use
cdini slovenski dnevnik % « Zedinjenih državah. s«
Velja za vse Mo.. • $3.00 Ima 10.000 »Aročnikov:-

list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian d—, in the United Sta?** %
Issued every day except jjj Sundays and Holidays
&
TELEFON PLBAJtNE: 4687 C0RTLANDT.	Entered a« Second-Claw Matter, September SI, 1903, at the Fort Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 1, 1879.	TELEFON PISARNE:	4687 CORTLAND^
NO. 206. — ŠTEV. 206.	NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 1, 1915. — SREDA, 1. SEPTEMBRA, 1915.	VOLUME xxin. h-	LETNIK XXm
RUSI ZAPUŠČAJO GRODNO IN VILNO.
NEMCI BI RADI RAZŠIRILI FRONTO.
ZADNJA POROČILA PRAVIJO, DA SO ZAČELI RUSI ODHAJATI IZ VILNE IN GRODNA. — VSAK DAN DOSPE V PETRO-GRAD NA TISOČE BEGUNCEV. — ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN SE JE POJAVIL PRED CARIGRADOM. — MOST, KI VODI IZ CARIGRADA V GALATO JE RAZRUŠEN. — NEMCI BODO SKUŠALI PRODRETI DO ODESE. — RUSI NOČEJO PRIPO-ZNATI SVOJIH PORAZOV. — SITUACIJA V KAVKAZU.
N
Dunajsko poročilo, unaj, Avstrija, 31. avgusta. — trijsko vojno ministrstvo je lo Uanrs sledečo izjavo: •verovzhoduo od Luzka se je ■1 sovražnik na celi črti umika-Yi tej |iriliki smo vjeli 12 čast-»\ in ver kot 1~>0<) mož. — Pri j»i se hoji še vedno liadalju-. Zadnje <lni so se posebno odvali ogrski ]>olki. ki so šli sil-icvstrašeno v borbo in se ved-smagonosno vrnili. I) Dnjestru se ui ničesar nove-
6300 Rusov vjetih. Berlin, Nemčija, 31. avgusta. — uski mesti (jrodno in Vilna l»o-a knialo v rokah Nemcev. Zelest-iško progo, k ive/e obe mesti, o-ro/.a armada nemškega generala ii-liborna. .Južno od železniške pro so izgubili Rusi 2600 mož, vhodno od Brest Litovska jili je it vjela Maekensenova armada »daljnih 3700. I'rad no poročilo se glasi: •lu/.uo o<l Njeinna prodiramo roti železniški progi, ki veže Vil-> z (irodnoin. V tej okolici smo
h J<;<M) ruskih vojakov. Jugovzhod 11 od ti rod na so «lo-►eii' naše čete do Novega Dvora, »vra/.uik nam je prepustil več * I o važnih postojank in se umak-il dalje proti vzhodu.
Rusi zapuščajo Vilno. Berlin, Nemeija, 31. avgusta. — ki kodanjski časopis je priobčil tojavko, ki jo je dobil iz Berli-. da sc> začeli Rusi zapuščati me-Vilno. \ >ak dan pride v Petro-id več tisoč beguncev. Begunci ipovedujejo, da s<> jim požgali move ruski vojaki, ko so se u-ikni!i. Ruska armada je baje do-a povelje, da mora požgati za >oj vse vasi in vsa mesta, če bo trebno, da se bo umaknila. Rusi hočejo najbrže posluževati one etike. kot so se je posluževali •'•Hsa Napoleona. To jim ne bo >t'bno uspelo. Nemci grade za >oj železnice, imajo na razpola-več tisoč tovornih avtomobilov so / vsem potrebnim izborno oskrbljeni. V enem dnevu in pol >pe ekspresni vlak od najskraj-.!še točke na zapadiicm bojišču Varšavo.
se zelo boje, da bi Nemci zeli Rige. To mesto bi bilo eelo važno opiral išče, če bi prodirati proti glavnemu Rusije.
Km za
Z Galipolisa.
Berlin, Nemčija, 31. avgusta. — Angleška armada ima na polotoku <»alipoli silne izgube.
"Frankufurter Zeitung" je dobila i/, zanesljivega vira brzojavko. da so izgubili zavezniki dose-daj na (Jalipolisu ni>"- manj kakor 100,000 mož. V noči od 28. 11 29. avgust so pobili Turki neko angleško kavaierijsko divizijo. Med mr-tvimi je bilo več kakor 60 častnikov.
Vngleži, katere so vjeli, niso vedeli ni.'esar o padcu Varšave in tudi tega ne. tla se Rusi umikajo.
Anaforta. Amsterdam, Nizozemsko, 31. avgusta. — Iz Carigrada poročajo, da so turške baterije razdejale pri Ana Torti neko važno zavezniško postojanko. V okolici Anaforte je položaj neizpremenjon. — Pri Avi Burnu se ni ničesar posebnega pripetilo. Pri Sed-il-Bahru se vrše zelo vroči artielrijski spopadi.
Angleški torpednl čoln pred Carigradom.
London, Anglija, 31. avgusta. — Neka tukajšnja brzojavna agentu-
ra je dobila iz Aten brzojavko, da se je pojavil pred glavnim mestom Turčije neki angleški podmorski čoln in razdejal most, ki vodi iz Carigrada v predmestje Galata. — Poročilo ni potrjeno in je le malo vrjetno, ker je Marmarsko morje vse prenapolnjeno z minami. Celo turške bojne ladije, katerih kapitani imajo natančne načrte o prostorih. kjer so položene mine, plujejo po Marmarskem morju z največjo opreznostjo.
Begunci.
Pariz, Francija. 31. avgusta. — Havas-agenturi so sporočili iz A-ten, da je prepeljala ameriška pa-trolna ladija "Chester" na Kreto 470 beguncev. Patrolna ladija se bo v najkrajšem času vrnila v Beirut in vkrcala še nekaj beguncev.
Proti Alexandreti v Mali Aziji je odplula neka druga ameriška bojna ladija.
D' Annunzio.
Benetke, Italija, 31. avgusta. — Gabricle d'Annunzio, italijanski pesnik in glavni hujskač za vojno, se je vzdignil z nekim zrakoplov-eeiu v zrak in poletel nad Trst. — Podrobnosti o tem dogodku še niso znane.
_ Petrograjsko poročilo.
Petrograd, Rusija, 31. avgusta. Ruski generalni štab poroča: — Na Rusko-Poljskein se ni ničesar posebnega pripetilo. Mi smo se pomaknili nekoliko proti vzhodu, toda to se je zgodilo zgolj iz stratc-gičnih ozirov.
Poročilo, da so Nemci na dveh mestih prodrli našo bojno črto ni resnično. V tem slučaju je šlo za nekaj manjših oddelkov, ki pa niso imeli skoraj nikakega stika z glavno armado.
Preti pristaniščem mesta Rige se je zopet pojavilo nekaj nemških bojnih ladij, katere smo pa kmalo prepodili.
Položaj v Kavkazu.
London, Anglija. 31. avgusta. — Turki so včeraj z vso silo navalili 11a naše postojanke pri Olti. Po vroči bitki se nam je posrečilo pognati sovražnika s težkimi izgubami v beg. Pri tej priliki smo zaplenili veliko vojnega materijala 111 vjeli par sto turških vojakov.
V splošnem je situacija neizpre-inenjena.
Proti Odesi.
London, Anglija. 31. avgusta. — Iz poročil, ki prihajajo z vzhodnega bojišča, je razvidno, da se Rusi na celi črti umikajo. Avstrijci in Nemci so sklenili prepoditi sedaj Ruse še iz zadnjega kota Galicije in zasesti vso Besarabijo. Ta vest je povzročila precejšnje razburjenje. Ruska črta ob gorenjem teku reke Bug je p rod rta. prod rte so pa tudi ruske bojne linije pri Zloti Lipi. Rusi bodo morali začeti s čisto novo taktiko, če se bodo hoteli ubraniti temu mnogobrojnemu in nevarnemu sovražniku. Vseeno je čudno, da se Rusi še toliko časa ustavljajo. Že tedaj, ko je padel Brest Litovsk. je vse mislilo, da bo Rusija hotela skleniti mir, kar se pa ni zgodilo. Nemci in Avstrijci nameravajo prodirati iz Besarabi-je proti Odesi. Ce se jim bo ta namera posrečila, in če bodo res prodrli do tega mesta, bo segala njihova fronta od Črnega morja do Rige.
Zavzetje Lipska.
Berlin, Nemčija, 31. avgusta. — Vrhovno armadno vodstvo naznanja, da so Nemci zavzeli mesto Lipsk, ki leži 20 milj zapadno od G rodna. Armada generala Hinden-
burga se približuje z veliko naglico Grodnu in ga bo najbrže v najkrajšem času zavzela.
Rusom preti velika nevarnost.
Berlin, Nemčija, 31. avgusta. — 300.000 Rusom preti resna nevarnost. da bodo odrezani od glavne armade. Desno krilo ogrožajo močne kavalerijske kolone, levo pa general Mackensen s svojo armado.
Na sledu.
Baltimore, M d.. 31. avgusta. — Kapitan danskega parnika 'Olaf', ki je danes dospel v tukajšnje pristanišče, je rekel, da je natančno videl, kako je neki nemški podmorski čoln zasledoval neko angleško transportno ladijo. Kapitan pravi, da jo je podmorski čoln najbrže potopil, toda tega ne more zagotovo trditi, ker ni videl na lastne oči.
Zavezniški zrakoplovci.
Amsterdam, Nizozemsko. 31. avgusta. — Sem je dospelo iz zanesljivega vira poročilo, da se je pojavilo nad nemškimi pozicijami pri Ghentu nekaj angleških in francoskih zrakoplovcev, ki so metali bombe na nemške utrdbe. Neko veliko poslopje, v katerem so Nemci ponavadi spravljali svoje zrakoplove, je razdejano.
Kanadske čete.
Ottawa, Ont.. 31. avgusta. — Vojaški department je sklenil nabrati v najkrajšem času še f>0,000 vojakov, katere bo poslal v Evropo. Sedaj je pripravljenih 1130,000 mož, in ko se bo še te zbralo, bo znašalo skupno število potemtakem 200.000. Kanada je poslala do-sedaj v Evropo SO,000 vojakov. — Kdaj jih bo odšlo še naslednjih 200.000 ni znano.
Potop "Arabics."
Napetost med Združenimi državami in Nemčijo je nekoliko pojenjala. — Državni tajnik.
Z zapadne fronte.
Francija se pripravlja na zimsko kampanjo. "Ničesar posebnega." Aviatik Pegoud se je ubil.
Washington, D. C., 31. avgusta. Uradniki državnega departmenta so prepričani, da se bo spor, ki je nastal med obema državama zaradi parnika "Arabic" mirnim potom poravnalo. Pravzaprav se pa niti še sedaj ne ve. kaj je povzročilo katastrofo parnika "Arabic". Angleži pravijo, da ga je torpe-diral neki podmorski čoln, dočim so drugi mnenja, da je naletel na podmorsko mino. Neki državni u-radnik je rekel, da bi bila cela zadeva že veliko prej končana, če bi se natančno vedelo, kaj je pravzaprav povzročilo katastrofo.
Državni tajnik Lansing še ni izjavil. kedaj bodo poslale Združene države noto Angliji.
Državni department je dobil danes iz Adena. Arabija, brzojavko, v kateri 11111 naznaja mehiški konzul. da delajo Angleži zelo velike neprilike ameriškim trgovcem, ki eksportirajo blago. Ker nimajo svojih parnikov na razpolago, se morajo posluževati angleških. Angleške prevozne družbe so zelo zvišale pristojbino za prevažanje blaga. Prevoz kož je za dvesto odstotkov dražji, prevoz kave pa za 170 odstotkov.
Parnika v nevarnosti.
Belfast, Irska, 31. avgusta. — Norveški parnik "Corona", ki je bil namenjen v Baltimore, Md., je priplul v tukajšnje pristanišče, ker se mu je medpotoma pokvaril stroj.
Havre, Francija. 31. avgusta.— Sem je dospel iz New Yorka norveški parnik "Alfred Nobel". Kapitan je izpovedal, da je nastal malo pred Havrom na parniku požar, katerega je pa moštvo pogasilo. Zgorela so tri skladišča.
Stanje škofa Heffrona.
Winona, Minn., 31. avgusta. — Zdravniki so izjavili, na škof P. Heffron, na katerega je streljal v petek duhovnik Lesches, ne bode podlegel rani. Prva krogla je zadela škofa v stegno, druga pa v prsi.
Sprva so vsi mislili, da škof ne bo več okrev&L
Pariz, Francija. 31. avgusta. — Danes popoldne je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno: Naša artilerija je včeraj obstreljevala sovražniške strelne jarke in povzročila precejšnjo škodo. Obstre-ljevaaije je bilo tako silno, da se je sovražnik 11a več mestih umaknil.
Pariz, Francija, 31. avgusta. — Francija se je že začela pripravljati na zimsko kampanjo. Francoski vojni minister Alexander Millerand se je podal na fronto in se posvetoval z generali, kaj bi bilo ukreniti, da bi bila prihodnja zimska kampanja boljša od prejšnje. Ko so generali izrekli svoje mnenje, se je vrnil v Pariz.
Berlin, Nemčija. 31. avgusta.— Vrhovno armadno vodstvo naznanja :
Na zapadnem bojišču se ni ničesar posebnega pripetilo. Pri Het Sas v Belgiji se je vršilo nekaj artilerijskih spopadov, ki pa niso imeli nikakega vpliva na splošni položaj. Naša artilerija obstreljuje sovražniške postojanke v okraju Woe vre.
Pariz, Francija. 31. avgusta. — Danes ponoči je došlo v mesto la-konično poročilo, da se je ubil svetovnoznani aviatik Alphonse Pegoud.
Pegoud je že leta 1912 obrnil nase splošno pozornost, ko je delal v zraku silno vratolomne vaje in s tem dokazal, da ima letalo, če ga zna letalec prav voditi, veliko stabilnost. Takoj, ko je izbruhnila vojna, je vstopil v zra-koplovni oddelek francoske armade. pokojnik je bil star komaj sedemindvajset let.
Vse napeto pričakuje nadaljnih poročil.
(Aviatik Pegoud se je pred tremi leti produciral tudi v Trstu in Gorici. Op. ured.)
Balkanske države. Stališče Bolgarske.
Dosedaj se še ne ve, komu se bo pridružila. — Novi dogodki na Balkanu. — Italijani upajo.
RAZNA POROČILA.
Zavezniki so glede Bolgarske v velikih skrbeh. — Venizelos še ni podal nobene definitivne izjave.
Parnik se je potopil.
Seattle, Wash., 31. avgusta. Danes se je potopil v tukajšnji bližini tovorni parnik "Edith", ki je bil last Alaskan Steamship Co. Moštvo se je še pravočasno rešilo. Na sebi je imel za $250,000 prtljage.
Najbolj mrzel dan.
Washington, D. C.. 31. avgusta. Severne države so imele včeraj naj bolj mrzel dan v tem poletju. Zelo mrzlo je bilo tudi v Texas in Missouri. V Cincinnati je znašala temperatura 46 s*"pinj, v Clifton, Ohio, celo 43.
77 ladij se je potopilo.
London, Anglija. 31. avgusta. — Iz Llovdovega četrtletnega poročila je razvidno, da se je potopilo v zadnjih treh mesecih 68 angleških parnikov in devet jadrnic. Vse ladije so imele 180.713 ton de-placementa.
Kolera v Avstro-Ogrski.
Curih, Švica. 31. avgusta. — Z Dunaja poročajo, da je bilo zadnji teden v celi Avstro-Ogrski monarhiji le 929 slučajev kolere. Iz tega je razvidno, da je začela ta strašna bolezen pojenjavati. 19. avg. je bilo v Avstriji 1566 slučajev kolere.
Oproščen šofer.
Policijsko sodišče v Brooklvnu je oprostilo včeraj šoferja Jamesa Blanchfielda, ki je bil obdolžen, da je povzročil smrt sedemletne Rose Miller. Očividci so izpovedali, da se je otrok zaletel v drveči avtomobil ter da se je tako hitro izvršilo, da šofer ni mogel avtomobila ustaviti.
Končana stavka.
London, Anglija. 31. avgusta. — Stavka premogarjev v Južnem "Walesu je bila danes končana s popolno zmago delavcev. Po dvodnevni konferenci je vlada izjavila, da naj se ugodi vsem zahtevam štrajkarjev. Jutri zjutraj se bodo vrnili vsi štrajkarji na dela
Berlin, Nemčija, 31. avgusta. — Tukajšnje časopisje se veliko ba-vi z balkanskim vprašanjem, vendar se sedaj niti ugibati ne da, kako se bodo balkanske države odločile. Največ skrbi povzroča zaveznikom Bolgarska. — Nekateri pravijo, da sta Bolgarska in Turčija že pred 14 dnevi podpisali pogodijo, iz drugih virov se je pa zopet doznalo, da bi se Bolgarska takoj pridružila zaveznikom, ka-korhitro bi ji dala Srbija zahtevani del Maeedonije.
Nemčija, Avstrija in Turčija ne zahtevajo <1 Bolgarske ničesar drugega, kakor da ostane nevtralna. V zameno bo dobila koncesije in najbrže tudi oni del Maeedonije, katerega si je osvojila Srbija po zadnji balkanski vojni. Kakorhi-tro bi bila Bolgarska s tem zadovoljna, bo poslala Avstrija in Nemčija v Srbijo par stotisoč vo-jakvo. Armada bi imela nalogo zdrobiti srbski odpor iu si priboriti prosto pot do Carigrada. Bol garska bi seveda morala dovoliti, da bi se nemške in avstrijske čete prosto gibale po njenem ozemlju. Na rumunski meji je že sedaj koncentriranih več tisoč avstrijskih in nemških vojakov.
London, Anglija, 31. avgusta. — Ker ni poslala srbska vlada dosedaj še nobene izjave glede Maeedonije, so se zavezniki začeli resno bati, da bi se Bolgarska ne pridružila Turčiji.
Sofijski poročevalec nekega tukajšnjega lista je sporočil včeraj, da je Turčija obljubila pomagati Bolgarski, če bi jo napadle Srbija, Rumunska in Grška.
Rim, Italija, 31. avgusta. — S situacijo, ki je sedaj zaladala na Balkanu, so zavezniki lahko zadovoljni. Molk grškega ministrsKega predsednika Venizelosa je zelo dobro znamenje. O11 je mož, ki ne izgublja po nepotrebnem besed, ampak vsako stvar desetkrat premisli, predno se je loti.
London, Anglija. 31. avgusta. — Iz Bukarešta poročajo, da bosta Nemčija in Avstrija v teku par dni napovedali Rumunski vojno, ker je prepovedala prevažati v Turčijo vojni materijah
Situacija v Mehiki, General Orozco padel.
Pokojnik je bil eden najbolj zmožnih mehiških generalov. — Is Amerike je pobegnil. Huertov pristaš.
: 2 italijanske fronte,
Avstrijske čete so odbile dva so-jVražna napada na Bovec in Tolmin. Obstreljevanje Tržiča.
NJEGOVO ŽIVLJENJE.
Ko so Huerti povedali o njegovi smrti ,se je zjokal. — Proti Mehikancem. — Ojačenje straže.
El Paso, Tex.. 31. avgusta. — Iz Vanhorna. Tex., poročajo, da so ameriški šerifi ustrelili najbolj zmožen ga genrala, kar jih je imel general Huerta, Paseuala Orozca. Njegova smrt je bila bolj podobna smrti bandita, kakor pa generala.
Pred par dnevi je namreč vdrlo preko mehiške meje nekaj bandi-tov, ki so oplenili neko ameriško farmo pri Sieri Blanei. Bližnji* farmarji so poklicali šerife na pomoč, ki so bili banditom takoj na sledu. Pri neki vasi so jih obkolili in od-!Danes J? bil izdan tukaj sledeči
Dunaj, Avstrija, 31. avgusta.— Vrhovno vodstvo avstrijske armade je izdalo danes sledeče poročilo o položaju na italijanskem bojišču:
Na jugozapadni fronti se je vršilo včeraj več bojev, ki so se pa vsi končali z zmago naš?ga orožja. Pri Sv. Mihaelu smo odbili vse sovražniške napade ter pognali nazaj nekaj sovražniških kolon, ki so začele prodirati proti Tolminu in Bovcu.
Berlin, Nemčija, 31. avgusta.— Iz Tuomosta poročajo, da so je vnela pri Stilffser prelazu vroča bitka. Italijani so nekaj časa še precej napredovali, slednjič so se pa morali umakniti pred avstrijsko premočjo.
Rim. Italija. 31. avgusta. —
dali na nje par strelov. Trije ban-diti so padli na tla. ostali so pa pobegnili. Ko so prenesli šerifi v mesto trupla, se je dognalo, da je med padlimi tudi general Pascual Orozco. Orozco je bil s Iluertom vred aretiran na ameriških tleh, toda njega niso zaprli, ampak so ga postavili pod varščino $7000. Komaj je položil varščino, je pobegnil preko meje. Ko so Huerti sporočili, da je umrl njegov najboljši prijatelj, si je pokril z rokami glavo in zajokal.
Orozco je bil v svoji mladosti čisto navaden pastir. Pozneje je kupil dve muli in prenašal ž njima rudo iz rudnikov na postajo.. Leta 1910 se je pridružil ustašem. nakar ga je kmalo zatem imenoval Madero za generala. Pozneje je bil vojaški governer v Chihua-hui. To službo je izvrševal le nekaj tednov. Potem je izginil s površja in se je šele tedaj pojavil, ko je bil Huerta predsednik. Dolgo časa je se je z uspehom boril proti Villi. Od svojih tovarišev se je razlikoval v tem. da da je bil nenavadno mirnega značaja.
San Antonio, Tex., 31. avgusta. Tukajšnje policijsko sodišče je obsodilo na 200-dnevno ječo dva Mehikanca, ki sta na nekem javnem shodu pozivala Mehikance, da naj gredo v Mehiko in naj se pridružijo tej ali oni stranki.
Galveston, Tex.. 31. avgusta. — Generalni major Bell je odredil, da se bo poslalo 11a mehiško mejo 4. infanterijski in 6^ kavalerijski polk. Vojaki se morajo podati takoj na pot.
Detektiv ustrelil svojo ženo.
Pred par dnevi so našli v New Yorku Saro Leitner. ženo privatnega detektiva Leitnera ustreljeno. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, toda morilcu niso mogle priti na sled. Včeraj je pa prišel k coronerju Feinburgu sam Leitner in izjavil, da jo je on ustrelil.
Coroner mu sprva niti vrjeti ni hotel, ko je pa ustrajal pri svoji trditvi, ga je pridržal, ne da bi 11111 pustil položiti varščino. Leitner je rekel, da se je s Saro poročil pred 11 leti. Nekaj časa sta srečno in zadovoljno živela, toda žena se je začela kmalo ozirati po drugih možkih. Sosedje so mu povedali. da sprejema njegova žena. ko njega ni doma. obiske raznih gospodov. Gospodje se ponavadi šele naslednje jutro vračajo od nje.
Te dni je prišla k njemu v pisarno in mu zagrozila, da ga bo ustrelila. Ko jo je hotel spoditi skozi vrata, je prijela njegov revolver, toda 011 ga ji je iztrgal še prej, predno je zamogla sprožiti. Ker le ni hotela mirovati, je pomeril v njo in jo ustrelil. Vsi, kateri so Leitnerjevo poznali, so izjavili, da ni bila veliko vredna.
Razstrelba.
San Francisco, Cal., 31. avgusta. — Pri Pinole. Cal., je skočil s tira neki vlak. ki je vozil seboj 7000 funtov smodnika. Nastala je strašna eksplozija. Vagoni so bili popolnoma razdejani. Pri tej priliki je bilo mrtvih sedem oseb. *
buletin:
Na višini severozapadno od Ar-siera smo navalili na sovražnika in mu odvzeli več važnih postojank. V bojih je igrala odločilno nlogo naša artilerija. Pri Plavi, ob srednjem teku Soče. je položaj neizpremenjen. Ali smo so zakopali na enem bregu reke. sovražnik pa na drugem. 1'pamo, da so nam bo kmalo nudila ugodna prilika za napad. Avstrijci so koncentrirali pri Gorici veliko množino svojega vojaštva. Zadnji čas so že baje začele prihajati čete s severnega bojišča.
Na Krasu se ni ničesar posebnega pripetilo. V splošnem sa skoraj vse vojaške operacije za nas -celo ugodno razvijajo.
Nad Tržičem se je pojavilo nekaj avstrijskih zrakoplovcev. ki so metali bombe nad hiše. Zrakoplovci so se umaknili, še predno smo jih začeli obstreljevati.
Izjava bivšega japonskega ministra.
Tokio, -Japonsko. 31. avgusta. Bivši japonski minister, baron Ka-to, je rekel:
Popolnoma izključeno je. da bi Nemčija zmagala v sedanji vojni. Ce potrebujejo zavezniki naše pomoči, smo jim vedno na razpolago. Kakorhitro se bodo Nemci pre-drznili pogledati v Vzhodno Azijo, jih bomo pozdravili s svojimi topovi.
Nesrečna ljubezen.
18-letna stenografinja Sadie Ilorin, stanujoča v Broolynu. je izpila precejšnjo množino karbol-ue kisline. Nesrečnico so prepeljali nezavestno v bolnišnico. — V pismu, ki ga je pustila na mizi. pravi, da ne more več živeti, ker jo je zapustil fant.
Zdravniki upajo, da bo ozdravela, in da ne bo nikdar več pila kar-bolne kisline.
Julius Payer umrl.
Dunaj, Avstrija. 31. avgusta. — Danes je umrl tukaj Julius Paver, znani slikar in raziskovalec severnega tečaja. Rojen je bil leta 1842 v Sclioenau pri Teplizu. Leta 1859 se je udeležil kot poročnik bitke pri Kustoci. pozneje se je pa začel pečati 7. znanstvom. posebno z zemljepisjem in zgodovino. Proti severnem tečaju je napravil več ekspedicij in izdal o svojem raziskovanju veliko knjig.
Bivši predsednik Florcs umrl.
Ženeva, Švica. 31. avgusta. —-Tukaj je umrl Antonio Flores. bivši predsednik republike Ecuador.
Za predsednika j>* bil izvoljen leta 1888 in je bil štiri leta na tem mestu.
Pokojnik je že dolgo časa bolehal.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošli j at ve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni s Italijo, pošta gro nemotljeno pra~ ko HOLANDIJE in S KAN DIN A* VIJE.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge r_otra-nje kraje pa posluje posta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj 88 vojakom na mor« denarja pošiljati, ker jih veinc prestavljajo, lahko pa se pošij« sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo ea njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in o&4 ozets, kateri k« ima izplačati.
6 e a e •
K	$	K	f
C....	.80 I	120..••	19.21
10____	i.fio 1		20 «0
15____	2.-10	HO....	2'2.4Q
20...,	3.20		24. OC
2-S____	4.00	160....	?5.60
30....	4;80	170...,	27.2 >
35____	5&0	180....	'2*. f>0
40....	S". 40	190____	40
45....	7.20	200____	32.00
50....	8.00		40.00
56...„	8.80	n «....	48.00
BO....	9.60	nr/-	66.60
65....	10.40		64.00
70____	11.2*>		72.00
75 ...	12.00		F0.C0
80 ...	12.80	600 ..	rr.,03
85 ...	13.60	700*.*..	112.no
yo____	14.40	800....	12S.00
	16.00		144.1>0
110....	17.60	1000____	160.00
Ker	se cene	sedaj j ako sprem!«	
njajo, naj rojaki vedno gledajo rut			
naš oglas.
TVRDKA FRANK SAKSER, S3 Cortlandt St„ V§w & &
'"UŠ NARODA"
unvtstjk Dail>.)
*ad published by ''iti
^ovi^ic Publishing Co.
(« cor|>oratioc. i
^AKSER. Previden*. v I GUIS BENEDIK, Tre&aurer. a, * ot Busineea of the corporation and jev za kos. Pozneje se teh strojev
ogromno množino "starega železa" kot je še ni videl svet...
Vse tvornice, v katerih, se sedaj izdeluje bombe in granate, so si morale nabaviti zelo dragocene stroje, ki bodo pozneje popolnoma neporabni. Le stroji za izdelovanje časovnih unemalcev pri tirapnelili veljajo 400,000 dolar-
Pisma z bojišča.
addresses of above officers
0	' rrtlar.dt Street, Borough of Man-
it Htvan, New York City, N. Y._
1» ceio leto ?e!ja list za Ameriko in
Canado .. .....................$3.00
' * pol leta.....................1.50
*	k sto za meato New York........ 4.00
1	: go. leta ara mesto New York ... 2.00 " \ vropo ta vse leto -..........4.50
*	" 'pel lets............. 2.55
v	" V trt leta............ 1.70
ne bo moglo uporabiti za nič drugega. Postali bodo "staro železo".
Buržuazijsko časopisje slika vedno krasne čase, ki bodo napočili, ko bo končana ta svetovna vojna. Takrat bo celi svet prisiljen naročiti tukaj uničene vred-
_____ nosti. Kaj pa potem, če bo "staro
Kii-'vc- NARODA" izhaja vsak dan j železo" tako nadvladalo. da se
S«vzeitiši nedelj in praznikov.
'GLAS NARODA"
i "Voice of Uae People")
JUy »xc^pt Sundave and Holidays. £ob«cnpuon yearly $3.03,
i ot. tgreement
podoiea in osobnosti ee re biuj ejo.	—
i^w*. «<■ blagovoli pošiljali j*© — Order.
f'rf »rf»!ij«(t 'i kraj* naročnikov proximo, da se nana tudi prejšnje. •4*-afiiče naznani, da hitrega najdemo naslovnika.
I ne bo moglo izvesti naročil, če ne bo žlice, dočim bo deževala kaša? Kaj bo s stotisoči delavcev, katere se bo po sklepu miru nenadoma vrglo na cesto?
Vse to pa kapitaliste prav nič ne briga. Oni imajo svoj kupček na varnem in staro železo v njih rokah bo stokrat plačano. Delavci pa bodo lahko stradali, dokler si industrija ne nabavi novih strojev ter zgradi poslopja za koristno industrijo.
t Jopisom in poiiljatvam naredite ta C «0 lov: *OU4S NARODA'
St Cortland t 8t_a New York City
Telefon 48*7 Cor'.i an d t.

Staro železo.
Dopisi,
Na
'•ila zaveznikov, se vsakovrstnega vojnega mate-rijala, zavzemajo vedno večji obseg. V ta namen se gradi neprestano velike, nove tvornice in veliko starih tovaren se je že preuredilo v delavnice za morilno o-
Oborožujejo pa ne le vojskujo-
*	so države, temveč tudi nevtral-
*	ti r so pri tem navezane na Ze-mj<-ne države kot edini vir. Ta-> je sklenila Kitajska, zelo miro-ubna dežela, v zadnjem času po->dbo za nabavo podmorskih čol-'V, ki bodo stali malenkost 75 iliji>hov dolarjev. Celi svet je "evz. !a blaznost oboroževanja, i s > v«-! i k i časi za kapitaliste in lam-nike, ki dobivajo nezasliša-) velike dobičke.
Kavno sedaj gre po časopisju •st, da išr-e mogočna Remington <' >. v Kddvstone, Pa., na-ih 13,000 mož, da obvlada ta i naroČila. Pri tem imajo ka-
Elkins, Pa. — Pred kratkim je umrl v naši naselbini rojak ^Ii-ljan Mihelič, star šele 22 let, rojen v Podpreski pri Kočevju na Kranjskem. Pokojnik je bil zelo priljubljen pri vseh tukajšnjih rojakih in tudi dmgorodeih. V Združenih državah zapušča dva brata in tri sestre. Bodi mu lahka tuja žemljica! — Delavske raz-jinere so tukaj take kakor povsod.
... . ^ i Zaposleni smo v g-ozdu in zaslu-tikajoca'v.	&
ves Ar
ital
zopet enkrat priliko, da pokažejo vso svojo polnomoč ter dokažejo, da so oni gospodje. To svojo oblast pa izrabljajo na tako brezobziren način, da pri tem prekalijo srednjeveški sistem tlačan-Ktva. V sled velikega števila delavcev so v stanu naravnost izbirati med prosilci. Slednje se na-tančno premotri, ne le glede njih
avja, starosti in zmožnosti, iveč tudi glede njih življenji navad. Kdor pije pivo ali nje, kdor kadi, kdor je nava-živeti nekoliko boljše, ne sme ti nobenega upanja, da se ga sprejelo v svete dvorane tvor-morilnega orodja. > istinitosti navedb pričal pre-iva glede prejšnega življenja i/poved i prič, katere se mora « sti. Preiskava se pa razteza i na prepričanje. Strogo je p ivedano spadati h kaki de-->ii organizaciji in kdor ima prosto svetovno naziranje ter se ga pri tem ujame, zleti na prosto. Izkušeni delavski izvedenci go nastavljeni, ki preiščejo vsake ga do ob isti.
Vspričo vsega tega je razumljivo, da je rekrutiranje delavcev kaj počasno. Kljub temu, da se je že več mesecev sem priglašalo na tisoče izučenih in neizučenih delavcev, mehanikov, komijev in nekdanjih pisarjev, je preiskovalna komisija do konca preteklega tedna spoznala vrednim le 400 prosilcev.
Kot dela Remington tvornica, delajo tudi vse ostale, v katerih t-izdeluje orožje. Kdor še sedaj ne uvidi, da je Amerika najbolj prosta dežela na svetu, »temu ni pomagati.
To brezstidno počttje pa bo morda imelo usodcpolne posledice.
V nekem magazinu pravi neimenovan pisatelj glede bodočih nevarnosti za Združene države, da je predvsem gotova ena stvar. To pretvorjenje miroljubnih, pod-j>'iij v mamici j ske tovarne bo preplavilo deželo po vojni s tako
žimo toliko, da imamo za vsakdanje potrebe. Če se bodo delavske razmere kaj izboljšale, bom že sporočil. — Vsi tukajšnji Slovenci se zelo zanimajo za "Glas Naroda", ki je najboljši slovenski list v Združenih državah. Rojaki. prebirajte ga, iz njega se boste lahko veliko koristnega naučili. V nobeni slovenski hiši bi ga ne smelo manjkati. Pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam! — Josip Pantar.
Cassandra, Pa. — Iz tegi kraja' že dolgo ni bilo nobenega dopisa. Saj nazadnje to tudi ni nič čudno, ker je tukaj samo kakih šest Slovencev. Zaposleni smo v premogo kopih. Delamo vsak dan, zaslužek je pa slab, tako da se komaj pošteno preživimo. IMene je pred kratkim zadela velika nesreča. T mrl mi je edini sinček, star šele devet mesecev. Pogreba se je udeležilo veliko število oseb, katerim se prisrčno zahvaljujem. Lepa hvala deklicam za vence in družini F.-ank Baronis. — Frank Selan.
Struthers, Ohio. — Tudi jaz bi
želel, da bi priobčili ta moj dopis v vašem cenjenem listu. Delavske razmere so tukaj še dosti dobre, vendar ne svetujem nikomur sem hoditi, ker je že takoalitako vse prenapolnjeno. V tovarni se plača samo $1.95, delati se pa mora za dva. Razen pečlarskega kluba, ki bo pa na žitno rajbrže razpu-sčen, imamo tukaj še dvoje podpornih društev. Škoda, da se člani nič kaj dobro ne razumejo med seboj. ( htni prvega društva ruje-jo proti članom drugega, vsak jih želi spraviti kolikor mogoče na svojo stran. Rojaki, to nikakor ni pravilno. S tem se ne napravi ničesar dobrega, ampak samo prepir, kojega nam ni treh?. Rojaki, če vam je res kaj za napredek, pustite vse prepire in delajte v slogi, da boste kaj dosegli. Pozdrav! — Naročnik.
Granville, 111. — Delavske razmere so tukaj zelo slabe. Delamo pomalean, zaslužek je pa tako majhen, da se komaj preživimo. Dela ni mogoče dobiti. Vsi prostori so zelo prenapolnjeni. Tukajšnja okolica je jako lepa, vsa pokrita s krasnimi vrtovi. Slovencev ni dosti tukaj, toda oni, kar j ill je, se prav dobro razumemo med seboj. Če se bo kaj novega zgodilo, bom že sporočil. — Naročnik.
"Odpadniki in izdajalci".
"Avanti" govori o odhodu 5 italijanskih poslancev iz Tridenta na Dunaj. Šli so na Dunaj, ker so hoteli ostati zvesti podaniki habsburške hiše. Italijanski listi jih imenujejo "odpadnike in izdajalce '
"Avanti" pa pravi, da so si ti poslanci ostali zvesti sami sebi, da niso od nikogar odpadli in niso nikogar izdali, ker so bili vedno to, kar so danes, namreč udani služabniki avstrijskega cesarja.
Korporal Jakob Polanee, doma 'iz Dobenja, župnija Spodnja Sv. Kungota na Štajerskem, je bil ranjen že na srbskem in ruskem bojišču. Sedaj ko je okreval, so ga poslali še na italijansko bojišče, odkoder piše: Lansko leto na god sv. Jakoba sem še svoj itmendan j veselo obhajal med svojimi znanci in sorodniki. Kmalu nato pa so nas klicali na boj. Poslovil sem se od edinega brata Janeza, ki je že padel na bojišču, poslovil sem se zadnjikrat od ljubeče mamice, ki pa je med tem časom doma u mrla: nisem je mogel pokropiti, ker sem bil tisti čas na krvavem bojišču. Hude čase sem doživel na srbskem in ruskem bojišču, bil sem dvakrat liudo ranjen, a Bog | mi je dal zopet ljubega zdravja Sedaj se borim proti proti Itali janu, kateri je postavil pred naše postojanke silno močno, a malo korajžno armado. Mi se Italijana prav nič ne bojimo. Veliko zabave imamo, ko nam v begu kažejo krvave hrbte in pete. Italijani j imajo grozne izgube, a naše niso j tako velike. Mnogo pozdravov 'pošiljata zvesta tovariša Jakob Polanee in Filip Kline, doma od
Sv. Miklavža pri Ormožu. * * *
Alojzij Weiss, doma h Krče vine pri Mariboru, piše z italijanskega bojišča: Bilo je nekega dm že proti jutru, ko pridemo v strelske jarke, ki so prav ugodno narejeni in proti slabemu vremenu zavarovani. Naši fantje se prav dobro splazijo v nje. Kmalu pri-sije ljubo solnee in pozdravi nas lepi dan. "Danes bode vroče", si govorijo. Bilo je res tako. Proti i 7. uri zjutraj se začne divji ples. Prva granata pade na levo stran, druga na desno in tako nadalje, i Sovražnik je nas pozdravil z div-|jim ognjem. Srapnel za šrapne-1 lom. granata za granato nas pozdravlja. Pokalo je tako, da se je kar zemlja tresla. Ali samo pokanja se pa naši fantje ne ustrašijo, samo da sovražna krogla cilja ne zadene. Spredaj in zadaj za nami frči kamenje na .->io metrov visoko. Pogum in korajžo mora človek imeti v takih urah. Sovražna artilerija strelja veliko, a malo zadene. Vsak mož, ki ga tukaj zadene, velja Italijana najmanj deset tisoč kron; to se pa pravi: za 10.000 K streliva porabi, predne en naš mož pade. Nekega dne pridejo tu k nam trije Italijani Rdečega križa z nosilnicami in zastavo z rdečim križem v roki v znamenje, da hočejo svoje mrtve in ranjene proč spraviti, ker prejšni večer je bil hud boj. Ta zastava je pomenila, da se z naše strani ne sme streljati, kar tudi nismo. Ko se Italijani potem odpravijo, začne naenkrat pokati strojna puška. ki so jo skrivoma z nosilnicami prinesli pred naše jame. Sedaj ne pridejo več, ker so dobili svoje plačilo. Imel sem tudi priložnost govoriti z nekim ranjenim Italijanom. Na vprašanje, kje je bil ranjen, mi odgovori: "V nogo in roko. Dobili smo /povelje, naskočiti avstrijske strelske jarke. Ker pa nismo hoteli iti naprej, streljala je lastna artilerija od zadaj v nas." Vidi se. da italijanska infanterija .nima ko-rajže in da je sovražnik danes na istem mestu, kjer je bii od začetka vojne. Naši fantje so vsi pri najboljši volji. Mi si zapojemo tu-pata.ni kako -pesmico iz domačega kraja. Spravimo se v votlino, ki ni nič kaj posebnega, vendar prav ugodno narejena in proti šrapne-lom zavarovana. Tukaj napravimo včasih s kartami kako igro. Tako mine dan za dnevom. Pozdrav ! Alojzij Weiss iz Krčevine
in kmet Fran Ambrož iz Rošpaha. * *
*
Ferdinand Koren, rudar iz Idrije. piše iz K. na Primorskem: Nekega dne smo napravili imeniten »pas z Italijani. Na neko osamljeno pečino smo ponoči privezali ob koncu ročnega vozička prazen, neraben sod v obliki topa. Zraven smo pristavili za stražo slamnatega vojaka v stari avstrijski uniformi. Po vrvici pa smo "baterijo" zvezali z varnim zavetiščem, da smo lahko vso stvar nekoliko pregibali. Zjutraj so Italijani naš kanon kmalu opazili, dasi ga nismo izpostavili čisto na videk, ampak za kamenje, ki naj bi služilo za kritje. Takoj so jeli sprožiti topove na slamnato stražo, ki se je semintja majala. To je trajalo dober četrt ure. Ko so nazadnje izpodbili skalo in top, je
šlo vse v dolino.
^ * * *
M. V. iz Št. Lovrenca na Dravskem polju piše s severnega bojišča: Pišem iz Galicije. Kakor se
.sprevidi iz tukajšnjih ureditev, so ( Rusi že mislili za gotovo: Galici-' ja je naša. Polja revnih ljudi so vsa lepo obdelana in obsejana.! drugo je tudi že vse lepo v redu in snagi. Do judov in velikih ju-' dovskih podjetij Rusi pač niso| imeli usmiljenja.
Hohštaplerju R. Troštu v album.
VABILO.
S tem se prijazno naznanja slovenski greaternewyorski naselbini. da priredi slovensko podp. društvo sv. Petra št. 50 J. S. K. J.
prepričane, da je kmetijstvo prva le ter da ni pel oper ne v Ljub-|r°ja^nJe' kakor tudi cenj član-
v vojni, ljani, ne na Dunaju in ne drugod.Istvo slovenskih podpornih in dru-
xr i	,	DRUŽINSKO ZABAVO
Kdor hoče biti kohstapler in	s plesom
Judovske hiše poleg vsega tega še želi. da bi mu j TT o. . , . . , x .
in tovarne so porušene do tal. ta ne posebno imenitna služba kaj I scbctO dne 4. septembra t. 1. Čudno se mi je pa zdelo, ko sem nesla, mora biti zelo prebrisan in'v društvenih prostorih Hubertus zdaj po osmih mesecih prišel v zelo predrzen. Rudolf Trošt se je Jaeger Hali, 211 Montrose Ave., kraje, ki sem jih že lani obhodil izdajal za opernega pevca, doka- ^ro°klyn. Začetek ob 8. uri zve-ali pravzaprav preletel, da je še zalo se mu je pa, da ni nikdar in 5er;
tako urejeno. Zdaj so vse države nikjer študiral nobene operne So-1 Vljudno vabimo vse rojake in prepričane, da je kmetiji" * " " " podlaga države, posebno v vojni, ljani, ne na Dunaj .________o __
Kateri ljudje so tukaj? Večino- Na Dunaju je nekaj časa na tuje' društev, da bi nas ob tej prima kmečki in revni ljudje. Odkod stroške lenaril in se že tam veliko kolikor mogoče v večjem šte-so tisoči konj. odkod vsak dan na bavil s svojo holištaplersko kar-JVilu s sv°jo naklonjenostjo poča-tisoče klavne živine? Vse od kme- jero. Kamorkoli je on prišel, je	blagovolili,
ta! *Odkod vzamejo, da vozijo "pumpal", še eelo iz revnih'	bo imelo društvo sv. Jože-
vsak dan vlak za vlakom: žito, žensk je izvabljal denar. Največja	večer svojo redno mesečno
krompir, seno? Ali morebiti to ironija in tudi velika predrznost s<?j°- se obračamo s posebnim mesta pridelajo? Ne, tudi kmet! je pa, če nam slepar preti s tožbo, yljudnim priporočilom, da nas Prej je moral kmet s klobukom ko mu očitamo sleparstvo. Rudclf člani po seji počastijo s svojo pri-v roki hoditi po pisarnah, a zdaj Trošt naj se prej informira, če je sotnostjo. Priporočamo se tudi najdejo sami pot v tvojo žitnico izvabljanje denarja ped krivo na«emu sosednemu društvu Brat-in tvoj hlev. In prej se ni smel ni- pretvezo tudi v Ameriki kaznjivo. Zveza za njih prijateljski po-
set. Za dobro postrežbo in ugodno zabavo bode preskrbljeno, države. Bog nas varuj še ene tak- tožbo presneto opekel. j ^ odličnim spoštovanjem in šne zime učakati. ker letošnja zi- Sakserju so se pač tedaj zme-'-sh>veiiskini pozdravom beležimo ma v Karpatih je naredila več re- šali možgani, ko je navadnega po- Za društvo Pripravljalni odbor, veže v kakor pa krogle. Pa če se stopača podpiral z denarjem. Če l-x -5-8 & l-!>) ne misli celi svet uničiti, potem hoče Trošt še kaj več izvedeti.' ~ --------
kamor vmešavati. A zdaj spre vi- Svetujemo mu, da naj o tem na-dimo, da edinost je prvi steber tančno po iz ve, ker se bo sicer s
bomo vendar enkrat učakali mil * *
HARMONIKE
Dragotin Novak iz Stročj pri Ljutomeru piše 12. julija s st
smo mu vedno na razpolago. V teku nekaj ur lahko zberemo več
v.|Sj ljudi, ki bodo javno pričali, kako	bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem iu
jih je ociganil. Trošt in njegov	,toI>ruvljam P° najnižjih cenah, a de-
i . . , -	11-	i	1,0 tri»ežno In zanesljivo. V poprav?
vernega bojišča: Samo še nekaj blat- kl uadeUje naslov prve- zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že dni nas loči. ko bomo obhajali ob- p 111 največjega jugoslovanskega nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj letnico ločitve od dražili doma- žurnalista, sta celo rekla pri neki v svojem lastnem domu. v popravek čili. Bilo nas je lansko leto kot f)riliki: "Ako se od koga dobi de-1 J™"™'	lffkakwr ™
listja in trave, da vlak skoro ni »ar, ga ni treba vrniti. Pri takih Sr^o ^lo ^hTe" "re? nadaljn£
mogel sopsti z nami proti Spiel feldu. Vrnitev pa bo drugačna! Marsikatera družina bo zastonj pričakovala, zastonj plakala po očetu, žena po možu. katerega več
stvareh je častna beseda ničla, j vprašanj.
Troštu svetujemo, tla naj pride i	JOHN WEXZEL,
v New York s tožbo. Zna se mu'101' East 62l'd St.. Cleveland, Ohio, zgoditi nekaj, o čemur se mu niti ne sanja. Prepričani smo, da ga
DELO DOBI.
Išče se Slovenka za pomagati v kuhinji. Plača po dogovoru. Pisma pošljite na:
John Bartol, P. O. Box S3. Chatham, Mieh.
IŠČE SE PEVOVODJA
za pevsko društvo "Ljubljanski Vrh". V sled onemoglosti in bolezni sedanjega pevovodje se isc-e novega moža, ki bi prevzel vodstvo tega krepkega pevskega društva. Vsa vprašanja in ponudbe je poslati na sedanjega pevo-vodjo:
Michael Klopčič, 528 Davison Ave., R, F. D. 1. (30-8, 1&4-9) Detroit, Mich.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Pm*m-lylvaniji iporoeamo, da jih bo t kratkem obiskal naš potovalni »topnik
ni. ampak krije že hladna tuja »e bo>. ker in.la Preve^
NAZNANILO.
- I Rojakom v Lorain, Ohio, in o-„i • • i	i i -i. t kolici naznanjamo, da jih bo ob
zemlja njegove telesne ostanke. -,lavi m	tudl v llohstaPla"|iskal naš zastopnik
Naš tovariš Emerili Belee je tudi riJ1 raV110 udiletant kakor v.	JOHN KUMŠE
padel. Neprenehoma 10 .mesecev	petju.	poob]aš5en pobira'ti narož
nino za list Glas Naroda.
se je nahajal v strelskih jarkih in se junaško boril, tako da je bil pri celem ST. pešpolku zelo priljubljen. Dne 14. julija, ko smo podili Ruse proti severu, si je naš Eineriii kopal z lopato luknjo v zemljo, da bi se lahko obvaroval sovražne krogle, ali usoda mu je bla neusmiljena. Ko je pričel de-'o. je prifrčala krogla ter ga zadela ravno v srce. Mi. ki nam je
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. Š., Kansas City, Kan. Onim, ki so bili odpuščeni iz vojaške slu-i žbe, se ni treba nikdar javiti. '
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Mr. JEVONEO JAJSaHM,
ki je pooblaščen pobirati maroi-nino in izdajati tozadevma potrdila.
Sedaj ce mudi t Pittsburgh, Pa., in okolici.
t'nravTiisro-o	Na.ro*L»"
ij	o^b r^ab
? Zadnja novost
£
Dragi dopisovalec, prosim te, da mi ne mešaš možgaii po časo-neusmiljena sinit vendar prizane-' pisih. Kakor sem čital pred krat-sla. se držimo krepko in trdno ka-jkem, si v zadregi, zato te prosim, kor železo in kljub vsem težavam da prideš do spoznanja in piši mi. j si večkrat privoščimo domače ša- Tvoj 18 let skriti K. B. iz O. p. T. j ^ le. Prisrčne pozdrave pošiljajo še pri G. Naslov: K. B., upravni-1 živeči Muropoljci: Dragotin No- štvo "Glas Naroda"', vak, četovodja; Josip Slavic, če-
Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak hrez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 st klenic za SI .00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi k v art bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salop.eriih
F. P. Barton piše:
'"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako Liago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno.
Pišite na:
•a.
P

fe-v
£
tovodja; Alojzij Štuliee. četovodja,- Janko Prelog. četovodja; Josip Hvalenc. korporal; Juri Trop; Fran Stanjko.
Henrik Ortan i/. Hoč pri Mariboru piše 17. julija s severnega bojišča: Odkar je zadonel vojni klic po državi, so kmetje in rokodelci zamenili svoje orodje s puškami in se podali na bojno polje. Poslavljale so se žene in matere od svojih in jih blagoslavljale. In takrat se je tudi naša blaga ljubljena mati poslavljala od svojih tako ljubečih sinov. Eliza Ortan v Gornji Iloči je poslala na bojišče pet sinov; dva. Franjo in Karo!. staujeta v Sibiriji; trije, Leopold, Ivan in Ilenrik. pa se nahajamo na bojnem polju; starejši izmed peterih bratov, Henrik, se že tri mesece nahajam v bojni črti, a Bog me je še dosedaj obvaroval smrti. Kar je moje oko dosedaj vkVdo. ni približno tako lepe zemlje, kakor je Slovenija. Rečem, da je ni domovine, ki bi bila tako krasna, kakor je zelena Spoti. Štajerska. A to je v prvi vrsti pripisati našim delavnim in razumnim kmetom, ki so izvrstni gospodarji.
* * *
Fran Dolenc od St. Lovrenca na Dravskem polju piše: Meni gre sedaj precej dobro. Te dni smo imeli hude boje, pa vrgli smo Rusa na celi črti nazaj. Naš tretji bataljon je bil pohvaljen, ker smo Cerkeze pregnali iz zelo važne postojanke ter uplenili eno strojno puško, ki so jo imeli postavljeno na visoki hiši. Čerkezi so napol
PEVSKA DRUŠTVA, PRIJATELJI SLOVENSKE NAR. PESMI: POZOR!
Izšel je tretji zvezek izbranih narodnih pesmi in prepričan sem, da ustrežem z izdajo tega zvezka vsem slovenskim pevcem in prija teljem domačega lepega petja. — 1. zvezek obsega	narodnih
pesmi, in sicer: 20 možkih, 7 mešanih in f> ženskih zborov. — Pesmarica .'i. zvezek obsega 3D novih narodnih pesmi: 1. Adijo, pa zdrava ostani. 2. Dekle, kdo bo te be trošt o u? il. Fantje se zbirajo I. 4. Fantje se zbirajo II. ">. Goreči ogenj. t». Hladna jesena že prihaja. 7. Je pa davi slanica pala. Kaj pa dekle tukaj delaš? 9. Kaj si je zmislu naš cesar, naš kralj. 10. Kedo bo listje grabu. 11. Kje je moj mili dom? 12. Le sekaj, sekaj smrečico! 13. Le semkaj k meni sedi! 14. Ljub ca moja, oj kod si s "noč hodila? 1~>. Majolka bod' pozdravljena. IG. Moj očka so mi rekli. 17. Moj oče ima konjička dva. 18. Mornar: Nezvesta bodi zdrava. 19. Moj fantič je iz goril jeg kraja. 20. Xe bom se možila na vsoče gore. 21. Nocoj pa, oli nocoj. 22. Oblak' rdeči so. 23. Plenice je prala. 24. Raste mi raste trav-ea zelena. 2-~>. Stara mati kara me. 26. Sijaj, sijaj solnčice. 27. Takrat v starih cajtih. 28. Terezinka. 29. Trije kovači. 30. Že rozce na polju cvetejo.
Evo vam torej 62 slovenskih narodnih biserov! Da si jih lahko vsakdo naroči, posamezni pevci in pevke, društva, sem določil ceno eni pesmarici samo $1.50. Obe pesmarici skupaj $2.50. Društvom tiri večjem naročilu 25% popusta.
«
Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Staticc,	PITTSBURGH, PA. $
i b> -T^a3 rtfto .^fas	lOSa&j	O^&s	rffo
dobite "GLAS NARODA" ske^i štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zslo razširjen. Vse osobie lista je organizirano in spada v strokovne unije.



m	W
divji narod iz Azije. Najbolj pri- Naročilu je priložiti dotično svoto v
manj kuje Rusom artilerije, kar je pa imajo, pa ni dosti vredna: mnogo strelov ne eksplodira, sicer pa je bolje za nas. da ne.
Časovno.
Gospa svoji kuharici: "Kaj ste pa vendar vse dali svojemu ženinu za južino?"
•Kuharica: <(Nie drugega kakor malo piške, nekaj pečenke, šunke in pa vina; — kruha si je pa prinesel seboj.''
gotovim, poštnem Money Order*--ali v znamkah. Vsako naročilo sc izvrši z obratno pošto.
Razen tega je .pri meni dobiti muzikalije kakršnekoli vrste, par-titure ali poedini glasovi katere koli pesmi, solo, dvospevi, fin papir za kopiranje not, kemična črnila in instrumente za orkestre, citre, violine itd. Pišite!
Ivan M. Adamič,
pevovodja slov. pevskega društva
"Slavec", 1336 Lincoln PI., Brooklyn, N. Y.
S
S S W bfi
m »
s £
hR tfi
s »
s s s
£ m
Lfi UR
m s s s s ffi
S
ic
S S ffi
m »
s s s
s »
s
Kako pomagati Hay
starišem, bratom, sestram in znancem v teh groznih časih, ki jih imajo v stari domovini? Znana najstarejša tvrdka
FRANK JURJOVEC
in največja slovenska
trgovina z grocerijo in vinom v Cliicagi
razpošilja v stari kraj RIŽ in KAVO, katere tam zelo primanjkuje ter je v večjih krajih sploh ne morejo kupiti za drag denar. —
gap- Mi pošiljamo najboljše vrste kave in riža v zabojih in sicer:
Stev. 1. 5 funtov RIZA in 5 funtov
KAVE s poštnino vred . . Štev. 2. 10 funtov žgane KAVE fine
s poštnino vred.....
Štev, 3. 10 funtov RIŽA najfinejšega s poštnino vred.....
Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order ter priložite natančen naslov, kateremu je blago namenjeno, kakor tudi Vaš naslov.
gitr- Tudi DENAR pošiljamo točno in zanesljivo že več let.
Sedaj je cena lOO Kron $16.00.
Priložite Domestic Postal Money Order.
Tvrdka Frank Jurjoyec
1801 W. 22nd Street,	Chicago, Illinois.
J
S3.50 $4,00 $2,50
1fi
s s ifi s w s ffi s w s s
ifi !fi a=i £ ifi K S bfi
S ffi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi

Slovanski Svet.
Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva.
Napisal prof. Lubor Niederle.
(Nadaljevanje) II.
•%■ I 4p	i '
SLOVENCI.
1. Zgodovinski uvod. Slovenci so severozahodni del južnega slo-va«i>t\a in ostanek nekdaj mogočne veje. imenovane Sloveni. ki je /.:-illa pokrajine meti panonskim ovinkom Donave in Jadranskim umrjem iu prodirala pri tem na zahodu daleč v alpske dežele.
Kdaj so se predniki Slovencev prvič pojavili na teh tleh. ne vemo. Prvi. toila ne prav zanesljivi sledovi bi kazali, da se je začelo njih prodiranje črez Donavo k Blatnemu jezeru in Savi že v Kristusovi dobi. Toda to prodiranje se do sedaj ne da niti zgodovinsko niti arheološko točno dokazati. Vedno ponavljajoče se teorije o avtohto-nizmu Slovanov v Alpah nimajo podlage; tu so prebivali pred Kri-sinsoin Ostanki Ugnrov, ilirski, retski. galski rodovi in ostanki stani« anarijskih plemen. Pač pa se je od konca VI. stol. kraj napolnil s Slovani. Leta ">51 .lordanis za njih še ne ve. ker mu je meja Slovanov -rta od Visle do dolnje Drave, toda leta 505 se je že bojeval bavarski Tasilo s Slovani nekje na Koroškem in od leta 500 beremo, da so pretili Italiji. Najbolj se je Slovanom olajšal prihod po odhodu 1 .oinjohardov \ Italijo leta ."»tiS. V dobi prvega intezivnega naseljevanja je bil kraj. ki so ga zasedli predniki Slovencev, znatno obšel /i ii. ni pa bil povsod gosto in samo s Slovani poseljen. Na vzhodu in severn je bila meja Donava Ulasi je češkoslovanski rod najbrže pre stopil tudi desni breg), na zahodu črta, ki gre od Linca, črez AVels na Travni, Daehestein, BadStatske Ture, Gro&z-Glockner, Dreiher renspitz in odtod črez vzhodni kos Tirolske (Iselthal in Pusterthal) do Innicheua in do Vidma.
Zasedli so torej južno polovico Dolnjega Avstrijskega, celo Sta-■ : , o, Kon-ško. Kranjsko, Goriško in Gradiščansko, lienški kos Tirolske vzh. Pusterthal . saleburški Lungau in južnovzhodni tlel <iornjega Avstrijskega. To potrjujejo tudi mena krajev, zgodovinska označba kraja pod imeni "Sclavinia" in vrsta izrečnih poročil o slovanskih naselbinah. V notranjosti tega ozemlja navajajo viri ob hrvaških kolonijah nekatere stare rodove, kakor Duljebe, Suselce. Stodorane.
V	prvi dobi svojega zgodovinskega življenja so i>rišli Slovenci pod te/k i jarem avarski. katerega | jih je osvobodil Samo	do
♦	i5> Zato pa niso mogli vzdržati napadov Nemcev, ki so prihajali iz Bavarskega.
V	začetku vidimo tudi tn odpor, toda ta je bil hitro strt. slovenski vojvodi postajajo bavarski vazali (od leta 745. definitivno od leta 771 pozneje podložniki Frankov tod 1. 788) in Furlanskega, in kot posledica vsega tega je prišla hitro sistematična nemška kolonizacija in ž njo združena germanizacija Slovanov; največjo ulo-go je imela pri tem cerkev, ki je prinesla deloma iz saleburške škofije. deloma iz Ogleja (meja oglejske oblasti je bila od leta 811 do 17">1 Drava krst. spojen pogostoma z germanizacijo. Slovanska ško-i^ja velikomoravska ni dolgo trpela in ni imela vpliva.
Od VI11. stol. so se začeli alpski Slovani, ki so pred tem že prodrli čez zgoraj omenovane meje. umikati, posebno na severn med Karantanijo (Koroškim) in Donavo, v pravi t. zv. Vzhodni Marki. Tn na severu se je posebno močno prijela nemška kolonizacija pri Donavi, potem na Litvi in Muri, na Koroškem v kraju pri Cloveu in ob gor j i Dravi (sicer je prodirala po tej reki samo malo), dalje v kraje pri Blatnem jezeru, in da ni bilo Madžarov in bavarskega pora/a leta IKiT. bi bilo nemštvo pač poplavilo vso Panonijo in pospešilo germanizacijo Podravja. Nemška meja bi danes ne bila na gornji Rabi. ampak na dolnji Savi. To so preprečili Madžari, toda panonsko slovanstvo je podleglo v teku časa z malimi izjemami njim. Sicer se da hitrost, s katero so se alpske pokrajine germanizirale. pojasniti s tem, tla Slovanov v severnih, alpskih pokrajinah Vzhod. Marke ni bilo nikdar mnogo, da so živeli v raztrošenih naselbinah, pač že v začetku pomešani z nemškimi naselbinami.
Ko je Pribina ustanavljal v Panoniji cerkve, ki jih je posvečeval solnograski nadškof Liufram. beremo v seznamku prisotnih vla-dik iz leta S 50. poleg 15 slovanskih tudi 15 nemških imen in spoznamo vrsto naselbin z nemškimi imeni. Slovanstvo torej tu ni bilo 1" moeiio in kompaktno in ni čuda. da nam izginjajo zadnji ostanki Slovanov V obeh Avstrijah že v Nil. in XIII. stoletju. Kompaktno so prebivali najbrže samo na jugu v Karantaniji in Karniji, tam. kjer so >e ohranili do današnjega dne.
M .je slovenstva. Danes zavzema slovenstvo predvsem vso deželo Kranjsko. < izvzemši nemški otok kočevski ), sever Istre. Goriško videmski kos Furlanskega, južnovzhodni del Koroške. južno Štajersko in uiali tlel zahodne Ogrske (v železni in zaladski sto-liei). —
Narodnostna meja gre počenši od morskega obrežja nad Tr-stom od Devina Dnino) mimo Tržiča. Gradiške. za hot I no (»d Gorier do koi m.ua ('ormtuis . odtod prestopi v Italijo do Vitima (Fdi-ue . do pokrajine na vzhodu od Čedada, Tarčenta, Rezije in se vrne k državni meji pri Kaninu, odkoder gre do Pontebe (Pontafel. Poiitebba . Odtod gre do sv. Mohorja (S. llennagor) ob Žili. dalje eie/ Dobiač k izlivu Žile v Dravo pri Beljaku (Villach i. ki je večinoma nemški. Tu prestopi Dravo in gre med Osojskim (Ossiacli) in Vrbskim jezerom Woertner-See > črez Kostanje (Koestenbergi. Bla-tograd Moosburg . Karnski grad na Gosposvetsko polje, že sko-i<> popolnoma poneinčeno. dalje gre, prestopivši Krko. do Djekš
i	Die\ . Kereanj pod Svinjskim Alpami (Greutschach). do Grebi-n.ja ((iriffeu i. Rude (Rud.m .. Leda (Eis. Eisenberg), Laboda (La-vamueud. poiiemeen . mimo poncinčenc Sobote do Pernic. Sv. Jerneja, Sv. Pankraeija do nem. Arveža (ArnMsi. Od tukaj se je razprostiralo še pred 50 leti slovensko ozemlje tlo Vrhovcev. Ernoža
Khreuhaus ob Muri in ob reki do Obokov (Obegg). toila danes je kraj na jugu te črte poneinčen iu meja gre črez Kapljo, Pesnico. Klanec Spir-nik. Ceršak in mimo Kresnic do Svičine. Ravno tako je poiiemeen tudi desni breg Mure od Svičine do Radgone in mejna slovenska obema je danes tu Marija Snežna, potem gornji tok Ščav-ni'-e in občina Plitviški Vrh (Plitvica je nemška), za katero prestopi meja poti nemško Radgono Dravo in gre črez Potrno, Zenkovce m (o.neo na Ogrsko. Tu gre najprvo ob državni meji do občine Ser-tliee. kjer se obrne v smeri proti nemškemu sv. Gothardu ob Rabi in doseže Rabo pri Dolnjem Saniku (Alsoszolnok) in Slov. Vasi
•	Totfalu i. Potem se povrne na jug in gre črez Bergelin (Balazsfa-lu . Sah.vee Sal Križevce (Totkeresztur), Berkovce (Berkehaza). Falkovee • Frdomh . Lahomerje (Lahomer). Bukovnico (Bakonak) Strelec. Veliko Patino iNagvpalina) na zapad od Lendave; pri Gor. Bistrici prestopi Muro. spusti za seboj na levi hrvaške občine Čestja-iiee, strigvo in Mihaljevec, stopi na Dravo, gre ob nji nekaj nazaj do i/l va Pesnice in dalje ob politični meji Hrvaške. Štajerske. Kranjske, ki jo tvori deloma Sotla. pritok Save. deloma gornja Kolpa do kranjski,-istrske meje. Tu pod Snežnikom se narodnostna črta u-
ii	akne na jug v Istro iu sicer po Czoernigu in Rešetarju do črte Klana. Snšak. Lisa.-. Dupa. .Jelšane. Velo Brdo, Račice, Potlgrad (Castel-nuovo Ob rod. Skadančina, Vrhpolje, Miheli. Klanae, Presniea, Pod-gorje. Za/, it I, ltakitovič, Dvori, SoČerga. Trebeše do rečice Dragonje, kjer se ob obrežju (izvzemši obrežna mesta) vrne do Trsta in okoli Trsta do Občin in Barkovelj. S filologičnega stališču se štejejo t upata m tudi prebivalci zahodnih hrvaških stolic (varaždinske in za gi -bške ' za Slovence. V hrvaškem štetju leta 1900. kjer se Slovenci ae posebe navajajo, pa se jih je na Hrvaškem priglasilo samo 17,342
in to največ v varaždinski in zagrebški stolici. Ti Slovenci prebivajo raztreseni med hrvaškim prebivalstvom. Naselbine z večjim številom Slovencev ni v statistiki.
R azen te celotne oblasti, ki je močneje pretrgana samo na severozahodnem kosu. je še ločen otočič na Ogrskem v šomodski stol. in to v Tarani (Taranv. blizu Mure na jugu od Šomodi), kjer so leta 1900 našteli 1597 Slovencev poleg 764 Madžarov (uradna mapa Ba-loghova ga nima). Ravno tako so mali slovenski otoki v notranji Istri. N a sproti temu vidimo zopet v notranjosti cele dežele na severu in vzhodu mnoge nemške otočiče in na jugu v okolici Kočevja (Got-schee) velik otok, ki je sestavljen iz cele vrste nemških naselbin.
Tudi severna slovenska meja je, kakor vzhodna na Ogrskem, danes v veliki nevarnosti, da se raztrga. Tukaj nastopajo v zadnjem času Nemci na Koroškem in na Štajerskem, kjer imajo v rokah urade in šole. tako da Slovenci glavno v koroški deželi močno padajo. Na Koroškem se je leta 1890. priglasilo 101.050 Slovencev, toda leta
ihodnja generacija 30 našteli 642.194 Nemcev proti 363.750 Slovencem (torej več nego tretjino), so leta 1900 uradno našteli 902.343 Nemcev in 409.521 Slvencev, tako tla so Nemci v teku 50 let narasli za 40.5^, Slovenci pa samo za 12.5%. In dasi niso uradne številke zanesljive (glej dalje i. se vendar velika izguba ne more tajiti. Slovenci v vseh deželah razen Kranjske neprenehoma padajo.
(Nadaljevanje prihodnjič).
1900 že samo 90.495 in Slovenci se bojijo, da bo pril germanizirana. Na Štajerskem, kjer so leta 1850
Razpoloženje v Gorici pred vojno z Italijo.
Iz Gorice se piše: Cenzura j. dovolila, tla se je smelo javnosti povedati, da so vojaški krogi glede Gorice sodili: dva ali tri dni se bo držala pa pade sovražniku v roke.
V	Gorici se je čitalo obilo liste iz Italije in kdor je verjel tem listom, zlasti listu ''Corriere della Sera" iz Milana, je moral misliti tla je naša država že tako slaba da se bo mogla le malo branit: pred Itlijani. ki so gotovi, da st njihov prihod v Furlanijo razviji v ponosen pohod po primorskih deželah in t je tlo Save.
Listi so kričali zmagonosno ž» naprej: Vojno hočemo! Zmaga nam je zagotovljena!
Ob meji proti Avstriji je kar mrgolelo vojaštva in naše obmejno ljudstvo je pripovedovalo, ka ko da silijo čez mejo in kako st laskajo našim ljudem, češ, kina lu pridemo k Vam.
A' našem zvestem obmejnem ljudstvu je gorelo ogorčenja ir hodilo je v Gorico vpraševat, ka; bo? Mirili smo ljudi in včasih, kc je kazal politični barometer ugod no, zagotavljali, tla vojne s sosedom ne bo. Ali našim ljudem tc ni šlo v glavo, rekali so: e. bo bo. Lah je zvit in ne zdrži zvesto be. —
NaŠe ljudstvo ni nikdar zaupa
10	sosedu-zavezniku. kakor je t( tudi popolnoma prav povedal a "Reiebspošti" pl. Livnograd v sestavku, kjer je priobčen nemški prevod večnokrasne Gregor čičeve "Soči'?!
V	Gorici smo ugibali, kaj bc z nami. ako uderejo Italijani a mesto in zasedejo tleželo? Kakr bodo ravnali z nami? Ttalijansk vodilni politiki so na taka vprašanja najprvo odklonili vsake zvezo z onimi onstran meje. reka
11	pa so. da Italijani ne store nič hudega nobenemu, ako se jim nt postavi v bran, da bi se torej tu di Slovencem ne bilo ničesar ba ti. ako le ostanejo mirni. Razlaga li so. tla bi bila Gorica in okolier po zavzetju gotovo veliko itali jansko taborišče in bi se vojne operacije vršile bolj v notranjščini. proč od Gorice, tako. da b življenje v mestu teklo mirno pol dalje, precej oddaljeno od boji šča. —
. S slovenske strani se je izražal strah, da ako bi tudi italijanski vojaki mirovali, vzdivjali bi nad Slovenci irredentisti in tista so drga. katero predobro poznamt izza raznih demonstracij.
Italijanski vodilni možje sc znali tudi v tein pogledu tolažiti tla se ni bati, tla bi se kaj zgodilo ker bi bilo klanje v mestu, povzročeno po Italijanih, neizbrisljiv madež za goriške Italijane: sploh da. ako seveda sploh pride de tega. da Italijani zasedejo Gori eo. poteče vse mirno in dostojno, kakor je naravno od strani takega kulturnega naroda, kakor j( italijanski.
Ali Slovenci takim besedam nismo verjeli, marveč smo bili pre pričani. tla bo nam gorje, ako pa demo pod Italijane. Najhujši za ničevalci Slovencev, največji ir rendentisti se nahajajo v Itali j in ti informirajo liste in govorni ke intervencijonistov. To zvenelo iz listov v kraljestvu in iz govorov primorskih irrendenti stov ill po njih navdahnjenih italijanskih govornikov. Jn koliko je bilo teh ljudi!
Bežali so iz Trsta, iz istrskih svojih gnezd, videli smo v Gorici kako je izginil danes ta, jutri drugi.
Vsi polni strupa proti Slovencem in proti Avstriji so hujskali
po Italiji in to hujskanje je odmevalo po listih glede Gorice izraženo v veliki laži: da Gorica neznansko trpi od strani Slovencev, da Slovence podpira vlada in jih goni v boj proti italijanski Gorici: treba torej rešitve in maščevanja.
Slovence v Gorici se je polastilo prepričanje, da ako bi nanesel slučaj, da bi padla Gorica v italijanske roke hitro po napovedani vojni, ko je v njej polno slovenskega prebivalstva, bi bilo v Gorici strahovito klanje. Irredentisti bi kar čitali imena Sloven-»ev in sodrga in istotako vojaštvo italijansko bi jih klalo, streljalo, obešalo. In prijetno bi se počutili >ri tem maščevalci....
Italijane v Gorici bi delili mi v *ri vrste: v prvi vrsti so oni, ki ,o zvesti Avstriji, v drugi taki. ki >i eventuelen prehod pod drugega gospodarja prenesli molče in živeli tlalje mirno svojemu poklicu. tretjo vrsto pa tvorijo nemirni. nevarni elementi, ki so kuhali svojo jezo proti Avstriji in se :ia skrivnem med seboj veselili orihoda italijanske armade v deželo. —
Slovenske služkinje so nam pripovedovale. kaj se govori v takih Iružinah : no, tisti so jo popihali pravočasno čez mejo. Presnetljiv za Italijane v Gorici je bil beg nadporočnika Seculina k italijanskim četam. Seculin, c. kr. notarski substitut v Krminu. je veljal '.a zanesljivega dobrega Avstrijca. Nihče ni dvomil nad njegovim dobrim avstrijanstvom — radi ega je pač kot sin dežele in poz-iavalec razmer in ljudi opravljal -ažno službo ob meji proti Italiji. Irugače bi bil v Karpatih — ali rlejte! Ob prvi priliki je izginil u zapustil zastavo, kateri je prisegel zvestobo. Italijanski mirni n dobri inteligentje v Gorici so •"ekli: tak človek nam največ ško-iuje! Ako Seculin dezertira, katerega Italijana bodo potem še smatrali za avstrijskočutečega ?
Potekali so dnevi in v Italiji ie bil velik boj. ali zmaga Salan-Ira ali Giolitti, ali bo vojna ali ie? Pošteni Italijani naši .so obsojali Salandro in skupno smo v-sklikali: ali nimajo dosti, ako jim odstopimo Furlanijo! Gorico naj pustijo v miru! Gorice se •ie dotakniti!
V onih časih se je tu in ta m meti zmernimi Italijani razmišljalo, kako nespametno in škodljivo je bilo tisto narodno sovraštvo, po vojni mora biti drugače, saj liuj--kačev ni več. ti so šli. kamor jih je vleklo srce....
Čete. tako sveže, tako vedre, tako navdušene in tako že izurjene v bojevanju. Ponos je rastel v nas. čutili smo laž iz kraljestva 'olikrat vrženo proti nam. da nimamo obramb«1 proti Italiji, veselje je zaplalo po naših srcih, kajti iz teh svežih čet. iz tega 'vrstega mladega vojaštva in svetega navdušenja, ki preveva, je vstala svetla zarja zmage nad za-vratnim novim sovražnikom. — Videli smo to zarjo, objela nas je in prevzela:
— Gorica ostane naša!
Deklice modrejše od starcev.
Bila je zgodnja velika noč. Samo v saneh so se vozili. Po dvorih je ležal sneg. po vasi so pa tekli ootoki. Med dvema dvoroma se je natekla v stranski ulici zpod gno-ia velika luža. Zbrale so se pri tej luži deklice iz raznih hiš — nekatere mlajše, druge starejše. Vse deklice so oblekle matere v nove safrane. Na malifi je sinji, na večjih žolti s progami.
Pa maši so šle deklice k luži, po-
kazale druga drugi svoj lišp in se začele igrati. Izmislile so sc, pomočiti se v vodi. Stopila je že najmlajša v črevljih v lužo, a starejša jej pravi:
"Ne hodi. Malaša, — mati te o-zmerja! Daj. jaz se sezujem, se-zuj se še ti !*'
Sezule so se deklice, in šle v vodo druga proti drugi.
Malaška je stopila v vodo do gležnjev in pravi:
"Globoko je, Akuljška, — jaz se bojim."
"Nič za to", pravi druga, "globlje ne bo. Pojdi kar za menoj."
Začele so hoditi po vodi. Akul-ka tudi pravi:
"Ti. Malaša. glej, ne brodi, mirno hodi!"
Komaj je to izrekla, udari Malaška z nogo po vodi. ki je brizgnila prav na Akulkin sarafan. Brizgnila je v sarafan, in voda je padla na njen nos in v oči. Zagledala je Akulka proge na sarafanu, zjc žila se je nad Malaško. ozmerjala jo in stekla za njo, da bi jo nabila. Malaška se prestraši, vidi, da je napravila sitnost, skoči iz luže in zbeži domov.
Prišla je mimo Akulkina mati. videla je na hčeri oškropljeni sarafan in zamazano srajco.
"Kje si se umazala, ničvredni-ea ?"
"Malaška me je nalašč škropila." —
Akulkina mati je prijela Malaško, in jo udarila po glavi. .Malaška je za vpila, tla se je slišalo po vsej u lic-i.
Prišla je Malaškina mati. "Zakaj tepeš mojo/" — je za čela kregati sosetlo. Beseda je dala besedo; ozmerjali sta se babi. Priskočili so še možje in zbrala se je na ulici velika tolpa. Vse je kričalo, nihče ni slišal drugega. — Zmerjali so se. kregali, drug je suval drugega, in prišlo bi bilo gotovo do tepeža. ko bi ne bila pristopila starka. Akulkina babica. Stopila je v sredo med može in jih začela pogovarjati:
"Kaj delate starci! — Na tak dan? Treba se je radostiti. Vi ste pa storili tak greh."
Niso poslušali starke; še njo bi kmalu nabili. Ne pregovorila bi jih starka, ko bi ne bilo Akulke z Malaško. Med tem, ko so se babe kregale, si je sprala Akulka sarafan in šla zopet lia ulico k luži. Pobrala je kamenček in začela pri luži kopati zemljo, da bi spustila votlo po ulici.
Med tem. ko je kopala, je prišla tudi Malaška in ji začela pomagati in tudi s trsko delala žleb. Komaj so se začeli možje trgati, že je prišla po malem jarku voda po u-liei uprav na ono mesto, kjer je mirila starka mužike. Deklici bežita. ta od te. ona od druge strani potoka.
"Počakaj. Malaša. počakaj !" — kriči Akulka. Malaša hoče tudi nekaj reči, ali smehu ne more izgovoriti.
Tako bežita deklici, smejeta se trski, kako plava po potoku. Pri-bežali sta naravnost v sredo mu-žikov. Zagledala jih je starka in pravi mužikom:
"Bojte se Boga!" Vi, mužiki, ste se hoteli tepsti prav radi teh dveh deklic, a oni sta že davno vse pozabili. — zopet se igrata v Iju-i bežni, prisrčna otroka. Pametnejši | sta nego vi."
Pogledali so mužiki na deklici in sramovati st) se začeli. Potem so se pa smejali sami nad seboj in odšli v svoje hiše.
"Ako ne bodete, kakor otroci. ne pojdetc v nebeško kraljestvo."
XA*I ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino aa "Glas Nir-tur ta knjige, kakor tudi ta vse aruge t nafio stroko spadajoče posle:
Jenny Llnd, Ark. In okolica: Mlchsei Cirar.
Saši Francisco, Cal.: Jakob Lovita Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry j annua. Pueblo, Colo.: Peter Gulls. J. 1ft Bojtz, Frank Janesb In John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Go-ateUo (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Hodman Woodward, la. in okolico: Luka a Podbregar. Aurora, I1L: Jernej B. VerbiC. Oglestoj, JUL: Math. JB-lbernlt, Chicago. 111.: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Dan. Badovinac. La Salle, I1L: Mat Komp. Joliet, 11L: Frank Laurich, John Zaletel In Frank Bamblch. Mineral. Bans.: John Stal«. Wankegan, 111.: Frank Petkorfck 1b Math. Ogrln.
So. Chicago I1L: Frank Oeraa la Rudolf Požek. Springfield, HI.: Matija Barbortd Fraakuc, Kans la okolica: Frank Kerno.
, Hotter?. Khl la skailea: Marti*
Xos.
Calumet. Mich. Is sfcotlca: Pmroi Bhaita In M. F. Kobe,
Slovens ko katoliško
E-	a
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Wlllock, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forefit Citv. Ta.
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Springs,
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Jollet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh. Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK i-AVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kans.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 7S, Franklin, Knns.
II.	porotnik: MIHAEL KLOPČlO. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Green-
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brougliton. Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
DruStveno glasilo: "GLAS NARODA"
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA.
CLANOM(ICAM) V POJASNILO!
Ker sem dobil od več društev iti oii posameznih članov vprašanja. zakaj je jrlavni odbor meseca julija t. I. odstavil "Narodni Vestidk" kot jrlasilo društva sv. Barbare in si vzel "Glas Naroda" za svoje glasilo, naznanjam vsem. tla se je to zgodilo iz sledečih razlogov : —
'"Narodni Vestnik" ni tako vršil svojih dolžnosti, kakor zahtevajo pravila. Poleg tega je zahteval, da se mu vsak mesec plača $8.75 še posebej, da priobči poročilo, koliko je plačalo naše društvo bolniške podpore. — (Ali ni to pretirano!)
Nadalje je glavni odbor izprevidel. da so pri "Narodnem Vest-niku" cene glede društvenih nabav veliko večje, kakor pa pri drugih linijskih tiskarnah.
(davni odbor ima dokaze, da je zaračunal "N. V." nekaterim postajam za oglase polovico več. kakor zaračunajo drugi slovenski listi.. — Ali je to lepo za glasilo?
I'lani in članice naj sedaj presodijo, če je delal glavni odbor po pravilih (člen XXVIIL. točka 40 iiii ne. Ce članstvo ni zadovoljno z glasilom "Glas Naroda", naj stavi kandidate in naj zahteva splošno glasovanje, ker le na ta način se bo videlo, kje je večina in društveno glasilo bo voljeno po želji članstva, -laz za svojo osebo nimam nič proti N. V., ne dopade se mi samo to. ker se ga dobi šele tri ali štiri dni zatem, ko je tiskan, včasih ga celo po cel teden ni, potem pa pridejo tri ali štiri številke naenkrat.
Za napredek organizacije je pa "Glas Naroda" veliko boljši, ker je dnevnik in izhaja na vzhodu, večina članstva naše organizacije je pa tudi na vzhodu. Članstvo naj vse to dobro premisli in naj upošteva sklep seje glavnega odbora. Člani naj se v vseh društvenih stvareh poslužujejo "Glas Naroda", ker je ta časopis naše glasilo. "Glas Naroda" bo toliko časa naše glasilo, dokler članstvo ne bo drugega izvolilo. Članom svetujem, tla naj se kaj večkrat oglasijo in naj razmotrivajo o tej zadevi ter sploh o vsem. kar bi bilo v priti društvu sv. Barbare. Največja dolžnost veže v tem oziru glavnega tajnika, on je duša društva. Škoda, da se tako malo sliši od njega.
Bratje, pod ujmo si roke in delujemo v proevit naše slavne organizacij«1.
Bratski pozdrav vsem slavnim društvom sv. Barbare!
Josip Peternel, glavni predsednik. Willoek. Pa.
Manlgtlque, Mick. tn skaliea: B Kotalan.
So. Rane«, Mick. 1« akoUra: .«. u Ukvrii
Asrcr*. Mina.; Joilp rncliUL Chlsholm, Minn.: K. Zgonc, Jakol Petrich in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okoliea: Ivan Goule M. L. Kapsch, Jos. J. Peahel in Lonli M. PeruSek. Eveleth, Min.: Jurij Kot*e. Gilbert, Minn. In okolica: L, Vemi Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn. In okolico: Jor Adamich. Nanhwauk, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich 8t. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlcn 8409 N. 5th Ava
Red Lodge, Mont.: J. Koprivsek. Roundup, Mont.: Tomaž I'aulin. Little Falls, «. X.: urwi* uregurka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J Marlnčlč, Chi g. Karllnger In Jakol Resnlk.
Barberton, O. In okolica: Alois Ba »ant
Bridgeport, O.: Frank Hočevar.
Collin wood, O.: Math. Slapnlk.
Lorain, Ohio in okolica: John Kna 9» 1736 B. 33. St.
Vounfston, O.: Ant. Kikelj.
Oregon City, Ores.: M. Justin.
Allegheny, Pa. In okolica: M. Kis rich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar.
Braddock, Pa.: Ivan Germ.
Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterfiek.
Sordine, Pa. in akolica: John Ker gfalh.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Qmridge, Pa.: Anton Jerica.
Canorabnrg, Pa.: John Kokllch.
Broughtoo. Pa. In okoliea: A. Dea •ar.
Darragh, Pa.: Dragutln Slavil Dunlo, Fa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa. in okoliea: John Provior. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fr, Leben.
Fr.relL Pa.: Anton ValeatinU«.
Greensburg Pa. in okoliea: Joseph Novak.
Irwin, Pa. In okolica: Frank Dem-
Mr.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John Polanc.
Manama, Pa.: F. Gottliclier. Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta. Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Ron, Pa. la okolica: Frank' Maček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasntk. ignas Magister, Z. Jakife In U. R. Ja-fcoblch.
Stcclton, Pa.: Anton Hren. Unity sta^ Pa.: Josepn Saerij West Newton, Pa.'in okoliea: Josif Jovan.
Willoek, Pa.: Frank Seme in Jovspk Peternel. Toele, Utah: Anton Pal««. Wlnterquarters, Utah: Louis Blanch.
Black Diamond, Wash.: Gr, Porent*. Bavcnsdale, Wash.: Jakob Roa-iak.
Darts, W. Va. in okolica: Jofia Broach.
Thomas, W. I« okoliea: FranN
Kocijan *in A. Korenchan. Grafton, Wis.: john Stamprei. Kcnoba, Wis.: Aleksander Pezdlr.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Seplch la Heronlm Svetlin.
West Allis, Wis.: Frank Skok la Louis Lončar 16,
Rock Spring*, Wy*.: A. Jnstta la V*L Stallch.
; Wya.i Joalp Motok,
gpr^^..... J
n1 uuii^UMP* f pij , ,..' j ■ v -t


•-* «r iwr* ■>	<•
GLAS NARODA, 1. SEPTEMBR A. 1915.
1-1	m		
Jugislovanska np-—		K	--L-J atol. Jedneta
is-		---L-J	
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. qLAVNI URADNIKI;
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICII, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEI1AR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICII, 444—Gth St., La Salle, 111. JOHN AUSKC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—Gth St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash,
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
jale so se mu lepe, da krasne ne-1 in da bi ga mogla slabo soditi, ^materi. Neprestano je videla Pe-. veste, toda Budka je ostal proti Nasmehnil se je.	' tra Semenoviča pred očmi ter se
njih krasoti hladen. Ni bila to le-1 — Ali se me bojiš. Stanja? — jeziia nanj (]a j; no da m;ru _ pota. po kateri je težil. Pomanj-. pravi ji vneto. — Ne boj se me, Zloben človek! Njihov gost je bo-kanje občutkov in gorečnosti je j všeč si mi, ker si podobna moji ?at in veHk gospod, ali vendar bilo znamenje skoro vseh, ki so, sestri. Ko bi te ona poznala, ime-1 je tako vljuden. Resnica, vrl her-bile na tem, podati mu roko in z la bi te rada.	| eegovinski junak bi bil iz njega,
roko vred zdatno dedščino. Po- Stanji se zjasni lice. Nasmeh- k0 ^ ne nosil cesarske uniforme, ročnik je torej odlašal s svatUo. nila se je in brez bojazni pogle-j Stanja je skrivaj vzdihnila. V | Njegovo samoto je vedrila nje- dala poročnika.	J domišlji si je predočila poročnika
gova sestra Lizika. Ta je z vso — Ona je bogata, jaz pa sem v obleki mladega Srba "in ta sli-
CLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Slika iz vojne.
STANJA.
Pripovedka, češki spisal Bohumil Brodsky.
Poslovenil Podravsk:.
(Nadaljevanje).
—	Nimam jih, — spregovori Budka žalostno. — Kakor Stanja stojim sam na svetu. Očeta sem pokopal že pred desetimi leti, mater pa prod dvema. Samo sestro imam in ta so me sedaj sama doma spominja ter joka. Je še mlada, še petnajstega lota ni dosegla. Vidiš, Stanja, da ne žaluješ sama. Žalost je povsod enaka in povsod enako boli.
Ženski sta se s pridrževauo sapo ozirali na poročnika. Njegove odkritosrčne besede so ju globoko ganile. Poprej sta cenili gospoda. ker sta po njegovi obleki spoznali v njem dostojanstvenika ter po njegovih belih rokah sodili, da je nemara imenitnega rodu. Sedaj pa sta ga jeli spoštovati, ker jima je odkritosrčno razodel svojo bolečine. Tndi Sava so je začudeno zagledal v poročnika.
—	Bog je dal, Bog je vzel, njegovo ime bodi češčeno. — je rekel resno čez nekaj časa. — Pozabi na žalost ter jej! Pri dobrih ljudeh si. ki ti ne storijo nič žalega. Molili bomo tudi za nje.
Potnaknivši si bliže kruh in sir. je poročnik začel jesti. Dišalo mu j**, ker že od jutra ni imel ničesar v nstih. Med jedjo je marsikaj pripovedoval in gostitelji so ga poslušali z živim zanimanjem.
—	Poplačam ti. Sava Jurič, pa tudi Marice in Stanje ne pozabim. — jo dejal ko jo bil sit. —
Nisem revež. Imam veliko imetje, to<la kaj mi pomaga vse premoženje, ko moram pa v daljni tujini izpostavljati v nevarnost svoje življenje? Imam svoje zemljišče grad ter živim mnogo ljudij, tu pa si moram pustiti od vas streči. dasi sami nič nimate. Dobri ljudje ste in ko se vrnem domu. pošljem ti, česar si boš želel. Stanji pošljem dedščino, da se bo mogla omožiti z junakom, ki ji nadomesti stariše.
Stanja je skrivala v zadregi svoje liee in odsev blaženosti ji je »preletel r rdečico po zalem licu.
—	Bog te oblagodari, gospod,
—	zavrne Sava s pridihom ponosa poročnikovo obljubo. — Saj nočem darov od tebe. Zadovoljen sem in bogastvo bi mi 'utegnilo zmešati stare možgane. Ako mi le hočeš kaj poslati, pošlji mi sliko Zlate Prage, da si jo ogledam. Kar pa storiš za Stan jo, ta hvaležno sprejme. Sirota je in morda je Bog pozabil nanjo. Ako hočeš, pojdi počivat. Imel boš lastno čumnato. No bom te stražil; dober človek si in staremu Savi z begom ne napraviš sramote.
Poročnik ga je ubogal. Poprej pa jo še pustil na mizi denar, navzlic temu, da se je Sava branil.
—	Ni1 nudim ga tebi, marveč Marici, da mi zanj kupi hrane,
—	jo dejal poročnik odločno in Sava je privolil.
— Ako hočeš, pojde Marica .jutri v Krstac ter kupi, kaj boš j potreboval. — Za-se si ne pridrži ( uiti krajcarja. Sladko spi, go-! spod!
—	Tvoji prijatelji in naši otroci no spe tako v arno tam gori pri Sarajevu.
Zapustil ga je in poročnik je legel. Trenutek je še premišljeval spomnil so na dom. na doživele dogodke poslednjih dnij ter za-j spal.
* i. *
*
Drugo jutro sprebudi Budka petje. Dvignil je glavo ter poslušal. Gotovo je prepevala Stanja. Imela je mehak, nežen glas in njena pesem se je otožno glasila v jutranjem ozračju. Kmalu mu stopi pred oči postava lepe deklice.
Videl je mnogo srbskih žensk, toda malokatera je bila podobna Stanji. Vsled težavnega dela so se postarale vse prezgodej. bile boječe in molčljive. Stanja pa, morda za to. ker je bila popova hči, se je dokaj razlikovala od njih. V svojem gibanju, licu in glasu jo kazala plemenito nežnost. Ni bila presrčna. pa tudi ne neumno bojazljiva.
Doslej ni bila primorana. mnogo se truditi, in vsled tega si je ohranila svežost in prijetno ne-prisiljenost. Ko bi bila opravljena v modno obleko, gotovo bi prekosila marsikatero velikomest-no krasotieo, ki mora pomanjkanje lepote nadomeščati z modo.
Take žene si je želel poročnik. Bil bi se lahko že davno in. po sodbi ljudij, dobro oženil; ponu-
—	Stanislav, ali kakor vi pravite Stanko. Kličite me tako. veselilo me bo.
—	Dobro, Stanka, Sava Jurič ti obljubuje, da pri njem ti ne skrivi nihče lasu na glavi. Daj mi urno pismo, da stečem ž njim v Ostrog. A ti, Marica, pestreži Stanku, on je naš.
Poročnik si je pridobil z dopisom prijaznost vseh. Sedaj se niso več sramovali pred njim. Z vso dušo in srcem so se očitno in vne-
Bosno, je skoro žalosti umrla. Tu-j ugovarja ji poročnik. -di Budka jo je strastno ljubil ter ljubi razkošja. Še je sk se vsled tega bal, da bi morala prenašati od njegove žene morda kake neprijetnosti.
Oddaljen že nekoliko tednov j
Ona ne g0St piše zelo urno. Tako pisati skoro otrok. še ni videla nikdar. Njen oče. da-toda neprestano že hodi po vasi si pop. je je siai^o pisal, za to tu-ter raznaša revežem hrano. Ne-' di hčerke pisati ni naučil. Ilrepe-mara bo vsled tega tudi srečna.1 neIa je včasih po tem. toda njeno r, — Škoda, da je tako daleč. Sla hrepenenje se ni izpolnilo. Ko je
od sestre, je vsakega dne s stra bi, da bi jo videla. — Te besede • povedala Savi, da ne zna pisati
liom premišljeval, kako se ji kaj godi. Poprej ji je vsakega dne pisal nekoliko besed. Sedaj gotovo joka, levica, ter ga ima za mrtvega, ker ji že več dnij ni pisal. Za to je poskočil urno se oblekši. šel prosit Marico, naj mu kupi pisalne potrebščine v Krstacu.
Marica je bila že pripravljena na pot. a Sava jo je hotel spremiti med skalami. Nezaupno se je oziral v poročnika, zahtevajočega pisalnih potrebščin.
—	Čemu potrebuješ, gospod, takih reči j? — je vprašal radovedno.
' — Hočem pisati svoji sestri. — je priznal odkritosrčno poročnik ter povedal, kako sestra tuguje za njim. — Ne boj se, dam ti prečkati list. da boš vedel, da ne mislim na izdajstvo. Ne napišem niti tega, kje sem. Samo. ko izve. da sem živ in pri dobrih ljudeh, pomiri se.
Sava prikima z glavo.
—	Le piši. Odnesem ti pismo v Ostrog v Črni Gori. Pri nas sedaj nihče nikamor ne piše. O poldne bo Marica doma. Bodi zdrav, gospod, kmalu pridem. Med tem ti Stanja prinese zajutrek.
Odšel je ter poklical Stanjo. Pritekla je tiho. pozdravila poročnika ter jela donašati zajutrek. Bilo je to le mleko in kruh, toda mična Stanjina prikazen je dodajala Budki več teka, nego iz-borno pripravljena hrana. Jedel je ter pri tem govoril s Stanjo
Sava in Marica sta odšla, pre-križavši in poklonivši se svetim slikam ter pokropivši se z blagoslovljeno vodo. V koči sta ostala samo poročnik in Stanja. Bilo je videti, da zaupa Sava poročniku popolnoma.
Ko se je poročnik najedel, je hotela Stanja oditi.
—	Kam greš. Stanja? — kliče za njo.
—	Imam zuiiaj ovce, — gospod.
—	Pojdem s teboj, tu mi je dolgčas. Poveš mi o svojih ženinih, zapoješ kako zalo pesem in jaz si bom pri tem mislil, da si moja sestra.
—	Nimam ženinov, sirota sem, — je otožno odgovorila Stanja, korakajo pred poročnikom. — Kdor ima polje, se boji me vzeti. trgovec pa noče take neveste, ki nima denarja.
Vsedla se je na breg, nekoliko korakov od koče, ter vzela v roke vreteno. Po bregu se je pasla precejšnja čeda ovac in Stanja, čuvaje jih, je predla.
Poročnik se vsede poleg nje. Bilo mu je prijetno zunaj. Jutranji. hladni zrak mu je prijetno hladil čelo in slika mičrte doline se mn je mično razgrinjala prod očmi. Čutil je, kako svobodno diha. ter razumel, čemu se prebi valci teb skal tako krčevito drže svobode. Nasitivši se s pogledom po dolinah in gričih, je pogledal Stanjo. Predla je urno in njene oči so bojazljivo zrle na nit. Nemara se je bala srečati se z njegovim pogledom.
Opazoval jo je še enkrat. Bila je zares zala, zelo zala. Njeno lice je bilo polno mičnosti, toda čiste mičnosti. Druga deklica v deželi, v kateri se je rodil, bi nemara rdela sramote, ko bi imela pred mladim moškim sedeti v svoji prosti janki in srajci. Toda Stanji to gotovo še v misel ni prišlo. Njena misel je bila prosta stra-'stij, vsled tega si je mislila, da ima vsak take čiste, deviške misli, kakor ona. Bila je to slika nedotakljive krasote, čistote, nežnosti. A uprav vsled tega ga je o-čarovala ker dekleta, katere je poznal, so s svojo pretirano sramežljivostjo same kazale, da so prezgodaj dozorele, devištva ne poznajo.
Poročnik je pozabil na vse ter opazoval delajočo deklico. Premagovala se je dolgo, toda naposled
so prišle Stanji iz srca. Roki sta in se vsled tega sramuje, se ji je ji omahnili v krilo in pogled se'ta glasno smejal, je zagledal v daljavo. Nemara je | _ čemu neki potrebuješ pisa-merila oddaljenost, ki jo je loči- rjj? Ko se omožiš, ne boš imela la od Lizike.	| za pisanje časa. torej le skrbi, da
—	Pojdi po vojni z menoj, pa boš znala presti kodelje. Glej. jo vidiš. Napišem to sestri ter jo tvoj stric je učakal že nad sedem-poprosim. da mi pošlje svojo sli- j deset let. a doslej še nikdar ni i-
—	! mol peresa v roki. Toda vprašaj
Stanja je sklenila roki ter vsa po Savi Juriču in še okolo Sara-začudena zrla poročnika, če se j jeva ti povedo, da je bil junak, mar ne šali.	j kakoršnih je malo na hercegovin-
—	Ali res? Jako dober gospod skih gorah.
si. Toda s teboj ne morem iti. — Zakaj ne. Stanja?
Takrat se je Stanja pomirila s stričevimi besedami. Ko je pa vi-
—	Kdo bi potem stregel očetu j dela danes poročnika pisati, se je in materi? — je rekla resno. — to hrepenenje znovie sprebudilo v Pojdi sam. toda po sliko le piši. njenem srcu. Čim dalje tem rado-
—	Izgovarjaš se: ?maš neka-1vednejša je bila ter naposled. — kega junaka v svojem srcu, in premagana od skušnjave. — se bilo bi ti dolgčas po njem. | potihoma prikradla k poročniku
Stanja je zarudela ter se urno in z začudenjem gledala, kako to-zopet poprijela dela.	ka pero urno po papirju, pušča-
—	Nimam. — je dejala nekako je za seboj zale. drobne vrstice rezko. — Peter Semenovič me je zelo čedne pisave, prosil, naj ga vzamem, toda ne Budka je baš skončal. kar za-
vzamem ga. ker je zloben človek. Kdo drugi pa za-me ne mara.
—	Kdo je ta Peter Semenovič? — je poizvedoval poročnik, čuteč nekako jezo proti človeku, katerega ni niti poznal.
—	Ima kočo pri Metoku Ze je spravil na oni svet jedno ženo. spravil bi tudi mene. Oče sam mu je o<lgovoril, naj si drugje poišče nevesto. Sedaj se jezi in slabo govori o meni. Pa ne bojim se, ko bi mi tudi grozil s smrtjo.
Oče se ji zabliskajo in lice za-mrači.
—	Dokler sem jaz tukaj, bi slabo pogodil, — ji prigovarja Budka. — Toda drugega junaka zares nimaš?
—	Nimam, gospod, — je trdila obupno Stanja. — Posmehuješ se mi. torej pojdem od tebe.
Bila bi zares odšla, ko bi je poročnik ne bil pridržal.
—Odpusti mi Stanja, razžalil sem te, toda tega več ne storim. Vsedi se, pa se pomeniva kaj drugega.
Stanja se je pomirila, toda Budka je dolgo ni mogel razvedriti. Predla je urno in kratko odgovarjala na njegova vprašanja. Naposled je zopet postala zaupljiva. Opisoval ji je Češko, dekleta svoje domovine, običaje, svoje mesto in vse, kar ji je bilo tuje. Poslušala je neprestano pozornejše in predno sta se Marica in Sava vrnila, govorila sta že zopet zaupljivo, smejaje se in žlobudrajo, kakor dva otroka. Da. stari Sava je videl, kako je poročnik namesto Stanje dirjal za ovcami ter jih vračal.
—	Zdravstvuj. gospod! — je klical prijateljski nanj. — A ti. Stanja, kaka deklica pa si. da pustiš gospoda tekati za ovcami. Ko bi junaki to videli, bi se ti pač smejali.
Stanja je zarudela ter se izgovarjala, trdeč, da ji je poročnik zabranil, da bi sama vračala ovce. Čuteč pa opravičenost očitanja, je hotela z begom zakriti svojo sramoto.
—	Počakaj. Stanja. —- kliče za njo Sava. — Imam ti poročiti od Petra Semanoviča, da čez teden dni pride sem. Kupi ti vrvico ko-rald in novo rdečo jankico.
—	Nočem, da bi zahajal sem. zakliče jezno Stanja in takoj je imela oči polne solz. — To bi mu imel takoj reči. Zbežim v goro in raje skočim raz skale, nego da bi se mu dala poljubiti.
—	Ne jokaj, dekle, ne jokaj, — jo je pomirjal starec. — Rekel sem mu, da bi prišel sem zaman, da ti nisi vzrastla zanj. Pojdi le domu in pomagaj materi. Prinesla sva ti, gospod, papir in črnilo. Čudili	tacu, čemu Sava Jurič potrebuje takih reči j.
da pravega i Toda dobro jim je odgovorila Marica, da hočem pisati jasnemu earn na Dunaj, naj odjenja od vojne z našimi junaki. Napiši pismo in jaz ga še danes odnesem
se je plašno ozrla po njem. Pri j v Ostrog. Naj bo tvoja sestra brez tem je zarudela in nekaka plaho- skrbi za stran. tebe. ta in bojazen se ji je pokazala Stopijo v kočo in poročnik sena lieu. Poročnik je videl, da jo de k mizi ter začne pisati. Stanja,
čuje za seboj globok vzdih. Obrne se in na svoje začudenje zapazi Stanjo. Lice se ji zalije s krvijo in pobesila je oči. Toda Budka ji je lahko čital z lica. da ni opazovala njegovega pisanja iz hudomušnosti, marveč iz začudenja.
j — Iločeš-li vedeti, Stanja, kaj sem napisal sestri? — vprašal je zbadljivo. — Pritožil sem se radi Stanje, da je zla in da vzame Petra Semenoviča.
—	Tega ne smeš pisati, gospod. — se oglasi urno in odločno Stanja. — To ni res, napiši takoj, da si se zlagal.
Poročnik se nasmeje.
—	A čemu si gledala na mojo pisavo?
—	Ne znam pisati, pa sem gledala, kako urno pišeš.
—	Ali bi hotela znati pisati?
—	Seveda, da bi hotela, toda oče Sava mi pravi, da je dovolj, če znam presti kodelje.
—	Naučim te, Stanja, pisati. Da boš pa vedela, kaj sem pisal, prečitam ti to. Pokliči očeta in mater, da se ne bosta domišljeva-la. da pišeni izdajstvo.
Ko se vsi zbero okrog mize, prečita jim poročnik svoje pismo. Najpoprej je opisal Liziki, kaj vse skuša v Bosni in kako je bil ujet. Kje je sedaj, ni pisal, ni pa skrival, pri kom se nahaja.
—	Sem pri dobrih ljudeh in vrlih ljudeh, draga sestrica. — tako se je glasil dopis,— torej ne bodi si v skrbeh zame. Moli za nje. Moli najpoprej za starega Savo Juriča, ki je bil nekdaj slaven junak ter mi je dober kakor oče. Ne pozabi na staro Marico, Savovo ženo. To je kaj vrla ženska. ki skrbi zame kakor za sina: danes mi je prinesla iz mesta vse pisalne potrebščine. Često pa se tudi spomni zale S.tanje. s katero paseva ovce in katero dražim. Ona pa se vsled tega ne srdi name ter se te pogostoma spominja. Pošlji mi svojo sliko, da jo njej izročim. Rad bi, da bi šla z menoj na moj dom. ako pa ne bo hotela, pojdeš ti v pomladi z menoj za njo. Zala je kakor ti. in rad jo imam kakor lastno sestro. Vidiš, kako sem v svojem zajetju srečen in vsled tega prosi Boga za te dobre ljudi. Piši mi v Ostrog na Črni gori, toda ne piši naravnost meni. marveč Savi Juriču. Bodi potrpežljiva itd. —
Med čitanjem so se stoteri vtisi vrstili na licih poročnikovih gostiteljev. Stari Sava se je pograbil večkrat za dolge brke ter se smehljal kakor otrok. Marica-se je jokala in Stanja je poslušala kakor brez sape. Bila je vsa bleda in le leskeče se njene oei so kazale velikansko ganutje, ki je razburjalo notranjost. Ko je poročnik prečital ter navzočim pogledal v lica, je bil sam ganjen.
—	Ali mi verjameš, Sava, da sem dober človek? — vpraša resno.
—	Verjamem, verjamem, — zakliče Sava ves zmeden. — Preveč si nas hvalil. Ako imaš nas rad.
vznemirja njegov uprti
dovoli, da te ne kličemo gospod, pogled'še vsa razburjena, je pomagala' Kako ti je ime?
to navezali nanj. Njih narava, občutljiva in vroča, ni poznala več bojazni, zaupa je poročniku popolnoma in stanovitno. Smel je biti zagotovljen, da si je pridobil tri prijatelje, ki so bili pripravljeni, izpostaviti zanj celo življenje. —
(Pride še.)
rojaki naročajte se NA! "glas naroda", največji slovenski dnevnik. v zdb< državah
CENIK KNJIG,
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIKI:
Duhovni boj	—.60
Evangelijska zakladnica	—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi Črkami $1.00
Ključ nebeških vrat	—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	,—.60
Marija Kraljica	—.60
Skrbi za dušo	—.60
Vrtec nebeški	■—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri računar, vezano Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano Občna zgodovina Pesmarica, na grobnice Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po Slovensko-angleška slovnica, vez. Spisovnik ljubavnih pisem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po
:-.50
—.40
—.30 —.40 —.40 —.70 $3.00 —.50 —.50 —.45 —.40 —.40 —.15
$1.20 $4.00 $1.00 —.50
$1.00 —.20 —.25
$1.20
$1.20 $2.00 $1.20
-.60-
$1.00 —.40 —.40 —.50 —.50
Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po Naseljenci
Na valovih južnega morja Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki
Odkritje Amerike, vez. Prihajač
Pregovori, prilike, reki Prst božji Randevouz
Revolucija na Portugalskem Senila
Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč Sreeolovec
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov Strelec
Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof
Vojan na Balkanu, 13 zvez. Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča
Življenja trnjeva pot Za kruhom
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviea Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)
:-.35
—.30 —.20
—.20 —.20 —.15 —.20 —.20
r-.15
«—.80 —.30 —.25 —.20 —.25 —.20 —.15 —.45 —.20
—.80 —.20
—.20
$5.00 —.20 —.30 —.20 —.25 $1.85 —.30
—.50 —.50 —.20
—.73
50
ZABAVNE IN RAZNE	DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20 Belgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	—.20 Bitka pri Visu	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	—.15 Božični darovi	—.15 Burska vojska	—.2.5 Cerkvica na skali	—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke	—.20 Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Grizelda	—.10 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in	2.
zvezek po	—.20 Iliistrovani vodnik po Gorenjskem	—.20
Izlet v Carigrad	«—.20
Ivan Resnicoljub	—.20
Izanami, mala Japonka	—.20
Izidor, pobožni kmet	—.20
Jama nad Dobrušo	—.20
Jaromil	—.20
Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana nmilejnost	—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Miki ova Zala	—.35
Mirko Pošten jakovič	.—.20
Na divjem zapadu, vez.	s—.60
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski deček	*—.25
4. zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	:—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	-—.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	:—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	—.30
10.	zv. Zvesti sin	—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15.	zv. Angelj sužnjev	:—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja	:—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	;—.25
Cigani	—.40
Pri puščavniku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.30
Starinarica	—.20
Županova Micka	—.30
Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
NewyorškeT s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.03
ducat po	:—.25 Z slikami mesta New Torka
po	—.25 Album mesta New Yorka
krasnimi slikami, mali	—.35
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	—.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.25
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v go-tovini, poštni nakaznici, ali poštn ib znamkah. Poštnina je Dri cenah še vračunana,

IZVRŠBVALNI ODBOR: Frank Sakser. predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Edward Kalish, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Jolin Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
m
jonu »vie, radi
VOJAŠKE VESTI
Odlikovanje. Cesar je odlikoval zapovednika podmorskega čolna linijskega ladijskega poročnika Kudolfa Singule, ki je potopil italijansko križarko tkAmalfi,f, z viteškim križem Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili orožui&ki straž-mojstri. ki se nahajajo na fronti: Maksu l)roI, Mihael Grbavčič, Ivan PlanršLč in Josip Železni-kar. — Bronasto hrabrost no sve-dobili: poddesetnik 2. ;ega bataljona Uan Duli-korporal 2. oddelka za mostov Ivan J ura nič, na-iftlnik Peter Čare 70. nast. odd., k"i-ptu-ala 27. pešpolka Karol Zu-l»;in in Karol Sobec, topničar 8. trdnj. top. bat. Matija Rozman.
KRANJSKO.
Žrtve vojne. Na severnem boji-.-' ii je padel Vaclav Ileller, inženir. deželni stavbni praktikant v Ljubljani ter c. in kr. kadet. — 1'mrl je v Ljubljani v deželni bolnišnici na ranah, dobljenih na ita-lijanskem bojišču Hinko Žitko. iz ugledne Žitkove rodbine na Verdu pri Vrhniki.
Vojaki umrli. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli sledeči vojaki: Peter Sučik, lovec; Velimir Marko, pešec; Josip Kotan. domobranec; Martin Stepovie, domobranec; Mihael llorvat, pešec; Ivan Fedel, pešec.
Iz ruskega ujetništva se je o-gh:sil Jožef Hribernik iz Ljubljane. Opekarska cesta ,št. 32, ki piše svojim starišem, da je zdrav in da pozdravlja vse svoje znanec.
Pogreša se Josip Zor iz Med-> od, desetnik 17. pešpolka. 2. st., o katerem že skoro eno leto ni ne duha ne sluha. Njegova soproga, ki stanuje v Ljubljani, je radi lega v velikih skrbeh. — Josipina Pider iz Bele št. 7, občina Špita-lič pri Motniku, poizveduje po svojem možu Janezu Pider. Služil je pri 27. domobranskem polku, stot. Pisal je zadnjič 9. dec. m.
Zvedela »vili tov ihajal v
aj se je »beden. Umrli i
je samo toliko od nje-i rise v, da se je potem bolnišnici v Sarajevu, zgodilo z njim, ne ve
v Ljubljani: Terezija rtinelli. mestna uboga, 87 let. Ana Slak, rejenka, 9 tednov. Frančiška Kastelie, vdova žc-liškega sluge, 61 let. — Stan-Kozlevčar, čevljarjev sin, II . — Viljem Brandt, zasebnik, let. Frančiška Kaltenekar.
» let. — Jakob Šega, mojster na Poljanski
bejše kakovosti, toda zdravniško pregledano in povsem užitno. Na ta način je omogočeno tudi revnejšim slojem kupiti si košček mesa. Dne 7. avgusta je bilo meso take v sili zaklane krave v najkrajšem času razprodano. Kilogram je veljal 1 K 60 v. Limone na trgu. V ljubljanskih
mariborskega okrajnega glavarstva, po imenu Peitler. Peitler nima slabe mladostne vzgoje in je doštudiral gimnazijo ter tudi nekaj časa poslušal pravo. Baš takrat pa je zašel v slabo družbo in taval ter padal vedno nižje. Ko-nečno je bil, predno je prišel v Maribor na okrajno glavarstvo, celo urednik ptujskega "Štajerca". Dolgo ni vzdržal. S čim se je preživljal v zadnji dobi, nihče ne ve do dobra. Domnevajo, da je bil gmotno silno slabo založen in da ga je to, kakor tudi preobilno uživanje žgane pijače, koneeno privedlo na pot, ,ki pelje v pogubo. Zločinca do danes sicer še nimajo, a obsežno zasledovanje, ki se je uvedlo, da upati, da ga v najkrajšem času doseže roka pravice, kajti ves mariborski, kakor tudi .vsi sosednji okraji so alarmirani in razne varnostne oblasti ga pridno iščejo.
Preti ederuhem. Vsi nemški du-
mestnih vojnih prodajalnah so od hovniki so nastopili, kakor poro 7. avgusta naprej na prodaj limo- ;'Grazer Volksblatt", p rot
11
d v ril
vodom 70. rojstnega ni Trco, stavbinski Ljubljani, poklonil K. in sicer 40U K za okrepčevalno postajo
ne po 24 vin. Kasneje pride na vrsto mnogo lepše in tudi nekoliko dražje blago.
Pasja nadlega,. Zadnje čase se je v Spodnjo Šiško priklatilo polno tujih psov. ki letajo okoli brez znamk. Pa tudi domačih psov je mnogo, ki se potepajo okoli brez pasjih znamk ter nadlegujejo ljudi. Na Kolodvorski cesti ima neka ženska cucka, ki vse noči pretuli, da ljudje v sosednjih hišah ne morejo spati. Bati se je, da se ne bi zanesla steklina.
Prepoved nabiranja mravljinih jajc. Gozdna mravlja spada med one koristno žuželke, ki pokonču-jejo škodljive žužke, posebno pa smrekovega prelea. Poslednjega poznajo posebno dobro v severnih delili Avstrije, kjer je mnogokrat nastopil v velikih množinah in o-pustošil razsežne gozde. Na Kranjskem sicer že več let ni opaziti velike kvare po škodljivih žuželkah. vendar je lahko mogoče, da se škodljivci, bodisi v obliki jajčeca, ličinke ali gosenice, bube, hrošča ali metulja zaneso iz drugih krajev z železniškimi vagoni. Pri današnjih razmerah pa bi bilo preganjanje teh škodljivcev jako težavno, ako ne sploh onemogočeno. Ker je dognano, da gozdna mravlja pomaga preganjati žužke, je bila izdana leta 1891. oblastna prepoved nabiranja mravljinih jajčec, ki so jih ponekod v velikih množinah nabirali in pošiljali trgovcem. Dotična prepoved je še vedno v veljavi.
ŠTAJERSKO.
Pcskušen roparski umor. Dne 3.
avgusta je prišel posestnik Peter Lavko iz Slov. Gradca po kupčiji v Maribor ter nosil seboj 1100 K. Poprejšnjega dne je dobil pismo, v katerem ga vabijo prodajalci lesa pod zelo ugodnimi pogoji, da naj pride k Sv. Križu nad Mariborom. Lavko se je tudi res napotil označenega dne tja, kar poči na cesti med Kamilico proti Sv. Križu za njim strel iz revolverja in ga. zadene pod levo .kost na glavi, vsled cesar se je za trenutek onesvestil. V trenutku pa, ko je planil nadenj morilec in mu hotel izpuliti iz notranjega žepa listnico z denarjem, se je zopet zavedel in skočil pokoneu. vsled česar je morilec pobegnil v bližnji gozd. Lavko mora imeti pač izredno "zdravo naravo, kajti kljub nevarni rani je p?-išel b kroglo v kosti sam v mesto, potem pa se je peljal proti domu in nato zopet nazaj v Maribor, koder se je napotil s komisijo na kraj poskušene-ga umora in ropa. Morilec je pač moral vedeti, kaj želi Lavko ku-
riea, i rmenarski x«i 49. Darilo, p le je Vil j »jster v esek KMX) možno in
iečeg.u križa na glavnem kolo-oru v Ljubljani. 200 K za pe-v objektu št. 1 bolgijske vojašnice in 4<>0 K kot prispevek za nabavo enega podmorskega čolna.
Prevzetni ljudje. Prodajalka /•■leiijave. povprašana na ljub- piti. ker drugače bi ga bil težko ljauskem trgu, če ima tudi kaj zvabil. Kak ožji poznavalec Lav-krompirja. wt odreže, da ga ima i-ota je to izprevidel in se poslu-doMi. toda kdor pa hoče imeti. U\\ človeka kot morilca, katerega naj pl ide ponj k nji na doni. pa ■ Lavko sam ne pozna. Eno bo pa f« dobi po il vin. kg. — Ljub- z gotovostjo smatrati, namreč, da 1,j Miška stranka kupi pri KMncalpotiradem roparski umor ne izvi-v Rudniku krompir ter ga pelje m \z iniciative ene same osebe, domov. Ko	stranko srečale ■ Orožništvo in mestna policija so
Rudni«'-anke. jo vprasujq, po čim pridno na delu, vendar doslej se LT.i je plačala. Po 8 vin. kg."7. je'še ni posrečilo storilca izslediti, oil odgovor. "O, po ti ceni ga pa dasi se je preiskalo že skoro vso m i ne bOBkO dajale, rajši ga damo okolico in mesto samo. Lavko je prašieein!' No. menda je malo moral še istega dne, 3. avgusta, \.!si v ljubljanski okolici, ki bi v splošno bolnišnico, koder so ga bile /. o žirom na vse svoje dohod- j operirali in mu odstranili kroglo.
dražileean živil. Na posvetovanju so konstatirali. tla. sicer ni naloga cerkve, pečati se s posameznostmi gospodarskega življenja, da pa ima v sedanjem trenutku cerkev pravico in dolžnost, nastopiti proti temu, če se izrablja gospodarska beda, da se dosegajo neprimerni dobički.
KOROŠKO.
Requiem za padle vojake. Na
dan obletnice vojne napovedi, 28. i julija, je opravil slovesno sv. ma-'šo zadušnico za padle vojake v 'stolni cerkvi v Celovcu ob veliki I asistenci knezoškof dr. Iletter, ki 'se je nalašč v ta namen povrnil v Celovec s počitnic. Navzoči so bili: deželni predsednik, deželni glavar, številno zastopstvo oficirskega kora, zastopniki raznih oblasti in korporacij, lepo število ranjenih vojakov in mnogo vernikov. Orna sv. maša s sledečo ab-solucijo je bila od kn.-škof. ordi-narijata za ta dan zapovedana tudi v drugih župnih in samostanskih cerkvah po Koroškem.
PRIMORSKO.
V ruskem ujetništvu. Josip Bi-težnik iz Solkana piše: ...Sprejmi, srčne pozdrave, ki ti jih pošilja s potovanja v Rusijo tvoj prijatelj Josip Bitežnik. Bitežnikova žena je stanovala pred vpadom Italijanov v naše kraje v Slomškovi ulici št. 20 v Solkanu, kje pa biva sedaj, ni znano. Naj bi bile te vrstice žalostni ženi v tolažbo in u-teho, da nje mož še živi in da se bosta še videla, ko bo utihnil bojni grom. — Ljudevit Volk, vojni ujetnik v Kazanu, ki leži na veličastni reki Volgi v kazanski gu-berniji. piše svoji ženi Josipini. bivajoči v Skednju pri Trstu, da je zdrav in ji kliče: Na veselo svidenje !
Pobegnili v Italijo. Iz Trsta poročajo : Tržaški vladni komisar je izdal javen poziv na celo dolgo vrsto tržaških mestnih uradnikov in učiteljev, da se morajo v gotovem roku zglasiti, sicer da bodo iz svojih služb odpuščeni. To je seveda le formalnost, kajti ti ur -adniki in učitelji so iz Trsta pobegnili v Italijo in se prav gotovo ne bodo vrnili na poziv vladnega komisarja. Verjamemo sicer, da ti ubežniki upajo, da pridejo z italijansko armado zopet v Trst, toda naddvamesečni boji ob soški fronti kažejo, da to upanje nima podlage in da pobegli irredentovei Trsta ne bodo več videli. Ta ubeg mestnih funkcijonarjev tržaških je seveda vzbudil občno pozornost. Dokler so na primorske razmere samo opozarjali slovenski in hrvatski poslanci, se ni za te razmere nihče zmenil. Zdaj pa so, kakor sklepamo iz Armee-Zei-tung^'j presenečeni tudi vojaški krogi in. imenovani list zahteva, naj se vzame že v roke problem avstrijskega ljudskega šolstva. Ta list zahteva, naj se vse ljudsko šolstvo podržavi. učitelje dobro podpre in jim da pravieo do enoletnega prostovoljstva. .
Dražilci živil. Tržaški "Lavora-tore" priporoča že v vsaki številki državnemu pravdništvu tvrd-ke. ki prodajajo svoje blago dražje nego so določene eene. Tako ovaja mesarja Antona Staniča v
Ir
tako navezane na Ljubijano,. Operacija je bila lahka, ker je ulici sv. Justa, da je prodajal me-.or ravno Rudnik. Radovedni krogla lepo sedela v kosti. Naj-'so v zadnjih delih brez kosti po
ni
zadnjih
kilo. d očim je
po
mesarska za-
e bodo Rudničani tudi po voj- brže je bil oddal strel iz velike'o K
voje pridelke rajši dajali pra- daljave, ali pa je bilo orožje, re-|<lruiga določila ceno 4 K 88 vin. za <iiče,ii. kakor pa bi jih prodajali] volver, slab in star. Lavkotu niti j zadnje dele s priklado. Lrtotako Ljubljani. Mogoče jih bodo pa treba ni, biti še nadalje v bolniš- je prodajal meso Evgen Periatti morali.' Prevzetnost jih /.na sama'p^ ]e ran0 mu vsaik <jan očistijo.v ulici Barriera vecchia in ko so kaznovati!	j in prevežejo. S poboljšanjem ga prijeli, je rekel, da njemu ni
Predaja mesa. Ljubljanska zdravstvenega stanja pa se ranje- nič mar to, kar določi zadruga, mestna aprovizacija je pričela 7.|nPmu tudi popolnoma vrnil spo- Pšenična moka za Trst. Dvorni avgusta na Vodnikovem trgu pro- min, tako da je lahko dal par toč- svetnik dr. Matheusche je sporo-dajati na prosti stojnici meso ta- nejših informacij. Iz teh sledi, da čil z Dunaja tržaškemu namestnike živine, ki se je ponesrečila iu nm morilee že' od preje ni bil ne- štvu, da tekom nekoliko dni dobi se je morala vsled tega zaklati.'zuan. Gre najbrže za osebo neke- tozadevna aprovizacijska komisijo meso je sicer po imenu sla- ga bivšega pomožnega jiradnika ja 100 vagonov pšenične moke.
Preselitev. Goriški finančni uradi so se preselili v Ajdovščino. — Goriški deželni uradi, kolikor jih je bilo še ostalo v Gorici, so odšli v Divačo. Tudi poslopja deželnih uradov so mnogo prizadeta po laških granatah in šrapnelih.
Narodni praznik (sv. Cirila in Metoda, 5. julija) v Pulju je dal družbi sv. Cirila in Metoda prispevkov nad tisoč kron. Ako se vpošteva, da je Pulj dandanašnji zaprta in evakuirana trdnjava, se mora smatrati znesek tisoč kron za zelo veliko darilo.
DALMACIJA.
"Italijanske aspiracije na Dalmacijo." Pod tem naslovom je priobčil Ajite vitez Vukovič, član gosposke zbornice, v "Neue Freie Presse članek, v katerem poudarja na podlagi zgodovinskih in et-nografičnih razlogov, da je pohlep Italije po Dalmaciji norost. Pisec naglaša svoje uverjenje, tla ta vojna ne le Dalmaciji, ampak vsem našim primorskim krajem zagotovi lepo in trajno bodočnost v tej monarhiji, "v kateri hočemo živeti in umreti in v kateri se v interesu države nadejamo tudi velikega narodnega razvoja".
Grmenje topev se čuje tudi na dalmatinski obali. Zadrski listi poročajo, da se je culo na Bokanj-cn 28. julija grmenje topov. Drugi dan se je izvedelo, da je avstr. mornarica bombardirala Ancono. Tudi ko se je streljalo na Vis, je več oseb v Zadru culo grmenje topov.
Odhod italijanskih podanikov.
Te dni je odšlo iz Zadra 50 družin italijanskih podanikov; bilo jih je okoli 300. Odpeljali so se na Reko. od tam preko Lipnice v Švico in iz Švice v Italijo.
Cena piva. Okrajno glavarstvo v Šibeniku je določilo ceno piva za ves šibeniški okraj na 88 vin. liter, 22 vin. četrt litra. V zadnjem času se je tam prodajalo pivo po 1 K 12 vin. liter.
Pcslovne zveze, ki so obstojale med Dalmacijo in Trstom, je "prekinilo vojno stanje in jih obrnilo na Hrvatsko. Trgovci iz Dalmacije se obračajo do trgovsko-obrtne zbornice v Zagrebu, da bi posredovala nabavo proizvodov, potrebnih za vsakdanje življenje; posebno manjka sočivja in sadja, kar se je doslej uvažalo iz Italije. Blago iz Ilnvatske vozijo največ parobrodi ogrsko-hrvatskega pa-rob rod nega društva na Reki. ki si je uredila vsak teden posebno plovbo v aprovizacijske svrlie. Dalmatinski trgovci želijo posebno, da bi mogli dobavati iz Hrvatske tudi žito in moko; doslej so bili tozadevni koraki brezuspešni, ali upajo, da se bodo v bodoče v tem pogledu ozirali na Dalmacijo in Istro.
Časnikarji padli na bojiščih.
Iz Budimpešte poročajo, da je padlo na raznih bojiščih doslej 20 ogrskih časnikarjev.
"Boehe".
Tekom vojne smo izvedeli, da so začeli Francozi imenovati Nemca "Boelie'*. Nihče ni razumel kaj naj izraz "boehe"' pomeni. Zdaj se je v "Berliner Tagblattu*' oglasil monakovski docent dr. Lercli in je to imenovanje razložil. — Po njegovi sodbi je izraz "boclie" skrajšanje besede "Caboehe", ki je pred stoletji pomenija lobanjo. Skrajšanje besed je v francoskem jeziku navadno. Namesto "eapi-tain" (kapetan) pravijo 'pitain\ namesto municipal*' (obč. redar) pravijo "cipal". Tudi italijanski jezik pozna enako besedo. "Ca-pocliia" pomeni glavo žeblja ali okrogli vrh palice. Dolga stoletja so Francozi rabili besedo "eabo-ehe" za označenje trdoglavcev sploh. ne da bi mislili pri tem na pripadnike kakega posebnega naroda. Šele od 1. 1866. se rabi izraz "boehe" ne več le splošno, ampak tudi za Nemce. Ker so na Francoskem živeči inozemei večinoma Nemci, se jih je to imenovanje lahko prijelo. Naravno je. da se kakor vsak tujec tako tudi Nemec šele po dolgem prebivanju na Francoskem res nauči jezika: dotlej ima težave, razume težko, češe mu kaj pove in zato so mu Francozi začeli očitati, da je trde glave. Tudi so na Francoskem živeči Nemci večinoma delavci, niso tako gibčni in živi kakor Francozi, ampak bolj okorni in to je bil drugi vzrok, da so jim obesili to imenovanje. No. vsaj v vojni je trda butica veliko vredna.
SVARILO!
Rojake opozarjani, da se varu-
jejo JOHN MIKETIČ-a, doma iz Velikih Sel, fara Adlešiči na Dolenjskem. Bival je več let tukaj v Steeltonu. Pa., in nazaduje pri meni nekaj časa. Sedaj jo je pa neznano kam popihal, mislim pa, da se nahaja v okolici Pittsbur-glia ali Rankina. Pa. Meni je ostal dolžan za en en mesec in pol na stanovanju. pa tisto mu ni bilo dosti, ampak je vzel iz druge sobe pri meni stanujočemu fantu še ročni kovčeg in kar je bilo notri, posebno kapo, vredno $3. Navezal je kovčeg na vrv in spustil čez okno doli ponoči, ko smo spali. Varujte se ga. rojaki! On .je majhne postave in suh, vodno slabe volje iu govori dobro angleški jezik. Kateri rojakov zna za njega, naj mi naznani njegov naslov, za kar mu bodem hvaležen.
John Neman ič, 170 Frederick St.. Steelton, Pa.
Iščem JOII AN O MEŽNAR. Doma je iz vasi Podbelje. Midva sva skupaj potovala na parniku "Martha Washington*' Združene države. Povedati ji imam nekaj važnega, zato jo prosim, da mi pošlje svoj naslov. — Anton Frank. Box 803. Glassport, Pa._ (1-3—9)
Kje sta JOSIP BROŽlC in JANEZ BORŠTNAR? Prvi je doma iz Vrbiee pri Ilirski Bistrici na Notranjskem, drugi pa nekje v bližini Cerknice. Bili smo skupaj na Verona. Pa. Prosim ju, da se mi oglasita, ker njima imam poročati nekaj važnega. Anton Jurčič, Jennings, Md. (1-3—9)
PREKLIC.
Podpisani preklicem vse. kar sem govoril pri Johnu Mu r gel na Bishop. Pa., da je Anton Škafar menjaval čeke v jami na Prem-rose. To je laž. Meni je pravil to Vincent Peršuti iz Montour No. 1 in od kojega je on slišal, ne vem. To je pomota, Anton Škafar je nedolžen.
John Zabkar,
R.F.D.4, Box 120. McDonald, Pa
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD*. nRZAVATT
PARMA NA PRODAJ.
80 akrov dobre zemlje in vse gospodarsko poslopje, mlad vrt in čisti studenec pod hišno streho.1 20 akrov je očiščenih, ostalo pa! pašnik in gozd. Skozi posestvo te-J če potok. 9 milj od mesta in že-! leznice. Sosedje so Slovenci. Cena' $2400. — Geo. Kuss, R, 1, Mo-i lalla, Oreg.	(1-3—9)'
VABILO.
Društvo sv. Barbare post. št. 82 v Farrell, Pa., BO RAZVILO v soboto dne 4. septembra SVOJO ZASTAVO. Slavnost se vrši v Hrvatskem domu na Stanton ulici.
Tempotom vabimo vsa društva iz okolice Farrell. kakor tudi vse posamezne rojake in rojakinje iz bližnjih naselbin, da se slavnosti v kolikor mogoče velikem številu udeleže. Za dobro zabavo in za fino postrežbo bode izvrstno preskrbljeno.
Oni, ki se hočejo udeležiti parade, naj se zberejo ob 10. uri dopoldne v Hrvatskem Domu.
Po paradi ob dveh popoldne bo otvorilni govor in razvitje zastave. Zabava bo trajala do polnoči.
Veselilo bi nas, če bi se sosednja društva korporativno udeležila slavnosti, za kar se jim že vnaprej zahvaljujemo. Na slavnosti naj nikogar ne manjka. Rojake prosimo, da bi nam ne nasprotovali. Neumestno je govorjenje: "Kupimo sodček piva in se zabavajmo doma!" Nikar tako, rojaki! Bodimo složni in delajmo za napredek naroda iir naše naselbine. Na zabavi bo za vsakega dovolj prostora. Vsakdo bo po-strežen z izvrstnim prigrizkom in dobro kapljico. Torej nasvidenje dne 4. septembra !
Jakob Peršin, predsednik.
Anton Valentinčič, tajnik.
Janez Mačik. blagajnik.
HIŠA NA PRODAJ
Hiša v dobrem stanju s štirimi sobami, cista klet, na dvorišču poletna kuhinja s primernim vrtom ob prijazni cesti je na prodaj. Več se poizve pri:
Anton Terglav, 1525 Spruce St., Pueblo. C-' v
SLEPARJI NA DELU.
Zloglasna italijanska kompani-ja, ki je pred par leti osleparila Hrvate in Slovence za $750,000, je zopet na delu. Po slovenskih naselbinah je začela razpošiljati cir-kularje, v katerih vabi ljudi, da naj pošljejo 25 ali 50 centov, za kar bodo dobili razne darove, slike, molitvenike itd., povrhu tega pa še neki slovenski list.
Rojaki, ne sedite jim na lima-nice. Še vsakdo, kdor se je pečal z njimi, je bil osleparjen.
NAZNANILO^
Rojakom v Kitzville, Minn., in
okolici naznanjamo, da je

Mr. JOE ADAMICH
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" ter izdavati pravove-ljavna potrdila.
Upravništvo Glas Naroda.
Kadar je kik) drnStvo namenjeno kopiti bai da.o, sasta^o	e
god bene inšt rumen t«, kape itd., ali pa kadar potrebnjtte uro, v«riiico. o**- - »-prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tndi mene tzcera vp^aaatc. Tp al«n;a Vb b atane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, reč vrat poiiiiam brezplačno Pilits poni
IVAN PAJK & CO., Conemaugh. Pa. Box 328
Zdravje t?! moč
krepost.
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinol* b Wisconsin naznanjamo, da jib bo da obiskal nas aastopnik
fc
FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda*' in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo, jjpravsištvo 'Qbg Naroda'.
ZASTONJ
Zdravniška knjižica m Kažipot k zdravju.
Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastraplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
Pove tudi o našem vspešno m zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata sila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče.
ALI TRPITE
na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v zgibih, glavobol, izguba apetita, kislobit v želodcu, povračanje hTane, bljuvanje, žolrno riganje, nečist jezik, smrdeča sapa. izguba spanja, slabe sanje, slabost in na^Ia razburjenost, nervoznost in razdraženost, onemoglost cb jutrih. črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, noraarnost, bojazen in srčna tuga? — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči.
Js"aša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede trli simptomov in tešUoč; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in SvežOSti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki sr nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vaše teškoče obvladale, čitajte to knj« žico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo.
Posilite ta kupon še danes.
DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000. 208 N. 5th At«.. Chicago. III.
Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdraviliško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Stev. in nlica ali Box No. Mesto
Država
Manon Lescaut
in
| Chevalier Desgrieux.
Spisal: ABBE PKEVOST.
f -
Za Glas Naroda prevel: G. P.
20
(Nadaljevanje)
— Njegove obljube. — je končala. — so vzbudile v meni bolj požel jen je po osveti kot pa ljubezen.
Ko sem jo vprašal, če bo sprejela njegovo ponudbo, mi je odgovorila. da *<* lioee držati le njegovega denarja.
Težkoča j«- bila le. kako dobiti slednje brez prvega. Počakati sva hotela najprvo popolne izjave B. M., katero ji je bil obljubil ▼»oslati po pošti. Pismo je v resnici prišlo prihodnji dan in ga je prinesel neki služabnik, ki je spretno našel priliko, da je govoril sam /. njo. Ukazala mu je naj čaka na odgovor ter je prišla s pismom k meni. Slednje je vsebovalo običajna zatrjevanja ljubezni ter kon-eesijo. katere ji jo obljubil. S svojimi obljubami ni bil ravno varčen. Obljubil ji je izplačati deset tisoč luidorjev ter nadomestiti izdane svote tako, da ho imela vedno prvotno svoto na razpolago. Dan sprejema ni hi! določen za daleč naprej. B. M. je rabil le dva dni. da jo uredil vso potrebno ter je v pismu označil cesto in hišo, kjer ga naj pričakuje popoldne drugega dne, če se ji bo posrečilo pobegniti meni. Le glede te edine točke jo je prosil, naj ga pomiri Vse drugo ho zanj igrača. (V hi pa naletela na težkoče pri begu. naj sporoči to njemu. On bo že našel pota in sredstva, da ji olajša beg. —
I'-. M. mlajši je bil previdnejši kot njegov oče. Hotel je imeti svoj plen v rokah, prodno je plačal. Pričela sva so posvetovati, kaj naj Manon stori. Se enkrat sem skušal odvrniti jo od tega načrta ter ji naslikal nevarnosti, katerim so izpostavlja. Nič ni bilo v stanu omajati njenega sklepa....
Manon j.* posla hi kratek od govor ter mu v njem zagotovila, da ji n«' ho težko priti določenega dne v Pariz ter da jo lahko zagotovo pričakuje.
Vito sva sklenila, da bova takoj poiskala drugo stanovanje v kaki vasi na unsprotni strani Pariza ter da bova pustila prevesti tja vs.- najine stvari. Prihodnjega dne se je hotela ona že zgodaj odpeljati v Pari/ ter prositi B. M., naj jo povedo v opero. S seboj pa naj hi vzela toliko denarja, kolikor bi ga mogla nositi, dočhn hi izrodila ostanek služabniku, ki jo ho spremljal. Ta je bil isti. ki jo j.- oprostil iz holnieo in ki nama je bil popolnoma udan. .laz pa na j hi prišel krog sedme ure na konec ulice Saint-Andree-des Arcs v izvošeekom. pustil slednjega tam čakati. doČim bi so jaz sam približal operi. Manon mi je obljubila, da bo našla pretvezo, se za trenutek odstranila iz lože ter porabila ta trenutek, da pribiti k meni. Vse osi ali hi hilo lahko. V par minutah bi bila pri izvoščeku in takoj nato na poti. da zapustiva Pariz.
Ta na«" rt j.. |,j| sicer drzen, a se nama jo zd"I izvedljiv. Pa če bi se že posn-riI. kako hi mogla uiti posledicam?! Kljub temu jm sva z vso drznostjo stavila svojo srečo na kocko.
Manon s,, j,, odpeljala s služabnikom Marcelom. — tako mu je hilo ime \ Pariz. Žalostni občutki so me obhajali, ko sem se poslavljal o<l nje.
Manon! sem rekel ter jo objel. — pa me vendar ne varaš? Ali mi boš ostala zvesta?
Pritoževala s • jo nad tem. da ji no zaupam ter ponavljala svoja zatrdilu in svoje prisege.
Krog tretjo ure jo mislila dospeti v Pariz. Odstranil sem se kmalu za njo ter nameraval ubiti čas tio večera v kavarni de Fere pri Point St. Michel.
<>h sedmi uri sem stjil. kot dogovorjeno, pred vrati opero ter se,,t s,, takoj čudil, da nisem našel Marcela. Potrpel sem eno uro. st<»ječ mri 1 skupino lakajev ter motreč mimoidoče. Konečno. ko je I "'"Iv', ena ura ter nisem mogel ničesar najti, sem vzel vstopnico, da vidim, če sedi Manon z gospodom P>. M. v kaki loži. Nobenega izmed « hoh nisem zapazil. Vrnil sem se k vratom ter čakal, poln nestrpnosti in skrbi, še Četrt ure. Ker se ni nihče prikazal, sem so vrni! k svojemu vozu. no <la hi razmišljal, kaj naj storim v bodo-' e. Ko. ijaž mi jo prišel nasproti s skrivnostnim obrazom ter mi i'\l-!vi! da rak. neka lepa gospodična že celo uro name v vozu.
Mislil sem seveda, da je Manon ter hitro stopil bližje. Zapazil sem pa lep. a meni neznan obraz. Takoj me jo vprašala, če ima e.isi iivnriti z gospodom Cluvalier Desgrieux in ko sem temu pri-1 trdil, je nadaljevala:
Prinašam vam pismo, v katerem so vam sporoča, zakaj sem tukaj m kakemu slučaju imam zahvaliti ugodnost vašega znan-
Htva. —
Prosil st-in jo. naj mi dovoli toliko časa. da prečitam pismo v bližje ležeči gostilni. Ona pa je vstrajala pri tem. da me spremlja ter mi je nasvetovala. naj vzameva sobo.
<><! koga prihaja to pismo? — sem vprašal, ko sva bila sama. Izročila je pismo in spoznal sem pisavo Manon.
V-i-liiiia je 1'ila nekako taka: — Gospod B. M. jo je bil sprejel z^ dvorljivostjo in sijajemki je presegal vsa njena pričakovanja. Preohlož.il jo jo z darili ter ji ponudil življenje kraljice. Manon pa on je obljubila v pismu, da me vkljub vsemu sijaju vendar ne bo pi>/.d»i!a. Gospoda B. M. pa na noben način ni hilo mogoče napotiti. da hi jo š isti večer spremil v opero. Vsled tega preloži veselje, da ni- zopet vidi. na neki drugi dan. Da me vsaj nekoliko potolaži \ bol -sti. katero mora vzbujati v meni to pismo, se ji je posrečilo posla'i mi eno najlepših deklic v Parizu. — nosilko toga pisma. — 1'odpkano je hilo pismo s: Tvoja zvesta ljubica Manon Lescaut.
V teli vrstah je hilo nekaj tako okrutega in žalečega. da sem v svoji silni žalosti in svojem ogorčenju za trenutek sklenil, da za \e,lno pozabim na svojo nehvaležno in verolorano ljubico. Ogledal sem si d, klico, katero mi je poslala Manon. Bila je zelo lepa in /'_•!• 1 se nisi, da bi bila tako. da bi tudi mene napravila nezvestega. Vendar P« uis.-m našel pri njej krasnih, sanjavih oči. nebeške po-tave. litijskega polta. z eno besedo: vse lepote, s katero je narava tako radodarno obsula Manon. Ne. — sem si rekel ter odvrnil pogled od nje. — Nehvaležnima, ki jo je poslala sem. ve predobro, da je zastonj trudila.
Vrnite se k njej. — sem rekel deklici. — ter ji povejte v mojem imenu, naj se veseli svojega zločina. Če je sploh mogoče, da bi s,, ga veselila brez očitanj vesti. Odpovem se ji za vedno in obenem se odpovem tudi vsem drugim ženskam, ki niso tako očarljive. a prav tako brezvestne in izdajalske kot je ona sama.
Ž. sem sklenil da ubežim ter za vedno pustim Manon. Ljubosumnost. ki je sedaj trgala moje srce, so je kazala le v onem temin m miru in že sem mislil, da sem ozdravel te strasti. To pa tem bolj. ker nisem čutil nobenega razburjenja, ki se me je drugače
................takih prilikah. Ah. bil sem le igrača v rokah ljubezni
kot v onih Manon!
Ko jo tuja deklica videla, kako bežim proč. mi je zaklicala, kaj naj reč. gospodu P,. M. in dami. ki se nahaja pri njem.
Vspričo tega vprašanja sem se takoj vrnil v sobo in vsled ne-k i/pivmemhe v razpoloženju, katero razume le oni. ki jo je-.sam doživel, sem naenkrat prešel iz ledenega miru in hladnosti v najstrašnejše razburjenje.
Pojdi. — som zaklieal. — ter povej izdajalcu B. M. in njegovi brezvestni priležnici, v kak opub me je pognalo to prokleto'
pismo. Obenem jima pa povej, da se ne bosta dolgo smejala, da bosta oba padla od moje roke.
Omahnil sem na stol in moj klobuk je padel na eno, palica pa na drugo stran. Cel potok britkih solza je privrel iz mojih oči. — Napad jeze se je izpremenil v globoko žalost, — jokal sem, stokal "m jadikoval.
—	Stopi bližje, dete, — sem rekel tujki, ker se te je poslalo, da me potolažiš. Povej mi. če veš kako tolažbo za obup, tolažbo za hrepenenje, da bi si dal človek smrt, potem ko je ubil dva izdajalca, ki ne zaslužita, da bi še nadalje ostala pri življenju! — Da, stopi bližje, — sem ponovil, ko je napravila nekaj korakov ter zopet boječe obstala. — Pridi, posuši moje solze, vrni mojemu srcu mir. Reci mi, da me ljubiš, da se navadim slišati to od kakega drugega kot pa od moje nezveste krasotice. Ti si lepa! Mogoče te bom ljubil tudi jaz!
Ubogo, komaj sedemnajst let staro dekle, ki je bilo videti bolj sramežljivo kot je ponavadi najti pri deklicah njene vrste, je bilo popolnoma presenečeno od tega mojega nastopa. Kljub temu pa je prišla bližje, da se mi prikupi. Jaz pa sem jo takoj sunil vstran.
—	- Kaj hočeš? — sem vskliknil. — Ah, ti si ženska! Pripadaš spolu katerega zaničujem. Tvoje nežne poteze skrivajo izdajstvo, ki preži v tvojem srcu. Pojdi! — Pusti me samega!
Priklonila se je, ne da bi rekla besedico ter se je hotela odstraniti. Pridržal sem jo.
—	Reci mi, — sem ji rekel. — zakaj se te je poslalo k meni? S kakšnim namenom? Kdo ti je povedal moje ime in kraj, kjer me moreš najti?
(Nadaljuje se).
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Bertc pL Bnttner
| "Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem a velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga selo vpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla murium^ Stael ai bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj še poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach In sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne Jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v lolah ne smelo manjkati. Na Bvetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. AH bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To Je naJboljSa knjiga, kar so Jih »pitali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne ter" slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šli fnjo krlžemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Duuajewski Je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim*Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim« da ae ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV.
Naročajte j« pri:
Slovenic Publishing Co.,
-2 Cortlandt Street, New Tork City, N. Y.

NAJBOLJŠA

SL0VENSK0-ANGLE5KA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, ie založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena t platno vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe isto t podružnici Fr. Sitar, 1604 St Gair Are., N. E.
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
o o o o
DELO OKUSNO.
o o o o
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
o o o POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.

Cenjenim naročnikom v Mon-tani, Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
Mr. OTO PEZDIR, id j« pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravnižtvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije
11 GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V id^ ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ I
"Tki Borca* of Im4matri|a u4 iMMifratiom" m državo N«w Tork varuje im pomaga priaeljaa-eem, ki m bili oaleparjeai, oropa ai ali ■ katerimi as j« slabo rav-aalo.
Brezplačno s« daje aasveta priseljencem, kateri ao bili oalepar-jami od bankirjev, odvetnikov, tr-goveav % zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljeval ter, kažipotov ln posestnikov gostiln.
Daje se informaeij* ▼ matmrall-laaijskih sadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za dr žavljamsko listine.
Sorodniki naj bi ae sestali a pri teljenei na Ellis Island« ali pri Barge OCiee.
DEŽAVNI Dnevni DEPARTMENT (State Department of LaSof^ BUREAU OF INDUSTRIE^
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkni M last 29th St., odprt vsaki 4am od 9. mre ijutraj do i. popoldni g* v sredo sveter od S. do !■<
PO ZOB ROJAKI!
Najbolj n-■peSno mazilo za Ženske in moške
lase. kakor tudi za morke, brke in brado. Ako se rabi to
mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi lasje. knkor tudi moškim krame brke in brada in nebo-do odpadali in ne Ofliveli. Revmatizem. kosti bol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in grinte. potna noge, kurje oči, bradovice, ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pilita takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHClC, leSl B. Sith Bi,	Cleveland. OkU.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DE1AVML
T
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil
Obsega 1 1 raznih zemljevidov, ■s ZOtih atraneb in vsaka stran je 10* pri 13* palca vtlika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obacga devet raznih zemljevidov 8 itraseh, veaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo IS centov. Vil lemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod Indi označen obseg površine, katero zavzemajo]poBfJne«ne dri »ve,
Pošljite 25c. ali pa 16c. v znamkah in natančen naslov la mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas, Pri večjev edjema damo popust;
Slovenic Publishing Company,
S 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y*
Qbi
m
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(JZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako sa ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki Ea-iih HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO., Frealnm Dept. 490 Broome St., New York, H. I. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost I© 21 pri JtS palcih. Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Bel&ije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.	__
Naročila in denar pošljite nat
Slovenic Publishing Company J
82 Cortlandt Street,
New York. N. Y.
£8
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Gair Ave., Cleveland, Ohio.


■j&L.
........-::,