iiitfr
či»'
do-
i 'J
sko-
pi«-
me-
Itt
išra
t
bi
bil
src-
>r;
.cii1
00'
POŠTNINA plačana v gotovini
Leto XIII. Štev. 168
TELEFONi UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28 -67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN IL409
Maribor, sreda 26. julija 1939
NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 dm, tujinn '10 din
Cena din 1*—
Hudsonova afera
02adie tajnih stikov med nemškim emisarjem dr. Woh!thatom in angleškim Podtajnikom Hudsonom — Hudsonov »mirovni načrt“ je bil sestavljen s L-namberlainovo vednostjo — Ogorčen e v angleški in francoski javnosti
Nov nemški emisar v Londonu
LONDON, 26. julija. »Daily Express« poroča, da je prispel sedaj po dr. K,° v London že drugi nemški gospodarski ekspert dr. Martens v sprem-u Svoiega tajnika. Dr. Martens je višji uradnik nemškega poljedelskega ministr-8 ter eden glavnih sodelavcev dr. Wohlthata. Dr. Martens je prispel v London novimi navodili, ki sicer niso znana niti tukajšnjemu nemškemu veleposlaniku. - erjetno ie> da bo nadaljeval razgovore, ki jih je dr. Wohlthat pričel s Hudsonom
m Stanleyem.
HUDSONOVA AFERA.
LONDON, 26. julija. Afera, ki
Stala	rtlcra>	Kl	je	na-
lil ki ,ncu preteklega tedna ob pri-
liki
^vanj
a nemškega političnega in go-
nj *rsl^a emisarja dr. Wohlthata in Pfek0Vl!l raz£ovorih s podtajnikom za nijtr m°r8k° trgovino in trgovinskim mina jn^ Stanleyem, še vedno ni zaključe-kritjjj . c,alie predmet ostrih polemik ter da je ra ie sedaJ toliko pojasnjena, hod n^oče spoznati tudi ozadje. Pri-LoncJo -risarja dr. Wohlthata v tasetJ1 !n nie£ov stik s Hudsonom ni bil via£jnee^a značaja, kakor se je hotelo z vore J*rani zadevo prikazati. Za razgo-lain ^blthata in Hudsona je Chamber
novani Hudsonov »mirovni načrt«, po katerem naj bi Nemčija dobila posojilo milijardo funtov šterlingov, pozneje tudi souporabo kolonij, a bi morala opustiti svojo dosedanjo agresivno politiko in ustaviti oboroževanje.
»MIROVNI NAČRT« CITV.
Ta načrt je bil sestavljen in sporočen dr. Wohlthatu čisto v smislu miselnosti, ki preveva londonsko city (denarno gospodo) in njenega zastopnika Chamberlaina, ki vidi v politiki še vedno gospodarstvo in ne pojmuje drugih stremljenj narodov in držav. V teh krogih, ki so odgovorni tudi za lansko Monakovo,
0 vedel, kakor tudi za tako ime-
so zagrešili, da so v Nemčiji, kjer so Hudsonov »mirovni načrt« z ogorčenjem odklonili kot žaljiv za nemški narod, ki se ne bo za denar dal zopet zasužnjiti, znova postali trdno prepričani, da se Anglije ni treba »jati, ker bo, priterana do skrajnosti, šla v novo Monakovo glede Gdanska in drugih vprašanj.
OGORČEN ODPOR V ANGLIJI.
To novo zakulisno spletkarjenje londonske clty s tihim dovoljenjem Chamberlaina, čeprav javno izjavlja, da ni kabinet z njim v nobeni zvezi, je vzbudilo v Londonu burjo ogorčenja, ki se še ni polegla, a še večje je seveda ogorčenje v Parizu. Chamberlainu sedaj ne zaupajo več niti v vladnih vrstah in zahtevajo, da se ustanovi poseben odbor parlamenta, ki bo kot kontrola vladne politike zasedal tudi za časa parlamentarnih počitnic. Odbor bi imel tudi pravico takoj sklicati plenum parlamenta. Zelo verjetno pa je tudi, da se bo, ako se take spletke ponove, pričela
Zaoiskl
menijo, da se dajo s »kšeftom« rešiti vsi, splošna akcija ne le proti Hudsonu, am-mednarodni problemi. V svoji naivnosti I pak tudi proti Chamberlainu.
Kitajci o angleški kapitu-
f laciji pred Japonci
SF oUiCANJE v AZIJI BO LE OHRABRILO NAPADALCE V EVROPI. KITAJCI BODO BOJEVALI DALJE. AMERIKA NE BO SLEDILA ANGLIJI.
ŠANGHAJ, 26. julija. Reuter. Kitajski "°mentarjl angleško-japonskega sporama so polni ogorčenja. Neki veliki kl-^afcki nacionalistični list piše pod naslo-»Kapitulac ja Velike Britanije«, med ^alim tudi sledeče: »Koncesije, ki jih napadalcu na Daljnem vzhodu,
8atn° ge oiirabrile napadalce v Ev-Vejik*a n°ve akciie- Nove kapitulacije b° Vq. Britanije bodo povzročile, da se šaia. jr 1,8 Daljnem vzhodu le podali,* botfo merieni elementi 0(,slej docela na
na Kitajskem si jasnem, da jih
nihče od zunaj ne bo več mogel podpirati in da bodo morali voditi boj sami in na svoj način.«
PARIZ, 26. jul. Havas. Kitajski poslanik WeIlington Koo je v izjavi tisku kritiziral angleško-japonski spc:,izum, ki ga bo težko zediniti s politiko Anglije na Dalj nem vzhodu. Na Kitajskem so eprejeli spo razum z iznenadenjem #i bolestjo. Poslanik je mnenja, da sporazum ne bo pripomogel k pomirjenju sveta.
WASHINGTON, 26. julija. Havas. Minister Cordell Hull je sporočil časnikar-
sporazumom v Moskvi
QAJANJA SO BAJE v ZAKLJUČNEM STADIJU IN SE PRIČNO V KRATKEM ŽE POSVETOVANJA GENERALNIH ŠTABOV
noVe3 iu'Hia. Takoj po prejemu 8a vm I>Or0^^a angleškega in francoske-i*menl!POSlanika *z Moskve se je pričelo stališč med Londonom in kl	iVnanji minister Bonnet je spre-
zastopnika v Parizu, fiOjK. ,,e i® Pa telefonično govoril s fran-m veleposlanikom Corbinom v Lon-Wa Poučenem mestu zatrjujejo, da *azK°vori med Parizom in jo >^.UOm na hjstrukclje, ki naj se pošlje-sfcv0 kotn Anglije in Francije v Mo-Moiof« zvezi s Prihodniim sestankom z rf»išnil m’ zIastI pa na vPTašanie sko-
ie8a pričetka generalštabnlh pogasi, dln*d Anglijo, Francijo in Rusijo. Zdi Vse jf d(>končuega sklepa o tem šo ni. s©»la da 80 Pbgajnnja v Moskvi do-1^,'tadlj, ki že dovoljuje pričetek vo-W2o a po*ajanj. Izmenjava misli med Pa-'n ve'U Londonom se danes nadaljuje to v rietno je, da bo že sedaj rešeno tudi *n*i£Pan5<:- Ran (MlI|0da zastopnikov ^ah-i Ka ‘n francoskega generalnega |n\.vr Moskvo se bo določil kasneje. AngHu	julija. Pogajanja med
> Francijo in Rusijo za trajno zve-
zo so prispela pred zaključek. Dosežen je baje že sporazum o vseh bistvenih vprašanja in se bodo sedaj pričela že pogajanja generalni štabov, ker Rusija zahteva, da se obenem s političnim podpiše tudi že vojaški pakt.
*
jem, da mu je japonska vlada sporočila besedilo angleško-japonskega sporazuma 'n dejal, da ostane stališče Zedinjenih držav Severne Amerike še dalje enako, kakor je bilo od vsega začetka kitajsko-japonskega spopada. Ameriška vlada ne bo sledila angleški in ne bo priznala de facto položaja na Kitajskem.
TOKIO, 26. julija. Havas. Sporazum, ki je bil dosežen med Anglijo in Japonsko, ie v resnici kompromis, v katerem so tudi Japonci znatno popustili. Japonci so zahtevali, da Anglija desavuira svojo dosedanjo politiko na Kitajskem, kar se ni zgodilo in v besedilu sporazuma tudi ni precizirano negativno stališče do čang-kajška. Mimo tega se neuradno potrjuje, da se je Japonska obvezala ostati v primeru evropske vojne nevtralna. Zato o kapitulaciji Anglije ne more biti govora.
LONDON, 26. julija. »Daily TeJegraph« piše, da je angleška vlada pristala na zahtevo Moskve, da se prično vzporedno s političnimi tudi vojaška pogajanja. Ta pogajanja se ne bodo ozirala na to, kdaj se končajo politična. V kratkem, odpotujejo v Moskvo zastopniki generalnih štabov vseh vrst orožja Anglije in Francije. Nove instrukcije bodo v Moskvi že danes. Po teh instrukcijab se ugodi ruski želji po istočasnih političnih in vojaških pogajanjih.
V avgustu mobilizacija?
VESTI V ZVEZI Z VELIKIMI NEMŠKIMI VOJAŠKIMI VAJAMI VZDOLŽ POLJSKE MEJE. NEMŠKE IN ITALIJANSKE POMORSKE VAJE.
BERLIN, 26. julija. Velike nemške vojaške vaje v avgustu se bodo raztegale od Bamberga čez Sudete in čeSko do šlezijc ter od Berlina do poljske meje. Rekviriranje avtomobilov se je že pričelo, a vrši se tudi že mobilizacija rezervistov. V zvezi s temi vajami se Sirijo najrazličnejše vesti in imenujejo se tudi razni datumi. Za 4. avgust je baje dan ukaz neki diviziji težkega topnštva za odhtfd na poljsko mejo v Gornji šlezijj. Za 15. in 18. avgust se v nemški javnosti pričakuje splošna mobilizacija, in sicer v
zvezi z Gdanskom. Pravkar so pa bile končane velike poizkusne vaje nemških podmornic na Vzhodnem morju. Itsočasno so v teku velike vaje celokupne italijanske bojne mornarice med SicTijo in Libijo. Vaj se udeležuje tudi posebno odposlanstvo nemške bojne mornarice.
ZAHTEVA LABURISTOV
LONDON, 26. jul. Havas. Delavska stranka zahteva skrajšanje parlamentarne ga odmora zaradi napetosti mednarodne situcije.
Kralj Christian X.
Dopisniku »Dai-ly Maila« je izjavil te dni danski kralj Christian X., da je edini cilj njegove vlade ohraniti v sedanji mednarodni napetosti in v eventuelni novi evropski vojni, popolno nevtralnost. Danska nima nobenih aspiracij na kaka nova ozemlja in se tudi ne zanima za nove ideologije. Kakor doslej, bo ostala tudi za naprej zvesta popolni demokraciji, ki najbolj ustreza razpoloženju in potrebam danskega naroda. Zaradi tega ne potrebuje in tudi ne bi sprejela nobenih garancij ne s strani zaveznikov in s strani osi. Z Nemčijo je sklenila nenapadalno pogodbo, ker ji jp je Berlin sam ponudil in ker z njo v nobenem oziru ni kršena absolutna nevtralnost kraljevine. Danski kralj Christian X. je bil rojen v Charlot-tenlundu dne 26. septembra 1. 1870., kralj je pa postal dne 15. maja I. 1912. Najvažnejši dogodek za časa njegovega vladanja je bilo sprejetje sedanje demokratske ustave, ki je bila pod imenom »Grund-loven« izglasovana in podpisana 1. 1915. Drugi važen_ dogodek je bila priključitev severnega Šlezvika, ki je bil prisojen Danski po svetovni vojni na podlagi plebiscita, čeprav s#Danska svetovne vojne ni udeležila.
Surovine za volno
Za izdelovanje vojnega materiala je po sodbi strokovnjakov nujno potrebnih 25 surovin: aluminij, antimon, baker, bombaž, cin, cink, fluorit, grafit, gumi, kadmij, krom, magnezit, mangan, molibden, nikek petrolej, platina, premog, sljuda, svinčena ruda, tungsten, volna, železna ruda, živo srebro, žveplo. Obe anglosaški državi imata kontrolo skoraj nad 75% gori naštetih surovin, v svojih rokah jih ima pa britski imperij 18%, Zedinjene države 12%, Japonska 4%, druge države, izvzemši Rusijo, ne več kot 4%.
Nova vatikanska politika
»Neue Ziircher Zeitung« objavlja dopis iz Rima, kjer pravi med drugim: »Pij XII. ne polaga več, kakor je to delal njegov prednik, glavne teže v urejevanju odno-šajev Vadkana z državami na politiko konkordatov. Taktika Vatikana pod novim papežem se zdi bolj gibčna, obsežnejša in bolj vsestranska, saj je znano, da konkordatna politika ni na primer odstranila spora z Nemčijo in nesporazumov, ki so se pojavili v odnošajih z Italijo zaradi rasne zakonodaje. Kakor se dozna-va iz vatikanskih krogov, bo papež izkoristil sleherno priliko, da naveže trajnejše stike, tudi z Nemčijo. Tako se med drugim govori, da je Pij XII. poslal Hitlerju k njegovi 50 letnici osebno poslanico, ki je bila zelo ugodno sprejeta.
Beg Pollakov Iz Prusije
Poljski uradni listi javljajo, da je doslej pribežalo iz obmejnih krajev Vzhodne Prusije na Poljsko 5000 poljskih družin.
Poceni žito
Argentinsko žito, ki je prispelo v Angliji, je doseglo rekordno nizko ceno 3s.
6/S d. za 100 liber. Ko so pred tednom to žito prodajali še po 3s. 7TA d. za 100 liber, so dognali, da tako poceni žita v Angliji niso imeli že od 1. 1592.
Zbiranje starega železa
Kakor znano, primanjkuje Nemčiji surovin. Pred leti je zato uvedla velikopotezno štedenje, posebno železa. Sedaj so izdali podatke o uspehu nabiralne akcije starega železa. L. 1938. so nabran' v Nemčiji 255.000 ton starega železa.
Maribor, 26. julija.
Dnevno beremo o kitajsko-japonski vojni, vendar večina ljudi položaja na Daljnem vzhodu ne pozna. Po svoji važnosti spadajo problemi Daljnega vzhoda vsekakor v prvo vrsto mednarodnega zanimanja.
Ce govorimo o položaju na Daljnem vzhodu, mislimo s tem tri vodilne sile USA, Anglijo in Japonsko, (gotovo vlogo igra tudi francoski imperializem), ki se borijo, za prevlast na Kitajskem in v Tihem oceanu. Zadnjih deset let je najaktivnejši činitelj Tihega oceanan japonska agresivnost. Japonski vpad v Mandžurijo in na Kitajsko je nadaljevanje agre sivne politike japonskega imperializma v Aziji, istočasno pa neposredna posledica svetovne krize, njen najjasnejši izraz.
Ta kriza je zaostrila vsa notranja protislovja, kakor tudi specifično krizo japonskega kapitalizma. Specifična zato, ker je japonski kapitalizem nastal na podlagi in v ozki zvezi s fevdalnimi ostanki ter je prepleten z gosto mrežo predkapitalističnih odnosov. Aktivnost japonskega imperializma je neposredna posledica notranjih nasprotij. Monarhistični značaj tega kapitalizma, vpliv veleposestnikov in fevdalne gospode, močna vloga birokracije in militaristov, vse to so organski činitelji specifične japonske agresivnosti.
Japonska je prehodila pot od popolnega ievdalizma in popolne oddeljenosti od zunanjega sveta do imperializma z nenavadno hitrim razvojem v nekoliko desetletjih. Pospešeni kapitalistični vzpon je dovedel do tega, da Japonska ni poznala obdobja industrijelnega kapitala in svobode konkurence, marveč je šel ta razvoj od dobe prvotne kapitalistične akumulacije skoraj direktno na monopolizem financijskega kapitalizma.
Ta razvoj se je dogajal in sc dogaja ii strani financijskega kapitala poleg ne-likvidiranih, fevdalnih oflnosov, zaostalega agrarnega gospodarstva na deželi. Nujna posledica je bila nezaslišano izkoriščanje delovnega ljudstva in obupno nizek, življenjski standard japonskega kmeta. L. 1931. je pripadlo od 5,576.000 krrjetskih gospodarstev, samo 1 380.000 samostojnim kmetom, ostali kmetje so zakupniki in napol zakupniki. Od »samostojnih« kmetov ima 2,5 miljona manj kakor ^hektara zemlje, a 1,2 milijona ima H—J hektar zemljišča. 359S vse obdelane zemjje poseduje le 3% vseh zemljiških posestnikov.. 23,3% vse obdelane zemlje poseduje 75% lastnikov t. j. manj kot 1 ha. Ti so priseljeni zakupiti zemljo in delati kot sezonski delavci ter se ba-vijo s primitivnim hišnim tkanjem. Zakupnina požira 50—60% žetve. Veleposestniki so paraziti. Parcelirajo svoja zemljišča, jih dajejo v najem in obdelavo zakupnikom in vlagajo oderuško zemljiško rento v trgovska in industrijska podjetja.,
Pos!eqica vsega tega je, da je delovno tržišče preplavljeno s svobodno delovno silo,^ nastaja rezervna armada, ki omogoča še večje izkoriščanje. Ta pojav je bil viden še pred krizo, ki je japonsko gospodarstvo zaostrila, socialne brige poglobila* Jedro vsega vprašanja je tedaj v tem, da prevladujejo na Japonskem srednjeveške primitivne produkcijske me tode: tradicija visoke zakupnine in skrajno pomanjkanje zemlje obubožanih kmetov.
Veliko breme za japonske kmete, delavce in srednje sloje so davki. Do svetovne vojne se je razvijal proces industrializacije v Japonski skoraj izključno s pomočjo vladnih podpor. Prvotna akumulacija kapitala je bila ustvarjena v največji meri od države, ki je s pomočjo davčne politike, posojil 'subvencij in svojih podjetij ustvarila današnji monopolistični kapitalizem.
»Samostojni« kmet z bruto prihodom 925 jenov ter s čistim prihodorr. brez odbitka davka) 118 jenov, mora plačati za razne davke 131 jenov. Ni čudno, da je zadolžitev japonskega kmetijstva že 1. 1933. prekoračila vsoto blizu 80 milijard dinarjev I
Nadaljnji činitelj, ki zmanjšuje japonsko notranje tržišče, je izkoriščanje delavcev. Delovni dan je v večini tovarn večji kot 11 ur. 48% delavcev ima samo 2 svobodna dneva v mesecu! Japonska zavzema v svetu prvo mesto glede ne-
Franco se bo vdal?
PRIČEL JE POPUŠČATI ZAHTEVI MONARHISTOV PO OBNOVITVI MONARHIJE. — VODITELJ MONARHISTOV NA POTI K BIVŠEMU KRALJU ALFONZU.
PARIZ, 26. julija. »Excelsior« iz Lisbo-ne piše, da je general Franco v monarhističnem vprašanju nekoliko popustil. Vodja španskih monarhistov, vojvoda Mau-ra, je z ženo dospel iz Escoriala na Portugalsko, od koder bo s posebnimi in-strukcijami svoje politične skupine potoval k bivšemu kralju Alfonzu XIII. v Ženevo. Zdaj razpravljajo o načinu, kako bi se pretopilo k preklicu izgnanstva bivšega kralja. Alfonz izjavlja, da se ne vrne na Špansko, dokler se glede njegovega
povratka narod sam s posebnim plebiscitom ne izjavi, da je za to. Monarhisti nameravajo v primeru Alfonzove odklonitve na vsak način kandidirati infanta Dona Juana za kralja. To oi pa, po mnenju poučenih krogov, privedlo do odpora bivšega kralja, ki po uspehih monarhistov v državljanski vojni spet lahko računa na '-rnitev svojih vladarskih m civilnih pravic. V Madridu pričakujejo že v najkrajšem času rekonstrukcijo sedanje španske vlade.
Pomail zapiski
Gdanski nočni strahovi
KAKŠNA JE RESNICA O »NOČNEM SPOPADU« MED GDANCI IN POLJAKI. GDANČANI SO SE OBSTRELJEVALI SAMI MED SEBOJ.
GDANSK, 26. julija. Pat poroča: Izvor včerajšnje vesti gdanskega tiska o novem spopadu in streljanju na gdansko-poljski meji je sedaj popolnoma pojasnjen. Nastala je na podlagi dogodka v noči od nedelje na ponedeljek, ko sta se v temi srečali neka gdanska patrulja in
četa gdanskih napadalnih oddelkov. Skupini se v temi nista spoznali, pričeli zato druga na drugo streljati in se potem umaknili po gozdu vsaka na svojo stran. Spopadli so se tako Gdančani sami in je razumljivo, da Poljaki nimajo s tem spopadom nobenega opravka.
Tretji polet nad Francijo
VČERAJ JE LETELO NAD FRANCOSKIM OZEMLJEM 240 ANGLEŠKIH BOMBNIKOV. PRELETELI SO DALJAVO 1600 MILJ. GOVOR KINGSLEYA VVOODA.
LONDON, 26. julija Reuter. Včerajšnji polet 240 angleških bombnikov najmodernejšega tipa »Wellington« preko Francije je bil veličastnejši kakor prejšnja dva. Pariške ulice so bile polne gledalcev.
Bombarderji so leteli nad Elizejskimi poljanami, preko Zmagoslavnih vrat in stolpov NotreDame. Letala so pustila za seboj 1600 milj, ne da bi pristala. Nekateri bombniki so leteli do Marseillea in nazaj v Anglijo, pa so še imeli dovolj goriva za polet nekoliko, sto milj.
LONDON, 26. julija. Reuter. Po govoru francoskega ministra Guyala Chambrea na večerji britskega združenja je angleški letalski minister Kingsley Wood dejal, da
ni bilo še nikoli tako tesnega sodelovanja med obema državama kakor danes. »Nekaj naših eskadrilj je letelo preko Francije,« je dejal Wood, »želim, da bodo sko ro tudi francoski bombniki obiskali Angleško. Ne dvomim, da je treba še tesnejšega sodelovanja v tem pogledu. Vse, kar delata Francija in Anglija v letalstvu, je v službi miru in obrambi napadov od zunaj. Naši napori imajo za cilj, učuvati človeško pravičnost. Ne grozimo nikomur, žalimo bratstvo in tovarištvo vsega sveta. Toda, Velika Britanija in Francija, združeni po težkih žrtvah preteklosti, sta trdno odločeni, složno braniti skupne interse civilizacije in neodvisnosti.
Rusija ima največ podmornic
MOSKVA, 26. julija. Mornariški komisar (minister) Kuinesov ie izjavil včeraj, da ima sovjetska Rusija največ podmornic med vsemi velesilami. Ruska podmor niška flotilja je večja kakor nemška in japonska skupaj. Na Daljnem vzhodu ima Rusija že sedaj nad 100 bojnih ladij.
Gradnja podzemerskth skriva-liše v Londonu
LONDON, 26. julija. Z neznansko naglico se ob mobilizaciji ogromnega števila inženirjev in strokovnjakov grade v Londonu podzemeljska skrivališča pred letalskimi napadi. Vse banke in zavarovalnice grade tudi skrivališča za denar in dragocenosti
Spor med USA in Argentino za Južni tečaj
WASHINGTON, 26. jul. DNB. VeSti iz Argentine, da bo vse antarktično ozemlje, ki leži v odseku Južne Amerike, zasegla argentinska vlada zase, so vznemirile USA Zedinjene države so že določile posebno odpravo admirala Byrda, ki bo v oktobru odplula na Južni tečaj in zahodno polovico tega proglasila za last USA. »Associated Press« piše, da USA ne priznavajo načel sektorske delitve Antarktika, kakor jih zagovarja Argentina. Dejanska posest Južnega tečaja mora sloneti na odkritju in formalni zasedbi nepoznanega ozemlja.
SMRT ANGLEŠKEGA LETALCA
LONDON, 26. jul. Reuter. Snoči se j« smrtno ponesrečil z letalom kapetan Nevi! le Staake, znan angleški letalec in šef preizkusnega oddelka letalskih tovarn v Bir-mmghamu.
Administrativna razdelitev Siovalke
BRATISLAVA, 26. julija. Pred odhodom na počitnice je slovaški parlament sprejel danes važne določbe o administrativni reformi države. Slovaška bo raz deljena na šest oblasti: Bratislava, Nitra, Trečin, Tatra in še dve.drugi Te administrativne edinice bodo nekakšna vez med osrednjo vla^o in občinami.
ZA VARNOST PANAMSKEGA PREKOPA
WASHlNGTON, 26. jul. Senat je danes ratificiral s 64 proti 15 glasovom sporazum s Panamo. V njem je najvažnejša določba, da se bosta obe državi posvetovali in skupno nastopili pri vsakem ogražanju Paname ali prekopa. Prvotni sporazum je bil od panamskega parlamenta ratificiran že 1036. leta.
SPREMEMBA V MADŽARSKI VLADI.
BUDIMPEŠTA, 26. julija. Regent Hor-thy je na lastno prošnjo razrešil trgovinskega in prometnega ministra Kun-derja poslov ministrstva industrije. Za in dustrijskega ministra je imenovan prof. politehnične šole Jožef Varga, ki je postal v maju državiti podtajnik, nato pa poslanec.
Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno, vetreno in hladno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 16.7, danes najnižja 7.0, opoldne 21.5. Padavin od včeraj 9.5 mm.
Borza, Curih 26. julija. Beograd 10, Pariz 11.74, London 20.75, New York 443, Milan. 23.30, Berlin 177.80, Praga 15.15, Sofija 5.40, Varšava 83.50, Budimpešta 87 Bukarešta 3.25.
zgod v industriji in umiranja delavcev od tuberkuloze. Dnevna mezda kvalificirane tekstilne delavke ni prekoračila 1 ;en t. j. okoli 12 'A dolarjev mesečno, napram 80 do 100 dolarjev v USA.
Tehnična racionalizacija je izzvala na Japonskem (kakor tudi povsod drugod) brezposelnost. L. 1926 je bilo samo 72,9% zaposlenih delavcev, pozneje je to šte-
vilo naraslo. »Dobro« plačan japonski industrijski delavec, ki na dan zasluži 2 jena, se prehranjuje dnevno s povprečno 550 grami mešanega riža in ječmena, 'i-tno 4 grami mesa in 25 gr. zelenjave..
In s takšnimi notranjimi pretresljaji, gospodarskimi stiskami se spušča Japonska v avanture na azijski celini
i.Maks Durjava.
Predsednik viatis na
Z brziin vlakom’je prispel na Bled P' rednik vlade Drag ša Cvetkovič. Na J Ijanskem kolodvoru ga je popravil r močnik bana dr. Majcen, nakar je . kovic nadaljeval pot na Gorenjsko.
Sporazum je gotova stva*
; Hrvatski nevnik« piše, da sta se Pr sednik vlade Cvetkovič in dr. Mačepr razumela, na bosta pri novi organlz3fr državne skupnosti sprejela tako i®611. vano skrajšano proceduro. To se pf® da bosta skušala po možnosti na stavnejši način doseči’ to, kar bi se d° glo z drugo proceduro, ne da bi # ■ tvovalo načelo, ki je prevladovalo v P_ fazi razgovorov (namreč šamoupra' svoboda Hrvatske). To načelo se sjeJ prej upošteva in bo sprejeto v celoti, * dar bo prišel za to čas. Istota* se ni zatajilo načelo stvarne komPeteB in sta prešla oba partnerja na konkretizacijo tega načela. Zato je dr. ček sprejel pobudo ministrskega j>re Cvetkoviča, da se pozovejo držav® pravni in gospodarski strokovnjak f sodelovanje. Dr. Mačkovo glasilo ie lje prepričano, da se stvar glede spo1? zuma ne bo več dolgo zavlačevala nima prav beograjska »Nezavisna ’l'rJjs na«, ki trdi, da bo treba čakati na P0^ do pozne jeseni.
Jugos?avija in Bolgarija
Na banketu na čast Junakom in slovanskim Sokolom sofijski metroP^ Štefan ni omenil nobene neslovanske “ žave, ne politika in državnika. Z glo1^. zajetim govorom je pa govoril o sedanj sti iti bodočnosti Jugoslavije ter Bol8a je, o slovanstvu na Balkanu. Z iskr1 vero in zaupanjem je orisal smernic®’^ naj se jih držita obe državi v bodoče-Usoda obeh držav je nedeljiva, kakor/ nerazdružliiva kri, ki spaja oba nar®"' pa jezik in kultura Cirila in Metoda-
Spremembe pri De!, zborni
Pri Delavski zbornici so dpustili renta Golmajerja, voditelja mar#*, ekspoziture Alojzija Ceha In dopis# Del. zbornice v Celju Jakoba Vodopi'^ ženske uradnice Hildo Jeglič, Pavlo ^ beršek in Reziko Krištof. Trije uraduj in ena uradnica so socialisti, ostali K ščanski socialisti. Po podatkih »Delav^ Dravice« so namestili za glavnega taK ka DZ Hafnerja z mesečno plačo . din, namestnika in vodjo pisarne Fra^ Perželja, predsednika Jugorasa pa s P^J 5o 3600 din, ki se postopno zviša do ^ din, ter z dosmrtno pogodbo, končno J uradnico Bokaljevo z mesečno 2000 din.
Komisariat v »Vremenu1* .
Uprava Beograda je razrešila uprt.. in nadzorni odbor tiskarskega podj*!j »Vreme«, d. d. v Beogradu ter postaj za komisarja Nenada Djordjeviča, viŠje^ svetnika državnega prvobranilstva, za govega namestnika pa odvetnika dr. la Gregoriča. Ukrep je bil izdan zaščite državnih in javnih interesov.
Obnašanje v kopališčih
^'•‘kši škof dr. Srebrnič je poslal |estno pismo direkciji Jadranske plo** be, v katerem navaja med drugim: sem se v Šibeniku vkrcal na *Zagrey se je pojavila pred' menoj na krovu * pasu gori skoro gola ženska. Na prsih^ imela le nekaj krpic. Odločno sem pr0*v stiral v nemščini, ker je družba gosP^ dov in še več na pol golih dam govofj: nemški. Na moj protest so se gosP°%, zavzeli za ženske, ki se niso hotele straniti. Pripominjam, da nas je dru*"! že prej, ko sem v spremstvu šibeniš^ škofa dr. Milete in drugih odličnikov 5 ~ na pomolu, opazovala, dobro vedoč, ^ smo in kaj predstavljamo. »Primer J, značilen za ponašanje tujcev na naši0*^ li, dostavlja »Jugoslavenska pošta«-plaži naj se že vedejo tujci kakor bo<5™\ ali da se drzno ponašajo po ulicah, v 5 varni, celo v cerkvi in na ladjah, svojo nepotrebno goloto izzivajo dos‘ janstvenike, presega vse mere, Ne P*L tiravamo v moraliziranju, interesi & zma zahtevajo svoje, toda tudi tu «1°‘v mo iti vsaj do onih mej, ki tudi v naPr* j, nejših državah ne dopuščajo eksce«1' čnim ljudem vsiljevati svojo nagoto d gim na prostorih, kjer je najmanj tre^
Movice
Zmagovito hrvatsko zadružno gibanje
V »Večerniku« smo že večkrat pisali o uspehih »Gospodarske Sloge«, ki je po* stala velika vsenarodna zadružna organizacija hrvatsk. kmeta ter je istočasno tudi najtrdnejši temelj njegovega boja za socialno pravičnost, za narodno svobodo m demokracijo. Gospodarska Sloga nima trgovskega profitnega značaja, temveč je zgolj posredovalna, organizatorična usta-, nova;. Njeni uspehi so razvidni za najširšo javnost posebno iz poročil podanih od strani njenih funkcionarjev na skupščini preteklo nedeljo.
Iz izvestja Gospodarske Sloge je razvidno, da šteje 180.000 članov na hrvat-skem podeželju in 8.300 v Zagrebu. Njihova organizacija je izvedena s pomočjo 128, okrajnih zaupništev, 632 občinskih ter . i?38 krajevnih zaupništev. Po uspešno izvedeni Organizaciji po Hrvatski in Dalmaciji organizira sedaj kmečke gospodarje ek) Bpsni, Vojvodini in Hercegovini. V ?agrebu je zgradila nov dom za 3 in pol milijone kot svojo centralo. Po raznih je zgrajenih že pet domov, 8 sc pa H gradi. Med gospodarskimi akcijami so Pomembne posebno: veterinarsko zdrav. s;vena, ki je organizirana s pomočjo raz-M strokovnjakov ter je kmetu pomagala Posebno pri nabavi različnih serumov Pr°ti' nalezljivim boleznim živine; ureditev mezd in delovnega časa na vasi je jzredno pripomogla, da se je vsestransko J ««>riš5anje kmečkega proletarijata zaje-~*llo m njegovi eksistenčni pogoji izbolj-c* Centrala mlekarskih zadrug skrbi za mleku in organizira trg. Posebno Tb posveča G. S. tudi elektrifikaciji ter 'alf - • e z banov- elektrarno. Sejmska f c|)a. ki je bila med prvimi njenimi akci-ie spet obnovljena v polnem obsegu ^radi poizkusov oovega pritiska na živi-dm-Ce ter ra{^‘ padca cen- važna so skla za seme ter žito sploh v nerodovit-vn Predelih, ki hočejo pomagati .kmetu ma» •“ uim in s,a,5':l1 ^etin- Pn delu po-za g, g najrazličnejši strokovnjaki s‘radnjo komunikacij, melioracij in re-
gulacij, elektrifikacije itd. Tesno sodeluje z Zavodom za proučevanje kmetskih gospodarstev, organiziranim pod njenim okri ljem, ter je začelo akcijo za uvedbo enostavnega kmečkega knjigovodstva, da bi se po kmečkih podatkih samih mogle ugotoviti razmere na hrvatski kmetiji in tendenca njihovega razvoja. Posebno skrb posveča pobijanju oderuštva na vasi ter spekulaciji veletrgovine na agrarnem tržišču. Poleg mnogih intervencij s cenenim blagom neposredno v prizadetih vaseh je ustanovila tudi skladišče kmetskih produktov v Zagrebu. Za pasivne kraje je ustanovila, blagovno skladišče ter posveča veliko skrb njih prehranjevanju. Ustanovila je tudi lovska društva, ki naj kmetu ohranijo korist od lova. — Raznim nezgodam, ki so doletele vas je žrtvovala ogromno naporov in sredstev, Njen najvidnejši uspeh je nova vas Kola-rec, ki je nastala na pogorišču ter je prava hrvatska vzorna vas, zgrajena z Zadružno pomočjo. Tudi zadnje ogromne poplave so z njenimi akcijami močno omiljene, V teku pa je že tudi velika
akcija za zgraditev regulatornih naprav.
še važnejši kot velik gmotni uspeh Gospodarske Sloge pa je njen moralni uspeh, ki je posledica popolne prebuditve in samozavesti hrvatskega kmeta. Pokazala mu je na njenih vsakdanjih interesih konkretne možnosti in uspehe njegovega složnega prizadevanja ter ga tako prevzgojila tudi za složno delo pri dvigu vsega narodnega gospodarstva. Delo v raznih odsekih in področjih velike gospodarske in zadružne organizacije, je hrvatskega kmeta najbolje usposobilo tudi za neposredno sodelovanje v celokupnem hrvatskem narodnem gospodarstvu bodočnosti, ki mu bo dajal tako najsiguraeie svoj posebni kmetski in demokratski značaj in v katerega ga bo razvoj prilik mogoče že kmaU poklical. To je gotovo največja zasluga in pomen Gospodarske Sloge, ki ni pomembna samo za hrvatski narod in hrvatsko kmetsko gibanje, temveč tudi za razvoj kmetske misli in zmago prave res ljudske demokracije drugod po svetu in tudi pri nas Slovencih.
Manifestacija zemlji in delu
Društvo kmetskih fantov m deklet v Podhosti pri Dolenj. Toplicah je praznovalo v nedeljo, 10-letnico svojega trdega, toda plodnega dela za kulturni dvig slovenske vasi in kmetske stanovske zavesti. Proslava je bila združena s tekmo žanjic novomeškega okrožja. Ko je povorka krenila na tekmovališče, je bil prostor okrog in okrog že sklenjen od kmetskega ljudstva, ki je občudovalo strumne vrste in smele obraze neustrašne Gubčeve vojske.
Zborovanje je otvoril g. Jože Bradač. Po njegovem pozdravu je spregovoril v imenu Gorenjske kmetske mladine g. Vinko Kristan, ki je v odročnih besedah pozval vso kmetsko mladino, naj se zgrne pod zelenim praporom kmetsko-
Gt greste na fioto.auj. up r	nas.
s TOPLO ALI HLADI10 VODO''
PROIZVAJA "U h | Q f-f*Z A CHS B
Zaklšek je stopil s kozolca, pograbil debel kol ter s kolom udaril Kolarja po glavi, Kolar je padel na tla, nakar ga je Zaklšek še večkrat udaril s kolom. Prebil mu je z udarci večkrat lobanjo ter ga poškodoval tudi po vratu, rokah in nogah tako, da je Kolar drugi dan vsled dobljenih poškodb umrl. Zaklšek je tudi sicer znan nasilen človek. Bil je obsojen na 5 let robije in 5 let izgube častnih pravic. — O slučaju smo takrat poročali.
c Napad v gostilni, kletnega sina posestnice Karla Gajška iz Slivnice pri Celju je neki hlapec v neki gostilni v Slivnici napadel in ga z nožem večkra. zabodel v desno roko. Težko poškodovanega Gajška so prepeljali v celjsko bolnišnico.
c .Nesreči. 2-letni sin rudarja Stanislav Brezovšek iz Zabuhovce pri Žalcu se je polil z vrelo juho in se poparil po desnem licu in obeh rokah, — 23-letna dninarica
Slovenske gorice kličejo
' Skoraj teden za tednom se v naših časnikih ponavljajo klici, ki zahtevajo, da Se. posveti vso pažnjo naši. severni meji -in to krajem na Kozjaku in v Slovenskih goricah. Posebno se predlagajo nedeljski izleti, katerih glavni namen je čimbolj zbližati mesto in deželo.
Izmed najbolj znanih krajev Slovenskih 8.0ric je gotovo kraj Sv. Jurij cb Ščavni-r*-kf je dal Slovencem že veliko odličnih t^Mdr. Korošec, dr. Ilešič, Edi Kocbek, ar®tk<> Kreft itd.)
nedeljo 30. julija bo tukajšnje Dru-
Vlomi in napadi
D Y^eraj smo poročali o roparskem na-s u v Legnu pri Slovenjgradcu, kjer '. trije maskirani moški vdrli po-, Cl v stanovanje gostilničarke Pečo-je £Ve ‘Streljali na gostilničarko, ki se komaj rešila, ter izropali stanovanje . odnesli nad 1000 din gotovine nekaj ;■ stvin in pijače. Domači hlapec je pre-, med razbojniki, ki so pobegnili 30 ttH-a j, Pečovnika in 40 letnega Fran-• Ca Zajca,
Noč za tem pa so hoteli neki roparii lomiti -v župnišče Sv. Primoža na' "*o-rju. Izruvali so že križe, vendar se je
štvo kmetskih fantov in deklet slavnostno otvorlto svoj dom nazvan »Dom Matije Oubca«.
Vabimo, da- se te slovesnosti, katere se bo po svojih zastopnikih tudi udeležila hrvatska. srbska in češka mladina udeležite. — Popoldne si Izletniki lahko ogledajo Kapelo fn zdravilišče S!at:na Radenci, katera kraja sta v bližini Sv. Jurja.
Slavnostna otvoritev doma bo ob II. uri dopoldne.
V nedeljo, 30. julija, torej vsi na pašo severno mejo!
v Dravski dolini
župnik Dolinar pravočasno prebudil ter vlomilce prepodil. Isto noč so po vsej priliki vlomilci, ki jih je moralo biti več, vlomili v svinjake kmeta Franca Kranjca pri Sv. Primožu, ubili svinjo, ii odrezali glavo, katero so pustili v svinjaku, dočitnsol ostalo meso odnesli. Obenem je "bilo to j noč vlomljeno pri Sv. Primožu v klet F. j Urana, iz katere je bilo odnešeno db 501 j vina in jabolčnika. OrcZništvo sumi, da j gre v vseh teh primerih za organizirano roparsko tolpo, ki se je začela preživljati z razbojništvi.
mladinske ideje, naj jo podpre in naj gre z njo v boj p. oti vsem krivicam, ki se , godijo kmetski mladini in vsemu delavnemu ljudstvu.
O važnosti kmetskih praznikov je spregovoril zastopnik Zveze g. Ivan Nemec in poudaril zvestobo kmetske mladine zemlji, ki daje kruha vrednim in nevred- Franja Romihova iz Slivnice pri Celju se nim, potrdil je voljo kmetske mladine, da je z vozom peljala z Doberteševasi pri hoče braniti to zemljo pred vsemi izko- Sv. Petru v Sav. dolini. Med potjo so se riščevalci in pred vsemi pohlepneži	po	|	splašili konji. Romihova je padla z voza
njej. notranjimi in zunanjimi.	|	jn si zlomila	desno roko v komolcu. —
Po končani tekmi se je spet formirala Oba se zdravita v celjski bolnišnici povorka in ob veselem nazdravljanju | c Razpisni natečaj za napravo idejnega svobodi, pravici, kmetskemu delu in po- osnutka regulacije mesta Celja je končan, gumni mladini, odkorakala na prireditve-' Prva nagrada je povišana od 20.000 na ni prostor, kj£r se je izvršila razdelitev 25.000 din in jo je dobil inž. Jamnicky iz nagrad.	Sušaka. Druga nagrada ni bila podeljena,
■ -	ker je med načrtom inž. Jamnickega in
596, kar pa so mojstri tudi odbili. Stavka ostalimi prevelika razlika. Tretji nagradi se nadaljuje. Med stavkUjočimi vlada	pa'sta bili dve:	iriž. Drago Umek iz Celja in
red in disciplina. Stavkujočl pomočniki	inž. Sever iz	Ljubljane sta dobila vsak po
so po večini zbrani v Delavski zbornici. ■ 10.000 din. Dva načrta sta bila cdkuplje-* StarokatoUkl! Umrla je gospa Josipi- na po 4500 din in en načrt za 3000 din. na Pukl. Pogreb bo v četrtek, 27. t. m., Načrti bodo razstavljeni na Celjski raz-ob 16. iz liiše Žalosti na Ložnici (nova stavi, vila blizu Butejeveza mosta) na okoliško Ptui
pokopališče, sv. maša zadušnica pa bo v j p v Tržcu pri Sv. Vidu,je bil v nedeljo petek ob 9. dopoldne v kapeli v Narod-zveiSer zahrbtno zaboden Klethofer Fr. SmkaV<2U’	i	seStpos?,re'	Zabodel ga je Habjanič iz Dravcev. Naj-
SUtS-lU	p,vi	ie	v
RM	VlM	dantS d 1Tehari’h‘! P Cestnega reda se malokdo drži. Vsled
hilo rtreni! *i i Jamarski. Prignane je tega toliko nesreč. Posebno nevarna je
n cHe hifn dnw!u v	L za kolesarje cesta Ptuj - Sv. Urban. Voz-
J^ilo dovolj. Kupčija je bila srednja. niki vozijo po sredi ali pa kar po levi
•° zen zavC(*bc 1* krivemu pričeva-r strani ceste, kot nekdaj v stari Avstriji
nju' lceraj je pred celjskim okrožnim; Le srečnemu naklučju se je zahvaliti, ^Ja
sodiščem vršila razprava proti 55-letne- ni bilo pred dnevi smrtne nesreče. Pod
mu posestniku Jerneju Ingoliču Iz Zgor. j urbanski klanec je privozil z vso brzino
Megonje pri Rogaški Slatini. Ingolič je bil'neki kolesar, ki se je hotel ogniti poštne-
obtožen, da je naklepoma zavedel in na-!mu vozu in je pri tem zadel v velik ka-
snoval Jurjja Kralja, da je ta 27. januarja : men. Kolesar se je hudo pobil po obrazu.
1935 na sreskem sodišču v Šmarju pri [In ge več karambciov je bilo na tej cesti
Jelšah v pravdi Milana Halužana; zaradi nepazljivosti voznikov. Želeti bi
Jer- bilo..da bi se kontrola ob priliki lotila
tudi te ceste.
m,0 ,^.CpuSt Zfl državno in samoupravno
nrt t • v0, Predsednik minist. sveta ie qoprii vsem državnim in samoupravnim “rajnikom ka‘oliške frere, ki se bodo .udeležili kongresa Kristusa Kralja v Ljub-dopust od 26. do 30 t. m. Ta dopust 5e ne računa v redni letni dopust.
o Po planinah sneg, P0 naglem padcu ‘em-erature je na gorskih vrheh Kamni-. K'U P’anin. Karavank in Julijskih Alp g^el-sne* ki ga je precej tudi nižje v
o V Lutvercih v Apsčkl koMlni bodo v
eaeijo slovesno otvorili nov gasilski QOrn.
o Pad vlak se |e vrgel iz obupa blizu
poljanskega letališča 27-letni šofer Ant. nstavec iz Stražišča pri Kranju. Bil je mestu mrtev.
o Žalosten dogodek v Halozah. V noči na torek je v Gorici v Halozah Albert Predikaka s kolom udaril Jožefa Ilca s tako silo po glavi, da je bil mladenič na mestu mrtev.
Cel e
c Mostarski škof o, Alojzij Mišič je prišel v Celje ter bo v kapucinskem samosta
nu prebil nekaj dni.
c Spominsko p’oščo je v nedeljo blagoslovil ljubljanski škof dr. Rožman v Planici pri Gornjem gradu nadgozdarju Emilu Krištofu, ki je padel 5. maja 1935 zadet od krmrle divjega lovca in umrl.
c rtkovska stavka. Na mestnem poglavarstvu so bila zopet v ponedeljek zvečer pogajanja med mojstri in pomočniki. Pomočniki so odstopili od zahteve 10% poviška mezd in zahtevali samo še
n. Pol kilograma težki JaJd je znesla
kokoš posestniku Omerju Haviču v Bosanskem Brodu Jajci tehtata po 250 gramov. Od daleč in blizu prihajajo ljudje na Havičevo dvorišče ter si ogledujejo kokoSje čudo.
in njegove žene Eve zoper neja Ingoliča zaradi 1973 dinarjev kot priča lažno izpovedal v Ingoličevo korist.
Priče pri današnji razpravi tega niso mogle potrditi in je sodišče Ingoliča rad! pomanjkanja dokazov oprostilo. Jurij Kralj se je 7. junija 1937. ustrelil, kar pa s tem njegovim pričevanjem ni bilo v zvezi.
c Radi uboja se je danes pred celjskim okrožnim sodiščem zagovarjal 27-letni delavec Jurij Zaklšek iz Spodnjih Ravn pri Žetalah. Obfožen je bil, da je 6. t. m. zvečer v večji družbi pil v vinotoču pos.
Ivana Kolarja v Sp. Ravnah. Ko so pred polnočjo gostje odšli, je Zaklšek vzel z mize liter vina in ga odnesel s seboj. Z Zaklškom Je odšel tudi Jože Bukovšek, da bi pri njem prenočil. Ko sta prišla oba do Zaklškovega doma. sta šla spat na kozolec. Za njima je prišel posestnik Iv.
Kolar ter začel klicati Zaklšk^ češ da ima njegovo steklenico vina. Zaklšek se ie oglasil in pozval Kolarja naj pride k
njemu, ker ima res njegovo steklenico. — Slišite, tu pa ni dovoljeno odpirati Kolar ga je začel nato zmerjati, da je tat. oken...
Manbor
Kaj pravijo pekovski mojstri
1. Za prekinitev pogajanj o kolektivni pogodbi ni bilo najmanjšega povoda in krivo je bilo edino postopanje pomočniških zastopnikov, ki so izjavili, da s kolektivno pogodbo niso ničesar dosegli in da morajo sprejeti dogovor predložiti še širšemu sestanku pomočnikov. In sedaj naj bi bili voditelji pekovskih mojstrov temu krivi! Neokusen je stavek »Vsako noč, ko ves božji svet počiva in tudi naši mojstri, moramo mi garati, tudi za nje«. Kako je v resnici! Pomočniki prihajajo na delo v pekarne ob I. uri ponoči in delajo z več , odmori nekako do 10. ure. Imajo tedaj dosti časa za spanje in zdravniki trdijo vendar, da je predpolnočno spanje večje vrednosti, ko ono po polnoči. In kakšno je garanje? Samo nekaj pekam je v Mariboru, ki v resnici izkoristijo delovni čas svojega pomožnega osebja, dočim druge nimajo niti za 7 ur dela. Mi poznamo celo vrsto poklicev, ki morajo opravljati tudi v nočnem času mnogo napornejše delo od pekovskega.
2. Kolektivna pogodba ni v veljavi že od 1. XII. 1937, ne pa šele pol leta. Resnica je, da so pomočniki v Mariboru boljr še plačani, ko v Ljubljani in Zagrebu, čeprav so tam mnogo ugodnejše pridobitne razmere za pekovsko stroko.
3. Mi smo v našem pojasnilu vendar rekli, da so pobudo za sklenitev nove kolektivne pogodbe dali pomočniki. Čemu zopet to pretiravanje, »ker se v brezpravnem stanju ni dalo več živeti«. Kakšno je vendar to brezpravno stanje pekovskih pomočnikov v Mariboru?
4. Neresnična je trditev, da je predsednik združenja pekovskih mojstrov zahteval od pomočnikov, da se preko oblasti odrečejo naredbi banske uprave in da bi se pogajanja šele nato nadaljevala. Predsednik Združenja je predlagal, da umaknejo pomočniki vložene prijave in se je sporazumno določilo, da se poda delegacija mojstrov in pomočnikov na mestno poglavarstvo. Toda pomočniki so si premislili. Pogajanja pa so se navzlic neizpolnitvi obljube od strani pomočnikov nadaljevala in kolektivna pogodba do konca obravnavala. Dalje pravijo pomočniki, da se pomočniki odpovedo vnaprej eventualnemu zakonu, ki bi ga v smislu te naredbe izdalo ministrstvo za socialno politiko. Nočemo biti hudobni, pa vprašati, od kdaj izdaja ministrstvo zakone v
smislu banskih naredb. Po predlogu predsednika pekov se je vstavilo v obravnavano kolektivno pogodbe še sledeče: »Ta pogodba ne veže v nobenem primeru nobenega od pogodbenikov v legalni borbi za zakonsko zaščito in za. izboljševanje stanovskih interesov obeh strank.« Kaj je to tako strašnega! Pomočniki pravijo, da ker niso pristali na to, so se pogajanja razbila. Ob zaključku'zadnjega sestanka so zastopniki pomočnikov izjavili, da bodo o vsem poročali v svojem zboru in o uspehu sporočili združenju. Združenje pa je nekaj dni pozneje prejelo dopis od Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, podružnice v Mariboru z dne 7. VII. sledeče vsebine: Na seji ZŽDJ, podružnice v Mariboru, katera se je vršila dne 6. t. m., smo sklenili sledeče:
Da pri pogajanjih, ki so se vršila med Vašim odborom in našo delegacijo, ni
bilo doseženo to, kar je odbor sklenil na prejšnji seji, oziroma to. kar smo mi zahtevali v osnutku nove kolektivne pogodbe, kateri'Vam je. bil predložen.
, Tozadevno Vam sporočamo, da pri nadaljnjih pogajanjih ne moremo popuščati, ampak se bomo točno držali osnutka nove kolektivne pogodbe, ne pa stare.
Prosimo Vas, da nam odgovorite v času 8 dni,	,
Z odličnim spoštovanjem predsednik Plohl Martin 1. r. in tajnik Miloš Zidanšek 1. r, ■	■ , .
Vprašamo, je ti.na tako pisanje sploh mogoče nadaljnje pogajanje o kolektivni pogodbi.
Sedaj pa so mojstri krivi, če se ni sklenila kolektivna pogodba!. Postopanje pomočnikov naj razume, kdor razumeti more. — Koren, predsednik Združenja pekovskih mojstrov..
Zgodba o maščevalnem požigalcu
SEDEM LJUDI SE ZADNJI HIP REŠIL O IZ PLAMENOV GOREČE HIŠE -POŽIGALCA ČAKA OBČUTNA KAZEN
Svoje vrste in svojega plačila vreden patron je požigalec Jožef WeiB, brezposelni hotelski sluga. Obtoženi WeiB je bil svoje dni hotelski sluga v Mariboru, v Mariboru se je tudi poročil s kuharico in pozneje postrežnico Cecilijo Lampretovo iz Gradišča pri Stoparcih. Zena je v Mariboru garala, on pa ni hotel prijeti za nobeno delo. Nekaj časa je-raznašal časopise, nazadnje je pa tudi to opustil. Ker tako nista mogla več živeti, je začel nagovarjati ženo, da bi šla v Zagreb, on bi pa šel nekam za šoferja v Ljubljano. Žena je odšla v Zagreb, on pa je, namesto da bi prijel kje za delo, začel pisariti na ženin dom v Stoparce, da bo zažgal hišo ženi in njenim staršem.
Marca letos je res izbruhnil pri Lampretovih v Stoparcih ogenj. Če se ne bi zbudila ena izmed Lampretovih hčera, bi prav lahko zgoreli vsi Lampretovi. V zadnjem trenutku so poskakali iz gorečega poslopja. Nekaj za tem je pogorela še lesena klet bližnjega Lampretovega soseda Antona Novaka ter mu napravila okoli 8000 din škode.
Ko so ga aretirali, je oba požiga priznal. Izjavil je, da je zato zažgal Novako-
vo klet, ker se je Novak nekoč norčeval iz njegove siroščine.
Jožef Wei'šs. se je moral zagovarjati pred velikim kazenskim senatom. Obnašal pa se je na razpravi zelo čudno, tako da je bila razprava preložena, ker bodo pred raszodbo preiskali njegovo duševno stanje. Zdi se pa, da je Weiss za sebe dovolj pameten ter v polni meri odgovoren za svoje dejanje, le da boleha Da maščevalnosti. Gotovo pa tudi čuti, da ga čaka precej občutna kazen, kateri bi se pa rad na vsak način ognil.
Na razpravi je Weiss pripovedoval, kako je pobegnil v svet po požigu, in kako se je hotel nekje v bližini Varaždina vreči pod vlak, vendar pa je nazadnje misel na samomor opustil, ker ni bilo dolgo od nikoder nobenega vlaka, potrpljenja pa ni imel.
Na prihodnji razpravi, ki bo še v bliž-nii bodočnosti bodo zaslišali tudi njegovo ženo. Pogoreli Lampert je na sodišču povedal med drugim, da zeta že zato tu maral, ker je prebral vsak časopis. Takih liudi on sploh ne mara. kratkomalo nima zaupanje do njih. Kaka sreča, da ni njegov zet kakšen novinar!
Nevaren požar na Pobrežju
Zjutraj nekoliko pred šesto uro je začelo goreti na Pobrežju gospodarsko poslopje posestnika Ivana Jeleniča. Gospodarsko poslopje stoji tik stanovanjske hi-
še Jeleničevega soseda. K sreči pa so Domnevajo, da je zakrivil požarno kata-
je posrečilo ogenj vkljub pomanjkanju vode omejiti in pogasiti. Jeleniču je napravil požar za okoli 25.000 din škode, katera je deloma krita z zavarovalnino.
ljudje ogenj takoj opazili in 10 minut po izbruhu ognja,, so bili na kraju požara že zrkovski in pobreški gasjlci, katerim se
strofo potepuh, ki je prespal noč na sked-nju.
MEŠČANI!
V petek, 28. t. m., potuje skozi Maribor kot zastopnik sv. očeta na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani Nj. Eminenca kardinal dr. Avgust Hlond. Na kolodvoru bo prirejen visokemu dostojanstveniku slovesen sprejem ob 13.30 uri. Mestna občina bo njemu v pozdrav okrasila svoja poslopja z državnimi zastavami. Vljudno vabim meščane, da store isto na svojih hišah v petek opoldne. Župan dr. Juvan.
KARAMBOL NA NEVARNEM KRIŽIŠČU
Na križišču Kolodvorske in Aleksandrove ulice, kjer je bila pred kratkim do smrti povožena neka kolesarka, je prišlo znova do karambola, ki pa tokrat ni zahteval težjih žrtev. Nesrečo je zakrivil strojni inženir K. B. iz Cankarjeve ulice, ki je obračal na križišču svoj mali avto. Prav takrat je prikolesaril po Aleksandrovi cesti zidarski delavec Franc Majhen iz Gosposvetske ulice ter se ognil avtu. Istočasno pa je prikolesaril od nasprotne strani na motorju s prekoračeno brzino trgovski pomočnik P. M. iz Gospo jne ulice. Zadnji je imel na motorju tudi svojo zaročenko. Ker motociklist zaradi B. avta ni takoj vidci kolesarja, je zavozil vanj in mu docela razbil prednji
del kolesa. Tudi motor je zaneslo na stran ter je padel, vendar pa sta motociklista in kolesar odnesla le manjše poškodbe. dočim sta obe vozili precej poškodovani.	,
LJUBLJANSKA ANKETA ZA MARIBORSKI FESTIVAL
Sinoči je bila v Ljubljani anketa zastopnikov ljubljanskih društev zaradi sodelovanja in udeležbe na mariborskem festivalu narodnih iger in običajev. Sestanek je vodil inšpektor Wester. Glavno poročilo je imel predsednik Društva prijateljev Slov. goric docent dr. Vladimir Murko, nakar je sledila izčrpna debata. Na anketi je bil izvoljen pripravljalni odbor za Ljubljano z insp. g. Westrom na čelu. Odbor bo poskrbel za čim večjo udeležbo ljubljanskih društev, Zveza za tujski promet pa bo organizirala poseben vlak ob priliki festivala v Mariboru.
ŽEJNA ZEMLJA JE PILA ...
Kakor svetopisemska mana je bil za osušeno zemljo včerajšnji dež. Kmalu po 8. uri so se odprle nebeške zatvomice in blagodejni dež je padal do prvih popoldanskih ur. Temperatura je-naglo padla. Pohekod so nastale nevihte. Med silnim vetrom je padal dež in namakal polja, travnike in vrtove ter rešil še nekaj letošnjih pridelkov. Popoldne se je nebo zopet zvedrilo in zasijalo je sonce. Le hladneje je postalo. Zjutraj in zvečer je sedaj temperatura znatno nižja.
m Iž državne službe. Za paznika pripravnika zvaničnika je bil pri okrožnem sodišču v Mariboru postavljen Ferdo Bornšek iz Prekorja v Savinjski dolini.
m Premeščen je bi! od okrajnega načelstva v Mariboru v Celje pristav dr Jakob Ortm.
m Duhovniške vesti Za stolna kanonika v Mariboru sta bila imenovana Rudolf Janežič in dr. Ivan Žagar.
m. Na magdalenskem pokopfllšču so pokopali 41 let staro Marijo Ledenikovo, ki je umrla v bolnišnici na posledicah 13. poroda. Otrok je ostal živ. N. p. v m.!
m Okrajno načelstvo Maribor desni breg, poziva vse lastnike orožnih listov za nošenje orožja, da čimprej poravnajo banovinsko takso na orožne liste za leto 1939.
Žrtve brezvestnih avtomobilistov
Danes zjutraj je okoH 3. ure prišlo na cesti med Meljskim hribom In Sv. Petrom do težke prometne nesreče, ki je ter jala človeško žrtev. Neki avtomobilist iz Melja je do smrti povozil Antona Mlinariča. Truplo nesrečne žrtve bodo danes obdueirall
V mariborski bolnišnici je umrl 44 let star zidarski pomočnik Ivan Š r b 1 i n iz Selnice ob Dravi, ki ga je povozil v bli žini Fale neki neznani avtomobilist, kateri pa je po nesreči strahopetno pobegnil.
m Iz ljubosumnosti je posestnik Viktor Č. od Sv. Lovrenca na Pohorju zabode vojo ženo Jožefo v nego. Z ženo ima1 že pet otrok. '	J
m Na Glavnem trgu je povozil s kole som neki mizarski pomočnik iz Pobrežja 48 let starega mariborskega fotograf Andreja Beneta Beneta. ki si je pri ne' zgodi močno’potolkel glavo, šb- prepefif1 z rešilnim avtom v bolnišnice^ • m Mariborsko bolnišnico je prišel 2 zlomljeno nogo, 38 let stari ključavničar drž. železnic Janez Laznik, ki so triu ija vlaku med vožnjo nekje med Siskom 111 Zagrebom zlomila vrata J nogo. Do nesreče je prišlo, ker je Laznik zaspal in potisnil med spanjem nogo med vrata, ki so se med vožnjo sama zaprla.
m. Požar, ker je mož kuhal. Na Ravnah je ogenj upepelil hišo posestnika' Blaža ^lešnika, ki je bil sam doma in si kuha! kosilo.
m V ječi je umrl 77-letni Peter Pfeifri iz Žerovinc pri Ptuju. Pokojni je. bil za; radi tatvine obsojen na 3 mesece zapora.
m. Če se hoče 4 leta star otrok jati z motorjem. V bolnišnico so pripeljali 4 leta starega sinčka tekstilnega mojstra Edmunda šaherla iz. Radičeve ulice. Fant je doma plezal h* motor, pri tem pa je padel in si preparal stegno.
m. Voz je šel v Framu čez 5-letne# tesarjevega sina Franca Razboršk.a .Jer ga škodoval po- vsem telesm • Nesreča se zgodila, ker je otroku, spodrsnilo 2
voza.
* Stranke, ki želijo za časa. Mariborskega tedna oddati sobe, se prosijo, da ist prijavijo Stanovanjskemu uradu M>, najkasneje do sobote, 29. t. m.* . Puhlih — grad.
Na »Anin ples« v Rogaško Slatino v soboto, dne 29. julija, s Putnikovim avto-karom. Odhod iz Maribora ob 19.30 odhod iz Rogaške Slatine pb 1.00 uri* Cena din 50.—. Zasigurajte si mesta, prijavite se takoi!
* Krajevni šolski odbor v Lehnu, pošta Brezno, razpisuje zidarska in pleskarska dela za renoviranje šole. Ponudbe ie poslati do 1. avgusta. Potrebne informacije daje šolski upravitelj v Mariboru* Cvetlična 29 I, od 18. do 19. ure. /
* Pevci Ipavčeve župel Udeležimo sC spominske svečanosti generala Maistra na njegovem grobu ob pol šestih. Pel bo skupen zbor Ipavčeve župe. Ker je mnogo pevcev službeno zadržanih, ie dolžnost vseh onih, ki jim čas dopušča., da se proslave tem sigurneje udeleže. Ipavčeva župa.
* Dr. Lutman zopet ©rdlnira! m. Nočna lekarniška služba (od 22;
do vključno 28. t. m.): Lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, telefon 27-01;. lekarna pri Mariji pomagajt Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79.	.
■
Kino
*. Esplenade kino. Danes, sreda zadnji^ velezammivi franc/film „Bela sužnja" * Vivian Roman s. Krasna vsebinal
* Grajski kino. Danes „Andaluzijske noči", španska godba in pies. — Pride izboren češki film „Izgubljena Palrola".
• Kino Union. Do vključno petka „Lj": bežen tihotapke" senzaci-jski pustolbvn' film iz življenj? tihotapca. 	;■,
Radio	m
Cotrlck, 27. julija Ljubljana: 12 Zvoki iz Češke. 13.29 Opoldanski koncert RO. 19. Napoved* in poročila, 19.30 Deset minut zabavi
20. Plošče. 20.10 Slovenščina za Slovence, 21.30 Saint Saens Koncert orgle. 22.15 Zvoki za oddih. — B e®' grad: 17.45 Popoldanski koncert Ru; 19.05 Narodna glasba. 20. Večer hd morja in zabave, 21.10 Ruske romanj 21.40 Glasba iz zvočnih filmov in plcA na glasba. — Sofija: 19. Vokalni k.oh cert 20.50 Koncert komorne glasb*; 21.25 Lahka in plesna glasba. — Prat«'
21. V. Novakovi opera. — film.: *£ Leoncavallova opera ,,Pagliacci ‘.	. Firenze: 20.30 Odlomki iz operet. . Bukarešta: 20. 15 Simfonični konce*., s plošč. — Stuttgart: 20.15 Dvorak^ Slovanski plesi. — Strasbourg: 2». Velik koncert del francoskih in siv, vanskih komponistov. — Bratlsiaj 21.10 Francoska instrumentalna
— Dunaj: 20.15 Veder večerni Pr° gram._______________
Objave Vlil. Mariborskega ledna
* Vinska pokušnja na Vlil. Maribo£
skem tednu od 5. do 13. avgusta bo -zuanila kupce od, blizu in daleč in . goste z ncprekosljivo kvaliteto vin. 2e ta sama bo vredna poti v M bor.	V
v Mariboru 'dne 26. VII. 1939.
»V e ? e r n I fcV
Stran 5
Kultura
Tragična usoda ustvaritelja sovjetskega gledališča
Sfinga sovjetske Rusije ne preseneča sveta samo s političnimi, ampak tudi z umetniškimi procesi. Kakor zapadejo nenadoma v nemilost še včeraj vsemogočni sovjetski politiku tako.izginejo s površja lahko tudi najbolj slavljeni umetniki. Dol-Sa je vrsta imen slavnih pisateljev, pesnikov, slikarjev, igralcev itd., ki'jih je docela nepričakovana usoda: bili so iz-oceni iz sovjetske skupnosti, nekateri pa celo tudi zaprti ali usmrčeni. Sedaj se itm je pridružil še glavni predstavnik norega boljševiškega gledališča, svetovno Mavni režiser in igralec Vsevolod Majer-f } Pred nedavnim časom je bil Majerju Prijet in zaprt, nekaj dni nato so Pa »neznanci« vdrli v stanovanje njegove zene Zinaide in jo umorili.
Vsevolod je pričel' svojo umetniško pot casa carske Rusije v znanem Moskovskem hudožestvenem teatru kot igralec, oiagoma se je pa ves posvetil režiji in Ppstal eden izmed uajbolj znanih in slav-r niških režiserjev, dasi je vzbujala . jeg°va smer vedno veliko polemik za } proti. Po odhodu iz Moskovskega hu-ozestvenega teatra je deloval nekaj ča-v gledališču genialne igralke Vere Ko-isarževskaje, v katerem je prav 26. urca 1. 1917. pripravil premiero Ler-Sc°nt°vega drame ■•Maškarada -:, s katero sk '6 'SOtlčala za vselej zveza ruske car-sletf rodov'ne z ruskim gledališčem. Na-j^pnjega dne je bilo že konec carizma, sam je po kratkem kolebanju
Dre? 1,	111	J	1	ivicuacrn
(ja ^H.-boljševikom, ker je bil
tastno ,
tja r* «■ oouseviKom, Ker je mi prepričan, -	00	tako lahko do viška razvil svojo
nove
tem
shier, ki naj bi postala sploh smer sovjetske gledališke umetnosti. V zem SfLtedai tudi res ni zmotil. Boljševi-svo-’i ■ *skal zlasti tudi v umetnosti ni«ni »proletarski« in »kolektivistič-Za 'Zraz> je razglasil Majerholdovo sceno smeradno sovjetsko gledališče in njegovo So ?a Smer nove vladavine.
‘n J«* vlada je Majerholda moralno čila 'arn° Podpirala in mu tako omogo-7 ..največji razmah. Sama ga je poslala go fSpVo igralsko skupino vred celo ha stovanja v tujino, da bi pokazala vi-
šino in smer nove ruske boljševiške umetnosti buržujskemu svetu. Ta gostovanja tudi res niso ostala brez nasledkov. Skoraj pri vseh evropskih narodih, posebno pa pri Nemcih in pozneje Čehih, se je pojavilo več gledaliških avantgardistov, ki so skušali posnemati Majerholdovo umetnost .Zlasti vnet njegov posnemovalec je postal znani nemški levičarski režiser Piscator, katerega je postavila pozneje nacionalno-socialistična Nemčija na indeks kot propagatorja po židovstvu zasnovane »izrojene« umetnosti. Sovjetski dnevni in revialnr tisk je slavil Vsevo-loda Majerholda kot največjega graditelja nove boljševiške umetnosti. O njem in njegovem delu je bilo napisanih in izdanih nešteto študij. Mladi ruski boljše-viški režiserski in igralski svet je naravnost tekmoval, kako bi posnemal Majerholda in se mu najbolj približal.
Dvajset let je trajala ta velika Majer-holdova moč in slava, nato je pa pričela naenkrat ugašati. Boljševiška umetnost je pričela na celi'črti 'zapuščati prvotne novotarije in iskati poti nazaj k predboljše-viškim ruskim tradicijam. Dotedanjo uradno boljševiško umetnost so pričeli sami boljševiki napadati in odklanjati na podoben način, kakor nemški nacionalni socialisti »izrojeno« umetnost. Lotili so se tudi Majerholda in njegovega gledališča. O njem je bilo vedno manj glasov in nazadnje se njegovo ime sploh ni več omenjalo. Na letošnji pomladanski konferenci sovjetskih voditeljev'gledališč in režiserjev je A. Višitiskij odkrito napadel Majerholda in mu očital zablodo. Majerhold sam je moral »priznati«, da trdi Vi-šinskij resnico. »Obžaloval« je, da je toliko časa taval v zmoti in s tem toliko škodoval sovjetskemu gledališču.
Njegovo gledališče so nato zaprli in — kakor smo že omenili — te dni so zaprli še njega. Zakaj? Tega doslej še ni bilo mogoče izvedeti. Po vsej verjetnosti ga dolže protiboljševizma. Tako žre boljševiška revolucija nenehoma dalie syojc prve sinove.	.	-r.
SBort
Atletsko prvenstvo poedincev
.Mariborski Medklubski odbor LAP priredil od 28. do 30. julija prven-poedincev za naslov prvaka me-Maribora. Na sporedu so sledeče 5^ pline: 100, 200.	100,	800.	1500,
tnpK1 10.000 in 110 m z zaprekami, vsi meri’skoki in štafeta 4 X 100 m. Tek-“le je radi obširnega sporeda raz-28 j,,R.Ha tri dele, ki se bodo pričeli ob ob 18.30. 29. ob 16. ter 30. hičario Vedno na stadionu S K Želez-
°šnje tekmovanje za naslov ma-
riborskega prvaka bo revija najboljših mariborskih atletov, ki kljub' veliki vročini vztrajno trenirajo, da bi se javnosti predstavili v čim boljši formi. imena Hlade, Lončarič. ‘Oroszy, Gujznik, Gregorovič itd., vsega je prijavljenih 69 atletov, nam jamčijo za ostro konkurenco, pričakovati je. da bo padel marsikateri mariborski rekord. Pričakovati je, da bo tudi občinstvo dalo našim atletom priznanje in vzpodbudo s čim številnejšim po-setčm.
Pred evropskim finalom v Zagrebu
r ^OUcem tarifa co	v ItaT Matita! \T At n vsi in fiAnfp.rL ip. n
slov**** m nemškega ------------- — —
Nemšker,vrops£eKa teniškega .. prvaka. usko moštvo, ki ga tvorijo Hen-
kel. Menzel, Metaxa in Gčpfert. je pod vodstvom zveznega kapetana dr. Klein-Schrotta že pripotovalo v Zagreb. Čeprav bosta prva singla že v petek, naša teniška zveza še vedno ni dolo-
Tabela
za izražunavanje davka y narodne obrambni fond
je izšla v Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru in stane ista direktno v tiskarni Din 7*— komad, pri dostavi po pošti Din 7'50. Tabele si nabavite lahko tudi pri davčnih upravah in v večjih knjigarnah.
čila. kdo bo zastopal naše barve. Izbirna tekmovanja so odločitev v tem pogledu jako otežkočila. Kukuljevič, ki'ga je javno mnenje po uspehih v Angliji'jako favoriziralo, je odpovedal, poleg Punčeca in Mitiča je pokazal veliko formo tudi Pallada. Najverjetneje je. da bosta za enkrat še vedno tvorila našo reprezentanco Punčec in Mitič.
Naši merodajni v tenisu so precej optimistično razpoloženi, trener našega moštva za Davisov cup Vissault je celo prerokoval zmago nam Nemčijo v razmerju 3 :2. Za letošnji teniški dvoboj z Nemčijo vlada veliko zanimanje, potek tekmovanj bodo prenašale nase m vse nemške radijske oddajnice. Igre se bodo pričele v petek in nedeljo ob 14.30, v soboto pa ob 15. Kvalifikacijske tekme so pokazale, da so naši mušketirji v dobri telesni kondiciji, k.ar predstavlja zanje precejšnjo prednost pri vročini, ki bo predvidoma zopet nastopila.
DVA BOKSARSKA DVOBOJA V ZAGREBU
Mestna reprezentanca Monakovega bo nastopila v soboto zvečer v Zagrebu proti domači boksarski eliti, v po-nedeljek zvečer pa bodo gosti nastopili kot reprezentanti Bavarske proti naši
državni reprezentanci, v kateri tokrat ni Mariborčanov.
s ISSK Maribor ie dal izpisnico znanemu levemu krilu Tičarju Borisu, ki bo prestopil v SK Bata v v Borovem.
s Naš državni prvak BSK bo v
avgustu odigral v Bukarešti tri tekme, proti Venušu. Rapidu in Ripensiji.
s Atletski troboj Jugoslavija—Nemčija—Romunija bo v soboto in nedeljo v Celovcu.
s Nurnii je no ogledu olimpijske proge v Helsinkih izjavit, da je treba pričakovati na prihodnji olimpiadi več novih rekordov v. tekih.
s V kolesarski dirki Berlin—Kopen-hagen je zmagal Šved Eriksson v Času 20:23 :'32, v oceni moštev pa je zmagala Nemčija pred Dansko m švedsko.
s Italijanska Testaniieva je postavila v Garmisch-Partenkirchnu nov svetovni rekord v teku na 80 m z zaprekami v času 11.3, za 0.3 boljše od dosedanjega svetovnega i-ekorda.
s V ameriški coni Davisovega cupa je Kuba premagala Kanado s 1:1 s \ mednarodni nogometni tekmi Je Avstralija premagala Palestino v $id-neyu s 7 : o.
Safi
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora
Po sinočnjem 11. kolu se je položaj na vrhu tabele znatno izprememl. Dr. Krulc ki je bil doslej malone vsa kola na vodstvu, je trenutno padel na tretje mesto, vrh tabele pa se je povzpel sam Mi-šura z 10 in pol "točkami. Položaj ob vrhu tabele daje slutiti, da bo- filiale zelo dramatičen ter bo zahteval precej dobrih živcev in — potrpežljivosti.
"V sinočnjem kolu je vladalo največje zanimanje za srečanje Gerželj—dr. Krulc, kar so dokazali tudi sterilni kibici in prijatelji šahovske igre, ki so sc tesno nagnetli ob partiji, in napeto spremljali vsako pptezo. Div Krulc se je branil z Niemcovičevo obrambo, ki jo je pa nekoliko prezgodaj spremenil v napad na kraljevem krilu, kar je bilo strategično vsekakor zgrešeno. Beli je mirno čakal s svojimi ,.latentnimi'' grožnjami, dokler črni ni izigral svojih kart. Ena sama kriva poteza je nato dr- Krulca pokopala. V dramatičnem finalu je dr. Krulc, v 37. potezi predal. S tem je bila odločena ena najvažnejših partij turnirja, ki so jo sinočnji kibici seveda opremili s posebnim obeležjem in prognozami. Dainm gambitšu-menjak—Ketiš je kmalu zavil v končnico, v kateri je imel beli kmeta več. Ketiš je sicer poskusil vse, toda zaman; pred prodiranjem nasprotnikovih kmetov je moral položiti orožje. V nepravilni otvoritvi sta Lukeš B. in Pesek poskusila vse' poti k zmagi. Luke$ je sprva imel prav lepo pozicijo, vendar- je Pesku uspelo izravnati. Končnica pa ni dala več ko remis. Zgodaj je bila zaključena tudi angleška igra Babič—Certalič. Babič je v središnioi pri krivi kombinaciji izgubil kmeta, kar je težko občutil nato v'končnici, v kateri je vendarle še imel možnost remija, kar pa je prezrl ter moral nato predati. Partija Mlšura—Lukež F. je bila dokaj napeta. Lukeš je nekoliko nespretno branil svoje postojanke ter dal Mišuri pri-
liko ža napad na rohado. Z žrtvijo konja je Mišuri napad uspel in Lukeš je pred grožnjo mala predal v 36. potezi. Mohorčiču je malo manjkalo do „uesrečc ' v francoski partiji proti Nosanu. V napadu je žrtvoval figuro, vendar pa nekoliko nekorektno, česar pa Nosan ni znal izrabiti ter je moral j>o različnih peripetijah oddati celo točko. Caro-Kann Marvin— Regoršek jc bil zanimiva pozicijska Jgra, iz katere pa je moral Regoršek s figuro manj v končnico. Dobra pozicija ni pomagala, Marvin jc postopoma uveljavil svojo premoč in zabeležil celo točko. Partija Vidovič—Knechfl je bila preložena; Eferl pa jc bil sinoči prost. — Za prekinjeno partijo iz 6. kola sta se Gerželj in šumenjak brez igre pogodila za remis,-dočim je Mlšura clobil svojo prekinjeno partijo proti Pesku. Daneš zvečer se bodo igrale prekinjene partije-Stanje po 14. kolu: Mišura 10 in pol, Gerželj 10 (2), dr. Krulc 10, Mohorčič 8 (2), Marvin 7 (1), Lukeš F. 7, Regoršek in Babič 6, Vidovič 5 in pol (3), Čerta-lič 5 in pol (1), šumenja!: in Nosan 5, Lukeš B. 1 in pol (1), Eferl 4 in pol, Ketiš 3 in pol (3), Knec.htl 3 (2) in Pesek 2 (3) točki.
121. NIEMCOVIČEVA OBRAMBA (14. kolo mariborskega turnifja)
Beli: Gerželj	črni: dr. Krulc
1. dl, S!6 2. SI3, ct> 3. el, Lb4 f *■ Ld2, .De7 5. a3, Lxd2-f 6. Sbvd2, c5 7, e3, t»7 8. Ld3, Lb7 9. De2, d6 13. e4, Seč ti. d5, Sd4 12. Sxd4, cxd4 13.0-0, c5 14. 14, Lc8 15. h3, h5 16. fxe5, dxe5 17. Taci, a5 IS. S13, h4 19. D!2, Sba 20. Le2!, SI4? 21. Sxe>. Sxh34 22. gxh», Dxe5 23. Dxf7- . Kd8 24. Df4, Dxf4 25. Txf4, Lxli3 26. e5, Ta” 27. Kh2, g5 28. T16, Lc8 29. dp, Tg7 30, e6, Lxe6 31. Txe6, Tf8 32. La4, «4 33. Tc.el, TggS 34. d7, g3 ; 35. Kh3, Ke7 36. Te8, T12 37. d8D |- in črni preda.
Prizori	iz	svetov
Jo že M a
tiek	napra-vij	skrbni	Franček
de v •n ^rlog’ od nek°d jc prinesel štiri 0sr . 'n borovih vej ter je napravil senj. Noč je bila zelo mrzla, burja nam
Osrf s ala ude in naši želodci so zače,i jv a*ati. Le težko smo pričakovali jutra.
rhgo jutro je bilo megleno, začelo je
S;ti in naposled snežiti. Mokri in pre-
y^aženi smo se pomikali počasi naprej.
®s bataljon je prišel v zasedo, kjer so
p}* Habjani obstreljevali od treh strani.
nogo izgub je imela prva četa, ki je bila
edhodnica. Naposled nismo mogli ne
0?f)rei in ne nazaj. Obležali smo v snegu,
Do v ^e*e srai9e ves dan do 20. ure
Rit?- * ^e'e teda^ sm0 se nios'- un'ak-sj 1 se rešiti iz nesrečne situacije. Na-j etnjc dni je bilo prodiranje vedno težje t) ,kasnejše. Znašli smo se naposled v tnof01 KOzdu na Pobočju Monte Sise-be v’ ^er so ime'1' Habjani močne utrd-Prič v‘eni sozc^u sm0 POstavbi šotore in akovali v rezervi nadaljnili dogod-
lenšek	9
kov. Fred nami. je bil 73 pp, ki je že zavzel prve sovražne pozicije, toda dalje ni mogel. Tu je ofenziva obtičala. Italijani so nas obdelovali z artilerijo, s strojnicami in puškami. Izgub je bilo vedno več. Tu sem bil tudi ranjen v nogo, ki je silno otekla. Franček mi jo je. otipa val, in naposled obvezal rekoč: »Vejte gospod, nič ni hudega, kosti so ostale cele, kmalu bova rešena iz tega pekla.« Obraz mu je žarel od veselja. Nato je pozval sanitetno patruljo, ki me je naložila na nosilke. Hotela me je zanesti po cesti v Gartele v divizijsko bolnico, a Franček ni pustil: »Po cesti pa že ne bomo šli, ali ne vidite, kako poka tja artilerija. Vas bo srečala pamet še le na onem svetu, bedabi bedasti,« se je kregal. Naposled se je postavil pred nosilke in nas vodi! 2 uri' naokrog prav varno po gozdovih. Naposled smo prišli srečno v Gšrtele v bolnico, ki je bila vsa natrpana od ranjencev.
Cez dva dni sem bil operiran. Krogla
je obležala ravno na kosti in mi povzročala skeleče bolečine, ki so pa prenehale, ko je bila odstranjena. Ostala pa je oteklina, ki se je le polagoma zmanjšala. O kakšni hoji ni bilo govora. Odpeljali so nas naposled v zaledje in znašel sem se v neki bolnici na Dunaju. Franček mi je ves čas požrtvovalno stregel. Večkrat mi je rekel: »Takšenle »TausendguldenschuB« pa je le nekaj vreden. Reši človeka pekla, kosti pa le ostanejo cele. človek še potem nekaj mesecev »šanta« in hodi s palico okrog ter ima vsaj mir od vojaških oblasti. Nič nru ne morejo, ker ranjenec je le ranjenec. Navadne bolnike pa imajo vedno na sumu, da so sami goljufi, ali^ mislite, da se ti doktorji kaj spoznajo? — Sedaj imajo za vsako bolezen samo aspirine in antipirine pa mirna Bosna. Če človek potem ozdravi ali ne, jim je deveta briga. V vojnem času predstavlja eno človeško življenje prav malo.« Na Dunaju sem ostal poldrugi mesec. Hrana je bila sicer dobra, a posamezne porcije so bile tako majhne, da ni bil človek nikoli sit. Franček je dobival mesto hrane 5 K na dan. S tem zneskom se je moral
preživljati. Na obrazu se mu je videlo, d.i mož strada. Smilil se mi je. Dal sem mu 100 K, rekoč: »Franček tole vzemi in se najej enkrat pošteno ter kupi tudi za me nekaj. Gledati bova morala, da prideva čimprej odtod.« »Na to sem že davno mislil gospod lajtman! Tukaj stradajo razen bogatašev menda vsi. Draginja pa je takšna, da morate plačati tudi najmanjšo reč s takimi novci. Ljudje dobivajo hrano na karte, katero jim odmerjajo po dekah in ne po kilah. Menda bo tako vzel vrag vse vkup. Ko bi le bilo to prav kmalu, da bi imel človek že mir,« mi odgovori in se odpravi v mesto. Po prilično dveh urah se je vrnil in prinesel mi je svinjskega mesa in trdega koruznega kruha ter mi povedal, da je zapravil 50 K. »Ostalo pa je tvoje« mu rečem in potrpi še nekoliko dni, kmalo bova spet doma.« »Bom«! mi reče, »pa tisto je le res, kar smo čitali nekdaj o Martinu Krpanu: »Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj. Vejte, niti na fronti nisem tako stradal kakor tukaj.«
»Dalje jutri.)
Zanimivosti
Napoleon je bil praktičen novinar
Urejevanje Napoleonovega uradnega lista je povzročalo ministrom mnogo preglavic
tolmačil
Napoleon ni bil le velik vojaški in državniški talent, nego tudi vsestransko marljiv človek. Bil je zmožen osem ur sedeti v sedlu, nato se je okopal in dolge ure razpravljal v delovnem kabinetu z ministri in generali. Vsi so bili prej utrujeni kakor on sam. Veliki Korzičan je imel tndi izredne sposobnosti za psihološko poznavanje svoje okolice. Kakor državniki Richelieu, Bismarck, Wilson, Briand in drugi je tudi Napoleon zelo cenil pomen tiska za splošne uspehe, čeprav je bilo takrat novinstvo še v povojih.
Toulon je pokazal Napoleonu pot do veličine, prve zmage je pobral v Italiji. Postal je mojster vojevanja. Že takrat je ustanovil »Courrier de 1’armee d’Italie« in »La France-vue de 1’armee d’ Italie«, dva lista, ki sta morala pisati v njegovem duhu.
Ne samo sovražniki, tudi francoski di-rektorij je imel strah pred zmagovalcem Italije. Vedeli so, da bo po zmagi nad Avstrijo nastopil Napoleon proti Parizu in vrgel nepokorno vlado. Za ta sum so bile značilne besede, ki so izšle v enem izmed navedenih listov in ki jih je napisal Napoleon:
»Položaj Bonaparta proti državam, ki ga obkoljujejo, moč republike in njene vojske v^Italiji, usoda piemontskega Kralja — vse to je odvisno od zadržanja vrhovnega poveljnika francoske armada v Italiji. Treba je, da izreče le eno samo besedo in Piemont bo kot samostojna monarhija razpadel...«
Tudi v Egiptu je ustanovil Napoleon dva lista: »Le oourrier de Egypte« in »La Decade Egypti6nne«, kjer je v franco-
Zdaj je čas, da si okrepimo zdravje
NEKAJ NAVODIL ZA PRAKTIČNO IZ RABO VROČIH POLETNIH MESECEV GIBAJTE SE CIM VEC NA SVEŽEM ZRAKU
Pomlad in poletje terjata od človeka
posebno nego. Pomladno čiščenje telesa ie važno za zdravje vsa leta. Ker je nega zelo poceni, naj se ravna po njej vsak, ki ima količkaj trdne volje do zdravja. Vsako jutro izpij na tešče skodelico čistilnega, zdravilnega čaja bodisi iz listov rdečih jagod, iz hruškovega listja, posušenih borovnic, iz bezgovega cvetja itd. Namestu kave, mleka ali čaja zajtrkuj sadje, pomaranče banane ali jabolka. Priporočljivo je, dva dni postiti se, živeti samo ob sadju in čaju. Takšen post imenitno očisti vse telo. Seveda, ni tak post za vsakega! Ne pozabite na vsakdanjo jutrno telovadbo pri odprtem oknu, z dihalnimi vajami. Ta telovadba vam bo
omehčala mišice, vas poživila, osvežila in vrnila duševno ravnotežje.
Gibajte se kolikor mogoče na svežem zraku. Na izletih si zavarujte kožo s primerno kremo. Važna je redna kopel. Bolje je odreči se vsaki drugi zabavi kakor kopanju. Vsaka gospodinja naj skrbi, da se deca čim več kopa, pa tudi odrasli. Kopel osveži kožo, jo. očisti nepotrebnih odmrlih kožnih luskinic in nesnage, ki se nabira ob potenju na kožnih luknjicah. Kopel pospešuje krvni obtok, napne kožo, poskrbi za intenzivnejše dihanje kože in krepi zdravje vsega telesa. Čistost kože je najboljši barom^er za zdravje telesa.
Kako postopamo poleti z mlekom
Kadar nastopijo poleti topli dnevi, se povečajo tudi skrbi gospodinje za živila. Toda ne samo zaradi vročine, tudi svetloba vpliva na prehrano.
Kemiki, ki preiskujejo mleko, so odkrili, da vsebuje to hranivo poleg drugih sestavil tudi vitamin C, zaradi katerega priporočajo higieniki uživanje oranž in citron. In tu je kritična točka. Gospodinja, ki hrani mleko v svetlem in sončnem pro štoru, greši proti njegovim najbistvenim sestavinam. Vitamin C, ki je le v majhnih količinah na razpolago, se izgubi.
Poleg vitamina C vsebuje mleko še
drug vitamin, in prav ta pomaga uničevati vitamin C, če ga preveč izpostavljamo svetlobi. Zato moramo spraviti poleti mleko le v hladnem in kolikor mogoče temnem prostoru. Narava postopa tudi v tem primeru smotrno: kjer se dogaja, da prihaja mleko naravnost iz vimena v želodec, tam ohrani mleko vse svojstvene lastnosti svoje reddlmosti. Kjer se pa hrani mleko v posodah na obilnem zraku in soncu, izginejo njegove dragocene, najbolj redilne snovi. Torej: gospodinje v mestih kakor na kmetih, poleti z mlekom v hladen, temen prostor!
Smrtna vožnja na gozdni železnici
V Sušanyh pri Turčianskem Sv. Martinu na Slovaškem je letovalo 14 deklic na neki trati v gozdu. Nenadoma se je pooblačilo, vsula se je huda ploha. Ker ni kazalo, da se bo skoro zvedrilo, so se dekleta odločila, da se popeljejo z gozdno železnico v dolino.
Sedle so na vagonček, na katerega nalagajo les in se spustile po strmih tračnicah nizdol. Čeprav je vagonček že na prvem ovinku iztiril, niso dekleta odne-
hala, spravila so ga na ^r in spet sedla nanj. Ker niso znale zavirati, se je spustilo vozHo v divji dir. Na velikem ovinku je vagonček iztiril, dekleta }e vrglo daleč izven proge in skoro vsaka je obležala s težkimi poškodbami. Le ena učenka, kd si je zlomila ro-ko, se je z veliko mujo privlekla do neke kmetije. Nesrečne žrtve so naložili na voz in odpeljali v Turčiansky Sv. Martin. Večina deklic je tako težko poškodovana, da ni upanja na okrevanje.
skem in arabskem jeziku tolmačil javnosti svoje zahteve.
Po povratku v Pariz, kjer se je polastil oblasti, je ustanovil svoj lastni tiskovni organ, ki je kmalu postal svetovno uvaževan. To je bil 24. novembra 1789 ustanovljeni »Gazette nationale ou le M;*-niteur universel«, ki ga je Napoleon 23. decembra 1799 določil za službeni list Francije.
Napoleon je začel svoje dnevno delo s čitanjem novin. Nato je sestavljal člaake za svoj »Moniteur«. Zato je hotel vedeti prej vse, kaj pišejo tuji listi o njem. Francoski tisk je smel prinašati le to, kar je on dovolil. Dal si je pa tudi lastne članke prečitati, da je sodil, kako mu zvene lastni sestavki na ušesa...
Od junija 1799 je imel Napoleon svojega bivšega šolskega tovariša Bourriea-nea za tajnika. Medtem ko se je oblačil ali kopal, ko se je izprehajal po delovnem kabinetu, mu je moral tajnik citati vse novice, za katere je vedel, da ga bodo zanimale. Sproti mu je prevajal nemške in angleške članke. Knjižničar Ripault je moral vsak dan zaznamovati tehtnejše članke, referirati o novih knjigah, gledaliških komadih in drugih prireditvah. Kasneje je bil tajnik Mounier, izvrstni prevajalec iz angleščine in nemščine.
Napoleon ni bil le vodja vsega kab-neta, osebno je kontroliral izdaf-a za svoj dvor in bil pri listu tako rekoč glavni urednik. Ko je v listu »Arni de Lois« izšla notica, da je prvi konzul (Napoleon) določil 200.000 frank • za neko sveča-
nost, je dal Napoleon v »Moa.;euru« demantirati to vest kot izmišljeno, češ da cesar prav dobro vc, da bi z 200.01)0 franki lahko vzdrževal celo brigad-: ptičev šest mesecev ...
Državni tajnik Maret je bil obenem tudi odgovorni urednik cesarjevega l.sta Ta položaj mu je povzročil večkrat več skrbi kakor visoko mesto pri vladi. Čeprav je »Moniteur« prinašal 1. 1903 vse službene objave, je imel tedaj le 2450 plačtf-jočih naročnikov, komaj četrtino toliko, kolikor jih je imel »Journal de Debats«. Toda tiskali so list v mnogo večjem številu, ker je Napoleon delil brezplačno izvode tako doma kakor v tujini.
V nepodpisanih člankih je zavračal Napoleon vse napade nanj in tudi ostro polemiziral z nasprotniki. Neke članke ie napisal sam, druge je diktiral. Od vseh dolžnosti državnega tajnika«, je pisal zadnji Napoleonov tajnik Fain, »je bilo z največ neprespanimi nočmi zvezano urejevanje »Moniteura«. Ne samo, da so se neprestano menjavale in uvrščale nove uredbe, po cesarjevem ukazu je bilo treba zdaj dodajati tu, črtati tam. Večkrat so bile te izpremembe tako velike, da se je moralo tiskanje lista ustaviti, dokler se ni cesar pomiril.«
Ko je dal Napoleon III. zbrati korespondenco svojega velikega strica, so shranili tudi korekturne odtise »Moniteura«. ki jih je napravil veliki Korzičan sant-Žal so ti odtisi ob priliki nekega požara 1858 zgoreli.
Tudi v pregnanstvu se je Napoleon ba* vil z novinarstvom. Svojemu spremstvu je diktiral življenjepis tako, kakor je Želel, da ga razumejo sodobniki in potomci. Le škoda, da je mnogo teh diktatov uničenih, popolna avtobiografija velike^ vojskovodje ni mogla biti tiskana.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOMi V mallb oglasih stanc ruka bneda n nar: nalmaolia orlatolbloa u •* ogliK I* din 6.— Dražbe oreklld dooltovaala to Canltovanlsk! oglasi din |.— so besadl NsjmiOi^ znesek ca le oglase le din 10.— Debelo (Iskane besede se raCanalo dvoloo. Oglasni davek ** enkratno oblavo tnala din J.— Znesek ra nule oglase se olačnle tako* orl naročilo oziroma tl M vooslatl « olsmu skuoal > naročilom ali na oo ooStnl ooložnlcl na čekovni račno 11 Za «•* Pismen« odgovor« gleda mallb oglasov se mora orlloiltl mamka ta 3 dlo
Razno
KOPALNE OBLEKE nogavice, Derilo. blago za žen ske obeke ;u oer lo dobi e v novi trgovini in nletiluici »Mara«, Maribor. Koroška c, 26 (poleg tržnice).	6317—1
Posest
PRODAM PARCELE
ob glavni cesti, za vsako obrt pripravne. Ptujska cesta 87.
6669—2__________
KRASNE STAVBENE PAR-CELE
blizu tovarne Teksta se prodajo. tudi na obroke. — Jauk. Limbuš 14.	6757—2
PARCELA
lepa lega, ca. 1300 ms din 7000, delno tudi na obroke, na prodaj. Hostefeva 1, Zgor. Radvanje.	6762—2
Prodam
»DIVJI KONJI« NA MADŽARSKEM
Nedavno je dirjalo skozi Kecsketnet več sto konj in niib peket je odmeval po mestu. Ljudje so prestrašeni bežali v hiše. Strme so zrli meščani na divji dir konjev, ki so ušli iz bližnje konjerejske postaje v Bugacu. Konje so bile napadle trume brencljev, čreda se je spustila v beg in šele po dolgem času so jih spet spravili za ograje.
X Tajna stare cerkve. Blizu Čampo-lung-Muscela v Romuniji so odkrili ostanke stare cerkve iz 16. stoletja. Pod razvalinami je bilo mnogo človeških okostij. Mogoče je, da ic ljudi med službo božjo zajel požar in se je streha zrušila nanje ali so se pa vanjo zatekli pred Turki -ij Tatari, ki so potem cerkev od zunaj nažgali. V bližini ni bilo naselja.
X Svoje življenje Je prodajal neki John Anderson v njujorških dnevnikih. Na njegov oglas, da prodaja svoje življenje za 1500 dolarjev, da bo tako plačal svoje dolgove, je dobil več ponudb. Prčakoval je, da se bodo oglasili izumitelji plina, bakteriologi, tovarnarji padal. Nasprotno je prišlo več sto ženskih pisem, med njimi so mu mnoge bogatašinje ponudile zakon, da bi spet dobil vero v življenje.
X Univerzitetni rektor tat. Policija v Louisiani v USA je razposlala na vse strani tiralico za rektorjem louisianske univerze dr. Jamesom Monroe. Guverner ga je obtožil, da je vzel s seboj 100.000 dolarjev ln z ugrabljenim plenom izginil brez sledu.
Pred trgovino ra žensko konfekcijo v Londonu.	_ .
Mož: — Potrpi, draga. V Parizu je velika
izbira. V frankih bova cencjc plačala.. ■
AVTO DKW
4 ciL. 32 HP. kabrio, tipa »Schwebeklasse«, štirišede-žeu. prostoren, pogon na zadnja kolesa, zelo dobro vozen (pride 17 tisoč km), izborno ohranjen, se ugodno proda. Naslov v upravi »Večernika«.
6774—4
Sobo odda
PRAZNA. SOBA se odda. Ob železnici 4-11.
6763—7
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se odda taikoj. Koroška c. 41.
6764—7
Oddam
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom zakoncema ali gospodu s 1. avgustom Koseskega ul. 37.	6768—7
KABINET
opremljen, se odda. Sodna uli ca 32, vrata 11.	6769—7
SOBA
s štedilnikom se odda Gozdna 14, Studenci. 6770—7
Stanovame
STANOVANJE,
eno in dvosobno, se odda. Smetanova ulica 54, gostilna. 6663-5
Službo dobi
SLUŽKINJO
sprejmem, z znanjem kuhanja' in nemščine, k 2 osebama. — Kaušek. Betnavska 23*1.
67V—0
Raznovrstno staro POHIŠTVO se zaradi izselitve Droda Melj ska cesta 29.	6760—4
Moderen
OTROŠKI VOZIČEK
poceni naprodaj. — Studenci, Pekerska c. 1.	6767—4
HltA Z LOKALOM
novozgrajena, enonadstropna, 10 let davka prosta, naprodaj Vprašati Studenci. Dr. Krekova 2.	6773—4
Stanovanie išie
ŽELEZNIČAR
išče stanovanje s celotno oskrbo. Ponudbe na upravo pod »Železničar«. 6771—6
HLAPCA
h konjem in za polisko delo išče Sršen. Limbuš. 6759—9
MESARSKI VAJENEC
se spreime. Naslov v upravi »Večernika«. _________6756—9
POMOCNICE
se takoj spreimeio. Damski sa Ion Toplak.__________6772—9
ZASTOPNIK
izvežban v prodati stavbenega materiala, dooro uveden v Mariboru in okolici, se sprejme. Stalna -plača in provizija. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pod »Dober prodajalec« na upravo.
6766-9
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA
za boljša dela, in vajenca sprejmem takoi. Jože Keber. Pabrežie, Tržaška cesta 1.
6753-9
Zlato in srebro,
briljante, zastavbalne listič* išče nujno za nakup
M. Dgerjev sin,
Maribor. Gosposka ulica l®1
Fletno blago za deive
v najnovejših vzorcih bogati Izbiri
Mm lilelcMt
MARIBOR, GOSPOSKA 1*
—m
BI
Preizkušen ie vsaki kožar**1 znamke
zatorej ga za vkuhanje sad'3 in sočivja uporabila vsak® vzorna gospodinia.
„R£r
kozarci so svetovno znani se dobijo v Mariboru obeh trgovinah tvrdke
ni «r
  „ - F
Ivan Kovačič
Slovenska uL 10 KoroSka cesta 10
Znižane cene.
KOLESA
Wanderer
originalna, priznano na
jboU*a
,ki"
kvaliteta po mesečnih obr^
din 100-- pr*
Franc Lepota d.i«£
Maribor. Aleksandrova c.
Izdaja in urejuje AOOLl’ RIBNIKAR v ne vračajo. — Uredništvo in uprava:
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon
predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi *-uredništva štev. 25-67. in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovui račun štev. 11.