Posnm't rnn	30 vl«lipg(fr.
šlev. 242.	V Ljamia&u v ponedeljek, dne 2t oKiotra idil
-vr^i. fv.' Ar.Mfln»iip>n	.tnnv'1----»nmi-u- ».--upri------um "~~".yr
es Velja po pošti j a ■a oelo loto naprti.. K dO*— ■* ea meaeo „ ., „ 4.50
■t (lamčljo onlnlotno. „ 55-— i« oitalo Inozemstvo. „ tO —
V Ljubljani oa dom Ka telo toto aaprt|.. K 48—. ta aa moaoo „ .. K 4 — » ijrnt pralanan vniSno „ 3-50
na Sobotna Izdaja: ss So salo loto ..... K 10'— U Remftl|o oeloletno. „ 12-— »a ostalo Inonamstvo. - 15 —
Lete ILVI.
fc—-iui InseraUi
Enoatulpaa petitvrsta («9 ran ilroka tn 3 mm visok * *u m«
proator) ■a sakrat . . . . pn 50 * ;a dva- Li vefilrrat „ 45 „ irl Tofijtb naročilih prtnmtea
popnat po dogovoru. Ob aabotah <3vo|ni U-ll.
---Poslano:
Enoatolpna petitvrsta K J-Izhaja vsak dan livaemil no-det|e tn praznike, ob S. url pop. Bedna latna priloga votoi r»d
__ Uredništvo ]o * Kopltar|oTl aliol štev. 6/m. Rokopisi ao ne vračalo; nofranklrana pisma so ne ■s sprajomajo. — Uredniškega teleiona štev. SO. ca
Političen list za slovenski narod.
Opramlitro |o t Kopitarjevi nltot it 5. — Ba<u
Eoitno hranllnloo avstrijske it 24.797, ogrsko 26.511, osn.-horo. it. 7563. — Upramlikoga teletoma it 80.
Wllson za popolno svob Jugoslovanov.
Odgovor Avstriii.
Dunaj, 20. oktobra. (K. u.) Besedilo odgovora Združenih držav na avstrij-«k*o-ogrsko noto 4. t. m„ ki jo je poslal državni departement potom švedskega poslanika v Washingtonu švgdskemu zunanjemu ministru slove:
Gospod I
Državni departement, dne 18. oktobra 1918.
Čast ml Je, potrditi prejem Vaše note z dne 7. oktobra, v kateri pošiljate predsedniku naznanilo avstrijske-ogrske vlade. Sedaj mi je predsednik dal nalog, naj Vas naprosim za prijaznost, da pošljete potom svoje vlade c. in kr. vladi naslednji odgovor:
Predsednik smatra za svojo dolžnost, da avstrijski-ogrski vladi naznani, da te s predloženim predlogom te vlade ne more pečati, ker so se po njegovi poslanici z dne 6. Januarja izvršili dogodki velike važnosti, ki so kompetenco in odgovornost ▼lade Združenih držav nujno izpremenili. Med 14 pogoji, ki jih je takrat formuliral predsednik, Je bilo tudi naslednje: Narodi Avstrije-Ogrske, katerim želimo, da bodi njihovo mesto med narodi varno in zagotovljeno, naj dobe najsvobodnejšo možnost ca avtonomen razvoj. Odkar je bil ta stavek zapisan in izgovorjen pred kongresom Združenih držav, je vlada Združenih držav priznala, da med Čeho-Slovaki in nemško in avstrijsko-ogrsko državo obstoja vojno stanje in da je češko-slovaški Narodni svet'de facto vojujoča se vlada, ki ima primerno avtoriteto, da vodi vojaške In politične zadeve Čeho-Slovakov,
Vlada Združenih držav je tudi na najdalekosežnejši način priznala pravičnost narodnih stremljenj Jugoslovanov po svobodi. Predsednik tedaj ne more več priznati samo avtonomije teh narodov kot temelj miru in je prisiljen, vstrajati na tem, da naj bodo oni in ne on sodniki o tem, katera akcija avstrijske-ogrske vlade bo zadovoljila težnje in pojmovanja narodov o njihovih pravicah in določbi kot članov družine narodov.
Sprejmite, gospod, ponovno zagotovilo mojega največjega spoštovanja.
Kocka ie padla.
Wilson je govoril. Kratka je njegova nota, a težka kakor valjar, ki vse drobi pod sabo, kar pride podenj. Česar niso mogle storiti milijonske armade Rusov, Italijanov, Rumunov in Srbov, da bi razdrobile Avstrijo, to je dosegel Wilsonov odgovor. »Evropa je izgubila velesilo, ki je skozi stoletja soodločevala na svetu, Avstrija, ponosna habsburška monarhija, je bila.« To so besede današnje »Montagszeitung«.
Wilson Avstrije več ne priznava, zato se z njo nima ničesar pogajati. Še več. Ententa smatra, da so tisti, ki so bili sedaj del ene in iste države, kateri trenutno še skupno krvave na bojišču v istem strelskem jarku, med sabo v vojnem stanju, Čeho-Slovakom se ne priznava samo pravica ustvariti si samostojno državo, temveč ta država že obstoji in se vojskuje z Avstrijo in Nemčijo. Parodoksno zveni to, a ententa vztraja na tem in ententa ima danes odločilno besedo.
Stališče entente napram razmerju med avstrijsko vlado in Jugoslovani ni tako da-lekosežno kakor do Čeho-Slovakov, a nič manj radikalno. Nad Jugoslovani ni poklican za sodnika Wilson, pa tudi ne avstro-ogrska vlada, tudi nikakšen cesarski manifest, temveč edinole Jugoslovani sami in nihče drugi. Doslej je kaka četvorica ljudi na Dunaju ali Budimpešti odločevala o usodi Jugoslovanov, in čim bolj so jim naši zastopniki dopovedovali, da se o nas ne sme odločati brez nas, tembolj so si nemški in mažarski mogotci tiščali ušesa, ter kovali načrte o usodi jugoslovanskega naroda, Doslej so bili avstroogrski državniki naši sodniki — trdosrčni in neusmiljeni sodniki, Wi1son pa sedaj zahteva, da naj bodo odslej Jugoslovani sodniki o tem, ka-•era akcija avstrijskoogrske vlade bo zadovoljila naše težnje. In tako preostane dosedam" avstrijski vladi napram nam sa-
ROBERT LANSING.
mo ena akcija še: kolikor mogoče mirna in lahka likvidacija, kar bo v obojestransko korist, ali kakor dobro pripominja neki nemški list: če se pa najde kakšen pameten izhod, nam more le prav biti, če se ločimo od ljudi, kateri z nami nečejo nič več imeti opraviti.
Dunaj, 21. oktobra. »Morgen« poroča: Avstrijsko-ogrska vlada bo že prihodnje dni odgovorila na Wilsonov odgovor, posebno še z ozirom na to, ker Wilson ni odgovoril na vprašanje, pod katerimi pogoji naj bi se pričela mirovna pogajanja.
Ententa hoče Ogrsko razdeliti,
Berlin, 21. oktobra. »Lokalanzeiger« poroča iz Genfa: Med programne točke entente spada tudi razdelitev Ogrske,
Wi!son za poseben mir z osrednjimi velesilami?
Dunaj, 19. oktobra. Ameriški listi pišejo: Wilson se je odločil, če bi se entent-ne države, posehno Francija, branile skleniti z osrednjimi velesilami mir temeljem njegovih 14 točk, da sklene z njimi poseben mir in da poprej odpokliče ameriške čete iz Francije.
Burian pripravljen za demokratiziranje.
Bern, 19, okt, »Gaulois« pripoznava, da je Burian pripravljen na vsa jamstva, ki jih zahteva Wilson za demokratiziranje in da se dvomi o resnobi avstrijskih državnikov glede na izpeljavo. Bati se je le, da je prišel prepozno, ker more avstrijsko vprašanje rešiti le mirovna konferenca.
Ententa in premirje.
Baselj, 19. oktobra. »Times« sporočajo: Ententa vstreja glede na premirje pri svojih zahtevah, pač pa izjavlja, da bo dostopna raz^pajoiisftpi v vcjrašaajijh miru.
na Jugoslovanski narod.
Za popolno ujedinjenje SHS. — Jugoslo«
a^ski fasSopniki poidejo v Švico k pogajanjem.
Narodno Veče SHS, naznanja iz svoje seje, kl se je vršila dne 17., 18. In 19, oktobra tega leta narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov, da prevzema od tega časa naprej, pooblaščeno od vseh narodnih strank in skupin, v svoje roke vodstvo narodne politike. Od sedaj naprej v splošnih narodnih vprašanjih nobena stranka, nobena politična in parlamentarna skupina ne bo več vodila nikake posebne politike niti ne bo stopila zasebno v pogajanja s faktorji izven naroda, marveč bo v vseh teh vprašanjih v hodoče edini predstavitelj in odločilni činitelj Narodno Veče.
Zahtevamo ujedinjenje celokupnega našega naroda Slovencev, Hrvatov In Srbov na vsem njegovem etnografskem teritoriju, kjer naš narod danes živi, brez ozira na katerekoli pokrajinske in državne meje, v eno samo edinstveno, popolnoma suvereno državo, urejeno po načelih politične in ekonomske demokracije, kl vsebuje v sebi odpravo vseh socijalnih in gospodarskih krivic in neenakosti.
n.
Zahtevamo, da bo na bodoči mednarodni mirovni konfcrenci zastopan na! narod enotno po svojih posebnih odposlancih.
m.
Vsled tega odklanja Narodno Veče načrt rešitve narodnega vprašanja, kakršen je podan v avstrijskem cesarskem manifestu z dne 16. oktobra, kakor tudi vsak bodoči predlog, ki bi imel namen rešiti naše narodno vprašanje samo deloma ter mu odvzeti njegov mednarodni značaj.
IV.
Narodno Veče smatra, da more samo s sprejetjem teh načel zajamčlfi trajni mir med narodi, združenimi v svobodnih državah, in s tem omogočiti zvezo narodov in splošno razoroženje.
V.
Narodno Veče izjavlja, da se bo po občih načelih demokracije vsem drugorod-nim manjšinam v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov zagot ril svobodni razvoj, sosednjim državam v zaledju pa omogočil in zagotovil trgovsko-prometm dohod na morje, toda brez poseganja v našo teriiorijalno celokupnost in državno suverenost.
Narodno Veče poživlja celokupni naš narod ene krvi in jezika, ene duše in enega srca, da se zastavi za uresničenje teh zahtev in načel z ono udanostjo in sa-mozatajevanjem, ki jih zahteva sedanja usodepolna doba. Združimo se torej vsi v eno veliko, nerazdružljivo narodno kolo, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodnega ujediajenja, svobode in neodvisnosti, da se s tem pokažemo vredne velike dobe, v kateri živimo in velikih nalog, katere smo prevzeli,
V Z a g r e b u , dne 19, oktobra 1918, •
DR. ANTON KOROŠEC,
predsednik.
DR. ANTE PAVELIČ, SVETOZAR PRIBIČEVIČ,
podpredsednika.
Jugoslovanski Rubikon je prekoračen, Manifest Narodnega Veča govori danes milijonom Slovencev, Hrvatov in Srbov kot izraz avtoritativne oblasti, ki naj poslej vodi narodno politiko troimenega jugoslovanskega naroda na znotraj in zunaj. Narodno Veče kot poooblaščeno zastopstvo vseh narodnih strank in zastopstev, se je proglasilo kot glavna in vrhovna instanca našega narodnega dela in boja, ki naj se ji od danes naprej podrede vse naše sile v boju za svobodo našega naroda.
Temeljno načelo, ki vodi to našo narodno vlado, ie demokracija in narodna
samoodločba. In na tem temelju je zgrajen program, ki ga proglaša manifest Narodnega Veča. Ta program je naš popolni, maksimalni program in proklamira narodno enotnost ter politično ujedinjenje vteh treh plemen našega naroda brez ozira na deželne in državne meje. To je eden najvažnejših dokumentov v zgodovini južnih Slo-venov. Odkar so se Sloveni pred več ko 1000 leti naselili na sedanjih svojih sc-liščih doli od Soluna gori do Tur, ni bil naš narod nikdar več tako enoten in ujedinjen, kakor je zopet danes, ko zagrebški manifest proklamira njegovo zdnižitpv: nikdar
ni bil v teh vekih poldrugega tisočletja tako svoboden ko je danes, z dnem, ko jc izšel proglas Narodnega Veča.
Proglas Narodne vlade Jugoslovanov, ki jo reprezentira danes Narodno Veče, je v sedanjih razmerah več ko sama zahteva ali ugotovitev, ta proglas je za nas izraz in naznanilo dejstva, ki že obstoja ter ga je troimeni naš narod po svojih zastopnikih sankcijoniral. To dejstvo popolnega ujedinjenja in samostojnosti nosi v sebi garancijo vseh kulturnih narodov sveta, ki po svojem glasniku Wilsonu pripoznavajo stremljenja Jugoslovanov po svobodi in po ujedinjenju. Istega dne namreč, ko je v Zagrebu izšel jugoslovanski manifest, je izšla v Washingtonu Wilsonova nota av-strijsko-ogrski vladi, kjer je podana mednarodna sankcija in garancija naši svobodi.
Ko so lansko leto naši zastopniki na Dunaju proglasili jugoslovansko deklaracijo kot svoj minimalni program, se je zdelo, da bi jugoslovansko vprašanje moglo biti rešeno v okviru habsburške monarhije. Dr. Krek je opozarjal dunajske kroge tedaj, da je to zadnja prilika za monarhijo. Tedaj je bila celo dana možnost, da se naši Jugoslaviji pridružijo tudi Srbi iz kraljevine. Toda dr. Krek je naletel na gluha ušesa in tope možgane povsod, pri vladi in vladajočih narodih. Nemci in Mažari so lako rešitev preprečili. Danes pa je naše vprašanje, ki je vedno nosilo na sebi znak mednarodne zadeve, mnogo bolj mednarodna zadeva ko kdaj poprej. Naše vprašanje urede podrobno mednarodnim potom zastopniki našega naroda samega; meritorno je namreč že rešeno z zagrebškim manifestom. Zato člani osrednjega odbora Narodnega Veča zahtevajo od avstrijsko-ogrskih oblasti potnih listov za Švico, da tam v imenu našega naroda sklenejo mir ter ugotove mednarodno stališče svobodne države združenih Slovencev, Hrvatov in Srbov,
»Dvignite glave, ker bliža se Vaše odrešenje,« je zaklical s proroškim glasom dr. Korošec na grobu našega očeta in Evangelista. Dvignimo glave in srca, ura je to! Kakor smo prenašali najhujše in najbolj krvave udarce v urah hlapčevstva in sra? mote z mirno hladnostjo in z onim neomajnim zaupanjem, ki ga je možna le vera v pošteno in pravično stvar; .ravnotako hladno in mirno pojdemo na delo ta odločilni trenutek, ko gradimo zadnje vogle naše svobode.
Hvala bodi Bogu, ura jc prišla in ni nas našla nepripravljenih.
H^munike »Narodnega Veča",
Zagreb, 21. oktobra. Osrednji odbor, Izbran dne 5. oktobra od Narodnega Veča SHS na skupščini odposlancev vseh narodnih strank iz Hrvaške, Slavonije ter Reke, Dalmacije, Bosne, Hercegovine, Istre, Trsta, Kran!ske, Goriške, Štajerske in Koroške ter Bačke, Banata, Baranje, Prekmurja, Medmurja, sešel se je dne 17. in 18. oktobra v Zagrebu ter ie na tem rsstanku izvolil svoje predsedstvo takole; Za predsednika dr, Aniona Korošca, za podpredsednika dr, Ante Paveliča m Sve-tozarja Pribičeviča, za tainike dr, M. Drin-koviča, dr, Lorkoviča in dr. Budisavlje-"iča,
N~dalje je izdal razglas Narodnega Veča SHS, s katerim se določuje o rešitvi našega narodnega vprašanja,
S tem j3 sprejel sledeče predloge:
1.	Glede dela v saborih;
2.	da se dobe potni listi za Švico članom osrednjega odbora;
3.	da %e osrednji odbor proglasi za permanentnega.
Odposlali so se nadalje brzojavni po-edravi Narodnim srs*om Če o-Slovakov in Poljakov.
f £ " JR V Ti <f* «s? • S' 'h
Osjek, 20. oktobra. Včerajšnji Jug« prinaša iz avo Hrvatov in Srbov iz Bačke, Baranje, Banatn, s katero se izjavljajo za popolno samostojnost svojega naroda ter zahtevajo, da bodo oni kot istokrvni bratje združeni v bodoči državi SHS. — Izjavo so podpisali najodličnejši prerlsta-vitelji ondotnega naroda.
JUGOSLOVANSKI ODPOSLANCI NA
>RVEM ZBORU -NARODNEGA VEČA-..
Dne 5. in (i. oktobra se je vršil v Zagrebu prvi zbor delegatov »Narodnega Veča«. JdJeženci, katerih je bilo 62, so bili:
Dr. Anton Korošce (V. L. S.), državni in leželni poslancc; clr. Izidor Cankar (V. L. S.), .'lavni urednik ■Slovenca«'; Franc Smodej (V. L. S.), urednik »Mira«; dr. Lovro Pogačnik IV. L. S.), državni in deželni poslanec; F. [•■ nišar (V. L S), državni in deželni poslanec; ^rof. Bojjumil Remec (V. L. S.), državni in deželni poslanec; clr. Josip Jerič (V. L. S.): prof. Vesenjak (V. L. S.); Ivan Hribar (J. D. S.); dr. <Ubert Kramcr (J. D. S.l. glavni urednik »Slovenskega Naroda*; dr. M. Brezigar fj. D. S.j; fc.-elni poslanec dr. V. Kukovec (J. D. S.); dr. Ivan čok, Trst; ravnatelj Anton Kristan (J. ' D. S.l.
Za Narodno organizacijo v Dalmaciji:
Dr. Ivan Krstelj; deželni poslanec dr. Mate Drinkovič; državni in dežehii poslanec dr. Božo Vukotič; Ivo pl. Grisogono.
Za Istro: Dr. Gjuro Červar, deželni poslanec ia delegat »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«; dr. Matko Laginja, državni in deželni poslanec; Vjekoslav Spinčič, državni in deželni poslanec; dr. Poščič, deželni poslanec.
Za Bosno in Hercegovino: Dr. Ljubo Ghlič, franCiškan; dr. Jožo Su-narič, bivši podpredsednik bosensko-hercego-vinskega sabora; dr. Vladiihir Čorovič; dr. Tu-gomir Alaupovič.
Za Starčevičevo stranko prava: Dr. Ante Pavelič, predsednik Starčeviče-ve stranke prava in poslanec; dr. Zivko Petri-čič, podpredsednik stranke in poslanec; Ivan Pcršid, poslanec; Ivan Kovačevič, poslanec; dr. Ivan Krnic, poslanec; dr. Peter Maier, poslanec; Vojislav Kempf, poslanec; župnik dr. Svetozar Rittig, predsednik kluba mestnih svetovalcev Starčevičeve stranke prava; prof. Ferdo Rožič; prof. Kerubin Šegvič; dr. Niko-la Winterhalter; dr. Lazar Car, vseučiliški profesor; Luka Starčevič; dr. B. G. Angjelinovič.
Za »Hrvatsko ljudsko kmečko stranko: Valečič Juro; Stjepan Radič, predsednik stranke in poslanec; Vinko Lovrekovič, podpredsednik stranke in poslanec.
Za srbsko naro dno - ra d i k a 1no stranko : Prof. Milan Nedjeljkovič, tajnik stranke; dr. Žarko Miladinovič; Vlade Savič.
Za socijalno-demokratsko stranko Hrvatske in Slavonije: Bukšek Vilim; Vitomir Korač; Vlade Savič.
Za skupino okoli »Novi n« : Dr. Janko Šimrak, glavni urednik »Novine.
Za skupino okoli »Glasa SHS.« Dr. Srgjan Budisavljevič, poslanec; dr. H. Krizman; Viktor Ružič.
Za skupino okoli «M a 1 i h N o v i n« : Dr. Ivan Lorkovič, poslanec v hrvatskem in ogrskem saboru; dr. Gjuro Šurmin, vseučiliški profesor, poslanec v hrvatskem ln ogrskem saboru; dr. Zvonimir Spanič; Gjuro Matič.
Za Reko: Dr. Rudolf Lenac.
I z O g r s k e :
Dr. Josip Reberski, za Sobotico in Šo-pronj; dr. Ivan Novak, glavni urednik »Glasa SHS.«, za Medmurje.
Harodni svet za §?®r©ško
jc dne 17. oktobra 1.1. polnoštevilno zbran, pri svojem posvetovanju o določitvi severne meje bodoče Jugoslavije storil sledeči soglasni sklep; Zahtevamo kot sestavni del države SHS vse ozemlje dosedanje kronovine Koroške, kjer je prebivalo zadnja stoletja slovensko ljudstvo. Narodnim manjšinam se zagotovi zakonito varstvo.
Sijava krajevnega narodnega sveta v Trstu.
Krajevni Narodni Svet v Trstu odklanja kakor nenaravno in nesprejemljivo vsako rešitev jugoslovanskega vprašanja, po kateri bi se tudi v bodoče ločili Slovenci od Hrvatov in Srbov, zlasti če se takšna rešitev opravičuje z nedotakljivostjo dežel ogrske krone, ki služi le nasilnemu stremljenju madžarskega naroda po ohranitvi njegovega gospodstva nad ne-madžarskimi narodi;
glede Trsta odklanja kakor istotako nenaravno in nesprejemljivo odtrganje tega pristaniškega mesta od njegovega zemljepisnega in gospodarskega zaledja, tembolj ker sc takšno odtrganje ne more opravičiti niti po narodni sestavi prebivalstva, ki je mešano, italijansko in slovansko v mestu samem, dočim je pa bližnja in daljna okolica — že od predmestij naprej — čisto slovenska, tako da ni mogoče spraviti Trsta v državno-teritorijalno zvezo z nobenim bližnjim italijanskim ozemljem drugače kakor preko slovenskih tal.
V Trstu, 19, oktobra 1918.
Stavanska delegata za varstvo maših deieS.
Dunaj, 19. oktobra. Danes se jc vršil na povabilo min, predsednika barona Hussareka razgovoi predsednika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca z min. predsednikom, pri katerem je dr. Korošec protestiral proti baje odrejeni ustavitvi obnovitve primorske dežele. Min. predsednik je izjavil, da mu o taki odredbi ni ničesar znanega. Popoldne je povabil minister za javna dela Homann posl. F o n a v tej zadevi k sebi ter je konferiral z njim.
Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je protestiral nadalje pri min. predsedniku proti preložitvi frontnih čet v jugoslovansko ozemlje. Na Kranjsko samo naj rH Jo 150.000 mož.
Končno se je zavzemal dr. Korošec tudi za pomiloščenje še obtoženih mornarjev v Kotoru.
Dunaj, 19, oktobra. Zaradi ustavitve obnovitvenih del je bil poslancc Fon danes popoldne pri finančnem ministru in pri ministru za javna dela, ki sta izjavila, da je vest o obnovitveni .akciji, ki da se je za pri-
morske dežele ustavila, popolnoma ne-
osnovana.
Čehoslovaki ta svobodo.
Posvetovanja češko-slovaškega narodnega sveta v reprezentančni dvorani.
Praga, 20, okt, V soboto se je vršila v reprezentantni zbornici seja češkoslovaškega narodnega sveta in Češkega svaza. Oblasti so ukrenile obsežne varnostne odredbe. V seji so debatirali o cesarjevem manifestu, o bodoči organizaciji češko-slo-vaške države in o razmerju do drugih držav, Posvetovanja so trajala do poznega večera in so bila zaupna. Izid bi lahko posneli v sledečem smislu: Čehi odklanjajo vsako pogajanje o preureditvi Avstrije, ki bi ogrožala zgodovinsko entnost čeških dežela. Čeho-Slovaki zavzemajo stališče, da je češko vprašanje postalo mednarodno.
Izjava češkega Narodnega odbora.
Na sobotnem posvetovanju češkega Nar. odbora, ki se je vršilo pod predsedstvom dr. K r a m a f a v Pragi, je poslanec S t a n č k poročal o zadnjih dogodkih in nastopih. Poročila so vzeli na znanje in postopanje predsedstva Češkega svaza soglasno odobrili. Po temeljiti razpravi so sprejeli naslednjo izjavo:
Narodni odbor odobrava sklep predsedstva Češkega svaza, s katerim odklanja pogajanja o prenovitvi notranjih razmer. Z vso odločnostjo protestira proti najnovejšim poizkusom, da se prepreči zedinjenje češko - slovaškga naroda ter spravi v nevarnost enotnost in nerazaelji-vost čeških dežela. Narodni odbor in z njim brez izjeme celokupni češki narod vztraja neomajno na stališču, da za češki narod o njegovi bodočnosti ne more biti z Dunajem nobenih pogajanj. Češko vprašanje jc nehalo biti vprašanje notranje preosnove Avstrije - Ogrske, postalo je mednarodno in se bo rešilo skupaj z vsemi svetovnimi vprašanji. Tudi se ne more rešiti brez pritrditve in brez sporazuma z mednarodno priznanimi deli naroda, ki se nahajajo izven mej Češke. Narodni odbor smatra za svojo dolžnost, da v imenu celokupnega naroda ponovno izjavi, da za nas ni nobene druge rešitve češkega vprašanja, nego popolna državna samostojnost in neodvisnost češko-slovaške domovine, Narodni odbor pred celim svetom z vso odločnostjo protestira proti temu, da hočejo Ogri svetu natvezti, da so naši slovaški bratje z ogrskim narodom neločljivo zvezani. Izjave, ki so se izsilile z vojaškim pritiskom, v svetu, ki naj se zgradi na podlagi poštene demokratične in popolne svobode vseh narodov, ne more veljati kot nepopačeno mišljenje naroda. Naši slovaški bratje najbolje vedo, kaj pomenijo svoboščine, ki jih jim obečajo Mažari, ker so na lastni koži izkusili, kako se narodna samoodločbena pravica na Ogrskem v praksi izvaja. Slovaki vedo, da bo največje veselje češkega naroda, če bo zagotovil bratom njihove narodne posebnosti in vse, kar potrebujejo za razvoj, ker so prepričani, da je bratsko zedinjenje v skupni državi najboljše jamstvo nove jezikovne, gospodarske in kulturne bodočnosti celokupnega češko-slovaškega naroda. Češko-slovaški narod naj zaupa Narodnemu odboru, ki je danes edini lokalni re-prezentant volje celega češko-slovaškega naroda in vseh njegovih strank in bo vse storil, da doseže najvišji cilj: srečno bodočnost češko-slovaškega naroda. Češki narod v češko-slovaški državi ne bo nikoli kake druge narodnosti narodno aH kulturno zatiral. Celokupni narod s svojim trpljenjem in demokratični ustroj njegove države sta najboljše jamstvo za to.
Podpredsednik Narodnega odbora^ poslanec Bechyne je predložil nato v imenu predsedstva vrsto važnih organizato-ričnih predlogov, ki so jih odobrili. Narodni odbor ostane od sobote naprej v permanenci. Predsedstvo in prezidijalna komisija bosta vsak dan uradovala. Ple-num bo imel seje redno vsakih štirinajst dni, da se bo mogel v slučaju potrebe v trenotku sniti. Število članov Narodnega odbora se potroji po ključu, ki se sklene v sporazumu z vsemi političnimi strankami
Češki svaz je v svoji plenarni seji izjavo Narodnega odbora soglasno odobril.
Češki socialistični svet za enotno narodno falango.
Češki socialistični svet je 17. t. m. sklical zborovanje, katerega so se udeležili zastopniki mnogoštevilnih ljudskih slojev in vseh treh socialističnih strank. Sprejeli so poročilo o uspehu ponedeljske akcije in izrekli dotičnemu pripravljalnemu odboru polno zaupanje. Socialistični svet se je s poudarkom zavaroval proti poizkusom meščanskih listov, da bi predstavili akcijo socialistov kot poizkus, da se razbije narod-\ na fronta. Veličastni nastop češkega prole-tariata v ponedeljek vspodbuja in krepi češki narod v boju zu češko-slovaško državo. Socialistični svet stoji v enotni falangi z vsemi sloji naroda. v
Grof Karolyi se posvetuje s Čehi.
Praga, 20. okt. Ogrski poslanec Ka-rolyi je prišel v soboto v Prago in se je danes v nedeljo posvetoval z voditelji Čehov.
Dunaj, 19. oktobra. Knez dr. Friderik Lobkowitz, o katerem se je govorilo, da bo bodoči namestnik na Češkem, izjavlja, da je ta kombinacija popolnoma nevzdržna.
Misija češkega plemstva v Švici.
Dunaj, 19. oktobra. Knez dr. Friderik Lobkovritz in baron Nadherny odpotujeta po naročilu visokih krogov v Švico, da dobita tam informacije.
Češko časopisje o manifestu.
Češko časopisje je cesarjev manifest več ali manj ostro odklonilo. »Venkov« je bil ves pobeljen. Glavna misel uvodnika je bila: Najbrže bi bilo pametnejše, ako bi bila vlada rekla: Za narode nočem ničesar storiti, gre mi le za to, da rešim centralizem. — »Pravo Lidu« piše: Kako si češko delavstvo predstavlja rešitev češkega vprašanja, smo pokazali v ponedeljek na ulicah glavnega mesta češko-slovaškega naroda. Smatramo se za svobodne državljane naroda, ki ima suverensko pravico, da sam odloča o svoji usodi in o obliki, ki jo hoče dati svojemu politične« mu, kulturnemu in gospodarskemu življenju.
Potiska.
Vsepoljska zarota proti regentskemu
svetu.
Krakov, 20. oktobra. Listi poročajo U
Varšave: Radikalno krilo Vsepoljakov je pripravilo atentat na regentski svet, ne da bi o tem obvestili strankino vodstvo. Na« mera ie bila preprečena, Hoteli so odstra« niti sedanji regentski svet ter proklamirati za nove regente: Badzynskega iz Varšave, poslanca nemškega držav, zbora Seydo iz Poznanja ter avstrijskega držav, poslanca Vytoša iz Galicije. Levo krilo iz radikalne frakcije se je takemu nasilnemu činu pro^ tivilo.
Izročitev uprave v Poljski
Z Dunaja se poroča: Avstrijska-ojJrslča
vlada je, kakor znano, naznanila poljsld vladi, da je na željo poljske vlade priprav« ljena, ji izročiti upravo c. kr, okupacijskega; ozemlja.
V ponedeljek bo zboroval v Varfcav! posvet zastopnikov obeh vlad, da določi podrobnosti pri preVzetju uprave.
Krakovski magistrat izključil nemščino.
Krakovski magistrat je kot politična oblast prve instance odredil, da se posle) vloge ne smejo več reševati v nemščini« marveč se mora rabiti samo poljski uradni jezik.
Za prvo poljsko trgovsko ladjo.
Varšavski mestni načelnik je preje} večjo vsoto denarja z določilom, naj da v Gdanskem zgraditi prvo poljsko trgovsko ladjo in jo krsti na ime »Wilson«.
Odgovor Nemčije.
Iz Berlina poročajo, da utegnejo o<dk govor Wilsonu objaviti še-le v torek, ko se snide državni zbor.
Besedilo nemške note.
Berlinski dopisnik »N. Wiener Jour-nala« poroča, da se glasi končnoveljavno besedilo nemškega odgovora naslednje:
Nemška vlada se zavaruje uruU trditvi predsednika Wilsona, da izvršuje nemška armada grozovitosti. O tem predsednik Wilson ne more soditi. Nemčija pa je pripravljena pritrditi, da razmere preiščejo nevtralci.
Kar tiče izpraznitve zasedenih ozemelj, izjavlja Nemčija ponovno svojo pripravljenost, da jih izprazni, pripominja pa, da bo izpraznitev iz tehničnih razlogov zahtevala nekaj časa.
Podmorska vojna je povračilo proti angleški blokadi, vsled katere je propadlo na tisoče nemških otrok, žena in starčkov. Nemčija pa je v svoji mirovni pripravljenosti voljna, da se neomejeni podmorski vojni odpove in jo vodi nadalje le kot vojno s križarkami.
Premirje je stvar vojakov, ki se morajo o njegovi vpeljavi pogovoriti.
Takoimenovani avtokraciji se je na Nemškem z ustavnimi izpremembami napravil konec. (Nota navaja velike že izvršene kakor tudi bodoče spremembe.)
V ostalem se Nemčija zavaruje proti vmešavanju inozemstva v notranje stvari, ker mora samoodločbena pravica narodov veljati tudi za Nemčijo. Nemčija je za pravični mir pripravljena, sramotnemu miru bi se pa nemški narod uprl kakor cn mož.
Kako so delali odgovor Wilsonu.
Berlin, 20. oktobra. Odpošiljatev odgovora na Wilsonovo noto se je zopet zavlekla. Mogoče jc, da se bo nota še danes odposlala v Bern. in od tod v Washington. Včeraj so besedilo noti nekoliko spremenili in jc sedaj dovršeno, Besedilo so predložili včeraj vojnemu kabinetu v odobritev. Državno prusko ministrstvo je predložilo besedilo odgovora zunanjemu odseku zve-
znega sveta, da se o besedilu posvetuje. Tudi voditelji večinskih strank se o odgovoru .obveste. Nemška vlada namerava s tem doseči, cla se je odgovor sestavil pri-trdilom vseh merodajnih inštanc.
Nemški kancler govori v torek.
Berlin, 20. oktobra. Nemški državni kancier bo v torek imel velik govor o politični situaciji in o zunanjem položaju. Kancler bo govoril v plenarni seji državnega zbora, ki bo v torek ob 2, uri popoldne. Govoru bo sledila politična debata, ki bo trajala tri dni.
Wii3on za brezpogojno vrnitev Alzacije« Lorene,
Z ozirom na gotove dvome, ki so nastali glede Wi!sonovega stališča nasproti vprašanju Alzacije - Lorene, jc dobil so-trudnik »Nev/ York Times« na meroclaj-nem mestu zagotovilo, da zahteva predsednik Wilson vrnitev Alzacije - Lorene Franciji. Alzaško vprašanje ne spada med probleme, o katerih se bodo pogajali diplomati na mirovni konferenci, marveč naj se z njegovo rešitvijo zagotovi varnost mednarodnega prava v bodočnosti.
Zahteve Anglije,
Bern, 10. oktobra. »Times« in »Mor-nigpost« nista zadovoljni, ker podaja Wil-son po lastnih vidikih izjave. Enotno politično vodstvo je sedaj potrebnejše, kakor kdajkoli prej. »Morning Post« pravi, da se ne ozirajo na koristi Angležev. Wil-son mora uvideti, da mora Anglija zastopati posebne koristi, za katere se je borila in trpela. Ker sta Francija in Belgija opu-stošeni, jc mogoče, da dobi Nemčija po vojski v industriji nadvlado in tudi v trgovini, ker so uničene trgovske ladje. Anglija je za to prisiljena zahtevati odškodnino za potopljene ladje.
Foch bo narekoval mir.
Bern, 18. okt. Reuter javlja: Pogoje bo narekoval Foch, ki je zahteval zasedbo Metza in mostišč čez Rcno, razorožitev nemške mornarice in izročitev podmorni-kov.
Nemčija naj okuša isto trpljenje ko ostali svet.
Dunaj, 21. okt. Tel. Comp. poroča iz Londona: »Morningpost « piše iz Washi'ng-tona: Tu imajo vtis, da hoče Wilson razrušiti zvezo med Nemčijo in Avstrijo. Amerika bi dogovor z Nemčijo smatrala le kot košček papirja. Amerika hoče, cla Nemčija okuša isto trpljenje kot ves ostali svet.
Francija ne bo po končani vojski, nadaljevala gospodarskega boja.
»Temps« poroča: Francoski kabinet Je pritrdil načelno predlogu Wilsona zaveznikom, da se odpovejo gospodarskemu boju po končani vojski.
Skandinavske države zahtevajo od Nemčije
severni Šlezvik.
Berlin, 19. oktobra. (K. u.] Pod nadpisom »Severni Šlezvik« piše »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung«: Skandinavsko,' posebno dansko časopisje, se peča v zadnjih dneh zelo živahno z vprašanjem severnega Šlezvika. Nekateri skandinavski listi pišejo, da je zadeva zrela za mirovna pogajanja in naj se torej vprašanje, ki tiče zgolj Nemčijo in enega njenega soseda (Dansko), predloži našim nasprotnikom v sopresojo. Prav bi bilo, če bi dotični listi sprevideli, da tako pisanje položaja ne olajša.
Angleži za posebno obravnavanje vprašanj o premirju in o miru.
Rotterdam, 19. okt. »Daily Telegr.« poroča: Angleški vojni kabinet je sklenil soglasno, naj se loči vprašanje premirja od vprašanja miru. Vmešavanje vprašanja, o katerih sta kompetentna Haigh in Foch, so odklonili. Vojni kabinet se zavzema za nadaljevanje mirovnih razgovorov in čaka nadaljnjih sovražnikovih.
Znamenja miru.
Genf, 20, oktobra. Pariška in mar-šeillska borza poslujeta že več dni ped vtisom bodočih mirovnih pogajanj in vpisujeta kljub prepovedi dobave nasprotnim tvrd-kam od 1. januarja naprej.
Berlin, 20. okt. »Humanite«, »Journal« in »Populaire« sodijo, da se bo vojska hitro bližala svojemu koncu ko pride druga nemška nota v Washington,
Sonnino o miru.
Frackobiod ob Meni, 19. okt. »Se-colo« poroča: Sonnino je izjavil nemškemu dopisniku lista, da računa na sklep miru do spomladi.
Odškodovanje Belgije.
Amsterdam, 18. oktobra. (Kor. urad.)
»Algemcen« Handelsblad« poroča: >Daily Mail« ceni v Belgiji povzročeno škodo ta-ko-lc: Začasni stroški za poljedelstvo se preračunavajo s 24 milijoni funtov. Potrebovali bodo 50,000 konj. Za obnovitev in nadomestilo tega, kar so vzeli Nemci iz tvornic, potrebujejo vsaj 14'/2 milijona funtov. Škoda pri javnih napravah znaša vsaj 18 milijonov funtov. Delavci so izgubili vsako leto 2,800.000 funtov vsako leto.
Clemencenu o obnovitvi Francije.
Pariz, 18. okt. Dvorana in galerije so prenapolnjene. Navzoči so vsi ministri. Predsednik otvori sejo z nagovorom, v katerem naznčfni med živahnim pritrjevanjem, ki se vedno ponavlja, da so oprostili Lille, Douai, Ostende in Briiggc in izraža nado, cla bo kmalu zapustil zadnji nemški vojak Francijo, Belgijo in Alzacijo-Loreno. Predsednik je izražal zahvalo in pripozna-nje francoskim vojakom, zaveznikom, kralju Albertu, prebivalstvu zasedenih ozemelj in končno vsem tistim, ki so svoje življenje žrtvovali za pravico.
Nato je govoril ministrski predsednik Clemenceau, ki re je pridružil izražanju veselja in hvaležnosti predgovorniku med živahnim pritrjevanjem zbornico in je rekel: Bitka traja dalje. Zbornični predsednik Vam je naznanil osvoboditev Douaja, Lilleja, Os.tendeja in Briiggcja. V trenutku, ko sem stopil v sejno dvorano, sem dobil brzojavko, ki mi je naznanila osvoboditev Roubaixa in Tourcanga. (Poslanci zopet ustanejo in ploskajo.) Ž zmago, je nadaljeval Clemenceau, se odpira veliko upanje; naša dolžnost je, da skrbimo za to, da nado, za katero se je prelila najboljša francoska kri, uresničili naša zbornica in vse francosko ljudstvo. Borili smo se za našo pravico, hoče se nam cela naša pravica s potrebnimi varnostmi proti povratku barbarstva. (Živahno pritrjevanje.) Iz te pravice ne bomo izvaiali revanše za zatiranja v preteklosti. Svoboda je, ki je pravkar po osebi naših vojakov pobila na tla vsako trinoštvo. Kar bomo storili iz te pravice je, kratko rečeno, predvsem obnovitev vsega francoskega življenja na vseh poljih in čez nje je potrebno, da bo osvoboditev Francije tudi osvobodila človeštvo. (Živahno odobravanje.)
Zbornica je sklenila, naj se oba govora nabije ta,
L| enin napoveduje revolucij® v Nemčiji.
Dunaj, 21. Tel, komp. poroča iz Stockholma: Ljenin je poslal na zborovanje sovjetov pismo, v katerem izjavlja, da jc Nemčija pred revolucijo. Vsakdo razume, da bo vstop Scheidemanna in njegovih somišljenikov v vlado revolucijo le pospešil. Zato je ruska vlada sklenila, da postavi do spomladi cn milijon mož.
cessrfevega
S! šfž «8»
Italijanski poslanci in cesarjev maralesi. Dunaj, 20. okt. Z italijanske strani se poroča: Italijanski poslanci odklanjajo ustanovitev narodnega zastopa in hočejo počakati, ker bivajo Italijani še vedno v ožjem ali širjem vojnem ozemlju.
Italijani o manifestu avstrijskega cesarja.
Chiasso, 18. oktobra. (K. u.) »Corriere dela sera« in ->Sccolo« se pečata z manifestom in pravita, da ga niso izdali prostovoljno. »Corriere« piše: V Italiji se' posebno opaža perfidnost namaravane rešitve tržaškega vprašanja, cla more dobiti Trst z zaledjem posebno stališče. Na katera ozemlja se misli? Uverjeni smo, da gre za tako omejno ozemlje, v katerem bi morala italijanska manjšina živeti skupno s slovansko večino, ki bi jo zadušila, a do Trsta nimajo Jugoslovani nobene pravice.
Nemški delegati pri Arzu. Dunaj, 19, oktobra, »Fremdenblatt« poroča: Delegati baron Beck, Danki, dr. Mataja in dr. Langenhan so imeli včeraj dolge konference s šefom gen. štaba generalnim polkovnikom Arzom.
Pogajanja angleških in avstrijskih državnikov v Švici, Rotterdam, 19. okt. Angleško notranje ministrstvo izjavlja: Govorice o pogajanjih med avstrijskimi in angleškimi državniki niso utemeljene.
Ma
f AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19, oktobra. Uradno:
Pred našimi črtami ob zahodni Mo-ravi so čete zaveznikov zopet v stiku s sovražnikom. Severno od Aleksinca smo odbili srbske napade. Vzhodno od tam smo z uspešno izvedenih podjetij naskakovalnih čet pripeljali ujetnikov.
Dunaj, 20. oktobra. Uradno:
Na jugozapadni fronti nobenih posebnih dogodkov.
V Albaniji smo naša premikanja izvedli, ne da bi nas posebno motili.
Na obeh straneh Moravč smo odbili sovražnikove sunke. Srbi so zasedli Za-ječar.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 20. oktobra. Uradno:
Nasprotnikove napade smo odbili ob Bukoviku severozahodno od Aieksinaa« Nasprotnik ie zasedel v Tuuoski dolini Za-ječar.
Francosko poročilo z Balkana.
17. oktobra 1918. Premikanja zveznih čet v severni Srbiji in ob črnogorski meji se izvajajo po načrtu. Sovražnik je metal bombe v srbski mesti Niš in Prokuplje.
Srbske čete v Bosni.
Sarajevo, 20. (Posebna brzojavka.) Po vesteh, ki so došlc semkaj, so se dne 15. t. m. pojavile prve srbske patrulje na bosanskih tleh pri Foči in Čajnici,
Belgrad m nI padal.
Dunaj, 21. V tukajšnjih parlamentarnih krogih se jc te dni razširila vest, da je srbska konjcnica prijezdila v Belgrad, Ni pa znano, čc je ta konjenica še v Belgradu.
Zagreb, 21." Potnik, ki se je na poti iz Rumunije peljal v soboto, dne 19. t. m. po Donavi mimo Belgrada, je povedal našemu poročevalcu, cla je dobil vtis, da Belgrad spraznujejo. V Zemunu vlada običajno življenje.
^ Zagreb, 21. oktobra. Vesti, ki so se te dni širile po nekaterih listih o padcu Belgrada, ne odgovarjajo dejstvom ter so prezgodnje.
Srbsko uradno poročilo.
19. oktobra, Srbi so zasedli Alcksan-drovac. Francoska konjenica in srbska pehota sta zavzeli Knjaževac in Kraljevo selo,	•
Četaši zasedajo Črnogoro.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Cetinje, 17. oktobra 1918.
Po celi Črnigori je izbruhnila četaška vojna. Četaši so že do 12. oktobra zasedli Nikšič, Berane, Andrejevico, Avstrijci in Mažari z največjo naglico izpraznujejo Črnogoro, Generalni guverner grof Clam-Martinic jc v nedeljo, 13. t. m,, komaj do-spevši z Dunaja, takoj zapustil Cetinje, Njemu so nemudoma sledila razna poveljstva, ne da bi obvestila o tem okrožna poveljstva. Vsled tega je nastal največji nered. Z vso gotovostjo računajo, da bodo četaši do nedelje (20. oktobra) zasedli Cetinje. Nevarnost jc, da bodo četaši vse v Črnigori ostalo avstrijsko in mažarsko vojaštvo zajeli. Četaši s smrtjo kaznujejo vse črnogorske žene, ki so se družile in pečale, z avstrijskimi in mažarskimi častniki in vojaki, O umikajoči se avstrijski albanski armadi v Črnigori ni ničesar znanega. Sksder in Lješ sta že v rokah četa-šev. Albanski orožniki, ki so vršili službo v Črnigori, so čez noč prestopili k četa-šem. Brezobzirno so kaznovali s smrtjo vse občinske predstojnike v Črnigori, ki so bili naklonjeni avstrijski upravi. Enako se je zgodilo tudi s konfidenti. K četašem so prestopili tudi albanski prostovoljski bataljoni, Vsled tega je še bolj upravičena bojazen, kakšna je usoda umikajoče se armade. V Andrejevici so četaši zajeli cel mažarski bataljon. Bilo je krvavo klanje,
Srbski uradniki se vračajo v Srbijo.
»Corriere della sera« poroča: Srbeke vladne uradnike, ki bivajo v Italiji, je pozvala srbska vlada, naj se pripravijo na nadaljnja povelja vlade, ker sc približuje konec vojske.
Mednarodno pravo.
Genf, 20. Francoski listi poročajo: Italijanske bojne ladje so pri Draču zajele avstrijski bolniški parnik »Baron Call«. Odvedle so ga v Brindisi. Tam so ga Iitalijani natanko preiskali in ga spet spustili, ker so našli vse v redu.
Izjava Radoslavova.
Monakovo, 20, okt. Tel. Comp.: Ob času, ko je bil Radoslavov še ministrski predsednik, se je izjavil napram sotrudniku »Regensburger Anzeigerja« sledeče: Kot politik sodim, sem opravil. To zveni kot utopija, pa meram vam že danes zatrditi, da bo na Balkanu Amerika gospodar. Vem nekoliko več, kakor časopisi in Vam morem že danes izjaviti, da se bo donavsko vprašanje rešilo s pomočjo Amerike. Ogrska in Bavarska naj nikar ne zamudita skupno z Ameriko zasledovati dobro donavsko politiko.
Boljševiki na Bolgarskem.
Berlin, 20. »Vossisclie Zeitung^ sporoča: V Bolgariji so zasledili kmečko zaroto. Radikalne kmetske poslance so zopet aretirali, ker razpolaga stranka z dokazi, da se je organizirala v deželi velika boljševiška zarota,
Rumunija proti novi vojski.
Bukarešt, 17, oktobra, Upanje, da se kmalu ukinejo sovražnosti, je vsled zadnjega Wilsonovega odgovora zelo padlo. Ne le osrednjim velesilam prijazni rumunski krogi, marveč tudi modri možje, ki stoje na strani entente, ne žele, da se zaplete Rumunija v novo vojsko. Upajo, da bo nova konferenca prinesla vse, kar si Rumunija želi, ne da bi izzvala iznova nevarnosti vojske.
driavnJ zbor,
V tajni seji 18, t. m. so zahtevali poslanci Appony-jeve stranke pojasnil o dogodkih na južni mtji, posebno, koliko je na maji na razpolago vojaštva in C« ni mogoče poslati ojačeoj, Posl. Kun, Karoly-
jevec, jc interpeliral, če so na zapadno fronto poslali ogrske polite.
Posl, Karolyi jc vložil zakonski načrt o neodvisnosti Ogrske, glasom- katerega bodi vladarjeva prestolnica v Budimpešti.
V	seji 19. t, m. so nadaljevali razpravo o vladni izjavi.
Posl. Štefan S z a b o je rekel, da pritožbe narodnosti niso opravičene, ker jim je zagotovljenih dovolj svoboščin za negovanje njih jezika in vere. — Vojne nismo! izgubili mi, marveč Nemci, kajti Francoz? in Angleži, ki so porazili Nemčijo, niso sovražniki Ogrske. Sovražniki Ogrske so Rumuni, Rusi in Srbi, katere smo premagali. Ako poseben mir zagotovi teritorialno integriteto Ogrske, se mora skleniti. Govornik zahteva, da se morajo ogrski vojaki nemudoma poslati domov v obrambo domovine. Izvoz živil naj se takoj ustavi, ravno tako rekvizicije, izvzemši potrebščine za preskrbo armade.
Izjava Slovakov,
Posl. J u r i g a izjavi, da bodo vi ententi po izidu včerajšnjega glasovanja smatrali, da je v ogrskem državnem zboru 73 prijatelj ev entente. Govornik pozdravlja samoodločbeno pravico narodov, ki jo podpira kralj, in predloži v imenu slovaškega Narodnega sveta (Klici: Kje je? Ali sploh obstoja?) izjavo, ki med drugim naglasa, da bi morali imeti SloVaki tudi ob' sedanjih razmerah 40 za3toppikov v državnem zboru, nc pa enega. Glavne točka izjave so te-le:
V	položaju, ki ga je ustvarila svetov« na vojna, ustanavlja slovaški Narodni svel kot politični organ slovaškega naroda, dai je svetovni duh a svetovno vojno s telesa! in duha slovaškega naroda odvalil tisti kamen, kj ga je od leta 901, od vojne pri Bronislavi, oviral n.a upostavi in ugotavlja, da se je samoodločbena pravica slovaškega naroda zopet zbudila. Dalje ugotavlja izjava, da hoče imeti slovaški narod nuj mirovnem kongresu svojega iastnega zastopnika in da odklanja vsak tuj vpliv na' njene zadeve na kongresu. Izjava končujol z zahvalo Wilsonu in tistemu, ki ga jd prvi razumel, kralju Karlu.
Govornik je vpletal v svoj govor pogoste slovaške citate. Mažarski poslanci so vsled tega postaii nestrpni in predsednik je govornika dvakrat opomnil, naj a ozirom na dejstvo, da je službeni jezili ogrskega parlamenta mažarski, opusti slo-i vaške citate. Posl, Juriga je nato pribil, dai mu v ogrskem parlamentu ne puste' slo-< vaško navajati. Končno je govornik pole-i miziral s predgovorniki, posebno z grofom! Tiszo, na čigar izvajanja pa cla ne polagal prav nobene važnosti,
S tem je bila razprava zaključena« Prihodnja seja v torek z dnevnim redom j utemeljevanje predlogov poslancev Ka-5 rolyi-ja, Rath-a in Apcny-ja, Fuzfa ogrskih strank. — Tizsa in Wekerle;
Budimpešta, 19, oktobra. Kakor zna* no, je ogrska vlada izdelala zakonski na« črt glede izpremembe razmerja med Av-i strijo in Ogrsko v zmislu personalne uni« je. V zvezi s tem bo izšel tudi cesarjev manifest o ustanovitvi samostojne ogrske armade. Med demobilizacijo naj se prične ob enem. tudi z uresničenjem samostojne! armade.
Cesar jc sprejel danes ogrskega hon-4 vedskega ministra barona Szurmaya v avdijenci, ki sc je bavila z izpremembo o ogrski armadi.
Za prihodnji čas je pričakovati izpremembe tudi v ogrskih parlamentarniH strankah. Večina Članov Tiszove strank« ' bo vstopila v stranko oseminštiridesetni-kov, ki jo ja pred kratkim ustanovil mini; strski predsednik Wekerle, Obe stranki' bosta nadalje podpirali vladno politiko v parlamentu. Nov program združeniH strank se ne bo razglasil. Nova vladna stranka bo štela najbrže 250 članov. Stran-1 ka oseminštiridesetnikov pa ne bo ostala! nedotaknjena ter bo iz te stranke izstopila cela vrsta poslancev, ki s Tiszovo stranko ne marajo sodelovati,
Izvršile se bodo tudi izpremembe v! ministrstvu. Te izpremembe pa se bodo izvršile šele čez nekaj časa. V poglavitnem obstojajo izpremembe v tem, da bodo nekateri politiki Tiszove stranke, zatrjuje sej da trije, imenovani za ministre.
Reka, 19, oktobra. Poslanec za Reko, Ossojnak, je naznanil predsedniku stranke oseminštiridesetnikov pismeno, da je izstopil iz stranke, ker nc more pritrditi nameravanemu fuzioniranju s Tiszovo stranko narodnega dela.
Zahodno bolite.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. okt. Uradno:
Med Briiggejc-n in Lyso smo odbili več sovražnih napadov. Severnovzhodno od Kortryka smo vrgli čez reko nazaj sovražnikove dele, ki so se od zadnjih bojev še držali na vzhodnem bregu Lysc. Jugozahodno od Kortrvka smo zabranili prehodne poskuse.
Vihodno od Lilleja in Douaija je so-vrainik »lecttl včeraj d« irte A*a~T»mol«-uVe-FU^-MfiiuUoiič,
Med La Cateaujem in Oiso so silni sovražnikovi napadi trajali dalje. Jugovzhodno od Le Cateauja je vdrl sovražnik do Bazuela, v Andignyskem gozdu do juž nega roba Wassignya. Na ostali široki napadalni fronti je sovražnikov naval oma gal pred našimi najprednejšimi črtami in v njih. Bazuel smo z naskokom zopet vzeli. Pri Aisonvilleju in južno od tod boreče se čete so tudi včeraj odbile vse sovražnikove napade. V večernih urah in tekom noči ,Bmo tam odstavili naše črte od sovražnika.
Ob Oisi so pri Orygnyju in severno od njega omagali ponovni sovražnikovi na padi.
Sovražnik je ob Aisni nadaljeval svoje napade pri 01izyju in Grandprčju ter jih je razširil čez Vouziers proti severu do Briquenaya in do Vandyja. Pri Falaisi se [e sovražnik ustalil na vzhodnem bregu Aisne. S protisunki smo zabranili njegove poskuse, da bi v varstvu močnega streljanja prodiral na višinah vzhodno od Aisne, Med 01izyjem in Grandprejem so pred na-iimi črtami omagali ponovni napadi fran-oskih in ameriških divizij.
Na obeh straneh Moze je bil dan miren izvzemši motilnega streljanja in močnejših bojev pehote.
pl. Ludendorff.
Berlin, 20. oktobra. Uradno:
Na Flanderskem smo nadaljevali 18. oktobra naznanjena umikanja in izpraznili Briigge, Thielt in Kortryk ter zasedli nove postojanke. Pred temi so se vršili živahni boji. Zvečer je stal sovražnik jugo-v hodno od Sluisa ob belgijsko-nizozcm-ski meji, zahodno od Maldegema- Ursela, pri Pcekeji in Markeghemu. Severno-vzhodno od Kortryka je izvedel z deli svojih čet sunek čez Lyso. Južno od Kortry-ka je dosegel cesto iz Kortryka v Tour-nay in nam sledil na obeh straneh Douai-ja jugovzhodno od črte Orhies-Marchien-nes.
Na bojišču med Le Cateauejem in Oiso včeraj ni bilo bojev.
Pri naših novih postojankah ob Sam-Bre-Oise prekopu smo v vojnem stiku z nasprotnikom.
Serre- in Souche-odsek sta bila tekom dne cilj hudih sovražnikovih napadov. Odbili smo nasprotnika, ki je prodrl severovzhodno od La Fere na severnem bregu Serre s streljanjem in pobližnim bojem. Ravno tako so južno od Crecyja omagali z močnimi silami sovražni napadi v protisunku saških bataljonov. Ob cesti Laon-Marle se je sovražnik ustalil v majhnih delih naše postojanke. Na obeh straneh Soucheske nižine smo ga po silnem boju odbili.
Sovražnik je napadal tudi na severnem bregu Aisne po močnem artilerijskem obstreljevanju in je potisnil severno-vzhodno od St. Germaina naše sprednje oddelke nekoliko nazaj. Ob Aisnejgki fronti med Attignyjem in 01izyjem je okrepil nasprotnik svoje bojno delovanje. Na obeh straneh Mouziersa se je ustalil po ponovnih napadih na višinah vzhodnega brega Aisne, Poveljnik 199. pehotne divizije generalni poročnik pl. Puttkammer je z osebnim nastopom ustavil nasprotnikov napad na višinah vzhodno od Vanaya. Lo-renski, šlezvikholštanjski in lovski bataljoni so zavrnili med 01yzyjem in Grandprejem ponovne nasprotnikove napade pred svojimi postojankami.
Na obeh straneh Moze je bilo bojevanje tudi včeraj omejeno na streljanje.
Nemško večerno poročilo.
Berlin, 20. zvečer. Uradno: Vzhodno od Kortryka trajajo silni boji. Na obeh straneh Solesmesa in Le Cateaua so na široki fronti omagali močni nasprotnikovi napadi. Uspešni delni boji so se bili v Se-reskem odseku in na višinah zahodno od Aisne. Vzhodno od Vouzieresa smo odbili nasprotnikove napade.
Zopet pet milijonov Američanov.
Dunaj, 20. Tel. Comp. sporoča iz Washin-gtona: Ameriška vlada je stavila v prezentan-ski zbornici predlogo za kredit 1.000,000.000 dolarjev, da se postavi nova armada v višini 5,000.000 mož.
Boli v Mezopotamiji.
Angleško uradno poročilo.
London, 19. (K. u.) V Mezopotamiji srno razširili našo železnico severno od Tekrita do Tigrisa. Naše prednje čete so v stiku s sovražnikom 18 mili severno od Tigrisa. V Palestini smo minuli teden hitro napredovali. Naša konjenica je zasedla zdaj Homs in Tripolis. Turki so umaknili svojo fronto južno od Alep-pa brez vsakega odpora in ga najbrže ne nameravajo. Na tem mestu je zbrana znatna bojna sila pod Limanom pl. Sandersom, ki šteje približno 120.000 mož in je pripravljena na naj-Dstrejši odpor.
Politiine novice.
4- Tragika prepoznega spoznanja.
Graška »Tagespost« prinaša uvodnik, v katerem govori o treh jezdecih Janezovega razodetja: vojna, lakota in smrt, ki se v sedanjih dneh razodevajo v naslednjih treh dejstvih,: Lille, Cambrai, Rou-
baix; državna kriza v Nemčiji in Avstriji-Ogrski ter hripa in pljučna kuga. Vse to je spremstvo taistega vraga: vojne. Po tej ugotovitvi nadaljuje člankar: »Narodi, ki so se doslej dali vladati komaj znanim silam, iščejo sedaj zopet svojo izgubljeno svobodo in s krepkimi sunki stresajo s sebe tajno vladajoče usodne moči. Tistim, ki so jih privedli v ta čas, odvzemajo težo žezla; pregnati morajo duhove, ki so jih oni priklicali in se jih sedaj ne morejo več znebiti. Ako pogledamo na veliko, se tu pod strašnimi krči nadaljuje osvobodilni boj, ki se je začel leta 1789. tamkaj in leta 1848. tukaj, samo da ne delujejo lastne notranje sile samotvorno, marveč pritisk idej od zunaj. To je tragika prepoznega spoznanja. Ako bi se bila knežja izprevidnost in demokratični duh preje zbudila, potem bi en del srednje Evrope ne nudil več slike v stanove razdeljene družbe, katere moč in slabost se je imenovala avtoriteta, katere malik je meč: vojna bi bila ostala prihranjena.« članek zaključuje z besedami: »Mnogo je dobro, a eno je potrebno: mir.« Kdo bi bil še pred par meseci verjel, da bo graška »Tagespost« kdaj tako pisala?! Tudi zanjo in tiste, ki jih zastopa, velja beseda o tragiki prepoznega spoznanja.
-f Zakaj je Ogrska ustavila dobavo žita. Mažarski listi pišejo, da je Ogrska te dni zato ustavila dobavo žita Avstriji, ker je izostal premog iz Nemčije in Avstrije; tudi bencina in surovega olja iz Galicije ne more več dobiti.
+ Ogrski pritisk glede manifesta. Praški »Narodni I.isty« poročajo: Cesarjev manifest so pred končno redakcijo predložili ogrskemu ministrskemu predsedniku. Le-ta je zahteval, da se uvrsti stavek, ki bo izražal varstvo integritete dežela ogrske krone. Ko tej zahtevi niso takoj ugodili, je izjavil dr, Wekerle, da mora Ogrska ob teh okoliščinah ustaviti dobavo živil.
-f- »Narodni Listy« — izšli. Praga, 19. oktobra. Danes popoldne so »Narodni Li-sty« zopet izšli. List je bil ustavljen od 18. maja naprej, »Narodnim Listom « se je že meseca maja predlagalo, da naj zopet izidejo, če podajo garancijo glede svoje ustave. Uredništvo je takrat to odklonilo. Sedaj je uredništvo naznanilo policiji, da bo list zopet izšel, ker so se izvršile v avstrijski politiki take izpremembe, ki so popolnoma v skladu s prejšnjo politiko »Narodnih Listov«. Policija je to naznanilo vzela na znanje.
-f Švicarsko potovanje čeških zastopnikov. Iz Prage poročajo 19. t. m.: Gospo-skozbornična člana princ Lobkovic in baron pl. Nadherny sta že prejela potna lista za Švico. Odpotovala bosta skupaj s poslancema Klofačem in Habermannom. Lobkovic in poljedelski minister Silva-Tarou-ca sta se udeležila zadnjih zaupnih posvetovanj čeških poslancev na Dunaju.
-j- Češki tiskovni urad. Češko časnikarsko društvo je sklenilo ustanoviti zvezo češko-slovaških oziroma slovanskih časnikarskih korporacij in uvedlo velike priprave za ustanovitev češkega tiskovnega urada.
-f- O političnih strujah na Češkem ve
poročati »Pesti Naplo« to-le: Ena skupina stoji na komunističnem stališču, Stanek in tovariši pa hočejo rešiti vprašanje češke države na podlagi meščanskih načel. Obe struji sta pa edini v tem, da mora biti bodoča češka država republika. Razen tega je med češkim plemstvom struja z grofom Silva-Tarouco na čelu, ki želi rešitve v zmislu habsburške dinastije, proti čemur pa se upirajo družine Lokowitz in Schwar-zenberg.
-f- Ententa za popolno samostojnost ?eške države. Češki listi poročajo, da je ententa za popolno ločitev Češke od Avstrije. V tem oziru ne bo prineslo jasnosti le švicarsko potovanje čeških zastopnikov, nego tudi Wilsonov odgovor.
-f- Za narodno enotno Češko. Posl, Bechyne piše v »Hlasu Lidu«, da bi bilo za Čehe boljše, če bi imeli čim manj Nemcev v svoji državi. Če ostanejo Nemci v Češki, bo vladni in parlamentarni jezik češko-nemški in ne češki, in ravno tako tudi uradništvo. Kar so Čehi storili avstrijskemu parlamentu, bi storili Nemci za vsako malenkost češkemu.
-f Angleži o manifestu avstrijskega cesarja. Angleško časopisje piše skoraj brez izjeme, da je izšel manifest avstrijskega cesarja prepozno. »Times« navajajo želje Poljakov, Čehov, Jugoslovanov, Ru-munov in Italijanov in pravijo, da se želje narodov ne skladajo z nadaljnjim obstojem monarhije Habsburžanov.
+ Nobene vojske za Viljema II. »Frankische Tagespost« je objavila oster članek, v katerem pravi, da če se bo nadaljevala vojska, se ne bo za to, da se reši nemška domovina, marveč za to, da zago-tove prestol Viljema II. List pravi: Če bi se bil Viljem II. žrtvoval pred 14 dnevi nemškemu ljudstvu, da bi se dosegli boljši mirovni pogoji, bi bil lahko odšel tako, da bi mu bili hvaležni njegovi nasprotniki, celo socialni demokrati, dasi jih je večkrat zasmehoval.	s
-j- Ukrajinski Narodni svet so ustanovili dne 19. t. in. na zborovanju državnih
in deželnih poslancev Galicije in Bukovine; navzoči so bili tudi ukrajinski gospo-skozbornični člani in velikaši.
-f Za odstop cesarja Viljema in za uvedbo republike v Nemčiji, Na strankarskem shodu bavarske socialne demokracije je zahteval bavarski deželni poslanec dr. Siiszheiin, da naj se odpovesta prestolu nemški cesar in cesarjevič. Dež. poslanec Leppenhorst je zahteval, naj se odpravi monarhija.
Dnevne novice«
—	Smrtna kosa. Dne 17. oktobra je v Gradcu v bolnici usmiljenih bratov umrl na pljučnici po španski bolezni preč. gospod vojni kurat Anton Les, rojen 1886. 1. v Vidmu pri Krškem, Nazadnje je kapla-noval v Moščenicah v tržaški škofiji. Začetkom tega meseca je bil vpoklican v vojaško službo. Po prihodu v Gradec je obolel ter v osmih dneh podlegel bolezni. Pokopan je bil 19. t. m. ob 9, uri dopoldne s sv. mašo na centralnem pokopališču v Gradcu. Naj počiva v miru.
—	Vojni križec za civilne zasluge II. vrste je podelil cesar dekanu Ivanu R o j c u v Tolminu,
—	Nespametna odredba finančnega ministrstva. Finančno ministrstvo je sredi septembra izdalo naredbo, s katero strogo prepoveduje žganjekuho. Proti tej naredbi sami ne bi imeli ničesar, če bi bila izdana in objavljena pravočasno. Ljudje pa so imeli za žganjekuho že naročeno sadje, ki ni bilo za drugo rabo kakor izključno za žganjekuho. Vsled te stroge ministrske odredbe ljudje ne smejo kuhati žganja in tako gre ves namočeni in pripravljeni materijal v nič. Naši kmetje imajo vsled tega velikansko škodo. Konštatiramo, da ta odredba še do danes ni bila razglašena. Ljudje so o tem zvedeli šele po organih finančne straže. Vloženih je veliko število prošenj za dovoljenje žganjekuhe. Na teh pa višji gospodje pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani trdovratno sede. Gospodje, nehajte že enkrat biti birokrati in rešite nemudoma te prošnje ali pa pojdite, kamor že davno spada avstrijski birokratizem, med staro šaro. (Gospodje zato ne rešijo teh prošenj, ker imajo preveč opravila s pripravami na odhod iz Jugoslavije. Op. stavca.)
—	160 vagonov žita segnilo! Budimpešta 16. okt. Zaradi zanikrnosti osobja je segnilo v kormendskem parnem mlinu 160 vagonov žita. Proti krivcem ravnatelju dr. Rudolfu Franzu v Mariboru, Karlu Franzu v Dunajskem Novem mestu in grofu Hojosu v Budimpešti so uvedli kazensko postopanje.
—	Iz angleškega ujetništva se je oglasi! narednik Edvard A ž n o h , po poklicu tiskar, ki je nazadnje služil v Tirolah pri odd. strojnih pušk 17. pp. Nahaja se sedaj v Blackdovvn near Farnborough in je zaposlen v taboriški pisarni. Pozdravlja vse, ki so ga poznali.
^ — Blazen mornar streljal s topom. Korespondenčni urad poroča uradno: V eni izmed baterij, ki ščitijo kanal pri Ši-beniku, jc neki zblazneli mornar začel streljati s puško, nato se mu je posrečilo, da se je polastil brzostrelnega topa, s katerim je bombardiral ladje, mesto in okolico. Škoda je majhna, pač pa je mrtev en mornar, ranjena pa en vojak in ena ženska, Zblaznelega vojaka so prijeli, preden je mogel napraviti več škode.
—	Epidemična hripa hudo gospodari tudi v Šmarji. Skoro v vsaki hiši imajo bolnika. Po nekaterih hišah so vsi obležali. Imamo po tri mrliče na dan in tudi pet. Znaki bolezni so: bolnik ima vročo, bolno glavo, vsled česar se mu hoče motiti; začne bljuvati in trese ga mraz. Najboljše je, hitro v posteljo iti in se pregreti. Nevarno je, če se bolnik prehladi ali prezgodaj vstane iz postelje.
—	španska bolezen na Dunaju in v Budimpešti. Nižjeavstrijsko namestništvo je zapovedalo, da se morajo od ponedeljka naprej zapreti gledališča in koncertne dvorane, vse druge prireditve so pa že v nedeljo prepovedali. — V Budimpešti je obolelo na Španski bolezni 18. t. m, zopet 1000 ljudi, umrlo jih je 73.
—	Španska bolezen v inozemstvu. V Monakovu je obolelo na španski bolezni 25.000 do 30.000 oseb, Učencev ljudskih šol je obolelo do 7000. V Parizu je umrlo na španski bolezni minuli teden 700 oseb, 300 več kot prejšnji teden. V Lyonu in v Clermontu-Ferrandu in v drugih francoskih mestih so zaprli radi španske bolezni gledališča in zabavišča,
LfubSianske novice.
lj Posebno izdajo »Slovenca« smo izdali danes, v ponedeljek ob 9. uri zjutraj za Ljubljano.
lj Starešine naših akademičnih društev se vabijo na diskuzijski sestanek, ki se bo vršil v torek dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v »Rožcah« hotela »Union«. Vabijo se tudi drugi naši somišljeniki,
lj Člani slovenske Marijine kongrega-cije gospodov se vabijo na shod, ki se vrši danes zvečer ob pol 8. uri v kongrega-cijski kapelici pri jezuitih.
lj Valentin Žun f. V soboto je umrl za pljučnico g. finančni svetnik Valentin Žun. Bil je izredno delaven uradnik in izboren strokovnjak. Objavil je v slovenskem jeziku celo vrsto poljudnih razprav o finančnih zadevah. Pogreb je bil danes popoldne. Blag mu spomin!
lj Osebna vest. Prcbeljeni Jugoslovan dr. Šušteršič, ki se je blagovolil v soboto vrniti v Ljubljano, uživa v merodajnih krogih nenavadne simpatije, ker drugače si •ne bi mogli tolmačiti najnovejšega ukrepa našega prijatelja dr. Skubla, Od včeraj opoldne ima namreč dr. Susteršič dodeljenega svojega posebnega stražnika, ki ima skrbeti za blagobit njegove ekscelence in spč. — Za čezurno službovanje dobiva dr. Skublova straža po 15 vinarjev na uro! Upajmo, da bo dr. Šušteršič, vpo-števajoč dejanske razmere, vsaj svoji telesni straži izposloval kak majhen priboljšek.
lj Umrl jc po dolgoletnem bolehanju strojni stavec »Katoliške tiskarne«, gosp. Franc Bezlaj. Pogreb bo v torek, dne 22. oktobra ob pol dveh popoldne iz deželne bolnice. Blag mu spomin 1
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Petelin, vrtnar, 69 let. — Marija Ojstriž, dninarica, 37 let. — Josip Lukman, občinski revež, 76 let. — Valburga Burgstaller, hišna, 15 let. — Anton Jankovič, posestnikov sin, 27 let. — Mihael Kržišnik, reje-nec, 20 dni. — Mihaela Slamnjak, hči šivilje, 21 dni. — Ana Anžič, trgovska so-trudnica, 21 let. — Jožefa Mikuž, služkinja, 23 let, — Celestina Schiffer, zasebnica, 69 let, — Ciril Belec, sin železničarja! 2 meseca, — Sestra Marija Lavrencija (prej Terezija) Kurbisch, uršulinka, 30 let. — Marija Kosmač, hči tobač. delavca, 11 let in pol. — Valentin Žun, c. kr. finančni svetnik, 45 let.
&©r@5ke novke.
k f Dr. Sommeregger. V petek, dne 18. oktobra ob pol 12. uri dopoldne je umrl v bolnišnici sester elizabetink v Celovcu bogosl. profesor dr. Franc Sommeregger. Pobrala ga je pljučnica, ki se je bila pridružila španski bolezni. Z njim izgube koroški krščanski socialci svojo duševno glavo. Dr. Sommeregger je bil nadarjen politik, ki se je zadnje leto, odkar je bil na Dunaju tajnik krščansko-socialne stranke, visoko dvignil nad tovariše v svoji stranki. Njegovi gospodarsko-politični članki so vzbujali v javnosti precejšnjo pozornost; pa tudi v nacionalnih vprašanjih se je pre-ril še najdalje, čeravno se ni povzpel do našega stališča. Politiko nemških Volks-tagovje kot intransigentno zametaval in
dosledno odklanjal vabila na Volkstage._,
V duhovnika je bil posvečen leta 1904,, leta_ 1908. je postal v Rimu doktor modro-slovja, nakar se je posvetil nacionalni ekonomiji, ki jo je študiral v Berlinu. Leta 1913. je bil imenovan za profesorja zgodovine na celovški bogoslovnici. Umrl je še mlad, še ne 37 let star.
k Nevarno je zbolel č. g. Ivan Žel, kanonik v Velikovcu. čč, gg. sobrate se prosi za memento.
p Na c. kr. višji realki v Gorici je razpisano mesto suplenta za zgodovino in zemljepisje (ali pa za nemščino) za leto 1918-19. Prošnje je treba poslati na ravnateljstvo tega zavoda.
pr Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ostane gledališče zaprto. — V torek dne 22. t. m, se ponovi Nušičeva komedija »Svet« za abonement »C«. Vsled bolezni nekaterih članov je morala biti igra »Char-leyeva tetka« odložena na sredo zvečer. —• Slovensko narodno gledališče išče glasbeno naobraženega gospoda ali gospodično, ki bi bil pripravljen prevzeti mesto opernega suflerja, oziroma suflerke. Re-flektanti naj se blagovolijo zglasiti v gledališki pisarni,
pr »Charleyeva tetka,« Kakor smo že poročali, vprizori sc v sredo dne 23. t. m. na vseh večjih odrih dobro znana angleška veseloigra »Charleyeva tetka«, katera se je vsled svoje velezabavnosti vzdržala povsod stalno na repertoirju. Vendar pa je treba povdariti, da'fina vesclost te igre daleč nadkriljuje prosto razposajenost raznih nemških burk. V glavni vlogi navidezne »Charleyeve tetke« nastopi Sluvenec Josip Danes.
Apravizacifa.
a Trgovcem se bode nakazovala moka v
torek, dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne.
a Prodajalci petroleja sc vabijo, da nemudoma naznanijo ostanek petroleja ter takoj predlože v mestni posvetovalnici vse odrezke pctrolejskih kart.
-t*-
Koza «
fe na prodaj na Emonski cesti 10, je na prodaj. Hradeckega vas 35.
Brez posebnega obvostila.
1'mrl je v soboto, 19. oktobra 1918, naš tsfcronoljubljoni, predobri	in oče, gospod
Valentin Žun
c. kr. finančni svetnik.
Povseb predragega se vrši v ponedeljek, t. j. •>( .tobra, ob | u! 1. uri iz hiše žalosti, Sv. Jakobu trg St. . »• '-nUJče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
•'""V V Ljubljani, dne ?0. oktobra 1918.
Olgp, soproga. Milena, Uroš, Milan, Ncd;?, otroci.
Brez posebnega obvestila.
Južnim srcem javljamo tužno vest, da jc naša nad vsa ljubljena soproga, sestra ln teta
danes v nedeljo 20. oktobra 1918 ob pol 7. uri zjutraj previdena s sv. zakramenti v starosti 28 let po kratki mučni španski bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v torek 22. oktobra ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, 20 oktobra 1918.
Žalujoči ostali.

' -it.-

Ptitrii iioizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest, cla je naša iskrenotjubljena, nepozabna soproga oziroma skrbna mamica, hčerka, svakinja iu teta, gospa
soproga lekarnarja v Konjicah
v nedeljo dne 20. t. m. ob 9. uri zvečer po kratki, mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, boguvdano preminula.
Truplo nepozabne pokojnice se bode v torek dne 22. oktobra 1918 ob 3. popoldne v mrtvašnici pri sv. Krištofu svečano blagoslovilo in nato v svrho poznejše prepeljavo v Konjice na Štajerskem položilo na pokopališču pri sv. Križu začasno v prezgodnji grob.
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1918,
mag. phar. Vaclav Prorazil, soprog. E. ''.uelica, Vaclav, otroci.	Ivan in Lina Nošan, starši.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
f?
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti mojega nepozabnega soproga, ozir. očeta, gospoda
Ivan Vrhovnika
uslužbenca Južne železnice,
izrekam najtoplejšo zahvalo vsem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. Srčna hvala dobrim sosedom in gg. stanovskim tovarišem rajnkega za poklonjeno cvetje in zelenje.
Posebno zahvalo sem dolžna velecenj. g. načelniku Ig. Šega, pod čigar vodstvom je bila ob uri žalosti nabrana in mi izročena znatna vsota. Vsem darovalcem: Bog plačajl
Ljubljana, 19. oktobra 1918.
Kuhinjsko emaillrano
'i »V

\-.t4 T*wV- *'■ vi-»ritVrfr
kakor tudi porlland ccment ima v zalogi Martin Plut, trgovec v Črnomlju, Dolenjsko.

HELENA VERHOVNIK s hčerko Pepco.
39941
PRODA SE nova
Poizve se pri krojaču PAVŠNER, Marije Terezije cesta 14, Ljubljana.
ODDASTA SE dve
dve meblovani sobi
Naslov pove upravništvo »Slovenca® pod št. 3978.
IŠČEM pošteno in verno
kuharico
za dve osebi, veščo tndi dela na vrtu.
Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod »VEŠČA KUHARICA« 3912.
Pozor
Podpisana vljudno prosi cenj. občinstvo, da bi jo obvestilo o vsaki prodaji ali barantiji, pri kateri bi bil udeležen naš sin mehanik ANTON.	3960
DRUŽINA DERMOTA,
Dolenjska cesta 12.
decimalna, za 300 kg, SE ZAMENJA ZA OVES ali DETELJO pri V. JELOČNIKU, Rožna dolina-Vič.	3992
v vrednosti do 100.000 kron SE KUPI.
Ponudbe na upravništvo »Slovenca* »V JUGOSLAVIJI« 3976.
Preklic.
Podpisana Karolina Verbič, stanujoča v Tržiču, preklicujem s tem vse žalitve in besede, katere sem govorila proti gospe ANDRASCHKE MARIJI, ker so neresnične, ter se ji obenem zahvaljujem, ker je odstopila od kazenske tožbe. 3955
KAROLINA VERBIČ.
1000 hektolitrov prima
in faraševca
Tvrdka WILCHER, veletrgovina, Gradec, Annenstraiie 61.
Slivovko, tropinjevec,
konjak Iš^l
ponudim trgovcem in gostilničarjem. VILJEM SPITZER, LJUBLJANA Kolizej.
Možitev!
Izobražena mlada Slovenka sc želi kmalu poročiti z inteligentnim Jugoslovanom. Cenjene ponudbe pod: »BOŽIČ 1918« 3991 na upravništvo »Slovenca«. — Na dopise brez naslova se ne bo oziralo. Obojestranska tajnost častna zadeva.
Krema za britje
najboljša kakovost, rabljiva brez vode. 1 porcelan, lonček K 7 50
Mih za britje
pristno, najboljše vrste 1 kos 3 K 1 kg K 34'— Pošilja proti naprej-«-	poslatvi denarja
M. JtlN&ER, eks;:ortna trgovina Zagreli 39, PetrinjsKa 3 III. Hrv.
za oslabele vsled starosti, proti slabostim v želoden in proti izgubi telesna moči je stari vinski konjak pravo po« življenje. Pošilja dve polliterski steklenici iranko z zabojčkom vred za 60 K
BENEDIKT HERTL,
graščak na graščini GOLIČ PRI KONJICAH, Štajersko. 336?
t
Pristno TOALETNO MILO
fino dišeče komad 100 gr 3 kosi K 18-- 6 kos. K 34'— 12 kos. K 65-
Prlstno PRALNO MILO
za kg kron 26'— Pošilja proti predplačilu M. J ti N K E R, izvozna tvrdka Zagreb 39, Petrinjska 3. Hrvatsko.
sprejme takoj v službo strojilna tovarna
SAMSA & CO. v Ljubljani, Metelkova ulica 4. Zgtaševanjo od 4. do 5. popoldne,
3000 kom. trdne, sta
stresne opeke
bolj vegaste se proda v Goricah pri Hranju. Cena po dogovoru E. Dolenz, Hran].
T
Išče se

Inštruktor
dijak 7. eventuelno 8. šole. Naslove reflektantov sprejema upravništvo našega lista „Siovenca" pod št. 4002.

IŠČE STRANKA s tremi osebami, 1 ali 2 spbi s kuhinjo za takoj ali pozneje, najraje v sredini mesta. Pismene ponudbe j pod: »STANOVANJE« 3939 na uprav ' ništvo »Slovenca«.
za 100 hi; prav dobre, zdrave hrastov* že rabljeno prevozno vinsko posoda od 300 do 500 1 imam naprodaj. Naslov povo uprava Slovenca pod Vinski sodi 3951.
SPREJME SE
393«
d
od 16. ieta naprej, zmožna vsega doma* čega dela. — Poizve se pri: F. K. KAISER, puškar, LJUBLJANA« Šelenburgova ulica št. 6.
Učenca
poštenih staršev, kakor tadl
pomočnika
sprejme takoj KAROL CERAR, čevljar, skl mojster, LUKOVICA pri Domžalah,
star 26 let, z 6000 K premoženja, se žefi poročiti z gospodično krščanskih staršev ki bi imela hišo z malo kmetijo ali bodisi šivilja, najraje eno uro od Ljubljane. — Resne ponudbe, če je modoče s sliko1 k) se vrne nazaj, do konca oktobra. 3953 MAJDIČ PETER, uslužbenec državne železnice, Šiška.
? f
oda
ca !!
Naša ljuba hčerka in sestra
Rlbina
je dne 20. t. m. vsled španske bolezni v 21. letu preminula. — Pogreb bo v torek ob 9. uri dopoldne na farno pokopališče.
. Rodbina Kramar.
Želimlje, 20. okt. 1918.
' Posojilnica v Marih
(Narodr: dom) razpisuje za Šolsko leto 1918—19
ustanove n dijake-visoke
1.	dr. Franc Rapočevih devet po 300 K,
2.	posojilniški dve po 300 K.
Pravico do ustanov imajo dijaki - lovenske narodnosti (za dr. Fr. Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja.
Prošnjam jc treba priložiti krstni list ali domovnico, ubožno pričevalo, potrdila o izpitih trr indeks.
V prošnji naj so ludi navede, ako prošnjik 2e drugod dobiva kako podporo ter sc na) ludi naznani študijski semester.
Prošnje je vložiti do 8. novembra 1918 pri Posojilnici (Narodni dom).
Ravnateljstvo.
Sukanec iz bombaža iz poljskih tovaren, ki ga je oprostila centrala za bombaž, oddaja sedaj tvrdka
RUDOLF ZEISBERGER DUNAJ II., Taborstrafie 8 B in sicer le zasebnikom proti vposlatvi zneska. Poštni zavoji po K: 180-—, 360-—, 540-— iranko z zavarovano vrednostjo. ' 3989
BSSSKS3BBI
z lesenimi podplati v vseh velikostih dobavlja takoj tudi v večjih množinah tovarnam, graščinskim ©skrbništvom, občinam, šolam, kon-sumnim društvom itd. itd. naslednja prodajalna
tovarne čevljev in usnjenega blaga
T« «K mm* DUNAJ II, TaborstraBe 17 a.
V tej prodajalni se dobe tudi nadomestki za usnfate pod-................... plate, jermena in jermenčki za čevlje, »umnimi......im
Vsemogočni je poklical lt Sebi ▼ cvetu mladosti naJo nenadomestljivo, nepozabno hčerko, sestrično, svakinjo in teto, gospodično
Ano Anžič
hčerko mesarja, gostilničarja in posestnika,
ki jc po kratki, mučni bolezni, boguvdano previdena s tolažili sv. vere izdihnila svojo blago dušo v 21. letu svoje dobe dne 19. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne.
Pogreb je bil danes dne 21. t. m. ob pot 4. uri popoldne iz hiše žalosti Hradeckega vas Stev. 66 na pokopališče k Božjemu grobu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v lami cerkvi sv, Petra v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 19. oktobra 1918.
IVAN ANŽIČ, mesar, gostilničar in posestnik, oče. IVANA ANŽIČ, mati. PEPCA, MINKA in TONČKA, r.cstre. Vsi ostali sorodniki.
4000
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
ANTON NOVAK, trgovec, gostilničar in posestnik v Štepanji vasi, naznanja žalostno vest, da jc njegova sestrična in dolgoletna poslovodkinja, gospodična
Ana Anžič
v soboto, dne 19. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne, previdena s tolažili sv. vere mirno preminula.
Pogreb nenadomestljive {e bil danes, dr.e 21. oktobra ob pol 4. uri popoldne.
Š t e p a n j a vas, dne 21. oktobra 1918.
3999
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani,
Potrtim srcem naznanja OBČINSKI ODBOR OBČINE VIČ •vscni občanom in sosedom, da je njihov obče priljubljeni in spoštovani večletni župan, gospod
FRANC OBLAK
posestnik na Glincah, imejitelj srebrnega križca za civilne zasluge, član cestnega odbora ljubljanske okolice, predsednik podružnice družbe sv, Cirila in Metoda, predsednik podružnice Rdečega križa itd.
dne 19. oktobra ob 4, uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši dne 20. oktobra 1918 od 4. uri popoldne.
OHRANIMO MU ČASTEN SPOMIN I Na Viču, dne 19. oktebra 1918.
3986
OBČINSKI ODBOR.
Zalivala,
Prispevajte za sldeil S. L. S.
Polhone Mm krtove Može
kupi po najvišjih cenah
#,:i vV• ■• .5£,;	fm-;	Cfv &U
trgovina s kožami in krznom
LEIPZIG, Briihl 47.
Pošiljatve se prosijo po poŠti v zavojih po 5 kg, odpadli znesek se odpošlje takoj po prejemu.	3031
KOLESARJI, POZOR I Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi
prva avstr. natsnlirans ciiarefcs; ,,a kc:csa.
Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena, ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči na Marije Terezije cesti 6.
Kolesa se imajo pripeljati s seboj. Gen. zastopstvo za Kranjsko: Erncnt Aljančič, Ljubljana, Okraj, zastopniki se sprejmejo.
Tužnlm srcem naznanjamo, da je Bog vsemogočni poklical k Sebi v boljše življenje našega, iskreno-Ijubljenega očeta, gospoda
se sprejmeta takoj. LJUBLJANA, Kongresni trg 14, I. nadstr.
■ r :
H
II
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše iskreno ljubljene nečakinje, sestrične in tete, gospodične
Vand pl. Strenkowska,
za čaščeče spremstvo na njeni aednji poti ter za poklonjene krasne cvetke izrekamo tem potom vsem našo najiskrenejšo zahvalo.	3965
ŽALUJOČI OSTALI.
Uranha delmf« _
Židovska ulica št! 1"sc'nahaja od 21. okt. v Dalmatinovi ulici št. ti, priti.
IŠČE so 10 «lo 20 vagonov
Dobavitelj naj javi podpisanemu ceno
franko vagon od oddajne postaje. Dobava drv bi so morala pričeti v začetku meseca novembra in zaključiti okoli 15. decembra 1918. Pazin, Istra, dne 17. oktobra 1018. Glavarstvo občine.
Glavar: Dr. š. Kurelid, s. r.
Prostovoljna dražba
postelje, omare i, dr. se vrši v to ! rek, 22. oktobra t. i. cb 9. dopoldne v hiši Križevniška ulica it. 4. II. nadstropje.


obstoječa iz treh sob in kuhinje, SE PRODA radi smrti. Ogledati jo je mogoče vsak dan od 2. do 4, v Ljubljani nn Erjavčevi cesti 5t. 4, pritličje, levo. 3909
LIS 4 JE
GARJE PEGE
in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno PARATOL, domnče mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej sc more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 5'—, dvojno-velik lonček K 9'—. Dalje PARATOL-po3ipalr.i prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 Škatla K 3'—. Oboje se dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki 3434 PARATOL - WERKE lekar ULMER BUDAPEST VII-27, Rozsa utca 21.
Zn obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše iskreno ljubljene hčerke, sestre in zaročenke, gospodične
ln za Številno spremstvo na zadnji poti naše ljube pokojnice, ter vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Sploh se zahvaljujemo vsem, ki so izkazali blagi pokojnici poslednjo čast,
3972
ŽALUJOČI OSTALI.
posestnik
ki je v soboto, dne 19. t. m. zatisnil trudne zemsko oči, prejemši svete zakramente za umirajoče.
Pogreb preblagega rajnika se vrši v ponedeljek dne 21. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožen spomin.
Kranjska gora, dne 20. oktobra 1018.
Žalujoči rodbini Slavec in Zore.
4007

suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & komp., preje PETER LASSNIK, LJUBLJANA, MARIJIN TRG,	2534
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin
VARAŽDIN (HRVATSKO)
dobavlja samo na debelo: umetno cvctje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice,
mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! » Svoji k svojim!
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
:* oljnate portrete na platno t:
izvršuje umetniško po vsaki iotograliji
prvi fotografski in povečevalni zavod
1—::: V LJUBLJANI :::--
i! KOLODVORSKA ULICA št. 34 a. §£jj
Za premnoge tolažljive izraze srčnega sočutja, ki so nama došli ob nenadni smrti in pretresljivi izgubi najinega nepozabnega sina
«f!	<5T*!4 _ ♦
d
Borisa,
za vse poklonjene vence in šopke ter posebno tudi za obilno in častno spremstvo na zadnji poli preljubega pokojnika izrekava s tem vsem in vsakemu posebej globoko in iskreno zahvalo. V Ljubljani, dne 18. oktobra 1918.
3967
DR. DANILO IN FERNANDA MAJARON.
aK.ionsmm '.AJKasfssrac.-.di^zsror,	v .'^Tfi^ ■tj'UMnHMMMnM iOHJIKUiMKMMMhm		
u-nnanv ■■■ j- > !wv>< imnvgimm		^oniinianbgea	
ZAHVALA.
ZA MNOGE DOKAZE SOČUTJA OB BRIDKI IZGU3I NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
MATIJE JANEŽICA
IZREKAMO TEM POTOM NAJISKRENEJSO ZAHVALO.
ŽALUJOČA RODBINA.

Brez posebnega obvestila.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni in nepozr.bni soprog, oče, sin, brat, gospod
trgovcc in posestnik, sedaj ognjičar pri c. kr. top. polku 22 v Beljaku,
v rezervni bolnici v starosti 48 let po kratki, mučni bolezni v četrtek, dne 17. vinotoka 1918, ob tri četrt na 4. uro zjutraj, previden s tolaaili sv, vere mirno v Gospodu zaspal.
Začasni pogreb jc bil v Beljaku v soboto, 18. t. m. ob 3. uri popoldne. Po končani vojni sc prepelje truplo pokojnega na pokopališče na Bledu,
Na Bledu, dne 17. vinotoka 1918.
JERICA REPE, soproga. DRAGICA šn SLAVKO, otroka.	VINKO REPE, oče.
VILJEM, MALKA, TONČKA, KATARINA, brat in sestre.
Mi	Ki®	
		
FRANC ADAMIČ, c. kr. davčni oficifal, naznanja vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je njemu nepozabna, iskreno ljubljena soproga, gospa
iflfMss Adamič roj. Sžaisec
v nedeljo, dne 13. t. in. popoldne ob 5. K uri po kratki, zelo mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice je bil v torek dne 15. t. m. Kamnik, dne 18. oktobra 1918.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti moje nepozabne soproge, gospe
Ifiinhe gldamiil! rej. SaSiEC
Izrekam č. duhovništvu, cenj. sorodništvu in častitim damam za častno spremstvo do prezgodnjega groba pokojnice, za poklo-njeno krasno cvetje in vence, za utehe polne žalostinke gg. pevcev najtoplejšo zahvalo.
V nemalo zadoščenje mi je požrtvovalno in trudaljubno delo onih cenj. dam in gospodov, ki so v poslednjih urah moji Minki lajSali trpljenje in meni kot novodošlemu stali v teh težkih mukapolnih dneh s prijateljskimi nasveti in odkrito kolegijalnostjo ob strani.
Naj jim bode Vse^amojtočni plačnik !
3959