"Proletarci vseh dežel, združite sef . PRAVICA . lASltO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE ^ Xl• -- Sicv. 23/11. | Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE« Delovne pogodbe utrjujejo stalnost delovne sile Romunska vlada odklonila predlog vlade FLRJ o ustanovitvi mešane komisije za preiskavo obmejnih incidentov Vzdrževanje stanovanjskega fonda »Novi svet« v letu 1949 Begunci iz Julijske krajine protestirajo —Fizkultura — Dopisi — Sah Ljubljana, sobota, 28. januarja 1950 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45.- Cena din 2.- delovne pogodbe stalnost delovne sile petlM Pret*opu D četrto leto naše proe p/to e 8 ponosom, ugotavljamo, da * “ elu 1940 ni til samo dosežen, *in/o °rt° presežen. Vsi poizkusi ko-firepr n!!.skih držav, da bi za vsako ceno najthC j In onemogočili uresničevanje Padli ? ^ nalog, so klavrno pro- no; ^ e Deč' Dosegli so prav nasprotjita CaSU nojoečjega političnega pri-rudar-n gospodarske blokade, je naše osnjle Zaiel val socialističnega tekmo-tretle’s . sc je o drugi polovici 1949 korio /• *U(^' na ertnlc gospodarske dele je S l' Naš junaški delavski razred oiem,Pomn°žtl: o vrste delavcev je na n°oihJ'r Slovenije stopilo 11 tisoč nafn ']udi, ki so se pretežno s pode-dtittrijg ^n^erm,ct°nalistične tradicije in jen * j na^e delovno ljudstvo da je dosto-hnini.00r informbirojevcem: z dose-bnnj 1 UsPehi pri izvedbi plana, z gi-2a visoko produktivnost dela, eC8 uj0rrt novih ljudi o proizvodni pro-hiu- Dse naae delovno ljudstvo do-da se zaveda svoje revolucio-j ln ‘nternncionalistične trdicije in ”estno stopa v socializem. Ptt b°ij , Vsem tem pa bomo morali letos bo«ti ' kdai k°H odpravljati naše sla-% ‘n Pomanjkljivosti. Zagotoviti bo-itye °rrti ose potrebno, da bodo ose Plgn PosPodarske panoge izpolnjevale Iflu U(tt dnevno in enakomerno o osem iotaoip nai°ažnejše pogoje, ki bodo za-"o našernu gospodarstvu pravočus- y y ftuofsuuai oiuu. isi uuuisao- tieft ttnieD Plinskih nalog, moramo 'lojfj j8jnosi delovne sile. Zaradi nestal-rtjein e‘Ovnih moči je treba našim pod-■ >Prif°°ajati n9°° delavce, ki nam r°zširjanja in povečanja naše w°je '/e, zlasti pa še zaradi inform-"Uh/ blokade, po kateri so nam M^onnooci ustavili dobavo mehani-ln strojev, že tako primanjkuje. Potfj/Jjnjnnje delavcev iz podjetja o dje/ru Pu ima 8e težje posledice o >e del tafnih: neprestano menjajoče hiti J0t>ne moči ne vplivajo koristno ,^oo j ?tičino, niti na kakovost iz-*e Uh ' rtnvci ne dosegajo norm, ko pa in bi lahko bil njihov todjQtje večji, se selijo zopet n drugo ?Xkit 'e ,e flukt°ra'n0 uPra°t(’:eno trditi, da ,ktjub temu pa je stabilizacija de- tuacijski odstotek znatno z ni- s- kme sile i2 dneva v dan važnejše vpra-katerem morajo razpravljati fkt POdjcli;L i" hp,„jartja delovne sne, nepravima uhše frtna borba podjetij za čim i>ičen azmrtčanje delovne sile, proti %praM delovnih moči, odpravljanju to,,‘ce.nth odsotnosti itd., otežkoča delovne sile in ustvarja pre-"da. Plačilnega in prehrambenega Zti dejstvo, da bi o nekaterih Jetjih in rudnikih potrebovali ""la delavcev, če bi podjetja Q- rotiti notranje delovne rezer-de, le na primer zahteval vedno >hn rCeo lrnP°l- r“dntk Mežica, že-,!-°k onfeJn{ce Ud., izgovarjajoč se na i na -,1 ek neupravičenih odsotno-vProotfi^,r}ytanje, na preveliko število _!*o ^,.m“« zamud itd. Čestokrat tudi Podi t- ua- 'JesioKrai tuai i kih nli Ja vdozela odrezkov potroš-> kaznic tistim, ki so neupravi- Dri, w.'^eri r/ uu#ajaii fju su se mui hS? lhia-n s? dobili potrošniške nakaz-Uh, Je> ki niso bili upravičeni do dogajali pa so se tudi 0 rudarstvu, grad-"hki°°, (sečn i ]stou in eksploataciji "h .!‘d"n h, Ja spravilo lesa) ter pri lo0ha dobo ,‘‘2.adanju in prekladanju s,hhe,Pogvdh/Jrr,a!li 5 mesecev. V de-dei k> dt, j. 5e, lahko vnese tudi pri-k hjihnskp delavec dolžan povrniti "tip* ""stnin 02lr°ma pavšalne izgube, *e « e/a 'zorani "jeR°vega neupra- Postanr ? deIa- Iasno da rtne DJa°l{aJo pred podjet ja in ruznice pomembne nalo- ge: sklepanje delovnih pogodb je prostovoljno, prav tako kakor sama zaposlitev delavcev. Ko pa je pogodba sklenjena, je ne sme nihče neupravičeno razdreti. Proti kršilcem teh predpisov so določene visoke kazni. Prav zato je nujno, da vodstva podjetij, kakor tudi sindikalne podružnice ukrenejo takoj ose potrebno, da bodo sklenili z vsemi svojimi delavci do 1. 5. pismene delovne pogodbe. Podjetja, ustanove, uradi, družbene organizacije, sestavljajo svoje osnovne o sistemizaciji delovnih mest in plana plačilnega fonda le na temelju odobrenih gospodarskih planov in plana delovne sile oziroma na podlagi odločbe o sitemizaciji delovnih mest in plana plačilnega fonda. To pomeni, da smejo podjetja, uradi itd. zaposliti samo toliko delavcev, nameščencev in uslužbencev, kolikor jih odobri operativni — upravni voditelj z dinamičnim planom delovne sile. Na tej podlagi, za delavce pa tudi na podlagi pismenih delovnih pogodb, morejo podjetja, ustanove itd., prejeti tudi število živilskih nakaznic oziroma po dejanskem številu delavcev, nameščencev in uslužbencev, vendar o meji dinamičnega plana delovne sile oziroma sistemiziranih delovnih mest. Pri tem se delodajalci morajo držati določenega plačilnega in prehrambenega fonda, oskrbovati svoj delovni kolektiv s prehrambenimi in industrijskimi predmeti, hkrati pa voditi odločno borbo zn stalnost delovne sile proti škodljivi fluk-tuaciji. V četrtem poglavju je z vezna vlada predpisala način oskrbovanja z zajamčeno preskrbo ljudi, ki niso o delovnem razmerju. Osebe, ki niso n delovnem razmerju, n živijo o družini, ki ima dva ha ali več obdelovalne zemlje, se ne prevzamejo o zagotovljeno preskrbo. Prav tako niso oskrbopane z zajamčeno preskrbo osebe, ki niso o delovnem razmerju, a živijo o družini, ki ima manj kot 2 ha obdelovalne zemlje, če znaša dohodek na posameznega člana več kot 5000 din na leto in je obdavčen z dohodnino kmetijskih gospodarstev. V družini z manj kot 2 ha obdelovalne zemlje, in da znaša dohodek kmetijskega gospodarstva letno od 1000 do 5000 din na poameznega družinskega člana, se lahko prevzamejo v zajamčeno preskrbo osebe, ki niso n delovnem razmerju, bodisi z vsemi industrijskimi predmeti in živili ali pa samo z enimi ali drugimi. L judski odbor presodi pri izdajanju živilskih nakaznic tem osebam število družinskih članov, razpoložljivo delovno silo in pa možnost preskrbe v trgovini po vezanih cenah oziroma o prosti prodaji. Osebe o delovnem razmerju, ki so člani družine z zemljiško posestvijo in je gospodarstvo dolžno dajati obvezen odkup, se ne prevzamejo v zagotovljeno preskrbo s tistimi živili, ki jih njihovo posestvo daje o odkup. V primerih pa, da se osebe zaradi oddaljenosti od doma hranijo o menzah ali delavsko uslužben-skih restavracijah, imajo pravico do celotne zajamčene preskrbe. Prav tako ne morejo biti oskrbovani z zagotovljeno preskrbo z industrijskimi predmeti osebe, ki niso o delovnem razmerju, a imajo od premoženja, obrti ali drugih stalnih storitev preko 15.000 din letnih dohodkov na posameznega družinskega člana. Uredba določa tudi, da ni brezpogojno prevzemati o zagotovljeno preskrbo osebe nad 16 let, ki se ne šolajo, niti so o delovnem razmerju, a bi se lahko vključile v delo brez škode za družino in gospodinjstvo. V členu 21. uredbe pa je določeno, da ne morejo individualna kmetijska gospodarstva prodajati svojih pridelkov po vezanih cenah v primerih, kadar ima več delovne sile, kot jo rabi za svojo kmetijsko proizvodnjo. Pri ugotavljanju delovnih presežkov morajo krajevni ljudski odbori upoštevati poleg velikosti obdelovalne površine tudi vrsto kmetijske proizvodnje, Število družinskih članov, njihovo delovno sposobnost, mehanizacijo gospodarstva itd.; število delovnih rezerv na posameznem kmetijskem gospodarstvu pa morajo potrditi okrajni ljudski odbori. Tudi o letu 1950 čakajo naša podjetja še težke in odgovorne naloge. Med najvažnejšimi pogoji, ki bodo zagotovili našemu gospodarstvu pravočasno izvršitev planskih nalog, pa je stalnost delovne sile. Prav zato pa nova uredba zvezne vlade določa tudi kazni, ki zadenejo tiste posameznike iz podjetij, uradov itd., ki ne bodo uskladili prehrambenih in plačilnih fondov s plani delovne sile ter tiste delavce, ki se samovoljno in neupravičeno selijo iz podjetja v podjetje. Vsekakor je nova uredba pripomoček podjetij za boljše in zglednejše - upravljanje v obratih, kjer bodo lahko z boljšo izrabo oseh notranjih delovnih rezerv zagotovili uspehe v četrtem letu naše proe petletke. KOMBINAT TEKSTILNE INDUSTRIJE V TETOVU bo izdelal nad 350 vagonov blaga na leto Konec leta mora začeti obratovati v Tetovu del velikega kombinata za izdelavo volnenih tkanin, ki je razen hidro-centrale v Mavrovu največji objekt v Makedoniji. Po svoji tehnični ureditvi bo ta kombinat med najmočnejšimi v naši državi. Z zgraditvijo kombinata bodo ustvarjene možnosti za gospodarski razvoj tega kraja. Zgrajena bo tudi nova industrijska naselbina za okrog 2000 delavcev. Tetovo bo postalo veliko industrijsko mesto. K temu bo pripomogla tudi nova železniška proga od Skop-lja do Gostivara, ki bo izročena prometu še letos. V kombinatu bo zaposlenih 3000 delavcev, med njimi 80% žensk. Kombinat bo predeloval volno, počenši od vlaken pa do izdelanega blaga. Na leto bo odšlo iz kombinata nad 350 vagonov blaga za obleke in zimske plašče. Po jiačrtih bo kombinat zavzel površino 15.5 ha zemlje. Proizvodnja se bo razvijala na tekočem traku. Okrog 65% strojev in drugih naprav za ta kombinat bodo izdelale naše tovarne. Kot sestavni del kombinata bodo zgradili različne oddelke za pospeševanje proizvodnje, zboljšanje kakovosti izdelkov in racionalizacijo. Vsi delovni prostori bodo opremljeni z najmodernejšimi aparati za zračenje in ogrevanje. V kombinatu bo velika restavracija in ambulanta za delavce. I Ukaz Prezidija Ljudske skupščine FLRJ O BHZPISU VOLITEV v Ljudsko skupščino FLR Jugoslavije Beograd, 26. januarja (Tanjug). Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je sprejel ukaz o razpisu volitev za ljudske poslance, ki se glasi: Na temelju 71. člena in v zvezi s tretjini odstavkom 74. člena Ustavo FLRJ ter v soglasju z odločbo Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije o razpustu prve Ljudske skupščine FLRJ z dne 21. januarja 1950 izdaja Prezidij Ljudske skupščine FLRJ ukaz o razpisu volitev zn ljudske poslance Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudsko skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije. Volitve za ljudske poslance Zveznega kveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ bodo v nedeljo 26. marca 1950 na vsem ozemlju FLRJ. Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republiko Jugoslavije: Sekretar: Predeeč^nik: MILE PERUNICIC, s. r. dr. IVAN RIBAR, s. r V beograjskih podjetjih dela 9880 udarnikov Lani so v beograjskih podjetjih proglasili <1880 i.darnikov in sprejeli 462 novatorskih m racionalizatorskih predlogov. Samo v 15 podjetjih so z 39 predlogi prihranili na leto 35,609.925 din. Lani je bilo v letoviščih okrog 2 milijona delovnih ljudi Letos se bo zmogljivost počitniških domov, ki so v upravi sindikalnih organizacij, zelo povečala. Popravili bodo številna _ poslopja v letoviščih, tako da bodo pridobili mnogo prostora. Računati je treba, da se bo število gostov v počitniških domovih letos še povečalo. Lani je bilo na počitnicah v domovih v raznih letoviščih okrog dva milijona delovnih ljudi. Najboljši delavci so preživeli počitnice v domovih delno ali popolnoma na stroške sindikalnih organizacij. Samo lani je uživalo počitnice v počitniških domovih popolnoma brezplačno 120.000 delavcev in nameščencev. Delavskih in nameščenskih počitni- lei Počitniški domovi za delavce in nameščence so bili ustanovljeni sredi leta 1946. Gmotna sredstva zanje izvirajo iz prispevkov, ki so bili poprej namenjeni za delavske zbornice, za katere so delavci in nameščenci plačevali po 0.3% mesečnih prejemkov. Delavske zbornice so ves denar uporabljale za upravne in osebne izdatke. Denar za delavske zbornice je prešel v sklad za počitniške domove pod upravo centralnega odbora sindikatov. Razen tega je vlada dodelila skladu za počitniške domove primerna poslopja. Že ob koncu leta 1946 je bilo 13 počitniških domov. Do konca leta 1948 je centralni odbor prispeval za stroške delavcev in nameščencev v počitniških domovih nad 31 milijonov din, samo lani pa so stroški presegali 40 milijonov. Za ureditev počitniških domov so doslej izdali okrog 300 milijonov din. Sezidali so lepe domove in popravili mnogo poslopij, med njimi tudi več vil. Šesto redno zasedanje LJUDSKE SKUPŠČINE LR SRBIJE Beograd, 27. januarja (Tanjug). Včeraj popoldne se je začelo šesto redno zasedanje Ljudske skupščine LR Srbije. Na dnevnem redu tega zasedanja to tile zakonski predlogi: predlog zakona o državnem proračunu LR Srbije za leto 1950, predlog zakona o državnem zaključnem računu za leto 1948, predlog zakona o upravno-teritorialni razdelitvi LR Srbije, zakon o državljanstvu LR Srbije, zakon o nošenju orožja, zakon o skrbstvu, gozdni zakon, zakon o premoženjskih odnosih med zakonskim! tovariši, zakon o vzdrževanju državnih poslopij, zakon o preprečevanju poljske škode, dalje potr- dilo uredb vlade LR Srbije, sprejetih na temelju zakona o pooblastilu vlade LR Srbije, da izdaja uredbe s področja narodnega gospodarstva, potrdilo ukazov Prezidija Ljudske skupščine LR Srbije, sprejetih med 5. in 6. rednim zasedanjem, ter razširitev in volitev sodnikov vrhovnega sodišča LR Srbije. Po prvi točki dnevnega reda je predložil poročevalec za gospodarski plan in finance ljudske skupščine LR Srbije Lazar Plavšič zakonski predlog o državnem proračunu za leto 1950 Nato je sledil ekspoze finančnega ministra LR Srbije Nemanje Mgrkoviča. Zmagovalci na Prvi zvezni reviji sindikalnih KUD Jugoslavije so bili nagrajeni Na Kolarčevi ljudski univerzi v Beogradu je bila v sredo zvečer zaključna svečanost Prve zvezpe revije sindikalnih kulturno umetniških društev. Slavnosti so prisostvovali Djuro Salaj, predsednik Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, Dimitar Vlahov, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, Blažo Jovanovič, predsednik vlade LR črne gore, Milijan Neoričič, predsednik CK Ljudske mladine Jugoslavije, predstavniki beograjskih množičnih organizacij, udeleženci revije in mnogi javni in kulturni delavci. Mišo Pavičevič, sekretar Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, je v svojem govoru poudaril, da predstavlja Prva zvezna revija sindikalnih umetniških društev v določenem smislu revijo rezultatov, ki jih je naš delavski razred dosegel na polju umetniške dejavnosti v zadnjih petih letih. Po programu, ki so ga izvedle sekcije in člani društev, ki so prejela prvo nagrado na reviji, je Ašer Deleon, načelnik oddelka za agitacijo in propagando pri Centralnem odboru Zveze sindikatov sporočil rezultate revije in zmagovalcem razdelil nagrade. Po ocenah žirij so nagrajene sledeče sekcije: Dramske sekcije: Prvo nagrado po 80.000 dobita KUD »Avgust Cesarec« iz Zagreba, KUD »Radoje Dakiče iz Nikši-ča; tretjo nagrado 40.000 din KUD »Jan ko Premrl-yojko< iz Ljubljane; pohvaljena je dramska sekcija KUD »Goran« iz Beograda. Folklorne grupe: Prvo nagrado 80.000 dinarjev dobi KUD »Abraševič« iz Beograda; drugo 60.000 din KUD »Vladimir Nazor« iz Zagreba; tretjo 40.000 din KUD »Proleter« iz Sarajeva; pohvaljene pa so grupe KUD »Abraševič« iz Kra- Tovarna cementa Majdan pri Splitu gujevca, »Agimi« iz Prizrena in »Iskra« iz Zenice. Zbori: Prvo nagrado 80.000 prejme zbor KUD »Kolo« iz Šibenika; drugo nagrado 60.000 KUD »Abraševič« iz Beograda; tretjo nagrado 40.000 KUD »Kočo Račin« iz Skoplja. Pohvaljeni pa so: zbor KUD »Svetozar Markovič« iz Novega Sada, zbor »Branko Cvetkovič« iz Beograda in zbor »Jože Lacko« iz Ptuja. Orkestri: Prvo nagrado 80.000 din prejme godba na pihala KUD »Lojze Hohkraut« iz Trbovelj. Prve nagrade tudi prejmeta simfonični orkester KUD »Pavao Markovac« iz Zagreba in godalni orkester KUD »Ivan Cankar« iz Celja. Od likovnih sekcij, ki so razstavljale na Prvi zvezni likovni razstavi sindikalnih umetniških društev so nagrajene: s prvo nagrado 80.000 likovna sekcija KUD »Pavao Markovac« iz Zagreba, z drugo nagrado 60.000 pa sekcifa KUD »Branko Cvetkovič« iz Beograda. Od solistov so bili nagrajeni po 10.000 din: Uija Štrk (jAbraševič«, Beograd); duet Olga Filipovič in Ružiča Terzič (»Branko Cvetkovič«) in Jelka Brajša (»Vladimir Nazor«). Od recitatorjev je bil nagrajen Veljko Jakšič (»Branko Cvetkovič«) z nagrado 10.000 din, po 8.000 din so pa dobili Boris Nizamovski (»Vlado Tasev-ski«), Dušan Žigič (»Vaso Miskin-Crni«) in Farlila Custovič (»Abraševič«, Mostar). Po 10.000 dinarjev prejmejo tudi člani dramskih sekcij: Milan Terzič (»Goran«, Beograd), Zlata Dolenc (»Janko Premrl-Vojko«), Vladimir Bratovič (»Avgust Cesarec«), Andrija Kotur in Veljko Mandič (»Radoje Dakič«), Koviljka Djordjevič (»Radojka Lakič«), Miroljub Nešič (»Branko Krsmanbvič«), Dragi Miladinovski in Stanko Rizov (»Zletov-ski rudar«). Z nagradami po 10.000 dinarjev so nagrajeni tudi člauii likovnih sekcij: Antun Kralj in Zdravko Trušelj (»Pavao Markovac«), Čedomir Tipinič in Vladimir Cvitanovič (»Ivan Goran Kovačič«), Miodrag Rogič (»Abraševič«, Beograd), Gojko Babič (»Branko Cvetkovič«), Slavko Trglačnik, Anton Bohunek in Franjo Trstenjak (»Vinko Jedjut«), Ladislav Fekete (»Napredak«) in Neda Dučan (»Ognjen Priča«). Poleg nagrajenih je bilo pohvaljeno veliko število članov sindikalnih umetniških društev. Centralni odbor Zveze sindikatov je prav tako v znak priznanja za prizadevanje in dosežene uspehe pri kulturno umetniški prevzgoji naših delovnih ljudi nagradil kulturno umetniška društva: »Abraševič« iz Beograda 200.000 din, »Vinko Jedjut« iz Zagreba 200.000 din, »Branko Cvetkovič« iz Beograda 100.000 din, »Jedinstvo« iz Splita 100.000 din, »Vaso Miskin-Crni« iz Sarajeva 100.000 din, »Kočo Racin« iz Skoplja 100.000 din, »Stanko Dragojevič« iz Titograda 100.000 din, »Tine Rožanc« iz Ljubljane 100.000 din, »Svetozar Markovič« iz Novega Sada 80.000 din, »Fratelanca« iz Reke 100.000 din, »Iskra« iz Zenice 60.000, »Maksim Gorki« iz Borova 60.000 din, »Agimi« iz Prizrena 60.000 din. Romunska vlada odklonila predlog vlade FLR] o ustanovitvi mešane komisije za preiskavo obmejnih neredov Beograd 27. jan. (Tanjug.) Romuu-ska vlada je zavrnila predlog jugoslovanske vlnde, naveden v noti z dne 16. decembra o ustanovitvi mešane ju-goslovansko-romunske komisije zu urejanje obmejnih incidcntov na jugoslo-vansko-romunski meji. Odgovor romunske vlade, ki ga je izročilo romunsko veleposlaništvo zunanjemu ministrstvu FLRJ, je poln obrekovalnih napadov na našo državo. Zaradi obre-kovalne vsebine romunske note je zunanje ministrstvo FLRJ odklonilo njen sprejem in vrnilo noto romunskemu veleposlaništvu. Zunanje ministrstvo FLRJ je izročilo 16. decembra lani romunskemu veleposlaništvu tole noto: V zvezi z nezaželenimi posledicami, ki jih imajo incidenti na jugoslovan-sko-romunski meji, za katere niso odgovorni obmejni organi FLRJ, smatra vlada FLRJ za potrebno izrecno poudariti željo, da bi se izognili vsem incidentom na jugoslovansko-romunski meji. V ta namen predlaga vlada FLRJ romunski vladi ustanovitev mešanih komisij, sestavljenih iz jugoslovanskih in romunskih obmejnih organov, ki bi napravile ob vsakem incidentu ogled neposredno na kraju ter skupno ugoto- vile dejanski stan in okolnosti, ob katerih je prišlo do Incidenta. Vlada FLRJ meni nadalje, da bi bilo delo takih komisij primerno samo v primeru, če bi bilo podvrženo skupno določenim pravilom. Zato predlaga romunski vladi, naj določi svojo delegacijo, ki bi z jugoslovansko delegacijo sklenila sporazum o delu mešanih komisij za raziskovanje in ugotavljanje obmejnih incidentov. Vlada FLRJ izraža svojo pripravljenost, da takoj začne te razgovore in pretrese vsak tak predlog vlade romunske ljudske repnolike. Ker bi sklenitev tega sporazuma o delu mešanih komisij za raziskovanje in ugotavljanje obmejnih incidentov ter objektivno preiskovanje teh incidentov po mešanih jugoslovansko-ro-munskih komisijah koristila obemn državama in pripomogla k normalizaciji stanja na jugoslovansko-romunski ineji, pričakuje zunanje ministrstvo ' FLRJ, da bo romunska vlada čimprej odgovorila. * Dosledna svoji nemiroljubni in nenačelni politiki proti socialistični Jugoslaviji je romunska vlada odklonila predlog jugoslovanske vlade o ustanovitvi mešane komisije. Id bi preiskovala obmejne incidente. II Ml . diplomatske predstavnike FLRJ v Soliji Vlada FLRJ, ki ee ravna po načelih miroljubne politike, je že lani predlagala vladani Madžarske, Bolgarije, Albanije in Romunije podpis sporazumov, ki bi omogočili 6kupno reševanje obmejnih incidentov. Če bi sprejeli predlog jugoslovanske vlade, ki po vsakem incidentu mešane komisije takoj posredovale in neposredno na kraju ugotovile dejanski stan. Madžarska vlada ni mogla zavrniti tega miroljubnega predloga jugoslovansko vlade. Kljub podpisu sporazuma so se dogajali na jugoslovansko-madžarski meji še nadalje incidenti, ki so se začeli z madžarske strani. Ugotovilo se je, j da ni imela madžarska vlada, ki je podpisala ta sporazum, niti najmanjšega namena, da bi ga tudi spoštovala. Po določenem času je madžarska vlada odpovedala ta sporazum. Bolgarska in albanska vlada sploh nista odgovorili na predlog vlade FLRJ. Z odklonitvijo predloga jugoslovanske vlade je romunska vlada dokazala, da bi tak sporazum pomenil zanjo samo oviro v njeni politiki proti Jugoslaviji. Na ta način želi romunska vlada v resnici dobiti popolnoma proste roke za povzročanje neredov na jugoslovansko-romunski meji in izvajanje napadalne politike proti FLRJ. ski Beograd 27. jan. (Tanjug.) Bolgar- j varnostni orgnni že več kot pol leta najdrzneje izzivajo, žalijo in šikanirajo osebje veleposlaništva FLRJ v Sofiji. Zlasti zadnji čas je poslopje veleposlaništva podnevi in ponoči blokirano od velikega števila agentov, ki ob vseh priložnostih psujejo, žalijo in groze uslužbencem veleposlaništva. V slepem sovraštvu proti socialistični Jugoslaviji so v svojem divjem ravnanju izgubili sleherno razsodnost. Tako je Spremljalo 24. januarja zvečer odpravnika poslov veleposlaništva svetnika Ivkoviča na poti do železniške postaje deset agentov v dveh avtomobilih. Ko je bil odpravnik po- slov Ivkovič na peronu agentje pred poslopjem obkolili s j ja Vidojeviča, ga psovali z najg • ^ izrazi in mu grozili z nožem, eden j# njimi pa je celo potegnil revolve grozil šoferju, da ga bo ubil. Bolgarski varnostni organi. H rovo teptajo najosnovnejša nicdn« no pravila se zatekajo k *a*ce,nBB,e(| kulturnemu v zgodovini odnosov ^ državami neznanemu ravnanju?^ diplomatskim predstavnikom _ tuje ^ zave v brezuspešnih poskusih, s tem uničili ugled, ki ga uživa P , slavništvo socialistične Jugoslavije i" bolgarskim ljudstvom. Iceguiarne nizozemske Eete Izzivalo nemire v Indoneziji Na Zapadui Javi se vodijo ostre borbe i Westerlingovimi uporniki Djakarta, 27. jan. Agencija France Presse poroča: V Djakairti je prišlo do bojev med indonezijsko policijo in vojaštvom na eni strani in uporniškimi silami holandskih dezerterjev na drugi strani. Oboroženi spopad je nastal, ko so policijski in vojački oddelki skušali prodreti v neko poslopje, v katerem je bilo po obvestilih skladišče orožja in muni-cije. Po ostrih bojih se je upornikom posrečilo zasesti* policijsko vojašnico. Boji med indonezijskimi in uporniškimi silami se nadaljujejo v različnih delih mesta. Westerlingove uporniške sile so razen tega napadle mesto Purvakarto, severo-zapadno od Bandoenga na progi Ban-doeng—Djakarta. Pretrgane so vse železniške, telefonske in brzojavne zveze med Bandoengom ter PurvakaTto, Po napadu Westerlingovih upornikov na Bandoeng se je napetost v Djakarti stalno večala, Po mestu 60 krožili glasovi, da so deli Westerlingovih upornikov v Djakarti in se pripravljajo na h-pad. Uvedena je bila policijska ura od 22. do 5. ure zjutraj. Indonezijske oblasti so sporočile, da je bil aretiran predsed- nik zvezne države Pasunbam skupno s še dvema drugima ministroma. Po poročilih indonezijskih listov je nameraval predsednik zvezne držve Pasunban proglasiti to državo za samostojno muslimansko državo. Soekarno zahteva priključitev Nove Gvineje Indoneziji New Delhi, 27. jan. United Press poroča: Predsednik ZD Indonezije S vkar-no je govoril v indijski ustanovni skupščini in izjavil, da borba Indonezije proti Holandiji ne bo prenehala vse dotlej, dokler ne bo Nova Gvineja priključena k Združenim državam Indonezije. Nadalje je poudaril: »Ker je Nova Gvineja del naše države, 6e nadejam, da nam bo Indija pomagala v razgovorih za njeno ori-ključitev Indoneziji.« Kakor je znano, je bilo preloženo vprašanje Nove Gvineje po holandsko-lndonezijskem sporazumu, s katerim so bile ustanovljene ZD Indonezije, na poznejše razgovore v letu 1950. Etiopija proti postavitvi generala Masaja za administratorja Somalije ker je v seznamu vojnih zločincev pod fašističnim režimom London, 27. jan. Reuter poroča, da je objavilo etiopsko veleposlaništvo v Londonu razglas, v katerem nasprotuje po naročilu svoje vlade, da bi bil imenovan general Naesi za administratorja Somalije. V razglasu je navedeno, da je bil general Guglielmo Nasei vpisan v seznam vojnih zločincev zaradi položaja, ki ga je zavzemal pod fašističnim režimom v Italiji. Etiopska vlada navaja naslednje razloge proti imenovanju Naesija: 1. ker je bil v času Italijanake okupacije Etiopije guverner pokrajine Ila-ran, kasneje pa podguverner Etiopije; 2. ker je sodeloval pri planiranju in izvedbi agresivne vojne proti Etiopiji; 3. ker ima etiopska vlada dokumente, Id dokazujejo, da je Nassi nasprotnik izobrazbe domačinov. II. KONGRES LJUDSKE PROSVETE SLOVENIJE PROGRAM VEČERA LJUDSKIH PLESOV 28. JANUARJA 1950 1. Tečajniki centralnega tečaja za ljudske plese bodo zaplesali: belokranjska plesa »Lepa Anka« in »Ad-lešičko kolo«. 2. Plesna skupina iz Dekanov bo zaplesala svoje plese: »Ta prva: Sed-morka, Cotič, Polka, Valček«. 3. Plesna skupina sindikalnega kulturno umetniškega društva »Tine Rožanc« iz Ljubljane bo zaplesala gorenjske plese: »Suštarska«, »Sedmor-ka« in »Mrzulin«. 4. Plesna skupina iz Beltinec bo zaplesala svoje prekmurske plese: »Po zelenij .trati«, »Samarjanka«, »Marko skače«, »Prekmurska polka z vrtanki«. *—1 Pionirji iz Beltinec pa: »Požugana polka«, »Soštarska«, »Točak«. 5. Plesna skupina študentskega kulturno umetniškega društva »Tone Tomšič« bo zaplesala prekmurske delovne plese: »soštarska«, »Tkalečka:, »Točak«, »Koutre šivajo« in »2nja6ki venec«. 6. Koroška plesna skupina z Brn-ce v Ziljski dolini bo zaplesala ziljski »Viseči rej«. 7. Plesna skupina sindikalnega kulturno umetniškega društva »Tine Rožanc« bo zaplesala »Splet hrvatskih kol«. 8. Plesna skupina iz Dekanov bo zaplesala svoje plese: »Mazurka', »Pustna polka (Tararabum)«, in »Ma-frine«. 9. Plesna skupina študentskega kulturno umetniškega društva »Tone Tomšič« bo zaplesala "* »Žaklji' in •■Metla«. 10. Tečajniki centralnega tečaja za ljudske plese bodo zaplesali: »Tplet srbskih kol«. Nadalje ugotavljajo v tem razglasu, da je iz teh razlogov »etiopska vlada zelo zaskrbljena zaradi njegovega eventualnega imenovanja za administratorja Somalije« ter da bo njegova vrnitev v vzhodno Afriko »velika nevarnost za varnost Etiopije«. Končno izraža vlada upanje, da OZN ne bo dovolila, da bi italijanski vladi uspelo Imenovati Nassija na to mesto. Gruber obiskal namestnike zunanjih ministrov v Londonu London, 27. jan. Reuter poroča: Avstrijski zunanji minister Gruber je med svojim 24 urnim bivanjem v Londonu imel posamezne. razgovore s štirimi namestniki zunanjih ministrov o pogodbi z Avstrijo. Gruber je odpotoval z letalom iz Londona v Pariz Kakor je znano, je bila konferenca namestnikov ministrov za Avstrijo odložena do 15. februarja, ker pri neposrednih govjetsko-avstrijskih razgovorih ni bil dosežen nikakršen napredek. Pakistan ne priznava več kuomintanške vlade Karachi, 27. jan. AFP poroča: Pakistansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je pakistanska vlada sklenila, da ne bo več priznala Kuomintangove vlade, ki se je zatekla na Formozo 65" pod ničlo v Kanadi — v Washingtonu pa 30° nad ničlo Pariz 27. jan. Reuter poroča: Mrzli val, ki je zajel Zapaduo Evropo, se še nadalje 6iri. Zaradi visokega snega, ki je zapadel v Južni Franciji, je iimel ekspres Marseille—Bordeaux včeraj 18 ur zamude. V južnih delih Belgije je temperatura padla na 13“ pod ničlo, promet po glaivnih nemških prekopih pa je zaradi ledu popolnoma ustavljen. Močna burja z brzino okrog 100 km na uro je včeraj zajela Trst, kjer je temperatura padla na 8° pod ničlo. Mrzli val je zajel tudi Severno Italijo, zlasti področje Benetk, kjer je večina rek zamrznilo. Zabeležili so tri smrtne primere zaradi nesreč na poledici. Temperatura je v severozapadni Kanadi padla včeraj na 65° pod ničlo, v Severni Montani v ZDA pa na 53° pod ničlo. Mrzli val se približuje tudii Kaliforniji. V New Yorku je temperatura nad ničlo New York, 27. jan. AFP poroča, da je vso atlantsko obalo ZDA zajel val velike vročine, medtem ko je v Kaliforniji padla temperatura pod ničlo. V Washingtonu so zaznamovali včeraj 30, v New Yorku pa 23 stopinj nad ničlo. V newyorških parkih so opazili včeraj ženske v letnih oblekah, v kopa-liščih pa so se pojavili na plažah kopalci v kopalnih oblekah. V Italiji objavljajo knjige jugoslovanskih voditeljev Rim, 27. jan. (Tanjug.) Italijansko založniško podjetje »Periodici Italiani« je izročilo v tisk prvo serijo knjig s področja marksističnih Študij o enakopravnosti v odnosih med delavskimi gibanji in partijami na svetu. Tako so v prvi seriji objavili študije Borisa Ziherla »Komunizem in domovina«, članek M i 1-etit i ja Popoviča »Eksploatacija med socialističnimi državami«, brošuro Koče Popoviča »Osvobodilna vojna v Jugoslaviji in marksistična znanost o vojni«. Vse te knjige so lepo in okusno opremljene ter dostopne italijanski javnosti, ki je že pokapala veliko zanimanje za te študije jugoslovanskih voditeljev. V izdaji istega založniškega podjetja v Milanu je bila že objavljena dokumentacija Vladimira Dedijera o jugoslovan-sko-italijanskih odnosih. Te dni bo izročena v prodajo tudi knjiga Edvarda Kardelja o ljudski demokraciji. Francoski novinar Dalmas je predaval v Parizu o Jugoslaviji Pariz, 27 jan. (Tanjug). Francoski novinar Louis Dalmasu ki je pred kratkim obiskal Jugoslavijo, je imel v dvorani Mutualltč v Parizu predavanje, v katerem je razložil svoje vtise z obiska v Jugoslaviji. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je zelo pozorno sledilo Dalmasovemu predavanju. Veliko število navzočih je pogostokrat odobravalo njegova izvajanja in se po predavanju udeležilo razprave. Številni udeleženci razprave so obsodili protijugoslovansko kontrarevolucionarno gonjo Kominforma proti naši državi. Preden je Dalmas začel predavati, je poizkušala skupinica informlbirojevcev prirediti protijugoslovanske demonstracije. Navzoče občinstvo je zelo odločno odgovorilo in jih vrglo iz dvorane. Volitve za organe krajevnih oblasti v ZSSR preložene Moskva 27. jan. Radio Moskva poroča, da je Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR izdal ukaz, s katerim ee volitve v oblastne, mestne in vaške sovjete ter druge organe oblasti, ki bi morale biti po prvotni odločbi Prezidija marca, odlagajo na letošnjo jesen. V ukazu je rečeno, da 60 bile volitve v krajevne sovjete preložene zaradi volitev v Vrhovni sovjet ZSSR, ki bodo 12. marca. Novi veleposlanik ZDA George Allan izročil akreditivna pisma prijateljskih odnosov med narodi i» ^ utrditev miru na svetu. Sledeč nap ^ Beograd 27. jan. Ko je novi izredni veleposlanik g. George A. Allen izročil predsedniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivanu Ribarju poverilna pisma, je imel tale nagovor: »Ekscelencal Čast mi je izročiti vaši ekscelenci poverilna pisma, s katerimi me je predsednik Združenih držav akreditiral kot izrednega veleposlanika in pooblaščenega ministra v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Prav tako izročam vaši ekscelenci odpoklicna pisma za svojega spoštovanega prednika g. Ca-vendisha Wellsa Canona. Zagotavljam vaši ekscelenci, da si bom stalno prizadeval razvijati sodelovanje med našima vladama in povečati prijateljske odnose, ki temelje na spoštovanju načela suverene enakosti in samoodločbe narodov, kar je temeljno načelo Organizacije Združenih narodov. Delal bom zn razvoj čim tesnejših odnosov med našimi narodi na vseh področjih človeške delavnosti. V tej težnji me bo podpiralo dolgo in trdno prijateljstvo narodov naše države do narodov Jugoslavije, katerih herojski in tradicionalni odpor proti napadalnosti zasluži spoštovanje vsega sveta. Srečen sem, ker morem izraziti vaši ekscelenci tople želje predsednika Združenih držav in njegove najiskre-nejše želje zn napredek in blagostanje narodov Jugoslavije.« Predsednik Prezidija Ljiudske skupščine FLRJ dr. Ribar je odgovoril veleposlaniku g. Allenu e temi besedami: »Gospod veleposlanik! V imenu Prezidija Ljudske skupščine Federotivne ljudske republike Jugoslavije mi .je čast pozdraviti vašo ekscelenco, ki Jo je predsednik Združenih držav ameriških izvolil akreditirati kot izrednega veleposlnnikn in pooblaščenega ministra Združenih držav Amerike pri Prc-zidiju Ljudske skupščine Federativne ljudske repnblikfe Jugoslavije. Bodite prepričani, da bodo našla vaša prizadevanja za sodelovanje in razvijanje prijateljskih odnosov nn temelju suverene enakosti in samoodločbe narodov popolno podporo vlnde FLRJ, ki izraža željo vseh narodov Jugoslavije po navezavi čim boljših in Veliki uspehi operne pevke Zinke Kunc v ZDA New York 27. jan. (Tanjug.) Slavna jugoslovanska operna pevka Zinka Kunc gostuje v ZDA. 28. januarja je nastopila z velikim uspehom v Hardfordu v državi Kentucky, kjer je pela v Verdijevi operi »Ples v maskah«. Tamkajšnje občinstvo, ki je d® zadnjega kotička napolnilo gledališko dvorano, je navdušeno pozdravilo jugoslovansko umetnico. Letos bo Zinka Kunc gostovala še v nekaterih večjih mestih ZDA. V kratkem bo gostovala v Metropolitan operi in v San Franciscu. V začetku februarja bo gostovala v milanski Scali. Enote narodnoosvobodilne armade so pred dnevi vkorakale v Khotan v Sin-kiangu (Khotan leži na južnem robu Ta-rimske kotline) in tako prispel« na mejo Tibeta — najzapadnejše kitajske pokrajine. Intrige nekaterih držav, da bi iztrgale Tibet novi Kitajski in ga anek- tirale, podobno kakor so to nekaj časa poizkušale tudi s Formozo, so prihajale vse bolj na dan, čimbolj se je bližal dan popolno osvoboditve konitin genialnega dela Kitajske. V Ne\v Delhiju — prestolnici Indije — 60 odkrito pričakovali, da bo Tibet izkoristil propadanje kuomintan- e $ OcOGOuJ« H fr otmosft Konten ustanovne listine Organizacije *dr ^ nih narodov bo nadaljnji razvoj nosov med našima dvema držav j, brez dvoma mnogo prispeval * ničenju teh ciljev. Vlada Federativne ljudske repu ^ ke Jugoslavije je prepričana, d® jj, vaša ekscelenca veren tolmač * vlade FLRJ pri vaši vladi zanad vanje in razvijanje dobrih in P™,i teljskih odnosov med našima d> državama.« Izjava veleposlanika Allana v Beogradu Novi ameriški veleposlanik v v ^ i i mmm w m ■ | , „ . . 1|||Y1 M slavij i George V. Allen je sprejel d* f predstavnike tujega in domačega tis** jim odgovoril na razna vprašanja. Veleposlanik Allen je i',inv'l. mu po prvih vtisih zdi Beograd *r'jeji mirnejši, kakor se to dozdeva *]a ^ v drugih prestolnicah, zlasti v in tudi v Londonu, Parizu in Wasl* ^ tonu. »Name sta napravila poseben ,f, samozavest in red v Beogradu,« Je javil. i, Na vprašanje, kakšen je uradnii nos ZDA do Jugoslavije, je velep - ^ nik Allen izjavil, da je osnovno v ® e riški zunanji politiki, da so Zdr<> j„ ameriške države nasprotne nPtreSl^elj5 uporabi vojne sile kjerkoli in do , to tudi zn Jugoslavijo in vse a neodvisne države. Pristavil je še, a y( njegova izjava ni izraz neke jjj, ameriške politike nasproti Jugos* Veleposlanik George V. Allen j® ^ glasil, da želi ameriško n strstvo, da bi bila rešena vsa vpf ^ med Jugoslavijo in ZDA in da J0 .^j, temi vprašanji tudi vprašanje a,IjU|20’ ga državljanstva nekaterih ljudi v *> slaviji. e{ft Ko so ga vprašali, če se Iah"° ^ da je ameriška politika nasproti slavi ji zasnovana na načelu nevfl]^ nja notranje zadeve Jugosla^^jld A-v v j®' veleposlanik Allen odgovoril: »An>eJJ politika nasproti Jugoslaviji je 1 ' vann nn striktnem nevmešnvanju goslovanske notranje zadeve.« Maršal Tito sprejel ameriškega veleposlanika Beograd 27. jan. (Tanjug.) j0iil nik zvezne vlade maršal JugoslaviJ® ^ Brez Tito je sprejel včeraj ob Imenovanega izrednega in poobl^®* gt-veleposlanika ZDA v Jugoslaviji »■ orgea Allana. Pri ^prejemu je bil navzoč zunanjega ministra Srdjan Priča Prihod dr. Vilfana v Beo„ ^ Beograd 27. jan. (Tanjug.) prispel iz New Yorka na novo -jej!* mesto v Beograd pomočnik 21111 ministra dr. Jože Vilfan. K ta ska l udtka vojska na meii Tibeta škega sistema in pretrgal vse ve^aio tajsko, ki so se itak omejevale formalno priznanje kitajske 6U_V® Konec lanskega leta so posl*1® iw ske oblasti »misijo dobre volje* 7 d9" Britanijo, Indijo, Nepal in Pekine^tt^ legiranjem svojih diplomatskih P^v & niikov v prestolnice omenjenih a, jne»' hotele tibetske oblasti tudi Pre.e fK narodnim forumom dokazati, J je H odslej suverena država. Toda ^ račun brez gospodarja, ki 60 ga 6 Jgil, v prvenstveno interesi zapadnih J'e njihovih načrtih naj bi Tibet 90 ^fg?' ostal tampon država, kakor je jrunkcl^ nistan do prve svetovne vojue. n0. Tibeta bi bila predivsem v temi - traliaira pritisk nove Kitajske jrjtajs*? (ki je bil svojčas integralni del ggtfV in ohrani sedanje ravnotežje s1* nji A-ziLji. j, d* V zvezi s poročili zapadnih/? ^po se tibetski Dalaj lama prib11, njJ{ ctL nim državam, je izjavil predsta et ;pi tralne kitajske vlade, da je tibet6«-gralni del Kitajske in da za"Lflti oblasti nimajo pravice doka®*.m&P.a odvisnosti* Tibeta«. Tibet je to svojim odporom proti britanflK^ ^oi ^ 1887 in 1904. Tudi tibetski nar(Kl že neštetokrat ] bi »Tibet postal član veliKe t vse manevre tibetskih oblasti ^ mednarodnega imperializma; P .i d« -j kinških Tibetancev pa je »ljudska armada Kitajske ’^ je osvobodila**Tibet« Kakor 2na“Vo| stvo nove Kitajske vključilo TiD gram za to leto tudi osvo^ t0kov' in vsph še ne osvobojenih ot Vzdrževanje stanouanjskega fonda “Pravnih 1 °u . v 1ndustrijskih, trih Sin P.roKietnih in turističnih cen-ko on „VM-1Je’ Podstavlja vrednost pre-At “Ulljard dinarjev. ^loto0!^?11161110 stajl0vanjski fond kot nost '|° rečemo, da njegova vred-ianioJ » m novogradnjami, z ustvar-Pa Darin V1i po drugi strani nosu .1 vslcd obrabe in omejene traj-ska anov.anjskih zgradb. Stanovanj-naffie„nz^’ 1 ie zavladala pri nas vsled sledeh i,emPa industrializacije, s temu Postni- entrnc'j° prebivalstva, nas •1...V pred perečo naloco, da jo skuC~J“ P”;? Perečo nalogo, da or?1*lti i*1 v določenem času 1110?^° v1}'5"0 odpraviti. Seveda je to Prvi ; v daljšem razdobju. Kot s« bili 1 1 s? kriza vsaj delno ublaži, ga in P°[rebni ukrepi glede pravične-novnn;en!^‘somernega razdeljevanja sta-kovjto 111 Merilne interesente. Učin-rešinjo Pa stan°vanjski problem lahko tiafjn pSan?0.z novoBradnjami. Montažni začel .j .n-ie stanovanj, ki se bo letos nas 1 a-,a*i bolj obsežno ne samo pri w„*?e5 v vsej Jugoslaviji, bo izraz lasti j prizadevanja jjudske ob- pfgjp stanovanjsko vprašanje čim Pr*Hkal^a? 150 to n* c*ovo'j- V normalnih v°?rari ■ računamo, izvzemši no- fonrln nje; vrednost stanovanjskega Dienj P a 8koro za 1% letno. To po-DostnVi V važnejših centrih Slovenije 600 0*5_ neuporabnih vsako leto okoli jJ^novanj, ki bi jih morali iz teh-alj vaQ ,ln higienskih razlogov podreti JUpnih 'Sa.f temeljito preurediti. P j ; . ^alnih -v smo’ sc *° d°gnjn v nor-t€snoi; pri]*' ''fsitHo aa‘evai° zgradbe, da periodično . Wta]ni na njih večja popravila ali ka-'ekof e®ont, mala popravila pa tako- 1 ?0,rehn dan. Tem bolj je danes to , j°ia in° Spričo posledic vojnega pusto-T a opuščanja rednih vzdrževalnih , ltla Zahteva naša borba, ki jo vodi-?osti zaVj . Področjih družbene dejav- 1 5?ljše ?.Vlg življen jskega standarda, za , "Krajni vZlvlienje delovnega človeka. ,ta^ je za ukrepanje, sicer bomo , ooživeli katastrofalen padec v našega stanovanjskega fonda. aa ljudskem premoženju se ceni i i ,Preko 200 milijonov dinarjev bo naraščala v bodoče v geo-*zd razmerju. nastanejo v zvezi z vzdr-?. aai«!?1 .c'°b. moramo kriti predvsem Dn^1110.' tako za tekoča kot za ve-i4ina pirav*^a. Ti dve postavki sta zelo ■ t° iP ®nienta v strukturi najemnine. 111 bolj važno, da čim preje ?ia ua- "vprašanje pravilnega določn-nn:-11111*.11, Le‘a 1945 smo sicer zni-?earno, nttlnjne 1^9, toda le li- « stiiipi ^očenein procentu, s čimei Vljeni/,S f’a značaja najemnin, po 0 j v kapitalistični Jugoslaviji, i/le stanf,I)rav^'- Vprašanje kategoriza-;°vih Rfwlvani in določitve najemnin po ?Pn0 ^i°*bni.h vidikih, je bilo že iz-?? se v ,št,1dirano in je sedaj nn tem, L^i Zve7n“S •(lnem času reši z ustrez-l;1 ^°do i111?1 republiškimi predpisi, Jen; Sekakor vsestransko pozdravna ^e’. da bomo v slučaju, ko vi- moramo skrbeti, da tudi hiša, v kateri stanujemo ne propada, bodisi zaradi škodljivstva sostanovalcev ali zaradi malomarnosti hišnih lastnikov in upraviteljev. Skrb za vzdrževanje stanovanjskega fonda nam je pokazala tudi najprimernejšo organizacijsko obliko, kako lahko sami stanovalci sodelujejo pri reševanju tega problema. To so sveti nišnih stanovalcev. Dolžnost hišnega sveta je, da se redno sestaja in pretresa vsa vprašanja v zvezi z uporabo in vzdrževanjem zgradbe, da se pomeni o snagi in drugih higienskih pogojih v skupnih prostorih, da predlaga potrebna popravila. V posameznih slučajih bodo posegi hišnega sveta še bolj aktivistični. Skrbeti bodo morali, dn bo v državnih zgradbah najemnina redno vplačana, pogledali bodo včasih na podstrešje, kjer se še vedno skriva precej raznega kritičnega materiala, mobilizirali bodo po potrebi v sami zgradbi prostovoljce za nujna popravila na instalacijah ter za generalna čiščenja dvorišč in skupnih prostorov. S tesnim sodelovanjem poedincev in skupnosti, z vzajemnim naprezanjem pri odstranjevanju objektivnih in subjektivnih tezkoč, z dobro voljo in planskim delom bomo dosegli, da bo naš stanovanjski standard, ki spada med najvažnejše pokazatelje družbenega standarda, odraz lepšega in srečnejšega življenja v naši socialistični domovini. L. I. Gibanje za večjo storilnost v kolektivih mariborske obiasti Sindikalne organizacije mariborske oblasti so v minulem ietu zabeležile pomembne uspehe v socialističnem tekmovanju, ki je teklo v drugi polovici 676.000 vlagateljev je naložilo nad 320 milijonov din Uspeh stalne akcije za denarno varčevanje je bil, da se je od decembra število vlagateljev podvojilo. Okrog 676 tisoč delovnih ljudi je naložilo 320 mili-|onov dinarjev. V podjetjih in ustanovah bo naložili nad 3000 hranilnih blagajn. M/ed ljudskimi republikami je dosegla najlepše uspehe Slovenija, za njo pa Makedonija. Na Hrvatskem se je akcija začela z zamudo, vendar so dosegli lepe uspehe. Na podeželju so po vsej državi ustanovili nad 20u0 novih kreditnih hranilnih odsekov pri Bploiinlh kmetijskih in obdel5>valniji zadrugah. Največ odsekov so ustanovili v Makedonijii Brigada »Lidije Šentjurčcve« v predilnici Mariborske tekstilne tovarne stalno presega normo za 14%> trdimo, da so osvojili tekmovanje za višjo storilnost kot stalno obliko dela. V stremljenju za prenašanjem dobrih izkušenj in vskladitvijo tekmovanja je v tekstilnih tovarnah je bilo izvedeno na najširši osnovi. Tesno za tekstilci so kovinarji, ki so prav zaradi uspešnega in vsestranskega tekmovanja za višjo storilnost uspeli tudi predčasno izpolniti svoje Droizvodue naloge. Najzgovorneje to dokazuje primer tovarne metalnih konstrukcij »Franc ' Leskošek«, ki je kljub velikim na videz skoraj nepremostljivim težavam celo predčasno izpolnila svoj letni plan. Manjše uspehe v leta pod geslom »V borbo za višjo storilnost po zgledu Alije Sirotanoviča«. V glavnem lahko vse prizadevanje in delo sindikalnih podružnic na področju proizvodnje obeležimo kot borbo za dvig storilnosti in uvajanje novega načina dela. Tako je pred oblastno ustanovno skupščino sindikatov vseh 38 konferenc okrajnih in krajevnih svetov ter odborov živo razpravljalo o novem načinu dela; samo s to razliko, nekje več in temeljiteje, drugod zopet manj. Do same oblastne skupščine se je vključilo v to tekmovanje 82 delovnih kolektivov s 755 brigadami in £300 brigadirji. In do konca leta se je tekmovanje skoraj podvojilo, tako da je v decembru v 169 podjetjih tekmovalo že 1076 brigad z blizu 10.000 brigadirji. Tako torej že za 6am pričetek tega velikega gibanja v naši industriji lahko trdimo, da to ni bila stvar samo najboljših delavcev, saj se je v tekmovanje vključilo 12% vseh delavcev. Po sami oblastni skupščini, ki je jasno nakazala smer razvoja tekmovanja, je bilo še pet večjih proizvodnih posvetovanj, na katerih so direktorji podjetij, sekretarji partijskih organizacij in predsedniki sindikalnih podružnic razpravljali o razširitvi in poglobitvi gibanja za višjo storilnost. Po teh posvetovanjih se je tekmovanje razmahnilo Še v radgonski, lendavski, ptujski, poljčanski in okoliški okraj — torej v prav vse okraje mariborske oblasti. Za trinajst zveznih in republiških podjetij, zlasti za Mariborsko tekstilno, Tovarno volnenih izdelkov, Predilnico in tkalnico, Združene tovarne svile, Tovarno avtomobilov, tovarno »Franc Leskošek« in Mariborsko livarno, lahko najbolj uspelo veliko oblastno posvetovanje tekstilcev,-na katerem so najboljši borci za višjo storilnost iz vrst tekstilnih delavcev sprejeli važne zaključke za nadaljnji razmah tekmovanja. Skratka, tekstilci so se v tem tekmovanju najbolje odrezali in so prvi sledili Sirojta-noviču. Kar je še važnejše tekmovanje tekmovanju beležijo v Mežiškem rudniku in Guštanjski železarni, kjer so sicer v ožje zasnovanih tekmovanjih posameznikov in brigad postavili nekaj vrhunskih rezultatov v proizvodnji^ a se tekmovanje v glavnem ni toliko razmahnilo v širino. Težko in odveč bi bilo naštevati stotine vrhunskih rezultatov, ki so jih zabeležili najboljši delavci in najboljše brigade v tekmovanju za višjo storilnost — vsa ta borba pa je prepričljiv dokaz, da je v borbi za dvig proizvodnosti še veliko neizkoriščenih rezerv In z vsestransko uvedbo brigadnega sistema, norm, izboljšanjem organizacije dela Justina Gajzor je v tekmovanju za večjo storilnost presegla normo za 140 odstotkov ter večjo skrbjo za racionalizatorje in novatorje — bodo kolektivi mariborske oblasti letos zabeležili nove velike uspehe in znatno dvignili storilnost. Letos bo borba za dvig storilnosti ena najvažnejših nalog. jjat. Uspehi in razvoj LOKALNE MfHhTRUE V OKRAIU GORKA n y«vov ^UlUe ne bi zadoščala za kritje skl * ttioel* v.z^r^valnimi deli in tudi n?; i ^koristiti amortizacijskega te? Sreis?n , izyor potrebnih finanč- X®a> KS»dru$e' “budžeta’iz p°- ^°dar«l5u iz dobičkov lokalnih fo 2ak°n o P°»iietij-li^a> ki k Vzdrževanju stanovanjskega v *Lbo Predvidoma skoraj objav-Mi do l> merilu, kaže, da smo stvo% Politfkf TCe-V dosec,ayj-i sla.n°' W NebnnT 0 J« razveseljivo dej-v ^leksrin razveseljivo je, ker zakon lia vrsti u'e n*z perečih vprašanj, 6a> z xVPra«anje organov za uprav-akre*'i in n*m. fondom, remontnih Uhlv°v hišniu ,VIl'c: nadalje vprašanje •ak acijev • stanovalcev, hišnega reda, .na drnjKn .b,išnikov i'1 se nanaša Seh ^va. 7 i 111 na Privatni sektor icth°’.°d vnjl-rM Prepušča tako nere s h Un’ ki r' ,11'1’ samo vprašanje nn-°Scbnini: kakor rečeno, rešeno V?drv .Predpisi. z°nŽe sti,novanjskega fonda je eliko r.2°m orS-■*- — lo, saj se jih je vpisalo kar 36, od katerih je 32 tovarišic in 4 tovariši, šola je triletna in zavzema vse stroke v no. Mladi ljudje se poglabljajo v učenje z veseljem in se pripravljajo na svoje bodoče poklice. Imajo ustanovljen šolski aktiv mladine, ki je organiziral medsebojno tekmovanje med oddelkoma, kakor tudi med posameznimi učenci. Aktiv vodi kritiko in pomaga slabejšim učencem pri študiju. Pri nadaljnjih uspehih pa ]ih precej zavira dejstvo, da jim šola ne nudi stanovanj, saj morajo, poedinci več kilometrov vsak dan domov k staršem. stinstvu. Pouk je razdeljen na praktilno delo v gostinskih obratih in pa teoretični pouk, ki obsega predmete srednjih šol, razen gospodarskih predmetov v gostinstvu. Delo med gojenci, ki so sinovi in hčerke bajtarjev in delavcev, je hvalež- rodajni činitelji začno graditi nov internat, kjer bo delo učencev nemoteno. V nadaljnji perspektivi je gradnja šolskega podjetja, ki bo vzorno gostišče, v katerem se bo kalil novi lik gostinca, odgovarjajoč potrebam družbene ureditve. Naj velja geslo: »Nuditi delovnemu človeku v novih gostiščih pravi dom s počitkom, oddihom in zdravo zabavo.« Nuša Ogrin. V borbi za zboljšanje življenjskih in gospodarskih pogojev ter za hitrejši razvoj pri graditvi naše industrije je tudi okraj Gorica dosegel lepe uspehe, zlasti pri ustanavljanju lokalnih podjetij. Najlepši dokaz temu so nove tovarne, ki so zrasle po večini na ruševinah, in sicer v prav kratkem času. Med temi so najboljše tovarne in podjetja,- ki se odlikujejo po svojih odličnih izdelkih, in sicer okrajna tovarna čevljev, okrajna us-njarna v Mirnu, okrajna livarna v Solkanu ter okrajna tovarna cementnih izdelkov v Solkanu, ki posluje sedaj v Kanalu. Te tovarne so danes najmočnejša podjetja v okraju ter so že v prvem planskem letu dosegla zelo dobre rezultate. Z boljšo organizacijo dela in z uvedbo norm ter socialističnega tekmovanja so ta podjetja tudi v letu 1949 uspešno izpolnila svoje planske naloge. Plan okrajne livarne v Solkanu je bil v letu 1949 za 200% večji od leta 1948. Vendar pa ie delovnemu kolektivu kljub temu z velikim požrtvovanjem in socia-IlistJičhim tekmovanjem uspelo izvršiti letni plan že do 29. novembra in v končnem letnem razultatu je ugotovljeno, da je bil plan strojnih odlitkov količinsko in vrednostno dosežen z 110.32%. V tem podjetju je prišlo do izraza tudi tekmovanje za večjo storilnost, veliko pa je pripomoglo k uspehu tudi dobro vodstvo in pravilna razmestitev delovnih mest ter pravilne norme. Tudi okrajna apnenica v Mirnu je dosegla lepe uspehe prav zaradi pravilnega odnosa delovnega kolektiva m dobro postavljenih norm, tako da je bil plan dosežen s 104.39%. Tovarna cementnih izdelkov je imela težkoče zaradi neprimernih prostorov in delne zaposlitve kolektiva pri adaptaciji novih tovarniških prostorov v Kanalu. Z otvoritvijo nove tovarne se je proizvodnja povečala za 36.6%. Ker pa je nova tovarna začela delati šele v tretjem tromesečju, je bil letni plan dosežen z 97.10%. Tudi tovarna usnja v Mirnu je imela v preteklem letu razne težkoče, zlasti v nabavi surovin in pomanjkanju električnega toka, vendar je bil z uspešnim sodelovanjem vsega delavstva plan izpolnjen 101,08%. Vzporedno z izpolnitvijo količinskega plana je dvignil kolektiv tudi kvaliteto proi 'odov, ki odgovarjajo vsem tehničnim p dpisoir Tovarna čevljev v Mirnu je imela zaradi zakasnelih dobav osnovnih surovin v prvem tromesečju zelo nizko produkcijo, kar je tudi v nadaljnjem delu oviralo izpolnitev letnega plana. Zahvaljujoč trudu kolektiva pa je bil vendar dosežen plan s 76.33%. Vendar pa je bil prav velik uspeh v tem, da je kolektiv dvignil kvaliteto proizvodnje na zelo visoko stopnjo in hkrati povečal tudi sortiment čevljev. Mizarska zadruga v Solkanu, ki je vključena v plan lokalne industrije, je izpolnila letno obveznost s 116.94%. Tudi v tem podjetju so bile v prvem polletju težkoče glede nabav surovin. V vsem pregledu uspehov in razvoja lokalne industrije v goriškem okraju je razvidno veliko naraščanje lokalne proizvodnje. Narašča pa tudi produktivnost dela in tako se zalagajo tržišča z- novimi izdelki, kar povečuje življenjski standard delovnih ljudi. — Mimi Vovk. Ranžirno postajo v Vinkovgih bodo 1. maja izročili v promet Nova ranžirna postaja v Vinkovcih bo največja in najpomembnejša v državi. Vinkovci so zelo pomembno železniško križišče na progi Zagreb—Beograd; tam se križajo proge iz Osijeka, Vukovarja, Brčkega m Županje. Potreba po primerni ranžirni postaji se je kazala ze dalj časa. Graditi so jo začeli lani. V Vinkovcih morajo na dan sestaviti najmanj 70 tovornih vlakov (okrog 3000 vagonov). Promet pa še stalno narašča. Postaja v Vinkovih je bila ozko grlo že pred vojno, ko je bila njena zmogljivost večja. Med vojno je bila radi bombar-diraJija razdejana večina turnih naprav. Postajo so sicer obnovili, toda naglo naraščanje prometa je terjalo, da jo čim prei temeljito preuredijo in razširijo. Nova ranžirna postaja bo najsodobneje urejena ter opremljena. Med drugim postavljajo tudi najsodobnejše dvigalne in druge naprave iza hitrejše odpošiljanje vlakov m lažji privoz lokomotiv. Na delu ranžirne postaje, ki so ga že zgradili, je mogoče zelo pospešiti delo, tako da zdaj sestavljajo vlak samo 23 minut, lokomotiva pa pripelje v 7 minutah. To r>omeni, da morejo na dan odposlati namesto 500 do 600 vagonov okrog 1500 vagonov. Postajo urejajo tudi zdaj med zimo, tako da bodo dela končana že do 1. maja, ko jo nameravajo izročiti v promet. »Novi svet« je bil lani veren lzra* •odobne slovenske literarne delavnosti. Na vprašanje, kako široko je ta zajela našo stvarnost, v koliko je pripomogla Človeku k spoznavanju življenja, torej r koliko je bila »zgodovina načina življenja in razpoloženja neke epohe« (Gorki), lahko odgovorimo, da se slovenska književnost tem svojim nalogam sicer vse bolj in bolj približuje, da pa sta pri nas družbena stvarnost in teoretična misel pred umetniškim oblikovanjem. Dobra tretjina lanskega nad tisoč strani obsegajočega letnika »Novega sveta« J« bila posvečena spominskim Člankom za umrlimi slovenskimi ln jugoslovanskimi književniki (Igom Grudnom, Otonom Zupančičem, Vladimirjem Nazorjem), monografijam ob obletnicah velikih kulturnih delavcev (Prešerna, Puškina, Goetheja, Miezkievvicza, Chopina ln dr.), važnim obletnicam v našem kulturnem in političnem življenju (tridesetletnica ustanovitve KPJ, ustanovitve Slovenske univerze in gledališča) in obletnicam delovanja živečih kulturnih delavcev (Albrehta, Feigla, Lipaha, Skrbinška). Pomen, ki gia je tem dogodkom dal »Novi svet«, ni posledica več ali manj slučaja, da Je bilo prav lani toliko obletnic, mimo katerih osrednja slovenska kulturna revija ni mogla. V slovenskem kulturnem razvoju Je marveč že postala nujnost, da za spoznavanje svoje kulturne preteklosti in kulture drugih narodov dobimo nepotvorjeno sliko tistih velikih ljudi, ki so bili v kulturi glasniki in ideologi onega, kar je bilo takrat najbolj svobodoljubno ln napredno v njihovem narodu. Prav zato, ker je delovno ljudstvo sedanjosti zakonit naslednik njihove resnice in je buržoazlja nujno izkrivljala njihovo pravo podobo, prav zato je spoznavanje genijev v kulturnem ustvarjanju sestavni del borbe za oblikovanje družbene zavesti socialističnega človeka. Trije najvažnejši članki o Prešernu — Kardeljev, Ziherlov lm Vidmarjev — nam odkrivajo pesnika, ki je imel centralno mesto v politični zgodovini slovenskega naroda v svojem času, pesnikov pogled na svet, ki je hkrati nazor najnaprednejše filozofije tega razdobja ter obsežnost ln zaokroženost njegovega dela z estetske plati. Klopčič prikazuje Puškin* kot pesnika, katerega delo je ostalo Žtvo zato, ker je stal v sredi borbe progresivnih «11 tedanie Rusije, ker Je »svobodo pel v okrutnih dneh verig« (Puškin). 0 tretjem pesniku, ki je združil v sebi genialnost svetovnega' umetnika ln revolucionarnost resničnega patriota, o Mlcklewlczu je v »Novem svetu« pisal Borko. Revija nam je torej prikazala tri pesnike istega razdobja pri treh zamudni-fiklh narodih, kjer Je zaradi zaostalosti meščanskega' razreda bila vloga upornikov proti stvarnosti dodeljena pesnikom in ne filozofom in politikom. Tu ni kritika z orožjem filozofije, ampak kritika z orožjem poezije pripravljala pot kritiki oboroženih množic. Boris Ziherl Je v revijo prispeval še zgodovinsko materialistično razpravo o Goetbeu, Lucijan Škerjanc je obravnaval skladateljsko delo Chopina in Bratko Kreft revolucionarno pot bolgarskega pesnika Hrista Boteva, da omenimo le važnejše članke. Pomembno delo slovenskih književnikov dokazujejo prevodi pesniških del, ki spremljajo razprave o njihovi družbeni vlogi in umetniškem udejstvovanju. Prispevali so jih Oton Župan-čiS, Mile Klopčič, Božo Vodušek, Lili Novy, Jože Udovič, Dušan Ludvik in drugi. Razprave v »Novem svetu« dokazujejo, kako si na področje spoznavanja pesnikovega dela utira pri nas v vsej širini pot metoda historičnega materla-lLzma. V svoji razpravi o Prešernu je spoznavanje pesnikovega dela s stališča materializma označil Boris Ziherl takole: »Vsak resnično velik pesnik ima določen načelni odnos do sveta, ki ga obdaja, ima določen svetovni nazor, ne glede na to, ali je ta nazor pri njem oprt na kak celovit filozofski sistem ali ne. Kakor bi bilo napak Izenačevati pesnika s filozofom ter iz njegove pesniške tvornosti konstruirati zaključni filozofski sistem, prav tako in še bolj napak je, ob vsakem pesniškem umotvoru stikati za povsem nebistvenimi dogodki v pesnikovem življenju, ki naj bi dali dokončno in zaključeno razlago, gledati v njegovi tvornosti zgolj slučajno reakcijo na vnanje vtise ali zgolj proizvode trenutnih pesnikovih razpoloženj.« Obravnavanje posameznih pesnikov v reviji pa je pokazalo, da umetnostni zgodovinar lahko edino po tej poti pride do pravilnih rezultatov. Vsekakor imamo med slovenskimi kulturnimi delavci in tako tudi med sodelavci »Novega sveta« še različna gledanja na umetniško ustvarjanje. Med temi so mnenja, ki so v popolnem nasprotju z gornjo Ziherlovo trditvijo. Anton Slodnjak na primer razlaga Prešernove pesmi »Prekop«, »Krst pri Savici« in »Neiztrohnjeno srce« s Prešernovimi samomorilnimi nagibi, ki naj jih je pesnik premagal ob Avguštinovi knjigi »0 božji državi« — torej »zgolj kot proizvode trenutnih pesnikovih razpoloženj«. Slodnjakova razlaga bralca ne zadovolji. Toda ne gre nam za takšno ali drugačno ugotovitev. »Novi svet« odpira vrata sodelavcem tudi ob njihovem različnem gledanju na ista vprašanja. »Novi svet« Je nedvomno revija, v kateri bi se morala razviti polemika med našimi kulturnimi delavci. Pozneje bomo še videli, da gomji primer ni edini, kjer se že manifestirajo različna mišljenja, čeprav ie nikjer ne zavzemajo polemične oblike. Gre pa prav za jasno formulirane rezultate, za povsem določena stališča, ki jih dfi lahko le odprta polemika. Manj živa je delavnost slovenskih kulturnih delavcev v oceni umetniških ustvarjalcev sedanjosti. Slovenska publicistika se je na primerih velikih genijev prejšnjih stoletij izkazala sposobna za določevanje umetnikovega mesta v družbi in za natančno ocenjevanje njegovega 9f NOVI SVET" V LETU 1949 dela. 0 sodobnih slovenskih umetnikih Je dal le Filip Kalan podobo lani umrlega Iga Grudna, romantičnega humanista z idealistično vero v dostojanstvo človeške osebnosti, ki pa ni nikdar do kraja doumel družbene problematike. Lino Leglša je opisal delo Iva Andrlda, bolj slike lz njegovega književnega ustvarjanja kot celotnost razvoja pisateljevega pogleda na »vet in njegovega literarnega izraza. Ostali članki o umetnikih naših let so priložnostnega značaja čeprav so mnoge ugotovitve trajne in jih bodo obširnejše razprave lahko samo potrdile. Tako zlasti v osmrtnicah za Otonom Zupančičem. Za čuda pa o ustvarjajočih slovenskih književnikih kljub ogromnemu delu, ki ga je že opravil recimo Prežihov Voranc ali Miško Kranjec ln ki značilno osvetljujejo razdobje med dvema svetovnima vojnama, slovenski kulturni delavci ne govore. Prikaz umetniškega ustvarjanja prav teh dveh književnikov, ki sta Sla umetniško najgloblje v slovensko življenje neposredno pred revolucijo, je danes že nujna zahteva v borbi za umetniški izraz naše socialistične stvarnosti. V nekaj poskusih prikazati sodobne književnike, se avtorji usmerjajo pretežno na moč pisateljevega izraza, pretežno na estetske vidike; medtem ko slikajo podobo pisateljev prejšnjih stoletij z vidika njihovega pogleda na svet in presojajo, kako se pisateljev svetovni nazor razvija in izraža v njihovi umetnosti. Poezijo je lanskemu letniku »Novega sveta« prispevalo dvanajst pesnikov, večina samo s po eno pesmijo. Med njimi je obširnejša pesnitev Pavla Golle »Pohorski bataljon«. To so z globoko pieteto pisani verzi, poklon pesnika pred spomenikom borcev, ki so bili do kraja zvesti »smeli misli dobe«. Zaustavili pa se bomo samo pr! Mateju Boru, Jožetu Udoviču ln Adi Škerlov!, ki so edini prispevali po več pesmi — pri treh pesnikih z različnim odnosom do sveta In različnim nazorom o umetnosti. Nekih skupnih črt med njimi ni. Za Borove pesmi v tem letu je značilno razpravljanje o nalogah pesnika v družbi. Sem šteje odlomek iz vesele filmske pesnitve »Andiražove sanje«, pesmi »Novoj me ne bo...«, »Tema« in »Umrlemu pevcu« (ob smrti Otona Zupančiča). Vsa Borova filmska pesnitev |e usmerjena v zahtevo po življenjski aktivnosti poezije in proti individualističnemu in esteticistlčnemu pojmovanju umetnosti. — V pesmi »Nocoj me ne bo...« zahteva pesnik, naj dA poezija ljudem optimistično vero v življenje: »Kadair grež med ljudi, vsaka beseda naj bo ko čaša vina; kaj bi s seboj jemal, kaj bi ljudem dajal žalosti in pelina.« Se naprej razvija Bor svoj nazor v pesmi »Tema«. Misel, da Je optimistična življenjska aktivnost nujnost same naše stvarnosti, ki jo lahko oblikuje pesnik samo, če se vanjo vključi, razvija Bor v~tej pesmi na negativnem primeru pesnika samotarja, ki ne more prav nič vplivati na življenje: »Pa da smo slepi vsi kot on. poglej, bi sonce svetilo še kar naprej.« Na drugi strani pa kaže Bor na primeru poezije Otona Župančiča na moč pesnika, da z mislijo, ki jo je oblikoval, razširi naše poglede, da globlje spoznamo lepoto in da nam je obve.znejfia spoznana resnica. Te pesmi so poleg res lepe »Balade« težišče letošnjega Borovega dela, kolikor ga spoznavamo iz »Novega sveta«. Bor, ki ga je njegova življenjska aktivnost zavajala včasih v človeško površen odnos, svojo umetnost vse bolj poglablja. Lahko rečemo, da je prav v naši poeziji zahteva, naj bo umetnik sredi življenja, vodila večkrat do tega, da je ostal na njegovi površini. Taka praksa je zoževala in kompromitirala pravilna teoretična spoznanja. Bor je — kot kaže — to nevarnost premagal. Udovič jo pesnik druge vrste, on razmišlja v samoti. Njegove pesmi so izrazito subjektivistične. Osnovni Udovičev ton je mračen, poln daljnih abstrakcij, — v njem Je še dokaj zbeganosti predvojnega intelektualca, ki je z umikom v najbolj subjektivna čustva »reševal« svoj svet pred stvarnostjo. Tak navidezni pesnikov dvig nad resničnostjo je sicer bil oblika protesta človeka, razočaranega nad kapitalistično družbo, toda prav zaradi svoje pasivnosti ni mogel pomagati nikomur. V predvojnih letih se je v slovenski poeziji močno ukoreninil trpek subjektivizem, ki je pri Udoviču še vedno osnovni pesniški izraz. Ciklus pesmi iz let vojne »Usužnjena pomlad« je poln take abstraktnosti in človeške stiske, kot jo poznamo iz poezije predvojnega »Doma in sveta« in »Dejanja«. Pesmi »Usužnjena pomlad« začno z verzi: »Porodna žena je kričala v noč. Jaz pa, popotnik mršav, vstal iz sanj, zablodil v mokro, tujo sem ravan, iz stiske v stisko se potikajoč.« Pesem »Novembrski spomin« je bogata, morda prebogata podob narave, ki jo vidi Udovič s svojim čustvom žalosti. V primerjavi priroda-ljjjdje pa Je pesnik ljudem krivičen, ko daje prirodi globljo občutljivost kot ljudem: »Zdaj nikjer ni več tople duše, na mladih prsih so gluhe ruše In samote pajčevina.« ali: »Nad vrhovi, grobovi, drevesi, za vse zveste duše neznane, ki zdaj ne gori jim luč nikjer, za vtroča srca, za vroče rane, je dvignil veter goreč spomin.« Vendar v Udovičev! poeziji ni samo tega. Razmišljajoč in človeško Iskren Je napravil korak naprej Njegovo pesmi, kljub osnovnemu težkemu občutju iz-zvene v priznanje življenja: »Ah, Iz kakšne globočine duh življenja, poln topline, ogovarja me v omami...« (Sen poletne noči) ali: »Kar se je v bitju novega začelo, življenju bo služilo in mu pelo.« (Usužnjena pomlad) ln zlasti močna ln lepa pesem »Zalostin-ka«, ki ji je osnovna misel vera v življenje, za katerega Jo padlo na tisoče borcev v naši revoluciji. Udovičeva formalno izdelana pesem je izraz intelektualca, ki ga zanima skoraj le njegov osebni odnos do objektivnega sveta, ki pa tega problema še ni rešil z družbeno aktivnostjo. Ada Skerlova je naj mlajša med temi tremi pesniki Morda je v njej še preveč tistega mladostnega pesimizma, ki raste iz prvega spoznanja, da ljudi ni mogoče osvojiti naenkrat. Morda pa je v njej še premalo razgledanosti, da bi v odnosih pesnika do ljudi videla več kot samo samovoljo svoje strasti. Ce kot dekadenco označujemo tisti skrajni Individualizem, ki zanikava vsako moralo, vsako družbeno resnico ln priznava samo pesnikovo subjektivno razpoloženje, samo lepoto v iskrenosti »gole duše«, potem za Ado Skerlovo po 'pesmih, ki jih Je objavila v »Novem svetu«, ne najdemo drugega izraza. Opozoriti je treba nq to tendenco njenega dela, čeprav je ostra sodba po prvih pesmih še prezgodnja. Poezija »Nov«ga sveta« Je v mnogočem še Iskanje. Moč starega izraza, moč forme je tu mnogo močnejša kot drugod, zato Je tudi v njej več smisla ta tipično razdvojenost Intelektualca starega sveta in manj za ono, kar se novega poraja v človeku socialistične družbe. • Kratek pregled enega letnika revije, pa kakor koli Je že važna za kulturno življenje, ne more dati zadostne ocene napredka slovenske knflževnosti v tem letu. Zadržati se mora na onem, kar je značilno in celoto i-n ne na onem, kar odlikuje posameznika. Devetnajst slovenskih pisateljev je lani objavilo svoja prozna dela v »Novem svetu«. Vsa ta so usmerjena v oblikovanje naše stvarnosti. Ob tem dejstvu je pač odveč stalno pozivanje pisateljev na področje tematike ali borba proti ko-zmopolltizmu, ki ga v našem sedanjem pripovedništvu ni Vsebina našega slovenskega ln jugoslovanskega življenja se Je nujno pokazala močnejša od vseh mogočih dekadentnih vplivov. Rekli smo že, da Je ena od značilnosti literarnega ustvarjanja pri nas premoč socialistične stvarnosti ln teoretične misli nad umetniškim oblikovanjem. Nedvomno vlada v socializmu skladnost med umetnikovo resnico In teoretičnim po-tiplolenjem dogajanja ln družbenih tendenc, torej resnico političnega in Ideološkega delavca Ideolog ugotavlja obče rejnice, politik uzakoni odnose med ljudmi, umetnik Jih spoznava v konkretnem pojavljanju, v enkratnem, ki Je hkrati tipično. Ljudje, ki lih oblikuje umetnik, so nam prav zaradf svoje tipičnosti, zaradi svoje globlje stvarnosti, resničnejši od ljudi, ki Jih lahko dnevno srečujemo, pa vendar ne opazimo. Pripovednik, ki gleda z očmi Ideologa, ostane pri občih spoznanjih, moč umetnika pa je prav oblikovanje občega v posameznem. So resnice, ki jih bo bolje od umetnika povedal ideolog, ki nam bodo v njegovi formulaciji postale globlja dolžnost, toda so tudi resnice, ki jih bo spoznal umetnik, ko bo šel Ideolog sam preko njih. V tem je vloga umetnosti kot oblikovalca socialističnega človeka ln njena vloga kot socialistične kritike. Smisel za novo v socialistični družbi ni 1« stvar politika ln Ideologa, temveč prav tako stvar umetnika. Lojz Kraigher pripoveduje v noveli »Njena krivda« o dekletu, ki sl v narodnoosvobodilni borbi trga Iz srca zadnje ostanke malomeščanskega individualizma. Ta je v misli, ki sl je niti sama sebi ne prizna, da JI bo lepota pripomogla lz italijanskega zapora. Njena krivda ni v njeni lepoti, pač v individualističnem metanju okoli sebe, v brezplodnem seciranju lastne duše, skratka v malomeščanščlnl, ki Jo ovira, da bi se vsa predala borbi. Junaška je v boju, toda to junaštvo je beg pred samim seboj, zato nima moralne vrednosti in je ne zadovolji. Zadnjih, najglobljih vezi stare družbe ne more premagati sama. Odreši jo beseda partizanskega komandanta, da ni krivda Izven nje, v njenem dejanju, ampak v njej sami. V prvem spopadu dekle pade — To je zgodba Ljube in samo nje. In vendar je ta zgodba v svojem bistvu podobna neštetim zgodbam malomeščanov v naši revoluciji. Malomeščan se ne more skopati sam Iz svoje kompliciranosti, iz svoje razdvojenosti »zaradi neprestane drobne borbe za miren in dober položaj v življenju«. V borbi vsakega proti vsem se malomeičan uporno oklepa še tako majhne prednosti, ki Jo Ima pred drugimi (v našem primeru lepote), da bi sl e tem olajšal svoj položaj v družbi. Dokler pa se ne iztrga Iz takšnega miselnega okvi-,ra svojega sloja, ne more biti z vsem srcem na strani ljudstva. Sele ko Je napravil zadnji korak, je malomeščan umrl. Zgodbe Ljube Je v svoji zamisli umetniško tipična zgodba malomeKana. Ko pregledujemo pripovedna dela slovenskih književnikov, ki jih je lani objavil »Novi svet«, se nam postavlja prav problem občega in posameznega v umetnosti ter v zvezi s tem problem zakoni- tosti v literarnem delu. Zakonitost v umetnosti je notranja nujnost ljudi, ki jih oblikuje umetnik. Uveljavlja so navzlic vsem posebnostim in slučajnostim zaradi odnosov, v katere je avtor postavil osebe svojega dela. Poglejmo si samo Industrijskega delavca v sodobni slovenski literaturi. Rea Ie, da od dvajsetih pripovednih del, o ;aterlh razmišljamo, niti eno ne obravnava življenja delavca, preobrazbe delavstva lz proletariata v razred, ki je nosilec socialistične graditve. Živeči slovenski pieatelji so pač vsi iz vrst kmečkega prebivalstva ali lz vrst inteligence. Prikazati v slovenski literaturi tudi delavca, to Je še dolg slovenskega pisatelja. Vse to je res Ln vendar je skoraj v vsem sodobnem slovenskem pripovedništvu delavec tisti, ki kot partizanski komandant, kot politični aktivist ali kot predstavnik oblasti nekako od zunaj sproži dogajanje ln vodi njegov razplet. Ta skupna Črta umetniške obdelave naše stvarnosti je pač plod pisateljevega spoznanja, da razvoj ne gre več stihijno pot, temveč ga vodi delavski razred. Kot predstavnik linije tega razvoja pa živi delavec v literaturi kot oster in premočrten človek, brez vsakih individualnih črt, katerega vsaka beseda je zlato. Umetniško nas tako prikazovanje ne zadovolji in ne prepriča pa<5 zato, ker tudi v resničnosti nikdar ne nastopa inkarnacija »linije«, temveč vedno le živi ljudje v svojih konkretnih odnosih. Neživljenjski izvor dogajanja je sin Filip v Bevkovi povesti »Reb ek o vi se selijo«, medtem ko je stari Rebek življenjsko resničen tip malega kmeta. Prav tako umetniško neprepriče-valna sta mladi Cigit in mladi delavec v Kranjčevi noveli »Zemlja dalje živi« ob vernem orisu Cigltove matere. Umetnikovo spoznanje neke splošne zakonitosti naše dobe ni v slovenski literaturi našlo še vselej ustrezajočega umetniškega izraza. Vzemimo kot primer tega Ingoličevo novelo »Vrelec v planini«. Osnovna misel zgodbe — da se umetnik ne more naizvlti v gnilem malomeščanskem vzdušju, da ga ljubezen vzbudi in vendar v njej ne najde širokega koncepta in da se umetnik razvije šele takrat, ko na strani ljudstva vključi v družbeno dogajanje — je resnična in torej pravilna. Toda za umetniško spoznanje to ni dovolj Umetnost ni samo reprodukcija stvarnosti, temveč »reprodukcija stvarnosti v vsej njeni resničnosti« (Bellnskl). Človek ne ravna v popolnem skladu z družbenimi zakonitostmi, temveč so zakoniti odnosi, v katere stopajo ljudje In ki določajo njihovo delavnost. Ustvarjanje novih odnosov je boj med ljudmi in borba v človeku. Ingollčeva novela pa dela vtis idejnega spoznavanja brez zadostnega spoznavanja človeka Zato v njej rast umetnlka-sllkarja ne Izvira Iz nujnosti njegovega družbenega bitja, ampak iz niza slučajnosti, ki so konstrukcija zgodbe in ne življenje človeka. V zgodbi »Obletnica mature« Je Fran Brdnik obravnaval problem krivde v naši revoluciji. Ostal je na površini pojava. Zdi se, da je bila zgodba pisana zaradi eno same misli, ki Je vredna umetniške obdelave, misli namreč, da je krivica izvršena v borbi, pa kakor koli so posledice zadele krivca samega, družbena krivda In da ie obsodba ali odpuščanje vprašanje družbe. Gorki )e napisal, da živimo v epohl, ki zahteva genija, da bi lahko ta doba dala pravi lik v umetnosti. Pripovedna dela naših književnikov nam takega lika naše dobe niso dala, dala pa so nam njegove elemente, ne v smislu »socialističnega heroja«, pač pa kot umetniško prikazane poteze ljudi izf” široke galerije tipov na prehodu iz kapitalizma v socializem. Miško Kranjec Je v noveli »Zemlja dalje živi« pokazal na primeru Cigltove matere dve duši kmeta, dušo malega posestnika In dušo delovnega človeka. Snovanje zadruge do kraja zaostri borbo teh dveh tendenc v kmetu. Ostra sodba bi morda odkrila shematičnost Kranjčeve zgodbe, morala pa bi ugotoviti, da se je Kranjec za opis značaja Cigltove matere posluževal čisto umetniških sredstev. Kranjec ljubi kmeta, zato ga razume vsega, tudi tisto dušo drobnega lastnika. In v tej ljubezni je moč ljudi, ki Jih je oblikoval Kranjec v svojih predvojnih romanih in novelah. Omejili smo se na teh nekaj elementov, ki dokazujejo, da slovenski književniki vse širše in vse globlje posegajo v resnično življenje naših dni. S tem, da smo se dotaknili samo nekaj problemov iz naše sodobne književnosti, smo morali opustiti tako pomembna dela, kot je odlomek iz romana Prežihovega Vo-ranca »Skrivna bralnica«, nedvomno najboljši lanski pripovedni prispevek »Novemu svetu«. Toda šlo nam je le za elemente, o katerih bi bilo potrebno še razpravljati. Omenili bomo v tem pregledu samo še problem umetniške kritike v lanskem letniku »Novega sveta«. Osnovna ugotovitev, da knjižne kritike pri nas še ni, velja vsekakor tudi za centralno slovensko revijo. Gre za nejasnost o vlogi ln nalogah kritike. Zdelo se je — zlasti pod vplivom sovjetske prakse — da je naša kritika zahtevala od pisateljev tip socialističnega človeka kot »heroja socialistične dobe«, človeka, ki bi ga konstruirali z združitvijo vsega pozitivnega, kar ustvarja socializem v človeku, kot tendenco. Tak človek-heroj, v katerega naj bi umetnik vnesel vse moralne vrednote, razvite v nadnaravno I popolnost, bi bil podoben katoliškemu j bogu. Ta abstraktni feuerbachovski člo-| vek-bog naj bi bil v socializmu ono, kar 1 umetnostna teorija označuje kot tipičnost tipičnosti kot združitve abstraktnih vr . not je imela kritika samo značaj ,. krivanja nepopolnosti in literarnega ustvarjanja. Res je, da » . književnost ni ustvarila niti enega i . realnih tipov človeka, ki žive ln ^ elefflen]0 v naši sredi. Toda daje nam rečeno — vselej nove in nove o*-— tega človeka. Kritika teh elementov^ ne odkriva, Jih ne analizira, gre JU.C/ V/U.lYliV«j Jlll 11U (UMiimm , - njih in zato se diskusije o literaturi vijajo zgolj kot abstraktna teoretična pravljanja. »Novi svet« je lahko objavljal samo prikaze in ne kritine katerih knjižnih del. Večji je bil poudarek »Novega na gledališki kritiki. Vzrok močnega voja gledališke kulture je nedvomno gibanost zadnjega desetletja našega ljenja, dramatičnost človeških konti1* v tej dobi. Slovensko gledališče je ^ letos tri nova slovenska odrska stopnjo organiziranosti dela. , d® je pravilen tudi koncept urednik poje širina pri kulturnem ustvarjajHpr®' goj za nadaljnji razvoj slovenske * 0 »Novi svet« nadaljuje tisto P®2 0 1° tradicijo slovenske literarno revi) ’ je v razdobju pred našo IJuds« lucijo najbolj razvila >Sodobn«s^' »Sodobnosti« pri formiranju sve j,[li nazora predvojnega intelektualca J — 1 _ 1 • 1__2 1 • _ ^ M { rtll lil i ifl zlasti v borbi, ki so jo na njenih ju vodili napredni slovenski Pu? 51, književniki tako v ostrih •dejn ^ mikah kot s svojim literarnim idejnemu mračnjaštvu in P® j-*#<**' načelnosti. Vsaka števil Ute co je Izzvala diskusije med tnte11? ,vfl. v vseh širših krogih našega llu »Novi svet« ima danes p0«” v novih razmerah. Vsi Ideolog1 tfi1' lični predstavniki najnaprodneJ bene smeri priznavajo ogromen fl . kulture za formiranje socialistih veka. Pri tem Je treba poudari ^ tiste borbe mnenj, ki se hodlftii«l v našem kulturnem delovanju kritiki in v direktnih polemjk*1 ’ gj]a v samih umetniških delih. reviji in o njenih sodelavcih ^ toliko pozitivnejšo rezultate, n8 krog bo razpravljal o vsaki ste t centralne revije. Samo taki diskusiji naj «11' jjjo''®1 , kratki pregled lanskega letni« v umetniškem liku. Zaradi pojmovanja I sveta«. ■“ Begunci iz Julijske krajine protestiralo Proti izkoriščanju v politične namene s strani italijanske vlade Istočasno protestirajo proti omejitvi svobode gibanja in zahtevajo, da se izselijo s Sicilije 27 jan. (Tanjug). Nad 200 be-Pi«u miU Juliiske Krajine, ki so po pod-fst- | r?Vne pogodbe * Italijo zapustili iasti * ^e' Jugoslaviji priključene ob- itill).. i ,?°iavHo protest proti ravnanju P\>lo» • oblasti, ki izrabljajo njihov v politične namene. >Gw« i mV' Poslanem uredništvu lista 63 a deli Isola«, ki ga je podpisalo drui| ranov v imenu 216 članov njihovih stetfa rti?r0test,lra'1'0 Proti Pre^ - ■ edi pro-•ke V /i |a bcfjuncev iz Istre in Julij-ajlne in zahtevajo, naj jim oblasti dovolijo zapustiti Sicilijo, hkrati pa izdajo potrebne ukrepe za njhovo gospodarsko preskrbo. Kljub številnim obljubam, danim tem beguncem v času, ko so se izselili iz Jugoslavije, zlasti pa pred volitvami leta 1948, niso dejansko oblasti doslej še ničesar ukrenile, da bi jih preskrbele. Begunci morajo stalno prijavljati svoj kraj bivanja in jim je določeno, da smejo živeti samo v južni Italiji ter na otokih, kjer vlada velika brezposelnost, kar jim otežkoča, da bi dobili delo. Italijanske oblasti vodijo sistematično kampanjo proti slovenskim šolam Prosvot’ 27, .-K11- (Tanjug)- Italijansko cemhr ? ®*nistrstvo je izdalo 21 de-kom c. 49 sklep, po katerem se otro-•i*nskn j exnceV’ ^ so optirali zn itali-b| jg državljanstvo, prepoveduje, da Uvriii • “‘j® obiskovali slovenske šole. Slovp °dbor Demokratične fronte protin,°®T v Italiji je ostro protestiral nejja J odredbi italijanskega prosvetno nn? ji.strstva’ ^ Krobo tepta mirov-v°, n i 0 z,Italijo in italijansko usta-za| P'* katerih so slovenski manjšini Kliiik vse manjšinjske pravice, vence p.rot.estl? demokratične fronte Slo-iho J J° italijansko prosvetno ministr-8iler» * j 15. januarja svoj prvotni rok h"1 januar kot zadnji so p J?? slovenski otroci, katerih starši itai..?.* za italijansko državljanstvo, . ®. slovenske šole. ***vedl n®ke °blasti so v tej odredbi Šole,’ . lflliko obiskujejo slovenske veDcea»° dijaki s slovenskim maternim v*lni ’ • 80 iz.Tavili, da je njihov obče-Iez*k slovensko-italijanski. Na ta »Diat« m.eš?io italijanske oblasti pojme “ni jezik« s pojmom »občevalni jezik«, s čimer skušajo doseči, da bi se otroci Slovencev, ki govore slovensko in obiskujejo slovenske osnovne ter srednje šole, vpisali v italijanske šole. Če so nekateri slovenski starši izjavili v svojih prošnjah za italijansko državljanstvo, da je njihov »občevalni jezik« slovensko-italijanski, niso s tem še zanikali svojega slovenskega rodu. Slovence v Italiji so pod fašizmom stalno preganjali in silili, da so uporabljali v uradih ter pri vseh javnih poslih italijanščino, ki jim jo je vsilil fašizem. Protest staršev slovenskih otrok v Trstu Trst 27. jan. (Tanjug.) Starši slovenskih otrok, -učencev slovenske osnovne šole v Trstu, so poslali oblastem pismo, v katerem protestirajo proti izgonu slovenskih učencev iz poslopja osnovne šole z Izgovorom, da je treba obnoviti šolsko poelopje, V pismu protestirajo zlasti proti namenu, da bi to edino slovensko šolo v središču mesta preselili v predmestje. Ob koncu pisma zahtevajo, naj ostane šola v središču mesta, in poudarjajo, da pomeni tako ravnanje tržaških oblasti »najtežjo žalitev narodnih čustev slovenskega prebivalstva na Svobodnem tržaškem ozemlju«. ^stavljena je šesta De Gasperijeva vlada l0^4' n ian' Dopisnik Tanjuga po-Gagp. P°®edanji predsednik vlade De italij. *, i® sinoči sestavil svojo šesto da* y,lado. Poleg 12 članov krščan-Člam tm°kratske stranke so v vladi trije dva >, a,ragatove socialistične stranke in lii6ra,ana republikanske stranke. Ker je delov- . 6*ranka odklonila nadaljnje so-ko, j.816 8 krščansko demokratsko stran-k^rihv novi vladi 7 novih ministrov, od ■ 6^a ^Va Saragatovca, pet pa je k aKrisUanov. Najvažnejše resore imajo QPrei iste osebe: predsednik vlade %j^®Peri je tudi vršilec dolžnosti mi-5°*fan'Za itaIi)ansko Afriko, minister za 8kj nadeve je ostal član demokrščan-®c®iba, minister za obrambo ^njo nec Pacciardi, minister za zu-^f«li Zadeye grof Sforza. Glavna gospodinj! ^'nistrstva so v rokah krščansko-D°0kr«tfike stranke. ^ai ®estave nove vlade je prišlo po ^eti* • e.vn' krizi, med katero so vCalicHVv'k' tako imenovanih »malih« °lwj®kih strank zastonj poskušali, da Brun,. * na spremembo političnega pro-etv° j. j?ve vlade, ki ga je določilo vod-faRMov nskodeinokratske stranke. Sa-Sa {| a stranka je pod pritiskom svoje-®*0je ^tva postavila več pogojev za Pa je °delovanje v vladi, med pogajanji 'koaiic.®Prejela ameriško obliko sestave ‘le za vsako ceno«. Udeležba »ma- lih« strank naj bi dala »demokratični in koalicijski pečat« novi vladi. V resnici pa bo nova vlada, v kateri prevladujejo krščanski demokrati, odločno nadaljevala svoje delo za večanje vpliva krščansko-demokratske stranke v državi. —★— INTERNACIONALIZACIJA JERUZALEMA Ženeva 27. jan. Reuter poroča: Predsednik Skrbniškega sveta Garault je izjavil na tiskovni konferenci, da je izdelal predlog načrta o mednarodnem režimu v Jeruzalemu, kar mu je naročil Svet na svojem zadnjem zasedanju v New Yorku. Po poročilih tiska, za katera pravi Garault, da so v glavnem točna, določa ta predlog internacionalizacijo samo zelo omejene cone v Jeruzalemu. Svet bo pozval vladi Jordana in Izraela, naj pošljeta v Ženevo svoje predstavnike, ki bodo brez pravice do glasovanja sodelovali pri razpravljanju o in-t emac ionalizaci j i J e ruzal ema. CSR poslala Indiji napravo za tovarno glukoze Praga, 27. jan. ČTK poroča, da je poslala češkoslovaška tvrdka »Novo« Indiji vse naprave za tovarno glukoze, ki bo imela dnevno zmogljivost okrog 1000 kg. Gb s @JLols>\pl/ Odhod novega izrednega poslanika v Tel Aviv Beograd, 27. jan. Danes je odpotoval Iz Beograda v Tel Aviv novi izredni poslanik in opolnomočeni minister v Izraelu Nikola Miličevič. Na železniško postajo so ga spremili dr. Slaven Smodlaka, opolnomočeni minister — načelnik protokola, in dr. Sergije Makiedo, načelnik oddelka ministrstva za zunanje zadeve. Navzoč je bil tudi g. Moša Išai, izraelski izredni poslanik in opolnomočeni minister v Beogradu. Severozahodna Kitajska popolnoma osvobojena Peking, 27. jan. (Tanjug.) Agencija Nova Kitajska poroča, da je predsednik vojnoupravnega sveta severozahodne Kitajske Ping Teh Huj izjavil, da je pet pokrajin severozahodne Kitajske sedaj popolnoma osvobojenih. Na konferenci vojnoupravnega sveta je Ping Peh Huj poudaril, da je v teh pokrajinah sedaj glavna naloga, da se izvedejo demokratične reforme ter poveča proizvodnja. Poudaril je tudi potrebo, da se te pokrajine popolnoma očistijo od krajevnih razbojniških tolp in kuomintangovih tajnih agentov, izvede agrarna reforma, obnovi industrija in poljedelstvo ter uvede avtonomija pokrajin, kjer žive narodne manjšine. WASHINGTON. — V Washingtonu so podpisali dvostranske sporazume med ZDA na eni strani in državami podpisnicami atlantskega pakta na drugi. Za ZDA je podpisal zunanji minister Ache-son, za interesirane države pa veleposlaniki v Washingtonu. Podpisi teh sporazumov so izhodišče programa za vojaško pomoč, ki predvideva dobavo vojaškega materiala državam atlantskega pakta za nominalno vrednost milijarde dolarjev. BOLOGNA. — Agencija France Pres-se poroča, da je planina Vidisese v pokrajini Emilia v Italiji po nekajdnevni prekinitvi zopet začela drseti v dolino. Planina se je v nekaj minutah premaknila za 70 m. Neosredno ogrožena Je vas Po di Oline, ki so jo že izpraznili. LONDON. — Reuter poroča, da se je davi na ustju Temse potopila nizozemska motorna ladja »Delta«, ker je trčila ob britansko tovorno ladjo »Colonel Camp-ton«. Posadka »Delte« se je rešila. COLOMBO — Danes se je končala azijska regionalna konferenca Mednarodne organizacije dela. Sprejeli so 16 resolucij, ki bodo predložene v Ženevi. BOSTON — Visoki komisar za Nemčijo Mac Loy je izjavil, da skušajo sovjetske oblasti ponoyno omejiti promet v Berlinu in tako škodovati obnovi za-padnega Berlina WASHINGTON — Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Connal-ly je izjavil, da je ameriško ministrstvo za narodno obrambo proti okupaciji For-moze. Prav tako tudi general Bradley izjavlja, da Formoza nima strateške važnosti za Ameriko. Z VSEGA SVETA Britanska Industrija za letala je izdelala lani 200 aparatov in nad 1600 letalskih motorjev za izvoz. Vrednost tega izvoza znaSa 34 milijonov funtov ter pomeni poveSanje za 9 milijonov funtov v primeri z letom 1948. Nasprotno je Britanija v istem Sasu uvozila za 10 milijonov funtov letal in rezervnih delov iz ZDA več, tako da dosega skupna vrednost uvoza polovico vrednosti Izvoza. V angloamerlškl coni STO je bilo lani okrog 2000 avtomobilskih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 28 ljudi, ranjen pa je bil 1001 človek. Povprečno se je vsak dan zgodilo po 7 avtomobilskih nesreč. VI. plenum Fizkulturne zveze Jugoslavije Omogočiti mladini delavcem gojitev fizkulture Je ena najvažnejših nalog flzkulturnlh organizacij je dejal v svojem referatu generalni sekretar FZJ M. Kreačič NP5°CES PROTI VOHUNSKO-TERORISTIČNI SKUPINI V SKOPLJU Sarska državna varnost pošilja kriminalne ‘ipe v našo državo kot vohune in teroriste s ^erai Skoplje, 27. januarja. se 'e za^e'a pred okrožnim vr0ri8(o r®2Prava proti 8 vohunom in logarski .** 80 po naročilu in v korist A?°$lav;;- d^avr>e varnosti delali proti $ Pani« Poženi so: Blagoi Spasev->t0v .. .Morovski, mlinar Dino Pa-»i,,, u^benec bolgarske milice Si-3v«c kmet Arso Pankovski, de- fo*cl*v»ls • Jovanov, kmet Atanas Ma-p obtoženri’n .kmet Hiia Reškovski. Štir-Ankovski .’ >n sicer Palamutov, Manov, »loyliani L j. J°yan°v — s.° bolgarski Va0ski ’ ei^en 'e £ršl<'> tr'ie Pa jugo- SPASEVSKEOA IN JUD. gKEOA SO PRIJELI OROANI Obt BLASTI IN PREBIVALSTVO at^anfSpasevski je dobil kot ko-tflOikov „ ,a*i°na JA od svojih pred-Vr«!4 Lior**?^’ na< aretira obtoženega ’ ;a zaradi njegovih so-'ovelja pa ni izpolnil, 5inS*r8ko ko ie. ilegalno prestopil jo . °risti’^n{ , 1 se pridružil vohunski ?r?aniziraV8uUpin‘ v Bolgariji, ki so *>aSi 'Verzivn .'parski državni organi obli ^ržavi c? -ln v°hunsko dejavnost v f6vM,nii dri i*ya* 8e ie Pred ljudskimi ?Veriem JSk u,i'a- jc oborožen z S ^el v Bolgarijo. rioSke ohlipasevski komam Ha'*? obmprrsevskl komandantu bol-ln inSnoi^ garnizije v vasi Preva-tlaS„c>8*i v C^?rLu bolgarske državne ?* i v°jaŠke »j Ruieevu izdal nekatere Pridruiii0 ?r*avne tajne Potem pa vort;.0vani nJ-i?vUpini> v kateri so tako W io bolpj?:!4.1^' emigranti in ki jo ^6lo i državni organi. Napot-1 dobil Spasevski od orga- nov bolgarske državne varnosti in od nekoga, ki se mu ie predstavil kot predstavnik CK BDP(k) Ivan Jankov. 26. novembra 1949 je prišel oborožen z revolverjem in dvema bombama v našo državo, kjer pa so ga takoj zgrabili organi naše ljudske oblasti, ki so jim pomagali prebivalci obmejnih krajev. Obtoženi Ljorovski se ie povezal s Spasevskim 1. julija 1949. Dezertiral je iz JA in se oborožen napotil v Bolgarijo, da bi v vohunski in teroristični skupini nadaljeval svoje rovarjenje proti naši domovini. V Bolgariji je dal državnim organom več podatkov, ki so vojaške tajne. Vohunska in teroristična skupina ki se ji je pridružil, ima svoj sedež v Sofiji v hotelu »Koremag«, ulica Georgi Kirkova 45. Skupaj s Spasevskim je Ljorovski oborožen z bombami in revolverjem prišel ilegalno v našo državo, kjer pa so ga tudi takoj prijeli. STARI MIHAJLOVISTI V SLUŽBI BOLGARSKE DRŽAVNE VARNOSTI Obtoženi Palamutov je že star terorist, saj je sodeloval v VMRO-tolpah Todora Aleksandrova in Vanče Mihajlo-va. V juliju 1947 ga je najela bolgarska državna varnost kot agenta. V njeni službi je večkrat ilegalno prišel v našo državo, kamor je nosil ilegalno gradivo. Pri nas je skušal organizirati vohunske in- teroristične centre, kar pa se mu ni posrečilo. Obtoženi Manov je v avgustu 1949 privolil, da pojde za nagrado 50.000 levov ilegalno v FLRJ To je tudi storil. Nameraval je zbrati vohunsko gradivo in organizirati vohunsko in teroristično skupino^ pa so ga takoj po prihodu v našo državo kmetje prijeli in izročili ljudskim oblastem. Peti obtoženec Pankovski je izrabil dvolastniško izkaznico, navezal stike z agentom bolgarske državne varnosti, starim teroristom in članom VMRO-tolp Borisom Daskalovom. Poleti 1949 je prišel večkrat v Jugoslavijo, kamor ie prinesel ilegalno gradivo, ki mu ga je dajal Daskalov. Tudi obtoženec Jovanov je star terorist in član VMIRO-tolp. Kakor Pankovskega so tudi njega bivše bolgarske oblasti kot kriminalnega zločinca obsodile na smrt. Tudi on se je povezal z nekim agentom bolgarske državne varnosti, dobival od njega ilegalno propagandno gradivo in ga tihotapil v Jugoslavijo. Obtoženec Mamutčievski se je povezal z nekim agentom bolgarske državne varnosti v oktobru 1948 in tudi on je prenašal v našo državo ilegalno gradivo. Zadnji obtoženec Režkovski je dobival ilegalno propagandno gradivo od agenta bolgarske državne varnosti Pan-durkova, da bi ga razpečaval med prebivalstvom. Pandurkovu pa je pošiljal razna vohunska poročila. DEJAVNOST BOLGARSKIH DRŽAVNIH ORGANOV JE SESTAVNI DEL AGRESIVNEGA NAČRTA PROTI NAŠI DR2AVI V obrazložitvi obtožnice je javni tožilec LR Makedonije Mojsov med drugim rekel, da bolgarski državni organi pošiljajo v našo državo vohune, teroriste in diverzante, ki jih najemajo iz vrst raznih kriminalnih, deklasiranin in pro-tiljudskih elementov. Preprečiti hočejo socialistično zgraditev nase dežele ter nasilno odstraniti sedanjo ureditev v FLR Jugoslaviji in pridobitve naše ljudske revolucije. Ta dejavnost bolgarskih državnih organov je sestavni del agresivnega načrta, ki ga skoraj že dve leti uveljavljajo proti naši državi. Bolgarske državne organe vodi ista roka kakor albanske. Vse to zločinsko početje in rovarjenje proti naši državi vodijo funkcionarji bolgarske državne varnosti, oficirji obmejnih čet in predstavniki Bolgarske delavske partije (komunistov). Toda budnost organov naše ljudske oblasti in prebivalstva v obmejnih krajih je prekrižala vse njihove naklepe. Potem ko je javni tožilec prebral obtožnico, je začelo sodišče zasliševati prvega obtoženca Spasevskega. Novi Sad. 27. ian. V čer ul bo se soeta.ll v Novem Sadu delegati flikulturalh zvez vseh ljudskih republik ln Slani Centralnega odbora FZJ na VI. lasedanj« plenuma Fii-kulturne zveze Jugoslavije. Plenuma se Udeležuje okrog 100 delegatov. O dedu tn nalogah za razvoj ter utrditev flzkulturnlh organlzaoij je poročal generalni sekretar FZJ Miroslav Kroačič. V •vojem poročilu je poudaril velik napredek flzkulturnlh organlzaoij na&e države od II. kongresa FZJ, ki je bil v začetku leta 1048. Borba za izpolnitev sklepov II. kongresa Je pripomogla k nadaljnji razSlrltvi in Se večji množičnosti kulturnih organizacij, zboljSanju kakovosti v Športu, razvoju pobude v flzkulturnlh organizaoljah, popularnosti Športa, razvoju novih Športov ln Se bolj povezala fizkulturne organizacije s sploinlmi napori Partije, Ljudske fronte ter ljudske države za socialistično preobrazbo države ln srečnejše življenje naSih narodov. uspehi so bili doseženi predvsom pri utrjevanju množičnosti osnovnih organizacij, ki Šteje sedaj 818.000 članov. Število pomladnih in jesenskih krosov se je močno povečalo. Tudi pri Titovi Štafeti se je fcnatno povečalo Število udeležencev. Razen množičnosti pa je naS Šport napredoval tudi po kakovosti. NaSl plavalci so leta 1040 nad 100 krat zruSlll rekorde. Atleti so po osvoboditvi zruSlll rekorde več kot 150 krat, 17 krat so Jih pa Izenačili. Veliki napori so bili storjunl za napredek fizkulture na vasi. K temu so največ pripomogla gostovanja Številnih flzkulturnlh akupln v naJoddaljenejSlh krajih ln rudarskih središčih. Napredek naSega Športa it Je pokazal v mednarodnih srečanjih. Tu so se naši Športniki približali ali pa že dosegli stopnjo najboljših evropskih ln svetovnih športnikov. Na 210 mednarodnih srečanjih, kolikor jih Je bilo v letu 1040 (do novembra), so naši flzkulturnlki zmagali v 150 srečanjih, 17 so jih Izgubili, 28 srečanj pa se je konSalo neodločeno. Informblro se j® trudil, da bi oviral naie športnike na mednarodnih srečanjih ln s tem zmanjšal ugled naSega športa. Vsi tl poskusi so sramotno propadli. Kljub velikim uspehom pa Ima naše flz-kultumo gibanje tudi pomanjkljivosti. Glavna slabost Je premajhna skrb za zboljšanje splošne telesne kulture človeka, kr&pltov njegovega zdravja ln neredno ter nesistematično prirejanje treningov in ur splošne telesne vzgoje. Zato ni visoka kakovost našega športa Izraz zavestnega ln množične- ga dela za sploSni dvig telosne kulture, temveč bolj rezultat naporov, ki so jih športne organizaoljo pokazalo za zboljšanje kakovosti majhnega števila športnikov. Fiz-kulturna vodstva se niso načrtno ln vztrajno borila za zboljSanje pogoj v v za razvoj fizkulture med delavsko, šolsko ln študentsko mladino, temveč so prepustile, da so se razvijale fizkulturne organizacij® brez zadostne pomoči. Uprave flzkulturnlh organizacij so zapostavtjale eno najvažnejših nalog: dajanje Širokih možnosti mladim delavcem in delavkam, da bi gojili fizkul-turo. Za zboljSanje kakovosti našega Šport* moramo Športnikom posvetiti S® več pozornosti ter jim zagotoviti primerno možnosti za življenje. Ugodne možnosti za življenje bomo ustvarili flzkulturnikom z ustanovitvijo športnih m©nz, boljšo hrano Itd. Nadaljnjo naloge flzkulturnlh organlzaoij in klubov v njihovem bodočem delu so skrb za naraSčaj in zagotovitev dobrih mladih kadrov. Prehajanje iz kluba v klub J® treba primerno omejiti, kajti smoter naše- ?a flzkultumega gibanja je razvoj fizkul-ure v vseh krajih naše države. Ce^p* gr® za nadarjene Športnike, Je njihova premestitev v večja športna središča našemu špoTtu samo v korist. Fizkulturne organizacije morajo posvetiti posebno pozornost rednemu obisku treningov in marljivemu treniranju svojih članov kakor tudi razvijanju tovariških odnosov in varovanju društvenega premoženja. Flzkultumike moramo vzgajati v duhu socialističnega patriotizma. Njihova pravilna vzgoja Je važna tudi zaradi tega, ker sl pridobivajo s svojimi dobrimi uspehi priljubljenost med množicami ln mladino, zlasti pa med pionirji in postanejo zgled za mlajSe. Delo flzkulturnlh vodstev se ne sm® omejevati na popolnoma upravne posle. Vodstva morajo reševati vsa vprašanja življenja ln dela flzkulturnlh organizacij. Najvažnejše naloge pri nadaljnjem delu našega fizkulturnega gibanja morajo biti: 1. Razvijanje ln krepitev zvei ter samostojnih operativnih vodstev. 2. Pomoč osnovnim organizacijam. 8. Vzgajanje ln usposabljanje ftikultar-nlh kadrov. 4. Večja pomoč Telovadni ivezl pri njenem delu. 5. Kakovostno zboljšanje strokovnega In vzgojnega dela v športnih organizacijah. #. Vestranskc priprave vseh organizacij za zvezni zlet flzkulturnlkov, k| bo 1951. leta. Plenum nadaljuj® z delom ZIMSKE IGRE PIONIRJEV V KRANJSKI GORI Včeraj so tekmovali v sankanju in smučarskem teku Kranjska gora, 27. januarja. Mnogoštevilnim gostom v Kranjski gori se je v sredo pridružilo še okrog 180 pionirjev iz vse Slovenije, ki so prišli na svoje prve zimske igre, ki jih je organiziral Biro LMS s pomočjo Telovadne zveze Slovenije. Ob otvoritvi v četrtek dopoldne je govoril član biroja LMS tov. Srečko Rus, ki je pozdravil zbrane pionirje in jim želel najprijetnejše bivanje v Kranjski gori in mnogo uspeha v tekmovanju. Pionirje sta pozdravila tudi zastopnika Telovadne zveze Slovenije in JA. Današnji dan je bila prva preizkušnja mladih tekmovalcev. 105 pionirjev in pionirk se je prijavilo s sankami' k startu, kjer so prejeli startne številke in se na znak z zastavico pognali po strmini, da čimprej dosežejo cilj. Nekatere je zaneslo nekoliko vstran, drugi so 6e pobližje seznanili s snegom in tako izgubili dragocene 6ekunde, vendar je večina brez najmanjše nezgode med živahnim bodre-njem svojih tovarišev in navzočih gledalcev prisankala v ravnino. Med pionirkami je bila najboljša Marija Vujcelj iz Kranjske gore, ki ie dosegla najboljši čas dneva 46,2 sek. Druga je bila Ivanka Zalokar iz Gori j, tretja pa Milena Černe z Bleda. Od pionirjev je bil najhitrejši Franc Slavec iz Ilirske Bistrice, drugi je bil Aleš Mrzelj iz Maribora, tretji pa Marijan Gašper i'z Črne. Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo s smučarskim tokom. Pionirji so pretekli nekaj manj kakor 1000 m dolgo pot, ki je peljala izpod 40 metrske skakalnice okoli drsališča in nazaj. Mlajši pionirji in pionirke pa so tekli po nekoliko krajši poti. Rezultati še niso izračunani in zato vrstni red še ni znan. Uspela revija umetnega drsanja v Ljubljani Par Marko Lajevic - Silva Palme je v umetnem drsanju najboljši v driavi Ljubljana, 27. januarja. Pri nas je zanimanje za umetno drsanje izredno veliko. To je kakor prejšnja leta Sokazala tudi včerajšnja revija umetnega rsaaja v Ljubljani. Kljub mrzlemu večeru Je obiskalo včerajšnjo prireditev nad 4500 gledalcev. Program, ki je bil sestavljen Iz skupinske ter solo točk ln parov so Izvajali naši najboljši drsalci ln drsalke vključno s pionirji ln pionirkami drsalno šole. Drsalci so izvajali svoje točke ob spremljavi valčkov ln foxov. Prvi so nastopili pionirji od katerih je na igralce napravil najboljši vtis par Fajdiga Stasa—Hafner Janez. Sredi programa je nastopila skupina 26 pionirjev in pionirk drsalne šole, ki jo z velikim prizadevanjem vodita Lajovic Marko ln Palme Silva. Kot začetniki so pokazali že tisto osnovno znanje, ki je poleg nadarjenosti nujno potrebno za dosego vsaj povprečne kvalitete. Vsekakor gre za to priznanje omenjenima uči-teijema. . V solo točkah so nastopili Zdenka Lukec Lajovic, Palmetova, Resman Miro, Tuma Emanuel, Lorger Breda, DraSler Mara ter Kavšek Tatjana. V parih so zaplesali na ledu Silva Palmetova in Lajovic ter Res- man in DraSlerjeva, slovensko polko v narodnih noših pa prav tako omenjeni drsalci ter Tuma. Najbolj uspela točka reylje je bil nastop para Palmetova—Lajovic s točko s katero bosta nastopila na mednarodnem tekmovanju v Davosu (Švica) ln tudi najbrže na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju v Londonu. Točko sta za naše nerazvajen® oči izvedla brezhibno ln upamo da jo bo tudi strog žlrl na mednarodnem tekmovanju po-voljno ocenil, saj vsemu pet minut dolgemu izvajanju ni manjkalo potrebne elegance In kar se tiče Palmetove potrebne gracioznosti pri vseh mogočih likih, od vrtoglave piruete do težkih skokov. Lajovic Je bil v tej točki boljši kot pri solo Izvajanju. Lorgerjeva, Drašlerjeva in Kavškova so izvajale lažje sestave, vendar prva težje in z večjo eleganco, kot ostali dve. Lep napredek je pokazal Resman. Revija je v celoti pokazala, da gre pri nas ta lepi šport kljub kratkim zimam, to je dolgimi presledki med sezonami, po poti zelo uspešnega razvoja, in da bi se naši drsalci ln drsalke v nekaj sezonah, če bi imeli drsališče z umetnim ledom, povzpeli na mednarodno raven. SMUČARSKO PRVENSTVO ŽELEZNIČARJEV FLRJ V štafeti so zmagali Jeseničani, v slalomu pa Zupet Kranjska gora, 27. januarja. — V četrtek je bilo tekmovanje štafet. V štafeti za člane so na 4 krat 10 km dolgi progi zmagali Jeseničani Janez Hrovat, Anton Preželj, Marjan MareS, Lojze Klančnik s časom 8:16,88 pred Ljubljančani, Sarajevom, Beogradom in Mariborom. . Mladinci so tekli 4 krat 5 km. Vrstni red je naslednji: 1. Jesenice 1:55,0, 2. Beograd, 8. Maribor, 4. Sarajevo, 5. Zagreb. V petek pa je bil slalom za člane, članice in mladince. Nastopilo je 86 članov, 15 članic in 20 mladincev. Tekmovalna proga je bila precej težka. To pot sta v slalomu tudi nastopila dva avstrijska tekmovalca Helmut Biidstein in Alois Moser. Rezultati člani: 1. Biidstein (Avstr.) 2:53,5 (Izven konkurence), 2. Zupet (Ljubljana) 2:47,6, 3. Kapus (Ljublj.) 2:49,1, 4. Svetlič (Ljubljana) 2:49, 5. 5. Moser Avstrija) 2:50,1. Med članicami Je zmagala Černičeva Iz Ljubljane, med mladinci pa Boškovic. Domače vesti Jesenice. — V nadaljevanju prvenstva Slovenije v hokeju na ledu je Gregorčič premagal Železničarja iz Kranja s 25:0, Ljubelj je premagal Železničarja 4:1, Ljubljana pa Gregorčiča s 6:0. Celje. — V Celju je tekmovanje druge skupine za prvenstvo Slovenije v hokeju. V prvi tekmi je Razlag premagal mariborski Polet z 12:2, druga tekma med Kladl-varjem in Razlagom pa se je končala neodločeno z 1:1. Novi Sad. — Srečanje A in B odbojka-šklh reprezentanc Jugoslavije, ki se pripravlja za dvoboj s Francijo, ki bo 11. februarja v Parizu, se je končalo z zmago A reprezentance z rezultatom 8:2. V A reprezentanci Jugoslavije je nastopil tudi zna ni slovenski odbojka* Miloš Kospr pr Zagreb. — Danes se bo pričelo v Zagrebu Venstvo Jugoslavijo V umetnem drsanju. TEKME PIONIRJEV V UMETNEM IN HITREM DRSANJU Na drsaliSču SD Ljubljane pod Cokanovim gradom je bilo prvenstvo Slovenije v drsanju. V skupini do 11. leta starosti je tekmovalo 17 drsalcev, v skupini do 14. leta pa 21. Razen Tržiča ln Ljubljano se pionir^ ji iz ostalih okrajev niso udeležili tekmovanja. Tekmovali so v obveznih likih in hitrostnem drsanju. V skupini najmlajših je bil vrstni red naslednji: Marija Brleč 66,8 točk, Ganter Marjeta 59,6 točk, Alico Bakarčič 55,6 točk, Staša Fajdiga 52,0 točk ln Hafner Tatjana 49,8 točk. Janez Hafner se je kot najboljši plasiral na sedmo mesto. V skupini od 11. do 14. leta pa so dosegli naslednje rozultate: Mara Dežman 71,4 točk, Meta Fajdiga 67,8 točk, Peter Briec 66,5 točk, Majda Modic 66,0 točk in Klopčič Tatjana 64,2 točki. V hitrostnem drsanju je zmagal v mlajši skupini na 50 m Griša Homan, na 200 m pa Matej Lipovšek, pri pionirkah pa je zmagala na 50 ln 200 m Marija Brleč. V starejši skupini pa je zmagala na 60 m Majda Modic na 800 metrov pa Mara Dežman, pri pionirjih pa je bil najboljši na 60 m Marjan Vajda, na 800 m pa Nace Vovk. Mednarodni šport Dunaj. — V torek zvečer je košarkaSko moštvo zagrebške Mladosti, ki je na turneji po Avstriji, premagalo reprezentanco Dunaja z rezultatom 48:39. Bern, — Prvo tekmo je hokejsko moštvo zagrehSke Mladosti odigralo v Bernu z mestno reprezentanco. Tekma se je končala z zmago domačinov z rezultatom 18:8 (3:0, 5:1, 5:2). V moštvu Mladosti sta z uspehom nastopila Ljubljančana Aljančič in Pavletič. V nedeljo 29. januarja 1959 se vrši v dvo-ani Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije na Miklošičevi cesti, ustanovna fliiipščlna Oblastnega telovadnega odbora s,n Ijtililjansko oblast, s pričetkom ob 10. uri dopoldne. Vabimo vse množične organizacije, da so skupSčine po svojih delegatih sigurno udeležijo. Po Ljubljani Mladinski aktivi v III. Fajonu pred volitvami Vsi aktivi LMS III. rajona v Ljubljani »e pripravljajo na svoje volitve. Na pred-voltvnem sestanku mladinskega aktiva SAP ho uugotovili, da tu mladina ni Imela pravega vodstva, temveč samo začasno postavljen sekretariat, ker so bili skoraj vsi člani prejšnjega sekretariata službeno premeščeni. Vendar se je na sestanku pokazalo, da mladina hoče delati v organizaciji in postati vzor ostalim aktivom v rajonu. Mladinci so se zavezali, da se bodo z vso vnomo lotili dela. Poglabljali se bodo zlasti v strokovno delo In s pomočjo strokovnjakov premagovali težave ter se Ideološko Izpopolnjevali. Preuredili bodo rdeči kotiček ter prirejali v njem trikrat tedensko razne krožke. Odbor bo poskrbel za redne sestanke in jih tudi kvalitetno pripravil. Tudi v mladinskem aktivu Pletenina sc Se mesec dni pripravljajo na volitve. Postavili so začasni komite, ki vodi vse pripravo. Prvi aktiv je napovedal tekmovanje vsem ostalim aktivom v povečanju in Izboljšanj* proizvodnje, v uspehih pri Ideološkem študiju in v člmvečjl pritegnitvi mladine v kulturnoprosvetno delo. Tekmovanje aktivov se Je že pričelo ln bo trajalo še mesec dni po volitvah v čast volitev v Ljudsko skupščino. Mladinska organizacija v Kemični tovarni v preteklem letu ni pokazala posebnih uspehov, ker je bil sekretariat premalo delaven. Poleg tega sekretar organizacije ni redno obiskoval sestankov sekretarjev na KK LMS. Na predvollvnem sestanku Jo mladina napravila konec dosedanjemu stanju. Izvolila sl Je novo vodstvo. Aktiv si bo prizadeval, da v najkrajšem času popravi vso napake ln nadomesti zamujeno. Sklenili so, da bodo Izboljšali delovno disciplino, odpravili fluktuacljo delovne sile, redno pri-rejall organizacijske ln študijske sestanke In drugo. Tudi v ostalih aktivih: v bolnici, Traus-jugu, v klavnici Itd. pregleduje mladina pred volitvami dosedanje delo ln sl postavlja nove naloge. 6. I{ Posipavajmo pločnike! Hišni gospodarji In upravniki so dolžni, da ob svojih hišah čistijo pločnike, odstranjujejo sneg, v primeru poledico pa morajo zaledenele hodnike poslpnvati. Čeprav so bili na vestno Izpolnjevanje teh predpisov že večkrat opozorjeni, so v zadnjih dneh mnogi nanje čisto pozabili. Zaradi take malomarnosti hišnih gospodarjev In upravnikov se je v zadnjih dneh na poledenelih hodnikih zgodilo več nesreč. Pred hišo št. 62 na Celovški cesti sl je zlomil nogo Tonar Tone, v Središkl ulici Kalin Angela, pred hišo Vodnikova 183 Kunaver Marija, pred Celovško 4, šller Aleksander Itd. Skupno je bilo v zadnjem tednu LJUBLJANA-OKOLICA Delavci na Vačah so izbrali boljši sindikalni odbor Pod KSS Litija spada 18 sindikalnih podružnic, ki jih je največ v Litiji, ostale so v Šmartnem, na Ponovičah, Kresnicah ln na Vačah. Sindikalna podružnica na Vačah je najbolj oddaljena od središča. Zato menda je v preteklem letu bolj životarilu, kakor živela. Vsaj tako sliko je pokazal podružnični občni zbor, ki Je bil to dni v KLO Vače. Največ delavcev Je zaposlenih pri opekarni, ki je že začela obratovati, vendar JI manjka še nekaj strojev, da bo produkcija še povečana. DoscdaJ prevažajo opeko z vozički, nekaj vagonetov, ki sl Jih bodo nabavili, pa bo obrat poživilo. Občnega zbora sc niso udeležili vsi do-lavcl te sindikalne organizacije. Delavci na Vačah niso imeli v preteklem letu rednih letnih dopustov, niti Jih niso dobili plačanih. Prejšnji odbor sindikalne podružnice ni pobiral članarine, tudi sindikalnega glasila »Delavske enotnosti« doslej ulso dobivali na Vačah. Zastopnica KSS je delavcem obrazložila njihove pravice In naloge. Ob zaključku so dejali delavci: »V partizanskih časih nismo bili slabi ljudje, podpirali smo partizane, ki so se zadrževali po naših hribih. Dosedaj pa smo bili za sindikalno življenje ln za delavski pokret nerazgibani. Odslej bomo boljši!« Zato so vrgli stari odbor, ki Je spal, in sl izvolili mlajše tovariše za vodstvo sindikalne podružnice. Zavezali so sc, da bodo vpeljali redno študijske sestanke In da bodo včlanili vse delavce In nameščence. Članarino bodo redno pobirali. Za člane ES pa bodo naročili 20 Izvodov »Delavsko enotnosti«. Za leto 1950 so sl postavili v plan ustanovitev SKUD. J. ž. KRANJ Zasedanje okrajnega plenuma 0F Pretekli petek jo bilo v mali dvorani Sindikalnega doma v Kranju zasedanjo okrajnega plenuma Osvobodilne fronte, ki so so ga razen vseh članov plenuma udeležili poinoštovilno tudi zastopniki vseh množičnih organizacij. Zasedanje je otvoril tov. Naglič P., ki je pozdravil odposlanca Oblastnega odbora OF za ljubljansko oblast sekretarja Tckavca J., nakar Je podal besedo tov. org. sekretarju OO OF Mimi Kot-lovškovl, ki je imela pregleden letni obračun dela Fronte v okraju. Iz poročila je razvidno, da Ima Fronta v kranjskem okraju 53 krajevnih odborov in 167 osnovnih organizacij. Članstvo se Je v letu 1349 povečalo od 81 •/• na 85*/« z ozirom na vollvno upravičence, kar pa je odločno premalo. Mnogo večje uspehe Je Fronta dosegla lani na gospodarskih področjih. Ustanovila je 19 KOZ, vključila v proizvodnjo 1653 nove delovno sile, pri gradnji 29 zadružnih domov pa so člani Fronte ojiravlll 57.590 prostovoljnih delovnih ur. Pri množičnih pregledih kromplrlšč je 7520 frontovcev opravilo delo 15.000 prostovoljnih delovnih ur. Članstvo Fronte je razen tega Izvršilo glavno delo v Tednu cest, pri Izgradnji raznih stavbnih objektov, kanalizacije, čiščenju potov In drugem, kamor je vloženih 1 milijon 65.000 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 12,562.350 din. Tudi v kulturnoprosvetnom delu je viden napredek. Po podanem poročilu so Je razvila živahna diskusija, kjer so dlskutanti kritično presojali izvršeno delo in iznašali pomanjkljivosti iz vseh področij dela, da sc v prihodnje odpravijo. Na koncu jo plenum sprejel plan dela za 1. 1950., v katerem se obsežno govori o utrjevanju ln razširitvi KOZ v okraju, o ustanavljanju raznih komisij pri okrajnem odboru z določenimi nalogami in dolžnostmi ter o dvigu ideološke ravni članstva. Fronta bo letos s 1.250.000 prostovoljnimi delovnimi urami izvršila delo pri komunalni delavnosti na podeželju, dočl mbodo v »listih frontovci delali na olepšnnju svojih mest, ulic, izgradnji stanovanj ln popravilu starih stavb. Ob zaključku plenuma so prejeli nagrade-diplome najboljši odbori: MDOF Kranj ter KO OF Naklo in Jezersko. Delegat z Jezerskega je prišel peš 10 km. ker ta dan zaradi snežnih zametov ni bilo prevoznega sredstva, da je mogel prisostvovati plenumu. Z znaki reda dela sta odlikovana dva nnjboliša frontovca ln to: tov. Štefko Urbanc iz Tržiča ln Lojze Snedle Iz Kokrice, za najboljše kulturno delavce pa tov. Krapš J.. Gorenja vas, Janko Bidovec, Sorica In Milena Vlrnlk iz Velcsovoga. ki so za svoje delo prejeli pohvalne diplome. T. M. okrog 50 podobnih nesreč zaradi zaledenelih ln neposlpanlh hodnikov. Tl primeri dovolj zgovorno govore, kako potrebno je poslpovanje zaledenelih pločnikov. Malomarne lastnike In upravnike, ki pozabljajo na odločbo o čiščenju in posipavanju pločnikov, pa naj kazni spomnijo na točno Izpolnjevanje te odločbe! —S. Obsojena, ker nista pravočasno razložila vagonov Pred okrajnim sodiščem ▼ Ljubljani sta se zagovarjala Cižman Ivan, obratovodja Termoelektrarne in Madon Vladimir, skladiščnik Poliklinke zdravstvene službe zavarovancev v Ljubljani. Obtožena sta Imola možnost, da bi dospelo blago Iztovorila iz železniških vagonov v roku, ki ga določa odredba, nista pa tega napravila, temveč dopustila, da jo blago ostalo v vagonih 43, 46 in 56 ur. Zgolj Iz malomarnega odnosa obtožencev do poverjenega jim službenega naloga so nastale motnje pri planu železniškega prometa. Sodišče je obsodilo Clžman Ivana na 10 mesecev poboljševalnega dela In Madon Vladimirja na 1 leto in tri mesece poboljševalnega dela. Te kazni naj bodo v opomin vsem ostalim odgovornim uslužbencem, da so bodo točno držali odredbo o nakladanju ln razkladanju na železnici. Nujno je potrebno, da 80 J? odredbo seznanijo vsi uslužbenci podjetij, ustanov ali organizacij, kajti Izgovor, da jim odredba ni znana, nikogar no oprošča. — I. P. R o bolj Bogdan je lastnik obrtne delavnico za izdelovanje tušev ln pastelnih barv na Starem trgu št. 17. Kot obrtnik, ki je imel v letu 1948 prometa preko 500.000 dinarjev, bi moral voditi vso predpisane poslovne knjige. V davčni prijavi je navedel čistega dohodka v letu 1948 le 75.000 din, kar 80 Je. fInanSnim organom zdelo neverjetno. Pri kontroli njegovega prometa so jo I? .s,,u,e®ino najdenih beležk odkrilo, da je Rebolj Bogdan dvignil za »domačo porabo« enkrat 134.000 din, večkrat pa manjše zneske, ne da bi te znesko pri davčni prijavi o prometu izkazal kot čisti dohodek. Finančni organi so ugotovili, da Jo moral Rebolj imeti v letu 1948 preko enega milijona dinarjev prometa In do Je na škodo državno blagajne utajil davek no dohodnino v znesku 71.400 din. Ljudsko sodišče g n je obsodilo na plačilo 5 kratnega utajenega zneska t, J. na 357.000 din denarno kazni. Klančnik Avgust ima brezvesten in malomaren odnos do ljudskega premoženja. Zaposlen je kot avtomehanični mojstei- pri podjetju »Avtoobnova«. Ko Je preizkušal popravljeni osebni avtomobil »Flnt-Ardito«, last postojnskega gozdnega gospodarstva, se je za svoje razvedrilo dvakrat peljal v Kamnik In nazaj. Po stari navadi je obiskal vsa gostinska podjetja in so malo pred polnočjo vrnil v mesto. Namesto da bi vozilo spravil v garažo, se je odpeljal domov ter pri zavijanju na stransko cesto zadel v obcestno jablano s tako silo, da se je avto prevrnil. Avtomobil so z znatnimi poškodbami odvlekli v popravilo, ki je znašalo okoli 8000 din. Klančnik jo prejel za takšno brezvestno ravnanje s splošnim ljudskim premoženjem zasluženo kazen 1 leto in 6 mesecev poboljševalnega dela ter na povrnitev škodo podjetju »Avtoobnova«. KAMNIK Kako so se frontovci pogovorili v Domžalah V KLO Domžale so množične organizacijo lansko leto zelo uspešno lzpolnjevule svoje naloge. Sumu frontovci so opravili pri raznih gradnjah okrog 50.000 prostovoljnih delovnih ur. V pianu za leto 1950 bomo posvetili posolim) skrb polltično-vzgojnemu delu med množicami. V ta nainen bodo Imeli vsak drugi teden študijsko sestanke, v katere bodo do konca leta zajeli 90 odstotkov članov množičnih organizacij. Na posameznih kvurtlh bodo prirejali redne mesečno sestanke, kjer bodo pregledali opravljeno delo in se pogovorili glede bodočih nalog. V članstvo OF bodo pritegnili do konca letu 340 ljudi. Mesecu februarja bodo pregledali frontno odbore in Izločili vse nedelavne odbornike. Na gospodarskem področju bodo frontovci skupno z ostalimi množičnimi organizacijami naredili v tem letu 35.000 prostovoljnih delovnih ur. Med drugim bodo postavili novo tržišče, dogradili upravno stavbo v Domžalah, ustanovili dom ZB, pomagali pri graditvi ilčnlco na Veliko planino in pri graditvi kočo na Veliki planini. Izven plana pa bodo flzkulturnlkl in avto-moto društvo naredili 5000 prostovoljnih ur. Posamezni odborniki so so zavezali, da bodo kmete prepričevali o prednosti zadružnega obdelovanja zemlje. Kmečko delovno zadrugo nameravajo ustanoviti v Domžalah do 15. februarja. Pri tem bodo znatno sodelovale tudi ženo. V proizvodnjo bodo vključili 29 ljudi. Očistili ln poškropili bodo sadno drevje In pregledali njive, da bi odstranili nevarnost koloradskega hrošča. OF bo dala KLO v Domžalah stalno na razpolago 10 aktivistov, ki bodo skrbeli za Izvedbo odkupov ln izpolnitev davčne obveznosti. Tudi kulturno življenje jo v Domžalah razgibano. SKUD dela precej dobro. Priredili bodo več proslav ln pripravili širši program. V tednu Matere in otroka bodo odprli otroške jasli. PožilvIIi bodo delo v rdečem kotičku, vzpostavili dopisniško mrežo In najmanj vsak mcsec poročali v časopisih o delu MLO. SKUD bo organiziral več gostovanj ln izletov. Knjižnico bodo povečali za 40 knjig. — r. f. IDRIJA Tekmovanje sindikalnih podružnic Tekmovanje, ki ga je napovedal OS ZSJ v Idriji vsem KS ln OS v gorlškl oblasti, jc razgibalo vse podružnice v Idrijskem okraju. Občni zbori, ki so bili že v nekaterih podružnicah, so bili živahni, najboljšo pa se jo Izkazala podružnica pri OZKZ v Idriji. Na skupščini so sprejeli več dobrih sklepov, med drugimi tudi, da bodo poilvill delo po kmetijskih zadrugah ln organizirali sindikalne grupe. Podružnica pri okrajnem Avtopodjctju, pa jo smatrala občni zbor le za formalnost. Upamo, da bo novo Izvoljeni upravni odbor poživil delo podružnice. Okrajni svet ZSJ v Idriji Ima vsak teden redno sejo, kjer pretresa vsa aktialna vprašanja v zvezi s tekmovanjem. Vsi člani OS se udeležujejo občnih zborov In sestankov po podružnicah. Na konferenci tajnikov in predsednikov je podružnica okr. mlzarnicc napovedala tekmovanje vsem podružnicam Idrskega okraja, v katerih podružnicah tekmujejo tudi med grupami. — J. J. V Sp. Idriji ni kulturnoprosvetno delo sicer popolnoma zaspalo, čeprav ni več tako živahno, kot je bilo pred leti. To nam dokazujo dobro organiziran mešan pevski zbor, ki je pod vodstvom tov. Llpužico lani dvanajstkrat z uspehom nastopal na raznih prireditvah. Sedaj pa se pripravlja na koncert. Želeti bi bilo, da bi so v pevskem zboru v večjem številu udejstvovala mladina, kot dosedaj. Pred časom so jo dobro razvijal tudi orkester pod vodstvom tov. Kogej Jakoba, ki pa Je po njegovi smrti popolnoma omrtvil. Tudi dramatska družina ki jo pred leti Izvedla več dobro uspelih prireditev, jo sedaj na mrtvi točki. Dobro pa doluje knjižnica, ki Ima že preko 700 knjig. Šo vedno pa so ni pričel Izobraževalni tečaj. Turizem ln gostinstvo. V okraju obstojajo le 3 pcnzlonska gostišča, ki razpolagajo 8 hrano in pijačo za delovnega človeka na letnem odmoru. V letu 1949 je j bilo število gostov majhno. Letos bo usta-I novljenih 5 zakupnih gostišč, ln sicer v I Cerknem, Novakih, Idriji ter na Raspotju j pri Ledinah. Med najboljšimi turističnimi i točkami slovi Cerkno zaradi obiskov bolnl-! co »Franja« in samega »Porezna«. — P. O B V E ST S CA OPOZORILO Okrajna kmetijska poverjeništva so v de-combru na posebnih za to sklicanih konferencah ugotavljala potrebo semen za soc. obrate. Kor jo z 20. januarjem potekel tudi rok za oddajo naknadnih naročil, opozarjamo obdelovalno zadruge, zadružne ekonomije ter ekonomije resorov in ustanov, da je naročanjo semen pri OLO s tem zaključeno. Zadrugo in ekonomije, ki iz opravičljivega razloga niso v določenem roku naročile semen pri OLO ln nimajo možnosti nabave semen iz lokalnih virov, naj najkasneje do 10. februarja naročijo semena direktno pri Semenarni. Naročilo mora vsebovati planirano površine in potrebno količino, poleg tega pa izkazovati tudi lastno proizvodnjo. Na naročilnici mora kmetijsko poverjeništvo OLO pismeno potrditi, da je potreba v skladu s planom in da naročilo ni bilo planirano v sumarnem naročilu okraja. En izvod naročilnice zadrži Okrajno kmetijsko poverjeništvo. Isti postopek velja tudi za ostalo naročnike kot n. pr. razna društva (travno semo) Nepotrjena in po 10. februarju dostavljena naročila bo Scmonarna vrnila naročnikom. Semona za soc. sektor bo Semenarna dobavila okrajnim zvezam, ki bodo po seznamu kmetijskih poverjeništev semena neposredno razdeljevala naročnikom. Iz pisarno MK OBVESTILO Sestavljeni so osnutki novih zemljiškoknjižnih vložkov št. 370, 371 in 372 k. o. Štanjel, št. 575, 576 in 577 k. o. Pliskovica in št. 351 do 365 k. o. •Kobdilj, vse v sodnem okraju Sežana, ki so bili mod vojno uničeni. Kot dan, od katerega daljo jo postopati e temi osnutki kakor z zemljiškoknjižnimi vložki, jo določen 1. februar 1950. Od tega dne daljo se lahko dosežejo učinki zemljiškoknjižnega vpisa glede zemljišč vpisanih v omenjenih vložkih, samo z vpisom v te vložke. V času med 1, februarjem ln 1. aprilom 1950 so bo opravil postopek za popravljanja teh vložkov. V označenem roku naj prizadote stranko pri okrajnem sodišču v Sežani prijavijo svojo zahtevo oziroma vložijo ugovore, čo mislijo, da jo treba kakšno vpise v teh vložkih dopolniti, spremeniti ali Izbrisati. Podrobnosti so razvidno iz oklica ministrstva za pravo-sodjo LR Slovenijo v Ljubljani z dne 29. 12. 1949, Org. št. 43/48-138, ki jo bil objavljen v prilogi 2. številko Uradnega lista LR Slovenijo z dne 17. 1. 1950. — Ministrstvo za pravosodje LRS, v Ljubljani dno 25. 1. 1950. DNEVNE VESTI Tobak, podjetje za promot s tobakom v Ljubljani, Likozarjeva ulica, je dobilo novo telefonsko številko št. 39-56. Kmetijska zadruga z o. j., Mirna peč, poziva vso upniko in dolžnike, da zaradi ureditve knjigovodstva v roku osmih dni prijavijo svojo terjatve oziroma poravnajo svojo dolgove. Po pretoku tega roka terjatev no bomo upoštevali, dolžnike pa bomo prijavili arbitražnemu sodišču. Mirna poč, 27. januarja 1950. — Odbor. 246 Radto-centcr, Ljubljana, Cankarjeva cesta 3, sporoča, da bo popravljanje radio aparatov ustavljeno od 1. februarja vključno do 15. februarja. 553 ŠKUD »Tono Tomšič« — dramatska sekcija. V torek 31. januarja ob 10 dopoldne sestanok v Mladinski dvorani za vse, ki odidejo v Lovran. Odliod isti dan ob 14. uri na kolodvoru. — Odbor. 1279 O plastični kirurgiji bo govoril univ. doc. dr. Mirko Derganc na prihodnjem poljudno znanstvenem predavanju prirodoslovnega društva v torek ob osmih zvečer v fizikalni predavalnici na univerzi. Vstopnice dobite pri vratarju! 1277 Maturantke In maturanti ljubljanskega učiteljišča Iz 1. 1919—1920! Pridite vsi v ponedeljek 31. januarju k Slamiču (Gosposvetska c.) od 3 dalje, da proslavimo našo 30 lotnico, »Sastltiljlv« jubilej! — Sošolke. Zdravniško dežurno službo v Celju ima od sobote 28. januarja opoidno do ponedeljka 30. januarja do 8 zjutraj dr. Podpečan Ivan. Mariborska ceflla 24. KONCERTI Francoska pianistka Monika dc la Bro-clicllerie bo koncertirala v ponedeljek 30. janunrja ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Svoj drugi koncert pa bo imela v potek 3. februarja ob pol 20. url v Filharmoniji. Spored za petkov koncert objavimo. Predprodaja za petek so začno v torek popoldne v Knjigarni muzikalij. 1280 Glasbena sreda. V sredo 1. februarja bo izvajal orkester Slovensko filharmonijo ob 20. v veliki filharmonični dvorani v okviru glasbenih sred Dvorakovo najznamenitejšo delo V. simfonija iz Novega svota. Uvodno besedo k temu delu jo napisal skladatelj Škerjanc. Vstopnico od ponedeljka daljo v Knjigarni muzikalij. Cena onotna 20 din. RADIO Poročila ob 6.15, 7.00, 12.30, 19.00, 20.00 in 23.30. 6.00 Pesmi borbe ln dela — 6.30 Jutranja tolov. — 6.40 Vedri napovi — 7.10—8.00 Jutr. kane, — 12.00 Opol. konc. — R. Schumann: Sim. št. 4 v d-molu — 12.40 Pester sp. slovensko umetne in narodne glasbe — 13.00— 13.15 Mladinska oddaja: Mladinska revija 1949 — 14.00 Igra Mali ansambel Radia Ljubljana p, v. Alberta Jermola — 14.30 Kulturni progled: Življenje in delo Luke Botlča — 14.40 Pogrni J. Brahmsa in R. Straussa poje mezzosopranistka Sonja Draksler, pri klavirju Bojan Adamič — 15.00— 18.00 Pronos II. kongresa ljudsko prosvete Slovenijo iz Uniona — 18.00 Mladinsko skladbo Pavla Kalana izvaja pianist Bojan Adamič — 18.10 Oddaja za pionirjo — Muto Lovra k: Vlak v metožu — 18.30 Igra Zabavni orkester Radia Zagrob (prenos iz Zagreba) — 19.15 Lahek večorni spored — 20.00 Tedenski zunanje-polltični pregled — 20.15 Glasbena medigra — 20.30 Iz starega češkega humorja — 21.30 Igra Zabavni orko-ster Radia Ljubljana p. v. Miho Gunzka, pojo Fulvia Bisiani (pronos v Zagreb) — 22.30 Za ples ln razvedrilo — 23.35 Zaključek oddaje. S A H VELIKO ZANIMANJE ZA RADIO-MATCH ZDA-FLRJ MED JUGOSLOVANSKIMI IZSELJENCI V ZDA Now York, 27. januarja. List jugoslovanskih Izseljencev v ZDA »HrvatskJ svljct« priobčuje uvodni članek, posvečen radio matchu ZDA : Jugoslavija. Časopis poudarja množičnost ln hfter razvoj šaha v Jugoslaviji. Posebno pozornost poklanja Svetozarju Gllgorlču, ki Jo že s 16 loti osvojil mojstrski naslov ln stoji danes na čelu jugoslovanske državne reprezentance. »Radlo-match ZDA—Jugoslavija — zaključuje članek — je vzbudil veliko zanimanje v ameriški Javnosti, posebno pa šc med Američani Jugoslovanskega porekla.« KRATKE VESTI Občni zbor Šahovske zveze Slovenijo bo v nedeljo 29. januarja ob 10. dopoldne v prostorih ministrstva za ljudsko zdravjo v Ljubljani 8v. Petra cesta 2. Na turnirju za mladinsko prvenstvo ljubljansko oblustl so dosedaj odigrali 10 kol. V vodstvu jo Trampuž z 8 točkami pred Ribaričem, Roblekom ln Groskora. Na mladinskem turnirju za prvenstvo mariborsko oblasti vodi po 6. kolu M. Horvat prod Ramšakom ln Mikundo. V Moskvi so prod kratkim zaključili turnir za svetovno žensko prvenstvo. Zmagah: jo Ljudmila Rudenko (ZSSR) z 11 in pol točkami, pred Ruboovo (ZSSR) 10 in pol, Bikovo in Belovo (ZSSR) 10, Silanovo (Francija), Kellerjevo (Nemčijaj in Tranmerje-vo (Anglija) 9 in pol itd. Kakor je znano, bi morala na tem turnirju sodelovati tudi predstavnica Jugoslavije Cvenklova, vendar ji jo bilo to zaradi diskriminatorske politiko SZ onemogočeno. OPOZORILO Opozarjamo na objavo, objavljeno v časopisih dno 5. I. 1950, s katero odrejuje Sekretariat za gospodarsko koordinacijo pri Predsedstvu vlade LRS obvezno striženje vseh konj starih nad dve leti, razen rodovniških in plemenskih. Ker je stavljeni rok le še kratok (28. II, 1950), ponovno opozarjamo vsa državna gospodarska podjetja in enote, da morajo do tega roka repo in grivo oddati. Individualna gospodarstva in zadruga pa Iirejmojo za oddano repe in grivo stimu-acijo kakor za svinjske kožo (usnjo in drugo predmoto). Rep so striže 4 prste (ca. 8 cm) nad skočnim sklepom (kolono). Grivo so pusti 5—10 centimetrov. Rope in grivo sprejemajo vsi naši zbiralni centri in zbiralnice proti izdaji potrdila. »KOTEKS« podjetje zo promet s kožami ln tekstilnimi surovinami OPOZORILO Opozarjamo gozdarje, agronomno kemike ter študente visokih šol, da jo v januarski številki »Paplrulčarja« izšel daljši strokovni 61anek o praktičnih nasvetih za indentifi-kacijo vlaken. Članek spremlja 22 uspelih mikroskopskih reprodukcij. Vsakemu laboratoriju nujno potrebno delol Posamezna številka »Papirničarja« stane 10 din. VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM »NOVEGA SVETA«! Naša osrednja slovenska literarna revija stopa v svojo peto leto. Lanski, četrti letnik je pomenil v razvoju »Novega sveta« znaten korak n apr oj k smotru, ki si ga je postavilo uredništvo. Revija je bila v svojem leposlovnem delu zvesto ogledalo današnje slovenske literarne tvornosti, zbrala jo okoli sebe vsa vidnejša imena ljudi, ki danes s peresom oblikujejo npšo 6tvarnoet. S krajšimi članki ali z daljšimi študijami so sotrudniki obravnavali važna vprašanja iz naše preteklosti in sedanjosti. V drugih rubrikah jo skušala revija zajeti kar največ področij kulturnega življenja doma in v tujini. Zunanji Izraz to notranjo rasti je bil tudi povečani obseg revije, saj je letnik narastel na skoraj 1200 strani in ga je moralo uredništvo razdeliti v dvo knjigi. Uredništvo se je tudi trudilo, da bi list redno izhajal, in le zaradi nepredvidenih tehničnih ovir to ni povsem, uspelo, čeprav jo v primeri s prejšnjimi leti list tudi v tem poglodu znatno napredoval. Za. leto 1950. si jo uredništvo zagotovilo šo širši krog sotrudnjkov. Svojo stalne rubrike (gledališče, likovna umetnost, razgledi, kronika) bo skušalo šo obogatiti, 7.1astl pa. bo poživilo kritični del. v katerem bodo sotrudniki zavzemali stališče do raznih aktualnih vprašanj. Znatno bodo razširjeni tudi zapiski. S temi bo uredništvo skušalo šo tesno.io zajeti dogajanje na slovenskem in jugoslovanskem knjižnem trgu ter druge aktualnosti. Spričo povečanega obsega (vsaka številka bo imela vsaj 6 pol) bo lotna naročnina v lotu 1950. znašala 400 dinarjev Ker so je število naročnikov v minulem letu znatno zvišalo In se zelo približalo številu naklade, smo morali proti koncu leta žo odbijati novo naročnike. Da bi mogli v letošnjem letu ustreči vsem redno plačujočim naročnikom, so je uprava lista odločila, da bo štela za naročnike lo tiste, ki bodo do konca februarja poravnali vsaj polletno naročnino, torej 200 din. Kdor tega no bo storil, mu bomo list ustavili. Kdor jo z naročnino v zaostanku, naj poravna tudi zaostanek, sicer mu lista no moremo več pošiljati. Kdor želi list na novo naročiti, naj so čimpro.1 prijavi. Uredništvo ln uprava »Novega sveta« OBVESTILO Statistični urad LRS obvešča vse honorarno uslužbence, ki delajo na popisu prebivalstva in pri popisu zgradb in stanovanj na Viču. da so prične redno delo v ponedeljek 30. januarja 1950 ob pol osmih zjutraj. KINO LJUBLJANA UNION: Zaprto. - MOSKVA: Amer, film »Kako zelena jo bila moja dolina«. Filmske novosti 201 Predstave ob 16, 18.30 iu 21, zaradi dolžino filma. Predprodaja za sindikate od 9—tl. — SLOGA: Avstrijski film »Beli sen«, Nauk in tehnika 3. — Predstavo ob. 16.15, 18.15 in 20.15. TRIGLAV; Amer. film »Plinska luč«, Filmske novosti 197. Predstavi ob 17.30 in 19.30. ŠIŠKA: Angleški film »Hamlet«, Filmsko novosti 202. Predstavi ob 17 in 20. MARIBOR PARTIZAN: Amer. film »Zimska zgodba«. Filmsko novosti 202. UDARNIK: Angleški film »Brata«, Mesečnik JA CELJE METROPOL: Ameriški barvni film; »Ali Baba in 40 razbojnikov«, slov. dokum film »Vodo nam bodo-pokorne«. — DOM: Sovjetski film »Gajči« tednik. KAMNIK: Ameriški film »Bmoa v Oxfor-du«, Odgovor naroda. JESENICE MESTNI: Avstrijski film »Srce mora molčati*. Makedonski mesečnik 12. — Predstavi ob 18 in 20. KRANJ STOR7.1C: Jnsoslov umetniški film »Zastava«, Mesečnik JA. - SVOBODA: Sovjetski film »Zadnja noč«. PTUJ: Angleški film »Niklaus Nik,loby«, rilmsko novosti 195. OGLASI PREKLIC. Podpisani Pavlič Franc, tovarniški delavec, Javornik, Cesta v Rovte 15, preklicujem iu obžalujem, da sem izjavil, da so vsi člani upravnega odbora Potrošniške zadruge na Jesenicah lumpi, ter se jim zahvaljujem, da so odstopili od kazenskega postopanja. Pavlič Franc. 473 VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dno 27. januarja: Od soverne Skandinavijo do južnega Balkana ee razprostira področje visokega zračnega pritiska, ki ustvarja v teli predelih pretežno lepo vreme. V Srodozemljo pa je vdrla frontalna aktivnost., ki vpliva na vremo pri nas. V Sloveniji vlada danes naraščajoča oblačnost s slabimi krajevnimi pndavinami, in z nnjnižjo temperaturo v Murski Soboti —21 stopinj. Snežno razmere v Sloveniji danes zjutraj ob 7. url: PlanicR: temp. —8 stopinj, 66 cm snega. Jezersko: temp —7 stopinj, 43 cm snega. Slovonjgradcc: temp. —18 stopinj, 23 cm snega. Colje: tomp. 16 stopinj, 20 cm snega. Maribor: temp. -19 stopinj. 21 cm snega, Murska Sobota: -21 stopinj, 20 cm snega. Postojna: temp. -21 stopinj, 5 cm snega. Novo mesto: —14 stopinj, 28 cm snega. Pokljuka: temp. —7 stopinj, 6 em pršiča na 100 cm podlage. Napoved za soboto, 28. januarja: Šo pretežno oblačno, vendar brez bistvonlli padavin. Tempornturu so bo dvignila. Napoved za nedeljo, 29. Januarja: Zboljšanje do delno oblačnosti. PRESKRBA DELITEV TOALETNEGA, PIIALNEOA IN BRIVSKEGA MILA Poverjeništvo za trgovino In preskrbo J V Ljubljani obvešča potrošnike, •Ja.81,: p.J nabavijo na živilsko nakaznico D-l g8 za mesec december 1949 dodatek toal°lu oz. pralnega mila, in sicer: D-l 100 gr toaletnega in 100 gr P^.^r-mila na odrezek republ. dopolnilne Pr be št. 6 december. , b re- D-2 100 gr toaletnega mila no odreže*, publiške dopolnilno preskrbo št. 6 4?c, jJ-itO' Nadalje prejemojo moški potrošniki gorij R-la jam., R-la, R-žl, R-lb, B-H. * na odrezek rep. dop. preskrbo št. 5 bor po 1 komad (5 dkg) brivskega m«* (1 komad jo 5 dkg). icer Milo prejemejo tudi potrošniki “.vrbe na odrezke republiško dopolnilne Pres št. 1 vseh 4 tedenskih nakaznic. Opozarjamo razdeljevalce živil, d« “ jn deliti milo samo moškim potroSni*01?’ ^ sicer na živilsko nakaznice, ki morajo » vse podatke točno izpolnjeno s črny°' 'rJ. Milo so prejele naslednje prodajalno cioniranih živil: — Poslovalnico »Prelir!w.j. Opekarska 31, Rožna dolina c. V-2, c. - 5 34, Tržaška 91, Gajeva 5, GosposvetsK« ^ Rimska 24, Tyrševa 31, Povšetova nekerjeva 22, Prisojna 7, Gnljovica^^, jj čiškanska 10, Vodnikov trg 2, Be: Vo- Celovška 85, Hotimirova 13, Tyršoya dovodna 67. Poslovalnico Potrošniško ^ ge: Cerkvena 21, Gerbičeva 3, Vrh°'c1() Tržaška 46, 79, Zaloška 22, Šmartinska 1» 107, Bezenškova 22, Vodnikov trg. RVnr-3. Kongresni trg 2, Sv. Jakoba trg <> sw. lovška 19. Celovška 144, Černetova *»■ p„. žico 175, Št. Vid, Litijska, Tyršova 47«, ljo 1, Snoberje, Zalog ter industrijski gazlnl. , , . ki Milo naj delo tudi ostale poslovalnic < jj ga Imajo šo na zalogi. — V primeru, u toaletnega mila zmanjkalo, so lahKo pralno milo. PODALJŠANJE VELJAVNOSTI ODREZKOV ZA MESO ^ Poverjeništvo za trgovino in preskrb0 v Ljubljani obvešča potrošnike, jigiili lahko nabavili meso na odrezko živ* nakaznio za mesoo januar tudi b® sep.u februarju. ja- Zapadlost odrezkov za meso za ffl^^rTuili, nuar bomo objavili v dnevnih casoj' ko bodo krito vse potrebo 7. mesom. OBVESTILO POTROŠNIKOM d> Obveščamo potrošnike mesta Ljubi]«®’jne se bo zaradi transportnih ovir dovoza » jj v Ljubljano delilo meso tudi v nedelj ^ pa v prihodnjem tednu, kakor jo «iiu javljeno v dnevnih časopisih 27. t. m- DIABETIKI IZ LJUBLJANE P°Z°1 Od 1. 2. do 20. 2. 1950 si morajo oskrbeti za naslednjo tromesečje z v0itc ško spričevalo za dodatno bolniško sami v diabetični ambulanti v LjuD‘Jrteli Spričevala so izdajajo vsak torok, in soboto od 8. do 9. ure zjutraj v fI «,1 ja' tični ambulanti interno klinike v L.1 '• ,uii-ni. — Interna klinika med. fakultete u ljana. Diabetična ambulanta. ŠOLSTVO po Obvestilo. Uprava dijaškega doma ji stojni obvešča vse dijake, razen ,0„wnii»' obiskujejo učiteljišče in 8 razred jr zije, da ostanejo na svojih domovih daljnjega zaradi popravil doma tor oj- ^ tehničnih ovir. Dijaki učiteljišča in ? vjjo šolci pa naj se po preteku počitnio J jjgj upravi doma. s® Pouk na Srednji farmacevtski s°j‘ 8ju-prične dno 1. februarja 1950 ob 8. l,ri goli trnj in ne popoldne, kakor je bilo v 553 javljeno. — Uprava. G L E 0 fl L I S C E DIlAMA LJUBLJANA bi«' Sobota, 28. ob 20: Cankar: »Zn narodoj gor« Zaključena predstava za L«1 n Pri predstavi »Zn, narodov blagor« 'nldo igra Katarino Elvira. Kraljeva. _ Ivanka Mežanovn, Heleno Mira U«n, Mrmoljevko Metka Bučarjeva. žarja Fran Lipah, hišno pri Grozdovin Kačlčevn. OP Eli A m- Sobota, 28. ob 20.30: Nastop folklornih (^-pin Ljudske prosveto. Zaključen« i^e stava za delegate II kongrosa w prosvete .. mt' Dno 2. febr. ob 20 bo v ljubljanski rv» ml ob zaključku zimskega semestr« t> letoflnjn lavna produkcija Akademij", f(i« Igralsko umetnost v obliki coloT® gf|-predstave treh Mollorovlh enodejank: niu tiko šolo za žene, Improvizacija v '/e‘ ?s4 In Sgnnnrel ali »Namišljeni rogonosec • ju* v prevodu Josipa Vidmarja — |6^ šateljl IV. lotuika Akademije zn umetnost, razred rednega profesorja. Levarja. — Režiserska asistenca: diP' j(|j* režije Rnlblna Ftaranovlčeva KostunU' ,v.0ii> Jarčevo, — ženski izdelani! pod vo