19. številka. Tečaj XXIX tu Izhaja Tsak dan V b ned*»i'«h in praznikih« ob 5. uri. ob ponedeljkih ob un zjutraj. Pssamezne številke «e prodajajo po 3 novč. 6 stotnik) » m ,rh tohak*rn*h v Tr*tu in okolici. Ljubljani, fionei. Ce Kranju. Mariboru, Celovcu. Idriji. >t. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. Offlaae In naročbe sprejema uprava lista -Edinost", ■lica Molm piccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. One oiriasom 16 stotin k na vrsto petit: poslanice, osmrtnice. javri«* zahvale in domači oelasi po pogodbi. TELEFON Str. SI«. Cdinosl Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V" edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto '24 kron. pol leta 12 krču, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlaue naročnine 9e apiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Netrankovase pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12 položaj v vzhodni Brzoj a vno por« «ilo. 1 PARIZ Agencija llavm trdi, da se e oa tu kajenjem japonskem poslaništvu for-at u t izvedlo, da vlaga japonska vlada vse svoje eiie ra vzdržanje miru. Vest, da je "'•je Japonska odpo^lais, oziroma da misli •dposlati na K« »rejo čete, da je popolnoma te »snovana. \\ ASHINGTON 9. Kabinet je imel dane« posvetovanje o položaju v vshodni Atiji. Javlja se, da dobi kontreadmiral < vans pri jutrajšojem prihodu v (mam nalog, da od jk tuje v zaliv Subi, ker se želi, da se ame-r «ka tlota ne poda v ja|Hjnske ali ruske vode. riSCINATI 9. Reuterjev Kmio javlja: lapcnski agenti naročujejo tukaj konje za aonjeništvo. Bila je kupljena že ve«"a mno-i na konj. Rusija je naročila tukaj deset vo- zov govejega mesa p .slati. GENOVA 9 s ya« in »Miškin« c»dpluli. t ki ee ima čim prej od- .lapoaski vojni ladiji »Ka- ste ob 4. pri pripuščanju publike. Miuisterski predat«1-nik prof Tisza izjavljal je, da polaga se svoje strani veliko važnost na javnost in želi, da bi bila zastopana na galeriji polovica dežele, ki bi opažala izredno lepo izvajanje poslancev. Predsednik izjavlja, da bo skrbel zato, da od te strani ne bodo prihajale tožbe. — Zbornica nadaljuje podrobno debato o vojni |H-ediog!. Poslanec Ugron je aotgo časa govoril, na kar je prevzel bese Jo poslaaec Mol-nar (Szederkenvi-jeva frakcija). Nadalje sta govorila poal. Szederkenvi in baron Kaas. Slednji je govoril o včerajšnjih enuncijacijah ministarskoga predsednika, ti-čočih ae onega sklepa, katerega je stirila zbornica z ozirom na vladarjeve pravice. Po posl. Kaasu začel je govoriti ministerski predsednik grof Tisza, ki je odgovarjal na izva« janja barona Kaasa. Govornik se je počival na svoja včerajšnja izvajanj«. Ministerski predsednik j« na kratko ponovil, da ae sklep, katerega je zbornica brez uri 30 minut razlike strank storila, ne nannia na -vladarjeve pravice. To vprašanje da ni bilo dota k -DUNAJ 9. »Zeitc poroča, da je japon- njeno v nikakem pogledu ter da ni odločilo »aa vlada svojega tukajšnjega atašćja brzo- na levo, ni na deeno. Pač pa da ta sklep tvn • j .oz vala v Tokijo. Povodi temu od po- popolnoma pojasnjuje državnopravni značaj : \ a l j 11 drže se tajno. ustavnih vladarjevih pravio. (Tako je! na \EW-YOKK !*. Reuterjev birA javlja : desnici.) Razlika med poelanoi neodvisnostne <;.mtom neke brzojavke ic Tokija je Japon- stranke in menoj, dejal je ministerski predata sklenila nadaljevati pogajanja z Rusijo, sednik, je v tem, da so oni smatrali potreb -Japonska vlada da je z ruskimi pogoji ne- ' nim, da se ta izjava poda nasproti v Chlopvh zadovoljna, vendar pa da se ne smatra opra- izdanemu armad nem 11 povelju. Po mojem pre-x.i'eno staviti ultimatum ali pretrgati poga- pričanju pa je izjava tedanjega ministerskega anja. Ja}>onska da še enkrat {»oskusi doseči predsednika popolnoma ispravila utis, na-#.r»r*Tnembo ruskih predlogov, predno se za- pravljen po omenjenem armadnem povelju, '.-eče a eiii. Pogajanja da se bodo vlekla Tedanji ministerski predsednik je konstatiral, • rikone še kakih sedem dni. Ne sm:iana< je zapečatenim po- z ozirom na vojsko skušali prikazovati kakor vei em odpul na Vstok. absolutne vladarjeve pravice. Jaz menim ta- raj, da se nikakor ne sme podcenjevati ter smatrati smešnim (pjhvala na desnici), da je Iz ogrske zbornice. Brcoj&vno poročilo.) BUDIMPEŠTA 9. Zbornični predsed- »»vala na desnici.) n.k Per -zel je otvoril sejo ob 10. uri in |toL>! Polonvi je na to izjavil, da hva- V interpolacijsko knjigo je vnešenih pet no- , ležno in zadovoljstvom jemlje na znanje taka vih interpelacij. Pred prehodom na dnevni pojašnjenja včerajšnjih izjav ministerskega :ed se je pritoževal poslanec Lovaazv (Szetlar- predsednika. keovi-jeva Irakcija) radi izdajanja vstopnic na Predsednik Percael je tu prekinil raz galerijo. < >pozarjal je na to, da je javnoet pravo, na kar je zbornica razpravljala o in-razprav omejena in da je uvedena kvestura , terpelacijah. Seja je bila zaključena po :/i uri pol u dne. Prihodnja seja bo jutri. ogrska zakonodaja brez razlike strank slovesno nastopila proti tem prizadevanjem. (Po- PODLISTEK. petarSvačić, opera v dveh dejanjih s prologom, liimuo te opere je -ustavil unaj. Saksonski kralj bolan. DRAŽDANI 9. Kralj se je prehladil in mora ostati v sobi. Bolezen danskega kralja. GMUNDEN 9. Stanje danskega kralja je trajno ugodno, vendar se mora radi previdnosti še vedno varovati. V kratkem se odredijo priprave za odpotovanje. Sprememba vojaškega kazensko pravdnega reda. DLJNAJ 9. »Frerbdenbtatt« doznaje, da se načrt novega vojaškega kazensko pravdnega reda nahaja v istem stadijumu, ki se je nahajal o sestanku delegacij. Tozadevni, po četrtem oddelku vojnega ministeratva, na podlagi ogrskih izjav spremenjeni elaborat, nahaja se v obojestranskih resortnih mini-sterstvih v pretresovanju. BUDIMPEŠTA 9. Nasproti vesti, da so se sistirala pogajanja glede vojaškega ka-zensko-pravdnega reda, ker da se je zgubila nada, da pride do sporazumljenja med ogrsko vlado in vojnim ministarstvom, poroča se ogrskemu korespondenčnemu biro u od zanesljive strani, da ta vest nc odgovarja resnici ter da se pogajanja nadaljujejo. Teneznelsko vprašanje. HAAG 9. Razsodba v venezuelakem spornem vprašanju se ne priobči pred koncem 1'ebruvaTja. Predor v Karavankah. DUNAJ 9. Od železniškega ministerstva meseca novembra 1. I. sklicana enketa, ki je imela izreči svoje mnenje o nadaljevanju gradnje predora v Karavankah, katero nadaljevanje je otežleočeno vsled pojava pritiska v karbonskem gorovju, je zaključila svoje delo. Enketi je bilo v prvi vrsti rešiti vprašanje, da-Ii je predor nadaljevati v isti širo kost i, kakor do eedaj io sicer za dvoje tirov ali pa se ima v karbonskem gorovju, ki je dolgo kakih 3000 metrov, razdeliti v dva manjša, enotirna predora. Enketa se je ki jih je izvojeval Peter ; in mej tem, ko se oni tako {»ogovarjajo, javlja Oeramonijar, da je vse pripravljeno za kronanje, a kralj odreja, da se imajo slavnosti začeti. Tu se prizor menja in oder se spremeni v prekrasno dvorano za kronanje, v katero prihajajo hrvatski veiikaši in poslaniki tujih držav, a na koncu kralj Peter s kraljic?. — Kralj nagovarja navzoče in ko mu najmlajši od poglavarjev preSita listino, na katero kralj priseže, začnejo mu se klanjati velikaši in poslaniki, a narod začenja zunaj klicati »Slava , slava hrvatskemu kralju !« Mej tem, ko narod zunaj poje, vstane kralj in da znamenje, da je iti v cerkev; ali v tem trenutku preneha petje naroda — izza odra zagromijo bobni in zatrobijo trobente. YTsi se vstrašijo. Oez nekaj čaaa prisope naglo v dvorano glasnik, ki javlja, da je Koloman, kralj ogrski, prekoračil Dravo. Kralj Peter potegne meč in za njim vsi drugi, a v dvorani se razlega davorija : Na noge, vodje, na noge rode, Lati se kopija, pograbi mač! Tko de da ruši hram nam slol>ode, < iorde i grozne mora nas u&<;! \ intertpezzu nam predstavlja oder bojno polje pod Gvozdom — na krvavem bojnem polju leže mrtva trupla slavno palili junakov; kraj njih zlomljena kopja in meči. Sempatje steza še kateri roko ali izreka zadnjo besedo in izdahne — a zahajajoče solnce osvetljuje se zadnjimi, umirajočimi žarki umirajoČebledo — izmučeno lice — trpeče telo jtmaka Petra, zadnjega kralja Hrvatov — in skrivnostno, počasi zahaja solnce proti zapadu, noseče se sabo žalostno povest o veličini in slavi nekdanjega hrvatskega kraljestva — o izdajstvu lastnih sinov, ki sj kakor Judež izdali mater svojo — Hrvatsko. — Iz daljave je zašumel veter in nosi se sabo zadnje vzdihe umirajočih bratov... a nekje v daljavi — zašumelo je morje — peni se, vzdi-gujejo se valovi — akordi valov in vetra... ubirajo otožno pesem — o propasti hrvatskega kraljestva. Zašumelo je nekje iz-pod listja — bela prikazen vile Hrvatice se prikazuje — v roki ima hrvatski grb, pokrit s črnim pajčolanom — počasi se približa do kralja Petra — in tiho mu poljublja krvavo čelo — in z njo plaka vsa priroda naokoli... A ob tem joku je čuti iz daljave divjo zma-gonosno madjarsko pesem in lahki topot konj... Koloman (madjarski kralj) se prikaže v ozadju, a z njim madjarski vitezi. Koloman sedi na konju — z mečem pokazuje osvojeno zemljo — in vila zaplaka žalostno — ovivši Petru lovor-venec okolo glave.... šepeta umirajočemu tolažbo... da se zopet Hrvati vzdignejo... iz Petrove krvi se rodi zopet svoboda za Hrvate, a iz krvi padlih junakov pride nov narod — novo potomstvo, ki bo znalo vreči a sebe verige madjarskega suženjstva... Veselje, ki ga slavijo Madjari izrekla za nadaljevanje predora v zapričetej pirokosti. Kardinal Skrbensk.v v avdijencf pri nemškem cesarju. BEROLIN 9. Kardinal knezonadškof dr. baron Skrbenskv je včeraj dospel sem. POTSDAM (Nova palača) 9. Cesar Viljelm je danes o poludne vpprejel kardinala knezonadškofa Skrbenakega, ki se je udeležil obeda na dvoru. BEROLIN 9. < esarica Avgusta je praškega kardinala knezo-nadškota vsprejela v novej palači. Srbske stvari. BELIGRAD 9. Po predvčerajšnjem izžrebanju so bili trije ordonanČni častniki in dva adjutanta določeni za izstop iz dvorne Blužbe in se nadomestijo z drugimi. Ti slednji ne spadajo med one, ki so bili udeleženi na zaroti, vendar pa da a temi simpatizirajo. Govori se, da se sedanje ministerstvo zamenja z drugim, kateremu, bo načeloval Pa sic. V kratkem da zapuste Beligrad tudi ostali diplomatični odposlanci raztin Ketbv paše. BELIGRAD 9. »Beogradske Novine« izvajajo v svojem današnjem uvodnem članku : Diplomatični zastopniki tujih držav so te dni na nekej konferenci sklenili, vsied tega zavrelo in izbruhnilo iz sredine naroda in njegovih množic, v tem, ko se na Slovenskem ni pokazala taka odločnost. Ni Koroškem niti obupanje ni imelo toliko sile v sebi, da bi se vspešno upirali drzovi-toeti in krutosti sovražnikovi. Hrvatje so pokazali, da je kljubu mnogovrstni politični in gospodarski bedi vendar v narodu še toliko moči, da utegne doprinašati celo krvne žrtve v največi tugi. Na Primorskem, sosebno na Tržaškem in v Istri, pa je tudi dovolj dokazov, da množ ce niso še do tal potrte, n vlade in narodni nasprotniki morejo raču-niti, da ne smejo igrati z brezmejno predr-znosijo. Kakor rečeno, le na Koroškem je to na j žal < -tneje, da ni dovolj tiste narodne zavesti, katera bi h« poti a vila nasprotniku po kopati ne ie Jugoslovane, temveč tudi dose-daj ugodne pozicije Italijanov. Pangermani so dali Italijanom dober nauk ravno prošlega leta. Naj bi jih mamljenje od strani židovskih no vin ne oslepilo zopet že 1. 1904. ! O približevanju Hrvatov in Srbov ni mi treba nič omenjati, ker slovenski listi poročajo sleherni dan o tej očitni in doslej blagovoljni pojavi. Ako se Hrvatje pa Srbi odkrito sporazumejo, bo prijateljstvo tudi trajalo. Dolžnost obeh narodov je, da napravijo Čist dogovor, tako, da ne bo tlačil dvom ne teh, ne onih. V Dalmaciji se vsekakor laže sporazumejo, nego v drugi polovini cesarstva, in to že radi tega, ker imajo vendar boljši volilni red in več svobode za zbiranje in tisk, nego na Hrvatskem ali Ogrske"". Hrvatje in Srbi so leta 190o. na novo dobili najočitniših dokazov, kako odkritosrčno Bočutstvujejo Slovenci žnjimi, in kako hrepene, da bi vsa ta tri plemena smatrala se kakor jedna moralna, kulturna in kolikor toliko narodno-politična skupina. Hrvatje, Srbi in Slovenci habsburške robu na življenje in smrt. ZaLo je bilo in je monarhije pa imajo tudi poseben vzrok, da umestno in potrebno, da Slovenci dajejo za j ae zaresno približujejo in združujejo. Velika sedaj moralne in druge pomoči največ koro- nevarnost svetovne vojne, ki grozi Evropi in roškim zatiranim rojakom. Da so se Slovenci drugim svetovom, kaže oblake, ki visć na- drugih pokrajin v letu 1903., lslasti proti ravnost nad .lugoslovanstvom v njih ekupno- koocu leta, potegnili za slovenske Gorotanee, sti. Noben narod ta prostrane Bkupine ni zgodilo se je, rekli bi, ie v poslednjo uro. izvzet od te nevarnosti ! Zato se nadejamo, A da je pomoč prava in pravilna, to doka- da politiski razum' dovede do dejanskega zuje jeza vseoenske požrešnosti po odgovar- zbližanja naših, tu mišljenih Jugoslovanov, jajočih novinah. Ta v resnici grozeča nevarnost je taka, Slovenci na Tržaškem so ae nasproti da morajo vsa notranja navskrižja stopiti vladam m v oboe na zgoraj odločili za drugo daleč v ozadje ter dati prostora skupnemu taktiko, katera ne dovoljuje, da bi pakli mišljenju in — delovanju ! Kostanj za druge - za narodne nasprotn' ke F. Podgornik. n one na slavni vladi. '■ ------- Prej ao od izveatmh strani črnili nase ............. . pr.morske možice, ker » « karale, reki, Italijani in Slovani in — ger- bi, neprevidno lojalne ; naj jih pa sedaj čr- manStVO. nijo v nasprotnem smistu : od svojega obre- Tudi praska »Politik< se ozira na članek govana tako ali tako ne odstopijo na dotič- v ruskem listu »Novoje Vremja«, čegaravk- b ti straneii. Ali zgorej dobro vedo, da ni tor se je bil toplo zavrel za zavezništvo med it»e ledno, kako mišljenje prevladuje med Italijani io Slovani v ta namen, da se Adri- primorskimi Slovani ! YT tem pa imajo za- jansko morje ne pretvori v južno-nemško slugo za S ovenoe, Hrvate in Srbe v t>• morje in da nemški tuneli De prederejo slo- stranski polovini — kdo neki r — no;--vanskih gora! * Itahiaoi : Praški list pa pripominja : Prvi predpo-J »i m Italiianov in irredente, bi Slo- goj za tako kombinacijo bi bil, da bi Italijani vencem nič ne pomagala izpremenjena tak- na licu mesta vršili politiko, ki bi omogočala i.ka, lemveč še škodila bi jim. Tako pa ie Bkupno obrambo Italijanov in Slovanov pred taktiK.a tržaških Sloven.-ev dobro in ugodno agresivnim germanstvom. Ali na prvem meri re m. š. je na ! stu v programu Italijanov je, da Slovane ob Je inako pomenljivo je b>lo postopanje Adriji store najprej narodno brezpravne, da Hrvatov in Srbov v Dalmaciji nasproti vladi bi jih potem uničili ter pretvorili Adrijo v a — ItaliiaDom. Vsiljevanje nemščine tudi italijansko morje 1'mevno je torej, ako na za l>aima. :jo je delalo v letu 1903. čudeže. Slovane ob Adriji bolj upliva bližnja in bolj In to daje vladam nusiiti, da bodo imele do- občutna nevarnost, ki jim grozi po potlačenju voi tuli za 1. 19«»4. J od strani Italijanov, nego pa nemški tunel Pr -i »t ne daje raz^ srov, da bi se smeli bodočnosti. (Tu je cenjeno praško glasilo ne-Jug' ? jvani opiiati na Italijane; a ti in koliko v zmoti. Nedolgo temu je pač še bilo Nem<*. z vladami vred vedo, da Jugoslovani tako, ali danes vemo, da nam je tudi nem znaj za potrebo in silo svojo taktiko izpre- ška nevarnost prav blizu, kajti gledamo na m Vati in vezati se tudi s takimi močmi, lastne oči, kako pridno se že delajo priprave ■ katere drugače izpodkopujejo isto Jugoslo- /.a oni bcdoči nemški tunel. < )p. urednižtva slovanstvo. »Edinost«) Ne bi škodilo — nadaljuje »Po- .iug irlovan; ne smejo verovati v odkri- litik« — ako bi se rusko novinstvo o razme- t-»srčnost tabjanskih zaveznikov; toliko so rah avstrijskih Slovanov poučevalo iz njiho- se m g že naučiti tudi Italijani primorski, vih novin, potem bi prišlo do uverjenja, da da.ni tinsk; in c«io južnotirolski, da njihovi prvi pogoj za slovansko-italijansko korporacijo Konflikt med Rusijo in Japonsko. Tistih par pripomb, ki smo jih napisali včeraj, bi mogli tu ponoviti. Tudi v tem hipu ni znano nič pozitivnega niti o tem, da-li je ruski odgovor že dostavljen japonski vladi, kamo-li da bi bila javnosti znana vsebina tega odgovora! Tudi v tem hipu — moramo govoriti le o hipih, ker sleherni trenotek nam more prinesti usodnih vesti — je treba po« ložaj označiti tako le: nevarnost vojne je najbližja, ali možnost mirnega pobotanja obstoji še vedno. Izlasti v Parizu so oficijelni krogi še vedno trdnega mnenjn, da ne pride do vojne. To vero svojo opirajo na francozko-angležko spo razum ljenje. Anglija in Francija sti se dogovorili, da v konfliktu med Rusijo in Japonsko oataneti nevtralni. V slučaju pa, da Anglija res ostane nevtralna, bi se za Japonsko zelo zmanjšale šanse glede končnega vspeha. In te šanse že tako in tako niso najsijajneje. Že možno, da bi Japonska v prvih začetkih tu pa tam dosegla kakov vspeh, ali viri vojaške in gospodarske sile Rusije so toliki, da bi ista dalje in dalje pomnoževala svoje moči, dočim bi se Japonska — ki bi Že v prvem začetku spravila v boj vsa svoje moči — utrujala in bi izkrvavljnla tudi nje gospodarske sile. Tako sodijo vojaški veščaki in zato je se vedno dovoljeno domnevanje, da se japonski državniki ne odtegnejo spo-znaoju, da šanse /a dobiček v vojni z Rusijo niso v nikakem razmerju z rizikom. Japonska more neizmerno izgubiti v tej vojni, do-1 biti pa (in tudi v najboljem slučaju) jako malo, najmanje pa to, kar hoče prav za prav, da bi se namreč Rusija umaknila in da bi jej popolnoma prepustila nadvladje v Mandžu- j nji in na Koreji — na vsem skrajnem Vztoku ! Ce mislijo Japonci na to, potem pojdejo v boj za cilj, katerega ne dosežejo nikdar, in zastonj bo tekla njihova kri. Vesti, došle potem, ko smo pisali te-le vrstice, najdejo Čitatelji med brzojavnimi vestmi. tiesti Iz hrvatske. Javni shod se vrsti dalje za javnim shodom. In povsodi ob ogromni vdeležbi. Narod prihaja v masah, da sluša govornike, ki mu govore o njegovih mukah, o krivici, ki jo trpi, o gaženju veljavnih pogodeb njemu na škodo, o pravicah, ki bi jih moral uživati, a se mu teptajo, o potrebi, da segne po samopomoč', da iztisne od moči in upliva ljudij, ki so se mu urinili za voditelje, ki pa so v resnici le izdajalci na njegovih pravicah, hlapci tujinstva, ki svojo zemljo in svoje brate tišče v ubijajočo odvisnoBt , državno gospodarsko in narodno-politično, da-Bi vedo izdajice dobro, da ima narod v državnih aktih, v svoji slavni zgodovini, v VBej prošlosti neoporečno pravo do svobode in da more pričakovati pravega izida in vzleta v bodočnoBt le tedaj, ako bo tinancijelno neodvisen.... V velikih množicah prihaja narod na javne skupščine, da sluša o vsem tem. Mladi velikaše*, ki so potem izdali kralja na boj- ; nem polju. Prihajajo nove gruče l>eguncev, j a za njimi, na veliko začudenje vseh, tudi j vojskovodja Vuk, govoreči, da je vse izgub-j Ijeno, a kralj da hoče v boju umreti. Oo odii&ja na kraljevi dvor. da spravi krono, da vsaj ona ne pride v roke sovražnikov. Ce* oeituliko časa prinesejo ranjenega Svač <;j Položijo ga na tla. Kraljica, ki je padla v nezavest, pride do zavesti, približa se nagio kralju, poklekne k njemu in nežno mu privzdigne glavo. Zadnji solnčni žarki razsvetljujejo kraljevo lice. — Kralj Peter preklinja nezvestobi in nesligo Hrvatov... Kpilog : Bojno polje — povsod smrt — truj.ia padlih junakov pokrivajo bojno polje, razmetana Uže na zemlji kopja, meči, čelade. Goslar spremljan od svojega unuka prihsja otoro«* — pcčasi. Ncc je pala, s njome kralj Hrvata. Tužan spomen ovog kopne g dana... A oh Petre, radnji kralju naš što izdajstvo kleto ti učini ? Al dc«: V9 dan i svanut zora, Tvoj pod;e ća s« barjak avet. I" zraku ovih zelen gora, Proniknut es novi sviet — Mi ratrli smo grobu vrata. l>a, još naa ima — još Hrvata ! Nekoliko opomb iz zgodovine : Koloman, kralj ogrski je bil dalekovidan politik in je umeval, koliko bi pridobila njegova država s tem, da bi dobila vsaj košček morja! Ali med Ogrske in morjem je stala Hrvatska (stoji šs dandanes in — upamo — da tudi ostane '.) in to je hotel Kolotuan dobiti po vsej sili. Prekoračil je Dravo i veliko vojsko, ali zadnji kralj hrvatske krvi, Petar Svačic, se mu je postavil v bran in Koloman ni mogel premagati hrabrih hrvatskih junakev in zato te je poslužil zvijače. Poklical je v svoj tabor hrvatske velemože, katerim se je laskal, jih lepo pogostil in jim veliko obljubljal, a Hrvatje (Slovani smo ža taki, da verujemo vsakemu !) so mu verovali in sklenili z njim dogovor, po katerem so ga priznali za svojega kralja in potem so akupno napadli Petra Svačića in malo peščico onih, ki so se bojevali za svobodo do zadnjega diha... Ne, Madjari nico nikoli premagali Hrvatov na bojnem polju — Hrvatje so si sami iskopali grob suženjstva po neslogi, ki je karakteristična za Slovane... Po bitki na Petrovi gori je zakopana samostalnost Hrvatske, ali obupati ni treba, ker pride čas, ko se Hrvatje rešijo iz madjarskega suženjstva in razvijejo zmagonosno svoj prapor v svobodni s/oji domovini... Još nas ima — još Hrvata... poje hrvatski pesnik — as Hrvati čutijo tudi drugi! Oni niso osamljeni v svoji borbi. Na milijone Slovanov lahko računajo Hrvati v svoji borbi.... V Ljubljani se delajo priprave za opero »Petar Svači<:« in kakor smo že sporočili, nahaja se tam nekoliko dni že tudi mladi skladatelj, g. Josip Mandič, ki vodi skušnje. Ljubljančani — kakor doznajemo iz zanesljivega vira — pričakujejo to opero z neko napetostjo in povsodi vlada veliko zanimanje za njo. Gledališčna uprava da je vložila vse I sile v to, da bo opera »Petar Svač.'c«.-tako sijajno uprizorjena kakor nobena do sedaj, a v Ljubljani pričakujejo gostov, posebno bratov iz Hrvatske in Primorja, ki gotovo pobite v slovensko prestolnico, kjer se bo prvič prikazovala najnovejša hrvatska opera našega tržaškega someščana, sina odlične rodoljubne družine dr.a Frana Mandiča. elementi, ki so inicijatorji tega svežega doslej nepoznanega gibanja na Hrvatskem, dajajo duši naroda, česar je trebala ; na teh javnih skupščinah se postavljajo stebri, ob katerih se narodova duša vspenja gori podobno vitkemu zelenju, a notri med zelenjem se pojavlja dehteča cvetka .... zamrle, a zopet oživele narodove nade v boljšo bodočnost. Dne G. t. m. je bila javna skupščina v Sv. Križ-Začretju. Dne 11. t. m. bosta javna shoda v Hercegovini v Daruvaru, dne 14. v Velikem Grajevcu, a tekom tega raeeeca v Sv. Jani. Na drugih krajih, kjer ni možno premagati vseh ovir za javne shode, pa se vrše zaupni shodi. Znamenit bo shod v Hercegovcu. Volilci tega okraja pripravljajo svojemu zastopniku — madjaronu Stekoviću — zasluženo plačilo; ali (kakor je ironično rečeno v — nezaupnici) božičnico. Iz te nezaupnice naj navedemo nastopne markantne stavke : ».... Nas ubija dan na dan najhuje zlo, mi bežimo v Ameriko, da bi mu ubežali, a VTas — ne skrbi to. Vi puščate, da milijoni našega denarja, prisluženega krvavimi žulji, odhaja še nadalje v Budimpešto, a mi stradamo . . . « »Po vsej Hrvatski se sklicujejo javne skupščine dan dan, na katerih Be narod poučava — a Vi, koliko ste jih sklicali ? ! Ziato Vam za Božič pošiljamo božičnico : ta liBtek, to nezaupnico — in Vam pravimo : vas nisti izvolili volja in zavest naroda, ampak .... pa saj veste, in mi tudi. Odrecite se mandatu, ker ni za Vas, da ga damo drugemu ! Ali pa pridite nemudoma v naš okraj, od sela do Bela, pa vzdržavajte skupščine in poučavajte narod ! Storite eno ali drug j !« Tako, krepko je začel računati narod se svojimi izdajicami, s hlapci tujinstva. Prav kakor da čujemo, kako šviga bič okolo ušes njih, ki so grešili na škodo svojega naroda ! Veliki biskup v Djakovu naj num oprosti v svoji znani dobrotnosti in plemenitosti, ako se takoj za lem, ko smo imeli v spominu izdajice, spominjamo — Njega ! Za novo leto je dobil veliki biskup množico čestitk, pismenih in brzojavnih. Zato prijavlja v »Obzoru« pismo, v katerem izreka svojo najprisrč-nejo zalivalo vsem, ki so se ga sporni-'* njali. Razni nemški listi so bili prineali te dni vest, ki nas je osupnila." Vemo sicer, da Khuenovsčina še ui izgiuola iz Hrvatske, marveč da se še precej krepko vzdržuje — — v naslednikih. Vendar nas je ona vest osupnila, sporoči v ša, da so v Crkvenici aretirali odvetnika dra. Hinkov:<5a, ki ima te dni brantii dra. PotoČnjaka in vodja eocija-listov Korača. Dr. Potočnjaka preganjajo sjdno, ker je imel toliko poguma, da je bivšega bana označil za to, kar — je! —Tako nizko da bi se hotela ponižati justica ua Hrvatskem, da bi v toli važnem procesu par dni pred razpravo dajala branitelja aretirati? Za to nas je ona vept OBiipnila ! I >a je še Khuenovščine na Hrvatskem, to smo vedeli ! Ali da bi je še bilo v takih formah — tega vendar raismo mislili. — No, hvala Bogu, oaa vest o aretiranju dra. Hinkovioi je bila zlatrana. Kden sotrudnikov »Agramer Tagblatta« se je celo osebno razgovarjal ŽDjim v Crkvenici v isti hip, ko so izvestni nemški listi že prinesli vest o njegovi aretaciji ! Kdo je spravil to veat v svet in v kateri namen ? Tega ne vemo. Ali eno vemo! to namreč, da sta ono vest prinesla »Pester Llovd« in »Neue Freie Presse«. In potem vemo se eno : da je zagrebški zaupnik teh dveh či- futskih listov neki......Frank, ki je baje orav bližen sorodnik — najčistejega — Hrvata ! ! Namen je pa bil gotovo približno fsto-tako »čisti«, kakor je »čisto« glasilo »čistih« ki ravno v tem hipu priobčuje Rusiji strupeno sovražne -članke in ponuja Japoncem svoje prijateljstvo. Dokler bo dinastija teli — Frankov imela le enega samega pristaša še med Hrvati, bomo morali računati z okol-nostjo, da rod slepcev šc ni izumrl ua Hrvatskem ! Dnevne novice. Slovanskim delavcem ! Iz delavskih krogov nam pišejo: Pred nekoliko dnevi se je poškodovala neka delavka — Slovenka. Ker je ista zavarovana pri okrajni blagajni, je šla (v spremstvu svoje gospodinje) v urad omenjene blagajne, da bi jej tam dali listek za zdravniško pomoč. Dotična ponesrečen ka ne zna laškega jezika in je z gospodinjo govorila — slovenski. To je bilo menda več nego; naravno, ker nikdo ne more govoriti v je/ ku, katerega ne zna. — Dotični uradnik srsjne blagajne pa, mesto da bi bil revi izdal potrebno, da bi mogla iti k zdravniku, je rekel: Trgovsko izobraževalno društvo*.^ K za? ig za politično regeneracijo v iztičnem f;0 st gospica Ema Zivic 2 K. delu Utre. List je posebno zanimiv iz tega Blagajništvo. sr -n, " ker je ubral vsepovsodi »trune Pevsko društvo »Airija*«t Barkah .l. t<>li bogate narortne dovtipoorti in krep- jj^ naf>ravi dane«?, v ^nedeljo, 11L t. m. svoj -ega bojevitega .zražanja, ki je potebno vsakoletni pevsk" večer v dvorani »Narod- a-:n o onemu živemu našemu naroi« po Dega domac v. Burko vijahPrijatelji p«*ja dobro došli! tfjT/\T\/ hvalil v imenu »malih« vsem dosedanjim dobrotnikom in podpirateljem našega vrtca. Mesto razpošiljanja novoletnih voščil sta darovala za vrtec g. Fr. Nemec 6 K in g. F. Makarovič 4 K in 10 m. blaga. Na Božič-nici so nabrali 36 K stot. Srčna hvala vsem darovateljem ! Slovanski plesni venček na Dunaju .—- za september K —.— do —.—. jan.-avg. t>4.7o do 65.75, Concasat; in Melispil" promptno K 69.50 do 70 — . za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67.30 do 67.SO. New-York. (Otvorenje}. Kava Rio za bo loče dobave. Vzdržano: nespremenjeno: ."> st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—. rž za februar 15. za marec-april 15.—. za marec-junij-15.25 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21-35. za februvar 21.40, za marec-april 21.45, za marec-jim i j 21.40. (mlačno.) — Moka za tekoči mesec 29.20, za februvar 29.10. za marec - april 29.05, za inarec-junij 28.95 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 52.25, za februvar 52.—. za marec-april 52.— , za maj-avgust 51.75 (Mirno) Smirit za tekoči mesec 43.25, za februvar 43.i0. za marec-april 43.75, za maj - avgust 43 — (trdno.) — Sladkor surov 8S° uso no7 22---2;;;4.- - (mirno) bel za tekoči mesec 25.12% za februvar 25.37 ' .(mlačno), za maj-avgust 26.37V2» za okt.-jan. 27.— ratiniran, 56l/j—57.— Lepo. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na trg 12'» Radi deževnega in gorkega južnega vremena je bila kupčija jako klaverna ter je bilo po blagu zelo malo povpraševanja. Prodalo seje jakt^malo in sicer boljše vrste po kron 106.*— slabša pa po Iv 88.— Z doge so od prejšnjih dnij napolnjene ter blago moSno zaostaja. Borzna poročila dne 9. janurarja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.05l(2— 19.0S1angležke lire K 23.90 do 23.9."». .London kratek termin K 239.30—"J39.95, Fraocija K 95.10—95.35. Italija K 95.10—95.40, italijanski - bankovci K 95.10—95.40. Nemčija K, U7.10—117.40. nemški bankovci K 117 15—117-40. avstrijska ednotna renta K 100.4'J -100.70, ogrska kronska renta K 98.80—99.15, italijanska renta Iv 101.75—102.25. kreditne akcije K 673.00-676-00, državne ■železnice K 670.00—ti74.00, Lombardi K 84.50 —86. »O, Llovdove akcije K 745 00—755.00. — JS r e.č . lisa" Iv jrfiH — 33l-^.->.I\rthIit Iv 464— do 472.—, Bodenkredit 1880 K 291—297.—, Bo-t le ni redit 1689 ; Ki 284.-288—, TufSke K do 131.—. Srbske 2"(, —.— do —.—. Dunajska-borza ob2. uri popol. : Velik dohod snovij za možke in ženske obleke same novosti. Bogat izbor za krojače Nasledit ?R. HITTY! : Alojzij Galperti TRST Barriera reeehla 13. IV Z,au» pr.družHjem'- njegovem-i poz.vu: Narod®«, mtelipaneja Istre, veUndi se ft, evijeea mrtvila! Saoč na juaašb:e noge, loti -e ?bux*k>vaus« tn »čiroUe«, {>a na za naiii materini jezia in ea ziat i, avoSodoI Nekaj zabavnega t rrsnih časih. V HrežiemJi na Štajar«kem imajo tudi »neaaški m«. In kjer je ta, mora [Liti tudi nekaj »NemSilv*»trov večer . Bil » jih je precej zbranih teh — »Nemcev«. Občni zbor »Trgovskega izobraž«1-> alueiii* društva«.: i ieue tega društva opozarjamo Se enkrat, da l»6 populudne, ob 4. uri v pro-ftorih »SiovMnske Pitalni^e« (ulica S. Kranceaca at. X.) občni zbor, katerega naj ee s »tovo « ieležijo vsi 5Ieni, da valed neaklepenopti ne bo 'treba sklicevati druzet?a občnega zbora. liralno. vinogradsko in sadjarsko društvo v Krepljah je imelo dne 1. r. m- Državni-xlolg v papirju ; „v srebru Avstrijska renta v zlatu .. v kronah 4"'l( Avst. in\^esticijrtka renta 3 < >;rrska rent« v zlatn „ v kronah 4"u renta 31x Akcije nacijonalne uitnke Kreditaie akcije London. 10 Lstc 100 državnih mirk 2o mhrk 20 f ran km 100 it^l. lifi Ce^urski cekini vcera) 100i4;"> '100.40 120.2.S ioo.r,o 118.80 t>8.8o > ItO.oO danes 100.40 100.40 120.20 (Najstarejša slovenska zaloga in tovarna pohištva Andreja Jug v Trstih-ulica. S. Lncia 12% izadej tribunalaV priporoma 100."'0 \ v sare vrste s'olidno izdelauega, svetlo, ali temno po- H3.05 118 8T> 99.— ^{tiranega poišhtva. 1081.— 158;». — U73.— G73.7-J Ženitna ponudba. star, posest ji k v •^ft- !"1 23:t V21 tržaž^' okolici se želi por jeiti s kako gospodičao ali 117 70 U 7-4)" ^ vdovo staro od 3;"> do 45 let. Le potiube z natanr.iioa naslovim bivališi'ii uaj se pošiljajo pod nSreČau n:i centralno pošto v Trsiu poste restante. -23.44 . 90.2<-f 11.32 23.4 V 19.07 95.20 11 32 Pa'rižka in londonska borza. svoj t beni abor. Poleg druzlh stvari je bila ivaii bo 9e eeveda po nemški m govorili . . ^ j 1 e na dnevnem redu tudi izvolitev novega od- N o tem tako čudno nemščino, da je R ^ UvoJjem so An<|rej Tavčar at. 1. ia; -imlj vo podobna - alovtasKemu jfc- predsebi na takov ve?er slovesa in prestopa- . ■ . ., . ^ r r Anton J avcar s'. _4. tajnikom, Ant-in lavcar n a *ez tua? v novo dobo. Jt*tTi so zares lep<) . . ... ■ \t i „ i ' => . r >t. 12. blagajnikom, r ran vendramin, nad ki e znana tu pa'tam po Slovemkem ... . , i . __- t j„ • * 1 ~ uaitelj v 1'ntovljah, Viktor oirca iz iTonerj i imenom — »Lepa -paša domovina« ! veli niso — znali nemssi 1 Takim Nem« Ln morata biti usojeua —heii und Sie^ 1 /a avstrijska vseučiliM-a je bilo i*- in Ivan Tavčar iz Krepelj štev. 25. odborniki. Zborovanja, ki se je vršilo v najlepšem redu, se je udeležilo tudi nekaj odličnjakov. ka.ii leta UMJ3: na Dunaju -j,'J63.(J~('J K, „ , " . . f J..___Kakor zistopmk županstva je bil navzoč g. i župan iz I )u to vel]. V ra. 1 *ra iex? 1 l^T.lKi K, za Inomoet 1,123.9 . .. J van mieelj, pod? K za oKe v Pragi 2,275.1W# K, . , , . * ♦ e , m:noIem letu je drus za Lfov 9»>H.516 K, za Krakovo I,3SJH41« , .J K in za < rnovice K. Skupni izdatki znašali llt7U0 202 K. K temu zneska so pripom gli se svo- štvo zgradilo svoj »dom«, po«h»pje s sobami ia kletjo, dvoriščem z vodnjakom. Izvzemal troake za poslopje je imelo društvo v minolem letu trošbov K r.'52 in 9ti>t. ;">0r dehodkov pa K 19.^5 in m' krvavimi žulji gotovo tadi Jagoeiovani ! 8to. morda ne ? I A kalro je preskrbljeno za Dsllje nam javljajo iz Krepelj: Ker ina ig"«l<*vane na F>o.Ju viiokoiulstva! \ rmi-, poajetniBtvo gradnje nove železnice tu avojo j st^re uadioj« avatrijakega zietema : pla- uradoijo, je v vasi mnogo delavcev različnih čuite, ne bojite tako predrzni, da bi kaj za btevali! Odškodniua za obed vojakom na prehodu. Ministarstvo za dež. hramb* je sporazumno z vojnim ministerstvom dohč.lo, daje cl 1. j a n u v a r j a do 31. decembra T904 onim gospodar em stanovanj na Pr.uiorakem, ki U>d«> dajali obed vojakom Da prehoda — o 1 častn kovega namestnika doli —, dajat; iz v >j»sitega zaloga odškodnino: za Trst o?S t., za druge kraje pa po ijU 11, za vsako p. rcijo. Cenilni komisiji /a odmero osebne dohodarine. < . kr. davčna administracija nam javlja : Dne 19. decembra m. 1. je cenilna ko-m-*ija za Trst-okolico, d«« 7. t. m. pa ona narodnosti in vere, ki pa ee — do sedaj — vsi lepo vedejo in niso provzročili doslej še nobene škode. . - Zen>ka podružnica družbe sv. Cirila In Metodija javlja, da sohe Prešerna, Jurčiča in (Jregorč.ča j« udobila gi spa Karla Margreitar. Ia Nabrekne nam pišejo: Hožičnica našega otroškega vrtca, ki se je vrš la dne m. m., se je izvršila v občo zadovoljstvo in je privabila mnogo udeležencev. JBožičniee so se udeležili tudi c. kr. okrajni glavar in okrajni šolski nadzornik. Gospod župan je v kratkih besedah pojasnil pomen in važnost otroškega vrtca v Nabrežini, izlasti ozirom na fakt, da itak nekaj otrok obiskuje Legino Šolo v sv. Križu. Gospod voditelj se je za- 1' a r i 7.. (Sklep.' -- ^francozka renta !'7..">0, f»n0 italijacska renta 102.2f» , španski esterieur 8B.8:» akcije otonianske banke . Pariz, ir^lrleo.* Avstrijskae .državne železnice 710.—. Lombardi 811. - .unificirana t^ika renta 87 87, inenjice na London 2."»l.'i6. avstrijata zlnta renta J02.'lfi, oprska 4 zlata renta 100.15, Liinderbant - . -j turške srečke 12!» 7"). parižka banka 11.1 ž, italijan^i^ in- rilijiiualne akcija 720.-*-, akcije liio Tinto I2.»"i7. Trdna. L o n d oti.'<8kiep' Konsolidiran dolg M7 ' 4. Loinbartli 3'... »rebro 2K! V:.- Spaiska renta 86. italijanska renta lOl1, ., tržni diskont 3 V., menjice na Dunaju . -. dohorlki banke —. , izplačila, banke 200000 Trdna. • ■• 1 Tržna poročila 9. januvaria. Budi m ji e i t a. Pšenica žk april K 7.^4 do T.**.', za rtktober od 7.74 do 7:75. Kž za april K 6.fii» do 6.70. za maj —— do —.—. Oves za april K 5.*»4 do o.5"). za maj i\ —.— do —.—. Koruza za maj K 5-27 do .'».26. Plenica: ponudbe srednje: povpraševanje: omejeno, mirno. Prodaja :!3.0oG met. st.. n»—premenjeno J »ruga žita nespremenjeno. Vreme: .-neg. H a m b u r g. (Sklep pop.) i\ava rSantos good average za januvar za marec 37'.x za inaj 38. za september 3f». vrdržado, kava "Rio na-j vadna loco 34.">7. navadna reelna 3vi.41. navadna dobra 42 44 ?>;' 1 Ha vre. (r^klep.i Kava Haritos good ave-raee za tek. mesec po 50 kg 45.— trk. za inarc 45.25 frk. Prijetno; — ;5 H a ni b u r l'. Sklep.) Sladkor za januvar 14>.50, za felirnvar za marc H! 9tj. za maj 17.20. za av^u«iJ7.i>0. za okloijer 17.S10 Mlačno. (Vreme: Prijetno i. V najem se odda meblirana noba prt alovcaski druž n; v ul. Aliieri 1 1, pri tleli na desno. ., t j . - ■*_ . Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica A. Tesa St. 52. (v lastni hiSi.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenco- . Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan oeslk brezplačno ln franko. + Žiiiijon nariši naznanjajo »vojim sorodnikom, prjateljem i j znancem, da jim je dauea uuirla njih ljubljena Zorka v starosti 1 1 mesecev. Pogreli bo \ rjil v pontieljek. ob 11. uri predp. i < ii še žal jati v ulici Pieiii šr. 31» naravnost na pokopališče pri Sv. Ani. Anton in Josipina F url a u. i > > v L zairrt-b^kem vjjaško-pripravljalnein zavodu " 111 internati Berialavič^va uiiea .;tev. 12. * zaće®J* 1 marca t. L 7 mesečni letni glavni tećai za one mladenče, koji žele zadobiti pravico za jednoletne^ra prostovoljca. Program brezplačen. < i KXXXKXXXXXKKKXKK Veliki krah! >ew-Vork in London ni«ta pri/.ana^iia niti evropski celini ter je bila velika tovarna sre brn ine prisiljena, oddati vso 7;lloP° proti majhnemu pla- čilu delavnih moii. Pooblaščen sem iz-vrirti ta nalos. Po„iljam torej vsakemu sledeče predmete le proti temu, da ae mi povrne gld. 6.60 in sicer-♦l komadov najfinejših nami/nili nožev s pri.stno angleško klinjo; >5 komadov amerikanskih pat. »rebrnih rilfe i7. enega komada ; 6 komadov amerikanskih pat. srebrnik jedilnih žlie; kom amerikanskih pat. srebrnih kavnih žlic: j 1 komad amerikanska patent srebrna /.ajemalnlea za juho : j 1 komad amerikanska patent srebrna zajemalnica /a mleko; •'» kom. ang. Viktoriačaše za podklado '1 kom. efektnih namiznih svečnikov : 1 komad cedilnik za ca j : 1 kom. uajiin. sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. €5.60. Vseh teh 4*2 predmetov je popred stalo let. za kar ae garantuje. V najboljši doka? tla le-ta inserat ne temelji na n ika kšn i s I v pa rij i zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vfeč. povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne prilike, da ni omisli to krasno gar-e posebno rikladna kot prekrasno sTatbese in priložnostno darilo Kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo: Dobiva se edino le v Tovarna sodov. Tovarna vstakovrstne posode spadajoče v sodar-sko stroko nahajajoča se v ulici Luigi Ricci štev. 4 (prej Vicolo Cieco), do sedaj last gosp. Antona Baretto se z prvim januvarjem 1904., razširi in bo' nosila naslov : Anton Baretto in drug. Ostane pa tudi na dalje pod direktnim vodstvom gospoda A. Baretto, kateri si je našel druga, le z namenom, da se podjetje razširi. Ta tvrdka izdeluje tudi sode po francoskem sistemu, ter se toplo priporoča vsem narodnim krogom. < ZOBOZDRAVNIK \ i Dni?. led Dr. Mso Bnllant > 4j v TRSTU k ^ .-U__s m ___, .. _ __. ii ulica S. Antonio it. 9. II nadstr. Izvršuje zadelan je / emajl eni, srebrom iu zlatom. 17 del uje posamezne umetne zobove kakoi tudi celo zobovje. O RDI NI R A ml 1> < ► porcelanom y 4 > 12 predp., 3.— ."«. popol ► -a Exportai hiši smer. pat. srebrnega blaga na Dunaju 113 Rembrandstrasse 19. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali Če s znesek naprej vpo^lje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko i zdrava kovina.) Izvleček iz pohvalnih pisem: Bil Oton R»r t o k rk, e. in kr. rtntnik r S7. p»**potku. Ljubljani, s pat. "rrhnio jarnituro sein j»k<> /juloToljtrn. Tu ru » j R o i • n r, dduo v Mariboru. Kt jr V»ro(«wn, da Dr EaBftlt Bfbfel. ukn^oi in tavarni^ki zdravnik. M. SALARINI v ulici Ponte deli* Fabbra it. 2. «Vogal ul. Torrcnte.> Zaluga izgoto vi jenih oblek za gospode, dečke in ctroke. Veliki izbor snovij za obleke, ti s* po mer /pot o vi jo v lastni krojašnici. Bogat izbor površnikov, sok en j, havelokov po jako nizkih cenah. PODRUŽNICA; AT.I.A CITTA Dl LONDEA ul. Poste nnove št. 5. ^vogal ul. Torre bianca) Pavel Qastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohiitva, popolnih sol>. Dunaj Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Bele')«. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnsihej n Vantvm saamka: UDIO. LINEMENT L CAPSCIGOMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mašilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 5? K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-Ijubijenega domaćega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var stveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek iisitsrjsn likam m liitrn itn t Prič > /VA Ivan Semulić v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Tratit in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalegi ima vsakovrstno najtineje in drugih trtega in belega lesa. YTolnene postelje in prodaja volne v vsaki množini, i 'ene so zmerne in postrežba točna in poštena. vrat ■ o e« ca ss D "S ctf 0 co rt k. O "O o N a jat: CZ (8 o rt TS C 13 O >V) e« s O JC 4- t_ o >- h a o Z L »O O > M d >1-4 a CD h-■ > vrate in vsake velikosti, s točno {>ostrež;-4 na dom. Na deželo pošiljam po poštnem povzetju od 5 klg. naprej. Proti takojšnemu plačilu l>0/0 odbitek. PriporoCam se udani Josip Luin, TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST. Potniki v Ameriko! Kocesijonovano društvo za kraljestva in dežele, zastopane na državnem zboru. prevaža potnike naravnost is Trsta v Novi-Tork z braim parobrodom „AURANIA" z 1200 mesti III. razreda ii. z 300 salon-meBti H. raareda s kabinami in z brzim parobrodom „CARPATHIA" z 2000 mesti III. razreda in z 400 salon mesti II. razreda g kabinami. hrano z vinom in vso postrežbo iz TRSTA T NOVMORK o 8 O III. razred, za osebo 180 K Odhod iz Trsta »CAliPATHIA« 2. februv. 1904. »AURANIA« 10. februv. 11)04. Natančne j a razjašnjenja, vozne biljete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaj« iz Nova-Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike daje in preakrbljuje Avstrijski domači M zastop Schroder So c.o - Trst Via Carlo Ghega štv. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: SCHRODERCO - TRST. Izda vajo m- tudi za iste parnike vozni bileti za Palermo, Napol i, .U^ir in Gibraltar. Potniki naj se z glasijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno Umetna gnojila* Najboljša umetna gnojila za poljedeljstvo kakor: rudninski, kostni superfot-1'at in kali-soj, se dobiva na debelo v zalogi Konsumnega društva Kicmanje nizke cene. vozne biljete ! f Trgovina i jestvinami in delikatesami Peter Novak ■S" Ilica ( oiiicrcialt* št. 7 *VM TRST. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za mnogo-brojen obisk in jamči za točno in najboljšo postrežbo. Pošiljatve na deželo izvršujejo ae točno in sicer po poštnem povzetju. Pozor posestniki! cepilec trtijT sadnega Operater kurjih očeh odlikovani specijalist GIORDANI kj ordinira na Corao *tv. 23, n. nadstropje naznanja-vnem.-ki trpi-jo na kurjih očeh ali vsled za-raićenlh. nohtov, da iste takoj odpravi po neki posebni metodi, ki ne prov-zroča n i k a k i h b o 1 e r i cena oeratur(t. # Jeklena remont. K 9_ * -ravno taka na sidri^ 1 f> rubinov, z vidnim tekom na sidro na k^ z.tUi, 5 letnim pismenim jamstvom za nr**oi».ni tek. od jekla K 19.—. od srebra K 23. — . od dvojnatega doublo zlata (okrovie prevla^eno z pristnim zlatom, tedaj ne ttozli^eaol z t raj. nim jamstvom za zlati lesk K 22.—, o«l 1 l karatu, zlata K 60.—. Ura na sidro za dame- . posebno plošonara >)»onhenr< naif. kat-owr4ti ;K 31.—, o<1 cr«»bra K 37.—. Verižic-* o»l dvuinatpga double zlatu v modernih ob ikaii drevja, | po K G.—, -5.— in 12.— in sicer po ir /.i. Sestav Roskopf, od niklja, remom Izurjen vrtnic, i. t. d Odaja trte, sadno, olepševalno in senej j K 6.—, ravno isti na sidro' patent K «.:»<>, nato drevje, gimiče i. t. d. z dvojnatima pokrovoma od srebra »Koskopic Prevzema regulacijo zasajenja vinogradov, K 14.50. sadovnjakov, vrtov, drevoiedov po raznih — [ « . Vdobtva se po poštnem povretju od to-načrtih in obrisih. varnih« 1 ' Cene zmerne. Hlagovoljena naročila na naslov štev. 1000 poste restante Komen. a ž Najboljši in najpopolnejši glasovirji (pianini) se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali na mesečne oboke (tnd! na deželo) aepo-sedno tova na rj u HENRIK BREMlTZ-u c. kr. dvornem založnikr glasovirjev pianinov) v TRSTU, Borzni trg it. 9. Svetovna razstava r Parizu n*>3. najviije .nlllkovanje Av-tro-Og»'i>ke r.\ glasovirji-. varniške zaloge M. RUNDBAKIN, Dunaj, IX. Bergg. Rizik je izključen, ker se sprejme kar ne runa. 4 pare čevljev za 5 K Vsled nakupa ogromne množine obuvaia in neke konkurzne mase prodajam le nekoliko časa po umazani ceni 1 par možkib iu 1 par ženskih črnili čevljev za ve*ati z močno nabitim podplatom, nadalje 1 par možk h in 1 par ženskih modernih čevljev. \V ti 1 pari so najnovejše mode, močni, gorki in pripravni za zimo ter veljajo le A krone. Pošilja le proti predplačilu ali povzetju \ GELB, KRAKOV 40/3. — Za »aročb , za" dostuje dolgoat stopala. Zamena dovoljena ali denar nazaj ako ne bi ugajali.