mm
Učiteljski tovariš
mtanovsko politično glasilo J. U. U. — sekcije »a dravsko banovino v Ljubljani
- _	y.	_ .J..	E== UndnUt*» fcl mprmvml IJmklJmn*, FrmlUkmkm mllf «. 1. Koknptm it« vrmimtnm. Ntfrtnklrmnlh plim nt tprtjtmam». Izhajm vak letrtek. Narotnlnm
*>M. Mesečna priMoga »Mrosveia« eeh di* .« *»*•««<*• «» dih. ¿w j.u.u.pi*w «•<« u*n^tn». o*/«./»«.<*. i»*™.™, ¿^.k pou.¡.k. rai. ?r.iu. r./«/.„ jrm
Bolezenski dopusti
Zaradi tožbe neke učiteljice proti odloku ministrstva prosvete radi odpusta iz državne službe na osnovi točke 9 § 104. uradniškega zakona je državni svet razsodil, da osporjeni odlok ne ustreza zakonu iz naslednjih razlogov:
Po točki 9. § 104. uradniškega zakona prestane civilnemu državnemu uslužbencu služba, če se brez starešinove vednosti in dovolitve po svoji krivdi v desetih dneh ne javi na dolžnost po odmoru, dopustu, premestitvi ali po tem, ko je bil poslan na poslovanje izven kraja službe ali ko je zapustil službo.
Iz aktov te tožbe je razvidno, da je tožilka obvestila starešino, da je bolna in je predložila zdravniško spričevalo, radi česar se ni mogla javiti na dolžnost, a razen tega je bila po rešenju kraljevske banske uprave br. 37.779/32 pregledana od zdravniške komisije ter priporočena — ko se je dognalo, da je bolna — za odobrenje bolezenskega dopusta. Radi tega se v tem primeru na tožilko ne more aplicirati določba točke 9. § 104. uradniškega zakona, ker ni zapustila službe po svoji krivdi in brez znanja predpostavljenega starešine. Ko je bila tožilka spoznana za bolno in predlagana za bolezenski dopust, bi se ji dopust moral odobriti in ne bi smela biti odpuščena iz službe, kakor se je to zgodilo z osporjenim odlokom po točki 9. § 104. uradniškega zakona.
Radi tega je državni svet na osnovi čl. 17 in 34 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih s svojo razsodbo anuliral zgoraj omenjeni odlok.
To razsodbo je izrekel državni svet v Beogradu dne 7. decembra 1932, pod št. 38.413.
To načelno rešitev državnega sveta glede bolezenskih dopustov je treba danes oteti iz zaprašenih arhivov, da nastopi svojo bo-drilno pot med naše učiteljstvo. Nismo mislili, da bo to po tako kratkem razdobju še potrebno, toda varali smo se. Podoba je, da naša »dinamična« doba izziva rešitve, da jih v divjem zamahu svojega zgodovinskega kolesa čimprej zopet pozablja. Dobro urejene pisarne stanovskih organizacij — čeprav okle-vetane — so vendarle nujno potrebne in kakor vse kaže, jih bo treba še izpopolnjevati, nikakor pa ne zatreti kot škodljive razkro-jevalce človeškega občestva.
V zadnjem času se je vpeljala pri nas zelo nehumana praksa, da se nujni bolezenski primeri rešujejo po kriteriju upravnih organov in ne po strokovnjaških zdravniških predlogih. Ni dovolj, da uživamo učitelji med državnimi uslužbenci že itak privilegirano stališče manjše zaščite, da kličemo že leta po ekvivalentnem disciplinskem postopku, ki bi nam zagotovil vsaj iste pravice obrambe, kakršne v obilni meri uživajo celo ljudje, ki pridejo kakorkoli v navzkrižje s kazenskim zakonom, tudi pri bolezenskih dopustih se je začela uveljavljati proti učiteljstvu tako rigorozna oblika postopanja, da se zaman vprašujemo, odkod mora izvirati tak kriterij ravno napram tistemu stanu, ki zaradi svojega napornega dela, stavljajočega na njegove živce največje zahteve, polni bolnice in bolniške opazovalnice.
Če sploh kdo, moramo prositi mi učitelji v tem pogledu, če že ne blagohotnega, vsaj objektivnega razumevanja in to toliko bolj, ker fungirajo na prosvetnih oddelkih naše uprave ljudje iz učiteljskih vrst. ki so bili premnogokrat dodeljeni pisarniškemu delu prav radi tega, ker jim njihovo zrahljano zdravje zaradi prenapornega dela v šolskih učilnicah ni dovoljevalo še nadaljnjega obstanka na tako ogroženih službenih mestih.
In kljub vsemu tako malo razumevanja! Poznamo razloge, ki naj opravičijo to rigo-roznost. Prepogosto »bolovanje« — ki baje meji na zlorabljanje zakonskih določil. Tudi če suponiramo tako hotenje, gre po splošnih etičnih zakonih vendarle prednost onemu postopanju, ki rajši spregleda devet in devetdeset prestopkov kot bi enega krivično kaznoval. V naših bolezenskih primerih pa prav gotovo ne gre za tak proporc. Predobro vemo, da taka hotenja ne zrasto do nebes; brižno je zato preskrbljeno. Preskrbljeno je po eni strani z dovolj strogimi predpisi glede ugotovitve dejanskega zdravstvenega stanja pri vsakem poedincu, po drugi strani pa po dovolj žalostnih socialnih razmerah v učiteljskem stanu samem. Našteli bi brez težkoč iahko stotine primerov, ko bi si učitelj moral privoščiti oddiha v svrho okrepitve svojega zrahljanega zdravja, a ne more in ne sme storiti tega ker mu njegove gmotne razmere tega ne dovole. Zaradi pre-pičlih službenih prejemkov so premnogi učiteljski očetje primorani iskati si postranskih zaslužkov, če hočejo vzdržati svoje družine na taki socialni stopnji, kakršno bi jim moralo zasigurati že samo njihovo službeno razmerje. Za take očete pomenja vsako »bolovanje« poleg pomnoženih izdatkov navadno tudi skrčenje njihovih rednih prejemkov. Kar velja za družinske očete izmed učitelj-
stva. velja pa tudi za nebroj samskih oseb obojega spola, ki morajo v današnjih kritičnih časih deliti svojo borno plačo s svojci iz bližnjega in včasih celo oddaljenejšega sorodstva.
Torej dovolj varnostnih naprav proti vsakršnemu zlorabljanju. Za resnične primere bolezni — in le za te gre — pa prosimo več razumevanja, razumevanja. Za nerazumevanje pa gornjo razsodbo upravnega sveta.
VSEBINA:
Zelo nepraktični „praktični učiteljski izpiti
Ob uspehu v letošnjem oktobrskem terminu.
«ft
Letošnji praktični učiteljski izpiti na državni učiteljski šoli v Ljubljani in v Mariboru so se v oktobrskem, oziroma novembrskem terminu končali s poraznim uspehom. S strani izpraševalne komisije, prav tako od kandidatov samih, da, celo med poklicnimi tovariši starejših let so se slišala razna mnenja, ugovori, kritike in še marsikaj. Zato je potrebno, da se spregovori nekaj besed o tej neurejeni zadevi našega šolstva.
Za oktobrski rok je bilo v Ljubljani prijavljenih 48 kandidatov in kandidatk. Od teh jih je napravilo s prav dobrim uspehom 12, z dobrim 21, reprobiranih pa je bilo za 6 mesecev 7 kandidatov in 7 kandidatk, kar je ca. 30%. Ena kandidatka je odstopila. V Mariboru pa je bilo od 67 pripravnikov(-ic) reprobiranih kar 24, kar je še celo nad tretjino. Podrobnejši rezultati niso znani, zato se omejujem le na izpit v Ljubljani.
Da je bil tako slab uspeh tistih kandidatov, ki so po dveletnem delu v šoli v tako velikem številu stopili vnovič za zeleno mizo, je iskati vzroka v raznih momentih. Ne trdim, da je menda prvič, kar obstoja učiteljišče sploh, tako rigorozno postopala komisija na učiteljski šoli v Ljubljani. Odlik nobenih kaj bi to! Danes tudi potrebne niso. Pa ne gre za to. Tega tudi ni pričakoval nihče od prijavljenih. V mislih imam le one reprobi-rane. Zanimivo je dejstvo, da so bili pri teh izpitih kandidati, ki so bili prvi izmed tistih srečnikov s petimi letniki, pa so morali potem cela tri leta čakati na službo. Tako slab uspeh in toliko reprobiranih nam jasno pokaže, da je tu dvojna možnost: ali je izpitni odbor strogo in morda prestrogo ocenjeval, ali pa so bili kandidati pripravljeni tako slabo, kot še nikoli poprej, kar je zelo dvomljivo.
Znano je, da so v poslednjih letih, to je prvi letniki s petletno izobrazbo na učiteljski šoli, bodoči pionirji dovolj podkovani zapuščali šolske klopi. Vsaj o teoretičnem delu se sme to trditi — ker se to pri izpitu ponavlja. V urah brezposelnosti in v dobi inštrukcij ter moralnega in gmotnega propadanja je tu pa tam marsikdo teh izpopolnjeval svoje znanje na univerzi. Vsaj nekaj časa! Nekateri so tudi z uspehom končali pedagoško-filozofsko skupino in diplomirali. Eden izmed teh je tudi po tem izpitu opravljal praktični učiteljski izpit. In če je na naši najvišji znanstveni ustanovi pokazal prav dober ali celo odličen uspeh, menda ni bilo vzroka, da bi ga pri izpitih na učiteljski šoli »lomil«, posebno pri nalogah. Pripravnik, ki mu je daia učiteljska šola vsa leta prav dobre ali celo odlične ocene, je najbrž še v bodoče sposoben za iste ocene, oziroma, da vsaj »zieze skozi«! In tisti, ki je prav dobro ali odlično ocenjen od šolskega nadzornika, ki pozna njegovo delo v šoli in med narodom, menda tudi zasluži, da ne doživi razočaranja pri ponovnih izpitih!
Z idealizmom je šla nova generacija po prestanih petih letnikih učiteljske šole, z diplomo zrelosti v žepu, in po triletnem čakanju z veseljem na delo. Pri izpitu, ki naj se imenuje »praktičen«, pa je doživela razočaranje. Ali niso kandidati sposobni za nadaljnje delo v šoli? Ali se naj še pripravljajo in gulijo slovnico, literaturo, zgodovino, za kar so dobili že oceno pri zrelostnem izpitu? Po delu. ki ga opravlja marsikateri idealni pripravnik ali pripravnica v zadnji gorski vasi, ko naredi na videz nemogoče reči v prid narodu — po tem nihče ne vpraša? Nihče ne ocenjuje edinih kulturnih delavcev in preoblikovalcev naših zapuščenih gorskih otrok iz praktičnega vidika, marveč iz povsem drugega stališča! Zato je kandidat prepričan, da je pri maturi in to še v strožji obliki! Hvalevredno je, če naša učiteljska šola daje sama iniciativo, da se v tem pravcu praktični učiteljski izpiti reformirajo po najnovejših vzgojnih izsledkih. Zakaj se kandidatom ne olajša tisti nepraktični izpit, o katerem je najbrž tudi ves izpitni odbor prepričan, da ne ustreza zahtevam moderne pedagogike? Zakaj kandidat, ki je prav dober kulturni delavec na vasi v tako težkih okoliščinah, organizator, tajnik vseh mogočih društev itd. — ni sposoben za delo v šoli in ga pri izpitu vržejo? Življenje zahteva, da je podeželski učitelj ne samo med štirimi stenami, marveč, da dela za javnost. Zato mora reforma izpitov upoštevati tudi to in ne samo dela v šoli. Ali pa naj se delovanje omeji. Eno ali drugo!
Sedanja generacija ni vajena klečeplaz-stva, ne poklonov, ne protekcijskega stremu-štva in moledovanja. Ne! To se je pokazalo, kako odločno je šla pred zeleno mizo v zavesti, da če »pade«, je to le pred komisijo,
nikakor pa ne pri narodu, ki je za mladega idealista še veliko hujši in strožji izpit. Narod je najstrožji sodnik in če da on mladim pionirjem priznanje, jim je to tudi v največje zadoščenje.
Eno pa smo bridko občutili, kar lahko z mirnim srcem povemo. Kandidat je sedel za zeleno mizo. Komisija je bila zanj nekaj vzvišenega. Videl sem jih, kako so nekateri z bolestjo in zaročarani gledali v bodočnost, ko je direktor naznanjal, kdo je odstranjen od nadaljnjega polaganja izpita radi slabih pismenih izdelkov ... Marsikateri je z grenkobo v duši šel domov v zavesti, da je bil dober, prav dober ali celo odličen v šoli in zunaj nje .. .
Zato pa morajo praktični učiteljski izpiti dobiti novo obliko in se morajo prereformi-rati v smislu novih pedagoških načel, zahtevi življenja in praktičnosti, da se bo res videla kandidatova vsestranska zmožnost in marljivost, ki ga usposabljata za javno življenje. O tem je že pisal naš priznani pedagog — stro-
Bolezenski dopusti.
Zelo nepraktični »praktični učiteljski izpiti«.
Potreba stalnosti.
Položaj Slovencev na Koroškem.
Otvoritev nove šole na Svetini nad Celjem.
Spominčica na grob Emilu Adamiču.
Dajte nam dela!
Naš glas; O začetkih novega dela. To-varišice!
Splošne vesti. — Osebne zadeve. Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, nrosveti in JUU.
Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
kovnjak prof. G. Šilih v članku »Reforma učiteljske izobrazbe« (»Popotnik« 1935/36, 1—2). Potem bodo tudi uspehi drugačni. Tu je nova generacija, ki že posega v javno življenje, ki bije trd boj v najtežjih socialnih, političnih in kulturnih razrvanostih današnje dobe. Tu je tista mladina, ki bo prevzela dediščino starih, tista generacija, ki je po prašnih učilnicah srkala sočne plodove mladih psihologov in pedagogov, ki so se udejstvovaii in se še udejstvujejo na naši najvišji znanstveni in-štituciji, na naši univerzi. Ta mladina jim je tudi iz srca hvaležna, ker črti vse formalnosti in pedantnosti! Sproščenost je njeno geslo, vera v lastno moč pa jamstvo za bodočnost.
Tone Trdan.
Potreba stalnosti
Učitelj, ki hoče biti res vzgojitelj, mora poznati deco ne samo iz šolske sobe, ampak tudi v njenem domačem okolju. On mora dobro poznati tudi starše otrok. Biti mora z njimi v stalnih odnosih. Mora se z njimi raz-govarjati in posvetovati, jim svetovati ter jih primerno opominjati, obračajoč njih pozornost na potrebne pozitivne razvojne činite-lje, ki naj omogočijo sončno mladost in krepko rast in razvoj mladini.
Starši se mnogokrat ne bodo sami potrudili do učitelja, zato se mora on k njim. Ustvariti si mora z njimi pozitiven odnos, da mu zaupajo in verujejo v njegovo vzgojo in pomoč. Že za to rabi precej časa. Pri tem delu bo učitelj spoznal vzroke, ki ovirajo njegovo delo v šoli in uspešen telesni, kakor tudi duševni razvoj mladine. Videl bo, da zavzemajo mnogokje odločilno vlogo poleg neekonomske izrabe dobrin, radi neznanja in nevednosti tudi višje gospodarske sile, ki jih lahko začuti v njih negativnih izrodkih, je pa preslab, da bi jih mogel odstraniti.
Čim dalje bo v kakem kraju, tem globlje bo lahko prodiral v življenjske razmere dotičnega kraja. Z upoštevanjem spoznanih prilik bo lahko pravilneje usmeril svoje delo
v šoli in med ljudstvom. Le tedaj, ako bo dalje časa na enem službenem mestu, bo lahko tam razvil vso svojo poklicno aktivnost. Kakor vrši najuspešnejše religiozno - etično vzgojo duhovnik - župnik le tedaj, ako je stalno v enem kraju, tako bo sodoben učitelj mogel uspešno služiti misiji svojega poklica le, ako bo imel oporo stalnosti službenega mesta.
Naše pravilno poklicno in življenjsko delo nas upravičuje postavljati zahtevo po stalnosti. Mnogi nočejo priznati tega našega dela, toda prej ali slej bodo tudi ostali čini-telji, — ki odločajo v marsikateri bistveni točki našega dela in življenja — uvideli, da hočemo biti res pravi vzgojitelji, ki imajo vso pravico do stalnosti službenega mesta in do ugoditve drugim stanovskim potrebam.
U. C.
Položaj Slovencev na Koroškem
List Gottscheer Zeitung je 1. dec. t. 1. priobčil pod naslovom »Frage und Antwort« 2ö vprašanj z odgovori o položaju koroških Slovencev. Uredništvo lista G. Z. je poslalo merodajnim krogom v Celovec ta vprašanja, ki se nanašajo na šolske, verske in ostale kulturno politične razmere, z namenom/ da se prikaže, v kako ugodnih razmerah žive naši bratje na Koroškem, ter kakšnih ugodnosti niso deležni Nemci na Kočevskem.
Primerjanje kočevskih Nemcev s koroškimi Slovenci ni prikladno. Slovenska manjšina na Koroškem je kljub nasilnemu ponem-čevanju desetkrat večja kakor nemška na Kočevskem. Slovenci so na Koroškem avtohtoni, dočim so se Nemci šele pred nekaj stoletji priselili na Kočevsko.
Iz odgovorov samih je razvidno, da nimajo Slovenci niti ene slovenske šole na Koroškem. Predpisi o narodnih manjšinah niso v rabi in le utrakvistične šole so v vseh krajih. Kakšne so učne knjige za Slovence ne pojasnjujejo v odgovorih. Le drugo berilo ima samo slovensko besedilo, zato pa ima več sestavkov, v katerih so Slovenci in Srbi opisani na način, ki ne spada v šolske čitanke. Kate-
kizem je urejen tako, da je prva stran tiskana v nemščini in to v gotici, druga ima pa slovenski prevod. Pri nas imajo Nemci 25 nemških učnih knjig. Na Koroškem zna vsakdo razen prav starih oseb nemško. Kako je s slovenskimi krajevnimi imeni je tudi znano. Saj pravijo, da so prosto izmišljena in zato njih uporaba nedovoljena.
Najboljši odgovor na vsa vprašanja podaja knjiga: Theodor Veiter »Die slowenische Volksgruppe in Kärnten«. On sam priznava, da se napram Slovencem krivično postopa. Za utrakvistično šolo pa pravi, da slovenske otroke pretvarja v nemške. To trdi Nemec koroški rojak.
Nemci na Kočevskem imajo vse in še več kar jim po dogovorih o narodnih manjšinah pritiče. Pač jim je ponemčevanje slovenskih otrok preprečeno in sedaj se jim toži po razmerah, ki so minule.
Znano je, da poznajo Nemci to »politično krepost«, če hočeš kaj doseči, zahtevaj brez prestanka, kakor da je tvoje. Večkrat ponovljene zahteve zagotove pravico. Da je to res, so nam v dokaz dosedanje izgube našega narodnega ozemlja.
Otvoritev nove šole na Svetini nad Celjem
V nedeljo 22. novembra je bila slovesno otvorjena na Svetini nova šolska stavba. S tem je bilo končno ugodno rešeno v tem kraju štiridesetletno vprašanje primernih šolskih prostorov.
Šola na Svetini je bila ustanovljena leta 1873. in se je pouk vse doslej vršil v mali, za silo adaptirani hiši, ki so jo bili domačini postavili že leta 1816. za župnišče, ko so si prizadevali, da bi ustanovili samostojno župnijo. Poslopje je imelo eno učilnico 36 m2. Število učencev se je od ustanovitve več kot podvojilo, tako da ima šola sedaj okrog 150
šoloobveznih otrok. Enorazrednica je bila sicer že leta 1901. razširjena v dvorazrednico, vendar občina ni mogla preskrbeti prostora za novi razred, ker je bila gospodarsko prešibka. Šele po priključitvi prejšnje samostojne občine Svetine k Teharjem so se ustvarili potrebni pogoji za rešitev tega vprašanja.
Načrte za prezidavo je priskrbela kralj, banska uprava brezplačno. Stavba je eno-nadstropna, spodaj zidana, zgoraj lesena. V pritličju je stanovanje za šolskega upravitelja in eno učiteljsko stanovanje ter pisarna. V prvem nadstropju sta dve svetli učilnici
6 X 9 m in stranišča. Stavba ima prostorne kleti, kjer je tudi pralnica - kopalnica in kurnik. Zunanjost nam kaže tipičen primer lesene planinske šole in je v poseben okras kraju, ki je že od nekdaj priljubljena izletpa točka. Stroškj so znašali 250.000 din. Država je da]a že pred leti 10.000 din podpore, bivši oblastni odbor v Mariboru 15.000 din, banovina 20.000 din podpore in 30.000 din brezobrestnega posojila za dobo desetih let. Občina Svetina je iz svojega gozda prispevala gradbeni les, katerega se je porabilo kakih 300 m3, za ostalo potrebno vsoto pa je občina Teharje najela amortizacijsko posojilo. — S
prezidavanjem se je pričelo 18. maja t. 1. in je bil pouk od tedaj prekinjen, ker pj v kraju nobenega zasilnega prostora.
Slovesne otvoritve se je kot zastopnik kralj, banske uprave udeležil g. banovinski šolski nadzornik Štrukelj, za sresko načejstvo pa sreski šolski nadzornik g. Pestevšek. Po blagoslovitvenih obredih, katere je opravil šentrupertski župnik g. Jager, in po pozdravnih in priložnostnih govorih je krajevni šolski odbor pogostil zastopnike oblasti, obrtnike in druge povabljence. Pri slovesnosti je sodelovala znana svetinska godba na pihala.
Spominčica na grob Emilu AdamKu
Nepozabni nam tovariš Emil! Tako radi bi se bili z besedo poslovili od Tebe ob Tvojem zadnjem domu pri sv. Križu, toda beseda ni mogla na dan — objemala nas je nema žalost, ki nam ni pustila do suhih besed, s katerimi se nikakor ne da povedati to, kar čuti ranjeno srce. Bil si nam že na učiteljišču pravi tovariš - bratovsko si nam priskočil na pomoč, ako nam je nagajala kaka poredna nota ali se nam ni hotel posrečiti pravi akord. Bil si nam že takrat pevski in glasbeni vodja, a tudi Tvoj svetal značaj in plemenito srce je vedno harmoniralp z nami — tvojimi prijatelji in tovariši! In ko smo se sestali zadnjič ob 35 letnici našega trpljenja v divnem gorenjskem Tržiču, si dospel med nas zadnji — a tisočkrat škoda, da si sedaj odšel prvi tja. od koder ni vrnitve.
Povspeli smo se takrat na skaloviti Ljubelj in v duhu vidim Tvojo mogočno postavo — razprostrl si roke — objeli smo se na meji tužnega Korotana in vzkliknil si: Fantje, mi si ostanemo zvesti do groba! Da, ljubi Emil! Zvest si nam ostal do greba. Vedno si se zanimal za našo usodo in za usodo naših rodbin. Dober si bil — predober!
Dovoli torej — brate — da Ti posadim na grob skromno spominčico: Tudi mi smo bili Tebi vedno zvesti, ostanemo Ti zvesti ne samo do groba — tudi v Tvoj prerani grob sega naša nevenljiva zvestoba in ljubezen do Tebe, dragi Emil — do Tvojih lepih pesmi in do Tvojega zlatega tovariškega srca!
Spavaj mirno in snivaj o preteklih srečnih letih naše mladosti. Večni ti spomin!
Tone Kuhar in tovariši - sošolci.
Dajte nam delal
Osepp sto nas je, ki iz dneva v dan čakamo ip gled^pip v brezupnost. Kaj pomeni to za nas, kaj za družbo in dobo, v katerj živi-ipo? Naj to neizčrpljjvo problematiko sedanjosti vsaj približno prikažejo naslednje vrstice, ki naj bodp naši javnosti v informacijo, pcjgovornim pa, ki z mirnostjo in resignira-nostjo gledajo 800 propadajočih mladih žjv-Ijenj, v resno svarilo.
Z ljubeznijo in voljo zgrajeni temelji idealizma, morale in časti se majejo. Razmere v katerih živimo so nam dale pečat dvojnega ponižanja. Prvo ponižanje smo doživeli ob spoznanju, da se naš spotencirani idealizem ne upošteva ter da nihče nim§ smisla, da bi te mlade prekipevajoče sjle d&l v službo narodu. Drugo, ki je morda še večje od prvega, pa je zavest, da kljub sposobnosti za delo in deial bi v kniminaciji mladih sil, živimo na j-ačun drugih, bodisi staršev ali pa od javnih podpor. Oboje nas ponižuje ter razkraja človeško dostojanstvo in čast. Zdi se celo, da je na delu neka razumljivo nerazumljiva tendenca. ki hoče mladim ljudem zlomiti poštenost, da bi jih naredila ponižne in neodporne za eksperimente, ki sq čestokrat v dnevni politiki »potrebni«. Nujno je, da v takih okoliščinah marsikdo klone in 6e ne dvigne več Mlad je doživel »notranji preporod« in spoznal zakonitosti današnjega življenja, katerega nosilci so kameleonski zpačaji.
Kdo ima pravico narod postavljati v tako usodno stanje, kdo jim je dovolil igrati se z usodo naroda? Ni fraza, da so kulturnej-ši in izobraženejši narodi tudi gosoodarsko mpčnejši. Logična konsekvenca tega dejstva je, da z gospodarsko močjo raste tudi politična in z njo zvezana agresivnost, katere žrtev postanejo manjši in siabejši. To resnico smo spoznali mi vsi ter z grozo gledamo na usodo naroda, ki ga ljubimo.
Ugovor in trditev, da ni kreditov, naj odpade, ker njegove utemeljenosti nikakor ne moremo priznati. Ali mora biti res postavka za prosveto v državnem proračunu zavržena pastorka? Narod plača in daje ogromne dajatve, nima li pravice zahtevati vsaj minimum
— urejeno šolstvo? (200 učnih moči manjka samo v dravski banovini.)
V naši borbi za nastavitev nam nihče ne more očitati sebičnosti in kruhoborstva. Ne borimo se za kos kruha, ki bi ga z nastavitvijo dobili. Taka metoda bi nas poniževala in jo odklanjamo. Sklicujemo se le na potrebo celote naroda. Prav tako pa tudi najodločneje odklanjamo naziranje, da je bil s tem, ko je bil nekdo nastavljen, deležen neke posebne milosti in še nadalje, da se v ta pojem vključuje neka apriorna hvaležnost tistim, ki so ga nastavili in mu »pomagali«. Hočemo dela in dati narodu, kar po svojih strokovnih sposobnostih dati moremo. Le tako bo narodu dana pot k boljši in lepši bodočnosti, ki tudi ne sme biti več samo beseda.
Komur od merodajnih je kaj za mladino ter njen moralni obstoj in dalje, komur so interesi naroda sveti, ta ne more in ne sme mimo teh faktov. Naj se vendar že začne razmišljati o tem prevažnem vprašanju in naj vse delo ne obstoja le v tolažbah, da bodo nastavitve »prihodnji mesec«, kar se nam iz dneva v dan servira.
Nihče nima in noče imeti razumevanja za naše težnje, čeprav je naša zahteva in borba pravična in bolj življenska, kakor katerakoli in kdajkoli. Moč je v nas samih, zainteresirati moramo k tej akciji vse tiste, ki o tem odločajo in tudi tiste, ki imajo od te odločitve korist. Sami moramo začeti reševati svoja življenjska vprašanja. Ostanimo trdni kljub ponižanju, ki se nam meče v obraz! Z voljo, z zaupanjem v bodočnost ter s spontanim in solidarnim nastopom tudi uspeh ne more in ne sme izostati!
Brezposelni učiteljski abiturient.
— Če hočeš dobiti kako službo, je bolje da koga poznaš, kot da kaj znaš.
Jos. R. Pollok, prof. na Mihiganski univerzi v Ameriki.
NaS glas
O začetkih novega dela
Naloga vzgojitelja in učitelja je, da vztrajno odstranjuje ovire, k| zavirajo otroka v normalnem in uspešnem razvoju in da pomaga pri ustvarjanju novih činiteljev in dejstev, ki pospešujejo in omogočujejo otrokov razvoj. V šoli bo učitelj za to lahko že ne^aj storil, a vse tp ne bo niti procent tega, kar	on kot sodoben učitelj storiti.
Večino svojega mladega časa preživi otrpk na	kjer v sta'n* skupnosti
z domačimi. V šoli se otrpk samo uči, a igra se, je, opravlja razna domača dela, spi itd. 1<? doma. O vsem tem nčitelj mnogokrat nima prave slike, ker se tie pptrndi do otrokovega miljeja. Včasih dobi tudi nehote vpogled v to otrokovo življenje in čc je pravi učitelj, se tedaj vsaj malo zamisli.
Vsak, ki hoče biti sodoben in aktiven učitelj, bo z novim delom pričel z največjo delavnostjo, nesebičnostjo in vztrajnostjo,
A kako začeti? — se morda ta ali oni sprašuje. Za uspešen začetek je predvsem potrebno, da učitelj opusti do sedaj morda pri marsikom običajno malomeščansko vzvišeno stališče nad maso. Radi svoje izobrazbe in svpjih vzgojiteljskih sposobnosti in dolžnosti ipora biti učitelj v vsakem oziru nad ljudstvom, a tega ljudstvo ne sme čutiti kot prepad- ki loči dva bregova, ampak kot izvir noyih sil in pobud; za splošen dvig. Vsak učitelj, — zlasti pa pripadniki, ki srno dovršili tudi »šolo brezposelnosti«, — sam čuti in doživlja materialno in duševno, - duhovno bedo in krizo naših dni in mu zato korak do ljudstva ne bo neroden in neprijeten, ampak notranja mej^ za> preloijn z izživeto preteklostjo in sprostitev sil v stvarnejšem delu.
Tovarišice I
Koliko s.to mladih učiteljic je raztep.ett.ih naokrog po Sloveniji in skorajda ne ve<io druga za drugo'! V zapuščenih krajih, gorskih seliščiJi, vaseh stisnjenih med bregove, na sAabo organiziranih šolah, oddaljenih od prometnih sredstev, izgubljajo svoje energije v tem, ko iščejo polje svojega udejstvovanja, ko hočejo dati življenja svojim mladim silam. Izgubljajo se v iskanju in le redke so, ki najdejo takšno zaposlitev, ki bi jih povsem zadovoljila. Večina pa jih je, ki se ne znajdejo. katere so v svojem kraju tako slabo zasidrane, kot da pričakujejo, da jih odpiha vsak čas kakšna sapica.
Nikakor ni v interesu učiteljice, katere delo v šoli naj bi rastlo iz potreb okoliša, da podeželja ne pozna. Spoznati ga mora v -njegovem gospodarsko-kulturno-socialno razvijajočem se dejanju in nehanju. Posebno naj bi se potrudila vsaka učiteljica spoznati, v kakšnih razmerah živi žena sredi tega dogajanja. In pri iskanju vzrokov teh razmer bodo nastala vprašanja, ki bodo nujno zahtevala Ugovorov. Samo bo rastlo delo, ki sicer ne bo plačano, ki pa bo vendar plodonosno, zakaj
problem naše žene nam bo prikazalo v novi luči.
Da pa bo mogoče takšno delo med učiteljicami, morajo biti te med seboj v stalnem kontaktu. Posebno one, ki imajo že več službenih (let in so se kolikor toliko že vživele v podeželske razmere, naj bi se strnile ter poskusile vsaj s pismi vpeljati mlajše tovarišice v delo na vasi. Nadalje bi bilo želeti, da se učiteljice v polni meri priključijo delu za naš učiteljski pokret, ki zastopa načelo, da je treba dvigniti ugled ženskega dela na višino ugleda, ki ga uživa moško delo. Ženska imej pravico soodločanja v vseh vprašanjih!
Nadalje bi se morale zavzeti vse učiteljice za to, da mlajših tovarišic in tovarišev ne bodo več nastavljali na nižje organizirane šole, kjer so brez močne opore vprav v prvih službenih korakih, ko potrebujejo nasvetov in vpeljevanja v delo. Premnogokrat se ne znajdeta in zgrešita mlada tovarišica in tovariš cilj svojega delovanja vprav radi tega, ker sta v najtežjih dneh prepuščena sama sebi!
Tovarišice, pozivamo vas vse, ki je v vas ogenj mladih misli, da se priključite našemu pokretu in podprete vsako našo akcijo, ki bo stremita za dvigom učiteljevega dela!
Splošne vesti
Treba je iti na domove z odprto in ra-zumevajpčo duševnostjo in se za začetek zadovoljiti z opazovanji. Vzrokov in prilik za to ima vsak učitelj dovolj. Ako bo. prišel v nizke, z gnojnico in gnojem obdane hiše, — (take prevladujejo v mojem šolskem okolišu) ki v svojih sobah ne kažejo nič manj zanemarjenosti, neznanja in malomarnosti — s prijazno besedo do staršev, s primernimi vprašanji o njihovem otroku in jim nudil dobro besedo in koristno misel, mu bodo odprli svoje duše in srca in nudili svoje skrite rane v lečenje. Učiteljeve skrbne oči bodo paznO motrile stanovanjske in higienske prilike na domoyih, a poznavanje duševnosti odraslih in njenih zakonitosti mu bo omogočilo spoznavanje in izvajanja novih zaključkov in prodiranje do zadnjih domačih vzrokov sedanjega stanja. Ko pride domov, naj zbere svoje misli o opazovanjih in doživetjih ter si jih naj zabeleži. Tudi vsebine opazovanj šolskih otrok v šoli naj si beleži, saj bo s primerjanjem teh in domačih razmer prišel do novih ugotovitev in stvarnih spoznanj iz življenja izročene mu mladine.
Že ta splošna opazovanja bodo učitelju važen pomočnik v uspešnem uravnavanju pouka in vzgoje, a vztrajen učitelj se ne bo zadovoljil samo z njimi, ampak bo po njih šel tudi v detajle in globine činiteljev vaškega življenja. V tem delu ne bo ostal sam, ampak ga. b« vršil v stalnem stiku s tovariši, ki orjejo isto ledino.
Prični s tem delom takoj, da bo možna z aktivnostjo vseh stvarna diskusija na našem letošnjem božičnem sestanku. Šiv.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
Želita
vsem čitateljem, sotrudnikom, tovarišicam in tovarišem Uredništvo in uprava »Učiteljskega tovariša«
— Prihodnja številka »Učiteljskega tovariša« izide zaradi božičnih praznikov v četrtek 31- decembra.
Vsem članicam in članom
želi
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE JUU — sekcija za dravsko banovino
ODKLONJENA RESOLUCIJA NA ZBOROVANJU HRVATSKIH UČITELJEV,
»Jutro« od 12. t. m. piše pod tem naslovom:
Poročali smo že, da se na Hrvatskem vršijo učiteljska zborovanja, ki jih izven okvira učiteljske stanovske organizacije sklicujejo sreski šolski nadzorniki. Zborovanja se sklicujejo na osnovi §§ 147 in 148 zakona o narodnih šolah in je udeležba na njih za vse učiteljstvo obvezna. V sredo je bilo tako zborovanje v Varaždinu, v četrtek pa v Krapini za učiteljstvo iz srezov Krapina, Klanjec, Zlatar, Stubica in Sv. Ivan Zelina. O poteku zborovanja posnemamo po zagrebških listih:
Predsedoval je sreski nadzornik za kra-pinski srez Bakliž. Kakor v Varaždinu je imel tudi v Krapini glavni referat načelnik ministrstva prosvete Ilija Maričič. Nato je bila prečitana že pripravljena resolucija, ki najprej pravi, da učitelji iz gori navedenih srezov pozivajo vlado, naj se jim v materialnem pogledu vrne, kar jim je bilo v zadnjih letih odvzeto.
Po prečitani resoluciji se je oglasilo nekaj navzočih učiteljev, od katerih so nekateri zahtevali, naj se prvi del resolucije briše, ker je odvišen- Isto zahtevo so namreč postavili učitelji že na skupščinah svoje stanovske organizacije. Nastala je debata, v kateri je bil končno stavljen in od vseh z aklamacijo odobren predlog, naj se dotični pasus sicer pusti v resoluciji, toda pristavijo naj se mu besede » ... kakor je to učiteljstvo že ponovno zahtevalo na svojih društvenih zborovanjih in na učiteljskem kongresu«.
Predsedujoči šolski nadzornik tega do-stavka ni hotel vstaviti v resolucijo, zaradi česar je predlagatelj protestiral in predlagal, naj se potem rajši vsa resolucija odkloni, ker je itak samo papir in ne pomeni nič. Ta predlog je bil z burno aklamacijo soglasno sprejet.
Složni in odlični nastop učiteljstva je močno vplival na prisotnega ministrskega načelnika Maričiča. Dvignil se je in v lepem govoru čestital ueiteljstvu Hrvatskega Zagorja, da je tako kompaktno in enodušno. Po vsem tem mu ni potrebna nikaka resolucija, kajti resolucija je res le papir, ki se čita ali ne čita, za njega pa je važno to, kar je videl, in o tem bo poročal ministru. Pozival je končno učiteljstvo, naj bo res ljudsko učiteljstvo in naj po svojih najboljših močeh naredi vse, da bo prebivalstvu dobro. On bo tudi brez resolucije storil kolikor največ bo mogel.
ZADRUŽNO KNJIGOVODSKI TEČAJ ZA BREZPOSELNE UČIT. ABITURIENTE
JUU — - sekcija za dravsko banovino v Ljubljani priredi dvomesečni večerni tečaj za zadružno knjigovodstvo, organizacijo in vodstvo zadrug. Tečaj se prične 18. januarja 1937 ob 19. uri v prostorih gremialne šote v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica. Predavanja bodo dnevno po dve uri od 19. do 21. ure do konca februarja 1937. Sobote in prazniki so izvzeti. Med tečajem bo tudi več poučnih ekskurzij. Vse učne pripomočke in pouk dobijo udeleženci brezplačno. Tečaj je namenjen zgolj brezposelnim učit. abiturientkam in abiturientom. Prijave se bodo upoštevale po vrstnem redu dospelosti, ker je število udeležencev omejeno. Nasloviti jih je na JUU — sekcijo za dravsko banovino v Ljubljani. Hrano in stanovanje si morajo tečajniki sami oskrbeti. Pripominjamo, da se bo sli-čen tečaj vršil v najkrajšem času tudi v Mariboru za mariborske abituriente. Z ozirom na to, da se boclo mogli teh tečajev udeležiti
abiturienti in abiturientke iz Ljubljane oziroma iz Maribora, bo sekcija za zunanje priredila še en tak tečaj v teku glavnih počitnic, ko je mogoče dobiti v internatih cenena stanovanja.
JUU — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani.
Tajnik:	P. v. podpredsednica.
Metod Kumelj s. r. Franja Završanova s. r.
PEDAGOŠKA EKSKURZIJA JUU NA ČEŠKOSLOVAŠKO
Ekskurzijski odsek bo organiziral v drugi polovici meseca maja 1937. 10 dnevno pedagoško ekskurzijo na Češkoslovaško. Potovali bi v avtobusih na progi: Ljubljana, Maribor, VVien, Bratislava, Brno. Zlin, Olomouc, Pardubice, Praga, Plzen, Č. Budjevice, Linz Celovec, Ljubljana. Vožnja in vsa oskrba ca 1600 din. Prijave do 15. januarja 1937. Mesečni obroki a 260 din od decembra do vključno maja. Za vsako prijavnico bo odprt konto pri Učit. posojilnici v Ljubljani. Prijavnico in čeke bomo poslali po 15. dec. 1936., ko bo ugotovljeno, če je dovolj prijavljen-eev. Prijave EO pri JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
—- Smučarski tečaj. Slovensko Planinsko društvo priredi v sporazumu z JUU, sekcijo za dravsko banovino, smučarski tečaj za učiteljstvo na Veliki Planini od 1. do 9. januarja 1937. Tečaj bo vodil učitelj JZSS. Stanovanje in hrana dnevno 25 din. Prijave sprejema do 35. decembra JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Velika Planina leži na najbolj prostrani planini in je lahko dostopna iz postaje Kamnik. Nudi najboljše smučarske terene. Je pravi smučarski raj, posebno za začetnike, radi nešteto položnih pobočij. Snežne prilike so jako ugodne za vežbanje. Snežne prilike na Veliki Planini so že sedaj zelo ugodne. Prostrana smučišča pokriva nad 60 cm snega.
EKSKURZIJA UČITELJSTVA NA SVETOVNO RAZSTAVO V PARIZ
Ekskurzijski odsek JUU sekcije za dravsko banovino bo organiziral za učiteljstvo in po njih vpeljane sorodnike in znance 13 dnevno potovanje na svetovno razstavo v Pariz v prvi polovici meseca julija 1937. Tja grede bi potovali preko Švice, nazaj grede preko Italije. Med potjo si bomo ogledali posamezna mesta in njihove zanimivosti. Posebno pažnjo bo odbor pri organizaciji poklanjal pedagoškim in kulturnim ustanovam, podrobnosti za enkrat še ne moremo objaviti, sporočamo pa približno, ceno in upamo, da ne ho prekoračena. Stroški za potovanje, prehrano, stanovanje, ogled razstave itd. so preračunani na
2200 Din.
Ta znesek morejo prijavljenci plačati v mesečnih obrokih a 275 din od decembra do vključno julija 1937. Prijavni rok je do 15. januarja 1937. Naknadne prijave bomo upoštevali le po možnosti. Če se bo do najavljenega roka prijavilo zadostno število udeležencev, bomo vsem poslali v podpis prijavnico in čeke Učit. hranilnice in posojilnice v Ljubljani, kamor bodo nakazovali mesečne obroke. Istočasno s podpisom prijavnice bodo morali prijavljenci plačati tudi prvi obrok. Ostale podrobnosti bodo sledile v prihodnjih številkah »Učit. tovariša«. Prijave: EO pri JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
— Praktični učiteljski izpiti na drž učiteljski šoli v Ljubljani, ki so se vršili pod predsedstvom direktorja Marplta Nandeta v dneh od 4. do 14. decembra t. 1., so. se končali s sledečim izidom: S prav dobrim uspehom so napravili izpit sledeči učitelji(-ice)-priprav-niki: Erker Gabrijela. Ajdovec, Novo mesto; Grilc Ljudmila, Kopanj, Ljubljana okolica; Hameršak Pavla, Solčava, Gornji grad; Kos Ana, Sodražica, Kočevje; Košir Frančiška, Sv. Lenart, Laško; Kožuh-Svoboda Alroa, Naklo, Kranj; Slapar Vera. Studenec, Krško. Z dobrim uspehom pa: Cirk Zdenka, Brioa. Kočevje; Duša Vekoslava, Mozelj, Kočevje; lic Marija, Sodražica, Kočevje; Pire Marija, Rado.vica, Črnomelj; Škulj. Edvard, Gornje Pirniče, Ljubljana okolica, in Šušteršič Justina, Čermošnjice, Novo mesto. Reprobirani pa so bili 2 kandidata in 2 kandidatki. Izpitni odbor.
— Poročila se je hčerka tov. Josipa La-pajneja, predsednika sreskega drufitva JUU v Kranju, gdč. Anda z Josipom Černejem, geodetskim kapetanom. Čestitamo.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Dopisniku članka »Učitelj za učiteljstvo o Učiteljskem pokretu« iz Maribora sporočamo, da anonimnih člankov ne priobčujemo.
Mladinska
matica
—i Premeščeni so: Jagodič-Zemljak Ana iz Sv. Jurija pod Kumom v Toplice, Obran Pavla iz Ormoža v Maribor, Skočir Stanko iz Bogojine v Gornjo Rečico, Skočir Marija iz Sv. Jederti v Gornjo Rečico, Duh Kristina iz Melencev k Sv. Ani, Majhen Ladislav iz Do-kležovja k Sv. Ani (Slov. gor.j, Rutar Terezija, otroška vrtnarica, iz Celja v Ljubljano, Vavpotič Ivan iz Vidoncev k Sv. Martinu na Pohorju, Dušar Ivan iz Sovodenj v Dobre-
polje, Mlakar Franc iz Sv. Barbare v Zaverč, Brakovič Marija iz Leskovca v Veliko Pire-šico, Baje Ivana iz Dolnje nemške vasi v Veliki Podlog, Srež Josinina iz Tišine v Ižakov-ce, Jesih Slava iz Velikega Podloga v Dolnjo nemško va«.
—i Upokojeni so: Mazi Olga, učiteljica v Ljubljani, Pavlica Ulrik, učiteljica v Ljubljani, Stašič Zora, učiteljica v Mariboru.
Kaj vse pišejo
o učlteljstvu, šoli, prosvetl in JUU
—1 Zakaj sem Jugosiovanka. Pod tem
naslovom prinaša »Domoljub« od 10. dec. prepis šolske naloge, ki jo je baje napisala neka deklica na večji osnovni šoli na Dolenjskem. Glasi se v izvlečku: Jugosiovanka sem zato, ker me je rodila jugoslovanska mati, ker me vzgaja jugoslovanski oče, v šoli me pa uči jugoslovanski učitelj, ker živim v svoji domovini Jugoslaviji med brati Jugoslovani, ne pa med Srbi, Hrvati in Slovenci itd. List do-daje: To je dokaz, kako se gotova skupina vzgojiteljev trudi, da bi že najnežnejša otroška srca navdala z omalovaževanjem vsega, kar je slovensko — in protestira proti takemu načinu vzgoje po šolah.
—1 Osnovna šola na Zameškem pri Krškem je zaprta. 200 otrok je brez pouka. Šolski upravitelj in njegova žena sta premeščena. Imenovana je samo ena učna oseba, ki ima bolezenski dopust. 600 učiteljskih kandidatov pa čaka na službo. (Po »Slovencu« od 11. dec.).
S klobukom dobrim in poceni, prehlad odvrneš zdaj pozimi. Bogataj v bogati izbiri svoji, ustreie vsaki želji Tvoji.
MIRKO BOGATAJ Svr.
Ljubljana / Stari trg 14
—1 100 otrok zasula šola. V Fordemozi blizu Lisbone se je vdrl strop šole in je pokopal učence in učitelje. Nad 100 otrok in več učiteljev je izgubilo pri tem življenje, več sto pa jih je ranjenih. (»Jutro« in »Slovenec« 10. dec.).
—1 Zakaj smo izgubili toliko slovenskega ozemlja? Zato, ker 1. 1889. ni prodrl poslanec knez Lichtenstein v avstrijskem parlamentu -z načrtom, po katerem bi moral imeti pri vsakem šolskem odboru tudi župnik več vpliva na razvoj in na učni jezik v šoli. Vsaj tako modruje »star slovenski učitelj« v »Slovenskem gospodarju« od 9. dec. — Vpliv liberalizma na slovensko ljudstvo je bil jako usoden tudi v narodnostnem pogledu. Z versko zvestobo mu je vzel tudi narodno zavest. Med mlačneži in narodnimi Iškarjoti j£ bilo — po »Slovenskem gospodarju« — seveda tudi mnogo slovenskih učiteljev, ki so prejemali posebne nagrade, da so ljudi odtujevali veri in narodu. In tako so liberalni učitelji krivi, da smo izgubili toliko ozemlja.
Literatura, umetnost, znanost — danes vse utihne, prevpito z grobim neumnim glasom politike.
(Edmond de Goncourt)
—1 Katoliški pozdrav »Hvaljen Jezus!« razlaga baje neki luterenski učitelj v Prek-tnurju otrokom takole: Katoličani so hoteli napasti ponoči luterane. Ker je bila noč temna, so se domenili, da se bodo spoznali po bojnem geslu. Za tistega, ki na pozdrav »Hvaljen Jezus!« — odgovori »Na vekomaj — amen«, bodo vedeli, da je katoličan. Od takrat se je ta pozdrav razširil. (»Slov. Gospodar« 9. dec.).
fl E oa
i mmiih
v veliki izbiri in po globoko znižanih cenah nudi tvrdka
Ign. Žargi, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 11
—1 Manjšine v Češkoslovaški republiki.
Madžarom se na Češkoslovaškem bolje godi kot doma. 750.000 Madžarov na Češkem ima več šol kot milijon Madžarov v Budimpešti. (»Prager Precse« 6. dec.).
—1 Učiteljstvo in vlada. Sreski šolski nadzorniki za sreze Varaždin, Ivanec. Novi Ma-rof, Prelog in Čakovec so skticali učiteljsko konferenco v Varaždin. Glavni referat je imel g. Marišič, načelnik za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete. Poudarjal je, da vlada ne trpi nikakega preganjanja učiteljev in da so minili časi, ko je bil kak učitelj prestavljen samo zato, ker je prišel v konflikt z lokal-
nimi mogočniki. Ako hoče zdaj kdo koga de-nuncirati, ne more tega storiti med 4 očmi aH z anonimnim pismom, marveč mora svojo tožbo podpisati. (Po »Jutru« od 11. dec.).
—1 Božične počitnice na srednjih, meščanskih in osnovnih šolah bodo od 23. dec. do vštetega 10. jan.
—1 Vojaška vzgoja v ČSR bo razdeljena v obvezno telesno vzgojo vse šoloobvezne mladine in one mladine, ki šolo zapusti, ter v pravo vojaško vzgojo mladine, ki se bo začela že s 17. letom in ki bo v rokah vojaške uprave. Voditelji mladinskih vojaških tečajev bodo aktivni in vpokojeni oficirji in pod-oficirji. (»Jutro« 13. dec.).
—1 Versko nravno vzgojo ovirata po mnenju prosvetnega inšpektorja Dolenca — dve stvari, in sicer nepopolni verski pouk in zmotni nauki v šolskih učnih knjigah. Zaradi šted-nje so se morale skrčiti ure honorarnih profesorjev za eno tretjino. — G. inšpektor navaja tudi razna mesta v šolskih knjigah, ki niso v skladu z verskimi nauki. (Po »Slovencu« od 13. dec.).
—1 Zaradi premalo priglašenih otrok se
je ukinil nemški razred v Ljubljani in v Borovcu.
—1 Sodni odmev političnega shoda. Pred gornjegrajskim okrajnim sodiščem se je vršila razprava o tožbi, ki jo je zaradi razža-ljenja časti vložil nar. poslanec Pevec zoner učitelja Dušana Špindlerja. Poslanec je na shodu ostro napadel učiteljstvo, očital mu je komunizem, pa da mu je treba vzeti volilno pravico. Učitelji, da malo delajo. Učiteljski teden je označil takole: v ponedeljek spoved, v torek obhajilo, v sredo narodni praznik, v četrtek cerkveni praznik, v petek pouk, v soboto učiteljsko zborovanje. Dušan Spindler je vzel svoje tovariše v zaščito in je poudarjal zasluge mozirskega učitelja Praprotnika. Pri tem je izrekel tudi besede: »Razmislite, možje, kdo je napravil za Mozirje več, ali skra-hirani trgovec ali pa pokojni učitelj Praprot-nik«. Špindler je bil pogojno obsojen na 600 din globe. — Da bi Špindler izjavil: »Pevec, vi ste ja skrahiran trgovec, ves vaš govor je lopovski in tudi vi ste lopov«, poslanec ni mogel dokazati, zato nosita sodne stroške obe stranki. (»Jutro«, 15. XII.)
Učiteljski pravnik
—§ Seznami za izdajo novih železniških legitimacij po novem pravilniku voznih olajšav.
Po občem pravilniku o voznih olajšavah z dne 4. julija 1936 (čl. 60) in odloku generalne direkcije drž. železnic GD br. 115693/36 z dne 28. oktobra 1930 se morajo izdati v letu 1937 nove železniške legitimacije za vse drž. in banovinske aktivne in upokojene uslužbence in njihove rodbinske člane.
Za izdajo teh novih legitimacij mora predložiti vsak urad — šola za svoje podrejene uslužbence direkciji drž. železnic se znam A z novimi nerabljenimi fotografijami (6X9) in obenem nakazati znesek a 20 din za osebo. — Starešine urada — šole predlože zase seznam in posebej za njihove rodbinske člane seznam B svoji nadrejeni oblasti, da iz-posluje železniške legitimacije (uprav. nar. šol — sreskemu načelstvu, upravitelji meščanskih, srednjih in učiteljskih šol prosv. odd. banske uprave).
Predpisane nove sezname A in B s potrebnimi rubrikami je založila Učiteljska tiskarna in se dobe v njenih knjigarnah v Ljubljani in Mariboru za ceno 1 din za obrazec v znamkah. S to ceno je poravnana tudi poštnina za pošiljatev naročenih seznamov.
Naša gospodarska organizacija
—g Zadruga »Dom učiteljic« v Ljubljani vabi vse tovarišice na sestanek, ki se bo vršil v torek 29. decembra t. L ob pol 10. uri
na šentjakobski šoli.
Dnevni red: 1. Poročila. 2. Sedanje stanje zadruge. 3. Razgovor o načrtih za bodočnost.
Ker je razmah naše zadruge mogoč le tedaj, če bomo delale z združenimi močmi, vabimo vse tovarišice, ki imajo veselje in zanimanje za našo skupno ustanovo. — NaČel-stvo.
—mm 3. številka »Našega roda« je doti-skana. Božična številka je to, izredno bogata po vsebini in ilustracijah. Ilustrativno ni bila menda še nobena številka tako razkošna kot ta. Tudi ta številka obsega 40 strani in ima gradiva za eno celo knjigo. List bi moral iziti že pred nekaj dnevi, vendar pa uprava ni dobila pravočasno naročil, zato se je začela ekspedicija šele včeraj, 17. t. m. Prosimo cenj. poverjenike, ki niso poslali še naročnine za svoje šole, da to nemudoma store.
—mm Zaradi praznikov se opaža vsako leto pri 3. številki padec naročnikov. Letos je izšla božična številka »Našega roda« prav zaradi tega bolj zgodaj kot običajno in vsakemu je dana prilika, da jo prejme pravočasno več dni pred prazniki. Prosimo cenj. poverjenike, da opozorijo naročnike na to izredno lepo številko lista. Kdor se ne naroči na to številko, ne bo imel celotnega letnika revije, obenem pa izgubi pravico do knjig.
-mm Knjiga, ki je pisana kot nalašč za učence prvih razredov, kot čtivo za božične praznike, je Ribičičeva knjiga »Mihec in Jakec«. Knjiga je sestavljena v slikopisni metodi, kjer prepleta tekst nad 1000 risb Mak-sima Gasparija. Prva izdaja je že davno pošla, od druge izdaje je pa le še malo izvodov na razpolago. Za naše naročnike jo dajemo po znižani ceni, in sicer broš. po 8 din, vezano pa po 10 din.
—mm Češka revija o Mladinski matici. Te dni je izšla v Pragi zanimiva literarna re vija »Kulturni služba«. 4. številka je posvečena predvsem mladinski literaturi. Revija ima tudi članek o mladinski literaturi v Jugoslaviji, ki ga je napisal Ferd. J. Maslič iz Beograda. Pisec daie slovenski mladinski literaturi prednost pred hrvaško in srbsko in ji posveča največ prostora. Od Slovencev omenja Slomška, Praprotnika, Tomšiča, Ketteja, Zupančiča, Gangla, Ribičiča, Bevka, Pahorja, Seliškarja, K. Široka, Milčinskega, Levstika, Meška, Preglja, Gradnika, Golarja, Fle-reta, Golijo, Rapeta, Kvedrovo, Utvo, Groš-ljevo. Lovrenčiča, Magajno, Černejevo, Mati-čiča, Mrzela, Gorinška, Kunčiča, Slapšaka, Jezernikovo, Vandota, Zeleznovo, T. Gasparija, Zupanca, Bitenca, Potokarja, Milkoviča, Hudalesa in dr. Omenja liste »Vrtec«, »Angelček«, »Zvonček«, »Novi rod«, ^Razore« in »Naš rod« in še posebno opozarja na peti letnik »Kresnic«. Pisatelj se laskavo izraža o »Mladinski matici«, govori o njeni lepi organizaciji, veliki nakladi ter pravi, da ima ta naša mladinska založba velik vpliv na razvoj slovenske mladinske literature.
TVORNICA CIKORIJE
Nas pravi domači izdelek I
Šolski radio
—r XIII. teden. Torek 22. decembra: Božična akademija II. deške in dekliške mešč. šole; vodi god. M. Lahajnar. II.—III.
Razpored:
1.	Murn-Aleksandrov: Prišel je čas krog Božiča (deklam.).
2.	J. Ribičič: Snežinka (recit.).
3.	V. Winkler: Pesem iz predmestja (deklam.).
4.	M. Kmetova: Sveti večer (recit.).
5.	N. N.: Očku in mamici ob božičnem drevesu (dekl.).
6.	Gr. Rihar: Na polnoči grede (petje.).
7.	L. Belar: Glej zvezdice božje (petje.).
8.	I. Zupan: Božji nam je rojen sin (petje.).
9.	H. Sattner: Pastirci, iz spanja vstanite (petje.).
10.	St. Premrl: Dete je mati v jasli dala (petje.).
—r V kmetijskem radiu bo predaval v nedeljo 20. decembra ob 17. uri g. Jože Okorn: O čebelni kugi.
Stanovska organiszacifa JUU
Iz društev
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK obvešča članstvo, da znaša članarina po sklepu skupščine z dne 24. oktobra t. 1. din 17'— odnosno 9'—, pričenši s 1. nov. 1936. Vsi člani so prejeli te dni »Pravila« v slovenskem prevodu, ki veljaio 3 din kateri znesek naj se nakaže s prihodnjo članarino vred društvenemu blagajniku. — Uprava.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO DRAVOGRAD je zborovalo v soboto, dne 21. novembra 1936. v šoli na Breznu. Navzočih: 48.
Pred zborovanjem se je vršila žalna ko-memoracija za tov. Marto Mrakovo. Nato je tov. predsednik otvoril zborovanje in prešel na dnevni red. Na podlagi njegovega poročila so se napravili sledeči sklepi:
V podporni fond vplačuje vsak član po 2 din. poročene učiteljice pa no 1 din od
IYAB
OBLEKE
\
1. novembra 1936. dalje. Nabrana vsota ostane pri društvu.
Za Učiteljski pokret se prispeva 50 din.
Za pristop k Učiteljski tiskarni se naj razvije osebna agitacija: V slogi je moč, zato podprite našo največjo gospodarsko ustanovo, kajti z njeno osamosvojitvijo stvorite »temelj moči naše organizacije in učiteljskemu stanu«.
Na zborovanju je podpisalo pristormico učiteljev (-ic) kot zadružniki »Učiteljske tiskarne« 17 članov in članic.
Referent za šolo in prosveto, tov. Šebart Franjo, je predaval o temi: Navajanje učencev k svobodnemu šolskemu delu, s posebnim ozirom na elementarni razred.
Predavatelj je novodobno šolsko delo v elementarnem razredu psihološko utemeljil ter podal kratek pregled o delu v svojem razredu. Naziv »svobodno potekajoče šolsko delo« je Gaudigova terminologija. V elementarnem razredu še ne moremo govoriti o kakem svobodnem delu. Na nižji stopnji lahko govorimo samo o različnih načinih samodejav-nosti. Svobodno delo nam naj bo končni smoter na višji stopnji. Najvažnejše delo pri navajanju k samodeiavnosti je sistematično šolanje otrokove ooazovalne sposobnosti — torej delo na neposredni resničnosti.
Paberki iz posameznih poglavij referata
1.	Uvod. V uvodu je predavatelj podal bistvo novodobnega pouka, pri katerem ne smemo pozabiti dejstva, da se tudi v delovni šoli ne more žeti, če se ni prej sejalo. Pri navajanju k samodejavnosti moramo torej vedno računati z dolgotrajnim sistematičnim delom.
2.	Šola in življenje. Namen šole je vedno le ta, otroka pripravljati na življenje odraslih. Mi bi mladino ogoljufali marsikaterih vred not, če bi jo pripravljali samo na to življenje. Doraščajoča mladina živi čisto svoje življenje. Šola sama pa tudi organizira svojevrstno življenje — šolsko življenje. Tu je treba opozoriti na samodejavno pripravo šolskih in razrednih slavnosti.
3.	Dresura - intelekt. Stara šola je najbolj grešila v tem, da je otroke oreveč dresi-rala. Premalo, ali skoraj nič ni upoštevala otrokove iznajdljivosti, ki je v pravem pomenu besede biološki uspeh intelekta.
4.	Delovni potek. Otto Scheibncr razdeli potek dela na sledeče stopnje: a) Postavitev cilja. b) Sestavi se načrt potrebnih delovnih sredstev, ki se jih potem pripravi, c) Izvršiti je treba posamezne delovne korake in te obdržati v medsebojni zvezi, d) Izid dela se kontrolira, včleni in uporabi.
5.	Strnjeni pouk v elementarnem razredu. V elementarnem razredu mora tvoriti središče vsega šolskega dela domovinsko - živ-
" ljenjski pouk, ki je torej realni nosilec strnjenega pouka.
6.	Domovinsko - življenjski pouk. Kaj je otroku domovina? Šestletnemu otroku je domovina ljubezen do živali in rastlin, verno nosnemanje dejavnosti odraščenca, ljubezen do veselega, grotesknega, zvenečega in šega-vega, njegova nagnjenost k pravljičnemu in tajinstvenemu ter poosebljenju vseh dogodkov. Domovina so otroku njegove igrače in njegovo vsakdanje življenje z vsemi veselimi in žalostnimi dogodki.
7.	Pripovedke in pravljice. Tudi pripovedka — pravljica nudi otroku življensko situacijo ter vse to, kar je otroku »domovina«. Mnogokrat nam torej kot izhodišče za domo-vinsko-življenjski pouk lahko služijo pripovedke in pravljice, n pr. pri naravnih nojavih, ki jih otrok sicer ne bi opazil, na pr. »Veter na delu«.
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA!
*
Največja izbira 1 *
Oglejte si naše izložbe!
& E. SKABERNE
LJUBLJANA
8.	Čitanje. Otrok naj čita povsod in kjerkoli. Čitanje mora biti vedno v zvezi z domovinsko-življenjskim poukom. Da otrok čimprej pride do simultanega razumevanja besedne slike, so potrebne raznolike sistematične vaje, predvsem pa delo na stavnici, ki bi je ne smela pogrešati nobena šola.
9.	Pisanje. Stari narodi so pisali s klini, rastlinskimi stebli na voščene plošče in še nedavno so ljudje uporabljali gosja peresa, s katerimi so pisali na pergament. Od 2. polovice XIX. stoletja je splošno v rabi jekleno pero. Ves ta zgodovinski razvoj bi moral preživeti vsak otrok. Zaradi tega bi morali v elementarnem razredu uvesti rediš pero, ki je naravno nadomestilo za gosje pero.
10.	Risanje. Potreba po grafičnem udej-stvovanju nastane pri otroku v predšolski dobi, brez ozira na nadarjenost. V tem letu pa (9—13 let), ko se otrok preorientira iz pravljice, tedaj tudi opusti poizkuse v naravnem risanju. Spontano nagnjenje otroka k risalni umetnosti zelo zgodaj usahne. Zaradi tega so tudi že v elementarnem razredu pri risanju potrebne sistematične predvaje.
11.	Računstvo. Pestalozzi pravi: Otroci naj se predvsem naučijo delati — to naj velja tudi za računski pouk. Vse vaje in uoo-rabne naloge naj izhajajo iz domovinsko-življenjskega pouka.
12.	Delo na posredni resničnosti na sliki. Pri zopetnem spoznavanju predmetov na sliki odločuje obris — ne pa barvni ton. Pri opazovanju slike moramo razločevati intelektualno razumevanje slike in estetsko presojanje. Pri intelektualnem razumevanju slike razločujemo več stopenj. Posebnost druge stopnje (4.—8. leto) pa je v tem, da vpliva na otroka pravilno zopetno spoznani "redmet fantazijsko. Otrok se zaradi tega zelo rad peča s sliko ter s pomočjo te zelo lahko samostojno pripoveduje. Nujna potreba ilustracij je baš v elementarnem razredu s tem psihološko dokazana (Neumann).
13.	Socialno zadržanje otroka. Pet- do šestleten otrok je zelo nagnjen podrediti se željam drugih ljudi. To je v zvezi z razvojem dolžnostnega čuta. Otrok postane zelo lahko vzgojljiv. Učitelj v elementarnem razredu ima torej pri jačanju socialnega čuta zelo lahko nalogo, če pravilno in v dovoljni meri upošteva vzgojni moment.
14.	Zmožnost učenčeve samostojne kritike. Vzgajanje h kritičnemu mišljenju je potrebno z ozirom na to, če pomislimo, koliko milijonov ljudi avtoritativno in brez vsake kritike sledi različnim časopisom, knjigam, strankam, kastam, govornikom itd. Vzgajanje h kritičnemu mišljenju je tudi potrebno, če pomislimo, koliko tisočev ljudi zaradi svoje nezmožnosti v kritiziranju ovira svoje in tuje ustvarjalne sile. Za uspešno vzgojo je najvažnejše, da otroka navajamo na pozitivno samokritiko.
15.	Notranja organizacija učiteljstva. Če
hočemo govoriti o kakem uspešnem navajanju k samodejavnosti, se bo to navajanje moralo vršiti na vseh stopnjah pouka. Prvi predpogoj za to uspešno delo je tesna povezanost med učiteljstvom ene šole, kakor tudi med učiteljstvom različnih šol. Uradne konference so bolj formalnega značaja. Saj nam že beseda »uradne« sama pove, da te ne morejo biti uspešno gibalo za izpopolnitev na psihološko pedagoškem polju. Učitelj'posameznik prav malo zmore. Saj vsakega tovariša odlikujejo različne sposobnosti, ki bi jih lahko nudil skupnosti. Navadno se tovariši med seboj sploh ne družijo, temveč iščejo družbe v neučiteljskih vrstah. Na šestrazrednici je šest tovarišev z različnimi sposobnostmi, toda največkrat, žal, tudi z različnimi interesi. S svojimi sposobnostmi bi se torej lahko večstransko pozitivno udejstvovali, vendar pa bi moral biti vsem skupen interes — dvig šole na psihološkem in pedagoškem polju. Učitelj s pomanjkljivim znanjem psihologije, je ka-kakor človek brez noge, ne more uspešno hoditi po poti v boljšo bodočnost.
To so glavne misli, o katerih je referent v svojem referatu izčrpno razpravljal.
Učiteljstvo je izrazilo željo, da tovariš Šebart svoj referat priobči v »Popotniku«.
Tov. Šebart se je odločil, da bo priobčil samo najbolj karakteristične odlomke iz tega referata pod naslovom: »Paberki iz novodobnega šolskega dela v elementarnem razredu«.
R. Gallob, preds.	I. Križev, tajnik.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služijo t posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—
FR. P. ZAJEC
(spralan optik Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ut, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Zimski plašči,
kostumi, kompleji, obleke in bluze samo zadnje novosti v največji izbiri pri
ELITE
Prešernova ulica št. 7-9
Ljubljana
Vsak učitelj(ica) je lahko član Učiteljske tiskarnel
+ JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO LENDAVA je zborovalo 14. nov. 1936. v Lendavi. Navzočih je bilo 42 članov t. j. 51%.
Predsednik Peternel je otvoril zborovanje in pozdravil vse navzoče, posebno še zastopnika oblasti g. šol. nadzornika Mikuža in sek-cijskega tajnika tov. Kumlja. Pozdravil je tudi vse nove tovariše ;n omenil slovo prejšnjega tajnika tov. Skočirja, ki je bil premeščen drugam.
Tovariš predsednik je podal situacijsko poročilo in prikazal vse one sile, ki izpodko-pujejo ugled učiteljstvu in organizaciji. Zavzemal se je za strogo stanovsko linijo in pozival tovariše k solidarnosti in aktivnemu društvenemu delu.
Za njim je prevzel besedo sekcijski tajnik tov. Kumelj. V več kot enournem govoru je obravnaval pereča stanovska in prosvetna vprašanja. Najprej se je dotaknil problema nenameščenih učit. abiturientov, ki naj bi prišli do kruha z upokojitvami dosluženih moči- ex offo. Poudarjal je premajhno povezanost šol in učnih načrtov. Za izravnavo bi se naj ustanovila prosvetna zbornica vseh vzgojiteljskih poklicev. Da bo pa imel učitelj dovolj ugleda, si bo moral v bodočnosti pridobiti izobrazbo na univerzi. Analiziral je disciplinski postopek za učitelja in ugotovil, da je dober za upravne uradnike, ni pa primeren za učiteljstvo, ki živi v posebnih prilikah na podeželju. Da bi se izločili kvarni vplivi na šolo, naj postane šola samoupravna.
Članska zaščita se bo vršila z zahtevami po stalnosti, razpisu mest in doslednem disciplinskem postopku. Dejanska zaščita pa se bo vršila z zbiranjem podatkov in obrambnim skladom za odpuščene tovariše. Za red v organizaciji naj skrbijo častna razsodišča. Končno je podal kronološki pregled dela in uspehov JUU in pozival vse navzoče k zavednosti in solidarnosti.
Tov. Drekonja poudarja na te besede, da je za solidarnost potreba vzgoje. V svojem govoru je grajal nekatere nepravilnosti, ki da so v društvu in ki so vzrok, da nekateri tovariši ne prihajajo redno na zborovanja. Neki tovariš se je zanimal, če je mogoče tožiti krivca za neistinite pavšalne napade. Tovariš Kumelj mu je pojasnil, da na pavšalne napade nimamo zaščite in ne moremo nikogar zvati na odgovornost, kar je največja amorala pavšalnih napadov. Učiteljstvo pa hoče vedno obdržati dostojnost.
Iz poročil in debate so se izluščili predlogi, ki se nanašajo na učiteljsko stalnost, na strogo stanovsko linijo JUU, uvedbo draginj-skih doklad in na ukinitev 1 % doklade k uslužbenskemu davku, ki se naj ukine. Dal.ie govorijo predlogi o razpisu in oddaji učiteljskih mest, o ločitvi šole od politične uprave, o podpornem skladu za odpuščene tovariše in proračunu za poslovno leto 1936/37 ter o pooblastilu sekciji, ki naj brani čast učiteljstva pred neosnovanimi napadi gospoda R. Pevca z vsemi legalnimi sredstvi. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Nato je tovariš Majhen predaval o_uči-teljskem pokretu, ki si je nadeT nalogo, pro-ueifTvas in njene potrebe, odnos šole do ljudi, ekonomski položaj učencev itd. Razvil je delovni načrt pokreta in zaprosil za podporo. Soglasno se mu je odobrila podpora 100 din.
Prihodnje zborovanje bo v Črensovcih. Dan se bo objavil v »Učit. tovarišu«. Peternel, preds.	Križanič Franc, tajnik.
Novosti na Knjižnem trgu
~k Knjige Slovenske matice za 193t> so izšle. - Za svoje člane je izdala Slovenska matica letos tri obširne knjige, ki jih dobe člani broširane za članarino 50 din. Najmanj toliko je vredna že prva knjiga, dr. Izidorja Cankarja »Renesansa«, 1. snopič, ki obsega 208 strani leksikonskega formata z 98 reprodukcijami na najboljšem papirju. Snopič obravnava glavne slikarje in kiparje renesanse, Leonarda de Vincija, Michelangela, Donatel-lija, Raffaela itd. Za nameček pa dobijo člani še dve debeli knjigi Cervantesovega romana »Don Kihot«, in sicer II. in III. del, prevedel S. Leben. Vsak ima 352 strani in 9 ilustracij Nikolaja Pirnata. Vse te knjige stanejo broširane 50 din. Roman »Don Kihot« pa se dobi lahko tudi vezan za doplačilo 12 din <a knjigo, snopič Cankarjeve »Renesanse« pa se bo vezal z 2. snopičem, ki izide kesneje. Član Matice postane lahko vsakdo, letna članarina je 50 din, za kar dobi vse redne knjige brezplačno. Novi člani dobe I. del romana »Don Kjhot« broširanega za 25 din, vezanega za 37 din. Hkrati imajo Matični člani pravico do izrednih, nizkih cen za vse Matične knjige, ki so izšle doslej in jih ima založba še v zalogi. Prospekte in cenike zahtevajte pri Slovenski matici, Ljubljana, Kongresni trg 7.
KNJIGE SLOVENSKE ŠOLSKE MATICE ZA LETO 1936.
Slovenska šolska matica skrbi pri Slovencih za pedagoško kulturo in izdaja že več kot 30 let vsako leto knjige, bogate po vsebini in pomembne za pedagoško praktično delo. Tudi letos pripravlja Matica svojim članom književni dar, ki bo zadovoljil tako one, ki jim je pri srcu pedagoška teorija, pa tudi one, ki si žele navodil za praktično šolsko delo. Prva knjiga bo Pedagoški zbornik, ki bo prinesel obširne razprave univ. prof. Macle-cova in Ozvalda o psihološkem in pedagoškem pogledu na zločinca, dr. Gogale o narodni šoli in narodnem učitelju, dr. Brumna ob obletnici Stritarja. Cvetka o vzgojnem pomenu glasbe, Schmita o psihotehniki itd. Drugo knjigo bo napisal univ. doc. dr. Bohinjec in bo nadaljeval svojo znamenito Geografijo Evrope, ki je strokovno zelo temeljita, služi pa tudi kot prepotrebni priročnik za učitelje vseh šol. S tretjo knjigo pa začenja Matica serijo pedagoških priročnikov, ki bo obsegala do 20 knjig, nekakšno pedagoško enciklopedijo, katero urejuje prof. Gustav Šilih v Mariboru. Izšla bo letos Vrančeva knjiga o osnovah strnjenega šolskega dela. Odbor Matice upa, da bo s tako knjigo ustregel željam učiteljstva, ki potrebuje praktičnih pedagoških priročnikov.
Če bo število članov kaj prida narastlo, do 2500, bo izšla še četrta knjiga, tudi pedagoški priročnik, in sicer Finkova Metodika čitalnega in pisalnega pouka. Tudi to bo praktična knjiga, ki pa bo vsebovala tudi . vso teorijo o tem predmetu.
Obljubljene in pripravljene knjige so gotovo toliko vredne, da jih bo z veseljem naročil vsakdo, ki je bil. že doslej član Slovenske šolske matice, privabile pa bodo gotovo še druge, tudi izven vrst osnovnošolskega učiteljstva, da se bodo naročili nanje. Članarina je zelo nizka, znaša 30 din. Učitelji naj se javijo za članstvo pri svojih poverjenikih, ostali pa naj se priglasijo direktno na naslov: Slovenska šolska matica, Ljubljana, Komen-skega ulica, šola na Ledini.
Naročniki naj se javijo čimprej, da bo mogoče določiti končno naklado knjigam.
Odbor slovenske šolske matice.
—k Za dojenčka ni dobro vsako oblačil-ce, kakor mislijo nekatere ženske. V knjižicr »Moj novorojenček«, ki obsega 32 strani in ima 25 slik, dobi vsaka mati vse kar potrebuje za moderno nego svojega otroka. — Knjižica stane 12 din. — Naroča se tudi v

Vaša želja se je izpolnila! Dobi se slika
sv. Cirila in Metoda
v lepih barvah, velikost 70 X 90 cm! — Do sedaj smo jo najbolj pogrešali pri zgodovinskem pouku, zato si jo takoj nabavite! — Cena sliki je din 60 —
Odobrena in priporočena je z odlokom ministrstva prosvete P. br. 42.005 od 23. X. 1936 na osnovi mišljenja „Glav. prosv. saveta" S. br. 823/36.
Naročila sprejemata komisijska zaloga za dravsko banovino
knjigarna „Učiteljske tiskarne"
v Ljubljani in njena podružnica v Mariboru