Šteo. ZZO
o Llohljonl, v sredo, dne 26. septembra 1906.
leto XXXIV.
Velja po pošti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6 50 za en mescc t, „ 220
V upravništvu: za telo IkIo naprej K 20' — za pol leta „ „ 10'— za Četrt leta „ „ 5-— za en mesec w „ 170
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah JI. 2 (vhod tez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se nt sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Emstop. pelitvrsta (72 mm): za enkrat . , . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jtl ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 url popoldne.
UpraVniŠtVO ie Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ———— Vsprejema naročnino, in sera te in reklamacije. (Jpravniškega telefona Stev. 188.
Slovanska zvezo.
D u n a j, 25. septembra.
Deželna avtonomija.
»Slovanska zveza« se je danes temeljito posvetovala o predlogu poljskega poslanca dr. Starzynskcga glede deželne avtonomije. Razni člani kluba so izražali z ozirom na obmejne Slovence in isterske Slovane že znane pomisleke proti večji avtonomiji dež. zborov v političnem in gospodarskem, osobito pa v šolskem in jezikovnem oziru, dokler ni potom državnega zakona narodnim manjšinam zagotovljena popolna varnost nasproti brez-ozirnim narodnim protivnikom. Ko se to zgodi, je dosežen tudi glavni smoter narodne avtonomije v okviru politične avtonomije dež. zborov.
Rosi. dr. Starzynski je včeraj gotovo le z ozirom na sedanji politični položaj naglašal izrecno, da sc njegov predlog razteza samo na S 12. drž. tem. zakona glede kazenskega pravosodja, policijskega reda in civilnopravd-nega zakonodajstva ter osobito glede deželne kulture. Predlog torej izključuje vsa šolska in jezikovna vprašanja.
Dr. Starzynski pa je svoj predlog sestavil tako, da sc želje glede deželne kulture izrazijo v resoluciji, ki bodi vladi navodilo v bodoče, ostala vprašanja pa naj se uravnajo potom zakona in sicer v dveh dodatnih odstavkih k § 12. Klub ie sklenil po daljšem posvetovanju, da naj dr. Susteršič kot član pod-odseka za vol. reformo glasuje samo za resolucijo; obenem ga je pooblastil klub. da sme z ozirom na Poljake in Cehe glasovati tudi za širšo resolucijo. Razloček je ta, da zakon veže vlado, dočim je resolucija le navodilo, a ne obveznost.
Obmejni Slovenci.
Nadalje je dr. Susteršič poročal o razpravah v odseku za vol. reformo. Stvarno jc pojasnil vse težave in ovire, ki so jih imeli trije člani »Slovanske zveze« v odseku za vol. reformo nasproti nemški večini. Kdor podtika poslancem, da niso imeli dobre volje ter »prodali« obmejne Slovence, ta ne pozna parlamentarnih razmer ali pa sodi in govori s svojega strankarskega stališča. Res, da so prikrajšani koroški Slovenci in da tudi Štajerci ne morejo biti povsem zadovoljni s sklepi od-
seka; toda kaj več storiti, je bilo naravnost izključeno. Cehi v vsakem oziru nadkriljujejo Jugoslovane, a navzlic temu dobe Cehi en mandat šele na 58.400 duš, dočim Slovenci vobče na 45.600. Slovenci pridobe z novo vol. reformo () mandatov, ako enega v Istri prištejemo Slovencem. Slovenski poslanci bi torej storili največjo politično in narodno napako, ko bi z obstrukcijo hoteli preprečiti vol. reformo. Poleg tega pa je šc veliko vprašanje, ali bi Slovenci sami mogli vzdržati obstrukcijo. Konec bi bil velika blamaža i:i stari vol. red. Za obiektivne ljudi naj zadošča to' pojasnilo.
Po daljši razpravi jc sklenila »Slovanska zveza«:
I.	»Klub zavrača ogorčeno napade radi vol. preosnove, naperjene proti sebi in svojim zastopnikom v odseku, tovarišem dr. Šusteršiču, dr. Ivčeviču in dr. Ploju, ter jim izreka priznanje in zaupanje.
II.	Klub sklene, da kakor doslej tudi v bodoče z vso močjo dela na to, da se slede vol. reforme uresničijo zahteve obmejnih Slovencev na severni narodni meji.
III.	Klub naroča svojim zastopnikom v odseku za vol. preosnovo, naj z vso odločnostjo nastopijo proti temu, da bi sc razdelitev volilnih okrajev zavarovala z dvetretiinsko večino.«
Glede tretje točke pripomnim, da bodo Poljaki skoraj gotovo z Nemci glasovali za dvetretjinsko večino in je torej nevarnost, da sc dotični predlog sprejme pri S 5., ki je odložen.
ŠTovensIai Ljudsko stranka in voliuna prsosaovi
Iz »Slovenca« sem zvedel, da je zvrše-valni odbor narodne napredne stranke v »Narodu« priobčil neki sklep, ki se ž njim naroča dr. Tavčarju obstrukcija v volilnem odseku, čc sc mu v tem slučaje pridružita tudi poslanca »Slovanske zveze«. Sicer čujem, da je stranka »Naroda« ta svoj sklep zopet utajila in naročila dr. Tavčarju brezpogojno obstrukcijo. Vendar, ker jc stvar načelno važna in ker sc upirajo pogledi slovenskega naroda v Slovensko Ljudsko Stranko, treba nekaj pojasnila. Dr. Susteršič in Šukljc sta na Dunaju; zato sodim, da je moja dolžnost odkrito pojasniti stališče naše stranke.
O umestnosti iiarodno-napredncga sklepa o njegovih vzrokih in namerah nc izgubljam
besedi, (iospodje, ki so ga sklenili, naj delajo svobodno, kar hočejo. Samo to sc mi zdi potrebno pripomniti, da se mora naša stranka resno vprašati, ali zasluži na tak način objavljeni sklep, da se sploh pečamo ž njim. (ire sc za važno politiško delo, kako naj se popravi koroškim Slovencem napravljena krivica. In ui nastopa narodno-napredni izvrševalni odbor takoj s svojim odgovorom: obstrukcija. Odgovor bi moral biti, ko bi sc res hotelo doseči skupno delo, edino Ic plod medsebojnih dogovorov. In ti bi morali ostati, dokler sc ne končajo, brezpogojno tajni. Toda narodno - napredni zvrševalni odbor ima pač pravico pridobivati si javno mnenje kakor mu drago zase in proti nam, bodi tudi s takimi sklepi.
Povedati moram, da so sc ravno tc dni završili neobvezni dogovori nekaterih naših mož s koroškimi voditelji, in da se je odtam zahtevalo tudi to, kar se v omenjenem sklepu neprikrito imenuje obstrukcija. Ali je kaka no-tranja zveza med sklepom zvrševalnega odbora narodno napredne stranke in med dogovori s koroškimi gospodi, o tem imam zase svoje utemeljene misli, ki jih pa tu ne razkrivam, ker bi vso zadevo Ic še bolj zamotale.
Ob tem času, ko sc torej od raznih strani ali po dogovoru ali brez njega, nič ne dene zahteva, naj Slovenska Ljudska Stranka iz-premeni svoje stališče glede na volivno preosnovo, ic treba jasne besede.
Dati jo hočem pač le v svojem imenu, toda s polno zavestjo, da jc v soglasju s stranko, ker drugačna sploh biti ne more, ker bi namreč vsaka druga stranko razdrla. Odgovor slove:
Poziv, naj vodstvo S. L. S. naroči svojim zastopnikom v volivnem odseku obštrukcijo. ne more biti predmet posvetovanju in sklepanju strankinega vodstva, ker načelno nasprotuje strankinemu programu.
Potemtakem nc bo v tem oziru nobene seje strankinega vodstva in vsled tega tudi zvrševalni odbor narodno-napredne stranke ne bo dobil nobenega odgovora. Slej ko prei je pa seveda popolnoma svobodno, komur pri-ia, presti bajke o kupčijah in izdajstvih, dokler drago. Stranka, ki se ne more ohraniti z doslednim zvrševanjetn svojih načel, nima pravice do obstoja. Ne zdi se mi niti potrebno, da bi sc ob ti priliki dotikal našega razmerja do koroških Slovencev. Vsaka beseda, da smo n. pr. pripravljeni vse storiti zanje, kar je mogoče načelnemu pristašu splošne in enake vo-livnc pravice, bi bila odveč. Kdor dvomi o tem, bi 11111 tudi nobeno zagotovilo nič nc izdalo. Braniti se nimamo proti nikomur, tem manj, ker ic stranka v svojih sklepih svojega vodstva in po svojih državnih poslancih do-zdaj že vse storila iz lastnega nagiba. Strankinemu vodstvu, oziroma njenim poslancem ni nihče prijavil nobene Želje; o koroških težnjah imamo podatke samo iz znane polemike. Ta polemika pa kaže po moji sodbi popolnoma ja-
sno, da jc nekaterim koroškim politikom mnogo bolj všeč, če smo razprti, nego da smo prijatelji med seboj. Zaupanje se ne da izsiliti; zato ne moremo v tem oziru druzega, nego čakati in pustiti daljnemu razvoju politiškega življenja dokaz, da zastopa S. L. S. edino pravo in edino uspešno vseslovensko stališče.
Ker ves čas svojega javnega delovanja z logiško doslednostjo zastopam demokratiško načelo, smem menda v upanju, da vsaj nekoliko pripomorem k jasnejšemu umevanju našega stališča, raztolmačiti nekaj osnovnih točk.
1.	Edino možna oblika deinokratiškcga načela glede na zakonodajno zastopstvo je splošna in enaka volilna pravica. Stanovsko zastopstvo zahteva javno pravno organizo-vane stanove, ki iili moderna država ne pozna; pluralni volivni red ustvarja privilegije, ki se jim demokrat ravno upira, v novi, poslabšani obliki.
2.	(ire se /.a ozdravljenje državnega politiškega življenja. Zato so vsa podobna vpra-šania lc drugotnega pomena. Demokrat je trdno uverjen, da je pravična uredba v državi mogoča šele potem, ko se stero z idejo ljudske ustave nezdružljivi privilegiji. Zato jc pa tudi slovenski demokrat prepričan, da sc samo potem more misliti na zvršitev narodne ravno-pravnosti, ko se proglasi načelo politiške rav-nopravnosti v volivnem redu.
Porazdelitev poslancev jc kompromisna zadeva, pri kateri so slabši vedno te-peni. To zlo jc pa ozdravljivo in zato ne najhujše. Po splošni iu enaki volilni pravici imajo zlasti tisti narodi, katerih moč jc edino le v ljudstvu, priložnost, da porabijo zadnjega moža v svojo obrambo. Slovenski proletarec ima nalogo pridobiti in ohraniti nam naša v tujstvu izgubljena mesta in druga obrtna središča. Porazdelitev poslancev ne ustavi narodnega tekmovanja, ne zagotavlja nobenega posestnega stanja. Ko bi bil tudi vsak naš slovenski poslanski mandat odvisen od boja, bi jaz, posito, da se v okviru splošne in enake volivne pravice več nc da doseči v zbornici, glasoval zanjo.
4.	V novi zbornici bodo pred vsem odločevale stranke, ki so nesebično in dosledno branile načelo, po katerem je nastala. Po mojem mnenju pomenja žuganje z obstrukcijo v sedanjih razmerah prošnjo za absolutizem in poklon birokraški samovladi.
5.	Naj imamo Slovenci poslancev to ali ono število: edina pot, ki nas more rešiti, je politiška zavednost ljudstva, zlasti pa z narodno zavestjo prepojena organizacija delavstva. Vse drugo je mlatev prazne siame. Ce bomo zvrševali svojo dolžnost v tem oziru, bomo rešili svoj narod s Korošci vred; če pa ne, nas ne reši nobena volivna preosnova. Stranke, ki se pregreše proti načelu splošne in enake volilne pravicc v teli usodnih dneh, pa odmetajo od sebe proletariat in so vsled tega nesposobne pritegniti ta najvažnejši del poli-
LIH6K.
Leposlovno knjižnico.
V zalogi »Katoliške bukvarne v Ljubljani« bo izhajala odslej »Leposlovna knjižnica« ki se bo izdajala četrtletno in bo prinašala po modernih avtorjih prevode, pa tudi izvirne spise.
Leposlovna knjižnica, ki prinaša prevode iz tujih literatur, jc pri nad vse potrebna. Pri tem seveda ni treba misliti, da so leposlovni knjižnici samo prevodi glavna stvar: čc se bodo našle izvirne stvari, ki niso samo efer-mernega pomena, ampak po idejah iu obliki dovršene, jih bomo radi uvrstili med dela tujih književnikov, ki niso obogatili le svojega leposlovja, temveč tudi celo svetovno književnost.
Leposlovna knjižnica stremi za tem, da našemu narodu odpre kulturne zaklade drugih narodov, katerih doslej nismo poznali in uva-ževali: le tako jc mogoče, vzgojiti si novo in svežo inteligenco, ki bo svetovne probleme, socijalnc boje vseh slojev, kulturno edinstvo vseli narodov razumela in jih presojevala z višjega in občečloveškega stališča.
In tega nam je treba, ker imamo premalo sil, da bi sami vse zmogli, vse znali, vse čutili in zasnovali. Tuji kulturni vplivi so neizogibni
in v gotovi meri potrebni. Svetovna literatura jo je naše dni krenila na čisto posebno pot. Sicer ravno tu vlada velika anarhija, ker večina zamenjuje individualizem v slovstvu z neomejeno svobodo, pisati kar je komu drago: toda eno jc gotovo: trajna in rnerodajna za kulturni razvoj človeštva bodo lc ona dela, ki jim je prvo ideja, naziranjc in plemenita tendenca.
Golo slikanje čustev in samo kopiranje narave, nikogar več nc zadovolji. Pač pa zahtevamo dandanašnji od vsakega dela, da je v njem psihološka analiza uprav znanstveno korektna: to je najboljša pridobitev modernih šol.
Leposlovna knjižnica bo upoštevala vse resnične in trajne pridobitve vseh struj in bo zato objavljala prevode najboljših modernih del. Prvo je: »Razporoka« Bourgetova, najboljše delo znanega francoskega pisatelja in člana francoske akademije znanosti. Drugi zvezek bo obsegal zanimivo povest iz ruske revolucije: »Hiša ob Volgi« in Turgcnjcvega »Stepnega kralja, tretji zvezek bo prinesel krasno povest poljskega realista Boleslava Prusa »Straža« (»Plac6wska«).
Tako pridejo sčasoma na vrsto najboljša moderna dela vseli kulturnih narodov.
Potem pride na vrsto nekaj del Dostojevskega, moderna italijanska in španska ter dela znamenitih Angležev in Norvežanov.
»Katoliška bukvama« bo seveda, kar se iiče zunanje oblike knjig, ustregla povsem današnjemu okusu in lepi vsebini poskrbela lepo zunanjost. Prvi zvezek izide v teku 14 dni in se sprejemajo naročniki v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Sotsrn.
Povest, spisana po poročilih mučencev.
Anton de Vaal, poslov. Lavričcv.
(Dalje.)
Zvečer istega dne, ko je žc pokrival mrak zemljo, so šli po apijski cerkvi štir.ii priprosti možje proti mestu in so sc pogovarjali o krščanstvu.
»Bilo jc pred petdesetimi leti«, tako je pravil eden, »ko je prejel cesar Valerijan za plačilo svojega krvavega preganjanja kristi-janov prav sramotno kazen. Rimski cesar, pa ie moral, ko ga je v vojski vjel sovražni kralj, barbarskemu zmagov.avcu ukloniti hrhet, da jc stopil ta nanj, ako je zasedel konja.«
»Spominjam se še dobro iz svoje mladosti«, pripoveduje drugi, starček okrog šestdesetih let, »kako je prebiralo ljudstvo, kristi-jatii kot pogani, velike liste, ki so bili prilepljeni po stenah, s katerimi je oznanjeval cesarjev sovrstnik Galijcn mir kristijanom. Kajti
tudi naši sovražniki so spoznali za kazen nesrečo Velcriianovo s perzijskim kraljem.«
»In od tega časa«, pripomni Krispin, ki je bil po rojstvu šepav, »od takrat smo uživali pol stoletja mir do sedaj, ko se pripravlja Dioklecijan na prigovarjanje svojega sovrstnika Maksimina na to, da bi zopet začel prelivati nedolžno kri.«
»To bo gotovo najhujše preganjanje«, pristavi prvi, »toda ravno tako ne bode izruvalo korenin krščanstva, kot iih niso poprejšna.«
»To bo pač slavo križa mnogo bolj povišalo in pripomoglo preje do zmagoslavja krščanstva nad paganstvom«, pravi starček. »Nisem Ii bil zraven, ko so umorili sv. očeta Siksta pri najsvetejši daritvi v Koemeteriju*)? Takrat je prinesel vsak dan nove tnučence v katakombe in moj oče z drugimi fosori**) so prišli več tednov komaj eno uro na dan vun iz katakomb. Toda ravno, ko so pogubni valovi hoteli požreti mali čolnič, tedaj se prikaže gospod in zapove mir vetrovom. Tako se ie zgodilo takrat, tako sc bode tudi sedaj!«
Stari iosor je izgovoril zadnje besede z najbolj prepričevalnim glasom. Nato obstane, vzdigne desnico proti nebu in reče:
*) Ime katakomb.
**) fosori so pokopavali mrliče v katakombah.
tiSke armade k narodnemu delu. O naši stranki ostani pribito: S. L. S. je odkrito in dosledno demokratiška, ali je pa ni.
Dr. Krek,
podnačelnik S. L. S.
VOLILNA REFORMA — BOŽIČNO DARILO?
Kakor sedaj stvari stoje v odseku se bo z drugim branjem volilne predloge moglo začeti v zbornici skoro gotovo šele v drugi polovici meseca novembra, po končanem dele-gacijskem zasedanju, tako da bi tik pred božičnimi prazniki bilo v zbornici odločilno glasovanje. Nove volitve bi bile radi velikih predpriprav skoro gotovo šele meseca maja in sicer se bodo vršile po celi Avstriji na en dan.
Odsek za volilno reformo je včeraj sprejel S 22 (dolžnosti vol. komisarja) ter je pričel razpravo o S 23 (postopanje pri volitvi).
IZ VČERAJŠNJE SEJE DR2. ZBORA.
V zadevi vojaka Zwergerja je v debati iia odgovor domobranskega ministra govoril včeraj poslanec Hofer, ki je trdil, da se je polkovnik poslužil le bojazljivega izgovora ako trdi, da ni o njegovi navzočnosti nič vedel. Govorila sta še soc. demokrat Schumeier, ki jc pravil, da častniki moštvo psujejo in nemški liberalec Glockner. Nato jc pričel govoriti groi Sternberg, ki jc dejal, da se bo bavil v prvi vrsti s »svojim prijateljem« Schu-meierjent. Schumeier: To sami ne verujete, vi nori vitez. Sternberg: Schumeier nima pravice komu očitati psovk, ker sam psuje. Schumeier bi bil kot častnik ravno tak tepec, kot je sedaj. (Veselost.) Poslanec Glockner: »Tudi vi ste surov človek.« Sternberg: »Koliko žganja ste pa že danes izpili?« Sternberg je nato zagovarjal armado. Po kratkih govorih poslanca Noske in domobranskega ministra je zbornica zaključila debato o tej zadevi.
Zbornica je nato pričela razpravo o lekarniškem zakonu. Poslanec I1ofinann-Wel-lenhof je priporočal uvedbo lekarniških zbornic. Govorilo je še več govornikov. Nato je zbornica prekinila razpravo o tem predmetu.
Poslanec l v č e v i č ie koncem seje izjavil. da je interpelacija italijanskega poslanca P 11 a c c o o dogodkih na Reki povodom povratka Sokolov pravo zavijanje dejstev.
Na vprašanje poslanca Giintherja o pripustitvi realcev k vseučiliškim študijam, je izjavil naučili minister, da je iz didaktičnih vzrokov priporočati, da sc študije realcev razširijo na osem let. Ta določba pa spada v kompetcnco deželnih zborov. Minister bi bil pripravljen, realcein z osemletnimi študijami dati olajšave za vseučiliške študije.
Konec seje ob 6. uri zvečer. Prihodnja seja v torek ob ll. uri dopoldne. Včeraj je bila tudi seja načelnikov klubov, v kateri je bil sprejet predlog poslanca Kramara, da bo-deta odslej na teden dve seji državnega zbora, v torek in v petek. Na vrsto pridejo: zakon o umazani konkurenci, predloga o lokalnih železnicah, podržavljenje severne železnice, zakon o zemljiških knjigah, kongrua, tiskovni zakon, zakon o nafti.
CEHI IN NEMCI.
Na nemški klic: »Nemci, učite se češki!» so »Narodni listy« najprej odgovorili, da je to le sredstvo, s katerim hočejo Ncmci izpodriniti češke uradnike. Drugi so pa bolj praktično pojmovali ta klic. »lilas Naroda« je odgovoril s klicem: »Cehi učite sc nemški!« kajti če bodo češki kandidat.ic znali dobro nemško, bodo izpodrinili oni Nemce, ki nc znajo češkega. »Cecli« piše o tem, da je dobro znamenje za bodočnost, da so Nemci spoznali, da se morajo učiti češkega jezika. Ce tudi njihov nagib ni pravi, vendar se s tem zmanjša nasprostvo ined obema narodnostima. Ljudski duh postaje v tem vedno močnejši, ker se nasprotnika spoznavata, in ta posledica se mora pozdravljati kot korak nasproti narodnemu miru.
»Kot deček sem videl pasti Valerijana in upam, da dočakam padec sedanjih preganjav-cev. Takrat so bogovi še trdno sedeli na svojih prestolih: danes pa so njihovi prestoli popolnoma omajani; takrat je bilo krščanstvo še mlado drevescc: danes pa jc mogočno drevo, ki razteza svoje veje in korenine po celem cesarstvu.«
»Cesarji hočejo z eno žlico vode vse utopiti,« se šali Krispin, »ali oni sc bodo le sami zmočili.«
»Kljub temu,« nadaljuje četrti, kateri jc sedaj samo molče poslušal, kar so ostali govorili, »kljub temu pa šc ni bilo nikdar v celem cesarstvu prelite toliko mučeniške krvi ko v zadnjih petih letih. V vseh mestih so pagani porušili cerkve, država je vzela pokopališča; na stotine škoiov, duhovnov in dijakonov je padlo pod mečem rabcljev; kdo bi preštel mu-čence, ki so darovali svoje življenje za Gospoda na vzhodu, v Egiptu, v Afriki in v Italiji? Tako gre že zopet peto leto in . . .«
»Pomisli na obljubo«, ga prekine stari fosor, »in peklenska vrata jc ne bodo premagala. Naj se le zaganjajo valovi v skalo: poplaviti jo morejo, nikakor pa nc razdejati!«
Med takimi pogovori so dospeli fosorji s Krispinom, katerega bomo šc pogostokrat srečali, do Karakalovih kopališč. Tu so se pa križala njihova pota, ker so eni stanovali v Su-buri, drugi pa na drugi strani reke Tibere.
MESTO AVSTRIJSKE HIMNE OGRSKA.
Ko je oddajal prvi honvedski pešpolk po povratku iz vojaških vaj zastavo, je godba svirala mesto avstrijske — ogrsko himno.
MAZARSKO-ANGLEŠKI BANKET.
Neodvisna stranka je priredila v Budimpešti banket na čast tam mudečih se članov kluba »Eighty«. Potem, ko so napili avstrijskemu in angleškemu vladarju, je govoril minister Košut in povedal med drugim tudi tole: »Ustavi Anglije in Ogrske sta edini, ki sta vzšli iz življenja naroda samega in se temu življenju tudi prilagodujeta. Ti dve ustavi sta najstarejši na svetu in obe sta pripoznali sveto pravico odpora. Nato je izrazil željo, da bi ostala Anglija bogata in močna kakor v preteklosti. Temu je sledilo burno odobravanje. Član angleškega parlamenta Sir Charles La-ren je izjavil, da želi Angliji tesnejšo trgovinsko zvezo z Ogrsko, in je povabil neodvisno stranko na poset v Landon. Grof Apponyi je razložil zgodovino Ogrske in njeno razmerje proti Avstriji. Po banketu so odšli navzoči v klubovc prostore neodvisne stranke in ostali tam pozno v noč.
AVSTRIJSKI ITALIJANI TOŽENI VELE-IZDAJE.
Državno namestništvo v Milanu je vložilo tožbo proti tam se mudečim avstrijskim državljanom, Italijanom iz Trienta, radi veleizdaje. Vzrok obstoja v tem, da so se udeležili slavnostnega obhajanja spomina bitke pri Vezza Sobbia in položili na spomenik padlih italijanskih vojakov, venec.
ROPARSKI DETEKTIVI.
V	Jekaterinoslavu so razpustili ves zbor detektivov, ker se je dognalo, da so bili v zadnjem času večinoma ti vzrok umorov iu tatvin.
ROPARSKI NAPADI V RUSIJI.
V	neko hišo v Peterburgu je vlomilo v oskrbnikovo stanovanje več mladih dostojno oblečenih ljudij i:i izjavilo, da se nahaja pred vratmi bomba. Nato so pobrali imovine v vrednosti -'00.000 rubljev in srečno pobegnili. V intendanturski zalogi so ukradli neznani tatovi milijon vatlov platna v vrednosti 80.000 rubljev.
REVOLUCIONARJI OBSODILI GENERALA NA SMRT.
Poveljnik prve gardske konjeniške divizije, generalmajor Bezobrazov, je dobil od revolucionarjev pismo, kjer stoji, da so ga obsodili na smrt. Svojo hišo v Peterburgu je dal utrditi in ponoči nadzoruje vhode in izhode sam.
VSTAJA NA KUBI.
Na Kubi so sklenili premirje. ZA KRŠČANSKA STROKOVNA DRUŠTVA.
Na občnem zboru krščanskih strokovnih delavskih društev v Charleroi (Belgija) je govoril škof Walravcns iz Tournaya, ki je toplo priporočal krščanska strokovna društva ter pozival duhovstvo, naj se povsod posveti strokovni organizaciji delavskega stanu, da sc izboljša stanje delavcev in da se ohranijo katoliški veri.
KRETA.
Iz Carigrada poročajo: Ob odhodu princa .lurija s Krete so se vršila tam razna zborovanja, ki prete z nemiri. Princ jc odpotoval na ukaz na grškem bojnem parniku 25. t. m. Turški vladi so naznanili imenovanje novega nad-komisarja Zaimisa. Zaimis odpotuje prihodnji teden na ladji ene izmed tujih velesil na Kreto.
RAZMERE V MAROKU
so od dne do dne boli napete. Vse kaže, da je mišljenje Maročanov o Evropejcih zopet skrajno sovražno. Nemiri v Kasablanki, marokan-skem pristaniškem mestu, so trajali pet ur. Pet Evropejcev je bilo ranjenih. Parižki listi se vznemirjajo, ker šc niso nekatere oblasti pogodbe v Algecirasu podpisale, dasi je maroški sultan to storil že pred meseci. Francija in Španija sta s tem ovirani, da ne organizirata pristaniške policije in tako se dogajajo slu-
Ako jc četrti pri pogledu tolikih žrtev začel obupavati, tedaj bo videl v prihodnjih dnevih teči nove potoke najplemenitejše mučeniške krvi; toda stari fosor pa je govoril vendar resnico.
II.
Oglejmo si nekoliko natančneje podzemeljsko pokopališče Koemeterij, kjer so se v teh časih zbirali kristjani. Ta se razprostira pod sedanjo cerkvijo sv. Sebastijana in v njeni okolici, jc oddaljen komaj pol ure od apijskih vrat in sc je imenoval včasih »Koemeterij apostolov«, kjer sta počivali nekaj časa sveti trupli apostola Petra in Pavla. Tam je bil pokopan krog leta .300 mučenik Evtihij; grobni napis, ki ga je sestavil papež Damaz, nam opisuje grozovite muke, med katerimi jc umrl za Kristusa. Zraven njega je ležalo truplo sv. Sebastijana, slavnega mučenca. — Ker so bile stopnjice, ki so vodile v Koemeterij, na cesarjevo povelje zasute, tedaj so fosori izkopali nov skriven vhod iz Arenarija.
Ambrozij nikakor ni spoznal nevarnosti, katerim bi se izpostavil, ako bi skrivno obiskal kristjane pri službi božji. Ni se strašil, in vsi pomisleki so prenehali ob upanju, da bo videl Sotero in spoznal skrivnosti, katere prikriva mladenka v svojem srcu. Njegova strast mu ni dala miru. Ni sc hotel satno osebno prepričati, da je Sotera kristjana; ampak moral je I tudi krščansko družbo z lastnimi očmi opazo-
čaji, kakor v Mogadorju in Kasablanki. — »Temps« siccr pravi, da je v nekih ozirih Francija sama kriva, da še ni v Maroku vse v redu. Na algirski meji, kjer ima Francija popolnoma prosto roko, postopajo neprevidno. Tako so pred kratkem prepovedali promet čez mejo, kar ne more nikdar ostati trajno. Vzroki zadnjih nemirov so baje v južnem Maroku; tam vlada nekakšna anarhija, ki utegne biti nenavadno nevarna. Podkralj v Marakešu Mulej Hafld, pripravlja vse, da se okliče sam za kralja. Pod pretvezo, da je varnost premajhna, zadržuje denarne pošiljatve. To dela zato, da bo imel svoj čas več denarja na razpolago. V pravi domovini dinastije, v oazi Tafilelt, kjer prodirajo vedno dalje Francozi, je vse pripravljeno na »sveto vojsko«.
ŠESTI OGRSKI KATOLIŠKI SHOD.
Šesti ogrski shod je bil otvorjen na slovesen način včeraj dopoludne v Budimpešti v navzočnosti grofa Apponyja in ministra a la-tere grofa Aladorja Zichyja. Slavnostni govor je govoril grof Ivan Zichy. Nato so se poklonili brzojavnim potom cesarju in papežu. Prava posvetovanja so se pričela popoldne. V raznih odsekih so se reševala različna socialna in religiozna vprašanja.
JUDOVSKI SVETOVNI SHOD sc bo vršil v Budimpešti. Sklenili bodo, kako bi se pripravile evropske velesile do tega, da bi posredovale za blagor ruskih judov.
Sorska afera pred sodiščem.
(Dalje.)
Orožnik Prohazka pripoveduje sledečo epizodo. Ko so prebodencga Luštreka peljali mimo Frana Bukovca, jc Luštrck zaklical upi-rajočemu se Bukovcu: »France, ,iaz sem že nekaj dobil«, na kar se jc i Bukovec umiril. Prohazka jc dobil pri tej aferi tudi malo rano, kje in kedaj, sc ne ve spominjati. Opazil jo je, ko je uklepal obtoženega Franceta Bukovca. Drugi orožnik Lipovec je dobil vtis kakor da bi Marija in Vencelj Bukovec hotela svojega brata vzeti orožnikom in ga odvesti iz sredine. Bukovca orožniki niso vrgli, kar trdi obtoženec, ampak je padel sam na opolzki cesti. Priči je zagrabil obtoženec tudi puško, in zgodila bi se lahko velika nesreča, ako bi se puška izprožila. Predsednik z ozirom na zagovor obtoženca: Francc Bukovec pravi, da sc ni orožnikom upiral in jih suval; on trdi, da mu je le spodletelo in pri tem je zamahnil po orožnikih z rokami. Kaj vi pravite na to?
Orožnik: To jc samo izgovor, on se je branil dalje časa.
Predsednik: Kako je nastopala Marija Bukovec ?
Orožnik: Ta je prijela svojega brata z obema rokama in ga vlekla na stran. Pri tem ji jc pomagal njen brat, tako da sta morala nastopiti proti obema dva orožnika in ju stran poriniti, da so mogli odvesti Franceta Bukovca. .leli Marija Bukovec pri tem kedaj zavpila: France, lc miren bodi, saj sc ti ne more nič zgoditi, saj si nedolžen, se priča ne more spominjati. FranccBukovec tu izpove na predsednikovo vprašanje, kai ima pripomniti k tej izpovedi, sledeče:
Res sem mahal po zraku, a temu je vzrok to, da so me vlekli ljudje eden sem, eden tje. Padel pa ni sam; spominja se šc dobro, kako je neki orožnik, čegar imena pa žal ne ve več, dejal svojemu tovarišu: »Schmciss ihn hi-nunter!«, nakar so ga na tla vrgli.
Predcsednik: Slišite, to je pa nekaj čisto novega, zakaj pa tega niste popreje nikoli omenili ?
Obtoženec: Bil sem dosedaj zmešan, da se nisem mogel na vse posameznosti spomniti.
Po izpovedi Vencelj in Marije Bukovec,
se obravnava preloži na četrto uro popoldne. * * *
Obravnava včeraj popoldne.
Pri popoldanski glavni razpravi sc uaj-preje zaslišijo priče Terezija Knific, Franc Kri-
vati, da bi prišel do sredstev, s katerimi bi odvrnil vpliv krščanstva na Sotero. Rekel je sam pri sebi: »Ali naj vtaknem pri napadu trdnjave ki ni padla pri prvem naskoku, boječe svoj meč v nožnico in zapustim boj? Nc, ravno upor ie zame navdušenje, da poizkusim vse, vzeti trdnjavo, katera last bode največja sreča
v mojem življenju.«
4. februarja jc bilo. Ambrozij se pripravlja rano zjutraj za odhod. Korinfij ga je natanko podučil, kako se mora obnašati med kristjani. Ko se je preoblekel v kmečko obleko, vzame voščeno svečo in se napoti proti apijskim vratom. Zvezdice so šc migljale na nebu in zrle mirno na spavajočo zemljo. Resno so sc vzdi-govali nagrobni spomeniki pred našim znancem na obeh straneh ceste; hladni jutranji veter jc prisilil popotnika, da se je bolj tesno zavil v plašč, ki je bil narejen iz ovčjih kož.
Malo pred mestnimi vratmi doidc šepa-vega človeka z bergljami. Brez dvoma je ta tudi kristjan: čemu bi bil drugače berač tako kmalu na nogah! Tega mu jc privedla slučajno njegova zvezda sreče.
Ambrozij ga pozdravi z besedami: »Mir s teboj, brat!« in ga vpraša, če gre tudi v Koemeterij apostolov k slovesnosti, v spomin mučenca Fvtihiia. Da bi si pridobil več zaupanja se izda za oproščenega sužnja blage go-spice Sotere in pripoveduje, da je prišel v Rim
žaj, Jakob Škrlj in Jernej Dolinar. Slednji izpove sledeče: Ko so prišli orožniki do šole, so bili ljudje že zbrani ondi. Ko so bili navzoči pozvani, da se naj umaknejo, so ljudje vpili, da nc puste župnika proč. On sam je bil navzoč pozneje pri aretaciji Bukovca; ker je Marija Bukovec hotela iztrgati svojega brata, zato so jo morali za roko s silo odstraniti. Vmes je upila: Mojega brata ne boste odpeljali, on je nedolžen.
Predsednik: Ali je padel France Bukovec sam na tla.
Priča: Padel je sam.
Predsednik: Ali je bil France Bukovec oni čas, ko sta ga hotela Vencelj in Marija iztrgati, že sredi orožnikov ali ne.
Priča: Bil je sredi orožnikov.
Vencelj Bukovec k tej izpovedi: Jaz sem stopil še le tedaj k svojemu bratu, ko je ležal na tleh.
Orožnik: France še ležal ni, ko je stopil Vencelj k orožnikom.
Marija Bukovec trdi, da je takoj na poziv orožnikov se odstranila in se jim ni upirala.
Predsednik vpraša prihodnjo pričo: Ali se je France Bukovec kaj ustavljal aretaciji.
Priča pritrdi.
Ali je bil že uklenjen, ko sta ga hotela Vencelj in Marija Bukovec iztrgati.
Priča zanika.
Ali sta kaj pri tem govorila?
Da, upila sta: »Nikamor ga ne peljite, on je nedolžen!« Druzih besedi se ne spominja.
Predsednik: Ali je Luštrek kaj rekel, ko so ga vklenjenega peljali mimo Bukovca.
Priča: Sc ne spominjam.
Predsednik: Ali je obtoženec še na tleh suval z nogami?
Priča pritrdi.
Zagovornik konstatira, da jc trdil priča orožnik Lipovec: Ko je ležal France Bukovec na tleh. je prijel za puško, ta priča pa naenkrat trdi, ko ie stal France Bukovec, je prijel za puško. Odkod to nasprotje?
Orožnik: To je prav lahko mogoče. Saj se lahko večkrat prime za puško. Podobno izpove orožnik Lipovec. Pristavi še: Takrat se je vse okrog nas vrtelo.
Namen pri tem je bil po mnenju priče ta, da bi njemu (orožniku) ušel. Po dvorani se sc čuie mrmranje!
Predsednik miri.
Priča Križaj izpove: Kavčič je upil: Le uprite se, vse boste premagali itd.
Predsednik: Kako ste pa te besede razumeli. Ali je Kavčič navzoče nagovarjal, naj se s silo sedaj upro, ali naj se s prošnjo obrnejo do oblastij. Priča je te besede vzel v smislu obtožnice.
Predsednik k priči: Kako to, da ste tako pozno to dejstvo naznanili orožništvu.
Priča: Stvar je bila taka. Pogovarjal sem se enkrat mimogrede z orožniki in pri tem je prišel govor tudi na obtoženca Kavčiča in pri tej priložnosti jc naredil dotično izpoved. Terezija Knific sc je nekaj časa po teh dogodkih pogovarjala z zadnjim obtoženccm Peter-nelom in pri tem je obtoženec omenil: Ako bi se vrnil župnik Porenta, bi bil mir. Priča obstaja vzlic prerekanju Peternela pri svoji izpovedi. Pristavi šc, da jc kmalu po tem pogovoru slišala o pretilnem pismu.
Drž. pravdnik : Ali se je Peternel kdaj jezil ua župana Svoljšaka.
Priča: Ne!
Po tem zaslišanju se prečitajo še razne ovadbe, dalje izpovedi sodnijskih izvedencev, ki so primerjali pisavo Peternela in pisca anonimnega pisma. Pisava je podobna. Le črka t je drugačna, a druge so vse — tudi v podrobnostih — popolnoma slične. Nadaljna razprava se preloži na deveto uro zjutraj.
Zagovornik stavi še predlog, da se zasliši posebno priča neki Rudolf, ki jc prišel ravnokar iz Konigsberga in katerega do sedaj ni mogel navesti. Ta priča je bil v neposredni bližini obtoženca Luštreka in pa orožnika Mačka.
Drž. pravdnik se temu protivi, ker jc že cel položaj dosti pojasnjen, vrhutega se bo
šele zvečer iz Sotcrinc pristave, ki leži blizu mesta Ancija.
Seveda Ambrozij ni nič slutil, da so kristjani tega šepavega Krispina — postavili za stražo, naj pazi, če se pokaže kaj sumljivega.
Na Ambrozijevo vprašanje je ta čisto mirno odgovoril; toda spoznal jc že pri prvih besedah svojega spremljevalca, da ne govori tako, kakor govorijo navadni ljudje, četudi je bil priprosto oblečen. Neprimerno Ambrozijevo vprašanje in še neprimernejši njegov odgovor na zvito Krispinovo vprašanje je potrdilo zadnjemu sumnjo, da jc njegov spremljevalec ogleduh!
Nesramnost! Kaj so mu neki kristjani hudega storili, ker se ne sramuje skrajnega sredstva, da bi si zaslužil kot ovaduh predpisano plačilo?
Zločinstvo se mora preprečiti, goljufu pa pokazati, da ne bode nikdar več mislil na podoben poizkus, in Krispin jc počasi šepal, da si napravi načrt in si premisli, kako bi ga izvedel najbolje.
Ambrozij ni bil malo v zadregi, ko zve, da bosta gotovo zadnja prišla k službi božji: včeraj dano naznanilo je napovedalo zbor eno uro prej. Njegova nejevolja je rastla z vsakim trenutkom bolj in bolj, ker je njegov spremljevalec strašno počasi za njim šepal, vsa slovesnost bo žc pri kraju, ako bosta šla notri!
(Dalje prihodnjič.)
zaslišalo še okrog 20 prič o ravnoistih točkah. Sodni dvor se po skoro polurnem posvetovanju vrne v sobo in pove, da se predlog zagovornika zavrne iz razlogov, katere je že drž. pravdnik povdarjal.
Drugi razpravni dan je odločen posebno razbremenilnim pričam; kot takih jc bilo pozvanih 19 Soranov. Razbremenilne priče, kateri' jc predlagal zagovornik obtožencev, so: Martin Ločniška, Janez Potočnik. France Svoljšak, Janez Oaber, Janez Krek, Jakob Sodnikar, Jakob Trobec, Tomaž Hribernik, Barbara Kopač, Marija Erbežnik, Blaž Dolenc, Jože Svoljšak, France Jarec, France Košenina, Janez Hafner, France Jenko, Jakob Oaber, Marjana Gašperin in Andrej Podviz.
Najprvo se zasliši priča Martin Ločniška. Stal je štiri do pet korakov od šolskega praga, med tem ko je bil Luštrek pri vratih in držal z obema rokama za kljuko. Da bi Lu-štreka kdo pozval, da se naj odstrani, ni slišal. Luštrek se ni branil, hotel je le izvedeti za vzrok, zakaj da hočejo župnika odstraniti. Luštrek se je lovil z eno roko; ko so ga pre-bodli. je ležal pripognjen k tlom.
Predsednik: Orožniki pravijo, da je okrog sebe suval.
Priča zanikuje; vse se je pa zelo hitro vršilo.
Predsednik: Drugi pa pravijo, da se je cel prizor dalje časa vršil.
Predsednik: Ali kaj veste glede Franceta Bahovca.
Priča: Slišal sem ga prositi, da naj ga orožniki puste na miru.
Predsednik: Ali jc imel Luštrek roke uklenjene, ko so ga prebodli?
Priča tega ne ve.
Ker priča danes nekaj drugače izpove-dava, kakor je izpovedal pred preiskovalnim sodnikom, zato ga predsednik opominja, da naj resnico govori.
Drž. pravdnika namestnik Kremžar: Zakai ste pa prišli k šoli?
Priča: Sel sem po sol.
Državni pravdnik: Pa ja ne v šolo?
Priča: Prišel sem tjekaj pozneje.
Drž. pravdnika nam.: Vi pravite, da je en orožnik klečal na Bahovcu, eden je držal Luštreka za vrat. Katera orožnika sta pa bila?
Priča tega ne more vedeti.
Janez Potočnik iz Medvod izpove: Luštrek se je vrat z obema rokama držal.
Predsednik: Zakaj pa je držal?
Priča: Da niso notri šli.
Predsednik: Ali so orožniki kaj rekli?
Priča: Seveda so pozvali k miru.
Predsednik: Kaj pa je Luštrek rekel?
Priča: Vzrok povejte, pa bom šel.
Predsednik: Ali je kaj mahal okrog sebe?
Priča: Nič ni mahal.
Predsednik: V preiskavi ste pa drugače rekli.
Predsednik: Preiskovalnemu sodniku ste rekli, da ste samo na glavo mogli videti, danes pa pravite, da ste celo osebo videli. Kaj je sedaj resnično?
Priča obstaja pri današnji izpovedbi.
Franceta Svolišaka iz Drage vpraša predsednik: Kaj pa jc delal Luštrek?
Priča: F.j. za kljuko se je »en mal« držal.
Predsednik: Slišali bomo, da se ie precej držal. Povejte naprej.
Priča: Ko .ie bil Luštrek preboden, je bil z desno nogo sključen, v levo pa so ga prebodli.
Predsednik: Ali ni rekel Luštrek. da nc gre stran, če pride prav petnajst orožnikov.
Priča: O. tega pa ni rekel!
Predsednik: Druge priče pa pravijo, da je rekel te besede. Vi lahko rečete, da niste slišali, tega pa ne morete izpovedati, da sc ne bi sploh to govorilo.
Janez Gaber je prihodnja priča.
Predsednik: Kaj pa je delal Luštrek?
Priča: Luštrek sc jc za kljuko »cn mal držov«.
Predsednik opozori pričo, da naj resnico govori, saj so ga trije orožniki potegnili od vrat, torej se je precej držal.
Priča Luštreka ni videl mahati po zraku.
Predsednik: Ali je bil kdo pred vami stal?
Priča: Blaž Dolinar jc stal pred menoj.
Predsednik: Ali ste videli, kako da je bil Luštrek preboden in kdaj se je to zgodilo?
Priča: Ko so ga zasukali pet korakov od stopnjic. — Priča-je dobil vtis. da so Luštreka celo dvakrat sunili z bajonetom. (?) Da se izključi vsak dvom. ali se je Luštrek dvakrat sunil z orožjem ali ne, zato se prebere zdravniški izvid, po katerem je bil Luštrek samo enkrat preboden.
Predsednik: Vprašam šc enkrat: Ali ste videli dvakrat suniti?
Priča: Da, videl sem dvakrat suniti. Enkrat se jim ni posrečilo. — Priča izpove tudi, da so Luštreka za obe roke držali.
Državn. pravd, nam.: Zakaj ste prišli pred šolo?
Priča: Iz radovednosti.
Drž. pravd, nam.: Ali ste slišali, da jc šel okrajni glavar k oknu in župnika klical, da naj odpre.
Tega priča ni videl.
Janez Krek sc zapriseže. Ta priča je stal par korakov od šole; blizu njega je stal Tomaž Hribernik in Janez Rudolf.
Predsednik: Kdo je bil pri vratih?
Priča: Luštrek in Bukovec.
Predsednik: Kaj pa so nameravali?
Priča: Ne vem, kaj so mislili delati. Dreni je bil. kamor je kdo mogel iti, tjc se jc pa vtaknil, pravi priča.
Predsednik: Ali je rekel Starmanov (to je Luštrek). da gre preč, če se mu pove vzrok, zakaj gre župnik preč?
Priča: Seveda sem slišal tc besede!
Predsednik: Torej veste, zakaj da je stal Luštrek pri vratih; popreje ste pa rekli, da si ne morete misliti, kak namen da jc imel; govorite resnico.
Predsednik: Ali je bil Luštrek na tleh. ko jc bil preboden?
Priča: Luštrek jc bil v onem momentu sključen, a ne na tleh, trdi priča.
Predsednik: Ali je sunil orožnik dvakrat ali enkrat?
Dvakrat, zatrdi priča.
Predsednik: Ali je orožnik zadel dvakrat ali enkrat?
Priča: Obakrat je zadel!
Predsednik: Zdravniški izvid pa izkaže, da je imel Luštrek samo en vbod.
Predsednik: Ali se je Luštrek kaj zoper-stavljal?
Priča: Ne, tega pa ni storil.
Predsednik: Ali je kaj zamahnil?
Priča: O, mahal pa ni. kako bo pa mahal, ko so ga hitro zagrabili za roke in vrat.
Predsednik: Slišali bomo, da je mahal, suval in za puško prijemal!
Priča: Nič ni mahal in nič se ni upiral, tudi ni mogel, ker se je vse zelo hitro vršilo.
Predsednik: Ce je aretacija napovedana, že zadostuje en mal rahel sunek, da se pregreši proti postavam. Ali je Luštrek stal, ko so ga prebodli.
Priča: Bil je sključen in nato pokaže takraten položaj Luštreka.
Ta priča danes prav natanko pripoveduje. kaj da se je vse zgodilo z Bukovcem.
Predsednik konstatira iz zapiskov, da pa pri preiskovalnem sodniku o tem ni ničesar vedel povedati. Tudi je pri preiskovalnem sodniku ta priča trdila, da je imel Luštrek na obeh rokah zaponke, med tem ko danes o tem ničesar ne ve povedati.
Drž. pravd, nam.: Priča, kolikokrat so pa Luštreka sunili v nogo?
Priča izpove, kakor smo že preje zabeležili. Pozneje izpopolni svojo izpoved v tem smislu, da je dobil vtis, kakor da bi sc dvakrat pri enem vbodu porinilo.
Drž. pravd, nam.: Ali je bil Luštrek takrat res sključen ali ne?
Luštrek: Pokaže, kako se je takrat sklonil k tlom.
Drž. pravd, nam.: Ali so bili ljudje mirni, ko so Luštreka od vrat potegnili?
Priča tega nc more vedeti.
Dr. Vodušek: Mak je trdil, da je večkrat zaklical navzočim: V imenu postave, odstranite sc, ta priča pa tega ni slišal. To se naj konstatira.
Jakob Sodnikar izpove slično, kakor druge. dosedaj zaslišane priče.
Mak jc po izpovedi te priče v kritičnem trenotku imel puško na rami.
Predsednik: Ali so rekli orožniki: Ljudje, bodite pametni, pojte stran!
Priča tega ni nikoli slišal.
Predsednik prebere izpoved priče pred preiskovalnim sodnikom. Takrat je trdila ta priča, da je ležal Luštrek na vseh štirih, ko so ga prebodli.
Predsednik: Zaslišali srno pa Luštreka. in ta sam tega ne trdi (da bi ležal na tleh v onem trenotku).
Prihodnja priča jc odšla pred kratkim v Ameriko, zaradi tega se prebere samo njena pismena izpoved.
Tomaž Hribernik: Luštrek se je držal za vrata; slišal je. da so pozvali orožniki, da se naj odstrani, nato so pa orožniki Luštreka takoj potegnili od vrat. Držali so ga na obeh rokah. Mahal pa Luštrek ni!
Predsednik: Ali je klečal na »vseh štirih« ?
Priča: Ne, samo na enem kolenu ie klečal.
Barbara Kopač je stala takrat pri vratih.
Predsednik: Kaj pa je delaJ Luštrek?
Priča: Govoril je z glavarjem in prosil osem dni odloga za župnika.
Priča pravi, da bi bil Luštrek v kritičnem trenotku skoro padel, tako hudo so ga orožniki potegnili od vrat.
Zagovornik prosi, da se to zabeleži.
Tudi ta priča izpove, da Luštrek ni klečal na vseh štirih.
Predsednik: Ali so glavar in orožniki navzoče pozvali v imenu postave?
Priča: Nič niso rekli, kar stran so nas potegnili.
Marijo Erbežnik povpraša predsednik, kaj je delala pred šolo?
Priča: Ja, v cerkev sem šla.
Predsednik: Tam pa je vendar šola in ne cerkev!
Predsednik: Ali ste videli, kako so Luštreka prebodli?
Priča: Seveda, videla sem, saj so tudi mene »rajtali« prebosti.
Predsednik: Ali so orožniki pozvali v imenu postave?
Priča tega ni slišala.
Zagovornik: Ali ste bili mirni tačas, ko so šli po ključ?
Priča ne da točnega odgovora.
Zaslišita sc še Blaž Dolinar in Jože Svoljšak. France Jarc iz Medvod ni prišel k pričevanju: radi tega se prebere njegova pismena izpoved. Po tej izpovedi se jc Luštrek v kritičnem trenutku zasuknil; vendar pa priča nc ve, ali sam ali po drugih; na eni roki je imel takrat verigo. Suniti je videl dvakrat, obakrat v isti smeri.
Predsednik pokliče orožnika Mačka in ga opozori na dejstvo, da dosedanje priče za-nikujejo, da bi mahal Luštrek po orožnikih. Kaj pravi on k tem izpovedbam?
Orožniki Mačk, Korošec in Krek obstajajo pri svojih trditvah.
Zagovornik: Naj se zaslišijo Barbara Kopač iu še nekaj drugih prič posebno glede tega, da so bili ljudje med tem časom, ko so šli po ključe, popolnoma mirni. Do trenotka.
dokler niso prišli s ključem, do takrat niso bili orožniki v službi.
Zasliši se Barbara Kopač. To se potrdi. Kopač pravi, da orožniki tudi takrat niso pozvali; kar marš, so rekli pa so Luštreka potegnili stran.
Drž. pravd. nam. predlaga, da se naj o tem vprašanju zaslišijo orožniki. Orožnik Mack pravi, da je dobil ukaz, odstraniti navzoče od vrat. Izvršil je to povelje in je pozval občinstvo. Pri tej izpovedi tudi sedaj obstane.
Priča France Košenina je slišal klicati obtoženo Marijo Bukovec: France, le pojdi ž njimi, pa miren bodi.
Predsednik: Ali je Marija Bukovec samo prosila, ali je tudi rabila silo pri tem?
Priča: Ne, samo prosila je.
Priča Janez Hafner je videl Bukovca, kako je pri aretovanju mahal z roko. Marija Bukovec svojega brata ni objela; sicer je dobila ta priča vtis. kakor da hoče samo preprositi
Orožnik Hribar pove, da je ta priča tisti dan sama bila pijana in se je v orožnike zaletavala, iu ko jo jc orožnik hotel odstraniti, se je Hafner ustavil: Tla sem, pa me daj!<
Priča: Pijan nisem bil, spil sem ga pa en frakcij.
Jakob Gaber in France Jenko izpovesta slično. Prvi trdi, da je Bukovec brcal z nogami, ko so ga vklepali.
Kot zadnja priča se zasliši Andrej Podviz. Spremljal je aretovane dalje časa. Luštrek je »migal« z nogami; Luštreka sta dva vklepala. Mina Bukovec ni delala sile, le prosila je za svojega brata. Tako tudi Venceli# Bahovec ni delal sile. France Bahovec ni mahal ali brcal proti orožnikom.
Zagovornik predlaga radi jasnosti, da se naj zaslišita Susteršič France in priča Rudolf, ki bi marsikaj lahko pojasnila, oziroma potrdila.
Zaslišijo naj se posebno glede tega, ali ni orožnik Mack nekaj časa tik pred rabuko svetoval zaupno Francu Šustcršiču, da se naj le potegnejo za dosedanjega župnika.
Drž. pravd. nam. nima ničesar proti temu, da se zaslišio omenjeni glede celega položaja na dan rabuke, če prav je on mnenja, da bi bilo to popolnoma odveč, ker ie vendar cela situvacija po dosedanjih izpovedbah prič pojašnjena. Protivi se pa predlogu, da se za-slisi Susteršič glede besed orožnika Mačka.
Zaslišati hočejo priče Šusteršiča in Rudolfa, ki sta bila pa skozi celo razpravo v dvorani in poslušala.
Priče se kljub temu zaslišijo! Priči nc povesta nič novega, pač pa sc je Rudolf silno blamiral, ker ie hotel prikriti, da je bil trinajst mesecev radi goljufije že zaprt. Priča Rudolf je še to tajil, kar Luštrek priznava.
Obravnava se nadaljuje danes ob pol štirih popoldne.
Dnevne noulce.
+ Poročevalec o severni železnici član »Slovanske zveze«. Z Dunaja se nam poroča: Železniški odsek jc v včerajšnji seji izvolil pododsek, ki naj v osmih dneh prouči vprašanje glede podržavljenja severne železnice ter predloži odseku svoje poročilo. Poročevalec je dvorni svetnik Šuklje.
+ Kongrua. Z Dunaja sc nam poroča: Proračunski odsek jc danes po dveurni seji z vsemi proti štirim glasovom odobri! brez premembe kompromisni načrt vlade glede kongrue. Vsebina je znana. Duhovniki v pa-stirstvu dobe osem petletnic po 200 kron; določba velja tudi »pro praeterito«. Minister dr. M a r c h e t je toplo priporočal ta načrt v imenu skupne vlade s socijalnega stališča. Upiral se jc edini soc. demokrat S e i t z, proti pa so glasovali dr. Menger in vsencmca dr. Schalk in Berger. Ali in kdaj pride v zbornico načrt zakona, pa je odvisno od parlamentarnih slučajev, ki niso vedno slučaji.
+ P. n. naročnikom, ki jim koncem 3. četrtletja poteka naročnina na »Slovenca«, smo včeraj priložili položnice. Prosimo jih v naj se v svrho obnovitve naročnine čimpreje posiužijo, da nc bo zastanka v pošiljanju.
; Koledar »Katol. tiskovnega društva« za leto 1907 je bil včeraj odposlan čč. p. n. članom društva. Položnice smo priložili vsem koledarjem; oni gg. člani, ki so že poslali članarino za 1. 1906, naj položnice prihranijo za prihodnje leto, dobrotniki oziroma ustanovitelji naj jo pa porabijo v druge namene. — Nečlani si lahko naroče »Koledar« v prodajalni »Katol. tiskovnega društva« in v »Katol. bukvami«. Cena izvodu je 3 krone, po pošti 10 vin. več. Pri naročilih naj se izvoli pripomniti, ali se želi koledar s katalogom za katehetc ali brez njega.
Otvoritveni vlak nove karavanške železnice se odpelje v nedeljo, 30. t. m. iz Beljaka ob II. uri 20 min. dopoldne, ob 12. uri pride Pod Rožčico, kjer se vrši cerkveno blagoslovljenje. Ob 1. uri 1 min. odpelje vlak od tu na lesenice, kamor pride ob 1. uri 26 min. Ob 1. uri 42 min. odpelje vlak z Jesenic in pride ob 3. uri 30 min. v Celovec.
Iz Kandije se nam poroča: General usmiljenih bratov Pater Cassian Gasser iz Rima dospe te dni inšpicirat tukajšnji zavod usmiljenih bratov. Visoki dostojanstvenik jc rodom Tirolec in ie na svoji poti iz Rima. kjer ima svoj sedež nadzoroval zavode po Ogrski ter Hrvaški. Kakor čujemo, mu gre tukajšnji prior do Brežic naproti.
—	Začetek trgatve na Dolenjskem. Po Trški gori in sosednjih vinskih goricah se trgatev polagoma že pričenja. Nagaja ji le jako neugodno nestanovitno vreme zadnjega časa. Več o letošnji trgatvi, kadar se splošno prične.
—	Z 38 metrov visokega zvonika padel je krovec 1. Ca rman, doma iz Loke pri Črnomlju, ki je pokrival cerkveno streho v Črnomlju. Težko v notranjih delih poškodovanega so pripeljali v ponedeljek popoludne v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji.
—	Dr. Defranceschi v Stutgartu. Priinarij bolnice usmiljenih bratov v Kandiji dr. P. De-francischi se mudi tc dni na kongresu zdravnikov v Stutgartu. Ta čas ga nadomešča v bolnici pater Emanuel Leitner, provincial iz Gradca. Dr. Defranceschi se vrne še le 30. t. m. domov.
C. kr. avstrijske državne železnice.
Z dnem 1. oktobra 1906 stopi v veljavo na progi Trbiž-Ljubljana za 1906/07 novi zimski vozni red. Glavno premenibo dosedanjega voznega reda tvori izpad doslej v prometu stoječih nočnih vlakov št. 1717 in 1718. Namesto njih stavlja se vsaki dan v smeri Trbiž-Ljubljana v promet vlak št. 1719, koji je vozil doslej lc ob nedeljah in praznikih (Trbiž odhod ob S. nri 49 minut zvečer, prihod v Ljubljano, južni kolodvor, ob 11 uri 34 minut ponoči, ter v nasprotni smeri novi vlak št. 1718 (Ljubljana odhod ob 7. uri 35 minut zvečer, v Trbiž dohod ob 10. uri 52 minut ponoči. Osobni vlaki z odhodom iz Ljubljane juž. žel. ob 7. uri 10 minut zjutraj, 11 uri K) minut prcdpoldnem in 4. uri popoldne, ter oni z dohodom v Ljubljano ob 11. uri 15 minut prcdpoldnem, 4. uri 30 minut popoldne in ob 8. uri 40 minut zvečer stavljeni s® v Jesenicah v zvezo z vlaki od in proti Gorici d. ž. — Trst c. kr. d. ž. - in ker sc proga Celovec- Jesenice ter Beljak-Rožna dolina otvori dne 1. vinotoka t. I. preko Glandorfa s severnimi progami državnih železnic in preko Rožne doline z vlaki od in proti Beljaku. Na progi Ljubljana drž. žel. Kamnik ter na dolenjskih progah obdrži veljavnost zdajni vozni red tudi po zimi. V Trstu, meseca kimovca 1906. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Mrtveca našli. V Konzi pri Kočevju so našli 22. t. m. v gozdu obešenega Janeza Hitza. Pokojnik je bil krošnjar in bolan nekoliko na umu.
Za Strossmayerjev spomenik so poslali ameriški Hrvatje 10.000 K„
Tapetniki draže svoje izdelke. Dunajski tapetniški mojstri so sklenili svoje izdelke podražiti za 25 odstotkov.
Nevihta. V ponedeljek popoldne okrog četrte ure je pridivjala preko Dolenjske od severozapada silna nevihta, ki pa je Novo mesto le mimogrede zadela. Nastal je hkrati strašen vihar, nakar je sledila velika ploha. Nevihta sc je šele dalje doli proti jugovzhodu razvila. Prinesla je občutni mraz, termometer kaže danes 25. ob solnčnem \remenu Ic 13° Celsija.
Potresni znaki. Iz Kandije se nam poroča: Dne 25. t. m. so se na jugozapadu opazovali jako značilni znaki oddaljenih elementarnih oziroma potresnih izbruhov. Tudi mag-netnice so žc več dni jako nemirne.
Meso se je podražilo v Gradcu za 8. 4 in 12 vin. pri kg. in bo veljal meseca oktobra kg. vdovskega mesa I K 60 v., 1 K 44 v. oz. 1 K 32 vin., kg! kravjega mesa pa 1 K 52 v.. I K 36 vin. oz. 1 K 24 vin.
Novosti za prodajanje tobaka. Odposlanstvo društva tobačnih prodajalcev v Gradcu je posredovalo pri generalnem ravnatelju tobačne režije na Dunaju, da bi ugodil željam tobačnih prodajalcev, kar sc tiče zavijanja raznih smodk. Ravnatelj dr. Kampf je odgovoril, da je režija z novim zamotavanjem že poskusila in da bo vsa stvar sploh v kratkem rešena. Za božič bodo prejeli prodajalci tobaka takozvane »Gcschenkkistchen«, kjer se bo nahajalo po 50 britanik, trabuk in regalit. Istotako se bo nahajalo v takih skrinjicah tudi po 50 havank obeh novovpeljanih vrst. Kar sc tiče poškodovanih smodk. so glavni založniki tobaka primorani, vse vzeti nazaj, če niso bile poškodovane pri transportu. Isto odposlanstvo je govorilo pri referentu tobačne režije, dr. pl. Svobodi za spremembo novovpeljanega nedeljskega počitka. Dr. Svoboda je izjavil, da je to za enkrat nemogoče, pač pa se dovoljujejo prodajalcem v posebnih slučajih izjeme.
Nizozemska kraljica je včeraj predpo-ludnc dospela s svojim soprogom v Trst ter sc ie podala na Albrechtov grad. kjer bo bivala.
Samoumor deklice. Na Reki se je zastrupila 25 let stara lepotica šivilja J. B., rojena iz Hrenovice na Kranjskem. Vzrok: nesrečna ljubezen. Na grobu ji ie govorila v slovo prijateljica Anka Belič.
Umri je v St. Rupertu Anton Kos. star čez 80 let. Predno je umrl — hodil jc šc po sobi. N. v. m. p.!
—	Zasačeni razširjevalci papirnatega denarja. V Škocijanu so prijeli Martina Grma, doma iz Dobrave, sodni okraj Trebnje, ko je kupoval svinje s ponarejenimi bankovci po 20 K. Priznal je, da je več takega denarja spečal žc prej na semnju v Žužemberku. Kot pravega ponarejalca denarja pa so prijeli Antona Jakliča, ki sc jc tc dni vrnil domov iz Amerike.
Oče izdal sina. Radi ponarejenih bankovcev aretirani Martin Germ starejši jc preiskovalnemu sodniku povedal, da ima v postelji svojega sina Martina skritih še 77 ponarejenih bankovcev, katere so potem res našli. Aretiran je bil potem tudi Germ mlajši, katerega jc oče obdolžil sokrivde. Germ starejši ie izjavil, da jc dobil ponarejene bankovce od Tome Kerkoviča iz Severne Amerike.
—	Po nedolžnem obsojen. V Petrinjah so izpustili Adama Rtilo, ki jc bil obsojen v dosmrtno ječo radi umora nad bratom. Preis-
kava je dognala, da je Rula nedolžen. V »eči je bil že sedem let.
—	Cene za pranje perila se z dnem 1. oktobra v Gradcu povišajo. Tako so sklenili pralci in perice iz Gradca in okolice na zborovanju, na katerem so povdariali, da se pranje perila že 20 let ni podražilo.
—	Ravnopravnost slovenskeaa jezika pred tržaško poroto. Tržaška »Edinost" poroča: Pri porotni razpravi dne 24. t. m. bi moral odvetnik dr. Konrad Vodušek zagovarjati nekega Umberto Romito, ki je obtožen radi hudodelstva ropa. Omenjeni pa je, sprejemši od slavne odvetniške zbornice nalog za ta ex-oflo zagovor, naznanil tukajšnji deželni soc'niji, da lioče pri svojem zagovoru poslužiti se edino-le slovenskega jezika. Predlagal je, da naj deželna sodnija za slučaj, ako smatra za nedopustno rabo slovenskega jezika pred tržaško poroto, po-skibi za drugega zagovornika. Deželna sodnija je nato kratkim potom Jelefonicamente" i!) obvestila, da je oproščen od sprva naloženega zagovora in da je odvetniška zbornica imenovala že drugega zagovornika. Zakaj in kako, o tem slavna sodnija ni črhnila niti besedice. Veseli nas, da slavna sodnija ni hotela priti na dar. s svojimi argumenti. Radovedni smo pa tudi, koliko časa da ostanejo ti skriti argumenti v veljavi, ker se mora na vsak način tudi v Trstu uveljaviti § 9 postave z dne 23. majnika 1878 št. 121 d. z., ki določa da imajo v deželah, kjer se govori po več jezikov, prednost za porotnike oni, ki so za to službo, radi znanja jezikov posebno pripravni. Če bi loraj predsednik slavne deželne sodnije postopal strogo po predpisu tega § 9, bi moral sploh vsak porotnik v Trstu znati slovenski, ker v Trstu dandanes še živi dosti ljudij, ki govore ravno lako dobro laško kakor slovensko.
Štajerske novice.
š Nemška šola v Slov. Bistrici. Kakor poročajo nemški listi je bil včeraj mariborski poslanec \Vastian, ki zastopa tudi Slov. Bistrico, pri predsedniku nemškega šulferajna dr. Grossu z zahtevo, da se takoj osnuje v SI. Bistrici nemška šola. Dr. Gross se je mladega VVastiana tako prestrašil, da mu je šolo takoj obljubil in celo zagotovil, da bo šulferajn prinesel prav gotovo posebne žrtve za Slov. Bistrico. — Ce se to vresniči, bo to za slov. otroke velika sreča, ker jim ne bo treba več z nemškimi pcdivjanci skupaj sedeti v isti šoli. Koliko slovenskih otrok se je že pohujšalo z občevanjem z nemškimi I
š Smrtna nesreča. Pri graščinski žitnici v Brežicah je spravljal gostilničar Janez Gro-belšek voz za pesek ter skrinjo naslanjal na steno. Minolo nedeljo se je tam v bližini igral petletni Karol Colner, sin tukajšnjega nočnega čuvaja. Deček je po nerodnosti prišel priblizit skrinje, ki sc je prekucnila in nanj padla tako nesrečno, da mu je prebila lobanjo iu je bil takoi na mestu mrtev. — Proti Oro-beišeku, ki ga jc policija žc svarila, naj skrinjo tako ne naslanja, sc je uvedlo kazensko postopanje.
š Izpred mariborskega porotnega sodišča.
Usnjarski pomočnik 23 let stari Franc C mor iz Radgone je bil obsojen na dva in pol leta težke ječe, ker je trikrat streljal na svojo ljubo, hišino Marijo Divjak. Hotel jo je umoriti, ker ga je zapustila. — Radi požiga je bil obsojen 541etni Janez Benkovič v petletno težko ječo.
š Umrl je v dunajski bolnici bivši ka-pelnik celjske mestne godbe Adolf Diesel.
Ljubljanske noulee.
lj Sestro morilke Friderike Zeller na 18
mesecev obsojeno Marijo Zeller so orožniki danes pripeljali v Ljubljano. Marija Zeller prenoči danes v zaporih tukajšnjega deželnega sodišča, na kar jo jutri z jutranjim gorenjskim vlakom odpeljejo v Begunje.
lj Tilus med vojaki. Tudi v Ljubljani je obolelo nekaj vojakov 27. pešpolka na tifusu. Tifus je bil prinešen z vojaških vaj.
Ij »Dijaški zbor« v »Glasbeni Matici«. Pouk v moškem zborovem petju sc tudi letos otvori v »Glasbeni Matici« iu bo prva skušnja v četrtek, dne 27. septembra ob pol sedmih zvečer. Zajedno bo takrat nadaljno vpisovanje. Poučeval bode gospod koncertni vodja Hubad.
Ij Poročil se je včeraj dopoldne, v stolni cerkvi v Celovcu g. Avgust Tosti. bančni uradnik iz Trsta, sin ljubljanskega gostilničarja gospoda Tostija, z gospico (j. Roscher. Poročil je imenovana stolni vikar gospod Pavlic. Starši ženina pa so obhajali petindvaj-setletnico poroke. Poroki sta prisostovala g. Ferd. Praprotnik, c. in kr. poročnik in L. Pau-rič, učitelj.
Ij Dalmatinci na odgonu. Predvčerajšnjem je šlo iz Nemčije skozi Ljubljano odgonskim potom v svojo domovno občino 30 Dalmatin-cev, katere sta od ljubljanske odgonske postaje spremljala do Sežane dva tukajšnja odgonska sprevodnika. V Sežani bi bili morali Dalmatinci izstopiti, in ko so bili nato opozorjeni, so postali hudi in pričeli vzdigovati pesti. Ker je bila nevarnost, da sprevodnika dejansko napadejo, jc prišel na pomoč tamošnji orožnik, policijski stražnik in železniško osobje, katerim se jc posrečilo, da so spravili Dalmatince iz železniškega voza. Da bi ne bilo prišlo na pomoč orožništvo in železniško osobje, bi sc bila odgonskima sprevodnikoma najbrže slaba godila.	_ _
Ij Razgrajali so danes ponoči trije hlapci v parku pred vojašnico 27. pešpolka in klicali policijo na »pomoč«. Zelja se jim izpolnila v toliko, da so prišli vsi trije v »špehkamro«.
lj Vlak s tira skočil. Danes ponoči je skočil v Poljčanah s tira tovorni vlak in je imel vsled tega jutranji vlak 1 uro 16 minut zamude. Žrtve ni bilo nobene.
Ij 200 rakov je ukradel nekdo trgovcu Levcu.
Ij Priseljenec pobegnil. Predvčerajšnjim je pobegnil od dela v Kosezah prisiljenec Jožef AsbOck, pristojen v Meggenhofcn. Asbock je po poklicu hlapec in je pobegnil v »uniformi«.
Ij Konj splašil se je danes dopoldne mesarjevemu sinu Albinu Anžiču, ko je nakladal na voz na Vodnikovem trgu pred hišo št. 5 s hlapcem Ferdinandom Kregarjem zaboje. En zaboj je padel z voza in priletel konju na hrbet, vsled česar se je splašil. Dirjal je po Vodnikovem trgu proti lončaricam in pri tem stresel z voza jednega navedencev., kateri se pa k sreči ni nič poškodoval. Ko je dirjal čez trg, je došel 70letno Ivano Borštnarjevo, jo podrl pod se in šel čqz njo z vozom, ter jo tako poškodoval, da so jo težko poškodovano prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Konja so ustavili mesarji v Šolskem drevoredu.
lj V kavarni »Austrla« bo jutri koncert seksteta na lok. Začetek ob pol 10. uri zvečer.
Rožne stoori.
Nad 200 oseb utonilo. V Lahori v vzhodni Indiji se je potopila ladja z 200 ljudmi.
Sultan. Vest o sultanovem raku se iz Carigrada »uradno« dementuje.
Dr. Lapponi — nevarno obolel. Papežev zdravnik dr. Lapponi je nevarno obolel na vnetju slepega črevesa. Treba ga bo operirati.
Vlaka trčila. Na progi Chicago-St. Louis v Ameriki sta trčila dva vlaka. 6 oseb je mrtvih in 25 ranjenih.
Zrakoplov in brezžični brzojavi. Iz Gcnta poročajo: Institut za mednarodne pravice je odredil, da je, kar se tiče zrakoplovov, zrak vsakomur prost. Vsaka država pa lahko prepove Herzovc valove (brezžični brzojav) na-peljavati preko svoje zemlje; o tem pa mora obvestiti tudi sosednje države.
Umor radi 10 kron. V občini Torok Szent Miklos sta ubila dva mlada fanta 721etnega delavca Franca Sodorja, da sta se tako polastila 10 kron, ki iih je imel pri sebi. Oba so prijeli.
UMOR GRŠKEGA METROPOLITA.
V vasi Kamcnici so umorili— najbrž Ku-covlahi •- grškega metropolita Castoria.
Telefonski! in tajara poročile
SKLEP NEMŠKE LJUDSKE STRANKE.
Dunaj, 26. septembra. Nemška ljudska stranka se ie v današnji seji izjavila, da bode glasovala proti pluralitetni volilni pravici in proti volilni dolžnosti. Stranka zahteva, da se po zakonu določi število nemških in čeških poslancev na Češkem in Moravskem.
PRAVICOLJUBNI ITALIJANI.
Trst, 26. septembra. »Piccolo« se zaganja v zagovornika Voduška, ki je nameraval braniti dva klijenta v slovenskem jeziku, kar pa je zabranil sodni dvor. »Piccolo« razlaga postavo v tem smislu, da ima zagovornik govoriti v razpravnem službenem jeziku sodnega dvora.
VODJA ALBANEŠKEGA GIBANJA OPROŠČEN.
Trst, 26. septembra. Pravosodno ministrstvo je odredilo, da se osvobodi Rini Mati Koksa, vodjo albaneškega gibanja, in se ga ne izroči Turčiji, ki je to zahtevala.
MARKIZ PALLAVICINI.
D ii n a j, 26. septembra. Kakor je izvedel »Ereindeublatt«, se potrjuje poročilo, da je naslednikom grofa Calice določen poslanik v Bukareštu, markiz Pallavicini.
IZGREDI V OLOMUCU.
O I o m u c , 26. septembra. Prr odhodu 18. polka, ki obstoji iz Cehov, na Tirolsko, je tisoč Cehov klicalo Hamba. Iz neke trše so Nemci nekaj vrgli na Cehe. Kdo je to storil, se ni posrečilo izvedeti, ker je policija v nemških rokah.
ZIDJE IN PROTESTANTJE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 26. septembra. Judje in prote-stantje so ustanovili verske družbe v smislu državnega zakona. Vlada jim je dala na razpolago molilnice in premoženje dotičnih verskih občin.
BOJ NA KRETI.
Atene. 26. septembra. Ko se je včeraj grški princ Jurij hotel odpejati s Krete, poizkušala je četa domačinov to zabranitl. Mednarodne čete so prihitele in streljale. Domačini so tudi streljali. Dve osebi sta ubiti.
CAR V BIARITZU.
Pariz, 26. septembra. »Echo de Pariš« poroča, da namerava car meseca oktobra z vso svojo rodbino prebivati v B/aritzu.
SRBI IN BOLGARI.
Sofija, 25. septembra. Sem je došlo 105 srbskih gimnazijskih profesorjev, da prisostvujejo konferenci bolgarskih profesorjev.
RUSKA REVOLUCIJA.
L o d z, 26. septembra. Neki pijani dra goneč jc včeraj ustrelil na cesti štiri osebe, med njimi tri otroke.
Peterburg. 26. septembra. Neznani človek, ki je 15. julija ustrelil generala Ko
zlova, meneč, da ie Trepov, obsojen Je na smrt na vešalh.
Peterburg, 26. septembra. V okraju Wiatka se Je uprlo kakih 70 vasi]. Več policijskih uradulkov je bilo umorjenih.
Riga, 26. septembra. Na voz cestne železnice je bila vržena bomba in oddanih nanj več strelov. Ena oseba Je ubita, štiri osebe težko ranjene.
Ako se direktno na podjetje Singer & Comp, deln. družba šivalnih strojev ali pa na zastopnike obrne ime »Izvirni Singer« je najboljša garancija za najboljšo kakovost in konstrukcijo in to je ravno vzrok zakaj toliko tovarn in prodajalcev poizkuša šivalne stroje pod vpeljanim imenom Singer & Comp. deln. družba, kakor n. pr Central-Bobin in še več pod imenom Singer prodajati. Naj se torej ne pusti nikdo zapeljati pri nakupu šivalnega stroja naj se vedno vpraša ako isti iz tovarn Singer & Comp. deln. družba izhaja in se ne zadovolji z ničnostnim odgovorom. — Najboljše je ako se obrne na tukajšnjo zalogo Singer & Comp. deln. družba šivalnih stroiev v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4, ali pa na zastopnike kateri se zamorejo izkazati da prave Singerjeve šivalne stroje prodajajo.
Hleteorologično poročilo.
'iAina n. morjem 306 2 m, srednji zrafini tlak 7H6-0 mn
Čn «pi-••»■n|a
Stenji balo-ra.tr«
t rur
26 9. »več, 743 2
26
J 7. ijutr. 7i6"4
r.mp« raturt
po
0
6-1 j sr. svzh. del. jasno| 2 3 I sl jug | jasno 12-4 sr. vzhod pol. obl |
00
| 2. pop. | 744 7 8rodn1s včeralftnla tomr. 8'1\ >wn '3-S*
Stanovanja
in sicer eno s 3 sobami in pritiklinami, drugo z 1 sobo in pritiklinami za takoj, in eno z 2 sobama in pritiklinami za november termin, odda Ignacij Čamernik,
kamnoseški mojster, Komenskega ul. 26.
2118 3 3
Dr. Ivan Oražen
naznanja, da se zdravi v njegovem ortopedičnem zavodu na Turjaškem trgu Ste«. 4:
:: raznovrstno krivljenje:: hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka 2163	ledja itd. 10-1
Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila od 9. do 10. ure dopolJne in od 2. do 3. ure popoldne v Vfolfovih ulicah 12, I. nadstr.
Dojilja
se takoj sprej
Naslov pove upravništvo tega lista.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno kavarno".
2164
Od 23.(10 gStevii Z9.septembrnl90S:
Slavnost v prekopu ce= sarja Viljema.





Lfdano podpisani si usoja uljudno naznaniti p. n. občinstvu, da ooustim S t. oktobrom letos kavarniške in restavracijske prostore k^kor tudi direkcijo Grand hotela ,,l{nion" v Ljubljani.
tfer mi je pa mnogo na tem, da svoje cenjene goste, predno se poslovim iz JLjubljane, še enkrat vidim, priredim
v nedeljo, 30. septembra t. L ~--v veliki dvorani =
dobrodelni poslovilni -koncert ~
ki ga proizvaja popolna godba c. in kj. pešpolka h^ralj fjelgijcev št. 27
pod osebnim vodstvom g. kapelnifa,
čegar celotno vstopnine sem namenil na polovico mestnim ubožcem, po četrtini pa prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu in bolniški blagajni mojstrov gostilniške zadruge.
Pri tej priliki se najtoplejše zahvaljujem p. n. oblastvom, slavnemu častniškemu zboru ljubljanske posadke, društvom, korporacijam, časopisju, upravnemu svetu a^c. stavbinske družbe „l{nion". svojim cenjenim gostom, prijateljem in tovarišem ja obilno mi izka3ano naklonjenost in ja ta^o častno podporo ter jih obenem prosim v interesu imenovanih občekoristnih Zavodov za prav številni obisk tega koncerta.
Obenem naznanjam, da bom odslej zopet popolnoma posvetil svojo gostilničarsk° delavnost svojemu slovitemu hotelu „Walter von der Vogel-iveide" v šjolzanu, ki sem ga ondi ustanovil pred 19 leti,
Jfo bi kakega potnika iz lepe kranjske dežele kedaj zanesla noga na Jirolsk° priporočam mu ondi svoje podjetje v blagohotni ozir. Zagotavljam, da ne bom ničesar opusti1, s čimur bi se mogla pomnožiti zado-voljnost in zabava častitih gostov.
Ljubljana, 24. septembra 1906.
Uelespoštovanjem vdani mednarodni nevtralni hotelir in gostilnilar
2166 1-1
J^nton tfamposeh.
V mestni baleti proizvajanje ljubljanskega salonska s^Ksteta.
Vstop prost.
Prilaga 220. Ue«. „Slovenca" dne 26. septembra 1906.
Opazke i} zajreSšKe sospo-dnrsKe razstave.
Iz Z a g r c b a 23. sept. 1906.
V Zagrebu traja od 1. septembra gospodarska razstava, ki obsega vse stroke gospodarstva razen šumarstva in rudarstva. Pri otvoritvi se je izjavil vladni poverjenik nasproti banu, da naj pričajo dela, a ne le besede o gmotnem napredku hrvatskega naroda. Deloma je ta izjava resnična; od zadnje gospodarske razstave je Hrvaška zares napredovala, toda kmečki narod vendar ne v onei meri, da bi se moglo reči: gospodarski napredek je prodrl v vse sloje naroda. To priznavajo zdaj že trezni kritičari sedanje razstave; saj so vendar, kar jc najboljega in najlepšega razstavili vlastelini in pa deželni gospodarski zavodi, le pri razstavi živine so sodelovali tudi kmetje.
Na krasno in zares umetno urejenem prostoru na istočnej strani mesta, jc postavljeno nekoliko prav lepih paviljonov, med katerimi se odklikujejo pred vsem glavni paviljon deželne vlade, z dvema manjšima, ki sta z glavnim zvezana s hodniki. Tukaj jc razstavljeno vse, kar spada na narodno ekonomski oddelek deželne vlade, križevskega gospodarskega zavoda in velikega državnega vlastelin-stva Božjakovinc. Vsekako je v tej zbirki naj-znarneniteja ona umetnih gnojil. Pri vsaki vrsti gnoja je vsajena rastlina, na katerej se vidi upliv navadnega in umetnega gnoja. Opaziti pa ni bilo nikjer podatkov, koliko umetnega gnoja se porabi na Hrvaškem. Pri razstavi poljskih pridelkov, raznih vrst žita, zelenjave itd. ni zastopan priprosti poljedelec, pa so zato ta oddelek razstave razsojcvalci grajali. Okoli glavnega paviljona so se razvrstili manjši paviljoni, v katerih se prodaja pijača in hrana. Prodaja se seveda lc domače vino in domače pivo. Znamenit je paviljon tvrdke Berger narodnih vezil in preprog. Znano je, da zna tako fino in umetno vezti redko kateri narod, kakor hrvaški. Bivši predstojnik dr. Kršnjavi je to narodno industrijo podpiral ter uredil celo šole za to. Potem je prevzel g. Berger to industrijo pod svoje okrilje ter je vzdrževal čez 100 delavk do najnovejšega časa. Zdaj bode pa prenehal, ker ne dobiva nobene podpore. Deželna vlada bi morala z znatnim prinosom v denarju poskrbeti, da se to ne zgodi, nego da se vzdrži ta stroka narodne industrije.
Na istočnej strani razstave se nahaja v veliki lopi zbirka raznih gospodarskih strojev, od katerih mnogi delajo. Razume se, da je v celi tej zbirki vrlo malo domačih tvrdk, nego večidel tujih. Največ je čeških in mažarskih, od zagrebških pa le tvrdka Eisenhut.
Sredi razstave so krasni nasadi sadnega drevja, na katerih dozoreva sad, a v bližini je videti umetno gojeno trto pod steklom. Vrlo zanimiva je tudi higijenska razstava, ki je vmeščena v bližnji ljudski šoli. Razdeljena jc na razstavo za splošno higijeno, na šolsko in na sokolsko. Šolska je brez dvoma najzanimivejša.
Dozdaj so se razvrščevale razstave po redu. Najprej je bila razstava ranega sadja in grozdja, potem pasja razstava, tretja je bila najznameniteja in siccr goveje živine, konjev in perutnine, potem rib, a na zadnje razstava kasnega sadja in grozdja.
Razstava ranega in kasnega grozdja in sadja je zadovoljila vsakega. Vsi kraji Hrvaške in Slavonije so bili zastopani. Dasi letos ni posebno sadno leto, vendar tako krasnega sadja in grozdja nisem že zdavnaj videl. Seveda so vse to izložili zopet le vlastelini in deželni zavodi. Med vsemi se odlikuje zbirka vlastelinstva Kutjeva iz Slavonije. Bratje Tur-koviči so na tem ogromnem posestvu uredili največje sadovnike, kakršnih ni v celi Eevropi, in njihovo sadje in grozdje se razvozi na vse strani: v Avstrijo, Nemčijo in Angleško, ker se hrvaško sadje bolj ceni, nego kalifornijsko. Tako krasnih šljiv ne najdeš nikjer, kakoršne so uspele v TUrkovičevih šljivnikih. Zalibog, da je nekdaj tako glasovita slavonska šljiva na kmetih zanemarjena. Poprej so Slavonci žgali šljivovico, pa so marljivo gojili svoje šljivnike. Toda nove postave za žganje šlji-vovicc so tako ostre in davek tako velik, da je kmet rajše prenehal gojiti šljivo. Da je znal šljivo sušiti, bi imel pri vsem tem koristi, ker bi mogla slavonska šljiva lahko konkurirati z bosensko. Zato bi bilo potrebno, da se narod poduči o sušenju šljive, da bi imel potem vendar Ic veliko korist od tega sadja. Vlada stori zares mnogo za sadjerejo, vendar pa ta med kmeti ni še tako napredovala, kakor bi mogla, kajti hrvaška zemlja je vstvar-jena za sadjarstvo po svoji blagi klimi.
Tudi ribja razstava je zanimiva. V dveh paviljonih, od katerih pripade eden vlastelin-stvu Našice grofa Pejačeviča, a drugi vlaste-linstvu Damvar pl. Tukerija. Hrvaška bi morala imeti dobro urejeno ribarstvo, ker same obilne reke tečejo skozi to deželo. Toda temu ni tako. Ribarstvo je bilo zanemarjeno. Še le pred nedavnim je izdana postava o ribarstvu po rekah iu ribnikih, kateri so se začeli pa šc le. v najnovejšem času urejevati, in sicer samo na omenjenih posestvih. V teh ribnikih se goji plemenita riba raznih vrst, pa je bode sčasoma toliko, da sc bode lahko prodajalo v inozemstvo, kajti ribnjaki grofa Pejačeviča so ogromni in dozdaj največjivnaši državi.Nadejamo se, da bode potem tudi pri nas v Zagrebu riba cenejša, kajti dozdaj je bila tako draga, da so io mogli kupovati le premožnejši ljudje. V obeh omenjenih paviljonih je razstavljeno tudi vse potrebno ribarsko orodje.
Najbolje ie vspela živinska razstava, ki je trajala od 15. do 18. septembra. Pri tej priložnosti je pokazal tudi hrvaški kmet svoj napredek. Za živinorejo jc storila deželna vlada zares mnogo in zdaj se vidi, kaj to pomeni za deželo, ki je tako pripravna za to stroko gospodarstva. Živina je pravo narodno bogastvo. V živinoreji je dosegel hrvaški kmet že svojega vlastelina. Seveda je med temi kmeti vrlo mnogo nemških naseljencev iz Slavonije, ki so poslali na razstavo jako lepo živino. Zastopane so bile vse glavne pasmine goved, konjev, svinj in perutnine. Razdelilo sc je nagrad v denarju do 20.000 K. Marsikateri kmet je dobil po dve nagradi do 700 kron. Vlastelini so dobili le diplome in svetinje. Konji so bili krasni, najlepši je bil mlad arabec, prodan za 20.000 kron. Ogromne svinje je vsakdo občudoval, a največje je kupil mesar Rabus, ki je čez nekaj dni potem razstavil v svoji trgovini v Ilici že posušene gnjati, katerc_ niso bile inanje od stegna srednjega vola. Čudno pa je pri vsem tem to, da imamo vkljub krasni živini v Zagrebu slabo in jako drago meso. To dela izvoz; vsa najlepša živina se izvozi, in sicer vsa vlastelin-ska, dočim doma ostane navadna živina, ki se kupuje po sejmih. Izvoz živine se je jako povečal. L. 1895. se je izvozilo 53.723 glav za 6,735.570 kron, a 1. 1905 pa že 150.710 glav za 41,435.430 kron. Število glav živine dognane na sejmove pa je ostalo v zadnjih 10. letih skoraj enako; zato je cena mesu tako poskočila.
Od kuretnine so bili razstavljeni krasni purani, tudi za izvoz. Perutnine in jajec, katerih je bilo razstavljenih do 20.000, sc izvozi večjidel na Nemško in na Angleško. V sami razstavi se je pokazalo, kako sc ima ta roba razpošiljati. Zdaj se bavita s tem eksportom dve tvrdki, ena v Oseku, druga pa v Krapini.
Tudi razstava mlekarskih proizvodov jc zanimiva, dasi se je pri nas začelo mlekarstvo razvijati šc le leta 1900. In vendar je osno-vanih že 64 mlekarskih zadrug, ki dajejo mleko podvzetnikom, kateri proizvajajo sir, maslo, smetano itd. Razpošiljatev, največ na Nemško, je še neznatna, vendar pa se je izvozilo te robe od 1. 1900 do 1905 za 2 milijona kron. Mlekarstvo ima na Hrvaškem še veliko bodočnost.
Vrlo praktično je bilo urejeno, da jc bil določen za vsako stroko gospodarstva poseben strokovnjak, ki je imel predavanja ob določenih urah. Škoda, da je bilo pri teli predavanjih premalo onih, ki so poduka najbolj potrebni. Kmet seveda nc more dohajati pogostoma v razstavo, mestni ljudje pa nimajo smisla za tak poduk. Bo treba pač več potnih gospodarskih učiteljev pošiljati med hrvaški narod, nego jih je bilo dozdaj. Izkustvo, dobljeno v tej razstavi, zahteva to odločno; narodu treba poduka iu potem pride napredek.
Razume se, da je bilo poskrbljeno v tej razstavi tudi za zabavo. Zagrebčani ljubijo razveseljevanje morda zares malo preveč, vendar po oni časopisi, ki so jim to oponašali, nimajo prav, ker tukaj se gre za ulaznino. Treba je svet tudi namamiti v razstavo tudi z zabavo, kakor je to po navadi pri vseh večjih razstavah. Stroški za priredbo in vzdr-žavanje razstave so veliki iu tc je treba pokriti, da pri tem ne trpi preveč proračun zem-1 ie. Velik del zagrebškega prebivalstva seveda ui zadovoljen z razstavo, kajti prinesla nam je nenavadno draginjo, katero hudo čuti uradništvo in delavci, a to pa zato, ker Zagreb še dandanes nima urejene aprovizacijc za mesto. Tega pa seveda ni nič drugega krivo, nego nemarnost mestne uprave, ki jc bila na to žc tolikokrat opozorjena od javnosti, a se vendar šc dandanes ni zganila. Razstava bo trajala do 30. t. m.
Oznanilo.
C lavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini vljudno naznanjam, da sem otvoril pri novem pokopališču
filialko za kamnoseško obrt.
Izdelujem vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela iz trpežnega, vsakovrstnega kamenj.a. V zalogi imam veliko
rzrdeianih nagrobnih spomenikov.
Prevzamem tudi napravo kompletnih rakev kakor vseh vrst kamnoseških del na pokopališču in tudi na deželi, po najnižji ceni. Upajoč, da me slavno občinstvo —	z obilnim delom počasti, belježim--
z vsem spošto- Cr KnnnvJU* kamnosek, Dolnice 1 vanjem udani 1 1 •	v al * p. St. Vid nad Ljubljano
Opozarjam, da izvršujem naroč. na žgano apno in kamen za kamnoseško in zidarsko obrt iz lastnega kamenoloma
Naročila sprejemam pri pokopališču in v Dolnicah
Prva zaloga
železnine, stavbenih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin itd.; mlatilnic, gepel-nov, čistilnic, slamoreznic, stiskalnic (preš) za grozdje in sadje, sesalk (pump) in cevi za vodo in gnojnico ter najraznovrstnejše
oprave za mlekarne je pri	iss6 19-6
W f ■■ i» i c* a
v Ljubljani na Marije Terezije cesti št. I in na Valva-zorjevem trgu št. 6, nasproti križanski cerkvi.
pONt	|»<»M(4"II )(. M
Ker se mi vkljub mnogostranskemu prizadevanju ni posrečilo najti kupca za mojo trgovino, popolna opustitev bi pa povzročila manjo vrednost blaga in torej meni veliko Škodo, sem prisiljen zopet povečati svojo zalogo in jo dopolniti.
Od danet nadalje imam tedaj zopet v zalogi vse najnovejše uhane, brože, zapestnice, verižice, prstane ter razno srebrno in kina-srebrno blago, dalje namizno orodje po najnižjih cer.ah.	2,7i x 3
Vsako novo delo, vs. ko popravilo, vsaka gravura se izvrši naglo in najceneje. — Proseč cenj. občinstvo, naj se spomni name v potrebi, beležim velespoštovaujtm _ . ,«	_ ,,
AdOlT Vtfagenpfeil, zapris. sadni in zap. cenilec.
Hajnižje cene! 000 Najnižje cene!
Sv- Petra cesta it. 37.
Resi]m cesta št 3.
FH M. Hefschek, Ljubljana
ces. in kralj, dvorni zavod za uniformiranje ustanovljen I. 1846. (Poleg novega mostu)
UARNr

Priporoča svojo ravnokar došlo novo veliko zalogo jesenskih in zimskih oblek za gospode, dečke in otroke po najnižjih cenah«	1958 10 6
Vsakovrstne jesenske in zimske suknje, haveloke, pelerine in obleke. — Velikanska zaloga konfekcije za dame in deklice.
Velikanska zaloga otročjih kostumov.
Naročila po meri izgotavim točno, fino in trpežno v najkrajšem času.
A. L U K I Č, poslovodkinja.


flajsolidrtejša postrežba! 000 Sveže blago!
i ftllC^lf M nDUTOII ZDRUŽEHS^S PIVO VAREN ŽALEC in LAŠKI
L»PII9I%H UHiU£iUil TRG v Ljubljani, leief. št. 163. = priPor.č. .vj«
- izborno pivo v sodcih in steklenicah. — —
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
090 M-«S
»91 232
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« in prodaja ▼m vrat« rent, castavnlh pisem, prioritet, ko-■unalnib obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln devii.
Promaii Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,100.000 -. Rezervni zaklad K 260.000*-.
Zamenjata ln ekakomptoj«	D»Je predujme na rrednoitne p&ptrje.
liirabane vrednostne papirje in vnovčuj« Zavaruj« traika proti kursal »apale kupone.	Izgubi.
Podružnioa v S P L J E T U.
Denarna vloge aprojema
v tekočem računu ali na vložile knjišlce proti ugodnim obrestim- Vloienl denar obrestuje od dno vloge do dna vuliga.
Promet s ček! !n nakaznicam!.
40(1 104- 64
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
priporoča	fi
visokočastiti du- J, hovščini in cer-kvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko 2a izdelavo cerkvenih posod in
i orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod.' \Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Pas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poglatim itd.
Velika zalogu elektr. »veti' In klparaklh del.
flrbiteRt 1672 30
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster
Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Specialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. lxredno kulantne cene in to6na izvršitev
IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII


ft	V ^ .
0 \ r* eV
0®
j^.aP

>0
v
v
0-
» ^

\
M* \ i
..............................................I.....II.........Illl......1IIIIIIII1111 IlIllTI
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld fl^J
sledečih 6 predmetov: m^^ za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, kari na ne ali progaste, 1 modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I čepico	2116 6
AnsitSKo sklndiSts oblek
0. BERHATOUIČ
Ljubljana, Mestni trg5.
Ivan Jax & sin
r Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogaio zalog®
šivalnih strojev voznih koles
2676 52-36
in
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
Prostorna
delavnica«,iskladišče
priporoča za praktično porabo naslednja priznana dela
Maier-Bode, Der praktisehe Landwirt. Handbuch fiir Land-wirte, Haustierbesitzer, Gartner, NVinzer. Mit vielen hundert Ab-bildungen und 18 Farbendrucktafeln. Vez. K 8 40.
Probst, dr. Georg, Handbuch der gesamten Landwirt-schaft. Bearbeitet von Landestierzuchtinspektor dr. Attinger, Direktor Balster etc. etc. etc. K 2 40.
Gaucher, Handbuch der Obstkultur. K 24 40.
Ziirn, dr. Ernst, Der Ervverbs-Obstbau.
praktisehe Ausfulirung durch Landvcirte, freunde. K 6 60.
Seine Fčrderung und Gartner und Gartžn-
Strupi, dr. Simon, Živinozdravništvo. Vez. K 410.
Zipperlen, Der illustrierte Haustierarzt, fiir Landveirte und Haustierbesitzer. Eine Darstellung der Gesundheitspflege der Haustiere, so\vie eine Belehrung iiber das Aeussere, Geburtshilfe, Hufbeschlag u. s. und Uber die Krankheiten sSmtlicher Haustiere. Zugleich ein Handbuch fiir Tierartzte und Hufschmiede. Vezano K 8 40.
Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Janez. Nauk kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1 60.
Bleimeis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako pomagati živini o porodu in kako po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. Vezano K 120.
Al/onsus, Alois, Allgemeines Lehrbuch der Bienenzucht mit 4 Tafeln und 354 Abbildungen. K 10.
Menotti dal Piaa, Handbuch des praktisehen Weinbaues mit besonderer Beriicksichtigung der Reconstruction von Wein-garten. Mit 154 Abbildungen. K 660.
Zimmerer. KrSutersegen. Die Bedeutung unserer vorzuglichsten heimisehen Heikrauter in Sitte, Sage, Geschichto und Volksglauben; ihr wirtschaftlicher und industrieller Nutzen und ihre praktisehe Verwendung als Hausmittel. Fiir die Jugend, das Volk und deren Freunde zur Belehrung einer religiossinnigen Naturanschauung. Mit 56 Pflanzen-Tafeln. Vezano K 9 60.
Kneipp-Reile, Das groRe Kneippbuch. Ein Volksbuch fiir Gesunde und Kranke. Samt vielen Abbildungen, Pflanzenatlas, Anatomie des Menschen etc. etc. XXIV-(-1314 Seiten und 20 Pflanzentafeln Vezano K 14 40.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. Vezano K 140.
Kohlmann, Kubiktabellen Uber runde, gesehnittene und beschlagene Hoizer, bereehnet nach Metermati. Vezano K 4 50.
Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde gesehnittene und beschlagene Hoizer, bereehnet nach FuBniaB. Vezano K 3 60.
Christ Lucas, Gartenbiach fiir Biirger und Landmann. Eine gemeinfaflliche Anleitung zur Anlage und Behandlung des Haus-gartens und zur Kultur der Blumen, Gemiise, Obstbaume und Reben, einschlieOlich der Blumenzucht im Zimmer. 13. Auflage. Mit 276 Abbildungen. Vezano K 4 80.
Puhlmann's Handbuch der Homoopatischen Praxis.
Anleitung zur klinisehen Untersuchung Kranker und zu deren Behandlung nach homoopatischen und diatetisehen Grundsatzen etc. Mit 142 in den Text gedruckten, zum Theil colorirten Abbildungen und 47 chromolithographirten Tafeln. Z\veite Auflage. Vezano K 19 20.
2151 3-2
v mestu se takoj odda.
Kje, povč upravništvo ..Sloveca"
Zahtevajte zastonj
In Iranko mo| veliki, bogato lluatrovan (lavni cenik z nad 10(0 allkaml vitb vrat nlkelnaatlb, arebrnlb In zlatih m z znamko Koskopr, llaba, »megi Nrhaffbausen, (Jla.tiiltte kakor tudi vaeb vral aolldnlb rlatnln In arcbrnlu po Icvlrnlb tOTarnliklb cenah.
Nlkcl. remont, ura......K S —
■ lal. Roikopl patent ura.....«•—
. , črna |ekl. rem. ur« , 4 — Svlc Izvir. Roakopl pat. ura ... 5"~ Ooldln rem. ura .Lun«* kolesje . 7 50 erebr. . , Olorl«- , , 7-60 . dvojni plaiC . . 11-50 . oklep verlllc« r rlntlco na pero In karab., 15 gr. teika . J 50 ruska Tulanlkel. ura a aldro z .Luno" kolea|em . ,9 50 ■ r« a kukavico K 3-50, budilk« K 2 90, kuhinjska ur« K 3'— ivarevuldska ura K 3 80 Za T«ak0 uro Dietno plamnno Jamstvo I Ntkak rlalkol Zamena dovoljena, ali denar naiaj I
Prva tovarna za ure Hanna Konrad v Mostu 1789 (Briix) žt. 654, Češko. 100—14
Zanesljiv hlapec
h konjem se išče v tovarni za barve v Dolu pri Ljubljani.
Vpraša naj se ravnotam. 2150 a—2
Lepa stanovanja
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.	2065 io Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti.
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi 21
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu ,Slovenca".

čit
uti
samo, ampak tudi skusiti se mora
Steckenoferd lilijno mlečnato miloma
Bergmann & Co., Draždane in Dečin ob Labi
prej B^rgmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti
in odstranitev peg. Prodaja komad i 80 vin. v Ljubljani: lekarna : J08. Mayer.	1452 30-10
Drogueriji: A Kane in Victor Schiffrer Parfum.: 0. Fettih-Frankheim.
Istrsko vino,
refoško,beli muškat in teran, 18.3224-13
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antonu Ferlan di Giorgio
v Rovinju, Istra.
m Cene in vzorci na zahtevo, m
Prodaja na debelo in drobno.
O M
e
n
L
£
e o
</> IS
N £
Č U O
o »
a
N B) 10 r¥
O 3
1 B) 3 K O
V1 r 11 e ž
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-2J prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kis-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.