^ošfafaa plačana ▼ gotovini.
Leto XI., št« 181
Ljubljana, četrtek 7. avgusta 1930
Cena 2 Din
Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. [nseratni oddelek: Ljubljana, Prešer.
nova ulica 4. — Telefon St. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova nL 3. Telefon St. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Razgovori dr. Schobra z voditelji Heimwehra I MOGOČEN VTIS SINAJSKEGA
Sodelovanje med Heimwehrom in meščanskimi strankami pri volitvah - Zmaga zmernih elementov v Heim-
wehra
Dunaj, 6. avgusta. Za jutri je napovedan važen razgovor zveznega koncelarja dr. Schobra s heimvvehrovskimi voditelji, na katerem se bo v glavnem razpravljalo o tem. da se določi srednja linija, na kateri hi mogla vlada in meščanske stranke delovati skupno s Hcimwehrom pri prihodnjih volitvah. Teh pogajanj se heim\vehrovska voditelja dr. Steidle in grof Stahrenberg ne bosta udeležila.
Heimwehr bosta zastopala šefa heimweh-rovskega štaba inž. Rauter in major Matt, ki iu je predarlški deželni glavar dr. En-rler označil kot pregovorov zmožna zaupnika. Kakor znano spada dr. Ender med pristaše zmerne smeri v Heimvvehru. V krogih Heirmvehra se naglaša, da organi-7acija trenutno ne misli na to, da bi prt volitvah nastopila kot samostojna stranka, pri čemer pa se nikakor ne misli odreči parlamentarnemu zastopstvu. Voditelji
Heimwehra bodo potem takem hoteli vplivati na sestavo list.
Zadeva majorja Pabsta ne bo sporna točka. 2e danes je gotovo toliko, 1a bo dobil izgnani major Pabst, ki se tudi v izgnanstvu ne vzdrži popolnoma vpliva na organizacijo, v doglednem času dovoljenje za kratko bivanje v Avstriji, zaradi ureditve osebnih zadev. Nato se bo major Pabst vrnil zopet v prognanstvo, dokler ne bo preklican izgon. Vse to so nekakšni prvi znaki, da je dobila v Heimwehru do nadaljnega premoč zmernejša struja in se je vsaj pretežni del organizacije zaenkrat odrekel na črtom za prevrate in nasilja ter bo skušal uveljaviti svoje zahteve na parlamentaren način. Vsekakor še ni gotovo, ali bo ta premoč ostala tudi v bodoče v rokah zmernejših elementov, o čemer bo padla končna odločitev najbrže jeseni.
čudno postopanje nemških mornarjev
Iredentistični govor nemškega konzula v bivši nemški Vzhodni Afriki Demonstrativni pohod nemških mornarjev po ulicah pristanišča Tanga
mesto in prepevala bojne pesmi. Angleški guverner je zaradi te manifestacije takoj posredoval pri nemškem konzulu, ki je izjavil, da je bil banket namenjen samo nemškim gostom in je menil, da navzoči Angleži ne razumejo nemškega jezika.
Kakor zatrjuje list, bo angleška vlada zaradi tega mučnega incidenta podvzela korake pri nemški državni vladi ter zahtevala da se odpokliče nemški konzul iz Tange in opraviči poveljnik križarke »Karlsruhe«. Nemški konzul v Tangi je bil brzojavno pozvan na odgovor.
London, 6. avgusta g. »Daily Mail« poroča o nemško- angleškem incidentu, ki se je ringodil pri obisku nemške križarke »Karls-ruhec v bivši koloniji v nemški vzhodni Afriki ali sedanji Tanganjiki.
Kakor poroča list je priredi! nemški konzul v pristanišču Targa, kjer je bila zasidrana križarka »Karlsruhe« na čast nemškim mornarjem banket. V svojem govoru je nemški konzul naglašal preteklost nemške vzhodne Afrike ter omenil tudi ponesrečeni napad, ki so ga poskusili Angleži leta 1916. na Tango. Pozneje je posadka križarke odšla v paradnem koraku skozi
Nova grda boljševiska afera v Berlinu
Na zahtevo sovjetskega zastopstva je berlinska policija aretirala sovjetskega trgovinskega ravnatelja Samojlova, Id je obtožen poneverbe
1 milijona dinarjev
Berlin, 6. avgusta, s. Kakor poroča »Ber* liner Tageblatt« je bil na predlog ruskega trgovskega zastopstva aretiran Samojlov, ravnatelj ruske delniške družbe »Rusaus* torg«, ki ima poleg centrale na Dunaju tu* di podružnico v Berlinu.
Rusko trgovinsko zastopstvo je vložilo proti Samojlovu tožbo pri drž. pravdništvu zaradi poneverbe 20.000 dolarjev (1.100.000 dinarjev). Samojlov zatrjuje, da si je pri' držal ta denar v zameno za premoženje, ki so mu ga med tem zaplenili v Rusiji, ker se na poziv ni hotel vrniti v Moskvo. Izjavil je, da je pripravljen naložiti vsoto
pri sodišču, da bi s tem zadostil dolžno« sti napram nemškim oblastvom.
Skoro sočasno z aretacijo Samojlova pa je izginil brez sledu glavni knjigovodja sovjetskega trgovinskega zastopstva v Pa* rizu, Bainberg, ki je bil oseben sovražnik Litvinova ter se je izjavil o njem zelo ne* povoljno o priliki razprave proti Litvino* vemu bratu, obtoženemu zaradi ponareja« nja menic. Ko je prevzel Litvinov mesto ljudskega komisarja za zunanje zadeve, je bil eden prvih njegovih korakov, da je po* klical Bainberga v Moskvo. Ta pa se po* zivu ni odzval ter je raje izginil.
Stavka francoskih tekstilnih delavcev
Število stavkajočih je narastlo že na 70.000 — Napet položaj v Halloi-nu. — Pogajanja med kovinarji in delodajalci potekajo ugodno
Pariz, 6. avgusta s. Stavka v tekstilni industriji v okrajih Roubaixu in Tourcoingu se dnevno širi. Od včeraj je naraslo število stavkujočih v obeh mestih od 49.000 na 70.000. Med njimi je mnogo belgijskih delavcev, ki si zaradi predvčerajšnjih težkih i/gredov proti stavkolomcein na francosko-belgijski meji ne upajo prekoračiti meje in so zaradi tega ostali proti sv ji i volji brez dela.
V Halloinu se ie položaj še bolj poostril. Tam stavkajo delavci vseh industrijskih podjetij. Po cestah krožijo orožniške patrulje, dočim so vsa važna križišča stalno zasedena. Od včeraj ni prišlo do incidenta. Oblastva so izgnale preko meje 12 oseb, ki
so bile na sumu, da ščuvajo h nemirom. 'Dočim torej v tekstilni industriji ne more biti govora o olajšanju položaja se je položaj v kovinski industriji v Lillskem okraju občutno izboljšal. Pogajania med Jcio-daMci in delojemalci potekajo razmeroma ugodno, tako da je upa:i, da bodo končno privedla do sporazuma. Doslej |e nastopi'o de'0 v Lillu že 15.000 kovinarjev. ' "
Pariz, 6. avgusta g. Stavka tekstilnih delavcev v Roubaixu se je tekom dneva razširila, število stavkajočih je narastlo za 10.000 in znaša sedaj v celoti okoli 75 tisoč. 117 tovarn je moralo popolnoma ali deloma ustaviti obrate. Izgledi, da bi se stavka končala kmalu, so zelo majhni.
Rekonstrukcija sovjetske vlade
Moskva, 6. avgusta. AA. Izvršilni odbor jc odstavil komisarja za javne gradnje l glanova. Na njegovo mesto je bil imeno* van dosedanji predsednik osrednjega od* bora gradbenega delavstva Cikon.
Senzacijonalna aretacija v Bratislavi
Bratislava, 6. avgusta. Davi je bil are* tiran veleposestnik dr. Szonszo, bivši ma* rlžarski ministerijalni svetnik in komornik. Osumljen je, da je zastrupil kuharico, ki je dolga leta služila v družini in je vedela za mnoge rodbinske tajnosti. Kuharica je umrla pred več meseci. Zdravniki so ta* krat ugotovili pljučnico. Šele pozneje so se razširile govorice, da je bila kuharica za* strupljena. Te dni izvršena ekshumacija je to potrdila, nakar je sledila omenjena sen* zacijonalna aretacija.
Titulescu dospel v Sinajo
Bukarešta, 6. avgusta, s. Rumunski po* slanik v Londonu in bivši ministrski pred* sodnik Titulescu je prispel danes v Sinajo, kjer ga bo jutri sprejel kralj v avdijenci. Titulesca je kot stalnega delegata pri Dru* štvu narodov pozval ministrski predsednik Maniu v Bukarešto, da bi se žnjim posve* toval o mednarodnem položaju in raznih problemih, ki se tičejo Rumunije.
Papež obolel
Rim, 6. avgusta. AA. V vatikanskih krogih izjavljajo, da so pretirane vesti, ki so razširjene v inozemstvu o kritičnem zdravstvenem stanju sv. očeta. Papež boleha na arteriosklerozi, vendar poteka bolezen normalno in ni do zdaj še nikake nevarnosti.
Francoska spravljivost
Pariz, 6. avgusta. AA. Federacija francoskih plavalcev je včeraj proučevala položaj, ki je nastal v nemško - francoskih odnošaji b v zvezi z obsodbo, ki jo je nemško sodišče izreklo nad francoskim plavalcem Cu-velierom. Sklenjeno je, da pošlje zveza kljub temu incidentu francoske plavalce na tekme, ki bodo 25. t. m. v Nurnbergu.
Švicarski odgovor na Briandovo spomenico
Bern, 6. avgusta s. Danes popoldne je bil objavljen odgovor švicarskega predsednika na spomenico francoske vlade glede ustanovitve evropske unije. Švicarska vlada izjavlja, da je pripravljena sodelovati v lojalnem proučevanju problema, katerega veliko važnost priznava. Obenem pa izjavlja ponovno, da ne more prevzeti nobene obveznosti, ki bi lahko omajala nevtralni red, ki tvori že stoletja temelje politične ustave vicarske države.
SPORAZUMA V VSEJ EVROPI
Ministra Demetrovič in šibenik o vsebini, pomenu in namenu go* spodarskega dogovora z Rumunijo - Carinska unija bo res v etapah — Domača industrija ne izgubi zaščite
Beograd, 6. avgusta, p. Kakor srno že javili, so se včeraj vrnili v Beograd člani jugoslovenske delegacije na konferenci v Sinaji. Več beograjskih novinarjev se je peljalo delegaciji nasproti do Indjije. Med vožnjo sta trgovinski minister g. Demetrovič in poljedelski minister g. dr. Šibenik sprejela novinarje ter jim podala zanimive izjave o delu in uspehih konference ter o važnosti doseženih sporazumov in sprejetih sklepov.
trgovinski minister «Juraj Demetrovič,
je med drugim izjavil: »Namen sinajske konference je bil v glavnem ta, da zastopniki naše in rumunsse vlade skupno proučimo položaj, ki je nas;al po velikem padcu cen poljedelskih proizvodov ter da skupno poiščemo sredstva in pota k izboljšanju tega stanja. Problem agrarnih držav je dokaj sli-čen problemu industrijskih držav. V industrijskih državah vlada brezposelnost zaradi nadprodukcije. pri nas pa je po padcu cen poljedelsrvo postalo nerentabilno. Ker je naša država pre-tenžo poljedelska, je postal to za Las splošno socijalni in nacijonalni problem.
V Sinaji sprejeti sklepi se nanašajo najprej na trenutni položaj ter predvidevajo ukrepe, ki >ih motajo podvzeti, drugič pa imajo priprav ja'ni značaj za nadaljnjo dobo. V prvi vrsti gredo torej sinajski sklepz za tem, da s skupnim prizadevanjem čim prej izboljšamo seadnje prilike v obeh državah. Ugotovili smo, da lahko služijo it .•■•'•trške organizacije, kakor je naša Priviligira-na izvozna d. d. kot koristen instrument pri reševanju te krize in pri vodstvu nove trgovinske politike
Kar se tiče bodoče trgovinske politike, smo prišli do zaključka, da je doslej običajna klavzula o največjih ugodnostih škodljiva za interes-3 agrarnih iz« vozniških držav. Klavzula o največjih ugodnostih odgovarja sistemu trgovinske politike, zasnovane na načelih svobodne trgovine, dočim živimo danes v dobi protekcijonizma in mnogoštevilnih omejitev svobodne trgovine. Za enkrat smo po obstoječih trgovinskih pogodbah še vezani na to klavzulo, toda v nadaljnjem razvoja naše trgovinske politike je že sklenjena likvidaciji tega sistema. Namesto tega bomo uvedli načelo pogojnih usodnosti, kar predstavlja v resnici pravično mero pri priznavanju medsebojni« koncesij. Morda bo pri tem najbolje služil sistem kentin-gentacije.
Vse to pa je le prehodnega pomena. V vidu je mnogo dalekosežnejša akcija. Gre za to, da se naši dve državi medsebojno povežeta z gospodarskim sporazumom, ki bo ojačil njuno skupno pozicijo do drugih držav v pogledu zaščite agrarnih interesov. Od tega skupnega nastopa in dobro premišljene skupne trgovinske politike pričakujemo, da bodo tudi industrijske države upoštevale naše življenske interese v večji meri kakor doslej, ko je vsaka država nastopala sama zase. Tudi v lastnem interesu industrijskih držav je to, kaj:i Jugoslavija in Rumunija predstavljata veliko tržišče za industrijske proizvode.
Tesnejše gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Rumunijo se bo razvijalo v smeri carinske zveze, ki vodi v končno carinsko unijo. Carinska zveza predstavlja še nepopolno carinsko unijo, ker še ne obsega vse industrije, ne skupnih carinskih tarif in ne enotnega carinskega ozemlja, marveč se zadovoljuje z unifikacijo najvažnejših produktov. Že s tem pa je doseženo razširjenje dosedanjih posameznih tržišč v večje trge, ker bomo predstavljali kot združeno konzumentsko področje v inozemstvu važnejši faktor.
Najprej moramo storiti vse potrebno za izenačenje in unifikacijo našega izvoznega blaga in doseči tudi predhodni sporazum med posameznimi gospodarskimi panogami, kar je važen pogoj za prehod k popolni carinski uniji. To bo tem lažje, ker se jugoslovenska in tu-munska industrija medsebojno izpopolnjujeta.
Da se bo mogel izvesti ves kompleks potrebnih priprav za carinsko zvezo in poznejšo carinsko unijo, se bosta v obeh državah sestavili poseb.ii komisiji strokovnjakov pod vodstvom obeh ministrov trgovine. Komisiji imata nalogo proučiti sporedno gospodarsko strukturo obeh držav in določiti primerne ukrepe za čimprejšnje uveljav-ljenje carinske zveze.
Naglasiti pa moram, da ne gre v nobenem primeru za žrtvovanje katere-
koli industrije ali sploh gospodarske panoge. Za zamenjavo dobrin z industrijskimi državami, na čijih vzajemno sodelovanje računamo, govori dovolj že dejstvo, da uvažamo letno za 5.5 milijard industrijskih izdelkov, in je že s tem zagarantirana možnost nadaljnjega aranžmana s temi državami. Sli-čen je položaj v Rumuniji.
V liniji našega gospodarskega sodelovanja je provizorična trgovinska pogodba, ki smo jo podpisali v Bukarešti. Ta pogodba je le začasna in bo veljala do 1. januarja 1931. Vendar pa vsebuje pogodba že določbe, ki bodo prešle v definitivno pogodbo. Pogodba nam jamči največje ugodnosti v treti-ranju obojestranskih državljanov, podjetij in blagovnega prometa. Načelne važnosti je, da predvideva pogodba med običajnimi diskriminacijami tudi carinski sporazum in carinsko unijo, česar pri dosedanjih trgovinskih pogodbah ni bilo. To je klavzuia, s katero se zasigurajo posebne ugodnosti med dvema državama z ožjim gospo darskim sporazumom, kateremu se lahko priključijo tudi drage države. Ta trgovinska pogodba je uvod v one mnogoštevilne gospodarske sporazume, ki jih je predvidela gospodarska konferenca v Sinaju. Na tej konferenci so bili odobreni tudi sklepi bukareške konference ekspertov Jugoslavije, Rumunije in Madžarske.«
Minister je zaključil svojo izjavo z besedami: »Kakor vidite, je začetek ustvarjen in sedaj je treba na delo «
Novinarje je nato sprejel tudi
poljedelski minister dr. Stanko Šibenik,
ki jim je izjavU m. dr.: »Naša poli tika za ustvarjenje boljših pogojev za prodajo agrarnih pridelkov na tujih tržiščih se deli v glavnem na štiri etape. Prva etapa je ureditev gospodarskih odnošajev med nami in Rumunijo, druga etapa ureditev odnošajev med državami Male antante, tretja ureditev odnošajev teh držav do ostalih industrijskih držav, konzumentov agrarnih proizvodov, in končno četrta etapa naše razmerje do Društva narodov.
Na sinajski konferenci je šlo v glavnem za ureditev odnošajev med Jugoslavijo in Rumunijo. Glede ostalih etap razvoja gospodarskih odnošajev so se samo ventilirale razne možnosti. Ureditev naših odnošajev z Rumunijo zasleduje predvsem skupno postopanje na mednarodnih tržiščih, saj sta Jugoslavija in Rumunija državi enakovrstne gospodarske strukture s poljedelsko hiperprodukcijo. Posledica t skega skupnega postopanja bo ojačen vpliv in ustvarjenje širšega konsumnega področja. To nudi garancije za uspeh te akcije tudi vsem onim državam, ki bi se pridružile taki rešitvi evropske gospodarske krize.
Za nas je največje važnošti vprašanje ureditve gospodarskih odnošajev z državami s hiperprodukcijo industrije. Med te države spada v prvi vrsti bratska Češkoslovaška kot članica Male antante. Moje osebno prepričanje je, da se bo našla osnova za pravilno rešitev tega vprašanja, ker je mnogo skupnih točk. Ne smemo pa pozabiti, da je nemogoče kriti vse potrebe v okviru posameznih držav zaradi istovetnosti gospodarske strukture teh držav. Prav tako je treba upoštevati, da sta Rumunija in Jugoslavija v prvi vrsti veliki agrarni državi na jugovzhodu Evrope. Njuna gospodarska ekspanziv-nost je lahko merodajna za rešitev evropske gospodarske krize.
Za nas in za Rumunijo je bila konferenca poleg vseh teh praktičnih rezultatov velike moralne važnosti. Vprašanja, ki so bila do sedaj med nami še nerešena in ki se bodo reševala še v bodoče, se bodo reševala kot vprašanja skupnih interesov in nobena obeh držav ne bo pri tem gledala samo na svoje koristi. Naše skupno delo v Sinaji je prvi znak spoznanja potrebe evropskega mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Prepričan sem, da ne >o dolgo, ko bodo na isto pot krenile tudi ostale zainteresirane evropske dr žave.«
Na vprašanje novinarjev, ali sinaj ska akcija ne bo neugodno vplivala na naše odnošaje s Češkoslovaško, je minister dr. Šibenik izjavil: »Nikakor Ki ne nastopamo proti industrijskim dr žavam, najmanj pa proti Češkoslova Ski. Pri zamenjavi agrarnih industrijskih proizvodov moramo iskati načina, ki ne bo ogrožal niti industrije Jugo-
slavije in Rumunije, niti poljedelstva agrarnih držav. Pri tem je treba pravilno oceniti vrednost poljedelstva napram industriji. Reči pa moram, da zasluži samo ona industrijska panoga zaščito, če treba tudi z žrtvami, ki nudi garancije, da bo mogla v dogledni dobi uspešno konkurirati z inozemsko industrijo.«
Novinarji so opozorili g. ministra na to, da se v javnosti v zvezi s sinaj-sko konferenco ventilira vprašanje bloka agrarnih držav, v katerem bi bili tudi Madžarska in Bolgarija. Minister dr. Šibenik je odvrnil: >Ne gre za blok, marveč za sporazum, od katerega ni izključena nobena država, najmanj pa naše sosednje države, ki imajo skoro popolnoma-enake interese. Nadejam se, da bosta Madžarska in Bolgarija med prvimi državami, ki bodo postavile ta naš sporazum na širšo osnovo.«
Rumunski odmevi
Bukarešta, 6. avgusta AA. Vsi tukajšnji listi prinašajo danes na najvidnejših mestih izjavo ministra dr. Frangeša jugosloven-skim novinarjem. Izjava je v tukajšnjih krogih napravila najugodnejši vtis.
Sinajska konferenca je še vedno predmet komentarj ev rumunskih listov, s čimer se avtomatično ustvarja ugodno ozračje za bodoče sporazume, ki morajo priti za ža sprejetimi sklepi med našimi in rumunski-mi delegati. »Adeverul« objavlja pod naslovom: »Rumunsko-jugoslovenska carinska unija« članek, v katerem med drugim pravi: »Rumunsko-jugoslovenska konferenca je zaključila svoje delo. Njene diskusije so bile povoljne in niso imele platoničnega značaja. Komunike in izjave, dane po konferenci, kažejo, kako velikanski je cilj, po katerem stremimo, in kako važno ie vse storiti, da se ta cilj doseže. Stalna komisija ki se ustvarja in v katero pridejo po trije delegati Rumunije in Jugoslavije, začne delati še danes in njeno prvo delo bo očistiti teren vseh težkoč, ki bi utegnile zavirati ustanovitev carinske unije, ki pomeni definitivno rešitev zadnjega problema.«
List dalje govori o potrebi vezi med industrijskimi krogi obeh držav in o vzajemnem izmenjavanju industrijskih proizvodov.
Isti list prinaša tudi v celoti memorandum ministra dr. Marinkoviea, poslanega rumunski vladi. List podčrtava, da je bil ta memorandum temelj za delo na sinajski konferenci in da bo po tem takem ministru dr. Marinkoviču pripadla zasluga za uspeh, ki je bil dosežen na sinajski konferenci.
češkoslovaški odmevi ?
Praga, 6. avgusta, h. Zaključek sinajske konference je napravil v praških političnih krogih izreden vtis. >Narodni Listič objavljajo pod naslovom »Sinaja in Češkoslovaška« uvodnik, v katerem izvajajo med drugim:
^Ženevski neuspeh je pokazal, da je trgovinska politika vsega sveta zašla v mrtvo ulico. Velika zasluga jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Marinkoviea in rumunskega ministrskega predsednika Mania je, da sta skušala v Sinaji prerezati goni i j-ski vozel sedanje trgovsko - politične krize.«
Članek označuje kot glavno korist sinajske konference, da obstoja jasen program s popolnoma določeno koncepcijo. Pot do realizicaje sicer ni lahka, vendar za to ni treba, da bi se je ustrašili. Glavno je. da visi vprašanje trgovsko - političnih koncentracij v zraku. Klavzula največjih ugodnosti je takorekoe mrtva. Pridobila bo ona država, oziroma ona skupina držav, ki bo prva prišla s pobudo. Češkoslovaške zaenkrat še ni mogoče smatrati za članico carinske unije, temveč le za enega izmed partnerjev. Če bo Češkoslovaška pristopila, jk>-tem bi imela carinska nnija okoli 50 milijonov prebivalcev in bi ji bila dana možnost za pristop še drugih držav.
Češkoslovaški pravosodni minister in eden izmed najodličnejših voditeljev soci-jalne demokracije Meixner je podal danes novinarjem izjavo o nalogah bodočega parlamentarnega zasedanja. Glavna naloga bo rešitev gospodarskih težav. >Zivimo v dobi splošne gospodarske depresije skoro po vsej Evropi. Zdi se obenem, da smo prišli v ero, ki nam bo prinesla novo organizacijo gospodarskega življenja.« Minister se sicer z nobeno besedo ne dotika sinajske konference, vendar je jasno, da v vsem in-tervjuvu misli samo nanjo.
Simpatičen komentar francoskega oSicijoznega lista
Pariz, 6. avgusta, AA. »Temps« piše t* konfemci v Sinaji med drugim:
Konferenca v Sinaji je rodila pomembna rezultate glede gospodarske ureditve dr« žarv Male antante in celo drugih držav Srednje Evrope. Pokazala je resnične na« pore, da se na solidni podlagi razvije gcx spodarska pofatika Male antante. Vlade držav Male antante so priznale, da je nji« hov politični blok odvisen od tesnih vezi materijainih interesov tudi 6 češkoslova«


žko, ka se uradno ni udeležila pogajanj, ker je predvsem važno združiti interese dveh poljedelskih držav. Važnj je to se« delovanje razširiti na čim večje število poljedelskih držav Vzhodne in Srednje Evrope. Vrata splošnemu sporazumu so odprta. Prvi korak k rešitvi je storjen. Ni treba prikrivati, da bo splošna rešitev poljedelskih problemov naletela še na res« ne težkoče zaradi različnosti in celo pro* tivnosti interesov. Ti napori ne smejo ro* diti pretiranega regionalnega protekcijo« nizma, ker bi sicer polittka zbliževanja zgrešila svoj namen. Rumunsko^ugoslo* venski sporazum, storjen v soglasju z Mas lo antanto, pomeni realizacijo nove p~>li* tike, sprejte v Štrbskem Plesu. Problem izmenjave blaga med tremi državam1 se mora urediti na temelju enakost: in je treba počakati, da vidimo, koliko je bilo s tem sporazumom storjenega za izboljša* nje gospodarske krize. Politično vezane države Male antante se mejo nadejati uspeha tudi v tesnejšem s>osp..>dars:'«m so« delovanju.
Velik vtis v Budimpešti
Budimpešta, 6 avgusta, n. Izjava ministra dr. Frangeša o rezultatih sinajske konference je vzbudila veliko pozornost zlasti
y Budimpešti. Današnji »Pesti Naplo« objavlja članek znanega madžarskega ' gospodarskega publicista Ede Palfyja, ki naglasa, da se na Madžarskem še nihče prav ne zaveda, kako velike važnosti in dalekosež-nega pomena je ta sporazum za Madžarsko. Sklepi sinajske konierence pomenijo za Madžarsko izgubo eksportnih tržišč v Češkoslovaški, Nemčiji in Avstriji, v industrijskem pogledu pa v Jugoslaviji in v Rumuniji. Zato Madžarski ne bo preostajalo drugega, kakor da se tudi sama pridruuži si-najskemu sporazumu.
Pozdrav predsedniku Udržalu
Bukarešta, 6. avgusta. AA. Po končani konferenci v Sinaji so poslali v Sinaji zbra* ni jugoslovenski in rumunski ministri pred« sedniku češkoslovaške vlade tole brzojav* ko:
»Nj. Eksc. Udržalu, predsedniku vlade, Praga. Ministri, delegirani od vlad Rumu--nije in Jugoslavije in zbrani v Sinaji, vam pošiljajo ob sklepu konference svoje srčne pozdrave. Zagotavljajo vas, da jrti je tako pri pogajanjih samih, kakor pri današnjem sklepanju inspiriral duh iskrene solidarno* sti, ki je glavni temelj Male antante. Naš smoter je bil, doseči za vse tri države Ma* le antante možnost, ki ji je namen napre* dek in blagostanje narodov češkoslovaške« ga, jugoslovenskega in rumunskega.«
Predsednik vlade v Splitu
Ministrski predsednik je včeraj v Splitu sprejemal na banski upravi deputacije — Svečana seja občinskega
sveta
Split, 6. avgusta, r. Po sinočnem sveča
Gospodarski položaj češkoslovaške
Zanimivi članki »Venkova« proti pesimistični presoji gospodarskih razmer v češkoslovaški republiki
Praga, 6. avgusta. AA. Glasilo agrarne stranke »Venkov« objavlja serijo člankov, v katerih pobija mnenje, da se Češkoslova-
ška nahaja v nepovoljnem gospodarskem položaju. Med drugim izvaja pisec, ki pripada po izjavi uredništva vodilnim političnim krogom:
V primeri s številom brezposelnih v Nemčiji in Angliji bi moralo biti na Češkoslovaškem 000—700 tisoč brezposelnih. V resnici jih je komaj 60—70 tisoč. Januarja meseca 1934 je bilo v republiki še 148.000 brezposelnih delavcev, na kraju leta 1929. pa le 53.000. Pred vojno se je moralo na tisoče Slovakov izseljevati na Madžarsko in v Avstrijo, danes je večina zaposlena doma. Kar se tiče industrijske krize, je tekstilna industrija tudi pod Avstrijo ponovno nazadovala in je bila v enako ali pa še bolj neugodnem položaju kakor je danes. Vzrok je bila v prvi vrsti špekulacija z volno. Še danes nosijo neka tekstilna podjetja posledice te špekulacije. Tudi steklarska industrija ni v krizi. Najbolj zgovorno dejstvo
so v tem oziru bilance. Mnoga podjetja so skrila milijardne zneske. Le sladkorna industrija je zašla v nevaren položaj, vendar ie na mestu optimizem, kajti ravno v tej industrijski panogi je opažati v zadnjem času napredek in okrepitev. Industrija piva je takisto napredovala. Po poročilu londonskega >Timesa« so imeli Škodovi zavodi v prvih štirih mesecih t. 1. naročil za 2610 milijonov. Ko govorimo o nazadovanju gradbenosti, pozabimo na obsežne gradnje cest.
Čeprav se neke industrije bore s težko-čami, ni na mestu pesimizem in ne more biti govora o kaki gospodarski krizi, kar najbolje potrjujejo dividendne številke skoro vseh akcijskih družb.
Praga, 6. avgusta. AA. Po zadnjem izkazu Narodne banke je narasla kovinska podlaga v zadnjem letu za 208 milijonov ter znaša 1 milijardo 414 milijonov Kč. Bankovcev je v prometu za 6 milijard 897 milijonov, torej za 778 milijonov več. Kovinska podlaga v odstotkih iznosi 46 %.
nem sprejemu pri prihodu v Split, se je g. predsednik vlade v spremstvu bana Tarta-glije in mestnega župana Račiča odpeljal z avtomobilom po mestu, ki je bilo vse v zastavah. Nato je v družbi z banom in županom večerjal na ladji »Hvar«. Vse mesto je bilo v svečanem razpoloženju, na Francoski obali, kjer se je razvil živahen korzo, pa je koncertirala ves večer vojaška godba.
Davi ob 9.30 je predsednik vlade zapustil ladjo »Hvarc in se podal v bansko palačo, kjer ga je pozdravil ban dr. Tarta-glia v spremstvu podbana Zdravkoviča. Med njimi se je razvil daljši razgovor, ob 10. pa je začel g. predsednik sprejemati odposlanstva. ki sta mu jih predstavljala gg. ban in podban. Z vsemi se je gosp. predsednik prijazno pozdravil, se ž njimi raz-govarjal in jim segel v roke.
Najprej so bili sprejeti zastopniki duhovščine. Katoliško duhovščino je vodil škof dr. Bonefačič, ki je orisal g. predsedniku vlade delo duhovnikov na verskem in na-cijonalnem polju. Gosp. predsednik vlade se je zahvalil za pozdrav in se zanimal za aktualna vprašanja katoliške cerkve. Za tem so bili sprejeti pravoslavni prota g. Urukalo, konzultor starokatoliške cerkve in zastopniki židovske cerkvene občine.
Za cerkvenimi dostojanstveniki je sprejel g. predsednik zastopnike gospodarskih organizacij in se je razgovarjal z vsakim posebej o vprašanjih njihove stroke. Zastopniki profesorskega društva in ravnatelji srednjih šol v Splitu so poročali g. predsedniku o šolskih vprašanjih in naglasili poirebo. da dobi realka v Splitu čim prej lastno poslopje.
V imenu »Jadranske straže« sta pozdravila g. predsednika podpredsednik osrednjega odbora g. Stalio in član uprave g. Lauš, v imenu Sokolstva starešina sokolske župe g. dr. Bujič in član uprave splitskega Sokola g. dr. Štanger, dalje zastopniki Udru ženja rezervnih oficirjev, Udruženja invalidov, Jugoslovenskega veslaškega saveza
in drugih športnih organizacij. Za tem !e prišla na vrsto velika skupina ženskih predstavnic. G. predsednik se je razgovarjal z gospemi o raznih človekoljubnih tn socijalnih vprašanjih.
Dalje je sprejel g. predsednik zastopni* . ke učiteljstva in občinskih uprav iz okoli* ce. Na pozdrav te skupine, v kateri so bili večinoma kmečki župani, se je g. predsed* nik zahvalil z odgovorom, v katerem jih je pozval, naj sodelujejo pri velikem in pomembnem delu čina Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja 1929. S preteklostjo je tre« ba prelomiti, partizanstva ne sme biti več, vsi pa moramo podpreti vladarja in nje* govo vlado.
Bodrilne besede g. predsednika so pri« šotni sprejeli z Živio*klici vladarju in mi* nistrskemu predsedniku. Naposled je go= spod predsednik vlade sprejel šefe držav« nih uradov v Splitu ter načelnike banske uprave.
Sprejem v banski upravi, ki se je začel ob 10., je bil končan nekaj minut po 12., nakar je g. predsednik v spremstvu bana dr. Tartaglie krenil z avtomobilom proti občinski zgradbi. V svečani dvorani ga je dočakal mestni župan dr. Račič s celokupno upravo; dvorana je bila polna občinstva. Ko je predsednik vlade stopil v dvorano, se je vzdignilo urnebesno vzklikanje: »Naj živi kralj! Naj živi Jugoslavija! Naj živi predsednik vlade!«
Župan dr. Račič je otvoril sejo m po* zdravil predsednika vlade z zanosnim na* govorom, v katerem je poudarjal, da po* zdravi ja v njem simbol one sile, ki dela skupno z vsemi poštenimi Jugosloveni za vstajenje Jugoslavije na osnovi načel 6. januarja in 3. oktobra. Predsednikov pri* hod v Split je dokaz ljubezni in skrbi, ki ju posveča vlada našemu primorju. Zato Split in Dalmacija z zaupanjem gledata v bodočnost, župan je zaključil z vzklikom Jugoslaviji, Nj. Vel. kralju in prvemu ju.-goslovenskemu ministrskemu predsedniku.
Angleško-rumunska trgovinska pogodba
London, 6. avgusta, s. Med Anglijo in Rumunijo je bila danes podpisana trgovin* ska pogodba, ki daje angleški trgovini ko* risti po določbah rumunskega zakona iz le* ta 1929. Splošnega interesa je, da daje klavzula v pogodbi Rumuniji možnost, da lahko pogodbo po enem letu odpove, če Anglija do tedaj ne bo uveljavila carinskih tarifov. zaradi katerih ne bi trpel uvoz ru* munskih proizvodov Angleško blago, ki je določeno za druge države, bo pri prevozu skozi Rumunijo carine prosto. V splošnem je namen pogodbe poskrbeti za gladko iz* menjavo blaga med poljedelskimi proizva* jalci Rumunije in angleško industrijo.
Pariz, 6. avgusta. AA Podpis nove tr* govinske konvencije med Francijo in Ru* munijo se pričakuje prav v kratkem.
Novi italijanski poslanik
PT1«	•
v liram
Drač, 6. avgusta. AA. Davi se je izkrcal novi italijanski poslanik v Tirani, marki Disorogna. Novega italijanskega poslani* ka so pozdravili albanski minister za zu* nanje zadeve, osobje italijanskega poslani* štva in mnogi člani italijanske kolonije. Marki Disorogna je nadaljeval pot v Ti* rano.
Angleške in japonske čete v Hankovu
Šanghaj, 6. avgusta. AA. Jutri pojde vod 110 vojnikov angleške vojske v Hankov. V petek jim bo sledilo nadaljnjih 50 voja* kov. Angleški vojaki bodo imeli nalogo, da posežejo v borbo in da zaščitijo živ* ljenje in imetek angleških državljanov v primeru potrebe. V isto mesto pojde jutri tudi oddelek japonskih vojakov, ki bo štel 300 mož. Sledila jim bodo nadaljnja oja* čenja.
Kralj Boris potuje v inozemstvo
Sofija, 6. avgusta p. Kralj Boris odpotuje jutri v inozemstvo. Spremljal ga bo princ Ciril. Kralj Boris ostane v inozemstvu mesec dni. Posetil bo med drugimi svojega svaka kneza wiirtemberškega.
Požar upepelil francosko vas
Pariz, 6. avgusta AA. Poročajo iz St. Berya, da je požar upepelil vas Chauppev, ki ima 450 prebivalcev.
London slavi Johnsonovo
London, 6. avgusta AA. Miss Amy John-sonova je bila danes predmet pozornosti in slavja, ko se ie v izprevodu peljala iz Ln-naparka, kjer stanuje, v hotel Savoy, kjer so ji na čast priredili obed. V njenem spremstvu je bila v izprevodu cela množica mladega sveta njenih let, ki so se kakorkoli že odlikovali na tem ali onem polju, kakor tudi več pijonirjev letalstva. To revijo mladosti je organiziral veliki londonski list »Daily Mail«, čigar direktor je miss Jonhsonovi pri obedu izročil ček na 10.000 funtov šterlingov in zlati pokal, ki si ga Je miss Johnsonova zaslužila s svojim drznim poletom.
V Angliji pričakujejo novega prestolnaslednika
London, 6. avgusta. AA. Notranji mini* ster je sedaj v gradu »Glamis«, kjer pre*
K problemu združitve občin
V zadnjem času se je v javnosti razvila polemika o smernicah, ki bi naj bile me> rodajne pri bodoči preureditvi in združitvi naših podeželskih občin. Že dalj časa ob* stoja v tej zadevi načrt, da bi vsaka obči* na morala imeti najmanj 2000 prebivalcev; neki člankarji se zavzemajo še za večje število, za 5000 in celo več prebivalcev. Da se bo dalo število 5000 in več doseči samo v izjemnih primerih in v predelih goste naseljenosti, je že na prvi pogled jas* no. Pa tudi število 3000 prebivalcev samo še ne garantira dobrega funkcioniranja občinske uprave, ki je glavni smoter zdru« žitve občin. Zgodilo se bo mnogokje, da ne bo občina z nad 2000 prebivalci imela dovolj denarnih virov, da plača kvalifici* ranega občinskega tajnika, občinskega re» darja in ev. drugo osobje ter vzdržuje na» prave, ki bodo potrebne, to pa zaradi tega ne, ker bo kljub svoji obsežnosti presiro* mašna. Na drugi strani pa vidimo občine z manjšim številom prebivalstva, tudi pod 2000, ki imajo kvalificiranega občinskega tajnika, še kako pomožno pisarniško moč, enega ali dva redarja, po dva nočna čuvaja, svojega občinskega zdravnika in drugo zdravstveno osobje, nekatere celo ekono*
S podmornico na severni tečaj
Newyork, 6. avg. g. Znani polarni raziskovalec in letalec sir Hubert VVilkins, ki namerava s podmornico doseči severni tečaj, je pričel v Philadelphiji pripravljati svojo podmornico »02«. Za to vožnjo bo treba podmornico posebej prirediti. Wilkins namerava na sprednjem koncu namestiti dve žagi za rezanje ledu. Na krov bo vzel 18 mož posadke. Razen tega bo vzel s seboj za eno leto živeža in goriva za 7000 morskih milj vožnje. Voziti namerava od Spitzbergov pod polarnim ledom preko Severnega tečaja v odprte vode Beringove ceste. Na vsakih 100 milj se namerava s podmornico dvigniti na gladino: če bo gladina pokrita z ledom bo ledeno ploskev prerezal. Žage bodo tako močne, da bodo lahko prežagale 12 čevljev debelo ledeno plast. Vožnja bo popolnoma znanstvenega značaja.
Suša v Ameriki
------------ --------I W ashington, 6. avgusta, g. Strašna suša,
ma za svoja posestva To so nasapode.	kj ■ ritisnila nad s6rednjimi in zapadnimi
želska mesta, nase trske m;^raviUskeob,	državaHmi Unije> je povzJročila v Ameriki
cme. Tentonjalni obseg teh obem vobce	resno gospodarsko krMizo. Predsednik Hoo*
ni velik - v gotovi men je tudi to važen	| yer jes lal poijedelskega ministra v
bivajo sorodniki yorške vojvodinje. To pogoj za dobro in hitro funkcioniranje ob« prizadcte kPraje> kjPer bo na jfcu mesta uve,
bivanje ministra notranjih zadev je v zve* zi s predstoječim veselim dogodkom v rod* bini yorškega vojvode. Med prebivalstvom vlada veliko zanimanje za ta porod. Ako se namreč narodi sin, postane le»ta pre* sumptivni prestolonaslednik.
Nemci zmagali pri krožnem poletu
Berlin, 6. avgusta, s. Po sedaj znanih re* zultatih se je vrstni red na prvih mestih med udeleženci evropskega krožnega pole* t-a nekoliko spremenil in so prevzeli vod* stvo nemški letalci, dočim zasedajo An* gleži šele 4. in 5. mesto. Po točkah je vrstni red naslednji: 1. Poss (382 točk), 2. Notz (379), Morsik (378), 4. Carberry (377) in 5- Broad (375).
Eksplozija premogovnega prahu
Saarbriicken, 6. avgusta, s. V rovu Cal» meleite pri Klarenthalu je davi v prvem oddelku eksplodiral premogovni prah. V oddelku je bilo zaposlenih 48 do 50 ru* darjev. Tekom dopoldneva so 19 rudarjev spravili na varno, ki pa so bili nevarno ožgani. Za rov ni nevarnosti, ker je zrače* nje v redu.
Nova pripovedka s slikami!
V nedeljo, dne 10. t. m., prične izhajati na običajnem
mestu
»Sambo in Joko
u
vesela levja istorija priljubljenega g. Th. Rotmana
Opozarjamo nanjo vse stare in mlade bralce »Jntra« ter jim želimo
obilo zabave in smeha!
činske uprave — vendar vršijo te občine v polnem obsegu in točno svoje uradne dolžnosti in ne upravne in ne vojaške obla« sti nimajo z njimi nikakih težav, ker po' slujejo v vsakem oziru brezhibno.
To vse je mogoče zaradi tega, ker imajo te občine dovolj dohodkov (davčnih virov, dohodkov od podjetij, posestev itd.), da morejo kriti izdatke za potrebno osobje in sploh vzdrževati ter pospeševati svoje ko* munalno gospodarstvo. Že višina njihovih proračunov nam priča, da so kljub manj. šemu številu prebivalstva zmožne krepke ga in samostojnega življenja. Naj navede* mo nekaj številk, veljavnih za tekoče leto. Šoštanj 1,107.859 Din (zaradi vodovoda). Konjice 178.305 (1929), Slovenjgradee 348.761, Ormož 266.000, Ljutomer 421.258. Slov. Bistrica 288.877, Gornjigrad 111.148. Rogatec 106.476, Rajhenburg 169.420, Gor--nja Radgona 374.585, Središče 108.706 Din itd. Poleg tega pa izhajajo z manjšimi davčnimi bremeni kakor okoliške kmetske občine; tudi tu so nam na razpolago zna« čilne številke: Gornjigrad 50 odst.. Roga« tec povprečno 30 odst., Slovenjgradee 40 odst., Ormož povprečno 20 odst., Ljutomer 40 odst.. Gornja Radgona 35 odst., Slo* venska Bistrica 30 odst.
Te številke govore dovolj jasno, da ne odloča v tem, ali je občina življenja in svojih nalog zmožna ali ne, samo število prebivalstva. Zato bi se nam zdela določba' da imej vsaka občina najmanj toliko ln toliko stanovalcev, neprimerna, posebno neprimerna za naša mesta, naše trge in zdraviliške občine, ki vrše vse v redu svojo dolžnost. Zakon bo sicer za vse prilike enoten, vendar naj bi se v posebni določbi oziral na mestne, trške in zdraviliške ob* čine, osobito na njihove želje, ali hočejo ostati v svojem dosedanjem obsegu. Za* kon naj jih ne bi zniveliral s kmetskim! občinami, temveč naj prepusti krajevnim činiteljem ali vsaj banski upravi; da dolo* ča o obsegu teh občin, ker ne govorita za njihovo ohranitev samo brezhibno funkci* joniranje njih upravnega aparata in njiho> va gospodarska sila, ampak v prvi vrst) njihov posebni značaj in njihovi interesi, ki jih razlikujejo od sosednih kmetskih občin. — 7. B.
ČSR in varšavska konferenca
Praga, 6. avgusta AA. »Lidove Noviny« poročajo iz Varšave, da se Češkoslovaška udeleži konference v Varšavi, čeprav vlada tega še ni formalno sklenila. Ni pa še gotovo, ali pojde minister za poljedelstvo g. Bradač samo v Varšavo.
Pet razbojnikov ustreljenih
Pariz, 6. avgusta AA. Poročajo iz Fenen-ga v Mehiki, da so tam včeraj prijeli in takoj usmrtili pet razbojnikov, ki so nedavno tega napadli to mesto.
del pomožno akcijo za farmerje. Vročin* ski val se je medtem pomaknil iz držav Missourija in Kansasa proti vzhodu. V mnogih mestih primanjkuje vode. Rezer* voarji za vodo so izsušeni. Pitno vodo je treba za drage stroške voziti iz velike od* daljenosti. Žitna letina bo katastrofalno slaba. Cene žitu se dvigajo skokoma.
Newyork, 6. avgusta, s. Mesto Newyork je doživelo danes najbolj vroč dan v av* gustu, odkar obstoja vremenski urad. Iz predmestij javljajo smrtne primere, deloma pa obolenja in samomore kot posledico ne* znosne vročine.
Waleški princ poseti Južno Ameriko
London, 6. avgusta s. Waleški princ, ki bo potoval spomladi v Argentino, bo takrat obiskal tudi Brazilijo. V obeh državah se že sedaj pripravljajo, da ga čim bolj slovesno sprejmejo.
Železniška nesreča v Franciji
London, 6. avgusta AA. V bližini postaje Preston sta trčila dva vlaka, pri čemer je bilo nad sto potnikov ranjenih.
»Milanski letalec« Basanessi okreval
Lugano, 6. avgusta g. Protifašist Basanessi, ki je, kakor znano, metal nad Milanom protifašistične letake ter se na povratku ponesrečil nad Sv. Gotthardom, je okreval po dobljenih poškodbah. Iz bolnice v Andermattu so Basanessija prepeljali v luganske zapore.
Cika Hija umrl
Beograd, 6. avgusta, p. Po daljšem bole* hanju je danes preminul na svojem domu znani beograjski gledališki igralec Cika Ili« ja Stanojevič. Pokojni Čika Ilija je bil v Beogradu ena najpopularnejših oseb. Po* znalo ga je staro in mlado. Z njim je iz* umrla stara generacija beograjskih bohe* mov. Svojo gledališko karijero je pričel le« ta 1879 v Novem Sadu, od koder se je po par letih preselil v Beograd, kjer je ostal do svoje smrti. Mnogo se je udejst* voval tudi na publicističnem in književ« nem polju.
Vojaška imenovanja
Beograd, 6. avgusta p. Današnji »Vojni list«- objavlja večji ukaz o izpremembah v vojski. Med drugim so imenovani: Za inšpektorja državne obrambe armiiski general Danilo K a 1 a f a t o v i č, dosedanji komandant 11. armiie. Za vršilca dolžnosti komandanta II. armije diviziiski general Emil Belič, dosedaj drugi pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba;
za vršilca dolžnosti komandanta III. armiie diviziiski general Milan N e d i č, dosedaj pomočnik komandanta;
za komandanta inženjerskih čet divizljsk! general Radoslav S t a n o j I o v i č, dosedai vršilec dolžnosti komandanta zrakoplov-stva;
za vršilca dolžnosti komandanta zrako-plostva brigadni general Milutin N e d i č, dosedai pomočnik komandanta.
Razrešen je svojih dosedanjih dolžnosti divizijski general Gjorgie L a z i c.
Za vršilca dolžnosti upravnika začasne vojne bolnice v Celju je imenovan sanitetni kapetan I. klase Nikola Jurkovič, dosedaj šefzdravnik 27. pešpolka, — za vršilca dolžnosti upravnika tretjega oddelka arti-lierijsko-tehničnega zavoda v Kragujevcu pa aritlieriiski maior Raiko Nikolič, dosedaj upravnik municiiskega skladišča dravske divizije.
»Lojze« prestal izpit
Beograd, 6. avgusta, p. Danes je posebna komisija zrakoplovne komande pregledala letalo ljubljanskega Aerokluba »Lojze«, ki je sinoči prispelo iz Ljubljane v Beograd. Komisija je ugotovila, da je letalo v vsakem pogledu sigurno, in mu je izdala dovoljenje za opravljanje poletov. Letalo se bo jutri vrnilo v Ljubljano, kamor bo prispelo po vsej priliki krog poldneva.
Oddaja gradnje mostu v Medvodah
Beograd, 6. avgusta. AA. Minister za gradnje je oddal s svojim sklepom z dne 5. avgusta ta-le dela:
I.	instalacijo centralne kurjave za novo poslopje kontrolnega oddelka pošte in brzo-java v Beogradu tvrdki Kartik & Bedrich v Beogradu za vsoto 1.090.592 Din;
II.	gradnjo mosta preko Sore v Medvodah in dohodno cesto k temu mostu pri km 12.3 državne teste Ljubljanski gradbeni družbi v Ljubljani za izlicitirano vsoto 912.731 Din;
III.	regulacijo reke Save pri km 47 poleg Podgorske Ade Binachiniju Borisu, gradbeniku v Beogradu, za 752.459 Din;
IV.	ozkotirno mrežo na letališču v Kra-Ijevu inž. Milanu Popoviču, podjetniku iz Beograda, za 679.195 Din.
Podžupan Jarc v Beogradu
Beograd, 6. avgusta p. Tukaj se mudi ljubljanski podžupan prof. Jarc, ki je tekom današnjega dne posetil razna ministrstva ter interveniral v občinskih zadevah.
Nadškof Bauer odšel iz Rogaške Slatine
Zagreb, 6. avgusta n. Zagrebški nadškof dr. Bauer, ki se je mudil dalj časa v Rogaški Slatini, se je danes vrnil v Zagreb. Jutri se preseli v škofijski dvorec Brezovica, kjer bo ostal do jeseni.
Z letalom na Mont Everest
Berlin, 6. avgusta. AA. Švicarski letalec Mittelholzer je prispel v Berlin, da se ude* leži razgovorov o projektiranem poletu na Mont Everest. Kakor je znano, je ta naj* višja gora sveta doslej kljubovala vsem po* 'skusom preplezanja. Če bo moči najti za novo letalsko ekspedicijo zadostna finančna sredstva, nameravajo goro letalskim potom naskočiti prihodnjo pomlad. Mittelholzer velja za spretnega alpskega letalca, ki je že pristajal na visokem gorovju ter izvršil več srečnih pristankov v švicarskih Alpah, kakor tudi v Afriki, kjer se je spustil z letalom na vrh Kilimandžara.
Hmeljski trg
žatec, 6. avgusta h. Tendenca zelo mirna. Za lanski hmelj ni zanimanja, ker ne dostaja blaga. Cene nominelno 500 Kč.
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved za četrtek:
Nobene spremembe sedanjeea vremena.
t
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, gospa
JOSIPINA KOLENC
roi. BLA"
soproga ravnatelja
dne 5. t. m. po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 7. avgusta 1930, ob 6. uri popoldne od doma žalosti, Medvedova cesta 25 (Sp. Šiška), na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. avgusta 1930.	11296
FRANC KOLENC, ravnatelj, soprog, in vsi ostali sorodniki.
\
Maši kraji in ljudje
Zahvala
Kongresni dnevi so za nami. Ljubljana in njeno prebivalstvo je nadvse svečano in ljubeznivo sprejelo naše drage goste.
Zato me veže dolžnost, da se v imenu celokupnega jugoslovenskega gasilstva — posebej še v imenu I. prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani ter v svojem imenu zahvalim predvsem preblagorodne-nui g. banu, prezvišenemu škofu g. dr. Jložmanu, mestni občini ljubljanski in županu g. dr. Dinku Pucu za velikodušno pomoč in vsestransko podporo, hlagorodni dvorni dami gospej Franji dr. Tavčerjevi, kumici prapora našega društva, narodnemu ženstvu, zastopnikom oblasti in korporacij ter društvom, ki so sodelovali pri kongresnih slavnostih, someščanom, ki so okrasili svoja poslopja s cvetjem in zastavami, končno tisoč in tisoč glavi množici, ki je simpatizirala z nami in se udeleževala vseh naših prireditev.
Zahvaljujem se slednjič našemu časopisju, ki je brez izjeme nesebično podpiralo stremljnje in veliko delo gasilskega kongresnega odbora in s tem pripomoglo, da se je iz kongresnih prireditev razvila velika in iskrena državna in nacijonalna manifestacija. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1930.
Josip Turk, starosta jitgoslovenske gasilske zveze io načelnik I. prostov. gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani.
Manici Komanovi k 50-Ietnici
Ljubljana, 6. avgusta.
Abraham se je včeraj sklonil k Manici tam na magistratu in ji dal krepak poljub. Ne pomaga nič Manica, pet križev imaš na ramah, ki pa jih hvala Bogu in svojemu humorju nosiš bodro in lahko, da jih men« da niti ne občutiš.
Trnjeva je bila pot njene mladosti. Po 4 razredih je moralad ati tako priljubljeni šoli slovo in nastopiti trdo kmetsko delo, trajajoče od zore do mraka. Vedno je opa« zovala življenje okrog sebe z bistrimi očmi in si vtisnila v spomin vse domače šege in navade in sploh življenje naše vasi. Ker pa je bila od narave radovedna in ukaželj« na, si je od dijakov srednjih šol izposojala
Zaključek učiteljskega tečaja za ročna dela
Ljubljana, 6. avgusta.
Ranska uprava je priredila pod vod? stvom ravnatelja meščanske šole v Spod; nji Šiški g. Alojzija Novaka v času od 7. julija do 3. t. m. na tehniški srednji šoli v Ljubljani tečaj za deška ročna dela, ki ga je obiskovalo 41 osnovno in me« ščanskošolskih učiteljev in učiteljic iz raznih krajev Slovenije.
V času, ko se uveljavlja po vzgledih držav s severa in zapada v naših učilni« cah delovna šola; ko stopa realno, praks tično življenje v prosvetne hrame in se naše šolstvo oblikuje na principih samo< delavnosti učencev v vseh smereh, je več kot potrebno, da se učiteljstvo tudi praks tično seznani in usposobi za izdelovanje premetov, ki jih šolsko življenje malone vsak dan pritira za kateder.
To vrzel je takoj v prvih popreobratnih letih pričel izpopolnjevati Oblastni odbor Rdečega križa in letos banska uprava s prirejanjem rokotvornih tečajev, ki so dosedaj usposobili okoli 200 slovenskih učiteljev v vedi deških ročnih del.
Letošnji tečaj je bil deljen v splošni in strokovni z grupami za lepenkarstvo, mi= zairstvo s kovinaTstvom in pletarstvo. Udeležniiki so v razmeroma kratkem čas su izdelali izredno mnogo predmetov vseh vrst. V prvem tednu skupnega nauka se je vežbalo gnetenje, izrezovanje iz papirja in so se izvrševala osnovna dela iz lepenke. Pozneje so se tečajniki uvedli v nauk kras silne tehnike, so vežbali vlaganje v les, slikanje na les, steklo in tkanine; šablonis ranje in kovinsko plastiko. Vsa ta dela je učiteljstvo izvrševalo pod vodstvom preizkušenega, vsakokratnega voditelja tečajev g. ravnatelja Novaka, ki dosega naravnost presenetljive uspehe. Tudi kot voditelj celotnega tečaja se je izvrstno izkazal g. ravnatelj. Mizarska dela je vo« dil strokovni učitelj g. Dolak, pletarstvo pa g. Uršič.
H koncu tečaja je bila prirejena delna razstava: platnice, mape, bonboniere, šas tulje, imitacije in naravne intarzije v les, tase, listnice, kombinacije v papirju, nas eionalna ornametndka na steklu, lesu, svis li in kovini — sploh nešteto predmetov se je vršilo po okusno razvrščenih mizah. T oporišč a za kladiva in sekire, obešalni« ki za ključe in obleko, razni okviri, cvets tični nastavki, zložljivi vskrižni stolčki, krmilnice, lesene šatulje, vaze, kovinska dela i dr., so bila produkt delavnosti mis zarjev. Pletarji pa so izdelali razna stoja« la, skrinjice, peharje, stolce, nabiralnike, košare itd.; bilo je toliko blaga, da zaslus žijo tudi udeležndki vso pohvalo.
knjige in navzlic utrujenosti po trdem de* lu čitala in se učila iz bukev. Njeno obzor« je se je širilo, kovala je priložnostne pes* mice, se hudomušno obregnila ob ta ali oni dogodek v vasi ali okolici, začela do« pisovati v liste in naenkrat postala znana tudi v Ljubljani. Njen jezik je bil, kakor je še danes, priprost in domač, zato lep in pristen. Sodelovala je pri »Slov. Naro« du«, »Slovenskem domu«, »Domovini«, pis še za »Ženski svet«, »Slov. Branik«, »Ciril Metodov koledar«, »Domačega prijatelja«, Kmetijski list«, »Zvončka« in še mnoge druge revije in publikacije. Njena samo* stojna dela so: »Šopek samotarke«, »Nas rodne pravljice in legende«, »Pod mečem«, »Na Gorenščem je fletno« in »Prisega o polnoči«. To njeno dramatsko delo je do* seglo povsod na deželi naravnost ogromen uspeh, kakor ga ni bilo deležno nobeno drugo dramatsko delo te vrste.
Ni pa se Manica udejstvovala samo na literarnem polju. Držala se je gesla: »Po* magaj tam, kjer delavcev manjka!« in šla na delo za C. M. družbo in premnoge drus ge kulturne narodno obrambne organizaci« je. Pri vsem tem ni nikoli zgubila stika z našim preprostim narodom in je rada po« slušala tožbe in spoznavala težnje našega kmetskega človeka. Zlasti obrajta našo Mas nico mladina, a je tudi Manica vsa njena.
Kadar prične Manica s pripovedovanjem pravljic, so malčki samo uho. Iz vsake njene pravljice pa izzveni tudi vzgojni mos ment, za kar so ji hvaležni starši in naši šolniki.
Zato Manica, največ priznanja za vse, kar si dala narodu, Ti daje narod sam. Vsakdo, ki te pozna pa najsi bo izobraže« nec ali preprost kmetič, Ti sega v roko z odkritosrčnimi besedami: Bog Te živi Mas niča še dolgo vrsto let!
Ustanovitev sreske izpostave v Trbovljah
Zagorje, 6. avgusta.
V petek se je vršila važna seja občin« skega odbora v Zagorju. Po prečitanju za« pisnika zadnje seje, ki je bil soglasno spre« iet, je župan g. Grčar prečital dopis banske uprave, da se v Trbovljah vpostavi sreska izpostava. Banska uprava je stavila obč. odboru v Zagorju predlog, da bi se zagor« ska občina izločila iz litijskega sreza in priklopila k srezu laškemu. Enak predlog je prejela tudi kotredežka občina. Vse ura« do vanje bi vršila sreska izpostava, ki se ustanovi v Trbovljah. Ker bi bila vpostavi« tev sreske izpostave v interesu industrij« skih občin, je občinski odbor proti dvema glasovoma pristal na predlog banske upra« ve. Odbor je izrekel željo, naj bi se še vna« prej vršili v Zagorju uradni dnevi kakor dosedaj. Tekom časa se bodo najbrže na« selili zaradi številnega prebivalstva tudi drugi uradi, kar bi ustrezalo željam vsega prebivalstva tostran Zasavja.
Akcija za skupno politično oblast indu« strijskih občin se je že pred leti započela,
ko je bil še g. Fortič gerent trboveljske ob čine. Ravno tako so Zagorjani že davno zahtevali, da bi se ustanovilo sresko po glavarstvo za industrijske kraje s sede« žem v Trbovljah. Sedaj je sama višja oblast prišla do tega. Priključila naj bi se še ar« žiška občina, ki po naravni legi in kot in« dustrijska občina naravno pripada k osta lim občinam. Tudi iz drugih razlogov bi se lažje rešila socijalna in gospodarska vprašanja, če bi spadali aržiška in kolo« vraška občina k trboveljski sreski izposta« vi. Prvo, kar bi se dalo napraviti, bi bila cestna zveza s Trbovljami, katere načrte čez hrib Slačnik je trboveljska občina že davno sprejela. Izvršilo se to ni zaradi ugo« vora litijskega cestnega odbora. Tudi dru« ga gospodarska in socijalna vprašanja se bodo lažje rešila, kar bo v korist prebis valstvu teh občin, ki so bile marsikje za postavljene.
Seja mariborskega okrajnega cestnega odbora
Maribor, 6. avgusta Tekom zadnjih dni je v okrajnem cestnem odboru mariborskem nastopila mala kriza, to pa zaradi telefoničnega naročila banske uprave, da mora cestni odbor že započeto cestno delo takoj ustaviti ter počakati na komisijo s strani banske uprave in dobiti tudi dovoljenje za potrbene kredite iz proračuna. Ker bi ustavitev raznih že započetih del povzročila težko materialno škodo, sta se včeraj podala na ban-sko upravo v Ljubljani v imenu cestnega odbora nje načelnik Žebot in član dr. Strm-šek. Oglasila sta se pri banu in podbanu ter jima pojasnila težavno stališče cestneea odbora, zlasti o zadevni opustitvi, češ, da so bila dela ustavljena, ko so se že vršila.
Za danes pa je bila sklicana plenarna seja cestnega odbora, na kateri je načelnik poročal o stanju stvari in o intervenciji v Ljubljani. Gospod ban, ki je na lastne oči videl delo pri dupleškem mostu in na cestah, je izjavil, da bo sicer treba formalno vsem predpisom ugoditi, vendar bo glede izvedbe šla banska uprava cestnemu odboru na roko, da ne bo prevelike materialne škode. Tudi g. podban je obljubil dobrohotnost, opozarjal pa je, da po novem zakonu okrajni cestni odbori niso več samostojne korporacije, kakor so bili bivši okrajni cestni zastopi, marveč posvetovalni organi banske uprave in da morajo kot taki skrbeti samo za redno vzdrževanje cest ter upravljanje premoženj, za vse drugo pa mora imeti odobrenje in dovoljenje višje oblasti.
Plenum cestnega odbora je soglasno odobril dosedanje postopanje starešinstva in sklenil zaprositi za vsa dosedanja ter tudi za vsa tekoča dela za odobritev banske uprave. Glede gradbe dupleškega mostu se je ugotovilo, da bo — če bo delo napredovalo v sedanjem teku — otvoritev mostu mogoča 1. oktobra.
Ker je banska uprava dovolila, da se trasiranje in izdelovanje načrtov za vse ceste, ki so predvidene v letnem proračunu, lahko izroče privatnim inženjerjem, so se ta dela že oddala inž. Ferlugi.
Modernizirala se bo cesta Košake — Sv. Marjeta in se razpiše te dni tozadevna licitacija. Modernizacije ceste Maribor — Selnica pa je zaenkrat nemogoča, ker cesta ni preurejena in valjana. Gradnja ceste Sv. Peter—Ložane je deloma zastala, ker so bili tam zaposleni inženjerji po vrsti poklicani k vojakom, deloma pa, ker načrti še niso odobreni. Obljubljeno je, da bodo načrti odobreni že prihodnji teden nakar se bodo dela takoj razpisala. Cesta v dolgosti 3.200 m bo stala nad 1 milijon dinarjev, ker bo treba kamenje od daleč dovažati.
Razpravljalo se je tudi vprašanje uvedbe mostnine na novem dupleškem mostu. Mnenja so bila deljena. Eni so bili za mostnino, češ, da bo treba za amortizacijo posojila v iznosu poldrugega milijona Din dobiti potrebna sredstva in ker ljudje itak
Vitek sta s
povzdigniti in obdržati
na kateremkoli mestu telesa brez diete, brez zdravil. kopeli in dolgočasnih zdravilnih načinov morete s francoskim izdelkom
'Ta
Popolnoma zunanja poraba. Krepi kožo. ne zapušča gub. Ze šestega dne viden uspeh.
Lekarna pri ,Sv. Trojstvu*
ZAGREB, ILICA 43,
kjer lahko dobite pojasnilo o tem uspešnem sredstvu. — Na tisoče priznanic.	10357
sedaj plačujejo brodnino. Drugi pa so bili proti mostnini, češ, da je domače ljudstvo — občine in posamezniki — itak mnogo prispevalo zlasti za zgradbo mostu in da ga je zaradi tega pred mostnino zaščititi. Sklenjeno je bilo, naj se naroči, da se zbere in pripravi tozadevni material i za du-pleški most i za evidenco novega mostu Po-brežje—Melje, tako da bo mogoče za ta bodoči most že naprej prositi za odobrenje uvedbe mostnine. Glede dupleškega mostu pa je prevladalo mnenje, da ne bo kazalo uvesti mostnine. Seja je trajala od 8. do pol 11.
Prva nesreča na cesti Lesično-Prevorje
Slivnica pri Celju, 6. avgusta. Iz Kozjega sta se vračala proti domu dva Savinjčana s svojim avtomobilom. Eden, elektromonter, je bil zaposlen v Kozjem. Na avtombilu sta imela še nekega gosta. Med Prevorjem in Žegrom pa se jim je pripetila zvečer med 9. in 10. uro huda nesreča. Nova cesta je namreč spe« ljana večinoma po hribovitem terenu z mnogimi ovinki. Nad Dolom po takozva« nem Ajdekovem bregu se je naenkrat avto zavalil po silni strmini in se razbil na drobno. Vzrok katastrofe ni znan. Mogos če je bila na avtomobilu preslaba razsvet« ljava in je zaradi tega šofer zavozil pre« več ob rob ceste. Le sreči je pripisati, da ni bilo težjih človeških poškodb. Oba pot« nika sta sicer precej poškodovana, zlasti eden, vendar sta se kmalu nato odpeljala z vozom dalje. Gost pa, ki se je sredi brega oprijel akacij, je odnesel le nekaj močnejših prask.
Akacije, ki so na tem mestu gosto zasa« jene zaradi plazov, so popolnoma poman« arane. Avto pa leži globoko v dolini in ljudje hodijo trumoma ogledovat prvega ponesrečenca na cesti, ki je bila predana prometu šesle lani 13. oktobra in je tako zvezala »pragozd« s svetom.
Našli so se skrbni ljudje, ki so pobrali še rabljive dele avtomobila in jih shranili lastnikom, da jih ne odnese kdo za spo« min.
John Barrymore
in Camilla Horn
v krasni ljubavni alpski tragediji
Brezkončna ljubezen
Znižane poletne cene! Ob 4., pol 8. in 9. zvečer!
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Uboj pri Sv. Lenartu j Slov. goricah
Maribor, 6. avgusta.
V ponedeljek zvečer so kvartopirski bratci Ivan Slaček, živinsk; mešetar iz Ra« dehove, Fran Šumandl, posestnik iz Zg. Žerjave in neki Avstrijec G\vied, ki je ba« je bil tam zaradi živinske kupčije, kvar» tali najprej v Bohlovi gostilni v Sv. Le« nartu, ob 23. pa šli v Lešnikovo gostilno in tam nadaljevali. Vmes so tudi pridno zalivali in je vino pričelo zelo vplivati. Šu« mandla so vedne izgube v igri jezile in se je ponovno začel kregati, a soigralca sta ga vedno potolažila z malimi dobitki. Okrog pol 4. zjutraj pa je končno, izbruhnit prepir, ki ga tudi pri sosedni mizi drema* joči gostilničar ni mogel več pomiriti. Ba* je je Šumandl skočil v Lešnikovo kuhinjo, pograbil tam kuhinjski nož in ko se je vr« nil v sobo, udaril v nožem Slačeka, da se mu je nož zarinil v levo stran vratu in mu preezal vse žile. Slaček se je sam še par« krat zavrtel po sobi in nato obležal, Šu« mandi pa je šel z Lešnikom na orožniško postajo in se javil. Pravi, da ni on šel v kuhinjo po nož, ampak da ga je prinesel Slaček in hotel njega zabosti. V obrambi mu je nož izvil in pri tem po nesreči uda« ril Slačeka. Preiskava je v teku.
Zadeva grofa Szaparyja
Grad grofa Szaparyja v Murski Soboti Ljubljana, 6. avgusta. I to ni res, da bi bila neka jugoslovenska
Kakor smo izvedeli od poučenih strani, ne odgovarjajo resnici dunajska poročila, da je bil -aretiran na zahtevo upnikov grof Szapary, ki ima, kakor znano, veleposestvo tudi v Murski Soboti. V resnici je bil grof Szapary, ki je v zadnjem času res v veli« kih stiskah, poklican zaradi ovadb raznih upnikov k državnemu pravdništvu, ki pa ovadb ni smatralo za povod aretacije, od« nosno sodnega postopanja.
Premoženjske zadeve grofa Szaparyja se sedaj tako urejujejo, da bodo upniki prišli do svojega denarja. Szaparvjeva soproga, rojena grofica Ungnad Weisenwolf, ima ogromna posestva na Štajerskem. To po* sestvo Steyreck bo gotovo krilo terjatve dunajskih upnikov, posestvo v Murski Sos boti pa bo zadovoljilo jugoslovenske up« nike. Po vseh izgledih so bile vesti o are« taciji lansirane od gotovega kroga speku« lan tov, ki so hoteli grofa še bolj omrežiti, da bi lažje od njega izvabili denar. Tudi
skupina že kupila njegovo veleposestvo v Murski Soboti. Kdor pozna naše agrarne razmere, ta dobro ve, da se ne bo nihče odločil za nakup, dokler agrarno razmerje ne bo urejeno, ker bi sedaj še prevzel več« milijonski riziko take kupčije.
Od začetka t. m. je likvidacija odno« šajev med grofom Szaparvjem in jugoslo« venskimi upniki v zadovoljivem teku. Gro« fovo veleposestvo v Jugoslaviji pride v za« nesljive narodne roke in kar je grof sam storil v zadnjem času, je tudi dokaz, da bodo terjatve krite. Že napovedana pri« silna dražba je bila ukinjena in pride ▼ kratkem do dražbe iz proste roke. kar iz« ključuje vsako prodajo izpod cenilne vred* nosti. Dražba iz proste roke se bo vršila čez kakih 10 dni in bo gotovo ugodna za upnike kakor tudi za prezadolženca. Kar pa se tiče agrarnih odnošajev med našo državo in veleposestvom madžarskega gro* fa, bi bilo dobro, če bi naše ministrstvo pospešilo rešitev.
KULTURNI PREGLED
Kari May v slovenskem prevodii
Pred kakim poldrugim letom se je pojavil. Odličen prevajalec, ki pa se noče izdati, se ga je lotil in našel tudi založnika, Cirilo-vo tiskarno v Mariboru. Prevod izhaja v zvezkih po deset tiskovnih pol, pa precej nerodno. Najprvo sta izšla dva zvezka, po dclgem molku tretji, potern v kratkih prešibkih četrti, peti in šesti, nato pa je šel May menda na počitnice. Ti zvezki prinašajo znana potopis, romana »Durch die VVijste« (v pievodu >Križem po Jutrovem«) in»Durchs wiJde Kurdistan (»Po divjem Kurdistanu«), Prevod je avtoriziran. Zvedeli smo, da je sklenil prevajalec z lastniki ugodno pogodbo in Ha bo prevedel vsa najboljša Maj eva dela. 0 Mayevih potopisnih romanih se da seveda marsikatera reči. Eno pa je gotovo res. Staro in mlado ga bere in ga bo še dolgo bralo. Nekateri romani imajo res slovstveno vrednost. In ker nismo imeli prevoda, smo segali po izvirniku, ki je pa pri nas zelo drag. No, sedaj imamo Maya v prevodu. Dober je, gladko se bere, jezik je domač, slovniških nedoslednosti je nekaj, izvirnik pa se mu skoraj nič ne pozna. Orijentalske izraze in orijentalska lastna imena prevajalec srečno obvladuje, kar je pri njem vse samo po sebi umljivo. Založništvo je lahko s prevajalcem zadovoljno, mi pa smo tudi. Tiskovnih po-greškov je v prvih zvezkih precej. Prevod prinaša tudi slike, fotografije (izvirne — ?)
in risbe, ki pa v prvem zvezku niso prav srečne. Zunanja oblika je preprosta, ljudska, lahko bi bila modernejša. Za tistih 13 Din, ki jih založništvo računa za zvezek, ni slaba. Zakaj so prvi štirje zvezki drugače opremljeni ko peti in šesti (šele v petem zvezku se pojavijo »Zbrani spisi K. Maya«), tega ne vemo. Želeli bi, da zvezki redno izhajajo, recimo v začetku vsakega meseca. Tak zvezek se kmalu prebere. Skratka, nič ne rečemo, če se poleg raznovrstnega sličnega blaga, ki res ni mnogo vredno ali pa celo nič, prodaja tudi Karol May in če tisto importirano blago izpodrine.
Popravi! Naš včerajšnji članek >Osiroteli Bayreuth« močno kazi napaka, ki se je primerila v tiskarni in ki jo je prešel tudi korektor. Zaključni stavek se glasi pravilno: Kljub trdnim rodbinskim zvezam se bo težko našel naslednik, ki bo to delo vršil uspešnejše od Siegfrieda Wagnerja, sinu glasbenega novotarca in epigona Hum-perdinckove glasbe.
Jugoslovenski koncert Varšavske filharmonije. Varšavska filharmonija priredi še pred koncem letošnjega leta — najbrž na rojstni dan kralja Aleksandra — simfoni-ceu koncert, ki bo obsegal 'program jugoslovenskih skladateljev. Kot dirigent bo gostoval ravnatelj zagrebške opere Kreši-mir Baranovič.
Mednarodne glasbene svečanosti v Benet-
kah. Letošnje mednarodne svečanosti se bodo vršile v Benetkah od 7. do 14. septembra. Spored napoveduje sedem koncertov moderne glasbe. Na treh večerih se bodo izvajale kompozicije skladateljev: de Falla, Bianchia, Verettia, Prokofjeva, Sini-gaglie, VValtona, Alfana, Lualdia, Picka, Hindemitha, Milhauda, Busonia, Debussy-ja, Honeggerja, Mule, Respighia in Zando-naia. Orkester rimskega >Augustea« pod taktirko Molinarija bo izvajal program starih skladateljev (Corelli, Haydn, Vivaldil ter koncert modernih avtorjev (Alaleone Casella, Malipiero, Pizzetti in Stravinskij).' Na dveh koncertih z vokalnim in instrumentalnim sporedom se bodo izvajale med drugim skladbe Poljaka Szvmanovske^a in Rusa Skrjabina.
Kriza opere. Mesto Rim je, sledeč zgledu zadnjih let, tudi letos razpisalo nagrado za najboljšo izvirno opero, čije premi-jera naj bi se v prihodnji sezoni izvajala v gledališču Teatro ReaLe. Uspeh razpisa je bil lep: vloženih je bilo 47 del in komisija pod predsedstvom skladatelja Mascagni-ja je imela precej dela, da je iz te množine izluščila 30 oper, ki so že pri površnem pregledu pokazale, da ne odgovarjajo pogojem. Pri nadaljnjem pretresu so nanovo izločili toliko del, da je ostalo naposled troje stvari, o katerih se je dalo razpravljati. In še te tri opere so končno reducirali na eno delo. Tega pa se je držala smola, da ni bilo dovršeno. Tretje dejanje ni bilo orke-strirano in iz tega razloga je bila opera z naslovom >La belfa a don Chisciotte« odklonjena.
Strašen konec fantovskega prepira
Ljubljana, 6. avgusta. V splošno bolnico so davi pripeljali 171etnega dninarja Josipa Lavriča iz Zg. Pirnič, ki je postal žrtev napada .svojega tovariša, kovača Jerneja Zajca iz Sp. Pir« nič. Imenovana sta bila poprej e dobra znanca in sta fantovala skupaj. Zadnje dneve pa se je njuno prijateljstvo iz ne« znanega vzroka ohladilo in pričela sta se naravnost sovražiti. Sovražnosti so priha* jale na dan v raznih nastopih, ki sta jih povzročila z besedami in zmerjanjem. Sno« či sta se oba fanta zopet pošteno sprla in se obkladala z raznimi priimki. Na vasi je bil velik kraval, ki je trajal pozno v noč. Fantje, ki jih je bilo več v obeh taborih, so se razšli šele proti jutru. Lavrič je. šel spat in je hotel zjutraj spet na delo. Ko« maj pa je prišel na cesto, je skočil pre« denj podivjani Zaje ter ga napadel z vi* lami. Lavrič se je skušal umakniti, a se mu ni posrečilo. Bil je že skoro za nekim skednjem, ko ga je dohitel nasprotnik. Las vrič se je takrat obrnil in že prihodnji trenutek bolestno zavpil. Zaje ga je z vso silo sunil z vilami v prsa. Z vzklikom: »Jezus, Marija!« je napadenec odskočil, a ga je podivjanec že drugič in še tretjič sunil v prsa, da se je nato zgrudil ves v krvi na tla. Na njegovo bolestno stoka* nje in vpitje so prihiteli sosedje, ki so videli napadalca bežati proti gozdu. Spo« znali so v njem Zajca, ki se je pozneje skril in ga še ni bilo na spregled. Ranjen« ca so prenesli v hišo, nakar so ga naložili na voz in ga nemudoma prepeljali v splo« šno bolnico.
Poškodbe napadenega Lavriča so smrt«
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
no nevarne. Ima na več mestih predrta pljuča in leži v nezavesti.
Napadalca Jerneja Zajca zasledujejo orožniki. Zaje pa se spretno skriva. Izginil je najbrže iz domačega kraja in bo pr>?~' pravici v pest šele po nekaj dnevih.
SOKOL
Sokol Moste bo v nedeljo ob 16. pri« redil svoj redni javni nastop, združen z ve* liko vrtno veselico pri Košaku v Mostah (Vodmat) s sodelovanjem godbe Sokola I. Ker vsakokratni tak nastop nazorno poka« že bilanco društvenega dela, posebno, kar se tiče telovadbe, se članstvo prav poseb« no marljivo pripravlja za ta društveni praznik. Nastopijo člani in članice ter na« raščaj in deca s prostimi vajami in vajami na orodju. Naše društvo se je udeležilo zleta v Beogradu z nad 40 člani in člani« cami. Uvedena je bila pobiralna akcija, ki ni najlepše uspela, pač pa je bolje uspelo štedenje med članstvom in podpora od dru« štva, da se omogoči kar največjemu številu članstva pot na izlet. Poleg tega se je naj še društvo odzvalo vsem vabilom okoliških društev, posebno je bilo zastopano na le« tošnjem župnem zletu. Zato upravičeno upamo, da nam okoliška bratska društva v nedeljo vrnejo obisk. Poleg telovadbe bo tudi za zabavo preskrbljeno in bodo po« sebno plesalci prišli na svoj račun. Poseb« no še apeliramo na vas, Moščane, da s svo« jim posetom javno pokažete simpatijo in razumevanje za Sokola, ki dan na dan z velikimi žrtvami goji telovadbo in druge kulturne dobrine. Omogočite nam s svojo podporo nadaljnje delo! Zdravo!
Sokolsko društvo Radomlje priredi ▼ nedeljo 10. t. m. na vrtu br. Cirila Cerarja svoj telovadni nastop združen z veliko vrtno veselico s plesom in prosto zabavo! Za pijačo in jedila poskrbljeno. Železni« ška zveza ugodna! — Vabite se, da pohiti« te ta dan v prijazno Radomlje. Na svide* nje! — Zravo!
Ali si že član Vodnikove družbe?
Domače vesti
*	Natečaj za zdravnike. Higijenski zavod ▼ Skoplju je razpisal natečaj za štiri zdravniška službena mesta za doktorje vsega zdravilstva. V poštev pridejo zdravniki v starosti do 50 let, ki so dosegli doktorat na naši ali inozemski univerzi, slednji pa morajo predložiti nostrificirano diplomo. Prvenstvo imajo kandidati, ki so bili v državni ali samoupravni službi in jim je znano delovanje na epidemiologiji. Prijave do konca avgusta.
*	Angleški profesor častni meščan cetinj-ski. Občinska uprava na Cetinju je imenovala za častnega meščana cetinjskega g. Jamesa VVhitea, univerzitetnega profesorja v Cambridgeu, ki ie na angleški jezik pre-vel Njegošev »Gorski vijenac«.
*	Spremembe v železniški službi. Premeščeni so: uradnik II-3 Uršič Franjo, Rakek, za kotnercijalnega uradnika k prometnemu komercialnemu oddelku direkcije; uradnik 111-1 Medvešček Alojzij, delavnica Maribor, za administrativnega uradnika v Mariboru glav. kol.; II1-3 Jezovšek Rudolf, Zagorje za komerc uradnika na Rakek; zva-ničnik 1-2 Rus Ivan, kurilnica Maribor za strojevodjo v kuriln. ekspozituro v Dravo-giad Mežo; 1-4 Grbec Franc, Logatec za prometnika v Dobovo; Škrilec Štefan, Ormož za prometnika v Rimske toplice; Gre-gori Jožef, Rogaška Slatina za prometnika v Rogatec. Zvaničnik II-1 r Kirbiš Ivan, Maribor glav. kol. za blokovnika na Pragersko Vatovec Josip, progov. sekcija Zidani most za čuvaja proge k progovni sekciji Ljubljana glav. proga; Milič Frančišek, Stična za kictnika v Ljubljano gor. kol.; II-2: Unger Franc, Ljubljana glav. kol. za sprevodnika v Maribor glav. kol.; II-3: Vokač Milan, kurilnica Maribor za kurjača v kuriln. ekspozitura Murska Sobota; Šramel Anton progovna sekcija Celje za čuvaja proge k progovni sekciji Maribor glav. proga; Ku-mer Hcribert, kuriln. ekspoz. Pragersko za kurjača v kurilnico Split, direkcija Zagreb. Preuvrščen ie v uradnika III-3 Vičič Matija sprevodnik, Ljubljana glav. kol in Vari Ivan poslovodja, kurilnica Maribor, dosedaj zva-ničnika 1-1; v zvaničnika 1-3 Grilc Ivan, sprevodnik, Ljubljana glav. kol., dosedaj zvaničnik IJ-2.
*	35 letnico mature na ljubljanskem učiteljišču ie ouhajalo v Ljubnem na Gorenjskem 10 tovarišev, ki so bili gosti tov. Edvarda Markovška. Slavje ie otvoril nadzornik g. Rus z lepim govorom.
*	Jugoslovenski pridobitniki povabljeni na Grško. Predsednik grško-jugoslovenske lige v Solunu je po generalnem konzulatu naše kraljevine v Solunu povabil jugoslovenske pridobitnike na obisk v septembru. Poseben sprejemni odbor, sestavljen iz zastopnikov gospodarskih, kulturnih in drugih organizacij, bo izdelal program za bivanje jugoslovenskih pridobitnikov na Grškem.
*	Spored slavnosti odkritja spomenika Ivanu Cankarju na Vrhniki je zelo obsežen in bo nudil celo vrsto zanimivih točk. V soboto zvečer bo na glavnem trgu koncert vrhniških godbenikov, nato bakljada in ob 20. v Rokodelskem domu slavnostna akademija z govori, recitacijami, nastopi mešanega zbora, violinista Sancina in pevke Jelice Vuk-Sadarjeve. V nedeljo dopoldne bo ob 5. zjutraj budnica, ob pol 9. sprejem gostov, ob 10. maša zadušnica pri Sv. Trojici. nato odkritje spominske plošče na Cankarjevi rojstni hiši in od 11. do 12. odkritje spomenika. Slavnostni govornik bo pisatelj F. S. Finžgar. Popoldne bo na Le-narčičevem sadnem vrtu koncert in nato ljudska veselica.
+ Sprejem v ptujsko pletarsko šolo. Ple-tarstvo more kot domača obrt nuditi mnogim, posebno takrat, kadar kmetijsko delo počiva, lep zaslužek. S to obrtjo pa si lahko ustvarijo eksistenco tudi one osebe obojega spola, ki zaradi pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenjski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti ali občine. Državna pletarska šola v Ptuju ima namen izvežbati v pletarstvu in vrboreji (praktično in teoretično) osnovni šoli odrasle učence in jih usposobiti v dveh šolskih letih za pletarske pomočnike. Slednjim po dovršeni učni dobi pomaga do zaslužka, ako ne morejo izvrševati pletar-stva na svojih domovih. Učna doba traja dve leti. Kot redni učenci in učenke se sprejemajo v I. letnik šol. leta 1930-31, ki se prične 1. septembra, oni, ki so dovršili z dobrim uspehom najmanj osnovno šolo. Učenci prejmejo šolske potrebščine brezplačno. morajo pa se za časa učne dobe sami vzdrževati. Za vpis ie potrebno, da predlože krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo 'pri mladoletnih pa tudi izjave staršev, odnosno varuha, da bodo skrbeli za vzdrževanje učenca. Prijave se sprejemajo do 20. avgusta.
*	Sloviti iznajditelj »rakete« v Jugoslaviji. V Novem Vrbasu se mudi že teden dnt sloviti iznajditelj »rakete« za potovanje na
Juno Henrik Obert, profesor iz Berlina. Pri-
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani
6. avgusta.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm 8. vrsta oadavin.
Ljubljana 758.9, 18.0, 90, SSN2, 8, dež, 10.8. Maribor 758.5, 17.0, 85, W2, 8, dež, 4.0. Mostar 758.4, 21.0, 75, mirno, 1, —, —. Zagreb 758.9, 19.0, 75, SE4, 9, dež, 0.2. Beo* grad 757.0, 25.0, 65, SW2, 0, —, —. Saraje* vo 758.6, 20.0, 65, ESE4, 0, —, —. Skoplje 758.6, 23.0, 65, NH2, 0, —, —. Kumbor 757.9, 23.0, 90. mirno, 0, —, —. Split 758.3, 25.0, 65, mimo, 0, —, —. Rab- 757.6, 24.0, 80, S2, 7, —, —. Vis, ni depeše. Solnce vzhaja ob 4.51, zahaja ob 19.20. Luna vzha* ja ob 19.36, zahaja 1.56.
Temperatura je v Ljubljani najvišja 23.6, najnižja 16.9, Maribor 17.0, Mostar 17.0, Z*greb 1«.0, Beograd 20.0, Sarajevo 14.0, Skoplje 16.0, Kumbor —, Split 21.0, Rab —, Vis —*
šel je obiskat starše, ki žive na svojem posestvu v Novem Vrbasu.
*	Dar CM dražbi. Ob priliki razdelitve častnih diplom občinskima možema gg. Antonu Gnusu in T. Babiču na Dolu pri Hrastniku, se je nabralo za CMD 20l Din. Iskrena hvala!
*	Pomota. G. prof. dr. Josip Mencej nam piše: Dne 5. t. m. je bila priobčena vest o moji poroki. To ni res, ker sem še vedno »ledig« fant in gre v predmetnem primeru očividno za pomoto.
+ Telefonska zveza Žalec-Žatec. Ministrstvo za javna dela je odobrilo, da uredi telefonsko zvezo med Žalcem pri Celju in Žatcem v CSR. Telefonski promet na tej liniji bo otvorjen dne 10. avgusta.
Novo! Ob 4., pol 8. In 9. zvečer! Razkošna družabna drama
Tuja žtiu je privlačnejša..
Ca c'est Pariš . . . V glavni vlogi IRENE RICHE
Globoko znižane
cene!	KINO IDEAL.
*	Smrt v mestu je naslov nove tesnobne povesti, ki je pričela izhajati v ilustro-vani tedenski reivji »Življenje in svet« Profesor Breut je odkril kemično telo, ki ima izredno svojstvo. Kot dober učenjak se ne more ubraniti želji, da bi ga preizkusil... in vse mesto je objela strašna smrt.
*	Jadranska straža. Prejeli smo novo številko ugledne revije »Jadranska straža« za avgust, ki je mnogo obsežnejša kakor dosedanje ter ima tudi večje število ilustracij Na čelu lista je zanimiv informativni članek »Naše morje. Admiral Nikola Stankovič piše
0	sredstvih moderne mornarice v obrambi naše zemlje; Uliks Štanger poroča o katastrofi »Karadjordja«, N. Bartulovič pa je dovršil svoj zanimivi potopis »Kroz naš jug
1	naše more«. Zanimive so rubrike Turizem na Primorju, pomorska avijatika, veslaški šport itd. Umetniška priloga podaja sliko znanega letovišča Cavtat »Jadranska straža« izhaja mesečno. Celoletna naročnina je 120 Din.
*	Posebni vlak Vrhnika-Ljubljana. Za
povratek udeležencev pri odkritju Cankarjevega spomenika na Vrhniki bo vozil v nedeljo z Vrhnike v Ljubljano gl. kol., posebni vlak z odhodom z Vrhnike ob 22.30.
*	Izletniški vlak Zagreb-Ljubljana. V noči od 14. na 15. avgusta bo vozil na progi Zagreb gl. koL-Ljubljana gl. kol. izletniški vlak št 628 z odhodom iz Zagreba gl. kol. ob 23.25 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 3.50 ter v obratni smeri v noči od 15. na 16. avgusta t. 1. izletniški vlak štev. 631 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 22.18 in prihodom v Zagreb gl. kol ob 1.55. Oba izletniška vlaka imata zvezo z izletniškim vlakom na, odnosno z Gorenjske.
*	»Fruška gora« priredi izlet v Slovenijo. Turistovsko društvo »Fruška gora« v Novem Sadu priredi v dneh 9. do 28. avgusta društven izlet v Slovenijo. Izletniki po-setijo Ljubljano in druge znamenitejše kraje dravske banovine, planinci pa se po-pnejo v Triglavsko pogorje m na zeleno Pohorje. Izletniki se zbero 28. t. m. v Bohinjski Bistrici, odkoder se skupno preko Ljubljane vrnejo domov.
*	Dve sto milijonov za ljudsko šolstvo. Minister prosvete Maksimovič je za grad-bo novih Ijudskošolskih poslopij določi! vsoto 200 miljonov dinarjev. Iz tega fonda se bodo podpirale tudi gradbe, ki so jih občine pričele na svoje stroške.
*	Odkritje spominske bazilike. V Brezi pri Visokem v Bosni so te dni odkrili ruševine starinske bazilike. Dolga je 27, a široka 10 metrov. Odkopani so bili kameniti stebri z glavicami, kameniti svetilniki in kip angela, izklesan iz kamna. Odkopavanje vodi sarajevski muzej.
*	Avtomobilske in motociklistične dirke na Podkorenskem sedlu. Koroški Avtomobilski klub priredi tudi letos nadvse zanimive dirke na Podkorensko sedlo. Ta vsakoletna prireditev ima letos še posebno obeležje zaradi dejstva, ker praznuje klub ob tej priliki tudi 25 letnico obstoja. Koroški avtomobilski klub, s katerim goji naš klub dobre sosedne odnošaje, je povabil ljubljansko sekcijo Avtomobilskega kluba ugoslavije že ob priliki zadnjega izleta na Koroško, da prisostvuje zanimivi prireditvi na Podkorenskem sedlu. Kakor izvemo, se udeleži dirke motornih koles tudi večje šte-viso naših motociklistov. Start, odnosno cilj je v Kaindorfu na Koroški strani, zaradi česar se je potreba izkazati s potrebnimi dokumenti za prehod meje. Tukajšnji klub bo pa pravočasno podvzel korake, da bo zadostovala za prehod meje z avtomobilom internacijonalna »putna isprava«. Tudi sicer se bo stremelo za čim večjo olajšavo običajnih formalnosti, za prehod preko me« meje, tako da bo zadostovala le osebna legitimacija. Tekma se prične ob 10. dopoldne in je potrebno, da so gledalci pravočasno na mestu, ker bo proga že pred prl-četkom tekem zaprta za vsak promet. Pozivamo članstvo, da prisostvuje tej zanimivi gorski tekmi in da si preskrbi zato zgoraj navedene dokumente.
*	Velike letalske tekme prirede tudi letos države Male antante in poljske republike. Letošnje tekme organizira Aeroklub poljske republike in se bodo vršile v dneh 27. in 28. avgusta. Dne 27. avgusta ob 1. ponoči bo odhod iz Varšave preko Lwova, Prage in Zagreba v Beograd. Pot je dolga 1881 kilometer. Povratek v Varšavo preko Bukarešte, Lwova in Poznanja — daljava 2029 km. Naše vojaško poveljstvo je že določilo svojo ekipo. Na tekmi bodo sodelovali: kapetan Novak, poročnik Mandraševič, kapetan HubI, poročnik Dolanski, kapetan Šintič, kapetan Lukanovič, narednik Klavo-ra, poročnik Nikec, narednik Pavlovič In poročnik Milovanovič. Naši tekmeci se že pridno pripravljajo zlasti za nočni let.
*	Veletrgovec Franc Strupi t. Včeraj zjutraj se je po Celju bliskovito razširila žalostna vest, da je umrl ob 4. zjutraj na
Ako si želite nabaviti
posebno močne in velike KUHINJSKE LONCE in KOŽICE iz aluminija, ki pridejo posebno za hotele, gostilne ta velike restavracije v poštev, oglejte si bogato izbero pri tvrdki.	14434
STANKO FLORJANČIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 35
svojem posestvu v Zagradu št. 13 pri Celju obče znani in priljubljeni celjski veletr-žec s steklom in porcelanom g. Fran Strupi. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je bil v slovenskih trgovskih krogih najmarkant-nejša osebnost S političnimi razmerami se izrazito nikdar ni pečal, pač pa je bil vedno zvest in zaveden naprednjak in narodnjak. Zelo živo je deloval v stanovskih organizacijah in je veliko pripomogel k napredku in čim popolnejši vzgoji našega trgovskega naraščaja. Svoji družini je bil vzoren in ljubeč soprog in oče. Blagemu pokojniku bo ohranjen časten spomin. Težko prizadeti rodbini izrekamo iskreno sožalje. Pogreb bo jutri, v petek ob 16.30 v Celju iz hiše žalosti na Kralja Petra cesti 16, na mestno pokopališče.
*	Zanimiv golob-pismonoša. Iz Sodražice nam piše g. Mihajlo Vrbič, nadučitelj v p.: Pretekli petek sem zapazil med golobi na strehi goloba-pismonošo. Na običajni žvižg prilete domači golobje na krmišče. Med zobanjem se približa tudi golob pismonoša ter pobira zrnje. Tedaj opazim, da ima obe nogi zaobročeni ter da med hojo močno šepa na desno nogo. Ostal je v družbi golobov in prihajal redno h krmljenju. V ponedeljek zjutraj sem ga ujel. Na desni nogi ima tesno pritrjen kovinast obroček z označbo: 03526—28—341, nad tem višnjev gutaperčast obroček. Na levi nogi ima rumen dvoinat gumijast obroček z označbo 5664—1811. Na obeh perutnicah na notranji strani pa je odtis stambiljke in sem mogel razbrati samo: »Jože — Katz—Tar— Eie—t Najbrž je goloba zalotil vihar dne 30. julija ter ga vrgel v Sodražico. Navadno čepi golob na strehi, kadar pa leta, je opažati nesigurnost. Preiskal sem nogo in peruti, pa nisem našel nikjer poškodb. Morda bo vojaška oblast doznala pravi naslov?
*	Inž. Košutiču ni dovoljen prihod v Zedinjene države. Kakor javljajo iz Newyor-ka, je bivši jugoslovenski narodni poslanec in bivši minister Avgust Košutič prispel v Newyork z namero, da poseti Zedinjene države. Ameriške oblasti pa mu niso d ovolile, da bi se izkrcal, marveč so ga pridržale na otoku Elis Island. Razlog za ta ukrep je baje iskati v tem, da potne listine inženjerja Košutiča niso pravilne.
*	Zagoneten samomor mlade žene. V Tordi v dunavski banovini se je s subli-matom zastrupila žena občinskega tajnika Velinka Mirkova, ki je bila šele par mesecev omožena. Zapustila je poslovilno pismo
Odkritje Cankarjevega spomenika na Vrhniki
10. avgusta t. 1*
Vaš stari znanec iz »Tigrovih zob«
Ars&ne Capin
je dovolil uredništvu tednika »Roman«, da pojasni slovenskim čitateljem veletajin-stveno in doslej še nerazrešeno
^Skrivnost Votle igle44
roman Mauricea Leblanca, ki je začel izhajati v današnji številki
»Romana*.	11288
Uporabljajte samo originalni
„Zachei*IiKi"
nenadkriljiv mrčesni prašek 113
Športne obleke
za kolesarje, turiste, lovce ter Bajaco preobleke v največji izberi pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana.
Autotaksi M
K«cea«v» 5. \Mn 2821
ADVOKAT
t. Ml lil
naznanja, da je otvoril ADVOKATSKO PISARNO V NOVEM MESTU v hiši g. štefanovič, Ljubljanska cesta št. 257.
Dr. Ivan Pintar
ženske bolezni in porodništvo.
Ljubljana, Tavčarjeva 2 DO PREKLICA NE ORDINIRA.
11284
MED. UNIV.	10589
DR. ED. SUHER
se je preselil iz šiške na Dunajsko Cesto 37, v hišo pred lekarno pri Sv. Kriftofu.
za svojega moža, v katerem ga prosi odpuščanja za žalost, ki mu jo povzroča. Motiv samomora ni znan.
* Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škroblieno perilo v --!,«jpšo izvršitev.
iTO — zobna pasta najboljša !
Iz Ljnbljane
u— Predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Anton Rogina se je vrnil z odmora ter zopet prevzel vodstvo sodišča.
u— Sočani! Našemu tovarišu Jakobu Flegu je umrla soproga. Pogreb pokojnice se bo vršil danes ob 17. izpred bolniške mrtvašnice. Članstvo se vabi k udeležbi Težko prizadetemu tovarišu in njegovi rodbini naše iskreno sožalje! — Predsedstvo.
u— Smrtna kosa. Po dolgem trpljenju je umrla v torek gospa Josipina K o 1 e n c, soproga ravnatelja. Danes ob 18. bo njen pogreb na pokopališču pri Sv. Križu. Pokoj-nici blag spomin, rodbini iskreno sožalje.
u— Nesreča s flobertovko. V splošno bolnico so prepeljali 16 letnega Bogomila Dragarja, stanujočega v Kobaridski ulici 50. Z bratom sta streljala pri neki mlaki žabe, pri čemer pa je brat ravnal s flobertovko tako neprevidno, da je namesto žabe pogodil Bogomila v desno roko.
u— Sokol Moste priredi v nedeljo 10. t. m. pri Košaku v Mostah (tik železniškega prelaza dolenjske železnice) javni nastop m veliko vrtno veselico s sodelovanjem godbe Sokola I.
u— Pobegel dllak. V ponedeljek je pobegnil od doma 13 letni dijak I. državne gimnazije Milan F., stanujoč na Vidovdan-ski cesti 12. Dečko je bos, oblečen v rjave kratke hlače in belo srajco. Kam jo je popihal mladi dijaček, zaenkrat še ni znano.
u— »Kakšen župan pa ste?« V viški občinski urad se kaj radi zatekajo razni pijanci, ki se pritepeio na Vič od vseh vetrov in nadlegujejo župana g. Petrovčiča za podporo. V torek se je spet pojavil v uradu neki 45 letni Štefan Leva, doma iz Kota v konjiškem srezu. Pijan ko čep je moledoval za denar. Ker pa v takem stanju ni baš vzbujal sočutja, so ga skušali spraviti iz urada na lep način. Tedaj pa se Je možakar razjezil, pokazal zobe in pričel zmerjati: »Ja, kakšen župan pa ste, če ne daste podpore!« Pridušal se je toliko časa, da je po pijanca prišel stražnik, ki ga ie spravil v zapor.
u— Pod kozolcem. Ob priliki policijske racije, ki je bila v torek zvečer izvedena na Ljubljanskem polju, so policijski organi zalotili pod nekim kozolcem v Šiški 20 letno Brigito, doma iz Berlesa CSR. Brigita, delavka po poklicu, je priznala, da se je že kakih 14 dni preživljala samo s tajno prostitucijo. Nesrečnico so spravili v zapor.
u— Napad na cesti. Delavec Martin, uslužben v neki tovarni na Ljubljanskem polju, je srečal predvčerajšnjim popoldne na Šmartinski cesti blizu prostora Stavbne družbe svojega starejšega tovariša Karla in ga brez pravega povoda napadel z ostrim predmetom. Ranil ga je na desni roki, kjer mu je prerezal tri prste, nakar ga je butnil še s kamnom po glavi. Prebil mu je kožo na temenu, da je bil Karol takoj ves v krvi. Nasilnega napadalca so komaj ukrotili neki pasanti, ki so priklicali tudi stražnika. Martin na policiji ni mogel navesti nikakega vzroka, zakaj je napadel tovariša. Dejanje je izvršil v pijanosti in iz neke surove objestnosti. Na sodišču ga bodo podučili o dobrih manirah.
u— Nasilen krošnjar. V gostilno pri Raci v Šiški je prišel predvčerajšnjim dopoldne 31 letni krošnjar Mate Živko in našel bivšo natakarico Pavlo. Mate je bil že precej na-trkan in je zahteval od Pavle, naj mu plača kozarec žganja, kar pa je ona odklonila. Jel je siliti za njo v točilnico, kjer pa se mu je postavila na pot sedanja natakarica Francka, ki ga je skušala odriniti od vrat Ker pa ni šlo z lepa, je vzela Francka steklenico sifona in nasilnega krošnjarja obrizgala. To pa je Mateja tako razkačilo, da je silovito udaril Francko s pestjo po glavi. Divjal ie še dalje, a so se ga lotili drugi gostilniški gostje in nasilneža postavili pod kap ter ga izročili stražniku.
u— Vedno nove tatvine obleke. Delavec Anton Berlič, stanujoč na Viču 49., je spravil pred nekaj dnevi v vežo hiše št. 16. na Tržaški cesti na Glincah večji zavoj obleke. Potisnil ga je za neke zaboje, kjer pa ga je zavohal neznan tat in ga izmaknil. Berliča je oškodoval uzmovič za kakih 400 Din vrednosti. Zidarja Ivan Gatnik in Anton Pelikan sta imela precej obleke spravljene na novi stavbi v Rožni dolini na Cesti V. Ker pa je bil dohod v nove stavbne prostore svoboden je izkoristil priliko neznan zlikovec in jima zalogo odnesel. Obleka je bila vredna nad 350 Din.
Iz Celja
e— Celjsko obrtništvo se poziva, da se polnoštevilno udeleži pogreba g. Frana Strupija.
e— Huda nesreča se je včeraj zjutraj pripetila na celjskem kolodvoru. Z jutranjim mariborskim vlakom se .ie hotela odpeljati v Maribor 39 letna delavčeva žena Marija Belina iz Gaberja pri Celju. Istočasno sta stala na kolodvoru oba vlaka, ki vozita v Ljubljano in v Maribor. Belino-va je pomotoma vstopila v ljubljanski vlak in ko je to pomoto opazila, se je vlak že pomikal. Urno je skočila iz vlaka pa jo je zračni val vrgel ob tla, kjer je obležala nezavestna. Prepeljali so jo v celjsko bolnico. Ima prebito lobanjo in pretresene možgane ter je njeno stanje zelo resno.
e— Vrč hodi tako dolgo po vodo... Predvčerajšnjim je celjska policija aretirala 45 letnega brezposelnega in delomržnega krojača Jakoba Oblaka, startu j očega v Prešernovi ulici. Oblak je pred dnevi izvabil posestnika T. z Dobrne v neko gostilno izven mesta, kjer ga je pošteno opijanil tn ga nato prenočil v svoji sobi. Ponoči pa le izginilo iz T.-ove listnice 300 Din, kar pa je T. opazil šele naslednji dan. Da bi se prepričal, če je res Oblak zmikavt, ga je predsnočnjim zopet obiskal in prenočil pri njem, v listnici pa je namenoma pustil 100 Din. Ko je zjutraj vstal, stotaka v listnic! ni bilo. Prijel ie Oblaka, ki pa zanika vsako
krivdo. Ker pa pravi policija, da Oblak stalno preži na ulicah na žrtve z dežele, ki jih okrade, če jih že ne more goljufati, so ga izročili v sodni zapor.
e— Nočni požar brez ognja in dima. V torek ponoči okrog pol 23. je neznana oseba alarmirala celjsko gasilno društvo, da je v drugem nadstropju veletrgovine Stermeckega na vogalu Kralja Petra ceste in Prešernove ulice izbruhnil požar. Gasilci so bili v nekaj minutah na licu mesta in so s pomočjo lastnika trgovine prišli v poslopje, kfer so ugotovili, da o kakem požaru ni ne duha ne sluha. Neki nameščenec je pozabil zvečer ugasniti elektriko in to je dalo neki razgreti glavi povod za alarmiranje gasilcev.
e— Nevaren ptiček je 24 letni brezposelni delavec France Polanc, ki se klati po svetu brez stalnega bivališča. V ponedeljek popoldne je bil v Gosposki ulici aretiran, ker ima precej grehov na vesti. Policiji je namreč omenjeno opoldne oddal neki Edvard Lesjak iz Celja browning s 6 naboji in povedal, da mu ga je malo prej v Žumerjevi gostilni na Glavnem trgu dal omenjeni Polanc z nalogo, naj ga proda za 240 Din. Lesjak ie obenem povedal zanimive zgodbe, ki mu jili je pripovedoval Polanc. Tako je Polanc po lastnem pripovedovanju zlezel v noči od 2. do 3. t. m. čez plot na dvorišče Savodnikove gostilne v Prešernovi ulici in odnesel iz gostilniške sobe večjo množino cigaret »Vardar« in okrog 80 Din denarja. Nagovarjal je tudi Lesjaka,- naj gre naslednjo noč z njim zopet k Savodniku, kjer bosta vlomila. Le-.sij-t laj bi stal na straži, dočim bi zlezel PcUnc, ki je nekoč služil kot hlapec pri hiši, v gostilničarkino in natakaričino sobo, kjer baje obe shranjujeta denar. Bro\vning je ukradel Polanc v noči med 3. in 4. t. m. v nekem čebelnjaku na levem bregu Sa-v.r je, kake pol ure od faiskega transformatorja v Debru pri Laškem, ko se je vračal * Svetine. Polanc tatvino browninga prizna. pač pa vse ostalo zanika. Izročen je b:i sodišču.
Iz Maribora
a— Iz tajne seje mariborskega občinskega sveta. V tajni seji občinskega sveta, ki se je vršila v torek večer, se je razvila obširna debata o uvedbi občinske trošarine in je bilo skoro soglasno sklenjeno, da je treba o tem vprašanju podrobno razpravljati, ker bo uvedba trošarine kot skrajno sredstvo potrebno, če ne bo mogoče najti drugih prikladne.iših poti za kritje velikega primanjkljaja v proračunu prihodnjega leta. Ugodilo se je pritožbi SUZOR glede gradnje palače nasproti sodišča in bo SUZOR lahko gradil palačo po svojem načrtu. Rešenih je bilo večje število prošenj za sprejem v občinsko zvezo in za zagotovitev sprejema. Pragmatiziran je bil kot stalen mestni uradnik III. kategorije dosedanji dnevničar, risar v gradbenem uradu Jože Primožič, znani svetovni prvak v telovadbi.
a— Poročila sta se v torek v limbuški župni cerkvi g. Drago Leniča, bančni urad* nik v Zagrebu, in gdč. Tatjana Hribarjeva, hčerka pokojnega odvetnika dr. Ivana Hri« barja in vnukinja bivšega kraljevega na* mestnika g. Ivana Hribarja. Mnogo sreče!
a— Perunovci in člani SPD v Apače! Odbor »Peruna« poziva člane, da se po možnosti udeleže izleta v Apače 10. t. m. (daljava preko Gor. Radgone 52 km). Zbi« rališče v Narodnem domu, odhod točno ob 12. Kdor ne gre s kolesom, naj se pri« javi za avtobus najkasneje do sobote do 20. v Narodnem domu. Tudi načelnik po* družnice SPD v Mariboru poziva člane k udeležbi izleta.
a— Izlet jugoslovenskih akademikov na severno mejo. V soboto 9. in nedeljo 10. t. m. priredi Društvo jugoslov. akademik kov v Mariboru izlet na našo severno me« jo, k Sv. Pankraciju. Zbirališče v soboto ob 13. na glavnem kolodvoru, odhod s ko« roškim vlakom ob 13.18. Po članih pripe* Ijani gostje dobrodošli, enako abiturijenti! Tovariši, ki imajo doma nerabne sloven« ske knjige, naj jih prmeso s seboj, da jih oddamo knjižnici v šoli na Remšniku, pod katero faro spada Pankracij. Tovariši, za» vedajte se važnosti izleta v nacijonalnem pogledu in se ga udeležite polnoštevilno!
a— Počitniški dom mariborskih magb stratnih uslužbencev na Pohorju se že gradi in zgradba lepo napreduje. Tvrdka Živic ima zaposlenih pri gradnji sedaj krog 30 delavcev. Kleti so že dogotov« ljene.
a— Društvo orož. upokojencev v Mariboru obvešča vse tovariše, da se vrši občni zbor društva 10. avgusta ob 10. dopoldne v restavraciji »Senica« Tattenbachova ulica 5, v Mariboru.
a— Licitacija občinskega ribolova v Raz-vanju za dobo 3 let se bo vršila v nedeljo 10. t m. ob 10. Izklicna cena 200 Din. Popoldne ob 3. pa je licitacija občinskega sadja. Zbirališče pred gasilnim domom.
a— Za uboge učence Krčevinske šole so darovali dimnikarski mojster Vinko Jerel 100 Din, Hinko Sax 60 Din in župan Peklar pri Sv. Jakobu 35 Din. V nedeljo 10. t. m. popoldne ob 15. pa priredi kraj. odbor Rdečega križa v isti namen veselico pri Keke-cu v Zavci. Igrali bodo tamburaši, pela bo »Luna«, športniki pa se bodo poganjali za dobitke pri kegljanju.
a— Smrtna kosa. Včerai dopoldne je v Pobrežju umrla znana hišna posestnica ga. Jožefa Zupan v starosti 73 let. Blag ji spomin.
a— Sejem v Sv. Juriju v Slovenskih go* ricah, živinski in kramarski, bo v torek 12. t. m. ter so prodajalci in kupci vljudno vabljeni.
a— Ali so samo mariborski otroci v po« horski dečji koloniji? Dozdaj je bilo v po« čitniški koloniji pri Sv. Martinu na Pohorju že nad 300 otrok. Večina jih je iz Ma« ribora, poslanih deloma od staršev Za poi-ne stroške, deloma na stroške mestne ob* čine odnosne banske uprave. Bi.f odnosno je jih pa tudi več iz Celja (10), Ptuja (2), Slov. Bistrice (4). Hrastnika (4), Varaž-dina (10), Ljubljane (13) itd. Pohorska kolonija postaja vedrio bolj zavetišče za drčo cele države.
a— Vlomilci na delu. Te dni so vlomili neznani nepridipravi v narodno šolo na Ruški cesti in odnesli iz razredne sobe ter iz konferenčne sobe raznih šolskih potrebščin v skupni vrednosti 600 Din
n— O avtomobilski nesreči Mariborčana
g. (Jsarja pri Kalsdorfu blizu Gradca do-znavamo naslednje podrobnosti: G. Usar se ie s svojim šoferjem Fišerjem vozil kot vedno prav previdno. Prt nekem kilometer-skuni kamnu pa je nenadoma odpovedala zavora in je treščilo vozilo s tako silo v kamen, da se je trikrat prevrnilo in oba pokopalo pod seboj. S pomočjo nekih poi-nikov sta se ponesrečenca kmalu rešila izpod polomljenega avtomobila in ugotovila vsa srečna, da nista dobila nobenih resno nevarnih poškodb. Šofer Fišer pripelje ostanke vozjila s tovornim avtom sam v Maribor, lastnika g. Usarja pa je že v ponedeljek zvečer pripeljal reševalni avto mariborskih gasilcev domov in ga izročil
domači oskrbi.	„
a_ Avto in kmečki voz. Posestnik Jozet
Kocbeck iz Sv. Ruperta v SI. :o-\ -e je v ponedeljek pop. vozil z ženo Marijo in 10 letnim sinkom iz Maribora proti d mu. Blizu kolarja Peklarja v K-čeviru je nenadoma zadel od zadaj v voz osebni avta s tako silo,' da se je na vozu polomilo desno kolo in se je voz s potn:Ki vred prevrgel. K sreči se je konjiček mirno ustavil, tako da so dobili potniki le neznatne poškodbe.
a— Um se 3e omračil 63 letnemu posestniku J. Elgiču pri Sv. Jurju ob Pesnici. Morali so ga zvezati in odpeljati v mariborsko splošno bolnico.
Iz Zagorja
z— Kmetovalcem. V nedeljo po prvi maši se bo vršil pri g. Koprivcu sestanek članov »Kmetijske podružnice, kjer bo na* čclsrvo podalo poročilo in računski zaklju* ček za leto 1929=30. Sprejemale se bodo tudi prošnje na bansko upravo za pri* spevke k gradnji novih gnojišč in gnojnic* nih jam. Slednjič bo tudi predavanje o izboljšanju našega travništva in razgovor o različnih gospodarskih zadevah.
Iz Kranja
r— Iz državne službe. Na sresko pogla* varstvo je premeščen iz Maribora uprav* no.pisarniški uradnik g. Martin Podkriž* nik.
r— Vandalizem. Park pred Narodnim domom in Narodni dom sam sta že par let trn v peti nekim neznanim elementom. V noči pretekle nedelje je zopet nekdo porezal rastline ovijalke ob zidu Narod* nega doma in pobil na poslopju nekaj šip. To pa mu še ni bilo zadosti, privoščil si je tudi poslopje na vrtu g. dr. Sabothv*ja in napravil tudi tu na oknih občutno ško* do. To početje mu je bilo v očividno ve* selje, kateremu je dal duška s tem, da je svoj dežnik vrgel v zrak in mu je ta ob* visel na strehi poslopja. Orožništvo vodi pod poveljstvom g. narednika Javornika strogo preiskavo, in upamo, da bo krivca, ki zasluži za svoj čin eksemplarično ka* zen, kmalu izsledilo.
Iz Ptuja
j— Godba v parku. V letni sezoni prireja redno vsako sredo in soboto koncerte v mestnem parku tukajšnja mestna godba med 20. in 22. uro. Vstopnina 2 Din.
Iz Ljutomera
lj— V pokoj je stopil tainik pri sre* ske m načelstvu, g Andrej Slavinec. Na njegovo mesto jc prišel g. Noin, o.vai orožnik.
lj— Poštna služba. Tukajšnji poslovni krogi se že dalj časa zavzemajo za to, da bi se v tukajšnjem poštnem uradu raz širil čas uradovanja, torej uvedla C*služ* ba. Poslali so dobro utemeljene prošnje na poštno direkcijo — minilo je od tega že več ko leto dni, pa še zmerom ni od nikoder rešitve in niti odgovora. Bogve, kje je dotični akt obtičal — potreba po C*službi pa je vedno večja. Po svojem okolišu in delu ni tukajšnji urad mnogo manjši od onega v Murski Soboti, ki ima C*sIužbo že več let.
Iz Škofje Loke
šl— Izprememba na sreski ekspozituri.
Te dni se je poslovila Škofja Loka od dr. Dionizija Maraža, ki je od prvih početkov vodil škofjeloško sresko izpostavo z vso vestnostjo in brižnostjo. Dokaj težko de* lo, ureditve novoosnovanega urada je g. svetnik v prijaznem soglasju s krajevnimi faktorji prav uspešno dovršil. Ako danes škofjeloška sreska izpostava deluje vzor* no in točno je to predvsem zasluga g. Maraža. Tudi društvenemu življenju je bil gosp. svetnik v oporo. Poleg SPD je bil zelo naklonjen Sokolstvu. G. dr. Ma* ražu želimo tudi na novem službenem me* stu na Prevaljah srečo in zadovoljstvo. — Vodstvo izpostave sreskega načelnika v Škofji Loki je prevzel sekretar g. Franjo Levičmk, premeščen iz Maribora.
Iz Litije
i— Za poset javne telovadbe Sokola je ministrstvo prometa dovolilo vsem udele* žencem četrtinsko vožnjo. Legitimacije dobi vsak pri najbližjem društvu.
Iz Slovenjgradca
sg Kino Rdečega križa bo zaradi reno* viranja in prenavljanja dvorane za nekaj dni zaprt.
sg— Ferijalna kolonija zagrebškega Hi* gijenskega zavoda je po enomesečnem bi* vanju zapustila naše mesto.
Iz Šoštanja
št— Himen. Na Brezjah se je poročil v ponedeljek 4. tm. uradnik tuk. podružnice Celjske posojilnice g. Ivo Svet z učiteljico gdč. Ivanko Vrečkovo. Mlademu paru že* limo vso srečo!
Z Jesenic
s— Himen. V Škofji Loki se je v sredo, 6. t. m. poročil g. Andrej Žvan, šolski upravitelj v Komendi pri Kamniku, z gdč. Sonjo Vrbančieevo, strokovno učiteljico na meščanski šoli na Jesenicah. Mlademu novoporočencu, ki je znan kot agilen de* lavec v narodnih in sokolskih društvih, in njegovi življenski družici pošiljajo pri* jatelji z Jesenic, Javornika in Koroške Bele iskrene čestitke!
s— Neumestne šale. Na Jesenicah nek* do uživa na tem, da fotografira jeseniške ubožce, ki so slaboumni in ki jih vzdržuje ali podpira občina. Rad poudarja, da je zopet ujel bedast obraz ter kaže slike na* okoli. Svetujemo, naj se to bedasto po* četje opusti.
Iz LaSkegp
1— Sokol v Laškem bo imel svoj letos* nji telovadni nastop v nedeljo v zdravili* škem parku ob Savinji. Po nastopu veseli* ca, pri kateri bo poskrbljeno za dobro je* dačo, pijačo in zabavo. Ugodna prilika za uporabo radioternialnega kopališča in kopa* lišče v Savinji. Prijatelji društva vabljeni k čim številnejšemu obisku!
1— Šoferski izpiti. V ponedeljek je po* slovala pri sreskem načelstvu tehnična izpraševalna komisija banske uprave za polaganje vozaških izpitov motornih vozil, in to pod vodstvom g. inž. Štolfe. Dopol* dne so se vršili teoretični, popoldne pa praiktični izpiti. K izpitu se je prijavilo 16 kandidatov, med temi 13 iz Laškega, po 1 iz Hrastnika, Trbovelj in Celja. Z uspe* hom je napravilo izpit 14 kandidatov. Iz* med Laščanov so to gg.: Cilenšek Jos., Kokol Ad.," Kokol Fr., Vidmar Drago in Vidmar Ferdo za motorna kolesa; Majcen Fric, Konig Fr., Pfoifer Fr., Sommer K., inž. Schmiedinger Fr. in Hrouda Kari za avtomobile.
Iz Konjic
nj— Umrla je trgovčeva žena ga. Pret* nerjeva. Bila je plemenitega značaja in obče priljubljena tržanka po rodu iz zna* ne Pinterjeve rodbine v Slov. Bistrici. Blag ji spomin, preostalim naše sožalje!
nj— Agilna podružnica SPD v Konjicah, priredi na Veliki šmaren 15. t. m. pri svoji planinski postojanki \Vinterjevi koči na Pesku (1382 m) »veliki pohorski tabor«. Ob 10. bo sv. maša na prostem, potem planinska veselica pred kočo Vsi planin* ci in prijatelji zelenega Pohorja se vabijo
k udeležbi na tej prireditvi v kraljestvu povodnega moža, zelenega Jezernika.
Iz Novega mesta
n— V šmarješke toplice je prispelo te dni precej Dunaj čanov, ki so se nastanili v topliških stanovanjskih objektih. Gostom zelo ugajajo toplice in pa krasna okolica.
PRIMARIJ ŽENSKE BOLNICE
dr. Ivan Gostiša
do preklica ne ordinira.
n— Ker je poslušal druge ljudi. Herman
Povše iz Podbranskega pri Št. Janžu je včeraj doma na travniku kosil. Proti ve* čeru, ko je bil s košnjo gotov, je obrisal rosno koso, pri tem pa mu je kosa izpo* drsnila iz rok, mu priletela na desno roko in mu vsekala veliko rano. Krvaveč je fant tekel domov, kjer so mu vaščani sve* tovali, naj naveže na svežo rano debelo plast konjskega gnoja in je siromak res ubogal. Rana pa mu je kmalu pričela po* vzročati neznosne bolečine, ki so ga pri* pravile, da je šel iskat zdravniške pomoči v kandijsko bolnico. Ugotovili so, da se fant z obvezo konjskega gnoja zastrupil s prisadom. Le zdravniku dolguje zahvalo, da so mu oteli mlado "življenje.
262
GOSPODARSTVO
Naraščajoči uvoz premoga in drugih pogonskih sred* stev
Uvoz premoga iz inozemstva se že tretje leto stalno dviga. Dočim je bil lani v prvem polletju večji uvoz razumljiv, saj naši premogovniki več mesecev niso mogli kriti velike potrebe, ki je bila v zvezi z ostro zimo, se nam zdi letošnje ponovno povečanje uvoza manj razumljivo. V prvem polletju tek. leta smo uvozili nič manj kakor 296.660 ton premoga nasproti 258.067, 235.815 in 187-564 tonam v prvih polletjih prejšnjih treh let. Za ta premog smo morali letos plačati inozemstvu 105.6 milijona Din (nasproti 93.0, 86.3 in 78.5 milijona Din v odgovarjajočih razdobjih prejšnjih let), in to v fasu, ko so tisoči naših rudarjev brezposelni. Pri tem je zanimivo, da smo samo v juniju tek. leta uvozili 79.530 ton inozeni skesa premoga, to je skoro toliko kakor v vsem prvem četrtletju tek. Ieta.
Sicer ie za gotove obrate nujno potreben inozemski črni premog, toda ti obrati stalno uvažajo ta premog in se njihova potreba v zadnjih mesecih ni prav nič povečala. Mislimo, da je povečanje uvoza premoga preko količine, ki jo potrebujejo omenjeni obrati, nezdrava, zato bi bilo umestnd, da se v interesu naših domačih premogovnikov. predvsem pa v interesu naših brezposelnih rudarjev, preiščejo vzroki tega povečanega uvoza v času, ko se zaradi pomanjkanja oddajnih možnosti domačih premogovnikov nahaja naša lastna produkcija v težki krizi.
Kakor je povečan uvoz premoga neraz-veseljiv pojav, tako moramo iz naglo naraščajočega uvoza nafle sklepati, da motori-zacija pogona v naši državi naglo napreduje. V prvem polletju zadnjih let smo uvozili naslednje količine nafte, petroleja, bencina (v tisočih tonah): I. polletje 1926. 1927. 1928. 1929. 1930. nafte	16.9 26.9 44.6 36.9 64.9
petroleja 13.9 13.3 8.1 7.5 9.5 bencina 9.0 6.2 3.9 17.6 1.8 Uvoz nafte se je od 1. 1926. početvoril, deloma zaradi naraščajoče potrebe, predvsem pa zaradi razvoja domačih rafinerij, ki same predelujejo nafto, kar je tudi že zmanjšalo uvoz petroleja in bencina na minimum V tem razvoju uvoza opažamo le lani začasni preolcret v nasprotni smeri. Za uvoženo nafto smo letos plačali inozemstvu 70.2 milijona Din nasproti 40.9, 37.8, 37.1 in. 21.5 milijona Din v prvih polletjih zadnjih štirih let. Vrednost uvoženega bencina, ki se je še lani v prvem polletju povečala na 25.6 milijona Din, je letos na mah padla na 4.5 milijona Din, dočim se je vrednost uvoženega petroleja le malenkostno povečala od 12.5 na 12.7 milijona Din. Mazilnih olj smo v prvem polletju uvozili 2317 ton (lani 314S) v vrednosti 11.5 milijona Din (lani 13.4).
:= Hrvatska lesna industrija skuša zniževati delavske mezde. Direkcija Našičke tvornice tanina in paropila d. d. (jugoslov. podjetje srednjeevropskega koneerna Union de Nasic, Ženeva) je pretekli mesec sporočila svojemu delavstvu in nameščenstvu, da bo izvedla .redukcijo mezd in plač za 15 % z motivacijo, češ da zaradi krize na lesnem trgu ne more pri sedanjih mezdah in plačah najti računa. Ker podjetje kot eno naj. večjih v naši državi plača letno okrog 180 milijonov .Din na plačah in mezdah, bi znižanje mezd znašalo skupaj 27 milijonov Din na leto. Delavci in nameščenci so takoj sporočili direkciji, da na znižanje nikakor ne morejo pristati. Nato je družba pozvala predstavnike delavcev in nameščencev na konaferenco, ki se je vršila 4. t. m., v Zagrebu in na kateri so bili navzoči tudi zastopniki Delavske zbornice ter delavskih in na-meščenskih organizacij. Zastopniki delavstva so na tej konferenci pokazali, da so mezde delavstva minimalne in se gibljejo med 1.50 do 6.50 Din na uro, povprečno pa znp.šajo 3 Din. Po daljši debati so predstavniki podjetja reducirali svoje zahteve na 10% znižanje mezd, pri čemer bi mezde delavcev z 1.50 Din na uro ostale nespremenjene. Na ta modificirani predlog zastopniki delavstva niso pristali ter so na posebni sfeji sklenili, da zaradi načelne važnosti vprašanja za vse lesnoindustrijsko delavstvo sklicujejo za 10. t. m. anketo delavcev lesne industrije v Brod na Savi, na katero
so povabljeni tudi predstavniki prizadetih ministrstev, banskih uprav, inšpektoratov dela t«r delavskih organizacij.
= Privilegirana izvozna družba organi« žira izvoz vina. Po izvršeni organizaciji žitnega trga je Privilegirana izvozna druž* ba pričela sedaj organizirati svoj vinski oddelek, in sicer s sodelovanjem zadružnih organizacij in izvoznikov. Po izjavah, ki jih je podal ravnatelj družbe dr. Gottlicb, je pričakovati, da bo družba v relativno kratkem času lahko razvila svojo delav* nost na korist' vinskega izvoza. Številne vi* nogradniške zadruge in izvozniki so družbi stavil na razpolago svoj aparat, svoje zve* ze z inozemstvom itd., tako da družba že sedaj razpolaga s potrebnimi tehničnimi sredstvi (kleti, instalacije, priprave in dru* go). Predvsem bo treba skrbeti, da se re* habilitira ugled naših yin, ki so ga inozem* ski interesenti z nepravilnimi manipulaci* jami pokvarili. Zato bo družba v važnih konsumnih področjih v inozemstvu usta* novila kleti ali pa bo blago vkletila drugje pod nadzorstvom naših zaupnikov. Na prve vesti o ustanovitvi vinskega oddelka je družba prejela že večje število pismenih vprašanj.
= Znižanje cen superfosfatu. Pogajanja, ki se že nekaj časa vršijo med predstavniki jugoslovenskih zadružnih zvez in domačih tvornic za superfosfat zaradi znižanja cen superfosfatu so po vesteh iz Beograda imela uspeh v toliko, da so se tvornice odločile znižati cene in uvesti daleko-sežno in velikopotezno kreditiranje zadružnega nakupa superfosfata.
= Do 1. avgusta 509 insoivenc nasproti 700 lani. Pred dnevi smo objavili Kon* kurzno statistiko Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani za jut j, ki izka« zuje 32 konkurzov in 24 poravnaln:h po* stopanj. Po pravkar objavljeni statistiki Ju* goslovenskega društva za zaščito upnikov pa je bilo v juliju v vsej državi objavlje* nih 38 konkurzov (lani v juliju (90), lia* sproti 37 v juniju (105) in 65 v maju (^S). Na posamezna pravna področja je odpad, lo (v oklepajih podatki za julij pret. le* ta): na Srbijo in Črno goro 17 (69), ra Hrvatsko in Slavonijo 9 (5), na Slovenijo in Dalmacijo 4 (9), na Vojvodino 5 (3) ter na Bosno in Hercegovino 2(4). Najob* čutnejše je torej nazadovanje konkurzov v Srbiji. V prvih 7 mesecih tek. lete je bilo vsega 443 konkurzov nasproti 700 v istem razdobju pret. leta, in sicer 27? v Srbiji in Črni gori (565), 62 v Slavoniji in Dalmaciji (40), 47 v Hrvatski in Slavoir;i (49), 43 v—Vojvodini (37) in 12 v Bosni ?n Hercegovini (9). Kakor ie iz gornjih po* datkov razvidno, odpade nazaJovanje skupnega števila konkurzov skoro :zkliuč* no na Srbijo in Črno goro. — Pnsilmh poravnalnih postopanj je bilo v juPju 25 nasproti 19 v juniju in 22 v maju, in si* cer 6 v Hrv. in Slav., 5 v Srbiji in Črni gori, 5 v Vojvodini, 5 v Sloveniji in Dal* macijii in 4 v Bosni in Hercegovini. Od uvedbe prisilno*poravnalnega postopanja v maju t. 1. je bilo vsega 66 prisilnih po* ravnav. Če te poravnave prištejemo k kon* kurzom, dobimo za razdobje januar*julij vsega 509 insoivenc nasproti 700 v istem razdobju lanskega leta.
= Posledice povišanja ameriikih carin. Zadnje povišanje ameriških uvoznih carin je v številnih evropskih državah izzvalo propagando proti uvozu ameriškega blaga, ki je že našlo izraz v nazadovanju ameriškega izvoza. V juniju je bil najmanjši v zadnjih šestih letih. Američani sami pričenjajo spoznavati, da je uvedba višjih carin v veliki meri škodovala ameriški industriji pri izvozu. Najodločnejše je odgovorila Španija na nove ameriške carine. Pred kratkim je povišala številne uvozne carine (na avtomobile, dele avtomobilov, šivalne stroje, pnevmatiko itd.), ki v prvi vrsti tangirajo uvoz iz Zedinjenih držav. Fordova delavnica* v Barceloni je morala zaradi tega že ustavita obrat.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave pletenih vrvic za plombiranje, iermen za šivanje ter glede dobave 200 m3 kisika. (Predmetni po*
goji so na vpogkd pri omenjenem oddel» ku.) Direkcija aržavnega rudnika Kakanj sprejema do 13. t m. ponudbe glede doba» ve 100 kg bele kovine, 100 komadov pip za vodovod; do 20. t m. glede dobave 3000 kilogramov tračnih žebljev, 250 omotov krovne lepenke, 20 m povoščenega platna, 30 kg grafita, raznih žag, spojnic, ključa v* nic, vijakov, črne pločevine, klingerit plošč ter glede dobave 3000 kg kalcijevega karbida.
= Prodaja lesa, lubja in drv se bo vršila potom licitacije 20. in 23. t. m. pri direkciji šum v Ljubljani. (Pogoji so na vposled v pisarni Zbornice za TOI.)
= Oddaja pleskanja železniških mostov se bo vršila potom ofertalne licitacije 25. t. m. pri direkciji državnih železnic v Za* grebu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
BORZE
6. avgusta.
Na ljubljanski borzi je b^ danes devizni promet zelo slab. Le v devizi Berlin je bilo nekaj potrebe. Tečaji deviz kažejo zopet popuščajočo tendenco. Tako je deviza Nev-york nazadovala od 56.275 na 56.24, deviza London od 274 fi6 na 274.54, deviza Dunai od 7.975 na 7.9705, deviza Praga pa od 167.24 na 167.13.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes trgovala nespremenjeno po 439.5 (za aranžma in kaso). Investicijsko posojilo se je pri čvrsti tendenci trgovalo po 88.75 — 89, 8% Blairovo po 97.5 in 7% Biairovo po 86.75. V bančnih vrednotah je bila tendenca prijaznejša, vendar pa je prišlo do promela le v Jugobanki po 77.5. V ostalem je bil zaradi znatne ponudbe velik promet v Šečerani po 410 — 411, pozneje pa po 408 — 409. Zaključena je bila še Trboveljska pri višjem tečaju 405.
Devize in valute.
Ljubljana. Asterdam 22.705, Berlin 13.455 — 13.485 (13.47). — Bruselj 7.8872. — Budimpešta 9.8905. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunai 795.55 — 798.55 (797.05). — London 274.54. — Newyork 56.24. — Pariz 221.76. — Praga 167.13. — Trst 295.24.
Zagreb. Amsterdam 22.6625 — 22.7225, Dunaj 795.55 — 798.55. Berlin 13.455 do 13.485, Bruselj 788.72, Budimpešta 987.55 do 990.55, Milan 294.131 — 296.131, London 274.15 — 274.95, Newyork ček 56.14—56.34, Pariz 220.76 — 222.76, Praga 166.73-167.53. Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2375, I.ondon 25.0525, Ne\vyork 514.225, Bruselj 72. Milan 26.94, Madrid 57.3, Amsterdam 207,25, Berlin 122.925, Dunaj 72.71, Sofija 3.73, Praga 15.25, Varšava 57.7, Budimpešta 90.235, Bukarešta 3.0625.
Dunaj. Beograd 12.53875 — 12.57875, London 34.40875 — 34.50875, Milan 36.99 do 37.09, Newyork 705.95 — 708.45, Curih 137.32 — 137.82.
Bfekti.
Ljubljana. 8% Blair 97.5 bi., 7% Blair 87 bi., Celjska 160 den . Ljubljan. kreditna 122 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 124 den.. Ruše 280 do 300. Stavbna 40 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 439 — 439.5, za avgust 438.5 — 439.5, za december 438.5 — 439. investicijsko 88.5 — 88.75. agrarne 54.75 den, 8% Blair 97.25 — 97.75, 7% Blair 86.625 -do 87, 7% Drž. hipot. banka 85.625 — 86.25, 6% begluške 75 den.; bančne vrednote: Praštediona 905 — 915, Jugo 77.375 do 78.5, Union 191 — 193. Narodna 8175 do 8234. Srpska 186 den., Zemaljska 135 den., Ljubljanska kreditna 122 den.. Poljo 56 do 56.5: industrijske vrednote: Narodna šum-ska 25 den., Gutmann 140 — 160, Slaveks 200 — 202, Danica 108 — 115, Šečerana 308 do 309.5, B;od vagon 107.5 den., Union mlin 120 den., Vevče 124 den., Dubrovačka 360 den., Oceanija 205 — 215, Trbovlje 402 do 405.
Beograd. Vojna škoda 453 — 454 zaklj.. za september 457 zaklj., za december 462.5 do 463.5. investicijsko 91.25—92.25, agrarne 50 — 56.75, 8% Blair 100 zaklj., 7% Blair 89.125 zaklj., Narodna 8200 — 8220.
Blagovna triiSča
HMELJ
+ Slabo stanie hmelja v Alzaciji. Dodatno k zadnjemu poročilu o stanju hmeliskih nasadov v Srednji Evropi je Srednjeevropski hmeljski urad izdal še poročilo o stanju hmelja v Alzaciji, iz katerega posnemamo, da je bilo vreme tudi v drugi polovici julija za razvoj rastline še precej ugodno, vendar pa se ie v "zadnjem času pojavila perono-spora, ki je nastopila v skoro vseh nasadih predvsem na spodnjem delu rastline. Tudi pri normalnem in ugodnem nadaljenem razvoju rastline bo letošnja letina v Alzacij! slaba.
VINO
+ Trgovina * vinom v Dalmaciji. Ves
pretekli mesec je bila trgovina z vinom v Dalmaciji slaba. Izvoz v inozemstvo je povsem zastal in le v Hrvatsko in Slovenijo so bile prodane manjše količine. Cene so ostale enake kakor zadnji mesec. Na otokih severne Dalmacije se plačuje po kakovosti od 2.50 do 3 Din za liter, v ši-beniku črna vina po 2.50—2.80 Din, bela pa po 3.70—4 Din, Shradinu črna po 2.80 do 3 Din. in bela po 3.40—3.50 Din. V ši-beniku in okolici je še za preko 200 vagonov neprodanega vina. V srednji Dalmaciji se plačujejo bela vina po 28—30, oipolo in črna vina pa po 18 do 25 Din za stopnjo .po Maligandu. Toča je zadnji mesec napravila precej škode na Pelješcu, v okolici Dubrovnika ta deloma tudi v ostali Dalmaciji. še večjo škodo je ponekod povzročila peronospora. Izgledi za letošnji pridelek so se poslabšali. Doslej je stanje vinogradov zelo dobro še v okolici šibenika in na Visu, kjer bo letina boljša kakor lani.
LES
-f Ljubljanska borza (6. t. m.) Tendenca ra les nespremenjeno mlačna. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 3 vagoni hrastovih drv in 2 vagona neobrobljenih hrastovih plohov.
ŽITO
-f Žitni trg (6. t. m.) Čvrstejša tendenca, ki je nastopila že včeraj, je danes povzročila dvig tečajev na budimpeštanski borzi. Pšenica za oktober se je dvignila od 18.53 na 18.82, koruza pa od 16.70 na 17.12. Tudi na našem trgu je nastopilo zopet prijaznejše razpoloženje.
+ Ljubljanska bona (6. t. m.) Tendenca ta žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudili so (slov. post plač. 30 dni): pšenico: baško, 80/81 kg po 240 — 242.5 7R/80 kg po 235 - 237.5. 78/79 ks po 230 do '232.5: ri: baško, 72 kg po 170 -- 172.5. ječmen: ozimni,, 66/67 kg po 185 — 187.5;
koruzo: baško po 180 — 182.5; oves: ba-ranjski. novi po 210 — 215: moka: baška rO* iz stare pšenice po 405 — 410, Iz nova pšenice po 395 — 400.
+ Novo^adska blagovna borza (6. t. in.) Tendenca trdna. Promet: 67 vagonov pšenice. 43 vagonov ovsa, 6 vagonov ječmena, 27 vag. koruze, 7 vag. moke, 14 vag. otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 175 — 177.5; gor-njebaška, 79/80 kg 177.5 — 180; baška, Tisa. šlep, 79/80 kg 180—182.5; srem, 78 kg 165 — 167.5. Oves: baški in Sremski 155 do 160. Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 307.5-317.5; >2« 277.5-287.5: »5< 232.5-242.5: s6t 172.5 - 182.5: >7< 112.5 - 120; *8« 115—120. Koruza: baš. in srem. 130—132.5, ladja Dunav 125—130, za av<i. 132.5—137.5; ban. 122.5—127.5. Moka: baška *0g«, *0gg< 97 5 — 100. Otrobi: baški. sremska in bana-ški 92.5 - 97-5.
+ Biidinipcštanska terminska borza (6. t. m.) Tendenca trdna- promet živahen. Pšenica: za oktober 18.82 — 18.83. za marc 20.50 — 20.52, za maj 21.35; rž: za oktober 12.48 — 12.50. za marc 13.75 — 13.76; koruza: za avgust 17.12 — 17.13, za maj 17.62 do 17.63, tranzitna za avgust 14.45. ŽIVINA
+ Živinski sejem v Ljubljani (6. t. m.)
Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 266 konj, 63 volov, 91 krav, 32 telet in 44 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 30 konj. 46 volov, 55 krav, 18 telet in 30 prašičkov. Sejem je bil srednje živahen ter se je kupčija razvijala predvsem za govejo živino, dočim je bilo prašičkov malo. Cene so ostale povsem nespremenjene. Za ks žive teže notirajo: voli I 10 Din, II. 9 Din, III. 8 Din, krave debele 5—7 Din, krave klobasarice 4—5 Din, teleia 14.50 — 15 Din.
4- Dunajski živinski sejmi. Na svinjski sejem v torek je bilo prignanih 15.480 komadov, od tega 4097 iz Jugoslavije.. Cene so popustile pri pitanih svinjah za 10 gro-šev, pri mesnih pa za 5—10 grošev. — N« govejem sejmu v ponedeljek pa so se voli pri mirnem prometu podražili za 5 grošev pri kg žive teže.
ŠPORT
Razpis
IX. zvezdne propagandne dirke v Celje 17. t. m.
1.	pododbor Zagreba in Bjelovar na progi Zagreb—Celje km 101. Start v Zagrebu ob 5. zjutraj. Cilj pri Grenadirju na Bregu pri Celju.
2.	pododbor Ljubljana in Triglavski pododbor na progi Ljubljana—Celje km 74. Start v Ljubljani na Dunajski cesti pri km 1. ob 5.50. Cilj v Celju pred hotelom Skoberne.
3.	pododbor Maribor na progi Maribor— Celje km 64. Start v Mariboru pri vodovodu ob 5.50. Cilj pred td. Gams v Gaber-ju pri Celju.
4.	pododbor Celje: Klub slov. kolesarjev Celje na progi Celje—Grobelno—Celje km 32. Start in cilj pred gostilno Zeleni travnik. Start ob 6.30. Kolesarski klub Vransko na progi Vransko—Celje km 25. Start na Vranskem ob 7.30. Cilj pred hotelom Skoberne. SK Sava kol. sekcija v Sevnici na progi Sevnica—Celje km 48. Start v Sevnici ob 7. zjutraj. Cilj pri Genadirju na Bregu pri Celju.
5.	SK Disk Domžale na progi Domžale-Celje km 61. Start v Domžalah ob 6.20. Cilj pred hotelom Skoberne.
6.	Kolesarski klub Novo mesto na progi Novo mesto—Celje km 92. Start v Novem mestu ob 5. zjutraj. Cilj pri Genadirju na Bregu pri Celju.
Splošna določila
Vozi se po določilih pravilnika Kotura-škega saveza kraljevine Jugoslavije. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in se mora strogo držati cestno-policijskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. Pravico starta imajo vsi člani klubov, včlanjenih v Kotura-škem savezu kraljevine Jugoslavije, in ki posedujejo savezno legitimacijo. Prijavni-no določi vsak pododbor v svojem delokrogu. Vsi prvaki prejmejo od kluba slov. kolesarjev Celje častne kolajne, drugo mesto diplomo in tretje priznanice.
Škofjeloški šport
Prejeli smo: Športni pokret, ki v posled« njih letih čimdalje jačje vabi mladino pod svoje okrilje, je našel tudi med škofjelo« škimi mladeniči vnete prijatelje. Ustanov* Ijen je bil pred nekako tremi leti nogo« metni klub, ki se je pozneje priključil kot odsek Sokolskemu društvu v Škofji Loki. Za vodstvo kluba je bil izvoljen poseben odbor z bratom kapetanom Severjem na čelu. Močno pa se je brigal za pokret tudi faktični organizator igralcev — nogometa« šev br. Berčič Ivo. V poslednjih dveh le« tih je bilo odigranih na sokolskem telova« dišču več, res lepih tekem z raznimi klubi Gorenjske in iz Ljubljane. Rezultati so bili za domače dokaj ugodni in obstojalo je najlepše upanje, da se klub močno uveljavi s svojimi konkurenti na Bledu, Jesenicah, Kranju in Tržiču.
Tudi letos, v zgodnji pomladi so igrali škofjeloški nogmetaši dvakrat z gosti, en* krat s klubom z Bleda. Zanimanje za no* gomet je bilo med meščanstvom prav ve* liko — saj je znašala udeležba vsakokrat par sto ljudi. Žal, da je toliko obljubujoči pokret Ločanov na športnem polju tekom vseh zadnjih mesecev nekam zastal. Le tako si namreč moremo razlagati, da lo* škega kluba nismo videli na listi gorenskih nogometašev. Ne raziskujemo na tem me* stu po vzrokih tega nenavadnega mrtvila; škofjeloški nogometaši bodo pač sami naj* bolje vedeli kaj jim je ukreniti za ponov* ni razmah nogometa.	D.
SK Grafika. Danes ob 6. obvezen trening za I. moštvo in posebno za jundorsko mo* štvo. Igralci Mekina, Kobal, Juvan in Gan* tar naj se zglasijo danes na do 20. na Igri* šču IHrije zaradi fotografiranja.
DSK Svoboda (Vič). Drevi sestanek za* radi veselice, obvezen za vse člane.
TKD Atena (hazena). V petek ob 18. trening strogo obvezen za vse. ad Sokol.
Motokolesarski klub Ilirija vabi člane moto« in kolesarskega odseka na sestanek, ki se vrši danes dne 7. t. m. ob 20. pri »Ja* vornitku« na Škofeljci. Razdelitev kolajn drž. prvenstva rn razgovor glede skupnega odhoda k dirki Koroškega Avtokluba na Podkorensko sedlo v soboto dne 9. t. m. Obvezno za prijavljence k tej dirki kakor tudi za izletnike.
Illililllilll
Iz žirij ciifa in m\eta
Napredek vojne tehnike
Najnovejši model ameriške strojne puške z zračnim hladilnikom. Orožje Je name-nieno za zračno vojno in lahko odda v minuti 600 do 800 strelov.
Tožbe proti „čudodeiniku" Zeiieisu
primeri, katerih se poslužujejo Zeileisovi nasprotniki, da dokažejo škodljivost njegovega zdravljenja
Berlinski profesor dr. Lazarus je po procesu, ki ga je imel z gallspaškim >čudodelnikom« Valentinom Zeileisom, osnoval >Odbor za zaščito oškodovanih Zeileisovih pacientov«. Ze iz primerov, ki jih je iznesel v razpravi proti Zeiieisu, je bilo videti, da se bodo sčasoma javljali pacienti, ki jih Zeileiso-va čudodelna palica ni mogla ozdraviti in da bodo Zeileisa pozvali na odgovornost zavoljo poslabšanja njih zdravstvenega. stanja ali pa zahtevali vsaj odškodnino za stroške neuspešnega, ali pri lično dragega zdravljenja.
Brž ko je bil osnovan imenovani odbor, so v resnici začele prihajati nanj ovadbe v gornjem smislu. Odbor je nato pooblastil dunajske odvetnike dr. Weissbergerja, dr. Schmelza in dr. Dracha, da vlože tožbo v štirih primerih, v katerih je po mnenju odbora Zeileisova krivda precej jasna. Te tožbe, oziroma razsodbe bodo imele pre-judieijelen značaj, zato se odškodninski zahtevki glase razmeroma na nizke vsote. Ker ima Valentin Zeileis na Dunaju stanovanje in je tudi tu prijavljen, bodo tožbe vložene pri dunajskem sodišču, da se tako izloči sodišče v Wel-tu, ki bi bilo morda preveč pod vplivom dogodkov in razpoloženja v Galls-pachu.
Obžarevanje proti raku
Prva tožba bo vložena v imenu neke Marjete Sch. iz Kapfenberga, ki je trpela bolečine v telesu, katere je smatrala za revmatizem. Bombastična reklama >Gallspacher Zeitung« jo je do-vedla do tega, da se je dala lečiti Zeiieisu, ki je ugotovil zastrupljenje sečne kisline. Diagnozo je Zeileis postavil le na temelju dotika s svojo palčico ter obljubil ženski, da jo bo popolnoma ozdravil. Devet dni so jo obžarevali po trikrat na dan, nakar je ženska tako oslabela, da je morala oditi iz Galls-pacha. Zeileis ji je dejal, da je nje slabo stanje le ozdravitvena reakcija ter ji naročil, naj se vrne čez dva meseca v Gallspach, med tem pa-ne sme obiskati nobenega drugega zdravnika. Med potjo domov pa je ženska tako oslabela, da je morala po prihodu domov takoj v bolnico, kjer so jo operirali in dognali, da je imela abdominalni nadorff in da so obžarevanja naravnost pospeševala njegovo rast. Zato je bila operacija zelo težavna in nevarna. Ženska toži sedaj Zeileisa za odškodnino 7000 šilingov iz naslova stroškov obžarevanja v Gallspaehu in operacije v Kapfenber-gu ter 5000 šilingov za bolečine ter de-lanesposobnost.
Obžarevanje proti revmatizmu
Lastnica nekega dunajskega kina je Imela revmatizem v kolenu, ki ga no-
beno zdravljenje ni moglo pregnati. Po nasvetu neke prijateljice je odšla v Gallspach in Zeileis ji je ugotovil težko poapnenje žil. Obžarevali so jo in ji dajali neke kapljice, pa se je njeno stanje slabšalo iz dneva v dan. Pojavil se je silen pritisk krvi, udarci žile so padli na 42 in ženska je morala nehati zdravljenje v Gallspaehu. Z lahkim revmatizmom je prišla k Zeiieisu, sedaj pa je nje stanje daleko slabše. Zahteva odškodnino 5000.šilingov.
Smrti zavoljo obžarevanja
Tretjo tožbo je naperil proti Zeiieisu dunajski železničar H. Stampfer. Njegova žena je bila v dobi klimakte-rija in je imela razne živčne težave. Obiskala je dva zdravnika, ki sta ji dejala, da bodo težave same po sebi prestale. Vendar je šla v Gallspach, kjer ji je Zeileis s palčico v teku 4 sekund ugotovil predor želodca, želodčne tvore in vnetje trebušne mrene. Po nekoliko-dnevnem obžarevanja pa je Stampferjeva tako oslabela, da so jo mofali prenesti v bolnico in Zeileis je pregovoril tamošnje zdravnike, ki so mu naklonjeni, k takojšnji operaciji. Nekoliko dni po operaciji je ženska umrla. Vdovec je sedaj naperil tožbo proti Zeiieisu in navaja za priči oba dunajska zdravnika, ki sta žensko rent-genizirala preden je odpotovala k Zeiieisu, pa nista našla nikakih znakov bolezni, ki jih je ugotovil Zeileis.
Brezuspešno zdravljenje slepca
Izmed teh primerov je gotovo najža-lostnejša zgodba nekega hišnega pose-
Siegfried Wagner
Sin znamenitega skladatelja je onemogel pri zadnjih pripravah za slavnostne igre v Bayreuthu. Prenesli so ga v bolnico, kjer je po kratkem trpljenju podlegel.
stnika iz okolice Frohnleitna. Mož je že nekoliko let slep in znanci so mu priporočili Zeileisa, češ, da ozdravlja tudi popolnoma oslepele. Ze pri prvem pomenku mu je Zeileis baje obljubil popolno ozdravljenje. Vesel se je slepec podvrgel zdravljenju. Ostal je v Gallspaehu tri mesece. V tem času je potrošil vse svoje prihranke, prodal je hišo in si še izposodil znaten znesek, misleč, da si bo z lahkoto prislužil novo imetje, ako se mu povrne luč oči. V teh treh mesecih so ga obžarevali preko 200-krat ali uspeh je izostal popolnoma. Mož je ostal slep, prišel pa je tudi na beraško palico.
Za razprave vlada seveda v vsej avstrijski javnosti silno zanimanje, kajti čudodelnik Zeileis ima tudi v zdravniških krogih precej pristašev, da ne govorimo o številnih pacientih, ki so fce pri njem zdravili baje z izvrstnim uspehom. Bazprave bodo v prihodnjih mesecih in bomo o njih poročali, za sedaj smo lahko podali samo dejanski stan, kakor ga slikajo tožitelji.


Strahote zadnjega potresa v Italiji
Strahoviti potres v južni Italiji je obrnil pozornost vse Evrope na nemirna južnoitalijanska tla, na klasično deželo potresov in vulkanov, kjer so ne-ukročene podzemeljske sile zahtevaie ogromno število človeških žrtev. Obenem pa je sprožil usodno vprašanje: ali ne preti morda tudi drugim evropskim deželam v doglednem času slična katastrofa"? O vsem tem poroča obširno (z mnogimi slikami) pravkar izišla številka ilustrirane tedenske revije »Življenje in svet«, ki priobčuje tudi zanimiv opis (s slikami) mesta Melfi, ki ga Je zadela potresna katastrofa, iz katere se najbrž ne bo več dvignil.
Pod sfalnim nadzorom
cele vrste kemikov je izdelava Aspirina. Dnevne preizkušnji in naknadni izpiti dajo polno garancijo za čistost, jednakomerno sestavo, dobro prenašanje in učinek produkta. Zanesete se torej lahko vedno na ASPIRIN.
ASPIRIN
jedinstveni na svetu.
30 let ASPIRIN
se je
Skrivnosti elektrike
Desetletni deček Dean Yaldei igrai na strehi nekega skednja v Trce-monthonu (država Utah). Skočil je za žogo in ko mu je spodrsnilo, se je oprijel, da bi preprečil padec, električnega voda z napetostjo 11.000 voltov. Struja ga je odbila tako močnu da je skočil v zrak in potem pade! ria tla. Toda skedenj ni bil tako visok in deček je ostal nepoškodovan. Zdravniki so ugotovili, da mu je elektrika ožgala roke, a drugače ni zapustila nobenega sledu. In vendar je bila ta stiuja štirikrat močnejša od one, ki jo rabijo v Ameriki za usmrtitev zločincev; Nasprotniki električnega stola trdijo po tem dogodku, da povzroča elektrika samo navidezno smrt in da mora marsikateri zločinec z zdravim srcem oživeti v grobu, da bi doživel grozovito ponovno smrt.
800 otrok išče svoje starše
Italijanski minister za javna dela je izdal poročilo o delih v opustošenein potresnem ozemlju in pravi med dragim, da so predali doslej preko 800 otrok iz tega ozemlja sirotišnicam. Gre za otroke, ki so ob katastrofi zgrešili svoje starše. Večina teh staršev bo pač mrtva.
Radio
Lahkoatletske tekme francoskih žensk
Na pariškem stadionu Jean-Bouin so se nedavno vršile lahkoatletske tekme francoskega ženstva. Levo vidimo gdč. Ganneaujevo pri skoku v višino, desno pa gdč. Ve-lujevo pri metanju diska. Obe sta dosegli med vsemi tekmovalkami največ točk.
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Četrtek, 7. avgusta.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13 30: Poročila iz dnevnikov.
—	18.30: Plošče. — 19.30: Otroška ura. — 20: Plošče. — 20.15: Prenos iz Salzburga: serenada. — 22: Napoved časa in poročila".
Petek. 8. avgusta.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov.
—	18.30: Kuharjev šramel-kvartet. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Koncert radio-kvarteta. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 19.30: Večerni kon-sert. — 20.30: Koncert akademskega okteta. — 21.30: Poročila. — 21.45: 'Koncert radio - kvarteta. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20.30: Koncertni večer.
—	PRAGA 17: Koncert komorne glasbe. — 20: Mladinski večer. — 21: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 17: Komorna glasba. — 20: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Simfoničen koncert. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Plošče. — 16.45x Griegova glasba. — 17.15: Brahmsove skladbe. — 20.05: Večer dunajskih pesmi.
—	21: Haydenovi godalni kvarteti. — 22: Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.30: Italijanske arije in pesmi. — 20.30: Sluho-igra. — Koncert godbe na pihala. — FRANKFURT 19.30:" Prenos vsega programa iz Stutlgarta. — 0.30: Nočni koncert. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Lahka godba orkestra. — Godba za ples. — STUTTGART 19.30: Koncert fil-harmoničnega orkestra. — 20.30: Veseloigra. — 21.30: Plošče. — 23: Godba za ples.
—	BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17: Koncert orkestra. — 18.30: Klavirski koncert. — 19.30: Verdijeva opera j>Aida« na ploščah. — Ciganska godba.
Praktična novost!
!l
Patentirana 294. plošča za brzo pečenje
izpeče vsako meso v nekaj minutah. Velik prihranek masti, časa in truda
Stane samo Din "4.V— Napioda v vsaki trgovini z žeteznino.
§)WECK-ove
čaše in aparati za vkuha-vanje so prispeli.
„FRUCTUS", Ljubljana,
KREKOV TRG 10.	60a
Lokali
pripravni za pisarno, delavnico ob dvoriščni strani Gospo svetska c. št. 12 v velikosti 4-70 X 4'00, 8-00 X 5-00 in 7 50X 4 00 z vpeljano elektriko in telefonom
Zahtevajte kataloge
naših hišnih in gospodinjskih predmetov celega sveta zastonj in franko. Zadostuje dopisnica.
Za moje blago dajem 1000 dni garancije.	11258
I. razpošiljalnica »OMNIA«, Ljubljana
£LEVATOB
za mlin soli, rabljen, v dobrem stanju, cca. 4 m dolg,
KUPIMO.
Hitre ponudbe poslati na Jugoslovensko trgovačko a. d. Ekspozitura, Split	11256
ipijančevanje odvadi
Poleg mnogobrojnih izjav hvaležnosti od ozdravljenih razpolagamo tudi z uradnimi dokumenti, da »Avi-nal« zdravi pijančevanje.
Dobiva se v lekarnah in pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo — N. M. Popoviču, Beograd, Kolarče-va ulica 5.	10594
Antiseptično prenarirana
Čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE!
Dokazano najbolj dovršena.
|2P5
Telefon št. 2182.
Telefon št. 2182.
BRZOPROMET"
avtoprevozniška družba z o. z., Ljubljana,
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 4
se priporoča za prevažanje vseh vrst blaga s tovornim avtomobilom v Ljubljani in na deželo. — Cenik vožnjam iz mesta na kolodvor in obratno in v notranjem delu mesta:
do 300 kg Din 15.— do 500 kg Din 20.— do 750 kg Din 25.—
do 1000 kg Din 30. do 1500 kg Din 35. do 2000 kg Din 40.-
se oddajo takoj.
Vagonske vožnje in vožnje v okolico mesta in na deželo po posebnem dogovoru.	11259
BURMUOHS ADDING MACHINE CONPAKV, DETROIT USA
PODRUŽNICA LJUBLJANA	^ STROJI ZA SEŠTEVANJE. RAČUNANJE IN KNJIŽENJE
Vojaštvo oskrbuje promet v Melfiju
Opustošenj kraji nudijo mestoma slike krajev, kakor da je preko njih divjala vojna Tihm. Brzojavna in telefonska postaja na prostem izgleda kakor oddelek tehmčnih
čet za fronto,
DA SE OD I. AVGUSTA 1930 DALJE NAHAJAJO PISARNE IN MEHANIČNA DELAVNICA V
GLEDALIŠKI ULICI j
TELEFON ŠTEV. 33-47
10467
VLJUDNO JAVLJA CENJENIM ODJEMALCEM,
V. VValliams:
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolucije.
»Državljan Charpentier ne bi prišel niti do voza, še manj pa v
London!«
»Saj ne bi potoval pod tem imenom,« je resno odvrnil Hektor. »Ali nimate kakih drugih listin, da bi si pomagal z njimi?«
O' Farrell se je to pot glasno zasmejal. Vzel je pipo iz ust in si
obrisal oči.
»Trideset nas je, ki si belimo glave, kako bi zapustili mesto. A neje Pariza so močno zastražene in niti igle ni moči spraviti na ono stran brez Robespierrovega dovoljenja!« je zagodrnjal in spet prižgal pipo.
»Ne vprašujem zase,« je rekel Hektor. Poznam pa neko deklico, Engstromovo znanko, ki mi je izročena na milost ne nemilost. Ra-n mene nima nikogar v vsem Parizu. Zasledujejo jo prav tako kakor mene, ker mi je nekoč pomagala. V dolžnost si štejem, gospodje, da jo rešim giljotine. Tri tedne se že skrivava v neki podstrešni sobici. Najin denar gre h koncu. Še malo, pa bova izročena lakoti ali pa giljotini!«
[lektorjev glas je drhtel. Njegov obraz je bil videti v mračni dnevni svetlobi ves bled in upadel.
Savory si je pogladil čelo.
»Mr. Fotheringay,« je rekel hladno, »za nas vse je to življenje vprašanje časa. Če bo ta vlada še dolgo na krmilu, tedaj je ne bo preživel nihče izmed nas. Vidite, ta ladja je že deseti prostor, kjer se sestajava z majorjem, a kdo ve, ali nama niso prav danes že prišli na sled in naju ne prime v prihodnjem trenutku kak Coutho-nov vohun. Če je tako, tedaj — lahko noč! Misel na odhod iz Pariza je blaznost! Povem vam to, da se nam je posrečilo najti način za dostavo poročil v London, je neizmerna sreča. Zastran najinih denarnih prilik vam moram pa priznati, da sva v enakem po-
ložaju kakor vi. Še nekaj dni in tudi midva ne bova vedela, kako naj živiva. Morda se nama posreči, da dobiva iz Londona kak denar, a vse to je zelo negotovo. Kljub temu sem vam pa drage volje pripravljen pomagati, kolikor morem. Če se zvečer še enkrat potrudite semkaj, vam lahko postrežem z manjšo vsotico.«
Ozrl se je na vrata.
»Dan se dela. Oskrbeti moram pismo. Oprostite, Mr. Fotherin-gay, da sem vas spravil ob nočni počitek. — Navadno odhajamo odtod v presledkih po kakih pet minut. Če dovolita, pojdem danes prvi, nato odidete vi, in naposled major O' Farrell. Na svidenje Mr. Fotheringay, drevi se vidiva!«
S temi besedami je Savory zapustil ladjo.
»Ne smete mu zameriti,« je rekel O' Forrell, ko sta bila sama. »Izvrsten dečko je in jako vesten, posebno pa v poročanju. In končo ima prav, če trdi, da smo vsi v neprestani nevarnosti!«
Ponudil je Hektorju roko.
»Nikar ne obupujte, Mr. Fotheringay. Storili ste Mr. Grayu ve-, liko uslugo in prepričan sem, da tega ne bo pozabil. Do svidenja zvečer na terasi!« In ko je zapazil Hektorjev prepadeni obraz, je dodal: »Savory bo storil za vas vse, kar bo mogel! Zanesite se nanj!«
Hektor mu je krepko stisnil roko in odšel. Bil je ves obupan. Nadeja, ki se je zbudila v njem, ko je na terasi zagledal škrlatno-rdečo tobačnico, se je bila razblinila v nič. Njegov obisk v kavarni Conti je bil njegov poslednji up. In ko je dobil od Julesa na svoje previdno vprašanje odgovor, da škrlatnordeče tobačnice niso neznane v tej kavarni, bi bil skoro zavriskal od veselja. Ves teden je prihajal v kavarno, misleč, da bo tu srečal Grayeve ljudi. Zdaj pa, ko je bil z njimi v zvezi, je moral spoznati, da so bili prav tako brez moči kakor on. Spet je bil prepuščen samemu sebi. In vedel je, da sam ne zmore ničesar več.
Savoryjev denar bo pomagal le v toliko, da zavleče katastrofo. In potem — potem je bila njuna usoda zapečatena. V Loisonkini hiši so že začenjali šušljati. Braille, gospodar, je bil sicer točno dobil najemnino, a vendar je bil zelo neprijazen in Hektor je opazil,
s kakšnimi pogledi ga je meril najemnik v Darrasovem stanovanju, ko sta se srečala na stopnicah. Slutil je, da ju bodo prav kmalu ovadili, če brž ne izgineta iz svoje sobe v Impasse du Paradis. A kje drugje naj iščeta zavetja?
Naglo je krenil dol, zakaj vedel je, da je Loison gotovo že v skrbeh, ker ga tako dolgo ni. Dogovorila sta se bila, da ne pojde ona nikoli z doma, naj se zgodi karkoli. Toda obšel ga je strah, da ne bi iz skrbi vendarle kam šla in ga iskala. Ko jo je o mraku zapustil, ji je bi! obljubil, da se okoli polnoči vrne. Pomolil je k Bogu, da bi bila zaspala in do jutra ne bi bila opazila, da ga še ni.
čeprav je bilo še zgodaj, so bili vendar prebivalci ulice že vstali. Ko je Hektor zavil okoli vogala, da bi šel domov, je začutil, da ga nekdo vleče za suknjo. Majhen deček z bergljo je stal za njim in stiskal k sebi košaro ^ raznimi ostanki jest vin. Hektor se je siromačku dobrohotno nasmehnil.
»Ej, Armand,« je rekel, gladeč ga po kratko ostriženih laseh, »tako zgodaj si že pokoncu? Ali si mar že kaj nakupil za mamico?«
Bil je sin vdove, ki je stanovala v Loisonkini hiši. To je bila tista gospa Blaiseva, ki je Hektorju tako odločno pred nosom zaloputnila vrata, ko je bil prvikrat v Impasse du Paradis. Zelo siromašna je bila in Loison ji je časih dala kak grižljaj.
Otrok ni odgovoril na Hektorjevo vprašanje, le košček papirja mu je pomolil in ga pri tem široko pogledal s svojimi resnimi očmi. Hektorja se je polastila strašna slutnja. Razgrnil je papir.
Na papirju je bilo začečkano s skoro nečitjivo pisavo:
»Ne hodite domov! Loisonko so aretirali.«
Podpisana je bila gospa Blaiseva.
27. poglavje.
Osem in štirideseta
Hektorju je zamigljalo pred očmi. Obraz se mu je spačil od groze in mali deček ga je tako prestrašil, da je jadrno zbežal. Hektor ni mogel misliti. Vse, prav vse je bilo še tako kakor prej: hiše, vozovi, zlato sijoče solnce---in Loison je bila aretirana! In on, o Bog, on je bil prost!
STEKLARSKA OBRTNA ZADRUGA ZA SLOVENIJO V
CELJU naznanja tužno vest, da je njen velezaslužni načelnik in ustanovitelj, gospod
FRANC STRUPI
steklarski mojster v Celju
dne 6. avgusta 1930 preminul.	11301
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 8. avgusta 1930 ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Kralja Petra cesta 16, na mestno pokopališče.
Velezaslužnemu načelniku ohranimo časten spomin.
Celje, dne 6. avgusta 1930.
Načelstvo.
kompl., 40 HP, znamke Weizer, Graz, se vsled razprodaje ugodno proda. Natančneje se izve pri »Vijak« d. z o. z., Gregorčičeva 5. 14441
Aleksandrovo na otoku Krku
Restaurant ,,Triglav"
se priporoča cenjenim obiskovalcem Aleksandrova za čim večji obisk. Popolna oskrba z vsemi taksami (hrana in soba) dnevno Din 55 za osebo. Otroci po dogovoru. Dobra in obilna hrana, po želji sveže morske ribe in domače vino.
Gostom, ki ostanejo pri meni vsaj 14 dni, dam 6 % popusta. Na morje, na solnce! — Priporoča se lastnik:
9057	IVAN FRANOLIC.
Provizijske potnike
ki so pri tet stilnih tovarnah, grosistib itd. dobro uvedeni, išče zmožna tovarna takoj za prodajanje jute (Jnteemball3£e). Ponudbe pod Za 23992 n * Pu-blicitas d. d., Zagreb, Ilioa br. 9.	11282
Nasvete za nove gradnje
načrte, ororačnoe nadzorstva tevršuie po zmerni cen! gradbena ln arhitek-toniSna Inženlerska-oiearna Tehnični biro »T E H N A« Liubljana. Mestni trs 25' 159
DVOKOLESA — teža od 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.	6
LOKAL
v prvem nadstropju, v strogem centru mesta, suh, velik in opremljen v izmeri 25X6% m, zraven pisarniški prostori, pripraven za zalogo ali slično,;» ODDAM V NAJEM. Potrebna bi bila mala adaptacija. — Vprašanja pod »Center« na oglasni oddelek »Jutra«.	10612
V neizmerni žalosti javljamo vsem prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš nad vse ljubljeni, iskreno dobri oče, soprog, svak in stric, gospod
Fran strupi
veletrgovec in posestnik v Celju
v sredo 6. t. m. zjutraj v 64. letu starosti za vedno zatisnil oči.
Pogreb se bo vršil v petek 8. t. m. ob pol 17. popoldne iz hiše žalosti na Kralja Petra cesti št. 16 na mestno pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala v soboto 9. t. m. ob pol 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Celju.
Nepozabnega pokojnika priporočamo vsem v blag spomin.
Celje, 6. avgusta 1930.
Franci Karolina Strupi
sin	soproga
in vsi ostali sorodniki
Aniea
hčerka
lili Ma stavba
na najživahnejši točki Ljubljane, pet minut od glavne pošte oddaljena, z veliko pravico za vino- in žganjetoč event. tudi za trgovino z mešanim blagom in več sto kv. metrov stavbišča zraven, naprodaj Ie proti gotovini.
Ponudbe pod »Dobro vpeljano« na ogl. odd- »Jutra«. 11297
A. Golob Jt Komp.
LJUBLJANA, Puharjeva ulica št. S.
Izdelovanje emajliranih PECI. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga samotne
opeke.
CENE KONKURENČNE.
£nona9stropna hiša
400 kv. m zazidanih, s precejšnjim dvoriščem in stavbiščem (pisarniškimi, obrtnimi in stanovanjskimi prostori z vpeljano elektriko, plinom in telefoni), neposredna bližina glavne pošte in glavnega kolodvora v Ljubljani, takoj iz proste roke NAPRODAJ.
Ponudbe pod »Dobra naložitev« na oglasni oddelek »Jutra«.	11299
LIPSKI JESENSKI VELESEJEM 1930
začetek 31. avgusta
splošni vzorčni velesejem, tehnični in stavbeni velesejem, od 31. avgusta do 5. septembra,
tekstilni velesejem od 31. avgusta do 3. septembra,
velesejem športnih predmetov od 31. avgusta do 4. septembra.
Obiščite obenem tudi
IPAW
mednarodno krznarsko razstavo.
4
Pojasnila dobite pri zastopstvu: STEGU, Ljubljana, Gledališka ul. 2/II. — Telefon 2925. 11289
Zastave
z afl brez grba, čisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi, Izdeluje in razpošilja: JOSIP iVINKLEB, Subotica, poštni predal 48/d. Dustrovani cenik brezplačno.	82
Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi!
©QQQQQQQQQQQQQ
+	U30:
Celjska posojilnica d. d. v Celju naznanja tužno (t, da je njen dolgoletni zaslužni upravni svetnik, spod
Franjo Strupi
oeletriec u Celju
danes zjutraj nenadoma preminul.
Pogreb blagopokojnega bo v petek, dne 8. avgusta 1.1. ob pol 17. uri iz hiše žalosti Kralja Petra cesta št. 16 na mestno pokopališče.
Blagemu pokojniku ohranimo najlepši spomin.
C e 1 j e, dne 6. avgusta 1930.
Upravni svet Celjske posojilnice d. d. v Celju.
Nešteti uspehi pri svetovnih GenGurencah v /cfu 193C v vseh delih sveta se najbelpi deicmis nedosegljive Kvalitete in GenstruGeife svetevneatnanih	S• nteteeiGIev
Vsi najnovejši modeli na zalogi! Zahtevajte cenike! Plačilne olajšave! Vsi rezervni deli na skladišču!
Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, LJUBLJANA, TAVČARJEVA 11
§ o
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
MaUvglasi
{JCdcr hoče £ "J™
aR GaGe drugo tn/crmnei/c Ctcoec oglasov naf	v
•tcer no bo /n»«;«/ <
naslov matih
anamGah a
tdgov cro / J* Kum
CENE MAUM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.

Gdč. vzgojiteljico
fc" sna malo šivati sprej mera k dvema otrokoma. Ponudbe s sliko na podružnico »Jatra« v Maribora w»d šifro »Vzgojiteljica
32299
Monterja
•»mostoinega in dobro iz-vežbanega. za vodovod in centralno kurjavo takoj sorejmem. Naslov pove po drnžnica »Jutra« v Celju
Trg. pomočnico
pošteno in izobraženo, ki b; lahko dobila obrt mešano trgovino na dežel, fjprejroem s hrano in sta »ovanjem v hiši. Prednost imajo tiste, ki so se iz-mfi.Ie na de-Zeli. Poleg tega je še druga obrt dobro wp«!:ana. Ponudbe na ogl ®dde"lek »Jutra« pod šifro »Dobro preskrbljena«. 32209
Dekie
jr'ad« in zdravo. ki ima veselje do otrok, sprejmem takoj". Ponudbe na naslov: L Ban. Brežice ob Savi.
32207
Penzionista
i" rma zmožnost in veselje Ao večje ekonomije, takoj sprejmem. Stanovanje na raipola.g-o. — Ponudbe r*>d »Takoj nastop« na oglasni •d lelek »Jutra«. 32205
Služkinjo
pošteno in snažno, za vsa hišna dela, ki je zmožna tudi kuhe. sprejme tričlanska družina z dveletnim otrokom. — Samo one. ki imajo res veselje do otroka in imajo daljša spričevala, naj se javijo na naslov, ki E* pove ogl. oddelek Jutra 32388
Fotograf, vajenca
• primemo »ole-ko izobrazbo takoj sprei-me Hngon H:bšer, fotograf, Ljubljana 32110
2 boljši služkinji
ki se razumeta n«a kuhanje in stanova,nje v redu držati, z dolgoletnim spričevalom sprejmem eno za Mojstrano na GcTenjskem in drug"o za Pod gorico v Cmi gori Ponudbe z navedbo plače na gospa Li-!Eta Rozman, sotjrega rav-jiweV», Mojstrana — Gorenjsko.	32099
Maslarja
Specijalno za surovo maslo rabim strokovnjaka. Prednost imajo z dobrimi spričevali. Ponudbe na Mlje-karstvo Horvati«, Zagreb, Ilica 69.	33310
Usnjar, pomočnika
pridnega, poštenega, treznega sprejme takoj Draš-ler. usrijarna v Borovnici.
32317
Pošteno dekle
vsa domača dela sprejmem k 3 osebam. Pismene ponudbe na oglas, oddelek ».Infra« pod značko »Poštena 2«.	32321
2 plesk. pomočnika
sprejme Ivan Genussi, Ljubljana, Igriška ulica št. 10.
32371
Kroj. pomočnika
boljšega, za veliko delo sprejme M. Zupančič, Viž-tnarje 93.	32363
Kovaškega vajenca
z oskrbo v hiši sprejme Franc Svetlin, kovač, Radomlje.	32367
Dekle
sta.ro 15—20 let, pošteno, ki ima veselje do gostilne in male trgovine na deželi ter do drugih domačih del, sprejmem takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-pod šifro »Pošteno dekle« 32129
Pošteno dekle
išče pri boljši rodbini služ bo kuharice (po možnosti poleg sobarice), najraje Ljubljani ali Mariboru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32350
Voditeljica trikotaže
s prvovrstnimi dunajskimi spričevali — perfektna osnovanju vseh pletilnib vzorcev, išče nameščenje Ljubljani. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »Trikotagen Di rektrice«.	32354
Uradnika (co)
bsolventa trg. šole ali aka demije, mlajšega, za knji govodstvo sprejmem. — Z znanjem nemščine prednost. Strojepis pogoj. Podrobne oferte z navedbo zahtev na oglasni oddelek »Jutra pod »Pridna moč«. 32382
Vajenca
za brivsko obrt kakor tudi
vajenko
a damsko frizersko obrt prejmem. Prednost imajo 1'rboveljčani. Pojasnila daje Hutar Maks. damski frizer in brivec, Trbovlje. 32389
Pek. pomočnika
sprejme Matija Zupančič pekarna, Dolenji Logatec.
32387
Spretno pletiljo in perfektno šiviljo
za izdelavo pletenin sprej mem v stalno' in dobro meto. — Javijo naj se samo resne in stalne delavke pri pletilnici ^Zlatno janje« — Zagreb, Fijanova ulica 18.
32393
Neoženjen šofer
za potnika, z dobrimi spri-evali. brez kazni in ne-oniadeževane preteklosti dobi mesto. Ponudbe z na-edbo prejšnjih služb in zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vstop takojšen«.	32397
Potnika
amufakturista za obisk privatnih strank, sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na podružnico Jutra Cel:-u pod šifro* »Stalno ameščenje«.	32290
Več dobrih potnikov
za povečane stike, sprejme ,Mina«. Maribor, Pobrežje. Nasipna 16.	32408
Gosppdično
po možnosti z znanjem nemščine, ki bi tudi pomagala pri gospodinjstvu — sprejmem k triletnemu otroku v bližini Ljubljane. Predstaviti se je osebno s »pričevali v ponedeljek dne 11. avgusta 19:50 ob 3. uri popoldne v Igriški ulici 6 (dvorišče). Na pismene ponudbe se ne ozira. Nastop 1. septembra, event. takoj.	32360
Kontoristko
veščo knjigovodstva in korespondence v slov., nemškem ter srbohrv. jeziku, sprejmem takoj. Ponudbe s rurriculum vitae na naslov Frane Lajovic, Litija.
32361
Delovodjo
samostojnega in prvovrstnega mizarja ali lesostru-garja. z dolgoletno prakso, absolventa delovodske šole sprejmem. Ponudbe z zahtevki plače pod značko »Strokovnjak 1300« na ogl. oddelek »Jutra«. 31994
Dekle
»taro od 18—20 let. vajeno vseh hišnih del, ki bi imelo tudi veselje do gostilne na deželi, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod* »Pošteno dekle 242«.	32242
Kroj. pomočnika
dobro vajenega boljše konfekcije, sprejme takoj v stalno službo P. Kovačevič, Tacen pod šmarno goro.
32384
L,.;«™*
i r, »4
Resne zastopnike
za obiskovanje priv. strank z odličnim predmetom za domačo porabo. — Samo marljivi gospodje naj se javijo pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eksistenca«.	32323
Agente
zaupnike — za pridobitev resnih kupcev brezkonku-renčnib avtomobilov, motornih brizgaln itd. iščemo v vsakem večjem kraju Slovenije. Ponudbe gospodov poštenega značaja in z dobrimi zvezami na oglas, oddelek ».lutra« pod »Brez rizika dober zaslužek«.	32231
Čedno postrežnico
iščem za par ur v tednu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32319
Postrežnico
za dopoldan iščem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 32333

Izurjena pletilja
išče mesta s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem oddelk« »Jntra«.
32203
Za gospodinjo
grem k samskemu gospodu. Pogoj takoj! Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skrbna gospodinja«.	32302
Šivilja
išče delo pri boljši šivilji. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.
Mlad trg. pomočnik
želi premeniti službo svrho nadaljne prakse. — Najraje bi šel v kaki večji kraj ali v mesto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra «pod šifro »Dober prodajalec«.	32311
Kontoristinja
s triletno pisarniško prakso zmožna slov. in nemške korespondence ter knjigovodstva — želi premeniti službeno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Št. 1520«.	32312
Trgovski pomočnik
iznčen, špecerije, manufak ture in železnine, išče pri merno službo na deželi ali v mestu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv in pošten 211«.
32211
Občinski tajnik
z gimnazijsko maturo in večletno prakso, išče primernega mesta. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Tajnik«.
32294
Natakarica
pridna in poštena išče službo s 15. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Natakarica«.
32252
Mesto hišnika
1. septembrom išče zakonski par brez otrok. — Ponodbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Hišnik 26«
32026
Šofer - mehanik
abstinent in v vsakem oziru zanesljiv, z večjo kavcijo, išče službo. Ponudbe pod »Večja kavcija« na oglasni oddelek »Jutra«.
23342
Opekarski mojster
z dolgoletno prakso v tu-in inozemstva ter z večletnimi spričevali, išče mesto za prihodnje leto. Cenjene ponudbe na oglas oddele-k »Jutra« pod šifro »Zvesta o<pekar«.	32102
Gospodična
daljšimi spričevali, vajena samostojnega gospodinjstva ter vešča slovenskega in nemškega jezika, išče mesto gospodinje — tudi na deželi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod šifro »Nujno rabim«.	32320
Šoferska šola Gojko Pipenbacher
l.iubliana. Gosposvetska 12
Specialni učni avt-omobil.
32168
Vseučiliščnika
inštruktorja za zgodovino in zemljepis iščem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
32385
oblastv. fconcesllonlraaa
šoferska šola Čamernik, Ljubljana
Dunaiska cesta Itev. 30
(Jugoavto) telefon 2336. Pouk in oraktične vožnje 251
Tečaj za konservi-ranje
na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Ljubljani od 18. do 23. avgusta t. 1.
Tehtnice
»Florenz Eipress«. tehta 10 kz. brez n teže v. deci-malke I'100 1/1000 kg malo rabljene oo nizk! ceni prodani vsled opustitve trgovine. Naslov oove osi. oddelek »Jutra«. 29052
Puhasto perje
ks oo 38 Din razpošiljam tx) oovzetjn. najmanj 5 kg, ootem čisto belo gosje kg oo 130 Din In čisti onh kg po 250 Din. L. Brozovič. Zagreb. Ilica 82. kemična čistilnica oeria.	262
Štedilnik
radi prezidave ugodno prodam. Ogledati med 12. in 2. uro na Sv. Petra cesti št. 13, I. nadstr. 32308
Inventar za trafiko
naprodaj na Zaloški cesti št. 25 — Moste. 32315
Železen štedilnik
dobro ohranjen proda Lov-ro Breceluik, Vidovdanska cesta 2.	32328
Pristnega medu
prvorazrednih čebelarjev — zajamčeno čisto blago, lanski pridelek, večje egalne partije, okusno pakovano a 25 kg v ploč. dozah, ugodno naprodaj. Vprašati pod značko »Zajamčeno pristen med« na oglasni oddelek »Jutra«.	32373
ItcuiU-
Radio
skoraj popolnoma nov, finim zvočnikom, anodno baterijo in akomulatorjem prodam za 1300 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32357
Motorno kolo
prikolico — tipa Rudge Whitworth. Ks 4.99. v zelo dobrem stanju prodajno. Ogledati v Ko-linski tovarni, Ljubljana.	32335
Motorno kolo
brezhibno, Pucb 250 m®, S pe 29. elektr. Bosch razsvetljava in klakson-o-m prodam za 6 vagonov bukovih drv. Drvara, Zagreb, Ka-nvaufova ulica 3. 33222
Auto plašča
740 X 140. skoraj nova, rabljena 500 km. po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku- »Jutra«.
31648
Linoleum
tekače (Laufer) po ca m dolžine kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Linoleum«. 33307
5erzijske preproge
kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Preproge«.	32306
Stare steklenice
razne, majhne kupim. — Sv. Petra nasip štev. 15, pritličje.	»2332
Brusnice
vsaki množini po dnevni ceni kupuje Srečko Potnik in drug. Ljubljana, Metelkova ul. 13. 32352
Manjšo ješo
(Feldschmiede) ter manjši
vrtalni stroj
(Bohrmaschine) kupim. Ponudbe na naslov: O s a n a, Kamnik, poštno ležeče.

kompletna okna
200/100, proda hotel Štrukelj.	32307
Praznih zabojev
večjo množino proda Kari Prelog. Ljubljana, Gosposka ulica 3.	32343
Dvokrilno omaro
kopalno b a o J o in nekaj obleke ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku
Jutra«.
'•'t
M/adega družabnika
ki ima 100—200.000 Din gotovine, iščem za povečanje svoje dobro upeljane trgft-vine v velikem industrijskem kraju. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »100.000«. 32384
Starejšo gospo
z večjim premoženjem, ki bi imela event. pravico izvrševati gostilničarsko obrt
iščem kot drnžabnieo za trgovino mešanega bla-
fa. Ponudbe na oglasni od-elek »Jutra« pod značko »Gostilna 820«.
Kdo bi posodil
20.000 Din na sigurno mesto proti dobrim obrestim, za povečanje obrti. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobre obresti«. 33378
Posestvo
3 orale veliko, prodam Bresternici 41 pri Maribor« Pripravno za vsakega obrtnika.	32295
2 majhni hiši
v sredini mesta, ena večja trgovska in dve vili v mestu, s krasnim vrtom naprodaj. Pojasnila daje M a, rija Jančar, Sv. Petra cesta št. 27.	33178
Posestvo
v Šaleški dolini na Plešivcu
v izmeri 64 johov, e hišo, gospodarskimi poslopji, kozolcem dvojaJcom, slabo uro od železniike postaje Pesje naprodaj. Od 64 johov je 30 johov gozda (smreka in bukev), ostalo njive, travniki in sadovnjak. Njive izredno globoke in rodovitne zemlje. Resni kupci naj se cbrnejo na Marijo Vošnjak. Plešivee pri Velenju. 32122
Posestvo in gostilno
z dvema lokaloma in vsemi pritiklinami v dobrem stanju en četrt are nad Trbovljami, prodam- Martin Cebim ml.. Sv. Katarina št. 3. Trbovlje II.
32063
Tvornica usnja
stara in dobro nvedena. v večjem provinciialnem mestu Hrvatske naprodaj. Na željo se odda v najem tudi samo lokal za trgovino z usnjem in stanovanje. Pismena vprašanja na egl oddelek »Jutra« pod šifio »35«.	31764
OM&žilti
Dve moški obleki
dobro ohranjeni po nizki ceni proda Marija Jelenič, Ljubljana, Stara pot št. 1 (nad tovarno kisa). 32386
Stanovanje
2 sob, kuhinje, shrambe in drvarnice, v Zg. Šiški oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32379
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Poizve se na Dunajski cesti 35. 32395
Stanovanje
v Mariboru
obstoječe iz 2—3 sob, ičem. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Učitelj«. 33407

Sobo
Umetni mlin
kjer se melje za kmete in izmenjava, na prometnem kraju vzamem v najem ali na račun. A. Verhovnik, Slov. Bistrica, Nova vas.
32080
Pridelki
Košnjo otave
proda Fran Slovša, Kole-zijska ulica 20. 32337
Jabolka
kisla in zdrava, v vsaki množini po dnevni ceni kupuje Srečko Potnik in drug. Ljubljana, Metelko va ulica 13.	32353
posel ektrik
nim vhodom in elektriko oddam s 15. avgustom solidnemu goapodu. Istotam se tudi proda
sokolski kroj
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.«.	32166
Opremljeno sobo
oddam v vili blizu bolnice Na E od-eljevo 13. 32139
2 lepo urejeni sobi
in porabo kuhinje oddam mlademu solidnemu paru iznajmljuie takoi ali po dogovoru. Cesta mestni log l-II.	32045
Strogo separir. sobo
v centru mesta išče gospod s 15. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soba«.
32366
K*
4
d
Naznanilo
Čast mi je naznaniti, da sem otvoril na Lisci gostilno brezalkoholnih pijač. _
Za obilen obisk se priporoča Kari Brantuše, gostilničar.	32390
m
»Ti
»Amalija 1909«
Dvignite pismo!	32370
Lepi kapelnik
opazovan v nedeljo pred častno tribuno samo kratek čas, z napisom na roki »Vrhnika«, se naproša, da dvigne vse dopise, ki mu jih pošljemo pod šifro »Lepote žejue rožice«.
n-^TS
v Hišo
z manjšim posestvom In gostilno, ali brez nje. blizu mesta ali v industrijskem kraju kupim. Ponudbe ceno na naslov: A. Krije. Ptuj-Hajdina 2. 31619
Načrte hi proračune
za zgradbe izvršuje teh nični biro »Tehna«, Ljubljana. Mestni trg št. 25-1 Zahtevajte Doset inženjerja-arhitekta.	159
[
družba s «. «.
realitetna pisarna
Tavčarjeva ul. 6 proda:
VILO, Bežigrad, novozidano suho, 3 kompletna trisobna komfortna stanovanja s kopalnicami, lep ogra jen vrt 1300 m', 550.000 Din. Plačilo po dogovoru;
HIŠO na Glincah, novozidano, 6 enosobnih stanovanj, vrt, 175.000 Din. Rentabilna hiša. Ugodni plačilni pogoji.
TRG. HIŠO v šentjakobskem okraju, dvonadstr., podkletena, 2 trg. lokala, veliko skladišče, dvorišče X trisobno in več dvosobnih stanovanj, 500.000 Din
TRG. HIŠO v Vodmatu novozidano, lokal, trisobno in dvosobno stanovanje, lep ograjen vrt, davka prosto, 145.000 Din. Mesečni donos 1900 Din. Ugodni plačilni pogoji.
PARCELO v Zeleni jami, ca 330 m', 12.000 »in.
33400
Vsakovrstno zlato
kupule pe nalvišjih cenah
Černe — JuveOr
Liubliana. Wotfova hI. 3.
38
40 delnic
Obrtne banke v Ljubljani prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delnice 40«.	33401
/V/Mi^ii
Pohištvo
(obednico, spalnico ia klavir) prodam ali dam v najem. Naslov pore oglase i oddelek »Jutra«. "" "
Solidna dama
e štiri višješolske deklice na celokupno oskrbo souporabo klavirja. Cesta v Mestni log št. 1-II.
33330
Dijaško stanovanje
z vso oskrbo iščem za prvošolca. Pogoje na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Učitelj — oskrba«. 31877
Dijakinjama
oddam lepo in zračno sobo s hrano in souporabo klavirja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31827
Sobo fn kuhinjo
i&ets mati in ein za takoj ali pozneje, t trnovskem aH Šentjakobskem okraju. Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tiha«.
38688
Lepo stanovanje
S sob, kuhinje m pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglasrai oddelek »Jutra«.
32366
Sobo s kuhinjo
potrebno pcpravila, oddam mdrnš osebi. Oglasiti se je pismeno na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »V mestu« 32127
Stanovanje
lepo, 3 jcb, kuhinje in pritiklin, v novi visokopritldč-nj tafti pri kolodvoru oddam za 500 Din mesečno. Vrt, vodovod in elektrika Petrič. Brezovica pri Ljubljani.	32106
Komfort. stanovanje
3 manjših sob tako) oddam v vili ob Tivoliju. Naslov v oglasnem oddelka Jutra.
31668
Stanovanje
S sob in kuhinje po nizki I ceni oddam za oktober v' Rožni dolini, cesta 11/32.
32309
Opremljeno sobo
veliko, lepo, svetlo, mirno in čisto, * oesebnim vhodom, elektriko ter parketom, pair sto boirakov od Zvezde oddam s 15. avgustom samo boljšemu, stalnemu, solidnemu in čez dan zaifioslememu gospod«. Naslov perve oglas, oddelek »Jutra«.	32318
Opremljeno sobo
takoj oddam gospodu Florijanski ulici št. 31-1. I 32344
Resna ženitna
ponudba!
Kmečki sia, srednjih let, neoma/ieževane preteklosti, s 25.(100 Din gotovine — se želi priženiti na kako srednje_ ali boljše posestvo — najraje v bivši mariborski oblasti. Vdore od 20—30 let stare, z enim aii brez otrok, niso izključene. Le resne ponudbe, če mogoče .« sliko na oglas oddelek »Jutra« pod »Dober gospodar 397«. — Tajnost častno zajamčena.
32204
Opremljeno sobo
z elektriko in posebnim vhodom, tik gorenjskega I kolodvora oddam s 15. av- | gustom solidnemu gospodu Poizve se v Polakovi ul. št. 11.	32253
Švicarska koza
poceni naprodaj v baraki na Kodeljevem. 32327
Doberman
lep, 7 mesecev star naprodaj v Gerbičevi ul. 26 — Kolezija.	32334
Pes - volčjak
(čuvaj) naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 323S1
Mlada krava
s teletom naprodaj v vili »Livada«, Gaberje-Celje.
32404
Harmonij
radi pomanjkanja prostora prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32341
Moški zobje
so e« izgubili od Streliške do Florijanske ulice. Najditelj naj iih prro-ti nagradi odda v Rožni ulici št. 11, dvorišče — Valentin Jane-ždo.	32201
Pokrajinske
razglednice
po VaH »likj ali negativu. ' >tns fotografiji tzgo-
tovi do 20 000 a n e v n o tvornica kart Lojze Šmuc.
Ljubljana VTI. Aleševčeva št. 26 Zahtevajte ponudbe in ceniki	242
Pozor, kleparji!
Kombinirani stroj za o-brob-ljenje (Abkantmaschine) — »polnoma nov prodam za 7200 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Ugodno«.	32300
Gospoda
sprejmem na stanovanje na Krekovem trgu 4. 32326
Čevljarji!
Ako nameravate porečaS Vaiio otort in si za.to nabaviti potrebne stroje, Vajn nudim za polovično ceno dober kombiniran čistilni stroj (Aug^utzma-schine), več strojev za rezanje podplatov (Stanzmaschine), stroj za skoz-šiva-nje (Durchnah-masehine) itd. Ivan Pr^šern tovarnar. Kranj. 32096
Pletilni stroj
nov, znamke »Ideal« štev. S/50, radi poman/kanja prostora prodam. Naslov pove ogiačni oddelek »Jutra«.
32209-a
Za mešanje betona
nov stroj na 2 kolesih, na ročni pogon, proda Mihael Kavčič, Žg. šiška. 32347
Javna prostovoljna dražba
V soboto 9. t. m. ob 10. se vrši v Ljubljani. Kolodvorska ulica štev. 31 javDa prostovoljna dražba 1 to-varniško-nove International Harvestfer tovorne šasije — 2!itonske.	32322
IZVANREDNA PRILIK A J
Železna »iužinska patent postelja zložljiva, s ia* peciranom madracom, re« lo praktična za vsako hišo, hotele, nočne sluz« be in potujuče * osobe
stane samo Din 390___
Razpošiljam po poštne« nom povzetju.
tako
'ZGLEDA SL02EM
Lesena patent po šteli*}
zložljiva, s tapeciranim madracom. zelo prak« tična. stane samo D 230,
Ležalka ra soočanje
(Liegcstuhl) najnovije vr4 sti, stane samo Din 15Hj
Madraci punienS t voli nom stanejo samo D 750, L. BROZOVIČ, ZAGREB ILICA S2.
138
Čedna soba
z električno lučjo, za enega ali dva gospoda. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32331
Prazno sobo
s kako shrambo, eventuelno kuhinjo išče učiteljica za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Sredina me-ta«.
32195
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom oddam gospodu s hrano ali brez. Naslov pove ogla spi oddelek »Jutra«. 31826
Sobo sredi mesta
električno razsvetljavo, z vso oskrbo oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32336
Opremljeno sobo
lepo in veliko, s parketi ter električno lučjo oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32340
Sobo
s posebnim vhodom in dobro domačo hrano iščem s 15. avgustom ali 1. septembrom v Vodmatu ali kje blizu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra stranka«. 32338
Solnčno sobo
lepo opremljeno za 2 osebi, v bližini glavnega kolodvora oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32345
Sobo ln kuhinjo
Išče starejša gospa. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sama«.
33335
Lepo stanovanje
3 sob in pritiklin, za pisarno, zdravnika ali podobno oddam takoj na Miklošičevi cesti. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33358
Sobo in kuhinjo
oddam v Zg. šiški št. 153 Kosovo polje. 32362

Lokal
dva prostora s pritiklinami oddam s 1. novembrom L na Kongresnem trgu 13.
33006
Lokal
za krojaško ali drugo obrt, v centru Ljubljane ugodno oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.
Krasno stanovanje
obstoječe iz 3 sob, oddam s 1. septembrom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Za september«.	33349
Stanovanje
2—3	sob in pritiklin išče mirna stranka 4 odraslih oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana«.	33348
Stanovanje
3—3	sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam mirni in snažni stranki za september. Rožna dolina, cesta
IV/36.
Uradnik I. kat.
išče primerno sobo s strogo separiranim vhodom, v sredini mesta za 15. avgust ali t, september. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soba«.
«3511
Separirano sobico
iščem b 15. avgustom. Po- I nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ^Navedba ce- | ne«.
Ste li že kdaj nosili
nove
Viktorija platnene
čevlje?
s prešitim gumastim podplatom, iz najboljšega materijala, ugodna fazona, popularne cene.
Bele In sive.
Idealni poletni čevlji za hišo in vrt, za ulico in šport. Dobivajo se v vseh trgovinah s čevlju
Na vsakem podplatu zaščitna znamka.
Prodaja na veliko: PALMA, Zagreb,
pošt. pret. 226.	10178
Opremljeno sobo
solnčno in svetlo, s poseb- I nim vhodom ter razgledom na velik vrt, oddam. Naslov pove oglasni oddelek I »Jutra«.	33380
Opremljeno sobo
lepo, takoj oddam. Naslov I v oglasnem oddelku Jutra.
33374
Sostanovalca
za 100 Din mesečno sprej- I mem na Glincah, Tržaška cesta 33.	32304 |
2 opremljeni sobi
za 4 osebe oddam na Miklošičevi cesti štev. 22-ffl, vrata 35.	33396
Zahvala
Za Izraze iskrenega sočutja povodom smrti naše nepozabne matere, gospe
Elizabete Lešnik
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih šopkov in vencev in vsem, ki so spremljali blago pokojuico v tako velikem številu na njem zadnji poti.
V Mariboru, dne 4. avgusta 1930.
Opremljeno sobo
oddam 1 ali 2 osebama — event. tudi za kratko dobo. NmIov v oglasnem oddelku Jutra«.	~
11283
žalujoči otroci
Drsfeje Davorin Ravtjen. Izdaja za kooaorcij »Jatra« Adoti Ribnika*. Za Narodno tiskamo d. d. kot tufcaraairja Franc Jezecšefc. Za toserafni de' Je odgovoren Atomi Novak. ysi v Uubfcml,