.
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808,
37-338 Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
PRIMORSKI DNEVNIK
TRST, sobota 5. decembra 1959
Leto XV. - Št. 289 (4443)
JHKDNISTVO:	UL. MONTECCHI St. 6, It. nad. — TELEFON 93-808 IN 9M3S — Poštni predal 559 — OPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 Ur - Nedeljska StevilKa mesečno 100 Ur, letno 1000 lir -
37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE	FLRJ: v tednu	10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo
LASOV:	Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska	Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani HU0-7U/3-375
Skoraj 500 mrtvih in 600 hiš porušenih dosedanji obračun katastrofe v Frejusu
Neprestano iščejo trupla žrtev med debelo plastjo blata, pomešano s ruševinami, ^evesi, razbitimi vozili in drugo navlako - Iz številnih držav prihaja pomoč za Prizadeto prebivalstvo - Francoski tisk zahteva kaznovanje krivcev, ki niso pra-vočasno opozorili na nevarnost - Začetek sodnega postopka proti «neznancem»
D°vih žrtev. Pozno popoldne ni bilo še popolnih po-;°v o žrtvah. Toda začasno so javili naslednje šte-
PARlz. 4. — Predstavnik francoskega Rdečega kri-izjavil, da po njegovem mnenju ne bo število katastrofe v Frejusu nižje od 500 mrtvih. Sproti Sovk se nadaljuje reševalna akcija, odkrivajo trupla
Jtko '
Snih 254 mrtvih, nad 200 pogrešanih, 600 hiš poru-
potrebno pa bo še več A preden bo mogoče ugo-tev d°končno število žr-.- Preveliko je še število levu- ih, 0 katerih ni no-vesti. Danes je bil v flusu pogreb 110 žrtev.
*et ^ k° Prišla v Malpas-jj .Preiskovalna komisija, ir'l° je imenovala vlada, isitf k° spremljalo pet jpPstrov. Navzoči bodo tu-tiJ^enir, ki je napravil ( t l za jez, in inženirji, vodili dela.
piha nad vsem pod-h, severozahodnik, ki so Prejeli kakor mano
Upa-veter hitreje poplavljena področja.
<Treč'da bo
4 J? zgodnjih jutranjih urah ilt sevalne skupine spet od-i]fr ? delo po obširni dolini, SjH -Se Vetlno ležijo med bla-f: ijiv-Ped ruševinami števil-VliJ , • Pri delu pomaga več '*la erjev in izvidniška le-»tai.*1 Peprestano letijo nad ^tragedije. Kljub veli-kja«- ’n neizmernemu ražnja iU’ se življenje spet poti s0 a vsem področju. Tehniko Požrtvovalnim delom
**** omogočili “■ Saint R .
0 razsvetljavo
d,a imata
5 ’n Saint Raphael spet
Pij , ji sc
*i'ltfja®enti, kmetje in sorod-
«m0li
iijski1^ vojaki, gasilci, polk
;VsPet tisoč moz, med ka.
jPed ruševanimi ter med Vozili in drugo na-
% ul v’ ie do Pozn>h večer-^evil lskalo med blatom in ii U0„a,mi' Iz plasti blata, ki. kte„ .ekt>d debela tri metre, Ijisni jirio mrliče, ki so stis-
I:1-'
jjvili [b°vanje prebivalstva z *Hamj 2.nai.nujnejšimi potreb-!5Vp0 ple še vedno zelo teli? brš, r?hivalstvo je še ved-^ jut pl*ne vode. Šele v pr-s;l'?njih urah so s cister-^ v j- 'Peljali nekaj vode, ki so 'ti i:„i.nih obrokih razdelili f0,0he m!' V prejus prihajajo Nioip ■ rnih avtomobilov s itarn; ln 2 drugimi potreb-
p>i.
'jK.r^Pewi
s111 tirov- 2a Pomoč prizadevnih a'V-alstvu Prihajajo iz P1 in drzav- Številni držav. W:°javkeSebt?JsU so poslali ‘•Arno,’,. a katerimi izrazajo adetiTv, ln socustvovanje s . tiiesi. prehivalstvom. Več-'^e2> a! ,'denarja so poslal » Vlada l ka vlada, bonn-?ijSjjj > belgijska vlada, tu-[v^sedn;?re<ksednik Burgiba, af. pr.r„ Republike Madaga-
Si*.
azi Chateaudoux zbrali
li^riTei Ranieri iz Monaka
baž; r,, ?nciji
so v ame-
oblačil, zdravil, najnujnejših kfkiji" ' • z-e sinoči so v lv?i)e >, ,Poziv francoske te-,/i geslom «Vsi za Prali 435 milijonov
if, "*S»
Sov,
'ifAcljg6	jutri	poslali
lii.2‘ViiJ^Večjo količino zdra-Atira oblačil
V^lPgu Vansk’
ij!5ooU. vlade
Pomoč or-Rdeči križ Poslali bodo
l>ili Pdej in 10.000 zavojev m 4in zdravili, ki jih ho ■ tstVn	s° obrambno
»I '
i|9sti 1 abjanske konzularne ■rho . Področja Frejus so
i|vcijo v svetovalcem za emi-k.1* v p 'mlijanskem poslani-ltofe p?u odšle na kraj le); • "aie je med žrtva-ki , eie število Italija-ku Pna° delali na tamkajš-i|jli eknr0^!)1' N' znana %. Povei;' ?°° delavcev, ki so ki 1 I Italijani in Al-V.cSsti‘°	na bližnji
C la le»i ia,] sto metrov od C °d n,ib l/Pai°- da je veli -Ve, v zbežala v bližnje lrtse iip-?nda r niso mogli te-I, Viff0t°viti.
i^Vpo, ^ranie žrtev je zelo tli .denh«?.. ri. ure danes so ih,‘h	ali 150. Med te-
S 0 ime T0dki Tj0 i,ta,i' ?va;.le	°da kakor jav-
’ ah' daj težko razlo-
\Vce, a]j^e za italijanske
•ta. živi,' pa za Italijne, ki LMu na tamkajšnjem
ihjj dela ^a'’ienske splošne
fo/ka
K^Peke Je P°slalo tajništvu Sl kate .Vfze dela brzojav. kNkih raza solidarnost j!\ žrtev ielav.cev z druzi-'t p 'Udi ' “rzojavko sta po-»mneh.Predsednik republl-
AcjSni ’n Predsednik vla-V^«m' n .l|','ehi„a se francosko jav. e is-,;.,. odgo.
^Nti^a 1;Spraauie t
S „težko na‘u"r!^° _,Ce,praV
i 0 or.nrivariti Je ifkoliščinnh,
si lasno v katerih *• enadoma porušil, v tisk resne obtožbe r^ciikalni list «Au-
pc,d naslovom «To 'til1" ne ^aslednje:	«Javno
i^itn dihčp ” sPrejelo, da ne C° o ,,°dgovoren. Ce go-t u ko -i. 'nu, delamo to
N	, dobro pretehta,
»i na’ Jp.zu pri Malpas-mreč porušila uso-
da. To je storil pritisk vode, izreden pritisk. Zahtevati kazen se lahko zdi smešno pred neizmerno nesrečo in žalostjo. Vendar mi odločno pišemo, da je bil zločin, in zločin ne sme ostati nekaznovan.«
«Combat» piše. da je dejstvo, da je jez popustil prvikrat, ko je moral prenašati celotno težo. »Liberation« tudi pravi, da je odgovornost očitna in huda. List dodaja, da ni mogoče govoriti o navadni nemarnosti, ko gre za tako veliko število mrtvih. »Prebivalstvo Frejusa, dodaja list, je predrago plačalo napake, storjene včeraj in danes, da ne bi imelo pravice zahtevati najhujšo kazen za vse tiste, ki so krivi«.
Na podlagi pričanj v zadnjih 24 urah se zdi, da so prebivalci tamkajšnjega področja že zdavnaj dvomili v solidnost jezu, ki je bil visok 61 metrov in za katerim ni bilo več kakor 5 do 6 metrov visoko vode. Že v začetku tedna, ko so bili na tem področju močni nalivi, so nekateri izrekli boiazen, da bi utegnil jez popustiti pod ogromnim pritiskom vode. Kakor je znano, so inženirji kmetijskega urada za delo v sredo pozno popoldne, t. j. nekaj ur pred katastrofo, pregledali s helikopterjem jez. Eden od tehnikov je ugotovil, da bi z nadaljnjim dvigom vode za en meter ali dva začela voda teči čez jez, in je odredil, naj se odprejo varnostne zaklopke. Toda načelno, tudi če bi voda začela teči čez jez, ne bi to smelo predstavljati takojšnje nevarnosti, kakor so projektanti tudi predvidevali. Toda komaj čez tri ure je voda dobesedno odnesla jez.
»Aurore« piše, da bi moral kmetijski urad za delo posvetiti večjo pozornost zaskrbljenosti, ki jo je že prej izrekel glavni svet departmaja Var. List domneva tudi, da so preveč čakali z ukazom, naj se odprejo varnostne zaklopnice, in se sprašuje ali ne bi bili morali odrediti evakuacijo prebivalstva, če so že v torek nastale v jezu razpoke.
Glasilo KP Francije »Hu-manite« piše, da mora vlada brez odlašanja, takoj odrediti ukrepe, da najde potrebne milijarde, in dodaja, da »se vse dogaja, kakor da bi hoteli odgovornost javne oblasti nadomestiti z organiziranjem miloščine«.
»France Soir« piše, da je glavni svet departmaja Var že med delom sprožil številna vprašanja v zvezi z graditvijo jezu, in dodaja, da so številna podjetja, ki so jez gradila, falirala, ter da so krajevni predstavniki izjavili, da je graditev potekala neredno.
»Pariz Jour« pravi, da so za rožu jez predvidevali izdatke 700 milijonov frankov, toda pozneje so ga zgradili s 580 milijoni, kljub temu da so se cene zvišale. List dodaja, da je glavni inženir Andre Coyne izjavil: »Načrt jezu so odobrili vladni inženirji. Jaz nisem odgovoren«.
BEOGRAD, 4. — Predsednik republike maršal Tito je poslal brzojavko predsedniku francoske republike de Gaullu, v kateri izraža globoko sožalje Jugoslavije narodu Francije ob nesreči, ki je zadela Francijo. Podobno brzojavko je poslal tudi državni tajnik Koča Popovič francoskemu zunanjemu ministru Couve de Murvillu.
Šihanuk v Kopru
KOPER. 4. — Z obiskom v Izoli, Kopru, Piranu in Porto-
se je končal šestdnevni obisk delegacije kraljevine Kambodže v Sloveniji. Zastopniki delegacije kraljevine Kambodže pod vodstvom princa Šihanuka so danes v deževnem vremenu obiskali tovarno ribjih konserv «Dela-maris» v Izoli, tovarno motornih koles »Tomos« v Kopru, Piran in Portorož. Popoldne je Sihanuk s soprogo, hčerko in ostalimi člani spremstva odpotoval z avtomobilom v Divačo, od tod pa s posebnim vlakom v Beograd.
Anketa o za predsednika ZDA
NEW YORK, 4. — Revija «Esquire» je izvedla anketo, iz katere izhaja, da so nekatere med najvažnejšimi a-
meriškimi osebnostmi naklonjene kandidaturi Stevensona za predsednika ZDA. Od 54 osebnosti jih je 16 izjavilo, da bi moral biti kandidat za predsednika Stevenson. Richard Nixon je na drugem mestu, in zanj se je izreklo 7 osebnosti. Nato sledijo Humbert Humphrey, John Kennedy, Nelson Rockefeller, Lyndon Johnson, Styles Brid-ges in Barry Goldvvater.
Med osebnosti, na katere se je revija obrnila, so jedrski fizik na washinktonski univerzi Edward Condon, pisatelj John Dos Passos, založnik listov «Chicago sun Times« in «Daily News» Mar-shal Field, pisatelj Louis Fi-sher, ekonomist Kenneth Galbraith, pesnik Robert Hyller, ekonomist Leon Keyserling, pisateljica Margaret Mead, teolog Rheinhold Nieburh, zgodovinar Arthur Schlesin-ger itd.
Vorošilov januarja v Indiji
NOVI DELHI, 4. — Iz uradnih virov se je izvedelo, da bo predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ maršal Vorošilov obiskal v drugi polovici januarja Indijo skupno s prvim podpredsednikom vlade Kozlovom. Predsednik Pra-sad je bil povabil Vorošilova v Indijo že konec leta 1958. Ker pa je Vorošilov obolel, je moral obisk odložiti. Vabilo je bilo ponovljeno prejšnji mesec in je bilo raztegnjeno tudi na Kozlova ter na Furcevo. Vsi trije bodo prišli v Novi Delhi v drugi polovici januarja ter se bodo udeležili proslav 26. januarja ob obletnici indijske republike. Zatem bodo obiskali več indijskih mest.
  «»-----
Kongres CGIL bo v Milanu aprila 1960
RIM, 4. —_ Izvršni odbor CGIL je zaključil danes zasedanje in soglasno sklenil, da se za pripravo kongresa ustanovita dve komisiji: ena za teme, o katerih se bo razpravljalo, druga pa za spre-minjevalne predloge za statut. Odbor je sklenil, da bo kongres v Milanu najpozneje v prvem tednu aprila 1960.
 «»-------
ATENE, 4. — Načelnik glavnega štaba grške mornarice admiral Tsatsos je včeraj odstopil iz družinskih razlogov. Nadomestil ga je admiral Georges Panajotopulos.
         ....................................
Prvi	razgovorGronchi ■ Eisenho wer
Predsednik ZDA od potu je jutri v Ankaro
Uradno poročilo o razgovorih bo objavljeno danes - V poslanski zbornici so predstavniki vseh skupin pozdravili prihod visokega gosta
RIM, 4. — Eisenhowerjevo letalo je prispelo na letališče Ciampino ob 12.15. Na letališču ga je čakal predsednik Gronchi s člani vlade in drugimi predstavniki oblasti. Po pozdravu, ki ga je Eisnnhowerju izrekel rimski župan, je predsednik republike Gronchi sporočil Eisenhovverju zadovoljstvo zaradi njegovega obiska. «Spomin na moj obisk v ZDA, je dodal predsednik, je vedno živ in spremlja ga še posebno spo-
min na razgovore z Vami, ki so mi omogočili občudovati Vašo veliko politično modrost in Vašo veliko človeško občutljivost.* Na koncu je Gronchi izrekel prepričanje, da bo Eisenhower-jevo potovanje učinkovito prispevalo k stvari miru in «stvari Zahoda*.
V svojem odgovoru je Eisen-hower izjavil da je zelo zadovoljen ker se njegovo potovanje začenja v Rimu. Nadaljeval je: «Prinašam vam preprosto poslanico iz Amerike, ki je naslednja: «Živeti hočemo v miru in prijateljstvu v svobodi. To je poslanica, ki jo bom sporočil vsem narodom, ki jih bom obiskal. Upam, da jo bodo poslušali povsod, v vseh tistih državah, kjer so dovoljene svobodne komunikacije.))
Dalje je predsednik izjavil, da je zadovoljen, ker je prišel v Italijo, ker živi v ZDA 10 milijonov Italijanov. Na koncu je še izjavil, da se z zanimanjem pripravlja na raz. govore s predsednikom Gron-chijem, predsednikom vlade
Segnijem, zunanjim ministrom Pello in drugimi.
Takoj nato se je kolona avtomobilov razvrstila po poti proti Kvirinalu. Med potjo je predsednika Eisenhowerja pozdravljala številna množica.
Nocoj je bil na Kvirinalu prvi politični razgovor med Gronchijem in Eisenhower-jem. Navzoči so bili tudi zunanji minister Pella, ameriški državni podtajnik Murphy, glavni tajnik italijanskega zunanjega ministrstva Grazzi, poslanika Zellerbach in Brosio in nekateri drugi svetovalci. Razgovor se je končal ob 20.45.
Pozneje je bila na Kvirinalu večerja, ki sta jo Gronchi in njegova soproga priredila na čast Eisenhovverju. Navzoči so bili številni povabljenci. Gronchi in Eisenhovver sta na. daljevala razgovore tudi med večerjo.
Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je nocoj na tiskovni konferenci izjavil, da ne more nič povedati o današnjih razgovorih med Eisen-hovverjem in Gronchijem. Dodal je, da bo lahko obširno poročal o njih jutri, ko bodo sicer objavili tudi skupno poročilo o razgovorih.
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiniiimHiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
«Vesoljski »polet opice «Sam»
Z raketo so jo pognali 88.000 kilometrov visoko in nato se je s pomočjo padala živa in zdrava vrnila v zaprti kabini
WASHINGTON, 4. — Tehniki nove postaje v Wallopsu v Virginiji so danes popoldne izstrelili močno raketo »Little Joe«, ki je imela v svoji glavi kabino podobno kabini, ki jo bodo čez poldrugo leto ali čez dve leti uporabljali astronavti. V tej kabini je bila opica z imenom »Sam«.
Na posebno svetlobno znamenje je morala opica pritisniti na majhen„vzvod, kakršen bo vzvod, ki ga bodo uporabljali astronavti med vesoljskim poletom. To so sporočili nocoj, ko so tudi javili, da je poizkus popolnoma uspel. Ta mehanizem in pomožne naprave omogočajo astronavtu po izstrelitvi rakete, da loči svojo kabino od rakete v primeru okvare. Vse je dobro delovalo. To je nocoj sporočila NASA po uspešni rešitvi kabine z opico, ki je padla v morje. Opica je ostala živa in zdrava in prva njena gesta je bila, da je začela jesti in piti.
Opica tehta 2 kilograma 800 gramov. V kabini so bili tudi nekateri majhni biološki ek-zemplarji, kakor na primer poganjki ječmena, živčne celice miši, eksperimentalne epruvete s kulturami bakterij, jajca parazitov moke in ličinke istih parazitov.
Ko je bila raketa visoko približno 30.000 metrov, se je glava rakete ločila od nje in se je dvignila do višine 88.000 metrov. Nato je padla do višine 7.000 metrov. Tu se je odprlo malo padalo, v višini 3 tisoč metrov pa drugo večje
padalo. Glava je dolga tri metre in tehta eno tono. padla je v morje v oddaljenosti 325 kilometrov od otoka Wallops v Virginiji. Tu so jo dvignili na ameriško vojno ladjo «Bo-rie».
Poizkus, da bi kabino prenesli na ladjo «Fort Mondan«, kjer je bil živinozdravnik, ni uspel zaradi razburkanega morja. Zato je živinozdravnik na tej ladji dal po radiu navodila tehnikom, kako naj ravnajo pri odpiranju kabine. Vse se je srečno izteklo in živalca je sama prišla iz kabine; nekateri mornarji so ji takoj ponudili pol jabolka, pol pomaranče in vode.
Jutri bodo opico pripeljali v Norfolk, kjer je skupina živinozdravnikov in znanstvenikov.
Vse mirno v Braziliji
RIO DE JANEIRO. 4. — V vsej Braziliji vlada -danes popoln mir in poizkus upora 28
častnikov, ki so se zatekli v majhno mesto Aragarcaš. ni imel uspeha. Iz svojega skrivališča v srcu džungle, kamor so prispeli s petimi letali, ki so jih zaplenili, ni uporniškim častnikom uspelo povzročiti upora, kakor so upali. Zbezali so 1000 kilometrov proti severu v gorovje. Vse vesti navajajo, da so vojska, mornarica in letalstvo v celoti ostali zvesti vladi. V Rio de Janeiru so uradno javili, da so čete zasedle mesto Aragarcaš, iz ka-
terega so davi uporniki zbežali.
Uporniki so uporabili isto taktiko, kakor pred dvema letoma. Polastili so se nekaterih letal in zbežali v notranjost države. Toda nasprotno kakor prvikrat, je to pot predsednik Kubiček takoj mobiliziral vojsko, ki je zasedla glavna letališča v državi. V vsej Braziliji so proglasili stanje pripravljenosti, v Aragarcaš pa so poslali oddelke padalcev, ki so mesto zasedli. V Rio de Janeiru krožijo po ulicah o-klepni avtomobili, toda prebivalstvo je mirno in je kakor vsak dan odšlo na delo. Guvernerji posameznih držav so poslali predsedniku brzojavke, s katerimi izrekajo svojo lojalnost. Prevladuje mnenje, da gre za skupino »razgretih glav«, ki niso niti psihološko pripravile tal za morebitni upor. Tudi opozicija, ki jo vodi poslanec Lacerda, je odkrito obsodila upor. Bivši kandidat za predsednika republike Janio Quadros je izdal proglas, s katerim obsoja upor in poziva brazilsko prebivalstvo, naj bo mirno. Vlada je iz previdnostnih razlogov odredila cenzuro na radio in televizijo.
Brazilski častniki, ki so skušali organizirati upor, so prispeli danes v Buenos Aires z letalom «Constellation». ki so ga včeraj zaplenili v Aragar-casu. Brazilski poslanik v Buenos Airesu je takoj odšel na razgovor z argentinskim zunanjim ministrom, medtem ko so letalo močno zastražili.
Hagerty je dalje izjavil, da je današnji razgovor, ki ga je označil za «neuradnega», trajal eno uro. «Ni bilo napitnic na nocojšnji večerji,)) - je dodal.
V nedeljo bo Eisenhowerja privatno sprejel papež in takoj nato bo odpotoval v Ankaro.
Sovjetska revija »Mednarodno življenje« piše danes o Eisenhovverju kot o človeku, ki ljubi mir. Revija pravi, da so stališča predsednika ZDA bila eden poglavitnih činiteljev za zmanjšanje mednarodne napetosti. «Drugi važni subjektivni element, piše revija, je Eisenhcvverjeva dobra volja in težnja po miru. Ker gre za človeka, ki ima velike vojaške izkušnje, in za državnika, razume on mnogo bolje od številnih kavarniških strategov nevarnosti vojne.«
V poslanski zbornici je predsedujoči Targetti izrekel pozdrav Eisenhovverju in solidarnost s francoskim ljudstvom zaradi hude nesreče. Nato so visokega ameriškega gosta pozdravili še: v imenu KD poslanec Gui, za MSI Angioy, za PSI Angelina Merlin, za monarhistično PDI Covelli, za KPI Licausi, ki je poudaril, da «sledi sedanje Eisenhovver-jevo potovanje obisku Hrušče-va v ZDA, ki je odprl novo pot sodelovanja med dvema največjima svetovnima silama, na katerih sloni odgovornost vodstva človeštva, ki se bo odločilo ob primerjavi obeh sistemov, po kateri poti naj gre, da bi se mir ohranil.« Licausi je nato očital rimski občini, da ni nalepila po mestu pozdravnih lepakov. Demokrist-janski poslanec Gui je govornika prekinil, rekoč da to ni bilo mogoče. Licausi je nato zaželel, da bi Eisenhovverjev obisk imel «popoln uspeh pri -dosegi koeksistence in miru.»
Za PSDI je nato govoril še Bucalossi. Sledile so izjave solidarnosti predstavnikov vseh skupin francoskemu ljudstvu. Sledilo je nadaljevanje razprave o zakonu za ukinitev davka na vino, ki se bo zaključila na prihodnji seji v sredo.
Kot ves svetovni tisk, tako posveča tudi italijanski svoje današnje prve strani poročilom in slikam o strahoviti nesreči, ki se je zgodila v Južni Franciji. Takoj na drugem me. stu pa so poročila o obisku predsednika ZDA. Šele na tretjem mestu so komentarji obiska Segnija in Pelle v Londonu. Oba državnika sta po svojem prihodu komaj utegnila poročati o razgovorih predsedniku Gronchiju, s katerim sta se zadržala eno uro.
Napredni tisk poudarja da je postalo med razgovori še bolj jasno, da Velika Britanija ne bo dopustila ustanavljanja evropskega kontinentalnega političnega bloka in je celo zagrozila, da bo izstopila iz zahodnoevropske skupnosti, na podlagi katere držijo Angleži svoje čete na kontinentu. To je angleški zunanji minister dovolj jasno poudaril tudi v svojem intervjuju z dopisnikom nekega upoštevanega milanskega dnevnika.
Posledice takega angleškega koraka bi se pojavile takoj v okviru atlantskega pakta. Spričo take grožnje sta seveda morala Segni in Pella obljubljati in prepričevati, da ne bosta storila nič, kar bi utegnilo pospešit’ proces politične integracije Evrope «šestih» in sta se tudi obvezala, da bosta poskušala storiti nekaj
v okviru skoraj že pokojne organizacije OEEC.
Senatorji so nadaljevali razpravo o šolskem zakonu ter odobrili številne posamezne člene, tako da bodo v sredo, ko bo prihodnja seja, zakon v celoti izglasovali.
Javno mnenje se še ni pomirilo zaradi škandala o ponarejenih živilih. Poslanska komisija za higieno in zdravstvo je zahtevala od vlade, naj intervenira, minister za zdravstvo pa je dal precej bledo izjavo. Ugotovilo se je tudi, da v Italiji pravzaprav ni prave zakonodaje, ki predvideva učinkovite kazni za ponarejevalce živil. Gre za stare zakone, ki so bili sprejeti pred skoro petdesetimi leti za časa imperialističnega napada Italije na Libijo.
Medtem pa se je pojavil nov škandal: zaradi neznosnih razmer, je umrl v rimskem zaporu jetnik Marcello Elisei. Ugotovili so, da je umrl privezan na način, ki je znan v zaporih pod imenom »francosko vezanje«, ki delno ovira dihanje in svobodno kroženje krvi.
Bolnik je bil prizevan popolnoma gol. Truplo sedaj pregle. dujejo zdravniki in prevladuje mnenje, da je imel pljučnico, tako da je smrt povzročilo prav omenjeno «francosko vezanje«.
Jezuiti so se v svojem časopisu «La Civilta Cattolica« ponovno vmešali v politiko, in sicer v zadevo novega vodstva KD. Jezuitom nj prav, da so v sedanjem vodstvu tudi predstavniki manjšine, pri čemer pa hvalijo razsodnost in sposobnost tajnika Mora. Glede pomiritve pa pišejo, da so le za tako pomiritev, ki pomeni »zmanjšanje . mednarodne napetosti« ne pa za tako, ki pomeni «zmanjšanje borbe proti komunizmu«, ki se je pred tedni na upravnih volitvah v Vogheri, Nocettu in Adrii nadalje okrepil.
A. P.
Guidotti opozarja
DUNAJ, 4. — Italijanski veleposlanik Guidotti je obiskal danes zunanje ministrstvo. Misli se, da je »poudaril začudenje, ki ga je povzročil nesrečni stavek, ki ga je izgovoril Kreisky v zaključnem delu parlamentarne razprave (predvčerajšnjim).« Guidotti je verjetno tudi ugotovil, da avstrijska vlada ni nič pripomnila, ko so nekateri poslanci vladnih strank postavljali med parlamentarno	razpravo	za-
htevo po samoodločbi Južnih Tirolcev. Opozoril je baje »na veliko odgovornost ki jo ima spričo vsega tega avstrijska vlada.«
Gen. Burns odstopil
OTTAWA, 4. — Predsednik kanadske vlade Diefenba-ker je danes	sporočil	da
je general Burns odstopil kot poveljnik	varnostnih	sil
OZN na Srednjem vzhodu. Burns je bil	imenovan	za
svetovalca za razorožitvene zadeve pri kanadski vladi. Novo mesto bo prevzel, »takoj ko bo zapustil svoje mesto v Gazi«.
Po ukazu tajnika OZN Ham-marskjoelda je bil za novega poveljnika varnostnih sil OZN imenovan indijski major P.S. Gyani,	-
Protikolonialna konferenca v Beogradu
Včeraj razprava o nerazvitih državah in o alžirskem vprašanju
Delegate je sprejel predsednik Tito - Danes se bo konferenca zaključila s sprejemom resolucije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne zastopnike protikolonialnih gibanj in organizacij, udeležence protikolonialne konference Sredozemlja in Srednjega vzhoda v Beogradu.
V imenu udeležencev konference je predsednika Tita pozdravil zastopnik protikolonialnega gibanja Alžirije
Mohamed El Arabi. Maršal . , ..	,	.
no-tehmeno sodelovanje z o-
Tito je v odgovoru na pozdrave izrazil zadovoljstvo, da je konferenca v Beogradu, in izrekel prepričanje, da bo konferenca prispevala It krepitvi protikolonialnega gibanja in miru v svetu.
«V protikolonialnem gibanju, je poudaril Tito, vidim velik prispevek h krepitvi sil miru na svetu, kajti kolonialno vprašanje je zelo tesno povezano z utrditvijo miru in likvidacijo elementov, ki predstavljajo prikrito nevarnost spopadov.« Predsednik Tito se je zadržal dalj časa v prisrčnem razgovoru z delegati. Zastopniki protikolonialnega gibanja Grčije so izrazili zadovoljstvo, da so v Jugoslaviji, s katero jih veže staro prijateljstvo.
Zastopnik britanskega protikolonialnega gibanja laburistični poslanec Brockvey je prav tako izrazil zadovoljstvo, da je kot Anglež navzoč na konferenci, ki zaseda v Beogradu, kajti pred Veliko Britanijo se postavlja vprašanje, ki ga je Jugoslavija posrečeno rešila. «Pri nacionalizaciji industrije v Veliki Britaniji, je poudaril Brockvey, delavci niso občutili razlike v 3elov-rem odnosu, medtem ko so delavci v Jugoslaviji prevzeli upravo tovarn v svoje roke. Mislim, da bi v Veliki Britaniji pri reševanju tega vprašanja lahko izkoristili jugoslovanske izkušnje.«
Med razgovori, v katerih so sodelovali tudi ostali delegati, so se dotaknili tudi vprašanja pomoči nerazvitim državam Maršal Tito je v zvezi s tem izjavil, da so gospodarsko razvite države, ki so prej izkoriščale področja, ki so se osvobodila, dolžne pomagati tem področjem. Da bi ta pomoč bila brez vsakih pogojev, jo je treba dajati po OZN.
Protikolonialna konferenca je danes nadaljevala delo s proučevanjem vprašanja gospodarske pcmoči nerazvitim državam Sredozemlja in Srednjega vzhoda in vprašanja Alžirije. Jugoslovanski delegat Japko Smole se je v svojem poročilu o vprašanju gospodarske pomoči in sodelovanja državam Sredozemlja in Srednjega vzhoda zavzel za široko mednarodno gospodarsko sodelovanje, ki predstavlja bistveno komponento v naporih za splošno svetovno gospodarsko storilnost. Posebno je poudaril pomen znanstveno-teh-ničnega sodelovanja in ugotovil, da bi evropske države Sredozemlja lahko dale na popolnoma demokratičnih načelih večjo pomoč afriškim državam, ki so bile vodile borbo za neodvisnost in so zaostale v dvigu proizvajalnih sil. Smole je poudaril, da je Jugoslavija dala prispevek takšnemu sodelovanju in razvoju v gospodarskih odnosih, ki presegajo okvir trgovinske izmenjave. V zvezi s tem je omenil kredit, ki ga je Jugoslavija odobrila ZAR in Sudanu, gospodarsko in znanstve-
menjenimi državami.
V diskusiji o referatu Janka Smoleta je britanski delegat Brockvey izjavil, da so velike sile dolžne pomagati bivšim Kolonijam, ki so jih prej izkoriščale. Delegat Libanona se je zavzel za pomoč nerazvitim področjem, a samo preko OZN, ker se dogaja, da bivše metropole nudijo materialno in tehnično pomoč s pogoji, ki so pogo-stoma nesprejemljivi. Izjavil je, da je Jugoslavija nudila veliko pomoč Libanonu, ZAR in drugim državam pri projektiranju novih industrijskih podjetij in dala tudi tehnično pomoč. Dodal je, da bi tudi druge države, ki imajo sposobne strokovnjake, lahko sledile zgledu Jugoslavije.
Tuniški delegat Mamuri je zahteval previdnost v sodelovanju med nerazvitimi področji in velikimi silami, v dvostranskih odnosih. Italijanski delegat Pieracini je predlagal, naj se pošlje tajniku OZN brzojavka, v kateri bi se poudarila važnost, ki jo konferenca daje pomoči nerazvitim področjem preko OZN. Konferenca je soglasno sprejela njegov predlog. Jugoslovanski delegat Jože Smole je v diskusiji poudaril, da se je OZN uveljavila kot de-
mokratična ustanova in močna mednarodna organizacija, v okviru katere bi se lahko uresničila učinkovita pomoč nerazvitim področjem, toda ne sme se ignorirati tudi dvostransko sodelovanje med posameznimi državami.
V diskusiji o vprašanju Alžirije, ki je bilo druga točka dnevnega reda, je govoril zastopnik alžirskega osvobodilnega gibanja El Arabi, ki je ugotovil, da je bilo ljudstvo Alžirije prisiljeno zgrabiti za orožje, da bi vzpostavilo svoje dostojanstvo, svojo suvereniteto in svobodo. Alžirsko ljudstvo je trdno odločeno uničiti kolonializem v svoji deželi. Jugoslovanska delegatka Stanka Veselinov je izjavila, da Jugoslavija kot socialistična država odločno in iskreno podpira borbo alžirskega ljudstva in uporno zavzemanje alžirske vlade, da se to vprašanje reši s pogajanji na pravičen način. Italijanski delegat Vitorelli je ugotovil, da ni dovolj samo z resolucijo odkloniti francoski kolonializem v Afriki, temveč da je potrebno se bolj zavzeti v materialni pomoči alžirskim upornikom. «Alžirska vojna, je poudaril Vitorelli, je žalitev ljudskih pravic in ljudskih načel.« Grška delegatka Luiza Fapandopulo je izrazila solidarnost grškega ljudstva z borbo alžirskega ljudstva. Konferenca bo jutri nadaljevala delo. Pričakuje se, da se bo konferenca jutri zvečer končala s sprejemom resolucije.
B. B.
IIIHIIIIIMIIIIIIMMIIIIIllllllllllimillllllllMMIIllllIltmilllltllHIHimiltltlllllllltlllllltlllltllllMMII
Alžirci so še vedno pripravljeni na neposredne razgovore s Francijo
Nadaljevanje razprave v političnem odboru OZN
NEW YORK, 5. — Urad alžirske vlade v New Yorku je razdelil danes izjavo, v kateri pravi, da alžirsko vrhovno poveljstvo še vedno daje prednost neposrednim neuradnim razgovorom s Francijo, ki nai omogočijo določiti pogoje za izvajanje samoodločanja in pogojev za ustavitev sovražnosti.
Med razpravo v političnem odboru je danes govoril argentinski delegat Mario Ama-deo, ki je predlagal konferenco »pri okrogli mizi« med Francijo in predstavniki vseh političnih tendenc v Alžiriji. Zavrnil pa je »dialektiko zmagovalca« Francije in je poudaril, da so politična in vojaška pogajanja «neločljiva celota«. Sporočil je, da je na splošno naklonjen afriško-azij-ski resoluciji s pogojem, da se beseda «dve» v izrazu »dve strani« črta. V nasprotnem primeru se bo Argentina vzdržala.
Indijski predstavnik je pod pri resolucijo, ki jo je podpisala tudi Indija. V imenu Grčije je Christian Palamas izjavil, da bi morala skupščina sprejeti resolucijo, za katero bodo lahko glasovale vse delegacije. Madžarski delegat je
tudi podprl afriško-azijsko resolucijo.
Tunizijski delegat Mongi Slim je izjavil, da nezaupanje do izvajanja pravice o samo-odločanju je treba obrazložiti s posebnimi metodami, s katerimi je Francija v preteklosti pripravila in izvedla glasovanje v Alžiriji, in z nedavno izjavo generala Gambieza, da bo fraocosKa vojska ostala v Alžiriji, dokler bo potrebno, ter da bo pomagala z vsemi sredstvi tistim, ki hočejo ohraniti Alžirijo Franciji.
Kiičuk podpredsednik ciprske republike
NIKOZIJA, 4. — Voditelj turške skupnosti na Cipru dr. Fadil Kučuk je bil proglašen za podpredsednika ciprske republike. Proglašen je bil avtomatično, ker ni bilo nobenega drugega kandidata.
Ciprski guverner Foot je danes ukinil obsedno stanje na otoku, ki je bilo v veljavi 4 leta.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiitiiimiiiiiMiiiiMiiiiiiiHtiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiuiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiHiiiiimmiiiii
V mnogih predelih Italije se je vreme spet poslabšalo
Po nekaj dneh negotovega vremena je zopet začelo močno deževati, v višjih legah pa snežiti . Reke naraščajo; č* bo še deževalo, ho tudi Pad prestopil bregove
Medtem ko se ]e ie zdelo, da se vreme obrača na boljše, so včeraj ves dan prihajale vesti iz raznih krajev — predvsem iz Gornje Italije — da so se vremenske razmere spet poslabšale. Deževalo je že vso prejšnjo noč in dež se večinoma tudi včeraj podnevi ni ustavil. V višinah, tako v Apeninih kot v Alpah, pa je močno snežilo. Po vesteh iz Bočna je letos v tem času že znatno več snega v raznih zimskošportnih središčih kot je to za to dobo navadno.
Mnoge reke so znatno narasle. Olona je pri Rho prestopila bregove in nekatere hiše so izolirane. Gasilski tehniki so pripravljeni, da poderejo del nasipov ob Oloni. S tem bo poplavljeno tamkajšnje polje, toda to bi bil edini način, da se prepreči poplava samega mesteca Rho. V Senagu pri Milanu pa je neka narasla voda povsem izolirala šolo .tako da so morali šolarje gasilci spraviti na suho z motornimi čolni.
Reka Pad narašča. Dasi še ni dosegla najvišje gladine, ki se lahko še pričakuje z dotokom voda, se vendar zatr-
juje, da položaj ni tak, da bi povzročal vznemirjenje. Drugače se pa lahko stvar izteče, ako deževje ne bo prenehalo. V najnižjih predelih Pada, v Polesine, pa je položaj že sedaj tak, da lahko pride do poplav, zlasti še, ker piha proti toku vode močan veter, ki zadržuje vodo, da ne more od tekati v morje.
Železniško ravnateljstvo v Milanu je odredilo še natančnejšo kontrolo o stanju prog. Vse reke in potoki so polni vode in pritiskajo na železniške zgradbe. Zaradi dolgotrajne moče so marsikje tla že nesigurna in od več krajev poročajo, kako so se sesuli razni zidovi. V Campota-musu v občini Valdagno se je n. pr. zgodilo, da se je nagnil cerkveni stolp in tehniki so ukazali podreti njegov vrh. V istem kraju so morali tudi izprazniti župnišče in nekaj hiš, ker so poškodovane zaradi premika terena pod njimi. Tudi od drugod poročajo, kako so se morali marsikje ljudje izseliti iz svojih hiš, ker je postalo bivanje v njih nevarno zaradi premikanja tal.
Po Toskani je včeraj prav
tako močno deževalo in isto velja za Rim in področje južno od njega.
Štirje mrtvi pri cestni nesreči
RIM, 4. — V Ul. Maglis je danes okrog 18. ure pri do trčenja- neko manjše n torno vozilo se je zaletelo voz, naložen z vrečami ganja, ki ga je vlekel ko Šofer je bil poškodovan in ga odpeljali v bolnišni zdraviti se bo moral 10 dni
Po tej nezgodi pa je pri na mesto, kjer sta bili še v no obe vozili, lastnik ža nja in tam se je zbralo še kaj oseb, ki so na cesti r pravljale o dogodku. V b pa je po cesti privozil m pulman, ki je šest oseb poc Tri od teh so bile takoj mrl in med njimi je bil tudi la nik voza z žaganjem. Pozni je umrla še četrta oseba, dve drugi osebi sta ranjeni
CIVITAVECCHIA, 4. -- ; radi nenadne eksplozije t niškega projektila so trije jaki izgubili življenja — ed na mestu, dva pa med pre-zom v bolnišnico — trije pa bili zelo hudo ranjeni.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13,5, najnižja 10,7, ob 17, uri 11,2, zračni tlak 998, pada, vlaga 82 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 13 stopinj, dežja 2,9 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 5. decembra
Stojan
Sonce vzide ob 7.29 in zatone OD 16.22. Dolžina dneva 8.53. Luna vzide ob 11.32 in zatone ib 22 27. Jutri, NEDELJA, 6. decembra
Miklavž	_
1. januarja bo zate! delovati nov upravni odbor
Z
Minister za delo je podpisal dekret, s katerim je bil imenovan za predsednika socialdemokrat prof. Dulci - Tudi «Banca Nazionale del Lavoro», občina, pokrajina in prefektura bodo imenovale svojega predstavnika še letos
Kot poroča agencija Giulia, je minister za delo Zacca-gnini podpisal dekret, s katerim je imenoval za pred-gednika Delavskih zadrug prof. fiiusepoa Dulcija, ki je sedaj občinski svetovalec P&DI in ki je bil v prešnjih občinskih odborih odbornik in tudi podžupan. Glede članov nadzornega odbora pa se čuje, da bodo za stalnega člana imenovali ravnatelja za delo vladnega gene-
predstavniki treh vladnih l slovalnic v družinsko upra-strank (KD, PRI in PSDI) J vo in o zahtevi, da se zniža (te vedno zagotovljeno ve- delovni urnik na osrednjem
čino, saj so na volitvah dobili dva svetnika upravnega sveta, katerim se bo sedaj pridružilo se pet. imenovanih tako, da bodo imeli večino, in sicer 7 mest proti štirim, ipa čeprav štirje izvoljeni Ipredstavljajo veliko večino članov Delavskih zadrug.
V sredo bo ob 20. uri na sedežu v Ul. Pondares skup-
ralnega komisariata dr. Au- j ščina uslužbencev Delavskih gellija in za namestnika Vi-1 zadrug, katero bo sklicala sin-gnesa,
Ostale ustanove bodo imenovale svoje predstavnike še pred božičem tako, da bo lahko novi upravni odbor pričel z delom v začetku januarja, z novim finančnim letom.
Kot smo že obširno poročali, bo v novem upravnem in nadzornem odboru Delavskih zadrug šest izvoljenih svetnikov, dva stalna člana in eden namestnik v nadzornem odboru. Na volitvah 22. novembra je združena levica zmagala in so bili na njenih listi izvoljani štirje od šestih izvoljenih upravnih svetnikov.
Dekret vladnega generalnega komisarja pa predvideva, da bo ministrstvo za delo ’ imenovalo predsednika, po enega predstavnika pa tržaška občina, pokrajina in Ban-ca nazionale del lavoro ter končno bo prefektura imenovala predstavnika potrošnikov.
Na tak način bodo imeli
sedežu ustanove. Govora bo tudi o delovanju notranje komisije, katere predsednik je odstopil.
Glede povišanja plače, kar je že v veljavi od 1. aprila 1959 za vsa druga zasebna in zadružna trgovska podjetja, so sindikalni predstavniki že podrobno razpravljali z ravnateljstvom na uradu za delo. Dosegli so, da so se predstavniki ravnateljstva ustno obvezali, da bodo pričeli s 1. januarjem prihodnjega leta izplačevati ta povišek. Popolnoma sporno pa je ostalo vprašanje zaostankov (povišek mora teči že od 1. aprila).
Po nalogu njinistra za kmetijstvo
Tudi za prihodnje leto pšenica za Trst cenejša
S tem bo ostala nespremenjena cena kruha
Iz Rima poročajo, da je mi-1 plačo, ter da so zato odredili,
nister za kmetijstvo Rumor ponovno podaljšal rok o veljavnosti posebne cene za žito v korist tržaškega področja. Minister je odločil, da bo podaljšanje stopilo v veljavo do 31. decembra. Gre za konvencijo, ki velja na našem področju po drugi svetovni vojni in torej za eno izmed redkih ugodnosti, ki jih v tej zvezi uživa Trst, saj je na tej osnovi tudi cena treh cenejših vrst kruha nižja, kot v drugih pokrajinah. Konvencija je že zapadla letos 15. aprila in so jo nato podaljšali do konca leta.
Izplačevanje pokoinin INPS v decembeu
dikalna organizacija FILEA-CG1L. Razpravljali bodo o povišanju plač za 2,5 odst. in o zahtevah ravnateljstva, da v tej zvezi uveljavijo člen 77 zadružnega pravilnika, ki določa predajo nekaterih po-
Pokrajinsko ravnateljstvo pošte opozarja, da bodo decembra izplačevali poleg običajnih pokojnin INPS tudi 13.
da bodo z izplačevanjem pričeli 7. decembra in ne kot običajno 13. decembra in zaključili 16. decembra.
Razvrstitev izplačil v posameznih uradih bo objavljena na posebnih plakatih, ki jih bodo v uradih nalepili.
V osrednjem uradu na Trgu Vittorio Veneto pa bo veljal naslednji umik:
Kategorija IO-SO (običajna pokojnina in 13. plača) v dneh 7. in 11. decembra.
Kategorija VO in VR (samo 13 plača) v dneh od 12. do 16. decembra: 1. dan izplačila črke A, B, C, D; 2. dan izplačila črke E, F, G. H; 3. dan izplačila črke I, K; 4. dan izplačila črke L, M, N; 5. dan izplačila črke O, P; 6. dan izplačila črke Q, V, W, X, Y, Z.
Ravnateljstvo opozarja upokojence, da je v njih interesu, da se drže tega vrstnega reda, ki se ga bodo strogo držali tudi uradi.
Prekrasen večer v «Verdi/u» z «London's Festival Ballet»
«London's Festival Ballet» je včeraj zvečer v «Verdiju» močno navdušil polno gledališče občinstva Balet se je predstavil kot odličen ansambel, ki lahko zadovolji vsako občinstvo. Od prvih plesalk in plesalcev do vsakega člana ansambla je vse naštudirano do zadnje podrobnosti in se tudi z nevsakdanjo popolnostjo izvaja.
Balet je ustanovil in ga vodi dobro znani Anton Dolin, sam velik plssalec. Ansamblu je Dolin vtisnil tudi lastni pečat. Njegovemu baletu je klasični ples trdna osnova, na kateri postavlja lahko tudi moderne plese.
Program se je pričel s skoraj neizbežnim *Labodjim jezerom» Čajkovskega, za katerega je po Petipi in Ivanovu izdelal koreografsko podobo sam Dolin. Balet je izvajal samo del tega dela, vendar dovolj, da smo lahko občudovali milino plesa	Marilgn
Burr, nenadkriljivo	simulta-
nost izvajanja «štirih malih labodov. ter preciznost skupinskih plesov.
Prijetno presenečenje je predstavljala Dona	Gillisa
«Symphony for Sun«, živahna
Urnik trgovin za praznike
Prefektura je določila naslednji urnik trgovin:
DANES 5 DECEMBRA lahko ostanejo vse trgovine odprte do 21. ure (z izjemo trgovin z živili).
JUTRI, 6 DECEMBRA velja običajni nedeljski urnik.
V TOREK, * DEC. so vse trgovine zaprte, z naslednjimi izjemami: pekarne in mlekarne od 7 do 12, cvetličarne od 8 do 13, slaščičarne od * do 21.30, ribarnice od 0 do 12.
Občinska komisija za cestni promet je razpravljala o prednostnih smereh
Poročilo namestnika poveljnika upravne policije Doceja Zahteva po parkiranju v Drevoredu XX. septembra zavrnjena
Snoči se je na tržaškem županstvu sestala občinska komisija za cestni promet. Na dnevnem redu seje je bila določitev prednostnih smeri v mestu, kar je zelo nujno spričo novega prometnega zakonika. S tem vprašanjem ima opravka več u-stanov, glavna naloga njegovega proučevanja pa je vsekakor odpadla na upravno policijo, ki mora določiti prednostne smeri, po katerih se Do razvijal promet skozi mestno središče in na katere se bodo priključevale stranske ulice.
Načrt predvideva tri glavne smeri, med katerimi bo najbolj važna tista, ki se pri glavni postaji naveže na državno obalno cesto št. 14, nadaljuje po Ulici Ghega na Oberdankov trg, po Ulici Carducci, čez Trg Stare mitnice na Trg Garibaldi, po Ul. Sonnino na Seneni trg, skozi predor na Istrsko ulico ter se pri Sv. Ani poveže z državno cesto št. 15, ki pelje v Istro. Druga smer bo potekala po nabrežju in po Sprehajališču Sv. Andreja ter se bo navezala na Trbiško cesto; tretja pa po Ulici Fabio Severo. Obrežna
>smer bo služila predvsem l češ da so bile zaradi
MiiMimiuiMMiniiiiiiuHiiiiiniiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiniiiHimiiiiiiiiiiiiiiniiiinii
Nevaren ovinek pod Konkonelom
Na cesti Trst-Opčine 2 nesreči na istem kraju
Pri prvi nesreči sta bila dva ranjena, pri drugj pa štirje • Vzrok nesreč prevelika hitrost
Znano je, da je ovinek na cesti Trst-Opčine pod Konkonelom zelo nevaren, saj morajo delavci cestne uprave vsak teden postavljati nove obcestne kamne, ki jih avtomobili-*ti sproti izrujejo, ko jih zanese s ceste na z drevjem poraslo ploščad. V glavnem se posledice prehitre vožnje končajo s tem, da se šofer in potniki v avtu naužijejo dobršne porcije strahu, toda večkrat je prišlo že do hudih nesreč, zaradi katerih so morali ponesrečenci preživeti dolge mesece v raznih oddelkih splošne bolnišnice.
Na tem ovinku sta se v mani kot štiriindvajsetih urah zgodili kar dve hujši nesreči. Prva nesreča se je zgodila včeraj okoli 0.30, ko je 27 let stari Aldo Menetto iz Milj zavozil s svojo «600» v ovinek, namenjen z Opčin proti Trstu. Brzina je bila precejšnja, cestišče mokro in vozač ni več obvladal vozila. Naenkrat ga je zaneslo s ceste, tako da je z vso silo priletel v debio akacije, kjer se je avto ustavil. Reči bi morali ostanek avtomobila, kajti sprednji del je bil zmečkan, zaščitno steklo in volan razbita, vrata odtrgana itd. Iz avta je skočila najprej 28 let stara Annamaria Signorini iz Ul. Svevo 36 za njo pa še Menetto, oba precej Tanjena, zlasti potnica, ki je krvavela iz levega očesa. Njo so z nekim zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na okulistični oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh, vendar zdravniki niso gotovi, če ji bodo lahko ohranili vid Menetto ie imel le nekaj manjših poškodb,
Na istem mestu se je zgodila druga nesreča s noči malo pred 23 uro, ko je zaneslo s ceste fiat 500, ki ga je vozil 19 let stari Flavio Tagliaferro iz Ul. Rittmayer 7. Hitrost je morala biti precejšnja, kajti avto je obrnilo narobe, tako da je obležal u loma na cesti deloma na ploščadi s kolesi obrnjenimi navzgor. Iz razbitine avtomobila so prilezli poleg šoferja še trije okrvavljeni mladeniči, in sicer Lucio Danieli« iz Ul. Pratello 11, Pie-ro Sore iz Skoljeta 18 in Piero Cesc-'.'i iz Ul. Udine 4. Z zasebnimi avti so bili pripelja-
ni v bolnišnico, kjer so Danie-lisa sprejeli s prognozo okrevanja v 8 ali 20 dneh na I. kirurški oddelek, Soreta s prognozo okrevanja v 8 ali 30 dneh na ortopedski oddelek, Tagliaferra s prognozo 8 ali 10 dni na I. kirurški oddelek, Cescuttiju pa so nudili samo prvo pomoč.
Prošnje za stanovanja
Tržaško županstvo sporoča, da prošnje za dodelitev stanovanja, ki so bile predložene pred 12.7. t. 1. niso več veljavne. Zaradi tega opozarja vse tiste, ki hočejo zaprositi za stanovanja, ki jih bodo zgradili na podlagi dekreta vladnega generalnega komisarja štev. IS, naj predložijo novo prošnjo na posebnem obrazcu do 31. decembra.
tovornemu prometu, ki se ne bo razvijal skozi mesto. Mimogrede naj omenimo, da se ta načrt sklada tudi z bodočim regulacijskim načrtom, ki pride po Novem letu na vrsto za razpravljanje v občinskem svetu.
Na včerajšnjem sestanku še ni prišla komisija do nobenih skaepov. Namestnik poveljnika upravne policije Dolce je podal o zadevi zelo obširno poročilo predvsem o prvi glavni prednostni smeri, to je tista, ki bo povezovala Barkovlje s Sv. Soboto, oziroma državni cesti št. 14 in 15. Rri tem je omenil, da bo Ulica Fabio Severo povezana z obrežno smerjo preko Trga Dalmacija, tako da se razbremeni tovorni promet skozi mestno središče. Druga težja vozila, ki bodo prihajala iz smeri BarKdvetj, *pa bodo krenila pri' postaji »a deeno proti nabrežju in od tam proti ladjedelnicam in Trbisai cesti.
Uresničenje tega načrta pa bo terjalo se precej časa. Pomisliti je treba na ogromno delo, ki čaka pristojne organe že samo za postavitev raznih pokončnih in prečnih cestnih znaicov in znamenj, ki bodo določala prednostne smeri. Dolce je tudi orisal vse delo upravne policije pri proučevanju vprašanja na Kraju samem. Po njegovi obrazložitvi so ga predstavniki raznih ustanov in oddelkov prosili, naj jim izroči risbe z načrti, tako da vse vprašanje podrobno proučijo in sprejmejo ustrezne rešitve. Pri stvan so razen u-pravne policije zainteresirani V. in Xu. oddelea tržaške občine, Acegat, inspeKto-rat za motorizacijo in prometna policija.
Komisija je nato proučila zahtevo, Ki jo je svoj čas postavil občinski svetovale Dulci, po Kateri naj bi dovolili vozačem avtomobilov, da bi lahko parkirali v Drevoredu XX. septembra med drevesi. Komisija je to zante* vo zavrnila, ker se ne sme zasesti prostor pred raznimi bari, slaščičarnami itd. za katerega plačujejo ti obrati takso za vse leto. Razen tega pa so tam tudi često stojnice krošnjarjev, kot na primer sedaj ob sejmu sv. Miklavža.
Komisija je zatem vzela v pretres vprašanje prednostnih prostorov za parkiranje vozil. Po novem prometnem zakoniku so dopuščeni rezervirani prostori samo za javne potrebe. Končno je komisija proučila še zahteve nekaterih trgovcev in lastnikov javnih lokalov na Kor-zu, da bi se premestili sedanji prepleskani prehodi,
tega
bari
nekatere trgovine in oškodovani. Komisija je sklenila, da ostane glede tega vse pri starem
Prihodnja seja občinske komisije bo v petek 18. decembra.
 «»-------
Pred slavko pekovskih delavcev
V sredo 9. decembra bo na sedežu v Ul. Pondares skup ščina pekovskih delavcev, na kateri bodo razpravljali o bližnji stavki, ki so jo v vsedržavnem okviru proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL in ki bo enotna tudi na našem področju. Delodajalci so namreč odbili posredovanje ministrstva za delo in tako onemogočili sklenitev nove pogodbe.
■■ —<r»--
Natečaj za jaslice
Tudi letos je pokrajinski do-polavoro razpisal natečaj za družinske jaslice. Natečaj je razdeljen v dve sekciji: stalne jaslice in mehanične. Kdor se hoče udeležiti natečaja, mora predložiti prošnjo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobi na sedežu EN AL v Galeriji Tergesteo.
—*r»---
Prometna nesreča
Včeraj okoli 13. ure so z avtom pripeljali v splošno bolnišnico 62 let staro Evgenijo Kralj iz Trebč 163, Kateri so zdravniki ugotovili več ran na obeh nogah. Ponesrečenka je v bolnišnici povedala, da jo je v Ul. Settefontane podrl na tla neki avtomobilist, ko je hotela prekoračiti ulico. Prometna policija, ki je prišla na mesto nesreče, je avtomobilista identificirala za 56 let starega Romana Cerchiolija iz Rocola 1447, ki je sedel za volanom svojega fiata 1100. Na srečo niso poškodbe, ki jih je dobila Kraljeva pri padcu, tako hude, da bi morala ostati v bolnišnici, kajti zdravniki so ji nudili samo prvo pomoč, potem pa so jo s priporočilom osemdnevnega počitka odpravili domov.
Slovenski obrtniki in trgovci sj bodo nabavili
TEDENSKI BELEZNI KOLEDAR
ki ga je Izdala Dijaška Matica.
Telefonirajte na št. 93-167, da Vam pošljemo koledar na dom.
llllinillllllšIIIIIIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllHIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIflllllllltllllMIIIIIIIIIIIttlllllllllllinilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIinillllllMIU
POLEMIKA IN DOKAZI
Da se Messuggero Veneto ne bi moral pritoževati, da je čakal na naš odgovor deset dni, mu odgovarjamo že danes.
Predvsem glede izjave M V., uda bo smatral polemiko za zaključeno», če bo P.d. priznal, da ima M.V. «pravico spominjati se mrtvih*: M.V. ponovno hujska svoje čit atelje' Kdaj smo mi komu kratili pravico, da časti in da se spominja svojih mrtvih?! Tako početje M.V. se imenuje netenje nacionalne mrinje, kar je s Posebnim statutom prepovedano m kaznivo! Torej: kar se tega tiče bi se polemika lahko že zdavnaj zaključil a, oziroma se ne bi niti začela.
Toda mi smo rekli, da ne polemiziramo zaradi M.V. — iz razumljivih razlogov. Mi polemiziramo z vsemi tistimi, ki so dve kraški jami pokrili ;n nato pisali' da je v eni okrog 1000 tr. laških civilistov, 500 finančnih stražnikov in 1000 nemških vo. jakov,
v drugi pa dva tisoč civilistov in vojakov Tako so pisali in tako Je poročal tudi tržaški radio, ki ni privatna ustanova, ampak od-
govarja za njegovo poročanje tudi vlada!
Mi smo takoj po objavi teh številk trdili in trdimo:
Te številke so nepreverjene! Te številke so brez podlage! Te številke so izmišljene! Zakaj? Zato, ker Jam ni nihče raziskal! Zato. ker sta se ustanovila v Trslu šele letos kar dva odbora (enemu predseduje bivši tržaški župan!) prav zato, da bi jami raziskala in ta svoj namen tudi javno objavila
Polemika torej ne more nehati, dokler ta dva odbora ah pa	oblast	teh jam	ne bo
raziskala Udgovurjamo se na neke trditve	M.	V.	od 3. t.	m.:
1. Če	M.	V.	trdi, 'da	ie šte-
vilka o lil deportiranih »absurdna«, naj to dokaže! Bar-tolijeva brošura s 1700 ni merodajna, kar se vidi ie iz pisanja in kritiziranja samega M.	V.	o	njej, po	drugi
strani pa je ni v prodaji ne v Trstu, ne v Rimu, kjer je bila tiskana. Zakaj? To bo bolje vedel M. V. kot mi!.. 3. Angloameriški
niso bili nikjer uradno objavljeni; tisto pa, kar se o rezultatih govori, je povsem nekaj drugega od navedb M. V. Vsekakor ni res, du je bila nadaljnja raziskava «skoraj nemogoča»! Res je ravno nasprotno! Zakaj niso z njo nadaljevali, je vzrok najbrž rezultat dotedanjih raziskovanj.
3. Glede ostalih jam izven Italije, ponavljamo, da oslanja list svoje trditve zgolj na zločinsko nacistično propagando!
4 »Centra Studi Adriatici» je res pred leti objavil čez 4000 imen «Julijcev, ki so izginili ali padli za domovino», toda ni res, da odpade večina na leto 1943! Poleg tega je ta seznam povsem zasebnega značaja in podatki niso uradno preverjeni. V tem seznamu so namreč našteti vsi tisti Julijci, ki so padli v vseh vojnah in na vseh frontah ter na vseh morjih.
Sicer pa: Zakaj M.V. ne polemizira z bivši m predsednikom vlade Scelbo, ki je navedel številko, ki je precej manjši od 200?
'Zakaj ne polemizira z obema omenjenima odboroma, ki
11-mesečni promet v Javnih skladiščih
Letos za 35 odstotkov manj tranzitnega blaga kot lani
V prvih enajstih mesecih je šlo skozi Javna skladišča samo 1.497 tisoč ton blaga, lani pa 2.279 tisoč ton
Božična razstava kiparstva in slikarstva
Tržaško županstvo sporoča, da bo od 22. decembra do 5. januarja v občinski galeriji odprta slikarska in kiparska božična razstava, ki jo priredi tržaška občina.
Umetniki, ki se nameravajo udeležiti razstave, morajo izročiti svoja dela vodstvu muzej Revoltella od 9. de 12. decembra med 9. in 13. ter 16. in 18. uro. Vsak umetnik lahko predloži dve deli: na hrbtni strani pa mora napisati svoj točen naslov ter prodajno ceno.
Posvetovalna komisija bo izbrala dela za razstavo in bo odkupila nekaj del z denarjem,>ki ga je za to dala na razpolago Tržaška hranilnica in. posojilnica.
O Občinski svet iz Gradca v Avstriji je sklenil, da bo njih mesto uradno sodelovalo na razstavi rož, ki bo v Trstu * od 23. aprila do 1. maja.
MiiiiiiitiimiifiiiimimtiiitimiiiiniiitiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiimiiminiitiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Po neuradnih podatkih je dosegel promet Javnih skladišč tržaškega pristanišča v novembru 144 tisoč ton in je bil za nekaj nad 4 tisoč ton višji kot v istem mesecu lanskega leta. Vendar pa gre za izjemno izboljšanje prometa, ker je znano, da je bilo poslovanje Javnih skladišč v vseh drugih mesecih letošnjega leta zelo slabo in je tudi promet bil na nizki ravni.
To je najbolje razvidno iz podatkov o prometu v prvih enajstih mesecih, ko so po morju v Javna skladišča pripeljali 823 tisoč ton blaga in odpeljali 674 tisoč ton blaga. Lani so v istem razdobju pripeljali 1.524 tisoč ton blaga in odpeljali 755 tisoč ton.
Skupni promet je torej letos dosegel v enajstih mesecih 1.497 tisoč ton. medtem ko je znašal lani 2.279 tisoč ton. Padec je zelo občuten, saj dosega kar 35 odst. Pri tem pa je treba upoštevati, da gre za podatke, ki se nanašajo izključno na promet Javnih skladišč in torej skoro izključno
na tranzitni prom*t zalednih držav poleg tega p na promet drugih italijanskih pokrajin proti prekomorskim državam. V teh podatkih torej ni vključen promet lesnega pristanišča, ter dovoz surovin za IL-VA, Aquila, Esso in druga tržaška industrijska podjetja, ter končno promet industrijskega oristanišča.
Značilen je pojav, da podatkov o prometu Javnih skladišč v zadnjem razdobju uradno več ne obje.'Daio, pa čeprav je še pred nekaj leti izhajal celo uradni bilten. Zakaj so p.,stali ti podatki nekaka poluradna tajnost Ne moremo dati drugega odgovora, kot da so jih objavljali in reklamirali, ko je promet naglo naraščal In da jih sedaj, ko pada, skrivajo. S tem pa se seveda ničesar pozitivnega ne napravi, saj je treba za kakršen koli stvaren ukrep najprej poznati stvarno stanje in položaj v pristanišču in ne obstaja nobeden stvarni razlog, da o tem st ljem ne bi bila obveščena tudi tržaška javnost.
skladba, v kateri je polno šaljivega, pa tudi satiričnega. Skladbi je dal priznanje že sam Toscanini, ko jo je izvajal s simfoničnim orkestrom NBC. Koreografijo je napravil Michael Charnleg, ki je dal plesalcem možnost, da se izkažejo tako s klasičnimi kot z modernimi elementi plesa. Poleg številnega ansambla sta se odlikovali Anita Lan-da ter Jeannette Mintg z Diane VVesterman, Jennifer Al-derton, Anne Morrell in Joan Polter, nato pa plesalci John Gilpin (ki ga bo pri naslednjih predstavah nadomestil Ronald Emblen), Ken Mans-field, Gale Lato, Max Natiez in Len Martin.
Knudage Rijsager je Czer-nyjeve «Etudes» glasebno prosto priredil, Harald Lander pa jih je koreografsko obdelal. Nastala je prelepa vrsta študij, ki gre od «vaj» ob drogu do vrhunskih ekshibicij. Bil je užitek gledati Toni Lander (primabalerino), Johna Gilpina, Andreja Prokovuske-ga, Michaela Hogana in plejado plesalk in plesalcev v najraznovrstnejših koreografskih kreacijah posameznikov ter majhnih in velikih skupin.
Razumljivo je, da so bili plesalci deležni mnogega ploskanja, ki je veljalo tudi dirigentu Geoffregu Corbettu. Nastopili bodo še tri večere zaporedoma — danes, jutri in pojutrišnjem — že v sredo pa bodo plesali pred ljubljanskim občinstvom ter nato v gledališčih drugih jugoslovanskih mest.
( OLEDAHSČA )
Slovensko gledališče v Trstu
Jutri 6. t. m. ob 16. uri na KONTOVELU
JOSIP TAVČAR
NICKY - ZLATI DEČEK
komedija v treh dejanjih
 O------
V torek 8. t. m. ob 16 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7,
JOSIP TAVČAR
NICKV-ZLATI DEČEK
komedija v treh dejanjih
IGRALSKA SOLA
V torek 8. t. m. ob 20. uri v BORŠTU CLAUDE-ANDRE’ PUGET
Srečni dnevi
komedija v treh dejanjih
 O-----
V sredo 9. t. m. ob 20.30 uri v prosvetnem domu na OPČINAH
SREČNI DNEVI
Iz sodnih dvoran
Zapletena zgodba o detomoru včeraj pred kazenskim sodiščem
Prizivni sodniki pa so podvojili kazen dvema mladima roparjema
poskusi
raziskovanja jame pri Bazo- I imata dobro voljo stvar vici so bili, toda rezultati I kraja raziskali?.
Ni prijetno sedeti v dvorani porotnega sodišča in ves dan poslušati žalostne strani tragičnega detomora še posebno, ker -se govori o marsičem, ki se človeku studi in o čemer je težko in tudi nerodno pisati.
Tak proces se je začel včeraj pred tržaškim porotnim sodiščem s štirimi obtoženci:	20-letno Francesco Usto-
lin sedaj poročeno Balzano, njenim 2o-letnim možem Renatom, 23-letno Claudijo Bi-siacchi por. Balzano in njeno 52-letno materjo Giustino Machnig vd. Bisiacchi s Sca-le Bante. Prva ima na vesti detomor iz častnih lazlogov, ostali trije pa se morajo zagovarjati češ, da so jo ščuvali K detomoru.
Dogodek se je izvršil 10-oktobra 1957. leta.
Rekli smo, da je Ustolmova tistega jutra imela otroka.
V družini so vsi izgubili glavo. Kaj napraviti? Machni-geva je stekla onkraj vrta do sestre in drugih žensk po nasvete. Taso se je Kaj kmalu zbralo v stanovanju pet žensk. Hotele so poklicati o-sebje Rdečega križa. Ustoli-nova pa je hotela zaročenca. Zeljo mu je izpolnila Ulaudi-ja in ko je ta pritekel K postelji, je spoznal, da je najbolje poklicati osebje Rdečega križa. Prišel je dr. Uiun-ta, kil je ugotovil da je šlo za porod z močno krvavitvijo, zaradi česar je odredil takojšen prevoz Ustolinove v bolnišnico. Ker pa je tudi spoznal, da z otrokom ne bo nič, je takoj obvestil policijske organe. Ti so uvedli preiskavo in prvega so zaceli zasliševati prav Ualzuna.
Položaj Ustolinove je bil za policaje tasoj jasen:	za-
krivila je detomor, a hoteli so izvedeti iz njenih ust, kaj jo je dovedlo uo tega in če ima morda se kdo rose vmes. Dekle je moralo biti precej vznemirjeno: obtoževalo je na levo in desno, trdilo je, da fant ni hotel otroka, da ji je zagrozil, da jo zato pusti in podobno, In kdo je novo-rojenko umoril?
Machnigeva je od vsega začetka trdila da se ni zavedla nosečnosti Ustolinove, da je menila, da gre za splav in da se otroka sploh ni dotaknila. Podoben odgovor je dala tudi Claudija Balzanova, to je Renatova svakinja Verjeli jima pa niso in prav zato sta na zatožili klopi do | Prvotne izjave si bile precej | obtoževalne, a so s časom
Francesca Ustolin izpoveduje sodišču, zapisnikar pa si zapisuje njene izjave
postale vedno bolj mile. Res je, da je Machnigeva od \sega začetka odločno tajila obtožbe in zavračala vsakršno krivdo. Isto je bilo s Claudijo in tudi z Balzanom, ki se je oktobra lani Ustolinovo tudi poročil. Vsi trije so seveda v zaporu. Edina, ki je na začasni svobodi je Francesca Ustoli-nova, ki je včeraj prišla pred sodnike s svojo komaj 8 dni staro hčerko, sad njene zakon ske zveze z Renatom Balzanom. Tudi ta obtoženka je o-milila prvotne izjave izgovarjajoč se, da jih je dala po nasvetu državnega pravdnika dr.
Tavelle, ki jo je prepričeval, da bodo njena rešitev.
Sploh pa so si izjave vseh štirih obtožencev včasih v precejšnjem .nasprotju med seboj.
Vse je tako zmešano, da bo težko izluščiti resnico iz kupa izmišljotin in laži. Predsednik je napel vse sile, da kaj izve od izvedencev, a je skoraj obupal že ob koncu zasliševanja Ustolinove, ko je pikro posta- I vil obtoženki detomora iz čast danes 5. decembra od 21. ure
izjavami o nedolžnosti. Branijo se pač, ker vedo, da jih v primeru spoznanja krivde čakajo dolga leta zapora: Ustolinovo od 3 do 10 let, ostale tri pa od 10 let naprej.
* * •
Tržaško porotno sodišče je lani med zasedanjem v Gorici obsodilo 23-letnega Maria Pip-pa s Trga pri lesnem pristanišču v Trstu in 2' letnega karabinjerja Alda Planisciga, ki je služboval pri XIII. bataljonu v Gorici, za rop, ki sta ga izvršila ponoči med 6. in 7 avgustom lani v gostilni Bru-mat v Gorici vsakega na 1 leto, 8 mesecev in 10 zapora ter 13.334 lir globe. Pippi so nadalje prisodili še mesec dni pripora zaradi posesti orožja, za Planisciga, ki so ga tudi degradirali, pa so odredili, da bo kazen prestal v vojaškem zaporu.
Proti razsodbi sta obtožen ca vložila priziv. Vložilo pa ga je tudi tožilstvo, zaradi česar so prizivni porotniki v Trstu med včerajšnjo razpravo preklicali obema obtožencema o-lajševalne okolnosti in jima zv'šali kazen na 3 leta in 3 mesece zapora ter na 54.000 lir globe., Dve leti kazni so jim pomilostili, Pippi pa je obtožba posesti orožja odpadla zaradi amnestije.
PROSVETNA DRUŠTVA IVAN CANKAR, SKEDENJ, RADE PREGARC, ZARJA V SVOBODI, IGO GRUDEN, PROSEK - KONTOVEL BAR KOVLJE, LONJER -KATINA RA, LIPA in VALENTIN VODNIK
priredijo
VESELO
MIKLAVŽEVANJE
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU
vabi na
koncert
zabavnega
jazz orkestra iz Trbovelj
ki bo jutri 6. t. m. ob 17. uri na stadionu «Prvi maj«
Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Ulici Roma 15-11. danes od 8. do 12. ter od 16. do 18. ure in jutri eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
GLEDALIŠČE VERDI
Danes ob 21. uri druga predstava London’s festival batleta za abonma C za parter in lože ter A za galerije in stojišča. Spored današnje predstave je sledeč: Čajkovski — «Labodje jezero« (II. dejanje); «Symfony for Sun« po simfoniji št. pet in pol Don Gillisa (novost za Trst); Etudes po glasbi Riisagerja (novost za Trst).
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za jutrišnje in ponedeljske predstave.
TEATHO NUOVO
Danes ob 20.45 Gogoljev «Re-vizor«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Jutri v nedeljo ob 17. uri ponovitev predstave.
C
KINO
Exeelsior 15.30 «Presenečenja ljubezni«, zabaven film, v katerem nastopajo D Gray, VV Chiari, S. Koscina, F. Fabrizi. Femce 15.30 «Cordura». Velik umotvor v cinemascopu East-mancolor. Gary Cooper, Rita Hayworth, Van Heflin, Tab Hunter, Richard Conte Izkaznice neveljavne.
FilodrammaUco 16.00 «Mumija», nastopajo isti igralci kot v filmu «Dracula-vampir». Grattacielo 16.00 «Mostiček čez reko smole«, morje smeha, tech-nicolor, v glavni vlogi ,Ierry Lewis.
Supercinema 16 00 »Mačke, miš!... in fantazija«, najlepše darilo za Miklavža. Za odrasle in otroke. Arcobaleno 15.45 »Vdovec«, Alberto Sordi.
Aurora 16.00 «Moja zemlja«, R Hudson
A]abarria 16.00 #Tlp| s plaže«, zabaven cinemascope technicolor film z Ugom Tognazzijem, C. Martelom in J Dorellijem, Capitol 16.00 Kralj kriminalk Alfred Hychock vam predstavlja svojo umetnino «Mednarodna spletka«, G. Grant, E. M. Saint, J. Mason. Izkaznice neveljavne. Crlstallo 16.00 »Teror barbarov«. Cinemascope, barva De Luxe. Frank Sinatra, Eleonor Parker
limiiiiiiliiiiilMilliiniilllliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiit
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE
Dne 4. decembra 1959 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 9 oseb, poroke pa so bile 3 POROČILI SO SE: uradnik A-delchl Minut in gospodinja Vero-nica Černuta, nek Edoardo Bossi iti gospodinja Eva Redolft, kmet Stanislav Kocijančič In gospodinja Carollna Anzelin UMRLI SO: 85-ietni Pietro Konci, 44-letna Stella Del Senno por. Savini, 68-letna Mercede Visintin por. Terzi, 61-letni Luigi Lipolt, 67-letnl Ferruccio Obresa, 74-letna Caterina Nesich vd. Paoletlch, 76-letna Anna Cernivanl por. Ceppi, 62-letna Margherlta Drvrscovi vd! Bronzin, 96-letni Giuseppe Rade tich.
• —«»-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul P Revoltella 42: Depangher, Ul. sv. Justa 1: Alla Madonna del Mare, Trg P‘ave 2; Zanetti-Testa d’oro, Ul Mazzini 43
[ KAŽUA OliVKHTU.A )
IGRALSKA SOLA SLOVENSKE SKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
Vljudno vabimo bivše gojence In vse. ki bi se radi vpisali v igralsko šolo, na sestanek, ki bo jutri 6. t. m. ob U. uri dopoldne v Ul. Roma 15-11,
nih razlogov zadnje vprašanje : • Kaj je torej resnica? Se vam ne zdi, da ste že preveč prelisičili pravico?*.
Danes se bo razprava nada lj ala. Morda bo sodišče lahko s pomočjo prič prišlo do kakega konkretnega elementa za dokaz krivde ne Ustolinove za katero ni nobenega dvoma, temveč za ostale, ki se upiavičeno ali ne skrivajo za
do štirih zjutraj v dvorani na stadionu »Prvi maj«
Igral bo zabavni jazz orkester iz Trbovelj, ki šteje skupno s pevci triindvajset ljudi.
Rezerviranje miz In sprejemanje daril v Ul. Rom« 15 od 8. do 12. ter od 16. do 18. ure.
» * » *’»	M ** I
Valute
	Trst	Milan
Zlati funt	5730.—	5700 —
Marengo	4250.—	4225.—
Zlato	703.—	702 —
Dolar	620 37	620.—
Frank franc.	124.70	124.60
Frank Švic.	143.05	142.97
Sterllng	1738.90	1737.—
Dinar	0.72	0.73
Šiling	23.02	23.91
7r>h n. marka	AR RH	148.82
Garibaldi 16.00 «Begunčev obran, F. Mac Murray, M. Mc C«v, D. Green.
Italia 16.00 «Pluto, P'P°.in,”& rino v napadu«, technicolor Disneya. Sledi »Laponska«. , Massimo 16.00 «Prekrasne nove pustolovščine«, technico Metro z R. Tambl.vnom 1» "• Joungom.
Moderno 16.00 »Vsi zaljubljen M. Mastrcianni, J. Sassaro. Carotenuto	.
Vittorio Veneto 16.00 Technc«J' technirama: «Zimske počitni > A Sordi,	Michele	Morgan,	■
De Sica, E. Rossi Drago, n r.ato Salvatori.
Ideale 16.00	»Hadži	M urad,	^
vrag«. Legendarno ime. v mascope v barvah. Steve n* , Georgia Moll, Renato 8a‘° Gerard Herter.	..jjo
Marconi 15.00, 17.15. 19.30 1» JJ «Usmiljenje za meso«, y n uspeh. Igrajo J. Simmons, Herlihy, R. Fleming.	y.
Savona 16.00 «Meč in kriz>,
De Cario,	J. Mistral, »■
desta Technicolor.	j
S. Marco 16.00 »Sin Ali Ba , uri Curtis, P.	Laurie.	Ob 21.
TV
Odeon 16.00 «Vampir DraMjj?1 Christofer Lee, techn|C0 Mladoletnim prepovedan.
R A
P 1 O
SOBOTA, 5. decembra lW RADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba in
11.30 Brezobvezno, drobiž oo povsod; 12.10 Za vsakogar "' 12.45 V svetu kulture; 12-55 r ; tazija Offenbachovih """U-ne
13.30 Lahke melodije; 14.45 o ster Rino Salviati; 15.00 nn Sonata opus 42 v d-molu
lino solo] 15.15 Odmevi nije- 15.40 Kavarniški 16.00 Dante Alighieri: Boza ..
komedija; 16.25 Znane Pe #
17.00 Ravel: Šeherezada, tri PJ, nitve za petje in orkester na jj sediio Tristana Klinksorja; N, Plesna čajanka; 18.00 univerza; 18.25 Fred Buscaglij in njegovi Asternovas; 18.40 * kvintet; 19.00 Fisani balončkujg dijski tednik za najmlajše; ‘ Pestra glasba; 20.00 Šport; .j. Zbor Slava Klavora; 21 00 kove sanje na Miklavžev radijska pravljica; nato Gl«? jj. variete; 23.00 Orkester Count sie; 23.30 Nočni ples.
TRST
12.10 Tretja stran. NACIONALNI PHOGBA*1'
11.00 Oddaja za šole; ll-3JLf ji fonična glasba; 12.10 Pe-“; »I-raznih dežel; 12.30 Glasbeni , bum; 13.30 Sobotni orkester, ^ «Traviata», opera v treh d*J/ '8to
21.00 Mali glasbeni variete, ,; »Le Etichette«, radijska “ -jj)
22.00 Vse se konča z glasbo, Cvet francoske lirike.
U. PROGRAM . tlt
9.00 «Capolinea». glasba, nje vesti, koledar in druge mivosti; 10.00 Zeleni disk, Pyn, dopoldanska tddaja; l’- _trjn: ena in tretji; 16.00 Tretja ^j. 17.30 Današnje pesmi; l9-*" r%t9 beni vrtiljak; 20.30 Poj^^n (N Boni in Gino Lalilla; zl:L,jili. randot«, opera v treh deja
III. PROGRAM	Jjjs
19.30 Abraham Lincoln;	^
Večerni koncert; 21.20 niška antologija; 21.30 Sn"1 koncert.
KOPER	jjjj
Poročita v itaiijanščin1,
17 15, 19.15 22.30.
Poročila v slov.:
I5.0U 5.00-6.15
7 30.
13-3°'
MS
Prenos RL;
'«
Prenos RL; 7.15 Glasba » » jutro; 7.40 Glasba za dobro ^ 12.00 Glasba po željah; jone ba po željah (II. del); 13 »ovf”, tijska univerza: »Pitanj" iJl’ na planinskih pašnikih*^ tjiO, Popevke in ritmi od tu j or 14 30 Igrajo veliki reyU . „|>ir kestri; 15.20 10' z »Veselil"' Kk šarji«; 15.30 Iz delovnih * jlP vov; 16.00-17.00 Prenos fK Al Castelanos, Kramer, B>yš glione in Impallomenk Tgj > ritmi; 17.30 Izbrani odio^ir eper »Rigoletto« in «La gnit?" ta«; 18.00 Dogodki in 16.15 Dunajske melodije; * .j m je Nada Kneževič; 19.30-22U. jj.3> nos RL; 22.15 Plesna gl*5^ Plesna glasba.
SLOVENIJA sz/.l m. 2(12.) m.	gJJ
Poročila: 5.00, 6.00,	’ l9'u
10.00,	13.<").	15.00.	17UU'	.
ii 00. 22.55	(.	9-I*!
8.05 Radi bi vas zabavanj«; Radijska šola za nižjo j0pa, 9 30 Tri priredbe melodo.j fij na Straussa za klavir;.' boje K. taktov za zabavo; 10 4° bi", množeni komorni zbor R*,.
BTV%
ljsna; 11.00 Franz SoM*^ tedfS Simfonija; 11.30 Pionirski	j p
11.50 Tri narodne pes""),'- l{j> Pet pevcev — pet P°®e jjHL. Kmetijski nasveti — *"*•„tu Kač: Izkušnje pri zatir« ^ IL nih škodljivcev; 12 25 ^®rja;i?jj pevj izpod zelenega Klavir in hammond otl Obvestila in zabavna S1,,)0 Kjj Arije iz znanih oper; \ ;. !*• j, mi iz Istre in Dalmac č^telj.,, Zanimivosti Iz z ke; 14.40 Naši
a jo.
nu smo videli; 16 90 16.30 Melodije za razvedri..
.isieri;
ne f„V
'r inV iS-3V sfdgV
mo svet in domovino; 3! te3?!;
rnanostl |flj4St|J te; 14.40 Nasi poslušale1-,, pi< o in pozdravljajo; 15 40 iu smo videli; 16 00 • d»C,0 pesem od romantike 1I0; Fjj
Glasbena križanka št. ,5’ F ;; Jezikovni pogovori; SK,f 18.35 za v S'
dijski dnevnik; 20.00
ri; *	:
Slovenski oktet; 18.35 0» f |» « Drugi concertino za kia • 9.30Jlj. dala; 13.45 Okno v svet, „2na
H.iclsi Hnaiui ■ Le * 'J(l flO	(lfl
mo svet in domovu,«,.	ir-.
lodije za prijeten *ol%elief$ 22.15 Oddaja za naše '* t; V-
23.10 Popevke velikih m Moderna plesna glasba.
TELEVIZIJA 00 §
13.30 Šolska oddaja. daja za otroke, j830 ,925 Lj
19.10 Ljudje in knjige,. 30 p jj gram lahke glasbe, f	* čila; 21.00 »II Musič"'" .
Disneylar,d; 23.00 P°r'
HTV JUGOSLA
Zagreb 18.00. Beograd 20,00
očila.
VIJA
tv D"oa
2020 Tv Reklame; k3°m^ij» ^
njera« — glasbena kom • IJ. ka Svečkoviča, LJubU^ gtjj Moja najljubša Pese" ejst>v
slovenski pesniki svoja dela
Miklav||
mladi
;i,s
G£ve /Jn3i
Odsotnost vojne ali začetek miru
Živimo v stanju, ki ni niti v°jno niti mirno: taka je, davijo alternativa, kljub te da se vse to more na pr-Pogled zdeti nelogično in 0 skrajnosti paradoksno. Voj * ni, toda nimamo niti trd-ee8a miru. Točneje: mir oblaja le kot odsotnost vojne sonci vojaških barikad.
Obstajajo seveda tudi tola-nni znaki. Obstaja vera Panje, da složne obsodbe .^ne — one v Camp Davidu j* na drugih krajih — prine-Jo svetu začetek stvarne-*a in trajnega miru, ne pa Sfljivo ali začasno premirje bajajo želje in napori, da to doseže. Obstajajo tudi P*nosti za to — morda prvič ^voč letih propadlih posku
I PbstaJ® očitno tudi skepsa tona ali nedolžna, pa tube tako iskrena in niti naj-anj nedolžna. Ali še slabše “ttajajo
ali javni
tudi pričakovanja . —.„i ali prikriti načrti *e nič ne stori, da ostane i-e Pni starem. Malo nasme-brez
!,radi protokola: malo vljud-brez zaupanja. In
Posti
Drez zaupanja. y«č. Pa tudi to le tako
t reda. Glavno je, da se Prid "v izgubi>>- Ali da se
Col ° na času> da se izpo-nijo rakete, da ne bi ime-favSarn° ene tovarne, ki pro-,iJca3a serijsko 200 ali 300 *eč f 'etno’ da b3 imeli čim tovarn in čim več raket
jj Pa diplomati in poga !e )a: To nic ne moti! Naj ide I3domati pozdravljajo in 'da,-6'10’ na3 se Pogajajo, če
■iijo ° Čem' Na3 drugi mi'
t:4 ’ da se svet spreminja optimisti spreminjajo IJia a ljudje zmorejo vse. Hij n° le, da oni ne morejo v°jaV°^ bombam, raketam, hveS - 0P°r,ščem, vojaškim koiwUatvom in vojaškim ta-»f ' Glavno je, da se to i|0tn° vari. da voda ostane
, -teki
znameniti Američan, pravnik, bivši
bcet-
%nSreten
Ecvori) m Vnet politlk> 36
preteklih dneh v
tiko,'m-Rtonu Pred elito prav-
l#voril
ovih
atlantskega pakta, le o velesilah, o nji-bostih 0j5nositl’ otljilt in mož-•ti, Govoril je o preteklo-imenu prihodnosti. Je od onih, ki so ga da se v domišljiji,
^ht.
toda v *val ali,
V kat nutek osvobodija sveta, 4aj0 erem žive, in da ga gle-barja *?. perspektive zgodovini d'e b° z*ve' in pisal ne-
1,1 tbOBe!16^ 23 nami' Kai bi rgodou- Vldeti v tem našem ie Vprlaskem trenutku? — se liti 0 asai govornik in skušal er°b. Videl bi, po nje-'ob0r SVet na razpotju. Od "ebiu zeneSa strahu« k traj-"'Haj Ip*ru brez orožja? Ne! #iti n altega si ta pesimist 'ed 0. JPore zamisliti. Odpo-P' °7;iu bi bila «usodna», ,J to * ,Amerika in Zapad
H. uiis‘aia' ,bi vse pro-Uaaev bi «nadigral» v? Zena Vzhod bi zmagal, v videl°^nar Prihodnosti pa 'c«, (j Je «izgubljeno prili-,foije i se z opiranjem na 'v«ta 2P°stavila ((stabilnost« SLPodobna oni iz devet-n Vs! stoletja... In kot kro-i°vjet<!i,Sa’ ga'antna pohvala lf)ene6ga- prem'era kot naši a, 'n realističnega po-Nlidbp' b° take ooene ali PtU n vsai razumel, na j' fa morda tudi sprejel
beta »Pad in Amerika «o-a ‘rdna«.
« rej. „
11- ,0manrazaj v 19- stoletje!
’ od i,1Cn° itlUo (cstabilno-r^btin T^tere je ostal — le pr' alt0 je bilo tedaj ?*lo Sg prosto, praktično; ve-
, ^e	kai kdo ima, kaj
m kaj
sme. Vedelo se
'b»e jg tako, kdo nima ne
P® sme imeti. Majh-
bilo
mnogo, velikih so reševali, majh->o , to Pristajali, Veli-WVednoe 1 vedno ve<i, majh-!«i * nek- mani- Ko je bilo i, kdo^i skler,iti, se je ve-; ie, ,ribo odločil. Vedelo
Wgralnic° gratl, industrijo k in ■	paz' na
. je >,-,gra na piščalko. Ce ie vb‘!° treba o je ,edalo
vede]0'*°, treba stradati, se Itj ’ do mora stradati...
^ koi?S^U s° se vršili ve-v.?rne gresi' prirejali so bi 6' In tgrall krasne in Vse 3C bilo veselo, i* knnz^stabilno« — dasi l»V°ibah
vojskovat^ kdo bo umiral.
zelo žalostno, Slej'* m revolucijah. To-* °stal j* spomin na
«stabilnost», ki je bila baje vzorna .
Na srečo nismo v 19. stoletju, toda na nesrečo take sanje o «stabilnosti» niso o-samljen pojav. In ne omejuje se na stratege tega ali o-nega tabora, ali na politična modrovanja brezposelnih politikov; včasih to že sliči na določeno politiko, ki ima svoje težnje in cilje. Sklicuje se na politični realizem, kljub temu, da je ono, kar predla ga, bolj podobno cinizmu kot realizmu.
Tudi tu se seveda želi In hvali mir, in mogli bi verjeti, da to niso prazne besede Ce nič drugega, pristajajo na ono sarkastično parodijo začaranega kroga moderne vojaške metafizike: «Vojna bi danes hila totalna in spričo tega absurdna«. Toda ko govorijo o miru, se včasih misli le na odsotnost vojne. Ko govorijo o razorožitvi, mislijo na kontrolo orožja, ne pa na to, da se orožju odpovedo. Ko govorijo o koeksistenci, mislijo pri tem na vzporeden cbstoj oboroženih blokov, ne pa na sodelovanje vseh narodov, ali na odpoved orožju in na premagovanje blokov.
Protislovje je tu nujno — razen če se ((stabilnosti« ne zamišlja po vzoru na ono iz 19. stoletja.
In dejansko se nekatere blokovske diagnoze svetovnih nadlog ali skice svetovne «sfl*. bilnosti« pod stražo vojaških blokov razlagajo včasih le kot nujno zlo. Pravijo: Kaj hočemo, takšen je svet, v katerem živimo, drugače ne gre. Svet je oborožen in razdeljen na bloke in je pri miru samo zato, ker se je z obojestranskim razvojem vojaške tehnike ustvarilo med bloki ((ravnotežje sile«. Toda, če brez ravnotežja ni miru, ali mora to pomeniti, da brez sile ni ravnotežja? Končno pa, sveta niso razdelile na vojaške neke nadnaravne sile: razdelili so ga oni, ki so silo ustvarjali in se opirali nanjo. Razdelitev je vsiljena, ne pa naravna in večna. Ona je rezultat določenega stanja y povojnem svetovnem razvoju. Ce se to stanje zdaj spremeni, če se pomiritev išče in sklene, — ali ni tedaj naravno zaključiti, da je mir moč graditi samo z odstranjevanjem vsega, kar je nastajalo iz takega stanja? Ali ni pot od sedanje ohrabrujoče pomiritve do stvarnega miru samo tista, ki vodi k postopnemu zanikanju tako u-metne delitve sveta in vojnih blokov, kakor tudi vseh ostalih grobih sopotnikov sile in orožja, kakor na pr. nevarne militarizacije nacionalnih gospodarstev, znanosti in celo tudi one ((klasične« politike?
Ce odsotnost vojne sama po sebi ne zavaruje miru, tedaj more začetek trajnega miru biti samo začetek konca dosedanje nasilne delitve, vojaških blokov, oborožitve in vsega, kar se je nabralo o-krog nagrmadenega orožja.
Na leonju in obdan z dvorjaniki se Miklavž pojavi na hamburških ulicah, ▼ veliko veselje mladih in starih
POMENEK	Z NAŠIMI
Kako izboljšamo senožeti
Večkrat je ((Primorski dnevnik« že pisal o pomenu travnatih zemljišč v kmetijskem gospodarstvu, poudaril njih veliko vlogo, zlasti v naših razmerah, in kmetovalcem svetoval, naj tem površinam posvečajo več pozornosti ter jih čimbolj izboljšajo, da dosežejo večji in boljši pridelek. Odziv pa je skromen. Nekateri kmetje pravijo, da bi se tčga radi lotili, a jim to preprečujejo tekoča opravila, drugi tožijo, da ni za to domače delovne sile, tretji se boje ustreznih izdatkov itd. Eno in drugo je resnica, ki pa ne opravičuje zanemarjanja tako važnega vprašanja. Sodimo, da je temeljni vzrok v pomanjkljivem gospodarskem računa’nju, in to tem bolj, če upoštevamo, da se za ta izboljševalna dela dobi državni prispevek. Saj je zna-
no, da so naše senožeti pusti travniki, ki pri današnjem stanju dajo samo eno košnjo. Talne in podnebne razmere ne dopuščajo večjega pridelka od kakih 20 q na ha. Vzrok tiči v pomanjkljivem oskrbovanju in gnojenju, oziroma bolje rečeno: v nikakršnem o-skrbovanju in gnojenju. To so površine z redko slabotno travno rušo,' kjer rastejo mah nevredne trave in zelišča, ker za drugo niso dani pogoji.
Da je mogoče doseči tudi na tleh večji in boljši pridelek, povedo poskusi pri nas, a še bolj oni v Sloveniji, ki jih že leta vršijo pod vodstvom strokovnjakov. Na zanemarjeni senožeti je bil povprečni pridelek — seveda slabe krme — 11 q na ha. Drugo leto po prej določenem oskrbovanju in gnojenju je pridelek dosegel 16 q, po šti-
iiiiiiiMiiiiiiiMimiiiiiiittmmiiaiiiiiHiHiniiiiiiiniiiiiiifmiitiiiMiiiiniHiiaifniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiHiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiKiniiiiiiHiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniHiiHiMiiiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiii
POKOL GAMSOV V DOLINI VALSAVARANCHE
Kot za vojno	oprem
in med parjenjem
Lov so podaljšali za mesec dni in love živali med parjenjem, ko so nepazljive in neoprezne
Na snegu Valsavarancha teče kri. Ob okoli 18 km dolgi cesti, ki teče od Chevrera do Pont Valsavarancha se vidi drobovina ubitih gamsov. To, kar se dogaja že nekaj tednov na mejah parka Gran Pa-radiso, nima nobenega opravka z lovom, gre za pravi pokol, ki lahko upravičeno vzbudi jezo vseh državljanov, vrednih tega imena.
Gre za dvoboj, v katerem gamsi nimajo nobene možnosti. V tem razdobju so namreč v izrazito težkem položa ju, saj jih zgodnji sneg poti ska v nižine in doba parje. nja povzroča, da so neprevidni in kot bi bili zmedeni. Na-sprotnik-človek Pa je opremljen z modernimi daljnogledi, natančnimi karabinkami in čaka na žrtve udobno v avtomobilu na cesti ob dolini, pripravljen da pričenja streljati na prvo žival, ki' se prikaže. Prišlo je celo do primera, da je na eno samo žival streljalo devet pušk in strelci so se nato krepko sporekli.
V nobeni deželi na svetu in niti v Afriki se ne lovi divjačina v razdobju parjenja. Tukaj pa se uporabljajo vsa mogoča, pa tudi do skrajnosti nešportna sredstva.
V osrčju doline smo čuli strele. Dvesto metrov od ceste. poleg skale, ki štrli iz snega, smo opazili dva lovca, sklonjena nad komaj ubitim gamsom. Prvi trga drobovje iz prerezanega trebuha in nato maha z rokami, da se mu posuši kri. Zadovoljen je, z
Lucano v galeriji «Rettori>
Ugo Guarino v občinski galeriji
V galeriji Rektorjev je še vedno neumorne delavni o-čak tržaških slikarjev, Piero Lucano, ravnokar završil svojo razstavo olj male oblike. O Lučanovi umetnosti bi bilo odveč govorili. Kdor se je zanimal za umetnostno življenje v Trstu je lahko presojal njegovo	romantično realistič-
no gledanje na svet povprečno enkrat na leto pri osebni razstavi, da ne govorimo o drugih prilikah, kjer je v njemu,	kot tudi povprečno,
starim,	solidnim slikarjem,
prikazoval živobarvno resničnost z	vso čustveno nepo-
srednostjo. Tako gledanje nam predstavlja likovni očak tudi odkrito in borbeno, ko brani s sveto jezo v dno duše užaljenega umetnika, ki se upira vsem — i zrnom in umetnostnim fantalinstvom in slika po oni modi:	večni,
iskreni, nenapadalni, ki se naslanja na ganjeno soglasje med očesom in prirodo, in je sposobna vedno novih tem«, — fcot pravi že na vabilu k gledu razstave. In ta priroda, ki nam jo je tudi tokrat predočil z res čustveno neposrednostjo, je skoro izključno naš Kras, ti Bazovici in okolici.
rin°: Taborišče
(Foto: Magajna)
V občinski galeriji pa, o-bratno ,razstavlja eden najmodernejših slikarjev, Vgo Guarino. Ni slikar «čiste» oblike. Vsaj nekatere značilne oblike, na katerih estetskem poenostavljenju na najbolj o-rnejeno in tipično mero, neprestano eksperimentira in išče (prim. na pr. destonco podobnih «ptičev»:	zelenih,
rdečih, oranžnih, mehaničnih in spet drugače zelenih.,., ali na podobnih sižejih, kot so mačka, riba, pošast itd.), — so še kot krhka popkovina, ki pa bolj navidezno kot stvarno veže na fizično resničnost. Oblikovna, še bolj pa barvna domiselnost — zelo pestra in skladna — mu daje neomejene možnosti za popolno razmaiiovanje osebne domišljije, ki pa, posebno te-matično, ni preveč bujna. Vendar pa krepko učinkuje z izrazito svojo, skoro bi dejali vsebinsko ekspresivnostjo. Prim. bizarne oblike m barve raznih mask. temnomodro mehanizirano zamišljeni vojaki, roboti in pošasti, barvno pisane in baročno razvihra-ne. Posebno zanimivi izseki se zde skoro znanstveno verne anatomske povečave resničnosti, kot Koža, Mesnica, v izložbi razstavljeno olje itd.
Vsekakor zanimiva razstava, s katero je upravno-poli-tično vodstvo tržaške občine — skoro stoodstotno edemn-krščansko» — s svojo politi-zirano upravo galerije znalo pritegniti nekoliko polemičnega zanimanja, ki ga je zaradi protestne ostavke umetnostne komisije, precej izgubila. Ni nam sicer znano, kako se razvija odpor proti tej politizaciji — ki je v ostalem že davno obstajala, kot vemo iz lastne trde izkušnje — a je sedaj le prekipela prek vseh meja. Vendar se zdi, da bi utegnil imeti očitno vez nastanek nove egalerije Novega gledališčau (značilno, v upravi pokrajinskega sindikata tržaških slikarjev), ki se svečano odpre v ponedeljek v Novem gledališču.
JELINČIČ
zmagoslavnim nasmeškom. Prizor je še toliko bolj okruten, ker se dogaja v resni naravi, ki je kot začarana.
Kar naenkrat smo opazili, da lovec poriva z nogo gamsa na rob strmega pobočja Kaj dela? Prenesti ga mora v dolino, kjer je avtomobil in razdalja ni velika. Gams je lahak, saj je star leto in pol (v primerjavi s človekom kot otrok sedmih let) in ga ne bi bilo težavno prenesti na ramah. Toda, zakaj se truditi?
Pokol gamsov je nastal zaradi sklepa deželne uprave Val d’Aosta, da se za mesec dni podaljša lovska doba za lov gamsov in torej mnogo čez tradicionalno dobo, ki je bila določena prav zato, da se te lepe in plemenite živali ne lovijo v razdobju parjenja. Puške zato molče na mejah parka, medtem ko se v dolinah Valsavaranche, Val di Rhemes in Val di Cogne strelja na veliko.
Računajo, da so od 400 ubitih gamsov na tem področju, ustrelili več kot polovico v mesecu, ko so podaljšali lov. K0 se gamsi ženijo, postanejo razmišljeni, sledijo v tolpah s tekmeci sence in fantazme in izgubili so to, kar jih najbolje ščiti: budne čute, opreznost ter sposobnost za nagel beg. Zelo lahko jih je uloviti. Dogodi se, da se dva gamsa borita, in eden niti ne opazi, da je njegovega tekmeca že podrla krogla. Namesto, da bi zbežal, nadaljuje boj, dokler se še on ne zgrudi.
Letos je pričelo snežiti oh koncu oktobra, kadar pride do izraza nagon za ohranitev plemena, in kar je živali spravilo v še večje težave. Višinski pašniki so pokriti in živali je lakota pognala v dolino.
V Valsavaranchu je prišlo do največjega pokola, ker je dolina podobna pasti. Lovcem se tukaj ni treba truditi. Dovolj je, da čakajo z naperjenimi daljnogledi, da se gams pokaže, nato stopijo iz avtomobila, napravijo kakih sto metrov peš, namerijo moderno karabinko opremljeno s preciznim daljnogledom in pritisnejo na petelina.
Obstajajo lovci, ki ljubijo udobnost v še večji meri. Ti lepo čakajo v bližnji gostilni na toplem in igrajo karte ter čakajo telefonski poziv človeka, ki so ga vzeli v službo, da jim sporoči, kdaj je prišel gams na domet karabinke.
Tudi to še ni vse. Culi smo o nekem lovcu, ki si je z buldožerjem odprl pot, ko je zr-padel prvi sneg. Tako je lah-ko sam gospodaril s svojim avtomobilom na izredno u-godnem področju, konkurente« pa je onemogočil na ta način, da je zaprl z buldoze-rom dohod.
Nad malo vasico Rovinaud so postavili neko vrsto bunkerja s strelskimi liinami, da lahko na živali streljajo lepo zaščiteni in se ni treba niti potruditi na prosto.
Ni nič čudnega, da ta ((safari« afriškega tipa povzroča resno nevarnost za bodočnost teh lepih živali, ki so premoženje vseh in ki krase Zapad-ne Alpe.
Stražniki pravijo, da se na ta način brez diskriminacije uničujejo mlajša pokolenja samcev.
To se dogaja iz točno določenih razlogov. Starejši samci so že zmagali na ljubezenskih dvobojih in porivajo z udarci rogov mlajše proč od čred. Starci so previdni in stražijo samice, ki pa so prav tako oprezne in ostajajo v višinah.
Med mladiči so postrelili številne bodoče kampione prestolonaslednike, kar vse ruši prirodno ravnovesje. Ve s«.
da narava določa, da samo najboljši skrbe za ohranitev plemena. V Bois de Ciin so v dveh minutah ustrelili dva mlada samca Eden izmed njiju ima nedvomljive znake kampiona. Osnove rogov so odlično razvite, tako da za-
gotavljajo zmage v dvobojih. Sedaj je obešen na kavelj, z razparanim trebuhom in lepe oči mrtvo zro v nebo.
Iz rame so gamsu potegnili kroglo, ki ga je samo ranila. Stražniki pravijo, da so ga obstrelili pred kakimi 20 dnevi
in da tega gamsa ne bi nihče več dobil na muho cevi, če ga ljubezenski boj ne bi zmedel.
Koliko gamsov še blodi, ranjenih in obstreljenih? Morda dve sto, tri sto, točnega števila nihče ne ve.
Zabavni jazz orkester, ki ga bomo slišali jutri ob 17. un v dvorani na stadionu «1. maju
riletnem gnojenju pa 35 q. To pomeni, da se vlaganje sredstev in skrb za te površine res izplačata. Ce pa pridelamo na isti površini več krme (ki je tudi boljša), pomeni toliko več litrov mleka, oziroma pri pitani živini več kg mesa in več gnoja, in to pri istem številu živine.
Vredno je seznaniti se še z drugimi, mogoče manj znanimi, a za naše gospodarstvo skrajno pomembnimi prednostmi izboljšanja teh površin. Najprej namignimo na dejstvo, da naše izčrpane senožeti vidno propadajo in izgubljajo tla. Prvi in glavni vzrok je v pomanjkanju zadostnih zalog hranilnih snovi v tleh. Kakor hitro odstranimo ta vzrok, se bodo začela tla pod travno rušo sama popravljati. Na dobro preskrbljenih (očiščenih, zravnanih, nabrananih itd.), oziroma vsaj pognojenih tleh se bodo začele gosto razvijati bolj zahtevne, pomeni za krmo več vredne rastline. Ruša se bo zgostila, mah in druge manj vredne rastline pa bodo izginile, ker jih bodo izpodrinile dobre trave. Količina in kakovost pridelka se bosta hitro dvignili. Z naraščanjem pridelka se bo večala tudi količina rastlinskih ostankov v tleh, dvignil se bo odstotek humusa ali snovi, ki daje tlom rodovitnost. Večja in gostejša travna ruša zasenči tla, kar pomeni, da se izsuševanje v zgornjih slojih zmanjša. Drob-noživke v takih tleh hitreje in bolje predelujejo rastlinske ostanke v tleh. Pri večji količini humusa v tleh se zboljša sestava tal. Tla postanejo bolj zračna in bolj topla ter imajo večjo zmogljivost za zadrževanje talne vlage. Zaradi boljše veznosti tal in gostega prepleta rušnih korenin se izpiranje in odplavljanje zemlje in hranin občutno zmanjša.
Pa se vprašajmo, če niso to velike prednosti, zlasti v naših razmerah, ko imamo že toliko nerodovitne površine. Z enim samim ukrepom lahko torej ne le preprečimo proces propadanja tal, ampak jih pričnemo obnavljati. Prvi, najvažnejši, najenostavnejši in tudi najcenejši ukrep za izboljšanje senožeti je gnojenje. S kakšnim gnojem pa naj gnojimo?
Mnogi poskusi v Sloveniji in drugod so pokazali, da je dalo najboljše rezultate gnojenje z organskimi gnojili (hlevski gnoj ali kompost) in vsemi umetnimi gnojili (fosforno, kalijevo in dušičnato gnojilo). Zakaj pa ne samo organsko gnojenje? To gnojenje je sicer zelo priporočljivo, a ima naslednje pomanjkljivosti: v hlevskem gnoju je razmeroma največ dušika, manj kalija, a izredno male fosforne kisline. V tem gnoju ni torej tistega razmerja med hraninami (dušikom, ka-
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiitiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiMirliiiiiMiiiiiiiiiiiiii
DARUJMO	V	TEH	DNEH	O
Vsak dijak vse knjige
bi moral imeti zbirke «Kondor»
Ne bi smel o biti šolarja, ki ne bi poznal De Amicisove knjige <nSrce»
Na tem mestu smo se včeraj pomudili pri nekaterih zvezkih «Igre in dela« in se bomo v kratkem pogrnili še k nekaterim novim. Od zbirk, ki Jih je Tržaška knjigarna pripravila za prodajo v teh dneh, in o kar terih smo pisali prejšnje dni, pa bi še radi navedli najprej obe preostali zbir-bi za šolarje. Od teh se ena ne loči mnogo od neke že omenjene Ti dve zbirki vsebujeta sledeče knjige: III. Zbirka za šolarje 1. Dvojne počitnice
2. Mladost na krilih
3. Karik in Valja I.
4. Karik in Valja II.
Skupna vrednost lir 1160 Znižana cena lir 850
IV. Zbirka za šolarje
1. De Amicis: Srce
2. Otrok črnega rodu
3. Zvesta reka
4. Martič: Lišcek
Skupna vrednost lir 1610 Znižana cena lir 1200
Knjige v zadnji zbirki so že Kolikor toliko znane, medtem ko zasluži, da posebej nanjo opozorimo, knjiga Edmonda De Amicisa «Srce».
V tem letu so se ne le v Italiji temveč tudi drugod po svetu posebej spomnili pisatelja De Amicisa ob priliki 50-letnice njegove smrti. Mladimka knjiga v Ljubljani se je spominu tega velikega prijatelja mladine najlepše oddolžila z izdajo prevoda knjige «Srce». Ni to prva slovenska izdaja te knjige temveč že tretja, toda prejšnje so pošle. In tako imajo tudi slovenski o-troci sedaj na razpolago to knjigo, ki si je že davno priborila mesto med klasičnimi deli mladinskega slovstva.
Starši naj torej upoštevajo, da tudi De Amicisovo »Srce« spada v knjižnico njihovih otrok.
In končno prihajamo še k sledeči zbirki:
Zbirka za odrasle
1. Goldoni: Krčmarica
2. Kreft: Velika puntarija
3. Jenko: Izbrano delo
4. Kranjec: Kruh je bridka
stvar
Skupna vrednost lir 1150
Znižana cena lir 900
Vse štiri knjige v tej zbirki so iz knjižnice ((Kondor«, v kateri izhajajo izbrana dela iz domače in svetovne književnosti. Kranjčeva knjiga v tej zbirki ima že številko 30. O knjižnici {(Kondor« je naš list že večkrat pisal, vendar je treba znova nanjo opozoriti zlasti dijake in njih starše. V tej knjižnici so namreč zbrane knjige, mimo katerih ne more noben slovenski dijak. Potrebne so mu skoraj prav tako kot šoiske knjige. In knjižnica «Kondor» bi morala biti kompletna v njegovi domači knjižnici.
V navedeni zbirki so samo štiri knjige iz te knjižnice, ki jih tis ti, ki si zbirko nubavijo, prejmejo ceneje, kot če bi kupili vsako
knjigo posebej. Toda v Tržaški knjigarni so na razpolago še druge knjige iz knjižnice «Kondor». Zbirka sama je posrečeno sestavljena: starejši pesnik — Simon Jenko, slovenski mojster zgodovinsko - epskega dramskega pripovedovanja — Bratko Kreft, najpomembnejši živeči predstavnik slovenske proze — Miško Kranjec, iz svetovne književnosti pa — Carlo Goldoni.
Na knjižnico »Kondor« bi morali v šoli opozarjati ne-le profesorji slovenščine, temveč tudi grščine (Homer, Plutarh!), italijanščine (Goldoni, Dante!), zgodovine (Kreft!) in tudi drugi. (Zanimivo bi bilo vedeti, koliko se to res dogaja...).
lijem in fosforno kislino), kot je rastlinam za pravilen razvoj potrebno. Druga pomanjkljivost je v tem, da je to gnojenje drago. Pri današnjem pomanjkanju gnoja si tega ne moremo dovoliti. Razen tega je delo pri tem gnojenju (nakladanje, prevoz itd.) drago. Sicer Pa je za nas kratek račun; gnoja za senožeti ni!
Kaj nam torej preostane?
Tudi v tem primeru se naslonimo na že izvršene poskuse na tleh, enakih našim. Približno enak učinek kot gnojenje s hlevskim gnojem in tremi zgoraj omenjenimi gnojili je dalo gnojenje s hlevskim gnojem, dopolnjeno samo s fosfornimi in kalijevimi gnojili, ter prav tako tudi s bo kdo rekel, da samo z u-metnimi gnojili izčrpamo tla. samimi umetnimi gnojili. Pa Za to ni strahu! S pravilnim ir. enakomernim gnojenjem se to ne more zgoditi, ker se s pridelkom vred veča tudi količina korenin v tleh, odmrla organska snov (korenike, korenine) v tleh veča humus. To pa pomeni izboljšanje tal. Na vsakih 1000 kV. m potrosimo 20 kg 20-odstotnega du-šičnatega gnojila, 20 kg 40-odst. kalijevega gnojila in 50 kg I6-odst. fosfornega gnojila. Pri nas se priporoča trositi dušičnato gnojilo v obliki apnenega dušika (črn prah), ker vsebuje tudi apno, ki naši zemlji primanjkuje.
Kdor ne veruje v učinek gnojenja s temi gnojili, naj napravi poskus na manjši površini (200 kv. m), saj je to poceni. Prepričani smo, da bo nato spremenil svoje mnenje.
Sušenje z mrazom
V Sovjetski zvezi so izdelali metodo, ki omogoča, da sadje in sočivje suše z zelo nizkimi temperaturami. Za kon-serviranje pripravljeno sadje in sočivje polože v vakuumsko komoro, nato pa temperaturo postopoma znižujejo. Po takšni obdelavi denejo sadje v konserve, ki so uporabne dlje kot običajne.
HOROSKOP
J.A DANES.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
— S prijatelji boste delali načrte za prijeten izlet. Zanimivo srečanje, ki vam utegne koristiti tudi poslovno.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Otresite se melanholije in skušajte biti bolj optimisti.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. b ) — Ne bodite površni, ker se v današnjem dnevu utegne zaključiti važna zadeva.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Z izredno borbenim razpoloženjem vam bo uspelo zavarovati vaš položaj, hkrati pa tudi doseči zmago svoje zamisli.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Današnji dan je izredno pomemben za čustveno življenje uspeh pa ne pride sam od sebe.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.)
— Primeren trenutek, da se posvetite poslu, ki bo, po vsem sodeč, zanimiv in donosen.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Ne opirajte svoje sodbe samo na zunanji videz in ne da bi vrtali v globino.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22 11.) — Bolje je, da se ne mešate v prepir, ki se vas osebno ne tiče-
STRELES (od 23. 11. do 20. 12.) — Obilo sreče se obeta tistim, ki se danes zaročijo ah poročijo.
KOZOROG (od 21. 12. do 2i. 1.) — Danes utegnete priti na sled razlogu za hladnost, ki se je pojavila v vaših odnosih z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2 ) — Bolje je, da danes ne ostanete zvečer doma in da si poiščete neko primerno zabavo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Uspelo vam bo prodreti s svojimi načrti, tudi če so nekoliko drzni.
— Strele steljo/
gor, strele dol, sedaj pa vsak v svojo po-
tirorf§ko-beneški dnevnik
Seja goriškega občinskega sveta
Izseljeni stanovalci ljudskih hiš bodo dobili ustrezna stanovanja
Na glavnem pokopališču bodo zgradili kostnico za padle vojake
Odkupovanje stanovanj v ljudskih hišah (IACP) je bil osrednji predmet obravnave včerajšnje seje goriškega občinskega sveta. O njem bi morali razpravljati že na seji v sredo. Vendar je župan obravnavo odložil do včeraj, da je na podlagi diskusije, v katero je posegel tudi podpredsednik IACP za goriško pokrajino prot. Zuealli, dobil popolnejšo sliko.
Kakor je znano je parlament spomladi izglasoval zakon o prodaji stanovanj v ljudskih hišah. 15. novembra je s tem v zvezi generalna skupščina stanovalcev IACP v Stražicali pozvala oblasti, naj dosežejo spremembo predsedniškega dekreta, da se doseže prostovoljnost odkupa in neiz-seljivost družin v odkupljenih stanovanjih. Med drugim zahtevajo, naj se odkupljena stanovanja plačujejo 25 let itd.
Najprej je dr. Battello povedal vsebino svoje interpelacije, v kateri podpira stališče stanovalcev IACP, potem pa j', prot. Zuealli prikazal cilje, ki jih ima gradnja ljudskih stanovanj. Zagotovil je stanovalcem, da bodo imeli vso podporo pri iskanju novega stanovanja, če se bodo morali izseliti. Dobili bodo popolnoma enakovredno stanovanje.
Dr. Battello je še dodal, da bo znašala cena odkupljenega stanovanja £ površino 51 kv. m 8.000 lir za kub. m, kar je zelo visoka cena za takšna stanovanja, ki so bila zgrajena leta 1938.
Odv. Pedroni je rekel, naj bi se stanovanja čimprej prodala, da bi se denar spet vloži! v nove gradnje v naši pokrajini.
Dr. Calderini (KD) pa je rekel, da je parlamentarna komisija zavrnila vse dodatne predloge in da nima smisla, da prihajamo tudi pri nas z njimi na dan. Z Battellovo interpelacijo, Zucallijevim pojasnilom, poprejšnjo dr. Trapani-jevo tiskovno konterenco in ministrsko okrožnico, je po Calderinijevem mnenju prišlo do naslednjih zaključkov:
1. Z odkupom se bo IACP otresla velikega bremena:
2. stanovalci bodo prišli do svoje hiše:
3. država bo lahko vložila r.ove kapitale v gradnjo novih ljudskih stanovanj.
Dr. Battellc ni podvomil v socialnost tega zakona, poudaril pa je zaskrbljenost ljudi :n zahteval županovo posredovanje. Zupan je obravnavo zaključil rekoč, da je sedaj popolnoma miren glede izvajanja zakona. Ta mirnost izhaja tudi iz dejstva, da imamo pri nas dovolj razpoložljivih stanovanj, v katerih bomo nastanili izseljence.
Odobrili so nato namestitev 28 fluorescentnih žarnic za 2,8 milijona lir v Ulici Scuola agraria, Blaserna in Cravos in asfaltiranje stare ceste v Loč-niku (Ulica Campobasso) za 4,4 milijona lir.
Odobrili so tudi strošek 1.5 milijona lir za kostnico, ki jo bodo po načrtih arhitekta Ria-visa zgradili na glavnem pokopališču. Vanjo bodo položili posmrtne ostanke italijanskih vojakov iz obeh vojn.
V gasilskem domu vaj gasilcev
Včeraj so gasilci cele Italije praznovali svojo zaščitnico sv. Barbaro. Po vseh mestih so priredili razne slovesnosti, na katerih so pokazali občinstvu razne vaje. Da bi omogočili čim večjemu številu ljudi prisostvovati temu slavju, so go-
riški gasilci z dovoljenjem mi- ški sodniji. Kljub bolezni, ki
nisitrstva za notranje zadeve prenesli slavje na nedeljo. V letošnjem letu so se gasilci 37. korpusa odzvali 461 nezgodam, za katere so zaposlili 1892 mož in 543 prevoznih sredstev.
——«»------
Pokopali so odv. Longina Culota
Včeraj popoldne so ob prisot. nosti številnih oblasti, delovnih tovarišev in prijateljev pokopali 55-letnega odv. Longina Culota. Pokojni je bil zelo znan v našem mestu. Od leta 1951 je bil predsednik u-pravnega sveta civilne bolnišnice; od leta 1930 pa je bil pomirjevalni sodnik na gori-
Včeraj sta bili pred gori-škim okrožnim sodiščem razpravi zaradi smrtnih nesreč, ki
prikaz
mu je že nekaj časa izpodjedala življenje, ni zanemarjal službene dolžnosti, saj je do 12. novembra redno opravljal svoje delo.
~»»—
Nenadna slabost
Uslužbence Zelenega križa so včeraj ob 11. uri poklicali na trg pred županstvom, ker je obšla nenadna slabost 35-letno Caterino Delič iz Ulice Croce št. 17. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so ji zdravniki nudili potrebno pomoč.
V isto bolnišnico so z avtom Zelenega križa prepeljali tudi 18-letno Livio Marši iz Tržiča, katero je na Korzu Verdi obšla nenadna slabost.
Ob 16. uradna otvoritev Andrejevega sejma
Ob 16. uri bo uradna otvoritev Andrejevega sejma. Občinski predstavniki, ki se bodo ob tej uri zbrali na pokritem trgu, bodo poskrbeli za otvoritev srečolova in vinske razstave na pokritem trgu. Za vse ostalo, kar še spada k sejmu, bodo poskrbeli lastniki zabavišč in pa kramarji, ki so v tako velikem številu prišli v Gorico, da bi poskusili svojo srečo.
 a a----
Žigama razstavlja
V četrtek popoldne so v kavarni Teatro odprli razstavo slikarja Giuseppa Zigaine, na kateri je razstavljenih okoli 10 slik, ki jih je slikar dokončal v zadnjem času. Razstava bo odprta do 12. tega meseca.
 #»------
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 12 stopinj ob .14. uri, najnižja 8,4 stopinje ob 5.30. Vlage 96 odstotkov. Včeraj do 18. ure ie padlo 6 mm dežja.
iiiimiiiinmmiimiimiimiiniuiuwiuiiiimiiiiiniiimiiiiininiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiini|iiiiiiiintiiniiiiiiiiiiii!iiiiiinininiiniiiiiiiiiiiii
Izpred okrožnega kazenskega sodišča
Ugotavljali so vzroke smrtnih v ladjedelnici v Tržiču in v
Hlod je delavcu CRDA padel na glavo in ga ubil - Rešilni avtomobil ZK na Trgu Cavour do smrti povozil kolesarja
nesreč
Gorici
Ko je Gois pripeljal avtomobil s precejšnjo naglico na konec Trga sv. Antona in že
sta se pripetili v tržiški lad-. zapeljal na Trg Cavour, je
naenkrat zagledal, kako se je z njegove desne strani pripeljal čez cesto in bil pravzaprav namenjen naravnost proti njemu kolesar, ki se je pozneje izkazalo, da je 30-letni Dal Pio Luogo Lino, rojen v Anhovem in sedaj stanujoč v Ul. Giustiniani 54. Kolesarjevo kolo ni imelq stekla na žarometu, kar mu ni dovoljevalo dobre vidljivosti, vse o-stalo pa je bilo v redu, zlasti zavore. Tudi cestišče in nočna razsvetljava sta bili dobri. Avtomobil Zelenega križa se je zaletel v kolesarja s prednjim delom, čeprav se je skušal ustaviti, kar so ugotovili tudi uslužbenci cestne policije, ki so prišli na kraj nesreče. Prav tako je kolesar stisnil zavore; toda največji vzrok za nesrečo je bila slaba vidljivost, ki je na tistem kraju, ko se Trg sv. Antona naenkrat razširi v Trg Cavour. Ponesrečenega kolesarja so takoj odpeljali v civilno bolnišnico,
jedelnici in v Gorici.
Najprej je moral na zatožno klop 48-letni Ameardo Roc-ca, rojen v Lecce in stanujoč v Ul. Aquileia 84 v Tržiču, kateremu je obtožnica očitala, da je kot voditelj skupine delavcev, ki je zaposlena pri žerjavih v ladjedelnici, zaradi nepazljivosti zakrivil smrt delavca Ottona Botta.
Bott je 14. decembra ob 14.15 skupno z delavci Luigijem Nardinom, Danilom Coljo iz Sesljana in Della Rocco Ame-ardom delal pod žerjavom, ki je pravkar dvigal veliko železno ogrodje, da bi ga postavili na trup ladje, ki je bila gradnji. Železno ogrodje je bilo na dveh krajih podprto z 2.80 metra dolgima in okoli 30 cm debelima smrekovima hlodoma. Ko se je Bott pripognil, da bi pobral kabel prenosne električne žage, ki je bila v bližini, je delavec na žerjavu spravil motor v pogon in pričel dvigati breme. Tedaj sta se hloda sprostila. Nesreča je hotela, da se je eden prevrnil prav na tisto stran, kjer je čepel Bott. Z veliko silo, saj je tehtal nad 80 kg, je udaril delavca po glavi in mu razbil lobanjo. Odpeljali so ga v bolnišnico, toda nesrečnež je naslednji dan podlegel poškodbam.
Včeraj so dogodek znova pregledali in Amearda Rocca obsodili na 4 mesece zapora t odpustitvijo kazni. Spoznali so ga namreč za krivega, ker kot voditelj skupine ni opozoril vseh delavcev s piščalko, da se prične dviganje bremena tako da bi se delavci, ki so bili v bližini, lahko pravočasno izognili kakršnikoli nevarnosti.
* * *
Uslužbenec goriškega Zelenega križa 26-letni Federico Gois, rojen v Gorici in sedaj stanujoč v Ulici Monache 13, je 25. septembra z veliko naglico peljal od bolnišnice Rdeča hiša v Gradiško Leopolda Brumata, ki je umiral. Šoferja je spremljal uslužbenec ZK Livio Buttarello, bolnega Brumata pa dva njegova najožja sorodnika.
OK
O
10. kolo italijanskega nogometnega prvenstva
Vse vodilne enajstorice angažirane na tujih tleh
Juventus v Neaplju, Bologna v Milanu, Sampdoria v Rimu in Milan v Florenci
kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 60 dneh, če ne bi nastopile komplikacije. Zdravniki so mu ugotovili zlom stegnenice, ki mu je pogledala iz mesa, ter zlom lobanje. Zaradi poškodb je še isti dan umrl. V bolnišnico so odpeljali tudi uslužbenca ZK Li-via Buttarella, ker mu je razbita vetrna šipa povzročila rane, ozdravljive v 5 dneh.
Predsednik sodišča dr. Stor-to je Federica Goisa oprostil vsake kazni, ker dejanje, ki ga je storil, ni kaznivo.
Kino v Gorici
CORSO. 16.00; «Zgodba neke nune», A. Hepburn, P. Fiuch, v barvah.
VERDI. 16.30:	»Zadnji	dnevi
Pompejev«, C. Cautmann, S. Reve, cinemascope v barvah.
VITTORIA. 16.45: »Morski psi Tretjega Reicha«, D. Cepp-ler, S. Sesselmann.
CENTRALE. 17.00: »Vroči samokresi v Tucsonu«, M. Števen, F. Tucker, v barvah.
MODERNO. 17.00: «Veliki Caruso«.
ZA SEJEM SV. ANDREJA
od 5. do 12. decembra dobite v trgovini
I. PITASSI
poseben popust za konfekcijsko blago vseh vrst
V vašem Interesu obiščite nov stalen notranji oddelek
IZREDNE PRILIKE PITASSI
Vstop prost
Cene !
Cene ! Cene !
Odmevi z obeh mednarodnih tekem z Madžarsko se še niso povsem polegli in že je prvenstveni ples elitnih enaj-storic v ospredju zanimanja italijanske nogometne javnosti. Jutri bo na vrsti 10. kolo in brez vsakega pretiravanja je mogoče trditi, da utegne biti med vsemi dosedanjimi še najbolj zanimivo, saj so na vrsti nekatera srečanja, ki lahko neposredno bistveno spremenijo vrstni red na lestvici.
Začnimo kar pri vodilnem Juventusu, kateremu bo pripadla čast otvoritvenega nastopa na novem stadionu Fuo-rigrotta, ki lahko sprejme do 100.000 gledalcev. Naravno je, da se bodo prav za to slavnostno priložnost Napolitanci hoteli postaviti in čmo-belim odvzeti vsaj eno če že ne obeh točk. Obe enajstorici hosta nastopili v standardnih formacijah. Tehniki Juventusa so sicer nameravali vključiti v moštvo na novo angažiranega Lo-jodiceja namesto Nicoleja, toda Padovanec jih je na zadnjem treningu z izvrstno igro in štirimi goli prepričal, da je že popolnoma okreval in pripravljen na borbo. V moštvu Napolija je bilo edino odprto vprašanje desnega krila rešeno "z vključitvijo Vitalija.
S porazom Juventusa bi se utegnila kot prva okoristiti Bologna in znova vzpostaviti na vrhu dvovladje. Toda za to bi morala v Milanu premagati Interja. kar bo vsekakor zelo težko, vendar pa ne nemogoče. Inter ima namreč precejšnje skrbi s sestavo moštva, ker ne more razpolagati s Corsom za desno krilo in niti z Masie-rom za desnega krilca. Enaj-storica bo zaradi tega sestavljena šele v zadnjem trenutku.* Po drugi strani pa tudi Bologna ne bo nastopila povsem kompletna, ker ji bo manjkal branilec Rota, namesto katerega bo debutiral Marini. Toda kljub temu bo slavni trio Pivatelli - Campana -Pascutti, lahko povzročal In-terjevi obrambi sive lase.
Najbolj privlačna tekma 10. kola pa bo brez dvoma v Florenci med domačo Fiorentino Milanom. Fiorentina ima do svojih simpatizerjev precejšen dolg, saj njen trenutni položaj ne dovoljuje posebnega optimizma, po drugi strani pa navaja dejstvo, da doslej doma še ni oddala niti točke, Florentince z zaupanjem, ne glede na to, da Car-niglia ne bo mogel razpolagati niti s Segatom in niti z Grat-tonom. V zameno za njuno odsotnost pa se bo po nekaj tedenski odsotnosti vrnil v moštvo Montuori, kar bo tudi utegnilo imeti svojo težo proti Milanu, katerega obrambni sektor bo okrnjen zaradi prisilne odsotnosti Zagattija. Poleg Zagattija bo Milančanom manjkal še Grillo, zato pa se bo po drugi strani pojačala njihova obramba s povratkom Ghezzija med drogove, napad pa s povratkom Schiaffina in Gallija.
Dani so torej vsi pogoji za zanimivo in borbeno srečanje in če bo Fiorentina ostala zvesta svoji tradiciji, potem ji bo Milan moral odstopiti svoje mesto na lestvici in obzorje nad Florenco se bo znova zjasnilo.
Četrto po važnosti bo srečanje v Rimu med Laziom in Sampdorio. Lazio je pred 14 dnevi prinesel točko iz Palerma, toda ta njegov delni uspeh odtehta z mnogo večjo prepričljivostjo zmaga Sampdorie nad kvotirano Bologno. Lazio bo torej naletel na izredno nevar-
Totocalcio št. 14
Alessandria-Roma
Bari-L. R. Vicenza
Fiorentina-Milan
Genoa-Atalanta
Inter-Bologna
Lazio-Sampdoria
Napoli-Juventus
Palermo-Udinese
Spal-Padova
Catania-Sambenedett,
Forli-Siena
Chieti-L’Aquila
Teramo-Siracusa
Maceratese-Prato
Foggia-Avellino
X 2 1 X 1 1
1 X 2 X 2 1
2 X 1
1
1
2
1
X 2
X 1 1
nega nasprotnika, ki se bo tudi zaradi svojega zavidljivega položaja na lestvici zagrizeno boril za zmago. Žal bo Lazio moral v boj precej okrnjen. Manjkala mu bosta poškodovana branilca Lo Buono in Eufemi, v napadu pa Tozzi ter še Mariani, katerega bi zamenjal Rozzoni. V ostalem pa tudi Sampdoria ni v mnogo u-godnejsem položaju, ker bo morala nastopiti brez Milanija in Bernasconija. Prvega bo zamenjal Toschi, drugega pa še enkrat Bergamaschi.
Pri ostalih tekmah se ne bomo zadrževali podrobno, čeprav je izid nekaterih zelo negotov. To velja predvsem za nastop Rome v Alessandriji in za nastop Lanerossija v Bariju.
V ostalih tekmah so favoriti domačini in sicer Genoa proti Atalanti (ne glede na njen kritični položaj na lestvici), Spal proti Padovi in Palermo proti Ud:nese, ker bodo Furlani še enkrat prisiljeni nastopiti v nekompletni sestavi zaradi odsotnosti Canel-le in Romana ter z debutan-tom Di Giacomom v krilski vrsti, medtem ko bo Palermo celo pojačan s prvim letošnjim nastopom Arceja
Prvenstvo B lige bo počivalo (odigrana bo samo anti-cipirana tekma med Catanio in Sambenedettese), nadaljevalo pa se bo prvenstvo C 11 ge v vseh treh skupinah.
 «»------
PRVENSTVO REZERV
Padova vodi v skupini B
Popolni rezultati 8. kola nogometnega tekmovanja za prvenstvo rezerv skupine B:
Marzotto - Venezia 0:0, Padova - Lanerossi 3:1, Brescia Udinese 1:4, OZO Mantova Verona 0:0, Triestina - Atalan-ta 0:0.
Lestvica po 8 kolu:
praznike bodo številne češkoslovaške enajstorice nastopile v inozemstvu. Crvena zvezda iz Bratislave bo gostovala v Italiji (ni še znano kje), Dukla iz Prage v Libanonu, Slovan iz Bratislave v Ghani, Belgiji in Nizozemski, Stalingrad iz Prage pa v Franciji.
—«»------
Inter za žrtve katastrofe v Frejusu
MILAN, 4. — Inter se bo
v Nici pomeril s selekcijo Mo-naco-Njca jn Nimes. Cisti dobiček te tekme je namenjen družinam žrtev katastrofe v Frejusu.
Podobno pobudo je sprejel tudi Real Madrid, ki čaka samo še na uradno povabilo iz
Francij
iHliiiiiintiiliiiuiiiillHniiliiiliiiiiiiiiiiiiliimnimmiiiiHiHiiiHiiiiiiiimiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiil
Uspeh tržaškega boksarja v tujini
Prva Pravisanijeva zmaga v Avstraliji
Padova Udinese Triestina Brescia Mantova Atalanta Venezia Lanerossi Marzotto Verona
5 1 2 4 2 2
3 3 2
4 1 3 3 2 3 3 2 3 3 2 3 2 4 2 2 3 3 0 2 6
10:6 11 15:11 10 11:8 14:13 10:8 10:10 8 6:8 9:11 5:7 2:10
DEŽURNA LEKAHNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Kor-zo Italia št. 4, tel. 25-76.
Mednarodni nogomet
NICA, 4. — V povratni tekmi v osmini finala pokala evropskih nogometnih prvakov je Nica premagala Fenerbache iz Carigrada z 2:1 (0:0). Ker je v prvi tekmi Fenerbache zmagal z enakim izidom, bo prihodnji teden odigrana Barceloni tretja in odločilna tekma za kvalifikacijo v četrt, finale.
# # *
PARIZ, 4. — V prijateljski tekmi je včeraj zvečer Dinamo iz Tiflisa (SZ) premagal Nimes z 2:0 (1:0),
* # #
LIZBONA, 4. — V prijateljski tekmi je selekcija Lizbone premagala selekcijo Madrid z 2:1 (1:1).
# * #
PRAGA, 4. — Za božične
Sestanek namiznoteniške sekcije združenja «Bor>
Medmoštveni turnir in dvoboj s Koprom
Izvoljeno vodstvo namiznoteniške sekcije
Sinoči je bil v prostorih prosvetnega društva «Ivan Cankar« v Ul. Montecchi 6 napovedani sestanek namiznoteniške sekcije Športnega združenja »Bor«. Sestanka so se u-deležili predstavniki športnih odsekov društev: Skedenj, Sl. Škamperle, Ivan Cankar, Pro-sek-Kontovel in Križ.
Po izvolitvi vodstva sekcije so prisotni takoj prešli h konkretnemu delu oz. k pripravi programa za svojo neposredno aktivnost. Tako so se predvsem domenili za izvedbo širšega medmoštvenega turnirja, ki bo že 12. in 13. t. m. Program posameznih srečanj _ bo objavljen pravočasno v našem listu. Vpisovanje za ta turnir bo v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška od 7. do 11. t. m. Vsako moštvo bo lahkip nastopilo s štirimi igralci in vpisnina za vsakega posameznika
Po točkah je premagal Angleža Butterwortha. Galiana odpovedal dvoboj z Vecchiattom
MELBOURNE, 4. — Tržaški boksar lahke kategorije Aldo Pravisani je dosegel danes v svojem prvem nastopu v okviru druge turneje v Avstraliji, pomembno in zasluženo zmago nad Angležem Johnyjem Buttervvorthom. Pravisani je zmagal zaradi večje hitrosti in večje agresivnosti. Britanski boksar, katerega _ napade je Pravisani zlomil že v kali, je bi-l najboljši v šesti rundi, ko je z dolgo vrsto desnih in levih udarcev presenetil Pravi-sanija, ki pa se je kmalu opomogel in do kraja obdržal pobudo v svojih rokah tako, da je ob koncu 12. runde bil proglašen za zmagovalca s precejšnjim naskokom v točkah.
Medtem ko je Pravisani častno zastopal italijanski boks, pa je v Brisbanu prvak lahke kategorije države Guee-sland Gray Cowburn, premagal s k. o. v 2. rundi Italijana Giorgia Pappalarda, katerega je ze v prvi rundi poslal na blazino za 8 sekund.
MADRID. 4. — Španski prvak lahke kategorije Fred Galiana se je odpovedal dvoboju za naslov evropskega prvaka kategorije, ki bi moral biti 26. dec. v Milanu z Italijanom Mariom Vecchiattom. V španskem športnem tedniku «Marca» je izjavil, da bi praznike rad preživel v družini in da upa, da se bo z Vecchiattom lahko boril februarja.
Kot znano je Galiana v sredo s težavo premagal Francoza Pepederja in nekateri menijo, da je njegova odpoved v zvezi s tem.
vice ni hotel komentirati.
* # #
NEW YORK, 4. — Steve Ma-sters, eden od treh članov nove 'organizacije boksarskih organizatorjev, ki jo je ustanovil Joe Tepper, je izjavil, da je Archie Moore pripravljen na dvoboj z Johanssonom ali pa tudi z zmagovalcem -dvoboja Johansson-Patterson.
# * *
BUENOS AIRES-. 4. — Svetovni prvak mušje kat. Pascual Perez se je rešil zapora s položitvijo kavcije 100.000 pesos (okrog 750.000 lir). Zapreti bi ga morali, ker je aprila lani do smrti povozil nekega motociklista. Proti njemu bo zaradi tega v kratkem proces.
—_«»-----
Zimska univerziada
marca v Chamonixu
RIM, 4. — Od 28. febr. do 6. marca bo v Chamonixu v Franciji zimska univerziada 1960. Program bo obsegal naslednje discipline:
moški:	spust,	slalom,	vele-
slalom, alpsko kombinacijo, tek na 12 km, skoke, nordijsko kombinacijo in štafeto 3x8 km;
ženske:	spust,	slalom,	vele-
slalom, alpsko kombinacijo, tek na 8 km in štafeto 3x4 km.
bo 50 lir. Poleg teh lahko Pojavijo moštva še neo-me)® število rezerv.	f
Sekcija je začela tudi * ganizacijskimi pripravami . povratno prijateljsko srec s Koprom, ki bo v Kopru. čen datum še ni bil “ ? nje na vsak način pa bo srečam še v tem mesecu.	ju
Tržaško moštvo bo nastdP^ s svojimi trenutno najJim mi igralci Grbcem, Ukmarj ^ in Merlakom, zaradi ®es,alLij trojica tudi ne bo sodel0**^ ha medmoštvenem turnirjih . se bo lahko bolj posvetila stematičnemu treningu, saj znano, da so koprski P pongaši zelo močni.
Trije novi člani vodstva Triestine
Izvršni svet US Triestina 1^ na svoji predsinočnji e*P. e skladu s pooblastili skulj®' ^ kooptiral tri nove člane i" cer prof. Redenta Ro®1 odv. Giuseppa Vin-ciguerro Giovannija Cossutto. S ranjem dr. Silvana Miam) Lg prejšnji teden se je števll(La),) nov izvršnega sveta P°V\J y na 9. Poleg omenjenih njem še predsednik dr. v ^ notti, dr. Brunner, ing. ..^j, bissa, odv. Tomasi in Bob
G MILAN. 4* — Po®S tekmo za pokal velesejem mest med Barcelono in oar gradom, ki bo 9. dec. v celoni, bo sodil italijanski -nik Lo Bello.	.je
Righi iz Milana bo v j. Ijo sodil kvalifikacijsko ^ mo za olimpijski turnir Ghano in Egiptom,	^
O MELBOURNE 4. " sta stralca Fraser in Em?.rs0na te zmagala v finalu dvoji® nj.
■n ____________*.-- MTpIDOU*
škem prvenstvu Melb®'j, Premagala sta rojaka 11	$
in Hevvitta s 6:3, **:&, 0jjc 7:5. V finalu ženskih ^ sta Brazilijanka Buena 1 agali gležinja Truman pre®.^ s Avstralki Co-ghlan in S® 6:1. 6:1. v „ G CLEVELAND, 4. ^ so daljevanju turneje P° jgro košarkarji SZ z odližf® s premagali moštvo AK»W 87:73 (36:30),	 -
uagovorm urroi.j-.. STANISLAV KENK.V fr«
Tiska Tiskarski zavod
KIN0PR0SEK-K0l#ll
. t U-predvaja danes 5 ob 19.30 Metro c'"«, scope barvni m®'
OROŽJE SLAVE
Igrajo: STEWART in RONDA
GRA; fle
VESTI IZ RINGOV
LOGAN, 4. — Gene Fullmer je favorit v razmerju 7:5 v nocojšnji borbi za svetovni naslov srednje kat. (verzije NBA) s Spiderjem Webbom. Dvoboj se bo začel ob 0.4 po italijanskem času.
# # #
AUDSEI
mm
GIASCALA
predvaja danes 5. • #fj z začetkom oh cinemascope barvni versal film:
O KNJIGI »ITALIJA V DRUGI SVETOVNI VOJNI»
Mussolinijeva neresna in despotična strategija
Toda v manj kakor štiriindvajsetih urah so že prešli k zamisli takojšnje ofenzivne operacije.
Kaj se je zgodilo? Vojaški ataše v Berlinu general Efisio Marras je sporočil, da v krogih nemškega generalnega štaba govorijo o široki pripravi za invazije Anglije ter da se zdi, da bo prišlo do invazije »prihodnji teden«. Bilo je 26. junija 1940, t. j. štirinajst dni po vojni napovedi. Mussolini, ki ni imel vojske, je v svojem norem načrtu, da b. tekmoval z operacijami Hitlerja, ki je razpolagal z ogromno in popolnoma opremljeno vojsko, korenito menjal strateški načrt vodenja vojne.
Faldella pravi, da je bila Marrasova informacija brez podlage, nekontrolirana in uesm.selna. Ta-
krat je general Carboni, ki je bil načelnik SIM, tekel v Berlin na razgovor z načelnikom nemške proti vohunske službe admiralom Canarisom, ki mu je odkrito dejal v italijanščini: »Za izkrcanje so potrebne ladje«. Ker je general Carboni vztrajal na vesti o resnih nemških pripravah, je Canaris izjavil, da bi lahko samo neresne osebe smatrale nemške priprave za resne.
General Marras, ki Je tako brez vsakega kriterija pošiljal vesti, ki so spravile pokonci Mussolinija, Ba-doglia in ves glavni štab v Rimu, je pahnil Italijo v obupen vojaški in politični položaj.
Da bi Badoglio vzpodbu jal guvernerja Libije Ita-la Balba k ofenzivi, mu je pisal, da mu bo poslal 70 tankov srednje tonaže, ki da so sijajni. Faldella pa pravi, da so bili vse prej
kakor sijajni ter da so zaradi raznih pomanjkljivosti prekinili njihovo izdelovanje. Toda Badoglio je bil ravno tako lahkomiseln kakor njegov ljubljeni učenec Marras.
Balbo ni kakor »duče« prav nič razumel v vojaških zadevah. Ker pa je bil na kraju samem, se je zavedel, da ofenziva ni mogoča ter pisal, da bi šlo za »borbo mesa proti železu«. Na njegovo srečo je mladi kvadrumvir 28. junija kot nov Ikarus strmoglavil s svojim letalom v plamenih nad Tobrukom. Njegov naslednik je bil Graziani, ki je skušal uveljaviti glede Libije svoje načrte. Mussolini je 11. julija pripravil list »strateških smernic«, ki jih je tudi podpisal in ki so nosile naslov »Vse za Libijo«. Toda nekaj dni kasneje je Mussolini že ukazal, naj se prouči in pripravi
načrt ofenzive proti Jugoslaviji; kmalu zatem je u-kazal načrt omejene ofenzive proti Grčiji, načrt za zasedbo Francije, za izkrcanje na Korziki.... Celo general Armellini, ki	je
bil Badogliov ljubljenec, je v svojih vojnih zapiskih napisal, da se menjavajo strateške zamisli z nepremišljenostjo,	ki
človeka osuplja. Faldella je v svoji knjigi na široko orisal neresno Mussolinijevo osebno dejavnost v svojstvu despotičnega in naravnost vulkanskega strateškega voditelja	in
taktika «njegove vojne«. Iz teh nekaj primerov je jasno, da se lahko Mussolini primerja razvajenemu otroku, ki se igra z ogromno škatlo vojakov iz svinca. In v vseh dramatičnih okoliščinah je bil vojaček iz svinca, ki je bil najbolj »gneten«, Pietro Badoglio, italijanski mar-
GOETEBORG. 4. — Ekshibicijska turneja svetovnega prvaka Ingemarja Johanssona v Južno Ameriko je bila razveljavljena. To je potrdil njegov menažer Ahlquist, Johans-son sam pa ki je odpotoval iz Zuericha r švedsko, te no-
at*«*- atu* m k» m	^
Prej so ga Angleži in A-	kljub vsemu še ^
meričani spodbujali, naj	la spoštovanja 0	<
piše, kajti to je bilo v ko-	vojske, ustvaril
rist političnih manevrov	vzdušje, ki je _*
NATO. Ko je potem Hal-	Nemčiji. Prav j« jjjjjft*
der s privolitvijo Angle-	braniti vse P°v®0jo	i
zev in Američanov napi-	so napravili
sal svoje spomine, je an-	nost, toda ka^ta* je .
gleški zgodovinar Wheeler-	je prizadela	j*
Bennett v svoji knjigi	ko resna in inl_a
<tNemeza oblasti» izrekel o hvalisanju Haiderja, da se je udeležil leta 1938 pu-ča proti Hitlerju, naslednjo prezirljivo sodbo: «Za tako imenovani puč septembra 1938 se moramo mnogo zahvaliti literarnemu geniju Franza Haider- ____________________
ja, ki je dejal, da bi lah-	njega trenutka	^jii^f
ko nemška vojska prepre-	položaje, ki s0 U	i** /
čila drugo svetovno vojno,	vsemi dopustni	tVi „►
če ne bi bilo posega go-' dopustnimi sr spoda Chamberlaina; na-	variti nasproti	^	dt
kar pa je trdil, da bi	ju, bi morali ,oVoli^f
nemška vojska lahko tudi	nes izredno za	J
zmagala, ce ne bi bilo	še bolj m°reJ°	0	pi' f
Fuehrerjevega posega.« Ta	voljni, da
sodba je po svoji vzvišeni anglosaški hladnosti za vedno diskvalificirala Haiderja in njegove posne-malce.
Ne bi hotel, da bi general Faldella v razumljivi želji, braniti italijanske
šal in markiz Sabotinski.
V Nemčiji niso popolni poraz v drugi svetovni vojni in zelo ostri mirovni pogoji povzročili v ljudstvu notranjega odpora proti vojski, pač pa proti Hitlerju. Ravno s tem razlikovanjem, ki ga je lahko zaznal in ugotovil vsakdo, ki je imel stike z nemškim ljudstvom, je računal Ei-senhower, v načrtih za obnovitev nemške vojske, po vzorih Hilterjeve, ki naj bi postala os NATO- Potem so začeli nemški generali pisati proti Hitlerju, ker se jih je lotila prava strast, da bi ločili svojo odgovornost od fašističnih zločinov. Občinstvo je bralo, toda začelo je razmišljati, da bi ti maršali in generali, če ne bi bil obstajal Hitlei, danes ne mogli pisati nobene knjige, ker bi bili vsi kaki zakotni stotniki ali majorji ali kvečjemu polkovniki; kak-
šen pa bi bil morda še podoficir.
Tedaj je nastal v duši nemškega ljudstva (in ne samo nemškega) nagonsko spontan in neustavljiv kritični proces, zaradi česar je nastal v kolektivni zavesti naraven občutek spoštovanja in občudovanja ne do tistih, ki so služili Hitlerju in ga izkoriščali do zadnjega trenutka, marveč samo do tistih, ki so znali ločiti med interesi domovine in interesi nacizma in so v kateri koli obliki delovali proti nacizmu in v korist domovine. Ljudstvo je začelo spoštovati samo imena Witzlebena, Canarisa, Stauffemberga in vseh tistih, ki so z žrtvovanjem življenja ali kariere stopili v borbo proti Hitlerju. Vojsko in predvsem častniški zbor, je ljudstvo ocenilo kot neposredno o-rodje Hitlerja in ne naro-
da. In simpatije do obnavljajočega se nacizma ob priliki nastanka NATO so nenadoma izpuhtele, tako da je veliKO začetno število prostovoljnih prijav za vojsko kmalu nepopravljivo usahnilo.
Ljudskega prezira se je rešil samo en mož med starimi Hitlerjevimi maršali, in sicer trdi Kesser-ling, ki je znal ohraniti do Hitlerja spoštljivo kritično zadržanje Izključno s tehnične plati in ki je s ponosom prevzel predsedstvo nacistično pobarvanega združenja »železnih čelad«. Ljudstvo namreč nagonsko ljubi in vedno ceni dokaze doslednosti in značajnostl. Proces moralnega razločevanja je v inozemstvu nastal potem, ko se je že uresničil v
ko resna in	c
sebne značilnost-treba razločevat a]i j
ki so hoteli 1 )ago S5
iz voj*« tl r,9
ugodnosti, na 51 eli zelo sp nht3.,i
sniti iz vojne ne
zavzeli zelo šča, da postaja teh ljudi samo -	^	A
Generali, ki - jZi<or .i|(
" tift
,1	t^|
čila drugo svetovno vojno, vsemi ~ dopust^£stvi
popolnoma
zahteva PTeis „T\do^
zakaj so si P N« j,/
Puščati <« {
no Jstremuštva
nes sili, da 11 celo na
Nemčiji, toda bil je prav generale pred prevelikim mussolinijevsko>	jjj iji
«^	4	»»AnvAlrll	aam	A	4	(1 *-v	4	n	a	j	^	|	p	ITI	P	i»l
tako strog in nepreklicen.
Dovolj je, če omenimo primer generala Haiderja.
številom, včasih tudi neupravičenih napadov, tvegal da bi v državi, ki
nezaslužena ,f iNodalV’''"1'