Poštnina platana o ocjtmrtnl V Clutillanl, ponedcllck 12. apclla 193? Cena din 1 Vlcumskl dom Ste«. 81 Z Ilustrirano prilogo MXcdea o slikah** Oto II. Nameni turskega obiska v Belgradu I I vlade Haldvvin v soboto na shodu v sv< Belgrad, 12. aprila, m. Predsednik turške vlade Izmet Ineni in turški zunanji minister Ruždi Aras eta se s svojim spremstvom pripeljala v Belgrad, snoči ob pol 10. Ob prihodu visokih turških gostov, ki vračata obisk, ki ga je lansko leto napravil v Ankari predsednik jugoslovanske vlade Stojadinovič, je bila belgrajska železniška postaja vsa v zelenju in v domačih in turških zastavah. Na peronu je bila urejena tudi častna četa naše vojske z zastavo in godbo. Pred prihodom ekspresnega vlaka, s katerim sta se pripeljala Izmet Ineni in Ruždi Aras, je prišla na postajo vsa jugoslovanska vlada s predsednikom Stojadi-novičem, generaliteta, diplomatski zastopniki držav Male zveze in Balkanskega sporazuma, med njimi tudi bolgarski poslanik Popov, ter še večje število poslancev in senatorjev. Ko je privozil ekspresni vlak na postajo, je vojaška godba zaigrala turško državno himno. Najprej sta se pozdravila predsednika vlade dr. Stojadinovič in Izmet Ineni, nato pa dr. Stojadinovič in Ruždi Aras. Izmet Ineni je za tem obšel v spremstvu predsednika vlade dr. Stojadinoviča in vojnega ministra generala Mariča častno četo. Stojadino-vičeva soproga je Inenijevi izročila krasen šopek cvetja. V dvorski čakalnici je Stojadinovič visokim turškim gostom predstavil številne narodne poslance ter zastopnike raznih gospodarskih in kulturnih organizacij. Gostje 60 se takoj nato, burno pozdravljeni od številnega občinstva, odpeljali v Teokarovičevo vilo, kjer so bili za Inenija pripravljeni prostori, turški zunanji minister Ruždi Aras pa se je podal na turško poslaništvo, kjer bo za časa svojega bivanja v Belgradu stanoval. V Belgradu bo na čast turskemu predsedniku -vlade Izmetu Ineniju te dni več prireditev. Izmet Ineni se je danes dopoldne vpisal najprej v mar-šalatu dvora v dvorsko knjigo, nato pa je bil sprejet v posebni avdijenci pri knezu namestniku Pavlu, pri katerem bo ostal tudi na kosilu. Predsednik vlade dr. Stojadinovič bo priredil zvečer v gaidijskeim domu svečano večerjo, po kateri bo ▼ tem domu veliki sprejem. Na vseh postajah, kjer je ekspresni vlak, s katerim se je preko Bolgarije v Jugoslavijo vozil turški predsednik vlade Izmet Ineni, se je zbralo večje število občinstva na čelu z zastopniki ob-lasli. Sprejem je bil že na vseh teh vmesnih postajah nad vse prisrčen. V Sofiji je turškega predsednika vlade sprejel sam predsednik bolgarske ■vlade Kjoseivanov s soprogo ter dvorskim svetnikom Grujevim. Nad vse topel pa je bil sprejem visokih gostov na prvi jugoslovanski postaji, y Caribrodu, kjer je turškega predsednika vlade pozdravil v imenu vlade ban moravske banovine Marko Novakovič. Krasen sprejem je bil tudi v Nišu. Tu je vojaško godba zaigrala turško državno himno, visoke goste pa je pozdravil niški župan Zivkovič. Izmet Ineni bo s svojim spremstvom ostal pri na« v gosteh nekaj dni ter ''o ob priliki svojega bivanja v Belgradu obiskal tudi nekatere kraje izven Belgrada. Jugoslavija na| posreduje med Turčijo in Italifo Belgrad, 12. aprila. Na dnevnem redu posvetovanj med predsednikom vlade dr. Stojadinovi-čem ter med turškim ministrskim predsednikom Izmetom Inenijem bo v prvi vrsti poglobitev sodelovanja med obema državama, med katerima obstoja itak le zavezniška pogodba prijateljstva, ki pa jo želita poglobiti še na gospodarskem, kulturnem in političnem polju. Na dnevnem redu posvetovanj bo tudi vprašanje ohranitve miru v Sredozemskem morju. kjer je lansko leto Italija sklenila gosposki sporazum z Anglijo in kjer je jugoslovansko-italijanska pogodba odgnala vse napetosti na sredozemskih obalah obeli držav. Italija želi skleniti s Turčijo podobno pogodbo. Turčija je tej zamisli naklonjena, toda želi, da' Italija najprej prizna sporazum, ki je bil lansko leto dosežen glede Dardanelskih ožin, kjer Turčija zahteva popolno svobodo plovbe za svoja brodovj», a pravico nadziranja nad plovbo inozemskih brodovij. Razen Italije so vse velesile na ta sporazum pristale. Italija se pripravlja, da stori isto. Brez dvoma bo dr. Stojadinovič pripravljen, da blagohotno posreduje, da sc spravijo s pota vsi obstoječi nesporazumi, tako. da bi obe državi jeseni tega leta mogli podpisati prijateljsko pogodbo in pogodbo nevtralnosti na obalah Sredozemskega morja. Kalifa in Balkan Kot tretja točka razgovorov med našim in turškim državnikom bo seveda Balkan. Balkan se na vsej črti pomirjuje. Jugoslovansko-bOlgarska pogodba je bila najpogumnejši korak v tem pravni. Treba je poskuse nadaljevati ter odstraniti še nekatere napetosti, ki obstojajo v odnošajih med Turčijo in Bolgarijo. V Belgradu bodo proučevali načine, kako bi se to dalo najbolj uspešno izpeljati. Ždi ee, da bo načeto tudi vprašanje, kako bi bilo mogoče organizirati bolj učinkovito sodelovanje med Balkansko zvezo in Italijo. Sodelovanje, ki bi imelo za cilj Se bolj trdno zasidrati mir na Balkanskem polotoku in še bolj izločiti vsako možnost vojnih nevarnosti na tem področja. Minister Jankovič napoveduje zvišanje uradniških plač Belgrad, 12. aprila, m. Osrednji učiteljski klub ,TRZ je imel včeraj popoldne v prostorih JRZ v Dečanski ulici svojo konferenco, na katero sta bila povabljena tudi minister za gozdove in rudnike Jankovič in senator Smodej. Takoj v začetku je dobil besedo minister Jankovič in se je v prvem delu svojega govora pobavil z našo zunanjo politiko, v kolikor se tiče odnošajev z Bolgarijo, s katero je bil pred kratkim sklenjen pakt večnega prijateljstva. Drugi del pa je namenil opisu razmer, ki vladajo v zadnjem času med Jugoslavijo in Italijo. Med drugim je dejal: Mi smo lahko na to ponosni, ker interesi Jugoslavije in Italije zahtevajo, da živimo v dobrih odnošajih. Ničesar ni, kar bi moralo med nami ustvarjati spopade. Svetovna vojna je določila meje in one se morajo spoštovati z ene in druge strani. Prijateljstva, ki so nas prej vezala, so razširjena tudi na druge države. Toda pri nas so na žalost ljudje, ki nas kritizirajo, ker v naši domovini ščitimo zunanji mir. So pri nas te ljudje in pred nekaj dnevi so nabili po Belgradu letake v obliki spomenice. Takoj je treba opozoriti na absurd, ki so ga vsi državljani mogli opaziti. Pišejo, da je pri nas zunanjepolitični položaj isti kot je bil leta 1914. Vendar pa nikdar nevarnost za vojno ni bila manjša, kot pa je danes. Ti gospodje so najbrž za vojno in zato naša zunanja politika ni dobra. Naj to ljudstvu odkrito povedo. Mi smo za mir in mi odkrito rečemo, da zunanji položaj nikdar ni bil boljši kot pa je danes. (Burno odobravanje.) Komunistična demokracija Ti gospodje pripovedujejo, da naše ljudstvo nikdar ni živelo v težji gospodarski kriz. Gospodje, ali ti ljudje sedaj, ko smo zvišali cene poljedelskim pridelkom skoraj za 100%, tega ne vidijo. Ti gospodje zopet trde nekaj nesmiselnega. To se pravi, da ne žive z dogodki in zato tudi nimajo pravice govoriti o dogodkih. Poslužili so ee komunistov, sicer z malim številom, ki so začeli na enem ali dveh mestih vzklikati »Naj živi zveza demokracije, ko se je predsednik Beneš vozil mimo njih. Ali mar demokracijo predstavljajo ljudje, ko pa se je v čisto svobodnih' občinskih volitvah pokazalo, da ne zastopajo nikogar. Demokracija je volja ljudstva, toda ljudstvo jih je zapustilo in prišlo v Jugoslovansko radikalno zajednico. Oni nimajo več pravic, da bi se šopirili z razpoloženji ljudstva. Tudi tuji listi so pisali, kako so opozicionalne srbske stranke s pomočjo komunistov manifestirale te dni za demokracijo. Nočemo komunistične demokraci- Možnost za pogajanja Baskov z nacionalisti Pari*, 12. aprila, o. >Echo de Pariš« poroča, da je treba mir zadnjih dveh dni na biskajski fronti razlagati tako, da skušajo baskovski nacionalisti dobiti stike z vodstvom nacionalistične vojske o morebitnih pogajanjih za konec sovražnosti. Potek dosedanje ofenzive na severu kaže, da je treba v kratkem računati z nacionalistično zasedbo Bilbaa. Po zasedbi ne bo več govora o kakem resnem odporu na severnih bojiščih. Vesti o pogajanjih med katoliškimi Baski ter med nacionalističnim vodstvom uradno ne potrjuje ne ena nc druga stranka, poročilo pa je priSlo iz nacionalističnih vrst. Ker so mednarodni rdeči oddelki že začeli odhajati iz Bilbaa, se zdi, da so Baski sprevideli, da bodo oni sami izročeni na milost in nemilost nacionalistom. Zato utegne biti vest o pogajanjih verjetna. Namen ofenzive pred Madridom London, 12. aprila, o. »Times« poroča o ofenzivi, ki so jo pred dvema dnevoma začele vladne čete na bojišču pred Madridom, da skušajo vladne čete odrezati nacionalistične oddelke, ki se že pet meeecev bore in vztrajajo v okrožju veeučiliške klinike v Madridu. Tam je kakih 10.000 nacionalistov. Namen tega napada pred Madridom je, prisiliti nacionalistično poveljstvo, da bi poslalo ojačenja s severne fronte in izpred Bilbaa na madridska bojišča. Nacionalisti pa so v svojem uradnem poročilu poudarili, da je zanje važneje, če pred Bilbaom _ jbe 200 m, kakor 6e pred Madridom izgube 2 km. Nacionalistična poročila Sevilla, 12. aprila, g. General Queipo de Liano je sinoči imel po radiu govor, v katerem je zanikal rdeče vesti o tem, da bi kdo pripravljal nanj atentat. Dejal je, da 60 te vesti v zvezi z ugodnim razvojem v boju za nacionaliste na vseh frontah. Na bojišču' pred Madridom so včeraj nacionalisti po daljšem topniškem obstreljevanju vzdržali napad mednarod- nih rdečih čet. Bile so to mednarodne brigade »Lister«, »Taharo« in »Dimitrov«. Nacionalisti eo mednarodne oddelke pognali v beg, pri čemer so imele rdeče čete nad 3000 mrtvih. De Liano je poudaril junaštvo nacionalistov v vseučiliškem mestu, ki so nele odbili vse nasprotnikove napade, marveč tudi sami naredili uspešen izpad napadajočemu sovražniku v bok. General je zanikal vsa vladna poročila o rdečih uspehih na različnih frontah. Po informacijah burgoške radijske postaje loči nacionalistično vojsko, ki je dosegla nove uspehe na fronti pri Durangu, le še nekaj gričev od Bilbaa. Spričo terenskih težav se lahko nacionalistična ofenziva še zavleče, nikakor pa ne ustavi. Po podatkih, ki so jih zbrale nacionalistične oblasti po zavzetih kmečkih vaseh v neposredni okolici Du-ranga, so se pričele vladne čete že umikati iz mesta. Vesti iz Vatencije Valenci ja, 12, aprila. AA. Ministrstvo vojne mornarice in letalstva« je izdalo komunike, v kate- je! Mi se bomo v tej deželi borili proti komunizmn, ker smo videli, kaj je komunizem napravil v naši bratski Rusiji. (Odobravanje.) Hočemo demokracijo, hočemo državljansko in gospodarsko demokracijo, ki bo organizirana in disciplinirana in ne demokracijo, ki bo vsak trenutek kolebala, kakor se ji bo zdelo. To ni demokracija, ampak anarhija. Demokrati, ki se ponašajo s komunisti, so absolutisti, ker v sovjetski Rusiji ni demokracije, ampak je tam najhujša in najbolj črna diktatura. (Klici: Takojel) Zvišanfe uradniških plač Poglejte, gospodje, to je, kar smo delali in oni nas za to delo kritizirajo. Mi smo šele na začetku izvajanja svojega programa. Ko urejamo ta vprašanja, smo jih razrešili zato, ker so ta vprašanja najbolj nujna in najbolj važna. UradniSki stan je moral- pred letom prenesti žrtev, ko so mu bile znižane plače. Doprinesel je to žrtev in ni ropotal. Mi bomo to upoštevali in brž, ko nam bodo razmere dopuščale, bomo z ozirom na dvig cen zboljšali uradništvu njegov položaj. (Burno odobravanje.) Hočemo, da bi bil v naši državi vsak državljan zadovoljen. Demagoško je, če kdo pravi, da mora biti samo kmet zadovoljen, ali pa trgovec, ali pa obrtnik. Vsi državljani morajo biti zadovoljni. (Odobravanje.) To je smisel dobre politike in jaz sem prepričan, da bodo kmalu vsi državljani sli za nami po tej poti. Umor kuharice Ljubljana, 12. aprila. Na Javorju se je snoči odigral dogodek, ki je vzbudil v kraju splošno pozornost. To tembolj, ker si ljudje dogodka ne znajo tolmačiti. Okrog sedme ure se je župnijska kuharica mudila v hlevu. Kmalu nato so našli kuharico mrtvo v hlevu. Ugotovljeno je, da jo je ubil nek neznanec s topim predmetom. Neznanec jo po svojem dejanju takoj pobegnil. Ne ve se še, kaj je bilo vzrok dogodka. Zločin je tem skrivnostnejši, ker morilec ni iskal denarja ne pri kuharici in ne v župnišču, kamor sploh ni stopil. Po splošnem mnenju gre za kako maščevanje, ali je pa storil zločin kak umobolnež. Drugače si ljudje zločina ne znajo razlagati. t fi ' Lf t 4 • l -J <« A 4 . »AV * * * t \ yr 1 *, -V „ •, '» » v, - ■ •' 4"’.* i i * ’ 9 J V « J* k* . r r. ■* ' « \ y V ( « i | M V * r. • j ¥ i f J • \ ■ y . * * * 4 4 t * * •>' A J J i .1 j* M i «»% * * 4 A *^%i i . 4 J M rem pravi, da je vladno letalstvo včeraj razvilo zelo živahno akcijo. Na madridski fronti »o republikanska letala ponovno bombardirala važne nacionalistične postojanke na griču Garavitasu. Izvršila to tudi celo vrsto izvidniikih poletov nad vsemi odseki te fronte. Na južni fronti je eskadrila vladnih letal napadla nacionalistične postojanke pri vasi Pueblo Nuovo del Tariblo in pri Loperi. Tudi nacionalističnim trenom so povzročila mnogo Škode. Madrid, 12. aprila. AA. V svojem uradnem poročilu pravi odbor za obrambo Madrida, da so vladne čete davi konsolidirale svoje nov* postojanke, ki so jih zavzele zapadno Maazanareea. Z uspehom so odbile nekaj uporniških napadov, posebno pri francoskem mestu. V Casi del Čampo so pod zaščito letal zavzele nove postojanke. V njihove rok« je padla tudi vasica Camarines. Po nadomestnih volitvah v Bruselju Bruselj, 12. aprila. AA Sinoči ob 19. uri je notranje ministrstvo objavilo rezultate današnjih rezultatov dopolnilnih volitevs Za predsednika vlade van Zeelanda je bilo oddanih 276.816 glasov, za Degrella pa 69.342 glasov. Neizpolnjenih glasovnic je bilo oddanih 18.358. Bruselj, 12. aprila, m. Predsednik belgijske vlade Van Zeeland se je" sinoči'ob 19. pripeljal v notranje ministrstvo. Pred palačo ga je pričakovala velika množica ljudstva, ki je predsedniku čestitala na zmagi. Ob tej priliki je Van Zeeland izjavil časnikarjem: ■' »Odveč bi bilo, da bi vam govoril o tem, da lem naravnost presenečen nad izidom volitev. Re- zultati presegajo vse moje nade.« Van Zeeland je nazadnje še pristavil, da bo podrobne)!* poročilo o volitvah dal pozneje tudi časopisom. Bruselj, 12. aprila, o. Da bi preprečila spapade med pristaši predsednika vlade Van Zeelanda in re-xisti, je policija zaprla vse ulice, ki vodijo do centrale rexittičnega pokreta. Vodja rexistov Degrell je sinoči ob 6. sprejU časnikarje ter jim Izjavil, da so volilni naalUti pokazali, da sta obe stranki obdržali številčno stanje in svoj položaj. Končno je dejal, da ae bo boj nadaljeval in da zanj ni nikdar obstojalo vprašanje, da bi priiel s Cerkvijo v kako nasprotj«, pa tadi ne, da bi m Tesal s kakino stranko. Svoj odstop je napovedal predsednik angleške vlade Baldvvin v soboto na shodu v svojem volilnem okrožju Worcester. Dejal je, da želi, da bi se kmalu rešil bremena svoje službe. Komisarja za cene je sklenila postaviti avstrijska zvezna vlada. Komisarju bo podrejena trgovina z najvažnejšimi žvljenjskimi potrebščinami, kjer bo cene reguliral ou. Konferenca za ureditev sodstva v Egiptu, to je za odpravo takozvanih kapitulacij, se sestane jutri v Montreuxu ob Ženevskem jezeru. Komunistične letake v Berlinu so dobili vsi inozemski časnikarji po pošti. Letake je podpisala »nemška stranka svobode«, ki je pred nekaj dnevi razširila vest o smrti letalca Fselerja na španskih bojiščih. Romunski princ Nikolaj, brat sedanjega kralja Karola, ki so ga na zadnjem kronskem svetu izključili iz kraljeve rodbine, se bo pod novim imenom Brochteanu naselil nekje na Tirolskem. Izvozna olajšanja za industrijske izdelke je dovolila češkoslovaška vlada. Olajšanj bodo deležne steklarska, porcelanska in tekstilna industrija. Spor med Avstrijo in Nemčijo zaradi incidentov na grobu Hitlerjevih staršev Leondingu je, kakor se glasi uradno nemško poročilo, končan, ker je avstrijska vlada zadostno utemeljila svoje korake. Pomanjkanje jekla v Angliji se zaradi oboro-[ževalnih del vseboij kaže. Zaradi tega so morali opustiti tudi razširitev londonske podzemeljske železnice in je zastala gradnja novih hiš, za kar | vse potrebujejo veliko jekla. O notranje političnih nalogah francoske vlade I je imel govor predsednik Blum in izjavil, da je ta politika narodne obrambe ter socialnega presnav-I Ijanja. Napetost v Indiji rase ker nacionalisti ne ma-| rajo nič slišati o posredovalnih akcijah angleške vlade, ki bi rada, da bi Indijanci sprejeli vsiljeno jim ustavo. Indijci stoje na stališču, naj vlada [ sprejme njihove pogoje. Diplomo sa častnega doktorja je v soboto dobil I Mussolini od posebnega odposlanstva lausannske-ga vseučilišča, kjer je Mussolini v mladih letih I študiral. Spopadi med alžirskimi in marokanskimi de-I lavei so bili sinoči v Oranu in je bilo 14 delavcev I ranjenih. Svečano večerjo na čast IIorthyjn, regentu Madžarske, je priredil budimpeški poslanik. Ve* | čerje se je udeležilo veliko odličnega občinstva. Izgon angleških misijonarjev iz Abesinije ute-| meljuje italijanski tisk s tem, da so ti protestan-tovski misijonarji bili v zvezi z angleško špionaž-I no službo. Belgrajski akademski pevski zbor »Obilič« je | z velikim uspehom koncertiral v Varšavi. Poljski sunanji minister Beck bo konec maja | odpotoval v Bukarešto na politične razgovore z ro-I munsko vlado. Sv. oče se je peljal na sprehod po vatikanskih I vrtovih v svojem avtomobilu. Bil je to prvi njegov sprehod, odkar je okreval. Skupino ponarejevalcev denarja je aretirala | varšavska policija. Med njimi so trije trgovci. Politični obiski na Dunaju se mnoie, kar kaže, [ da postaja Avstrija v novem preurejanju evropskih zvez važna kocka. Poleg francoskih desničarskih parlamentarcev je prišel na Dunaj bivši francoski | ministrski predsednik Sarraut V imenu Blumove vlade. Na Dunaju sta tudi češka ministra Ceh in Spina. Vsi ti imajo razgovore z vodilnimi avstrij-| skimi državniki. Luiemburški socialisti nočejo biti nevtralni I glede španske vojne, tako so pri sprejemanju zakona o nevtralnosti izjavili njihovi zastopniki v | luxemburški zbornici. Novo ministrstvo sa Afriko bo v kratkem I ustanovila italijanska vlada. Ministrstvu bodo pod-I rejene vse kolonijalne zadeve. Japonska se pripravlja na volitve v državni I zbor, ki bodo konec aprila. Do zdaj je prijavljenih I 705 kandidatov, med njimi 57 socialističnih. Predsednik avstrijske republike dr. Miklass I potuje v Budimpešto, da vrne obisk regenta Hor-thyja, 3. maja. Spremljala ga bosta kancler dr. I Schuschnigg in državni tajnik dr. Schmidt. Zaradi ustanavljanja komunističnih celie je I budimpeštanska policija aretirala 12 ljudi, ki so delali po navodilih nekega moskovskega agenta, | ki je pred 14 dnevi prišel v Budimpešto. Milanski velesejem se je sačel včeraj z veli-I kimi svečanostmi. Začetni govor sta imela vojvoda | Bergamski in propagandni minister Alfieri. Atentati v Palestini so se spet začeli in so I zadnje dva dni Judje kakor Arabci ustrelili več | političnih nasprotnikov. Japonska letalca, ki sta v 94 urah priletela iz I Tokia v London, bosta ostala v Londonu čez kronanje. Štiri dni po kronanju bosta odletela nazaj v Tokio in nesla s seboj film o svečanostih pri kro-| nanju. Začetek svetovne razstave v Parizu po uradnih I obvestilih fie ni natančno določen, ker se po sedanjem stanju del za razstavo še ne more soditi, ali jo bo moči odpreti v začetku maja, kakor je | bilo napovedano. Letalsko progo Moskva—Praga bodo slovesno [odprli 1. maja, da se tembolj poudari češkoslo-I vaško uradno protiboljševiško stališče... Senator je prodajal list svoje stranke na cesti I med volivnim bojem v Bruselju. Bil je to rexistični senator Giets. Dober nauk n. pr. za senatorja dr. Alberta Kramerja, ki bi lahko prodajal po ljubljanskih ulicah »Jutro«, zdaj, ko ni prilike, da bi za koristi slovenskega plemena in jugoslovanske nacije »delovale v senatu z večurnimi fašistično-| demokratskimi govori. S0 sovjetskih in 7 španskih rdečih ladij je plu-I lo skozi Dardanele zadnji teden. Vse seveda pod zastavo nevmeiavanja v špansko državljansko 1 .vojno. Mladini več inteligentnosti Dr. Karl Ozvald o tem, ka> vpliva na šolski uspeh in neuspeh Ljubljana, 11. aprila. V soboto zvečer je bilo zadnje predavanje »Pedagoškega društva«, ki je v osnovni Soli v Sp. šiški pretekli teden priredilo ciklus predavanj za starše o vzgoji otrok. To pot je govoril g. dr. Ozvald Karel in sicer o viprašanju, kaj vpliva na Šolski uspeh in neuspeh. Zgodovina uči, da se v dobah tako hude gospodarske stiske in družbenega razkroja, kakor je sedanja, mnogo razpravlja o vzgoji mladine iz um^ ljivih razlogov. Kajti up na »boljše čase«, ki ljudem noče ugasniti v dušah, se oklepa mladega rodu, ki bo slej ali prej stopil na mesto starejše generacije. In kdo neki se bo čudil, da i nas v sedanjih težavah in britkostih kar noče zapustiti hrepenenje, da iz skoraj brezupne sedanjosti rešimo vsaj mlado po-kolenje v lepšo bodočnost, za seme novega, srečnejšega človeka. Zato si starši prizadevajo, da bi svojim otrokom mesto dinarske dote, ki jo je ugrabila pošast sedanjih suhih let, dali v6aj primemo vzgojo. A kako neki bi se dal mladi naraščaj za bodoče očuvatl trpke usode, ki jo sedaj preživljajo odrasli? Po trdnem prepričanju vodi do tega cilja ena sama prava pot: pametna vzgoja. Že Slomšek je dejal: Kriva odgoja otrok je slabih časov mati; iz dobre šole prirastejo boljši, iz slabe pa slabši časi. Oti česa pa zavisi uspeh v življenju, recimo v tem ali onem poklicu? Gotovo je imel prav veliki francoski mislec A. Binet, ki je rekel, da jo tukaj treba upoštevati četvero stvari: zdravje, inteligentnost, zna-čaj in pa — nekoliko srečo. Najvažnejša v tej četvorici je brez dvoma inteligentnost, to je način, kako vzameš, ko opravljaš svoje posle, to ali ono »v roke«, pa čeprav ne gre zgolj za ročno delo. »Inteligenten«, mislijo ljudje, da je samo tisti, ki dela z glavo, češ, delavcu itak ni treba inteligence. Toda take in slične trditve niso več vredne, kakor če kdo reče, da je zrak potreben samo ptici, ki po zraku leti, a človek, ki hodi po zemlji, lahko živi brez njega. V kakšnem odnosu pa je šola do inteligentnosti? U6peh v naših šolah še vedno zaviei od drugih pogojev, kakor pa so potrebni za življenje. V šoli, kakršno imamo dandanes, je neobhodno potreben dober spomin, to je, da si otrok hitro in pa dobro zapomni, kar je učitelj predaval ali je sam v knjigi čital. Rado se pa tudi zgodi, da starši vzamejo dober otrokov spomin za njegovo inteligentnost in tako zamenjajo manj vreden surogat za nadomestek pristnega blaga. Zal pa šole premalo uvažujejo, da bi otrok, česar ee je v njej naučil, to znal tudi potem v življenju porabljali. Pomnež se torej vsekdar obrača v preteklost, razumnost ali inteligentnost pa naj hitro preudari ter samostojno razsodi, kako moraš ravnati v tem ali drugem sedanjem, novem položaju, v katerega te Cesto prav nepričakovano postavi življenje. Saj pač vsi vemo, da premnogokrat nastopijo zle posledice samo zato, ker ee ta ali oni ni znal iz danega položaja ugodno izvleči. Zato pa v šoli ni inteligenten tisti učenec ali učenka, ki zna V6e na pamet kakor »Očenaš«, česar ee je »napilil«, ampak le oni, ki se mu štrena no zmeša tudi takrat, ako učitelj poseže 6 kakšnim vprašanjem vmee, oziroma če vobče vprašanje stavi drugače, kakor pa je zastavljeno v knjigi. Naj večja lastnost inteligentnosti je pač iznajdljivost. Ta lastnost (inteligentnost) pa nima domovinske pravice aamo pri boljših slojih, pač pa je lahko tudi last najpreproetejšega delavca. Imamo dovolj inteligentnih delavcev, pa tudi neinteligentne gospode nam ne manjka! Inteligentnost pri mladini se ne da ocenjevati 8 točkami, pač pa imamo za to skalo: normalno, nadnormalno in podnormalno inteligenten. Normalno inteligenten je tisti, ki ima take (telesne in duševne) sposobnosti, da ob njih zmaguje naloge, ki mu jih stavi ona socialna skupina, v kateri živi. A kdor ni sposoben se podrediti občeveljavnim ciljem in nalogam svoje skupine, ta je podnormalno inteligenten. Nadnormalno inteligenten pa je tisti, ki je kos takim nalogam in pogojem življenja, kateri 60 za povprečnega človeka povsem novi. Po dosedanjem opazovanju je med našo šolsko mladino 50 do 60% normalno inteligentnih, 20 do 26% jih je nadnormalno (1 do 2% izredno) in 20 do 25% pa jib je manj inteligentnih (1 do 2% slaboumnih). Predmet razmišljanju pa je, »Kaj vpliva na šolski uepeh in neuspeh«. To vprašanje »e v jedru krije s vprašanjem: pod kakimi pogoji doseza šola kot izobrazovalna institucija svoj cilj in pod kakimi je njeno delo le zgolj mlatva prazne slame. Ni pač dvoma, da svoje poslanstvo izvršuje le tista šola, ki mladino pripravlja za življenje, za njen bodoči »vsak dan«, ker pa v življenju na inalo in na veliko v silno visoki meri odločuje inteligentnost, zato šolski uspeh predvsem zavisi od tega, ali šola otroku in mladoletniku daje dovolj prilike za plodni razvoj Velik požar na Vačah Vače, 11. aprila. Zgodovinskemu trgu Vače nad Litijo, znanemu po izkopaninah iz pradavne keltske dobe, je pretila v soboto ponoči huda požarna nesreča, ki bi bila skoro upepelila vsa poslopja, kakor nekdaj pred 34. leti. Sredi noči, ko so ljudje, utrujeni od prvega pomladanskega dela, trdno spali, je nenadno zažarelo nebo in obupen klic »Gori!« je odjeknil po trgu in budil ljudi iz spanja. Gorel Je Preskarjev hlev, last posestnika Bistan Alojzija v spodnjem delu trga — tam, kjer so hiše tesno druga ob drugi In gospodarska poslopja krita s slamo. Ker je bilo poslopje leseno, ob straneh pa stelja in nad hlevom slama, ga je na mah objel plamen. Živine že ni bilo mogoče več rešiti. Takoj je bila v ognju tudi sosednja hiša, iz katere se je nesrečna družina rešila napol oblečena, ko se je že udiralo strešje. Močan veter od juga je vrgel plamen na staro Kotrbinovo hišo in na hlev; od obeli poslopij je ostalo le golo zidovje. Pogorel je tudi bližnji Tomeljev hlev, dve hiši in trije hlevi, so se užgala skoro v eni sapi, še preden so mogli nastopili domači gasilci, katerim so se kmalu nato pridružili še gasilci iz IianderS, Litije in Hotiča. Gašenje je bilo združeno z velikimi napori. Na vseh straneh je bilo treba odbijati plamene, kakor pri Crtancu in na šoli, ki je tudi že gorela. Združenim gasilcem vsa zahvala, da so preprečili nevarnost! Brizgalne, ki so črpale vodo iz vaških vodnjakov, so izborno delovale. Skupno škodo vseh treh gospodarjev cenijo na 100.000 Din, zavarovani pa so bili le za nizke vsote. Kdo je zažgal, še ni znano. Sodijo, da je bil ogenj podtaknjen; verjetna pa je tudi domneva, da je zažgal kak nepreviden tat, ki je kradel ponoči pri Preskarju žito, spravljeno v skrinji na podu, kjer je bila slama. Posestniku je zgorela vsa živina: vola, kravi in telica, nadalje prašiči, žilo, obleka in vse gospodarsko orodje ter je iz goreče hiše komaj uSel z ženo in otroki grozoviti smrti. Vreden je vsega usmiljenja in podpore, ki mu jo radodarna srca gotovo ne bodo odklonila. njune inteligentnosti. Razvijati v dolžino, višino in globino pa se da le tisto, kar je v neki meri že dano. Prepotrebna bi zaradi tega bila preureditev naših šol tako, da bi bili skupaj normalni, nad- in podnormalni otroci. Toda zlasti staršem bodi povedano, da je preko sedanjega šolstva zapihal nov, 6vež veter. Današnjo šolo, zaenkrat še predvsem samo ljudsko, skušajo po vseh državah usmeriti tako, da šolsko delo ne bo zgolj »utepavanje« in učenčevo ne 6amo »guljenje na pamet«. Smisel vsega, kar učenec vidi ali sliši, ko kakor lluid prešlo v njegovo mlado dušo ter ec v njej uveljavilo kot živa sila, kot oblikujoča moč. Le v tako urejeni šoli se bo mladina naučila samostojno misliti in udejstvovati, kar današnji čas od vsakega s tako resnostjo zahteva. Šolski uspeh pa zavisi tudi od tega, koliko občne inteligentnosti prinese otrok s seboj, kako mu jo šola razvija in pa — kako ga v tem razvoju pospešujejo okoliščine, v katerih živi. Ljubljana čez nedeljo Ljubljana, 12. aprila. Rekord železnice Včeraj je bila ena izmed tistih nedelj, ko vsak, kdor more, zapusti mesto m gre na krajši ali daljši izlet. Na stotine smučarjev je odšlo na v zasnežene planine, kjer je obilo snega in tudi obilo pomladan-. skega sonca, ki pa včeraj s svojimi blagodejnim,i žarki vendarle ni bilo preveč radodarno. Ogromne >a so bile tiste množice, ki so sc podale na bližnje iribe, ki so že kopni. Koliko je bilo Ljubljančanov včeraj na Gorenjskem, sta dokazovala najbolje večerna vlaka. Bohinjec je pripeljal na Jesenice nabito poln, ravno tako oni iz Planice. Kakor hitro sta pripeljala ta dva vlaka na Jesenice, je bil brzovlak, ki vozi proti Ljubljani, na mah poln. Morali so priklopiti celo kompozicijo vagonov, da so lahko spravili v vlak vse številne potnike. Še hujše je bilo s potniškim vlakom. Na vseh postajah so čakale na vlak ogromne množice. Od Jesenic pa vse do Ljubljane so prihajale v vlak nove množice, tako da je bil vlak do Ljubljane že tako prenatrpan, da so nekateri že jedva stali. Rekord glede potnikov je menda dosegel Kranj. Ogromen peron ni mogel sprejeti vseh potnikov. Stali so ven do tirov; bilo je živahno, kakor malokedaj: saj so bili sami planinci in ni torej nič čudnega, če je vladalo najboljše razpoloženje. Od časa do časa so se stvarjali celo kaki zbori; to se je nadaljevalo tudi v vlaku. Z vso sigurnostjo lahko rečemo, da je včeraj dosegla železnica glede števila potujočega občinstva svoj rekod. Občni zbor lovcev V dvorani OUZD so zborovali včeraj lovci. Po uvodnem pozdravu predsednika dr. Krejčija so bili odposlani brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Sto-jadinoviču ter Osrednji zvezi v Belgradu. Nato je podal predsednik dr. Krejči zelo pregledno poročilo o delovanju zveze v preteklem letu. Iz poročila je razvidno, da je bilo delo v zvezi, kakor v društvih, ki so v njej včlanjeni, izredno živahno. Zveza združuje 13 lovskih društev (v Kamniku se snuje) ter ima 5476 članov. Društveno glasilo »Lovec« izhaja v 6000 izvodih. V Sloveniji je 305 poklicnih lovskih čuvajev. Za primer nesreče, ki bi jo imel tak lovski čuvaj, dobijo ponesrečenčevi svojci 17.500 Din, ponesrečeni pa dobi v primeru t rajne invalidnosti 35.000 Din. Za onemogle lovske čuvaje i pa skrbi zveza s posebnim skladom »Zelenega križa«, v katerem je zbrano trenutno nad 64.000 Din. Iz statističnih podatkov posnemamo, da je v Sloveniji 1112 lovišč, od katerih je približno ena tretjina lastnih, ostala pa so občinska. Blagajniško Baletni mojster MAKS FROMAN, ki si je tekom svojega umetniškega udejstvovanja pridobil mednarodni sloves, bo otvorll v Ljubljani baletni | tečaj, na katerem bo poučeval moderne In klasične plese, ritmiko in plastiko in solistični ples. Pričetek tečaja bo 15. t. m. Prijave sprejema vratar opere vsak dan od 10—13 in od 15—17. Pri vratarju se dobe vs« potrebne informacije. Ce se mojster in pomočnik ne razumeta Maribor, 11. aprila. Med dimnikarskim mojstrom Ljudevitom Pucljem in njegovim pomočnikom Vinkom Frknncem je že dolgo časa vladalo nnpoto razpoloženje. Frkanc je bil pri Puclju uslužben od leta 1984 in je od svojega mojstra prejemal poleg prejemkov v denarju še enosobno stanovanje, v katerem je 6tanoval e svojo ženo. Ker nikoli nista mogla priti na čisto glede plače, mojster mu je po njegovih zatrdilih dolgoval kakih 5000 Din, sta se večkrat sprla. Pri vsakem takem sporu je moster svojemu ipomočniku odpovedal službo, vendar sta 6e vedno zopet poravnala. Do usodnega spora je zopet prišla meseca maja lanskega leta. Mojster je svojega pomočnika pozval, naj zapusti stanovanje, ker mu je služba odpovedana, pomočnik pa mu >» odvrnil, da bo stanovanje zapustil, ko mu bo izplačal dolžni znesek. Beseda je dala besedo in prepir ee je končal s tem, da je Pucelj pograbil dimnikarsko strugalko in z njo s tako silo zamahnil po Frkancu, da mu je prebil lobanjsko kost in mu ranil trdo možgansko opno. Rana je bila smrtno nevarna in so zdravniki Frkancu rešili življenje le z večkratnimi operacijami. Obtoženec je dejanje odločno zanikal in trdil, da je nesrečo povzročila Frkančeva žena, ki je s polenom navalila nanj In da je do udarca prišlo le slučajno, ker je ravnal v silobranu. Sodišče se ni moglo prepričati o resničnosti njegovega zagovora in ga je obsodilo na 4 mesece strogega zapora, pogojno na dve leti. Motociklist se zaletel v kolesarja Jesenice, 11. aprila. V petek popoldne ee je tovarniški mizar Fr. Miceli s kolesom peljal iz tovarne v bolnišnico bratovske skladnice, kjer bi imel izvršiti neko naročeno mu delo. Vozil je pravilno po desni strani, toda tik pred bolnišnico, ki je oddaljena od vhoda v tovarno nekako 700 m, je zavil na levo, da bi 6e tako pripeljal naravnost pred stopnišče bolnišnice. To pa je bilo usodno zanj. V istem hipu je namreč za njim privozil motociklist, ter se z vso silo zaletel v njegovo kolo. Očividci sicer trdijo, da motociklista ne zadene nobena krivda, ker je na itak zelo prometni cesti dajal znake s hupo, kar pa je Miceli najbrž preslišal in zato je prečkal cesto v mnenju, da jo bo srečno izvozil. Ponesrečeni je dobil močne poškodbe na glavi in 6i pretresel možgane in le sreča je, da se mu ni pripetilo kaj hujšega, saj bi bil lahko mrtev obležal sredi ceste, če je soditi po sili karambola. Pri tej priliki bi bilo še tole omeniti: Ista cesta« torej Cankarjeva, ki drži proti meji sosedne občine Koroška Bela, je zelo prometna, zlasti pa ob opoldanski uri, ko cela armada delavcev zapušča delo v odmoru. Tedaj mrgoli kolesarjev, pešcev, avtomobilov, delilcev reklam, žensk, ki poročilo je podal ravnatelj Zupan. Bilo je v preteklem letu nad 980.000 Din denarnega prometa. Za delegate v Osrednjo zvezo so bili izvoljeni predsednik dr. Krejči, podpredsednik Pogačnik im blagajnik Zupan. Zborovanje Legije koroških borcev Včeraj dopoldne so se zbrali v Ljubljani tudi zastopniki posameznih društev Legije koroških borcev. Zborovanje je vodil predsednik, polkovnik v pok. g. Andreja. Na njegov predlog je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke koroškim borcem: častnemu predsedniku generalu Snviljanoviču, vojnemu ministru generalu Mariču ter generalu Nediču, notranjemu ministru dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu. Navzoči so nato počastili spomin mrtvih soborcev generala Majstra, majorja Lavriča in junaka Malgaja. Tajniško poročilo je podal g. Kristan. Iz poročila se zlasti vidi, kako je naraslo delo društva. V imenu organizatoričnega odbora je poročal g. Marušič. Društvo je poslovalo vzajemno z Majstrovimi borci in z Zvezo borcev za obrambo severne meje v Zagrebu. Blagajniško poročilo je podal g. Pečnik, poročilo nadzornega odbora pa g. Simončič. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika polkovnik v pok. g. Andrejka, za podpredsednika 1. g. Karol Sefman, za podpredsednika II. g. Dominik Marušič, za tajnika I. g. Franjo Kristan, za tajnika II. g. Stanislav Pavletič. Vse težnje društva so izražene v posebnih resolucijah, ki sta jih predlagala predsednik g. Andrejka in g. Primožič in ki so bile soglasno sprejete. Akademija mladine JS ženske realne gimnazije Mladina ženske mestne realne gimnazije je včeraj popoldne ob 5 priredila zelo uspelo akademijo Jadranske straže, pod pokroviteljstvom ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča. V vsakem pogiedu je prireditev nad vse pričakovanje lepo uspela. Občinstva se je nabralo v Kazini nabito polna dvorana. Poleg pokrovitelja g. dr. Adlešiča in njegove gospe soproge, smo na akademiji opazili tudi dr. Moleta, ravnatelja g. Antona Bajca in več članov učiteljskega zbora mestne ženske realne gimnazije. Gdč, Nada Fux je ob začetku najprej pozdravila številne udeležence, posebno g. župana in g. ravnatelja, nato pa je govorila o ciljih in namenu Jadranske straže. Na sporedu so bile tudi pestre pevske točke, ki jih je odpel pevski zbor gimnazijk pod vodstvom dirigenta g. dr- Dolinarja. Nadvse ugodno kritiko pa je žela za svoje solo petje s spremljanjem zbora za to prireditev povabljena solistinja gdč. Senegačniko-va. Lepo je mladina izvajala tudi telovadne točke, ki jih je z veliko vestnostjo in natančnostjo pripravila učiteljica ga. Staričeva. Prireditev je bila zelo prisrčna in je občinstvo točko za točko navdušeno nagradilo z neprisiljenim odobravanjem. Nekako ob pol sedmih je bil v najbolj razgibanem razpoloženju oficielni del prireditve zaključen. Dobrota sirota Neverjetno žalosten dogodek se je pripetil sinoči na Viču. K zakoncema Josiipu in Angeli Zi-belnik, ki stanujeta na Viču št. 130, je prišel čez dan neki delavec iz tovarne Golob ter ju prosil, naj mu posodita kolo. Zibelnik mu je res posodil kolo, delavec pa je pustil v zsslavo pri Zibelnlku svojo suknjo. Zvečer je pripeljal delavec kolo nazaj precej pokvarjeno. Zato mu Zibelnik ni hotel izročiti suknje. Delavec se je zaradi tega hudo razjezil, potegnil je revolver ter ustrelil Zibelnika v roko. Žena se je hotela postaviti v bran, a je delavec ustrelil tudi njo, istotako v roko, obenem pa jo je sunil v roko se z nožem. Oba Zibelnika sta močno krvavela, na strele so pritekli ljudje, ki so poklicali reševalce. Oba so nnto prepeljali v bolnišnico. delavec pa bo dobil zasluženo plačilo pred sodiščem. Danes ob 20. v veliki filharmonični dvorani koncert kompozicij dr. Danila Švare. Sodelujejo: Ga. Zlata Gjimgjenac, ki zapoje pet pesmi: Kako je bilo Tebi, Marija, Tri pesmi na španske tekste (Mešanica, Ura, Pomlad) in Očitek. — G. Aleksander Kolacio zapoje tudi pet pesmi: Tri junijske (Ni te na vrtu več, Tu glej, tu rasel je mak, Kakor tempelj), Šivilja in Pivec pomladi. — G. prof. Marijan Lipovšek zaigra klavirsko sonato v treh stavkih: Allegro moderato, Andante, Rondo. — Ljubljanski kvartet (gg. Pfeiffer, Stanič, Šušteršič, Mtiller) zaigra kvartet za godala v treh stavkih: Allegro ruvido, Adagio, Allegro giusto. - Občni zbor društva vpoko«encev Maribor, 11. aprila. Danes dopoldne se je v Narodnem domu vršil redni občni zbor Društva državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru, ki si je v teku svojega štiriletnega obstoja pridobilo mnogo zaslug za zaščito naših upokojenceV. Občni zbor je vodil društveni predsednik dvorni svetnik v pok. g. dr. Kronvogel, ki je ob pričetku zbora pozdravil delegate iz Ptuja, Celja in drugih krajev, nato pa podal obširno poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Tajniško poročilo, katerega je podal upokojeni šolski upravitelj g. Ogorelec, priča o intenzivnem delovanju društva in odbora. Društvo je bilo z nasveti in dejansko pomočjo svojim članom vedno na razpolago in jim pomagalo pri njihovi borbi za žo pridobljene in nove pravice. Društvo šteje sedaj 1729 članov, ki se tesno oklepajo svoje organizacije. Društvo ima svoj posmrtninski 6klad, za katerega pa je med člani premalo zanimanja. Po vseh večjih krajih bivše Štajerske ima društvo svoje zaupnike, ki so v stalnem stiku z odborom. Društvo je v preteklem letu razdelilo najrevnejšim članom nekaj podpor in priredilo lepo uspelo božičnico. O društveni blagajni je poročal g. Kudelka. Društvo je Imelo s posmrtninskim skladom vred 20.036.75 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Društveno premoženje znaša 16.941.12 Din. Nadsvetnik Vrbnjak je nato poročal o sodelovanju društva s sličnimi društvi v drugih banovinah in podčrtal uspehe, ki jih je društvo v letošnjem letu doseglo. Upokojenci so dobili večje vozne olajšave, pokojnine se jim v redu ob pričetku mes>eea izplačujejo, staroupoko-jencem so se delno zvišale pokojnine. Na sporedu je bilo še vprašanje spremembe pravil posmrtnln-skega sklada in je bilo sprejeto, kakor Je odbor predlagal. Po izčrpanem dnevnem redu je predsednik zaključil uspeli občni zbor. Radi ponare enega vpfsa v davčno knjižico pred sodniki Maribor, 11. aprila. Pred malim 6enatom mariborskega okrožnega sodišča se jo moral zagovarjati 22 letni Rudolf Pernat iz Pobrežja pri Mariboru, ker jo ponaredil vip-is v davčno knjižico, da bi si na ta način prisvojil znesek 78 Din, na katerega 60 je lažnivi vpis glasil. Marija Pernat,, upokojenka po poštnem zva-ničniku, je meseca februarja 1936 poslala svojega sina Rudolfa z davčno knjižico na davčni urad ter mu izročila 78 Din, katere naj plača na račun zaostalih davkov. Fant pa si je, namesto da bi denar odštel davčni upravi, ves znesek pridržal. Ker p« se je moral materi izkazati z vpisom v davčno knjižico, se je odločil, da vpis kar sam izvrši. Podal so je na glavno pošto, kjer je nekega neznanca naprosil, naj mu napravi ta vpis. Neznanec mu je to >uslugo< storil, zahteval pa zanjo nagrade 7 Din, kar mu je Pernat tudi dal. Davčna uprava, ki davčnega vplačila seveda ni prejela, je proti davčni^ob-vezanki Mariji Pernat uvedla izvršbo z rubežem njene pokojnine. Ko je Pernatova z davčno knjižico hotela dokazati plačilo davka, so uradniki davčno uprave ugotovili, da je vpis ponarejen. Obtoženec je v preiskavi dejanje priznaL-pied sodiščem pa je vse zanikal in zatrjeval, da je davčni zaostanek v resnici plačal, vendar pa ni veAel povedati, kateri uradnik Je vipis napravil in v*kateri sobi. Sodniki so ga zato obsodili na 2 meseca strogega zapora, pogojno na dve leti. Celjske novice Šahovska' simultanka. V vrtni dvorani hotela >Evrope< se je vršila danes popoldne šahovska simultanka znanega šahista Iva Lešnika. Proti njemu je nastopilo 30 celjskih šahistov. Gosp. Lešnik je igral zelo hitro in je v kratkem času tri in pol ure absolviral borbo. Končni rezultat je za celjske ša-histe, kakor tudi za Lešnika jako časten. Lešnik je dobil 18 partij, izgubil osem, remisi pa so bili štirje. Zmagali so: Gracar, Grein, dr. Pokorn, Gruden, kapetan Pešič, Novak, Dolher in Poženel. Nesreča ne počiva. Jožefa Poharjeva, 37 letna posestnica v Rudni vasi pri Radečah, je v petek dopoldne kurila peč 6 smolnatimi trskami. Naenkrat jo plamen bušknil iz peči in jo močno opekel po obrazu in desni roki. — Julijano Pepelnjak, 41 letno posestnico iz Štatenberga pri Makolah, Je isti dan doletela še večja nesreča. Pri delu v hlevu jo je namreč krava sunila z rogmi v trebuh in ji ga preparala. — Pred nekaj dnevi 6e je vračal 57 letni mesar Franc Kukec na vozu domov. Ko se je hotel izogniti na cesti avtomobilu, sc jo voz prevrnil, pokopal Kukca pod »eboj In mu nalomil več reber. Jesenice Jesenice, 11. aprila. Tujskoprometni tečaj. Dane6, v ponedeljek bo na Jesenicah v prostorih restavracije Tancar tečaj o tujskem prometu, katerega prireja kr. banska uprava, in traja do 6 zvečer. Na tečaju, kt je nekaj novega za Jesenice, se bo razpravljalo o turizmu sploh, o smernicah tujskoprometne propagande, o preureditvi zunanjega lica turističnih krajev itd. Vabljeni so zlasti lastniki gostišč, stanodajalci, avtopodjetniki in sploh vsi sloji prebivalstva. Pod storžiškim plazom samo še ena irfev Tržič, 12. aprila. Kakor smo že poročali, so reševalci bili ves teden pod Storžičem in neumorno raziskovali svet, ki ga je pokril plaz. Ker je bila včeraj nedelja, je prišlo na kraj, kjer se je odigrala strašna storžiška zaloigra, še več reševalcev in to posebno tistih, ki med tednom nimajo časa, ker so preveč zaposleni po tovarnah. Včeraj okoli pol 2. je sonda nekega reševalca naletela pod plazom na nekaj elastičnega. Na njej so obviseli koščki blaga. Reševalci so takoj spo- nosijo v tovarno kosilo itd. Nasproti* tovarne pa se nahaja otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda, v katerega zahajajo po večini otroci tovarniškega delavstva. Mislimo, da bi bilo prav brez vsake škode, ako bi se otročiči pustili domov vsaj četrt ure pred poldnem, ko je cesta še razmeroma prosta, da ee ne bi ponavljali primeri, kot je to bilo v petek opoldne, ko je le za las manjkalo, da kolesar, ki je privozil iz tovarne ni podrl otroka. Ako pa bi bilo to morda nezdružljivo s predpisi in redom vrtca, naj se pa otroci zadrže četrt ure čez poldne. Bolje je predčasni ukrep, kot pa čakati na nesrečo. znali, da leži na tem mestu osma žrtev. Hitro eo zastavili lopate in čez pol ure so rešili iz snežnega objema Lombarja Vinka. Bil je nekako 4 m globoko pod snegom In 30 m nad krajem, kjer so našli prej Kostanjevca. Ležal je .postrani, na nogah je imel šo smučke popolnoma cele, v roki pa je še držal smučarsko palico. Še sinoči so Lombarja Vinka prepeljali v Tržič in ga položili na mrtvaški oder v občinskem domu, kjer se zadnjikrat poslavljajo od njega nešteti prijatelji in znanci. Pogreb bo danes popoldne ob pol 6. Ker se reševalci še vedno mude na storžiškem plazu, je precej verjetno, da sc jim bo posrečilo najti še zadnjo žrtev, Plajbesa Vilka. Pogreb Zdravka Kostanjevca Včeraj zvečer smo spremili na njegovi zadnji poti Zdravka Kostanjevca. Pogreba se je udeležila velika množica Tržičanov, iz vseh krajev pa so prihiteli tudi okoličani. Pogrebne obrede je opravil domači župnik g. Vovk ob asistenci devetih duhovnikov. Cerkveni pevci so pokojniku zapeli pred občinskim domom, pred cerkvijo in ob grobu ganljive žaloetinke. Ob grobu ee je poslovil od Zdravka Kostanjevca tržiški župan g. Majeršič, v imenu podružnice SPD pokojnikov najboljši prijatelj Salber- i ger, v imenu tržiške prosvete pa g. Šmitek Stanko* Kulturni koledar Kocjančič Josfp 10. aprila 1878 je umrl v Kanalu ob Soči glasbenik in skladatelj Kocijančič Joaip. Rodil se je 16. marca 1849. Gimnazijo je končal v Gorici. — Že v gimnaziji se je navdušil za glasbo. Po maturi je odšel sicer študirat pravo na Dunaj, vendar ga je glasiia bolj zanimala kot pravo. — Po enoletno prostovoljno odsluženem vojaškem roku je nekaj časa prakticiral kot notarski koncipljent. Na vo-jaškh vajah na Opčinah pri Trstu pa se je tako prehladil, da ni več okreval. Kljub temu, da jo bil bolan je doma v Kanalu še vedno poučeval petje in nabiral narodne pesmi ter jih prirejal za zbor. Velika Kocijančičeva zasluga je, da je na Goriškem s pesmijo zbudil narodno zavest. V glasbi je bil sicer samouk vendar je izdal 2 zvezka slov. narodnih pesmi in en zvezek lastnih skladb, ki ga kažejo nekoliko sentimentalnega, vendar v obliki brezhibnega. Kuzmič Miklos 11. aprila 1804 je umrl pri Sv. Benediktu v Kancovcih prekmurski kat. pisatelj Ktizmic Mtkia... Bodil se je 1738 v Don jih Slavečih. Ko je dovršil bogoslovje je bil grajski kaplan v Gornji Lendavi, nato pa župnik pri Sv. Benediktu. Janos Szily prvi Škof somboteljske škofije mu je naročil potrebne cerkvene knjige za preprosto ljudstvo. L l7HO so res že izšli: Sveti evangjeliomi...« Istočasno je tudi priredil Slovenski Silabikfir... KUzmič je naibrže izdal še Pesmarico in molitvenik za bolnike. — Po letu 1780 so Izšle njegove: Staroga i nouvoga testamentoma svete historie ... L. 178i>. io izšla zelo priljubljena Kuzmičeva knjiga molitvena Anonimen pisec pravi o njem: Slovensko liidslvo ga ma vedno v dobrem spomini i ga, skoro bi djao, kak svetca v pošlcnji drži. Janez Mencinger 12. aprila 1912 je umrl v Krškem pisatelj Janez Mencinger. Rodil se je 26. marca 1838 v vasi Brod sredi Bohinja. — Gimnazijo je končal v Ljubljani. Na Dunaju je najprej študiral klasično filologijo, pozneje pravo. Promoviral je 1864. — Bil jo odvetniški koncipijent pri dr. Razlagu v Brežicah. Kot samostojen advokat je najprej nastopil v Kranju, poznejo v Krškem. Mencinger je začel že v gimnaziji pisateljevati. Od njegovih gimnazijskih pesmi jih je nekaj izšlo v Novicah. — Na Dunaju se je razvil v prvovrstnega pripovednika. Sodeloval je pri Novicah, Slov. Glasniku, Ljubljan-skorou Zvonu in Slovenski Matici. Napisal je vec povesti: Jerica, Zlato pa sir, Vetrogončič, Bore mladost, Mešana gospoda itd. Njegova obsežnejša dela pa so Abadon in Moja hoja na Triglav. Tu ge je dotaknil vseh usodnih in težkih vprašanj posameznega človeka, kakor naroda: estetskih, socialnih, državnih, narodnih, verskih in političnih. Njegovi kritično-satirični spisi so: Cmokavzar m Usperna (proti Kodru), Vodnikov Vršeč, potlej pa Se nekaj. Napisal je tudi nekaj strokovnih stvari: kmet in narodnost, Črtice iz bankovčevega življenja itd. Mencingerjeva vrednost leži predvsem v njegovem zdravem in duhovitem slogu ter nazorih, ki so naravni in preprosti. — Turnir ob Tržaški cesti Od tu in tam inSvnb ■oq "rjfljf * K I N UNION ALLOTRIA Kežtla. WMy Pont Jenn; Jaso, Renate uiUler, Adoli WoblbrUok SLOGA TEI. 27-30 Grandllozno filmsko delo Kar hočete i glavni vlogi £lisaDetb Borgner TEI. 21-24 MATICA liubljana danes Koledar Danes, ponedeljek 12. aprila: Julijan. Jotri, torek 13. aprila: Hermenegild. * Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa ceeta 41, mr. Trnkoczv ded., Meetni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Drama: Zadnji eignal. Red B. Opera: Materinski dan. Kino Union: Allotria. Kino Sloga: Kar liočote. Kino Matica: Prisega in ljubezen. Ljubljana, 11. aprila. . SK Reka je priredila kratek spomladanski turnir, ki ga jo namenila izvesti v dneh 11. in 18. aprila. Na sodelovanje je povabila tri ljubljanska moštva, SK Slovana, 2SK Hermes in SK Ljubljano. Skoda, da njena idealna pobuda ni našla pri publiki odziva in razumevanja, ki bi ga bila zaslužila. Tako jo prišlo na zelene travnike le kakih 200 ožjih simpatizerjev, ki so z robustnimi in nežnimi grli bodrili vsak svoje miljence. Pokrajina je spominjala danes na piknik. Na Viču je zdajle spomladi prav lepo. Vrbe so že lepo zeleno, jelše brste, če* polja te nese pogled prav tja do Krima brez zaprek. V travi ob ogradi so ležala kolesa onih športnih apostolov, ki jim je bila pot »k nogam« iz srede mesta in iz nasprotne periferije malo odweč. Na zahodu se je pred vrbami razvrstila »plava publika« z mičnimi, korajžno glasnimi viškimi dekleti. Na vzhodu ter severu in jugu so se znašli prijatelji ostalih treli partnerjev. Na neki bližnji hiši se je razkoračil iznajdljiv ki-bic, sam samcat, od sile podoben čuvaju morskega svetilnika. Najmlajši rod, ki so ga vneti športni očetje in mamico prignali s seboj, je kobacal po travi in pulil »losce« ter navduševanje modro prepuščal roditeljem. Otroci so maji 11 piščalke. Od neke hiše je mlačni pomladanski veter nosil glasove radia: recepte za dobro kuhinjo, interesantne novice o izumu nemškega inženerja, ki se mu je posrečilo pridelovati kruh iz kamenja, poskočne >šniclpolke« ter »matrosenlieder«. Ta pomladanski veter, ali, recimo mu s pesnikom: zefirček, — pa ni prinašal samo godbe in govoranc, postregel nam je celo s sceničnimi efekti: nagnal je oblake čez sonce, zamračil Krim in nas začel brez povoda škropti z mrzlim dežjem. Kar na lepem si je bil izmislil ta slabi dovtip, menda zato, da bi ujezil tiste, ki so se hoteli danes prvič postaviti z novo obleko! In teh jo bilo tudi nekaj na igrišču! Upajmo, da jim novih oblačil ni bilo treba doma preveč ožemati in sušiti. No, zdaj pa že lahko začnemo s programom, ko smo zvedeli, kako je bilo okrog zelene trate! Prva dva viteza, k sta šla delit »junački mejdan« ter eden drugega metat s konja, sta bila Hermes in Slovan. Spočetka sta sc dolgo časa otipavala in otepavala. Slovan jo dobrim Šlškarjem sprva junaško vračal udarce, pozneje pa so mu sile splahnele. Kaj si mislite, v prvem polčasu je bila borba nekaj časa kar odprta ter je tudi odgovarjala rezultatu 2 : 2. Nato pa je Hermes pošteno pritisnil. Danes je gost iz >Medprožja« (Medvode že imamo, zakaj ne bi imeli še Medprožja, saj leži hermežan-sko igrišče med gorenjsko in kamniško progo!) potrdil prastaro resnico, da igra dobro, kadar ne gre zares. Brez velikega slepomišenja je preprosto, pa koristno prodiral preko kratkega terena, ki že sam po sebi načinu hermežanske igre leži. Tri, štiri poteze od srede proti Slovanovemu golu in že jo bila zaključna faza za udarec na gol zrela. Pokazalo se je, da bo iz mladega Perške najbrž kaj »ratalo«, in da ja Svetič Vili igralec, ki zna igrati ne samo lepo, ampak tudi pametno ter — koristno, čeprav tega doslej večinoma ni znal nikdar družiti. Pri Slovanu ni zadovoljila nobena vrsta, obramba pa se je predstavila v bleščeči diletantski luči. Tako slabe obrambe že dolgo nismo videli in Slovanovci sami najbrž tudi ne. Zmagal je Hermes z rezultatom: 10 : 2. Večino golov je zabil Svetic Vili. V drugi tekmi je druga garnitura Ljubljane premagala Reko 7 : 2. Reka je dala boljSI odpor kot ga ponazorujo rezultat ter je prvi polčas celo z 2 : 1 odločila v svojo korist. V drugem polčasu pa so vse linije odpovedale, halflinija z odhodom Primožiča skoro docela, ker Kokolj ni 1). mogel vsega sam opraviti. Mlajša garda Ljubljane je prvi polčas precej »brodila po močvirju«. Drugi polčas pa, ko je šel Zemljič na centerfora s krila, kjer je bil slab, so sc stvari obrnile. Cankar, Zemljič in Grintal so hitro prihajali pred nasprotnikov gol in brez pomišljanja streljali. Danes je zlasti ugajal Grintal, ki je prav dobro vzdržal oba polčasa. Odločen je, hiter, tehnično dobro podkovan in v domislicah, zlasti pri predložkih, včasih kar duhovit. V halfliniji je bil prav dober Ohersncl, obramba pa je plavala od začetka do konca, dasi je bil bazen prazen. Za konec je vroče glave začel umivati pravi pomladanski dežek, ki ga znajo liriki in izdelovalci dežnikov hvaliti bolj kot gledalci 1 in kupovalci. Šli smo v mesto, da zvemo za 0 : 8.. Športni pregled Rezultati petega kola: BSK : Ljubljana 8 : 0 (2 : 0). Gradjanski : Bask 4 : 2 (2 : 1). Hašk : Slavija (Sarajevo) 3 : 1 (0 Coneordia : Slavija (Osijek) 3 : 3 (1 : 2). Jugoslavija : Hajduk 2 : 1 (0 : t). Po včerajšnjih tekmah se je prvenstvena ta-1 bela močno izpremenila. Ljubljana, ki je šla v »svate*, v Belgrad, se je vrnila z znamenitim bazenskim rezultatom, ki spominja na časi: našega naj-primitivnejSega nogometa. Nihče ni pričakoval sredi Belgrada zmage proti dosedanjemu prvaku BSK, vendar največji pesimisti niso pričakovali takega rezultata. Po starem pravilu v »tretje gre radot smemo pričakovati za nedeljsko gostovanje SK Ljubljane v Splitu proti Hajduku še en lak I rekord, kot ga je Ljubljana dosegla z včerajšnjim rezultatom. BSK ni je 8 tako visoko zmago sijajno | izboljšal goal diferenco in zasedel tretje mesto. Druga tekma v Belgradu je prinesla zmago | odličnemu Gradjanskemu, ki »i je tako zopet osvojil dve potrebni točki. Tako moremo smatrati Gradjanskega žo kot sigurnega letošnjega prvaka in s tem se bo tudi preselilo po nekaj letih državno prvenstvo v nogometu v Zagreb. Gradjanski je trenutno brez dvoma najmočnejše moštvo in kot tak tudi najbolj opravičen, da pride v tekmovanje za srednjeevropski pokal. Vprašanje letošnjega prvenstva je torej rešeno. Gradjanski je dosegel dosedaj že toliko točk, da ga ne more doseči noben klub več. Tudi ostali klubi so se borili za svoje položaje. Concordiji se ic posrečilo, da je po težkem boju izvlekla od Osječanov dve točki in se s tem prvič pomaknila iz zadnjega mesta. Plasirala se le celo pred Ljubljano, dasi ima z njo isto štovilo točk. Zadnje mesto v tablici je zasedla Osješka Slavija. Tudi Hašk si je z zmago nad Sarajevčani | utrdil svoj položaj. Najbolj zanimivo pa je bilo i v Splitu. Zmaga Jugoslavije nad splitskim Hajdukom je presenetila. Iz vročih splitskih tal je Jugoslavija prinesla domov dve točki in tako zasedla v celotni klasifikacijo drugo mesto in sicer pet točk | za Gradjanski in dve točki pred BSK. Prvenstvena tabela izgleda sedaj takole: Gradjanski.......... 14 11 2 1 44:12 24 Jugoslavija.......... 14 9 1 4 88:17 19 BSK ....... 14 6 5 3 35:14 17 Hajduk.................. 14 8 1 4 31 :16 17 Slavija (Sarajevo) , . 14 6 2 6 38:27 14 Bask ....... 14 5 2 7 25 : 23 12 Hašk.................... 14 4 3 7 18:36 11 Coneordia . .... 14 338 19:40 9 Ljubljana .............. 14 8 3 8 12 :32 9 Slavija (Osijek) . • . 14 3 2 9 17:38 8 Sredi noči med soboto in nedeljo je bil v Zagrebu pred gostilno v Zaderski ulici umorjen mizarski pomočnik Andrej Škrabel iz Ločenega dola pri Ptuju. Z nekim človekom je v gostilni najprej igral biljard, zatem pn igro »66« na karte. Pri tem je prišlo med njima do prepira znradi litra vina, ki bi ga po Škrablovem mnenju moral nasprotnik plačati. Slednji pa je trdil, da je dolžan le pol litra. V prepir se je vmešal neki Šolman, ki je sedel v neposredni bližini, ter plačal liter vina za neznanca. Kmalu potem so odšli, najprej ftolman in njegovi trije prijatelji, za njimi pa tudi ftkrabol. Le nekaj minut kasneje pa je gostilničar čul, da ga jo Škrabel poklical na pomoč. Našel ga je v mlaki krvi. Med prevozom v bolnišnico pa je že izdihnil, saj je dobil kar devet vbodov z nožem v hrbet. Policija je že v teku noči prijela | dva od napadalcev. Tudi za tretjim imajo že sled. Slovenska plesna umetnika in baletna mojstra I Pino in Pia Mlakar sta pred dnevi v Zagrebu ponovila balet pod imenom »Hudič na vasi« in “žela velikanski uspeh. Isti balet sta izvajala že v Cu-rihu v Švici. Sedaj pa javljajo zagrebški časopisi, da sta Mlakarja dobila ponudbo za trimesečno turnejo po Ameriki. Hrvatje se navdušujejo za oba Mlakarja največ zato, ker sta onadva vzela kol glavno točko na svoj program prav »Hudiča na vasi«, ki ga je skomponiral hrvatski skladatelj Fran Lliotka. Nekateri bi radi vzpodbudili gledališko upravo, da bi Mlakarja angažirala v Zagrebu. V nobeni zvezi pa ni čuti kaj o Ljubljani. Menda res nočemo na glavo postaviti starega pravila, da domovina ne mara prerokov. \l Kje je bilo največ požarov? Prisega in ljubezen ? glavni viogi wtuy airge*. “mm Knoteclc Ret 11» Sari HaiU Predat sva dam s samo od 1«. piedstbvi vsied Koncerta odpadeta_____ cdbtxj.;Vi. of 1f>..T9.'' • Ta-Ta« Se nima I dokončnega dovoljenja ta obratovanje. Podružnica 1 sicer dela, vondar je obrtna oblast poslala v trgovino dva strokovnjaka, da pregledata, če poslova-I nje v podružnici odgovarja zakonskim predpisom. | S tem se je dokončna rešitev odložila za kak mesec. Vsaj toliko časa so svoj čas pregledovali delovanje »Ta-Te< v Belgradu. Tvrdka sama se je | preiskovanju seveda na vse kriplje upirala. Pred sarajevskim sodiščem sede te dni Alija Ilajdarovič in trije njegovi bratje Serif, Musan in Osman. Aprila lani so zagrešili strašen zločin. Sredi noči so prijeli slaboumnega Vehiba Topa-loviča, ga premlatili, nazadnje pa šo obesili na neju. Orožniki so se zglasili v trgovini k on rum koliko izprašati vest, pa jim je izpred nosa pobegnil na kolesu. Orožniki so nato obiskali še kake štiri ali pet hiš in odkrili zanimive stvari. Našli so prazen sodček, ki je pred nedavnim, ko je poln čakal voznika, izginil. V skladišču konsumnega društva je že nekaj časa zmanjkovalo razne robe, v prvi vrsti jestvin. Pojasnilo se je sedaj, kdo |e izmaknil pred nekaj tedni trgovskemu potniku iz zaprtega avtomobila pol kovčeg raznega blaga. Naznačena je sled, kam je šla precejšnja količina peku ukradenega kruha, in iz čebelnjakov ponovno pobran med; v katere malhe so izginile mesarju ukradene klobase in slanina; kam so se izgubili ključi različnih shramb. Pojavile so se govorice, da so se kuhale klobase v neki hiši, ki tega sicer ne premore, drugod zopet cvrla slanina, ki jo tam sicer ni najti. V znani baraki, kjer so se zbirale vedno sumljive sence, so se gostili z medom in belim kruhom dvomljivega izvora. Sedaj prihaja na dan da je bila na delu prevejana družba mladoletnikov, domačih postopačev, ki so hoteli vkljub postopanju dobro živeti. Zapletenih je v afero že lepo število tičkov, ki so si nadeli za nalogo gra-bež in kradež tuje lastnine. Zelo smo se pa začudili, ko 6mo našteli med njimi pet in sedemdeset odstotkov takih, ki so člani tukajšnje sokolske organizacije. Želimo, da oblasti tatinski družbici pošteno i preženejo pregrešna nagnjenja in to v prvi vrsti v njihovo lastno korist; da rešijo namreč tako zabredlo mladino morda popolnega propada. Ugo- ! toviti moramo, da niso tega žalostnega dejstva krive splošne slabe razmere, ampak v prvi vrsti slaba vzgoja. Saj je na primer mati enega od osumljencev vedno želela, da bi njen sin ničesar ne delal. Ker je pa uboga kot cerkvena miš, je poiskala sama službo, sina pa oddala dobri in trdni kmečki hiši s strogim nalogom, da ne sme vkljub svoji odraslosti nikdar prijeti za delo in da ga ne sme v to nikdo siliti. Hrano in stanovanje mu je plačevala s tem, kar je sama e svojimi rokami po tujih službah prislužila. Značilno je pa, da je prav ta otrok še pred nedavnim izpovedal, da more taka vzgoja, kakršno uživa on, voditi samo do kaznivih dejanj. Naročajte in širite Slovenski dom! I ''vmiuvii m unjocvoiij jv |'viivJw Bil anil Vcirsi. hodil na pokopališke odkopavat grobove, strašil pri hišah, plezal na strehe, zraven pa tulil kakor volk, hodil trkat na okna sosedov in napadal ljudi, I zlasti pa ženske. Vsi ljudje so se ga bali, ker to | zaradi praznovernosti videli v njem od Boga zaznamovanega človeka. Usodnega večera jo strašil spet po vasi in vdrl v hišo Hajdarovičev. Zaletel se je kar skozi okno, da se je ves porezal. Otroci v hiši so se ga strašno prestrašili, bratje pa so planili nanj in ga začeli mikastiti. Nazadnje so gti | obesili na plot z glavo navzdol. Razgovore z ubogimi luksuznimi psi, ki jim I je ljubljanska mestna občina prizadela najgroznt-I nrjšo krivico v socialni zgodovini sveta s tem. da I je njihove gospodarje obdavčila, bo začel pisati | zakupnik socialno pravičnosti v »Jutru«, ki se po j tej v nebo vpijoči krivici gotovo čuti prizadetega. V teh razgovorih bo, ker se mu na ljudeh ni posrečilo, nazorno pokazal med delomržnoži in j resnično potrebnimi, med trpečim in vladajočim razredom v pasji družbi. »Slovenski Narod:; pa bo v smislu pretresljive žalosllnke g. Skalickega organiziral demonstracije trpečih psov pred ško-I fijo in pred Jugoslovansko tiskarno ter hkrati priobčil lep uvodnik o potrebi demokracije v smislu svoje levičarsko desničarske smeri, Pedagoška centrala v Mariboru priredi v dneh | od 12. do 17. aprila 1937 v dvorani Ljudske univerze svoj VI. pedagoški teden, ki bo obravnaval nekatera pereča vprašanja naše srednje šole: 1. V po-| nedeljek, 12. aprila: Bistvo in zgodovinski razvoj | srednja šole do današnje dobe. Prof. Jan Šediv^. — 2. V torek, 13. aprila: Iligijenske prilike na naših srednjih šolah. Zdravnik dr. Fr. Pavlič — 3. V sre-I do, 14. aprila: Šolska umrljivost ali repotentstvo na naših srednjih šolah. Prof. dr. Fr. Crnek. — 4. V četrtek, 15. aprila: Reforma sprejemnega izpita za 1. razred srodnje šole. Vadn. učitelj Alf. Kopriva in prof. dr. Rud. Perhavec. — V petek, 16. aiprila: Poenotenje šolstva, klic naše dobe in naloga bodočnosti. Prof. G. Šilih. — 6. V soboto, 17. aprila: Vprašanje srednješolskih učbenikov. Dr. Jak. Solar, prof. na gimn. v Št. Vidu pri Ljubljani. — Začetek predavanj dnevno ob 20. — Vstopnine ni, ?.a kritje | stroškov se hvaležno sprejemajo prostovoljni pri-| spevki. — Starši, vzgojitelji in sploh vsi, ki se zanimate za procvit nase srednje šole in vobče za vzgojo, udeležite se brez izjeme navedenih predavanj! Koristila bodo Vam in Vašim otrokom. Ali so samo plazovi krivi nesreč v gorah? Strahovita velikonočna nesreča pod Storžičem, ki je zahtevala življenje devetih mladih ljudi, je udarila v našo javnost docela nepričakovana. Nihče ni smatral česa podobnega za možno. Pojm planin v njihovi poletni in zimski krasoti živi med nami vsemi kot nekaj svetlega, veselega, nevsakdanjega, nekaj kar nas neprestano kliče k sebi, nam pripravlja oddih, radost, sproščenje in lahkoto. Zimsko in ,letno planinarjenje je zaradi tega pojmovanja postalo pri nas nekaj vsakdanjega; treba je celo trditi, da žal nekaj manj resnega. Ta manjša, zmanjšana resnobnost se ne kaže samo v zunanjem vedenju ljudi, ki hodijo s smučmi ali s cepini na planine; o tem slišimo pogosto stvari, ki so vse prej kakor dostojne za občudovalce božjega templja na naši zemlji. Neresnost, ki je usodnejša od te zunanje neresnosti, je v povprečnem pojmovanju gora, njihovih lepot in še bolj njihovih grozot. Povprečna večina smučarjev in turistov smatra gore zgolj za izletniško torišče, podobno športnemu igrišču ah umetno zgrajenemu kopališkemu bazenu, kjer ni treba računati z najosnovnejšo resničnostjo gora: z naravo, z njeno nepreračunljivostjo, z njeno elementarnostjo in neukročenostjo, ki se smeje naporom, žrtvam, izgubam in smrtim. Za povprečnega obiskovalca gora, za športnika, ki mu gre predvsem za dovršitev Športne, bolj ali manj pametne in smiselne naloge, so planine z vsemi svojimi elementarnimi pojavi: nevarnostjo, zimo, viharjem, meglo, plazovi nekaj, kar nima v sebi ničesar nepričakovanega, ničesar nenavadnega, presenetljivega, Tak človek misli, da pri športu v gorah odločajo in prihajajo v poštev samo tisti momenti, kakor pri nogometni tekmi ali kolesarski dirki, kjer je vse odvisno zgolj od človeka, njegove sile in pripravljenosti. Omalovaževanje in neupoštevanje glavnega elementa planin — to je naravnih sil v vsej nepreračunljivi sproščenosti, je krivo desetin smrti, je krivo tragedij v naših gorah, pa naj bodo to nesreče v tej ali oni obliki. O nevarnostih, ki groze človeku v gorah od narave gore same, povprečni smučar ali turist ve najmanj ali nič. V večini primerov gre samo za zgodbe od drugje, ki se zde nemogoče že zaradi tega, ker jih nismo sami doživeli. Plaz izpod Storžiča, ki je vzel življenje devetim mladim ljudem, je vzbudil pri nas veliko vprašanj, kdo odgovarja na podobne nesreče pri nas. Odgovor na ta vprašanja je bil dan že v začetnih stavkih teh misli. A kako v bodoče preprečiti katastrofe v planinah? Popolnoma preprečiti jih je nemogoče. Kakor smo že dejali, je pri gorah treba in bo treba vedno računati z eno veliko neznanko, z naravo in njenimi Skrivnostmi. Precej pa bi se to dalo doseči z večjo poučenostjo pri vseh, ki hodijo pozimi in poleti v planine. Zdaj smo sredi najbujnejše planinske smučarske sezone in v začetku, odnosno pred začetkom tistega razdobja v alpinistiki, ki je najbolj nevarno in usodno. To je pomlad v planinah, doba plazov. Plazovi v planinah, bodisi kameniti ali snežni, so tista nevarnost, ki planince in smučarje najlažje in najusodneje iznenadi ter o kateri, razen z redkimi izjemami, povprečni planinci in smučarji najmanj vedo. — Kakšna je ta nevarnost, ni treba po letošnjem velikonočnem ponedeljku nikomur opisovati. To so elementarni pojavi, ki zanje nihče ne more vedeti, kje in kdaj ga bodo ujeli, zakaj v gorah vlada narava, ne človeška volja. Pred plazom je najvarneje bežati, v kolikor rii neposreden beg že prepozen. Vemo, da je snežnih plazov največ v spomladanskih mesecih, tedaj ko so zasnežene gore tako polne svojskega soja iosrečilo najti nekaj teh operirancev. Vsi ti zape-janci so se sramovali, da bi na policiji o nečedni zadevi povedali kaj več. Mož, ki jih je onesposabljal, je bil vrh tega še tako previden, da jim m niti povedal svojega imena. Predstavil se jim je kot neki dr. Mayer in je k takim, o katerih se mu je zdelo, da bi utegnili kje govorili, hodil »operirat« na dom. Pr«d nekaj dnevi pa je policija zopet docela slučajno izvedela za neko tako kliniko, ki je baje v naselbini Esparsette in ki jo vodi neki mediciaec. študenta so prijeli, a se je takoj pokazalo, da je samo Danuseijev pomočnik. Policija ga je konfro-tirala z nekaterimi operiranci in tako dobila zvezo med prvo ovadbo in med novim aretirancem. Tako so odkrili Danussija, ki je priznal, da je svoje grdo delo vršil že mesece in mesece. Policija je zaslišala kakih petdeset žrtev tega »doktorja« in njegovega pomočnika medicinca Cornela Barsana. Ta dva »ta imela celo vrsto lovcev, ki so iskali žrtev za njune operacije predvsem med marksističnim delavstvom in med privatnimi nameščencu Nekateri izmed njih *o Danussiju dajali na razpolago svoja stanovanja za »ordinacije«, aeveda proti plačilu. Vse te, po številu kakih dvajset, je policija zaprla in jih izročila sodišču. Vsa javnost zdaj z zanimanjem pričakuje razprave o teh »dok* torjih« in sleparskih dobrotnikih človeštva. Berlin-Stockholm v štirih urah Preteklo nedeljo je bila otvorjena zračna proga Berlin—Stockholm, na kateri naj bi se od sedaj na- ..o.l.J_::_________ 1 ___ prej 6talno vršil vsakdanji zračni promet. Ta proga je dolga 980 km in jo bo vsak dan enkrat preletelo K n ker sovo letalo JU 52. Za vso to dolgo progo letalo rabilo samo štiri ure. Iz Stockholma oo vsak dan tudi enkrat odletelo letalo švedske letalske družbe. V nedeljo sta se prvič srečali nad Pomor- ilo JU ič teti capitan Limbach kratko po: ________ 52: »Srčni pozdrav švedskemu letalu, ko prvič na progi Stockholm—Berlin!« Nova neposredna zračna zveza med Berlinom in Stockholmom bo najdaljša evropska zračna proga, ki jo bodo letala preletela vsak dan brez vmesnega pristanka. V štirih urah bo letalo napravilo pot, za katero bi rabil vlak in čez morje laaja nič manj kot 19 ur. Pošla iz švedskega v Nemčijo bo na ta način lahko prihajala skoraj en cel dan prej kot je prihajala dosedaj. Solnata kapelica. V bliiini • mesta Krakov na Poljskem se nahajajo veliki skladi kamenito soli. V enem teh rovov 200 čevljev globoko je solnata kapelica sv. Antona, narejena že 1. 1098. Oltar in razne svete podobe na stenah so vse izklesane iz soli. To je edina kapelica take vrste na celem svetu. Programi Radio Lfiibliana Ponedeljek, lt. aprila: 12.00 Rame vesele (ploMe). 10.45 Vreme, poročila. 13.00 Cas. spored, obvestila. 13.15 Zvoki ii Amerike (ploft£e). 14.00 Vreme, borsa^ IfLJB Zdravnlika ura: Nega in utrjevanje. 18.20 mouna (orkeHtralna suita na ploMan). 16.40 Gl ln občinstvo.II. del. 19.00 Ca«, vreme, porodila, obvestila. MM Prono« slnf. koncerta i* Sofije. 2I.TO Konoert kompozicij Danila Švare (prenos iz velike filharmonične dvorane). 22.00 Čas, vreme, poročila, spored. 22.15 Vesele pesmi (Tercet Stritar in g. prof. M. Lipovšek). Torek. IR. aprila: 11.00 Šolska lira. Kri Jem po Sloveniji — prirodopisne sličice is raznih krajev naše oije domovine (g. prof. Rafael Bačar). 12.00 Slavne pevke (ploSče). 12.45 Vreme, poročila. 13.00 Cas, spored, obvestila. 13.16 Narodna glasba severnih Slovanov (Radijski ork.). 14.00 Vreme, borza. 18.00 Glasba morja (igra Rsdijski orkester). 18.40 Vpliv islama v evropski kulturi in njegov zaton (g. Fr. Terseglav). L1.00 Ca*, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30 Nac. ura: Jean-ne d’Aro — prva pobomica nacionalizma v srednjem vekn (Fr. Terseglav). 10.50 Zabavni zvočni tednik. 20.00 IV. skladatrijska nra: Risto Savin. Sodelujejo: ga. M. Ostero-Valjalo (klavir), g. Tone Petrovčič (samospevi) in g. Slavko Osterc (predavanje). 20.45 R. Savin: Odlomki lz opere .Matija Gubeo« (uprizoritev ljnblj. ope> ek i “ " * ” ■ Ostero-Valjalo (klavir), g. Tone Petrovčič (samospevi) Osterc (i - ‘------ ■ »Matija _r_ re, posnetek na ploSčah). 21.15 Mandolinistični trlo (gr, M. Antunovič, J. Privlek, Sr. Harilag). 22.00 Cas, vre-m*, poročila, spored^ 22.U Plesna grlasba na dveh kisih i' — — virjlh (gdčni Silva Hraievčeva in tožena Saplja) vre- kla- Drugt programi Ponedeljek, rt. aprila: Belgrad: 19.U Orkestralni Litovski evropski koncert — Zagreb: ».J0 Moški kvartet - 21.00 Litv» - Dunaj: 21.00 Litva — Italijan»ke potiaje: 17.15 Planino — 21.00 Vokalni in instrumentalni konoert - Praga: ».20 Vokalni kvar-tet — 21.00 Litra — Varšava: 20.15 Debossijev koncert — 22.00 Sinfonlftnt koncert — Konipiberj: 20.10 Pihal« — Frankfurt: 20.10 Domovinski zvoki — Monakovo: 20.10 Škotska narodna flasba — 8trattbouro: 214B Novi ilaferji. Jetniki s 13 Hudičevih otokov »Ali dobro vidite?« se je obrnil k njemu Rankin. »Vidim.« »Kaj vidiš?« »Okostnjak.« »Kakšen okostnjak?« »Človeški... Okostnjak nekega človeka!« »Tako je,« je potrdil narednik Rankin in se obrnil proti ostalim kaznjencem. Ste dobro slišali? Pripeljal sem vas semkaj, slišali in videli ste mnogo zanimivega, sedaj pa se po tem tudi ravnajte!« Na dnu vode, tik ob bregu je videl dr. Mudd okostje nekega človeka, kakor da kleči. Ob pogledu nanj se je zdelo, kakor da se prsti še vedno krčevito oprijemljejo obale, ki je pomenila svobodo. . Od kosti na nogah pa so še vedno viseli težki okovi . . . X. poglavje. Ves ta dan je bil zdravnik Mudd 6ilno potrt. Prizor, ki se mu je odigral pred očmi takrat, ko jih je narednik Rankin dal privesti na most, je nanj strahovito učinkoval. V mislih pa se je stalno bavil s svojimi, v duhu je bil stalno v oni majhni hišici v vasici nedaleč od Washingtona, kjer je živel srečno in zadovoljno vse do onega strašnega dne. Mislil je na ženo, na otroka. Ali jih bo sploh kdaj še videl? Mu bo li kdaj usjjelo dokazati svojo nedolžnost? Zatopljen v le mučne misli se je končno vendarle nekoliko razvedril, ko so ga odpeljali k jetniškemu zdravniku. Bil je to miren, starejši gospod, čigar postava je razodevala poštenost in blag značaj. Zdravnik Mudd se je udajal nadi. da ga je ta vendarle razumel, da je moral takrat izvrši‘i svojo zdravniško dolžnost. To je bil srž, okrog katerega se je sukalo vse... to zavestno izvrševanje dolžnosti, ne da bi vprašal po imenu in kraju, prav zaradi tega je bil obsojen, prav to ga je privedlo tudi semkaj. Vsak posamezni jetnik se je moral ob svojem rihodu v kaznilnico prijaviti zdravniku Mac ntryeu. P’ Ir Ko je 6edaj dr. Mudd stal pred njim in ko ie zdravnik izvršil svoj posel tudi nad njim, se je dr. Mudd obrnil nanj s pohlevnim glasom: »Doktor, tudi ja i sem zdravnik!« Sedeč za mizo ni dvignil pogleda z lista papirja, ki ga je bil prijel, pač pa je dejal: »Vse to mi je znano.« Tedaj je stari gospod dvignil glavo in se zazrl v kaznjenca, ki je stal ored njim. »<^ mislite, da bo6te v meni zbudili sočutje in simpatijo, se bridko varate,« ie naglo spregovoril. »Stan, kateremu ste pripadali in katerega ste tako težko osramotili, se vas odreka. Kot zdravnik vas jaz še veliko bolj obsojam kot pa ostala javnost ter je povsem zastonj, če trkate na moje sočutje.« »Toda, doktor, prisegam vam, da nisem imel niti jx>jma...« »Tu ni izgovorov!« »Ne verjamete... ne verjamete mi, kakor tudi vsi drugi ne,« je v obupu rekel dr. Mudd. To je bil najtežji udarec, kar jih je kdaj zadelo zdravnika Mudda. Mogel je prenesti nerazumevanje navadnega človeka, mogel je razumeti nerazumevanje krutih sodnikov, toda obsodba iz ust zdravnika je nanj delovala porazno. Legla je noč. Jetniški trobentač je dal znak, da je treba visoka in težka jetniška vrata zapreti. Zdravnik Mudd je sedel v svoji celici zatopljen v črne misli. V spomin si je klical vse dogodke zadnjih dni. Najhujše je bilo srečanje z jetniškim zdravnikom. Ta mu je vzel še zadnjo nado. Kako se neki godi njegovim? Kje neki jo sedaj njegova žena, hčerka? Bog ve, ali se bo še kdaj srečala s svojim dragim, ali se mu bo kdaj posrečilo rešiti se i* tega pekla? V take misli je grebel dr. Mudd, ko je nenadoma nek črni boječ obraz zastrmel skozi železno mrežo v njegovo celico. Zdravnik Mudd se je živo zdrznil. Ta obraz mu ni bil neznan. »Buck ... ti?« je zinil začudeno. Črnec je položil prst na usta, nato pa dejal čisto tiho: »Gospodar Sam, predvsem mi oprostite, da sem se zjutraj tako vedel napram vam. Nisem se vam upal javiti. S tem bi vse pokvaril. Vse bi propadlo, če bi se zvedelo, da se poznava. »Le[>o si naredil, Buck,« mu je odvrnil dr. Mudd prav tako tiho. V njegovo obupano srce se je spet začelo vračati upanje. Oprezno se je črni čuvaj obrnil okrog sebe, če ni kak sumljivec v bližini, ter nadaljeval: »Gospodar Sam, prišel sem semkaj, da bi vam pomagal iz tega pekla. Crni Buck Se ni pozabil dobrot, ki ste mu jih izkazali. »Hvala ti, Buck,« je dejal dr. Mudd ganjen. »Ti si mi prvi žarek upanja, od kar se jo zame začelo vse zlo.« »Razumem vas, gospodar Sam,« mu je odgovoril črni čuvaj. Tedaj je segel v hlačni žep in izvlekel nek zavitek. »Glejte, prinesel sem vam kos mila, da se boste namazali in tako obvarovali pred moekiti.« »Hvala ti, Buck.« »Bodite brez . skrbi... Poskrbel bom na vsak način, da se rešite tega prokletstva...« Na hodniku se je začul ropot. črni čuvaj je odskočil od mreže celice dr. Mudda in izginil z največjo naglico. Ko je zdravnik Mudd ogledoval kos mila, je na njegovem obrazu po tolikih dneh spet zažarel prvi smehljaj. Ko je spravil milo, ki je zanj pomenilo pravo dragocenost, je vzel svinčnik in kos papirja ter pri medli luči brleče sveče, pobijajoč vsiljive mo-skite, ki ao ga pikali po vsem telesa, začel pisati: »Ljubljena moja Peggy! Utrdilo m je v meni prepričanje, da »i moram pomagati sam, če hočem Se kdaj videti Tebe in drago našo Marto. Ce mi moreS sporočiti kak načrt ali možnost bega, sporoči mi to po Bucku, ki je tu v ječi za čuvaja, a mi je zvest in vdan, kakor je bil nekdaj. Nanj se moreS zanesti. Zelo Te ljubi tvoj nesrečni Sam.« XI. Poglavje. Nekaj tednov pozneje je obiskal stari polkovnik Dyer, tast zdravnika Mudda, generala Ewinga, zdravnikovega branilca v usodnem procesu pred vojnim sodiščem. Ze kar pri vratih je stopil, k njemu, ko ga je Sele komaj pozdravil, ter mu dejal: »General, vzemite klobuk, pa f>ojdiva. Naglo je spregovoril te besede in je le s težavo premagoval svoje veliko razburjenje. »Da bi Sla?« se je začudil general Ewing. »Kam da bi Sla?« >®P?te že videli, kam. Pojdite.« »Počakajte, polkovnik,« je odvrnil general Ewing resuo. »Nekaj slutim, za kaj gre. No, kaj moremo še ukreniti glede te stvari? Jaz sem storil že vse, kar sem mogel, porabil sem vsa dovoljena sredstva, samo da bi rešil Mudda iz ječe.« »Rekel sem vam, vzemite klobuk, pa greva,« je ponovil nestrpno polkovnik. Ewing je skomizgnll z rameni in vzel klobuk. »Povejte mi vsaj, kam greva.« »Tega vam zaenkrat Se ne morem povedati.« Kmalu za tem je stari polkovnik že privedel generala Ewinga pred neko staro, zapuščeno hišo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Masežna naročnina 13 Din ca Inozemstvo 25 Din Orednifttvo Kopitarjeva olica tflll. Telefon 199« ta 2Mb. Upi««*; kopitarjev« fc Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani; EL Ce& Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Joie Koiitek.