JCttji£a S.
SLivCjenje in svet
iS. i tac.	ubijati a tO. cRtobra 1Ç3C.	£elo 4.
E. Justin: Stoletna Peruanka (lesorez)
Univ. prof. dr. Fr. Jesenko
= Po šumarski razstavi
n.*
Polovica vse tvarine v lesu je čisti ogljik (C), ki prihaja v drevo iz zraka, kjer je 0.002 %—0.003 % vol ogljikovega dioksida (CO2), ki se razkraja v listih v ogljik in v kisik tako, da ostane ogljik v listih, kisik pa uide zopet v zrak nazaj. Prvo vprašanje je: kako in zakaj se razkroji ogljikov dioksid (CO2) v listih v ogljik (C) in v kisik (O, O) ? Oba sta v spojku (CO2) trdno spojena; in kar je trdno zvezano, se le s silo razveže. Trdega vozla otrok ne razvozla, ker ima premalo moči ; platno le s precejšnjo silo raztrgamo, in brez dvoma mora biti tudi neka sila, ki razkroji spojek CO2 v ogljik (C) in v kisik (O, O).
Trd hrastov les razcepimo le s krepkim zamahom s sekiro, in če dolgo cepimo, se ugrejemo. Kadar nas v roke zebe, manemo roke, da napravimo v njih toploto. Brzo vrteča se kolesa na nena-mazani osi se segrejejo. V vseh teh primerih: če si manemo roke, če se kolesa hitro vrte, povzroči gibanje rok in gibanje vrtečega se kolesa nevidno gibanje delcev v osi in v kolesnem pestu. In tako gibanje povzroči to, kar občutimo kot toploto.
Vemo, da je toplota (toplotno gibanje) moč, s katero lahko tvari razkrajamo. Pa tudi zvezati je mogoče s pomočjo toplote razne stvari, n. pr. dva razbeljena kosa železa lahko zvarimo. Če je toplotno gibanje (toplota) v kakem telesu posebno močno, povzroči to gibanje tudi gibanje delcev izven tega telesa — in to gibanje občutimo kot svetlobo. (Razbeljeno železo sveti kovaču na nakovalu; električna žarnica je razbeljena železna žica v brezzračni stekleni posodici). Gibanje delcev na našem solncu (toplotno gibanje) povzroči gibanje delcev v svetovnem prostoru in »zamahe« tega gibanja občutimo z očesnimi živci kot solnčno svetlobo.
Solnčna svetloba (svetlobno gibanje) doseže liste dreves, in zamahi svetlobnega gibanja zadenejo tudi na ogljikov dioksid (CO2), ki se je nabral v listih, in ti zamahi razkroje spojek (CO2) v ogljik (C) in kisik (O, O), kakor razcepi zamah s sekiro hrastov les. Poizkusi so pokazali, da gre kisik razkrojenega spojka
• Glej 3>2is« ât. 13, stran 338..
CO2 zopet skozi reže v zrak nazaj, ogljik pa ostane v listih in se zvari pod zamahi solnčnega svetlobnega gibanja (solnčna svetloba) z dvema deloma vodika (H, H) in enim delom kisika (O), ki jih je vse tri odcepila solnčna svetloba iz vode (H2O), v spojek СЊО.
Pravimo, da v listih razkroje zamahi solnčnega svetlobnega gibanja ogljikov dioksid (CO2) in vodo (H2O) v posamezne delce, v vodik (H), ogljik (C) in kisik (O). Nehote se pa vprašamo, zakaj se pa ogljikov dioksid (CO) ne razkroji že v zraku, saj ga solnčna svetloba tam še lažje zadene kakor v listih skritega; in zakaj se ne razkrajajo spojki vode (H2O) v vodik (H) in v kisik (O) tudi v kozarcu vode, ki ga na solnce postavimo? Zrak in kozarec vode sta prozorna, in zato gredo solnčna svetlobna gibanja skozi ogljikov dioksid in skozi vodo in jih pač ogrejejo, niso pa dovolj močni, da bi spojke ogljikovega dioksida (CO2) in vode (H2O) tudi razkrojili. V listih se pa solnčna svetloba ujame in se v zelenem barvilu svetlobna gibanja tako zgoste, da so v stanu razkrojiti spojek CO2 in H2O v posamezne dele H, H, O, O, O in C. — O, O, (O2) odide, kakor smo rekli, iz listov v zrak; H, H, O, C pa zvare (v zelenem listnem barvilu zgoščeni) zamahi solnčnega svetlobnega gibanja v spojek CH2O. Kemiki imenujejo ta spojek CH2O formaldehid in so dognali, da kakor hitro nastane spojek CH2O, zvare zamahi svetlobnega gibanja nemudoma šest takih spojkov: CH2O + CH2O + СЊО + СЊО + СЊО + CH2O v spojek СбНлгОв. Ta spojek nam je vsem znan. СбНлгОв je sladkor. Sladkor СвНггОв se pa pod zamahi svetlobnega gibanja spreminja še naprej. Od spojka СвНггОв se namreč odcepita dva dela vodika H, H, in en del kisika O, tako da dobimo okrnjen spojek СоШоОз. Pa tudi spojek CeHioOs ne ostane sam zase, temveč se spoji par tisoč spojkov CeHioOr, pod zamahi svetlobnega gibanja v nov velik spojek. Ta spojek je celuloza, katera je — bravcu bo to že znano — glavni sestavni del lesa. Koliko spojkov CeHioOs je natančno združenih v spojku, ki ga imenujemo celulozo pa tudi škrob,
kemiki še niso dognali, pač so pa na potu k rešitvi tega vprašanja in so spoznali, da je najmanj dva tisoč do tri tisoč spojkov CoHioOd zbranih v en sam spo-
jek С0Њ0О5 + C0H10O5 +____ Ta spo-
jek — pa ga imenujmo celuloza ali škrob — ne ostane v listih, temveč pride po gotovih spremembah, o katerih danes ne bomo govorili, skozi listne peci je pod drevesno skorjo, kjer se napravi v teku
poletja okoli in okoli lanskoletnega lesa obroč, ki ga poznamo pod imenom »letnice«, in ki so posebno dobro vidljive na prečnih prerezih vej in debel.
Zamahi svetlobnega gibanja pa tudi povzročijo, da se prične med spojkovimi (CuHioOs) deli samolastna gibanja, katera z našimi čuteži ne občutimo vedno, a jih imenujemo — kemična gibanja. Ne bomo se spuščali v podrobnosti kemičnega gibanja, le toliko pripomnimo, da se pod zamahi kemičnega gibanja dogajajo v spojkih in v njih delih spremembe, ki déle v spojkih popolnoma preurede, jih odcepijo ali pa nove priklopijo, tako da se pod zamahi kemičnega gibanja spremeni n. pr. celuloza v povsem druge
stvari, kakor so smola, lignin, čreslovine itd. Snovi (elementi) vseh teh raznoterih spojkov so pa vedno iste: Ogljik (C), ki se je izločil v zelenem listu pod zamahi svetlobnega gibanja iz zraka, in vodik (H) in kisik (O), ki so jih zamahi soln-čne svetlobe izločili iz vode in ki jih je zopet solnčna svetloba spojila v celulozo
(CeHioOs + CeHioOs +.........), v
kateri so zamahi kemičnega gibanja pre-
uredeli njene déle in napravili čreslovine, smolo, lignin i. dr. Na šumarski razstavi je visela tale tabela:
smrekov les bukov les
66 %	62 %
28.5 %	34.9 %
2.9 %	0.7 %
1.7 %	1.3 %
0.9 %	1.1 %
100 % 100 % Vse te različne tvari: lignin, smola, čreslovine obstoje samo iz treh snovi: ogljika (C), kisika (O) in vodika (H). Zamahi svetlobnega gibanja so zgradili najprej celulozo (СоЊоОз + CoHioOs + » • • zamahi kemičnega gibanja so pa
V, planinskem gozdu
celuloza lignin smola čreslovina prstene snovi
premaknili v celulozi snovi: ogljik, kisik in vodik tako, da so nastali spojki, ki jim pravimo po naše smola, lignin, čreslovine itd. Vse to (99.1 % smreke in 98.9 % bukve) je pa napravljeno iz ogljikovega dioksida (CO2), ki je v zraku, in iz čiste vode. Iz prsti je prišlo le 0.9 %, oziroma 1.1 % v drevo. In še ta odstotek je zložen iz sedem posameznih snovi (elementov), iz 0.5 % kalija (K), 0.44 % kalcija (Ca), 0.40 % magnezija (Mg), 0.02 % fosfora (P), 0.02 % žvepla (S), 0.007 % železa ,(Fe) in 0.07 % dušika (N). Toliko jih je,
pa napravijo komaj stoteri del rastline, medtem ko je tako malo ogljikovega dioksida (CO2) v zraku, pa da tvarine za pol drevesa!
Kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg), fosfor (P), žveplo (S), železo (Fe), in deloma tudi dušik (N) so sestavni deli skal in kamenja. Voda, veter, pa tudi mraz okrušijo kamen, odpadle drobce pa pomeša veter ali pa voda s preperelimi in zdrobljenimi ostanki rastlin in živali. In ta zmes drobnega kamenja in rastlinskega in živalskega prahu je prst. V prsti pa snovi (elementi) kalij (K), kalcij (Ca) itd. niso čiste, temveč so spojene z deli vodika (H) in kisika (O), ali pa tudi z obojima skupaj. Ti spojki
navadno v ravno odkrušenih kamenčkih niso v vodi topljivi. Šele sčasoma se premaknejo pod zamahi kemičnega gibanja deli kisika in vodika v spojkih tako, da nastanejo spojki, ki se v vodi tope, in tako pridejo spojki, v katerih je kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg), fosfor (P), žveplo (S), železo (Fe) in dušik (N), z vodo v korenine, voda jih pa potegne tudi tja gori v zelene liste, kjer se delajo tvari živega drevesa, in kjer imajo tudi te snovi (elementi) svoja opravila, o katerih bomo drugič govorili.
Čeprav je teh prstenih snovi (elementov) v drevesu tako malo po količini, so vendar živemu drevesu neobhodno potrebne. Drevo pogine, če listi le ene teh snovi (elementov) ne dobe. Res so te snovi (elementi) skoro v vsaki prsti, ker so tam drobci raznovrstnih kamnov skupaj zmešani, od katerih imajo eni v sebi fosfor (P), eni zopet magnezij (Mg), železo (Fe) itd. Vendar se pa nabere tudi prst, ki nima ene ali druge teh potrebnih snovi (elementov), ali je pa snov (element) v takem spojku, ki v vodi ni topljiv. Ta prst je nerodovitna. — Braveç že ve, da je mogoče pomagati taki zemlji — z gnojenjem. O gnojitvi se bomo pogovarjali pri drugi priliki, odgovoriti ho«
Za izdelavo dog pripravljena bukev
čemo danes samo na vprašanje: zakaj gozdnih dreves ni treba gnojiti?
Voda potegne prstene snovi (elemente) v liste. Listi pa odpadejo (pri listnem drevju vsako jesen, na iglavcih po treh letih) ter vrnejo zopet zemlji, kar so ji odvzeli. In solnce najde pri-
hodnjo spomlad zopet vse pripravljeno, da dela iz ogljikovega dioksida, iz vode in iz prstenih snovi nove liste, nove veje in povečava deblo in korenine. Tako rastejo naši gozdovi.
-sssas-
/. Kaiser
Balkan na razpotju
svoje zgodovine
V preteklosti razcepljeni narodi naj ustvarijo Zvezo
balkanskih držav
H rve dni oktobra se je vršila ин v Atenah konferenca zast.op-Л nikov balkanskih držav, ki je I шЛ imela namen postaviti teuieij gospodarskemu, političnemu in kulturnemu zbližan ju balkanskih narodov. Posebno pozornost je posvetila gospodarskim in prosvetnim proMe-morn Balkana. Oživotvorenje kulturnega, političnega, zlasti pa gospodarskega zbližanja balkanskih narodov je stopilo s sklicanjem te konference v prvo fazo. Na obzorju se je pojavila balkanska zveza.
Koristi take zveze bi bile za vse balkanske države velike. Zveza bi ustvarila iz vseh balkanskih držav veliko gospodarsko enoto z več nego 40 milijoni konzumentov. Posledica 'e-ga bi bilo povečanje notranjega trga vsake članice; pri tem bi se poljedelstvu in industriji balkanskih držav omogočil nov velikopotezen razmah. Zveza balkanskih narodov bi nadalje pokazala Evropi, da Balkan ni torišče nemirov, kakor ga sodijo, marveč f.a preveva narode, ki so se morali sto in stoletja boriti za svoj obstanek i-.i narodno svobodo, — želja po miru in napredku.
Skozi vso zgodovino balkanskega polotoka se vleče kot rdeča nit krut ii) .neusmiljen boj proti naseljevanju najrazličnejših plemen in narodov, ki so z osvojevalnimi nameni udirali na Balkan. Ti boji za narodno svobodo so bili tudi krivi gospodarskemu in kulturnemu zaostanku balkanskih narodov.
Vse balkanske narode družijo skupne nesreče, ki so jih pretrpeli, druži jih
enaka gospodarska struktura, enaki so si v kulturnem oziru in svoji usodi.
Zveza balkanskih narodov bi pomenila v njih zgodovini velepomem-ben mejnik Dobi borb za svobodo in tudi medsebojnih političnih sporov mora z ustanovitvijo balkanske zveze slediti plodonosna doba medsebojnega zaupanja in spoznavanja, ki bi rodila bratstvo in blagostanje.
Naj nam oh tej priliki zgodovina teh narodov v kratkem obrisu pokaže herojsko borbo in nesreče, ki naj tvorijo temeljni kamen pri bodočem uveljavljanju gesla-. Balkan — Balkancem.
Balkan je dežela treh svetov, — on je sredina med Evropo, Azijo in Afriko. Zato je bil od nekdaj tisti, ki jje doživljal večna naselievanja in ki je bil podvržen najrazličnejšim kulturnim vplivom. Zgodovina južnovzhodne Evrope se pričenja z naseljevanjem Grkov, Ilirov in tracijskega plemena. Grki so se naselili na jugu balkanskega polotoka, Iliri na severnovzhodnem delu, ob severnem delu Jonskega in na obalah Jadranskega morja, prav tja do reke Pad in Save ter Dnnnva. Tracij-sko pleme je zavzelo dežele vzhodno od Ilirov in severnovzhodno od Grkov do Dunava in Črnega morja. Vzhodni del. Balkana pa so naseljevali Makedonci, ki so po mnenju nekaterih zgodovinarjev mešanica grško-ilirskega rodu V 4. stoletju pred Kr. so vpadli na Balkan Kelti in sredi istega stoletja se je pričelo osvajanje Balkana po Makedoncih.
V 6. stoletju po Kr. so se pričeli naseljevati na Balkan Slovani, ki so prispeli 1. 548 v Drač na Jadranu. V
Grčijo so prodrli prvi Slovani 1. 581. L. 679- so prekoračili Dunav in se naselili v svoji sedanji deželi Bolgari.
Slovani so se na Balkanu hitro širili, tako da je bila po 8. stoletju vsa severna polovica balkanskega polotoka in tudi preko te naseljena s Slovani.
Okrog 835. so se pojavili prvič na Balkanu Madžari.
Pod kraljem Krumom je obsegala bolgarska država široko ozemlje, ki se je razprostiralo od Čadaldže do Komorna in od Črnega morja do albanskih gora. Pod carjem Petrom (927 do 969) je razpadla in s carevanjem Šiš-manovega sina Samuela, ki je vladal do 1. 1014., je nastopil preporod bolgarske države.
V Srbiji so vladali v tem času župani. V 10. stoletju je župan Česlav združil več srbskih rodov. V 11. stoletju pa so župani imenovali Štefana Dobroslava za svojega poglavarja. Prihajali so na Balkan takrat zopet Madžari, Benečani in Normani.
Bizanc je vedno bolj propadal in njegovo dedščino na Balkanu so prevzeli Osmani in drugi Turki, ki so pričeli okrog 1340 svoj zmagoviti pohod po Evropi. Zavzeli so Madžarsko, prodrli do Dalmacije in 1453. zasedli Carigrad. Postali so svetovna sila, ki je nadkriljevala preko dve sto let vso moč ostale Evrope. Ves Balkan je bil v rokah Turkov. Grozovitosti turških poveljnikov in janicarjev pa so izzvale 1. 1804. upor v Srbiji. Na čelu tega upora vidimo Karadjordja, ki se je junaško boril za svobodo svoje teptane domovine. Srbija si je pridobila v Iju-tih bojih pozneje nekoliko več svobode. V srbskem narodu je vedno bolj in bolj rastla samozavest in se dvigal narodni ponos.
Tudi Grki so mnogo trpeli pod turškim jarmom. Prvi poskus osvoboditi Grčijo je napravil 1821 iz Romunije knez Ypsilanti. Istega leta se je vnel v Peloponezu upor in v nekaj tednih je bil ves Peloponez v grških rokah.
Z samozavestjo balkanskih narodov je izgubljala Turčija vedno bolj na svoji moči. Ob koncu 19. stoletja so bile na Balkanu že tri osvobojene države: Grčija, Črna gora ter samostojna kneževina Srbija. L. 1870/71 je sledil nato pričetek bolgarske samostojnosti. Vojna med Rusijo in Turčijo je končno pripomogla balkanskim narodom do večjega razširjenja ozemlja v škodo Turčije; tu so se pričeli pojavljati tudi
notranji nemiri. L. 1908. je izbruhnila namreč revolucija, ki je globoko posegla v nacionalno in kulturno življenje Turčije. V balkanskih narodih je kipel narodni ponos, ki je grozil popolnoma spremeniti lice balkanskega polotoka.
Revolucija v Turčiji je bila za balkanske države nov dokaz, da Turčija propada. Zato so podvojile vse svoje sile, da bi bile kos viharju, ki se je pripravljal. Oboroževale so se vojaško in diplomatsko.
V septembru 1911 je izbruhnila vojna med Italijo in Turčijo radi Tripo-lisa in balkanski narodi so se medtem pripravljali na odločilne boje s Turki.
Podrobne priprave za ta odločilen boj proti Turčiji so bile izvršene v okviru balkanske zveze. Misel, ustvariti zvezo balkanskih držav, je bila že stara. Februarja 1912 so bile razple tene že dokaj močno vse niti za ustanovitev balkanske zveze, ki so se v juniju istega leta še zgostile. Izvršilci ideje so bili kralj Nikita, kralj Ferdinand bolgarski, grški ministrski predsednik Venizelos in srbski ministrski predsednik Nikola Pašič.
Bilo pa je treba zunanjega povoda za oživotvoritev zveze. Tn dal ga je pokret mladoturkov, revolucija v Turčiji in upor turške armade.
Balkanske države so smatrale, da je prišel njih čas Kocka je padla!
Balkansko vojno je otvorila Črna gora 8. oktobra 1932. Deset dni za Črnogorci so napovedale vojno Turčiji druge balkanske države. Bil je v zgodovini balkanskih narodov znameniti dan. 18. oktober, ko je po že eno leto trajajoči italijansko-turški vojni sledila druga, mnogo hujša od prve. Nad Balkanom je smrt razprostirala svoja krila, — kri balkanskih narodov je tekla po kameriitih tleh. Ves Balkan je zažarel v krvavem svitu. Balkanska vojna je postala svetovno vprašanje. Šlo je za Carigrad. Dnrda-nele in za oblast v južnovzhodni Evropi. Imela pa je tudi namen preprečiti prodiranje Nemcev proti Egejskemu morju in Mali Aziji.
Z 8. novembrom 1912 se je končal prvi del balkanske vojne. Dotlej so se namreč borile zvezne armade vsaka zase in vsaka od svoje strani. Uspeh je bil časten za vse, kajti vsak narod si je priboril brez pomoči vrsto zmag.
Druga epoha balkanske vejne pa je pričela 8. novembra z obkolitvijo Solu-
na, v katero pade tudi razpad zveze
balkanskih držav, ki ga je povzročila zasedba Soluna po Grkih.
Tretja faza pa je trajala nato do maja 1913 s sklenitvijo miru med Turčijo in balkanskimi državami, ki je bil sklenjen 10. avgusta 1913.
Z združenimi močmi so balkanski narodi premagali skupnega sovražnika, z združenimi močmi so se osvobodili turškega jarma. Zal, da je nesporazum glede razmejitve med posameznimi državami pri vedel do medsebojnih nasprotstev med nekdaj zvezanimi državami, ki še do danes niso popolnoma odstranjena.
Medlem je živela vsa Evropa v težkih medsebojnih konfliktih. Med Nem èijo in Anglijo se je vršila ljuta gospodarska borba za premoč na svetovnem trga; med Nemčijo in Francijo so vladali hladni odnošaji že od zadnje nemško-francoske vojne; Nemčija in Avstrija pa sta hoteli popolno nadvlado nad srednjo in južnovzhodno Evropo. Nad vso Evropo so se zgrnili črni oblaki, preteč s strašno katastrofo.
Avstrija je v atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda našla povod, da je napovedala Srbiji vojno. Malo pozneje, po komaj minuli balkanski vojni, je bil zopet ves Balkan v ognju. Vso Evropo zasegajoča svetov-
na vojna je popolnoma spremenila
evropsko lice.
Iz svetovne vojne so izšli balkanski . narodi neokrnjeni. Vsi so celo razširili svoje meje, — Orna gora se je pridružila ujedinjeni kraljevini Jugoslaviji, Albanija pa je dobila svojo samostojnost.
S to vojno so tudi končali v zgodovini balkanskih narodov več stoletij trajajoči osvobodilni boji in vse države so pokazale po njej velik napredek, zlasti na gospodarskem področju.
Nastopila je doba gospodarskega in kulturnega razmaha Balkana. Njej se morajo umakniti vsa politična nasprotja. Z združenimi močmi so se balkanski narodi borili za svojo svobodo, skupno mora biti sedaj delo za gospodarski in kulturni napredek.
Zato bo najsvetlejša točka v zgodovini balkanskih narodov oživotvoritev ideje balkanske zveze, po kateri se bodo vsi balkanski narodi trudili га povzdigo Balkana, ki naj bi tvoril v bodoče mogočno gospodarsko in kulturno enoto.
Iskreni želji po napredku, miru in skupnem sodelovanju se morajo umakniti medsebojni spori in nesložnost, — da bo mogla iziti iznad starega Balkana svetla zvezda sreče, miru in blagostanja vseh balkanskih narodov.
-SSSac;-
Bodočnost	•
zvezdarskih daljnogledov
ajvečji daljnogled v smislu Keplerjeve konstrukcije z le čami je veliki refraktor Yer keške zvezdarne ob Lake Ge neve v Severni Ameriki. Ta instrument je dolg 18 m, a odprtina objektiva me* ri v premeru 102 cm. Ker mora biti vsaka leča objektiva za opazovanje na oko ali za fotografiranje sestavljena iz dveh stekel, je bilo treba tudi pri tem daljnogledu vliti in matematično natančno izbrusiti dva steklena kva* dra, ki sta merila v premeru več ko en meter. Leče so vlili v Parizu, iz* brusili r>a v New Yorku, kjer so izvr* šili tudi vse ostale dele daljnogleda, ki je v vsakem pogledu mojstrovina, s kakršno se nç more ponašati nobena druga zvezdama na svetu. S tem dalj*
nogledom so uspela zvezdoslovcem že velevažna odkritja v vsemirskem oce* anu in izredno ostri fotografični po* snetki posameznih nebesnih teles.
No, navzlic doseženim krasnim uspehom pa pravijo strokovnjaki, da sedaj ne kaže graditi še večje daljno* glede tega sistema. Neglede na to, da je z današnjimi tehničnimi pripomoč* ki .skoro nemogoče natančno vlivati in brusiti leče še večjega premera, bi bi* la tudi okretnost tako ogromnih re* fraktorjev tolikanj pomanjkljiva, da bi bila njih prednost v primeri z manj* šim, priročnejšim daljnogledom prav malenkostna. Kakor Dri vsaki tehnični napravi, se pokaže tudi pri daljnogle* dih neka skrajna meja, preko katere
ni mogoče praktično doseči večjih ko* risti in ki so zaradi tega nesmiselne.
Ugodnejša so razmerja pri zrcalnih teleskopih, ki so prav tako daljnogledi, a s to razliko, da se tu ne opazuje sli» ka skozi daljnogledovo cev, marveč pri njeni vrhnji odprtini. Namesto leč uporab'.jajo precizno izbrušena votla zrcala, ki odbijajo svetlobne žarke v neko točko, kjer nastane ostra slika opazovanega predmeta.
Izkušnje na Lickovem in Mount Wil» sonskem observatoriju v Ameriki so pokazale, da se zrcalni teleskopi lahko
vpete samo na robovih, lažje krivé ne» go zrcala, ki se lahko opro po vsej zadnji ploskvi. Neko napako pa ven» dar imajo zrcalni teleskopi: Zaradi toplotnih razlik se namreč neprestano raztezajo in krčijo, kar je tem bolj nerodno, ker se uporabljajo ti instru» menti največ ob mraku, ko se tempe» ratura najizdatneje izpreminja.
Največje doslej izbrušeno votlo zr» calo je na Mount Wilsonskem obser» vatoriju v Kaliforniji. Le»to ima 256 cm v premeru. Med najsijajnejše uspe» he, ki so jih dosegli z njim, štejejo
Kupola znamenite zvei
povečajo daleč preko mere normalnih daljnogledov z lečami, ne da bi postali
Ijreveč neokretni. Z zrcal odbiti svet» obni žarki se namreč lahko namerijo do opazovalca tudi po zveriženi poti, ne da bi zaradi tega trpela jasnost slik.
Vzrok, zakaj se dado izdelovati zr» cala v toliko večjih dimenzijah kot leče, čeprav so iz istega gradiva, je ta, da pri zrcalih rabi steklo le kot nosilec mikroskopično tanke srebrne plasti, ki je edina merodajna za na* stanek slike, dočim morajo pri lečah svetlobni žarki skozi steklo in jih vsa» ka napaka v njem nepravilno lomi in sliko pači. Vrhu tega pa se leče, ki so
•ne na Mount Wilsonu
določitev premerov nekaterih zvezd stalnic in dognanje bistva spiralnih megla, ki jih je uspelo s tem zrcalom tolikanj povečati, da so jih spoznali kot skupine nebrojnega števila zvezd. To odkritje velja v astronomiji za naj» večji napredek od začetka 17. stoletja, ko so neposredno po izumu daljnogle» da uspela prva važna zvezdna odkrit» j a.
Toda naša doba ni vajena počivati na lavorikah in nedvomno bodo seda» njim ogromnim ameriškim daljnogle» dom sledili kmalu še večji instrumenti, pri katerih se bodo uporabljala brez izjeme samo zrcala. Seveda pa bodo
ta zrcala kar dva do trikrat večja ne» o so današnja. Za nameravane veli» opotezne poskuse so pridobile Zedi» njene države steklarno v Saint»Gobainu na Francoskem, ki slovi za najboljšo na svetu, in konstrukterja najboljših
Zrcala, ki se bodo uporabljala pri bodočih teleskopih, ne bodo iz masiv» nega stekla, marveč iz nekakšnega trd« nega, v vseh smereh prevrtanega ogro» dja, nekakšnega sistema steklenih ce* lic, ki bodo samo po vrhu prevlečene

V zvezdami na Mount Wilsonu
ameriških daljnogledov: Ritcheya, ki velja za najspretnejšega današnjega brusilca sjekla. Če je s sedanjimi teh» ničnimi pripomočki vobče še mogoč kak napredek, ga bodo Američani to pot prav gotovo dosegli, ker imajo po» leg najboljših moči na razpolago tudi zadostna denarna sredstva.
— Največji teleskop na svetu
s tanko, a matematično pravilno upog« njeno plastjo stekla ali kremenca. Ka» kor kažejo izkušnje, se taka celična zrcala mnogo bolje drže pri spremi» njajoči se temperaturi, ker se zaradi zračenja vsa steklena gmota bolj ena» komerno razteza v vseh smereh. Rit» chey upa, da se bo posrečilo na ta na»
čin zgraditi votla in ravna zrcala s premerom 8 do 10 metrov. V Saint Gobainu so že končane vse priprave, da se bo k tako ogromnemu telesko» pu izdelala tudi primerna optika.
Čisto jasno je, da tako ogromnega instrumenta niti najduhovitejše zamiš» ljeno in izvedeno stojalo ne bi moglo pravilno obračati po nebesu. Zaradi tega bo teleskop nepremično pritrjen v navpični legi. Svetloba, ki prihaja od tega ali onega opazovanega nebes» nega telesa, bo vpadala skozi široko špranjo v kupoli najprvo na ravno zr» calo s premerom 10 m. S posebnim mehanizmom se to zrcalo obrača ne» nehoma za zvezdo, a žarki se odbi» jajo z njega na drugo, nekoliko manj» še, na žerjavu pritrjeno ravno zrcalo, ki jih odseva navpično navzdol v glav» no zrcalo teleskopa. To zrcalo leži vo» doravno in ima v sredi majhno odpr» tino, skozi katero imajo žarki dostop v okular opazovalca, čigar sedež je na» meščen pod zrcalom.
Tako dragoceni instrument bo tre» ba seveda čim bolj izkoristiti. Treba bo najti .zanj kar najugodnejšo pošto»
janko. V poštev prihajajo samo kraji z izredno suhim podnebjem, kakor so n. pr. od kamjonov razorane visoke planote ameriškega zapada. Ritchey sodi, da bi še najbolj kazalo postaviti novi opazovalni stolp ob robu Grand» Canijona v Arizoni, 2400 m visoko nad morjem. S tako ogromnimi teleskopi seve ne bo več mogoče opazovati vse» ga nebosklona, marveč se bodo morali omejiti zgolj na ozek pas okrog ze» rita. Z zasnovanim teleskopom bodo sem pa tja opazovali tudi luno in pla» nete, toda v glavnem zanimajo zvez» doslovce sedaj zvezde stalnice, ki jim bodo posvetili največjo pozornost. Pri mirnem ozračju se bo videla luna sko» zi teleskop omenjenih dimenzij, kakor če bi jo opazoval iz daljave 17 km, a Mars se bo primaknil našemu očesu na skromno oddaljenost 3000 km. Ti si» jajni izgledi so tako zapeljivi, da bodo poleg glavne naloge, to je opazovanja zvezd stalnic, namerili ogromni tele» skop tudi na naše bližnje nebesne so» sede, ki si jih bomo lahko z njim ogle» dali tako od blizu kot še nikoli doslej.
-StsžaS-
L. D' Aubra
Njegova Prevzvišenost
ospa Acanfora in njene tri hčere Violanta, Izolda in Mar-fiza so hitro povečerjale ter si napudrale lica in pobarvale ustnice s črtalom. Potem so poklicale sobarico in ji naročile, naj nemudoma prižge v vseh hišnih prostorih električno luč. Ko je bilo to storjeno, je gospa Acanfora namignila svojima sinoma Cezarju in Brutu, advokatu in novinarju, naj se ji približata. Tako se je zbrala v krogu hišne gospodinje vsa rodbina — razen očeta, ki ga ob tem času običajno ni bilo doma. V spremstvu svojih hčera in sinov si je gospa Acanfora ogledala stanovanje, kajti ta večer je bilo sprejemanje.
Sobe so bile že urejene. Na mizah, na stolih ni bilo niti praška. Tudi naslanjači so bili skrbno obrisani in so kar bleščali. Elektrika je močno lila od velikih svetiljk. Povsod je bilo polno cvetja, res da cenenega cvetja, a zato tem učinkovitejšega. Največ je bilo tulipanov in dalij. V očetovem kabinetu pa so uredili tako, da so stale
knjige v bogatih hrbtih očesu na ponudbo. Po salonih, na klavirju in na nizkem pohištvu so bile razvrščene slike važnih osebnosti. Postavljene so bile tako, da jih je gost lahko takoj ugledal, če se je zanimal za fotografije.
»Nu, vidite otroci,« je vzdihnila na koncu vsa srečna gospa Acanfora, »naše stanovanje je vendarle lepo!«
Prispel je oče, zasopljen in rdeč v obraz.
»Tako pozno prihajaš!« ga je sprejela žena ter ga ošinila s strogim pogledom. »Ti se nočeš, pa nočeš spametovati. Ali si pozabil, da imamo nocoj povabljene goste? In še večerjati moraš!«
»Večerjal sem že,« je odvrnil v zadregi oče. »Bil sem v krožku s princem Altomontom. Podoba je, da se je le odločil obnoviti dvorec... Ni me hotel izpustiti domov. Sesti sem moral poleg njega in mu natančno pojasnjevati načrt obnovitvenih del s svinčnikom v roki. O, če bi dobil to naročilo, potem bi bili rešeni!«
»Prosim te, ne čvekaj takšnih neumnosti!« mu je zdaj segla v besedo žena. »Jaz ne verjamem tvojim načrtom vse dotlej, dokler niso izvršeni. Sanjač! Še vedno se ne zavedaš, da gradiš gradove v oblake in ne veš, da ni mogoče živeti od prazne nade.«
»Mama, zdaj ni čas za takšne razgovore in očitke,« je prekinil gospo Acan-foro sin advokat, ki je videl, kako se zbirajo oblaki na zakonskem nebu.
»Cezar sodi čisto pravilno!« je dejal oče. »Zdaj ni čas za takšne reči... Grem, da se preoblečem. Oblekel bom črno obleko in lakaste čevlje.« In preden je izginil iz sobe, se je še enkrat ozrl naokoli in dejal: »Nu ... imenitno. Čudim se naravnost, kaj ste napravile iz našega stanovanja. Saj znate delati čudeže!«
»Tudi ti znaš čarati, kadar se ti zdi!« je zopet začela mati. »Storil si res čudež, ko si dovolil, da izgubimo salon, najbistvenejši del stanovanja... Od njega je sijala vsa hiša.«
»Oče, pojdi, pozno je že!« je dejal sin advokat.
»Kaj pa počenja oni tam?« je vprašala mati in se obrnila k hčeram. »Ali smo lahko vsaj sigurni, da se ne. bo prikazal?«
»Pojdimo pogledat skozi ključavnico !« je predlagala Violanta.
Sestre so stekle, kukale skozi ključavnico in dognale, da gost spi v postelji. Materi so sporočile novico vse vesele, da gostje zaradi tega ne bodo prikrajšani.
»Zelo truden mora biti revež!« je dejala Marfiza. Pripeljal se je iz Pariza. Pot je dolga, on pa je star...«
»Nu, nu, naj le ostane kakor je, poglavitno je, da ga ne bo na spregled!« je dejala mati. Nato se je obrnila k hčeram in vprašala: »Ali je njegova spalnica popolnoma v redu? Ali ste mu prinesle dovolj vode? Ste pristavile nočno svetiljko? Rekel mi je, da ne more spati v temi...«
»Vse je v redu!« je odvrnila Violanta, ki se je bala, da bi mati spraševala dalje.
Kmalu nato se je vrnil v rodbinski krog arhitekt. Bil je preoblečen, umit, počesan, skratka nov, kakor bi ga vzel iz škatlice.
*
Od tega dne. ko je bil v hiši visoki gost, kardinal Dumont, ki se je bil pri-
peljal iz Pariza in je bil namenjen ▼ Rim, se je življenje docela spremenilo. Usoda je uredila tako, da je bil odlič-njak Acanforovi obitelji v ponos in sramoto.
Gospod Acanfora je namreč bil izvrsten arhitekt, v poslovnih rečeh pa fan-tast in sanjač. V zadnjih letih je bil zamislil celo vrsto estetsko divnih zgradb. Njegovi načrti pa so imeli vsi to napako, da se niso nikoli krili z računi. V zadnjem času so ga zgrešena podjetja prikrajšala za dve sto tisoč frankov. Delal je sicer z nenavadno zidano voljo, toda bil je premalo oprezen, da bi pošteno zaslužil. Obitelj, ki je spoznala ogromni primanjkljaj, je bila sklenila, da je treba skjrçiti izdatke in šte-diti vsepovsod. A zopet se je pojavila smola. Stanovanje, ki je družina poprej plačevala zanj osem sto frankov mesečno, je zvišal hišni lastnik v zadnjem času na en tisoč šest sto frankov mesečno. Treba je torej bilo več nego navadne bistroumnosti, da se najde nadomestilo za razliko med prejšnjimi in sedanjimi izdatki.
Vsi rodbinski člani so spoznali, da pojde ipo tej poti težko naprej še nekaj let. Prvi, drugi in tretji mesec so »pokrili« dolg s tem, da gospodarju krat-komalo niso plačali najemnine. Ampak zanaprej? Hm, to je bila težka skrb!
Cezar je bil advokat brez klijentov. Da je mogel kaditi drage cigarete in zahajati v gosposke lokale, si je poma-lem izposojal denar od svojih sester. Brut, novinar, pa je žive) v slavnem carstvu papirja in je bil na las podoben svojim tovarišem: imel je polno glavo idej, v mošnji pa niti prebitega groša.
Ko je hiša tako drčala nizdol in je oče videl, da ji ni rešitve, je nekega večera pridirjal domov z veselo novico:
»Rešeni smo! Rešeni! V treh dneh dobimo kardinala!«
»Kardinala? Kakšnega kardinala?« so zazijale ženske.
»Molčite!« je zažugal arhitekt. K nam pride kardinal Dumont iz Pariza, slavni zgodovinar, ki je namenjen v Rim, da prouči neke važne podatke v vatikanski knjižnici. Mož je nesmrtnik. Član Francoske Akademije. Neki stanovanjski posredovalec me je opozoril na to priliko... Jaz sem kajpada takoj pristal. Odstopil sem mu veliki salon in za to prejmem sto frankov dnevno. Za kardinala pomeni to vsekakor manjši izdatek kakor v hotelu.«
»Bože, Bože!« je zavrisnila žena. »Zdaj smo padli že tako nizko, da začenjamo oddajati sobe! Za teh bornih sto frankov dnevno!«
»Neumnica, pomisli vendar, kaj to pomeni! Sto frankov dnevno pomeni tri tisoč frankov na mesec. En tisoč šest sto odrinemo za stanovanje, ostalo je tvoje za obleke in klobuke!«
Gospe Acanfori pa ni in ni hotelo v glavo. Še vedno je javkala:
»Bože, Bože! Kako moreš vendar prvega, ki ti pride na pot, pripeljati v našo hišo in mu oddati salon. Kaj ne veš, da imamo tri hčere?«
»Ti, žena, si brezumnica! Kaj ne veš, kdo je kardinal Dumont? Odličnik, čistokrvni prelat! Cerkveni knez, to niso mačje solze ...«
Malo po malem so se ženske vnesle. Poslej je obitelj zanimalo samo to. kdaj se kardinal vrne v Rim. Kaj porečejo hišni prijatelji? To vprašanje je bilo tudi na ustnicah vseh, a nihče gâ ni izrekel. In vendar so bili ti prijatelji največji up in nada Acanforove hiše.
Vsi so nosili lepa, ponosna imena, bili so lepi, krasni mladeniči, bogati in odlični gospodje. Dva med njimi sta že bila vrgla oko po dveh hčerkah. Vio-lanta in Izolda sta bili malone oddani. In tudi Cezarju in Brutu se je odpirala bodočnost pri bogatih partijah. Samo da je oče snubljene hčerke zavrnil advokata z besedami: »Saj nisem nasproten tej zvezi, samo počakati morate. Moja hči je še premlada... Ustvarite si tudi vi primerno eksistenco, pa bomo videli...« In Brut je videl, kako mu povsod ponujajo neveste, ampak pod pogojem, da postane vsaj senator ...
Vse to so dobro vedeli doma, izven doma pa je bilo ime arhitekta Acan-fore na slabem glasu. To se pravi, vsi so vedeli, da je velik, da, genijalen mož, neprekosljiv umetnik, a tudi človek brez petič pod palcem. Če je kdo prišel v hišo s kakšnim računom, ga je gospa odpravila hitro in kratko:
»Mojega moža ni doma. Vedno je na potu, nima časa, ker ga povsod kličejo... Kaj mislite, zadnjič ga je iskal sam vojvoda Isola, ki hoče sezidati nov velik hotel v Kairu. Potem mora obnoviti zgodovinski grad princa Alta-monte. Zanj se zanimajo tudi na Krfu. kjer hočejo postaviti nekakšen nov Monte Carlo ...«
Tako je govorila gospa Acanfora in urejala zunanjost, da je bila gladka... V resnici pa je obitelj vsak dan nano-
vo čakala, kdaj se bodo jele dogajati tiste toli napovedane velike reči...
Preden je prišel v hišo kardinal, je obitelj pretehta vala. kaj naj reče prijateljem in znancem, če bodo vprašali po salonu. Kajti salon iz rdečega da-maska je bil oddan kardinalu za bivanje.
»Po pravici rečeno, jaz bi gostom povedal, kako in kaj,« je dejal arhitekt. »Zakaj koncem koncev je gost vendarle kardinal in to ni kar tako! Dragi moji. njemu gredo vojaške časti kakor princu, ki je plav pod kožo... Saj je vendar videz takšen, kakor da bi imeli v hiši kakšnega kraljevega rojaka ali nečaka ...«
»Ne čvekaj!« je zavpila na moža gospa Acanfora. Smatrali nas bodo za navadne oddajalce sob... Propadli smo. Konec nas bo! Vsi nam bodo obrnili hrbet!«
»Mama, ti sodiš preveč črnogledno,« je čez čas segel v besedo Cezar. »Lahko bi se izgovorili, da je salon v popravilu, da so tam delavci...«
»Res,« je povzela gospa Acanfora, »to bi že bilo mogoče, ampak kdo bo hotel verjeti, da se salon popravlja tako dolgo? Saj niti v Vatikanu ne trajajo popravila toliko časa!«
Brut, ki je bil novinar in se je kmalu izkopal iz vsake zadrege, je predlagal:
»Veste kaj! Povejmo, da je dobil oče naročila za Casino na Krfu, pa jim natvezimo, da delajo v salonu arhitekti.«
To je bil srečen domislek. Vsi so bili uverjeni, da jim bo ta misel rešila čast in rehabilitirala ugled družine. Glavno je bilo zdaj to, kako skriti kardinala. da ga nihče ne vidi, nihče ne sreča.
kadar pride v hišo ...
*
Kardinal je bil medtem v sobi. Spal je v postelji in sprejem gostov se je vršil gladko, brez najmanjše zamude.
Okrog polnoči, potem ko so dobili gosti že večkrat pojasnilo, da je salon oddan zaradi načrtov, ki se delajo za Casino na Krfu, pa so se nenadoma odprla vrata in zaslišal se je glas v francoskem jeziku:
»Pardon, si je vous dérangé1 — cele pol ure sem zaman zvonil...«
In na vratih' se je pojavil z nasmeškom na obrazu v stari ponošeni gala-
1 Oprostite, če vas nadlegujem.
obleki kardinala, ki mu je služila zdaj za domače oblačilo, častitljivi kardinal. Vljudno se je priklonil in z očesom pozval k sebi Cezarja in Bruta ter ju vprašal:
»Prosim vaju, kje je neimenovani prostor? On a oublie de me le dire.«2
tu. Bila sta prav tako rdeča kakor obleka Njegove Eminence. Spremljala sta ga k zaželjenim vratom, kjer je kardinal izginil, potem ko se je prijazno nasmehnil gospodinji. Za slovo se je še oprostil: »Je vous fais toutes mes excuses.«' »Ali vam nisem povedala, da se bo končalo s škandalom?« je šepnila mati v uho Violanti in vščipnila v roko Izol-do. Saj sem vedela! Nas pa se res drži smola! Pozabili sta popraviti zvonec.«
Ves salon se je za čas ovil v tišino, katero je čez nekaj časa pretrgala šele beseda gospe Acanfore, ki se je videla primorano storiti strašno priznanje in je zategadelj spregovorila:
»Gospoda, za nekaj tednov smo morali sprejeti pod streho francoskega kardinala Dumonta, ki biva trenutno v našem mestu.«
Tu ji je. odrekla beseda, da ni mogla dalje. Violanta, Izolda in Marfiza so prebledele kakor zid. Bilo jim je pri duši, kakor da se zgrinja okrog njih voda, ki jih bo vsak' trenutek pogoltnila.
" Pozabili so mi povedati. 3 Oprostite, prosim!
In v tej svečani in mučni tišini se je oglasil rešilni glas nekega gosta:
»Milostiva, po vsej priliki je kardinal vaš sorodnik ...«
Cezar in Brut, ki sta menila, da ju zalije nekaj črnega, kar se ne bo dalo nikoli več oprati z rodbinskega ščita, sta svobodnejše zadihala, ko sta cula glas matere:
»Nu, kako naj rečem ... Sorodnik ... Z mojo materjo je bil pač nekoliko v sorodu ... To je odličen gospod ... Visoka osebnost... Zraven vsega pravi svetnik ... Tudi član Francoske Akademije ... Kako naj odbijemo takšno Pre-vzvišenost? Bilo nam je malce neprijetno, a nismo ga mogli pustiti v hotelu.«
»Eh, saj se spominjam tega imena ... Slaven mož... Učena glava!« je dejal nekdo iz družbe. »Kardinal Dumont... Pri zadnjih volitvah papeža se je slišalo tudi njegovo ime ...«
In ker more takšen sorodnik biti rodbini samo v ponos in čast, sta še ta večer dva kavalirja Violante in Izolde stopila pred arhitekta in gospo Acan-foro ter prosila za njuni roki. Čez mesec dni pa je našla tudi Marfiza zaročenca Cezar in Brut sta dobila ogromni kredit in sta se zaročila, preden so minuli trije meseci. Po mestu se je v en glas govorilo-: »Saj jih bo poročil Njegova Prevzvišenost, kardinal...«
Gospa Acanfora, ki je pospeševala rodbinsko srečo z zarokami, pa je čim dalje odlašala s porokami. Njeni raču-
ni so zahtevali odhod kardinala, šele potem ostali svečeniški blagoslov.
Ko se je kardinal poslavljal od hiše, se ni mogel dovolj zahvaliti gospodinji za prijaznost in ljubeznivost, ki je je bil deležen v arhitektovi hiši. Gospa Acanfora pa je bila vsa srečna, vedra in se je celo jela rediti v dobri nadi, da pojde zdaj vse gladko in po sreči.
Poljubila je kardinalov prstan s spoštovanjem in je bila vsa ganjena.
Takšne so bile njene besede, ko je odhajal kardinal od hiše:
»Kaj pravi Vaša Prevzvišenost! Vi nam niste ničesar dolžni. Mi smo Vaši dolžniki, Vaši neskončni dolžniki! Dolgujemo Vam vse — ko bi Vi vedeli, koliko Vam dolgujemo!...«
-sissas-
Strahovita katastrofa
zrakoplova „R 101"
Nesreča v zraku, kakor je ni še zabeležila zgodovina
zrakoplovstva
m
Iinulo nedeljo je presenetila ves omikani svet strašna no» vica: Največji zrakoplov, kar jih je doslej zgradila tehnika, angleški velikan »R 101« je na po» letu iz Anglije v Indijo ponesrečil
blizu mesta Beauvais v zapadni Fran» ciji. Podrobnosti o tej katastrofi je iz» vedel čitatelj iz dnevnikov. Kronistič» .no naj zabeležimo, da se je nesreča zgodila radi tega, ker je viharno vre» me prisililo zrakoplov, da se je spustil
		Jf ■s-4	
koc ■-ШГ t. ws« . A t " « : ............-	* ' i i		46
Mogočno ogrodje velikana »R 101«, ko je še bil v gradnji
zelo^ nizko k zemlji. A tu je bilo še slabše: v temačni noči, sredi viharja in naliva, je zračna ladja zadela s spred* njim delom ob nizek hrib. Posledica je bila presenetljivo strašna: eksplodira* le so zaloge bencina in olja, zrakoplov se je na mah vnel in ogenj se je po bli* skovo razširil po vsem njegovem za* jetnem telesu. Na zračni ladji so se morali odigravati strahotni prizori, njih priča pa je bila izprva le temna, gro*
ški strokovnjaki za zrakoplovstvo. Nje* gov start v Cardingtonu je bil slove* sen trenutek za vso angleško javnost. V času, ko je v Londonu zasedala britska imperialna skupščina, je imel polet velikana »R 101« nekako simbo* lizirati novo dobo, ki nastopa za vezi med državo*matico in nje oddaljenimi kolonialnimi državami po vsem svetu. Zato je bila strahotna katastrofa v no* či od 4. na 5. oktobra t. 1. tem bolest*
Zrakoplov »R 101« na
zotna noč. Z zrakoplovom se je nam* reč dvignilo na pot v Indijo 58 popot* nikov in članov posadke, vse, kaj pa, sami izbranci. Zakaj, zrakoplov, ki ga je angleška tehnika zgradila s tolikimi žrtvami in v katerega je ves imperij polagal velike nade, je bil to pot na prvem večjem poletu. Moral bi poka* zati svojo uporabnost in odpornost v boju s slepimi silami zračnega oceana. Zato so ga spremljali sam britski le* talski minister Thomson, zastopnik maršala za vojno letalstvo Sefton Bran* cker in še nekateri drugi odlični angle*
ališču v Cardingtonu
nejši udarec ne samo Angliji, marveč vsemu civiliziranemu človeštvu, ki s svojo tehniko premaguje prirodo.
Zakaj udarec je bil zares strašen: izmed 58 ljudi na tej veliki zračni ladji je ostalo živih samo 8, vsi ostali so s smrtjo plačali prvo veselje posrečene* ga poleta iz Anglije. Pretežna večina popotnikov in moštva je zgorela; go* reči velikan je razvijal okrog sebe to* likšno vročino, da se mu izprva niso mogli približati niti gasilci. Popotniki so goreli kakor plamenice, in komisija, ki je po najhujšem požaru brskala po
žerjavici in pepelu, je bila v hudi za» dregi, kako naj v bednih, zoglenelih ostankih človeških teles spozna ljudi, ki so si bili še nekoliko ur pred tem v svesti svoje moči in časti. Zopet en» krat je kruta Nemesis neusmiljeno uda» rila s svojim bičem! Človek in priroda s svojimi usodnimi dejstvi sta si nad plameni te zračne ladje sovražno po» gledala v oči in premagani sin Prirode je za hip povesil obraz v bridki bo» lesti... Mnogi ponesrečenci so bili v takšnem stanju, da je za njihova trup» la zadostovala majhna otroška krsta. V takšnem stanju, pokrita z jesenskim cvetjem francoskih polj, so jih sinovi Albiona prepeljali domov, — na svoj veliki otok. Ostali, ki so se rešili, za» hvaljujejo za nadaljnje življenje samo — naključjem. Sam graditelj zrakoplo» va inženjer Leete je po takšnem na» ključju ostal skoraj nepoškodovan. Zrakoplov pa je požar uničil in mili» jarde dinarjev so bile žrtvovane nove» mu poizkusu tehničnega napredka ...
Usoda zračnega velikana »R 101« nas spominja usode oceanskega velikana »Titanica«, čigar katastrofa na prvi vožnji je malo pred svetovno vojno tako pretresla svet, da še zdaj noče ljudem iz spomina. Katastrofa pri Beau» vaisu je največja, kar jih pomni še so» razmerno nedavno otvorjena kronika zrakoplovstva; na prvih straneh te kronike bo ostala še dolgo zapisana, ne kot strašilo, marveč kot svarilo k previdnosti in kot nova izkušnja, ki naj vzpodbuja strokovnjake k še in» tenzivnejšemu proučevanju nepopolno» sti in motenj v zrakoplovni tehniki. Poguma seveda teh petdeset človeških žrtev in ti milijoni škode ne bodo mo» gli vzeti, zakaj pot napredka je vsa polna takšnih darov slepi usodi.
Ker je že ob sklepu te številke, se bomo k velikanu »R 101« in njegovemu žalostnemu koncu vrnili še prihodnjič, ko bomo lahko čitatelju postregli s po» drobneišimi podatki o tehničnem ozad» ju te katastrofe.
-sssas-
John Hagenbeck
Lov na kralja džungle
ov na. divje zveri je bil vedno velika drznost in pomeni še današnji dan tveganost. Najtežje je pri tem poslu nastavljanje pasti. Mož, ki opravlja to delo, je neprestano v veliki opasnosti. Koliko lažje je, če prežiš skrit za skalo s puško v roki in sprožiš smrtni strel, ko se pokaže tiger! Lovci pripovedujejo, da ga ni nastavljal-ca pasti, ki ne bi prej ali slej v svojem poklicu končal nasilne smrti. Za tistega ki je kdaj okušal to strast ter se ga je lotilo veselje do nje, pa je sigurno, da bo rajši tvegal življenje nego opustil zalezovanje tigra.
Lovil sem vsakovrstne zverine, vendar sem se nekako specijaliziral na tigre, in 26 živih tigrov, ki sem jih zadnjič prinesel s svojega potovanja, nomeni pač svojevrsten rekord tudi v tej nenavadni stroki človeškega udejstvovanja.
Tigre se lovi v pasti, ki so podobne-pastem za miši, le s to razliko da so večje. V past nastavijo zverini kozo ali kokoš, ki tigra privabi v bližino.
Cesto mine teden ali še delj. nreden tigra zvabi vonj vabe. Niso redki primeri, ko hodi okrog pasti po ves teden ali celo štirinajst dni. Vabi torej ne za-
upa preveč, vendar se navadno tudi ne oddalji od nje, marveč jo vztrajno čuva in čaka, da ga vanjo primora skrajna sila.
Prenos tigra iz vabe v kletko ni tako težka reč, kakor si kdo misli. Vrata v kletko prislonijo na moč blizu pasti, potegnejo iz njih železne palice in tigra s palicami toliko časa dražijo, da se naposled poda ter zleze skozi odprtino v ječo.
V kletki se zver ne udomači kaj kmalu. Časih kaže celo mrko upornost. V takšnih primerih imajo za tigra posebno sredstvo. V kletko namreč namečejo šope suhe trave in jo zažgo. Dim je tigru silno zoprn in tudi ogenj mu ni všeč. Zaprto kletko odnesejo potem domačini na močnih drogih v taborišče lovske ek«nedicije.
Časih se primeri, da tiger uide. Potem je navadno joj! Na nekem lovu naše od-orave se je primeril takšen slučaj. Vrata kletke so se nenadoma zrahljala in odprla. Jetnik ni čakal, da mu iih zanro, amoak ie kratko in m^lr» porabil priliko in skočil v svobodo. Kakor bi trenil, je bil na prostem. Nosači so se v strahu razbežali na vse strani, misleč, da bo
zdaj po njih, toda tiger je bil tako zmeden, da ni vedel, kaj storiti. Urnih krač jo je ubral v džunglo, da se skrije pred njimi, ki so mu malone ugrabili dragoceno prostost.
Tiger na Sumatri se jedva boji domačinov. K drznosti ga posebno navdaja telesna slabotnost ondotnega ljudstva. Cesto se primeri, da tiger vpade med prebivalce, popade katerega ter zbeži z njim v hosto, kjer ga premelje. Drugače
Srečanje s to zverjo ne bi bilo »romantično«
je z belokožci. Njih se tiger močno boji in se jih najrajši ogiblje. Samo če je ranjen ali če ga lovci naženejo v stisko, se vrže na belopolte zalezovalce.
Posebno poglavje v lovu na tigre je potuhnjenost te zverine. Lovec se mora vselej, preden se približa tigru, preveriti, ali je zver mrtva ali ne. Neštetokrat se je zgodilo, da je bil tiger samo ob-streljen in je potem strašno razmesaril
nasprotnika. Lovec mora torej biti zelo oprezen, da ga tiger ne napade.
Tiger razlikuje med črncem in belcem s svojim izvrstnim vohom. Za njegovo inteligenco pa je značilno tudi to, da razlikuje celo med vrsto in načinom obleke in polti. Lovci na kralja džungle so imeli neštetokrat priliko opazovati njegovo bistroumnost v tej smeri.
Vobče moram priznati, da ljudje, in tudi lovci na tigre, čestokrat podcenjujejo inteligenco te zveri. Na Sumatri sem imel priliko opazovati, kako tiger pozna celo neokretnost domačinov. Znani so mi primeri, ko so lačni tigri čakali na povratek domačinov s polja, da so jih napadli. Primerilo pa se je že tudi, da so počakali, da se je izpraznila naselbina in so ostali doma sami otroci in starci. Potem so se krvoloki vrgli na onemoglo deco ter jo podavili, preden je utegnila priti pomoč.
Pred leti so se razmere v džungli tako poostrile, da je morala poslati nizozemska vlada v gozdove bataljon vojakov na pobijanje tigrov. Ustrelili so nič manj ko 500 zveri, a to je zaleglo toliko, kolikor kapljica vode v morje. Razlika se skoro ni opazila. V divjini, kakor je n. pr. na Sumatri, se plodijo in množe tigri kakor pri nas zajci. Nič redkega ni, če vrže tigra mlade tri do štirikrat na leto.
V zmoti bi pa bil tisti, ki meni, da je najtežje uloviti tigra. Mnogo težje ga je asimilirati evropskemu podnebju in ga prinesti v Evropo. Zver se zelo težko privadi novim klimatičnim razmeram in novi hrani. Ta sprememba je tudi bistveno važna in po navadi edina kriva, da toliko tigrov pogine, preden jih privedejo v Evropo. Samo tisti, ki žival natanko pozna in z njo ravna z največjo ljubeznijo, more tigra ohraniti pri življenju ter mu pomagati, da preživi nevarno krizo prevoza in prilagojevanja v novem svetu.
-se^as-
LJUDSKO ŠTETJE V AMERIKI
Letos so imeli v Zedinjenih državah arne» riških ljudsko štetje, ki je bilo izpeljano i velikimi težkočami. Pokazale so se razne iipremembe, zlasti glede velemest. L. 1920. je bil vrstni red ameriških velemest slede« či: New York, Chicago, Philadelphie, De» troit, Cleveland, St. Louis, Boston, Balti» more, Pittsburg, Los Angeles. L. 1930 je štetje dalo naslednjo vrsto: New York, Chi» càgo, Philadelphie, Détroit, Los Angeles, Cleveland, St. Louis, Baltimore, Boston. Pittsburg.
ŠTEVILA LJUDI NA ZEMLJI
ni lahko dognati, ker se še v obsežnih pokrajinah ne da izvesti ljudsko štetje, za» to se je treba zateči k cenitvi, ki lahko da dokaj različne rezultate. Mednarodni statistični zavod v Haagu računa, da živ' v Aziji 90 milijonov, v Evropi 550 milijo» nov, v obeh Amerikah 230 mili ionov, v Afriki 150 milijonov in v Avstraliji 7 tni» lijonov ljudi. To bi dalo skupaj m><*jardo 887 milijonov. Društvo narolov pa na osnovi štetja iz 1. 1927. sklepa, da živi na zemlji milijarda in 906 milijonov .judi.
Kako je bilo = „cesarstvo
edavno časopisno poročilo o najdbi skrivališča, kjer je zakopan bajeslovni zaklad zadnjih cesarjev rodu peruanskih Inkov, je obnovilo zanimanje javnosti za ta davni kulturni narod in za njegovo usodo, ki je neprimerno žalostnejša in nesrečnejša nego usoda marsikaterega drugega naroda. Obenem pa zgodovina postavlja v čudno luč osvaja-
uničeno = štirih solne?"
moč. Čistost pokolenja vladarske rodbine, ki je svoj izvor izvajala od solnčnega boga, se je vzdrževala samo na ta način, da so se moški člani rodbine ženili s svojimi ženskimi sorodnicami. Narod ni poznal zasebnega imetja, marveč je bilo vse državna last. Delo je bilo enakomerno razdeljeno med vse državljane, ki so svoio žetev oddajali državi. Ta je iz državnih žitnic dajala
K!1
Iz F
Trdnjavsko obzidje pri Ci
ške kulturonosce, ki so prej cvetočo deželo opustošili, njeno samoraslo kulturo pa uničili, mesto da bi jo oplodili s pridobitvami narodov starega sveta. Belo pleme ne more biti ponosno na osvojitev indijanskih pokrajin, ker so vsi ti pohodi le barbarsko divjanje bogastva željnih okrutnih razbojnikov.
Pred vpadom belcev je bila na obrežju Tihega oceana v Južni Ameriki obširna država, ki je zavzemala ozemlje današnjih republik Ecuadorja in Peruja. Država se je nazivala cesarstvo »štirih solne« ter je bila urejena popolnoma teokratsko. Vladarji iz rodu Inkov so imeli nad podaniki neomejeno
— spomin na nekdanje Inke
živila uradnikom in obrtnikom, ki niso imeli prilike za obdelovanje polja. Vsa država je bila preprežena z dobrimi cestami, tlakovanimi z opeko ali kamenjem. Državne ceste so tekle često v višinah po 3000 metrov, na nepristop-nih krajih pa so bile vsekane v živo skalo. Zidanih mostov Peruanci niso poznali, temveč so mesto njih imeli prehode, spletene iz vrvi, kakršni so še dandanes v navadi pri raznih divjih narodih. Po teh cestah so lame prenašale tovore, kajti voz Peruanci niso imeli, konj pa se je razširil po Ameriki šele po prihodu belcev. Kakor smo že omenili, je v državi vladala splošna delov-
na dolžnost, zanimivo pa je, da so bili novoporočenci leto dni prosti vsakega dela in so dobivali življenske potrebščine iz državnih zalog.
Zlato in srebro, ki ga je bilo v deželi ogromno, so pridobivali na silno pre-
Iz Peruja: Starodavni monolit
prost način. Kjer so našli žilo dragocene kovine, so zvrtali v goro rov, ga napolnili z gorivom ter zažgali. Stopljeno kovino pa so znali z veliko spretnostjo obdelovati in jo oblikovati z velikim umetniškim okusom. V svetiščih solnca so bile vse stene obložene s palec debelimi zlatimi in srebrnimi plo-
ščami; na ploščah pa so bili vpodoblje-ni razni prizori iz narodne zgodovine in mitologije. Na vzhodni steni svetišča je bila v debelo ploščo vrezana podoba žarečega solnca, obrobljena okoli in okoli z rubini iin smaragdi. Ob stenah so bili postavljeni zlati kipi umrlih cesarjev. Takoj poleg svetišča solnčnega boga, ki se je lesketalo v zlatu, je bil hram boginje meseca, koje posvečena kovina je bilo srebro in so bile vse stene obite z debelimi srebrnimi ploščami. Ob stenah so sedele srebrne sohe soprog umrlih vladarjev. Dalje sta spadali v sistem svetišč še svetišči jutranje zarje- in mavrice, ki sta bili okrašeni takisto z neizmernim bogastvom. Svetišča so bila pokrita z zlatimi in srebrnimi ploščami.
Na dvorišču hrama solnčnega boga je bil čudovit zlati in srebrni vrt. Vse cvetice in vsa drevesa so bila izdelana iz čiste kovine. Po vrtu so bile razpostavljene sohe božanstev in svetih živali, vse iz čistega zlata ali srebra. Največje čudo pa je bilo žitno polje z zlatimi bilkami in klasi ter s srebrnimi osinami. V sunkih vetra se je nagibalo in zvenčalo v tonih čarobne sferične glasbe. Po zlatih vejah so posedali zlati in srebrni hrošči, metulji in ptičice, okrašene z dragim kamenjem. Pestrost vrta so povečavah pravi cvetovi, zasajeni med umetnimi in te je napajala voda, napeljana po vrtu v zlatih ceveh, "ter, tvorila potočke, tekoče po zlatih strugah in padajoče v slapovih preko srebrnih skal.-Ta čudežna svetišča so stala po pripovedovanju Indijancev v glavnem mestu Cuzco. Imelo je trinajst pasov hiš okoli svetega središča. Hiše so bile zidane iz velikih kamenitih kock, malti pa je bil primešan zlat in srebrn prah.
'V to čudovito idilo je planilo I. 1532. troje divjih in krvoločnih volkov; Francisco Pizarro, bivši svinjski pastir, brezdušen in brezsrčen lopov kot poveljnik 200 španskih osvajačev, Diego Almagro, dober in pošten vojak, ali krut do neverjetnosti kot Pizarrov namestnik in dominikanski pater Hernan-do de Luque kot misijonar in fanatični zatiralec malikovalcev. Pod navalom te peščice se je zrušilo v prah cesarstvo Inkov, utemeljeno kakih 400 let poprej. V Peruju je ravno divjala državljanska vojna med bratoma Ata-hualpo in Huaskarjem. Slednji se je pridružil Špancem, hoteč tako vreči s prestola brata Atahualpo in se polastiti
vlade. Cesar pa se je hotel s tujci poravnati z lepa in dogovoril se je s Pi-zarrom za sestanek v mestu Kaksa-malki. Pri tem pa je malovredna trojica prevarila cesarja, uničila njegovo vojsko, njega samega pa ujela in ga imela zaprtega kot talca, dokler bi ji ne bil izročil vsega bogastva.
Dominikanski misijonar Gregorio Garcia, ki je deloval v Peruju ob koncu 16. stoletja in ki je avtor dveh znamenitih knjig o izvoru Indijancev in o cer-
da nad seboj ne prizna vladarja. Papežu noče biti pokoren niti ne more predati očetove dedščine komu, ki ga še ni nikoli videl. Kar se tiče vere, da je njegova izvrstna in ne čuti veselja, prepirati se o tako stari in preizkušeni instituciji. Ako je Jezus Krist umrl, je treba pomisliti, da solnce in mesec ne moreta nikoli umreti. Odkod pa ve krščanski menih, da je njegov bog ustvaril svet? Valverde pravi cesarju, da je vse to opisano v brevirju in mu
Iz Peruja Indijanski pastir v peruanskih Andih
kveni zgodovini v Zapadni Indiji, podaja v svojih delih tudi podroben popis smrti zadnjega peruanskega cesarja Atahualpe. Njegov popis je objektiven, ker poročila ne preveva nikaka pristra-nost, zato pa je Atahualpova smrt večno neizbrisni madež na časti pobožnega španskega naroda. Garcia poroča takole:
»Ko je prišel Atahualpa na trg v mestu Kaksamalki, kjer ga je že čakal Pi-zarro, da se ž njim prijateljsko razgovori o razdelitvi Peruja, se je približal cesarju dominikanec Vincente de Valverde s križem in brevirjem v roki. Menih je pozval Atahualpo naj postane kristjan in naj se podvrže papežu, španskemu kralju in rimskemu cesarju, gospodarju sveta. Cesar Inkov je zelo razžaljen odgovoril, da se noče podvreči nikomur, ker je svoboden mož in
da knjigo v roko. Atahualpa oprezno prime knjigo, jo ogleduje, odpre in nese k ušesom. Čez nekaj časa vrne knjigo dominikancu, češ knjiga ne govori in mu ni nič povedala o tem kar trdi menih. Pri teh besedah je cesar spustil knjigo na tla. Valverde pa se je silno razkačil, pobral knjigo in zaklical Špancem: »Sv. evangelije je vrgel po tleh! Maščujte jih, kristjani! Po njih, udarite po njih, ki nočejo slišati o našem prijateljstvu in o naših zakonih. Pobijte pse, ki zaničujejo zakon božji! Naprej, jaz vam dajem odvezo!«
Na ta poziv so planili Pizarrovi razbojniki, ki so verolomno prišli na sestanek oboroženi, nad neoboroženo spremstvo cesarja Atahualpe in začelo se je klanje nezaščitenih Indijancev. Pobitih je bilo kakih 3000 vojakov izmed 6000 oseb cesarjevega spremstva,
na strani Špancev pa ni padel niti en mož. Zvesti svoji obljubi so prišli Indijanci na sestanek brez vsakega orožja, kakor ovni v klavnico pred puške in meče španskih roparjev.
Med pokoljem je bil cesar ujet in je obljubil zlataželjnemu Pizarru ogromno odkupnino; ponudbo je ta takoj sprejel. V vrčih in košarah so nosili Indijanci zlato in srebro. Ko je bila odkupnina polna, so Španci podvojili svojo zahtevo. Atahualpa je pristal tudi na to povišanje ter ostal mož-beseda. Španci so vsoto potrojili in tudi to je narod znosil skupaj, da osvobodi cesarja. Kot zadnje darilo je poslal cesar Spancem še 260 tovorov zlata in 25 tovorov srebra, ki jih je dal prinesti iz raznih svetišč. Med raznimi umetninami je bil cesarjev prestol iz čistega zlata ter posebno znamenito delo: zlati vodomet s čudovitimi kipi. Naposled so se dogovorili, da bo Atahualpa svoboden, brž ko nanosijo njegovi podaniki v sobo, kjer je bil cesar zaprt, toliko zlata, da bo napolnilo sobo do višine, ki jo doseže cesar z iztegnjeno roko. Ko pa je bil po p-ar dnevih tudi ta pogoj izpolnjen, bi Pizarro moral izpustiti Atahualpo, ki je trikrat izvršil vse zahteve verolomnega tujca. Pizarro pa je sklenil umoriti cesarja, ker bi samo na ta način lahko utrdil špansko oblast. Zaprtega Atahualpo so obdolžili zarote proti krščanski veri.
Ujetnik še ni pojmil podlosti svojih sovražnikov. Začuden je spraševal, kaj da je vendar mogel zagrešiti kot ujetnik v verigah; ako hočejo Španci še več zlata, jim ga bo pač dal. Ali nesrečniku ni bilo več pomoči. Obsojen je bil v smrt na grmadi in je spotoma vprašal, da-li ga bodo tudi sežgali, ako se da krstiti. Pizarro je odgovoril, da cesarju v tem primeru ne bo treba na grmado. Atahualpa se je nato dal krstiti, misleč, da si je s tem rešil življenje. Cesarja so nato odvedli na trg, kjer je bila pripravljena grmada, privezali so ga na kol in ga sredi trga z vrvjo zadušili. Tako je umrl Atahualpa, zadnji cesar Inkov, 28. avgusta gospodnjega leta 1533.
Po umoru cesarja je krenil Pizarro s svojo tolpo proti mestu Cuzco, središču cesarstva in državne sile. Španci so mesto zavzeli in oropali vsa svetišča in državne zakladnice. Vlomili so v cesarsko grobnico ter odnesli zlate žare, v katerih je bil pokopan pepel starih cesarjev in velikašev. Španci so
uničili ne samo glavno mesto, marveč so požgali vse. kamor so prodrli, vprašujoč vedno in vedno po bleščeči rumeni kovini. Divjaštvo Špancev ni poznalo meje in mere. O njih žalostnem junaštvu pričajo le še razvaline prastarih dvorcev in svetišč ter žalostno stanje južnoameriških Indijancev, ki so do danes ostali sužnji oholih tujcev.
Po porazu Inkov pa so se voditelji sami sprli za ogromni plen. Almagro, ki je bil kljub vsemu ohranil vsaj trohico človeškega čustvovanja, je Pizarru
Peruanski godci pred staro palačo izza časov, ko so v Peruju bivali Inki
često očital, da je s svojo verolom-nostjo škodoval časti in ugledu španske vojske. Nasprotstvo med obema se je poostrilo, ko je kralj poveril upravo južnega Peruja Almagru in izločil ta del dežel izpod oblasti Pizarrove. Bivši svinjski pastir se je čutil ogroženega v svoji oblasti in je dal 1. 1538. iz zasede ubiti Almagra. Med pristaši obeh poveljnikov je izbruhnila ljuta državljanska vojna. V teku medsebojnih bojev je Almagrov sin Diego maščeval smrt očetovo in ubil Pizarra 1. 1541. Novo naznačeni namestnik španskega kralja Pedro de la Gasca je ujel upornega
Diega ter ga ukazal ustreliti, nakar se del dragocenosti iz Cuzca poskril na-
je naselil mir v vrste roparskih osva-jačev.
Govorice o silnih skritih zakladih pa niso ponehale, marveč od časa do časa vzbujajo pohlep pustolovcev, kajti pripovedke Indijancev pravijo, da je večji
rod takoj ob smrti cesarja Âtahualpe v votlinah nepristopnih gora.
(Primeri članek »Peru«, III. letnik, zvezek I. str. 13.)
-sïsas-
Joseph Kessel *
V oblasti ubijalca
nežko si boste zamislili naše veselje, ko smo sredi poti iz Ale-xitana k morju videli prihajati Monfreida v naglem teku. Bil je bos in gornji del života mu je bil razgaljen. Za njim sta tekla dva črna, s karabinkami oborožena mornarja. V tej divje dekorirani okolici pač ni bilo reči, ki bi se nam bila videla naravnejša od tega pravljičnega gusarja z Rdečega morja.
Ko smo se spuščali proti Gubet Kha-rabu nam je pripovedoval, da je vkrcal na ladjo tri danakilske voditelje, ki temeljito poznajo ozemlje Goude in Mable. Nesreča pa je hotela, da je del njegovega moštva obolel za grižo. Ker je prevoz do Tadžuraškega zaliva opasen, mora naj-poprej sam voditi čoln iz Gubet Khara-ba in nas bo zaradi tega pričakoval na drugem mestu za vkrcanje. Po teh besedah smo sklenili, da ostane dr. Peyré v čolnu, medtem ko bova z Lablacheom nadaljevala pot, da čimprej trčiva na karavano, katere sveže sledi smo bili našli na Gagadijski ravnici.
Kako lepo in daljno se nam je videlo morje potem ko smo imeli za seboj pusto gorovje, črni prod in soteske, ki so nam vlivale strah! Od vulkaničnih Hudičevih otokov, od mračnega, p;.-tega in živih bitij prostega nabrežja Gubet Kha-raba se je živo in vendar pokojno gibanje sinje gladine odražalo še močnejše. Stekli smo k vodi, slekli obleke in se oko-pali v blagodejni vodi. Ta kopel je bila pač najprijetnejši doživljaj našega dotedanjega življenja. Ko smo se osvežili, nas je huri, izdolbeno deblo, kateremu so dajala zagon vesla iz ebenovine, prenesel k mosturiehu. Živila so že bila pripravljena na mostu, za nakladanje pa smo morali še počakati, da se je pojavila na vidiku naša karavana.
* Glej »žis«, knjiga 8, str. 375,
Sklenili smo, da tovor po možnosti olajšamo, iz preprostega razloga, da bi lahko hitreje napredovali. Zato smo pustili šotore in žimnice na mestu. S seboj smo vzeli samo dve odeji, za preživljanje pa nekaj pesti riža.
Ko smo bili nared, se nam je tako mudilo naprej, da nisem utegnil poslušati našega vodje služabništva, bivšega ser-žanta Huseina, ki mi je hotel nekaj povedati. Njegovo sporočilo pa je bilo važno. Še enkrat smo stisnili roko doktorju in Monfreidu, pa smo se jeli zopet dvigati proti Asalskemu jezeru, odkoder je držala pot proti masivu Goude.
Medpotoma se je približal Husein moji muli in rekel: »Gospod, mislil sem že, da se bomo spopadli. Ko ste odšli iz Alexitane, sem slišal, kako je Guri, — ubijalec, saj ga poznate! — meharistom iz Dekkela predlagal, naj bi nas umorili, uplenili naše kamele s tovori ter zbežali v planine. K sreči je bila moja mati Dan-kalijka, in temu gre hvala, da razumem jezik tega plemena. Spravil sem živali naših ljudi skupaj in sem velel nabiti puške. Meharisti so to razumeli, in tako smo mirno dosegli morsko obalo.
Povedal sem to vest Lablacheu in oba sva si čestitala, da smo končno prosti spremljevalcev iz Dekkela.
Tedajci pa se nam je približala naglih korakov drobna silhueta, ki je nenadoma zrasla iz kupa črnega kamenja. Bil je — Guri. Sledila sta mu dva črnca iz okolice Asalskega jezera. Oba sta imela lase. ki so jima segali do ramen, namazane z žaltavim maslom. Divja skupina se nam je molče pridružila.
Kaj naj pomeni njih nenaden pojav? smo se vprašali. Gurija smo v Alexi-tani vendar izplačali in odpustili. Izpraznili smo vrečo tolarjev ter dali vsakomur, kar je zaslužil. Ubijalec ni imel sedaj nobenega opravka z nami. Dveh divjakov, ki sta bila v spremstva ubijalca, vobče nismo poznali. Dejal sem Huseinu,
naj vpraša Gurija, kaj išče v tem kraju.
»Noč«, je dejal Guri s skrivnostno skremženim obrazom«, tu imam sorodnike in rad potujem v družbi. Pri besedah »tu« je pokazal z roko na gorske masive Goude.
Jasno je bilo, da je lagal. Kajti dek-kelski Danakili niso v sorodstvu z goud-skim plemenom. Zavedali smo se tudi, da je Gurija prignal za nami samo morilski nagon in veselje do našega plena. Nič ni bilo lažjega kakor nastaviti nam past v teh zavitih prelazih Asalskega jezera, kamor ni nikoli stopila ~oga belo-kožcev. In če smo vrhu tega eli v naši sredi še sovražnika Gurija, smo si bili svesti, da snuje umor.
Kakor bi hotel potrditi našo domnevo, se je eden te trojice ločil, splezal na ostro skalo, kamor nismo mogli z našimi mulami ter izginil v njenem krilu.
Z Lablacheom smo se naglo sestali k posvetovanju. Kaj štor' '1 9 Ujeti in zve-zati ubijalca ter ga prenesti na ladjo, ki še ni bila dvignila sidra ? Tako bi izgubili preveč časa! Solnce pa se je že nagibalo k zatonu, zato ni bilo misliti na to, da bi se ponoči smeli drzniti nr nerodne steze, na katere smo bili pravkar stopili.
Drugi izhod bi bil — umor Gurija. Za takšen čin bi bil zadostoval en sam gib. Ves čas potovanja smo namreč imel' pri rokah velike samokrese, ki so viseii ob naših sedlih. Redkokdaj je bil kateri človek tako blizu smrti kakor tisti večer Guri. Vprašanje pa je bilo, kaj bi v primeru usmrčenja Gurija storili trij° Danakili, ki nam jih je bil pripeljal Monfreid? Ker nam jih je toplo priporočil, smo bili glede njih v zadregi, če bi namreč počil strel z naše strani.
Poklicali smo izmed njih tistega, ki se nam je videl najzanesljivejši. Bil je najmlajši med trojico, ter smo mu 3poročiii po Huseinu:
»Vzemi Guriju puško in posvari ga, da bomo pri najmanjšem sumljivem gibu streljali in ga ubili! Povej mu tudi, da ima vsak naš revolver sedem krogel rezerve.«
In uzrli smo od druge strane Asalsko jezero z vso njegovo peklensko lepoto. Zopet se je začela nema, utrujajoča pot skozi vulkanske prehode in čez grozne skale. Večer se je čedalje bolj gostil.
Nenadoma je Guri, ki smo neprestano pazili nanj, dvignil glavo ter srknil svežega zraka. Zdelo se je, da je nalik psu, zavohal sled. Z enim samim skokom je bil že za skalo in plazeč se od kritja do kritja, nam je izginil izpred oči. Nihče ga
ne bi mogel doseči s puško, še manj ga vzeti na muho.
»Jasno je, da mu ni do nas. V tem primeru ne bi bil pustil puške v naših rokah. Podoba je, da mu je do drugega lova, na katerega pojde z bodalom.«
Navzlic temu zagotovilu smo ostali slej ko prej oprezni in budni in smo poslali pri vsakem vhodu in izhodu vrste skal predstražo, da ne bo presenečenja. Svobodnejše smo se počutili šele, ko smo prišli na gladko ravnino, kjer je bilo sleherno presenečenje izključeno. Sklenili smo, da ondi prenočimo, potem ko smo nasitili in napojili živali ter napolnili naše čutare.
Naši ljudje so baš začeli razkladati to-voronosce, ko je počil v naši neposredni bližini oster strel. Ne da bi preudarila nevarnost, instinktivno izrabljujoča zadnji dnevni svit, sva prijela z Lablacheom za karabinke ter stekla po ravnini. Dva izmed našega spremstva in mladi vodnik so nas srečali pri vhodu v temne, raz-drapane skale. Ko smo prišli tam skozi, se nam je razmaknil čisto prazen, nov prehod. Ko smo prišli skozenj, se nam je odprla nova ravnina. Spremljevalec je šel zopet nazaj in nam je pokazal v sredini prelaza skrit, jedva opazljiv kamin. Nevidni smo obstali pred razpoko v kamnu, odkoder bi bil srednjevrsten strelec lahko pogodil vse, kolikor nas je bilo. Ni pa nam bilo treba dolgo pre-udarjati položaja, kajti jedva smo se zbrali na posvet, že se je pojavil — Sajd.
»Slišal sem glas prijateljev«, je dejal tolmaču, »izvolite iti za menoj.«
Zaseka v skalovju je bila kakih 50 m široka. Vhod je stražil poseben stražnik, ki smo ga bili že svojčas vi-;!i. Za za-seko se je odpiral majhen cirkus, v njegovi sredi je bila izdolbina za vodo.
Stopili smo med debeloustne obraze. To je bila skrivnostna karavana, ki smo ji sledili nekoliko dni in noči. Vsega skupaj je bilo enajst ljudi — sedem žfensk in štirje moški. Nemo so zrli v ogenj; zdaj pa zdaj so si masirali okrvavljene noge. Nihče ni bil v okovih. Saj je bila dan-kalijska puščava njih najboljši stražnik.
»V dobrem stanju so prišli dc sem«, je dejal Sajd, »zdaj sem siguren, da jih privedem na italijansko mejo, kjer jih izročim trgovcu iz Džizana, sam pa se vrnem iz Asula ali Obocka v Džibuti s čolnom.«
Njegove besede smo jedva slišali, kajti skoro da nismo mogli odvrniti naših oči od neverjetne žaloigre. Rojeni v sudan-ski goščavi, uplenjeni od lovcev na ljudi,
kupljeni od Sajda, so romali sužnji cele tedne in tedne novi usodi naproti. Ravnodušno in topo so čakali, da jih nasitijo, da so se potem lahko naspali. Nekje v bližini pa je ležalo Gurijevo truplo, kajti Sajd nam je povedal, da je njegov straž-
nik videl, kako je padel mož, na katerega je pomeril in ustrelil. Tako se je nadaljevala kupčija s sužnji.
Spremljali smo Sajdovo karavano in prišli v Obock. Začelo se je novo poglavje — na morju.
-scsas-
Zakaj ni uspel
profesor Piccard?
I^HI euspeli start profesorja Pic-k^l carda in njegovega asistenta, ki sta se nameravala dvigniti v CWkJ balonu na mejo stratosfere,* je sprožil po vsem svetovnem časopisju, pa tudi v znanstvenih krogih precej sarkastične komentarje. Malo je manjkalo,
Profesor Piccard (zgoraj) in njegov pomočnik Kipfer
da profesorju Piccardu niso direktno očitali šarlatanstva in komedijantstva, češ, da je hotel s svojimi tajinstvenimi pripravami samo potencirati radovednost senzacij željnega občinstva in obrniti pozornost na svojo osebo in na nameravani
Glej »2is«; 8. knjiga, št. 11,
drzni podvig, o čigar izvedljivosti so dvomili trezno misleči ljudje že od samega začetka. Taki in podobni očitki so sedaj prenehali. Ljudje so požrli jezo, da jih je učeni profesor pripravil ob tako sijajen »žilvernski« užitek in se obrnili za drugimi živčnimi dražili, ki jih je hvala bogu povsod dovolj v današnjih časih. Profesor Piccard in njegov balon sta domala pozabljena, čeprav je učenjak obljubil, da bo na jesen iznova napravil vratolomni poskus.
Koliko je profesor Piccard kriv neuspeha? Nič več in nič manj kakor vsa množica podjetnih pionirjev znanosti in tehnike, ki so jim že pred njim za vsak trenutni neuspeh nepremišljeno očitali vse mogoče, samo ne najvsakdanjejše slabosti : da se namreč vsak človek lahko zmoti in da v svojih načrtih nikoli ne more pregledati in upoštevati vseh čini-teljev, ki od njih zavisi končni uspeh.
Piccardov balon se pri startu ni mogel dvigniti od tal, ker je bil pretežak. Vzgon v zraku je bil premajhen, da bi mogel dvigniti vso težo balona in gondole, navzlic temu, da so takoj spočetka odložili ves balast, namenjen za poznejše dviganje. Profesor Piccard je takoj po izstopu iz gondole dejal, da si tega ne zna raztolmačiti. Balon je dandanašnji v vseh svojih fizikalnih in mehaničnih posebnostih že tako dognana priprava, da je takšen primer na prvi mah res neverjeten. Da se med poletom še primeri to in ono, o čimer poprej niso računali, je umljivo. Toda, če se balon že spočetka ne more dvigniti, mora biti kriva napaka v materijalu ali pa kakšna poškodba, ki je nastala neposredno pred startom.
Piccardov balon je bil preudarno zasnovan in vestno izračunan do vseh podrobnosti. 2300 kubičnih metrov plina, bi moralo dvigniti balon in gondolo še pri znatno nižji temperaturi nego je bila za časa starta. V zasnovi balona tedaj ni
bilo napake. Samo oblika balona je bila nekoliko nerodna. Piccard je izbral namesto običajne krogle, ovalno obliko ba-lonovega plašča, ker je bila po njegovem mnenju ugodnejša glede padavin, ker bi jim bila za vsedanje na razpolago znatno manjša ploskev. Vrhu tega pa je ovalna oblika tudi mnogo bolj stabilna, če balon ni popolnoma napolnjen s plinom,
Ion precejšnja množina zraka, ki je šiloma iztisnila toliko plina, da njegov vzgon ni mogel več dvigniti vsega bremena. Ako še upoštevamo, da je bil plašč balona, ki ga je namočil dež, že brez tega mnogo težji nego v suhem stanju, potem je umljivo, da se balon ni mogel dvigniti, navzlic temu, da so ga osvobodili vsega nepotrebnega balasta.
Piccardov balon pred ponesrečenim poletom
kar je veljalo tudi v tem primeru. Plin bi se namreč v redkem zraku silne višine, do katere se je nameraval povzpeti učenjak, tako zelo raztegnil, da so morali že vnaprej pustiti balonu zadosti rezervnega prostora.
Pred startom se je — kakor znano — plašč balona nekoliko raztrgal. Vrzeli so sicer takoj zakrpali, a navzlic temu domnevajo nekateri izvedenci, da so morale ostati v plašču še nekatere manjše luknjice, skozi katere je uhajal plin. Izguba je bila tem večja, ker je zaradi pritiska vetra, ki je vlekel baš takrat dokaj močno, udrla skozi luknjice v ba-
Edino to je mogel biti vzrok Piccardo-vega neuspeha. Učenjaka potemtakem ne zadene nobena krivda. Njegovi nerazsodni kritiki bi bili napram sličnim atmo-sferičnim neprilikam prav tako brez moči, kakor je bil učenjak sam. Piccar-dovega pionirskega dela zaradi tega ne gre podcenjevati; njegovi načrti zaradi začasnega neuspeha niso nič manj vredni in se bodo prej ali slej prav gotovo uresničili.
O O O

D asi je telefon v vsakem pogledu praktična priprava, ki si brez nje ne umremo misliti mrzličnega tempa današnjega življenja, ima vendar nekatere nedo-stâtke, ki jih včasi občutimo dokaj neprijetno. Če je telefonski naročnik, ki ga baš potrebujemo, v tistem hipu navzoč, tedaj je vse v redu. Toda če ga ni doma in če je sporočilo nujno, se začne tisto nervozno iskanje in kli-
staja problem še zapletenejši, če naj priprava rabi za vse jezike, ki jih govore v omikanih deželah. Ker se pretvarjanje glasu v pisavo sprva ni posrečilo, so hoteli ubrati nekoliko drugačno, a vendar še zadosti praktično pot. Glas naj bi se s posebno pripravo registriral na aparatu poklicanega naročnika, slično kakor na gramofonskih ploščah, ali na Edisonovih valjih, ki bi jih vrnivši se naročnik
Telefon, ki govori in piše
eanje vsakih pet minut, ki gre človeka tako rado na živce.
Od vsega početka telefona so se konstrukterji trudili, kako bi izumili takšno pripravo, da bi telefon v nujnih primerih sam zabeležil sporočeno vest. Vsi poskusi in vsa prizadevanja pa so do najnovejšega časa ostala brezuspešna. Temu se ne bomo čudili, če pomislimo, kako neverjetno težek je problem: spremeniti glasove v ustrezajoče pismenke. Če bi vsi ljudje govorili enako razločno, v enaki barv-nosti glasu in z enakim poudarkom, bi se dala stvar še nekam rešiti. Toda pomislimo, da na vsem svetu ne govorita niti dva človeka enako, in da po-
lahko vsak čas reproduciral in se tako preveril, kaj so mu sporočili v njegovi odsotnosti. Ta zamisel je stvarno izvedljiva, obnesla se pa ni, ker je preveč zapletena in predraga. V nekaterih laboratorijih, zlasti po velikih elektrotehničnih tovarnah, ki se že brez tega bavijo s sličnimi rečmi, so pozneje uvedli k telefonu nekakšne dodatne aparate, pri katerih se je beležil glas na jeklenem traku; s tega traka ga je pozneje posnel telefon. Ti aparati so že precej enostavnejši in tudi cenejši, a kakor rečeno, uporabljali so jih zgolj v notranjem prometu nekaterih večjih podjetij, medtem ko se v splošnem telefonskem prometu niso mogli uveljaviti
Telefonski aparat, ki siam zapisuje pogovore

Sedaj pa poročajo, da je izumljen takšen pišoči in govoreči telefonski aparat, ki ustreza v vsakem pogledu. Te vrste telefone so menda že začeli instalirati v Belgiji in tudi Berlin se že, pripravlja, da jih uvede v mestnem telefonskem omrežju. Govoreči telefon najnovejše izvedbe je izumil nemški konzul v Karlskroni K. Vogel. Besede onega, ki kliče, se avtomatično registrirajo, vrhu tega pa daje aparat tudi nekatere odgovore. Zabeleženi glas je baje popolnoma čist in razločen, tako da telefon. popolnoma ustreza svojemu namenu in se ni treba morda šele naknadno osebno natančneje razgovarjâti o sporočenih vesteh. Če poklicani naročnik ni navzoč, javi to telefon s posebnim akustičnim znakom, nakar se
avtomatično priklopi pisalni aparat, v katerega govori klicajoči svoje sporočilo. Aparat pa tudi sam sporoči posamezna enostavna obvestila, kakor na primer: »Gospod X. je odsoten in se vrne §ele zvečer.« Ali: »Gospod Y. je odpotoval in si bom jaz zabeležil vesti namesto njega.« — Ko se odsotni gospod X. ali Y. vrne, lahko takoj vse sliši, kar so mu med tem telefonično sporočili. Aparat, ki ga uvajajo v Belgiji, je v bistvu sličen nemškemu izumu. Glasovi se pri obeh zabeležijo na papirnatemu traku, ki je prepariran s posebno kemično snovjo. Trak se lahko poljubno dolgo shrani in rabi v kočljivih primerih tudi kot važen dokument.
-sasas-
Inž. F. Lupša
Zaščitna barva živali
I likovitost flore in faune v teh krajih* je bila čudovita. A gledati pa je bilo treba z od» prtimi očmi, kajti barve v prirodi so tako. številne, da jih tudi najbolj izurjeno oko ne razločuje. Ni ga slikarja, ki bi imel toliko različnih barv in spretnosti, da bi mo» gel naslikati siamsko planjavo z vse» mi odtenki orumenele trave, ali da bi mogel podati slikovitost divje džun» gle v karenski zemlji tako, kakor jo gleda oko vajenega občudovalca. No» bena fantazija ne more podati slike blestečega in trepetajočega listja in cvetja, kadar jutranje solnce obseva s svojimi žarki rosne kapljice in se odbijajo od njih tisočeri odsevi. Ako
* »Vodnikova družba« bo izdala med letošnjimi svojimi knjigami potopis naše« ga sotrudnika g. inž. Ferde Lupša »V de» želi belega slona«. Tu pisèc pripoveduje o svojih brez dvoma zelo zanimivih in mi» kavnih v tiskih iz siamske džungle. Doslej v slovenščini še nismo imeli tako ekso» tičnega izvirnega spisa, zato bo knjiga vzbudila veliko pozornost. Iz tehničnih razlogov so izostala nekatera poglavja, ki bodo delno objavljena v našem časopisu. Čitatelje pa opozarjamo na omenjeno knjigo, ki z ostalimi tremi, takisto lepimi in zanimivimi knjigami, stane borih 20 Din. Ured
v džungli
opazovalec na siamski planjavi ali v karenski džungli ne vidi vsaj približ» no vseh tistih barv, v katerih se zr» cali priroda v resnici, potem nima smisla -za slikovitosti.
Zanimivo je, da izginejo divje ži» vali v določeni daljavi vedno v bar» vah okolice, tudi ako se premikajo. Posebno živobarvne živali, to so: sre» brni in zlati fazan, pav, tiger, leopard. Po drevesu je plezala lepo pisana python kača, a zapazil sem jo šele, ko sem bil že čisto blizu. Črnega medve» da, ki je zlezel na vrh drevesa, sem v divji gošči džungle vedno težko iz» sledil. S težavo sem zagledal tudi go» vedo, ako je stalo v visoki orumeneli travi, ali pa temnosivega bivola, ako je ležal mirno na planjavi v drevesni senci. Dogodilo se mi je, da sem opa» zil žival šele, ko se je dvignila v moji bližini, posebno kadar sem korakal brez prave pozornosti! Drugače je bi» lo, kadar sem divjačino zasledoval in sem^ zato obrnil vso pozornost na ka» ko žival. Vendar sem tudi takrat opa» zil žival prej po gibanju kakor po bar» vi. Varala me je vedno njena zaščitna barva.
Značilno je, kako varuje barva po» sebno mladiče. Ko ležijo prve mesece v goščavi, sem jih večkrat opazil šele
v neposredni bližini. Nekoč toliko, da nisem stopil na tele divjega bivola. Zgodilo se je, in še celo večkrat, da sem smatral mirno ležečo žival za na» vaden kup termitov.
Zelo težko sem v džungli opazil ži» val, ako je padel nanjo odsev solnčnih žarkov. Videl sem svetlobni odsev, a živali nisem spoznal, ker so ini njs obrisi ostali nevidni. Nekoč je leopard stal mirno v džungli, obrnjen proti meni, vendar sem ga zagledal šele, ko je hotel pobegniti. Iz vsega tega se vidi, kako velik pomen ima zaščitna barva živalstva v džungli in koliko pozornosti zahteva potovanje po teh krajih.
Uspešno izkoristi svojo barvo ti» ger, ali pa leopard in tudi kača, kadar gre za plenom: zato se prikrade prav blizu in se bliskovito vrže na plen.
Opazil sem tudi, kako imajo neka« tere živali, rekel bi, nekako zavestno zmožnost, da izpremene barvo, bodi si v zaščito, kadar hočejo, da jih va» ■•uje, ali pa, kadar hočejo izraziti bo« jevitost ali veselo razpoloženje. Tako izpremeni kuščar gekko svojo temno« rjavo barvo v modro, rumenordečo ali pa vijoličasto. Plakat, majhna tem« na ribica, ki živi v siamskih vodah, iz« preminja v razburjenosti svojo rdečo barvo v vijoličasto ali modro.
Vsak lovec ve, da se vidi v. orume« neli planjavi divjačina rumena, v ze« leni džungli zelena, v temni pa temna. Moje oko se je po toliko letih že pri« vadilo pravilnemu gledanju in opazo« vanju v džungli. Zato sem opazil zad« nja leta svojega bivanja v siamski džungli žival veliko prej. kakor takrat, ko sem bil v teh krajih še novinec. Mislim, da se ne motim, ako trdim, da prične Evropec pravilno gledati in opazovati naravne prikazni in po« jave šele potem, ko preživi vsaj eno leto v tropični prirodi.
Ni dvoma, da je civilizacija zmanj» šala pri Evropcu čut za razločeva« nje barv. On vidi v divji naravi dru« eače, kakor vidijo domačini, Laoti, Shani, Karenci in drugi v Zadnji In« diji živeči narodi, ki so za razločeva« nje barv mnogo bolj občuti iivi. Do« kaz za to imamo že v tem. da vidijo domačini z golim očesom najmanie tako dobro, kakor mi skozi dobro steklo. Še bolj kakor pri ljudeh pa je
vid razvit pri divjačini, ki si mora dan za dnem v divji prirodi iskati zavetja pred različnimi sovražniki, dočim je vid pri domačih živalih slabše razvit.
Narava je dobra mati. Svoji deci hoče le dobro Zato jih na vse strani zavaruje. In čudno! Živali, ki ne po» trebujejo več svoje zaščitne barve, iz« premene sčasoma to barvo v drugo, ki se približuje beli barvi. To se opa<= ža zlasti pri domačih živalih.
Kar sem omenil glede barv, to ve« lja tudi glede glasov v džungli. Neka» teri govore o enoličnosti divje prirode, jaz pa sem uverjen, da je to odvisno od našega razpoloženja. Marsikdo bi rekel: v džungli samo šumi. Tega jaz ne morem reči. Če sem pozorno po» slušal in če sem želel slišati pesem divje pokrajine, ie tudi moje uho kmalu slišalo božanske govore narav» nega šušlanja.
-559--—
Avtomobilski promet zahteva več žrtev nego potresi
Celo v deželah izrazito vulkanskega značaja, kakor sta n. pr. Italija in Japonska, ima posameznik manj možnosti, da pride zaradi potresa ob življenje, kakor preoi-valec velikega mesta, da ga ubije avto. To presenetljivo dejstvo je dokazano s statističnimi številkami, ki jih je nedavno objavil odlični angleški raziskovalec potresov dr. C. Davison.
V teku 19. stoletja, piše dr. Davison, so iz raznih vulkanskih ozemelj priglasili .464 težkih potresov, ki so ubili večje število ljudi. Za Italijo računamo, da znaša povprečno število človeških žrtev, ki jih zahteva težji potres. 4222. Na Japonskem dobimo za velik potres povprečno 3892 človeških žrtev. Po teh računih sklepa dr. Davison, da potres vzame življenje 14.000 rio 15.000 ljudem povprečno v enem letu.
To število smrtnih žrtev pa že presega tudi avtomobilski promet. Strokovnjaki sicer zatrjujejo, da bodo potresi v bodoče zahtevali vedno več smrtnih žrtev, ker je v zadnjih desetletjih prebivalstvo velikih mest silno naraslo in ker moramo upoštevati dejstvo, da potres mnogo lažje uniči moderno poslopje, nego majhne, enonad-stropne hiše, kakor so jih gradili v nekdanjih časih. En sam potres, ki bi n. pr. prizadel dvp naivečii mesti na svetu — London in New York — bi bil pobral mnogo več ljudi nego katerikoli potres na svetu v zadnjih sto letih.
Urejuje Ivan Podržaj. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnikar. — Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran Jezeršek, — Vsi v Ljubljani.