24465 LAKhLAHĐ BLVD. EUCLID,OHIU 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NEC
VOL. XXXII. — LETO XXXII.
Socialisti hočejo izobčiti Bevina
EQUALITY
DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 18, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 12
Proti zunanjemu ministru Anglije narašča opozicija radi poloma v Palestini
LONDON, 18. jan.—V Delavski stranki narašča gibanje, katerega cilj je, da se s položaja zunanjega ministra izobči Ernesta Bevina, za katerega mnogi socialisti in konservativci menijo, da je odgovoren za neuspeh politike v zvezi s Palestino.
Zgleda da ministrski predsednik Attlee kljub naraščajoči opoziciji podpira Bevina. Toda nepotrjena poročila pravijo, da so trije člani vlade—Stafford Cripps, Aurin Bevan in Arthur Henderson—izrazili svoje nezadovoljstvo radi Bevinove politike na Srednjem vzhodu.
Privatno se je sestala neka skupina uporniških laboritov, ki bo skušala prisiliti Bevina, da poda ostavko.
Parlament se bo sestal jutri. Attlee in Bevin sta obljubila, da bosta opravičila vladno politiko v zvezi s Palestino, toda pričakuje se, da bosta naletela na sovražni sprejem tako konservativcev kot laboritov.
LAUSCHE PREDLOm 0BSE2EN LEGISLATIVNI PROGRAM OHIJA
COLUMBUS, 18.' jan.—Snoči je governer Frank Lausche predložil na generalni skupščini zakonodajne zbornice obsežni legislativni program za Ohio.
žil program, ki se ga smatra za j liberalnega. Toda nekatera nje-i gova priporočila so presenetila člane legislature, ki ne vedo na kakšen- način bodo izvedli vse predlagane reforme.
Čiangkajšek zbira zadnje vojake za obramba Nankinga
Nevtralni opazovalci sodijo, da je obramba prestolnice z 150,000 nacionalistov brezupna
Mirovna pogajanja med Egiptom in Izraelom so zelo obetajoča
Redna seja
Jutri zvečer ob osmih se vrši redna mesečna seja društva "Waterloo Grove," št. 110 WC v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Članice so vablje-
ne, da se udeleže.
_____ ■ - —- ■
k bolnišnice
Iz Emergency Clinic bolnišnice se je povrnil na svoj dom Mr. Prank Kranicar, 527 E. 124 St. Zahvaljuje vsem za obiske in voščilne kartice. Prijatelji ga lahko obiščejo sedaj na domu.
Vatikan je zopet v borbi proti vzhodni Evropi
Novi grobovi
pfc. EMIL TURK
Jutri popoldne bo pripeljano za pokop v Clevelandu truplo Pfc. Emil Turk, ki je svoje življenje zgubil v bitki v Indiji, 5. avgusta 1944. Ob času smrti je bil star 23 let ter je služil pri infanteriji. Pohajal je farno šolo Marije Vnebovzete in gradu-iral je iz Collinwood High šole. Delal je pri Marquette Metal Co.
Tukaj zapušča starše Louis in Rose Turk, stanujoči na 794 E. 154 St., sestro Mrs. Mary Miklich, tri brate, Louisa, 'Wil-Иата in Franka ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9. uri iz pogreb-Rega zavoda na 478 E. 152 St. pod vodstvom Mary A. Svetek v cerkev Marije Vnebovzete in hato na pokopališče Calvary.
frank lausche
Program krije zvišane podpore za brezposelne in starce, začasno zavarovalnino za onesposobljene, zakon za pravično upo-slitev, pooblastila guvernerju, da lahko odstrani šerife, ki niso zmožni, da vsilijo zakon proti kockanju, program гџ odstranitev "slumov," splošno izboljšavo stanovanjskega vprašanja, proučevanja davčnega sistema v Ohiju itd.
Lausche je obljubil, da ne bo naloženih novih davkov in da se bo previdno uporabilo фпаг, ki je na razpolago. Za brezposelne in onesposobljene delavce je priporočil $4 povišice. Brezposelni bi po njegovem programu dobili tedensko $25 podpore za maksimalno dobo 26 tednov. Zbornico pa je presenetil s svojim predlogom, da se odobri brezposelniško z a v a r o v alnino tudi delavcem, ki so onesposobljeni radi bolezni, ki nima zveze z njihovim delom.
Za starce je Lausche priporočil $5 povišice na mesec.
Zakon za pravično uposlitev
Novi guverner je priporočil tudi sprejetje zakona za pravično uposlitev. V zvezi s tem je dejal:
"Pravica na uposlenje brez deslyiminacije radi rase, vere, barve in narodnostnega porekla je priznana kot osnovna civilna pravica vsem ljudem v Zedinje-nih državah. Kljub temu pa se ne more reči, da se radi teh razlogov ni odklonilo zaposlenje nekaterim našim državljanom To ni samo nepravično, pač pa tudi ne-ameriško in predstavlja ! kršitev naših demokratičnih principov. Prišel je čas, da pod-vzamemo mere proti deskrimi-naciji pri zaposlitvi."
Kar se stanovanjske krize tiče, je Lausche priporočil, da se sprejme zakon, na osnovi katerega bi občine bile pooblaščene, da kupujejo ali pa prevzamejo "slume" in jih spremenijo v privatne stanovanjske projekte.
100,000 volilcev zgubilo pravico radi volilnega zakona
Lausche je priznal, da je radi Katarina GRBEC	brezpomembnih napak v volil-
V Barbertonu, O., je umrla nem zakonu bilo na preteklih Katarina Grbec, ki je stanovala volitvah razveljavljenih 100,000 pri svoji hčeri Mrs. Frank Spe- glasovnic. (Verjetno je večina tič. Pogreb se bo vršil v sredo! teh bila oddana za Wallacea in
Zjutraj.
Pogreb
Pogreb pokojnega Frank Ri-barich se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Svetkovega Pogrebnega zavoda, 478 E. 152 zil prepričanje, da bo legislatura 8t., v cerkev sv. Jeromija ob!odobrila bolj pravični volilni za-^:30 uri in nato na pokopališče kon.
Calvary.	' Na splošno je Lausche predlo-
Taylorja). Pristavil je, da pod sedanjim zakonom zelo težko državljani kandidirajo za kakšni urad. Opozoril je tudi, da je na splošno ljudstvo v Ohiju neza dovoljno s tem zakonom in izra
VATIKAN, 17. jan.—Kot se je zvedelo iz zanesljivih virov,
je Vatikan zagrozil, da se bodo nesoglasja, ki jih ima z državami vzhodne Evrope odrazila v vsaki vasi in mestu, kjer se nahaja kakšna katoliška cerkev.
Ba;e smatrajo politična trenja med cerkvijo in državo vsi "dobri katoličani" in duhovniki za svojo "osebno borbo." V Vatikanu so posebno razkačeni radi treh stvari:
Prvič, radi aretacije kardinala Jožefa Mindszentya, ki se bo moral na Madžarskem zagovarjati proti obtožbam o izdajstvu,
črnoborzijanstvu in drugih proti vladnih aktivnosti;
Drugič, radi. kritike vatikanske politike s strani moskovskega radia, katero kritiko smatra-
.	, , „ -'odobril pogajanja, čeprav
JO v Vatikanu za "hudobno;
Tretjič, radi sovjetskega naznanila, da se bo sedež katoliške cerkve odslej nahajal v Moskvi ne pa v Rimu.
Vatikanski uradniki so prepričani, da želijo v Moskvi obračun z Vatikanom prav sedaj, da Di "odvrnili pozornost od Berlina, Palestine in ostalih žarišč konfliktov."
Med ostalim je tudi moskovski radio komentiral aretacijo Mindszentya, katero aretacijo so odobrile vse protestantovske madžarske verske skupine, češ da se je kardinal ukvarjal s po-itiko, ne pa z vero. Moskovski radio je izjavil, da je Mindszen-ty kolaboriral z Wall Streetom;
kardinal Spellman, new-yorški nadškof, pa je na njegovo priporočilo posredoval, da bi krona prvega madžarskega kralja sv. Štefana bila izročena Vatikanu, ne pa madžarski vladi, ka-i;eri dejansko pripada.
V Vatikanu z negotovostjo pričakujejo, kaj bo prinesel bodoči razvoj dogodkov.
NANKING, 17.. jan. —Kitajska nacionalistična vlada Ciang-kajšeka je danes poslala na 300 milj dolgo fronto 150,000 v naglici zoranih vojakov, ki bodo skušali braniti Nanking pred napredujočimi komunisti.
Nevtralni vojaški opazovalci sodijo, da je ta poskus brezupen. Komunistične armade, ki napredujejo proti prestolnici, štejejo več kot 300,000 mož. Razmeščene so severno od reke Hwai in že pripravljene, da vkorakajo v dolino reke Jangtze.
Nacionalisti so zapustili mesto Pengpu na reki Hwai in umaknili svoj glavni stan v Cuh-sien, ki se nahaja 30 milj zapad-no od Nankinga.
Iz velikega mesta Peipinga medtem poročajo, da se vršijo separatna pogajanja s komunisti za predajo okroženega mesta. Želja za predajo je v Pei-pingu postala še bolj goreča, ko so komunisti začeli z artilerijo streljati na nacionalistično posadko. Iz Peipingu je že odpotovala posebna delegacija, ki se bo sestala s komunističnimi poveljniki v cilju, da zve za pogoje predaje mesta. Nacionalističnf gen. Eu Tsoyi, ki je skupaj s posadko obkrožen v" Peipingu,' je
ni
peipinski delegaciji dal proste roke, da sklene kakršen koli sporazum s komunisti.
Na splošno se gibanje za sklenitev miru širi po celi Kitajski. Posamezniki in cele organizacije so sprevidele obupen položaj nacionalistov in želijo, da se
prej ko mogoče zaključi mir.
*
Ameriška moka ne bo poslana na Kitajsko
WASHINGTON, 17. jan.— Urad za ekonomsko sodelovanje je danes ustavil pošiljke moke v severno Kitajsko. Moka, ki je že na poti, bo poslana v druga pristanišča. Urad je pošiljal 36,000 non moke v Kitajsko in sicer tri četrtine za severna področja. Sedaj pa urad smatra, da bi moka utegnila postati plen napredujočih komunistov.
Nemški l^omunisti verujejo v zmago
-Ф	_
i RHODES, 17. jan.—Pogajanja za sklenitev miru med ' Egiptom in židovsko državo Izrael so danes rodila prve I sadove, ko so Židje obljubili, da bodo osvobodili kakšnih
--1 2,000 vojakov kralja Faruka, katere so zajeli v borbah v
BERLI^N, 17. jan. — Nemški Negevu.
komunist Walter Ulbrich, ki je | izraelska delegacija na otoku*-
bil glavni govornik na včeraj- ,Rhodesu je dobila sporočilo iz |
šnjem spominskem shodu nad j^eiAviva od židovske vlade, da grobom Karla Liebknechta in
I bodo zajeti vo 'aki vrnjeni Egip-Rose Luxemburg, pred tridese-jt^ g	vojaškimi častmi, če
timi leti umorjenimi komuni-1
Selitev v nove gostilniške prostore
Poznana rojaka John Saurich m John Lenarsic sta preselila svojo gostilno iz 7513 St. Clair Ave. v nove, popolnoma moderno preurejene prostore na 7601 St. Clair Ave. Priporočata se znancem in prijateljem za obisk v novih prostorih, kjer bosta imela vedno na razpolago najboljšo pijačo in okusen prigrizek, in kjer boste vedno imeli prijazno druščino.
Razprodaja vsega blaga
V Anžlovarjevi trgovini na 6214 St. Clair Ave. je v teku ena največjih razprodaj, odkar obstojjj trgovina. Vse blago je bilo znižano v ceni od 10 do 80%, torej si boste lahko veliko prihranili pri nabavi oprave in potrebščin za moške, ženske, dekleta, fante in otroke ter za dom.
stičnimi voditelji, je izjavil, da bo socializem zmagal tudi v za-padni Nemčiji.
Ulbrich je med ostalim napadel zapadne sile s sledečimi besedami :
"Obljubljamo, da ne bomo več trpeli, propagande vojnih huj-skačev. Naj bodo prekleti tisti, ki so odobrili statut za Porurje. Prokleti naj bodo tisti, ki so pristali na okupacijski statut zapadne Nemčije. Prišel bo čas, ko bodo sile miru, demokracije in socializma zmagale tudi v za-padni Nemčiji.
"Naša današnja obljuba je obljuba borbe. Naprej v duhu Rose Luxemburg, Karla Liebknechta in Ernsta Thaelmanna! Naprej v duhu zedinjene Nemčije! Naj živi bratska solidarnost z ljudskimi demokracijami in ljudstvi Sovjetske zveze!"
Shodu je po poročilu sovjetske agencije prisostvovalo 100,-000 Nemcev. Ulbfich pa je zagotovil, da "so morilci, ki so jih najele sile fašizma in reakcije, ponovno v stanju, da se v uniformah sprehajajo po zapadni Nemčiji pod zaščito Američanov in Angležev. Toda namesto delavskih voditeljev, umorjenih pred tridesetimi leti, milijoni danes nadaljujejo borbo."
"Velika področja na svetu so že osvobojena imperialističnega gospodstva. Od Tientsina do Magdeburga so sile imperializma bile ukinjene."
Na shodu je govoril tudi predstavnik Centralnega odbora bolgarske Komunistične stranke Ciril Dramaljev, ki je izjavil, da je z umorom Liebknechta in Luxemburgove človeštvo pretrpelo nepopravljivo zgubo.
Izredna seja čitalnice
Odbor Čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. sklicuje izredno sejo v četrtek zvečer v čitalniških prostorih, kjer se bo ukrepalo o pripravah za veselico, ki jo čitalnica priredi v nedeljo 23. januarja v SDD. Prosi se vse odbornike in člane, da gotovo pridejo na to važno sejo.
Zadnji dan razprodaje
Samo še danes bo v teku velika razprodaja v poznani Grdi-na Shoppe, 6111 St. Clair Ave. žene in dekleta si lahko nabavijo razno opravo in spodnje perilo po veliko zniženih cenah. Poleg tega dobi vsaka priliko do brezplačnega darila. Trgovina bo odprta do 7. zvečer.
La Follette pravi,
da se nacisti vračajo
STUTTGART, 17. jan.—Bivši ameriški vojaški guverner Wurttemberga -Baden Charles M. La Follete je danes izjavil, da je nemška industrija, ki jo podpirajo Zedinjene države, mogočno polje, na katerem bi se lahko ponovno redili nacisti.
Bivši kongresnik iz Indiane je dalje rekel, da bi ameriški napori za industrializacijo Nemčije omogočili novo nacional-sociali-stično gibanje, ki bi prišlo na oblast celo brez revolucije.
I bo egiptska vlada podpisala mir in obljubila, da ne bo nikoli več napadla Izrael.
Tudi z druge strani je dosti znakov, da so mirovna pogajanja zelo obetajoča. Posredovalec Združenih narodov dr. Ralph Bunche je baje tudi uspešen v prizadevanjih, da bi v sveti deželi bil vpostavljeh mir.
Židovske čete v Lebanonu pa so medtem dovolile lebanonskim četam, da zavzamejo štiri vasi, ki so se nahajale pod židovsko okupacijo že več mesecev. Smatra se, da bo tudi ta odstopek s strani Židov prispeval ugodnem razvoju mirovne konference na Rhodesu. Lahko se zgodi, da bo prav na tej konferenci prišlo do sporazuma ne samo med Izraelom in Egiptom, pac pa tudi med Izraelom in ostalimi arabskimi državami. Iz Damasca poročajo, da sta dve arabski državi— Sirija in Transjordan—tudi p.ri-pravljeni, da se priključita mirovnim pogajanjem.
Pogajanja med Izraelom in Lebanonom
Predstavniki Izraela in Leba-nona so se že sestali, na mirovnih pogajanjih v obmejnem mestu Ras Nakoura. Na teh pogajanjih je prišlo do sporazuma glede umika židovskih čet iz štirih lebanonskih obmejnih mest.
Sporazum o osvoboditvi 2,000 egiptskih'vojakov pa je ena od štirih kritičnih točk, na kateri je slonel vojaški položaj v Negevu. Ko bodo egiptski vojaki, če bo daljni potek konference uspešen, zapustili Falajo, jim bodo Židje dovolili, da s seboj vzamejo tudi orožje, ki ga lahko nosijo. Ostalo težko orožje pa bo uničeno pod nadzorstvom komisije Združenih narodov za premirje.
Obveščeni krogi v Beirutu poročajo, da so pooblaščenci trans-jordanskega kralja Abdulaha navezali stike S predstavniki Izraela. Baje so se sporazumeli, da ne bodo obnavljali vojne, čeprav še niso pristali na stalni mir.
Štiri glavne točke, o katerih se razmotriva na konferenci na Rhodesu, so: vprašanje egiptskih vojakov pri Faluji, določanje mej premirja, umik čet in znižanje oboroženih sil. Ko se kodo predstavniki Izraela in Egipta sporazumeli glede teh točk, se bo sestavilo besedilo popolnega mirovnega sporazuma, ki ga bosta morali odobriti vladi dveh držav—Izraela in Egipta.
Tihotapci srebra za Žide ulovljeni v Italiji
MILAN, 17. jan.—Italijanski carinski stražarji so danes aretirali število tihotapcev z ameriškimi potnimi listi in ameriškimi avti, ki so skušali vtihotapiti v Italijo srebro namenjeno za židovsko državo v Palestini.
Tihotapci so srebro vlili v branila (fenderje) avtov in ga prebarvali. Pri bolj natančni preiskavi pa je neki carinar ugotovil, da so branila sr;ebrna.
Zadnje čase je čez m^jo med Švico in Italijo bilo poslano precej srebra na ta način. Vsak avto je* imel kamuflirana srebrna branila, ki so tehtala 150 funtov.
Na oddihu
Mr. in Mrs. Louis Roytz sta se podala na oddih v Florido, kjer nameravata ostati nekaj mesecev. Pozdravljata vse prijatelje in znance v Clevelandu in okolici, kateri jima lahko pišejo ali pa če se slučajno nahajajo na potovanju v Floridi, lahko obiščejo na naslovu Oke-efe Apt., NE. 6 Ave., Box 419 A, Hollywood, Fla.
Proslava "Rooseveltovega Dneva" se bo vršila v Clevelandu 27. januarja
ACHESON POTRJEN ZA DRŽAVNEGA TAJNIKA
WASHINGTON, 15. jan. — Senatni odbor za zunanje odno-šaje je danes soglasno potrdil imenovanje Dean Achesona za novega državnega tajnika.
Dodatno poročilo
Dodatno k poročilu o smrti Caroline Kljun v domovini, se nam poroča, da pokojnica zapu-
Zadušnica
V sredo zjutraj ob 6.30 uri se bo brala zadušnica v spomin še-! šča v starem kraju štiri hčere ste obletnice smrti Louis Može j in tri sinove, tukaj v Ameriki v cerkvi Marije Vnebovzete na j pa hčer Mrs. Cecelijo Golob na Holmes Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila ka, John udeleže.	Golob.
franklin D. roosevelt
V Clevelandu in po celi deželi bo 27. januarja proslavljen prvi letni "Rooseveltov Dan". Da bi se počastilo liberalno filozofijo velikega predsednika Franklin D. Roosevelta, so tudi v Clevelandu njegovi pristaši organizirali v Americans for 18515 Kildeer Ave. in dva vnu- Democratic Action na delu, da Zakrajšek in Leroyjna ta dan priredijo javno za-kusko.
Zakuska bo prirejena v plesni dvorani hotela Hollenden ob 7. uri zvečer. Predsednik sestanka bo župan Thomas A. Burke, glavni govornik predsednik United Automobil Workers unije (CIO) Walter Reuther. Na programu bo tudi govor tajnika-blagajnika ohijske Federation of Labor Phila P. Hannaha in igra enodejanka, ki jo je spisal Robert E. Sherwood, avtor biografije "Roosevelt & Hopkins."
Ker je na clevelandskem področju veliko število čestilcev pokojnega predsednika Roosevelta, se pričakuje, da bo dvorana polna. Prireditveni odbor, kateremu načeljuje župan Burke, federalni sodnik Robert N. Wilkin in ostali civični voditelji, svetuje, da si Ž3 sedaj kupite vstopnice za to zakusko. Vstopnice so po $5, rezervirate pa si jih lahko v uradu odbora za proslavo Rooseveltovega dneva, v hotelu Hollenden, soba št. 361. Telefonska št. je; Ma 4700, line 361.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
18. januarja, 1949.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. >231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) -»-
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.0C
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) ——-
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at _Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
STREPTOMYCIN ZA SLOVENIJO— NAŠA NOVA NALOGA
Nedavno smo v "E." priobčili pisma bolnikov iz državnih sanatorijev za j etične na Golniku, Gorenjskem, To-polščici in Štajerskem, katerim je "čudežno zdravilo" streptomycin otelo življenje. Pisma je prejel glavni urad SANSa, ki jih je tudi razposlal vsem našim časopisom in svojim podružnicam. V uvodu je glavni tajnik SANSa Mirko Kuhel poudaril važnost tega zdravila, ki je "v mnogih slučajih j etike mladih Slovencev in Slovenk vlilo nove upe in vesele nade v duše teh nesrečnih ljudi, katerim je tragična usoda prisodila pogubonosne posledice za njihove doprinose k prerojen ju slovenskega naroda."
Glavni tajnik SANSa se je obrnil na ameriške Slo VGfice s sledečim zaključnim apelom:
"Slovenski ameriški narodni svet je danes edina organizacija v Zedinjenih državah, ki se bavi poleg svojih tudi z vprašanji v interesu slovenskega naroda v stari domovini. Dasi doslej še ni bila od te strani podvzeta nobena akcija glede tega perečega vprašanja, nam tragičen-polo-žaj v Sloveniji jasno pove, da je na tisoče nadebudnih oči upajoče obrnjenih proti Ameriki, čakajoč enakih ali se večjih pošiljk streptomycina, kot je že storil JPO-SS. Ali naj SANS prične s to akcijo? Povejte! Pišite nam, pišite v naše liste."
Prvi odmev na ta apel je prišel s strani našega znane ga Franka Česna, ki se je v svpjem članku "Prispevajmo za streptomycin" podal tudi konkretne predloge za novo humanitarno kampanjo- med ameriškimi Slovenci. Česen je predlagal, da SANS nemudoma pod vzame akcijo za na biranje prispevkov v "Tuberkolozni sklad Slovenije." Določena kvota naj bi bila v znesku $10,000, "če pa več, tem-bolje." Tudi Česen je članek zaključil z apelom na naše rojake širom Amerike:	'
"Lahko si predstavljamo neizmerno radost teh nesreč nikov, ki bodo prejeli to dragoceno darilo od svojih rojakov iz Amerike. Silno pa bo tudi naše zadoščenje, da smo s to človekoljubno akcijo rešili življenje ljudem, kateri so pričeli 'komaj živeti v njih mladi domovini,' kot pravi pismo An je Kožarjeve. Rojaki širom Amerike! Kaj pravite na to?"
Očitno je, da je sugestija glavnega tajnika SANSa naletela na ugoden odmev. To ne pričajo samo članki in . dopisi, ki so doslej bili objavljeni, pač pa tudi članek, ki ga je v zvezi s tem spisal naš znani zdravnik Dr. Rudolph P. Zaletel. Ta članek smo prejeli potom glavnega urada SANSa in ga tu v celoti objavljamo:
Tuberkoloza-
-največji sovražnik zdravja v Jugoslaviji
UREDNIKOVA POSTA
O festivalu Omladine in druge zanimivosti
Cleveland, Ohio. — Tu vam pošiljam v priobčitev pismo mojega nečaka, ki opisuje vtise s potovanja po naši lepi Jugoslaviji s festivala Omladine Jugoslavije. Želela bi, da bi pazno prečitali vsi tisti, ki danes blatijo naš narod in njihove voditelje. Zagotavljam to, da ga je napisalo bitje, ki ne pozna po-tvarjanja in laži, namreč 16-etni fant, skoraj bi rekla,
otrok, ki je v otroških letih poskusil marsikaj britkega, ko je 3il z očetom v partizanih.
Njegovi starši so seveda Primorci, oziroma iz Brkinov, oče je doma iz Tater, mati pa z Va-tovelj. Kakor je vsem znano, so tam Hitlerjeve horde najhuje divjale ter završile svoj lastni pogin. Sedaj se ta družina nahaja v Trstu ter nadaljuje svoj pravični boj do zmage.
Pismo tega fanta se glasi:
Predraga teta!
Preden se lotim kaj obširneje Vam pisati, se moram kakor vedno, tudi sedaj opravičiti. Sicer je dolgo časa, odkar sem dobil Vaša dva pisma in Vam nič nato odgovoril. Da po pravici povem, jaz radovoljno odgovorim vsem na razna pisma, posebno pa Vam; a kaj hočete,
prezaposlen sem in zato tudi k vsemu kaj ne morem. Sedaj, ko Vam to pišem, je že pozno večer in sem pravkar prišel iz šole in telovadbe. ■
Teta, nekaj dni od tega sem bil en teden v Beogradu, v prestolnici Jugoslavije! Šel sem skupno z ostalimi mladinci, ki smo tvorili delegacijo Tržaškega ozemlja. Bil je tamkaj festival Narodne Omladine Jugoslavije, na katerem smo prisostvo*
vali. Vozili smo se neprestano od Trsta do Ljubljane v Slovenijo, v Zagreb na Hrvaško, v Slavonijo jn končno na Srbsko I novi Jugoslaviji; nobenim dru-v Beograd. Kakor je razvidno, gim glasovom ne smete slediti, je to veliko potovanje, ki smo j ker resnici ne morata biti dve,
naglimi koraki k industrializaciji države.
Ko smo prišli v Beograd, so nas namestili v razne ustanove, kjer smo prenočevali. Hranili smo se v najlepšem in najboljšem hotelu Beograda. Jedli smo kot gospodje tudi do sedem ser-visev na kosilo, ali večerjo. Izbirali smo si za jesti, kar smo hoteli; nekateri, tovariši, ki so bili z nami, se niso mogli pr ivaditi močno paprikiranim srbskim hranam, sreča pa,, da ostali smo že iz vojnih časov temu vajeni. Po dnevi smo obiskovali razne ustanove, gradilišča in podobno, zvečer pa smo šli v gledališče, gledat mladino iz vseh krajev Jugosavije, ki je v narodnih nošah prirejala razne narodne plese, kola in pela pesmi. Najboljši pevski zbor vseh Balkancev je bil beograjski "Umjetniško kulturni krožek Lola Ribara", ki je bil prvi nagrajen. Tega je sestavljala študentska mladina.
Povem Vam teta, da sam jaz tega si nisem predstavljal in sicer, da v novi Jugoslaviji je to liko napredka in gradnje. Beograd, kakor tudi Zagreb in druga mesta, stalno spreminja svoj obraz. Beograd je bil zelo močno poškodovan od nemških avijonov še leta 1940. Porušen pa je bil leta 1944 od jugoslovanskih belogardejcev samih in pa od Rdeče armade. Verjamete mi teta, da sedaj, po treh letih, od osvoboditve ne najdete niti sledu po ruševinah.
Z nami so bili tudi nekateri tovariši, kateri so leta 1944 osvobodili Beograd. Oni sami so ostali začudeni, tako kakor smo mi, ki smo ga prvič obiskali. Tam, kjer je nekdaj bila ruševina, sedaj se dviga krasna palača in parki. Po mestu krožijo lepo oblečeni ljudje in vsega se najde na obilu v svobodni prodaji. To je edina desnica o
ga napravili v 30. urah neprestane vožnje, k sreči v vagonu prvega razreda.
Kako lepe pokrajine smo videli, povsod so gradili hiše, železnice in ceste. Vedno prihajajo na gradilišče nove in nove brigade mladincev in tudi priletnih ljudi. Obraz Jugoslavije se stalno preobrača; tam, kjer je bila puščava, je sedaj gradi-l:'š5e novega mesta; tam kjer je bil gozd, se polagajo tračnice novim železnicam. To je v resnici nova Jugoslavija, ki pod vodstvom maršala Tita vodi z
ampak ena sama! Dobro si za-povnite teta, da vsi tisti, ki bla-te Jugoslavijo, delajo to samo iz namena, da bi kaj pri tem zaslužili, da bi pri tem imeli osebne koristi. Ker dobro vemo namreč, da če je kdo, ki trpi v nekem kraju, kjer se napenjajo vse zdrave sile k uresničenju blagostanja delavcev, kot je v Jugoslaviji, bo ta ravnodušno in potrpežljivo fJrenašal vse bolesti, ker dobro ve, da bo nekoč srečen. A žalibog, ta sreča ni dosegljiva tako hitro, treba nameriti vse moči, da se do nje
Napredni slovenski listi so že objavili članek, ki ga je napisal Mirko Kuhel, glavni tajnik SANSa, o potrebi večje količne streptomycina za uspešno zdravljenje resnih slu čajev tuberkuloze v Sloveniji. Z objavo podpisanih pisem ki so jih prizadeti bolniki iz hvaležnosti za poslani strep tomycin sami poslali iz sanatorijev na Golniku pri Kranju na Gorenjskem ter na Topolščici na Štajerskem, je SANSov tajnik tudi hote ali nehote podal sliko, za kaj je JPO-SS izrabljal denar, ki smo ga prispevali v ta pomožni fond. V kratkem času utegnemo najbrž slišati celotno poro čilo o uporabi tega sklada in tedaj bodo zamašena usta vseh "nevernih Tomažev," ki navadno nimajo zaupanja v nobeno domačo človekoljubno stvar.
Zelo važno je tudi znati, da je sklad Jugoslovanskega pomožnega odbora, iz katerega je pokojni odborov predsednik Cainkar nabavil 4 kg streptomycina v znesku okrog $5,000 ter 5 thorakoskopov, t. j. instrumentov za operacije na pljučih, z vsemi neobhodno potrebnimi pritiklinami, ki so stali okrog $1,500,—popolnoma neodvisen od SANSove-ga pomožnega fonda, ki je namenjen za nabavo razne opreme za otroško kliniko v Ljubljani. Dobro je tudi, da se je sklad JPO-SS vsled nabavanja potrebnih predmetov "posušil," dasi bi denar sedaj bil lahko porabljen za nabavo t,treptomycina. Nakupljene stvari so bile tudi potrebne takoj po osvoboditvi.
Iz zgoraj navedenega bo čita'teljem jasno, da bo vsaka nadaljna pomoč stari domovini mogoča >samo, ako se takoj organizira poseben sklad za nakupovanje streptomy-
dospe; in to z največjo vztrajnostjo.
Da, resnično, takšen je položaj nove Jugoslavije. Za tujce je to kar presenetljivo, ker ni vajen videti, kako se najmodernejšo palačo z vsemi ugodnostmi, ki jih more misliti modema civilizacija, zgradi v tako kratki dobi treh mesecev. V katerem kraju je prevari jivo človeško oko imelo priliko videti v peti mesecih izgrajena železniško progo, tam kjer je bil gozd?
Po mestu stalno korakajo čvrste brigade, polne delovnih moči, na vedno nova in nova gradilišča. Videli smo mladince v delovnih oblekah, ki so šli mimo nas. "Molim druže, koji su ovi momci, koji ovdje se kreta-ju?", smo vprašali nekega oficirja Jugoslovanske armije. — "Ovaj je naš buduči pokret, ovo biče činiteljica naših sila u op-čegradinskih objekata, ova škol-ska omladina, ovi biče- naši buduči stručnjaci", je veselo odgovoril s ponosnim glasom. (To je srbohrvaški jezik in v slovenščini bi se glasilo približno takole: "Tovariš, prosim kdo so ti fantje, ki tod korakajo?" — "To je naša bodoča nada, ti bodo ustvaritelji naših sil v splošni gradnji pozorišč, to je študentska mladina, naši bodoči strokovnjaki".)
Jasno, se vidi, kako je obrabljeno bratstvo in edinstvo vseh narodov v Jugoslaviji. Vi boste videla veselo družbo jugoslovanskih muslimanov z rdečimi čepicami na glavi, s srbskimi kmeti, ki se bodo pogovarjali s Slovenci. Da, to je sad petletne skupne borbe proti fašizmu.
Zvečer, po večerji smo hodili po mestu. Joj, kakšne lepote so v tem mestu. Za nič ga ne imenujejo Beograd, kar bi pomenilo Belo mesto. Krasne palače, košati parki, vode in potem pa gledati Savo, kako se izliva v plavo Donavo je prizor, ki ga je težko pozalpiti, dokler se živi. Ponoči so vse trgovine odpr te, oziroma zaprte s prižganimi lučmi. To je takšen vtis, da Vas kar opijani, tako da ne morete in ne znate kg,m hodite. V me stu imajo štiri največje čitalnice. Prva je jugoslovanska z vsakovrstnimi knjigami, druga je ruska, tudi velika, tretja pa ameriška, ki ima knjige in vsakovrstne slike, zadnja pa je angleška. Te dve zadnji čitalnici sta v središču mesta in imata krasne izložbe. Na vsaki stavbi pa visi zastava, ki predstavlja državo. Obiskali smo vse štiri.
Posebej sem se zanimal za ameriško, tako da bi Vam obširneje o njej poročal. Ravno takrat je Truman zmagal na predsedniških volitvah in v izložbi so bile njegove slike, ko je bil mlad, vojak in slično. Torej iz tega je razvidno, da se v demokratični Jugoslaviji spoštujejo vse narodnosti. Takrat smo praznovali 30. obletnico Sovjet ske revolucije. Ogromne slike Marxa, Engelsa, Lenina, Stali na in Tita so visele med enim in drugim nebotičnikom. To naj bo opomin tistim, ki še mislijo, da se Jugoslavije ne strinja Sovjetsko Zvezo. Povsod po cestah s« nas Beograjčani gleda-
cina, tega "čudežnega zdravila" in drugih potrebnih medi-kalij, danes neobhodno potrebnih pri zdravljenju tuberkuloze, dokler ne ozdravijo vsi Slovenci, ki bolehajo na j etiki.
Uverjen sem, da so objavljena pisma bolnikov ganila človekoljubna srca vseh onih, ki jim je na- tem, da se ohranijo pri življenju vse nesrečne žrtve. Ker so mi razmere prilično dobro poznane in kot zdravnik priporočam,
da darujete v ta sklad. Kot Amerikanci recimo: Dvakrat da, kdor hitro da!
Chicago, 111.	Dr. Rudolph P, Zaletel
Z naše strani z vsem srcem podpiramo zamisel o novi' li in hoteli z nami govoriti, kampanji za zbiranje prispevkov v "Tuberkulozni skladi Morate si misliti, draga teta Slovenije." Naj se določi kvota in gre nemudoma na delo! j koliko dela sem jaz imel; ker na Priznamo, da so naši rojaki že precej izčrpani radi svojih prispevkov v razne sklade, da so v preteklosti zgradili dostojen spomenik z veliko kampanjo za Otroško bolnišnico v Sloveniji, da še vedno prispevajo za bolnišnico, da prispevajo za obrambo našega tiska, za podpiranje naprednih časopisov in za razne druge humanitarne in politične akcije. Toda prepričani smo, da bi kampanja za streptomycin,
ki bi jo lahko upravičeno ngzvali "kampanja za reševanje življenj," bila z vsem srcem podprta ne samo od strani tako imenovanih "naprednih elementov," pač pa s strani
vseh pošteno čutečih ameriških Slovencev, posebno tistih,' Din mesečno, od katerih 3000 katerim bi na ta način bilo omogočeno, da sodelujejo vjpcšlje žsni domov, za katere človekoljubni akciji temelječi na Kristusovem načelu o dobi italijanskih lir 30,000 ljubezni napram bližnjemu.	Ostale dinarje ima za hrano in
Z naše strani smo vedno pripravljeni podpirati takšno	potiebe. Kupi si lahko
... » ,.	v v, .	1 kar zeli, ker vsega je v obilici
plemenito akcijo. Apeliramo na vse nase poštene m clo-| i^aiijani imajo tudi svojo stav
vekoljubne rojake širom Amerike, da delujejo za dosego^bo, v kateri se nahaja tudi
tega cilja!
! žalost sem bil edini, ki sem znal govoriti srbo-hrvaščine. Hoteli so zvedeti, kakšen je naš položaj v Trstu, se zanimali za de lavce in jim po nas izročili mno ^o pozdravov.
V Beogradu so tudi mnogi Italijani in tudi nekaj Tržača-nov. Govorili smo z nekim mladeničem. Pravil nam je, da se imenitno počuti. Dela v neki tovarni in zasluži povprečno 6000
knjige in časopise, ki se nalašč v Jugoslaviji tiskajo.
Spominjam se prvega dne, ko smo dospeli v Beograd. Lačni smo bili in vsi potrti od 30-ume dolge poti. šli smo na Rdeči križ, kjer smo se umili in najedli, potem so nas peljali na kosilo. Ko smo se dobro najedli, smi si tudi privoščili pive. Srbi imajo namreč navado, da pri pijači prinesejo tudi sladkarije, s katerimi se gost pogosti. Bili smo v treh na eni mizi in smo dobili poleg odgovarjajočega števila piv, tudi 30 teh sladkih kolačkov. Pive smo pili, ker smo bili gotovi, da imamo zadosti denarja za plačilo pa sladščic se nihče ni upal dotakniti. Nato sem si jaz pomislil, da naj se zgodi kar hoče, in sem začel jesti ta božji dar. Tovariši so me posnemali in v polovici ure smo joklicali niatakarja za plačilo. Vsi smo pripravili vse dinarje, ki smo z njimi razpolagali. Imel sem jih približno 300 in sem jih zadnjikrat milo pogledal misleč, da nikoli več ne bodo videli mojega žepa. Ko nam je natakar povedal račun, bi kmalu vsi omedleli. Kar takega smo res ne pričakovali. Pive so stale 6 din in vsaka slaščica pa 2 din. To je taka cena, kar bi se lahko reklo nič. (V Trstu, seveda po naših cenr.h bi isto blago stalo 70 lir, kar se pravi 28 din, slad-ščice po 30 lir vsaka, kar bi odgovarjalo 12 din; to seveda po tržaških cenah).
Torej teta, lahko sami presodite kakšno življenje tu, ali pa tam. V«c jo veselo in veliko je prometa. Malo vstran od mesta gradijo novi Beograd. Namestnik komandanta delovnih brigad nam je razložil, da mesto je v načrtu za izvršiti v 15. letih, ali oni ga bodo dokončali v 10. Mesto bo najmodernejše, 3 vsemi pripravami, ki jih lahko nudi moderni razvoj civilizira nja. Vsaka palača bo imela svoje vrtove, tako, da to zgledalo •mesto s park!. V vsaki kraj, ta-mor smo šli, smo prepevali slovenske pesmi, tako da so se vsi ljudje ustavljali na cestah in morala je vedno priti policija, ker so ljudje ustavljali promet. Bil je z nami najboljši pevski zbor Tržaškega ozemlja iz Kon,-tovela. Srbski meščani so bili tako navdušeni, da bi nas kar nosili od veselja. Posebno pa, ko so zvedeli, da smo napredni mladinci, ki smo se borili v vrstah borcev proti fažizipu, in ki se Š3 zdaj borimo, se je njihovo veselje tem bolj povečalo.
Spoznal sem mnoge oficirje in vojake Jugoslovanske armije, s katerimi smo si zamenjali naslove in tudi sttke. To so dobri fantje iz vseh krajev Jugoslavije, predstavniki vseh narodnosti in mogočih manjšin, med ka terimi smo se čutili, kakor med bratji; pa več kot bratje, ker to bratstvo smo si sami izkovali z našim trpljenjem v borbi, ko smo se ramo ob rami skupaj borili za dosego skupnih idealov.
Žalostni smo bili in mi in oni, ko smo se poslovili. Bilo je nekaj pred polnoči, ko smo. se zapustili. Cela množica ljudi se je zbrala pred postajo in vzklikala: "Živijo tržaški omladinci, mi vas nečamo nikad zaboraviti!" (Živeli tržaški mladinci, mi vas ne bomo nikoli pozabili!") "Ne, tovariši, tudi mi vas ne bomo pozabili nikdarto je bil naš odgovor. Odpotovali smo po tedenskemu obisku pri jugoslovanskim tovariših. To je vtis, ki smo ga dobili v novi Titovi Jugoslaviji.
Potovali smo čez noč in skoraj da smo bili žalostni. Prišli smo naslednjega dne v Zagreb, ustavili se nekoliko minut in potem pa zopet dalje. Bile so jutranje ure, šibko sonce je sijalo na nebu, ki je bilo plavo, kot^ so plave Donavske vode. Ves čas smo se vozili ob bregu Save, ki je skakljala po soteskah. Joj, kako krasni in nepopisni so kraji Hrvaške in Slove-club". Tam imajo italijanske i nije Sama ravnina samo žito,
ogromne črede prašičev; medtem ko v Sloveniji, na poti do bele Ljubljane vidite samo gore, same planine, že z znaki snežnih žametov. To je Slovenija, tako znana po vsej Evropi. Ko smo dospeli v Ljubljano, se nam je zdelo čudno, kako to, da ne vidimo več napisov s srbskimi črkami po javnih ustanovah, kot smo bili vajeni v Beogradu. Ustavili smo se ves dan v Ljubljani. Ogledali smo si vse važnejše kraje in potem proti večeru smo videli velikansko manifestacijo vsega ljudstva po okrašeni Ljubljani s slikami vseh naprednih demokratičnih voditeljev. Bila je ta manifestacija na čast V. kongresu Komunistične stranke Slovenije.
Ob 11. uri zvečer smo odpotovali proti Trstu. V Sežani smo zadnjikrat še pozdravili jugoslovanske tovariše, potem pa smo sli na Opčine in zopet videli naše "tako drage" civilne policiste. Gledali so nas pisano, ker smo imeli na prsih značke Mladinskega festivala. Končno smo zjutraj ob 7. uri dospeli v Trst.
To je naše potovanje v Jugoslavijo,, diaga teta; to je tudi za nas šola, v kateri smo videli, da so pale vse mržnje in obtožbe proti Jugoslaviji, ker ne bi bilo mogoče, da je toliko napredka v eni di žavi, ki bi po Komin-formovi izjavi imela tako slabo urejeno notranjo upravo. Ali se Vam ne zdi?
Za danels mislim, da bi lahko zadostovalo, ker upam namreč, da se boste zadovoljili, z mojim popisom. Prejel sem tudi Vaše božično voščilo s tisto stvarjo priložsno. — Lepa Vam hvala in bodite mi vsi pozdrav-jeni!
Jenie Jakulin, 616 E. 123 St.,, Cleveland 8, O.
Vesti Ir Življenja ameriških Slovencev
Helper, Utah. — Dne 30. decembra je umrla v Spring Can-yonu Christina Kramarich, članica SNPJ. Stara je bila 46 let, rojena v Leadvillu, Colo. Bolehala je dalj časa in krvotok na možgane ji je pretrgal nit življenja. Tukaj zapušča moža, sina in dve hčeri, v Loganu, Utah, sina, v Salt Lake City ju hčer, v Osakisu, Minn., tudi hčer, sestro v Leadvillu, Colo., brata pa v Colorado Springsu, Colo.
Ely, Minn. — V vojaški bolnišnici v Fort Smellingu je umrl Louis Sever, star 33 let, veteran druge svetovne vojne. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Ely in pokopano 22. decembra. Tukaj zapušča starše, brata, sestro in več drugih sorodnikov, v Rentonu, Wash., pa drugega brata.
Cle Elum, Wash. — Dne 17. decembra je po doljši bolezni umrla v bolnišnici Katherine Banich-Sadak, članica SNPJ in Eagles, stara 59 let, doma iz Udbine, Jugoslavija, v Ameriki od 1911. Še isto leto se je poročila v Blaineu, Wash., z Vinkom Banichem, ki je umrl leta 1938, dve leti pozneje pa se je poročila z Valentinom Sada-kom. Poleg moža zapušča dva sina, dve vnukinji, dva brata tukaj in dva v starem kraju ter več nečakov in nečakinj.
MUFFETS MONEY
honest, hash-i can hardlv wait ■' to give mv money to the march of j dimes - 'cause then i can start savins some more for them -
an' pretty soon there just wonvj
be any infantile b\ralysis 2^ anywhere/^

18. januarja, 1949.
enakopravnost
STRAN 3
RAZREZANO OGRINJALO
Pohorske gozdove je pokrival srež, ivje je viselo na španskem .bezgu bolniškega vrta in se neprijetno lepilo popotnikom na brke in po licih. Tak' mraz je pritisnil, da je zemlja kar oka-menela in ljudje so rekli, da zebe še kamen ob cesti.
V	presledku nekaj ur je v mozeg segajoče zatudila mestna sirena letalski alarm in cele jate bombnikov so bliskovito preplule tisti ozki pas ažurnega HGba, ki mu ga je odkrivalo ok-
bolniške sobe. Bolnice so se ob takih prilikah kaj različno vedle. Nekatere so onemoglo popadale "na postelje, zarile glave v blazino in si zamašile ušesa, druge pa so kakor po zraku zvihrale po stopnicah v zaklonišče. Z živim zanimanjem sem takrat opazovala značaje in trd-iiost živcev.
V	kotu sobe je povsem mir->^0 ležala žena, ki so jo šele vče-
pripeljali. Občudovala sem JOi hkrati pa me je obšlo: "Morda se že ne zaveda več." Vprašala sem, kdo je in od kod, pa so mi povedali, da je ruska ujet-nica; tam nekje pri Labodu so JO pobrali že na pol mrtvo in jo na tovornem avtomobilu pripeljali v bolnico. Ob vesti, da je
WIMPY WEAKENS
A NOBLE 6ESTUR6, SWEE'PEA! i,TOO, SHALL AID THIS VMOHTHV CAUSE ВУ PLEP6IN6 THE
MONETARY EQUIVALENT OF MV^ NEXT HAMBUR6ER TO THE MARCH OP DIMES'! тУ
yep, wimpy instead of buyins ice cream to make me happy, this l'lu Dime is eonkia fi8ht infantile paralysis an' make LOrSA boys an' girls happy!'
Ženska Rusinja, so se v kotu na drugem koncu sobe štiri, na videz otopela dekleta začela med seboj pogovarjati po rusko o prostranem Povolžju in okolici Donbasa. Tudi ta dekleta šestnajstih do dvajsetih let, so bila ruske ujetnice. Vleklo me je k njim in na mojo prošnjo so, ko sirena še ni odtulila alarma, mehko in nekoliko boječe zapele; "širokaja strana moja rod-naja ..."
Tisti večer sem prestala težjo operacijo. Sredi noči sem se zbudila iz težkega omamnega sna in se kar nisem mogla znajti — kaj se je zgodilo z menoj ? Rdeča lučka mi je zoprno slikala vse mogoče prikazni. Ko se mi je pogled malo zjasnil in se mi je z njim polagoma vrnil tlidi spomin, sem se zdrznila pred postavo, ki je sedela na vznožju moje postelje — poštama ženska. Sklonjena v dve gubi je negibno sedela tam — zdelo se mi je, da je še nikdar nisem videla. Topo bolečino v prsih sem še bolj začutila, glava mi je bila kot iz svinca.
VsaJ potna gledam in gledam v sedečo žensko in se spomnim na smrt . . . Glej, koščena in suha je, prsti so ji mrtvaški, roke drži čez obraz — nekam plave so in zabuhle. — Sanjam? Privide mi riše luč — seveda! Zaprem oči, jih odprem znova in spet jo vidim. Trudoma se-hočem dvigniti, da bi dosegla gumb električnega zvonca. Pri tem pa se žena ob vznožju zgane — svoje temne oči globoko upre vame — te njene oči! Nikoli jih ne bom pozabila, tako zaskrbljeno so sijale vame. Dvignila ae je. S hrapavo dlanjo, vso razpokano in polno ozeblin me pogladi po onemoglo na odeji ležeči bledi roki, odene me čez rame in me nekaj vpraša, toda besed nisem razume-
RAZPIS DELNIČARSKE SEJE
V nedeljo 23. januarja 1949, ob 1.30 uri popoldne se vrši redna delničarska seja
korporacije Slovenskega doma
15810 HOLMES AVE.
To obvestilo je smatrati za uradni poziv vsem delničarjem.
FRANK WALTER, tajnik.
la. Rahel smehljaj je ublažil njeno strogo podobo. "Njet, ho-rošo ..." Razumela sem. Ona je bila. Nič nisva govorili. Z robcem mi je obrisala pot in me odela, potem pa je vstala, mi stisnila roko in vidno olajšana odšla od moje postelje. Takrat sem se prvič srečala z njo, materjo iz kolhoza ob Volgi.
Še danes mi je uganka, kaj je tisto noč privedlo starko k moji postelji. Odslej je prihajala vsak dan in sedala na postelj nadvse obzirno in mehko. Govorili sva — ona po rusko, jaz po naše in sva se razumeli ... Nič preveč ni tožila, pač pa mnogo verovala v zmago. Ker je videla, kako zelo ljubim njihove pesmi — mi je včasih celo zapela z nekam strtim glasom. Pripovedovala mi je tudi o kolhozu, na katerem je živela — ona je delala pri svinjah — pripovedovala o naprednem gospodarstvu v kolhozu, zraven pa je pridno pletla nogavice za mojega sin-j ka, ker je vedela, da sem si prinesla delo s seboj, ki pa ga še nisem mogla vzeti v roke. Pri tem pa mi je govorila tudi o svojem Aljoši, ki je bil že trikrat odlikovan, o Tanji bolni-j čarki, o Veruški, ki je na akademiji znanosti in umetnosti, o Fedorju, ki je padel pri Harko-vu ... in o najmlajši, ki so jo pred njenimi očmi Nemci oskrunili in ubili — njo pa odvedli v te nepoznane kraje. Morala je pozimi in poleti delati v lesni industriji, nakladati vagone lesa za pontonske mostove na ruskih
rekah . . . Kolikokrat si je zaželela uleči se na vagon med hlode, da bi se preko Madžarske odjpeljala tja v Rusijo. Samo da bi mejo prestopila, pa bi bila srečna.
Ob opoldanskih odmorih, seveda le, če je bil "zrak čist", je včasih prišel v našo sobo že starejši Rus — tam nekje pri Ro-stovu so ga "zabrali" in je imel vse ozeble noge in roke.
Nekega dne pa mi je mati zaupala, da se Ivanov poslavlja. V bolniški sobi smo zbrale, kolikor se je dalo, za njegov odhod v neznano. Bil je velik revež. Sredi najhujše zime, pa še nogavid ni imel.
Ura je bila okrog poldne; mudilo se je že na vlak, ko je Ivanov prišel po zadnje slovo. Pa opazi starka, da nima Ivanov nogavic, da mu iz čevljev z lesenimi podplati gleda ozebel palec. Sama pa je prav od dne, ko je prišla, nosila okrog vratu rdečo ogrinjalo — iz prave mehke volne. Prosila je za škarje in razrezala ogrinjalo na dva dela. Me smo začudeno gledale, kaj vendar dela. Da je Ivanov brez nogavic, še zapazila ni nobena. Ona pa je iz delov ukrojila prav lične nogavice in jih začela šivati. Šele sedaj smo razumele. "V spomin" — mu je solzna dejala mati, ko mu je stiskala živordeče nogavice v roke.
O rdeči materini ruti pa sem ob priliki izvedela sQ tole;
"Ko je mati pričakovala že šestega otroka, ji ga je mož pri-
nesel iz Moskve.. Nežno, brez prenehanja šepetajoč mehke,, ljubezni polne besede ji ga je zavil okrog vratu. Samo ob največjih praznikih si ga je mati ogrinjala. Ko so Nemci že zažgali dom, je hitro skočila še jjo svoj najdražji spomin — po rdeče ogrinjalo."
Siiringfield, 111. — Dne 2. ja-I nuarja je v bolnišnici umrla Alojzija Verbals, rojena Draks-ler, stara 58 let, v Ameriki od 1912, članica SNPJ. Bolehala je več let za srčno hibo. Dne 24.
nov. je bila odpeljana v bolnišnico, kjer so ji odrezali nogo radi strpjene krvi, a življenja ji niso mogli rešiti. Zapušča moža Johna, dva sina in dve hčeri, vsi poročeni, ter devet vnukov.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Strabane, Pa. Dne 3. jan. je v cononburški bolnišnici umrla Mary Sushell, staia 45 let, rodom Slovakinja. Mož ji je umrl pred tremi leti. Zapušča dve hčerki in sinčka v starosti 7—11 let. Ona ni bila pri nobeni podporni organizaciji.—Dne 8. jan. je v County Homu v Washing-tonu umrl John Car, star 68 let, član SNPJ, doma iz Bistrič-kega Roka na Hrvaškem. Tukaj nima sorodnikov, v starem kraju pa dva sina. Pokopan je bil civilno.
ZAVAROVALNmO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE,
Pokličite:
ENdicott07l8
MARY A. SVETEK
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 ST. — KE 3177
Ambulančni voz na razpolago podnevi in ponoči—Notarska posluga
NAJBOLJŠI POCAHONTAS PREMOG
RAZLIČNE VRSTE PO NAJNIŽJIH CENAH
Pokličite nas za takojšnjo dostavo
BLISS RD. COAL 8 SUPPLY CO.
22290 LAKELAND BLVD.
RE 5858
POŠILJANJE MOKE in PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
. CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za
V tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL 'MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 1314%.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljko, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb V Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR."
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST ISth ST.	NEW YORK 11, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016



- V ^



---
Suddenly the King realized
he was going to starve
You REMEMBER how King Midas thought he had a short cut to financial security.
When granted one wish, he asked that everything he touched be turned to gold. It was fun until he tried to eat, and all his food turned to solid gold. He suddenly realized that he was-going to starve to death.
Midas was glad to cancel his wish, and look for a better way to provide for his old age. What he discovered remains true today..
The only sure way to financial security is systematic saving. And the best method is buying U. S. Security Bonds, automatically!
If you work for wages or salary, you can sign up for the Payroll Savings Plan. If you are in business or a profession, and have a checking account, you can sign up
for the Bond-A-Month Plan at your bank;
Start now—during the Security Loan Drive. The money saves itself, and after 10 years you have $4 for every $3 you have saved.
And your Security Bond dollars do their part to insure a stable economy. Wise saving means less money in the market place to bid up prices of goods.
It's too bad that Midas had so much trouble because he couldn't save this easy way.
But isn't it lucky you can!
WISE DEBT MANAGEMENT-Every bond dollar that is built up in your Government's Treasury is used to rte-tire a dollar of the national debt which is potentially inflationary.
SKURITY AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY
—
ENAKOPRAVNOST
This is an official V. S. Treasury advertisement—prepared under auspices ol Treasury Vepartmeat and Advertising Council.
BRANISLAV NUŠIĆ:
IZBRANE CRTICE
DOBROTNIK
(Nadaljevanja in konec) V takšnem društvu je torej l&hko bilo gospodu Risti zmagati z nasvetom in pridobiti zanj y^cino. Na prvi seji tega dru-^tva, ki je bila kar na ulici, kjer se slučajno srečala on in predsednik, je gospx)d Rista Predlagal: da strelska družina ^'Piše pokojnega Josipa Stojića dobrodelnega člana Ženskega '^fuštva s prispevkom petdesetih "dinarjev. In gospod Rista je brž ^^pisal pismo pododboru Žen-^kega društva s tistim svečanim Začetkom iz brzojavk: "Mi vrli strelci, ki urimo svoje oko, da bi
z njim služili domovini . . itd. Ampak družina ni imela tistih ! petdesetih dinarjev, da bi jih 'dala v rečeni namen, zato je go-ispod Rista odprl občinsko bla-igajno in iz nje vzel pet deseta-kov v modrem ovoju.
Naše Žensko društvo je prav tako starejša ustanova. V vojnem času češe volno, v mirni dobi pa se članice opravljajo med seboj. Predsednica ima biserno naglavnico, podpredsednica je nenavadno lepo piše, ker je v mlajših letih izurila roko, zaradi česar niti ni dovršila petega razreda višje ženske šole.
To Žensko društvo prireja | ca je sporočila vsebino dopisa vdova, tajnica je učiteljica, ki; Strelske družine in je takoj raz-vsako leto odlično obiskano ve-1 ložila odboru svojo misel, da bi selico in je z dohodkom devete-' tudi Ženskemu društvu kazalo, rih takšnih veselic kupilo šival- i da se nekako oddolži spominu ni stroj, na katerem so brezplač- j velikega pokojnika. In je predla-no sešile občinske zastave na i gala, da bi Žensko društvo s pri-čast praznovanju kraljevega jspevkom petdesetih ^dinarjev maziljenja in na katerem sedaj j vpisalo pokojnika za dobrodel-predsednica, podpredsednica in | nega člana Pevskega društva, tajnica šivajo same zase belo | Sestavile so zapisnik in ga perilo. To društvo je opravilo že , podpisale, napisale so pismo tudi mnogo drugih koristnih j Pevskemu društvu in pismo ta-reči, kar je vse napisano z lepo' koj odposlale s petimi desetaki pisavo v sejnih zapisnikih in te j v tistem posebnem modrem ovo-zapisnike bodo pokolenja njega i ju.
dni še prebirala.,	j Mi smo ponosni na svoje Pev-
To žensko društvo je torej ■ sko društvo, ki je—po pravici prejelo tisto pismo z začetkom: povedan o—edini predstavnik "Mi vrli strelci . . ." in s petimi; kulturnega življenja v našem desetaki v modrem ovoju. /| mestu. Res, zadnji čas nima te-Takoj so sklicale sejo, da bi: norista in tudi ne pevovodje, pa sprejele denar. Predsednica si' vendar vsako nedeljo triglasno je posadila naglavnico na glavo,' poje v cerkvi. Tudi to društvo tajnica je spustila otroke iz raz-! prireja vsako leto zelo uspelo reda domov in je preganila polo' veselico in sicer z nekakšno tr-
nemu društvu. Že trinajst let ne, brotnika Duhovniškega združe-spreminja sporeda svojih prire-lnja;—še tisti dan so odposlali ditev, tako da lahko tiskani spo- pismo s petimi desetaki v j)oseb-redi, ki so ostali od lanske vese- nem modrem ovoju.
lice, vselej koristno služijo tudi j Duhovniško združenje je naj-
letošnji ali bodoči prireditvi
To pa ima svojo dobro plast še v tem, da se je že vse občinstvo naučilo teh pesmi na pamet, s čimer doseza društvo še drugo točko svojih pravil: širjenje pevske umetnosti ljudstvom.
To društvo je torej takoj po prejemu pisma s petimi desetaki v modrem ovoju sklicalo sejo in hvaležno vpisalo pokojnega Josipa Stojića v vrsto svojih dobrotnikov. Toda eden izmed drugih tenorjev je nasvetoval, da bi
novejša ustanova pri nas. Zato rado sprejema prispevke in kadar koli kdo kaj podari, tedaj "v vseh domačih cerkvah puhtijo k nebu tople molitve k bogu za zdravje in dolgo življenje da-med riteljev. Takšnemu društvu se torej res spodobi kaj podariti.
Ampak tudi Duhovniško združenje ima svoje obveznosti do pokojnega Josipa Stojića, kajti le-ta je redno obiskaval cerkev in je bil dve leti njen ključar. Nu, zdaj naj to društvo ne bi storilo istega kakor tolikera
Pevskemu društvu kazalo, da se j druga društva?
papirja, da bi pisala zapisnik— in seja se je pričela. Predsedni-
tudi ono nekako oddolži spomi nu velikega pokojnika Josipu 'Stojića in so ta svet sprejeli tudi baritoni in basi. Tako je torej bilo sklenjeno, da vpiše Pevsko društvo pokojnika s prispevkom
dovratno doslednostjo, kakršna se tudi spodobi takemu kultur- petdesetih dinarjev za člana do- so spis in so s spisom poslali ta
Takoj na seji, na kateri so prabrali dopis Pevskega društva, je sklenilo Duhovniško združenje, da vpiše pokojnega Josipa Stojića za člana dobrotnika Strelske družine. Sestavili
di pet kovačev prispevka v tistem modrem ovoju.
*
Gospod Rista, tajnik Strelske družine, je sprejel prispevek, spoznal je tisti modri ovoj, v katerega je bil on sam najprej vtaknil kovače, se hudomušno nasmehnil svoji lepi zamisli, nato pa odšel na občino, odprl blagajno in položil denar na staro mesto.
Tako in nič drugače je pokojni Josip Stojić postal dobrodelni član mnogih in mnogih društev in v listih se je vrstila zahvala za zahvalo, od katerih se je ena 1 pričela takole:
"Mi vrli strelci, ki urimo svoje oko, da bi z njim služili domovini . . itd. Druga pa se je končala z besedami: "V vseh domačih cerkvah bodo puhtele k nebu molitve k bogu za zdravje in dolgo življenje daritelje-vo."
Prihodnjič: Odbor za prenos kosti.
stran 4
ENAKOPRAVNOST
18. januarja, 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
; TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)	\
Petro je pvrkal z bičem in cmakal z usti. Vampasta kobili-1 ca z ogoljenim suhim hrbtan-j cejn je golo%)irala po uglajeni; cesti ob Donu. V Rubežln sta se i pripeljala za kosilo. Fomin je! bil resnično doma. Sprejel je Petra lepo, ga posadil za mizo, se zasmejal v rdečkaste brke, ko je njegov oče prinesel s Petrovih sank, okosmatinjenih z in-jem, bučo, potreseno s semenim drobom.
—	Nekaj oči mi skrivaš, bojni drug, — je dejal Fomin zateg-njeno v prijetnem basu, izbočki pogledoval Darjo s široko vsaksebi stoječimi modrimi očmi babuznika in si dostojanstveno zavihoval brke.
—	Sam veš, Jakov Efimič, glas gre, časi so resni . . .
—	Kakopak da. Ženska! Daj nam no kumar, bradavičnjaka in posušenih donskih ribic.
V tesni hiši je bilo zatohno zakurjeno. Na peči sta ležala otroka: očetu podobni fantek z ravno takimi modrimi, široko narazen stoječimi očmi in punčka. Ko se je Petro opil, se je lotil opravka.
—	Po vaseh govore, da so prišle izredne komisije in da tip-Ijejo kozake.
—	Sodišče petnajste inzenske divizije je prišlo v Vešensko.
Uncle Sam Says
Ten yourn ciiit muke a hip difference. Thai yoiinsster, now in pigliiil*, will be prown lip and ready for college in 10 year*. Or yon may be ready to tackle that pet project of yours, a new home, relireineni, or klurtinK a Kirnill biiKiness. Ves, 10 year* can make a difTerence in many things. Money, for instance. If yon go about it ri^lit you can make today'« money grow, ri%lit along with those planit for the future.
Figure, today, how much you'll need in 10 years. Then put aside tlie amount in U. S. Saving« Bonds each week, enough to equal the total you have in mind, always remembering that for ev-ery three dollars you invest today, you will receive four dollars in 10 years. If you are on a payroll, join the Payroll Savings Plan where you work. If you are self-employed, enroll for the Bond-Month Plan at your own bank.
U.$, Treaaury Department
OLAJŠANJE ZA ONE. KI TRPE NA SINUS U
Ali vi trpite vsled nadleg sinus-a? Poskusite rabiti ta nov produkt, ki
se ga prvič nudi javnosti. oSo tableti za prijetno olajšanje.
Razpečevano po CHELY'S MEDICAL PRODUCTS CO.
834 RUDYARD RD., KE 5578
Cleveland, O.
EKSKLUzivNO
THOR MAYTAG APEX
POPRAVILA—DELI DELO JAMČENO
Vam izposodimo pralni stroj za čas, ko vašega popravljamo. NA ZAPADNI STRANI:
OL 1515
NA VZHODNI STRANI:
MI 3595
No, kaj pa potlej? Te to kaj boli?
—	Vidite, Jakov Efimič, sami veste, za častnika se štejem. Da sem časfnik, lahko rečem, se na oko vidi.
—	No, pa potlej?
Fomin je čutil, da ј6 gospodar položaja. Pijača ga je napravila samozavestnega in široko ustnega. Ves čas se je pete-linil, si ražčeseval brke, gledal izpod čela in mogočno.
Ko ga je Petro spregledal, se je potulil v siroto, se ponižno in hlapčevsko nasmihal, ali z vikanja je neopazno prešel na tikanje.
—	Skupaj sem služil z vami Slabega ne moreš reči o meni. Ali sem kdaj zoprval? Svoj žitr dan ne! Bog me udari, zmeraj sem bil za kozake.
—	Vemo. Le nič ne zdvajaj, Petro Pantelejevič. Vse smo na pamet naučili. Tebe se ne bodo pritaknili. Tu pa tam pa bomo koga pretipali. Tega in onega bomo vzelr na piko. Zalega golazni se je zaredila. Ostali so, a mislijo zgolj nase. Orožje skrivajo . . Si ti oddal svoje? A?
Fomin je tako nanagloma prešel s počasnega govorjenja na vsiljivost, da seje Petro za trenutek zbegal in kri mu je vidno bušila v obraz.
—	Ti si oddal? Nu, kaj pa ti je? — je tiščal Fomin in se nagibal čez mizo. *
• —' Oddal, kajpakda, Jakov Efimič, nikar ne misli ... z odkrito dušo sem prišel.
—	Z odkrito? Poznamo vas . . Sam sem domačin, — pijano je pomežiknil in odprl ploščnato-zoba, močna usta. — Bogatemu kozaku z eno roko sezi v roko, z drugo pa drži nož, če ne, je po tebi . . . Psi! Odkritosrčnih tukaj ni! Nemalo ljudi sem sprevidel. Izdajalci! A ti se ne boj, tebe se ne pritaknejo. Kar rečem, ne oporečem.
Darja je posrebavala mrzlo ribjo juho in iz vljudnosti skoraj ni pokusila kruha. Gospodinja jo je vneto gostila.
Petro seje odpeljal še pred
večerom upanja poln in radosten.
Ko j e Pantelej Prokofjevlč pospremil Petra, je odšel pova-| sovat k svatu Koršunovu. Bil je pri njem pred prihodom rdečih. Tistikrat je Lukinična opremljala Mitjka za na pot, pri hiši j je bilo hitenje, nered. Pantelej. ProkofjeviČ je odšel, ko je začutil, da je odveč. To pot pa je sklenil iti pogledat, če je šlo vse po sreči, in pa spotoma malo skupaj potožiti nad sedanjimi časi.
V oni konec vasi je le počasi prišepal. Postarani in že precej škrbasti ded Grišaka mu je prišel naproti na dVorišču. Bila je nedelja in ded se je opravljal v cerkev k večernicam. Pantelej a Pro.kofjeviča je kar vrglo vznak, ko je zagledal svata; pod razpetim kožuhom so ge mu bliskali križci in odlikovanja za turško vojno, rdeče vrvce so izzivajoče sijale na trdem ovratniku starinske uniforme, starčevsko ma-hedrave hlače s portami so bile skrbno zatlačene za bele nogavice, na glavi pa prav na vošče-nobela velika ušesa potisnjena kapa z značko.
—	Kaj pa ti, dedek! Svatek, kaj si ob pamet? Kdo pa dandanes nosi križce, kokardo?
—	Kako? — Ded Grišaka je prislonil roko k ušesu.
—	Kokardo, pravim, snemi! Križce pospravi! V ljuknjo te vržejo za takole. Pod sovjetsko oblastjo ne gt-e, postava prepoveduje.
—	Jaz," sokolič ti moj, sem po pravici in resnici služil svojemu presvetlemu carju. Ta oblast pa ni od Boga. Jkz jih ne priznam za oblast. Jaz sem prisegel carju Aleksandru, mužikom pa nisem prisegel, tako! — Ded Grišaka je pomevljal z uvelimi ustnami, si otrl zelenkljato cvetoče brke in zabodel s palico proti hiši. — Ti greš k Mironu, je-li? Doma je. Mitjuška pd smo pospravili na umik. Obvaruj ga, kraljica nebeška! . . . Tvoja sta ostala, ne? Kaj pa si hočeš . . . E, kakšni kozaki so ti odšli! — Oblasti so, vidiš, prisegli. Kozakom trda prede, pa so ti ostali pri ženah . . . Nataljuška je živa in zdrava?
—	Živa . . . Križce snemi, vrni se, svat. Zdaj jih ne nosijo. Križ božji, ali te je prizadelo, svat?
—	Bog te nesi! Zelenec naj me uči! Zase skrbi.
Ded Grišaka je stopil trdo proti svatu in ta se mu je umaknil s poti, stopil z gazi v sneg, se iziral in obupno zmajeval z glavo.
—	Si našega vojaka srečal?
NAZNANILO SELITVE
Vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem naznanjamo, da smo preselili
našo gostilno
iz 7513 St. Clair Ave. na
7601 ST. CLAIR AVE.
Prostori so bill popolnoma prenovljeni in moderno preurejeni, kjer se bodo naši gostje lahko počutili udobno in domače. Kot smo storili v preteklosti, tako bomo tudi v bodoče gledali, da bomo vedno vsem postregli z najboljšo pijačo—pivom, vinom in žganjem ter najboljšim prigrizkom.
Prijazno vabimo vse, da si pridite in ogledate našo moderno gostilno.	,
PAZITE NA NAZNANILO O FORMALNI OTVORITVI

Se priporočamo za obisk.
John Saurich - John Lenarsic
7601 ST. CLAIR AVE.
/сшш/А аааш "
fjoin^w
OP
Јлиилкг 14-31
THE NATIONAL FOUNDATION; FOR INFANTILE PARALYSIS
D.'RqOSEVdr, FOUNOfR
I mužiki delijo in ravnajo. Vse, j kar imam, do cepera oddam, samo da bi ugnal te zoprnike. Treba je, svat treba je odpirati oči! Čas je! Če ne, bo prekasno . . . Kozaki, je pravil sopolkovec, se upirajo tudi pri njih. Samo da bi skupaj poprijeli! — in začel je naglo, prehitevajoče se šepetati: — Edinice so šle sgozi, a koliko jih je ostalo tod? Na prste jih sešteješ! Po vaseh so tati: — Edinice so šle skozi a samo predsedniki . . . Tem glave posneti — nič lažjega ko to. V Veškah pa, no, kaj bo... Vsi od prvega do zadnjega navalimo — pa jih na kosce raztrgamo! Naši se ne bodo dali, združimo se... Ali ni tako, svat!
Pantelej ProkofjeviČ je vstal. Tehtal je besede in malosrčno svetoval:
— Glej, spodleti ti — pa si nesrečo nakoplješ! Naj tudi kozaki mečkajo, a kuga jih prevedi, kam bodo potegnili. O teh rečeh zdaj ni mogoče z vsakomer govoriti.. . . Mladih sploh ni moč razumeti, kakor da žive na slepo. Ta je bežal, oni je ostal. Težavno življenje! Ne življenje, ampak motnjava.
Vidiš, šiba božja! Pa ga Gospod ne vzame. — Miron Grigorjevič, kijev teh dneh vidno upadel, je stopil svatu nasproti. — Opel se je s svojimi obeski, čepico s kokardo nataknil in odšel. Pa šiloma puli z njega. Cisto na otročje mu gre, nič ne razume.
—	Naj ima veselje, dolgo tako ne bo več . . . No, kako je tamkaj' z našimi? Nekaj smo slišali, češ, da so se Griša anarhisti lotili? — Lukinična je prisedla h kozakom in se v skrbeh podprla. — Vidiš, svet, kako je pri nas hudo . . . Štiri konje so pobrali, pustili kobilo pa žrebička. [Do konca so nas uničili!
Miron Grigorjevič je priprl oči, kakor da kam meri, in zno-vu začel govoriti s sveto jezo:
—	Pa počemu seje obletelo življenje? Kje je vzrok? Vidiš, ta peklenska oblast! Ta, svat, je vsega kriva. No, ali je to dogovorjena stvar — vse izravnati? Pa če dušo potegneš iz mene, ne
bom za to! Vse življenje sem delal, garal ko živina in si tako opomogel, zdaj pa naj bi živel enako s tistim, ki še s prstom ni mignil, da bi se izkopal iz si-roščine? Ne še, počakaj malo! Gospodarnemu človeku ta oblast kite reže. Zato tudi roke mrtve omahujejo: počemu naj bi se zdaj gnal, za koga delal? Zdajle si prirediš, a jutri pridejo in razdeli . . . Ampak, slišiš, svat: ono pot je bil pri meni drug iz čete iz vasi Mrihina, menila sva se . . Bojišče ti je zdaj ob Doncu. Pa kaj se bo obdržalo? Jaz, da po pravici povem, zanesljivim ljudem dopovedujem, da moramo našim, ki so za Doncem, pomagati . . .
—	Kako neki pomagati? — je strahoma, kdo ve zakaj šepetaj e pobaral Pantelej ProkofjeviČ.
—	Kako pomagati? Tole oblast vreči! Pa tako vreči, da bi se spet znašla nekje v tambov-ski guberniji. Naj se ondukaj z
John's Poultry — 3541 E. 93 St. — MI 9855
(Zadaj za Holecek's Grocery)
SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSAKOVRSTNO PERUTNINO ZA SVATBE, ZABAVE IN BANKETE, ITD.
Najboljša in najbolj opremljena trgovina s perutnino.
SHERWIN-WILLIAMS TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM IN BARVO JE SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM Nudimo brezplačna navodila za barvanje in dekoriranje SE PRIPOROČAMO ZA OBISK
John Shutak, lastnik - 3565 E. 93rd St.
CLEVELAND 5. OHIO
RAZPRODAJA
VSE BLAGO V TRGOVIM JE ВШ)
ZNI2AN0 '
Od 10% do 80%
TO JE ENA NAJVEČJIH RAZPRODAJ V NAŠI ZGODOVINI
Poleg tega, damo EAGLE znamke—vsak torek dobite dvojne znamke.
Ta razprodaja bo trajala do 29. jan.
Anzlovar's Dept. Store
6214 St. Clair Ave.
EN 8042
— Ne cincaj, svat! — se je prizanesljivo zasmejal Miron Grigorjevič. — Nikoli ne ustrelim mimo. Ljudje so kakor ovce: kamor oven, tjakaj tudi ves trop. Zategadelj pa jim je treba pokazati pot ! Oči jim je treba odpre, ti za to oblast. Ce ne bo oblakov, ne bo strela udarila. Kozakom odkrito dopovedujem: upreti se je treba. Nekaj govore, češ da so dali ukaz — vse kozake po-besiti. Kako naj to človek vzame?
(Dalje prihodnjič)
NAPRODAJ
RAZNO
PRILETNA ŽENSKA
išče dve ali tri neopremljene sobe pri slovenski družini. Želim dobiti v st. clairski ali collinwoodski naselbini ter rada plačam malo več če dobim v bližini slovenske cerkve. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče HE 3370.
Zaposlena oseba z družino
išče stanovanje s 4 ali 5 sobami Mora imeti do 31. januarja. Imamo izvrstna priporočila in smo priprav Ijeni podpisati "lease" za najemnino do $65. Prosimo pokličite BR 5552
ŽRTVOVATI
moram svoj krasen 1948 Packard 4 door Sedan, zelene barve, prevožen samo 6,500 milj. Prva zmerna ponudba ga dobi.
LO 1497
Idealen družinski dom
blizu Detroit Ave., šol in trgovin. Vse za udobno bivanje. Po zelo znižani ceni—pod $15,000. Lastnik se izseli. Dajte ponudbo. Pokličite za dogovor.
BO 9382
LESENA HIŠA SE PRODA
Blizu transportacije, šol in cerkva; lota 95x165, stoker fornez; naselbina z neomejitvami. Zelo dober nakup. Pokličite lastnika zvečer po 6. uri.
ED 1264
1947 CADILLAC '
"62" sedan z dvemi vrati; črn; 11,000 milj, popolnoma opremljen; v izvrstnem stanju. Royal Master beli tajerji; 1 lastnik.
Pokličite 1мА 0950
Takoj rabimo stanovanje
Družina z tri-letnimi dvojčicami išče stanovanje s 3 do 5 sobami; opremljeno ali neopremljeno. Imamo priporočila. Plačamo do $60 mesečne najemnine. Pokličite ME 7229
STAREJŠA ŽPNSKA
dobi dober dom In plačo za opravljanje lahkega hišnega dela in oskrbo otrok pri slovenski družini. — izpraša se na
1544 BELVOIR BLVD__EV 0777
PAPIRAMO
stenski papir odstranimo, stene umivamo in barvamo znotraj. Cene z.nerne. Prosti proračuni.
2811 SEYMOUR AVE. Cleveland 15, O., tel. SU 3308
IŠČEMO STANOVANJE
Zakonca nujno potrebujeta 4 ali 5 sob, neopremljene; na vzhodni strani. Imamo priporočila. Kdor ima za oddati, naj pokliče FA 8035
STANOVANJE
s 4 ali 5 neopremljenimi sobami išče družina treh oseb—veteran, žena in 3 mesece star otrok. Pokličite FL 1036
Družina išče stanovanje
Veteran, žena in novorojenček iščejo stanovanje s 3 ali več neopremljenimi sobami na vzhodni ali zapadni strani. Pokličite podnevi ali zvečer
DI 9406
VETERAN S ŽENO
in 4 mesece starim sinčkom želi dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami na vzhodni strani. Pripravljen plačati zmerno najemnino. BR 6091
NUJNO POTREBUJEMO STANOVANJE
Mlad zakonski par želi dobiti 3 do 5 neopremljenih sob, najraje na zapadni strani mesta. Kdor ima za oddati naj pokliče
TU 5-3391
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY .
Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
1946 DODGE
4-door custom sedan, nylon custom sedeži, dobri tajerji; zunanje ogledalo; radio na 8 tubov, grelec, pripomoček za umivanje prednjega stekla: se mora videti da se lahko pravilno oceni.
IV 6440
Posebnosti na truckih
TWIN COACHES — $125.00. Pripravni za mnogo uporab. CANNING St CLANCY Vaš Dodge-Plymouth prodajalec .14401 EUCLID AVE.. GL 5300
DELIKATESNA
trgovina z C-2 in D-2 licencami za pivo in vino; dvojni trgovski prostori na vogalu; letnega prometa $41,000; dolgi lease, ust. 18 let.
PO 3906 — LI 9764
1938 INTERNATIONAL
IVž tonski panel truck, pripraven za mnogo uporab. V prilično dobrem stanju.
NATIONAL BISCUIT CO. GA 5560
Grocerija in delikatesna trgovina
na Euclid Ave. Izvrsten prostor za mesarja. Vsa oprema za mesarja. Najemnina samo $50 s parno toploto. Cena zmerna. Pokličite GL 7053
1941 Plymouth 2-door Sedan
Motor v prvovrstnem redu; noV radio aparat, pokrivala za sedeže, zunanja luč (spotlight), grelec, nova baterija, vzmeti, zavore. Se mora takoj prodati.
GA 8111 — GL 9007
V NAJEM
OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU DEKLETU. Vpraša se na 1245 NORWOOD RD. ali pokličite HE 6986
DELO
DEKLE ALI ŽENSKA
stara od 25 do 40 let dobi službo v obednici bolnišnice. Da bi ostala tu. Tedenska plača. Zahteva se priporočila. Pokličite
MA 9400
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVL sko jih oddaite т popravilo smn«-iljivemu čevljarju, ki vedno iivrii prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
IZURJEN MESAR
dobi dobro službo; izvrstna plača, stalno delo za poštenega, treznega mesarja. Prilika za napredek. LILLIAN'S MARKET 784 E. 152 ST.
Išče se ženske ZA SNAŽENJE
ZA NOČNO DELO Zglasite se v EMPLOYMENT OFFICE THE MAY COMPANY