšal tudi brzi, jio, a bilo je že prepozno. Množice na nasipu in mostu se je polastila silna pa nika. V trenutku je bilo na dnu nasipa na stotine ljudi, ki so ležali drug na drugem. Toda ti so bili še srečni. Pretrpeli so samo strah, sicer pa so ostali živi. Vse strašnejši na je bil položaj na mostu samem. Tamkaj so ljudje obuono klicali na pomoč. Prepozno, lokomotiva je že zavozila med nje. Krik in stokanje .ranjencev Je med de- tonacijami raket pretresalo ozračje. Lokomotiva je potiskala ljudi pred se boj in si čistila pot. Posledice so bile strašne. Na tračnicah je obležalo vse polno moških in žensk v mlakah krvi, ki so bile zadnje priče velike katastrofe: 5 mrtvih in 15 težko ranjenih. Med slednjimi je več takih, o katerih zdrav niki nimajo nobenega upanja, da jim rešijo življenje. Preiskava, ki jo je takoj uvedla železniška direkcija, je dognala, da vla kovnega osobja na nesreči ne zadene nobena krivda. Na mostu je bila namreč prevelika gneča, da bi se mogli ljudje pravočasno umakniti, čeprav je vlak vozil z močno zmanjšano -brzino, pravočasno ustaviti pa ga ni bilo, več mogoče. Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru za šol. leto 1930-31 se začne v sredo, dne 20. avgusta in traja do nedelje, dne 14. septembra. Vrši se v mestni posvetovalnici na mestnem načelstvu vsak delavnik od 10.—12. ure in vsako nedeljo, oz. praznik od 9,—11. ure. Vodstvo naproša delodajalce in delodajalke, da v tem roku gotovo pošljejo svoje vajence in vajenke k vpisovanju. Po 14. septembru se vpisovanja ne bodo več vršila, zamudnike bo moralo vodstvo šole prijaviti obrtni oblasti. Vajenci in vajenke morajo predložiti zadnje šolsko izpričevalo, oz. ■izkaz obrtne nadaljevalne šole ter plačati običajno šolnino. Kovinarski vajenci in Šiviljske vajenke, ki so dovršili II. letnik obrtne nadaljevalne, šole, se morajo priglasiti za sprejem v III. letnik, če bo mogoče otvoriti tudi za druge obrti III. letnik, se bo naknadno naznanilo. Ali sf že član ~~ ••Vodnikove družbe!" Mariborski in dnevni drobii Kaj je s sprejemom okoliških učencev v deško meščansko šolo? Bliža se pričetek šolskega leta. Znano je, da je mestni šolski odbor sklenil, da se vsem nemestnim učencem sprejem odkloni, ker niso okoliške občine še storile sklepa, da bi prispevale primeren odstotek k gradnji nove deške meščanske šole na desnem bregu Drave. Zato se obračajo starši iz bližnje in daljne okolice na merodajne faktorje ter jih prosijo pojasnila: 1. Ali mestni šolski odbor še vedno vztraja pri svojem odklonilnem stališču glede sprejema okoliških učencev? 2. Kaj so s'orile okoliške občine glede obveznosti prispevkov k gradnji nove deške meščanske šole? 3. Kaj je ukrenila šolska oblast, da bi se preprečila preteča nevarnost v razvoju našega šolstva? . 351etnica mature. y soboto so slavili 35Ietnico mature na moškem učiteljišču v Mariboru sledeči gospodje: Mirko Zinauer, upokojeni učitelj, sedaj ravnatelj Ljudske samopomoči, Čuik Leopold, šol. upravitelj v Ce-zanjevejh, Ivan Žolnir, upravitelj okoliške šole v Ptuju, Kožuh Mirko, mestni šolski, nadzornik? v Mariboru, Drago Kveder, ravnatelj mešč. šole v Ptuju, Valentin Kajnih, učitelj v Ptuju in Rado Prajndl, šol. upravitelj pri Veliki Nedelji. Odsoten je bil šol. upravitelj v Rogaški Slatini, Ivan Glinšek in še štirje tovariši, bivajoči v Avstriji, ki se povabilu radi raznih zaprek niso mogli odzvati. Med povabljenci sta bila prof. Josip Fistravec in ravnatelj Drago Humek. Vsi so se v veselem razpoloženju spominjali svojih dijaških let in obujali, stare spomine. Ostalo jih je le malo, zato pa so vsi želeli, da se čez 5 let zopet snidejo pri Balonu ne glede na to, da jih je bilo pri mizi ravno 13 — nesrečna številka. Vendar pa to ni motilo veselega razpoloženja, ker so omizje izpopolnili za eno osebo, namreč s — »Štefanom«. Glavni plinski vod na dravskem mostu bo jutri, v torek, od 4 30 do 5.30 zjutraj. radi nujnih popravil prekinjen. Konsumenti na desnem dravskem bregu se zato opozarjajo, naj v navedenem času ne uporabljajo plina. Razpisane službe v moški kaznilnici. Pri moški kaznilnici v Mariboru se oddata 2 mesti paznikov zvaničnikov odnosno služiteljev. V poštev prihajajo samo popolnoma zdravi prosilci, ki so velike in krepke postave. Lastnoročno spisane, pravilno: kolkovane in opremljene prošnje je vložiti najpozneje do 25. avgusta pri ravnateljstvu kr. moške kaznilnice v Mariboru. — Tragične smrti preminulega monterja, Viljema Rebernaka, je spremilo v soboto številno občinstvo k zadnjemu počitku. Pred mrtvašnico in ob odprtem grobu so se odigravali srce pre-tresujoči prizori in je ostalo le malokate-ro oko suho. 12 vencev je krasilo zadnji tesni dom pokojnika, krsto pa so ponesli h grobu pokojnikovi stanovski tovariši. Ob turobnih zvokih žalostink »Drave« je zagrnila zemlja zemske ostanke skrbnega, mladega očeta, ki je postal žrtev vestnega izpolnjevanja svojih dolžnosti. Druga motorna brizgalna studenških gasilcev. V Studencih sp včeraj ob roba gozda blagoslovili že drugo motorno brizgalno tamošnjega agilnega gasilskega društva. Slavnosti so prisostvovali razen gasilskih društev iz okolice tudi gasilci iz Maribora in ste bili obe kumici gospe Štehar-jeva in Glasova deležni prisrčnih ovacij. Po blagoslovitvi se je razvila na robu studenškega gozda zelo animirana gozdna veselica. Neregulirana Pesnica prestopila — bregove! Iz Pesniške doline nam poročajo, da je deregulirana Pesnica zadnje dni zopet prestopila bregove. V okolišu Sv. Marjete so vsi travniki pod vodo. Otava je uničena in okolica je podobna pravemu jezeru. Tudi na njivah je mnogo škode. Prizadeti prosijo merodajne činitelje, da bi 10-letna obljuba rcgulacije te muhaste reke. ki leto za letom po v zreča posestnikom vzdoiž njenih bregov občutno Ikv+i - kouftitc« "iiiziraia- — - Delo dobi: 30 viničarjev, majarjev, 6 pastirjev, lu hlapcev, 2 kovača, 2 mizarja, 2 sodarja. 10 kamnosekov, 4 slikarji, pleskarji, j mesar, 1 slaščičar, 1 šofer, 1 fotograf, 1 krojač, več vajencev (sodarske, čevljar' ske, krojaške, mizarske, pekovske, kolar* ske, slikarske obrti ter trgovske stroke). 10 kuharic, 28 služkinj, 4 sobarice, I va* ruška, 3 postrežnice, 1 kuharica k oroz* nikom, 1 kuharica v dijaško kuhinjo, J kuharica za uradniško menzo, 1 bolniška strežnica, 1 dobra gospodinja, 1 perica, 1 plačilna natakarica, 1 podnatakarica, 1 servirka, 10 šivilj za perilo, 4 mlade delavke za oblikovanje ovratnikov. 1 štO' parica gornjih delov Čevljev, 3 šiviljske vajenke in 2 vzgojiteljici. Interesenti n31 se obrnejo na Borzo dela v Mariboru- " Skupni izlet Sokola in Narodne Odbrane' V nedeljo 24. avgusta popoldne se bj> vršil izlet obeh navedenih domovinski« organizacij v Jarenino. Prijaznost lepega pohoda od Pesnice v Jarenino bo dviga'3 z vedrimi zvoki društvena godba. Jare* nina je žarni cvet v mičnem šopku idil1' čno ljubkega podolja Slovenskih goric W že izletnikom dobro priljubljen kraj. '0-Pesnice do Jarenine te boža ob polurni hoji k svitu gibajoč dih v čar odete Prl‘ rode, da se ti duša in srce napije jasnin občutkov blaženstva. Vlak vozi na P®s' nico popoldne po 2., zvečer pa nazaj n®' kaj po 8. uri. Prilika izjemno ugodna, da stopimo za kratko iz mraka vsakdanji11 skrbi v sveži podvig bratske družbe. zamudite vedrih uric, pridružite se v ne' deljo! 18.792 Din je izgubil v soboto uradnik drž. železnice Vesely, nameščen na državnem ko'0' dvoru, v mestnem avtobusu št. 4. Defl2 je imel v aktovki in je bil namenjen izplačilo delavcev v območju tezenske?" kolodvora. V aktovki je imel. razen narja tudi plačilni seznam- Vsota je stojala iz 4 bankovcev po 1000 Din, ^ ’ stodinarskih ter 136 dvodinarskih S®?* cev. Oškodovanec je zadevo takoj Pf^* vil policiji. Kakor se nam ob zaklju^ lista poroča, je bila izgubljena vsota * najdena. Vesely je namreč pozabil al!' tovko z denarjem v hotelu Halbwidl.11 pa v avtobusu ter mu je bila izgublieI1 stvar že vrnjena. Krvav pokoli na Murskem polju« Iz Križevcev pri Ljutomeru nam P0^] čajo: Včeraj smo pokopali Frančeka "' rebiča in Petra Fiirsta, oba posestni*" sina iz Vučje vesi. Postala sta žrtev Pr® cate bitke med 14 vinjenimi fanti sosed' nih vasi. V Vučji vesi so se srečali W * začeli izzivalno zbadati. Končno so ' kvirirali« kolesarske sesalke, kar je P° ‘ zročilo pretep, kateremu sta Poc^e? Franjo Jerebič in Peter Furst, ker stad ' bila smrtnonosne poškodbe. Vsaka zdf8 niška pomoč je ostaja brez uspeha. \v med napadalcev so orožniki od Sy« ^ ža aretirali tri razborite Muropoljce ‘ jih izročili v zapore sodišča. Preiskava^ razprava bo podala pravo sliko usodep nega pretepa. — Glavni krivec opis3 sramotne prazniške tragedije pa j® srečni alkohol. — Tatvina denarja v vojašnici i. Redovu Bojanu Tošiču v geo2r g skem oddelku podoficirske šole J® - Tombolo priredi v nedeljo dne • ^ tembra ob pol 3. popoldne na »r* bode Udruženje jugoslov. narod . j,| le/ničnricv, podružnica Maribor. ^ bilo s!.'l o vreme, bo tombola ne septembra. Glavni dobitki b°“° $0$ 14 dni pred vršltvljo tombole . tvrdke V/eslak n* Aleksandro* c V M a r i o o r u, dne 18. Vili. 1930. %i » <” f r» w i u l.iirSj bUMH S. Spomini laponskega krvnika KITAGORA, KI JE PRED NEKAJ TEDNI UMRL V STAROSTI 85 LET. Pred tedni je umrl v Jokohami mož, znan po vsem Japonskem. Bil je to Hi-tuapy Kitagora, svoječasni krvnik japonskega cesarstva. Kitagora je bil neverjetno močne postave in ni oslabel niti v svojih starejših letih. Zapustil je ta svet v starosti 85 let. Več kot 60 na smrt obsojenih je obglavil Kitagora lastnoročno. V svojih spominih navaja krvnik med drugim: »Bil sem služabnik pravice ne toliko iz takšne nagnjenosti do tega posla, kakor ?ato, ker sem bil k temu prisiljen.« To i® treba razumeti tako, da je imel pred 25. leti še vsak japonski fevdalni gospod Pravico do svojega krvnika. Običajno so si gospodarji izbrali za la poklic moža iz vrst svojih služabnikov. In čim je bil ta aH. oni določen za to opravilo, si ni več uPal protiviti se krvoločnim roveljetn svojega gospodarja, če ni hotel priti ob svoj kruh. Obglavljenje se je izvrševalo takrat še drugače, nego danes v nekaterih nemških državah in v Franciji. Obsojenec je stdel s prekrižanimi nogami na zemlji 'n z dvignjeno glavo čakal na smrtni udarec krvnika. Edine priprave sta bili slamnjača in meter globoka jama, poleg katere je sedel revež poslednje trenutke svojega življenja. Čim se je posrečilo krvniku spraviti svojega bližnjega ob živ-l:ene, ga je sunil v jamo in so ga na licu mesta zakopali. »Odvratna je služba krvnika,« piše Kitagora, »toda mnogo bolj odvraten je sodnik, ki je obsodi! napačno in se pri tem ne zaveda svojih človeških slabosti. Spominjam se primera, ki je vzbudil po vsem Japonskem velikansko pozornost. V smrt je bil obsojen neki mož, ki je bil obtožen umora svoje soproge, čeprav je do poslednjega trenutka zanikal krivdo. Z lepo izbranimi besedami je obsojenec nagovoril sodnike: Gospodje, obtožba, ki je naperjena proti meni, pomeni za mene smrt pod mečem. Zal vas ne morem prepričati o svoji nedolžnosti, ker sem se res mudil v trenutku umora v sobi svoje žene. Kljub temu pa stojim pred vami čist in nedolžen, ker nisem izvršil zločina jaz. Medtem ko sem spal, je moral vdreti v stanovanje neki neznanec, ki je zabodel mojo ženo v srce. Ko sem se zjutraj prebudil, sem našel ženo mrtvo. — Sodišče ni verjelo temu zagovoru. Tri dni po tem zagovoru so peljali obsojenca po takratnem običaju na neosed-lanem konju na morišče. Položili so na tla slamnjačo, na katero je sedel obsojenec brez besede. Pretočil ni niti ene solze. Samo težak vzdih se mu je izvil iz prs, ko so mu zavezali oči in se mu je stemnilo... Baš ko sem zamahnil s smrtnim udarcem in poslal svojega bližnjega na drugi svet, je planil pred mene neznan mladenič z bodalom v roki. Pred-no se je kdo izmed nas zavedel, se je mladenič zabodel in na mestu izdihnil. Bilo je to tisto bodalo, ki je usmrtilo tudi ženo moža, ki sem mu ravnokar odsekal glavo. Na ročaju noža smo našli ta le napis: Nositelj tega orožja je morilec žene obglavljenega. Ona je morala umreti, ker mi je obljubila zakon, pa je poročila drugega.« O samih rekordih l^io ameriška poročila dan za dnem. i še kar smo napisali, da sta v *‘a Hunter s svojim 554 urnim , Jn°stnlm poletom potolkla rekord Jacksona in 0’Briena iz St. Loui-• ki sta vztrajala v zrakn le 420 ur. Ta ru\Zt n* ^ ^ac^sonu tn O’ Brienu mi* Dni as*°P^a sta 21. julija vztrajnostni t ‘*t nad St. Louisom, da prekosita bra-a Hunterja. Preteklo sredo opolnoči sta st ?Ze. Ur nePretrgoma v zraku in a »e isti dan pobila rekord bratov Hun-iim k°r pa javljajo iz Newyorka, se /™a še nič ne mudi na zemljo in mislita Do i ti v zraku skupno vsaj tisoč ur.. », *lej delujejo motorji letala brezhibno. ohi \-Ve'ika ameriška rafinerija olja je lan * Pogumnima letalcema sto do- _za vsako uro, ki jo prebijeta v J™ nad Hunterjevim rekordom. Upaj-°» da se vrneta športnika cela in zdra-a 12 nebeških višav. Grkinja — uniuerzitetni profesor nn?rva.žena, ki je bila imenovana za si. ®rzitetnega profesarja v nizozem-niad? n,les^u Leydcn> ie bila Sofija Anto-. u A , je obenem prva Grkinja, ki jo na i« ta visoka čast, poleg tega še ca iloz.emskem vseučilišču. Kot nasledni-Prn£ - ria Heselinga bo predavala simn S4°r'ca nov°8rški jezik. Z največjimi DrP? Janii so sprejeli njeno nastopno Sv *vanie, ki se je vršilo pred nabito Ujs ano. dvorano univerze. Predavanju ■ 8orj. Prisostvovali le študenti in profe-*o a lz, ,ne^akšne solidarnosti, temveč gjj. .°y‘skaIHudi člani senata, dalje gr-I. numster v Haagu in profesor Pernot, deln iim ga- Antoniadis delj časa so-davat v- na par^ki Sorbonni. Ker pre-Ivoie Se ne zna nizozemski, je na m nastopnem predavanju govorila kompozicije. Skupina glasbenikov se namerava po tem delu posvetiti podobnim nalogam, tako na primer o rdeči armadi, o žetvi in drugih važnih sredstvih novega ruskega družabnega življenja. Razuoj automobilizma u ?5R Tekom zadnjih 10 let je razvoj avtomobilizma. zlasti pa v zadnjih 3 letih, tudi v ČSR naravnost ogromen, in je n. pr. v Pragi narasla posest avtomobilov za 100%. Dočmi je pred 5 leti prišel v Pragi en avto na 200 prebivalcev, pride danes eden na -:0 prebivalcev. Rjzultati zadnjega štetja še niso podrobno Mani verjetno pa js. df se je to razmer!e Se znižalo. e. irn ouanje Stalinouih gouorou . ^rvafn”-* m°skovskega državnega kon-* zve?n')a Si se da bodo skupno stavili pJ°'®tarskih komponistov se-*v°ii srp^* ■ ^no de'°’ ^ bo imelo v ^oskovsfc govor Stalina s poslednjega UsPehih strankinega kongresa o Oživljaj! načrta. Govor bodo ^chechtenwt Davidenkovega zbora, Političnih pesmi in druge Katera ]e boljša? Lipče in Jakec se hočeta vleči, pa pravi Lipče: »Pri nas živi neka žena, ki je tako velika, da ji pride šele opoldne jed v želodec, če je jedla zjutraj.« Jakec: »To ni nič! Poznam tako velikega smreki podobriega človeka, da lahko hodi meseca januarja bos po snegu, pa bo pričel kihati'šele julija...« Zelo po domače. — Halo. gospod jedilni, v juhi sem našla muho?! — Nič posebnega, milostiva; kadar najdete močerada, mi povejte, ker imam doma prav čeden akvarij Bodi štedljlv! — Atek, daj mi dinar, da si grem ogledat ono veliko kačjo! — Kaj še! Navadi- se štediti! Vzemi povečevalno steklo in si ž njim oglej onega-le črva... Ljubitelj glasbe. — Vi ste gotovo velik ljubitelj lepe glasbe, pripomni gospa svojemu gostu, ki mora potrpežljivo poslušati brenkanje hčerkice. — Kakopak! Toda zaradi mene lahko mirno dovolite hčerki Še naprej igrati. f ' 4 ♦ ■* • • Redka opravičba. — Je-li sedaj osem ura?, se jezi šef nad zakasnelim uradnikom, ki je zamudil deset minut. — Oprostite, prosim, malo pred osmo uro sem imel strašno smolo ter sem padel v kana!. — Pa ste kljub temu že zopet suhi tukaj? — Vsekakor! Vse skupaj je bilo namreč v sanjah... Šport Ilirija :fDaribor 2:0 (1:0) Tekma za pokal JNS je za nami. Športno občinstvo našega mesta je z največjim zanimanjem pričakovalo včerajšnji rezultat. Upalo je, da bo mogel ISSK Maribor na lastnem igrišču in pred lastno publiko doseči tak rezultat, da bo moral naprej tekmovati. Toda Ilirjani so jim temeljito prekrižali račune. Poset je bil prvovrsten, navzočih je bilo do 800 gledalcev, ki pa niso mogli priti na svoj račun. Nikakor ta očitek ne gre samo na račun ISSK Maribora, temveč tudi na račun gostov, ki nam niso pokazali nogometa, ki bi osvajal. Igra gostov je bila vsekakor efektnejša in daleko koristnejša, vendar je ostala v mejah običajne tekme za točke. Maribor je s to tekmo zaigral nadalnjo udeležbo v tekmah za pokal JNS. , Točno ob 17. sta nastopili moštvi v naslednjih postavah: Ilirija: Malič, Krašovec, Berglez, Volkar, Varšek, Popač-nik, Rihar, Oman. Kneževič, Košak, Do-berlet. — Maribor: Koren I, Koren II, Jež, Konič, Kirbiš, Domicelj, Starc, Bertoncelj, Priveršek, Najžer, Vodeb. Ilirija, ki je nastopila v spremenjeni postavi, ni predvajala one lepe fair igre, ki smo jo od nje navajeni. Start posameznih igralcev je bil vsekakor preoster. Najboljši del je ožja obramba z vratarjem Maličem na čelu. Maribor je imel črn dan. Moštvo je od raznih tekem padlo v formi za razred in je podalo takšno igro, ki je v letošnji sezoni še nismo videli. Čim je bil izključen Koren I., je bilo jasno, da delo ne bo šlo od rok; napadalna vrsta se ni mogla uveljaviti. — Bertoncelj je bil takoj v začetku igre blesiran in je samo statiral. V drugi polovici je vsled blesure izstopil še Najžer, — in tako je bila usoda zapečatena. V krilski vrsti je zadovoljil edini Konič, dočim je Kirbiš pošiljal skoro nerabne žoge napadu. Tudi njegova igra je bila preostra. V obrambi je zadovoljil edino vratar Koren II, ki je včeraj zopet dokazal svoje odlično znanje. Včerajšnja tekma bodi domačinom ponoven memen-to, da nogomet ni samo igra i žogo, temveč tudi preskušnja živcev. Teh pa mariborska enajstorica ni imela, ker bi se bila sicer lahko obvarovala poraza. Igra je bila v ostalem odprta. Poglavje zase je tvoril sodnik g. Ochs .iz Celja. Ni bil dorastel igri in je s svojimi odložitvami oškodoval oba nasprotnika. Tudi njegovo uradovanje v nemščini je neugodno vplivalo na občinstvo, in je skrb sodniške sekcije ZNS, da stavi sodnika na razpolago, ki zna službeni jezik. '6: pr Sc 6: Nacionalno teniško pruenstuo Drauske banouine 1930 Jug. tenis-savez je tudi letos poveril ISSK Mariboru prireditev teniškega turnirja za prvenstvo Dravske banovine. Tekmovanja sama in zanimanje za nje so ustvarili prvovrstni družabni in športni dogodek. Praznični dnevi besega športa Slovenije so potekli z revijo naših najboljših predstavnikov te športne panoge. Številčno je letošnja prireditev tako s strani konkurentov iz cele banovin;, kakor tudi s strani občinstva izpadla rekordno in gotovo ostane vsem v prijetnem spominu. Ugodno so nas presenetile predvsem Ljubljančanke (gdč. Ravnihar) ter mlada Celjanka — juniorka gdč. Ser-nec. Kvalitativno se je v splošnem opazoval lep napredek in je želeti, da se pred vsem s čestimi medsebojnimi srečanji izpopolnjuje turnirska rutina naših igralcev. Posebno mariborska konkurenca je v tem prednjačila številnim gostom. V konkurenci gospodov posamezno si je priboril prvenstvo g. H i t z 1, ki je premagal g. Leyrerja 2:6, 7:5, 7:5 \v. o. Tretje mesto si delita g. dr. Blanke (premagal g. Berganta 6:8, 6:1, 6:1) in g. Hol-zinger (premagal g. Gašperina 6:3, 1:6, 6:1). V konkurenci dam posamezno je z zmago nad gdč. Ravnihar (Atena, Ljubljana 6:1, 4:6, 6:0) prvakinja gdč. H i t z 1. Na tretjem mestu sta se plasirali ga. Schweickhardt in ga. dr. Krausova. Prva je premagala gdč. Sapljo (Ilirija) 6:1, 6:2, druga gdč. Gregorec 6:4, 6:2. Juniorsko prvenstvo si je priboril g. Drago Zajc (Ilirija) z zmago nad 2. Kardošem (Mura) 2, 6:2. Tretje mesto g. Pušenjak, ki Je premagan od g. Kardoša 7:5, 8:6 in gosp. Sernec (Celje), premagan od g. Zajca z 1, 6=3. Tudi prvenstvo mešanih parov sta si zasigurala gdč. in g. H i t z I z zmago 6:1, 6:0 nad parom ga. Schweickhardt-Gašpe rin. Tretje mesto si delita para ga. dr. Ravnikova-g. dr. Blanke in ga. dr.Krauso va z g. Leyrerjem. Edino konkurenca go. spodov v dvoje še ne izkazuje prvakov. SK Ilirija : SK Železničar 3:2 (3:0). V predtekmi so nastopili juniorji Ilirije in Železničarja, ki so odigrali tekmo za mladinski pokal SK Ilirije. Juniorji Ilirije so bili pred odmorom močnejši in so tudi zasluženo vodili. Po odmoru si je Železničar opomogel ter vzdržal enakovredno igro do konca. Goli so padli v prvem polčasu v 14’, 23’ in 34’ po levi zvezi Ilirije, v drugem polčasu po desni zvezi Železničarjev v 4’ in 9’. Sodil je g. Vesnaver. ISSK Maribor mlad.:SK Rapid mlad. 2:1 (1:0). Prijateljska tekma je končala z zasluženo zmago belo-črnih. Sodil je g. Fišer. SK Železničar res.:ISSK Maribor res. 8:1 2:0). Sigurna zmaga boljšega nasprotnika. — Sodnik g. Nemec. SK Rapid:SK Celje 6:1. Rapid je včeraj gostoval v Celju ter zasluženo zmagal proti SK Celju v razmerju 6:1. Sodil je g. Wagner. Ostale nogometne tekme. Zagreb: Gradjanski:Wacker (Monako-vo) 4:1 (4:0). Beograd: Vienna (Dunaj): Jugoslavija 4:3 (2:0). Split: WAC (Dunaj) :Hajduk 2:1 (1:1). Osijek: Kispest (Budimpešta): Slavija 4:1 (0:1). Subotica: Sand:Obilič (Beograd) 2:1 (1:1). Tekma za pokal JNS. Gradec: GAK-FAC (Dunaj) 6:2 (3:1). Dunaj: Wacker:Simmering 6:0 (3:0); Sportklub: Slovan 1:1 (0:1); Nicholson: Hertha 3:1 (1:1). Berlin: Hertha :FC Nurnberg 5:4 (1:1). Državno plavalno prvenstvo. V Dubrovniku je bilo včeraj zaključeno državno prvenstvo v seniorskem plavanju in waterpolu- Pot očkah so dosegli: Jadran (Split) 273.5, Jug (Dubrovnik) 142, Viktorija (Sušak) 55, Beograd 32, Ilirija (Ljubljana) 23.5 in Concordia (Zagreb) 13 točk. Kolesarska »zvezdna dirka« v Celju. Včeraj se je vršila s ciljem v Celju tra-dicijonalna velika kolesarska »zvezdna dirka«. Z dirko je bila združena tudi svečana proslava 301etnice obstoja kluba slovenskih kolesarjecv v Celju. Zjutraj med 8. in 9. so prihajali v ostrem tekmovanju dirkači, udelženci zvezdne dirke. Za dirkače iz Maribora je bil cilj pri Gamsu v. Gaberju. Proga je bila 64 km dolga in jt prispel kot prvi Lah Ivan v času 2:04 na cilj; drugi Struclin Stanko 2:04:01; tretji Nikolič Milorad 2:04:02. Vsi trije so članf kol. kluba »Perun« ▼ Mariboru. Izven konkurence je vozil St. Rozman (Perun, Maribor) na progi Celje - Grobelno - Celje (32 km) in je prispel kot prvi na cilj v lepem času 56:06. SK Železničar. Športni klubi Maribor, Rapid in Svobo. da se opozarjajo, da prijavni rok pokalna tekmovanja za moštva po 7 igra! cev poteče z jutršnjim dnem. ,>-.v i,^in Kaj use je nemoralno Tujsko prometno ic olepševalno dro-štvo v Holzgau na Tirolskem je vložilo na tirolsko deželno vlado pritožbo proti odredbi tamošnjega občinskega oblastva, ki je prepovedalo skupno rodbinsko kopanje in obrazložilo svojo odločbo v tem smislu, da je tako kopanje nemoralno in da se s tem pohujšuje okolica. Pritožba navaja, da je ta odredba škodljiva za razširjanje tujskega prometa. Tirolska deželna vlada je kot druga instanca pritožbo odbila z utemeljitvijo, cia sme o dopustnosti skupnega kopanja na svojem teritoriju odločati s polno pravico občinsko oblastvo. Sfran X "matttm® VFCPENTK .Tinrh K> M. Capek • Chodt J in dri Roman. — h češčine prevet dr. Fran Bradač. 40 Nekoč je torej začul Jindra pri študiju dva ženska glasova, ki jima je odgovarjal očetov glas. Odzvala sta se s hodnika... Eden je imel premnogo besedi; Jindra bi ne bil postal pozoren, čeprav niso bili damski obiski pri očetu preveč pogostni, ko bi se mu ne bil ta glas vsilil. Ta hrapavi, skoro moški register ženskega grla je že poprej nekoč, več kot nkrat, gotovo slišal, a ni se vprašal, kje. Šele, ko se je odzval drugi, bolj ženski, dekličji, lagodno kakor Eolova harfa, so se mu pretrgale vrstice pred očmi, in Jindra je takoj vedel, kje ga je prvič slišal... Glasovi so se izgubili v očetovi študijski sobi in Jindra se je domislil, da je prišla gospodična Jifina Menotova s svojo materinsko prijateljico k prvi lekciji staroindijske poezije. Zasmejal se je s svojim goltnim smehom in začel odstavek znova, in glej — moral ga je načeti po tretje... kar se mu ni prej nikoli zgodilo. Zakaj mu je neki prišla Eolova harfa (imeli so jo pri stricu zunaj v perilnici na vrtu; kolikokrat jo je v počitnicah toliko let zaporedoma poslušat!) šele danes na misel, in ne takoj prvič? Toda ko je načel svoj odstavek v četrtič, je bil zopet z glavo pod gladino svojega studenca. Toda ni se mu vselej, posebno od te dobe nikoli več posrečila ta. zopetna poglobitev, * Kadar je začul ženske glasove na hodniku — gospa Pufova je goVb-" rila sploh, koderkoli je hodila. V drugič^e je zamislil, celo mintfto, v tretjič dve, v četrtič je vstal i« se zagledal skozi okno ven, v petič je prehodil še ne-kolikokrat sobo, in enkrat je skoro prijel za kljuko svojega posebnega vhoda — da bi odprl vrata in kakor nehote pogledal, kdo ga tu moti. Seveda nečesa takega ni bil niti zmožen že kot korekten mladenič ne, ki vendar ne bo spravljal očeta v zadrego pred tujimi očmi. Za nič na svetu bi ne hotel, da bi si oče morda mislil, da se Jindra s to afero sploh še bavi, čeprav je bilo tudi tako jasno, da mora oče vendar za to vedeti, da ne ostajajo ti obiski njegovemu sostanovalcu nikakor tajni. Mili Jindra je sicer potlačil to razburjenje, a vendar ga je pošteno pogrelo! Kako? , * To le naj bo njegova popolna zbranost duha, njegovo strastno veselje do študija, njegov stolp nikakor ne iz slonokosti, ampak iz jeklene litine (kakor se je sam sebi dobrikal!), ki ga lahko strese — Eolova harfa — prav za prav žvrgolenje takega z bucikami spetega dekleta? Pobral je svoj foliant pod pazduho, poveznil klobuk na glavo in čez pol ure je hodil po najzgornejšl stezici na Nebozizku tesno ob okopnem zidu in tu si je zopet in čisto lahko osvojil samega sebe. Študiral je zopet s tisto lahkoto izvoljenih, ki čitajo priročno znanstveno knjigo kakor drugi zaljubljeno beletrijo, h kateri se zopet in zopet vračajo, čeprav jo narobe in nalice že desetkratno poznajo. Seveda MUC. Pav£k ni čital le priročnih knjig, njegova knjižnica je bila strokovno preskrbljena z vsem —saj je imel oče sredstey za to— tako da bi bila v čast vsakemu profesorju, in zlasti v svoji specialiteti, okulistiki, pokaže — hm — dvornemu svetniku ... Take misli so se mu pridružile k vedi'le na določenem mestu njegove petrinske peripatetike, na onem, kjer se mu je med gostim grmičjem pokazal odsek Prage, na katero je pripekalo težko poletno solnce, tako da je trepetala s svojimi obrisi v njegovem žaru. »Na mali sveder? Na svederček?« je vprašal in* dolog strašno zmeden, toda takoj se mu je posvetilo. »Aha! Na Nebozizek!« in zdaj je pobledel čisto -Ufi* utajljivo. »Yes!« je pritrdil Jindra mlajši neizprosno angleško. »Kakor je videti, je tudi v angleščini mogoče ne-sporazumljenje!« A Jindra starejši se je takoj zavedel in rekel: »Mokri boste, danes pride čisto gotovo še dopol’ dne nevihta!« je rekel prav tako v angleščini. Dotaknil se je krajnika svojega klobuka: »Goa bye!« in oba gentlemana sta se razšla, ne da bi si PO' dala, stisnila in potresla rok. In še več! Oče se je spustil doli k Pragi, čeprav sta imela. Ce mu je prišlo pri tem na misel, da je sem gori vsaj do tramvajske postaje,precej skupne poti, in sinje zbežal pred žensko ali prav za prav le pred njenim korakal štirideset korakov za njim. Zakrivil je menda glasom, se je zavrtel na peti in izginil v zeleni gošči to*sam, ker ni odšel obenem z očetom. Toda kako je in v svoji vedi, odkoder ni dvignil oči, če je srečal vo- mogel kljub očetovemu: »God bye!« jaka in zlasti vojaka, ki ga je vojna že otopila. Pogledal je v skrbeh na nebesni oblok, ki se je Njegov trdni skif p, da mora biti zadnji rigoroz začfnil v soparni noči, v kateri so se ljudje pri odprtih prijeten odpočitek v pekoči vojni bedi, je pospeševala oknih na svojih ležiščih cvrli in potili, in priznal je, i* veda kot zanesljiv arcanum, toda ni bila panarcanum proti vsem motečim dojmom, kljub temu da niso bili niti bolestni... K smehu! Nič boljšega ni mogel storiti, nego da se je preselil na. Petfin. Res, da je bil stik z Jindro starejšim s tem tako-rekoč prekinjen. Drugekrati, če je prišlo med njima do spora, ni nikoli trajal ta spor dalj nego oseminštirideset ur, in vselej je bil oče tisti, ki je navezava!, niti enkrat ni začel sin. Čudno, da je bilo to pot prvikrat bo imel oče, kakor le redkokdaj prav; nevihta pride! Neskončno večje skrbi kot pričakovano neurje pa mu je delal njegov dragi — no — ljubljeni oče, gotovo večje, nego mu jih je delal on sam kot deček s svojim1 nostalgičnimi povratki na František. Zakaj ni opustil svoje v intimni psihologiji medsebojnega razmerja obeh Jinder tako rezke šale z Nebo* zizkom — SvederČkom?! Ko bi bil odgovoril na očetovo češčino takoj češki, bi bilo dobro in šla bi skupaj. Gledal je — skesan — za očetom, ki je ravno razpel dežnik nad svojim poletnim cilindrom. Ta komaa druga^ln da se oče ni čutilin.kazaK^ve^ntako očetove garderobe je bil tudi nekaka demonstracija f J« X, ^lenju 'JJder pngod.lo nekaj neslanega, ti sinu< Jjnd . . { .. omari za ob]eko tlid dasta hodila, druge\rati takorekoS prislov.čno neraz- _gk klobuk ,oda imel ga je nd glavi enkrat> ustrezajo deljiva, sedaj #rak -svojo ,pot* - •*$, K r- ... **-Makrat še navdušeno — očetovi strasti za obleke. ^ Sicer se je Jindra starejši vselej zaranaNustavil v sobi Jindre mlajšega, da je vprašal: »Kam tako zgodaj?« Tudi drugekratl, kadar sta si bila za malo časa odtujena, ni ogovarjal Jindra starejši mlajšega druga so bile obema na las enake, narejene v Londonu- Toda običajni skupni izprehod onega dne, od Prašne brane do Narodnega divadla, je vzbudil senzacijo in v i>iu' nem predmestju je spremljalo oba Jindri prav do doma skupina ečkov, ki bi jo skoro lahko imenovali gnečo. y * vi v , « j j i _ i oivuyiu■ Juristi pozori Izila sta Zbirka zakonov snopič 40 in 41: Konkurzni zakon . . . Zakon o ustroja vojske . Din 36*—, vezan v platno . Din 50*—, vezan v platno . Din 48 • Din 62---------- Naročite jih takoj pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova 13- Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelj* In urednik: PRAN BROZOVIČ * Mariboru Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DEff^