PoStni urad 9021 Ceiovec — Veriagspostcmt 9021 Kiagenturt )xhaja v Ceiovcv — Erscheinungsort Kiagenturt Posamem} iivod 1.50 š!!., mesečna naročnina 5 šiiingov Letnik XXV". Ceiovec, petek, 28. juii 1972 Ang Štev. 30(1567) Kongres mednarod- nega združenja A!DLCM v Cetovcu: Vsak narod ima svojo vrednost ne g!ede na to, a!i je ve!ik a!i majhen V dneh od 22. do 24. juiija )e v ceioviki Deiavski zbornici zase-da) 6. kongres Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kuitur (AiDLCM). Na kongresu so se zbrati zastopniki oz. pripadniki raztičnih naronostnih in jezikovnih skupin iz mnogih evropskih dežei; nekateri so prišii tudi do 2000 km daieč, kar je gotovo pre-pričijtv dokaz živega zanimanja in gioboke ijubezni do naroda in materinega jezika. Sptoh je bii na kongresu posebno poudarjen pomen materinega jezika, kajti .načeto priznavanja materinega jezika — kakor je poudari) generaini tajnik združenja Georges Costa — )e za nas dokaz morainih vrednot neke obiasti, neke družbe". Na otvoritveni seji, ki so se je Poteg čtanov združenja in zastopnikov posameznih skupin udetežiti tudi števitni gostje, med njimi dežetni svetnik Rudo" Galtob, dežetni po-stanec Hanzi Ogris, dvorni svetnik dr. Joško Tischter kot predstavnik Avstrijske tige za človekove pravice in drugi, je navzoče v imenu pripravtjalnega odbora pozdravit predsednik ZSO dr. Franci Zwitter. brazit je vesetje, da si je združenje la svoj kongres izbrato prestotnico naše dežete, to je ene izmed pokrajin, kjer se stikajo tri velike evropske kutture in tri vetike evropske narodne družine, in sicer germanski, romanski in stovanski svet. -Ta pokrajina pa je že prav posebna zanimiva zaradi tega, ker na stičišču teh treh kuttur in narodov Nvijo trdi narodnostne skupine, ki so ogrožene giede svojega jezika h svoje kuiture; da omenim samo turtansko narodnostno skupnost in Stovence v Benečiji, pa tudi sio- Kongres AiDLCM za pravice manjšin v Avstriji Na svojem kongresu v Cetovcu je Mednarodno združenje za zaščito ogroženih jezikov in kuttur sktenito tudi nekaj intervencij v korist posameznih narodnih odnosno jezikovnih skupin. Tako je kongres med drugim postat avstrijskemu zveznemu prezi-dentu Franzu Jonasu brzojavko z naslednjo vsebino: Ob pritožnosti kongresa Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kuitur v Ceiovcu nasiavijamo na Vas svečani apei ter zahtevamo zaščito in pospeševanje jezikov in kuitur manjšin v Avstriji. Ziasti zahtevamo pravično uresničitev čiena 7 državne pogodbe 1955, predvsem doiočii § 5, ki prepoveduje dejavnost organizacij, ki je naperjena proti pravicam koroških Siovencev. venski narodni manjšini v Avstriji in itaiiji sta ponekod na svojem avtohtonem bivaiišču prav tako jezikovno in kuiturno ogroženi v svojem obstoju in nadaijnjem razvoju." Kongresu je žetet mnogo uspeha pr! delu ter učinkovite sklepe za prihodnje plemenito prizadevanje v korist ogroženih jezikov in kuttur. V imenu dežete Koroške je kongres pozdravit dežetni svetnik Rudo" Galtob (njegova izvajanja ob-javtjamo na posebnem mestu — op. ured.), v imenu Avstrijske tige za čtovekove pravice pa dvorni svetnik dr. Joško Tischter, ki je poudarit, da sta jezik in kuitura specifična značiinost vsakega naroda in tudi vsake manjšine, zato sta vredna vsega upoštevanja. Trenutni potožaj stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem je v strnjeni obtiki prikazat dr. Pavte Apovnik. Uvodoma je opozorit na določita čtena 7 državne pogodbe in izjavit, da koroški Slovenci priznamo, da se je odnos države in družbe do nas v tetih po sktenitvi državne pogodbe spremenit v pozitivnem smistu; doseg" smo doto-čene pravice in naša tojatnost do avstrijske republike je bita tudi u-radno priznana. .Vendar pa moramo 17 iet po sktenitvi državne pogodbe ugotovi", da so pravice, ki so nam zagotovijene v čienu 7, ie deino in pomanjkijivo uresničene. Zakon), ki so biti skienjeni za iz- vedbo teh doiočb, ne upoštevajo naših ugovorov in pomisiekov. Ravno ob vprašanju dvojezičnih topografskih napisov pa so Siovencem sovražni krogi ponovno zanetiti mržnjo do Siovencev in je spet opaziti izpade proti naši narodnostni skupnosti, izpade, ki so brez dvoma sad načrtne protisiovenske gonje." V svojem kratkem reteratu je dr. Apovnik dejat, da koroški Stovenci pozdravtjamo odtočitev Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kuttur, da je izbrato Koroško kot kraj svojega 6. kongresa, ker se štejemo med tiste narodnostne skupnosti, ki jim grozi nazadovanje in asimitacija. „V tej nevarnosti se zavedamo, da moremo vztrajati in obstati samo ob podpori demokratičnih sii v Avstriji in posebej na Koroškem, hkrati pa ob vsestranski podpori matičnega naroda, ki si je izbojevai iastno državo v okviru federacije jugosio-vanskih narodov." Svoja izvajanja je dr. Apovnik zaključit z ugotovitvijo, da je kongres dobrodošta pritoinost, da se zastopniki raztičnih evropskih etničnih skupnosti spoznajo, izmenjajo izkušnje in utrdijo zavest, „da ima vsak narod svojo vrednost, ne giede na to, aii je vetik ati majhen; da je vsak jezik dobrina, ki jo je treba spoštovati in ohraniti, ne giede na to, aii ga govori sto miiijo-nov aii samo neka) desettisoč iju-di." Koroški Stovenci so udetežence kongresa seznaniti tudi s svojo kut-turno-prosvetno dejavnostjo. V ne-detjo zvečer sta se namreč predstavita moški pevski zbor SPD .Bitka* iz Bitčovsa, ki je pod vodstvom mtadega pevovodje Francija Kapusa zapet nekaj koroških narodnih pesmi, ter fotktorna skupina SPD .Zarja* iz Zetezne Kapte (ki sta jo spremtjata predsednik društ- (DatjenaS. ttroni) sJovenshesfcz narctžet Tudi letos so v Sloveniji obhajali 22. julij kot dan vstaje slovenskega naroda. Za to priložnost so v številnih krajih pripravili najrazličnejše svečanosti, srečanja starih borcev, pohode mladine po poteh, znanih iz narodnoosvobodilne borbe, in razne druge prireditve. Spominjali so se zgodovinskega dneva leta 1941, ko se je slovenski narod ramo ob rami z ostalimi jugoslovanskimi narodi dvignil k uporu proti fašističnim okupatorjem ter začel svoj junaški boj za svobodo. V okviru proslav so tudi letos podelili nagrade vstaje slovenskega naroda, ki jih Zveza združenj borcev NOV Slovenije vsako leto podeli za posebne zasluge na področju umetniškega oblikovanja ideje narodnoosvobodilne vojne. Letošnje nagrade so prejeli: H dr. Miroslav STIPLOVŠEK za knjigo o zgodovini Šland-rove brigade; H Erna MUSER in Vida ZAVRL za knjigo o ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbruck; H Vinko TRINKAUS za izvirno pripovedno delo „Črna dolina"; H akademski slikar Ivan SELJAK-ČOPIČ za slikarska dela na temo revolucije in NOB; H prof Ciril CVETKO za muzikološko delo ter knjigo .Samospevi 1943—1945". Predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Janko Rudolf je nagrajencem čestital ter izrazil željo, naj bi tudi letošnje nagrade vstaje bile nadaljnja spodbuda tako nagrajencem kakor tudi drugim ustvarjalcem za delo v prihodnje. S!aba vest Amerike zaradi vojnih ziočinov v Vietnamu Zgodovina odnosov med Ameriko in Združenimi narodi medna še ne pozna lakšne .ohiaditve", kakršno so ii odnosi doživeti pred dnevi, ko se je gtavni lajnik OZN Wa!dheim .drznit* kritizirati ameriške bombne napade na civitne naprave v Severnem Vietnamu. Kakor da bi jih pičite ose, so voditni ameriški potitiki, med njimi ztasti zunanji minister Rogers, poskočiti in Watdheimu očitati, da podopira se-vernovietnamsko propagando proti Ameriki. Reakcija v Ameriki pa v resnici ni ničesar drugega kot pa najbotjši dokaz, da pri Watdheimovem opo-zoritu ni što za kakšno propagando, marveč za dejstva, ki bi jih ameriški voditetji za vsako ceno hoteti prikriti pred mednarodno javnostjo — namreč za dejstvo, da se ameriška vojska v Vietnamu po-stužuje sredstev, ki v vsem civitizi- Strpnost in razumevanje za manjšino najboljši dokaz zrelosti večinskega naroda Kot predstavnik dežele Koroške se je otvoritve kongresa Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur prejšnjo soboto v celovški Delavski zbornici udeležil deželni svetnik Rudolf Gallob. V svojem pozdravnem govoru je ob tej priložnosti naglasil: Vašemu 6. kongresa prinašam pozdrave dežele Ko-roš&e m želim, da id se delegati med svojim bivanjem v naši deželi doliro počutili in da Id poleg gotovo ne lahhih nalog kongresne dejavnosti našli tudi čas, da vsaj malo spoznajo našo deželo in njene ljudi. Združenje, Iti si je zastavilo nalogo, da se zavzema za ohranitev jezi&a in kulture manjšin, more učinkovito delovati le, če svoje namene in prizadevanja vs&ladi najprej v svojem lastnem hroga, čemur služijo kongresi, da potem dosežena spoznanja lahho zastopa v javnosti in si prizadeva za razumevanje. Pri izdelavi programa vidim problematiko odnosno bistveni dejavnik aspeba v tem, da se vsakokratne zahteve vskladijo tako, da odgovarjajo željam manjšinskega naroda in so sprejemljive tudi za večinsko narodnostno skupnost. Pojmi kot strpnosti in razumevanje za manjšino se ne smejo izkoriščati kot enostranske utemeljevanje utopičnih ciljev ali celo kot sredstvo pritiska, marveč jih je treba pojmovati in tudi razumeti v polnem pomena besede in vsebine. Samo tako bo možna ohranitev mirnega sožitja tako imenovane manjšine z večinskim narodom in v takem daha se lahko razvija tadi kaltarno življenje manjšinske na- rodnostne skapnosti. Če bi torej prevladala miselnost, ki bi apoštevala, da neka narodna skapnost govori drag jezik ter goji svoje običaje, ki so se ohranili skozi stoletja in ki niso v nasprotja s splošnim kaitarnim konceptom dežele, potem bi tako imenovana večina doprinesla najboljši dokaz svoje zrelosti in veličine za izpolnjevanje naložene ji odgovornosti. Odgovorni činitelji koroške deželne politike so ob koriščenja danih možnosti tradijo za tako politiko spo-razamevanja. Z.e-ta je že doslej bistveno prispevala k boljšema sporazamevanja s sosednjimi državami in k giobitvi prijateljskih odnosov z njimi. V zadnji tretjini 20. stoletja se zdi taka politika sicer kot samoamevna, kar pa v resnici ni, ker pri njenem ocenjevanja čestokrat častvene emocije vplivajo na stvarno diskasijo in bi to lahko privedlo do — kakor mislim — od nobene strani zaželjene razdvojitve naših sodržavljanov, ki vsi so dobri deželani in se brez pridržka priznavajo k skap-ni domovini. Če sem v svojih pozdravnih besedah sprožil misel o potrebi sporazamevanja, ki se mi zdi posebno važna, potem ne bi hotel to zožiti zgolj na naše koroške probleme, temveč bi Vaši organizaciji kot zagovornici ohranitve manjšinskih jezikov in kaltar priporočal, da z dahom strpnosti in razamevanja oživi vse sklepe, ki jih bo sprejemala v svojem delovnem območja. Pri tem želim Vašema dela čim boljši aspeh in 6. kongresa Vaše organizacije pri nas na Koroškem dober potek. ranem in omikanem svetu veijajo za najhujše vojne ztočine. Saj je vendar višek cinizma, če v Ameriki zdaj trdijo, da jezov in namakat-nih naprav v Severnem Vietnamu ne bombardirajo .namenoma", marveč da bombe morda padajo na te objekte !e .po nesreči". Kako si more Amerika sptoh jemati pravico, da bombardira kakršne-koti citje v Vietnamu? Štaba vest potagoma tudi v Ameriki sami prodira vedno botj na površje in je v bodoče ne bo več možno zadušiti. Tudi ne z grožnjami, kakršne si je .zastužita" na primer ameriška fitmska igratka Jane Fonda, ki je obiskata Severni Vietnam in se na tastne oči prepričata o grozotah, ki jih nad tamkajšnjim civitnim prebivatstvom povzročajo ameriške bombe. Ker je svoje rojake pozvata, naj prenehajo z bombardiranjem, so jo v Ameriki ob-dotžiti, da je izdata domovino. Neustrašna igratka je obtožbe zavrnita žeto odtočno: .Med nami je vetik izdajatec in rekta bi, da je to Richard Nixon, kajti izdajatec je tisti, ki počenja najstrašnejše ztočine, kar je bito kdaj storjenih.* O vsem drugem prej kot o čisti vesti pa priča tudi dejstvo, da je nekdanji ameriški pravosodni minister Ramsey Ctark odpotovai v Severni Vietnam, kjer naj bi skupaj z mednarodno znanimi strokovnjaki za namakatne sisteme preučit postedice ameriškega bombardiranja. V njegovem spremstvu je tudi predsednik mednarodne komisije za raziskovanje ameriških ztočinov v indokini. Skupina bo ostata v Severnem Vietnamu nekaj tednov, potem pa bo svoje poročito objavita v Washingtonu, Londonu, Parizu in Kobenhavnu. Ameriška in mednarodna javnost z zanimanjem pričakuje, kakšne bodo ugotovitve te skupine. Njenega poročita ameriški potitiki ne bodo mogti zavrniti kot .propagando nasprotnika". Toda ne gtede na ugotovitve te skupine je že zdaj znanih dovotj podrobnosti o ameriških ztočinih v Vietnamu, tako da je štaba vest več kot upravičena. OB PODPISU SPORAZUMA MED EGS IN AVSTRIJO: Pogoji za konfrontacijo na mednarodnem trgu so se izboijšaii V soboto sta kancler Kteisky in minister za trgovino Staribacher v bruseijski paiači Egmont podpisaia giobaini in interimski sporazum o postopni odpravi carin v biagovni izmenjavi med dežeiami EGS in Avstrijo. S tem je bil zakijučen doigoietni proces trdovratnih pogajanj, ki se je pričei ieta 1961. V tem procesu so se predstavniki OVP vsa teta zavzemaii za asociacijo Avstrije z EGS, kar je imeio vedno znova za posiedico ugovore Sovjetske zveze in Francije kot podpisnic avstrijske državne pogodbe. Sporazum, ki je bii v soboto podpisan, se od predstav 8VP bistveno raziikuje. Sociaiistična viada je v tem sporazumu dosegla, da bodo carine v biagovni izmenjavi med Avstrijo in desetimi dežeiami Manicami EGS po 1. januarju 1973 postopno odpravijene, medtem ko bo Avstrija — odgovarjajoče statusu svoje nevtrainosti — neovirano iahko razvijata svoje trgovinske odnose med preostaiimi dežeiami EFTA ter do dežei COME-CON in do svojih ostaiih trgovinskih partnerjev. Ob podpisu sporazuma o postopni odpravi carin v trgovini med EGS in Avstrijo je treba predvsem upoštevati dvoje. Prvič to, da se je pred tem bruseljska šestorica s sedanjimi članicami EFTA Veliko Britanijo, Dansko, Norveško in Irsko sporazumela, da bodo 1. januarja 1973 vstopile v EGS kot polnovredne članice. Drugič pa je treba u-poštevati to, da je bila pripravljena urediti tudi odnose do preostalih članic EFTA. Poteg Avstrije so to še Finska, islandija, Portugalska, Švedska in Švica, med katerimi imata Švedska in Švica podoben status mednarodne nevtralnosti kot Avstrija. V danih okoliščinah je Avstrija stala pred alternativo, da podvzame vse, da z ustrezajočim sporazumom najde aranžma z EGS, ki bo že čez šest mesecev predstavljala trg 300 mi— iijonov ljudi in na katerega odpade že sedaj več kot 60 odstotkov avstrijske zunanje trgovine, ali pa se znajde v položaju, ko bo kot osamljena mala država v osrčju Evrope v veliki meri izolirana od nadaljnjega procesa evropskega gospodarstva in njegove integracije. Sedanja vlada se je odločita za prvo pot. !n to ne pasivno, marveč iniciativno. Iniciativno zaradi tega, ker je v Bruslju dosegla, da v soboto ni bil podpisan le globalni sporazum o postopni odpravi carin v medsebojni trgovini, marveč tudi sporazum o inte-rimski ureditvi medsebojne trgovine. Poleg tega pa si je zagotovila proste roke v svoji trgovini in gospodarskem sodelovanju z deželami, ki ne pripadajo EGS. Te prostosti dežele, ki so pristopile kot polnovredne članice k EGS, nimajo. Z interimskim sporazumom je naša država dosegla določene prednosti pred preostalimi državami EFTA. Medtem ko bo globalni sporazum stopil v veljavo 1. januarja 1973, bo posebej za našo državo stopil že 1. oktobra tega leta v veljavo interimski sporazum. S tem dnem bodo obojestransko carine znižane za 30 odstotkov, medtem ko bodo v trgovini s Finsko, Islandijo, Portugalsko, Švedsko in Švico znižane šele 1. januarja 1973. S tem bo imelo gospodarstvo naše države tri mesece več časa, da prilagodi svoje kalkulacije na nove pogoje trgovine z drugimi deželami. To bo pomembno tembolj, ker se bo gospodarstvo naše države s tem lažje pripravilo na prakso reforme obdavčenja prometa z blagom, — na takoimeno-vani davek na zvišanje vrednosti — ki je v območju EGS že v veljavi, ki pa bo pri nas stopil v veljavo šele s pričetkom leta 1973. Medtem ko bodo imele ostale članice EFTA le 12 mesecev časa, da se v trgovini z EGS pripravijo na znižanje carin za nadaljnjih 10 odstotkov, bo imelo naše gospodarstvo za to 15 mesecev časa, do 1. januarja 1974. S tem dnem bo namreč stopil v veljavo enotni mehanizem odprave carin, ki se bodo vsako leto znižale za 20 odstotkov, dokler ne bodo v celoti odpravljene. Podrobnosti pogodb med EGS in Avstrijo, ki jih vsebuje v soboto podpisani sporazum, zaenkrat ni mogoče podrobno analizirati. Skupek teh pogodb obsega namreč več kot 600 strani. Če pri tem vendar upoštevamo, da je bila EGS vse do zadnjih tednov tista, ki je hotela naši državi oktroirati večje obveznosti od onih, na katere je bila sama pripravljena pristati, potem je v 600 straneh teksta sporazuma bistveno to, da se bo trgovina med članicami EGS in Avstrijo razvijala na osnovi reciprocitete obojestranskih prednosti in obveznosti, pri čemer bo obojestransko odprta pot za nadaljnje dodatne sporazume. Ti dodatni sporazumi se bodo zlasti nanašali na trgovino s tako imenovanim občutljivim blagom, to je z blagom, katerega surovine je eden od partnerjev uvozil iz dežel, ki z EGS niso pogodbeno vezane. Zaenkrat bodo za to blago v trgovini med EGS in Avstrijo carine znižane le za 5 odstotkov in bo šele pozneje določeno, kdaj bodo te carine v celoti odpravljene. Posebne dopolnilne pogodbe predvideva globalni sporazum še v trgovini s papirjem ter mlečnimi izdelki. Drugače pa tako imenovani agrarni Avtomobilska cesta TMf J Vir^MlAo IM PtMfO/MO Dela na novi avtomobilski cesti med Vrhniko in Postojno kijub neugodnim vremenskim razmeram dobro napredujejo in bodo, če ne pride do nepredvidenih težav, točno po načrtu dokončana do konca oktobra, tako da bo ta odsek nove avtomobilske ceste za državni praznik 29. novembra svečano izročen svojemu namenu. Odsek štiripasovne avtomobilske ceste Vrhnika—Postojna je dolg 32 km. Na tem odseku je treba zgraditi tudi 8 večjih in 33 manjših objektov, kot so mostovi, podvozi itd. Po dograditvi bo to moderna in hitra avtomobilsk cesta, kakor jo zahteva vedno večji promet proti morju. Gradbeni stroški za odsek Vrhnika— Postojna bodo predvidoma znašali 640 milijonov dinarjev, tako da bo na posamezni kilometer nove ceste povprečno odpadlo okoli 20 milijonov dinarjev. paket globalnega sporazuma ustreza avstrijskim predstavam; vendar morajo njegovim določilom kakor celotnemu sporazumu slediti ustrezni gospodarsko-politični ukrepi znotraj države. Ob vsem zadovoljstvu nad doseženo vsebino sporazuma z EGS pa nihče ne bo mogel mimo resnice, da so prednosti in bremena, ki jih prinaša avstrijskemu gospodarstvu, še vedno neznanke. V kolikor so stvari danes še pregledne, je mogoče reči, da bo naša država s tem na davčnem donosu letos zgubila 400 milijonov šilingov, prihodnje leto pa 1400 milijonov šilingov. Če bo to izgubo lahko nadomestila s prihranki na področju pospeševanja izvoza in s povečanim izvozom, je drugo vprašanje. Na splošno pa so predstavniki avstrijske industrije mnenja, da vsebuje sporazum boljše izvozne pogoje. Tega mnenja vendar ne deli industrija oblačit, ker so v območju EGS oblačila cenejša kot pri nas. Tako izgleda, da se bo z uveljavitvijo sporazuma praktično že 1. oktobra konkurenca ponudbe na domačem trgu povečala in da spričo tega ne bo prišlo do večjega premika cen. Da bi take premike navzgor preprečila, je vlada že sedaj mobilizirala socialne partnerje, da so v okviru paritetne komisije ustanovili poseben odbor, ki se bo bavil s premiki cen po 1. oktobru. Ta komisija si je edina v tem, da morajo biti vsakega znižanja cen uvoženega blaga deležni zlasti neposredni kupci oz. potrošniki. Na splošno pripisuje avstrijska javnost sporazumu o postopni odpravi carin med EGS in Avstrijo velik pomen. Uvršča ga takoj za državno pogodbo leta 1955 pred sporazumom o ustanovitvi EFTA 1960. Dosežene pozitivne strani sporazuma priznava tudi CfVP, čeprav iz razumljivih politično taktičnih razlogov zahteva za domače gospodarstvo spremljevalne ukrepe, katerim se vladna stranka že v naprej ni odrekla. O teh spremljevalnih ukrepih bo parlament sklepal v septembru tega leta. (bi) Sejemske priprave v Ceiovcu Za tefošnj) 31. Avstrtjski tesn! sejem — Celovšk! sejem, ki bo v dneh od H. do 30. avgusta na ceiovškem razstavišču, so priprave v poinem teku. Sejemska prireditev v Ceiovcu, ki je edini vsakoietni iesni strokovni sejem v Evropi, bo seveda tudi ietos imeia poseben poudarek na vsem tistem, kar je kakorkoii povezano z iesom in njegovo obdeiavo. Na tem področju je treba ziasti omeniti sejemsko žago in sejemsko mizarstvo, dva poino opremijena in mehanizirana objekta, ki ju obisko-vaici vidijo v obratovanju. Prav tako pa tudi razne druge razstave in manifestacije posredujejo interesentom najnovejše dosežke na posameznih področjih tesnega gospodarstva od gozdarstva in pridobivanja iesa kot surovine tja do najraziičnejših obiik predeiovanja in koriščenja. Zato je tudi razumijivo, da uživa iesni sejem v Ceiovcu širok mednaroden ugied, o čemer posebno zgovorno priča dejstvo, da poiovica sodeiujočih razstavijavcev prihaja iz inozemstva. Svojo udeiežbo na strokovnem iesnem sejmu je prijaviio skupaj 708 podjetij, od tega poiovica inozemskih; sptošno pa bo na ietošnji sejemski prireditvi v Ceiovcu udeieženih 1593 razstavijavcev in od tega pribiižno poiovica iz inozemstva, tako da bo na ietošnjem sejmu zastopanih skupno 30 držav. V okviru sejma bo prirejen 3. mednarodni simpozij z nasiovom „Gozd, ies in tujski promet", tradicionaino deiovno zborovanje evropskih iesnih strokovnih novinarjev pa bo tokrat prirejeno že desetič; za obe prireditvi so najavijeni udeieženci z dvanajstih držav. Detež kmečkega prebiva!stva tudi v Jugostaviji hitro nazaduje Po zadnjih podatkih je v Jugoslaviji le še 36,4 odstotka kmečkega prebivalstva, medtem ko je leta 1961 znašal delež še 50,5 odstotka in leta 1953 celo 67 odstotkov. Pri tem pa se podatki za posamezne republike bistveno razlikujejo od jugoslovanskega povprečja. Tako je na primer v Sloveniji, na Hrvaškem in v Črni gori odstotek kmečkega prebivalstva nižji od zveznega povprečja, medtem ko ostale republike tozadevno presegajo zvezno povprečje. Podatki za razdobje zadnjih deset let kažejo, da je dinamika zmanjševanja odstotka kmečkega prebivalstva v skupnem številu prebivalstva najbolj intenzivna na Hrvaškem, kjer se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 17 odstotkov; sledijo Bosna in Hercegovina (15 odstotkov), potem Črna gora in Makedonija (13odstotkov), v Sloveniji in Srbiji pa znaša zmanjšanje 12 odstotkov. še bolj se razlikujejo podatki, ki se nanašajo na posamezne občine. Od skupno 580 občin v Jugoslaviji je v 37 občinah 10 odstotkov kmečkega prebivalstva, v 27 občinah znaša delež kmečkega prebivalstva 10 do 20 odstotkov, v 29 občinah pa 20 do 30 odstotkov. To pomeni, da je v eni šestini jugoslovanskih občin delež kmečkega prebivalstva v skupnem številu prebivalstva nižji kot 33 odstotkov. Obratno pa je v 186 občinah (kar je 32 odstotkov od skupnega števila občin) več kot 60 odstotkov kmečkega prebivalstva, medtem ko v 96 občinah znaša delež kmečkega prebivalstva celo več kot 75 odstotkov. Med vzroki, zaradi katerih prihaja do tako hitrih sprememb na vasi, je treba v prvi vrsti omeniti industrializacijo in urbanizacijo, prav tako pa tudi ekonomsko migracijo in neustrezno strukturo kmečke posesti. Zadnji popis kmečkih gospodarstev je namreč pokazal, da odpade na kmečko gospodarstvo povprečno le 3,4 ha zemlje in še od tega je le 2,8 ha obdelovalne zemlje, od tega je 10 milijonov ha obdelanih. Na zasebna kmetijstva odpade 85,6 odstotkov skupnih obdelovalnih površin. POSmOKKDSVKU LJUBLJANA — Tudi letošnji 22. julij so po vsej Sloveniji obhajali kot dan vstaje-V najrazličnejših krajih so se vrstile proslave, srečanja bivših borcev, pohodi mladine po poteh, znanih iz narodnoosvobodilne borbe, odkrivanje spomenikov in druge prireditve. Osrednja ljubljanska proslava je bila hkrati začetek pohoda mladinske brigade „AVNOJ 72", ki je krenila po poti, po kateri so predstavniki slovenskega naroda leta 1943 pod najtežjimi pogoji potovali na zgodovinsko zasedanje AVNOJ v Jajcu. Član predsedstva republiške konference SZDL Franc Kimovec-2iga je oh tej priložnosti poudaril, da se revolucionarne tradicije naroda prenašajo na vse generacije, iz roda v rod. WASH1NGTON — Ob koncu svojega u-radnega obiska v Svojetski zvezi je glavni tajnik OZN Waldheim na tiskovni konferenci v Moskvi med drugim pozval Ameriko, naj preneha z bombardiranjem jezov in nasipov v Severnem Vietnamu, ker s tem ogroža varnost in življenje civilnega prebivalstva. Njegova izjava je v Vashing' tonu izzvala silno ogorčenje ter so predstavniki ameriške vlade Waldheimu očitali) da je nasedel severnovietnamski propagandi. Vendar pa razburjenje ameriških politikov ni moglo spraviti iz sveta dejtsva, da se Amerika poslužuje očitnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu, in da je zato v čedalje večji meri deležna najostrejše obsodbe široke mednarodne javnosti. GEORGETOWN — župan gvajanske prestolnice Berryl Simon je povedal, da bodo ob konferenci zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki bo prihodnji mesec, odkrili spomenik ustanoviteljem politike neuvrščenosti. Na skupen kamnit podstavek bodo postavili poprsja bivšega ganskega predsednika Nkrumaha, bivšega predsednika indijske vlade Nehruja, bivšega egiptovskega predsednika Naserja ter jugoslovanskega predsednika Tita. Skulpture bodo izdelal' umetniki v domovinah velikih državnikov, postavili pa jih bodo v parku v središču Georgetowna. MOSKVA — Sovjetska zveza je zabeležila nov uspeh pri raziskovanju vesolja-Kozmični laboratorij „Venera 8", ki so ga izstrelili 27. marca na 310 milijonov kilometrov dolgo pot, je namreč mehko pristal na Veneri in takoj začel pošiljati na Žem!)0 razne zanimive podatke o tem daljnem pla* netu. BONN — Najnovejša anketa zahodno-nemškega inštituta za ugotavljanje javnega mnenja „Infratest" je pokazala, da priljubljenost kanclerja Brandta med volivci na* rašča, medtem ko vodja krščanskodemo* kratske opozicije precej izgublja na ugledU' Za Brandta se je namreč izreklo 49 odstot-kov anketiranih, za Barzela pa samo 28 odstotkov. Mnogo bolj zanimiv odgovor glede priljubljenosti enega in drugega pob' tika ter njihovih strank pa bo zahodno^ nemško prebivalstvo seveda dalo čez neka) mesecev, ko bodo v Zahodni Nemčiji volil' nov parlament. HANO) — Znana ameriška filmska igraj' ka Jane Fonda, ki se je že večkrat odločno postavila na stran nasprotnikov vojn" v Vietnamu, je pred nedavnim obiskala Severni Vietnam. Tudi ob tej priložnost' je ostro obsodila ameriške bombne napada ter pozivala ameriške vojake, naj prenehajo z izpolnjevanjem zločinskih pove)J svojih nadrejenih. Svoiim rojakom je v pf"l tresljivih podrobnostih risala strahote, k' jih povzročajo med vietnamskim prebivaj stvom ameriški bombni napadi. V Amertk' pa so se že pojavili ljudje, ki so zahteval'-da je igralko Fonda zaradi tega treba P"1 staviti pred sodišče in jo obsoditi žara" veleizdaje. KAIRO — V Egiptu so zadnjo nedelj" prosljavljali dvajsetletnico egiptovske revolucije. Državni voditelji so ob tej priložnosti obiskali tudi mavzolej, v katerem Pačiva ustanovitelj modernega Egipta pf"° sednik Gamal Abdel Naser. V puščavi bliž" Sueškega prekopa pa so priredili vel'k vojaške manevre, ki so sednik Anvar el Sadat jih spremljali pr"^ in več kot 2000 d" legatov, ki so sodelovali na konferenci ara", ske socialistične unije. Egiptovski vodit"'! so ob jubileju prejeli čestitke številnih '"j dilnih državnikov iz vseh delov sveta, drugim tudi iz Moskve, kar dokazuje, " zahteva predsednika Sadata po umiku so jetskih vojaških strokovnjakov iz Bg'P* ni obremenila odnosov med obema državi ma. MAJDANPEK — Zlatarna rudnika bub Majdanpek bo dala v prodajo štiri zlatnikov. Prvi zlatnik bo krasil lik pffl, sednika Tita, drugi zlatnik bo posvečen J bileju epopeje na Kozari, tretji bo posve" olimpiadi v Munchenu, četrti zlatnik pu posvečen nekdanji kneginji Milici. Vsi . niki iz majdanpeške zlatarne bodo izdelu iz 22-karatnega zlata. Vsak narod ima svojo vrednost Nadaljevanje s I stran! va Peter Kuhar in organizatorja skupine Helena Kuhar), ki je v svojih lepih nošah izvajala domače narodne plese. Goste je ob tej pri-ioinosti pozdravil tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzi Weiss, ki je predstavil posamezne točke sporeda, predstavnikom raznih narodnih in jezikovnih skupin pa podaril v spomin na srečanje s koroškimi Slovenci gramofonske piošče s posnetki koroških slovenskih pesmi. Tekom večera, ki je potekal v duhu resničnega mednarodnega prijateljstva in medsebojnega razumevanja, so tudi zastopniki drugih skupin v spontani improvizaciji v pesmi in besedi pokazali lepote svojega jezika. Zlasti pa so koroški Slovenci — kakor tudi nekatere druge skupine — udeležence kongresa opozorili na svoja vprašanja z raznim dokumentarnim in kartografskim gradivom, ki je nazorno prikazovalo po-tažaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem v preteklosti ter njene probleme danes. Eden izmed udeležencev je razobešene zemljevide komentiral z vzklikom: Pogled jo pretretsljiv — kakor da bi rak razjeda) slovensko kril Ravno to gradivo, izdelano na podlagi uradnih podatkov (etnična struktura na južnem Koroškem teta 1846; etnična struktura leta 1951; kraji, ki bodo dobili dvojezične krajevne napise na podlagi ljudskega štetja 1961; znanstveno nerazložljiva gibanja v jezikovni kategoriji 'deutsch* pri ljudskih štetjih 1951 in 1961; območje deportacij slovenskih družin med drugo svetovno vojno), pa je vidno vznemirilo Predstavnike tako imenovanega društva prijateljev južnih Tirolcev 'z Gradca. Ob konfrontaciji z manjšinsko problematiko znotraj Avstrije so ti gospodje očitno povsem pozabili na svojo vlogo zastopnikov manjšinskih interesov, čim pa so se znašli v vlogi predstavnikov večinskega naroda, so postali tako 'zpadtjivi, da jih je moral celo generalni tajnik združenja jasno in nedvoumno opozoriti: Nismo tukaj, da bi slovence obtoževali, marveč da jih ščitimo; če bi bi) kongres Pri južnih Tirolcih, bi jih prav tako ščitili ne napadali) Sicer pa je pokazal kongres za Problematiko koroških Slovencev Veliko zanimanje in razumevanje. V članstvo združenja je bilo sprejetih več pripadnikov naše narodnostne skupnosti, dr. Pavle Apov-nik in dr. Luka Sienčnik sta bila izvoljena tudi v odbor, dr. Apov-nik pa je poleg tega postal še regionalni tajnik za Avstrijo. Končno je kongres izglasoval brzojavko zveznemu prezidentu Jonasu, v kateri se zavzema za pravice manjšin v Avstriji (besedilo brzojavke objavljamo posebej — op. ured.). Kongres se je zaključil s tiskovno konferenco, na kateri je generalni tajnik Georges Costa seznanil predstavnik koroškega tiska z nameni in delom Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur. Pri tem je poudaril, da je manjšinska problematika v svetu izredno pomembna, vendar je bila vse predolgo zanemarjena, kajti obstoj manjšin pomeni za države, v katerih živijo, izredno obogatitev. Tedenski spored POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV V LJUBLJANI H Petek, 2S.7. v stolntci PHAMO PtHAtmKVtNTETinHatHOPm.org le, iz češkoslovaške. H četrtek, 5. avgust v ietnem gledališču Križank predstava indijskega plesnega gledališča KATHA-KAtt. Začetek prireditev ob 20.30 uri. Na vprašanje, ali misli, da je manjšinski jezik ogrožen tudi na Koroškem, je generalni tajnik Costa menil, da položaja manjšine ne gre tako na hitro dovolj podrobno oceniti, vendar pa ni mogoče zanikali in je to mednarodno znano, da čien 7 avstrijske državne pogodbe ni v ceioti uresničen. Tudi do Sturmovega .delikta", zaradi katerega je združenje interveniralo, ne bi bilo prišlo, če bi bil člen 7 izveden v celoti. Končno je generalni tajnik Costa zavrnil tudi vprašanje glede ugotavljanja manjšine, češ, da so tjudje kulturna bitja, ki jih ne gre enostavno seštevati; sicer pa govorijo svoj jezik in gojijo svojo folkloro, vse to je mogoče videti in slišati in zato danes ves svet ve, da na Koroškem živijo Slovenci! Predstavnike združenja je med kongresom sprejel tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej. V prisrčnem pogovoru je nakazal, kako gleda večnacionalna Jugoslavija na manjšinsko problematiko, tako na tuje manjšine v svoji državi kakor tudi na svoje manjšine, ki žive v drugih državah. Manjšinsko vprašanje v Jugoslaviji ne smatrajo za statistično, marveč ga sproti prilagajajo splošnemu družbenemu razvoju. Pri tem se ravnajo po načelu dosledne enakopravnosti manjšine z večinskim narodom ter je obstoj manjšin zaščiten ne giede na njihovo številno moč. nm)nmnmnntmKtmmmmnummnu:mnnmm)m))nm)mmnumm)mmmmn)m)mnnmmmmmm)m)HM ] Antologija avstrijske poezije ] E bo izšla v slovenskem prevodu DrKjffo s/ovcns^;/? /