Poštnina plačana v gotovini
Speci, in abbon. post. - I Grupp«
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
	L
	m
Wk
Leto XII. - Štev. 8 (577)
Gorica - četrtek 25. februarja 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
Govor sv. očeta v počastitev jr,:, pok. kardinala
stvoval tudi ljubljanski škof Vovk kot za-zagrebške nadškofije in celega jugoslovanskega episkopata.
SVEČANOST V CERKVI SV. PETRA
Za osmi dan smrti kardinala Stepinca je bila v sredo 17. febr. velika žalna svečanost v vatikanski baziliki svetega Petra. Sredi cerkve je bil pripravljen velik kata-falk, ki ga je obdajalo 100 sveč. Prisotnih je bilo 28 kardinalov, mnogo škofov in nadškofov, celotni diplomatski zbor z o-sebjem in zastopstva mnogih cerkvenih organizacij. Na odličnem mestu takoj za kardinali je bil ljubljanski škof Anton Vovk. Pogrebno sveto mašo je daroval dekan kardinalskega zbora Evgenij Tisse-rant. Po končani sveti maši je ime! sveti oče govor. Najprej se je spomnil na leta Stepinčeve ječe ter internacije, ki jih je Prenašal z neomajno vero, tako da si je pridobil splošno občudovanje. Omenil je okoliščine njegove smrti, ki so nehote klicale v spomin liturgijo velike sobote pri božjem grobu. Nato je nadaljeval:
DOBRI PASTIR
»Zares, kardinal Stepinac je zvesto upodobil v sebi božjega Pastirja: 26 let svoje škofovske službe je posvetil odlični nadškofiji, sprva v neutrudljivem in gorečem apostolskem delovanju, a v zadnjih predolgih letih boleče ločitve od vernikov je nabral tako bogastvo zaslužen j a, da ga je nebeški Oče gotovo že razlil v milost in blagoslov vsem družinam in vsem vernikom goreče in pobožne Hrvalske.
V zadnjem času smo kot ponižni naslednik svetega Petra v škofovstvu mesta Ri-bia uživali veliko tolažbo ob škofijski sinodi. Večkrat smo takrat z verniki in duhovniki razmišljali čudoviti zgled Jezusa, dobrega Pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce. (Jan 10,11)
Glejte, s svojo smrtjo nam kardinal nadškof Alojzij Stepinac zopet ponavlja isti veliki nauk in zgled božjega Pastirja, ki da življenje za svoje ovce. Mi molimo za poveličanje njegove duše, on pa nam bo odgovoril z neba s tem, da nas bo potrdil v prenovljeni gorečnosti za duše in v pripravljenosti za delo in za žrtve.
Ljubljeni bratje in sinovi, ne smemo pohabiti njegovega resnega povabila v oporoki, naj neprestano odpuščamo in delajo za mir. Kako ganljiva in tenkočutna je njegova prošnja za odpuščanje vseh, hi jih je v življenju morda užalil, čeprav Popolnoma nehote. Kako lepe so njegove besede, ko ponavlja prošnjo umirajočega Jezusa za tiste, ki so mu krivično povzročili toliko trpljenja: Oče, odpusti jim, saj he vedo, kaj delajo!
POZIV K SPRAVI
Veličastna je njegova trditev „Ne vedo, haj delajo", neizmerno njegovo sočutje, hi prodira s svetlobo v tragično skrivnost človeške pokvarjenosti, ki je potvorila S|bisel življenja posameznika hi skupno-sli, kakor smo sami priča.
V tej veliki žalosti nam je v tolažbo, ko °Pažamo tu pa tam kako iskro človeškega sočutja.
Vsi štirje evangelisti, ki poročajo o mrtvem Odrešeniku na križu, nam povejo tudi, da je Pilat izkrvavljeno Obsojenčevo truplo izročil usmiljenemu Jožefu iz Ari-Uiateje, ki je poprosil za truplo, in Niko* de|mi, ki je prinesel vse potrebno za pogreb. Po zgledu starodavnega rimskega Upravitelja so odgovorne oblasti dovolile, da se častitljivemu truplu pastirja in dobrega očeta izkaže počeščenje ljudstva, har bo ostalo kot svetel spomin skozi rodove in klic k večnim vrednotam duha k človeški in krščanski dobroti.
O, da bi dopolnjeni žrtvi velikega duhovnika in škofa smele vse dobre in poštene duše pozdraviti vrnitev državljanskega in verskega miru, ki bi, ob spošto-Vanju trdnih in plemenitih navad, zagotovil prenovljeno rast vseh proti visokim idealom, ki se v Kristusovem duhu združujejo v složno in odkritosrčno sodelova-•tJo pri Iskanju in uživanju pravega napredka na zemlji, kar bi napravilo manj
žalostno in bolj prijetno človeško sožitje na zemlji.
Naše liturgične molitve, ki se dvigajo z naših ustnic in iz naših src ob oblakih kadila, naj prosijo še enkrat mir in nebeško slavo umrlemu Stepincu. Ob tej molitvi se čutimo združeni z vsemi člani častitega kardinalskega kolegija, ki so tu prisotni in z onimi, ki so se hoteli iz vseh delov sveta pridružiti žalosti skupnega očeta, da bi mu v bratski skupnosti izrazili sožalje vesoljne Cerkve. Kardinal A-lojzij Stepinac ni mogel niti enkrat obleči škrlatne kardinalske obleke, ki si jo je bogato zaslušil, kot kardinal ni nikdar prišel iz svojega rojstnega kraja in svoje konfinacije. Toda trdno verjemo in upamo, da bo v milosti in luči Gospodovi raztegnil svoje varstvo nad kardinalskim kolegijem, kateremu ostane on svetla čast, nad vso sveto Cerkvijo in nad celo Jugoslavijo.«
PROŠNJA ZA ZDRAVJE DUNAJSKEGA KARDINALA
Nato se je sv. oče spomnil kardinala Koniga, ki je hotel kot papežev zastopnik na Stepinčev pogreb v Zagreb, a ga je po poti doletela težka prometna nesreča.
Govor je prihajal svetemu očetu res iz srca, saj očividci pravijo, da se je moral med govorom kak trenutek ustaviti, ker ga je premagalo ganotje m si je obrisal solze. Po govoru je opravil molitve pri katafalku.
Maši zadušnici je pri Sv. Petru priso-
KARDINAL MONTINI SLAVI KARD. STEPINCA
Razne žalne svečanosti za pokojnim kardinalom Stepincem so bile tudi po drugih italijanskih mestih. Tako: v Benetkah, v Bolonji, Firencah, Bariju, Gorici in tudi v Milanu. V Milanu je pri pogrebni sveti maši govoril kardinal Montini, ki je zadevo obsodbe kardinala Stepinca gotovo najbolje poznal, saj je bil v času obsodbe v vatikanskem državnem tajništvu in najožji sodelavec pokojnega papeža Pija XII. Med drugim je dejal: »Mislili smo, da sredi dvajsetega stoletja, po trpljenju o-svobodilne vojne, po zmagi demokracije, po slovesnih izjavah o miru, o svobodi mišljenja in verovanja, ne bomo več videli verskega preganjanja. Na žalost je pa versko preganjanje tako razširjeno, tako zasidrano, da se nam zdi nekaj normalnega. — Dandanes bi radi imeli vero, ki ne bi bila združena z nobeno žrtvijo. Vera,,ki zahteva žrtve, se zdi, da ni več moderna. Pa ni tako. Naša vera zahteva močnih ljudi in ne bojazljivcev, zahteva trdnih prič ne omahljivcev, zahteva vernike, apostole zvestobe in doslednosti — ne pa takih, ki s svojim vedenjem kažejo, da so bolj pripravljeni povezati se z nasprotniki kakor z brati v veri, samo da rešijo sami sebe in svoje ugodnosti. Stepinac naj nam bo učitelj. Poleg trdnosti v veri naj nas uči tudi upanja in dobrote. Umrl je zavit v molk, kakor je zavita v molk tudi njegova Cerkev, ki ji je ostal le glas molitve in odpuščanja. Nikomur ni grozil, nikogar preklinjal. Ni hotel zapustiti svoje domovine, ker jo je ljubil. Bratje in sinovi, odpustimo in molimo.«
Segnijeva vlada v nevarnosti
Italijanska vlada poslanca Se-gnija je v resni nevarnosti, da zaide v krizo, ker je liberalna stranka sklenila, da je njeni poslanci ne bodo več podpirali. Tozadevni sklep je vodstvo liberalne stranke že izročilo predsedniku vlade Se-gniju.
V zadnjem času je Segnijeva vlada odobrila precej važnih zakonov na socialnem polju, kakor na primer zakon proti monopolom ter o veljavnosti kolektivnih pogodb »erga omnes«, katerih liberalci niso mogli odobravati.
Liberalci so tudi nasprotni u-stanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julij-ska Krajina, za katero se zavzema krščanska demokracija. Prav tako so nasprotovali Gronchijeve-mu potovanju v Moskvo. Iz vseh teh razlogov so se odločili, da ne bodo več podpirali Segnijeve vlade.
Umrl je senator Zoli
V ponedeljek so pokopali senatorja Zolija. Pokojni senator Zoli je spadal v starejšo generacijo ital. katoliških politikov, ki so se zbirali okrog že pokojnih De Ga-sperija in Don Sturza.
Tako stari politični rod pačasi izumira. Važna mesta v vodstvu države zasedajo mlajše sile.
Zoli je bil praktičen katoličan in odločen antifašist. Med vojno so ga leta 1943 nacifašisti obsodili na smrt in je le po čudežu ušel.
Hruščev v Indoneziji
Hruščev se je na reklamnem potovanju po Aziji kratko ustavil v birmanski prestolnici Rangun. Birmanci so ga prijazno in vljudno sprejeli. Dosti prijaznejši sprejem je doživel sovjetski ministrski predsednik v Indoneziji. Med raznimi govori o koeksistenci je Hruščev napadal zahodne države.
Konec milazzovstva v Siciliji
Prijaznega, toda občutljivega indonezijskega predsednika Sukar-na pa je Hruščev dvakrat razdražil, prvič, ko je grajal Indonezijce, da preveč tratijo sovjetski denar pri gradnji novega stadiona; drugič pa na univerzi v Džakarti, kjer je vpričo Sukarna pozval vseuči-liščnike, naj postanejo komunisti.
Govor Ferhata Abbasa
Minuli teden je govoril predsednik begunske alžirske vlade Ferhat Abbas. Govor je bil namenjen zlasti alžirskim Francozom in Evropejcem sploh. Proti francoski tezi v »francoski Alžiriji«, je postavil Ferhat Abbas tezo o »a-friški Alžiriji«. — Odklonil je razkosanje dežele v kantone po rasah in da bi francoska vojska nadzirala ljudsko glasovanje. Trdil je, da bodo v Alžiriji lahko živeli Alžirci in Evropejci brez razlike na narodnost, vero in navade.
Ferhat Abbas je zagotovil Francozom, Špancem, Italijanom in Judom, ki že stoletja žive v Alžiriji, da jim ne bo treba pobrati šila in kopita, ko bo dežela postala neodvisna.
Toda med Evropejci in domačini vlada globok socialni in gospodarski prepad. Poleg sovraštva je to največji razlog za Evropejce, ida se boje za svojo' usodo, ako bi bili prepuščeni na milost in nemilost muslimanskim Arabcem.
Odposlanstvo iz združene arabske republike v Trstu
Pretekli teden so tržaško trgovinsko zbornico obiskali člani arabske skupine gospodarstvenikov, ki se že delj časa mudi v Italiji. Clatii arabske skupine, ki jo vodi gospodarstvenik M. Hassanein, so razpravljali o Trstu kot tranzitnem pristanišču za les, namenjen v arabske države: ogledali so si tudi naprave tržaških Glavnih skladišč in industrijsko pristanišče.
Socialkomunistična ljuds. fronta v Italiji je prejšnji teden doživela strahovit poraz s hrupnim odstopom sicilske deželne vlade, ki jo je vodil krščansko-socialni prvak Milazzo. Do odstopa sta ga prisilili dve težki, oziroma obteže-valni okoliščini:	1.	odstop treh
članov iz njegove vlade, zaradi česar mu je zmanjkala potrebna večina ter istočasno 2. razkrinkanje hrupnega poizkusa korupcije, ko so komunisti in nekateri Milazzo-vi ljudje hoteli podkupiti tri krščansko demokratske poslance, da bi pri glasovanju o nezoupnici deželni vladi glasovali za Malizza in tako preprečili vladno krizo in njegov odstop.
Milazzo, ki je vladal ob podpori komunistov, je do zadnjega zavlačeval, toda spričo odkritja omenjenega škandala ni hotel čakati glasovanja, ampak je takoj odstopil. Tako se je na Siciliji pričela vladna kriza, ki pomeni obenem tudi žalosten konec Milazzovega poizkusa ljudske fronte na Siciliji. Tudi njegovemu gibanju grozi enak poraz. Novo vlado so sestavili krščanski demokrati s podporo desničarskih strank. Novi predsednik je Majorana della Ni-chiara. Dobil je 48 glasov.
PROPAD MILAZZA
Kakor znano, se je poslanec Milazzo pred dobrim letom ločil od Krščanske demokracije ter ustanovil svojo »Krščansko socialno stranko«. Toda ker kljub temu ni mogel sam vladati, se je zatekel po pomoč h komunistom, socialistom, monarhistom in celo k novofašistom ter tako s par glasovi večine in pod komunistično hipoteko vladal eno dobro leto. Toda odločno proti sebi je imel krščansko demokracijo in liberalno stranko, ki sta mu napovedali boj, ker je bila njegova vlada preveč pod vplivom komunistov, kateri so v Milazzovem uporništvu videli model, ki ga je treba čim-prej uvesti po vsej Italiji. Zato so komunisti vedno in brezpogojno podpirali Milazza. Zadnje čase pa so Milazzo in njegovi levičarski zavezniki začeli utrjevati svoje položaje s postavljanjem svojih ljudi na ključna mesta in položaje v deželni upravi in si tako pripravljali pogoje za ugoden uspeh pri prihodnjih upravnih volitvah. Krščanski demokrati so spoznali, da ni več zgubljati časa in so se odločile za skrajni korak: V začetku tega meseca so krščanska demokracija, liberalna stranka in ital. Socialno gibanje podpisali sporazum, v katerem so si zastavili cilj čimprej vreči Milazzovo vlado. Obenem so se obvezali sestaviti novo sredinsko-desničarsko vlado. Kmalu za tem so trije člani Milazzove vlade odstopili. Na ta način se je ta znašla v manjšini.
Ko se je v sicilski deželni zbornici minuli ponedeljek pričela razprava o nezaupnici Milazzovi vladi, je krščansko demokratski poslanec Santalco izjavil, da sta mu komunistični poslanec Marraro ter Milazzov pristaš Corrao ponudila sto milijonov lir, če on in še dva druga poslanca KD prestopita na stran Milazza. Kot dokaz je navedel tozadevne dokumente s podpisi. V zbornici je nastal takoj hrup in o zadevi je obširno pisal ital. tisk. Vsi se zgražajo nad tem, do kakšne meje je že prišla politična korupcija na Siciliji. — Preiskovalna zbornična komisija sedaj zaslišuje prizadete.
Sicilski dogodki so lep zgled,
kam lahko dovede politike nevzdržna želja po oblasti za vsako ceno. Milazzo je pa moral bridko plačati svoje sodelovanje s komunisti. Bolje bi bil storil, da bi poslušal nasvet svojega bolj izkušenega rojaka, pokojnega Don Sturza, »naj se vrne na svoja polja.«
Tako pač mine slava tega sveta!
RAZNO
Prepeljali so na Dunaj kardinala Koeniga
Dunajskega kardinala Koeniga in njegovega tajnika, ki sta se ponesrečila dne 13. februarja na poli v Zagreb na pogreb kardinala Stepinca, so prepeljali v ponedeljek 22. februarja z dvema helikopterjema iz varaždinske bolnice na Dunaj. Pred odhodom se je dunajski kardinal zahvalil za ljubeznivo oskrbo in je izjavil, da bi v nobeni dunajski bolnišnici ne mogli več narediti zanj, kot so to storili v Varadžinu. Pohvalil je strokovno znanje jugoslovanskih zdravnikov in njihovo požrtvovalno skrb zanj in njegovega tajnika. Od dunajskega kardinala so se poslovili najvišji predstavniki hrvaških oblasti, administrator zagrebške nadškofije dr. Franjo Šepar in dmge cerkvene osebnosti ter avstrijski generalni konzul v Zagrebu dr. Krahl.
Prva slovenska pomorska proga okoli sveta
Slovensko brodarsko podjetje »Splošna plovba« v Piranu namerava v kratkem u-vesti prvo redno tovorno-potniško progo, ki bo iz pristanišča Koper šla okrog sveta. Na svoji poti bodo ladje pristajale na Reki in v Baru v Jugoslaviji, v Beirutu v Libanonu, v Port Saidu v.Egiptu, v Karačiju v Pakistanu, v Madrasu v Indiji, v Rangunu v Burmi, v Singapuru na Malajskem polotoku, v Djakarti v Indoneziji, v Hongkongu na Kitajskem, v Manili na Filipinih, v Kobeju, Osaki in Jo-kahami na Japonskem, v San Franciscu, Los Angelesu, Galvestonu in Ne\v Orleansu v ZDA, v Havani na Kubi, v Tangerju v Alžiriji in v Genovi, nato zopet v Beirutu, na Reki in slednjič v Kopru. Odhodi iz Kopra bodo vsakih 30 dni. Po dograditvi prvega odseka pomolov v Kopru promet v tej luki stalno narašča in se zanjo zanimajo vedno bolj tudi tuje brodarske družbe o čemer priča obisk vedno večjega števila tujih ladij.
Svetovna zveza iznajditeljev
V Trstu so v teh dneh ustanovili Svetovno zvezo iznajditeljev. Pobudo za to ustanovo je dal Angel Ritossi, ki je iznašel žepni Juke-box, skupno z Dinorn Gan-dinijem, iznajditeljem sistema podmorske plovbe, in Karlom Rossinijem, lastnikom nad 40 patentiranih iznajdb, med katerimi je tudi sistem reševanja posadke podmornice. Tem tržaškim iznajditeljem so se pridružili še inž. Galunič iz ZDA, Antonio Miotto iz Avstralije, inž. Monaco iz Argentine in inž. Barisich iz Avstrije.
Svetovna zveza iznajditeljev ima v načrtu velika dela. Njen namen je v prvi vrsti navezati in razširiti stike med iznajditelji vsega sveta, podpirati in ščititi njihove izume ter ustanoviti v vsakem večjem mestu mehanične delavnice in kemične laboratorije ter poseben klub, ki bo na razpolago iznajditeljem. V prostorih kluba bodo tudi razstave najnovejših izumov, katere si bodo lahko ogledali predvsem tisti, ki bi jih to zanimalo.
Član svetovne zveze bo moral svoj izum poslati delegatu svoje države, pri stalnem sedežu svetovne organizacije, ki bo v najkrajšem času poskrbela, da bodo posnetki izuma razstavljeni v vseh glavnih mestih sveta. Tako bodo važne iznajdbe našle takoj pot na svetovni trg in se tam uveljavile.
NAŠ TEDEN V CERKVI ZAKAJ JE BIL OBSOJEN KARO. STEPINAC
28. 2. nedelja, 3. predpostna
29. 2. ponedeljek: sv. Roman, opat
1.3. torek: sv. Albin, škof. — Pust.
2. J. sreda: Pepelnica, strogi post
3.3. četrtek: sv. Kunigunda, cesarica
4.3. petek, prvi: sv. Kazimir, spozn.
5.3. sobota, prva: sv. Janez od Križa, cerkv. tič.
*
SV. KUNIGUNDA je bita žena nemško-rimskega cesarja. Cesarsko krono sta prejela v Rimu 1014 od papeža Benedikta osmega.
3. predpostna nedelja
Današnja sv. maša povzdiguje predvsem vrednost krščanske ljubezni in Odrešenikovo dobroto do ljudi. Glavni nauki so tile:
1. Sam neskončni Bog je naš zavetnik, naša moč in naše pribežališče. Na to veliko in tolažilno resnico nas spominja zlasti vstopni spev. Ne pozabimo je nikoli! Mislimo veliko na Stvarnika, na presveto Trojico, na svete tri božje Osebe! Prosimo jih za vso nam potrebno pomoč!
2. Stvarnik zahteva od nas predvsem ljubezen, ki je najlepša kršč. lastnost in največja človeška vrlina. Ljubezen je dobrota in popolnost življenja. Ljubezen je največja krščanska čednost, višja od vere in upanja. Ona je, ki odlikuje svetnike in popolne kristjane. A biti mora popolna, ker sicer nima prave vrednosti. Popolna ljubezen pa vsebuje in hkrati dopolnjuje vse ostale krščanske kreposti (vero, upanje, dobroto, plemenitost, blagohotnost, potrpežljivost, dobrotljivost, dobrohotnost, dobrosrčnost, pravičnost, poštenost, iskrenost, skromnost, ponižnost, zmernost, nesebičnost, resnicoljubnost, sočutnost, razumevanje, nepokvarjenost, požrtvovalnost, hrabrost, možatost, vztrajnost, brezgrešnost in svetost), zlasti vero, dobroto in poštenost. Berilo sv. Pavla lepo prikaže in naravnost slika vrednost in veličino popolne krščanske ljubezni. Brez nje, pravi sv. apostol, nismo nič vredni, medtem ko z njo dokažemo našo versko zrelost in duhovno popolnost ter dosežemo nepopisno nebeško blaženost. Skrbimo torej, da bo v naši duši gorela živa in popolna ljubezen do Boga, do Jezusa, do Marije in do ljudi! Pot do sreče je pot krščanske ljubezni. To je pot do velike sreče in neminljive sreče. Pot sovraštva in hudobije je pa pot, ki nevzdržno vodi v nesrečo in propast.
3. Naš zgled bodi Zveličar! Grešni svet, žal, krščanske ljubezni ne pozna. A jo nezavestno silno pogreša in v bistvu želi. Človek je
Agencija
Reuter
»Bil bi blaznež, če bi vam povedal točno število svojih dopisnikov, njihova potovanja po svetu in njihova imena. Kar lahko zanje naredim je to, da ohranim njihovo anonimnost. V našem poklicu imamo preveč zavistnežev.«
Tako pravi Cole, dedič barona Reuterja, na vsakem intervjuju. Nasmehne se in ponudi roko na pol prijateljsko in slovesno.
Agencija Reuter, ki jo on vodi, je prva v poročanju banalnih, izrednih in senzacionalnih novic, ki so vedno predhodnice kakih velikih diplomatskih dogodkov.
V juliju 1939 je agencija Reuter poročala o odstavitvi nekaterih malo poznanih nemških znanstvenikov. Ko je Einstein v Ameriki čital to novico, je odložil časopis ter rekel svojemu prijatelju: »Hitler skuša zgladiti atomsko bombo.« Postal je zamišljen in ne brez vzroka. Banalna Reuterjeva novica mu je dala za to povod.
V januarju leta 1948 je zazvonil telefon agencije Reuter v Nuova Delhi v Indiji.
»Halo?«
»Halo,« je odgovoril razburjen glas na nasprotnem koncu. Mlad »reporter« je poročal: »Strašno! Neki neznanec je oddal štiri strele iz samokresa na mahatma Gan-dhija. Ponavljam: štiri strele iz samokresa.«
Sveto in vzgledno cesarico so očrnili pri cesarju, češ da mu je nezvesta. Ko se je to izpričalo kot samolaž in obrekovanje, je cesar pred Kunigundo pokleknil in jo je 1prosil odpuščanja, ker je zastran obrekovanja z njo ravnal tako trdo.
Po moževi smrti se je odtegnila dvornemu in javnemu življenju. Stopila je v samostan benediktink, ki ga je bila sama sezidala.
Leta 1200 ji je bila priznana čast oltarja.
Klevete so mnogokrat vzrok zakonskega miru. Nedolžni trpi. — Ne veruj vsaki govorici.
namreč ustvarjen za dobroto in ljubezen, ne pa za hudobijo in sovraštvo. Hudobija in sovraštvo sta s podobnimi grehi nekaj peklenskega, nekaj demonskega. To je kakor umor nedolžnih oseb. Dobrota in ljubezen sta pa nekaj izredno lepega, plemenitega, blažilnega, nebeškega in božjega. Naš veliki vzor bodi Jezus Kristus, najpobožnejša Oseba v človeški zgodovini, skupni Ideal in Kažipot človeštva! Posnemajmo Njegovo dobroto, Njegovo ljubezen, Njegovo svetost, da bomo vedno sveti Trojici všeč, srečni na zemlji in vekomaj blaženi v nebesih!
Prebujajoči se narodi in Cerkev
Spričo prebujajočih se ljudstev v Afriki, nastajajo tudi za Cerkev v teh deželah novi misijonski in socialni problemi. V te dežele vdira iz Evrope in Amerike uvažana tehnična in materialistična kultura, ki krščanstvu v mnogih ozirih bolj nasprotuje kot stara poganska. Škof v mestu Malange v Angoli je na te nove razmere opozoril v svojem škofijskem listu, kjer med drugim pravi: »Za Afriko se zelo zanima Sovjetska zveza in njeni sateliti; prikazujejo se kot rešitelji afriških ljudstev izpod kapitalističnih vezi; v resnici pa gre njihovo delo za tem, da bi v te dežele vtihotapili svojo ideologijo, materialistični marksizem. Zato komunisti pretiravajo boj za narodnostne probleme, namenoma netijo nezadovoljstvo, spore in tako povzročajo prelivanje krvi. Posebno veliko pozornosti posvečajo domačim dijakom, da bi jih pritegnili na svojo stran, jim obljubljajo mnoge ugodnosti pri študiju. Žalostno je, pravi škof, gledati te množice ljudi, ki ob taki propagandi postajajo brezbrižni za vero: odvrgli so domače vražarstvo, toda nevarno je ob spoznavanju materialistične kulture, da poganskih vraž ne bodo znali nadomestiti s Kristusom in njegovo vero.«
Nova pomoč nemških katoličanov
Posebna komisija nemškega episkopata, ki ji predseduje kardinal Frings, je na eni svojih zadnjih sej razdelila za dobro-
»Ali je Gandhi mrtev?«
»Ne vem, nihče tega ne ve, a vsi sc boje najhujšega.«
Ravnatelj se je obvladal in mu dal točno navodilo:
»Ostani na svojem mestu, ne gani se niti za las. Narekuj mi poročilo. Ti si vse videl?. Dobro: ne zini besede z nobenim o vsem tem, za nobeno ceno. Obnašaj se tako, kakor da nisi nič videl, da nič ne veš.«
Po čudnem naključju je bil tisti mladenič edini časnikar navzoč pri verski slovesnosti, pri kateri se je izvršil atentat na Gandhija. Agencija Reuter je takoj poslala v svet novico z besedami mladega novinarja: »Gandhi zadet od štirih strelov iz samokresa... Vsi se boje najhujšega.«
Tisti dan je agencija Reuter prehitela vse ostale za sedem minut. Sedem minut pomeni veliko, če gre za tako senzacionalno novico, kajti druga novica je samo ponovitev prve. Cez četrt ure je Gandhi umrl. Časniki agencije Reuter so še v dveh posebnih izdajah prinesli to razburljivo vest.
Agencija Reuter šteje 500 uradnikov in 4000 posebnih dopisnikov, raztresenih po vseh kontinentih sveta. Državni udar v Iraku, izkrcanje britanskih padalcev v Jordaniji, revolucija v Siriji in Libanu, o vsem tem poročajo časnikarji in pozneje časopisi s svetlobno hitrostjo 300 tisoč km na sekundo.
Ameriške agencije so pred meseci sporočile: »Skoro gotovo bo Hruščev odklonil povabilo za obisk v Zdrušene drž.ave za vrhunsko konferenco.«
Primorski dnevnik si je že pri ustanovitvi postavil za načelo svojemu delu, da hoče lagati in zlasti da hoče z lažmi blatiti duhovščino in Cerkev. Zaradi tega ne izpusti nobene priložnosti, da bi ne metal blata zdaj na tega zdaj na onega predstavnika Cerkve. V soboto 20. febr se je prav posebno grdo zagnal zoper spomin kard. Stepinca in v dolgem članku na prvi strani »Zakaj je bil obsojen* ponovi vse lažne obtožbe, ki so bile iznesene zoper kardinala na procesu v Zagrebu ic-ta 1946.
Znano je, kako je ta proces potekel: najprej so zasliševanje nadškofa Stepinca in drugih soobtožencev prenašali po zvočnikih, toda pozneje, ko so opazili, da Ste-pinac ni lutka, so proces nadaljevali samo pred sodniki. Dalje je znano, da je Ste pinac takrat' in pozneje vedno vztraja!, da so vse obtožbe zoper njega zlagane in zato ničeve. V dokaz svoje nedolžnosti je rajši pretrpel kazen v zaporu in konfi-načijo v Kr&šiču, kakor pa da bi šel v inozemstvo ter s tem molče potrdil svojo krivdo. Gospodje pri Primorskem dnevniku, navedite nam primer, da bi človek, ki je kriv, rajši trpel kazen do smrti kakor pa da bi si olajšal usodo z umikom na varno! Stepinčeva vest je bila mirna, zato je trpel in molčal; vest njegovih sodnikov pa ni bila mirna, zato so se
delne namene, po svetu denar, ki so ga nemški katoličani zbrali lani. Določena nova vsota presega 8 milijonov nemških mark in je namenjena gradnji novih bolnic v Nvassalandu v južni Afriki, na Bližnjem Vzhodu, v Indiji, na Japonskem in v Indoneziji. Poleg tega bodo ustanovili poseben socialni center za strokovno vzgojo v Francoskem Sudanu in v Rodeziji. Iz istih denarnih sredstev bodo dalje zgra dili bolnico za gobavce v Indoneziji.
Nove vezi s Sveto Stolico
Dosedanji papeški nuncij na Japonskem msgr. Maksimiljan von Furstenberg je bi; postavljen za apostolskega delegata v Avstraliji, Novi Zelandiji in Oceaniji. Tako se vzpostavljajo nove vezi s sv. Stolico.
Poizkusi sprave s Cerkvijo
V prvih dneh tega meseca je slavil svojo 80-letnico beograjski nadškof dr. Josip Ujčič. Za njegov jubilej mu je jugoslovanska vlada izročila visoko odlikovanje. Zvedelo se je, da je nadškof ob tej priliki posredoval pri oblasteh za tele 4 zadeve: 1. da bi smeli bogoslovci študirati tudi v inozemstvu; 2. da bi oblasti odstranile vse ovire, ki naletavajo nanje duhovniki, ko hočejo mladino vzgajati po božjih zapovedih; 3. da bi bil kardinal Alojzij Stepinac izpuščen na svobodo in
4.	da se zopet vzpostavijo diplomatski odnosi med državo in Sv. Stolico.
Istočasno je agencija Reuter sporočila: »Naš dopisnik iz Moskve poroča, da je Hruščev sprejel vabilo za obisk v Združene države.« Nekaj ur pozneje je isto poročilo prinesel tudi moskovski radio.
Reuterjevi dopisniki so najbolje obveščeni.
V času druge svetovne vojne, med izkrcavanjem zavezniških čet v Normandiji, so bile vse telefonske in telegrafske zveze na razpolago vojski. Reuter je tedaj pošiljal svoja poročila po najbolj primitivni poti. Posluževal se je potujočih golobov. Tako se je agencija Reuter povrnila v svojo začetniško dobo. Za svoj nastanek se ima zahvaliti prav potujočim golobom.
*
V juliju leta 1816 se je rodil v Casselu v Nemčiji Izrael Beer, sin nekega rabina. Ko je od ra s tel si je svoje ime spremenil v Julij Pavel Reuter. Začel se je zanimati za novice iz tujine in je kmalu spoznal, da so borzne cene valut iz Pariza v Nemčijo prihajale s precenjšnjo zamudo in s tem zelo škodile nemškemu gospodarstvu. Zamislil si je pošto z golobi, ki šo nato vsako popoldne za 7-8 ur prehiteli pošto na konjih. Rezultati so bili izredni. Njegova poročila so veletrgovci plačevali za drag denar. Reuter je prišel do spoznanja, da bi mu novice, ki bi prehitele vse druge, bolj nesle kakor pa borzne špekulacije. Ustalil se je zato v Londonu in razpredel mreže svojih dopisnikov po vseh glavnih točkah Evrope. Sprva se je njegovo poročanje omejilo le na novice, ki so zanimale mednarodno trgovino. Pridobil si je medtem britansko državljanstvo
vedno znova oglašali in se skušali znebiti neprijetnega »primera Stepinca«. ZiUo so, bolj modri kot Primorski, ob njegovi smrti molčali in nihče ni ponovil obtožb zoper njega. Samo Primorski je čutil to potrebo. Zakaj? Ali ima svoje bralce za tako zabite? Kljub temu navedemo nekaj dejstev o nedolžnosti kardinala Stepinca.
Nadškofa Stepinca so najprej obsodili zaradi njegovega sodelovanja s Paveliče-vim režimom, trdi Primorski. Kakšno je bilo Stepinčevo zadržanje do te nesrečne hrvaške vlade se vidi iz pozdrava, ki ga je Stepinac naslovil na poglavnika Paveliča ob odprtju sabora v Zagrebu leta 1941. Dr. Stepinac je takrat prebral naslednji pozdrav:
»Država, ki hoče imeti bodočnost, mora spoštovati božje zakone. Življenje in dostojanstvo človeka sta nedotakljivi. Vsako zapostavljanje zaradi rase in vsako preganjanje državljanov mora prinesti nesrečo nad ljudstvo in državo. Samo ljubezen do bližnjega prinaša blagoslov.«
»Poglavnik« Pavelič je pri tem ves po-bledel od jeze, kajti moral je slišati pred vsem ljudstvom, ki se je zbralo na trgu, uničujočo obsodbo svojega dela, kajti preganjal je Jude zaradi rase, Srbe zaradi vere in narodnosti. In Stepinac, duhovni pastir in primas Hrvaške, mu je to zabrusil v obraz. Pravijo, da se je takrat »poglavnik«, na višku svoje kratkotrajne oblasti, že oziral po svojih oborožencih, da jim ukaže škofa prijeti, toda zbal se je njegovega odločnega pogleda in množice, za katero je vedel, da je vdana škofu.
Titovi partizani so dobro vedeli, da Stepinac ni kolaboracionist. Zato ga med vojno v svojem tisku niso napadali, kakor so toliko drugih škofov in duhovnikov; zato so ga tudi po zmagi revolucije maja 1945 pustili na miru. Dovolili so celo, da je kot primas Jugoslavije vodil celo-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii
Karmeličanke gredo na Švedsko
Švedska vlada je te dni odobrila prošnjo za zgraditev novega samostana s strogo klavzuro v kraju Glumslov. 2e leta 1956 so belgijske karmeličanke prišle na Švedsko in zaprosile za pravico naselitve kot redovna družina. Gradnja in ustanovitev tega samostana s strogo klavzuro katoliških redovnic je v tej protestantski deželi prva po letu 1595, ko je bil zaprt samostan sv. Brigite.
Maroški ministrski predsednik pri sv. očetu
Maroški ministrski predsednik in zunanji minister Abdallah Ibrahim je bil v četrtek 18. febr. sprejet od sv. očeta. Privatni pogovor med sv. očetom in maroškim predsednikom je trajal 20 minut in je bil zelo prisrčen. Sv. oče je omenil svoj obisk v Maroku pred desetimi leti, ko je obiskal vsa glavna maroška mesta, v katerih se skriva toliko zgodovinskih vrednosti in arheoloških lepot. Prosil je ministrskega predsednika, naj izroči njegove pozdrave in voščila maroškemu kralju z željo po čim večjem napredku maroške države.
in sklenil pogodbo z vsemi velikimi britanskimi časopisi za izročanje novic. Edini »Times« se ni dal pregovoriti. Imel je že svoje dopisnike po vsem svetu.
Reuter je tedaj tvegal drzno potezo. Za kulisami se je že šušljalo o pretrganju diplomatskih stikov med Francijo in Avstrijo; še več, dne 9. februarja 1859 je bil napovedan govor Napoleona III., v katerem naj bi povedal zelo važne stvari. Ali bo prišlo do vojne? Negotovost in strah je hromil ljudstva. Reuter je tedaj z zlatom podplačal in kupil prepis Napoleonovega govora, ki mu je bil izročen v zaprti, zapečateni ovojnici, s pogojem, da bi jo odprl samo takrat, ko bo Napoleon začel svoj govor.
Reuter je za eno uro vzel v najem telegrafski kabelj čez Rokavski preliv. Komaj je Napoleon III. začel svoj govor je Reuterjev agent odprl zapečateno pismo in planil k telefonu. Istočasno kot Napoleon v poslanski zbornici je tudi on izročil tisku Napoleonove besede. Cez eno uro so vsi londonski časopisi, izvzemši Timesa, prinesli z velikimi črkami Napoleonov tako pričakovani govor. Borzne valute so se nenadoma silno zvišale in Reuterjevo ime je postalo slavno po vsem svetu.
Še isto leto so si trije magnati tiska razdelili poslovno svetovno področje: Karel Luis Havas, Bernard Wolff in Reuter iz Londona. Havas je prevzel Francijo, latinske dežele in Južno Ameriko, VVolff Nemčijo in Švedsko, Reuter pa ves ostali svet.
*
V tistem času ni bilo še podmorskega
kupen jugoslovanski episkopat. In ravno v svojstvu primasa Jugoslavije je Stepinac zagrešil prestopek, ki mu ga režim ni odpustil. Jeseni 1945 je namreč predsedoval škofijski konferenci vseh škof Jugoslavije. Na tej konferenci so škofje izdali pastirski list, ki ga je takrat v celoti objavil Slovenski Primorec v Gorici. V tem pastirskem pismu je med drugim rečeno: »Mi smo vselej eno z ljudstvom in mi čuvamo njegove najbolj dragocene dobrine, neuničljivo dediščino prednikov: njegovo vero, njegovo poštenje in njegovo voljo, živeti doma, v edinosti in ljubezni z vsemi državljani te države, brez razlike na njih vero ali narodnost. Zato zahtevamo, in od tega ne bomo nikdar za nobeno ceno odnehali, vso svobodo za katoliški tisk, vso svobodo za katoliške šole, vso svobodo za katoliške organizacije,
Izšel je
PASTIRČEK za mesec februar
pravico do poučevanja verouka v vseh razredih osnovnih in srednjih šol, vso svobodo za človeško osebnost in spoštovanje njenih neodsvojljivih pravic, spoštovanje krščanskega zakona ter povrnitev Cerkvi vseh ustanov in organizacij, ki so ji bile odvzete. Sanio pod temi pogoji se bo mogel položaj v naši državi zopet urediti, le tako bo moč obnoviti trajni notranji mir.«
To pastirsko pismo in odločen Stepin-čev nastop zoper preganjanje Cerkve, ki ga je takrat Titov režim nasilno izvajal; neuspeh vseh prizadevanj, da bi režim pridobil Stepinca zase, so svetovali oblastem v Beogradu in Zagrebu, naj Stepmca s silo pripravijo k molku v upanju: »Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce.« Morda je k obsodbi nadškofa Stepinca pripomogel tudi Stalin s svojimi nasveti, saj je bila takrat Jugoslavija še močno pod vplivom Moskve.
Stepinčev proces in njegova obsodba sta bila torej političnega značaja in vse obtožbe zlagane ali potvorjene. Za poštenega ni o tem nobenega dvoma. Ko bodo nekoč odprti tajni -arhivi- OZNE in 1'DDE, bo mogoče to tudi z dokumenti izpričati. Do takrat pa naj nam bo mirna vest kard. Stepinca in nedosledno zadržanje državnih oblasti priča o kardinalovi nedolžnosti. Primorski pa naj o takih zadevah rajši molči po zgledu svojih večjih tovarišev v Jugoslaviji, da se ne bo smešil po nepotrebnem.
Brat vratar v nekem kanadskem samostanu je dal mladim poročencem sledeči nasvet:
»Spori in razdori v družini so kakor prepihi. Za prepih sta potrebni dve odprtini; zadostuje pa, da eno zaprete in prepiha ne bo več. Zapomnite si dobro mlade žene, da ne boste odgovorile svojemu možu, ko bo nevihta v hiši. Prav kmalu bo obmolknil. Isto velja seveda tudi za može.«
kabla, ki bi spajal preko Atlantika Ameriko z Evropo. Leta 1865, ko so usmrtili Lincolna, je neki časnikar najel ladjo, da je z njo dohitel poštno ladjo na poti proti Angliji. Izročil je Reuterju poročilo, ki je na ta način prehitel vse ostale agencije za celih 7 dni. Reuter je nato postavil obveščevalni urad prav na britanski obali. Kakor hitro so priplule ladje iz tujih dežel, je takoj prevzel vse glavne novice in jih dal v tisk. še več, da bi premagal nekega svojega nasprotnika si je dal zgraditi svojo lastno privatno zvezo, ki ga je povezala z zadnjim koncem sveta.
Agencija Reuter šteje danes 108 let življenja, medtem ko jih šteje njegova najbolj zagrizena tekmovalka, sovjetska TASS, komaj 42. Agencija Tass, katero je ustanovil Lenin, je pod pokroviteljstvom ministrskega sveta. Njen sedež je v Moskvi stalno zastražen. Sprejema dnevno do 5 tisoč besed, katere potem razdeli med 4500 ruskih časopisov. Toda vsi dopisi gredo skozi ostro cenzuro, širijo se govorice, da je 85 od sto vseh časnikarjev Tassa tajnih policijskih agentov, ki imajo diplo-matski potni list.
Nobena še tako neznatna novica ni brez pomena za svetovno ekonomijo in politiko. Vsakdanja novica o ceni kakega blaga, mora že v trgovcih vzbuditi sum 0 nastanku kake velike industrije. Potovanje kake visoke politične osebnosti, ima lahko za ozadje velike spremembe v vladi in politiki. Svet je duhovno in materialno povezan. Vezi vodijo agencije i*1 prva izmed vseh je Reuter agencija.
življenja Cer
ii«9 a
Še o tuji učenosti
Že enkrat prej smo opomnili naše bralce m vso slovensko javnost sploh, naj ne nasedajo vabljivim in medenim besedam nekaterih ljudi, ki hodijo od jutra do večera po naših vaseh ter kot oni kramarji na Ponterošu v Trstu vsiljujejo našim Poštenim ljudem komunistični tisk. Nekateri naši ljudje na Krasu ter v Bregu s0 povedali, da sta bila dva taka propagandista »Primorskega dnevnika« tako meščansko vsiljiva, da jih niso mogli zle-Pa odgnati od hiše. Na vse načine so skušali vplivati, da bi jih premotili; kaj Podobnega se ie dolgo ni dogodilo po tržaških vaseh. Nekateri so naročili, ker So se zbali za penzijo, drugi za dvolast-nico itd. Tem povemo, da je bil njihov strah popolnoma odveč, ker so to stvari, 0 katerih odločata obe zainteresirani državi in ne titovska stranka v Trstu. Kvečjemu bo res morda to, da so se ljudje okrog »Prim. dnevnika« zbali za svoje Plače in so zato hiteli iskat novih naročnikov. Zato ponovno pozivamo naše zaved-ne ljudi, naj podobnim spletkam ne nasedajo, da se ne bodo nekoč kesali. — Danes moramo dobro vedeti prej komu zaupamo naša imena in naslove.
zornost, čeprav nastopata v njej le dve osebi. Oba igralca sta svoji težki vlogi lepo podala, posebej pa je treba omeniti Miro Sardočevo.
Priporočljivo bi bilo, da se prepove vstop mladoletnikom, ker so nekateri prizori, zlasti pa dialogi preveč realistični in primerni le zrelemu človeku. Najbolj pa se čudimo temu, da dovolijo vstop celo otrokom, za katere je »Balada o poročniku in Marjutki« res zadnja predstava, ki se jim lahko nudi.
I L M
Balada o poročniku in Marjutki
V soboto je Slovensko Gledališče v Trstu 'Prizorilo svojo četrto premiero v letošnji
: sezoni in sicer Kreftovo »Balado o poroč-n'ku in Marjutki«. Marsikdo je že videl frhn, s katerim so se Rusi pred par leti
■ Podstavili na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. Film se je imenoval “Enainštirideseti«, medtem ko je Kreft
■ naslov spremenil.
V drami nastopata dve sami osebi: ^arjutka in mlad poročnik; dva svetova,
se ne mareta nikdar zbližati: rdeča in ^ela garda v revolucionarni Rusiji. Med ®Jinia vzklije ljubezen, toda morda zgolj *aradi čudnih okoliščin, v katerih se znajdeta. V bistvu ostaneta ta dva človeka sovražnika, ker sta predstavnika dveh različnih svetov, ki drug drugega pobijata. Zato je že od samega začetka jasno, da se bo drama tragično končala. Na otoku sta sama in naj pride rešitev od katerekoli strani, pomeni to za enega ali dru-teea .smrt. In res pride smrt za oba. Po-^'ftni ideal je v Marjutki močnejši od febezni, zato sproži puško in ubije pomnika, ko se otoku bliža patruljna ladja ^ele garde. Vojaki ubijejo še njo in tako 56 ta dva človeka — sovražnika šele v SrHrti pobratita.
Drama vseskozi priteguje gledalčevo po-
Reklama za film
A.: Zadnja leta imajo producenti in lastniki kinodvoran navado, da dajo po mestu velike lepake za film, ki se bo predvajal morda komaj po enem mesecu. Ali je to prav?
B.: Spomniti se moramo, da so ti ljudje le navadni trgovci, zato je razumljivo, da hočejo napraviti čimvečjo reklamo. In kako naj napravijo boljšo reklamo kot s temi velikimi barvanimi lepaki, ki vzbujajo pozornost vsakega mimoidočega?
A.: Toda mimo ne hodijo samo odrasli ljudje/ temveč tudi otroci. Tudi oni morajo gledati te velike pisane papirje, ki so mnogokrat (prevečkrat!) zelo pikantni.
B.: Prav zaradi dejstva, da vidijo te lepake ljudje vseh starosti, bi morali bolj paziti na slike, ki jih lepijo po mestnih zidovih.
A.: Ali se ljudje še dajo opehariti od teh lepakov?
B.: Zal je treba priznati, da izvajajo lepaki na mimoidočega še vedno velik vpliv, in skoro vedno se zgodi, da bo hitel gledat tisti film, brž ko ga bodo predvajali v kaki kinodvorani, prepričan, da bo videl veliko umetnino kot še nikdar prej ne.
A.: Toda kaj potem, ko je film videl?
B.: V večini slučajev ga bo film razočaral, ker ne bo odgovarjal njegovemu pričakovanju. In njegovo pričakovanje je bilo veliko! Saj so ga vsepovsod vabili lepaki, ki so oznanjali »velik, nepozaben film«!
.-4..- Toda to se mu bo zgodilo enkrat, dvakrat; tretjič se ne bo več pustil preslepiti od reklame.
B.: Nekateri imajo že toliko pameti, da ne more reklama izvajati nanje posebnega vpliva; a večina je takih, ki še verjamejo, da so lepaki najboljše zagotovilo za film, torej da mora biti tisti film zares velik
Beograjski glasbeniki v Južni Italiji
Dne 3. februarja je v mestu Lecce, v ■^Puliji, gostoval balet beograjskega nažrtega gledališča, ki si je z raznimi gostovanji izven domovine pridobil že velik '‘tednarodni sloves.
Spored, ki je publiki zelo ugajal, je bil sestavljen iz treh delov. Prvi, pretežno Prične narave, je obsegal dela avtorjev Svetovnega slovesa, kot so: Musorgski, ^>nka, Minkuš, Čajkovski, Delibes, Korakov, Hristič, Gotovar itd. Drugi in tretji pa sta bila posvečena baletu, lepi na-f°dni noši ter pevski folklori, iz katere ^ v izrazitem tonu odsevala misel in ^Uša jugoslovanskih narodov. Bil je to f^jeten, zabaven večer, na katerega ne •ho hitro pozabili.
S posebno pozornostjo in strmenjem smo gledali in občudovali dalmatinske, bosanske, srbske ter makedonske plese.
Prisostvovali smo torej izredno novemu, zelo zanimivemu dogodku za tukajšnje kraje, ki se jedrnato razlikuje od vseh drugih.
Zamišljen ter zgrajen na veliki umetniški osnovi, pri katerem sodelujejo najboljši igralci, se je pestri program zaključil z dolgotrajnimi aplavzi in vnetimi vzkliki po ponavljanju.
Vsi nastopajoči so bili kos svoji nalogi, za kar jim gre naše iskreno, navdušeno priznanje.
Franc Valas
kolos, drugače ne bi toliko potrošili za reklamo.
A.: Ta pojav se zlasti opaža v zadnjem letu, posebno v zimski sezoni, ko predvajajo samo nove filme.
B.: Pred leti so delali veliko reklamo samo za redke filme, za take, ki so hoteli biti nekaj izrednega, a so potem spadali v vrsto navadnih filmov. Sedaj pa vidimo po zidovih prilepljene lepake za vsak nov film. Za neki film, ki ga do sedaj še niso predvajali, so lepaki po tržaškem mestu že dva meseca. Jasno je, da bo gledalec nestrpno čakal film, za katerega se dela tako velika reklama in toliko časa prej.
A.: Reklama ni torej potem nič drugega kot sredstvo, da se opehari nevedni in naivni gledalec.
B.: Tega ne moremo trditi, čeprav je praktično to res. Teoretično pa hočejo producenti in lastniki kinodvoran le zagotoviti finančni uspeh filmu, za katerega so potrošili toliko denarja. In kdo naj jim ta denar povrne z dobičkom vred če ne gledalec? In kako bo gledalec plačal za film, če ne bo vedel vnaprej, da je tisti film »velik kolos, nepozabna umetnina«? To je reklama in ta namen imajo veliki lepaki, ki jih vsak dan vidimo po mestnih zidovih.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Umrl je slovenski slikar France Kralj
V Ljubljani je 16. februarja umrl znani akademski slikar in kipar France Kralj. Pokojni je bil brat slikarja Toneta Kralja in se je uveljavil kot pobudnik slovenskega ekspresionizma ter ilustrator vidnejših slovenskih leposlovnih del. Bil je star 65 let.
Slovenec bo okrasil največjo italijansko ladjo
Na posebnem natečaju, na katerem so sodelovali najvidnejši likovni italijanski umetniki, je slikar Lojze Spacal, dobil naročilo za izdelavo treh velikih stenskih podob (30 kv. m) za naj večjo in najmodernejšo italijansko ladjo »Leonardo da Vinci«, ki jo grade v Genovi. Slikar bo začel z delom že v Trstu, spomladi pa bo nadaljeval na ladji sami v Genovi.
Trenutno razstavlja Spacal pet svojih del na »štiriletni vsedržavni umetniški razstavi« v Rimu, ki slovi kot ena najbolj zahtevnih razstav te vrste.
RAZNE NOVICE
Delavnost timavske papirnice
Nova tovarna papirja pri Timavu se vedno bolj uveljavlja. V zadnjem času je navezala trgovske stike s Portugalsko, Jugoslavijo, Korejo in drugimi deželami. V Jugoslavijo odhajajo sedaj dnevno štirje vagoni papirja vse do končne izročitve pošiljke, ki šteje skupno 16 tisoč kvinta-lov. Štiri tisoč kvintalov papirja že čaka v tržaškem skladišču, da ga naložijo na ladjo, ki bo odpotovala na Portugalsko.
iilllllllllllllllllllliiiiiiiillllliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Postni govori
na tržaškem radiu
(ob določenih dnevih ob 19. uri zvečer)
4. marca - Skrivnost Cerkve med nami — razodetje skrivnostne volje božje (msgr. Jakob Ukmar)
8. marca - Uresničenje božjega sklepa v polnosti časov (msgr. Jakob Ukmar)
11. marca - Apostola Pavla doživetje pred Damaskom (prof. Janez Vodopivec)
15. marca - Nihče ne more priti k Očetu razen po Kristusu (msgr. Jože Jamnik) 18. marca - Naše trojno srečanje s Kristusom (dr. Lojze Šuštar)
22. marca - Cerkev — podoba božje modrosti v oznanjevanju evangelija (prof. Janez Vodopivec)
25. marca - Cerkev — božja luč, ki sveti v temi in nejasnosti sveta (dr. Kazimir Humar)
29.	marca - Cerkev — na poti do večne liturgije v nebeškem svetišču (dr. Lojze Šuštar)
1. aprila - Cerkev — podoba dobrote in močnega božjega varstva (dr. Jože Prešeren)
5. aprila - Cerkev — povzdignjena za znamenje vsem narodom sveta (dr. Lojze Škerl)
8. aprila - Trdni, neomajni stolp Cerkve temelji na skali, Petru apostolu, in na njegovih naslednikih (g. Anton Iskra)
12. aprila - »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta...« (dr. Rudolf Klinec)
15. aprila - Veliki petek naše duhmme matere (g. Stanko Janežič).
PREGEU:
fifl-------------
ZA ZARJO
Triindvajsetega decembra osemnajst sto 'fiindevetdesetega smo se napotili na božične počitnice iz Gorice v Čepovan. Bili srno osmošolec in poznejši župnik Anton lesničar, njegov brat, Kofolov, Podgorni-p0Va in jaz. Ob dveh smo šli iz Gorice. 0 trdi temi in ostri burji smo hodili zad-nji ^Ve uri od Grgarja. Držal sem se za jopič gospoda Antona in tako premagoval Ul'jo, ki nam je sopla naproti. Gospod An-'0tl je že tedaj pisal pesmi v Vrtec. Pozne-le je uglasbil mojo prvo pesniško zbirko Marijo, ki ji je dail Jože Fabijan ime Pominčice. Gospod Anton, Tvojo glasbo ^anim kot dragocenost, svojih Spomin-lc Pa nimam več!
To pa so zgodbe mojega farovškega živ-nia v Cepovanu na počitnicah prvega *0riškega leta.
V Cepovanu. Ura je štiri zjutraj. Novi *uPnik nie je zbudil in me vzel s seboj cerkev. šele nekaj dni prej me je začel llt. kako se streže k maši. Sedaj naj
fcokaž,
etn, ali sem se kaj naučil. Župnik °bleče, prižge sveče in pristopi. Jaz mu
strežem, znam molitve, a drugega nič. Ves čas mislim na zvonec in zvonim, zvonim...
Po maši se je odpeljal župnik do Vrat. Od tam sva šla peš čez špehovo brdo na Slap. S Slapa sva se peljala na Most. Bog ve, da župnik tedaj ni dobil nobenega pisma, pa sem le tako zadnjič videl svojega starega očeta.
Še drugi spomin me veže na farovški vrt. Na neko drevo, ki je bilo polno hroščev, nasajenih na trnje, na uljnjak in na mlinske roje, ki so vrt delile od ceste. Nekoč sem stopil bos na belouško. V ulj-njaku sem zakuril. Cez roje pa sem uhajal iz farovža na cesto. Nekoč je šla tam moja vrstnica Kofolova Štefanija. Nesla je jerbašček jabolk. Skočim poredno pred njo in jo vprašam, kaj nese. Ko mi pove, sunem, da so ji zletela jabolka po cesti. Tedaj zaslišifn strogi župnikov glas: »Pojdi noter!« Tako sem dobil poplačano svojo prvo hudobno objestnost. Gospa Štefanija še tedaj ni bila huda name, še manj pa utegne biti sedaj.
Pravo življenje sem imel na župnikovem vrtu in na mlinskih rojah, ki so šle mimo. V teh rojah sem nekoč utopil piška in ga zakopal na gnojišču, ki je bilo blizu. Kakor velik grešnik sem ogledoval nekega dne to žalostno grobišče, tedaj pa me je
nenadoma vprašal župnik: »Kaj delaš tu?« In odgovoril sem, da iščem marke. To pot sem se zlagal, a vem še danes.
Postal sem gimnazijec, gospod pa je prišel za župnika na Most. Prvo leto sem deček odličnjak, pozneje pa sem se pokvaril. Čez počitnice sem imel nekaj prevesti iz nemškega. Prevedel in napisal sem tako slabo, da sem hudo ogorčil župnika. V drugi šoli so me sploh grajali iz pridnosti. V tretji je želel župnik, da naj bom frater. Nisem maral. V peti šoli sem padel, ker sem preveč bral Karla Maya. Vendar sem šole nadaljeval in dokončal. Pri mizi sem jedel z župnikom, pisal njegove cerkvene račune, k maši pa nisem stregel. Ko je prišel k birmi kardinal Mis-sia, nisem mogel biti pri obedni mizi, marveč v kuhinji.
Tu v kuhinji sem občeval z župnikovim bratom, ki je bil svoje vrste človek. Rad je orglal, dasi ni nič znal. Ko ni bilo župnika doma, sem gonil mehove, a oni je sedel za orglami in krčevito držal za tipke, tako kakor sem mu jaz pokazal.
Še lokovškega gospoda Bratino naj o-menim. Vem, da je bil vesel človek, da je delal rakete, ki so se mu nekoč vžgale in mu odnesle prste na roki. Zdi se mi,
notranjost lateranske bazilike, kjer se je sinoda začela.
Poleg tega bo poštna uprava izdala posebne znamke v proslavo 500-letnice smrti sv. Antonina. Tudi te znamke bodo prišle v promet 29. februarja.
Timavska papirnica mora žal odreči marsikatero tuje naročilo, ker je njena proizvodnja papirja namenjena predvsem za domači trg. V kratkem bodo v tovarni namestili večji stroj, ki bo z večjo hitrostjo proizvajal papir. Izkopali so tudi velikanska korita za predelavo lesa, ki služi potem v lesni industriji. V teku so dela za še večja korita, ker ima tovarna namen se še v večji meri posluževati lesa, smrekovega in topolovega, ker je cena celuloze, ki so jo doslej rabili pri proizvodnji papirja, zelo narasla. Že s ceste, ki pelje v Trst, je lahko opaziti visoke krasne vodomete, ki služijo za predelavo lesa v tekočo snov. V ta namen timavska papirnica zelo podpira pogozdovanje bližnjih krajev s topoli in nudi zato kmetom razne ugodnosti. Papirnica razpolaga tudi z lastno centralo, ki bi s svojo zmogljivostjo zadostovala za vse industrijske potrebe Trsta, a za potrebe papirnice ne zadostuje. V načrtu je zato nova elektrarna z višjo zmogljivostjo. Timavska papirnica proizvaja vsakih 40-45 minut po eno bo-bino papirja v teži 5 ton.
Najstarejša katol. univerza v Združenih državah Amerike
z imenom Georgetovvn, je bila ustanovljena leta 1789. Letos so ta zavod zelo razširili z novimi znanstvenimi instituti z darovi, ki so jih zbrali bivši gojenci te jezuitske univerze. Trenutno je vpisanih na tej visoki katoliški šoli čez 7.000 akademikov.
Delo reda graditeljev
Red graditeljev, ki ga je pred sedmimi leti ustanovil pater Werenfried, šteje trenutno 25.000 članov, ki pripadajo 30 narodnostim. Doslej so zgradili 3400 stanovanj, 78 cerkva, 197 šol. Preskrbeli so stanovanje za 35.000 ljudi.
Nove vatikanske znamke
V spomin na prvo rimsko sinodo bo vatikanska poštna uprava izdala zadnjega februarja dve novi znamki v vrednosti po 15 in 60 lir. Na znamkah bo naslikana
DAROVI
Za Marijanišče: Družina Repinc z Opčin ob smrti sina Jadrana 10.000; ista družina v spomin pokojne Ivanke Malalan 2.000; družina inž. Losiča z Opčin namesto cvetja na grob Jadrana Repinca 2.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu:	Marijina
družba namesto cvetja pok. družbenke Karoline Guštin 3.000; Lavrenčič 1.000; Tavčar 1.000; družina Žagar 6.000; Amalija Martelanc 10.000; N. N. iz Barkovelj 1.000; F. M. iz Barkovelj 1.000; g. Br. 10.000; G. V. 1.000; Iv. B. 1.000; g. Tr. v spomin male vnukinje 5.000; družina M. v počastitev pok. Ane Zorko 3.000; rojan-ska Marijina družba v počastitev pok. g. Ivana Brezavščka 5.000; družbenka N. N. iz Trsta v počastitev pokojne Rezke Zobec:
10.000 lir.
Za stroške skupnega romanja v Miin-chen daruje »Jeruzalemska romarica« 1.000 lir namesto cvetja na grob pok. Pepine Cerkvenik, ki je bila pred nami na svetovnem evharističnem kongresu na Dunaju 1. 1910 in na skupnem slovenskem romanju v Sveto deželo, ki je bilo kako leto prej. Leta 1951 je nameravala iti še v Lurd, pa ji visoka starost ni dopustila.
Za Slov. Sirotišče: F. P. 2.000; ga. Marija Toroš v spomin na pok. soproga A-lojzija Toroš 3.000; Rezida Gallassi, So-vodnje v spomin na pok. strica Ivana Šti-bilj 2.000 lir. Namesto venca na grob pok. g. Emilije Brecelj daruje Milka Kofol L 1.000 za Slov. Sirotišče in L 1.000 za Katoliški glas. — Naj Vsemogozni vsem tisočero povrne, blagim pokojnim pa naj da večni pokoj!
Za Aiojzljevišče: F. P. 2.000; Ana Brezigar v spomin pok. Leopolda 1.000; N. N. 5.000; F. S. 2-000; družina Kogoj priporoča v molitev pok. Marijo Rejec in daruje
1.000 lir. — Bog povrni dobrotnikom! Rajnke bo spremljala naša molitev.
da še slišim, kako se od srca smeje. Takole podobno kot Brešar, ki sem ga po svoje upodobil v povesti Na vakance.
Ko so mi tiskali prvo pesem »Kdo sem, kaj sem?« me je oštel moj dobrotnik: »Kaj si? Nemaren in zanikrn dijak, sicer pa navaden človek, le nič si ne domišljaj!« To mu je narekoval moj dobri angel. Čez teden pa je pisal: »Zadnjič sem rekel preveč. Tvoja pesem kaže izredno darovi-tost.« To mu je prišepnil hudič.
Prišla je matura, prišla odiočitev za stan. Župnik je s tresočo se roko napisal naslov na pismo, v katerem sem prosil — njegov abiturient — za sprejem v bogoslovje.
Bilo je poleti 1916. Tedaj je župnik delal v svoji sobi, ki je bila obrnjena vstran od napadanja. Kar zasliši, da je ustrelilo nekje v bližini. Poskoči in plane k vratom, jih odpre in hoče videti, kje neki je padla italijanska granata. Ta čas se razleti druga v sosedni sobi. Drobci tega izstrelka so ranili smrtno župnika. Umrl je na operacijski mizi v Podmelcu.
Tako hodim na šišenski vrh in gledam zarjo. V zarji vidim svojo mladost in Vaš grob, Jože Fabijan, kako leži sam, daleč in na tujem...
(Konec )
Radio Trst A
od 28. februarja do 5. marca 1960
Nedelja: 8.30 Poslušali boste... od nedelje do nedelje na našem valu. — 9.30 Slovenske narodne pesmi. — 10.00 Prenos svete maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu. — 15.20 Slovenska zborovska glasba. — 16.00 Ca-sella: Concerto romano za orgle, pihala, timpane in godala. — 17.00 »Umeteljni ogenj«. Igra v treh dej., igrajo člani R.O.
— 21.00 Pesniki in njih stvaritve: (60). — 21.10 Marjan Lipovšek: Orglar, kantata za soliste, zbor in orkester. — 22.10 Brahms: Godalni kvartet v B-duru op. 67.
Ponedeljek: 18.00 Oddaja za najmlajše: »Pepe modrijan«. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 20.30 Wolf-Ferrari: »Štirje grobjani«, opera v treh dej.
Torek:	18.00 Radijska univerza:	(6)
»Preobrazba zemljišč«. — 18.10 Rachmani-nov: Koncert št. 3 v D-molu, op. 30. — 18.45 Igra kvintet Avsenik. — 19.00 Šola in vzgoja - Egidij Košuta: »Pomen in važnost duševne higiene«. — 21.00 »Kdo je avtor?«, radijska komedija; igrajo člani Slovenskega Gledališča v Trstu. — 22.15 Jugoslovanski skladatelji: »Josip Pavčič«.
Sreda: 18.00 Bližnja in daljna smučišča: Rafko Dolhar: (1) »Vzpenjača na novo odkriva Višarje«. — 18.10 Bruch: Koncert št. 1 v g-molu za violino in orkester, op. 26. — 18.40 Vokalni kvintet iz Ljubljane. — 19.00 Zdravstvena oddaja. —
21.00 »Služim«, radijska drama; igrajo člani RO, nato poje Majda Sepe z orkestrom Fr. Russa.
četrtek: 18.00 Radijska univerza - Franc Orožen: Življenje Babiloncev in Asircev (10). — 18.10 Koncert pianista Fabia Peres-sonija. — 18.35 Slovenske instrumentalne zasedbe. — 19.00 Širimo obzorja - Dušan Pertot: Vzori mladini (10) »Franz Liszt«.
Petek: 18.00 Radijska univerza - Miran Pavlin: Kemija razkriva zlorabe živil: (7) »Potvorjeno maslo«. — 18.40 Vokalni kvintet »Niko Štritof«. — 19.00 Postno predavanje - msgr. Jakob Ukmar: »Skrivnost Cerkve med nami - razodetje skrivnostne božje volje«. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika
- Joško Lahajner: »Skrivnost energije«. — 22.15 Koncert sopranistke Ondine Otte.
Sobota: 15.00 Koncert operne glasbe. —
16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Vice - XVI. spev. — 18.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. —
19.00 Sestanek s poslušalkami. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.40 Zbor »Vinko Vodopivec«. — 21.00 »Sveder«, radijska drama; igrajo člani RO. — 22.00 Mozart: Diverti-mento št. 17 v D-duru, K. 334.
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V GORICI	
	priredi
v nedeljo 28. t. m. ob 16.30 v Marijinem domu	na Placuti
VESELO PUST	O V A N J E
s pestrim sporedom.	
Vse za šalo in smeh! — Pridite !	
Zlatomašnik Josip Križman — osemdesetletnik
Vnedeljo 28. februarja obhaja svojo osemdesetletnico upokojeni župnik č. g. Josip Križman, saj se je rodil v župniji Sv. Antona pri Kopru leta 1880. Mašnik je postal leta 1904, kar pomeni, da mašuje že 56 let. Kot dušni pastir je služboval v Kerkavcih, v Moščenicah pri Opatiji, na Repentabru, v Rojanu, v Tinjanu pri Pazinu, v župniji sv. Vincenca v Trstu in končno 30 let na Proseku. Sedaj živi v Trstu, kjer uživa zasluženi pokoj. V svojih službenih letih je bil katehet, in to na italijanskih in slovenskih osnovnih šolah ter na strokovnih tečajih.
Č. g. Križmanu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi s svojo dobroto in s svojo molitvijo še veliko naredil za čast Cerkve in našega naroda.
Nova obalna cesta Tržič - Gradež
Ministrstvo za javna dela je sporočilo tržaški občini odobritev za gradnjo nove obalne ceste, ki bo vezala Tržič z Grade-
Na pustno nedeljo vabi
SLOVENSKI ODER V TRSTU
ob petih popoldne vse, ki jim je do smeha, v avditorij. Videli bodo lahko izredno duhovito veseloigro v treh dejanjih:
CHARLEJEVA TETKA
Če se bo kdo še tako pusto držal, ob tej igri se bo moral od srca nasmejati. Prav za pustno nedeljo.
Teško je dobiti avditorij za igre. Za nedeljo se je to posrečilo. Naj druga naša društva prenesejo svoje prireditve na kak drug dan, da bo v avditoriju spet enkrat lepo.
V nedeljo 28. februarja ob 11h vsi v avditorij!
VSTOPNICE so na razpolago: v knjigarni Fortunato, v trgovini Lupša in na sedežu Slov. Prosvete - ul. Trento št. 2/II.
v nedeljo od 10. do 12. in od 14. do 17.
žem. Odobrilo je tudi potrebni znesek v višini 968,841.000 lir. Nova cesta bo mnogo pripomogla k turističnemu razvoju Gra-deža, služila pa bo tudi krajevnemu prebivalstvu za hitrejšo zvezo, kakor tudi gradiškim ribičem, ki bodo po novi cesti hitreje dobavljali ribe Tržiču in na druge bližnje trge. To novo prometno zvezo bodo z veseljem pozdravili tudi Tržačani in Goričani, ki so navezani na Gradež in spodnjo Furlanijo sploh. Dela na novi cesti pa ne bodo lahka, ker bodo gradbeniki morali premagati marsikako oviro.
Nova pokrajinska dvorana
Na zadnji seji pokrajinskega tržaškega sveta so odobrili načrt za gradnjo nove sejne dvorane. Nova sejna dvorana bo imela v sredini galerijo za občinstvo. Z deli bodo v kratkem začeli, ker imajo že na razpolago 10 milijonov lir kot pribitek lanskega proračuna, 17 milijonov pa bo prispevala država.
Razpravljali so nadalje o potrebi popravil raznih cest, zlasti na kraškem podeželju.
Ladja v dveh delih
V tržaškem arzenalu podaljšujejo ladjo »Guyano«. Ladjo, ki je vrste »Liberty«, so prerezali na dvoje. Nato so med obe polovici vdelali 21 metrov dolg podaljšek. Ko bodo dela dokončana, bodo ladjo ponovno splovili.
Desetletnica Bazoviškega odra
Na drugo predpustno nedeljo je Bazoviški oder uprizoril veseloigro v treh dejanjih »Mladi gospod šef« in s tem odprl praznovanje desetletnice svojega obstoja. Deset let ni mnogo. A koliko iger, kulturnih večerov in gostovanj je že priredil! Skoraj vsako leto je uprizoril po dve ali tri dramske predstave. S temi je šel večkrat gostovat po Tržaškem in Goriškem
Pred desetimi leti sem bil v Bazovici in prisostvoval slovesni otvoritvi nove dvorane in Jalnovi igri »Dom«. Dvorana je bila premajhna, da bi sprejela ljudi, ki so si želeli videti igro. No, nekaj takega je bilo tudi zadnjo nedeljo.
Za uvod je gropajska godba na pihala zaigrala koračnico, nakar je g. Sander Mužina povzel besedo in v kratkih besedah opozoril na pomen in vlogo naših odrov. Poudaril je, da igre diletantskih odrov se ne morejo primerjati s poklicnimi gledališči ali pa z dovršenostjo filma, ki ima na razpolago mnogo tehničnih
pripomočkov. Na odrskih deskah nastopajo fantje in dekleta, ki jim je gledališka stvar pri srcu in ki čutijo potrebo, da dajo našim ljudem nekaj slovenskega; domačega, nekaj pristno našega. Mnogi fantje in dekleta v okoliških vaseh se takim prireditvam odtegujejo; mesto jih je odtujilo in odtrgalo od domačega kroga; nič več ne čutijo potrebe po zdravi domači duševni hrani. Raje se smejejo neumnim šalam dobro plačanih pohlepnih poklicnih igralcev.
K besedam otvoritelja prireditve* je domači župnik dodal še nekaj misli. Poudaril je, kako je vašno in nujno, da se ljudje oklenijo cerkve tudi iz narodne zavesti. Ko vse odpove — dom in šola — kot na Koroškem, ne odpove Cerkev. Cerkev ščiti narodne pravice, ker to zahteva naravno pravo, četrta božja zapoved in psihologija. Če bodo ljudje ljubili svojo cerkev in redno zahajali k službi božji, bodo s tem ohranili tudi narodni zaklad.
Zatem so igralci Bazoviškega odra tri ure zabavali občinstvo z veseloigro, ki ima mnogo besedne in položajne komike. Pohvaliti moram igralce za trud, saj so igro dobro naštudirali in precej dovršeno podali. Le škoda, da so prenekaterikrat pretiho govorili. Igralcem bi svetoval, naj igro še predelajo in spilijo. Škoda, da bi šla v pozabo. Zasluži, da gredo z njo gostovat.
Proslavo je mnogo poživila gropajska godba na pihala, ki je med odmori igrala priljubljene koračnice in valčke. Zares me je presenetil ta ansambel! Do zdaj sem slišal malo ali nič o njej. Nisem glasbeni kritik, a upam si trditi, da igra s poljudno dovršenostjo. Čul sem, da se sami pripravljajo. Kako bi bilo dobro, če bi si nabavili učitelja, ki bi jih bolje seznanil z glasbeno tehniko.
Prireditev je dobro uspela. Želimo si še kaj več takega.
Prijatelj Bazoviškega odra
Iz plesa v smrt
Tržačane je globoko presunila tragična smrt komaj 21-letne Tržačanke Grazie
Večer posvečen katoliškemu tisku
Nekoliko z zamudo smo letos praznovali v Gorici večer, posvečen našemu katoliškemu tisku. Natrpana dvorana in lep spored sta dokazala, da s tem nismo zgrešili. V januarju bi bolezen in mraz marsikoga pridržal doma.
Po pozdravnih besedah urednika Katoliškega glasa msgr. Močnika je sledil izčrpno podan govor č. g. dr. Kazimirja Humarja. S prijetno besedo nam je prikazal, kako je prišlo do ustanovitve prvega katol. tednika 1. 1945 »Slovenski Primorec«, ki mu je pozneje sledil Katoliški glas. Predavatelj se je s toplimi besedami spomnil naših prvih urednikov msgr. Novaka, msgr. Brumata in č. g. Staniča. A ti niso bili sami. Okrog urednikov se je strnil krog plemenitih, idealnih ljudi, duhovnikov, kakor laikov, ki so od vsega začetka pa do danes ostali zvesti pri delu za naš katoliški tisk. Z njihovo nesebično pomočjo ter s podporo katoliških Slovencev, ki so Slovenskega Primorca, kakor sedaj Katoliški glas z ljubeznijo sprejeli, ga širili in podpirali, še je katoliški tednik med nami utrdil, da nas sedaj ni strah pred nobenim nasprotnikom. Katoliški glas je postal glasilo vseh dobro mislečih Slovencev tu in po svetu.
Po tem lepem govoru, ki ga je občinstvo z navdušenjem sprejelo, je šest fantov iz Alojzijevišča začelo s prodajo srečk, ki so bile v kratkem vse razprodane.
Sledil je drugi del sporeda. Moški zbor iz Jazbin nam je pod vodstvom mladega, nadebudnega Zdravka Klanjščka dovršeno zapel tri lepe narodne.
Vse prehitro je minil prijetni večer in že smo bili pri tretjem delu sporeda: delitev dobitkov. Teh je bilo prav obilo in skoro vsak je kaj dobil, najsrečnejši še celo dva, tri. V prijetnem razpoloženju so se ljudje razšli, .hvaležni vsem, ki so lep večer pripravili.
Izreden uspeh patra Angelinija
V soboto 20. februarja se je v Gorici zaključil cikel pridig, ki jih je imel sloviti pater Angelini, deset večerov zaporedoma. Prvih' pet večerov je pater Angelini govoril v prostorni dvorani mestne telovadnice. Že takoj prvi večer je privabil toliko Goričanov, pa tudi ljudi iz bližnjih kra-
Jahnel v barkovljanskem pristanu. Mlada Grazia se je v soboto zvečer udeležila svojega prvega plesa v življenju v palači Sa-voia Excelsior. Tam je po dolgem času zopet srečala 30-letnega geometra Sergia Caucicha, ki se je po končanem plesu ponudil, da jo spremi domov. Okrog 5. ure zjutraj sta zapustila plesno dvorano in hotela še prej napraviti kratek izlet po barkovljanski obali. V bližini pristana sta ustavila avto. Iz še nepojasnjenih vzrokov se je motor pognal v tek in avto je zgrmel v morje. Geometer Caucich je imel še toliko prisotnosti duha, da je med zletom v morje odprl vrata in potem takoj zlezel iz avta, ki se je naglo potopil. Posrečilo se mu je, da je zvlekel iz vode tudi nesrečno dekle, a to je trajalo delj časa, in ko jo je položil na obrežje, je bila že mrtva. Pretresljiv je bil pogled na mrtvo dekle v razkošni rdeči plesni obleki z voščeno bledim obrazom. Geometra Caucicha so odpeljali v bolnišnico, mrtvo Grazio pa v tržaško mrtvašnico.
Mačkovi je
Zelo nas je presenetila novica, da so oblasti kar na lepem ustanovile v Dolini italijanski otroški vrtec za par otrok, ki jih ni morda niti deset, medtem ko so enako prošnjo več kot dvajset naših družin kratkomalo odbile, češ da ni potrebnega denarja. Naše ljudi je to zelo razburilo, tako da sprva niso mogli niti verjeti, da se jim more še zgoditi taka krivica. Vendar naj odgovorni vedo, da bomo pri naši upravičeni zahtevi vztrajali toliko časa, dokler ne bo izpolnjena.
Ne razumemo, kako morejo demokratične oblasti uporabljati tako dvojno mero, kakor da bi bili Slovenci državljani druge vrste. Na vsak način se odgovorni bridko motijo, če mislijo, da si bodo s tako očividno diskriminacijo pritegnili simpatije ter zaupanje slovenskega prebivalstva. Zaupanje se gradi na poštenosti in pravičnosti. Dokler pa se bodo oblasti toliko spozabljale in delale take napake, ki škodijo še največ ugledu države same, so vsa prizadevanja zaman. Ce bi oblasti vsaj malo poznale psihologijo naših preprostih ljudi, bi se takih napak varovale. Tako pa mislijo, da s podobnimi dejanji koristijo svoji stvari, v resnici pa samim sebi neizmerno škodujejo. Mi smo v to zgodovinsko resnico prepričani. Drugi pa mislijo drugače. Kako dolgo še?
jev, da so se morali preseliti v drugo, večjo telovadno dvorano, ki je bila potem vse večere nabito polna. Se nikdar niso Goričani pokazali toliko navdušenja za dobro stvar kakor ob tej priložnosti. Prišli so ljudje vseh slojev in starosti in tudi lahko rečemo ljudje treh narodnosti, saj ni manjkalo pri teh govorih ne Slovencev ne Nemcev. Govori patra Angelinija so bili vsem dostopni in njegovo podajanje je bilo tako prepričevalno in aktualno, da ni bilo potrebno nobeno pojasnilo več. Drugi del govorov se je vršil v cerkvi Srca Jezusovega, ki je bila povezana tudi z dvorano pri jezuitih, kjer je tudi bilo vse zasedeno. Upamo, da so ti ognjeviti govori le ogreli srca Goričanov, da bo postalo njihovo življenje zglednejše in bolj v skladu z božjimi in cerkvenimi nauki.
Razsodni poslušalci so pa mnenja, da bi bil vtis govora še večji, če bi se govornik omejil samo na zgolj verske probleme.
Občinska seja
Za novega občinskega predstavnika v upravo občinskih bolnišnic v Gorici so izvolili inž. Bardija. V zvezi s tem je sledila diskusija o težavah, ki so nastale pretekli mesec v občinski bolnišnici na Šempetrski cesti, ki je zaradi epidemije gripe morala sprejeti večje število bolnikov kakor je bilo predvideno. Uprava bolnišnice se je zato znašla v kočljivem položaju zlasti glede hrane in postrežbe, ki nikakor nista odgovarjali potrebam bolnikov. Odborniki so soglasno zahtevali, naj bi se ta pomanjkljivost v bodoče ne ponovila več.
V nadaljnji diskusiji so tudi določili 20-odstotni povišek najemnine za stojnice, ki jih imajo branjevke na pokritem trgu. Predlagali so tudi, naj bi se poskrbelo za večjo zaščito branjevk pred mrazom in vročino na pokritem trgu.
Nadalje so določili 1 milijon 800 tisoč lir za javno razsvetljavo ter 862 tisoč lir za razne goriške ustanove, in sicer 600 tisoč lir krožku za glasbeno dejavnost, pol milijona lir za odbor kulturnih prireditev, 250 tisoč lir pokrajinskemu zavodu za kemijska raziskovanja ter 12 tisoč lir za organista v štandreški cerkvi. Poudarimo, da je svetovalec odv. Pedroni glasoval zoper podporo štandreški cerkvi, morda za-
to, ker se je prav te dni cerkveno poročil v Fari.
Prijave Vanoni do 31. marca
Dne 31. marca zapade rok za predložitev prijav Vanoni o dohodkih v letu 1959. Pri finančnih intendencah so tudi letos ustanovljeni posebni informacijski uradi, v katerih zainteresiranec lahko dobi vsa potrebna pojasnila. V teh uradih lahko davkoplačevalci dvignejo potrebne obrazce, če jih na dom niso še prejeli, in tudi brezplačno knjižico s pojasnili.
En primer slinavke v Števerjanu
Živinozdravnik goriške občine je zasledil na Valerišču en primer slinavke na volu, ki je bil pred tedni kupljen na pa-dovanskem trgu. Podvzel je vse potrebne ukrepe in izoliral okuženi hlev. Ob tej priliki je goriški živinozdravnik ponovno o-pomnil kmete, naj ne kupujejo živine na tujih trgih, kjer je obolelost med živino pogosta, in naj kupljeno živino prevažajo v razkuženih tovornikih.
Seja pokrajinskega sveta
Na sobotni seji pokrajinskega sveta so prišla na dnevni red razna upravna vprašanja, ki se tičejo prometnih zvez. Razpravljali so zlasti o cesti, ki veže Gorico, Sovodnje in Zagraj. Zaradi udiranja mostu pri Zagraju, se je sedaj promet usmeril proti Sovodnjam po cesti, ki veže Gorico po levem bregu Soče z Zagrajem in ostalimi furlanskimi centri. Ta je sedaj edina zveza med temi kraji in zahteva zato več pozornosti.
Zgrmeli sta na tla dve reakcijski letali
V nedeljo 21. februarja zjutraj sta od izlivu Soče zgrmeli na tla dve vojaški reakcijski letali in se razdrobili. Pilota sta bila na mestu mrtva. Redki očividci, ki so opazovali letali, ne vedo povedati nič gotovega. Videli so samo, kako sta letali drugo poleg drugega s strašnim truščem zgrmeli na tla prav ob izlivu Soče. Reakcijski letali sta pripadali skupini »Diavoli Rossi« iz baze Rivolto pri Vidmu.
RAJBELJ Smrt in stavka
Ko sem se lansko leto vračal z Viša v spremstvu prijatelja Franceta in njegove 18-letne hčerke Henrike, si nisem niti od daleč mislil, da mlade, brhke Henrike v kratkih mesecih ne bo več. In vendar je sedaj grenka resnica, da je Henrika Ster-gulc pokopana. Podlegla je operaciji na želodcu ter se v petek 19. febr. za vedno poslovila od nas. Vaščani so ji priredili krasen pogreb, kot ga le malokdaj vidimo
v Rajblju. Bila je pač priljubljena pri vseh. Zato vsi žalujemo po njej. — Staršem iskreno sožalje, pokojni Henriki pa večni mir.
Povem tudi, da smo dne 18. febr. imeli 24-urno stavko v našem rudniku. K tema nas je prisililo ravnanje tukajšnjega novega direktorja rudnika. Ta je prišel med nas lani meseca septembra in takoj začel po svoje gospodariti. Predvsem noče priznati notranje komisije ter jo ignorira, čeprav ta komisija zakonito obstaja. Vpeljuje tudi vedno trše pogoje dela. Zato smo bili prisiljeni v obrambo svojih pravic poseči po stavki. Upajmo, da bo to opozorilo direktorja spametovalo in da bo upošteval pravice nas rudarjev.
T.
Hotel »Bled« v Rimu
Novoporočenca iz Trsta sta se na svojem poročnem potovanju poslužila v Rimu hotela »Bled«. Postrežena sta bila tako izborno, po domače in po ceni, da bi še naprej ostala, če bi vedela, da zna Hotel Bled nuditi svojim ljudem tak konfort, po tako nizki ceni. Imela sta potom Hotela vse potrebne nasvete in’ vodstvo po mestu, ki je stokrat lepše, če ti nekdo pokaže njegove lepote. Hotel Bled jima je bil košček Trsta v Rimu.
Svetujeta vsem novoporočencem, ki hočejo ohraniti lep spomin na poroko, poročno potovanje v Rim in v Rimu Flotel Bled.	Mil
Milijonarjev nasvet
Rockefellerju je prijatelj potožil, da je nekomu posodil 50.000 dolarjev, katere mU ta noče vrniti.
»Toži ga!« mu je odgovoril Rockefeller. »Saj bi ga, a nimam v rokah nobenega j, potrdila.«
»Piši mu, naj ti takoj vrne 100.000 dolarjev. Odgovoril ti bo, da ti dolguje saffl® 50.000. Tako boš prišel do potrdila.«
Slovenski hotel-penzion BLED v RiniU' via Statilia, 19 išče slovensko dekle s šolsko izobrazbo in morebitnim znanjem kakega tujega jezika. V poštev pridejo dekleta od 21 do 30 let. Plača visoka. Ponudbe z osebno sliko, življenjepisom in priporočili poslati na gori navedeU naslov.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca1 trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 714 davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
vsem, ki so ji stregli v bolezni, molili zanjo, izrazili sožalje, darovali cvetje, se udeležili pogreba naše predrage mame
Emilije Brecelj
katera je v Gospodu zaspala v rojstni vasi v Zapužah pri Ajdovščini dne 14. februarja in bila naslednji dan slovesno pokopana.
Bratje: JOŽEF, ANTON, BOGOMIL
Oglejte	si
naše cenej
IZREDNI POPUSTI
NA VSE ZIMSKE OSTANKE OB KONCU SEZONE
• VOLNENE ODEJE • BLAGO ZA OBLEKE •
• MOŠKO IN ZENSKO PERILO • NOGAVICE itd.
TRST, ULICA GINNASTICA 22 SKLICUJTE SE NA TO REKLAMO,
DOBILI BOSTE POSEBEN POPUST
L