Mništoo in apposniStvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
ixtuja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaja
Z «redmàtvom se more govoriti vsak dan od 11.—12- ure dopold.
TeJefon St. 113.
tačninn listu:
Celo leto.................12	K
Pol leta...................6	K
četrt leta................ 3	K
Mesečno ......	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od 6redn« petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 71.
Maribor, đrm 25. junija 1913. '
Letnik »V.
Kam gredo milj oni?
Vse ječi pod težkimi bremeni, ki jih. nalaga država vsakemu posameznemu državljanu. Davčni vijak je napet do skrajnosti in kjer se more iztisniti le vinar, je že davčni eksekutor zraven. SeVeda to ne velja o milijonarjih in kapitalistih, katerih se vlada pri obdačenju naravnost boji, temveč o nižjih in srednjih stanovih. Večkrat se je sicer že pozivalo vlajdo, nay seže tja, kjer je kaj dobiti in zdelo se je včasih tudi že, kakor da se bo vilalda, ojunačila, toda ostalo je vedno le pri nameri. Izkušnje z oseb-noHdobodjnliniskjim davkom, zakonom o kartelih, povedo dol v olj.
Pa pustimo rekriminacije in poglejmo rajši, kam gredo iz širokih ljudskih slojev izžeti milijoni. Dva faktorja sta v prvi vrsti, katerim žrtvujemo največji del težko in med grozečo nevoljo skupaj nabranih milijonov: vojaštvo in uradnišitvo.
Naj navedemo nekoliko številk: Vi Cislajtapiji imamo 58.203 državnih uradnikov; njih plače znašajo 214,600.000 K; državnega učiteljskejga osobja je 12.332, kojega plača zna^a 57,000.000 K; podurajd-nikov in redarjev je 49.337, njih plača znaša 90.2 milijonov kron; pisarniških oüci j an tov' in pomočnikov je 63:344, njih plača znaša 80,600.000 K; stalnih državnih delavcev je 54.370, plače 48,700.000 bron; 165.765 železniških uslužbencev, njih plače znašajo
286,400.000	K; za pokojnine se izdai 116,000.000 kron; državni prispevek za pobojjnjlnski sklad za oficij ante in oficijjafatinje 700.000 K; prispevki za preskrbo in druge dobrodelne namene za železniške uslužbence znašajo 46,900.000 K; remuneracije 17,600.000 K; potni stroški in dijete 47,200.000 K. Zja vse državtne uslužbence izda Čisla,jtanija tedaj 1.010,400.000 K, to je, več kot eno tretjino vseh državnih izdatkov, ki so proračunjeni za leto 1913 na skupno svoto 3137.4 milijonov kron.
Človeka kar pretrese, če bere te grozne številke. Cez eno milijjardo <na leto tedaj samo za urad-ništvo in uslužbenstvo. To je gotovo preveč. Očivid-no je, da so temelji, na katerih sloni cela naša državna upra/va, slabi in potrebni preosnove. Ce se izda čez eno tretjino vseh izdatkov; samo za nastav-ljence, potem je sistem uprave gotovo pogrefšen. Nobeno gospodarstvo, ki izda čez eno tretjino izdatkov samo za svoje uslužbence, ne more izhajati in država tudi ne. Kakor mora priti tako gospodarstvo na boben., tako sili tudi taka država v neizogibni ban-kerolt.
PODLISTEK.
Čas,
(P. Adolf pl. Do;ß — Mirov.)
Cena večnosti je čas.
V času le najdemo Boga, torej ima čas božjo vrednost. Zakaj čas je življenje in življenje je dejanje. In dejanja so merodajna 'za tehjtnico večnosti.
Djrajgocen je čas, ki objema, kot lup jedro, večnost, Boga samega.
Cas je most, ki se spenja za te iz niča v večnost, skozi čas vstopiš v večnost.
Cas je milost, največja milost, ker je pogoj za vsako milost. Daj prokletemu čas — in rešen je, daj blaženemu nebeški glas — in dvugue se prestol njegov.
A čas je iz določenih časov : leta so v njem, meseci, tedni, dnevi, ure, minute, trenutki . . .
Cas je drag, torej so ure dragocene,, so trenutki dragoceni. Ddaigocen je danayänji dan, ta ura;, ta trenutek, ki zdaj beži. Zakaj, iz takih trenutkov sestoji cas, kakor tvori zlata prah grebo zla(ta.
Ni prihodnji trenutek drajgocen za te — ker ga moraš še le imeti; tudi pretekli ne — utonil je za vicino; sedanji trenutek je tvoj: njega zgrabi, on je tu; tega lahko, tega moraš izkoristiti: on je tvoj čas.
Cas preteklosti — čas pravice, — čas prihodnosti, — cas previdnosti. Sedanjost, ona je čas u-smiljenja!
Cas:	tako dragocen In odločilen, zakaj bežiš
tako hitro, da te ne opazim?
Toda to še ni vse. Poleg uriulništua izda država-največ za vojaštvo. Tudi ti izdatki, ki so v zadnjem času radi izjemnega stanja, zelo labilni, že znajšajo na stotine milijonov. In kaj je vojaštvo drugega, bot tudi nekak upravni .aparat države. Sicer so naloge vojaštva in uradnišitvai bistveno različne, toda v nečem se njihova naloga krije: oba stanova sta tu radi države, s tem, da jih država vzdržuje, Vzdržuje v prvi vrsti sama sebe. Pri sedanjih razmerah sta oba stanova za obstoj države neobhodno potrebna. Država izda tako rekoč sama za sebe čez polovico izdatkov. Da potem ne more zadostiti tolikim in tolikim milijonom državljanov, je umevno in naravno. Ce sešitejemo uradništvo in aktivno vojiar štvo, dobimo približno en milijon ljudi. Za ta milijon, ki ga rabi država., kakor že rečeno, v prvi vrsti. za-se, izda malo manj, bot dve milijardi. Za vse druge milijone državljanov in za vse njihove potrebe pa ostane komaj nekaj nad eno milijardo. To razmerje je gotovo nezdravo in kaže, da je cel sistem zavožen. A je potem čudno in presenetljivo, če se polašča širokih ljudskih mas nezadovoljnost in se vzgaja uporni ‘duh. jTu trebaj napraivjiti majtemeljitejši preobrat. Izdatki za državo in j državljane morajo priti v primerno razmerje, drugače tira država sama sebe v propast.
Zopet upanje na mir.
Upanje, da se bo med balkanskimi držajvami vendar le dalo ohraniti mir, ge je zopet dvignilo. Neprestani pritisk Rusije, ki že z ozirom na svoj politični renome, katerega je z zna,nim carjevim brzojavom tako zelo angažirala, ne sme dopustiti, da bi prišlo do vojske, obeta roditi vspehe. Po zadhjih vesteh je pričela Srbija odnehavati. IRuski poslanik Nehljudov je imel z bolgarskim, carjem, Ferdinandom daljši razgovor, v katerem je izrekel uverjenje, da se bo dalo ohraniti mir. Slične vesti prihajajo tudi iz Belgrada. Kralj Peter je odločno za mir, ker se noče omadeževati z bratomorno vojsko in Paišič stoji na njegovi 'strani. Kakor v srbski javnosti, sta bili tudi v kabinetu dve struji:	miroljubna; in bojaželj-
na. -Vsled tega je prišlo do spora in Pašič je podal demisijo celokupnega ministrstva. Bojna stranka je napela vjse sile, da bi prišla do krmila in podpirali so jo v njeni bojevitosti precej odkrito tudi od zunaj. Znani govor grofa Tjsze, v katerem je tako povdar-jal samostojnost balkanskih držav, ni imel vendar drugega namena, kot odstraniti vpliv Rusije, ki se
Moje oko vpiram v tebe, a že te ni več v hipu, ko sem mislil, da te držim. Že je sedanjost po&taia preteklost; prihodnjost je sedanjost. V sedanjosti se združita preteklost in prihodnost.
Na reko gledaš: val, ki si ga objel z očmi, je izginil, drugi je tam. Izpodrinil ga je: nič trdnega, nič stalnega.
Glej, ta kratka leta., drvijo naprej i'n jaz hodim pot, na katerem se ne vrnem več.
Naši dnevi tu na zemlji so kot sence.
Kakor roža vzbrsti človek in beži kot senca.
Kaj je naše življenje? Dim, ki ga gledamo za, hip, a ga že ni več.
Kakor senca je naše življenje in kakor brzi sel, ki drvi mimo; in kakor lafdijaj, ki hiti po širokem morju, a brazde se za njo kmalu umirijo; in kakor ptica, ki ne pusti sledu v zraku ; in kakor puščica, za hip v zraku, v solncu, da. izgine — z-a vedno.
In tako tonejo naši dnevi, ure naše in naši trenutki brez sledu v ocean večnosti.
Uvene mladost, kdaj sem bil dete, deček kdaj? Mladeniška leta, kam bežite? Vedno močneje se vzpenja na me val časa, viharneje pljuskajo valovi: vedno bliže oceapu. In tu je morje, preden si spregledal.
„Ca.s, čas, ustavi se!“
Ziaman zamre obupen klic vi burnem valovanju, zaman.
„JVrni se, izgubljeni čas!“
Brezupen klic: ne vrnejo se valčki na širnem oceanu.
O,	deška leta, veselja polna in miru:	vrnite
se!
je trudila za mir. Nekaj časa se je tudi zdelo, da bo zmagala bojevitost. Položaj se je pa spremenil, ko je imel ruski poslanik Hartwig večurni razgovor s Par šičem. Po tem razgovoru so šanse za. ohranitev miru zopet poskočile. Pašič, kji noče vojske, ne bo šel, ampak bo svoj kabinet samo rekonstruiral. To se pravi, da je zmagala v Srbiji zmernejša struja. A vsled tega napadajo radika)lnejši listu zelo vehementno Pašiča in Rusijo. Kakor se za trdno pričakuje, se bo Srbija odrekla zahtevi po reviziji pogodbe in bo sprejela brezpogojno razsodbo Rtusije. Vsa poročila, ki prihajajo iz Belgrada in Sofije, ter tudi na-ziranje diplomatičnih krogov tujih držav, so edina, v tem, da se bo dalo ohrf^niti mir, ker je zmagala v Srbija miroljubnejša struja.
Zmaga Pašiča in mirovne stranke.
Belgrad, dne 24. junija. Kakor se zagotavlja, bo ministrska kriza rešena z rekonstrukcijo Pa-šičevega kabineta,
D u n a j, dne 24. junija: Glasom došlih poročil se bo rešila ministrska, kriza na ta, način, da se bo Pašiču poverila sestava kabineta. Ce stopi Pašič zopet na čelo kabineta, bi to pomenjajlo, da se hoče Srbija ukloniti želji Rusije, ker je to želja srbskega kralja.
Rusko časopisje o bolgarsko - srbskem sporu.
Ruško časopisje po veliki večini odločno zagovarja bolgarsko stališče. V ruskem dnevniku „Reč“ vplivni ruski politik profesor Miljukov. že dolgo z vso odločnostjo dokazuje, da imajo Bolgari v vsakem o-ziru pravico do onega, macedoiniskaga ozemlja, ki jim pripada po pogodbi. Ruski dnevniki: „Novoje Vrem-ja“, „Birževija Vedomosti“, „Ruska Reč“, „Golos Moskvi“, „Ruskija, Vedomosti“ z vso odločnostjo zahtevajo, da se srbsko-bolgarski spor reši na podlagi pogodbe, kakor zahteva Bolgarija, „jSlavjapskija Iz-vestija“, glasilo ruskih slaMjamofilov, dosledno zagovarjajo bolgarsko stališče ter poživljajo rusko vlado, naj razsodi na podlagi srbskb-bolgarske pogodbe, ker bi bil sicer ruski vpliv na, Balkanu v veliki nevarnosti.
Vspeli Rusije.
B e 1 jg r a d, dne 25. junija. Glasom časopisja se je vršil tekom včerajšnjega dne med Paišičem in ruskim poslainikom v Belgradi!, pl. Hajrtwigom, večurni pogovor v ruski poslatniški palači, kakor tudi v stanovanju Pašiča. V pogoivorib si je prizadeval pl. Hartwig, da prepriča Paišiča o nujni potrebi, da sprejme Srbija posredovanje ruskega carja.
Zaman.
O, mladeniška leta:	ko so mi ukradli nedolž-
nost: vrnite se!
Zaman.
O, doba mladosti: ko sem zamudil veliki dan, zapravil najboljše moči: vrnite se!
Zaman.
Zaigrani trenutki, brez cilja prodani trenutki, izgubljeni za me, izgubljeni za večnost: vrnite se!
Zaman.
Od greha oskrunjeni trenutki: vrnite se!
Zaman.
Jesen mojega življenja, ki gre že zimi, noči v obraz: bodi pomlad!
Zaman.
Uveli listi, od slane pomorjeni: vzbrstite!
Zaman. Zaman.
Stezo hodim, kjčr ni povratka! Ker ne le sebe vali ca,s v brezkončnost,, jaz sam sem čas, jaz sam plavam v njegovih valovih. Kam?
Le eden stoji mirno in večno: On, ki jo ustvaril čas, ustvaril nas:	Bog, Večni, Neiznremenljivi.
Pri Njem čas stoji v tem vrvenju in pehanju. Se hočeš ustaviti? — Okleni se Boga!
Tedaj bo čas drvel mimo, ne bo se te dotaknil. Kar pograbi, je le zemeljsko na tebi, ki ni namenjeno za večnost. Najboljše si sbrami!
Sin moj! Drži čas, ceni ga, varuj ga!
Morda, morda, kmalu ne bo več časa za te. — Ne ogoljufaj dneva, ki ti je dan za, večnost. Zakaj, kakor trava je človek: zjutraj cvete m poganja, a zvečer jo pokose in usahne. (Ps. 89., 6.Ì
Po „Zori.“
Balkanske države se podvržejo razsodišču.
Pariški „T:emps“ poroča iz Petrograda: Ruska vlada je dognala, da se noče nobena balkanska država odtegniti razsodišču ruskega carja. Vsled tega je naznanila v Soliji in v Belgradu, da upa prejeti v teku štirih dni od balkanskih držav pismen seznam njihovih zahtev, na podlagi katerih bi zamo-gel razsoditi ruski car. Obvladuje, optimistično na-ziranje, ki potrjuje še posebno stališče Bolgarije. Do sedaj je smatrala Bolgarija, sprejem razsodišča za odvisen od vprašanja, če Srbija smatra pripoznaaije mej v pogodbi iz leta 1912 in če bi privolila, v demobilizacijo in zaseden je spornega ozemlja po Bolgariji. Bolgarija odjenjuje sedaj od teh zahle v.
Ruska rešitev bolgarsko-srbskega spora.
B e r o 1 i n, dne 23. junija. Iz Sofije se javlja, da zatrjujejo v ondotnili vojaških krogijh, da je storila Rusija v svrho rešitve bolgarsko-srbskega spora ta-le sklep: Nesporno ozemlje v Macedoniji naj pripade Bolgariji, izvzemši dveh mest,, kojih ime pa še ni povedano in ki bi naj kot plačilo za srbsko vojaško pomoč pred Odrinom pripadli Srbiji. Nadalje bi naj dobila Srbija celo sporno ozemlje, izvzemši dveh mest, ki bi naj iz etnograiičnih vzrokov pripadli Bolgariji.
Odgovor srbske vlade na bolgarsko noto.
Belgrad, dne 23. junija. Na bolgarsko noto glede srbskega predloga o demobilizaciji in reviziji bolgarsko-srbske pogodbe je odgovorila srbska vlada s tretjo noto, v kateri naglaša, da je neumestno razpravljati o tem, katera stranka je izzvala koncentracijo vojske, glavno j,e, da Srbija zahteva, da se spor odkloni z mirnim razpravljanjem, to je, da se koncentracija armade reducira, oziroma zmanjša. Pogo'ji Bolgarske za to so nesprejemljivi. V noti se spor označuje tako-le:	Srbija smatra pogodbo kot
ničevo, Bolgarska pa zahteva, da se pogodba popolnoma izpolni. Srbija smatra kot sporno ono ozemlje, ki leži med Strumo, Rodopom, Ohrido, Sarplajnino Bolgarska pa samo ono ozemlje med Sarplanino in črto Tromeja, Ohrid. Srbija je mnenja, da ima sama pravico, okupirati vse sporno ozemlje, ki jo je o-svojila njena vojska, a metana okupacija je na mestu samo na ozemlju, ki sta je zavzeli obe vojski. Zahteva Bolgarske po mešani okupaciji vsega spornega ozemlja je nesprejemljiva in onemogočuje demobilizacijo. Srbska vlada vstraja pri predlogu, da se takoj odredi brezpogojna demobilizacija armad, da se zavezniški ministrski predsedniki čim najprej sestanejo v Petrogradu, da poskusijo doseči neposreden sporazum, v slučajlu nevspeha pa se zedinijo za razsodišče na novem in starem temelju vseh onih spornih vprašanj, ki ,se najnalšajo na kondominij in se ne tičejo življenjskih interesov Srbije med Bolgarsko na eni strani in ostalimi balkanskimi zavezniki na drugi strani.
To noto je izročil srbski poslanik d'r. Spalaj-kovič že pretekli petek bolgarski vladi. Nato jasno izraža stališče Srbije in Bolgarska se ima sedaj odločiti, dadi se udeleži minerskega sesltajnka v Petrogradu pod označenimi pogoji, ali ne. Kako bo Srbija nadalje postopala, ni znano, ker so s to noto prilično izčrpana vsa diplomatična, sredstva Srbije glede nadalnje taktike.
Demisija Pašiča.
Duna j, dne 22. junija. Že zadnjič smo kratko poročali, da je srbski ministrski predsednik Pa-šič zopet demisijoniral in da je nastal konflikt med Pašijčem in kraljem Petrom. V balkanski situaciji je nastopilo novo dejstvo, ki najbrže srbskofibolgarsko krizo še bolj poostri. Iz BeDgrada je naanreč danes došla vest, da je, kakor se uradno poroča, radi ne-edinosti v vprašanju sestave dnevjnega reda za skupščino podal ministrski predsednik Pašiič demisijo celokupnega kabineta,.
Po naših informacijah gre pred ,vsem za spor, ki je nastal med željami kralja Petra in politiko Pa-šičevega kabineta. Pašičev kalbinet se je popolnoma posta,vil na stališče strank, ki zahtevajo odločno komsekventnost in neomajanost v srbsko-boljgarskem sporu. Nasprotno pa je kralj Peter mnenja,, da mora storiti Srbija vse, da se prepreči vojna, in kralj je celo pripravljen, nekoliko popustiti, če bi ne Šlo drugače. Pašič kraljevega stališča nikakor ni hotel akceptirati, ker računa ne samo s soglasnim odporom vseh opozicijonalcev, ampak tudi z odporom v njegovi lastni stranki, ki tvori vladno večino.
Kako se razvije situacija vsled zopetne PaŠiče-ve demisije, je popolnoma negotovo. Vsaka nova vlada bo morala zastopati vsaj tako radikalno stališče, kakor Pašičeva, če ne še bolj radikalno. Poročila, ki prihajajo iz evropskih prestolic, slikajo položaj za skrajno resen in le kak nepričakovan preobrat lahko Še odvrne vedno bolj grozečo vojno nevarnost med Srbijo in Bolgarsko. Vendar pa ni izključeno, da bo srbska politika konečno krenila na mirnejša pota, če se kralju Petru posreči, da ohrani Pašičev kabinet. (Dunajsko mnenje se je; izkazalo za napačno. Pašič je za mir. Op. ur.)
Bolgarija in Rumunija.
Duna j, dne 22. junija. V dunajskih diploma-tičnih krogih se govori, da se vrše med Bolgarsko in Rumunijo pogajanja, ki streme za tem, da bi bila Rumunija v slučaju bolgarsko-srbske vojne nevtralna, Rumunija je baje pripravljena, ugoditi bolgars-
ki želji pod pogojem, če ji prepusti Bolgarska'mesto Vidin ob Donavi in privoli v novo korekturo bolgar-sko-rumunske meje v Dobruči, tako da bi pridobila Romunska vso obal ob Črnem morju do Balčika.
Obsodba morilcev velikega vezirja Mahmud Seiket
paše.
Carigrad, dne 22. junija. Vojno sodišče je vse sokrivce pri umoru velikega vezirja Mahmud Šeiket paše obsodilo na smrt. Razsodbo mora potrditi še sultajn, nakar bodo obsojenci obešeni na. raznih krajih Carigrada. Treh zločincev, ki so biti že istotako obsojeni na smrt, se policiji še do sedaj ni posrečilo aretirati.
Princ Sabah Edin, ki je, kakor se trdi, arany žiral ves komplot proti mladoturški vladi, je policijske oblasti obvestil pismenim potom, da se nahaja na varnem in da mirno pričakuje rezultatov preiskave, katero so uvedli proti njemu.
Zopet nov kandidat za albanski prestol.
Iz Pariza se poroča:
V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da je španski kralj Alfonz ob priliki, ko se je zadnjič mudil v Parizu, predlagal francoski vladi, da. naj podpira kandidaturo pretendenta španskega prestola, Jaime de Bourbona, za novo ustajnoviljeni albanski prestol. Francoska vlada bo baje podpirala to kandidaturo.
Afera „Skodre“ senzačno pojasnjena.
Iz Reke se poroča, da"je afera JSkodre“, zaradi katere bi bila kmalu izbruhnila vojska med Avstrijo in Crnogoro, zdaj po preiskavi, pojasnjena. Na-’ vedbe poveljnika „'.Skodre“ so bile popolnoma napačne in se je celo dokazalo, da je poveljnik skllenil s Črnogorci pogodbo, da jih podpira, jkar je pa tudi storil.
Politični pregled.
Državni zbor.
Odsek za zadeve državnih uslužbencev je imel dne 24. t. m. sejo, v kajteri je sklepal o prajgmjatiki za državno učiteljsko osobje. Dr. Korošec je predlagal, da se ustanavljajo kvalifikacijske komisije tudi z ozirom na narodnoistne razmere dežel. Ker imajo Cehi deželnošolske sekcije in so za te sprejeta posebna določila, so Cehi glasovali proti dr. Koroščevem predlogu. Dr. Korošec je naznanil svoj predlog kot rmnoritetni predlog za plenum.
Mnogo napadana § 25 in § 26 o zadržanju u-čiteljskega osobja sta se sprejela v stilizaciji, kakor jo je želela vlada). Socialdemokrati so 'stavili svoje predloge, ki pridejo tudi kot minorltetna vota v javno sejo zbornice.
iTiudi ostali paragrafi vladne predloge so bili po daljšem posvetovanju, nekateri z malimi izpre-membajmi materijelne nature, sprejeti. Za poročevalca v plenumu je bil izvoljen poslanec Erb in seja nato zaključena.
Ob koncu je bila še sprejeta resolucija, ki določa, da se bo odmerila po novem zakonu pokojnina za vse, ki stopijo v pokoj po 1. septembru.
Gosposka zbornica.
V gosposki zbornici je v pondeljek, dne 23. t. m., podpredsednik knez Fürstenberg, najintimnejši jDsehni prijatelj nemškega cesarja Viljema, govoril nemškemu cesarju čestitko k njegovi 25lletnici. Slovanski člani gosposke zbornice so se večinoma odstranili, le 5 jih je ostalo v zbornici, da bi se ne moglo govoriti o demonstraciji. Poljaki so pustili le enega člana v zbornici. Med ministri se je dosegel sporazum, da ostane po 1 Ceh in 1 Poljak na ministrski klopi. To nalogo sta prevzela Zbnker in Za-leski, dočim sta se Trnka /in Dlugoš odstranila,
Škofje se te seje sploh niso udeležili. Z ozirom na predlog haaške zakonske konvencije so poslali skupno pismeno izjavo, podpisano od praškega, nadškofa kardinala Skrbebskelga, da se glasovanja o njej ne udeležijo. Določila konvencije namreč nasprotujejo katoliškim principam ter posegajo v sfero, v kateri ima samo cerkev postavlodajalno moč. Prostozidarski dunajski listi so polni veselja, da je na ta način izginila vsaka efektivna opozicija proti; konvenciji.
Seva je bila po kratki razpravi zaključena — prihodnja se vrši due 26. t. m. Včeraj so zborovale razne komisije, ki so se bavile s sklepi poslahske zbornice.
Moravsko.
Včeraj, dne 24. t. m., so se vršile ožje volitve iz kmečkih skupin za moravski deželni zbor. Koneč-ni rezultat je sledeči: Izvoljenih je 13 nemških svobodomiselnih agrarcev in nemških radikalcev in 1 krščanski socialec. Nadalje 13 čeških katoliško-na-rodnih poslancev, 10 agrarcev in 4 naprednjaki.
Nove vojaške zahteve Avstrije.
Iz Dunaja poročajo:	Vlada pripravlja za
jesen dve novi1 vojaški predlogi. Prvič bo vlada zahtevala povišanje rekrutnega kontingenta za 15.000 mož za skupno armado in 10.000 mož za obe deželni brambi in sicer polagoma, tako da bi leta 1917 znašalo efektivno število rekrutov 237.000 mož. Posebno se pomnoži artilerija in se pred vsem zviša prezen-čno stanje na južnih in severnih mejah. S tem se bodo izdatki povečali za približno 20 do 30 milijonov
kron na leto. Mornariška predloga, ki pride pred delegacije, pa zahteva 280,000.000 K, ki se bodo dobili potom primerne operacije. Tja denar se porabi za 3 nove dreadnouglite, ki imajo nadomestiti že zastareti „Monarch“-razred in se bosta dve ladiji začeti takoj graditi v Trstu. Da se delegati preveč ne ustrašijo, bo vlada izpočetka zahtevala le pokritje prve rate.
Luka za naše donavske bojne ladij6.
Do sedaj so bile vse naše majhne donavske bojne ladije zasidrane pred Budimpešto. Zdaj jih pa nameravajo spraviti proti jugu in sicer proti srbski meji, ker se poroča iz Novegasajda, da je mornariška uprava, sklenila, da zgradi v Novemsadu novo donavsko luko za našo podonavsko bojno fiottio. Z gradbo nove bojne luke bodo pričeti že s prihodnjim letom. Mornariška uprava si je želela že delj časa v Novemsadu bojno luko; sedaj se ji bo spolnila ta vroča želja.
Naše prireditve.
Sv. Peter na Medvedovem selu.
Praznik sv. Janeza Krstnika je bil znamenit dan za našo župnijo, ker smo ta dan dobiti „Sveto vojsko“ v župnijo. Vpeljal jo je s kralsnim cerkvenim govorom sam predsednik centrale v Mariboru, prof. dr. Kovačič. Nato se je izvršil sprejem v „.Sveto vojsko1“ na ta način, da so vsi priglašeni udje pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom motili „trdni sklep“ s vsprejemnico.
Popoldne po večernicami smo zborovali v župnišču. Tu je zopet govoril dr. K oj V a č i č in prepričevalno pojasnjeval, koliko škodo dela celemu slov. narodu na zdravju in premoženju pijančevanje, zlasti žganjepitje. Vehovar Ana je dekjlamovala pesem „Alkohol govori“, Mesi/ček Neža pesem „Bog hoče!“ Mladenki Drofenik' Marija in Verk Marija pa ste se v dvogovoru prepirati o škodljivosti in o dobroti alkohola in se konečno obe izjaviti zaj vojsko proti alkoholu.
V novo protialkoholno društvo „Sv. vojska“ je vstopilo 70 članov in sicer: 9 mož, 8 mladeničev, 24 žen in 29 deklet. Obveznico so vsi podpisali za drugo stopinjo. Udnine bomo plačevajli 50 vinarjev. Nato je bil izbran društven odbor, v katerem imajo poleg domačega dušnega pastirja možje in žene, mladeniči in mladenke vsak po enega zastopnika. Naše novo društvo je prva podružnica osrednjega društva v Mariboru. Želimo, da nas premnoge župnije posnemajo, saj je že 11. ura, zakaj bolj kot zunanji sovražniki škoduje naši narodni moči strašni alkoholizem, Id se je v mnogih krajih razširil skoraj že v vsako hišo. Na eni strani zbiramo za Slov. Sltražo, na drugi strani pa z lastnim denarjem podpiramo brezobzirne nemške alkoholfne'fatorikante. Cas je že zadnji, da napd|v;emu vojsko nemškemu žganju in pa „ifuzlu“, s katerim Širijo Nemci kulturo med nami.
Raznoterosti.
Promocija. Naš rojak p. Cipr. Napast, frančiškan, je promoviral dne 19. junija v Matikanu na, posebni fakulteti paleologijie in cerkvene diplomatike z odličnimi vspehi. To fakulteto je ustanovil papež Leo XIII., ko je odprl vatikanske arhive. Čestitamo
p.	Ciprijanu, prvemu slovenskemu arhivistu, tem bolj, ker je te izpite napravil zraven svojih študij, ki jih konča meseca julija.
Dr. Förster, znani vseučillščni profesor, ki je prišel letos v februarju na dunajsko univerzo, je poklican na monakovsko vseučilišče. Ce bo povabilu sledil, se še ne ve, ker se še ni odločil.
Cirll-Metodov jubilej. Letos je minulo 1050 left, odkar sta prinesla sveta brata Ciril in Metod iz Carigrada med nas Slovane sv. križ. Ob enem s Konstantinovim moramo proslavljati tudi še ta jubilej.
Županstva in društva, posnemajte! Županstvo v Višhjigori je poslalo iSlovenski Straži 10 K, županstvo v Zgornjem Tuhinju 5 K, županstvo [Draga 10 K. — Hralndca in posojilnica v St. Petru na Notranjskem je poslala Slovenski Straži 20 K, hranilnica in posojilnica v Vurbergu 10 K. — Krasno u-rejeno bi bilo lahko naše narodnoobrambno delo, a-ko bi vsako slovensko županstvo in vsako naše društvo poslalo Slovenski Straži reden letni donesek! Hitite s takimi doneski!
Delavni podružnici Slovenske Straže ste v St. Lenartu v Sl. gor. in v Celju. Poslali ste Slovenski Straži vsaka po 200 K. Povsod vzbudite tako požrtvovalno delo za Slovensko Stražo!
Iz učiteljske službe. Provizorična učiteljica pri Sv. Juriju ob Taboru, Frančiška, Levstik, je i-menovana za stalno učiteljico istotam. — Provizorični učitelj pri Sv. Kungoti na Pohorju, Franc Golež, je imenovan za stalnega učitelja jstotam. — V začasni pokoj je stopila stalna učiteljica v Žičafh, Mar. Bezlej.
Cesar odpotuje v IŠ1. Naš cesar se poda dne 2. ali dne 3. julija na svoj poletni grad v Išl.
Kje, so izdajalci? Liberalci so kričali, da poslanci S. L. S. izdajajo narodne zahteve. Kar je napravil liberalni poslanec dr. Ravnihar, presega vse meje. Oh je res predlagal nezaupnico Hochenburger-ju, toda o nepravem času in se je hudo osmešil. In značilno za dr. Ravniharja, kateri je celo izjavil pri nekem stvarnem popravku, da je njemu kot advoka-
tu težko napadati bivšega advokata Hochenburgerja, da je našel edini povod za nezaupnico v tem, da sodnije preveč konfiscirajo časopise. (Torej samo to pozna dr. Ravnihar, ne zmeni se za. razne krivice, ki se godijo Slovencem glede nastavfijalnja; sodnikovi, ne zmeni se za zapostavljanje slovenskega jezika v u-radih, ne briga se za ponemčevanje sodnij, ki zla,-sti pod Hochepburgerjem tako procVita. Kje so torej narodni interesi, ki jih baje zastopajo samo liberalci ? !
Dunajska univerza — zatvorjena. Vsled nasilja 11 em« ko-ii acion a l|ti e g a: dijaštva, ki se ni hotelo držati rektorjevih določb radi nošenja barv in je zato zabranilo dostop v univerzo, je univerza zaprta. (Po zadnji vesti se predavanja zopet vrše.)
Liberalci pa znajo. Spominjamo se še, kako je „Slovenski Narod“ napadal pcjslanea S.. L. S. dr. Vers to v,Seka radi veleizdaje in že prerokoval, na kak čudovit način bo reševal slovpnske težnje liberalni zastopnik ljubljanskega mesta, dr. Ravnihar. „Slovenec“ prinaša v pondeljkovi številki uvodnik o tragikomičnem reševanju slovenskih izdajalcev po dr. Ravniharju. Pri celi zadevi sta se „(Slovenski Nar,“ in dr, Ravnihar neizrečeno osmešila. Liberalni list je že štiri dni brzojavno trobil v svet, kakšen vspeh bo imel dr. Ravnihar s svojo nezaupnico nasproti justičnemu ministru. Pisali so že naprej to-le: „Dr. Ravnihar skuša s svojim predlogom popraviti narodno izdajstvo, ki so ga slovenski klerikalci v bud-getnem odseku zagrešili ... in čim bo jutri vložen predlog, se razvije v kuloarju strastno barantanje od. osebe do osebe, od stranke do stranke. 'Nemci in vlada store vse, da upropastijo potezo našega poslanca.“ Tako je pisal ^Slovenski Narod.“ Ko so čitali poslanci na Dunaju te notice, so se kar muzali; dr. Ravnihar pa je postajal vedno bolj nervozen, obupnost se mu je kazala na obrazu, ker ni 'prišel nihče, niti od slovanskih strank, da bi mu čestital na imenitni potezi, o kateri so že čitali liberalci v Ljubljani. Ko se je glasovalo, pa je javil predsednik dr, Sylvester, da se bo predlog obravnaval ,„|ge-schäftsoi}dnun;g;sjgemäss“, to se pravi, da ne bo nikdar prišel niti do prvega čitanja, ’Začuden je vstal zastopnik ljubljanskega mesta, poparjen je gledal na zbornico in zbornica ga je smeje pomilovala. Samo slišal se je ponižen glas: .„Ich bitf“ in vsedel seje gromovnik ljubljanski z modrimi potezami. Tjalco tragikomično je rešil dr. Ravnihar narodne interese.
Nemško divjaštvo. Komaj se je na pol polegel nemir glede zadnjih binkdšlthlih izgredov v Gradcu, že so prišle vesti o novem škandalu, katerega so povzročili svobodomiselni nemški dijaki v Ljubnem na Gornjem Štajerskem. V noči od (dne 19. do dne 20. t. m. so nemški svobodomiselni divjaki razgrajali po mestu in vpili: Ogenj! Vsled tega jih je moral neki stražnik opominjati in konečno glavnega razgrajača celo iaretirati. Nato pa je nastalo tako razgrajanje in vpitje, da so morali stražniki še več drugih odvesti v zapore. To je dalo povod, da je študent Leibnitz v* imenu vseh razgrajačev prišel v stražnico in zahteval, da se izpuste aretirani dijaki. Ker se to ni zgodilo, je zapretil: „Ce ne izpustite zaprtih takoj, se bo zgodilo tako, kakor leta 1908!“ Takrat •' so bili namreč veliki izgredi, pri katerih so ustrelili par ljudi. In res je privabil študent Leibnitz kakih 300 podivjanih študentov, ki so na glavnem trgu škandalozno razgrajali. Ker je bil položaj vedno bolj kritičen, je šel stražniški postajevodja k' županu, ki je zapovedal, da se morajo zaprti dijaki takoj izpustiti. Mesto da bi župan odobril stražnikovo ravnanje, je s svojim ukazom le še povečal razgrajanje divjaišjkih študentov, ki so se ostudno norčevali iz stražnike oblasti in razgrajali nemoteno dalje. Napadli so celo eno gospo in se norčevali iz nje. Meščani so se pa drugi dan pritožili pri merodajnih oblastih, ki bodo natančno preiskale cel škandal. Ker vlada v Ljubnem ravno neka otroška bolezen, se je veliko otrok vsled divjaškega hrupa tako prestragi lo, da so morali takoj poklicati zdravnika. — iTa škandal zopet jasno priča o nemškonacionalni 1 omiki germanskih svobodomiselnih študentov. Pač po vzgledu naukov, ki jih delijo v nemških šolah — svobodomiselni učitelji!
„Los von Rom.“ Glasilo avstrijskih pročod-rimovcev, ^Tägliche Rundschau“, poroča, da je pristopilo lansko leto k protestantizmu 4867 oseb, med temi 4372 odpadlih ka,toliča(nov. Iz protestantizma je pa pristopilo v katoliško cerkev 1262 oseb. .Gibanje „proč od Rima,“ se je začelo v 'Avstriji leta 1898. In tekom teh-le 14 let je pristopilo k protestantizmu 70.502 oseb. Večjidel jih je izvabila iz katoliške cerkve agitacija protestainfovskih pastorjev.
'Kako se pomažari v mažarskih šolah slovenske otroke! V nekem kraju slovenskega Medmurja je ljudska šola, koje učitelj je seveda zvesti hlapec ma-žarske vlade. Kak sistem je uvedel v svoji šoli, kaže ta slučaj: Nekoč je razlagal otrokom, da, je edino tisti srečen, ki se izdaji e za Majžara in naj bo tudi rojen Slovenec ali kaj drugega. Da bi v svoji modri ra.zlaigi imel večji vspeh, je slikal Slovence kot nekulturno ljudstjvo ter jih nazval za „Jpondev-ilikarje“ itd. Naito je izpraševal učence, k'ajj je kateri. Ti So mu seveda odgovarjali: Mii smo Mažari! Sedaj pa pravi: Ne, vi ste „pondev-fjlikarji“, Slovenci itd. i— „,Ne, mi nočemo biti Slovenci, temveč mi smo Mažari in'to ostanemo“, tako so mu nato odgovarjali ter nekateri zraven tudi jokali. — To je en sam zgled,
kojih pa je še mnogo. Na tak način s; Mažari umetno vzgajajo poznejši zarod. 0,trok pa, izstopivši iz šole, ne zna nič. Prav je rekel neki pameten in u-gleden mož (v Veglallvi, v razgovoru s piscem teli le vrst: j„Ako hoče mažarski učitelj iz slovenskega o-troka narediti Mažara, mora naipveje iz njega narediti bedaka,!“
Mažarsko nasilje. Zladnjič smo poročali, da je odstopil župan mesta Reka, ker ni hotel podpirati vlade v njenem pomažarjevianju. Sedaj je pa storila mažarska vlada, novo nasilje:	razpustila je mestni
zastop reški.
Zopet senzacionelen samoumor. (Splošno senzacijo vzbuja na Dunaju samoumor gene rališjt ab noga podpolkovnika. Leebla. Leebl se je dne 23. t. m. dopoldne ob desetih ustrelil v svoji pisarni v sedmem oddelku vpjnega ministrstva. Glasilo yojnelga ministrstva, „(Militärische Rundschau“, piše z ozirom na ta samoumor, da je podpolkovnik Ivan Leebl trpel že delj časat na dušni depresiji in da je izvršil svoje dejanje v hipni blaznosti. 'Javnost sprejema to poročilo vojaškega glasila z opravičeno skepso, to tembolj, ker je pojasnilo, ki je priobčuje ^Militärische Rundschau“ z ozirom na Leeblov salmoumor, do pičice enako onemu, ki ga je priobčil ta list o samo-umoru Redio vem. Sodi se, da je tudi Leeblov; samoumor v zvezi z alerò, podobno Redlovi. Podpolkovnik Leebl zapušča ženo in tri otroke.
Dve delavski -zborovanji se vrišita v nedeljo, dne 29. t. m. in sicer dopoldne ob pol 10, uri v Radečah pri Zjidanemmostu železničarski shod z občnim zborom Prometne zveze (krajn^ skupina, Zjdan-most), popoldne ob 3. uri pa v (Trbovljah, v Društv. domu, rudarski shod z občnim zborom J. S, Z. (skupina Trbovlje). Na obeh zborövänjih, govorita gospoda poslanca 'dr. Benkovič in Goshnear ijz Ljubljane.
Štajerska.
Maribor. ' (Odkritje I ah novega spomenika.) Pretečeno nedeljo so v :mestnem parku odkrili Jah-nov spominski kamen. ’Odkritja se je udeležilo več e. kr. profesorjev in c. kr. profesor dr. Jörg je imel celo slavnostni govor.
Maribor. (Smrtna kosa.) Umrl je Lovro Jurše, vpokojeni poštni poduradnik, star 61 let. — (V Na,gy-jevi ulici štev 9 je umrla gdč. Leopoldina Kolbl; govori se o samoumpru.
Maribor. . (Imenovanje.) Strokovni učitelj na mariborski dekliški meščansi šoli Jožef Dorf meiste r je imenovan za ravnatelja na tem zavodu.
Lipnica mesto. V nedeljo j,e obhajala Lipnica slovesnost povzdiga v mesto. Slovesnosti so se udeležili cesarski namestnik grof Clyry, deželni glavar grof Attems, več državnih in deželnih poslancev in županov iz bližnjih mest ter neizogibni Ornig inWa-stian. Poslednjemu je podelila Lipnica zat zasluge, ki si jih je stekel za mesto, naslov častnega občana. V državnem zboru zastopa Lipnico poslanec Malik, ki pa pri slavnosti ni bil navzoč. Tiekma Wastiato— Malik postaja vedno zanimivejša.
Ptuj. (Zavoženo mestno gospodarstvo.) Naše mestno gospodarstvo je postalo tako sijajno, da so v zadnji seji občinskega odbora sklenili naši modri nemški mestni očanci zopet .najeiti četrtmilijonisko posojilo, ne da bi povedali, kako bo me(šea|nstvo preneslo to zopetno zvišanje doklad. Ce bo to razsipno gospodarstvo v našem mestu še nadalje grajalo, bo treba na rotovž postaviti vladnega komisarja!
Sv. Urban pri Mariboru. (Konstantinova slavnost.) Na našem; prijaznem hribu, V cerkvici sv. Urbana, se je vršila včeraj velepomenljiva, Konstantinova cerkvtena slavnost. Iz vseh sosednih župnij je prišlo na stotine vernih in pobožnih Slovencev slavit 16001etn’ico osvobojenja sv. katoliške cerkve iz spon tristoletnega suženstva. Cerkveni, slavnostni govor je imel po vsej širni vladikovini znatni cerkveni propovednik yeleöastiti gospod profesor dr. Medved iz Maribora. Z njemu lastno ognjevitostjo je slikal govornik žalostni položaj svT katoliške cerkve do za razvoj sv. katoliške cerkve tako velepomenljivega in zgodovinsko važnega leta 313 po Kristusovem rojstvu, ko je rimski cesar Ronhtajnlin slovesno izdal v Milanu edikt, š katerim je bila proglašena, prostost sv. katoliške cerkve po vsem tedalnjem rimskem cesarstvu. Cerkvica sv. Urbana je bila nabito polna vernikov in tudi zunaj cerkve j,e bilo na stotine ljudi, ki niso dobili prostora, v cerkvi. Nam vsem pa, ki smo bili priča te lepe cerkvene slavnosti na prijaznem hribčekiu, ostane ta dan v nepozabnem spominu.
Ruše. Pri nas kar ne more biti mir! Enkrat moramo pokregati gospoda V. Glaser j a, drugič kakega žandar j a, in sedaj pa ti pride oni nebodigatreba iz Štt. Lenarta. Njegove politične neslanosti v „'Slovenskem Narodu“ bi nas, sicer veliko ne vznemirjale, ker se je itak pokazal Rtošalncem že v zadosti pravi luči, da je hvaležen in vreden ,nečak svojega nemškega strica Petelna, ki je menda prvi zasnoval idejo nemške „Marburger Hätte“ na slovenskem Pohorju. Obsojajo ga njegovi lastni in najožji somišljeniki in prijatelji in to nam zadostuje. Na dopis odgovarjamo, ne vsled osebe dopisnika, pač pa raidi drugih, da se prepričajo, kako neresnična je Išentlenartska učenost. — Rluše liberalne! Kakor slišimo, bi rad „Rušanec“ v „Slovenskem Narodu“
postal politični dedič Kukovcev. Kec se ni zadosti še
V.	Glaser prepričal pri kandidaturi, kako liberalne so Ruše, naj poskusi še on! Dbčinske volitve! Ali niso volile obe slovenski stranki sporazumno? Naj naštejemo imena odbornikov v občinskem odboru naše stranke? — Ne dela ti čast dopis v „(Slovenskem Narodu“; od take bahavosti bi pričakovali vse kaj drugega, kot neresnico. — Ker smo prepričani, da se ruški gospod župan in liberalni občinski odborniki dobro zavedajo, kako smo ,skupno in sporazumno volili naše skupne slovenske kandidate, ne bomo iz dopisa v „(Slovenskem Narodu“1 izvajali nikakih posledic, a če hoče kdo v tem ožiru,,, namreč ,v občinskem odboru, politični boj, ga, sprejmemo, na celi črti, samo naj se nas potem ne dolži, da smo napravili razdor! Povemo pa enkrat za vselej, da hujskati nikomur ne dopustimo. Briga, naj se dopisnik za svoj okraj in svoje reči, a nas naj pa le lepo pri miru pusti, ker si bomo svoje zadeve že sami prav? dobro tudi brez njega uredili.
Šoštanj. Zadnjo nedeljo po zborovanju zadružnikov je zopet nemško-protestaintovski advokat dr. Petritschek stopil na ulici med kmete in jim venomer klical: „Jaz sem za kmeta, jaz sem za kmeta!“ Znano je, da vlaga dr. Petritschek ravno sedaj, ko jo odločilni trenutek' za sanacijo posojilnice, vedno ‘tožbe in sili posojilnico v konkurz. Poslanec dr. K. Verstovšek mu je povedal marsikaj bridkih, za ta, za odvetnika nedostojni nastop. Izročil ga je tudi odvetniški zbornici, da ta odloči, če je tako postopanje dostojno za, odvetniški stan.
Brežice. V nedeljo, dne 22. t. m., se je osnoval tudi pri nas odsek ,„Sv. vojske“ v našem izobraževalnem društvu; šteje že 6 članov prve stopnje in 28. druge stopnje. Bilo je že zelo potrebno, Ha se je pričelo protialkoholno delo tudi v naši okolici.
Brežice. V Brežicah priredi J. S. Z. prvi svoj poučni shod v nedeljo, dne 29u t. m., ob 3. uri popoldne, v gostilni gospoda župana Zorko na kolodvoru.
Trbovlje. (Legar.) Že v spomladi je razsajal med tukajšnjim delavstvom hudo legar, toda vsled energičnih zdravstvenih odredb se ga je posrečilo u-dušiti. V pretečenem tednu je pa zopet izbruhnil s tako silo, da je v enem samem tednu zbolelo na legar ju 18 oseb.
Primorsko.
Deželnozborske volitve na Goriškem. V juliju se vrše na Goriškem deželnozborske volitve. Kakor povsod drugod, so tudi na Goriškem liberalci s svojim brezvestnim političnim in gospodarskem djelovanjem povsem dogospodarili in ne pridejo več v poštev. Sicer se ponujajo volićem pod novimi firmami, toda ljudje se jim le smejejo. Na to stran bi zato potekle volitve povsem mirno. Več prahu pa dvigajo radii spora, ki se je pojavil v taboru S. L. S. V
S.	L. S. obstoja, že par . let sem nasprotstvo med ta-koimenövanimi „starostrujarji“ in ;,gnladostrujarji.“ Prve vodi dr. Gregorčič, druge dr. Brecelj. Za tokratne volitve se je skušalo; doseči enoten nastop. Vršilo se je več pogajanj, ki pa niso dovedla do po-voljnega vspeha. Nekatera taktična in osebna na-sprotstva, obstojajo še dalje. Ker so volitve pred durmi in pogajanja še niso vspela, je proglasila skupina starih naslednje kandidate: A. V splošni kuriji: Josip Fon, državni poslanec v Gorici; Anton Manfreda, posestnik v Idrskem; Franc Gergič, župan v Velikemdolu. B. V kmečkih občinah: a) za tolminski okraj: dr. Anton Gregorčič, državni poslanec v Gorici; Ivan Torkar, podžupan in poštar v Podbrdu; b) za goriško okolico: Ivan BerbuČ, profesor v pok. v Gorici; dr. Peter La(ha<rnar, dvorni svetnik, Dunaj; Miiha Marinič, posestnik v Počtseniei; c) za Kras: dr. Hinko Stepančič, deželno-sodni svetnik v Gorici. Glede druge kandidature v kmečkih občinah kraških ter v volilnih skupinah trgov in veleposestva se prepušča strankinemu vodstvu, da ukrene po svoji previdnosti, kar smatra/ za potrebno. Novo-strujarji se Še niso odločili, kako stališče bodo zavzeli napram tem kandidaturam. IZ!a jutri dne 26. t. m. sklicujejo v Gorico shodi zaupnikov. „Gorica“, glasilo starih, pravi, da bo proglašen boj : dt. Brecelj contra dr. Gregorčič.
Boj za Trst. Trst, dne 23. junija. Pri današnjih občinskih, oziroma deželnozborskih! volitvah v I. volilnem razredu za mesto je izvoljenih vseh 16 italijanskih liberalnih kandidatov, med tem, ko so v o-kolici sijajno prodrli tudii v I. razredu vseh osem slovenskih kandidatov. Ko bo še izvolila .trgovska zbornica štiri ude v občinski, oziroma v deželni zastop, bo štel novi tržaški občinski, oziroma deželni zastop 61 italijanskih liberalcev ((poprej ,58), 12 Slovencev (kakor poprej,) in 7 socijalistov (poprej 10). Končan je vroč volilni boj, v katerem je nastopilo vse, kar laško misli in čuti', y ginljivi slogi s tržaškimi Nemci proti Slovencem in socijalistom. Italijani se te zmage nič kaj ne vesele; Še ena taka zmajga, in v Trstu jim bo odklenkalo!
Listnica uredništva.
Dopisnikom iz Ruš: Pride. Upamo, da bo predsedstvo podružnice S. P. D. v Rušah že u-krenilo potrebne korake, da se Vas ne bo žalilo. Pozdravljeni !
Služba organista in cerkovnika
se takoj odda v Slovenski Bistrici. Stalna letna plača brez slučajnih dohodkov in zbiree znaša 600 K. Prošnje s priporočili žnpnih uradov se naj pošljejo na župnijski urad v Slov. Bistrici. 139
Vsled družinskih razmer se na Spodnjem Kiroškem proda:
lepo posestvo
na katerem se lahko redi kakih šest glav goveje živine in par konj. Gospodarski stroji so napravljeni na močni vodni obrat. — Naslov iz prijaznosti pove: Trgovina železnine „pri zlati kosi“ J B. Hafner, Celovec Paradaisergasse št. 3.	133
Krasno posestvo
je naprodaj v prav lepem kraju blizu Celja, enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom.
Velik sadonosnik, 2 orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode.
Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, s spdnim vrtom in vinogradom.
Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani.
dama, ki gleda na pravilno negovanje kože, osobito če hoče odstraniti razne pege na obrazu in na rokah, ne najde v to svrho boljšega mila, kot je staro priznano
Bergmanovo Karbolfeeržtfepleno milo
znamka Steckenpferd
od Bargmaana & Co., Dečin ob Labi.
Komad stane 80 vin. Dobi se v lekarnah, drožerijah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah.
narodna trgovina
K§roiVanic, Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago I
Franjo Duchek
svečar in meditar v Mariboru
Vikt inghof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, MaribOf» Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“,
prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, . strogarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
najcenejši klobuki S
se dobijo samo pri
Fl Piacotta : Plul*
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
Pozor!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 p*rov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dem ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo! Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni.
Stefan Strašek,
prva največja zalega obuval v Celju, Schmidgasse št. 3.
Franc Pleteršek
Maribor awr Zaloga
cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Trgovina 5 steklom, porcelanom in kamenino
lasKleinšek
Maribor* Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, 'svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo!
PLANINKA,
Sezija od I. junija do 15. septembra.
edino planinsko letovišče na Pohorju.
10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčna tem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja
Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
Cene zmerne!
Natančnejša pojasnila daje Podravska podru|nica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
EESE
Opekarna
v Meljskem dvoru Maribor (Mellinghof)
priporoča svojo na roko izdelano
opeko za zidavo in dobro žgano strežno opeko
izvrstne kakovosti po zelo nizki ceni.
Julij Glaser, mestni stavbenik Maribir
Roseggergasse 16—18. Telefon 31|YrL.
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna. žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko |2|CTf|jk žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
Hranilne UlOOG se sPrejemaj° od vsakega in se obrestujejo: nav»ue so 41/i%, proti trimesečni odpovedi po 43/4%. Obresti se llltllimiu J pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsaceg-* M* Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
POSdiilS SO dOlClO ^anom 'n sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 31 /4°/0, na vknjižbo in r “ I	J 'u poroštvo po 5s/*°/p in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri
drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
llrfl(lilP IIP? 80 vsa^° sred° >n Četrtek od 9. dn 12. ure dopoldne, in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V Ul UUIIb Ul u uradih oj-ah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo	Posojilnica Ima tail na razpolage domača hranilna nahiralnihe.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo)
edina žganjarna v Celju
R. Diehl.
Sf	iodn	• Vi s ijestaj	IBI	'stal	lil	id	sli	13	DOS!	tišin	icai	i Mi	inihnnil RIM"*- zadruga li Issili 11 i neomeienozavezo