Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija Lapajnetova 19, 5280 Idrija Poštnina plačana pri pošti 5270 Ajdovščina tel: (05) 37 34 750 fax: (05) 37 34 754 OBVESTILA JULIJ – AVGUST 2020 BODITE OBVEŠČENI Sporočite svoj e-naslov, da vas informiramo o novostih in obveznostih AKTUALNO NOV INTERVENTNI ZAKON PKP4 Nov interventni zakon PKP4 za drugi val epidemije čaka na sprejem v državnem zboru Predlog novega Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 (PKP4) državni zbor sprejema po nujnem postopku. S PKP4 se spreminjajo in dopolnjujejo začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, delovnih razmerij, štipendij in socialnega varstva. Novi zakon določa: − podaljšanje ukrepa čakanja na delo − določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno − mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi. − ukrepe s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu Predlog do 31. julija podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Vlada lahko s sklepom ukrep še največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca. Novi interventni zakon pa med drugim tudi predvideva vzpostavitev mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi. Omejitev števila zbiranja ljudi in karantenske odločbe Ob naraščanju števila okužb z novim koronavirusom je vlada omejila zbiranje ljudi s 500 na 50. Še vedno bo druženje do 500 ljudi mogoče v primeru organiziranih prireditev z dovoljenjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Za nadzor nad izvajanjem karantenskih odločb, bo policija zdravstveni inšpekciji priskočila na pomoč. PREDLOG UKREPOV OZS ZA NOV INTERVENTNI ZAKON PKP4 Predlogi Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), poslanih na vlado in pristojna ministrstva za vključitev v Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID - 19 (PKP4) Zaradi trenutne situacije v povezavi s COVID-19 je Vlada konec junija sprejela predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID19, ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije za državljane in gospodarstvo. OZS že od vsega začetka sodeluje in predlaga različne ukrepe, ki bi omilili posledice epidemije na področju gospodarstva. V nadaljevanju so navedeni ključni ukrepi za umestitev v PKP4: 1. Popravek PKP2 za razrešitev problema s poroštveno shemo – za zagotavljanje likvidnosti (z višjimi odstotki garancije in velikosti kredita) + dodatna sredstva za programe SPS, SID, RRS, EKO-Sklad (vavčerji, krediti in garancije) Predlagamo, da se garancija iz 80% zviša na 100% in na 25% prometa ter 2 kratnik plač. Tudi izplačilo regresa bo zaradi likvidnostnih težav velik problem za mnoge obrtnike in podjetnike. Zato predlagamo, da naj se omogoči izplačilo regresa za leto 2020 do konca leta, in sicer pod enakimi pogoji kot velja za izplačilo regresa do konca junija 2020. 2. Financiranje čakanja na delo doma (možnost kombinacije s skrajšanim delovnim časom – do konca leta 2020 in zagotovitev temeljnega dohodka za samozaposlene Predlagamo podaljšanje ukrepa do konca leta. Kombinacija čakanja na delo doma z ukrepom skrajšanega delovnega časa omogoča delodajalcem, predvsem takim, ki se ukvarjajo z več dejavnostmi, da ohranijo delovna mesta in postopoma preidejo v normalno poslovanje. Samozaposlenim, ki jim prihodki od poslovanja drastično padejo, pa se še naprej zagotovi temeljni dohodek in plačilo prispevkov s strani države. 3. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa Predlagamo mesečno izravnavo ur in ne tedensko, kar bi omogočilo več fleksibilnosti pri uporabi tega ukrepa. 4. Znižanje stopnje DDV (za celotno obrt gostinstvo, fotografske, kozmetične storitve, kemična dejavnost, šivanje, izdelava čevljev, DUO) ali uvedba panožnih pavšalov V gostinstvu predlagamo znižanje stopnje DDV na 7% za gostinske storitve prehrane, brezalkoholne pijače, vino in pivo (razen za alkoholne pijače z več kot 15 volumenskim % alkohola). Tudi v Avstriji (na 10 %), Nemčiji (na 7%) in v drugih državah uvajajo za GOSTINSTVO vedno nižje stopnje DDV. Kozmetična in pedikerska dejavnost, dejavnosti za nego telesa, pralnice in kemične čistilnice, šivanje po meri, proizvodnja obutve, fotografska dejavnost, DUO – predlagamo znižano stopnjo DDV – 9,5% 5. Finančne spodbude (povračilo škode) za tiste, ki so imeli prepoved dela (sofinanciranje avtobusne branže, najemnin, itd. – npr. preko razpisa) Podjetjem, ki z odlokom niso smela poslovati, je potrebno zagotoviti povračilo škode/finančne spodbude (avtobusni prevozniki, itd.) Podjetja, ki imajo v najemu poslovne prostore, ki so v zasebni lasti, so v neenakopravnem položaju (za poslovne prostore, ki so v lasti države/občine, je najemnina oproščena) 6. Poseg v upokojevanje – v času krčenja BDP in večjega števila brezposelnih se uvede soglasje delodajalca za ohranitev v zaposlitvi, ko delavec izpolni upokojitvene pogoje, preoblikovanje zaščitenih kategorij zaposlenih Ta ukrep predlagamo za čas, ko je masa brezposelnih velika. Uvede naj se varovalka, da mora zaposleni, ko izpolni pogoje za upokojitev, če želi nadaljevati z delovnim razmerjem, pridobiti soglasje delodajalca. 7. Pospešitev države pri investicijah in javno naročanje, ki spodbuja domače ponudnike (prociklično delovanje države) Predvsem imamo v mislih pospeševanje investicij – tudi obnove državnih objektov, šole, ipd., gradbene projekte in umeščanje v prostor (logistika). 8. Pomoč pri prestrukturiranju, novih prodajnih modelih in poteh, digitalizaciji, itd. (finančne spodbude preko SPS, SPIRIT ali ZRSZ) Predlagamo sofinaciranje izobraževanj, svetovanj, ekspertov, stroškov novih modelov delovanja, itd. 9. Skrajšanje financiranja bolniškega nadomestila v breme delodajalca iz 30 delovnih dni na 20 koledarskih dni in prvi dan v breme delavca Po zdajšnji ureditvi, ko gredo nadomestila v breme delodajalca 30 delovnih dni (praktično 42 koledarskih dni), je ta čas bistveno predolg, zato predlagamo, da se skrajša največ na 20 koledarskih dni ter uvedbo t.i. enega »čakalnega dneva«, ko bolniški stalež bremeni zavarovanca samega. 10. Sprememba financiranja dolgotrajnega bolniškega staleža - obrnjen model direktno nakazovanje nadomestila delavcu iz strani zavoda in ne refundiranje kot ga imamo danes Predlagamo, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izplača denarno nadomestilo, ki gre v breme zavoda, neposredno zavarovancu. 11. Ureditev regresnih zahtevkov za nesreče pri delu ter (uvedba limita za hudo malomarnost – možnost zavarovanja) OZS že več let opozarja na potrebo po drugačni ureditvi povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ion Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Odškodninska odgovornost delodajalcev mora biti limitirana, če je škodni dogodek posledica hude malomarnosti. 12. DDV po plačani realizaciji Predlagamo preoblikovanje sedanjega modela v bolj uporabnega, s ciljem izboljšanja likvidnosti malih podjetij. Glede spremembe vračila DDV pri stečajih pa predlagamo, da je vračilo tudi prej kot se zaključi stečaj, saj ti zdaj trajajo tudi 7 let in več. 13. Vzpostavitev sklada za investicije Predlagamo ustanovitev posebnega sklada, kjer bi se namensko zbiralo sredstva za financiranje investicij. 14. Vzpostavitev sklada za odpravnine Da bi dosegli večjo fleksibilnost trga delovne sile in spodbudili zaposlovanje pri malih delodajalcih, predvsem za nedoločen čas, je potrebno ustanoviti poseben sklad za odpravnine delavcem, s čimer bi delodajalce - podjetja razbremenili izplačil odpravnin v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V sklad za odpravnine bi prispevali sredstva vsi socialni partnerji (delodajalci, delavci in država), pri čemer bi predvsem država morala zagotoviti zagonska sredstva že ob ustanovitvi sklada, da bi ta lahko opravljal svojo funkcijo že od svoje ustanovitve dalje. 15. OAO - pospešeno delovanje za odpravo administrativnih ovir Predlagamo, da se aktivno začne z odpravo administrativnih ovir, npr. glede omrežnin, čezmejnega izvajanja storitev, ipd. ZAKONODAJA INTERVENTNI ZAKON – PKP 4 Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 (PKP4) Predlog novega Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 spreminja in dopolnjuje začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, delovnih razmerij, štipendij in socialnega varstva. Opozorilo: Ukrepi izhajajo iz besedila predloga zakona, sprejetega na Vladi RS. V proceduri bo najverjetneje, tudi na podlagi pripomb in predlogov OZS, prišlo do sprememb posameznih določb. Sprejem zakona v Državnemu zboru je predviden na seji 9. 7. 2020. Predlog novega zakona določa: − podaljšanje ukrepa čakanja na delo − določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno − mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi. − Spremembe ZIUOOPE - ukrepi s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu Po predlogu se bo ukrep čakanja na delo uporabljal od 1. 7. 2020, vsi ostali ukrepi pa bodo stopili v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Ukrep čakanja na delo Zakon podaljšuje trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu do 31. julija 2020. Vlada lahko s sklepom ukrep še največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, največ do 30. septembra 2020. Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Prihodki so čisti prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo. Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Na zahtevo delodajalca se mora delavec vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu, delodajalec pa o mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa. Delavec, ki v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo, v katerem določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Vlada lahko ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020. V predlogu zakona je nekaj dopolnitev za učinkovitejši nadzor nad ukrepom skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. Predlog do 31. julija podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Vlada lahko s sklepom ukrep še največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, največ do 30. septembra 2020. Nadomestilo plače zaradi karantene Zakon določa ukrepe za blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovnopravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. Predlog zakona tako delodajalcem omogoča uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere, delavci pa bodo upravičeni do nadomestila plače, pri čemer bo višina nadomestila odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal največ za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. V primeru odrejene karantene izplačano nadomestilo plače v celoti bremeni Republiko Slovenijo. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020. Mobilna aplikacija za obveščanje zdravih oseb o stikih z okuženimi Cilj zakona je zaščititi zdravje ljudi in preprečiti širitev okužbe. Predlog zakona vzpostavlja tudi podlago za delovanje mobilne aplikacije za obveščanje zdravih oseb o stikih z okuženimi z virusom COVID-19 in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Namestitev in uporaba mobilne aplikacije bo prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko je oseba potrjeno pozitivna na virus oziroma ji je bila odrejena karantena – v teh primerih si mora ta oseba mobilno aplikacijo obvezno namestiti tako, da se lahko vanjo vnese naključno kodo. Aplikacija je zasnovana tako, da anonimno beleži podatke o upoštevnih stikih med uporabniki mobilne aplikacije, v primeru pozitivnega testa na virus SARSCoV-2 oziroma odreditve karantene pa tudi obveščanje uporabnikov o takšnih stikih z drugimi uporabniki mobilne aplikacije. Mobilna aplikacija pa ne sme omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in njegovih drugih osebnih podatkov. Glede na navedeno pri uporabi aplikacije torej ne gre za obdelavo nobenih osebnih podatkov. Dodatno anonimnost zagotavlja tudi rešitev, ki predvideva, da se uporabniku ob namestitvi dodeli naključna identifikacijska koda. Aplikacija ne bo beležila stikov z naključno mimoidočimi uporabniki mobilne aplikacije in uporabniki, ki bodo oddaljeni npr. 100 metrov, ampak le stike, za katere se glede na strokovna izhodišča upoštevaje njihovo oddaljenost in trajanje šteje, da predstavljajo nevarnost za okužbo. INFORMACIJE DELODAJALEC ZAPOSLENEMU NE MORE PREPOVEDATI ODHODA IZ DRŽAVE Delodajalec zaposlenemu ( v času epidemije COVID19) ne more prepovedati odhoda iz države, vendar pa bodo do nadomestila zaradi karantene ob povratku upravičeni le, če ta ni bila uveljavljena že pred odhodom. V nasprotnem primeru namreč niso izpolnjeni vsi elementi višje sile. Če pa bodo delavci odšli na dopust v državo, ki ni na t. i. rdečem seznamu in bo tja umeščena v času dopusta, potem bodo zaradi višje sile upravičeni do 50% nadomestila (vendar ne manj kot 70% minimalne plače). Te stroške krije delodajalec. V primeru, da so že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo ob povratku v Slovenijo odredi karantena, pa delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile, ker dogodek ni bil nepričakovan in bi se mu bilo mogoče izogniti. Po dogovoru z delodajalcem bi nato moral koristiti dopust za ta čas. TURISTIČNI BONI KOT POMOČ TURIZMU Turistični boni so eden od ukrepov iz tretjega protikoronskega paketa, Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 ( ZIUOOPE), ki je kot pomoč turističnemu in gostinskemu sektorju uvedel vrednostni bon za prebivalce Slovenije, ki ga bodo lahko do konca leta vnovčili za nočitev oz. nočitev z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji. Bon prejmejo prebivalci s stalnim bivališčem v Sloveniji na dan 13. marec 2020, in sicer rojeni do vključno leta 2002 v višini 200 €, mlajši pa v višini 50 € in jih je mogoče koristiti za plačilo nočitve ali nočitve z zajtrkom v nastanitvenih obratih v Sloveniji do 31. decembra. Uredba o načinu unovčitve bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma, povračilu sredstev preko informacijskega sistema FURS ter načinu vodenja in upravljanja evidence bonov ( Ur.l.84/2020 z dne 8.6.2020) določa podrobnosti o koriščenju turističnih bonov. V nasprotju s prvotnimi načrti je mogoče bone za plačilo nočitve pri turističnih ponudnikih koristiti v več delih. Prenosljivi so med sorodniki in sicer v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi, prenos pa bo mogoč tudi med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši). Boni so evidentirani kot dobroimetje v informacijskem sistemu eDavki, o čemer bo vsak obveščen po elektronski poti. Bon je deljiv in se lahko unovči v večkratnem znesku, izplačilo vrednosti bona pa v denarju ni možno. Upravičenec ob prijavi na dan prihoda ponudnika storitve obvestiti, da bo za opravljeno storitev unovčil bon. Ponudnik podatke o upravičencu vnese v informacijski sistem FURS, kjer se evidentira unovčenje bona pri upravičencu in zmanjša njegovo dobroimetje. Pogoji za ponudnike turističnih storitev ZIUOOPE je določil pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki turističnih storitev, pri katerih je mogoče bon unovčiti. Predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 ( predvidoma sprejet 9.7.2020) določa spremenjene pogoje: ponudnik na področju turizma, pri katerem se bon vnovči, mora biti v letu 2020: - vpisan v Poslovni register Slovenije in - vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javno pravne - evidence in storitve, kot izvajalec dejavnosti nastanitvenega obrata in - opravlja dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti - 55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov, - 55.201 – Počitniški domovi in letovišča, - 55.202 – Turistične kmetije s sobami, - 55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom, - 55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča, - 55.209 – Druge nastanitve za krajši čas, - 55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov. Kazni za goljufanje s turističnimi boni FURS je vzpostavil več mehanizmov za nadzor nad koriščenjem turističnih bonov. Kontrole bo FURS izvajal na podlagi podatkov informacijskega sistema, ki je povezan tudi s knjigo gostov, ki se vodi pri policiji. V primeru goljufanja z boni grozi od 200 do 600 € za fizične osebe in od 1200 do 40.000 € za poslovne subjekte. REGRES IN LETNI DOPUST Izplačilo regresa ob epidemiji COVID-19 Kljub epidemiji, ki je trajala od 12. marca do 15. maja 2020, nobena izmed sprejetih interventnih zakonodaj ni določila, da lahko delodajalec delavcu izplača regres kasneje, kot to določa 131. člen Zakona o delovnih razmerjih. Delodajalec mora regres izplačati najkasneje do 1. julija tekočega leta. Za izplačilo regresa najkasneje do 1. novembra le, pa morata biti izpolnjena dva pogoja in sicer, da: - delodajalca zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti, ki določa, da ga lahko v primeru nelikvidnosti izplača do 1. novembra - je nelikviden Kdaj je delodajalec nelikviden? Pravne osebe, ki imajo težave s plačilno sposobnostjo, so nelikvidne. Nelikvidnost pomeni, da dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti oziroma da postane prezadolžen (dolgovi presegajo vrednost celotnega premoženja) oz. plačilno nesposoben (ne more več plačevati kreditov, zapadlih računov, obveznosti do zaposlenih ipd.). Zakonu o finančnemposlovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFFPIPP) v 14. členu določa, da je insolventnost položaj, ki nastane, če dolžnik: - v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali - postane dolgoročno plačilno nesposoben. Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik (pravna oseba, podjetnik ali zasebnik) trajneje nelikviden: - če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20% zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali - če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali - če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi. Delodajalec mora v primeru spora na sodišču ali morebitnega inšpekcijskega postopka nelikvidnost dokazati z ustreznimi listinami (s finančnimi pokazatelji glede preseganja obveznosti nad sredstvi oziroma s poslovnimi izkazi). Izraba starega letnega dopusta Zakon o delovnih razmerjih (tretji odstavek 162. člena) določa, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Delodajalec lahko da delavcem vedno več pravic, kot jim jih določa zakon, kar pomeni, da jim lahko podaljša referenčno obdobje za izrabo starega letnega dopusta iz leta 2019. ATIPIČNA DDV ŠTEVILKA Z atipično DDV številko se identificira mali davčni zavezanec s sedežem / prebivališčem v Sloveniji. Gre za identifikacijsko številko z omejitvami, saj velja samo za določene transakcije, navedene v nadaljevanju, za ostale dobave pa je tak mali davčni zavezanec še vedno oproščen plačila DDV. Z atipično številko za DDV se identificira: 1. Mali davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in na ozemlju druge države članice opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive o DDV plačati DDV izključno prejemnik storitve - obrnjena davčna obveznost (reverse charge). Gre za čezmejno opravljene storitve, za katere se kraj opravljanja storitve določi v skladu s 44. členom Direktive o DDV (povzeto v prvem odstavku 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1) po sedežu/prebivališču davčnega zavezanca prejemnika storitve. Slovenski davčni zavezanec od opravljenih storitev DDV na računu ne obračuna, mora pa navesti klavzulo o oprostitvi: DDV ni obračunan po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 oziroma »VAT is not settled under Article 44 of Directive 2006/112/ES«. Identifikacija za DDV zaradi opravljanja storitev davčnim zavezancem iz drugih držav članic je obvezna zato, ker mora davčni zavezanec, ki opravi take storitve, o teh storitvah poročati davčnemu organu v rekapitulacijskem poročilu (obrazec RPO). S tem se zagotavlja (sistem VIES), da država članica, v kateri se šteje kraj opravljanja storitve, dobi podatek o storitvah, od katerih mora prejemnik s sedežem v tej drugi državi članici obračunati in plačati DDV. Če mali davčni zavezanec take storitve opravi drugemu davčnemu zavezancu s sedežem / prebivališčem v tretji državi, se mu ni treba identificirati za namene DDV (obveznost predložitve rekapitulacijskega poročila ni določena, če je prejemnik storitve iz tretje države). Na obrazcu DDV-P2 v razdelku IV. Drugi podatki označi polje 19 – Opravljanje in/ali prejem storitev po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1. 2. Mali davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in prejme storitve od davčnih zavezancev iz drugih držav članic ali tretjih držav, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive plačati DDV izključno prejemnik storitve - obrnjena davčna obveznost (reverse charge). Identifikacija za DDV zaradi prejema storitev od davčnih zavezancev iz drugih držav članic ali tretjih držav je obvezna zato, ker mora davčni zavezanec kot prejemnik teh storitev tudi obračunati (v obračunu DDV) in plačati DDV. Gre namreč za storitve, za katere velja obrnjena davčna obveznost in je prejemnik storitev določen kot oseba, ki mora plačati DDV. Na obrazcu DDV-P2 v razdelku IV. Drugi podatki označi polje 19 – Opravljanje in/ali prejem storitev po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1. 3.Pridobitelj: mali davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec (državni organi in organizacije ter organi lokalnih skupnosti, kadar opravljajo dejavnost oziroma transakcije v okviru svojih pristojnosti kot organ oblasti), ki pridobiva blago znotraj Unije in katerega skupni znesek pridobitev preseže vrednost 10.000 € – pridobitelji. Mali davčni zavezanec se mora zaradi pridobitve identificirati za namene DDV, če skupna vrednost pridobitev blaga znotraj Unije v tekočem koledarskem letu preseže znesek 10.000 evrov in je znesek 10.000 evrov presegla tudi v preteklem koledarskem letu. Na obrazcu DDV-P2 v razdelku IV. Drugi podatki označi polje 18 – Skupen znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 €. Če ne dosega praga 10.000 €, se lahko prostovoljno identificira za DDV. V takem primeru na obrazcu DDV-P2 v razdelku IV. Drugi podatki označi polje 17 – Prostovoljna vključitev po četrtem odstavku 4. člena ZDDV-1 in mora ostati v sistemu najmanj 2 koledarski leti. Davčni zavezanec z atipično identifikacijsko številko za DDV svojo obveznost za DDV od prej navedenih transakcij izkaže v obračunu DDV. V takih primerih na računu dobavitelja oz. izvajalca storitve DDV ni prikazan (je navedena ustrezna klavzula o oprostitvi). Zato tak davčni zavezanec obračuna DDV od davčne osnove v skladu s 37. členom ZDDV-1 in obveznost za DDV izkaže v obračunu DDV (polje 23 po stopnji 22 % oziroma polje 24 po stopnji 9,5 %). Tak davčni zavezanec ni upravičen do odbitka DDV. V vseh zgoraj navedenih primerih, ko se malemu davčnemu zavezancu dodeli atipična identifikacijska številka za DDV, je tak mali davčni zavezanec za ostale dobave, ki jih opravi na ozemlju Slovenije, še naprej oproščen plačila DDV (v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1, dokler ne preseže limita 50.000 evrov). Če se davčni zavezanec identificira za namene DDV po splošni ureditvi (obvezni ali prostovoljni), v skladu z določbami ZDDV-1 obračunava DDV od vseh obdavčenih dobav, ki so predmet DDV (tak davčni zavezanec se posebej ne identificira za opravljanje/ prejem storitev EU, pridobitev blaga). VSI POSLOVNI SUBJEKTI LAHKO PLAČAJO PRISPEVKE NA EN RAČUN Poleg samostojnih podjetnikov, tudi podjetja lahko plačujejo prispevke za socialno varnost na en račun Poenostavljeno plačilo prispevkov za socialno varnost, je poleg osebam z dejavnostjo, omogočeno tudi za podjetnike in podjetja in njihove zaposlene. Različne mesečne obveznosti, obračunane z REK obrazcem, se lahko plačajo le z enim plačilnim nalogom. Z e-računom se lahko plačajo prispevki za socialno varnost, ki so obračunani v obračunu prispevkov za socialno varnost in vse obvezne dajatve obračunane v obračunu davčnega odtegljaja, če je med rokom za predložitev obračuna in rokom za plačilo najmanj 5 dni. Poslovni subjekt pri svoji spletni banki odda prijavo za prejemanje e-računa. FURS na podlagi oddanega obračuna davčnega odtegljaja pripravi zbirni plačilni nalog, ki vsebuje podatke o vrstah in višini dajatev, e-račun pa prevzamemo v svoji spletni banki. Prednosti plačevanja z e-računom S plačilom na podlagi e-računa lahko z enim plačilnim nalogom plačamo različne obvezne dajatve, ki zapadejo v plačilo istočasno in so prihodek različnih blagajn javnega financiranja (npr. prispevki za socialno varnost). V spletni banki prejeti e-račun, vsebuje vse podatke potrebne za izvršitev plačila, zato podatkov ni potrebno vnašati v plačilni nalog. Seznam vrst obračunov davka na podlagi katerih FURS izda e-račun za plačilo dajatev Vrsta obrazca OPSVZ OPSVL OPSVK OPSVP OPSVD OPSVT REK-1 REK-1a REK-1b REK-2 Opis Obračun prispevkov za socialno varnost Obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike, ustanovitelje zavodov in zadrug Obračun prispevkov za socialno varnost za kmete (obvezno in prostovoljno vključene v obvezno socialno zavarovanje) Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, prostovoljno vključene v socialno zavarovanje Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic Obračun prispevkov za socialno varnost za zaposlene pri tujih delodajalcih Obračun davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja (za vrsto dohodka 1190 - Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo) Obračun davčnih odtegljajev od plačil vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo Obračun davčnih odtegljajev od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja Obračun davčnih odtegljajev od dohodkov po ZDoh-2, ki niso dohodki iz delovnega razmerja (e-račun se ne izda za obveznosti za vrsto dohodka: 1516 - Dohodek iz začasnega in občasnega dela upokojencev, 1906 - Obresti iz NFI, izplačane preko pooblaščenega tujega posrednika, 1922 - Dividende iz NFI, izplačane preko pooblaščenega tujega posrednika. POROČANJE O ODPADKIH IN EMBALAŽI NA ARSO Rok za oddajo poročil o odpadkih in embalaži na ARSO za leto 2019 se izteče 29.7.2020 Roki za oddajo poročil poročanje o ravnanju z nastalimi odpadki po Uredbi o odpadkih (1. odstavek 29. člena) ter roki za poročanje po Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (1. odstavek 10.c in 10.d člena) za leto 2019, ki bi jih morali zavezanci Agenciji za okolje oddati do 31. marca 2020, so bili z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) podaljšani tako, da se iztečejo 60. dan po preklicu epidemije COVID-19. To pomeni, da se rok za oddajo poročil zavezancem, ki morajo poročati po zakonodaji, navedeni v 100. členu ZIUZEOP, izteče 29. 7. 2020. LETNA POROČILA AJPES objavil letna poročila za leto 2019 AJPES je pooblaščen za zbiranje, obdelovanje in posredovanje podatkov iz letnih poročil poslovnih subjektov v skladu z zakoni ter za javno objavljanje letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih poslovnih subjektov v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in drugimi zakoni. V skladu s predpisi morajo poslovni subjekti AJPES predložiti podatke iz letnih poročil za državno statistiko oziroma letna poročila za zagotovitev javnosti. Podatkov iz letnih poročil za javno objavo in za državno statistiko pa ne predlagajo samostojni podjetniki, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov ter poslovni subjekti, ki niso ustanovljeni kot pravne osebe in nimajo statusa samostojnega podjetnika (notarji, odvetniki, samostojni zdravstveni in kulturni delavci, športniki, novinarji, nekateri drugi poslovni subjekti in civilna združenja). Aplikacija JOLP – javna objava letnih poročil omogoča brezplačen vpogled v letna poročila. Vpogled je omogočen za zadnjih pet let, izpise letnih poročil za prejšnja leta se lahko pridobijo v izpostavah AJPES. Za poslovno leto 2019 je javno objavljenih naslednje število letnih poročil: − 66.351 gospodarskih družb − 52.820 samostojnih podjetnikov − 2.911 pravnih oseb javnega prava − 23.279 društev − 84 letnih poročil nepridobitnih organizacij Za gospodarske družbe, zadruge, samostojne podjetnike, društva, nepridobitne organizacije (politične stranke in kolektivne organizacije), pravne osebe javnega prava so javno objavljena tudi zaključna poročila, ki jih morajo sestaviti v primeru začetka stečaja, likvidacije ali prenehanja. PREPLAČILA AKONTACIJE DAVKA Preplačila DDPO in DohDej, kot posledica plačil v višini obrokov akontacije v mesecu aprilu in maju 2020 FURS ugotavlja, da je kar nekaj zavezancev, pravnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v maju in juniju 2020 plačevalo zneske v višini obroka akontacije DDPO in DohDej za tekoče leto. Na podlagi 62. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP so bili zavezanci oproščeni plačila obroka predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in plačila obroka akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, za mesec april 2020 in za mesec maj 2020. Finančna uprava RS iz tega razloga terjatev za ta dva obroka akontacije v knjigovodski evidenci ni vzpostavila, prav tako ju ne bo upoštevala kot obračunana in/ali plačana obroka pri davčnem obračunu za leto 2020. Zaradi oprostitvi plačila obrokov akontacije za mesec april in maj 2020 imajo zavezanci izkazana preplačila iz tega naslova, ki so vidna na eKartici zavezanca. Ta preplačila bodo praviloma pokrivala terjatve za obroke akontacije za mesec junij in julij. Zavezanci pri plačilu obrokov tako plačajo le morebitno razliko. V kolikor se bo saldo preplačil na DDPO in DohDej ohranil tudi v jesenskih mesecih v letu 2020, bo FURS začel izvajati vračila preplačil po uradni dolžnosti. V primeru, da zavezanec za leto 2020 pričakuje višjo davčno osnovo, kot jo je imel v letu 2019, lahko predloži Vlogo za medletno spremembo višine (predhodne) akontacije DDPO ali DohDej. V tem primeru morebitna preplačila pokrivajo odobren nov, višji obrok in zavezanec doplača le razliko. Zavezanci, ki nimajo preplačil, morajo mesečni obrok za mesec junij 2020 ali trimesečni obrok za drugo trimesečje leta 2020 plačati v celoti do 10. 7. 2020. Vir: FURS RAZPISI - SPODBUDE - OLAJŠAVE JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠOLNIN ZA DVIG IZOBRAZBENE RAVNI Sofinanciranje šolnin za dvig izobrazbene ravni, tudi za mojstrski izpit Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninskega sklada Republike Slovenije je objavil popravljen razpis za sofinanciranje šolnin za dvig izobrazbene ravni, tudi za mojstrski izpit Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov izobraževanja posameznikom za naslednje zaključene izobraževalne programe oziroma za opravljene izpite v Republiki Sloveniji: a. programi nižjega poklicnega izobraževanja (NPI), b. programi srednjega poklicnega izobraževanja (SPI), c. programi srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja (SSI), d. programi poklicno-tehniškega izobraževanja (PTI), e. programi gimnazije in opravljanja splošne mature, f. maturitetni tečaj, g. poklicni tečaji (PT), h. mojstrski izpiti, i. delovodski in poslovodski izpiti. Do sofinanciranja šolnin so upravičeni posamezniki: - ki so pred programom, za katerega uveljavljajo šolnino na tem javnem razpisu, imeli zaključeno največ srednjo poklicno izobrazbo ali manj; - ki bodo pred oddajo vloge zaključili izobraževalni program (do 30. 9. 2022); - so poravnali šolnino med 1. 1. 2014 in 30. 9. 2022 za programe od a. do g. za šolska leta od 2014/2015 do 2021/2022 in za programe od h. do i. razpisane za obdobje od 2014 do 30. 9. 2022. Prednost pri uvrstitvi v sofinanciranje šolnin imajo tisti posamezniki, ki so imeli pred programom, za katerega uveljavljajo šolnino na tem javnem razpisu, zaključeno največ osnovnošolsko izobrazbo in/ali so ob vključitvi v program, za katerega uveljavljajo stroške šolnin, bili stari več kot 45 let. Kot šolnina se razumejo stroški posameznika za zaključeno izobraževanje, vključno z vpisnino, po programih. Prijavitelj lahko uveljavlja šolnino za programe iz predmeta javnega razpisa, plačano znotraj obdobja od 1. 1. 2014 do vključno 30. 9. 2022. Višina sofinanciranja šolnine: Posamezni prijavitelj je lahko upravičen do sofinanciranja šolnine do največ 2.500€ Prijava: do 3. 10. 2022. Razpis je objavljen na spletni strani Sklada. ŠTIPENDIJE ZA DEFICITARNE POKLICE ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je objavil razpis za oddajo vloge za štipendijo za deficitarne poklice. Vlogo do vključno 25. septembra 2020 lahko oddajo dijaki, ki bodo v šolskem letu 2020/2021 obiskovali 1. letnik srednjega poklicnega izobraževanja. Na novo lahko štipendijo pridobijo le dijaki 1. letnikov, ki so prvič vpisani v izobraževalne programe za pridobitev deficitarnega poklica iz nabora deficitarnih poklicev za šolsko leto 2020/2021 in bodo s tem pridobili višjo izobrazbo od že pridobljene. Deficitarni poklici za katere je možno pridobiti štipendijo v šolskem letu 2020/2021: - kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec/izdelovalka kovinskih konstrukcij, inštalater/inštalaterka strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar/orodjarka, elektrikar/elektrikarka, avtokaroserist/avtokaroseristka, pek/pekarka, slaščičar/slaščičarka, mesar/mesarka, tapetnik/tapetničarka, mizar/mizarka, zidar/zidarka, tesar/tesarka, klepar-krovec/kleparka-krovka, izvajalec/izvajalka suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar/slikopleskarka-črkoslikarka, pečar-polagalec keramičnih oblog/pečarka-polagalka keramičnih oblog, gozdar/gozdarka, dimnikar/dimnikarka, steklar/steklarka, tehnik/tehnica steklarstva. Prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka in na višino plačila dohodnine. Dijak lahko istočasno prejema državno štipendijo in štipendijo za deficitarne poklice. V primeru, da dijak ponavlja isti letnik oz. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko štipendijsko razmerje miruje, vendar ne več kot eno leto. V zaključnem letniku izobraževanja je zadnje izplačilo štipendije za mesec junij. Merila in izbirni postopek Vlagatelji, katerih vloge bodo izpolnjevale pogoje javnega razpisa, bodo za dosego zastavljenega cilja tega javnega razpisa (tj. dodelitev 1000 štipendij) izbrani po naslednjih merilih: - višja povprečna ocena v zaključnem razredu osnovne šole/nižje poklicne šole, - višja povprečna ocena izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole oz. strokovnih predmetov v zaključnem razredu nižjega poklicnega izobraževanja. Vloga in razpis sta objavljena na spletni strani Sklada. Informacije: deficitarne@sklad-kadri.si, tel. 01 43 45 897. RAZPISI SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA SKLADA Slovenski podjetniški naslednje razpise: sklad ima odprte Naziv javnega razpisa ali poziva Odprt do P1 plus 2020 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere 20. 10.2020 VAV 14 - Vavčer za prototipiranje 31. 03.2023 P7R 2019 - Mikrokrediti na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo in na obmejnih problemskih območjih v Republiki Sloveniji VAV 13 - Vavčer za prenos lastništva 01. 10.2020 VAV 12 - Vavčer za uvajanje poslovne odličnosti po modelu EFQM v mala in srednje velika podjetja 31. 03.2023 SI-SK 2019 - Semenski kapital - So-investiranje z zasebnimi investitorji 31. 12.2020 Javni poziv za start up mentorja inovativnih start up podjetij 28. 12.2021 VAV-11 - Vavčer za statusno preoblikovanje družb 31. 03.2023 VAV-10 - Vavčer za kibernetsko varnost 31. 03.2023 VAV-9 - Vavčer za pripravo digitalne strategije 31. 03.2023 VAV-8 - Vavčer za digitalni marketing 31. 03.2023 VAV-7 - Vavčer za dvig digitalnih kompetenc 31. 03.2023 VAV-6 - Vavčer za skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini 31. 03.2023 VAV-5 - Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino VAV-4 - Vavčer za udeležbe na mednarodnih forumih 31. 03.2023 VAV-2 - Vavčer za patente, modele, znamke 31. 03.2023 VAV-1 - Vavčer za certifikate kakovosti 31. 03.2023 31. 03.2023 31. 03.2023 Razpisi so objavljeni na spletni strani sklada: https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi Informacije: Javni Sklad Republike Slovenije za podjetništvo, Ulica kneza Koclja 22, Maribor, tel: 02 234 12 60, e-naslov: info@podjetniskisklad.si IZOBRAŽEVANJE – SEMINARJI – POSLOVNA SREČANJA MOJSTRSKI IZPIT – PRISTOPNI ROK 2020 Drugi letošnji pristopni rok za vpis na mojstrski izpit je 25. septembra 2020. Z opravljenim mojstrskim izpitom lahko pridobite srednjo strokovno izobrazbo, izpolnite pogoj za vpis v imenik vodij del in še mnogo več. Pogoji za pristop k mojstrskemu izpitu Skladno z 28. členom Obrtnega zakona ima pravico do opravljanja mojstrskega izpita, kdor izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev: - je pridobil srednjo poklicno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj tri leta izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit; - je pridobil srednjo strokovno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj dve leti izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit; - je pridobil višjo ali visoko strokovno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj eno leto izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit. Mojstrski izpit je sestavljen iz štirih delov: - praktični del (I. del); - strokovno-teoretični del (II. del); - poslovodno-ekonomski del (III. del); - pedagoško-andragoški del (IV. del). Posamezni deli mojstrskega izpita so razdeljeni na posamezne izpitne enote v skladu z izpitnim katalogom, ki je določen za vsak del mojstrskega izpita in za vsak mojstrski naziv. Plačilo mojstrskega izpita Kandidat mora ob prijavi k opravljanju mojstrskega izpita za posamezni mojstrski naziv poravnati prijavnino, ki je enotna za vse mojstrske nazive. K vlogi za opravljanje mojstrskega izpita mora bodoči kandidat predložiti potrdilo o plačani prijavnini. Kandidat po prejemu obvestila o izpolnjevanju pogojev prejme obračun stroškov opravljanja mojstrskega izpita, ki je razdeljen na stroške posameznega dela mojstrskega izpita. Obračunu je priloženo toliko plačilnih nalogov, kolikor mora kandidat opraviti posameznih delov mojstrskega izpita. Pred pristopom k posameznemu delu mojstrskega izpita mora kandidat poravnati ta del izpita. Pristop k opravljanju izpita za posamezno predmetno področje znotraj II. strokovno-teoretičnega dela mojstrskega izpita plača kandidat v enkratnem skupnem znesku za II. strokovno-teoretični del izpita, ki je naveden v ceniku in se ne razdeljuje na posamezna predmetna področja. K prijavnici za opravljanje posameznega dela izpita mora kandidat predložiti kopijo potrdila o plačilu. V kolikor prijavnici kandidat ne priložili potrdila o plačilu dela izpita na katerega se prijavlja, njegova prijava ne bo upoštevana. Cenik Potek opravljanja izpita in izpitni roki Potek opravljanja mojstrskega izpita določa Pravilnik o mojstrskih izpitih. Na mojstrskem izpitu mora kandidat dokazati tako praktična kot strokovno – teoretična znanja, znanja iz pedagogike in andragogike ter znanja, ki so nujno potrebna za vodenje podjetja. Nedvomno je za tistega, ki danes vstopa na trg kot podjetnik, pomembno poznavanje predpisov, ki ga zavezujejo. Zaporedje opravljanja posameznih delov mojstrskega izpita, ki je sestavljen iz praktičnega, strokovno – teoretičnega, poslovodno – ekonomskega in pedagoško – andragoškega, določa izpitni katalog. Vrstni red opravljanja posameznih delov mojstrskega izpita kandidat lahko poljubno izbira, praviloma pa mora pred opravljanjem praktičnega dela uspešno opraviti strokovno – teoretični del mojstrskega izpita. Pripravljalni seminarji Pripravljalni seminarji za opravljanje posameznih delov mojstrskega izpita za kandidate niso obvezni, vendar jih za lažje opravljanje izpitov ter za pridobitev širših in uporabnih znanj priporočamo. Pripravljalne seminarje za III. poslovodno – ekonomski del in IV. pedagoško - andragoški del mojstrskega izpita organizira Izobraževalni center pri Obrtno – podjetniški zbornici Slovenije. Vsebine, okvirni termini in cenik je kandidatom na voljo na spodnjih dveh naslovih (Poslovodno – ekonomski seminar, Pedagoško – andragoški seminar). Informacije o pripravljalnih seminarjih za I. praktični in II. strokovno – teoretični del mojstrskega izpita za posamezne nazive so kandidatom prav tako na voljo na spodnjih naslovih. Udeleženci običajno prejmejo dodatno učno gradivo in povzetke predavanj. Pedagoško-andragoški seminar PA je namenjen vsem, ki potrebujejo pedagoškoandragoško usposobljenost za poučevanje dijakov v delovnem procesu, prav tako pa ga priporočamo kandidatom v postopku pridobitve mojstrskega naziva. Pridobljena znanja so podlaga za oblikovanje motivacije, zavestne odgovornosti, ustreznega znanja in sposobnosti, ki omogočajo kvalitetno vodenje zaposlenih in usposobljenost za kakovostno izvajanje praktičnega izobraževanja v neposrednem delovnem okolju. Trajanje seminarja: 32 pedagoških ur; 16 ur v obliki delavnic pod vodstvom predavateljev, 16 ur individualno delo na daljavo ob uporabi e-gradiv Kotizacija za udeležbo na seminarju: Za člane OZS in njihove zaposlene, če jih napoti delodajalec, znaša kotizacija za udeležbo na seminarju 216 € (z DDV), za vse ostale kandidate velja redna cena 246 € (z DDV) Termin plačljivega Pedagoških - andragoških seminarja: 02. in 05. november 2020 - OZS Za leto 2020 je na osnovi razpisa »Usposabljanje mentorjev za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe« 7.,8. in 14. september 2020, OZS Ljubljana napovedan tudi brezplačni PA seminar - Prijavnica_ Poslovodno–ekonomski seminar Namen seminarja je pridobiti temeljna znanja za samostojno in uspešno vodenje podjetja, za kvalitetno delo na področju organizacije in vodenja, obvladovanja rokov, kakovosti proizvodov in storitev, rentabilnosti poslovanja in prilagajanja dinamičnemu poslovnemu okolju. Poslovodno-ekonomski seminar je namenjen vsem, ki potrebujejo podjetniško usposobljenost za samostojno poslovanje na trgu, prav tako pa ga priporočamo kandidatom, ki so v postopku pridobitve mojstrskega naziva. Termini izvedb Poslovodno-ekonomskega seminarja bodo na OZS, Celovška 71, Ljubljana: 20. in 21. oktober 2020 (izpitni rok 28.10.2020) in 8. in 9. december 2020 (izpitni rok 16. 12. 2020) Prijavnica. SEKCIJE PREVOZNIKI Vračanje voznikov na delo v Slovenijo (z osebnimi vozili) Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 83/20, 86/20, 88/20 in 90/20) določa izjeme od obvezne določitve karantene za osebe (voznike), ki so napoteni na ali z opravljanja nalog v sektorju mednarodnega prevoza . Voznik, ki vstopa v Republiko Slovenijo, mora od trenutka vstopa začeti vožnjo gospodarskega vozila najkasneje v 6 urah kar določite v izjavi. Voznik, ki se vrača v Slovenijo mora imeti enega od treh dokumentov, ki so določeni v obvestilu in izjavo podjetja - objavljamo na spletni strani OZS. Voznik mora imeti pri sebi enega izmed naslednjih dokumentov: 1. Spričevalo za delavce v sektorju mednarodnega prevoza iz Priloge 3 Sporočila Komisije o izvajanju zelenih voznih pasov iz Smernic glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev (UL C št. 96 z dne 24. 3. 2020, str. 1); Obrazec (iz Priloge 3 Sporočila Komisije) dobite na povezavi OBRAZEC 2. Potrdilo za voznike za prevoz blaga po cesti za najem ali plačilo v okviru licence Skupnosti (med vozniki t.i. »roza obrazec«), ki ga na podlagi Uredbe 1072/2009 izdajata Obrtna ali Gospodarska zbornica Slovenije; 3. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga izda pristojna upravna enota Enemu od teh treh zgoraj navedenih dokumentov mora oseba obvezno priložiti Izjavo, ki vsebuje podatke o podjetju, vozniku, dnevu in uri začetka vožnje, reg. št. vozila in smer oz. državo, kamor odhaja iz Slovenije. Opredelitev dopustnega časa od vstopa v Slovenijo do začetka vožnje Za napotitev na ali z opravljanja nalog mednarodnega prevoza se šteje, če od ure vstopa osebe v Republiko Slovenijo do ure začetka vožnje (ki je razvidna iz izjave v prilogi 4) mine največ 6 ur. Če torej voznik vstopi v Slovenijo ob 2.30 uri in ima predviden odhod na pot ob 8.15 uri, šteje, da gre za napotitev na ali z opravljanje nalog mednarodnega prevoza in se mu karantena ne odredi. Če bi imel predviden odhod ob 10.45 uri (in bi torej čas od vstopa do začetka vožnje trajal več kot 6 ur), šteje za tedenskega delovnega migranta, ki lahko izjemo uveljavlja samo ob predložitvi negativnega izvida testa na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19), ki ni starejši od 36 ur in je bil opravljen v državi članici Evropske unije, državi članici schengenskega območja ali v organizaciji oziroma pri posamezniku, ki ju je pooblastil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Vračanje voznikov domov, v države s poslabšano epidemiološko sliko (Srbija, BIH in Kosovo) je rizična z vidika možnosti prenosa okužbe. Vozniki naj se zavedajo, da z vračanjem domov lahko ogrožajo tudi zdravje svojih bližnjih. Dodatna akcijska ponudba pnevmatik Michelin Na spletni strani: OZS so objavljeni najugodnejši ponudniki pnevmatik za člane OZS in GZS. Izmed prejetih ponudb so bili izbrani najugodnejšo ponudniki za pnevmatike: − Goodyear (Protect-trade d.o.o. Šentjur - sklop 1 in 2) − Bridgestone (Bartog d.o.o. Trebnje - sklop 1 in 2) − Continental (Bartog d.o.o. Trebnje - sklop 1 in 2) − Michelin (Prigo, d.d. Brezovica pri Ljubljani - sklop 1 in 2) − Dunlop (Renark d.o.o. Sveta Trojica – sklop 1 in 2) − Firestone (Renark d.o.o. Sveta Trojica – sklop 2) − Fulda (Renark d.o.o. Sveta Trojica – sklop 1 in 2) − Sava (Renark d.o.o. Sveta Trojica – sklop 1 in 2) Pnevmatike lahko naročite le z ustreznim obrazcem (obrazci na spletni strani OZS ) za vsako posamezno znamko pnevmatik posebej. V obrazcih so navedene cene za posamezni tip pnevmatike. Subvencije Subvencije v višini 35 € za nakup in montažo pnevmatik višjega energijskega razreda (A in B) lahko uveljavljate na osnovi javnega poziva za dodelitev nepovratne finančne spodbude/pomoči za nakup in montažo energijsko učinkovitih pnevmatik A in B razreda, ki je objavljen na spletni strani Ekosklada. Zaradi posledic epidemije, ki je zajela gospodarski sektor podjetje Prigo d.o.o. Brezovica članom OZS in GZS nudi dodatne akcijske cene pnevmatik. Akcijske cene veljajo za naročila, ki bodo oddana do 31. julija 2020. (obrazec za naročilo) PRISPEVKI IN DAVKI POENOSTAVLJENO PLAČEVANJE PRISPEVKOV Samozaposleni in družbeniki lahko plačujejo prispevke z enim e-računom Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je uvedla plačevanje obveznosti na podlagi e-računa za družbenike in samozaposlene, (npr. samostojni podjetniki, kulturniki, športniki, odvetniki) in so sami dolžni obračunavati prispevke za socialno varnost. Zavezanec za plačilo prispevkov za socialno varnost lahko še vedno uporablja način plačevanja obveznosti, kot doslej. V primeru, da se zavezanec za plačilo prispevkov odloči za poenostavitev plačevanja mora pri svoji spletni banki prijaviti na prejem e-računa. FURS je v Registru izdajateljev e-računov vpisan z nazivom Ministrstvo za finance Finančna uprava Republike Slovenije, naslov Šmartinska cesta 055, 1000 Ljubljana, davčna številka 77695771. V prijavi se za »Referenčno oznako izdajatelja e-računa« vpiše davčna številka zavezanca, ki prijavo oddaja. Z oddano prijavo se šteje, da se zavezanec strinja tudi s Splošnimi pogoji plačevanja obveznih dajatev z eračunom. FURS bo takšnemu zavezancu na podlagi obračuna dajatev pripravil t.i. zbirni plačilni nalog, ki bo vseboval podatke o javnofinančnih blagajnah, vrstah in višini dajatev. Zbirni plačilni nalog bo FURS poslal zavezancu (preko njegove banke) v obliki e-računa v enotni standardizirani obliki eSlog, ki bo vključeval tudi obvestilo v pdf obliki. E-računi bodo poslani bankam, zavezanec pa bo lahko do njih dostopal prek svoje spletne banke, kjer bo lahko predizpolnjen plačilni nalog tudi potrdil in s tem neposredno poravnal znesek obveznosti. Zavezanec bo na ta način vsak mesec na enem eračunu plačal vse štiri prispevke za socialno varnost: PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti. Izdaja in plačilo e-računa sta neposredno vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in plačilo te obveznosti. Obračune je treba preko eDavkov predložiti do 15. v mesecu, zneske pa poravnati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. E-račun bo izdan po predložitvi obračuna. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Mesečna zavarovalna osnova je zavezancu določena glede na dosežen dobiček. Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 15. dne v mesecu je potrebno preko sistema eDavki davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), oziroma se obračun šteje za predložen na osnovi predizpolnjenega obrazca POPSV, ki ga pripravi FURS. Minimalna osnove za plačilo prispevkov Do konca leta 2017 je veljalo prehodno obdobje in je bila osnova za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje PIZ, starševsko varstvo in zaposlovanje 58 % povprečne plače v Sloveniji. Od leta 2018 dalje je osnova za prispevke za socialno varnost 60 % povprečne plače za preteklo leto. Povprečna letna plača za leto 2018 je 1.681,55€, najnižja osnova za plačilo prispevkov je 1.008,93€ (60% x 1.681,55€), najvišja pa 5.885,43€ (3,5 kratnik PP 2018 = 3,5 x 1.681,55€). Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnik plačuje od februarja 2019 dalje so v višini 385,42€, najvišji pa 2.248,23€. Če želi samozaposleni zavezanec plačevati prispevke od višje zavarovalne osnove, kot je tista, ki mu je določena na podlagi doseženega dobička, v obračunu prispevkov – OPSVZ obrazcu, v polju 110 vpiše znesek zavarovalne osnove, od katere želi prispevke plačevati. Posebno obvestilo davčnega organa o zvišanju zavarovalne osnove ni potrebno. Zasebniki plačajo prispevke na prehodni račun: − akontacijo dohodnine do 10. v mesecu, − prispevke do 20. v mesecu za pretekli mesec, − dajatve za zaposlene na dan izplačila plač, Obrazec obračun prispevkov Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVZ najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike, ki so poslovodne osebe (zavarovalna podlaga 040) je od januarja 2019 najmanj 85% povprečne letne plače za preteklo leto. Od februarja 2019 dalje je najnižja zavarovalna osnova 1.429,32€ (85% povprečne letne plače za leto 2018, ki je 1.681,55€), najvišja pa 5.885,43€ (3,5 kratnik PP 2018 = 3,5 x 1.681,55€). Zavezanec plača prispevke za socialno varnost najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec in sicer najmanj v višini 545,99€ in največ v višini 2.248,23€. Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVL najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI Pavšalni prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za popoldanski s.p. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanci), morajo biti obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (PIZ) in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (ZZ). Popoldanci plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 1. Od 1.1.2020 je višina pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 36,92€ in sicer 9,23€ (povprečna plača oktober 2019 = 1.741,70€ x 0,53%) in dodaten prispevek v višini 27,69€ (25% povprečne plače oktober 2019 = 1.676,38€ x 6,36%). Zavezanci plačajo prispevek za ZZ ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu. 2. Od 1.4.2020 dalje je pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 36,56€. (doslej 35,05€)Prispevek se določi s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Ur.l.18/2020 z dne 11.3.2020) in velja za obdobje od aprila tekočega koledarskega dela do marca naslednjega koledarskega leta. V primeru, da zavezanec v posameznem mesecu začne na novo opravljati dejavnost ali preneha opravljati dejavnosti in jo opravlja dejavnost manj kot 15 dni, plača polovičen znesek prispevka PIZ. Skupni pavšalni prispevki so 73,48€ (36,56€ + 36,92€), ki se jih plača na prehodni račun do 20. v mesecu za pretekli mesec. Primer plačila – 1. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki PIZ DPD - ZPIZ 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 44008 36,56€ od 1.4.2020 do 31.3.2021 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki ZZV DPD - ZZZS 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 45004 36,92€ od 1.1.2020 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti DPD 0110 0888 1000 030 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 40002 X,XX € Primer plačila – 2. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevki PIZ DPD 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 36,56€ od 1.4.2020 do 31.3.2021 Prispevek ZZV DPD 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 36,92€ od 1.1.2020 Obračun prispevkov – oddaja obrazca v eDavke Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so morali zavezanci (popoldanci) prvič oddati za januar 2018. Zavezanec mora oddati obračun do 15. v mesecu za pretekli mesec, če FURS do 10. v mesecu v sistem eDavkov ne odloži predizpolnjenega obračuna oz. je ta obračun napačen. PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta. Najnižja osnova za obračun prispevkov za delavce v delovnem razmerju je 60 % zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec (144.člen ZPIZ-2). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od minimalne osnove, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Ta razlika vpliva le na obračunavanje in plačevanje prispevkov. To pomeni, da delodajalcem razlike do najnižje osnove ni treba prišteti k bruto plači v enakem smislu kot to velja za dodatke, torej se zaradi te razlike delavčeva bruto plača ne spremeni. Zaradi obračunanih prispevkov pa ta razlika posredno vpliva na delavčevo neto plačo. Minimalna osnova za prispevke se uvaja postopoma (410. člen ZPIZ-2) in je v prehodnem obdobju od 2015 do vključno 2017 znašala osnova 52 %, v letu 2018 54 %, v letu 2019 56%, v letu 2020 pa 58% povprečne plače. Za izplačila od 1. 1. 2020 do 28. 2. 2020 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju 975,30 € (58 % x 1.681,55 €), za izplačila od 1.3.2020 dalje pa je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju 1.017,23 € (58 % x 1.753,84 €). PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO Kratkotrajno delo je brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. Opravlja ga lahko zakonec ali zunajzakonski partner, starši ali otroci lastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, ki lahko opravljajo pomoč v podjetju največ 40 ur mesečno in za to ne prejmejo plačila. Delodajalec mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu (ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, skupno mesečno število ur opravljenega kratkotrajnega dela). Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12) in za čas opravljanja dela preko eDavkov oddajati REK-2 (vrsti dohodka 1509). Znesek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je od 1. 2. 2020 v višini 5,23€ (0,30% PP za oktober 2019 = 0,3% x 1.741,70€) se plača na TRR: SI56 0110 0888 3000 073, sklic: SI19 davčna številka 45004. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del (Ur.l.17/2019) določa od 1. aprila do 31.12.2019 minimalno bruto urno postavka za študentsko delo v višini 4,89 € od 1.1.2020 dalje pa 5,40 €. Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba) in zdravstveno zavarovanje. Od zneska na študentski napotnici se plačujejo prispevki za PIZ v višini 15,5%. Delodajalec na znesek na napotnici plača prispevek za PIZ v višini 8,85%, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36%, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53%, koncesijsko dajatev v višini 16% in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2,00%. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV Od 1.3.2020 je najnižja urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev 5,05 €, letni znesek pa 7.562,47 €. PODATKI O PLAČAH Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za april 2020 je znašala 1.937,21€, neto plača pa 1.266,13€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar – april 2020 je znašala 1.821,10€, neto 1.185,69€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje februar april 2020 je znašala 1.826,22€, neto 1.190,30€. UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija lahko koristijo članske ugodnosti - svetovanje na davčnem, knjigovodskem, računovodskem področju, gospodarsko pravnem in delovno pravnem področju (davek od dobička pravnih oseb, davčni postopek, dohodnina, DDV,…). Ob prijavi na svetovanje boste predstavili svoje vprašanje ali problem, s katerim se ukvarjate. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si PRAVNO SVETOVANJE Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija svojim članom nudi možnost pridobitve pravnih nasvetov odvetnika. Naročilnico za svetovanje dobite na zbornici, kjer boste dobili tudi termin glede dneva in ure storitve. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si MOJ OBRTNIK Članom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, portal Moj Obrtnik nudi: brezplačno spletno predstavitev vašega podjetja, 90 dnevno brezplačno prejemanje povpraševanj, ugodnejši prejem povpraševanj, brezplačen prejem SOS povpraševanj in ugodnejše sodelovanje pri groših. MojObrtnik.com vam omogoča da: - hkrati pridobite več ponudb - najdete izvajalca, ko potrebujete hitro popravilo - podarite obrtniški groš 24/7 - plačate obročno - pridobite ugodno financiranje - izberete izvajalca z dobrimi ocenami https://www.mojobrtnik.com/ MOZAIK PODJETNIH Kartica Mozaik podjetnih, kartica tisočerih ugodnosti za člane OZS. S kartico Mozaik podjetnih zlahka prihranite letno članarino. Uporabite svojo kartico Mozaik podjetnih in prihranite! Preverite aktualni seznam. partnerjev in njihovih ugodnosti, ki ga ki ga članom OZS, imetnikom kartice Mozaik podjetnih nudijo partnerji projekta. IZ URADNEGA LISTA Poročilo o gibanju plač za marec 2020 81 1.6. 84 8.6. 85 85 12.6. 12.6. 86 12.6. 86 12.6. 88 18.6. 90 24.6. 90 24.6. 90 24.6. 92 92 29.6. 29.6. Coronavirus – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-E) Coronavirus – Odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji 92 29.6. Poročilo o gibanju plač za april 2020 Uredba o načinu unovčitve bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma, povračilu sredstev preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije ter načinu vodenja in upravljanja evidence bonov Coronavirus – Odlok o načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije Coronavirus – Odlok o spremembah Odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v Republiki Sloveniji Coronavirus – Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o začasnem prenehanju obratovanja mejnih prehodov za obmejni promet na meji z Republiko Hrvaško Coronavirus – Odlok o spremembi Odloka odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije Coronavirus – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na– mejnih na ukrepa zunanji poroštva meji in napokontrolnih na notranjih Republike Slovenijeza omilitev posledic Coronavirus Uredbaprehodih o izvajanju Zakonu otočkah zagotovitvi dodatnemejah likvidnosti gospodarstvu epidemije COVID-19 Coronavirus – Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 PRISPEVKI - OBVEZNOSTI JUNIJ 2020 PRISPEVKI ZASEBNIKA in DRUŽBENIKA prispevek PIZ ZZ Starš. var. Zaposl. Bruto zavarovalna osnova v EUR TRR SI56 SI56 SI56 SI56 0110 0110 0110 0110 stopnja 0888 0888 0888 0888 2000 3000 1000 1000 003 073 030 030 24,35% 13,45% 0,20% 0,20% referenca SI19 SI19 SI19 SI19 DŠ-44008 DŠ-45004 DŠ-43001 DŠ-42005 najnižji ZASEBNIK najnižji DRUŽBENIK najvišji 1.052,30€ 1.490,76€ 6.138,44€ (60% PP 2019=60% X 1.753,84 €) (85% PP 2019=85% X 1.753,84€) (3,5 kratnik PP 2019) 256,24 141,54 2,10 2,10 401,98 PRISPEVKI SKUPAJ 362,99 200,51 2,98 2,98 569,46 1.494,71 825,60 12,29 12,28 2.344,88 DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE - individualno osnova 1. ZASEBNIK: Najnižja osnova za prispevke = 60% PP leto 2019 (PP za 2019 je 1.753,84€), prispevki skupaj 401,99€ 1.052,30 € 2. ZASEBNIK: Osnova za prispevke = dobiček, povečan za obračunane prispevke, preračunan na mesec in znižan za 25%, vendar najmanj do višine 60% PP za leto 2019 (60% x 1.753,84€= 1.052,30€) 3. DRUŽBENIK: Najnižja osnova za prispevke družbenika = 85% PP za leto 2019 (85% x 1.753,84€=1.490,76€), prispevki skupaj: 569,46€ 4. ZASEBNIK IN DRUŽBENIK: Najvišja zavarovalna osnova = 3,5 x povprečna letna plača 2018 (3,5 x 1.681,55€), prispevki skupaj: 2.344,88€ OLAJŠAVE 1. Splošna olajšava - letni dohodek do 13.316,83 € (mesečni do 1.109,74 €) PODATKI O PLAČAH Povprečna plača APRIL 2020 Povprečna plača JANUAR-APRIL 2020 Povprečna plača FEBRUAR-APRIL 2020 Povprečna bruto plača (PP) 2019 Povprečna bruto plača (PP) 2018 Minimalna plača od 1.1.2020 Minimalna plača od 1.1.2019 291,67 + (1.558,37-1,40427 x bruto dohodek) 3.500,00 + (18.700,38 -1,40427 x skupni dohodek) 291,67 203,08 220,77 368,21 291,67 3.500,00 2.436,92 2.649,24 4.418,54 3.500,00 2.819,09 Če delojemalec ne želi, da se mu upošteva povečana splošna olajšava, se davčna osnova zmanjša za 291,67€ 291,67 STOPNJE PRISPEVKOV neto € 1.266,13 1.185,69 1.190,30 1.190,74 1.092,74 PRISPEVEK DELAVEC sklic akontacija davka na dejavnost SI56 0110 0888 1000 030 SI19 DŠ 40002 PIZ nesreče pri delu SI56 0110 0888 2000 003 SI19 DŠ 44008 ZZV pavšalni prispevek SI56 0110 0888 3000 073 SI19 DŠ 45004 SKUPAJ Znesek € 8,85% SI19 DŠ-44008 6,36% 6,56% + 0,53% SI19 DŠ-45004 Starševsko varstvo 0,10% 0,10% SI19 DŠ-43001 Zaposlovanje, starševsko varstvo SKUPAJ: 0,14% 0,06% SI19 DŠ-42005 22,10% 16,10% LESTVICA SI19 DŠ-40002 DEJANSKI PRAZNIKI 21 168 1 8 DELOVNI DNEVI JUNIJ 2020 OBRAČUN UR 36,56 36,92 SKUPAJ 22 176 73,48 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM Vrsta izplačila Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja Neobdavčeni znesek za prehrano (na dan prisotnosti, najmanj 4 ure dela), prisotnost na delu nad 10 ur - za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur + 0,76€ Terenski dodatek Prevoz na delo (neobdavčeno po uredbi od 1.8.2008) Kilometrina za službeno potovanje (neobdavčeno po uredbi) Regres za letni dopust Najvišji znesek od katerega se ne obračuna prispevke je povprečna plača za predpretekli mesec) 6-8 ur Dnevnice za službeno pot v Sloveniji 8-12 ur nad 12 ur LETNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad osnova do € dohodnine € € 8.500,00 25.000,00 50.000,00 72.000,00 KONTO 15,50% DELOVNI DNEVI prehodni račun DELODAJALEC Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zdravstveno zavarovanje Dohodnina OBRTNIKI - POPOLDANCI namen 6.138,44 € letna olajšava € 291,67 + (1.558,37-1,40427 x bruto dohodek) bruto € 1.937,21 1. 821,10 1.826,22 1.753,84 1.681,55 940,58 886,63 1.490,76€ mesečna olajšava € - letni dohodek nad 13.316,83 € (mesečni nad 1.109,74€) 2. Posebna olajšava: 1. otrok 2. otrok 3. otrok 3. za rezidenta, ki se izobražuje (dijaka ali študenta) 4. za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 5. za dohodke iz delovnega razmerja: - mesečni bruto dohodek do 1.109,74€ - mesečni bruto dohodek nad 1.109,74€ individualno 8.500,00 25.000,00 50.000,00 72.000,00 1.360,00 5.650,00 13.900,00 22.480,00 SKUPAJ 16 % + 26 % nad 8.500,00 + 33 % nad 25.000,00 + 39 % nad 50.000,00 + 50 % nad 72.00,00 6,12 € + 0,76 € 4,49 € 0,18 € 0,37 € 1.937,21 € 7,45 € 10,68 € 21,39 € MESEČNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad € osnova do € dohodnine € 708,33 2.083,33 4.166,67 6.000,00 708,33 2.083,33 4.166,67 6.000,00 113,33 470,83 1.158,33 1.873,33 SKUPAJ + 26 % + 33 % + 39 % + 50 % 16 % nad 708,33 nad 2.083,33 nad 4.166,67 nad 6.000,00 VSEBINA AKTUALNO ............................................................................................................................................................................ 1 NOV INTERVENTNI ZAKON PKP4 .................................................................................................................................... 1 PREDLOG UKREPOV OZS ZA NOV INTERVENTNI ZAKON PKP4 ......................................................................................... 1 ZAKONODAJA........................................................................................................................................................................ 3 INTERVENTNI ZAKON – PKP 4 ........................................................................................................................................ 3 INFORMACIJE ....................................................................................................................................................................... 4 DELODAJALEC ZAPOSLENEMU NE MORE PREPOVEDATI ODHODA IZ DRŽAVE ................................................................... 4 TURISTIČNI BONI KOT POMOČ TURIZMU ........................................................................................................................ 5 REGRES IN LETNI DOPUST ............................................................................................................................................. 5 ATIPIČNA DDV ŠTEVILKA................................................................................................................................................ 6 VSI POSLOVNI SUBJEKTI LAHKO PLAČAJO PRISPEVKE NA EN RAČUN ............................................................................... 7 POROČANJE O ODPADKIH IN EMBALAŽI NA ARSO ........................................................................................................... 7 LETNA POROČILA ........................................................................................................................................................... 7 PREPLAČILA AKONTACIJE DAVKA .................................................................................................................................... 8 RAZPISI - SPODBUDE - OLAJŠAVE ....................................................................................................................................... 8 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠOLNIN ZA DVIG IZOBRAZBENE RAVNI ........................................................... 8 ŠTIPENDIJE ZA DEFICITARNE POKLICE ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 ...................................................................... 9 RAZPISI SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA SKLADA ........................................................................................................... 9 IZOBRAŽEVANJE – SEMINARJI – POSLOVNA SREČANJA ................................................................................................... 10 MOJSTRSKI IZPIT – PRISTOPNI ROK 2020 .................................................................................................................... 10 SEKCIJE .............................................................................................................................................................................. 11 PREVOZNIKI................................................................................................................................................................. 11 PRISPEVKI IN DAVKI .......................................................................................................................................................... 12 POENOSTAVLJENO PLAČEVANJE PRISPEVKOV ............................................................................................................... 12 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ..................................................................................................................... 12 PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE ........................................................................................................... 13 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI .............................................................................................. 13 PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE ................................................................................................................................. 14 PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO ................................................................................................................................ 14 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO ................................................................................................... 14 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV .................................................................................................. 14 PODATKI O PLAČAH ..................................................................................................................................................... 14 UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA .................................................................................................................................. 15 DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE ................................................................................................................... 15 PRAVNO SVETOVANJE .................................................................................................................................................. 15 MOZAIK PODJETNIH ..................................................................................................................................................... 15 MOJ OBRTNIK .............................................................................................................................................................. 15 IZ URADNEGA LISTA .......................................................................................................................................................... 15 PRISPEVKI - OBVEZNOSTI JUNIJ 2020 .............................................................................................................................. 16