KN,
PRIHODKI DNEVNIK
 	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
SA • Stev. 80 (2699)
Danes ob 15.30 komemoracija talcev
na openskem strelišču
ob deseti obletnici zločinskega pokola
Poštnina plačana v gotovim Spedlzione in abbon. post. 1. gr.
TRST, nedelja 4. aprila 1954
Cena 25 lir
ilt ,Preteklem iMnu so pri-kar tri nove u aPovrstjo
^ooveliih'*<"J” ° novih
tol.1™ načrtih akc
in neizvršenih
in
raznaro-
s*rknih akC'je' k‘ 50 po ze
na-
15,3 0tL Stivana preko Ses-'“d’ Kriza, d ~
ti L "r,za> Proseka, Op-■ P® vse do
»ut
industrijske
htrainn ?,av*3ab dosledno in ter z ogromnimi de-
trnimi
slednik m vod’j° naša v t.h tUSS0}in'Ja. katerega
™ V trn, j —-■■■jo, c.dicre*o
lih v	povojnih	le-
x	.... Hv » VIJIIIII 1C-
'i1 Pogledu že stokrat
"'kosili,
Prtdv&a."	Visintin	je
to šovin- ”	Povedal,	da
Ptava '“lst'?na	občinska	u-
5(1 milili^?1'3- nie mant kot kap	tir	samo za na-
v«nskih C’ ^ so ^estja prel)ivalcev pred-®tsto J,11 ?.kolice- da bi se « ra2nl, "Jlbovi iredentistič-
"«'no S?ra-Ini zamisli ne-
2 0 lahko sirilo.
'(rienihS*i0ra^ Popolnoma pre-»■Nta* _ obvestilih bodo *»tele ’.!;????*	v kratkem
Nedelu „ v Predmestnem kot oSpn, 8 ^nvcu nič manj
Ptt nadstr°8^«0mnih palač po «?uie. r°P'J vsako — za
Pod
iadustrj. Pretvezo nrazširitve Pridobiv, * cone z namenom 'Jo delav“tav.terena za ?rad*
’>V»£n * naSeUj' name-110 odk fn ?Va te cone Prisil-"otni ceni nk in to po sra-meter lir za kvadrat-Xske ,obsezne površine ceiti i zem'Je med Kolon-ter je ,n Dom jom, pri če-„Vm«. kot kaže, ne-
■MM
n4 cen« spekulacUa z dvi-katerj), 0,1 zemljišč, na ^aditi vnn meravajo baje i« j vodovodne, elektric-
tksp rUge
instalacije šele
"'ki ceoi°Pr'ac'p po sme*no
horiflruBem s v 'Ptevk;
»tsr
primeru ima-
, -itviin'a med drugim tudi te, kj „ re®utecijskega na-
tfiri..	m	Ari«  ____ _	_	j
.''Ji Lnv.„Predme5tnem pod-Hajlip* predvideva grad-
il telar^n -vil’ "ikakor pa S 5 Pr. prvem in *-
l*1 Poln *ru pa Prihaja
N’.”"5.
tre-na
raznarodovalnega prav posebna •> Je povsem istim najokrutneje
V^dlo«
S? li:.
metodam, ko i sami Pred strelja-V ami «bi kopati
Jt (,Do1
gro-
,-,i0 JgJfhnii Mr, ki jo c*na določila v ta Sli v denar,
S trž<l obliki
ki so ga davkov od-
... ‘rzaii,; ‘	‘	u«*vko
S n. _Slovenci. ki prav
»m- “ n,	“•*	Pr<tv
J1 na t m°rejo nikoli pri-
H t‘°- da se njihova
5ftaJa nart afoduje in s tem
X a? našo narodnostjo
viS?* Prav tako
h* Tr>^ V5enovan denar Slanosti anov italijanske 7. Prav tako kot
lita Ptedrma:"arodovanJu na’ °asnr„, , Ja in naše oko-
S {»'»ci'10
k»kot .,0pati
kop?/:' SV°J' volji pri-
*„7r si 'u * Das grob. Vse-i*. Duhi. težko zamisliti
,11*
t
MURSHL TITO 0 GLHVHIH VZROKIH«; ZMRHJŠHNJJI VOJKE HHPETOSTlMi
razgovori | za Ženevsko konferenco
Vzrohi so: Vzpostavitev oboroženega ravnotežja med Vzhodom in Zahodom, bojazen pred vojno in mržnja, hi jo do nje goji večina človeštva
BEOGRAD, 3. — Predsednik republike maršal Tito je dal direktorju Anatciske a-gencije odgovore na nekatera vprašanja v zvezi s svojim obiskom v Turčiji in o današnjem svetovnem položaju. O svojem obisku v Turčiji je maršal Tito dejal; «Z zadovoljstvom sem sprejel vabilo predsednika turške republike Bajarja, naj obiščem prijateljsko turško državo. Prepričan sem, da bo to še bolj poglobilo prijateljske in vsestranske zavezniške odnose med našima dvema državama.«
Na vprašane o današnjem položaju v svetu je maršal Tito dejal: «Ceprav so v svetu še vedno pereča nerešena vprašanja in navidez nepremostljivi jezovi rr.ed Vzhodom in Zahodom, vendar je nevarnost oboroženega spopada znatno manjša, kot je bila na primer pred dvema letoma. Glavni vzroki vojne napetosti so naslad-nji; vzpostavljeuje oboroženega ravnotežja med Vzhodom in Zahodom, bojazen pred vojno in mržnja. ki jo do nje goji ogromna večina človeštva; velik vzrok, ki dajo mnogo upanja, da se bo svet izognil vojni, pa je tudi v tem, da je pretežna večina odgovornih državnikov v svetu, ki se predobro zavedajo katastrofalnih posledic nove svetovne vojne in ne poslušajo vojnohujskaškega glasu mračnih sil, ki iz posebnih interesov žele zapeljati svet v nov svetovni pokol.«
Na vprašanje, kaj misli o razvoju in možnosti razvoja tega položaja, je maršal Tito odgovoril: «Mi smo danes v obdobju oboroženega miru in diplomatskih poskusov, da se najde izhod iz sedanjega zapletenega položaja/ prepričan sem, da bomo postopoma, če; prav težko, šli naprej po poti reševanja vprašanj, ki danes ogrožajo svetovni mir. Mislim, da je trdna odločnost številnih držav, braniti svojo neodvisnost in svoj razvoj, prav tako eden izmed bistvenih či-niteljev za zmanjšanje napadalnih poskusov, oziroma za zmanjšanje vojne nevarnosti. Zelo važno je namreč, da morebitni napadalec vnaprej vidi to odločnost.«
O vlogi in pomenu turško-jugoslovanskih odnosov v zvezi s svetovnim položajem je maršal Tito dejal: ((Pripisujem velik pomen vlogi razrvoja prijateljskih in zavezniških od-' Turčijo
prispevka za o-
hranitev miru predvsem v tem delu sveta. Sodim, da ankarski sporazum že danes dokazuje. še bolj pa bo dokazoval v bodoče svojo življenjsko silo kot orodje za ohranitev miru sploh in neodvisnosti neposredno zainteresiranih držav Grčije, Turčije in Jugoslavije.«
mm
ATENE, 3. — Pred dnevi je odstopil grški minister za gospodarsko koordinacijo Spiros Markezinis. Komentarji, ki jih je ta odstop povzročil, se še vedno niso polegli. V atenskih političnih krogih sodijo, da gre za manifestacijo nesoglasij v vladni stranki maršala Papagosa, zlasti med Marke-zinisom. «močnim možem« zmanjšanja stranke «grskega zbiranja«, in nekaterimi zmernejšimi politiki, med katerimi sta glavna zunanji minister Stefanopulos in obrambni minister Kanelo-pulos, ki se je šele nedavno vrnil z enomesečnega obiska v ZDA. Zdi se. da je Markezinis zahteval izvedbo vladne preosnove, po kateri bi sam postal podpredsednik vlade in zavzemal položaj takoj za maršalom Papagosom.
Da bi zmanjšal trenje v l3st.ni stranki, je Papagos baje opozoril Markeziniša, da ne odobrava njegovih uobud na področjih, ki ne spadajo v njegovo pristojnost, in da mu ni pripravljen podeliti širših
pooblastil. Glede notranje politike pa je baje Papagos očital Markezinisu, da je v imenu vlade izdal nekatere ukrepe. ki so povzročli široko nezadovoljstvo med prebivalstvom, zlasti pa, da je odpravil zajamčeni mezdni minimum. ki ga je uvedla prejšnja vlada. Zdi se, da so imele nekaj učinka tudi francoske pritožbe zaradi Markezi-nisovega zadržanja med Ade-nauerjevim obiskom v Grčiji: v Franciji so namreč dolžili j bivšega ministra za gospodar-I sko koordinacijo, da je podpiral Zahodno Nemčijo pri iskanju podpore proti državam, ki se obotavljajo z ratifikacijo pogodbe o evropski o-brambni skupnosti.
Obenem pa v atenskih krogih izključujejo možnost, da bi Markezinisov odstop utegnil spraviti v nevarnost stabilnost vlade. Sodijo, da se
je pokazalo, da uživa Markezinis med člani vlade manj podpore, kot se je zdelo. V opozicijskih krogih pa zatrjujejo, da je Markezinisov odstop izsiljen taktični manever, da bi vlada lahko zvrnila nanj krivdo, ko se bo znašla pred polomom svoje gospodarske in notranje politike, do katerega bo po mnenju opozicije gotovo prišlo.
Nemški sindikalisti na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD, 3. — V Sarajevo je prispela danes na uradni obisk k pokrajinskemu odboru sindikatov Bosne in Hercegovine delegacija zahodno-nemških sindikatov. Delegacija šteje 6 članov. V Bosni in Hercegovini si bo ogledala razne industrijske objekte.
LONDON, 3. — V londonskih vladnih krogih sc je izvedelo, da so v zunanjem ministrstvu zaključili priprav- J ljalno delo za ženevsko konferenco v zvezi s posvetovanji' treh zahodnih vlad, ki se bodo glede Koreje kmalu zaključila. nakar se bodo v Parizu začela posvetovanja o Indokini. s tem v zvezi pričakujejo v zunanjem ministrstvu poročila o razgovoru, ki ga je včeraj imel v Wa-shingtonu angleški poslanik sir Roger Makins z državnim tajnikom Dullesom. Danes p i se je Dulles razgovarjal s francoskim poslanikom Bon-netom.
Medtem se v Londonu govori da nameravata sovjetska in kitajska vlada predlagati splošne volitve na vsej Koreji. Baje bi bila Sovjetska zveza pripravljena pristati na svobodne volitve, ker je prepričana, da bi povzročila padec Singmanrijevega režima. V glavnem misli baje Sovjetska zveza predlagati za_ Korejo podoben načrt, kakršnega je v Berlinu predlagala Nemčija in sicer; umik tujih čet s Koreje, sestava splošne začasne vlade, splošne volitve pod nadzorstvom prizadetih in nevtralnih držav.
Proslave obletnice NATO
med diskusijami o evropski vojski
Edenova izjava ob 5. obletnici podpisa atlantskega pakta - Juin ne namerava odstopiti kot poveljnik osrednjega sektorja atlantskih sil - Stevenson o evropski vojski
LONDON, 3. — predstavnik Foreign Officea je danes potrdil, da se bodo v prvih dneh prihodnjega tedna začeli an-gleško-francosko-ameriški razgovori za sestavljanje skupnega odgovora na zadnjo sovjetsko noto. Potrdil je tudi, da se bodo posvetovali tudi z ostalimi državami, članicami atlantskega pakta in z za-hodnonemško zvezno republiko o predlogih, ki jih vsebuje sovjetska nota. Na pariških posvetovanjih bo Anglijo 'zastopal Patrick R.eilly, pooblaščeni minister pri angleškem veleposlaništvu v Parizu.
Medtem ko tisk še vedno objavlja komentarje o zadnji sovjetski noti in o presenetljivih predlogih, ki jih vsebuje, so se nekateri državniki spomnili obletnice podpisa atlantskega pakta, ki poteče jutri. Tako poudarja v posebni izjavi ob tej priložnosti angleški zunanji minister Eden potrebo nemškega
V
Egiptu nove ukrepe za obrambo revolucije'
TRI ZAHODNE VLADE PREDLAGAJO
sestanek razorožitvene komisije OZN
Cii lavna naloga te komisije naj bi bila ustauoviti pododbor, ki naj bi proučeval tudi vprašanje omejitve in uadzorstva atomskega in vodikovega orožja - Predlog Jfehruja za ^atomsko premirje" bi lahko služil kot podlaga za razgovore ua razorožitveni konferenci
nosov med slavijo kot
KAIRO, 3. — Kairski radio je javil, da se je revolucijski svet sestal danes popoldne pod predsedstvom polkovnika Naserja.
Po seji. ki je trajala šest ur, je član sveta Kamal El Dine Husein izjavil, da bodo ukrepi, ki so jih danes sprejeli in ki se tičejo «obrambe revolucije«, verjetno objavljeni jutri.
Radio je dalje javil, da je general Nagib danes sprejel številne osebnosti, med katerimi tudi vrhovnega poveljnika egiptovske vojske generala Hakima Amerja in poslanika Saudove Arabije, ki se je in Jugo-1 informiral o zdravstvenem sta. nju predsednika.
NEW VORK. 3. — Indijska delegacija v OZN ni se do-i navodil iz Novega Delhija i v zvezi z Nehrujevimi pred-! logi o atomskem orožju. V | indijskih krogih pa se poudar-' ja, da je indijska delegacija med zadnjim zasedanjem glavne skupščine OZN večkrat stavila predloge s tem v zvezi, in da so ti predlogi še vedno na dnevnem redu.
Medtem pa v uradnih krogih zatrjujejo, da bodo Francija, ZDA in Velika Britanija zahtevale od komisije OZN za razorožitev, naj se sestane v smislu resolucije, ki jo je glavna skupščina odobrila leta 1953. Ta komisjia, ki je med drugim pristojna razpravljati tudi o nadzorstvu nad atomskim orožjem, se ni sestala že več ko eno leto.
Kuomintanški predstavnik Ciang, ki je predsednik razorožitvene komisije za april, je izjavil, da je dobil skoraj enake note od treh zahodnih
Bonnetov razgovor z Dullesom v zvezi s položajem v Indokini
perfidnost v fojj otiranja nekega
S?(^«aostPrilneru’ k' se »«s‘; Pa !ahk0 s prvim liju tetio „ ’ kot rečeno, za
Cs Platin
špekula-
^ Pate računico, da teti te, ki lltane prevarali
. “I U. *< se h«	....
»tii! tevao! 5„e b° zv'šala za-
te> ob, a?rav' ki Jib J« V, teaUs,'ast a'i Pa Usta-<iX j	'iškega pristani-
•	ako dolžna zgra-
Se
I|
Pa se dogaja v dobi
H ! mor nP°L.dar3ke krize' Vh Parofti naJli P°-za veliko ,rza-
1 susnl ’ medte,n ko se
rt p«3riraj"in k°«
V* ki si Policija, narae-Vflelo JT Jlm vsaj oblju-Sjteki ’ 'dtem ko pred-
1 Ponnu in malih
v bPv“° sporočajo, $ '°d"°
Ameriški vojaški voditelji izjavljajo, da je treba za vsako ceno preprečiti padec trdnjave Dien Bien Fu - Včeraj sta bila v akciji v glavnem
letalstvo in topništvo - Prodiranje Hočiminhovih oddelkov v Kambodžo
-—uiKn • ROSpo-
S rPotrebn?h ln medtera N ste (av_ sredstev za XXoa\“a dela, ki bi
fcnUSlli ZaP05lila ‘runie Nu	ki	so re-
onih,
kot teki,
S*	m onih,
"43°’ da bi ,Zaman Prl-V 5an,i sv ‘ lahko začeli V eJ: n 1 kruh-
S«č00tbra®bMh 'Z naiUl NJ 'odi i, razlogov, jnizJPlošnth go
<ai
da
od
socialnih, za-
°dSovornih
LrazrteroL'a naJn°veJ-tejezi. r°dovainih na-
ob-
na-
^3retiran
5 t, t a *s t r s k f' ~ °d*
g'1‘ Prodsed-
‘vHi bil dan 3ane Kedi
SJ	"i«E»vo
S?„	»
HANOl, 3. — Danes je bilo na bojišču okoli trdnjave Dien Bien Fu relativno mirno, potem ko je bitka trajala več ko sto ur. Letala pa so nadaljevala svojo akcijo. Francoski bombniki so te cialje metali bombe m napadali nasprotnikove čete. Predstavnik francoskega glavnega štaba v Hanoiu je izjavil, da se lahko upa, da jc druga laza Ditke sedaj premagana, dodal pa je da je bolje, da se ne izreče še dokončna sodba, dokler ne preteče noč med soboto in
"Sinoči so imeli Hočiminho-vi oddelki v rokah štiri položaje, in sicer tri na severno-vziiodni strani in enega na severnozahodni strani obramb-nega sistema. Ob 23. uri po krajevnem času je zavladal relativen mir, a kmalu je Ho-čiminhovo topništvo začelo zopet streljati in sledil je napad, ki pa je bil iodbit. Več Hočiminhovih oddelkov je prodrlo do letališča, toda morali so se umakniti ob velikih zgubah. Skupina 50 Hočiminhovih vojakov pa se je približala na razdaljo 200 metrov bunkerju, kjer je sedež poveljstva generala De Ca-striesa, toda vseh 50 moz so pokosile francoske strojnice. Do jutra se Hočiminhove čete niso polastile nobenega novega položaja. Zjutraj je topništvo zopet odprio ogenj toda z manjšo silo. Posebne težave pa nastajajo s pobira-niem ranjencev in z njihovim odvažanjem iz Dien B'en Fu, ker Hočiminhovo topništvo neprestano obstreljuje trdnjavo.
Pozneje so javili, da so v zadnjih sedmih dneh danes prvič spustili s padali v Dien Bien Fu nove vojake, toda v omejenem številu, ki jih je zahteval general De Ca-stries ki vodi obrambo trd-njave.
Francosko poveljstvo je danes potrdilo, da so Hičomin-hovi oddelki zavzeli Voemi Sai na meji med Kambodžo in Laosom. Na tem področju so v teku boji. Hočiminhove sile so prekoračile kamboško mejo v začetku tega tedna in napredovale po poti, ki veže Muong Sai v južnem Laosu
z Voeun Saiem. Iz Pnom Penha javljajo, da večje Hočiminhove sile napredujejo proti mestu Stung-Treng ob reki Mekong 260 km severno-zahodno od prestolnice Kambodže.	.	.
Danes ponoči je bila izredna sefa kamboške vlade pod predsedstvom kralja Norodo-ma Na seji so razpravljali o možnosti splošne mobilizacije.
Ameriški državni departma javlja, da se je francoski poslanik Bonnet danes razgo-
Lrial z Dullesom o mdoki-varjai ^ da sta
i Dullesom
govorila tud?Tženevski konferenci.
Predsednik odbora ameri-■kih glavnih štabov admiral „	,.,i j? danes skupini
republikanskih in demokratičnih voditeljev kongresa _ob-azložil zadnji razvoj položaja Indokini. Sestanek je bil državnem departmaju ob ročnosti državnega tajnika
r v v
nav
Dul les a.
Kakor poročajo, so voditelji ameriške obrambe zaskrbijo-ni nad vojaškimi operacijami v indokini, čes da general Navarre ni dovolj napravil, i, w nnskočil na pomoč ob-?a b\ trdnjavi Dien Bien Fu. i? nrfitelji so mnenja, da je treha za vsako ceno prepre-padec trdnjave, ker bi
ter zavrača tudi obtožbo, da je tamkajšnje prebivalstvo podvrženo ustrahovanju. Nota zatrjuje, da prav indijska vlada skuša izvajati pritisk na prebivalstvo francoskih ozemelj in da ovira reden razvoj gospodarskega življenja.
Končno predlaga nota takojšnji začetek pogajanj o pogojih, v katerih naj bi prebivalci teh ozemelj glasovali, eventualno pod mednarodnim | razgovoru nadzorstvom. Francoska vlada pa je mnenja, da je treba najprej vzpostaviti redne gospodarske odnose med francoskimi ozemlji in Indijo,
Sinoči je v nekaterih ozemljih prišlo do hudih incidentov. Policija je streljala na množico, ki je manifestirala za priključitev k Indiji v neki vesi blizu Pondichery. Štirje demonstranti so bili ranjeni.
Promet med francoskimi o-zemlji in indijskim ozemljem je bil takoj prekinjen.
predstavnikov, v katerih zahtevajo takojšnji sestanek komisije. Dejal je. da se bo komisija sestala v sredi prihodnjega tedna.
Sklep o sklicanju te komisije odobrava tudi Sovjetska zveza in namen sestanka je ustanoviti pododbor, ki ga predvideva resolucija glavne skupščine, zato da se začnejo (ajni razgovori o	razorožitvi
med prizadetimi	državami.
Ustanovitev tega	pododbora,
ki naj bi proučeval tudi vprašanje omejkv- in nadzorstva atomskega in vodikovega orož. ja, je bila odložena zaradi razgovorov med ZDA in Sovjetsko zvezo za	ustanovitev
mednarodne banke za atomsko silo v smislu Eisenhovver-jevega predloga.
Sestanek komisije za razorožitev bi bil tudi v skladu s predlogom indijskega ministrskega predsednika Nehruja. Indija ni članica razorožitvene komisije (v kateri je 11 držav članic Varnostnega sveta in Kanada), toda zahodne države so s svojo zahtevo prišle nasproti želji indijskega ministrskega predsednika. V krogih Združenih narodov ugotavljajo, da nasprotno s predlogom indijskega delegata Krišne Menona za prepoved uporabe atomskega orožja, bi lahko bil predlog predsednika Nehruja za atomsko premirje kot mogoča podlaga za morebitni sporazum na konferenci za razorožitev. Kar se tiče sovjetsko - ameriških razgovorov o atomski sili. bi se ti nadaljevali med konferenco za razorožtev. V krogih OZN ni nič znanega o rezultatih omenjenih razgovorov, toda zaradi zadnjega razvoja na tem področju so mnenja, da bi bilo potrebno znova načeti vprašanje z vojaške strani in v pristojnem organizmu.
Medtem javljajo, da je Churchill danes popoldne dobil poročilo britanskega poslanika v tVashingtonu Ma-kinga o njegovem včerajšnjem z Dullesom. Ves popoldan je Churchill proučeval to poročilo in se pripravljal na svoj govor. Ki ga bo imel v spodnji zbornici v ponedeljek v zvezi z vodikovo bombo.
Voditelj laburistične opozicije v avstralskem parlamen- | tu Herbert Evatt je danes iz- j javil, da bi morala Avstralija nemudoma dati pobudo za po. sebno zasedanje glavne skupščine OZN, ki naj bi bilo posvečeno vprašanju morebitnega mednarodnega nadzorstva nad vodikovo bombo. Evatt
je pripomnil, da bi na tem zasedanju morale vse države, vštevši Rusijo, načeti izključno resno vprašanje poizkusov z vodikovimi bombami z namenom, da se sporazumejo o praktičnem načrtu o nadzorstvu v pričakovanju dokončnega dogovora, ki naj bi Vezal vse države brez izjeme, bodisi članice OZN ali pa nečlanice.
, Ameriški podpredsednik Richard Nixon je v svojem govoru na banketu na čast senatorja Ferguso.ua izjavil, da obstoj vodikove bombe «se.bo lahko pokazal kot naivečja sila v korist miru v zgodovini sveta«.
V zvezi s kritiko proti napovedanim «množičriim represalijam« je Nixon izjavil, da se bo s to politiko lahko preprečila vsaka vojna. Pripomnil je, da je ta politika že zmanjšala nevarnost kitajske jnter-vencije v Indokini, m če bi jo bili izvajali za časa korejske vojne, Kitajci prav gotovo ne bi poskušali napada.
V zvezi z včerajšnjimi izja; vami Herberta Morrisona, čes da ima Sovjetska zveza ((dušikovo bombo«, izražajo .razni znanstveniki dvom, da bi bila taka bomba mogoča. Vendar pa dodajajo, da nobena stvar ni nemogoča.
Znani francoski znanstvenik na področju atomskega raziskovanja Frederic Joliot-Cu-rie piše v nedeljski številki kominformističnega lista «L'Humanite», da nihče ne more napovedati časa in prostora. v katerem ostane pepel, ki ga povzročijo eksplozi-i*  3 rt ari V, VinmVt radioakti-
je vodikovih bomb. radioakti' ven. Znanstvenik nato izjavlja: atomski pepel bi utegnil pokriti na stotine in na tisoče kvadratnih kilometrov ozemlja; ni mogoče napovedati. na katero področje bi padel ta zelo nevaren in radioaktiven ostanek eksplozije: oblak, ki nosi atomski pepel. lahko ostane v veliki višini za več časa in lahko »potuje« na velike razdalje, preden se iz njega vsuje njegova vsebina, kakor se dogaja na primer s saharskim peskom, ki ga močni vetrovi prenašajo do Pariza.
dat in voditelj demokratične stranke Adlai Stevenson, ki je med drugim dejal: ((Predsednik Eisenhovver bo moral izbirati med enotnostjo svoje stranke in enotnostjo ZDA«.
Namigoval je na notranji spor med republikanci, ki ga je povzročil senator McCarthy in dodal: «Dokler bo republikanska stranka ostala takšna, kot je zdaj, je predsednik Ei-senhoiver ne bo mogel združiti in obenem se združiti ameriškega ljudstva«. Končno je Stevenson ostro kritizirat go spodarsko politiko vlade in jo med drugim obtožil, da »uporablja v politične namere netočne izjave in pristranska poročila o velikih vprašanjih zunanje in notranje politike«.
O sporu med McCarthyjem in vodstvom republikanske stranke je Stevenson še dejal. da kažejo republikanski voditelji ogorčenje, kadar McCarthy napada republikansko stranko, isti McCarthy pa postaja v njihovih očeh patriot, kadar napada demokrate in označuje za »gospodarje izdajalcev« ljudi kot Franklina D. Roosevelta in Harry-ja Trumana.
Bela hiša pa je sporočila, da bo predsednik Eisenhower v ponedeljek po televiziji govoril ameriškemu ljudstvu o notranjih in zunanjepolitičnih vprašanjih. V političnih krogih sodijo, da bo Eisenhotver razširil svoje izjave na tiskovni konferenci 17. marca, ko je zatrdil, da se Amerikanci bojijo« mož iz Kremlja, ne-modrih preiskovalcev, depresije, brezposelnosti in atomske dobe«.
prispevka k obrambi Nemčije in vse Zahodne Evrope.
Eden omenja važnost napredka, ki ga je v petih letih svojega obstoja dosegla atlantska organizacija in nadaljuje; ((Obrambna moč organizacije se je zelo povečala, člani organizacije pa tesno sodelujejo med seboj. Ce lahko danes z večjim zaupanjem gledamo v prihodnost je to znak napredka atlantske organizacije. Vendar je treba še mnogo storiti. Na vojaškem področju moramo o-hraniti naše napore na dosedanji ravni in važno je, da nemška zvezna republika čim-prej prispeva k lastni obrambi in k obrambi Zahodne Evrope«.
Končno poudarja Eden se potrebo solidarnosti med 14 državami članicami atlantskega pakta «kajti tako bo mogoče doseči trajen mir in stalnost.
V Londonu je bila ob peti obletnici atlanskega pakta izdana tudi posebna brošura pod naslovom ((Zavezništvo za mir«, ki ji je napisal predgovor glavni tajnik NATO lord Ismay. Glavni tajnik svari v tem predgovoru vse države, članice pakta naj zavrnejo vsak poskus razbijanja njihove enotnosti Lord Ismay priznava, da so med članicami zveze mogoča «manjša nesoglasja«, kot «se pač dogaja tudi v najboljših družinah«, dodaja pa, da se je treba boriti proti poskusom razdruževanja, kot so se pokazali na primer med berlinsko konferenco.
Pariški «Figaro» pa opozarja na živahno delavnost francoske kominformistične stranke, da bi čim bolj izkoristila ( spor med francosko vlado in maršalom Juinom zaradi evropske obrambne skupnosti. Kominformovski nHumanite« pa poudarja na eni strani primer maršala Juina, na drugi strani pa na stališče proti evropski vojski, ki ga je zavzelo 59 francoskih socialističnih parlamentarcev, in pravi, da sta oba dogodka jasen dokaz, da se v vojski in med srednjimi sloji povečuje odpor
da ga bo nadomestil fraa«
coski general. OPo vesteh iz uradnih krogov bi to utegnil biti general Guillaum« sedanji francoski generalni rezident v Maroku).
V razgovoru z novinarji jG Juin nato zanikal govorice, d« se namerava posvetiti politi« ki. Na nadaljnja vprašanja o pogodbi o EOS je Juin dejalj «Zdelo se mi je potrebno, ds enkrat za vselej razpršim dvo« umne govorice o mojem sta« lišču. To je bil namen mojega govora v Auxerre. Imel sem dve možnosti; ali da sen« zaci-malno odstopim in potem povem svoje razloge, ali pa da storim tako, kot sem storil. V obeh primerih bi bil rezultat isti: padec v nemilost«. Nato je Juin še zanikal govorice, da je ponudil generalu Gruentheriu, vrhovnemu poveljniku SHAPE, svojo o« stavko. Končno je še povedal. da se ne bo udeležil jutrišnje proslave padlih v Pa« rizu.
Iz Amerike pa poročajo, da je bivši demokratični kandidat na predsedniških volitvah Adlai Stevenson izjavil na tiskovni konferenci, da ja bolje, ne imeti nobene evropske vojske kot pa evropsko vojsko, v kateri so prizadete države le nerade včlanjene.
Drugačni glasovi pa prihajajo iz Nemčije. «Ce odpor proti e zropski obrambni skupnosti ne bo premagan, lahko to pripe je do evropskega samomora«. je dejal bavarski ministrski predsednik Hans Erhard. ki je govoril na zborovanju zveze bivših nemških borcev v Muenchenu. Dodal je, da mora »nova nemška vojska pomagati ustvariti novi lip evropskega vojaka«, in še, da je «čas bedastega, krivičnega in žolčnega zasramovanja preteklosti na srečo že mimo«. Erhard, ki so ga zborovalci večkrat prekinjali s ploskanjem, se je šele pred nekaj dnevi vrnil iz Londona, kjer je govori! med drugim z zunanjim ministrom Edenom in z drugimi člani angleške vlade.
Medtem sovjetski tisk še vedno obširno komentira ta-
proii ^ ropjju obrambgi skijEH ko.	nato kot odme-
nosti.	I	ve-	ki jih je vzbudila v sve-
Kot poroča «Figaro«. je KPf' organizirala v zadnjih 48 urah številne sestanke svojih članov v zvezi s komemoracijo padlih to nedeljo, na kateri
tu. Tako pravi «Pravda»-, da »politiki raznih strank in t,udi številni komentatorji zahodnoevropskega tiska niso prezrli važnosti načel, ki jih
bi moral govoriti tudi maršal! vsebuje nota«, in dodaja, da je Juin. KPF je dala svojim čla-inota ((doživela vse drugačen
nom stroga navodila, naj se udeležijo manifestacije, naj se pa izogibajo vsakršnih neredov. le na koncu naj v zboru skandirajo: »Nacistična evropska obrambna skupnost«. Zdi se tudi, da so se napletli stiki med KPF in golističnim gibanjem za skupno manifestacijo proti evropski vojski.
Sam maršal Juin pa je danes izjavil novinarjem, da ne ugovarja sklepu vlade, ki ga je odstavila z vseh položajev v francoski vojski, da pa je «razžaloščen zaradi načina, kako so ta sklep objavili«. Dodal je, da obstaja veliko število alternativnih rešitev za evropsko vnjsko in da jih vlada dobro pozna. O svojem položaju v poveljstvu NATO pa je Juin dejal, da ni odstopil (Juin je poveljnik srednjega evropskega odseka atlantskih sil) in da ne bo odstopil, dokler ne bo popolnoma gotovo,
sprejem v določenih ameriških krogih, ki ne prikrivajo svojega nezadovoljstva«. «Izvest-ja» pa pišejo, da »interesi miru zahtevajo, da velesile pozorno proučijo zadnje sovjetske predloge«.
Iz Pariza pa poročajo, da je bila Zahodna Nemčija povabljena, naj se udeleži zasedanja «posebnega odbora za pasivno obrambo«, ki naj v okviru atlantskega pakta proučuje vprašanja zaščite zahodnoevropskega civilnega prebivalstva v primeru vojne. VI -<dboru imajo svoje predstavnike še Holandska. Italija, Belgija. Luksemburg, Francija, Velika Britanija in ZDA. ((Posebni odbor za pasivno o-brambo«, ki bo začel z delom v maju, je ustanovljen na o* snovi sklepa, ki ga je 14. oktobra lani sprejel svet stalnih namestnikov ministrom NATO.
PRED NOVIM POGREVANJEM
tržaškega vprašanja v Italiji?
Stevensonova kritika republikanske stranke
NEW YORK, 3. — V mestu Charlotte v Severni Karolini je govoril danes bivši demokratični predsedniški kandi-
čiti
* -.-dec porazno vplival ^moralo v pridruženih drza-
na moralo
vah.
Francoski odgovor na indijsko noto
3 _ francoska vla-
i FJČ‘odgovorila na indijsko
da je oaguv ^	^	s0
noto v
oc
zvezi z
incidenti
meji franco-
skih ozemeij vJada da pre.
pravi frfpc ozemeli imajo na
bia1 m dogovora iz leta 1948 podlagi dog ^ o svw o. pravico izjav i bodočem sta-di ln o svoj glasovanjem, tutu s svol bno?i“ Sa indijJ da tisti,
ozemljih
^	’	i3
Francoska no	~ tjsti| ki na
sko obtožbo,	mljih	želijo
francoskih dij0| ne morejo združitev *	manifestirati
te svoje zetje
-«grTW
A . - > ’
■ - m....................
'■	Upr'1
Turški kmetje se selijo Yesilirmak. Poplavljena
s področja Amasya v Srednji Anatoliji, ki ga je poplavila reka so tudi druga področja Turčije, kjer so reke prestopile bregove.
De Castro na ^poslovilnem obisku pri Scelbi» - Piccioni sprejel Claro Booth Luce - Včeraj in danes 500 demokristjan* skih zborovanj po Italiji - Malagodi novi glavni tajnik PLI
(Od našega dopisnika)
RIM. 3. Predsednik italijanske vlade Scelba je sprejel danes na Viminalu »na poslovilni obisk« prof. Diega De Castra, dosedanjega italijanskega političnega svetovalca pri ZVU v Trstu. Velika pozornost, ki jo tako vlada kot tisk posvečata De Castru in njegovi ostavki, ni v pravem sorazmerju z važnostjo dogodka samega in položaja, ki ga je zavzemal. De Castrov primer pa služi za ponovno pogrevanje tržaškega vprašanja, včasih sicer na način, ki vladi ni v celoti prijeten, ki pa kljub temu prispeva k poskusom, da se z novimi prijemi italijansko javno mnenje, ze precej sito periodično se ponavljajoče tržaške mode, ponovno zainteresira za Trst.
Zanimivo je, da skoraj vsi listi, ki pišejo o De Castrovem odstopu, priznavajo hudo gospodarsko krizo, ki je zajela Trst in da nekateri celo kritično omenjajo vlogo rimske birokracije. Nikomur pa seveda ne pade na misel, da bi krizo tržaškega gospodarstva pripisoval nenaravni povezavi z Italijo. Nasprotno, dogodek z De Castrom izrabljajo kot sredstvo, da ponovno ((opozarjajo zaveznike« naj ugodijo italijanskim željam.
Zunanji minister Attilio Pic. cioni pa je v palači Chigi sprejel veleposlanika ZDA Claro Booth Luce, ki se je v
sredo vrnila v Rim po daljšem bivanju v. ZDA in po obisku v Parizu, kjer je govorila z ameriškimi predstavniki v atlantski organizaciji o naročilih Italiji, ki jih ji v A-meriki. kot vse kaže, niso nič kaj pripravljeni dati. O razgovoru med Piccionijem in Claro Luce pravi uradno poročilo, da je bil «posvečen proučevanju normalnih vprašanj, ki se tičejo odnosov med obema državama«.
Obe zbornici parlamenta danes nista zasedali; ponovno se bosta sestali v terek in nadaljevali s proračunsko razpravo.
Tem bolj delavni pa so de-mokrstjani, ki imajo danes in jutri v načrtu kar 500 zborovanj — znatno več, kot so prvotno napovedovali. Demo-kristjanska zborovanja bodo v vseh večjih in manjših mestih, med drugim tudi v krajih, kjer so doslej zborovanja prirejali skoraj izključno kom-informisti. Tako bo v Bologni govoril Fanfani, v Modeni pa Gui. Zdi se, da hoče demo-kristjanska stranka tudi na tem področju delavnosti tekmovati s KPI; to prizadeva' nje pripisujejo osebni pobudi De Gasperija, ki je danes sla vil svoj 73. rojstni dan.
Glavni svet italijanske libe ralne stranke, ki zaseda od včeraj, je danes izvolil za novega glavnega tajpika stranke (namesto Villabrune, ki je
postal minister) kandidate desnice PLI prof. Malagodija, Novi glavni tajnik ie dobil 83 glasov, skupni kandidat centra in levice Cocco O rtu pa 73 glasov. Zdi se, da s« je precejšnje število nekdanjih sredinskih glasov pomaknila proti desnici. Po proglasitvi rezultatov Volitev sta tako Malagodi kot predsednik PU De Caro poudarjala potrebo enotnosti stranke v podpori liberalnim predstavnikom v vladi. Malagodi je napovedal tudi reorganizacijo, ki naj prispeva k okrepitvi nekdaj močne stranke, katere vpliv in pomen je v povojnih letih zelo padel.
A. P.
23 mrtvih
pri letalski nesreči
ISTAMBUL, 3. — Pri letalski nesreči, ki se je danes dogodila, ko je neko potniško letalo eksplodiralo v zraku in se zrušilo 15 minut potem, ko je zapustilo letališče v Adam, je zgubilo življenje 23 oseb, med katerimi sta tudi dva člana turškega parlamenta.
Letalo je opravljalo redno službo na progi Adana-Anka-ra. Eksplodiralo je, ko je letelo nad vasjo Kaxasaak 40 kilometrov od Adane.
k
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
NPOMIS-^KI IIVKVI
Na današnji dan je bil leta 1825 rojen v Novem Sadu srbski jezikoslovec Djuro Daničič Umrl je leta 1882.
P
DANES, nedelja 4. aPrtu
Izidor, Dušica ot Sonce vzide ob 5.41 Mi j^na 18.36. Dolžina dneva u.w. ^ vzide cb 5.40 in zaton,F aorjia
JUTRI, ponedeljek 5 apn-
Vincencij, Dabiziv
4. april*
SPOK O SPORAZUMU IX IZKAZNICAH V URHA
Delavci vztrajajo pri zahtevi
po preklicu izdajalskega sporazuma
Tudi včeraj so šli delavci izven produkcije na delo v obe lad jedelnici - Konference US, ki ničesar ne rešujejo
V sporu med delavci in ravnateljstvom CRDA ni bilo včeraj nič novega. V ladjedelnicah in v Tovarni strojev so delavci ogorčeno komentirali ravnanje ravnateljstva, ki odbija vse pravične zahteve te^. vztraja pri sporazumu in pri obveznosti izkaznic za prihod na delo. Mnogi delavci so tudi poudarjali, da bi morala biti udeležba na predvčerajšnjih demonstracijah še večja, saj gre za najbolj važno življenjsko vprašanje delavcev CRDA in tudi vsega tržaškega gospodarstva sploh.
Delavci tudi neugodno komentirajo dejstvo, da Zveza enotnih sindikatov še vedno prepušča akcijo kovinarskemu sindikatu, čeprav je ta spor stvar vsega delavstva in torej tudi vse sindikalne organizacije. Zahteve po odtegnitvi izkaznic, po zagotovitvi obedov v menzi delavcem izven produkcije ter no obdr-žanju teh delavcev v ladjedelnicah je popolnoma pravilna in upravičena, toda podpreti jo je treba z nadaljevanjem odločne borbe in s pritiskom na delodajalce in na oblasti. Zato je prav, da hodijo delavci iz «barake» kljub prepovedi ravnateljstva naprej v ladjedelnice, toda io še ni dovolj.
Včeraj je umrl v koprski bolnici na posledicah mrtvo-uda, ki ga je nenadoma zadel pred tednom dni, Franc Race, gradbenik v pokoju, v 77. letu starosti.
S pokojnim tov. Racetom izgubljamo primorski Slovenci še enega izmed tistih naših kremenitih in zavednih Slovencev. ki so z usem svojim življenjem in delom pripomogli, da je moglo naše ljudstvo kljubovati fašističnemu terorju m se ohraniti na svoji rodni grudi ter se v osvobodilni borbi otresti fašističnega jarma.
Pokojni tov. Franc Race se je rodil v Herpeljab 4. aprila leta 1877, kjer je vse do leta 1931 izvrševal svoj poklic. Kot napreden borec se je živahno udejstvoval v javnem življenju, predvsem pa pri prosvetnem delu. Ustanovitev herpeljskega pevskega društva «Zvezda» je bila predvsem njegova zasluga, saj je bil dolga leta njegov predsednik, vedno pa aktiven član-pevec, vse dokler fašisti niso dru-štva razpustih. Njega osebno so fašisti nenehno preganjali; večkrat so ga aretirali, a pod policijskim nadzorstvom je bil dve leti. Preganjali so ga tolik« časa. dokler ga niso materialno uničili, tako, d<- je moral zapustiti svoj rodni <raj in se izseliti kot toliko deset-tisoč Primorcev, v Jugoslavijo. Tam je v Ljubljani od leta 1931 do 1945 izvrševal v izgnanstvu svoj poklic. Po o-svoboditvi, leta 1945 pa se je vrnil v svojo Primorsko, v svoj rojstni kraj, kjer je s pravim mladeniškim poletom z vsemi svojimi silami in posebnostmi pomagal pri obnovi v vojni porušene Primorske 'n pri izgradnji socializma. Njegova velika marljivost in življenjska sila ter veseli značaj mu nista dovoljevala, da bi po upokojitvi pred tremi leti držal križem roke. Pri obnovi je pomagal v Her-peljah in Kozini v Ilirski Bistrici, Vipavi m po upokojitvi v Kopru, kjer je — kot aa bi bil še vedno v najboljših moških letih — vestno in vzgledno opravljal svoje delo.
Svoje otroke je vzgojil predvsem v zavedne Slovence in borce za boljšo bodočnost našega ljudstva ter za zmago socialne pravičnosti.
Naj mu bo lahka domača zemlja!
N epovim otrokom, zlasti pa tovarišu Borisu Racetn-Zarku, podpredsedniku SHP Z naše najgloblje sožalje.
Pogreb bo v ponedeljek, 5. t m. ob Ib. ari na pokopališču v Herpel ah
Predstavniki delavstva so tudi zahtevali, naj ravnateljstvo CRDA z dejanji dokaže, ali so resnične obljube, po katerih bo že čez en mesec dovolj dela. Zato so zahtevali od ravnateljstva, naj vsaj pismeno zagotovi, da vzame čez en mesec supsendirane delavce nazai na delo, če jih že ne more obdržati v ladjedelnicah. To je sicer spretna hkrati pa tudi nevarna pote-z. ker pomeni že delen umik. Ce delavci ne bodo imeli dovolj moči, da podprejo svoje zahteve, tedaj bi tudi razna slovensna zgotovila nič ne veljala, ker bi delodajalci vedno našli kak izgovor. Vsako popuščanje je nevarno in edina pravilna zahteva je, naj ostane vse delavstvo v obratih CRDA, kar je še toliko bolj utemeljeno, če bo z novimi naročili kmalu zagotovljena zaposlitev vseh delavcev. Zato je nujno, da delavci prav nič .ne popustijo ter da hodijo vsi naprej v ladjedelnice in v Tovarno strojev, hkrati pa da ne kažejo ob vhodu legitimacij.
Delavci tudi pravijo, da ne bi bili. Če bi sprejeli sporazum. nič na boljšem v primerjavi z dosedanjimi mezdnimi pogoji. Doslej so v baraki dobivali 40 ur plače na teden in obrok hrane v menzi opoldne. Ce bi sprejeli sporazum, pa bi dobivali nekaj nad 42 ur plače, bi pa hkrati izgubili pravico do menze ter bi bili v primeri z dosedanjimi pogoji celo na slabšem. To je sicer le postranski argument za ugovarjanje sporazuma in njegovo odklanjanje, ker glavna zahteva je, da se jim ohrani zaposlitev, za kar pa je seveda pogoj obramba ladjedelniške industrije.
O dejavnosti te industrije bodo danes razpravljali na javnem zborovanju kovinarskega sindikata ES. Tu bodo seveda ponovili program ladijskih gradenj, ki so ga objavili že na podobnem zborovanju oziroma konferenci, 'ki jo je vodil bivši tajnik sindikata kovinarjev Semilli. Razlika in novost bo najbrž samo v tem, da bo to pot namesto Semillija poročal Tominez, ki je novi kandidat za tajniško mesto v omenjenem sindikatu. Program gradenj je vsekakor lep, saj določa dolgo vrsto ladij; vprašanje pa je, kdo naj poskrbi za njegovo izvedbo. Enotni sindikati so doslej trkali na napačnih vratih, to je v Rimu, od koder ni mogoče pričakovati nič dobrega. Prav zato nimajo delavci mnogo zaupanja v take konference, dokler ne bodo sindikati korenito spremenili svoje sindikalne politike, ki je doslej vodila v Rim.
Kako brezpomembno Je trkanje na rimska vrata in obletavanje raznh rimskih emisarjev v Trsto s strani
predstavnikov Enotnih sindikatov dokazuje tudi včerajšnji primer. Kominformovska sindikalista Radič in Tominez sta na čelu delegacije dela delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Roka hotela priti v stik z rimskimi funkcionarji pri ZVU, da bi jim obrazložila zahteve, ki so jih dan prej postavili ravnateljstvu CRDA in prosila za njihovo posredovanje. V poslopju ZVU sta najprej hotela govoriti s šefom oddelka za finance dr. Sartorijem. Ko so jim odgovorili, da ga ni v mestu, sta prosila za avdienco pri ravnatelju za civilne zadeve dr. Vitelliju, ki pa je odgovoril, da ju nima časa poslušati in da naj povesta kar imata povedati enemu izmed njemu podrejenih funkcionarjev. Od tu je odšla omenjena delegacija s kominfor-movskima voditeljema na predsedstvo cone in zahtevala razgovor z dr. Micellijem, toda tudi on jih ni hotel sprejeti in jih je predal enemu izmed svojih podrejenih uradnikov.
To pa je samo ponoven dokaz, da je zgrešeno trkati na rimska vrata kajti od tam ni pričakovati nobenega koraka v korist tržaškega delavstva.
Danes ob 15.30 na Opčinah spominska svečanost
Ob IC-lelnici
71	Inicern	ali
Govorila bosta tov. Franc Štoka Eugenio Laurenti
in
Nastopil bo pevski zbor «Ivan Vojko« in godba s Proseka - Kontovela
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZVEZE PARTIZANOV vabi k svečanosti vse demokratično prebivalstvo.
K svečanosti poziva svoje članice in vse naše žene tudi ASIZZ.
Osvobodilna fronta
I. okra]. V sredo 7. t. m. ob 20. uri so vabljeni vsi člani OF I. okraja na svoj sedež v Ul. Ruggero Manna 29 na letno skupščino, na kateri bodo izvoljeni novi člani v okrajni izvršni odbor. Na dnevnem redu bo tudi pregled sedanjega političnega položaja našega ozemlja, pregled izvršenega dela in postavljanje nadaljnjih smernic. Vsak član našega okraja je dolžan odzvati se vabilu. Odbor.
OF dolinskega okrata vabi člane širšega okrajnega odbora OF na redno sejo, ki bo v petek 9. t. m. ob 20. uri.
Ljudska prosveta
S H P Z
Danes 4, aprila t. I. bo ob 1.3! uri dopoldne na sedežu v Ul. Roma 15 seja glavnega odbora.
Vabimo odbornike, da se je udeležijo polnoštevilno.
Prosvetni društvi «P. Tomažič« in «V. Sane« priredita 17., 13. in 19. aprila t. 1. izlet v Ljubljano v zvezi z obiskom Opere in Drame. Prijave na sedežu v Ul. Roma 15, II. od 6. do vključno 9. t. m. dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure.
Pevski zbor v Barkovljah ima prihodnji teden samo vajo mešanega zbora v petek 9. t. m. Jutri je sestanek dramskega odseka.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Danes 4. t. m. od 9. do 12. ure običajni sestanek v prostorih kluba v Ul. Roma 15, II. Dospela je revija «Nova filatelija« štev, 2.
Motoklub »Adria« iz Doline vabi člane odbora na sestanek, ki bo v četrtek 8. t. m. ob 20. uri na sedežu v Dolini.
KOMUNIKE KOORDINACIJSKEGA ODBORA MALIH IN SREDNJIH PODJETNIKOVI
Podjetniki potrdili svoj sklep o zapori obratov v mestu 9. t.m.
Zaoora bo trajala 11 ur, od 13, do 24. ure - Ugasili bodo tudi vso navadno in neonsko propagandno razsvetljavo - V tebruarju in marcu zabeležen nov padec prodaj
Tiskovni urad koordinacijskega odbora tržaških srednjih in malih podjetij je izdal naslednji komunike;
Spričo člankov, ki	so bili
cbjavljem 2. aprila v tržaških časopisih glede	sestan-
ka 31. marca, ki so se ga v občinski palači udeležili člani koordinacijskega	odbora
tržaških srednjih in malih podjetij in tržaški župan inž. Bartoli, poudarja ta odbor naslednje:
1. sestanek 31. marca je bil sklican na županovo pobudo. Med dolgimi razgovori ni bila ugotovljena možnost za preklic napovedane	zapore trgovin, kar bi bilo tudi v nasprotju z izrazi razumevanja samega župana Bartolija glede sedanjega gibanja podjetij.
2. Kljub njegovi očitni in hvale vredni dobri volji, župan ni mogel dati jamstev,
ODGOVORI NAŠEGA	IZVEDENCA		ZA VOJNO ŠKODO
PROBLEM \ v Cerovljah, N	fOJN lavhir	E C ijah	IDŠKODNINE in Mačkovljah
Dobro bi bilo. ds bi se vaščani združili za skupni nastop v okviru Kmečke tveze, ker bodo le tako najbolje branili svoje interese			
Vprašanje:	L A. CEROV-
LJE. — Naša vas je bila med vojno požgana in oropana. Nekateri smo zgubili poleg stavb dober del pridelka, o-rodja. pohištva itd. Nekatera poslopja so nam obnovili. Kako bo z vojno odškodnino?
Odgovor: Ločiti moramo v Vašem primeru in v primeru Vaših sovaščanov (isto velja n pr. tudi za Mavhinje in
Mačkovlje) škodo, ki je nastala na poslopjih in škodo, ki ste jo utrpeli na ostali lmo-vini. Del stanovanjskih in drugih zgradb so obnovili in še obnavljajo iz javnih sredstev na podlagi posebnega zakona. ki ga je izdala ZVU izrecno za nekatere vasi. Vsoto, ki so jo porabili za obnovo posameznega poslopja bodo smatrali (vsaj tako mislimo, da bodo tolmačili nove zakonske predpise) kot predujme na odškodnino, ki Vam jo bodo odmerili. Predpisano je, da morajo vsi, ki so prejeli morebitne predujme
primerov kot je Vaš, bi priporočali, da se vsi vaščani združite za skupni postopek in
da bi višje oblasti morebiti sprejele zahteve, ki so jih večkrat postavili gospodarski krogi srednjih in malih tržaških podjetij z namenom, da bi izboljšali tržaško gospodar-s tv o,
3. Upoštevajoč, da ni nastal noben nov moment v sedanjem gibanju, ugotavlja koordinacijski odbor, da ni prav nič spremenil programa gibanja, ki je bil določen že prej ter da bodo 9. aprila vsa podjetja zaprla obrate.
V ta namen se opominja, da se zapora prične v petek 9. aprila ob 13. uri ter bo trajala do 24. ure istega dne. Ves ta čas bodo trgovine, javni lokali, obrtniške delavnice in mali industrijski obrati ostali zaprti. Železne zastore bodo popolnoma spustili, neonsko in drugo razsvetljavo pa ugasili.
Gornji komunike samo dokazuje, da se tržaški srednji in mali podjetniki ne bodo pustili zastraševati ne od župana Bartolija, ne od iredentistične propagande. Finančno stunje teh podjetij je danes obupno, ker se krog prodaje blaga na drobno vedno bolj krči. To nam dokazujejo tudi uradni podatki za mesec februar in neuradni podatki za mesec marec, ko so tržaški trgovci na drobno, k°t tudi mala industrijska podjetja in obrtniki zabeležili ponoven občuten padec poslov.
Kar se pa tiče zahtev, so oblasti še vedno gluhe čeprav vedo da so vse zahteve, ki so jih tržaški mali podjetniki
nastop v okviru Kmečke zve- Jostavili v enotni resoluciji,
'rrs Comri n o t o na n min hn.	..	•«
ze. Samo na ta na način boste uspeli najkoristneje braniti Vaše inteiese.
J. PET. — TRST: Zaradi bombardiranja sem i zgubila del svojih skromnih prihrankov v denarju, ki sem ga hranila na domu. Sumim, da so mi denar izmaknili nepošteni, ki so izkoristili dejstvo, da sem morala bežati v zaklonišče. Za izgubljena in pokvarjena oblačila sem prejela že akontacijo. Kako bo z ostalo škodo?
Odgovor:	Ce je škoda že
prijavljena ni potreba nobene nove prijave. Škodo, ki je nastala, ker ste se morali odstraniti zaradi vojnega dogodka, bodo upoštevali. Pripominjamo pa, da za izgubo denarja ne pripada nobena odškodnina, Zakon o vojni škodi namreč izključuje kakršno koli odškodnino za denar, zla-tenino in žlahtne kovine sploh
v kakršni koli	.ali	®,°	I	7a	okraske, športno opremo
bili kakor koli	P	-	.	za vre(jnostne papirje.
SOŽALJE
Tajništvo OT' za Tržaško o-zemlje izraza globoko sožalje tov. RACE BORISU (ŽARKU) članu glavnega odbora ob izgubi dragega očeta.
Tov. Borisu Racetu Žarku, podpredsedniku SHPZ, izraža sožalje ob smrti očeta
Glavni odbor SHPZ
pore, to prijaviti. Rok za to prijavo ni določen. Prav tako bo tehnični urad s svoje strani prijavil uradu za vojno škodo sredstva, ki so bila v ta namen izdana. Ce so Vam stavbe v celoti obnovili ne pričakujte za ta del škode nobene nadaljnje od škodnine. Ni pa celo izključeno, da bodo omenjene zneske za obnovo odtegnili od celotne odškodnine, ki Vam jo bodo odmerili tudi za ostalo požgano ali poškodovano imovino. Le v nekaterih primerih in samo za stanovanja je namreč po novem zakonu predvideno 100-odstotno povračilo škode odnosno stroškov za obnovo. Predpostavljajoč, da so Vam poslopja v celoti obnovili in da bi Vam po sedanjih predpisih pripadalo samo 75-odstotno povračilo, Vas bodo morda prikrajšali za ostalih 25 odst. pri odškodnini, ki Vam bi morebitno pripadala zaradi škode, ki Vam je bila povzročena na napremičninah, orodju itd. Vsekakor zadeva ni jasna pa tudi tolmačenja so lahko različna. Ker je mnogo takih
Kolčni sklec si je zlomila
Okoli 8. ure zjutraj so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so ji ugotovili verjetni zlom kolčnega sklepa desne noge 74-letno Eufemio Fara-gono iz Ul. Torrebianca 14, ki se je v družbi sestre zatekla z rešilnim avtom v bolnišnico. Zenska, ki bo okrevala. če seveda ne bo komplikacij, v 60 dneh, je predvčerajšnjim zvečer padla v veži stanovanja in se poškodovala.
resnično nujne. Komunike odkrito poudarja, da tržaška mala podjetja ne morejo še nadalje čakati v sedanjem obupnem stanju, ki jim ne zagotavlja nobenega izboljšanja. Zato so podjetniki sklenili, da ne odstopijo od svojega sklepa in da 9. t. m. proglasijo 12-urno protestno zaporo vseh 13.000 podjetij. Ta zapora bo samo začetek širše akcije proti odgovornim oblastem, da jih prisilijo š razmišljanju resnih ukrepov proti sedanjemu obupnemu gospodarskemu položaju mesta, ki tako
Revoltella in 49-letnj Giuseppe Burigana iz Ul. Galleria, ki sta bila z vespo namenjena v Ul. Pascoli trčila v tovornik Chevrolet, s katerim je tedai 54-letni šofer Nazza-reno Amicucci iz Ul. S. Laz-zaro privozil po Ul. Gambini. Ker sta se vespista med padcem ranila, so ju z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so oba pridržali na opazovalnem oddelku; Padovana zaradi udarcev ng glavi in omotičnega stanja, Burigano pa zaradi udarca na ramenu in rane na desni nogi. Okrevala bosta v 10 oziroma v 8 dneh.
Obnovitev in izdajanje dovoljenj za začasni uvoz
Z ukazom štev. 35 Zavezniška vojaška uprava obnavlja in izdaja nova dovoljenja za začasni uvoz različnega blaga, vštevši bombaževa in svilena vlakna, alkohol in obdelane bisere, na angloameriško cono Svobodnega tržaškega ozemlja. Ukaz je bil podpisan dne 31. mafca 1954. Stopil je v veljavo z dnem objave v U-radnem listu, v skladu z že izdanimi upravnimi navodili pa bo veljal od 23. januarja 1954 dalje. ,
u^ednidlm
Pevci vseh pevskih društev na proslavi talcev na Opčinah!
Pevci, znano mi je, da je Partizanska zveza poslala povabilo vsem pevskim zborom, da nastopijo ob komemoraciji desete obletnice zločinskega umora 71 talcev, žrtev nacifa-šističnega okupatorja, na Opčinah. Prav danes, ko moramo pokazati vso našo odločno voljo do življenja na naši zemlji, ne moremo mimo tega, da vsi po svojih močeh ne počastimo žrtev, ki so padle zato, da mi lahko, četudi še ne popolnoma osvobojeni, pojemo in govorimo našo besedo na naši zemlji.
Zato me kot pevca in partizana boli. ko ne vidim prav danes plemenitega tekmovanja vseh pevcev, da bi skupno z vsem našim ljudstvom dostojno počastil! z borbeno skupno pesmijo žrtev padlih za svobodo. Zato naj bo danes vsak pevec ob strani zbora «Ivan Vojko« s Proseka-Kontovela. ker to zahteva od nas vseh naša partizanska in narodna zavednost.
Pevec-partizan.
Novi odpusti
SATIM,
ki
usodno vpliva predvsem mala in srednja podjetja.
Z vespo v tovornik
Na vogalu Ul. Manzoni z Ul. Gambini sta se 23-letni mizar. Sergio Padovan iz Ul.
Podjetje ukvarja z izdelovanjem kovinske ambalaže, je za 15. april napovedalo odpustitev 23 uslužbencev, za konec aprila pa nadaljnjih 22 uslužbencev. Za vzrok je navedlo stal no slabšanje gospodarskega stanja.
Podjetje Modiano pa bo vsem uslužbencem skrčilo delovni urnik na 40 ur na teden.
LiNtnica urcilinšlva
Tov. Alojz Bizjak, Ostrožno Brdo. Vaš dopis o prazniku občine Dolane smo prejeli, vendar prepozno, da bi ga mogli objaviti 4. t. m. Ce bo vaša proslava preložena na 11., ga bomo objavili med tednom. Ce želite rokopis nazaj, Vam ga pošljemo, če ne se bomo z njegovo vsebino okoristili ob drugi priložnosti.
Tov. C jak. Vaš dopis «Moj hrast« bomo objavili prihodnjo nedeljo na strani naših kmetovalcev, ker smatramo, da je potrebno o tem pisati.
Ponesrečena italijanska ribiča pripeljali z Reke v Trst
Dva izmed ranjencev ribiškega čolna, ki je 31. marca
letos med ribolovom zadel z mrežo v plavajočo mino, ki je eksplodirala in ranila več ribičev ter hudo poškodovala čoln, so včaraj pripeljali iz Jugoslavije in ju takoi sprejeli na oddelku naše bolnišnice.
r~
VlflQ
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
DANES 4. APRILA 1954 ob 16. uri gostovanje na KONTOVELU
z Zemljanovo dramo
..Odločile«1’
V TOREK 6. APRILA ob 20.30 uri gostovanje v kino dvorani v SKEDNJU
s Krasnovo komedijo
«DRAGA RUTH»
.J
ASIZZ PRIREDI
v torek 6. t. m. ob 20.30 v Gropsdi št. 93
ZDRAVSTVENO P REDAVANJE
Predavala bo dr. SONJA MAŠERA
Žene vabljene k številni udeležbi.
OlSite knjižno razsiavo
ki bo danes 4. in jutri 5. t. m. v Ul. Roma 15/11.
Razstavljene bodo naj-novejse slovenske knjige
Razstava bo odprta od 8. do 13. in od 15. do 19. ure
Vstop prost!
( GLEDALIŠČE VEH Dl )
Jutri se začne pri blagajni gledališča prodaja vstopnic za izredno predstavo pantomimičnega gledališča iz Studtgaraa »Igralci«, ki bo v. torek ob 20. uri.
V sredo debutira v gledališču
Verdi igralska skupina Renzo Ricci - Eva Magni z novostjo Georga Axelroda «Zelje sedmega leta«. Na repertoarju skupine so 5e dela: »Uporni pelikan« Enrica Passana, Knottov «Popo!en zločin« in Viola »Živeti skupaj«. Jutri se začne prodaja vstopnic za prvo predstavo.
V okviru pedagoških predavanj Zveze prosvetnih delavcev ERS v Trstu bo predavala danes 4. t. m. znana pedagoginja iz Ljubljane
dr. Iva Šegulov«
o psiholoških in pedagoških problemih pubertetnika. Predavanje bo ob 9. uri dopoldne v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11.
Na predavanje vabimo vse slovenske učitelje in profesorje kakor tudi druge ljubitelje pedagoških vprašanj ter dijake in dijakinje slovenskega učiteljišča v Trstu.
ODBOR
Excelsior. 15.00:	«Dekameronove
noči«, J. Fontaine. L. Jourdan. Fenice. 14.00:	»Magdalena«,	M.
Toren, G. Cervi Nazionale. 14.30: «Sanje Boheme« K. Grayson.
Filodrammatico. 14.30:	«Dama-
ščanka«, R. Hudson, P. Laurie. Arcobaleno. 14.00:	«Tujec», G.
Peck.
Auditorium. 14.30: «Veliko srečanje«, A Nicol, A. Trotter. Astra Rojan. 14.30: «Ladje, ki se ne vračajo«, J. Derek, B. Rush. Cristalto. (Trg Perugino): 14.00: »Lucrezia Borgia«, M. Caroi. Mladoletnim najstrože prepovedano.
Grattacielo. 14.00:	«Tujec», G.
Alabarda. 14.00: «Skotski princ«, E Flynn.
Arišton. 14.00: «Razkošne manekenke«, K Grayson, R. Skeltort Armonia. 14.00: »Dolina surove-žev«, B. Donlevy,
Aurora. 15.00: «Giuseppe Verdi«, Garibaldi. 14.00:	«Ropar brez
krivde«, J Barrymore.
Ideale. 14.30:	»Narednik Bum«,
B Lane aster Imnero. 15.30: «Giuseppe Verdi«, P Cressoy.
Italia. 14.00: «Rimske počitnice«, Viale. 16.00: «Skobci ožine«. Y.
De Carlo.
Kino ob morju. 14.00:	«Veliki
preobrat«.
Massimo, 14.30: »Alahovi konjeniki«, K. Grayson, G. MacRae. Moderno. 14.00: «Moulin Rouge«, J. Ferrer Sv. Marko. 13.30: »Samson in Darila«, H Lamarr. V. Mature. Savona. 14.00:	«Naša gospa iz
Fatime«, G Roland.
Secolo. 14.00: «Zadnji morski ropar«, P. Henreid.
Vittorio Veneto. 14.00: «Lucrezia Borgia«, M. Carol.
Azzuirro. 14.00: «Saloma». R. Hay-vvorth.
Belvedere. 14.00: »Bogata, mlada in lepa« J Povvell.
Marconi. 14.30: «Pajac», R. Shelton Novo cine. 14.00: «Cesarske vijolice«, C Sevilla.
Odeon. 14.30: «Koenigsmark». S.
Pampanini Radio. 14.30: «Osvojitev Kalifornije«, C. Wilde.
Venezia, 14.00: «Lisica», J. Jones.
AKADEMSKI KUB kJADRAN«
vabi na proslavo, W v soboto 10. aPri . v 20.30 uri v AvdltO 1« Trstu ob priliki petd** letnice rojstva .j Kosovela in desetle®' smrti Stanka V
Vabila so na razpola*J tri dni pred prosi« ^ sedežu kluba v U .	.
chiavelli št. 13/H, 1
poverjenikih Mu
Aada
iti j
'Z:.!
5 lol
Sil
•lini
se
kiji
it«
»loj
Motoklub »Adria« Ml'1* j,
lina organizira 24. in a velikonočne prazniKe, s, Ljubljano. Prijave se sv do 15. aprila.
OF, okraj Milje - D0'1"' nizira 2-dnevni izlet som 24. in 25. apr/« - r no in ne 18. in 19. ko. v no. Vpisovanje na seVi:lanu lini, v Boljuncu pri “"‘J. y mažiču, v Stramarju P j-ku Lazarju in na običaj t stih v ostalih vaseh do ■
Motoklub Skedenj orgairlet velikonočne praznike ^ Ljubljano in Zagreb, k lahko udeležijo motori-t tomobilisti s karnetom . nie na sedežu v Skednju . do 20.30 do vključno <■
j(()P
Vsi udeleženci	^li
MLADINA DIJAŠKEGA DOMA
Kakor je že znano so ribiški čoln z ranjenci takoj zavlekli v najbližjo luko, Pulj, kjer so ranjencem nudili vso pomoč in jih nato poslali v reško bolnišnico. Ker se je njihovo stanje znatno zboljšalo so dva in sicer 41-letnega Marija Camuffa in 49-ietnega Prima Ranzata, oba jz Chiog-gie, včeraj z rešilnim avtom jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali do Peska, kjer so ju naložili na rešilni avto tukajšnjega RK, s katerim so ju nato odpeljali naravnost v bolnišnico. Zdravniki so u-gotovili Camuffu poleg ran na obeh očesih tudi več ran, povzročenih z drobci, na glavi, odsek palca leve reke ter opekline po obrazu, Ranzatu pa rane na udih in telesu ter na obeh očeh. Medtem ko bo prvi okreval po mnenju zdravnikov v 15 ali 20 dneh bo drugi okreval v 8 ali 10. Oba pa bosta, vsaj tako domnevajo zdravniki izgubila, verjetno tudi popolnoma, vid.
AVTO LANCIA, izven serie, nov motor, na novo tapeciran z usnjem stikalo za luči na krmilu, žaromet proti megli, varnostna ključavnica, 5 gum i. t. d. karburator Weber, potrošnja 8 odst. Proda privatnik, ugodna priložnost. Informacije:	Tiskarna Trst, Ul
Mazzini 44.
NAVADNO PERO postane takoj nalivno, če nanj pritrdimo posebno pripravo, posrebreno In patentirano, S takim peresom lahko napišemo več kot 3000 črk, ne da bi ga pomočili v črnilo.
{ OD VČERAJ DO DANES j
Z lestve je
S prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh so včeraj predpoldne sprejeli na ortopedskem oddelku 43-letnega težaka Viktorja Martelanca iz Miramarskega drevoreda 253, kateremu so ugotovili več prask in poškodb na levi roki in udarec na hrbtu. Martelanc, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom, je pojasnil, da je med delom padel s 5 metrov visoke lestve.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3. aprila 1954 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 10 oseb, poroki pa sta bili 2.
POROČILI SO SE:	mehanik
Giovanni Di Pinto in gospodinja Giordana Zudi-an, mizar Libero Perselli In šivilja Fulvla Pe-riatti.
UMRLI SO: 78-1 etn a Genovefa Pipan vd. Svagel, 86-letna Antonia Bradač, 66-letna IVJaria Bru-mat por. Zorzenon, 80-letna Jo-sipina Kirn por. Kalusa, 75-letna Katerina Okragar por. Budnik, 53-letnj Erpesto German, 78-letna Antonia Pison vd. Sancin, 60-let-na Maria Divar| por. Cingi, 93-letnt Giorgio Albanese, 68-letna Giovanna Meach vd. Basezzt.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: Ob 4. uri prazna iz Chioggie ital. ladja »Edgardo«, ob 1430 iz Santiacosa s 1296 t
premoga ital. ladja «Primo», ob 15. uri prazna iz Ponte Fornace ital, ladja »Cisterna 11.», ob 17.
uri iz Pireja s 7218 t surovega olja grška ladja »Theodora«, ob 17.30 iz Orana z 9797 t premog^ ital. ladja «Dino».
ODHODI: Ob 14.30 prazna proti Tripolisu ital. ladja »Maria Cristina«, ob 15. url proti Benetkam s 486 t olja ital. ladja »Cisterna II.», ob 15.30 proti Chiog-gi z 250 t olja ital. ladja »Edgardo#, ob 17.30 proti Reki z 800 t raznega blaga in 1 potnikom Ju*, ladja »Sarajevo«, ob 21.30 proti Benetkam s 570 t raznega blaga in 14 potniki ital. ladja »Campi-doglio«.
Včeraj ob 00.05 proti Benetkam s 1600 t raznega blaga Ital. ladja »Sebastlano Caboto«.
LOTERIJA
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 15,7, najnižja 10,4, ob 17 uri 13,4. Zračni tlak 1015,1 stalen, veter 7 km zapad-sever-zapad, vlaga 87 od-
stot., nebo oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 10,8 stopinje.
BARI	24	30	85	49	1
CAGLIAR1	15	68	65	32	6'
F1RENZE	61	44	63	21	17
GENOVA	25	32	79	37	43
MILANO	77	80	1	38	85
NAPOLI	58	25	83	53	36
PALERMO	82	50	57	2	18
ROMA	59	40	37	50	.19
TORINO	25	26	44	37	21
VENEZIA	27	26	19	67	78
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlFAlabarda, Ul. Istrla 7; Bar-bo-Carniel, Trg Garibaldi 5a; De Leitenburg, Trg S Glovanni 5; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Mtzzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Trg della Borsa ;2; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Harabaglia, Barkovlje in Nicol i Skedenj.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 368 - 6!
Gasilci	2	-	22
Policija 2 - 23
vabi na prosvetni večer
»MORJE V SLOVENSKI PESMI« ki bo v četrtek 8. t. m. ob 20. url v Gregorčičevi dvorani.
Vstop prost!
Di*.Konja Mašera
BO ODSOTNA od 12. do 20. aprila 1954.
Jako pripravno za šolo, pisarno in dom. Tehta samo pol grama Odda se vsa zaloga (40.000 kosov) Skupaj, vredna 1.500.000,- lir, najboljšemu ponudniku. Brezob-vezne ponudbe poslati na naslov: CARTOLERIA U. BERNARDI, Trieste, via Mazzini 44. Najnižja cena 370.000.— lir SLOVENSKA DRUŽINA odda sobo za gospoda s kopalnico in telefonom. Center. Tel. 38-576.
NEDELJA, 4. aprila 1)54.
JUGOSLOVANSKA CONA TIISTA
254,6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 8.00, 13.30, 19.00 in 23.30.
7.45 Jutranja glasba; 8.15 Slovenske narodne; 8.30 Za paše kmetovalce; 9.00 Z okroglo in poskočno v nedeljsko jutro; 9.15 'Mladinski tednik; 15.00 Z mikrofonom po Primorski: Ilirska Bistrica; 16.00 Obiskali smo pevske zbore na Primorskem; 16.30 Promenadni koncert; 17.00 To je Jugoslavija: narodne pesmi in plesi; 18.00 Poročila v hrvaščini: 18.15 Jurina in Franiina; 18.30 30’ veselih ritmov za nedeljski večer; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč
TK6 r II.
306,1 m ali 980 kc-sek
8.30 Slovenski motivi; 8.45 Kmetijska oddaja; 9.15 Lahke melodije; 11.00 Mozart: Kvintet v g-moiu: 12.30 Zabavna glasba; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Slavni pevci; 15.30 Koncert pevskega zbora iz Rupe; 15.50 Prokofjev: Balet iz «Pepelke»; 16.00 Malo za šalo - malo zares; 16.15 Nesmrtne melodije; 17.00 Liszt: Koncert za klavir in orkester; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Operetne melodije; 18.30 Paganmi: Koncert št. 1; 20.00 Šport; 20.05 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Puccini: Madame Butterfly, opera v 2 dejanjih.
in Reko nai se 8. na sedežu zaradi doku Motoklub Skedenj, or« ( dvodnevni izlet v Lju*31 * Bled v dneh 18. m ' Vpisovanje do 8. april3 j, Motoklub »Mladost« . j organizira 18. in 19. 3p ypl v Ljubljano in na Bi vanje na običajnih 1,1
aprila-	—	mvA
Okrajni odbor
organizira 18. in l9> a?J in ^ dnevni izlet v Ljublja^j^ men. Vpisovanje na mestih do 9. aprila
v
... ------------------ .	te"
no 10. in 11. t. m. Je ^ i»,
OF IV. okrai. Izlet
trt-
nih razlogov odložen
19. aprila. Vpisovanje (jttt Slovensko planinsko	f
Trstu priredi na veliko" nedeljek 19. t. m. 'Z>et	tj
Vpisovanje na sedežu 0<' i 25 t m priredi . #1.
j)
do »• ’>
..  ...............'Z'etLili
stelj. Vpisovanje do	m	jf,
t. m. priredi izlet. pisovanje do Izlet v Sežano in --“n>
l^ici v	oni£ir	*
bor OF I. okraja ^jjij*. \ ]
t. m., velikonočni Pon. ypi so j let v Sežano in Tonrl?J'Man|lJ nje na sedežu v Ul. “•	,
do vključno 10. t. W-	^(J
Prosvetno društvo v organizira 25. t. nn. . 0 (F, izlet v Cerkno in »ol d0 njan. Vpisovanje od *,n1c9' m. v društvenih prost® do 21. ure.
N I. O V K N J JA
327,1 m, 202,1 m. 212.4 m
Poročila ob 6.05, 7.00,	13.00,
15.00, 19.00 in 22.00.
8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro; 9.00 Pol ure za našo vas; 9.30 Operetne melodije; 10.00 Škerjanc: Osem skladb za godalni orkester R. Schumann: Simfonija št. 3 v Es-duru - »Renska«, A. Hačaturja-n: Trije plesi iz baleta «Gayane»; 13.40 Baletna glasba; 14.00 Otroška predstava: Javna oddaja v velikem studiu Radia Ljubljana; 14.30 V pesmi in plesu po Jugoslaviji; 15.15 Lahka glasba; 15.45 Radijska igra: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (ponovitvo); 16.25 Promenadni koncert; 17.00 Družinski pogovc-i; 17.IG Želeli ste poslušajte; 20.00 L. var« Beethoven: Fi-deio. opera v 2 dejanjih; 21.15 Lepe melodije.
ADEX IZL
18. in 19. apr*1* izleti v
LJUBLJANO
CELJE
MARIBOR
ZAGREB
OPATIJO
VIPAVO
AJDOVŠČINO
POREČ in na REKO
Vpisovanje do 8-
aPfl
24
)9i*
in 25. aprfa izleti v POSTOJNO PIVKO
KNEŽAK	„„,„1CO
ILIRSKO BISI«1
BUZET
PAZIN
NOVO OORl^fn SOSKO DOLlN
195<
25. aprila izlet v
TOMAJ
DUTOVLJE
Vpisovanje do i®'
Od 29 aprila do izlet v BEOGRAD , f 22. *’ '
Vpisovanje do » '	-
pri «Adria-EkP' .
Darovi in prispevki
Ob deseti obletnici mučeniške smrti nepozabnega brata Stanka Dekleve daruje Olga Bande' 5.000 lir za Dijaško Matico.
ki A H VAL. A
F. Severo 5-b
Ob bridki izgubi našega nepozabnega in strica
I.IIUKliNCA (ilililUA
-e najtopleje zahvaljujemo vsem. ki so nam ' sebr>' Tenutkih stali ob štreni in nam pomagali ^0 zahvala g. dr. Danevu, č. g. župniku, PeVS‘{C,seni: * ru, vsem darovalcem vencev in cvetja ter so pokojnika spremili na njegovi zadnji P°
Žalujoča
Padriče, 3. aprila 1954.
kzs
Umrl je naš dragi oče
1'KANC It A C H
t. m-
Iz pokopališke kapele v Kopru ga bomo odpeljali v ponedeljek 5.	v
.... • 1 14. uri do Križišča na Kozini, odkoder bo ob 16. uri pogreb na pokop
Herpeljab.
Otroci; Božo, Danica, Rado, E Boris z družinami-
idiJ*
Koper, 4. aprila 1954.
fmm?
PACA LD
Z VESELEGA VEČERA OPENSKE MLADINE
Palačo1' zanese v °b začetku Ul.
ča Sri61 76 na
m tal Jatelje-
^ Ea h.l*1 drugega
cikati ^	ne°
Po vseh tistih ne-
Zmcah in nazad-
aa 7 ne, to res
odi a to se sk°-'• saj prebije sli-
„ al večino svo-
. ateljeju,
3e »iegov atelje.
atestu
sstika
v lesu, 1953)
J “km 'farjem pogo-
L^al SVn°nem in ko *<i nai ?3a nova de-
£ Ci3eddejal: se-
k- 7u> da si ogle-
So
ittia J!žnic°. Ne :° Shkar' le, a,8, ah ne. g°-
loiii. 1Bla
t*|> knjag ali ' »L )e> da V " so'
CiCal°vi Je.?akopiče-i “Sastvo ?1Znicl pre'
M
'v
duha. 3aca?u’ kar sem
^de,° d-g* sem
ŠS pri a vS0 se n°-
Pridruži,3 neka-
*“ iteriu156?1 Poznal. °lj mislim
«iibiu s° ^ po-^ Pekae!i^manišil1
tn tedaj kš>, J Povsem no-da me ,e vrni-
BS55S* >
Pa - —^ l*s.... Pa vsekakor
,	da	Pri'
Vtetih’ 3 3e to»-
S ***"«!
'N ’ Paiv'la',e Pomoči.
>*Wtol nHi Sam
P4a>ie ;,:°da ugajajo
s> ?a
>ti'
Iamlna?»
6Je0t ta Svetilnik
ll! Sa ». 36 Deželan-
Cas v Street, Yorka,
iš' bo« ^esto kJti k, ^ew
N****...,
i '»l ’anJ —. *
ife PtaVok„i to *e ,j > S5 od ea pre-LC°tl vrh, SV03e baze S j£1(|skve v S-vijugi. ‘ns ntaitri sv° z vodo-VJ^kai Večkrat pre-
V;>no čr‘
h * druge ,13 v tri-tki Po5„ kel ven-
Sk š‘ršihne ,črte le ' ohi>dte stranskih
V'k p,*"? k<> so na \ 6 drte pVah samo 'e^^ftana1 V~hu je
■n. 1e?k, ,■ Cas V
Šil 'tlepsirt° SP°’ ^"2	°' Gr°dbe-
,V'daj zgor triltot* k le s Zg01J spred-
^StVm
. itd. — acne svetli-
kot
v ne-nekaj,
v'deti
umetnik izra-
Jivo !, Žuti5 ne-stVaP; vUčnost,
n š® in že
na dela, ki se jim ni treba sramovati svojega očetov stva. Končno ni važno, ka^ teri material uporabljaš in katere tehnike se držiš. Važna pa je doslednost. Glej to olje, ki je nastalo pred 14 leti in se imenuje Kotiček v Rojanu, in ga primerjaj z vsemi novimi deli, ki jih vidiš tukaj, pa boš gotovo lahko potrdil, da je spoznati v vseh delih istega avtorja. Seveda, novejša de^ la so tehnično bolj dognana in pa, kar je naravno, vedno so odraz svojega časa. V naši dobi pomeni že deset ali dvajset let mnogo.»
«In kako izbiraš motive? Zdi se mi namreč, da sedaj že nekaj časa ne delaš slik, kot je bilo n. pr. Jutro na Krasu, pa Kmetica, Perica itd.»
«Ne bo čisto točno, kar praviš. Gotovo je, da zahteva civilizacija bolj dinamičnega ritma. Na današnji svet je treba gledati pač z današnjimi očmi. Toda to ne pomeni, da ni tudi v naši dobi poezije. Seveda se mi zdi slikanje kakih tihožitij dandanes anahronistično. Slikar mora slikati življenje, ako hoče, da bo nekaj zapustil, kar bo odražalo njegovo dobo in njegov kraj. Tudi pri izbiri motivov sem prešel nekak razvoj. Se pred vojno je bila moja afirmacija v magičnem realizmu. Moja razstava v Milanu 1. 1940 je doživela lep uspeh in «Domus» je tega leta na zelo viden način objavil moje stvari. Za časa vojne sem popolnoma samostojno prešel k socialnemu realizmu in od tedaj so moja dela: Talci, Pokopališče, Zaklonišče, Padli kra-ški junak. Po vojni so me pa začeli mikati abstraktni, lirični problemi. Po delih, ki so že kolikortoliko znana bodisi z razstav bodisi po objavah v listih, sem sedaj naslikal ta olja, ki se bistveno po motiviki ne oddaljujejo od mojih prejšnjih del, le da so časovno bliže sedanjemu času, to se pravi. da so prav odraz tega časa. Tu imaš n. pr. Neonsko civilizacijo, to je Industrijska četrt, ki je bila že objavljena in prav tako je deloma že znano Mesto v zrcalu. Novejša pa so Televizija na deželi, Drevesa na asfaltu, Kraški žlebovi.«
«In kakšni so tvoji načrti za nadaljnje delo?»
«Veš, programov nisem nikoli delal. Sedaj mi ugaja to. Mogoče se bom pa lotil še česa drugega, n. pr. plastike v kovini. Sicer sem vedno delal v več tehnikah, dokler se nisem vstavil pri olju, grafiki in lesorezu, iz katerega se je rodila, kot si videl, tudi moja plastika. Tako sem opustil celo mo-notipijo, kjer sem vsekakor dospel do zavidljive stopnje. Olje je vsekakor najbolj soliden material, sposoben tudi, da tehnično vztraja.« ((Dovoli tu pripombo med
Pravz
aprav
O-t.ko,^' u-
°^lovalni ma-lTži.
‘fetjo *udl želel
v- Piatr menzii°’ , <%° sem‘Ce m°iih 'tl ,l>se s„ l‘h od-Naj s*m jih pre-
L. Spacal
Magično oko
(plastika v lesu, 1953)
oklepaji:	biti mora dobro
olje! Saj se spominjaš nekega požara, čigar vročini so bile izpostavljene slike. Tvoja je vročino razmeroma dobro prestala, vsaj barve so ohranile svoj lesk, čeprav so se nekoliko nagrbančile. Toda neke druge slike so po-
polnoma osivele in nudijo
le še žalostno podobo...«
«Seveda, tu bi lahko načela vprašanje materiala, ki ga slikar potrebuje, da lahko dela in ki ga mnogo stane. In s tem sva prišla k žalostnemu poglavju odkupov. Toda saj se ne izplača ponavljati...«
«Da ni bilo razstav naših slikarjev, je najbrž tudi eden izmed vzrokov, da stvari ne gredo nekoliko bolje. Kdaj pa je bila pravzaprav tvoja zadnja razstava v Trstu?«
«V januarju 1952 še v galeriji Škorpijon.«
«In kaj je bil glavni namen tvojega bivanja v Parizu?«
«V času od decembra do februarja 1952-53 sem bil 40 dni v Parizu. To moje bivanje tamkaj je bilo posvečeno študiju. Imel sem tudi na več krajih možnost za razstavo, toda nisem imel dovolj stvari s seboj. Pač pa bi morala biti razstava mojih del v jeseni, in sicer v Gallerie Hunne, ki je ena izmed vodilnih pariških galerij. Toda zaradi družinskih razmer nisem mogel tedaj nikamor in tako mi je termin zapadel. Razstavil bi bil grafiko in plastiko v lesu.«
«Toda na nekaterih razstavah so vendar bila tvoja posamezna dela?«
«Da, lani (1953) je bilo v januarju in februarju nekaj mojih grafik na kolektivnih razstavah v San Franciscu in Pittsburgu (ZDA). Kritiki so se izražali o teh delih zelo pohvalno. Na povabilo beneške Biennale sem se pa udeležil s številnimi deli razstave sodobne grafike v Lisboni, nato v Oranu (Portugalska) in še v Tel Avivu. . Spomladi sem se udeležil razstave mednarodne grafične umetnosti v Ar-bonu v Švici. V juniju so bila moja dela na podobni razstavi v Bregenzu v Av-
striji. Septembra sem prejel vabilo na mednarodno razstavo lesoreza v organizaciji mednarodnega društva XYLON v Zuerichu. Na tej razstavi je razstavljalo 153 umetnikov iz 14 držav 327 del. Tukaj imam izpisanih nekaj^ besed iz poročila v «Zuercher Zeitung« 1. oktobra.«
Vzamem listek in berem med drugim, da so Spaca-lova dela najboljša med vsemi, kar jih je bilo razstavljenih na tej veliki razstavi.
«In če nadaljujem, navedem še, da sem bil povabljen na veliko razstavo v Sao Paolo v Braziliji, kjer sem dobil veliko priznanje za svojih 5 večjih barvnih grafik. Končno sem prejel še vabilo za sodelovanje s 5 deli na beneški Biennali v 1. 1954. Seveda pa bi mi s tem ne bilo treba zaključiti naštevanja, vendar pa ne maram govoriti o nekaterih stvareh, dokler ne bodo povsem zagotovljene.«
«Prav, pa se bova tedaj menila dalje.« Niti opazila nisva, da se je čas že toliko pomaknil naprej, da ni kazalo drugega kot brezpogojno prekiniti. Skupno sva zapustila atelje in na ulici naju je zajela — neonska civilizacija.
rho
«Poslednji most» v Cannesa
Na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu so 29. marca predvajali film «Po-slednji most«, ki ga je izdelalo beograjsko podjetje UFUS v koprodukciji z avstrijskim podjetjem Kosmo-pol. Film je doživel velik uspeh. Predstave sta se udeležila režiserja Helmuth Keutner in Gustav Gavrin, kakor tudi Marija Schell, ki igra v filmu glavno vlogo.
Openska mladinska baletna skupina, ki je v petek zvečer izvajala na prireditvi v openski kino dvorani balet iz Gotovčeve opere «Ero z onega sveta*.
7
J
«Vsakih sto let» v Mariboru in še kaj
Originalna slovenska operna glasba se je obogatila za novo delo. Naš rojak dr. Danilo Švara je napisal novo opero «Prešerenn na libreto Ljube Prennerjeve. Medtem ko so nekatera časopisna poročila o operi in o libretu dokaj pohvalna, pa so druga še nekoliko bolj zadržana. Delo je pripravil z režiserjem Cirilom Debevcem sam avtor in je bilo naštudirano do potankosti. Glasbenik Pavle Sivic je na koncu svojega poročila napisal: eOperna dela imajo svoje posebne, tajne
L. Spacal
Neonska civilizacija
(olje, 1953)
POMLADNI" KONCERTI
Danes dopoldne bo v gledališču «Verdi» zadnji matinejski koncert, ki so vsako leto ob tem času na sporedu pod imenom «Pomlad». Čeprav so to dokaj zanimivi koncerti, ne uživajo tiste privlačnosti, ki bi jo zaslužili. Imajo pa vendar svoje občinstvo, mogoče prav tisto, ki najbolj čuti potrebo po glasbi.
Nedeljski simfonični koncert orkestra tržaške Filharmonije je dirigiral domačin Nino Verchi. Mladi tržaški umetnifc je pokazal solidno tehnično znanje in občutek za smiselno muzikalno podajanje.
Spored je obsegal v prvem delu uverturo k Che-rubinijevi operi «Ali Baba in 40 razbojnikov«, Mozartov koncert v Es-duru za dva klavirja in orkester ter Medicusove varijacije na benečanski narodni motiv 18. stol. (Musiča intorno_ ad un canto popolare del ’700 veneziano — in variazioni); v drugem pa Strawinske-ga suito iz baleta «Poljub vile« ter Ravelov ‘<Bolero».
Cherubinijeva glasba, ki vpada v razdobje med tipično italijansko komično opero 18. stol. in trojico Bellini. Donizetti, Rossini, je pravzaprav premalo po-
Samostoj-
(oljo 1953)
znana, nekako osamljena, a zasluži že glede na številne (inovosti«, s katerimi je ta italijanski mojster prehitel v marsičem zgoraj imenovane svoje naslednike, več pozornosti. Izvedba u-verture «Ali Baba« je pokazala mestoma premajhno izdelanost, kar gre morda na rovaš premalo vaj. Orkester ni bil tako zlit, kakor smo ga sicer vajeni.
Pri Mozartovem koncertu v Es-duru sta sodelovala kot solista Tržačana Silvia in Guido Rotter s skrbno pripravljeno tehnično igro. «Dunajska klasika«, katere najmočnejši predstavnik je ravno Mozart, ne dopušča pri izvedbi svojih del preveč samostojne interpretacije, vendar pa je gotovo, da ravno pri Mozartu lahko zapademo v nasprotni ekstrem, če mislimo, da zadostuje le tehnična dovršenost. Tako sta tudi oba pianista na splošno premalo izrabila možnosti muzikalno dokončno izdelanega frazi-ranja ter je zato njuna klavirska igra kljub lepo zliti medsebojni povezavi učinkovala nekam suhotno.
Priznanje tržaškemu filharmoničnemu orkestru in dirigentu za izvedbo ((Glasbe okrog ljudskega benečan-skega napeva iz 18. stol.« tržaškega skladatelja Valde-marja Medicusa. Avtor, ki je sicer znan kot odličen pevski pedagog, se- je dostojno predstavil s svojim delom. Naslonjen na pred-klasično motiviko se je po-služil za karakterizacijo be-
nečanske tipičnosti istih prijemov kakor znani italijanski skladatelj Wolf-Fer-rari. Značilna je uporaba impresionističnih orkestralnih efektov in zanimivih harmonskih postopov. Tudi pri izvedbi tega dela ni bil orkester vedno dovolj precizen, zlasti pri nekaterih vstopih.
Lepo je uspela dirigentu izvedba Strawinskega «Divertimenta» iz baleta «Poljub vile« ter je prišla do izraza svojevrstna obdelava tematskega materiala, zlasti zanimiva ritmika. U-spela mu je tudi dovolj težavna naloga, da vskladi med seboj vse skupine instrumentov in doseže značilne zvočne efekte Stra-
winskega partiture.
Najlepša točka koncerta je bila izvedba Ravelovega ((Bolera«, pri katerem smo pogrešali predvsem znščil-no dinamično s‘opnjevanje. • Kljub nekaterim nedostat-kom se je mladi tržaški dirigent Nino Verchi lepo uveljavil.
— r
V petek je prispel v Zagreb znani violinist Zlatko Balokovič. Sredi aprila bo sodeloval na svečani proslavi ob petdesetletnici svojega vpisa na zagreško glasbeno Akademijo.
* # #
Znana izraelska pianistka Pina Salzmann bo ob vrnitvi z gostovanja v Londonu priredila v Jugoslaviji nekaj koncertov, in sicer v Beogradu. Zagrebu, Skoplju, Osijeku in na Reki. To je njeno prvo gostovanje v Jugoslaviji. Doslej je nastopila v Izraelu, Južni Afriki. Rodeziji, Avstraliji, Novi Zelandiji, Angliji, Danski, Finski, Nizozemski, Turčiji itd.
zakone, ki jim priborijo uspeh ali neuspeh ne glede na bodrilne ali svarilne opombe ocenjevalcev, ne glede na očitne pomanjkljivosti ali vrline, ki se dajo subjektivno ugotoviti na premierah. Zato velja za Sva-rovo opero »Prešeren«: .Pojdite in poslušajte jo, pa si o njej ustvarite sodbo po svoji lastni vesti!’«
((VSAKIH STO LET«, komedijo. ki smo jo pred nedavnim spoznali v uprizoritvi tržaškega gledališča, so pred dnevi igrali tudi v mariborskem gledališkču. Kakor v Trstu je tudi v Mariboru postavil delo na oder režiser Jože Babič, ki pripravlja tamkaj tudi Kreftovo «Veliko puntarijo«.
* * *
STANE KREGAR ima od 2. do 15. aprila na Kalemeg-danu v Beogradu retrospektivno razstavo. Kregar, čigar razstavo smo videli tudi v Trstu, razstavlja 50 olj, med katerimi so dela od leta 1935 do danes. Na razstavi so zastopane vse dobe, ki jih je prešel slikar v svojem razvoju:	surrealizem,
poetični realizem, neokubi-zem in abstrakcionizem.
* * *
MIRO GREGORIN, baritonist mariborske Opere, je z velikim uspehom gostoval v novosadski Operi, kjer je pel v vlogi Mefista in Scar-pie.
* * *
MLADINSKI IN OTROŠKI ZBORI PRIMORSKE so tekmovali ob proslavi 50-letni-ce rojstva Srečka Kosovela. Tekmovanje je organiziral Radio jugoslovanske cane Trsta. Prijavilo se je 23 zborov, ki so naštudirali in zapeli 11Q pesmi. Zmagal je mladinski pevski zbor nižje gimnazije iz Ilirske Bistrice pod vodstvom prof. Marije Kirn. Druga nagrada je bi-
la dodeljena pionirskemu zboru nižje gimnazije iz Dekanov pod vodstvom prof. Danice Zupan. Na tretjem mestu so pionirji osnovne šole iz Cerknice, kii so peli pod vodstvom učitelja Viktorja Žnidaršiča. Četrto mesto je bilo dodeljeno zboru nižje gimnazije in osnovne šole iz Črnega vrha nad Idrijo pod vodstvom predmetne učiteljice Almire Jogan. Ocenjevalna komisija je razen tega pohvalila še nekaj zborov, in to: mladinski pevski zbor gimnazije .z Ajdovščine, mladinski oktet nižje gimnazije iz Cerknice in dekliški zbor državnega učiteljišča iz Kopra, ki je pod vodstvom prof. Mirana Hasla dostojno reprezentiral najvišjo srednjo šolo v koprskem okraju.
Tekmovanja so se udeležili zbori koprskega, sežanskega, postojnskega, goriške-ga in tolminskega okraja.
* * *
((PRIPOVEDKE IZ SHAKESPEARA« se imenuje knjiga, ki sta jo napisala brat in sestra Charles >n Mary Lamb v začetku 19. stoletja. Sedaj je knjiga izšla v slovenskem prevodu dr. Ivana Cernagoja pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga. Te pripovedke bodo mladino na lahek in dostopen način seznanile z deli velikega dramatika, dokler ne bo sama posegla po njegovih tekstih. Slovenski izdaji, ki jo je ilustriral Fe-dor Vaič, je napisal daljšo spremno besedo dr. France Koblar.
* * *
CARLO ZECCHl je dirigiral na simfoničnem koncertu Slovenske filharmonije v Ljubljani. Na sporedu so bili Corelli, Cherubini, Le-skovčeva Partita v h-molu. Rossini in Malipiero. Kritika je zelo pohvalna o«d,iri-
Naš tedenski
pregled
gentu in orkestru, kakor tudi o Leskovčevi kompoziciji. I mentorji še bolj počasen. Eden
Deta 1939, ko sta se Ribbentrop in Molotov sporazumela o sovjetsko-nemški nenapadalni pogodbi (in tudi o razdelitvi Poljske), je svet začel govoriti, da je Moskva pristopila k paktu proti Kominterni, kar je učinkovalo nekako tako, kot če bi hudič pristopil h Katoliški akciji. 31. marca — svet je večinoma zvedel za ta dogodek čele 1. aprila in sprejel vest s temu primernim nezaupanjem ■— je sovjetska vlada predlagala v notah vladam ZDA, Anglije in Francije, da pristopi k atlantskemu paktu, če ta pakt ne bi bil več ovira za preprečevanje nemške oborožitve.
Sovjetska nota je sicer dolga — obsega nekako deset tipkanih strani — in vsebuje tudi druge trditve in predloge, na primer ostre napade na evropsko obrambno skupnost in nemško oboroževanje tn spremembo Molotovovega berlinskega predloga o evropskem varnostnem paktu v tem smislu, da bi bilo omogočeno tudi neposredno sodelovanje ZDA v tem varnostnem sistemu; vendar vse to ni povzročilo niti senzacije niti posebnega zanimanja, čeprav nudi, realno gledano, vendarle nekaj več osnov za razgovore kot diplomatska bomba s ponudbo vstopa v atlantski pakt.
Od vseh treh vlad, ki jim je bila nota namenjena, je doslej samo washingtonska takoj in precej nedvoumno izrazila svoje mnenje — celo na način, ki je naletel na kritike v angleški spodnji zbornici, ki jih je Eden sicer hotel ublažiti, toda očitno nič ve čkot ublažiti. Ameriško državno tajništvo je že 31. marca zvečer — Washington te dejansko tudi v ugodnejšem položaju, ker po času sedem ur zaostaja za Moskvo —- tz-dalo poročilo, ki sicer ne napoveduje, kakšen bo uradni odgovor ameriške vlade, ki pa daje dovolj jasno čutiti, da bo docela negativen.
Ustalila se je že navada, da tri zahodne velesile na sovjetske note, ki so namenjene vsem trem, skupno in z enakim besedilom odgovarjajo; skupni odgovor sestavljajo na sestankih izvedencev navadno v Parizu, tn po odobritvi treh vlad ga skupno izročijo v Moskvi. Tudi zdaj napovedujejo tS proceduro (čeprav je treba glede teh napovedi pripomniti, da so jih z nekako nujnostjo objavili v Londonu, medtem ko na primer Washington ni pokazal iste prizadevnosti) — toda medtem je 1Vashington že povedal svoje mnenje in težko si je zamisliti, da bi ga smel spremeniti, že zaradi ugleda ne. Ne gre sicer za bistvo, kajti da Zahod ne bo pristal na sovjetski vstop v atlantski pakt, je precej jasno; gre pa za načelno ugotovitev, da je Washington s svojim korakom dejansko prejudiciral tudi stališče ostalih dveh prestolnic, kolikor pristajata — in gotovo pristajata — na skupen odgovor. To so tudi v Londonu zamerili.
Nekaj izjav o sovjetski noti je dal v spodnji zbornici (na Attleejevo interpelacijo) Eden, ki pa je takoj pripomnil, da gre za sprehod ne pripombe», ker je treba noto šele proučiti., Pariz je z uradnimi ko-
Gostovanje stalnega rimsKega gledališča v Verdiju
MODERNI
REPERTOAR
Na programu Rattingan, Bonacci, Tieri in Lilli
Stalno gledališče iz Rima je debutiralo v Trstu v sredo z Rattinganovo komedijo v treh dejanjih «Globoko modro morje«. To delo je bilo na programu v Londonu skoraj dve leti zaporedoma, v kratkem pa ga bomo videli tudi na filmskem platnu. Ni čuda. če je komedija vžgala tudi v Trstu,
Slikar L. Spacal v svojem ateljeju.
za kar imajo veliko zaslugo tudi izvrstni rimski i-gralci, med njimi zlasti An-dreina Pagnani, Carlo Nin-chi, Aroldo Tieri ter Olga Villi.
Naslednji dan, v četrtek, smo gledali »Uro fantazije«, italijanske pisateljice Anne Bonacci. Tudi ta komedija je naletela na topel sprejem pri občinstvu, ki Dolni ob tem gostovanju z večjo vnemo kot običajno obširno Verdijevo gledališče.
V petek zvečer pa je rimska gledališka skupina odigrala Tierijevo komedijo v treh dejanjih ((Prosti vhod«. Mišljeno je seveda stanovanje s prostim vhodom. V njem si oženjeni možje ob strani gospa (z bolj ali manj znano preteklostjo) iščejo tolažbo. V takem o-kusno opremljenem salonu daje gospa baronica, vestalka ljubezni, kot imenuje samo sebe, za primerno pro-tiplačilo možnost parom, da se sestanejo brez radovednih oči ob poznih popoldnevih, ko se nad \eleme-stom vžigajo neonske luči in žene doma verjamejo, da so možje zaposleni z važnim sestankom upravnega sveta. Ob tem času se torej v gracioznih vilah v predmestjih prižgejo luči, ljubimca se objameta, toda pustimo jih: ob takih trenutkih se spodobi, da zavesa zagrne oder, pa naj si gledalec predstavlja kar si hoče.
V Tierijevi komediji ljubimci niso našli sreče. Mo-
rala zgodbe je sicer žalostna, vendar je izpeljana na najbolj vesel način, ki ga taka snov prenese. Avtorjevi zgradbi dela nihče ne more očitati skorbutičnosti, ne dolgoveznosti. Tieri pozna oder, ve kako mu je streči, morala njegovih ko-medij pa je nevsiljiva.
On (Aroldo Tieri) in ona (Olga Villi) sta se sestala pri grofici (Margherita Ba-gni). Poleg njiju ima v komediji pomembno besedo še nekdanji obiskovalec grafiči-ne hiše (Carlo Ninchi), ki slučajno zaide v spalnico, tam pomaga «njej» da spregleda, da se poglobi v lastno notranjost. Ninchi je nosilec avtorjevih idej in ko v zadnjem dejanju zapusti oder, je komedija zrela za počitek, ljubimka zaspi, «on« pa ugotovi, da je morda vseeno pri ženi bolje in po prstih odide iz sobe in se nanoti v družinsko svetišče.
Olani stalnega rimskega gledališča so se izvrstno znašli v igralsko zahtevnem delu, katerega težišče je v bleščečem dvogovoru. Rimska skupina predstavlja kljub izvrstnim posameznikom vigrano celoto, če jih primerjamo z Milančani, ki so gostovali pred tednom dni, pri katerih sta Besozzi in Navarrini bila mnogo boljša od partnerjev.
Včeraj zvečer so še Rim-Ijani predstavili tržaškemu občinstvu z zadnjim delom, ki nosi naslov ((Raziskovanja nad zvestobo« (avtor Lilli),
je samo opozoril na razne nedoslednosti v sovjetskem stališču irt v noti sami in na razne težave, ki bi bi jih pomenilo uresničenje moskovskega znedloga.
Najbolj verjetna razlaga za zadržanost zahodnoevropske diplomacije (ki se kaže tudi v tem, da je atlantski svet odložil diskusijo o tem vprašanju, ker delegati še niso imeli navodil svojih vlad), pa tudi za ameriško naglico, je v pre-računanju psihološkega vtisa sovjetske poteze. Dejansko manevru moskovske vlade ni mogoče odrekati zelo spretnega izkoriščanja splošnega razpoloženja. pa tudi dobre izbir* časa.
V središču diplomatskega dogajanja zadnjih tednov je nedvomno bitka za oborožitev Zahodne Nemčije in proti njej, To bitko je v velikem stilu sprožil že Molotov na berlinski konferenci, nadaljevali so jo dogodki na tako oddaljenem kraju kot je 1 ndoikina, kjer naj se Francozi še bolj omehčajo, nato je prišla sovjetska evrnitev suverenosti» Vzhodni Nemčiji, končno pa še ((bomba« z atlantskim paktom. Obenem — ravno v času zadnje ((bombe« — je svet pod vtisom grozljivih vesti o eksploziji prave, uničevalne bombe nekje na Južnem Pacifiku.
Prav v razpoloženje po vodikovih eksplozijah — ki so v ameriškem javnem mnenju povzročile spet nekaj atomske panike — je udaril sovjetski manever. Obenem so se razširile govorice, da ima ZSSR novo, morda še hujšo — du-šikovo bombo. Strokovnjaki sicer pravijo, da dušik ni kaj prida uporaben za jedrske reakcije, da pa seveda ni izključeno, da bi kdo utegnil najti kak nov, doslej neznan postopek — toda končno je elementov blizu sto in (in koliko ljudi na svetu sploh pozna njihove «atomske» lastnosti?), ta ali oni bo že dober. Poleg tega ima dušikova bomba — vsaj v slovenščini, pa recimo tudi v nemščini — še nekam bolj grozljivo ime.
V Franciji, ki je pravzaprav jedro bitke za nemško oborožitev, so vsi ti dogodki seveda napravili precejšen vtis. Pridružil se jim je še eden, francoski — maršal Juin, po činu najvišji francoski vojak, član najvišjih francoskih vojaških svetov in poveljnik srednjega evropskega sektorja atlantskih sil, je javno in kar odločno nastopil proti evropski vojski. Lanielova vlada je takoj posegla vmes z ukrepi, katerih pomen hoče omejiti na disciplinski postopek, ki pa po svojem odmevu odločno prehajajo na politično področje. Juin je bil razrešen vseh funkcij v francoski vojski, nevzdržen pa je postal tudi njegov položaj odgovornega atlantskega poveljnika, ki bi mu bila podrejena tudi evropska vojska. Vse kaže, da Juin ni izražal samo svojega lastnega mnenja, temveč razpoloženje. ki je precej razširjeno med francoskim oficirskim kadrom, ki vidi v evropski vojski poniževanje francoskih vojaških tradicij. Govorijo celo, da se je Juin pred suojimi izjavami sestal z generalom de Gaullom, ki ima v vojski sploh precejšen vpliv.
Vsaka bomba je relativna, celo vodikova ali dušikova. Tako je bil tudi učinek sovjetske in Juinove bombe v Franciji relativen. Sovjetski predlog ima to šibko stran, da prihaja pač iz Moskve, ki si je v povojnih letih zaigrala vse zaupanje. Juin pa spet ni osebnost, ki bi najbolje branila čast francoske vojske, saj je bil do novembrskega anglo-ameriškega izkrcanja v Severni Afriki leta 1942 na Petainovi strani in se je šele potem pridružil zaveznikom. Vendar pa je maršal, edini živeči maršal Francije.
Toda v tako labilni stavbi, kot so upi za francosko ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti, imajo tudi relativne stvari svoj učinek, in ZDA se bodo morale, zelo potruditi, da ga parirajo. Poleg tega se ratifikacija pogodbe o EOS zavlačuje — ne sicer z besedami, te so najlepše, temveč dejansko — tudi v Italiji, kjer vse ustvarja vtis, da hoče Scelbova vlada ponoviti izsiljevalne manevre za Trst. Tokrat verjetno ne bo mogla več izsiljevati z ratifikacijo samo (čeprav se zdi marsikomu sumljiuo pooblastilo, ki ga je dobit Scelba od vlade, da lahko postavi vprašanje zaupnice med parlamentarno debato o evropski vojski; vse namreč kaže, da je odobritev ratifikacije gotova tudi brez zaupnice — ali morda še bolj, ker je težko verjeti, da bi monarhisti glasovali za zaupnico, za ratifikacijo pa bi utegnili). Izsiljuje Pa lahko s časom, kdaj bo ratifikacija pod streho, posebno, ker nudi italijanski parlamentarni sistem več kot dovolj priložnosti za manevriranje, ne le opozicije, temveč tudi vlade.
Skratka, dvoboj med ZSSR in ZDA (z nekaterimi bolj ali manj oklevajočimi zavezniki) za nemško oborožite« postaja vse bolj napet. Obenem pa vodi ta dvoboj stran od poti reševanja nemškega vprašanja in iskanja pomiritve v svetu,
r. e.
PRIMORSKI DNEVNIK
i. aprila1
PRISPEVEK ZA MLAD mHl Ul ER ARNI M1EČAJ \filiUia Čeittfava
Ko so pri Fondačevih povečerjali, so vsi leno kimali okoli mize, le Zorka in Pavlek sto čebljala pri oknu m tiščala nos ob šipo.
tJutri se pojdeva sankat?« j.; vprašal Pavlek Zorko.
«Ne ve,m, če nama bo mama pustila, saj je jutri božič.«
((Skoda, pojutrišnjem bo sneg že skopnel!»
«Ne bo ne, saj še vedno naletaval...»
«Glej, kako velika snežinka!» Pogovor je počasi ponehal. Stara teta in ded sta sedela ob ognjišču. Teta je pletla nogavico ded pa je počasi puhal dim iz stare stare pipice in premišljal o starih časih in dogodkih, ki so se zgodili v njegovi mladosti. F/lorda je tudi teta kaj takega premišljevala, kajti videti je bila kar deset let mlajša kot navadno.
Anica si je likala ruto. Gorazd je sedel za mizo z očetom in oba sta molčala. Gospodinja je bila zgoraj.
«Anica, koliko je ura?» je vprašal Pavlek.
((Osem.n
uKoliko časa bo treba čakati, da se odpravimo k polnočnici?»
«Se tri ure.«
«Sc trt ure?» je vzkliknil Pavlek Zorki.
«Da, tudi Gorazdu je mama dejala včeraj, da je bil pri Drejevih tri ure.«
Otroka sta počasi zlezla z okna in- se vsedla na klop ob peči, da so jima noge bingljale.
((Tetka, kaj pleteš?« je vprašala dolgočasno Zorka.
«Peteti nu hlače! Kaj me vendar motiš! Pusti me!« je jezno zagodrnjala starka.
«Steje«, je rekla tiho Zorka, Nato je bilo nekaj minut vse tiho.
«Si končala, teta?« je drzno vprašal Pavlek.
«Kaj?» je vprašala teta z nekoliko milejšim glasom.
«Ce si končala šteti«, je ponovila Zorka.
■ «Kdo pa je štel?«
«Ti/»
uTeta se vika!« se je oglasil oče iz kota. ((Kolikokrat vam bom moral še to ponoviti.«
Otroka sta se spogledala. Zorka je skomignila z rameni. Pavlek pa j* ponovil.
«Vi ste šteli.« Saj ni maral izgubiti prilike, da začne pogovor. Teta je bila huda. Ali. če si znal napeti pravo struno, je bilo kar ljubka ženica.
vVeš, Pavlek, premišljevala sem. Ko boš ti tako star kot jaz, boš tudi ti imel kaj premišljevali. Ko smo bili mladi, kot sta Anica in Gorazd se nismo tiščali doma ob peči na sveti večer. Zbrali smo se pri kaki družini in tam prepevali božične pesmi. Spominjam se, da so naši dedi imeli čudno navado na sveti večer. Mi mladi smo sedeli okoli mize in se živahno razgovarjali. Pazili smo, da smo imeli v svoji sredi kakega tujca, let naše navade ni poznal. Ded in babica sta sedela na ognjišču. Nalašč smo napenjali popovo r.
uNo, danes bomo počakali konja, ki bo skočil iz ognja skozi dimnik v nebo.«
«Kakšnega pa?« so radovedno vpraševali.
«Lep je, ves bel s srebrnim repom«, je nekdo odgovorit.
«Točno ob enajstih pride, zato moramo dobro kuriti.«
«Kaj se norčujete z nami? Ali mislite, da vam verjamemo.«
«No, pa boste videli.«
Ko se je bližala enajsta ura, smo bili vsi tiho in buljili v ogenj. Stari ded je nekoliko popraskal po omari in dejal:
«Oh, ti miška ti!« Vsi smo uprli pogled pod omaro. Babica je udarila s kuhalnico po verigi, da je zazvenčalo, ded pa je urno odtisnil konjsko podkev v pepel.
To se je zgodilo tako hitro, da so še vedno vsi gledali pod omaro.
((Ali ste ga videli, konjička. Ravnokar je planil v dimnik. In glejte, tu se pozna njegova podkevI« Vsi so se sklanjali nad lepo izoblikovanim odtisom konjske podkve v pepelu. Ded in babica, pa sta si na skrivnem nam ignila.
* *
«Meta, ali se še spominjaš, kako smo se na sveto noč z vozom prevrnili«, jo je spomnil ded.
eSveti križ božji, kaj bi se lahko tokrat zgodilo! Vsi bi bili mrtvi, če bi nas sveto Dete ne obvarovalo!« je vsa preplašena od spomina vzklikala starka. Domače je pogovor začel zanimati, zato so se nehote bližali peči.
«No, povejte kaj, povejte, oče«, je prosila Anica, esaj jih veste toliko, nam pa ie tako dolgčas.«
kPovejte tisto, kako vas je vrag gonil«, je prosil Gorazd,
«Mir, otroci, mir, saj vam bom povedal!« je veselo odgovoril ded, udobno sedel na klop in si natlačil pipico in pričel:
((Zgodilo se je na zadnji dan starega leta. Bilo je nekaj let po moji poroki. Takrat sem bil še mlad, eh, mlad sem bil in lep! Tisti dan sem napravil prav dobro kupčijo. Lep par konj sem kupil za majhen denar. K sreči sem imel za meše-tarja Andreja. Zato sem ga po izvrstni kupčiji povabil v krčmo. Prvi kozarček sva spila na čast najini dobri kupčiji, drugega na Andrejevo zdravje, tretjega na moje in ostale kozarčke, ki so jim sledili, pa za duše v vicah!...
Ah v isti krčmi nisva ostala. Sla sva v drugo, tretjo, dokler se nisem znašel v domači vasi. Z rajnko Beto sva se bila domenila, da bova šla ta večer kam v krčmo. Saj sva bila takrat še mlada in bil je zadnji dan v letu, ko hoče človek, ki vse leto dela in gara, počivati, če se že ne more zabavati. Oh, draga Beta! Bog ti daj v miru počivati! A tisti dan sem bil nate prav zares pozabil Moralo je biti že ju tro, ko sem se poslovil od prijateljev in jo mahnil proti domu. Pridem do prve hiše, imela je zelo majhna vrata. ,Ta ni naša’, sem dejal in odšel. Hodim in hodim, ko pridem do druge; ta pa sploh «kolon« ni imela. ,Ta tudi ni naša’, sem dejal in odšel počasi z dvorišča. Venomer se mi je zdelo, da nekdo stopa za menoj. Jaz se obrnem: nič! Hodim dalje. Spet se obrnem. Nekaj je bilo. Sko-ro, skoro, bi ga bil videl, a se mi je urno skril za hrbet. Sam vrag je bil za menoj. .Eh, videl sem te videl: je vse zastonj, da se skrivaš!’ sem mu zažugal. Nenadoma se znajdem pred veliko kolono. ,0, zdaj pa sem’, sem vesel zapel, Videl sem našo lepo kolono, o pleteno z bršljanom. in hišni prag. Le-ta pa se mi je zdel, da se v temi preveč blesci. Ko sem bil pred pragom mi nenadoma šine v glavo .Beta!’. Hotel sem se počasi splaziti v hišo, a mi ni uspelo. Slišal sem .cmok’ in znašel sem se do pasu v .apnicij .(tako imenujemo jamo v zemlji, kjer imajo apno).
,A, si me porinil ti!’ sem zagrozil onemu, ki je tiščal ves čas za menoj. Polotil se me je strah in sem se začel kobacati na suho. Zelo sem se trudil, kajti ,oni’ me je vedno vlekel nazaj. Slednjič mi je le uspelo priti ven. Vse okoli sem iskal hišo, a je nisem mogel najti. Kaj mi ji preostalo drugega, kol iskati dalje. Saj bi ne našel svojega doma, če bi me ne pred nekimi vrati nekdo lopnil z metlo po hrbtu. Spočetka sem sodil, da me je oni, ki me je vso noč zasledoval, a ko sem ugledal pred seboj Beto v nočni srajci in z metlo v rokah, sem vedel, da sem le prišel domov. V hipu setn bil trezen.«
* * *
Ko je ded končal pripovedovati, sta ga Pavlek in Zorko, obsula z vprašanji. Gorazd in Anica pa sta silila vanj, naj pove še kat ero.
((Zdaj pa ti, Metka, katero povej«, se je ded obrnil k sestri.
((Povejte, povejte, teta«, je silila mladina,
uNo, pa vam bom povedala, kako smo vaška dekleta nekoč prestrašile pogumnega janta.
Dušan je hodil vsak večer vasovat k Ani v našo vas. Bil je čeden fant, visok in krepak. Malo je bilo takih v vasi. Dušan je bit zelo vraževeren, pa smo se dekleta zmenile, da ga nekega dne pošteno ostrašimo. Sklenile smo, da bomo storile to v noči, ko se mladina zbere ob vaškem kresu. Tista noč je bila resnično lepa, nebo je cvetelo v zvezdah. Bilo je svetlo kot podnevi. Tičale smo za kapelico. Bilo nas je sedem. Oblečene smo bile v dolge črne, nekatere v bele obleke; vsaka je imela metlo v rokah. Čakale smo dolgo, skoro poldrugo uro. Mislile smo, da smo se zmotile in da ga tistega dne ne bo v našo vas, a Ana je rekla, da bo prišel.
Dušan je hodil počasi m potiho. Ko je prišel do kakih pet metrov pred kapelico, se je ustavil, se prekrižal in napeto strmel v temo. Morda je slišal naš smeh in je zato prisluhnil. Ko je za hip prišel bliže, smo ga obkolile. Pri tem smo držale metle visoko nad glavami. Ubogi fant, kako se je prestrašil. Kar okamenel je. Oči so se mu v grozi izbuljile, lasje so se mu naježili, da je kar klobuk odletel. Od strahu si niti zavpiti ni upal.
i | mm® „
m j
Mladinca si ogledujeta knjige na knjižni razstavi v Barkovljah
ZA LJUBITELJE FILATELIJE
Znamka na čast stoletnice
prve telegrafske linije v Avstraliji
Avstrije je izdala znamko za 1,50 šilingov, na čast 150-letnice rojstva slikarja Moritza von Schtvinda. Znamka nam prikazuje njegov portret; barva znamke je vijoličasto-rdeča. Ta mesec bo avstrijska poštna uprava dala v promet serijo šestih znamk s pribitkom, ki bo šel v korist dobrodelnim ustanovam.
Poštna uprava zahodnega Berlina je dala v promet znamko za 20 pfenigov v počastitev umrlega berlinskega župana Ernesta Reuterja. Izšla je tudi dopolnilna vrednota frankovne serije za 4 pfenige; prikazuje nam radijsko anteno berlinskega radia.
Zahodna Nemčija je izdala novo frankovno serijo z glavo predsednika republike Teodorja Heussa. Vzhodna Nemčija pa je izdala znamko za 225-letnico rojstva dramatika Lessinga in nove vrednote frankovne serije s slikami o petletnem načrtu.
V Italiji je izšla pretekli te-
den znamka za 25 lir za propagando za prijavo dohodkov. Znamka je podolgovata, vijoličaste barve, ima na eni strani starodavni denar s siraku-Ško glavo, ki je naslikana na vseh znamkah italijanske frankovne serije, poleg pa ima pevzet paragraf ustave, ki govori o dolžnosti plačevanja davkov.
Finska je izdala letno serijo treh znamk v korist Rdečega križa. Letošnje znamke nam prikazujejo pomoč mladini, pomoč starim osebam in pomoč slepcem. Ena znamka je izšla na čast stote obletnice rojstva profesorja za telesno vzgojo Ivara Wilksma-na, «očeta telesne vzgoje na Finskem«. Znamka prikazuje njegov portret.
Avstralija pa je izdala znamko na čast prvi stoletnici uvedbe prve telegrafske linije v Avstraliji. Znamka nam prikazuje telegrafski drog, v ospredju pa je viden Morsejev aparat.
MLADINA IN ZADRUŽNIŠTVO
PO RAZNIH DRŽAVAH NA SVETU
Nekatero uryanizcicije zadružnikov vzgajajo svoje, člane za zadružnike, druge pa skrbijo predvsem za zabavo - Erancozi še brez posebne organizacije za zadružnike
ANGELO CERKVEN^
JUNAK TISČj
Ideja zadružništva je lepa in stara in zato ni čudno, če se je mladina že davno oklepala te ideje. Prav zaradi tega so po vsem svetu organizirane tudi mladinske zadruž-niške organizacije, ki imajo predvsem nalogo, da v mladini vzgajajo in gojijo zadruž. niškega duha in smisel za zadružništvo.
Organizacije mladih zadružnikov imajo zelo različne programe; nekatere vzgajajo svoje mlade člane za zadružnike, druge pa se v prvi vrsti ba-vijo z zdravo zabavo mladine. Take organizacije imajo v Avstriji, Veliki Britaniji, Kanadi, Danski, Finski, Franciji, Nemčiji, Nizozemski, Pakistanu, Švedski, Švici, celo v Tanganjiki, ki je soseda danes daleč po svetu znane Kenije.
Kako v posameznih državah gledajo na ta gibanja, je zelo zanimivo. Tako imajo na primer Avstrijci zadružno organizacijo, ki je bila 1	1950
podrejena centralnemu organu avstrijskih zadrug in skrbi poleg zabave članov tudi za njihovo zadružno vzgojo. Člani se morajo učiti, kako se zadruge vodijo in upravljajo, učijo se celo raznih administrativnih poslov. Belgijci pa so mnenja, da je mladinska organizacija, ki deluje neodvisno od raznih zadružnih organizacij, najprimernejša za širjenje zadružne ideje in da nj treba vzpostavljati posebnih zadružnih organizacij za mladino. V tem imajo Belgijci slično stališče, kakršnega je zagovarjal zadnji plenum
centralnega komiteja jugoslovanske'mlad. organizacije. Kot poizkus pa so Belgijci organizirali mladinsko zadružno podjetje za nabavo športnega materiala in opreme.
ZADRUŽNIŠTVO NA EVROPSKEM SEVERU
Na našem severu so zadružne organizacije razvite predvsem .na Finskem, Danskem in v Švedski. Na Finskem mladina nima posebne zadružne organizacije, pač pa organizacije odraslih vključujejo v svoje vrste mlade člane in skrbijo, da ti čim bolj aktivno sodelujejo pri delu organizacije. Na podeželju imajo posebne poljedelske klube, kjer gojijo idejo zadružništva; te klube podpirajo finske zadružne organizacije tudi materialno. Poljedelski klubi so večkrat organizatorji raznih kmečkih zadrug za nakup in prodajo bodisi pridelkov.' bodisi strojev.
Zanimivo je, da tudi Danci zastopajo enako stališče, kakršnega zastopa naša organizacija, da namreč nima smisla vzpostavljati posebnih zadružnih organizacij za mladino. Tudi Danci raje delajo v okviru obstoječih mladinskih organizacij. Zadružništvo, ki je na Danskem zelo razvito. uživa velik ugled in smatrajo delovanje v kakršni zadružni organizaciji na Danskem za važen del splošne izobrazbe.
Švedi prav tako nimajo posebne zadružne organizacije, čeprav je na Švedskem zadružništvo doseglo tak obseg,
da je v nekaterih industrijskih panogah zadružna industrija najvažnejši činitelj v državj in da more vzdržati vsako konkurenco. Tudi švedske zadružne organizacije dosledno delujejo s pomočjo ob. stoječih mladinskih oi ganiza-cij, ki so vedno uripiavljene svojemu članstvu tolmačiti pomen zadružništva za Švedsko. Mladinske organizacije na Švedskem prirejajo posebne tečaje, na katerih obravnavajo probleme zadružništva. Mladinskim organizacijam pomagajo predvsem Švedska za. družna zveza in organizacija švedskih posestnikov. Zanimivo je, da so na pobudo zadružne organizacije vpeljali pouk o zadružništvu tudi v višjih razredih osnovnih šol. Tudi v srednjih šolah predavajo profesorji o pomenu zadružništva.
ŠVICARJI IMAJO MLADINSKO ZADRUŽNO ORGANIZACIJO...
Sedemnajst let že deluje v Švici organizacija mladih zadružnikov, ki je v zadnjih letih zabeležila znaten porast članstva. Organizacija ima svoj nacionalni komite in kongres. Švicarji so odigrali vodilno vlogo tudi pri vzpo-stavljenju mednarodne organizacije mladih zadružnikov.
... FRANCOZI PA JE NIMAJO
Poizkusi, ki so jih začeli Francozj že pred zadnjo svetovno vojno, se po končani vojni niso ponovili m Francozi so še danes brez posebne mladinske organizacije za zadružnike. Vendar si števil-
ne organizacije	zadružnikov
prizadevajo, da	bi mladino
pritegnile v delo zadružnih organizacij starejših. Posebna šolska zadruga ima nalogo, da vzbuja in razširja idejo zadružništva med	šolsko mia-
dino.
A NA DRUGIH KONTINENTIH?
Združene države Amerike prednjačijo v številu zadružnih organizacij.	Posebno so
razširjene mladinske zadružne organizacije v poljedelskih predelih, kjer jih v glavnem vzdržujejo razne farmarske organizacije. Podobno kakor v Nemčiji so tukaj precej razširjene organizacije, ki vzgajajo mladino v zadružnike — potrošnike. Te mladinske zadružne organizacije vodijo potrošnike zadružne organizacije starejših in imajo precejšnje število članov.
V Pakistanu v Aziji je zanimanje za zadružništvo zelo veliko, vendar vse kaže, da je zanimanje med indijsko mladino in mladino Burme znatno večje. Krajevne mladinske	organizacije	so zučele
širiti idejo zadružništva, ki bi mogla odigrati v teh zaostalih	deželah veliko	vlogo	pri
njihovem dvigu in razvoju, ker	bi	mogel narod	na t.i	način	še	bolj zbrati	svoie	sile
in vsa razpoložljiva sredstva in se čimprej izkopati ;z zaostalosti.
V Tanganiki, ki je angleška kronska kolonija in soseda nemirne Kenije, je zač*lo v zadnjih letih med Črnci zelo rasti zanimanje za zadružništvo.
Poštna uprava Sovjetske zveze je izdala znamko za 50. obletnico ustanovitve ruske komunistične stranke; znamka prikazuje Leninovo glavo. Ena znamka, ki nam prikazuje otroke, ki gradijo miniaturni nebotičnik je bila izdana za propagando za organizacijo pionirjev.
Med Američani je filatelija zelo razvita. Ameriški strokovnjaki so sedaj izračunali, da so ameriški vojaki med drugo svetovno vojno pokupili v Evropi za 20 milijonov dolarjev znamk.
Pevija iiStamp Collector’s Annual«, ki izhaja v Londonu objavi v začetku vsakega leti seznam desetih najlepših znamk, ki so bile izdane v celem svetu. Najlepše znamke — po mnenju te revije —. ki so bile izdane v letu 1953 so naslednje: znamka za kronanje kraljice Elizabete II., ki je bila izdana v vseh angleških kolonijah, vrednota za 1 d izdana v Avstraliji ob priliki kronanja Elizabete II.. znamka za 1 šiling, ki spada v sklop nove angleške frankovne serije, nove japonske letalske znamke z naslikanim Budo, vrednota za 30 frankov, izdana v Franciji za «visoko modo«, turška vrednota za 40 kurus. iz serije o 5. stoletnici padca Carigrada, švicarska vrednota za 20 rapenov iz serije o gorski pošti, vrednote nove frankovne serije Portugalske. vrednota za 2.50 frankov iz luksemburške serije «Echternacii» m vrednote no-vj italijanske frankovne serije «la Siracusana«. Kot se vidi je seznam precej subjektiven. saj so med desetimi znamkami kar tri angleške.
V Namurju v Belgiji bodo postavili spomenik kralju Albertu. ki je v prvi svetovni vejnj junaško vodil svoj mali narod v boj proti Nemčiji. Belgijska pošta bo izdala serijo treh znamk s pribitkom, k: bo šel v korist postavitve tega spomenika. Serijo treh znamk s pribitkom bodo pa izdali v korist postavitve spomenika političnemu jetniku v Breendonku. Slično serijo so že izd‘ali pred tremi leti.
Pred časom smo objavili okviren program italijanskih emisij za tekoče leto. Tega programa pa se italijanska poštna uprava ne drži. Nekatere izdaje so kar črtali, izdali pa so nekaj drugih znamk. Predvidevana ni bila znamka za propagando za objavo dohodkov; prav tako je bilo rečeno, da ne bo izšla nobena znamka za milanski velesejem.
Škrjancev Tinče s Planine \ je bil, čeprav šele v osmem i letu, junak, da nikoli tega. Ko so njegovi tovariši občudovali sosedovega Urha, ki je globoko iz doline kar na plečih prinesel težko vrečo moke na Planino, se jc Tinče prezirljivo zmrdnil, češ da bi on lahko tako vrečo kar z mezincem dvignil. In bal se ni nikogar. O ne, njega ne bi bil Martin Krpan tako pomel, kakor telebanastega Brdavsa... Tudi črnosrajčnike, ki so se petelinili po naših krajih, bi bil napodil, da bi se bilo za njimi vse kad-lo! Skoda, da je tedaj bil še v plenicah! Vsa bližnja in daljna okolica je vedela, kakšen gromozanski junak je Tinče. Doma so sj zaman prizadevali, da bi mu izbili iz betice vsaj trohico junaštva...
Pa je prišel pred nekaj dnevi spet pogledat svojega junaškega nečaka ujec Valo s Krasa, ki je bil pravi, zaresni Martin Krpan, visok, da je moral, kadar je stopil v hišo, skloniti glavo, širok in plečat, da bi mu na ramah lahko u-dobno sedela dva Tinče ta. Pa njegove roke! Oj, te strašne roke! Ujec je prišel, mogočno pomigljal z velikanskimi brki in izvlekel iz globoke bisage vrečko rozin ter zaprosil sestro Marino, Tinčetovo mamo, naj mu skuha štruklje, zakaj nihče na svetu ni znal — se je bahal Tinče na vasi — skuhati tako dobrih štrukljev, kakor njegova mama.
Ko je Tinče zagledal ujca, je — zbežal na peč. Nikakor mu ni hotel seči v roko. Ujec je namreč imel čudno navado, da je človeka malce prekrep-ko pozdravil. Ujec je Tinčeta samo pogledal, se posmehnil, nato pa se je usedel pred hišo in se sončil;
Tinče je urno skočil s peči, stopil k mami, ki je mesila štruklje, in jo vprašal: ((Mama, ali bo tudi zame kak štrukelj?«
«Nak, Tinče, si že tako in tako prevelik in prenevaren junak! Sicer pa«, je hudomušno dodala, «če bo ujcu ostal kak štrukelj, ga dobiš ti. Ne vem pa, Tinče, le zakaj se ujca tako bojiš, da jo koj, ko se prikaže, popihaš na peč!«
«Bojim? Jaz — bojim?« se je Tinče razpetelinil. «Niti v sanjali ne! Saj veš, ujec ti stisne desnico, da ti prsti kar pomodrijo. Moral bi mu vrni-
prtih vežnih _ vrat , imel tenkoslušna ^ ^ ovčarski pes ~~
KTi bahaško 5^ le počaka, se ^ A meniva...« je se dvignil in stop Tine pa spet peč.	,io'
O. kako prijetnojl u
lo, ko je mama P ^ Ije z razbeljeni ^ Kako mamljivo 3® ^ K Mama je _	f?
javorovo mizo z . (f do štrukljev in.
zapeljivo se je del Ujec si je Prl’ fi) se obliznil in l' j, š roke. Kako Prldno po štrukljih.	j:
((Marina«, je sestro, epa ima e * Nihče na vsem s‘r°/ ne zna napravit1 štrukljev kakor	■, /
In je spet na vilice, ga *P p se mu prilizova' M. tavljal, da mu ?e . da ga mora poles ' J, ga najrajši same> pa - žal drugje ^ da bi se samem strici...	„tii!’
Tine je ležal	^ S.
goval vrat, ka	■ ^
hotel stegniti s t zo, kar pa n	c„
Ujec je	«8
Ameriški srednješolci prostovoljni gasilci
V državi Missouri (ZIDA) in tudi v drugih državah so gozdne uprave izposlovale pri šolskih oblasteh dovoljenje, da lahko vodijo srednješolce višjih razredov in jih usposobijo za gašenje gozdnih požarov. Danes predstavljajo srednješolci kot organizirani prostovoljni gasilci 'izdatno pomoč Pr> gašenju požarov.
V oktobru in novembru 1952 so izbruhnili v državi Indiana, kjer 40 dni ni deževalo,
veliki gozdni požari, ki so uničili 7.000 ha gozdov in drugih nasadov. Na pomoč so prihiteli srednješolci. Brez njih bi bila škoda lahko še enkrat tolikšna.
V Virginij; so organizirali 9000 starejših srednješolcev v 728 oddelkih prostovoljnih gasilcev. Tudi v Texasu, Floridi in Ohiu so se dobro izkazali. V Indiani so izurili poklicni gasilci za gašenje požarov 24.000 učencev in učenk višjih srednjih šol.
tu in se namrd*1 če, kaj pa tako
rfeF'
saj nisi gos!«	JfCf *
Tinče je štel 1 ujic i1
krvavelo, zakal . goltnil že šest”	ji.
bo katerega	j Pj
vedno ne. Glej najstega, ojej,
ga neusmiljeno .ae#
lice! Pri ujec postal ne a’ lo	otožen. NjeD0	^ f
je	malone ihte,	uj
del na vilice P’’	f
kelj: ((Kako	l«**,
ste vendar t‘V vlS f' tro?! Tako malo ^ ;< malo!« je tarna ginil v njegov0 t lo predzadnji	f
je	nabodel na	pCi,
njega... Zadnjega- # f je visoko. V 0. pila solza, kajt1 0jf la prazna. %e I m f1. že je hotel tedaj pa, tedaj tpit; tresljivo zarja ■	po-
ma, poslednjeO11
((Kaj praviš
k Tinčetu. «^1	j
jedel ti? Niseu nisem vedel- ^ jes~-semkaj, seži mi	,
ti ga bom da •» u <
Tine se je
in, za junaka, , njf1 precej plaho s (epL
sege
p/VGCJ /IH*1'''	. IA*
ko. Zavrisnil J ' Mi ni izza nohtov kapljica krvi- ^ •* «No, pa ,,a} ga, Tinče!« inče ' in tako je ujt , joč in ves v lei« njaško ztthG*
• goo^J
Poslej . ?e ^ Ud
kelj
svojih
vidno...
junaš
pmiiuice, pesmice n kiiii n nast ibjimuj!1
ZVIJAČNI KMET
(Nadaljevanje na 5. strani)
Nekoč je živel kmet, ki je dobro pital svojo svinjo. Leta se je močno zredila. Na semnju so se ljudje ustavljali in se čudili, kako tolsta je. Mnogi so jo hoteli kupiti, kmet pa, ki je bil prevejan, je pomislil: «Ne bi si hotel zavoljo te svinje nakopati sovražnikov. Prav tako pa tudi ne bi hotel, da bi zastran nje prišlo do prepira. Vsem bom obljubil, in ko bodo videli, da resno mislim, bom od vsakega vzel denar«. Rečeno - storjeno. Svinjo je prodal dvanajstim kupcem. Potem je pohitel, ves zadihan, k advokatu Azeccagarbugliu in mu dejal:
«Usmilite se me in mi pomagajte. gospod doktot!«
«Kaj je?«
((Poslušajte! Raztresen sem. pa sem prodal isto svinjo večkrat. Poglejte, tu je tudi denar. Zdaj ne bi hotel končati pod ključem, ker sem poštenjak. To bi škodilo mojemu ugledu. Kaj mi svetujete?«
«Dragi moj, dal ti bora svet, če mi obljubiš pol svinje«.
«Ali vam ne bi zadostovala gnjat?«
«Kaj pa še! Ali privoliš, ali...»
«Drži! Pol svinje ie vaše«.
«Torej poslušaj. Ko bodo kupci prišli k tebi, se delaj, kot da ne znaj šteti do pet. Menili bodo, da si nor in odšli. Ko bodo poslej prišli k meni jim bom na voljo«.
Kmet je ubogal advokatov svet in vsi kupci so prišli zatem k advokatu, da bi jim ie-ta povedal, kaj naj store.
Toda gospod Azeccagarbuglio se jim je posmehoval;
«Mar ne veste, da je ta kmet na pol nor? Saj to ve že vsa dežela! Lepo ste nasedli! Lahko bi še slabše! Pojdite domov, v prihodnje pa bodite opreznejši!«
Minil je en dan, minila dva, advokat pa ni dobil polovice obljubljene svinje. Sobota je bila tu,, v nedeljo pa je pričakoval, da bosta prišla na kosilo načelnik pošte, lekarnar in sodnik. Okrog osmih zvečer je odšel z doma in se napotil proti hiši svojega novega klienta. Zazvonil je in čez dolgo časa se je prikazal gospodar na podstrešnem o-kencu.
«Kdo je? Niti v tem nočnem času ne dajo človeku miru! Najbrž bo kakšen potepuh...«
«Ti si potepuh, prevarant, d! Kaj je z mojo polovico?«
«Kaj jaz vem o tvoji polovici? Prvikrat slišim o tem«.
«Na svinjo mislim«.
«Ta mora biti pa že pijan. Zdaj govori, o svoj polovici, zdaj spet o svinji. Kdo bi se tu znašel?«
«Alj bova že enkrat končala vse to?«
«Kar se mene tiče, lahko zaključim, kot bi mignil. Po mojem mnenju bi morali biti norci v norišnici, ne pa, da se prosto potepajo po deželi«.
Brž ko je to rekel, je kmet zaprl okno in se vrnil v posteljo.
Advokat še zdaj Čaka,
Toskanska narodna pripovedka
Prvič v gledališču
Ze dolgo si je Milan želel iti v gledališče. Vsak dan, ko je šel iz šole, je dolgo postajal pred razglasnimi deskami, na katerih so bile objavljene predstave, in je občudoval slike.
Vsakokrat je dolgo priganjal sestro, naj mu pripoveduje o delu, ki ga je gledala. Vse igralce je že poznal. In kadarkoli je šel mimo njih, je s strahom snel kapo in jih pozdravil.
«Dober dan...«
In, glejte, sedaj se mu je ponudila priložnost, da bi tu-
GfDAlK'
di on videl pravo gledališče. Učiteljica je nekega dne dejala; «Jutri bo v gledališču predstava za vas. Kdor hoče iti, naj jutri prinese denar«.
Milan je ves večer prosil očeta, naj mu da denar. Dobil ga je. Nihče ni bii srečnejši od njega. Ves večer je samo govoril o tem, kako bo šel v gledališče. Celo v postelji je sanjal o igralcih in o gledališču...
Naslednji dan je bil prvi
pred šolo in čakal svoje prijatelje. Stal je na čelu dolge vrste dečkov in deklic in je prvi vstopil v dvorano. Obstal je ves presenečen. Ni mislil, da je tako lepo.
Prebil je dve uri ko v snu. Igralci na odru so igrali junake iz Prve vstaje. Milan je vedel za hajduka Stanka. Toda šele sedaj je videl, kako hraber človek je bil. In ko je Stanko padel... Milan si je z roko brisal solze.
Mar je moralo biti tako, mu je šinilo skozi glavo. 2al mu je bilo, da bi vstal s sedeža, na katerem je sedel. Rad bi še gledal. Toda zavesa se je spustila in tako tudi ostala. Nič ji ni bilo mar Milanovih želja. In tudi on je moral, vesel in žalosten, vse v istem hipu, zapustiti prazno vrsto stolov. Vesel je bil, da je videl pravo gledališko predstavo; žalosten — ker se je moralo res tako končati.
Zvečer je dolgo pripovedoval očetu, kako je bilo v gledališču, kako je Stanko ubil enega, pa drugega Turka. Kako je dajal poguma celi četi... In kako je na koncu padel.
A. O.
UGANKI
Kdaj nosi popotnik ki v daljo hiti, spredaj trebušek in zadaj oči?
(Cozvu djizo Jopajfi as jz>ppjf)
Drobcen sem, črn tad, vendar me star in mlad človek uživa rad.
•(votaojog)
PO TEM ZNAMENJU JIH SPOZNAMO
Pripovedujejo, da v zelo starih časih na Kitajskem še ni bilo oslov. A živel je nekje trgovec, ki je v daljnih pokrajinah le kupil enega — zelo rejenega in zelo neumnega, Natovoril ga je v Čoln ter ga pripeljal v domovino. Tu ga je spustil, naj se pač pase, kjer hoče.
Kmalu je osla zagledal tj. ger. Ustavil se je, pomislil in dejal sam pri sebi:
«To je velika, dobro pitana zver — najbrž je zmaj. in kako dolga ušesa ima!«
Skril sc je med drevje in prihuljeno oprezoval. Nenadoma je osel dvignil glavo in mogočno zarigal. Bil je to strašen glas in tiger sc je na smrt prestrašil. Zbežal je v goščo in zopet ugibal: uKdo ve, ali bi me ta zver lahko požrla?« Dolgo je čepel v grmovju ter sc tresel od strahu Nato jc zopet oprezoval. Oset se je sprehajal po pašniku in tu m tam pomulil malo trave. Tiger je spet zbral nekaj poguma in se priplazil bliže. Ko pa je le uvidel, dn se mu ni nič zgodilo, je racal na pašnik in komaj slišno zarenčal;
«Guuu uh...«
Osel je poskočil, pomigal z ušesi ter zopet glasno zarigal,
((Eeeh, najbrž si precej neumen, ko se razburjaš za tako malenkost!« je pomislil ti-
ger ter vnovič in še močneje zarenčal.
Tedaj je osel v divji jezi začel poskakovati po travniku in brcati z zadnjimi nogami v zrak.
«Ahhi jc vzkliknil tiger. ((Nekoliko te že razumem. Tvoja neumnost je v tvoji trmi!« in skočil je na osla ter mu pregriznil vrat.
Od vseh časov se osli brez vzroka razburjajo m kadar jih skušamo spravljati k pameti, otepajo z zadnjimi nogami. Po tem znamenju jih tudi poznamo.
SKOPUH
IN GOSJILNlČAR
Živel je bogataš, ki je bil velik skopuh. Tako skop je bil, da si še hrane ni privoščil. Zelo je rad jedel pečeno ribo, toda ker se mu je zdelo škoda denarja, je ni nikoli kupil. Jedel je vedno le suh riž. Da ga je laže jedel, je imel navado hoditi k. sose3u gostilničarju pred vrata in vdihaval dišeče hlape iz njegove kuhinje, največkrat vonj pečene ribe.
Gostilničar je bil jezen na skopuha, ki ni nikoli ničesar kupil in je sklenil maščevati se: napisal je dolg račun in ga nesel skopuhu.
4
«Pozdravlja,	^
no s se že.lePuCaje <
ji kuhinji- 1, čaj, kar si skopuhu.
iiPrav«, s „riii°s'
G„««nW'	.»J
srečen <n ,:i še $ da ni naPrflt’	j.
čuna.	(jej«1JI
‘Takole«, f p ko rnu ^ragi 1 njo.
žvenketajo . p je vprašal,	ps
ni°-	. biož^ .!
((Slišim«. Je	j
ril gostiln’011	i
uTorej sva „eČ*V
jih odličnik
jih odličnih i obilno P°fa° j* mojega ^a P uh.	je
Gostilničar
odšel.
^morski dnevnik
4. aprila 16M  L.
^•^<1 četama
^ o k ji j o strahovih
(Nadalj.
'evanje s 4. strani)
Začele smo plesati okrog eSa najbolj divje kot smo
uiti ‘ Nelia^rat ^ hotel srn 12 ^r°0a’ 0 vsakokrat ° Ba vstavile. Nič nismo orile, kajti utegnil bi ka-«u° °d nas spoznati po gla-. ’ ®r divjega plesa le niti.? hotele končati, je polit* / na tla in začel mo-lil	1 se nam je zasmi-
iit. m V divjem begu, kot
ttit° pr'^e’ smo ga tudi pu-,Ille samega.
.3° j® Ponehal šum, se je ™flntl in /o odkuril kot j. nataj proti vasi. tro ° S6m nasiednje ju-u.t U. Uas po vodo, me ie
Z? ° Stara ženica •" me
0tj Uj05tn° nagovorila: Ali noč' *° s'n°či' na kresno v’ C0Prr*ice plesale okoli pa,,acevega Dušana?’ ,Kje ,Tarn>ern. se delala nevedno. ”ietl Pr' kapelici. Se staro Vo ° .so. *am pustile. Goto-sbvnr, !° noc°j Ponjo. Bog noči ! bi *la danes po-iudi * mimo! Lahko bi »idij odnesle. Pa če jih je ti’ *e ?car Prekrižaj, kot spravil Dušan; takoj bo-129ini(e’.»
OD ŠTIVAKTA DO ŠKOFIJ
POMLADNI SPREHOD V MILJSKE HRIBE
Zaradi hude zime je vsa rast v zaostanku - Nekod v Korošcih (Sv. Barbari) sami Slovenci, danes dva italijanska uditeija po delni zaslugi kominfor-mistov - Se o krivičnem razdeljevanju odškodnin za škodo med zimo
»Ali
***
je bilo Vsa
pešala Zorka.
tet?"' re5!» »Ali
to res?« je prestrašena
je pritrjevala
n|ce?#
50 bile to zares copr-
je Ue# vprašal Pavlek, ki «K i C<l5 Pozorno poslušal. pa / '*?e zoprnice! Ce je s, (j.® cas Pripovedovala, da
Voljno
«No
vaška dekleta!« je odgovoril Gorazd.
jaz
n«di[
eno
sedaj pa vam bom
Povedal«, se je po-
«Slišali
Oospodar:
Pomlad je že, a lepih dni je še malo. Meščani si želijo lepe pomladi, saj je bila zima huda in dolga, še bolj pa si želijo lepega vremena naši kmetje, ker so zelo zaostali z delom na polju. V prostem času in lepem vremenu se meščani sončijo, posedajo pred kavarnami, ali pa gredo na kratke izlete v okolico. Otroci skačejo in se igrajo na trgih, v parkih in v stranskih ulicah. Tržaška «mularija» ima opravka s «ščinkami», na deželi pa ni časa za to. Delo, delo, povsod kliče delo in delajo odrasli in nedorasli, vsak po svojih močeh.
Ko se ob prvem pomladanskem soncu prebuja narava, je lepa tržaška okolica, ves obalni pas od Milj do Devina. V sončnem dnevu je prijetno zapustiti mesto vsaj za malo časa, vidiš cvetoče manjdelj-ne in breskve, lepo obdelane njive in urejene vinograde. Prijetno je tudi, če moraš na deželo po službeni dolžnosti, da vidiš naše ljudi, se z njimi pogovoriš o njihovem delu, o potrebah in skrbeh, da boš vse to skupaj zbral in napisal. Te dni so prišli na vrsto Miliski hribi. Nismo obiskali vse.i vasic, ker bi bilo treba več časa, saj se zamudiš zdaj pri enem, zdaj pri drugem, če hočeš kaj izvedeti. Pa se bomo v kratkem še vrnili in obiskali tudi druge vasi, ko bodo zacvetele češnje in bo med Miljami pokrajina vsa bela od cvetja.
NOVA SOLA	I	simpatijah, tako, da je n. pr.
V vasi so skoraj izključno J dobila 20.000 lir tudi oseba, ki
Slovenci, pred prvo svetovno vojno ni bilo pri Korošcih nobenega Italijana, nekaj se jih je priselilo pod Italijo, nato Pa še po zadnji vojni. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom, nekateri pa delajo v Miljah in v Trstu. Imajo več trgovin in nekaj gostiln, malo cerkvico nad vasjo, elektriko in vodovod.
Sola je v zasebni zgradbi, zdaj pa so začeli zidati novo. Zaradi nove šole pa je zlasti v Elerjih, kakor so nam povedali, precej nezadovoljstva. Ko so namreč delali načrt, so pravili, da bodo zgradili šolo pri ovinku med Elerji in Korošci, tako da bi imeli enako razdaljo do šole otroci iz obeh omenjenih vasi. Iz neznanih vzrokov pa so pozabili na to obljubo in bo nova šola stala pri Korošcih. Zdaj se stavba šele dviga iz temeljev, vse naokrog je polno kamenja, ki ga vozij i iz kamnolomov iz spodnje doline.
Na poti pobira domačin srednjih let drobce opeke. Ravnokar je končal z delom, zato malo pokramljamo z njim. Pozimi je tudi tod zelo razsajala burja in poškodovala strehe. Seveda, tu na griču je imela prosto pot in ni prizanašala. Zidarji so popravili streho, gospodar pa ima dela vrh glave v vinogradu in na njivah.
SLOVENSKI OTROCI V ITA-
boste, kaj je vi-
dela p —'VUJ ul~ je „ , 0 a neko jutro, ko “Stala.),
ie ’ P°vej, čeprav sem jo in jga(j v1	je	mrmraje
ttarii de/ SU°J° pipico pri' . »Dra
je zvonila. Stara Po-,e je vzravnala na vo-Hinai 'U sedla. Poiskala je - 1Ce Pod blazino in pri-
“'Iji
tf
i
‘Daln p olaztno in pri-je t *w*ti!ko. ,Pet in pol’ "ate 00^rnjala, vrgla obleko Sat/'- nataknila raztrgane t>rata *n ostala. Odprla je W ,na mostovi in uprla v jasno nebo. Tu pa tot ** j,e še vedno videl bern° jtček. ,Danes bo pa ep° ’ je sama pri se-^ 'Pomnila.
Ije, /e dla po stopnicah da-npledala na duori-Ma{e B e°a Paglavca. Kratke 'mel z eno samo 6^ečen1C°’ bosonog je bil in ■Kaj _ v ohlapen jopič.
J* ^da^n1 paglavec’ ta'
n<be„ i Domov Pojdi! ga 4 tiej, ol?no ogovorila žena. h v o je molče tiščal ro-^enii0 Ztp'h. Polona je od-'»injo. /rota *n stopila v ku-re zela je lonec z oma-r^c ob* ■<t.,5pet ven. >Nos si <*°®ratnr ’ je zavpila na tr-Otrok° tnolčečega fanta. °brSzu ■ dvignil roko k ,CI1 ns‘ 2 rokavom obri-
tloj
4e,n
?Pila pBa nemarna, ne...’ je ’ A ni še do' ’ da	ko je opazi-
“čji. ^Postaja dečko vedno {»»ili tp n°nah so se mu po-Tu°,rnp’ na Glav i k"lo-1,1 Zra*i■ hrada in brki so P°to|i 1 na obrazu.
*5ta *a ^e stala vsa prepla-
Pri prvih hišah v Miljah L1JANSKI SOLI ZARADI «IN-obrneš na levo po strmem klancu. Ob začetku ni cesta prav lepa in jo zdaj popravljajo. Po hudih ovinkih pri-speš h Korošcem, ali. kakor zdaj pravijo, k Sv. Barbari.
Vas je pravzaprav nad cesto, čedne hišice se vrstijo na sončni strani, starejše zgradbe so pa bolj na vrhu, od koder je lep razgled na Milje, morje in Trst, na Zavije in Breg.
Staro šolsko poslopje v Korošcih bo kmalu odslužilo
H
>ia
ah
Pragu z loncem
*1(l' ki ^/niela je v velika-
m  -
TERNACIONALIZMAs
Iz bližnje stavbe je slišati glas italijanskega učitelja, ki sprašuje učence in jih svari, naj bodo mirni. Zanima nas, kako je s šolo in s poukom. Domačin nam pove, da so imeli v vasi najprej samo slovensko šolo, leta 1915 je CM družba postavila tu svojo šolo. Ko je prišla Italija je bilo slovenske šole konec. Zdaj imajo dva slovenska in dva italijanska učitelja. Kako to, saj je vendar v vasi le malo Italijanov? Tako je pač v Miljskih hribih, kjer imajo kominformisti v rokah škarje in platno in marsikateri Slovenec pošilja zaradi «interna-cionalizma« svoje otroke v italijansko šolo. Zaradi kom-informovskega izdajstva je zamrlo tudi slovensko kulturno življenje v vseh slovenskih Vaseh v Miljskih ^Th-ibih. Z grenkim humorjem nam je tp kominformistično politiko označila kmetica v Elerjih. Tako je rekla; «Kominformov-ski „kapoti" so zadovoljni, da naši ljudje pošiljajo otroke v italijansko šolo, ker „nočejo” Italije«. Da, taki so kominfor-movski voditelji. Pravijo, da nočejo povratka Italije, tako trobijo na vse vetrove, njihovo delo pa pravi drugače.
Elerji so na grebenu hriba, kf se dviga nad Škofijami. Od tod imaš lep razgled na Koper, morje in Istro, pod vasjo teče demarkacijska črta med cono A in cono B. Tudi tu so večinoma kmetje, a pozna se, da je zemlja bolj skopa kot v dolini. Marsikateri domačin dela v Miljah in v Trstu, ker se s samo kmetijo ne bi mogel preživljati; še tako gre na trdo.
TAKE KRIVICE
ima le nekaj njivic in pridela le nekaj litrov vina, medtem ko ni dobil niti «ficka» kmet, ki je zaradi toče zgubil več kot 20 hi vinskega pridelka. Take krivice kmet ne more pozabiti!
VODOVOD V ELERJIH IN SLABE CESTE
V Elerjih jih že skrbi tudi zaradi vode. V vasi sicer imajo vodovod, javno pipo in pralnico. Povedali so nam, da pozimi ni bilo sploh vode v pralnici. Morda je zmrznila, ali so jo zaprli? Zdaj jo imajo že nekaj dni. Lani jim je voda primanjkovala med poletjem. Iz pipe je tekla le zjutraj od 7. do 8. ure. Kdor je utegnil, jo je imel nekaj, drugi pa si je moral pomagati, kakor je vedel in znal. Zaradi tega bi si marsikdo rad napeljal vodo v hišo, a bi stalo preveč, ker ni vodovodne napeljave po vasi. Pred tremi leti so sicer obljubljali, da bodo postavili bolj široke cevi tudi po vasi, pa so pozabili na obljube.
Omenimo naj še ceste v Miljskih hribih, čeprav smo o njih že večkrat pisali. Le ena cesta, to je glavna cesta, ki veže Milje s Korošci, je v dobrem stanju, čeprav preozka, druge pa, bolj kot so daleč od Milj, bolj so zanemarjene. Dejstvo je, da od vseh občin ima prav miljska občina najslabše ceste.
Ob tem času je po navadi v Miljskih hribih več cvetja, več zelenja in več zelenih travnikov, letos pa je. kakor povsod, tudi tu pomlad zelo v zamudi. Grah je komaj zlezel iz zemlje in šele zdaj sadijo kmetje krompir. Zaradi nožne pomladi bo vse zamudilo, delo in pridelek, grah, krompir in sadje.
A. B.
BjKSSgMS
,x	.J'..*-',.
i:*	p	.	*i'-;
» •“* - ' - > ' \
Pogled na Korošce (Sv. Barbaro)
Miljskih hribih
Krivično ocenjevanje vojaške škode lJrer.encem
Prosim, priobčite sedaj nekaj več vrst iz naše vasi; Pre-čenci se ne uvrščamo med napredne kmetovalce, a niti ne med one, ki bi se ne zanimali in bi zanemarjati svojo zemljo, čeprav ni pri nas, izvzem.
Rušenje zidov in razkopava, nje še te skope zemlje po tankih se nadaljuje. Kdaj bo tega konec? Kdaj bo konec škode, ki nam je ne more nih^e poravnati; je ne more. ker je ne moremo vse prijaviti in drugič, ker se marsikaj (n. pr. porušeni zidovi) ne smatra za škodo). Komisija, ki
š’ enega, samostojnih kmetov I ocen j u j e škodo, je tuja in ne
in so. vaščani odvisni od zaslužka. Lani smo svojo zemljo skrbno obdelali in bili z uspehom precej zadovoljni. Tudi letos jo bomo, le zakasnili smo že precej, a primerno delovno silo in tudi vprežno živino je težko dobiti. Ker se reja volov ne izplača, redimo raje krave — mlekarice — za lastno potrebo in tudi za oddajo. Kaže, da nas naši upravljači nameravajo tudi tukaj speljati v slepo ulico, in sicer tako, kot ste poročali v zadnji nedeljski številki «Primorskega» pod naslovom «Umesten opomin Koludrovčanov in Zgoničanov kraškim mlekaricam«. V>dimo in čutimo, da bi nam radi prav povsod zadrgnili vrat. Pa nam ga ne Dodo. Upirali se bomo njihovim naklepom čimbolj strnjeno in organizirano,
pozna naših gospodarskih razmer. To nam le da razumeti, da so ji naši interesi deveta briga. Ali je res za večno določen ta nepravični način ugotavljanja škode in ne moremo imeti v tej komisiji tudi domačih mož? Občine morajo tukaj kaj ukreniti in preprečiti, da ne bodo z nami tako ravnali. Nismo mi krivi, če se vojska vadi po našem zemljišču; če pa je to zanjo nujno, naj povzročeno škodo tudi pošteno poravna.
Krizo, ki vedno bolj zajema naše področje, občutimo tudi mi. Vendar nimamo skomin po tujini in se držimo pregovora: «Povsod dobro, a doma še najbolje«. Najbolj trdno stojimo doma, pa če je dom še tako skromen. Tuja zemlja nas pozna in ceni le toliko, kolikor ji damo svojih življenjskih sokov.
Veliki uspehi raziskovani
na področju sadjarstva v Angliji
Raziskovanja zadevajo predvsem gnojenje sadnih dreves, kontrolo sadnih škod* ljivcev in bolezni v sadovnjakih, entomologijo in patologijo rastlin, izdelovanje jabolčnika in sadnih sokov ter konserviranje živil v domačem gospodinjstvu
SE NE POZABIJO
Tu so se nam pritožili najprej zaradi krivic pri razde-
Pred 50 leti so ustanovili t; Dong Ashtonu v Angliji center za raziskovanja na področju sadjarstva. V tem času je zavod opravil ogromno koristnega dela in se stalno razvijal tako, da šteje danes 40 strokovnjakov s številnimi pomočniki in delavci, ki so zaposleni na posestvu zavoda.
Raziskovanja zadevajo predvsem sadjarstvo, gnojenje sadnih dreves, kontrolo sadnih škodljivcev in bolezni v sadovnjakih, entomologijo in patologijo rastlin, izdelovanje jabolčnika in sadnih sokov in konserviranje živil v domačem gospodinjstvu.
... saj so že začeli graditi novo
ljevanju odškodnine zaradi! ^fed drugim so podrobno lanske toče, ki je popolnoma i proučili snovi, ki pospešujejo uničila grozdje, poškodovala rast in snovi, ki jo zavirajo krompirjeve nasade in grah.'Vse zlasti tudi glede sad-V Elerjih so dali petim do-, ja, zorenje in odpadanje sad-mačinom po 20.000 lir vsake-1 ja in podobno. S kromato-mu. Pri dodeljevanju odškod-j grafijo so ugotovili snovi, ki nine pa je šlo le po osebnem i v organih in tkivu rastlin prijateljstvu in strankarskih I ovirajo rast, izdelali so pa
tudi nov sistem za ugotavljanje snovi, ki pospešujejo razvoj jabolčnih semen.
Kemični oddelek se je v zadnjih letih zlasti posvetil študiju DDT, BHC (heksa-kloridnega benzena), raznih
ki je bila največja sladkorna letina do zdaj.
MAROKO	DRUGA	DEŽELA
FOSFATNE INDUSTRIJE NA SVETU
Približno	petina	svetovne
fosfornih sestavin	in	drugih	produkcije	fosfatov	prihaja iz
sredstev za	uničevanje	mrče-j Maroka, ki	zaostaja	v tem po-
sa, ter raznih neušečuosti, Ic* sledu samo za Združenimi dr-
• a - n i - n n n	m	Nk	no-	_	  -	.	-
z njihovo upo-
)e še kar naprej
N/ Se ,0, ■
i"1'* rnii ^ Vzklikala, ko je
%
biol
in
Ze glavo med ob-
'Hlicg bil prozoren kot
l Jure ' i
N	ie	klicala	Po-
" Sin. ’ Klicala rO' .®'h i.a' ’plci ga, glej ga!
k "i 4.	.	.	J	V‘CJ
hl 0b!p-Pmefcet iz sobe ■> lecen.
■Kat. e' mati?’
/»
na
:atl?
1,V Sedapelvk,mož 3e bil tu"
a”',a > - e kot gora’, je ?acudeno, ker ga se-
«aj
■®e|j 7!°.peč.
i/'*’’ Je	pedno	kaj
ne>Harnani.Čljivo rekel sin 0 v sobo.))
K0 ■	***
«/’hn'la P,°dar končal je 0,ai. “ ‘eta; «Ta je —
i #,Ve
*ai... ■ Jaz
pa
al(^’ j/ort**”1 Prvič sli-
£Utii jaz«°0V0rila Zorka-A tet0 5e. dodal Pavlek.
»o/ p0ued0 u’ /°s£e Se ka' »*?°!i!a aI' kajneda?« je
'n
V/** bom povedahi, '°razd ,°Stala tetka.« »j^ipnu po0tedal na uro M.._	111 Anico.
*Kaj "
"»“■‘‘i«/'*1 Se 3e oglasila Viinaj5t in «p0,Gorazd Je udg°-
Iq	,	.*
«1Ve! vPrektr°' teta’ hitro!« k oouoril,.
N - *» SVoje SB Hotela P°-
ečer po,,0 ?anta’ zat0 N n °Kn0 au,la httčo na
^kovala 00 ]t tak0 * ZoJ1' večer Tlamest° me-V,,SiČ.» cr 3« še prišel.
‘*ta s0 Jc
*a*mejali, tud.
C KAR so VEDELI Ze pred stoleiji
.J
I
Kakor na vseh področjih, tako je tudi pri prehrani rastlinstva in gnojen ja mogoče doseči pravi napredek le tedaj, ko smo na znanstveni podlagi prodrli globoko v tajnost rastlinskega življenja. Lahko pa trdimo da so osnove vede o prehrani rastlinstva odkrili šele sredi minulega stoletja, Četudi so se vršila raziskovanja o tem že mnogo prej. Okrog leta 1000 sta tedanja učenjaka Jungens in Man-otte začela proučevati način prehrane rastlinstva in ugotovila, da srkajo rastline svojo hrano iz zemlje s talno raztopino, iz katere se v obliki i zločin razvijajo listi, cvetje in plodov i. To pomeni nekako presnavljanje snovi v rastlini sami. Ugotovila sta tudi črpanje rudninskih snovi iz zemlje, dasi nista mogla tega pojava popolnoma pojasniti. Na tej osnovi je bistvo gnojenja ostalo nepojasnjeno do začetka 19. stoletja,
Okrog l. 1800 je Thacr začel poudarjati velik pomen humusa — sprstenine v zemlji, ki je neobhodno potrebna za prehrano in razvoj rastlinstva. To »o nekoliko pozneje začeli uvaže-vati tudi drug i strokovnjaki. Razvila se je tako zvo-
na humuzna teorija, ki je nekaj desetletij splošno prevladovala. Po tej teoriji nastopi nerodovitnost zemlje tedaj, ko začne v njej primanjkovati sprstenine. Naravno je, da so potem začeli priporočati samo taka gnojila, ki tvorijo sprste-nino: hlevski gnoj, mešanec in druga gnojila rastlinskega izvora. Rudninskih gnojil niso upoštevali, izvzemši apnenca, mavca, laporja in rastlinskega pepela. Sele Sprengel in Lampadino sta se postavila na stališče, da je prehrana rastlin v veliki meri odvisna od zadostne količine tudi onih rastlinskih snovi, ki spadajo med glavna rastlinska hranila.
V začetku 19. stoletja se je Julius Kilhn odločno postavil na stališče, da je zvišanje pridelkov v veliki meri odvisno od gnojenja z rudninskimi snovmi in da hi bil uspeh poljedelstva mnogo večji, če bi se posluževali gnojenja z njimi. Te njegove ideje se je oprijel kemik Julius Liebig ter začel proučevali in raziskovati pravilno prehrano rastlinstva. Leta 1840 je postavil temelj za poznejši nagli razvoj uvedbe rudninskih gnojil v kmetijstvo. Opozo-
ril je na dejstvo, da se zemlja vsled odstranjevanja njenih pridelkov izčrpa in opeša, kar lahko nadomestimo ne le z rastlinskim in živalskim gnojem, ampak v veliki meri tudi z rudninskimi gnojili. Ta njegova ugotovitev je našla pri kmetovalcih ugoden odmev in posledica je bila, da so ju že v 80. letih minulega stoletja dosegli s temi gnojili dvakratno in celo večje zvišanje pridelkov svojih njiv kakor prej, ko teh še niso poznali.
Ce primerjamo današnje gnojenje s tržnimi rudninskimi gnojili z nekdanjim gnojenjem samo s spršteni-nami, vidimo, kako visoke pridelke lahko dosežemo s prvimi. S tem je bila hu-mozna teorija potisnjena na drugo mesto. Vendar moramo pri tem poudariti, da s samim rudninskim gnojenjem ne moremo stalno gospodariti, ampak so nujno potrebna gnojila, kakor so: hlevski gnoj, mešanec, podor ali zeleno gnojenje. Popolne uspehe z rudninskimi gnojili dosežemo namreč le te-<faj, če je ti zemlji dovolj sprstenine, v kateri se življenje bakterij lahko razvi-ja. Brez sodelovanja talnih bakterij pa nobeno gnojilo ne učinkuje.
so združene rabo.
Poseben oddelek se stalno ukvarja z jabolčnikom in sadnimi sokovi. Neprestani poskusi s pridelovanjem jabolčnika od leta 1908 do danes tvorijo znanstveno podlago, na kateri sloni današnja angleška industrija jabolčnika in sadnih sokov. Študijam v Log Ashtonu gre zasluga za izdelovanje novega sirupa iz ribezlja, iz katerega so med drugo svetovno vojno pridobivali vitamin C, ki je zlasti nujno potreben za otroke.
Center v Lonp Ashtonu se je začel ukvarjati s prehrano sadnih dreves že leta 1920, ko so o tem na svetu le še zelo malo vedeli; problem so reševali s poskusnimi kulturami na pesku, kjer so lahko ugotovili posledice pomanjkanja glavnih hranilnih snovi na raznih sadnih drevesih, Izsledke so nato uporabili v raznih poskusnih nasadih tako, da so lahko določili najboljši način gojenja sadnega drevja. Zlasti so ugotovili važnost pomanjkanja dušika, pepelike, magnezija, železa, mangana, bakra in cinka pri rastnih sadnih drevesih in so tako lahko proučevali razne praktične načine za reševanje teh problemov. Sistem kultur na pesku so nato uporabili Še pri raznih drugih vegetacijah in s tem lahko hitro ugotovili vzroke slabih letin.
Nadaljnji oddelek raziskovalnega centra je proučeval druge rastline in ustvaril nove sisteme za poskuse z železom, manganom, bakrom, cinkom in molibdenom, s katerimi so lahko ustvarili znaten napredek glede poznanja posledic pomanjkanja železa in molibdena j n toksičnih posledic težkih kovin. Raziskovanja mikroorganizmov so raztegnili na neurosporo, na fermente in bakterije; istočasno so uporabljali kulture na pesku za študiranje čini* teljev, ki povzročajo slabo letino na kisli zemlji. Prav v zadnjem času poskušajo ugotoviti odnos med rudninsko vsebino kultur in nekaterimi boleznimi živine, za katerih zdravljenji je potrebno uporabljati baker.
PRED REKORDNO LETINO SLADKDRJA V AVSTRALIJI
V Avstraliji pričakujejo letos, da bodo pridelali 1 milijon 270,000 ton surovega sladkorja kar pomeni za Avstralijo rekordno številko, naj bo za 320.000 ton več kot lani, ,
žavami. Fosfati so glavno rud-ninsko bogastvo Maroka. Zaradi zmanjšanja svetovnega povpraševanja je produkcija fosfatov leta 1953 padla na 3,950.000 ton. Glavna fosfatna polja so v Khorubgi, kjer je zaposlenih 40.000 ljudi, in v Louis Gentilu, kjer je zaposlenih več kot 10.000 oseb.
ZDRAVLJENJE HLEVSKE MRZLICE« ..Hlevsko mrzlico« živine
lahko preprečimo ali pa zdravimo z intramuškularnimi ali intravenoznimi injekcijami te-ramicina in sicer naj bi cepivo znašalo do dva miligrama na fupt žive teže živine. Tako sporoča na podlagi najnovejših poskusov kmetijski oddelek ameriškega Medicinskega in farmacevtskega informacijskega urada.
IZVOZ HOLANDSKIH CVETLIČNIH CEBULIC
Tudi letos so bile Združene države najboljši kupec holandskih cvetličnih Čebulic. V letu 1953 so uvozile 500 milijonov čebulic, to je več kot tri čebulice na vsakega ame riškega prebivalca. Podrobna prodaja čebulic je dosegla lani rekordno vrednost 30 milijonov dolarjev.
Za Ameriko je najboljši kupec čebulic Velika Britanr ja, na tretjem in četrtem me stu Švedska in Nemška zvez na republika. Anglija kupi enako kot Amerika po tri čebulice pa osebo svojega prebivalstva. Švedska pa po deset.
Zdravniško predavanje v Šempolaju
V četrtek sta nas obiskali tov. dr. Mašera in Alma Re-schitz. Po kratki uvodni besedi tov. Reschitz je dr. Mašera govorila o nekaterih zanimivih pojavih v razvoju ženskega spola. Njenim poljudnim izvajanjem so udeleženke sledile z velikim zanimanjem in jo po predavanju vprašale še to in ono. Za takšna predavanja se naše žene zelo zanimajo in jih tudi cenijo. Skoda, da jih slišijo zelo redko, ker je na žalost na razpolago le ena zdravnica, ki pa ne more biti povsod. Prav tako pogrešamo pouka in vzgoje naše mladine v gospodinjstvu. Tudi za to ni, kot kaže, predavateljev in predavateljic. Dr. Mašeri in tov. Reschitzevi pa se za njun obisk zahvaljujemo in ju prosimo. da nas spet čimprej obiščeta.
Premajhna skrb občine za olepšanje Devina in okolice
Devinčani smo hvaležni «Pri_ morskem dnevniku« za anketo o ((Zadrugi ribičev tržaškega področja«. Ta je potrdila to, kar mi stalno govorimo: «osar tutto« za dve muhi na en udarec, ki je končno samo ena muha; mastno nagraditi le nekatere izvoljene za njihov rop naše zemlje. To je že zelo staro načelo Rima in vse njegove posvetne in cerkvene gospode. Se koliko časa? Dolgo ne, ker je v tvoru že toliko gnoja, da se bo razpočil. Mi na to res težko čakamo. Medtem pa bomo vztraja, li na svojih tleh, čeprav bo botra Klara še tako tulila. Ce so naši predniki pod grajskim bičem vztrajali na svoji zemlji, bomo tudi mi. prepričani da se nam bodo vremena zjasnila. Potem se pravi; ko se bomo oprostili raznih pijavk, bomo začeli življenje večjrm jamstvom za naš narodni, gospodarski in kulturni napredek.
Občina bi morala pokazati za naše vaške potrebe več prizadevanja, ki bi bilo primerno tujskemu prometu in bi zvišalo občinske dohodke. Poti, voda. higiena, olepšanje i dr. so zato važna vprašanja, ki so rešena le delno in ne vabijo gostov v onem merilu. kot bi bilo za Devin primerno. Najbolj pa kriči po ureditvi cesta proti železniški postaji. Ce Medvejci, seveda upravičeno/ zahtevajo, da naj občina posadi ob njihovi poti primerilo drevje, velja to tudi za to našo pot. Na tem se spotikajo vsi izletniki, ki obiskujejo našo romantično vas, pa bilo poleti ali pozimi. Poletna vročina jim jemlje sapo, a nikjer ob cesti niti enega drevesa. Upamo, da bo občina uvidela utemeljenost tega opomina, in bo poskrbela za posaditev primernega drevja, da ne bomo pred tujim svetom veljali za manjvredne kot smo.
Naša domačinka učenka Le-giša je v dijaškem listu ((Literarne vaje« lepo opisala na. šo pustno navado. To nas je razveselilo. Gotovo bo kmalu povedala še kaj iz naše vasi. Tudi drugi bi lahko kai napisali za «Primorski dnevnik«. Ce jim dela jezik kakšne težave, nič zato! Urednik jim bo pogreške rad popravil. Poskušajte!
Sernpolajeka sima
šola in mladina
Najprej naj povemo, da nam je zima dobro prerešetala ude, ker je naša vas «na zbrisu« in se burja tukaj še ojunači. Marec, ki sta mu prejšnja meseca odstopila polno dela. je bil kisel in nam je dovolil premalo delovnih dni. Letošnja zima je bila kot nalašč za kmetijski pouk in praktična napotila. A pouka ni bilo niti pri nas, niti drugje.
((Primorski dnevnik« je pisal kako prikladno je pra-protsko zemljišče, za intenzivno obdelovanje (zelenjavo, cvetličarstvo). Tudi Sempolaj ima precej za to pripravne zemlje, a pravijo, da pikon mladini povsod smrdi. Mladino je zajel vrtinec tehnike, ki ji tudi nudi več kot zemlja. Ce pa bi mehanizacija vsaj deloma zajela tudi kmetijstvo, če bi bila mladina de. ležna strokovnega pouka tudi v kmetijstvu in bi kmetovanje preusmerili primemo krajevnim in časovnim prilikam, mislimo, da bi kazala mladina za zemljo več razumevanja in bi v prostih urah ne sanjala samo o poletih z vespo. Pravimo, da «če bi«, se pravi, da tega ni. Zakaj in čemu ni, smo že večkrat povedali.
S 1. aprilom so se učenci preselili iz starega v novo šolsko poslopje. Vsakdo ve, kaj pomeni sončna, svetla, zračna učilnica. Zato lahko pričakujemo v novih učnih prostorih večje šolske uspehe. Okrog šole pa je zemljišče z naravnost idealnimi pogoji za Šolski vrt. Nedvomno ga bo občina čimprej uredila tako, da bo vršil svojo vzgojno-poučno nalogo.
Naša vas se je zmanjšala za štiri vaščane — za dva mladeniča in en zakonski par. Zahotelo se jim je po Avstraliji v upanju, da bodo tamkaj dobili ugodne delovne pogoje. Želimo jim. da bi jih tujina ne razočarala in bi se vrnili srečni in zadovoljni.
Svetujemo nekaterim mladičem, da se vsaj z vožnjo z motornim vozilom skozi vas brzdajo in ne izpostavljajo nesreči sebe in drugih.
Za nakup nove obleke se boste laže odlo-
čili sedaj, ko ima
A. Tlettoi nov oddelek
kjer je velika izbira dobrega in modernega blaga za moške obleke po zelo ugodnih cenah
BL/HiU ZA VSAK UHIS - GUNA ZA VSAK ŽE M
Jodebcutii - Trebiti
TRST, Ul. Ginnostica 22, Tel. 95-998
STARA IN ZNANA TVRDKA
I
T
R0D0LF0
ki se je preselila v
Ul. della Guardia 15
tel. 95089
z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da trna na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke
SIMCA
s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira.
25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni pogiobljlvl stroji ln v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju.
STAR
Tovorni prevozi ♦ Tel.it.56UU 4 (J§nbni avtobusni provosi
A V TOGARAŽA z
MEHANIČS O D ra. A vrvic O
TRST - Ulica Morerl 7* ROJAN
KAROSERIJA
izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje karoserije
Trst, Ul. Cologna 4S-tel.5S«32
Ivan Ribarič
Uvoz — Izvoz
Zaloga oglja, premoga ln drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO
Vseh vrst trdega to mehkega rezanega lesa. furnirja, vezanih plošč Itd.
Prevzamemo prevote vsakovrstnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi
Urad: TRST Ul. Crispi št. 14 - Tel. 93-502 Skladišče: Ul. delle Milizie 19 — Tel. 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918
Me bo vam žal, aha si boste nabavili čevlje v trgovini
T
ID
L
Li
TRST - Trg tra i Rivi 2.
Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST, Ul. Milano 18	.
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semen najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelik ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in orgai »ka gnojili a ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikost
TKST, nedelja 4. aprila 1954
TC7 jt8 wW Kj Vremenska napoved za danes: ™ ■-*	M-J Napovedujejo pretežno jasno
vreme z manjšimi krajevnimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15.7 stopinje; najnižja 13.4 stopinje.
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče cddaje: Jug. cona Trsta: 16.00:
Pevski zbori na Primorskem. Trst II.: 20.05: Zbor Slo-venske filharmonije. Trst I.: 17.30:	Simfonični k°n'
cert. Slovenija: 15.45: Radijska igra:	Ivan	Tavčar-
Cvetje v jeseni.
■ — ’	' ""...
-V
KRIZA LADJEDELNIŠKE INDUSTRIJE V TRZlCU
Zborovanje notranjih komisij državnih podjetij IBI-FIM
Zborovanje bo danes ob 9. v gledališču Azzurro
Danes dopoldne bo ob 9. uri v gledališču «Azzurro» v Tržiču veliko zborovanje notranjih komisij podjetij 1RI-FIM, ki ga organizira notranja komisija CRDA iz Tržiča. Sestanku bodo prisostvovali tudi poslanci in senatorji zainteresiranih občin. Zelo veliko važnost imajo podjetja IRI-FIM v sklopu ladjedelni-ške industrije, še posebej zaradi velikega števila delavcev, ki jih zaposluje. Znano je, da je zaposlenih v podjetjih IRI-FIM v Venetu in v Trstu 21.770 delavcev, to znaša 40 odst. skupnega števila delavcev, ki so zaposleni v vseh podjetjih IRI-FIM v državi. Velika je vloga, ki jo imajo ta podjetja pri kapaciteti gradnje ladjedelniške proizvodnje. Od 400.000 ton (kapaciteta celotne proizvodnje IRI-FIM) pride nanje 230.000 ton; od tega največ na tržiške ladjedelnice.
Zborovanje so člani notranjih komisij CRDA sklicali prav v času, ko postaja položaj tržiških ladjedelnic m sploh vseh ladjedelnic, ki spadajo v sklop IRI-FIM. vedno bolj kočljiv. Prav gotovo bodo udeleženci zborovaja seznanjeni z zakonskim osnutkom ministra Tambronija, ki naj bi po mišljenju demoknst-janskih krogov zagotovil delo ladjedelnicam. Znano pa je da je delegacija notranjih komisij CRDA iz Tržiča po svoji vrnitvi iz Rima delavcem prinesla kaj malo upa za bodočnost, kajti razen naročil v zvezi s Tambronijevim zagonom ni bilo delegaciji obljubljenega prav nič konkretnega za Tržič, Enak je najbrž položaj tudi v drugih ladjedelnicah IRI-FIM,‘in zatorej tr-žiški delavci z zanimanjem pričakujejo, kaj bodo povedali o perečem položaju in »velikih obljubah Tambronijevega zakona« demokristjanski pa tudi drugi poslanci in senatorji Prav gotovo pa bo na zborovanju tudi omenjena potreba po reorganizaciji IRI-FIM, ker so sindikalne organizacije mišljenja, da bi iz vodstva teh podjetij morali iz stopiti tisti, ki imajo direktno zvezo s Konfindustrijo, katera je marsikdaj državna naročila za ladje poskrbela kot pa IRI-FIM, ki so državne.
de socialnega zavarovanja vseh neposrednih obdelovalcev zemlje. V resoluciji so najprej omenili, da je že od leta 1948 v parlamentu predlog Konfederacije neposrednih obdelovalcev zemlje za socialno zavarovanje. Toda ta predlog je prišel zaradi razpustitve parlamenta pred njega ponovno oktobra 1953. Istočasno s predlogom o zavarovanju neposrednih obdelovalcev za primer bolezni, je konfederacija predložila tudi predlog za dodelitev starostne pokojnine kmetom in invalidnine. V zaključku trdi resolucija, da se je odobritev zakona zavlekla v nedogled in da je nujno potrebno pričeti izvajati zakone o socialnem zavarovanju in ureditvi pokojnin neposrednim obdelovalcem zemlje.
Podpora
gluhonemim
Državni zavod gluhonemih s sedežem v Rimu, Ul. Cli-tumno štev. 36. sporoča vsem prizadetim, da lahko vložijo prošnjo za stalno podporo v hrani. Prošnjo je treba odposlati glavni direkciji zgoraj navedenega zavoda po pokrajinskem odboru E.N.S. v Gorici, Ul. Morelli štev. 8.
Občni zbor bikorejcev
V četrtek 8. t. m. bo v sejni dvorani Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Gorici, Ul. D. D’Aosta štev. 55 občni zbor članov konzorcija bikorejcev. Začetek ob 15. odnosno ob 16. uri.
Vojna odškodnina
Rok za vlaganje prošenj za vojno škodo traja do 15. a-prila. Prav tako morajo prošnje; odposlane po pošti, dospeti uradu najkasneje do 15. aprila.
Od ponedeljka 5. t. m. do 15. bo urad za sprejemanje prošenj na Finančni intendan-ci na-Korzu Verdi štev. 24 odprt ob delovnikih vsak dan od 9. do 12. ure.
Tudi kominformistom gre kongres na živce
PROBLEMI NAŠIH KMETOV
Za izvajanje zakona o socialnem zavarovaniu
28. marca so se na Goriškem sestali koloni, polovinar-ji. najemniki zemlje in lastniki kmečkih podjetij, da bi skupno odobrili resolucijo gle-
IZ SOVODENJ
Anton Tomšič je umrl
V četrtek 19. marca je umrl v goriški bolnišnici 74-letni Anton Tomšič iz Sovodenj. Pogreb je bil v soboto 20. marca, ko so pokojnika prepeljali na domače pokopališče. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, bilo je tudi precej vencev in cvetja.
Pokojni Anton Tomšič je bil zaveden Slovenec ter je bil za vzgled vsem drugim vaščanom. Malokdo je doprinesel v narodni osvobodilni borbi toliko žrtev kot on, saj so mu sina Lojzeta ubili kot t-.lca v Trstu eta 1944, drugi sin Rudolf pa je junaško pade pri partizanih. Tudi pokojnik je vedno pomagal, kjerkoli je bilo potrebno, ne samo s pametnimi nasveti, ampak tudi z dejanji.
Pokojni Tone je že dalj časa bolehal, zadnji dan pred smrtjo pa so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer je naslednji dan umrl. Njegovo izgubo bomo pogrešali vsi vaščani. ki smo ga na splošno ooznali kot umnega gospodarja, zavednega Slovenca, zvestega prijatelja in tovariša, vedno odprtega srca. Na domu je ostala vdova po sinu Rudolfu z dvema otrokoma. Njej in ostalim sorodnikom izražami ob hudi izgubi tudi naše sožalje.
Kovanci po 5 in 10 lir vzeti iz prometa
Kovance po 5 in 10 lir večjega formata so vzeli iz prometa; to so kovanci, ki so izšli pred tistimi manjše velikosti. kateri so bili pozneje dani v promet. Kovanec po 10 lir ima na eni strani po-
dobo pluga, na drugi strani pa dva klasa, tisti po 5 lir pa imajo na eni strani ribo, na drugi pa krmilo ladje. Čeprav se ne bosta več uporabljala, se bosta kovanca lahko zamenjala za nove na sekcijah pokrajinskih zakladnic do 30. junija 1.1.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner. Kor-zo Italia 4 . tel. 25-76; od 8. do 12. pa je dežurna lekarna Venuti, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24.
Izpiti
na srednjih šolah
Ministrstvo za vzgojo je izdalo odredbo glede programov in izpitov v šolskem letu 1053—54 ter datumov o pričetku izpitov prvega in- drugega roka.
V rokih tekočega šolskega leta bo v okviru ustnega izpraševanja pri zrelostnih in usposobljenostnih izpitih prišla v poštev snov, obravnavana v zadnjem šolskem letu in ki se nanaša na šolske programe prejšnjih let; tu veljajo pravila iz leta 1952. Ista pravila veljajo za sprejemne in zaključne izpite. Ustni izpiti zunanjih kandidatov bodo na podlagi programov in razredov, ki jih kandidat ni obiskoval.
V vseh srednjih šolah bodo končni razredni izpiti od 1. do 3. junija. Prvi rok sprejemnih in zaključnih izpitov se bo pričel 4. junija; drugi rok istih izpitov in ponavljalni izpiti se bodo pričeli G. septembra. Zrelostni in usposobljenostni izpiti se bo-
, do pričeli 21. junija; v jesen-Iskem roku pa 21. septembra.
Tudi slovenske kominformov ce. kakor SDZ-jevce, je zabolela vest o sklicanju drugega kongresa Demokratične fronto Slovencev v Italiji ter so se v svoji slabo prikriti jezi za gnali v uspešne priprave s pa rolami o nezmožnosti ustvarjanja resničnega sodelovanja med zamejskimi Slovenci in naprednimi italijanskimi silami. ki niso združene pod modrim vodstvom Togliattija ali njegovega podložnika Nenni-jo. Kominformisti v stolpcih svojega glasila ce\o trdijo, da bodo Slovenci, pripadniki DFS, zaradi tega obrnili hrbet vodstvu, kajti njihov slovenski ponos ne dovoljuje, da bi odobravali kakršno koli ((mešetarjenje«.
Toda goriški Slovenci so v veliki večini spoznali kakšna je bila namera kominformistov 194R leta, ko so hoteli odvrniti Slovence v zamejstvu od sodelovanja z matično državo samo zaradi svoje klečeplazne politike do Moskve. Resnično takega slovensko-itali-janskega prijateljstva, ki bi temeljil na propagiranju tistega, kar je v korist ruskemu imperializmu ne pa delovnim množicam Italije, ter blatenju najlepšega v zgodovini slovenskega naroda in na kai smo najbolj ponosni goriški in beneški Slovenci: to je narodnoosvobodilna borba, takega prijateljstva in sodelovanja nismo nikdar hoteli in ga tudi dunes nočemo.
V programu DFS je načelo, ki bo ostalo tudi v bodoče in ki pravi, da bodo zamejski Slovenci vedno sodelovali z naprednimi silami Italije. Od tega nismo in ne bomo nikdar odstopili. Toda to nas ne bo nikdar prisililo, da bi zatajili svoj narod in svoje narodnostne zahteve. V Italiji so mnogi spoznali, da je rešitev perečih socialnih in gospodarskih problemov le v resničnem socializmu, ki ne bo imel stika niti z izdajalci delavskega razreda (Saragai in še nekateri v vodstvu PSDI) ter še manj Togliattijem, Nennijem in comp. Ti ljudje danes še ne predstavljajo velike stranke, vendar pa so že mnogoštevilni in bodo nedvomno ob prihodnjih državnih volitvah pokazali svojo moč, ki je zaradi razcepljenosti na več skupin bila pri junijskih volitvah dokaj manjša kot je bila v resnici. S temi naprednimi gibanji V Italiji so in bodo goriški Slovenci iskali stike za skupno sodelovanje predvsem na socialnem in gospodarskem področju V borbi proti velekapi-talizmu demokristjanskih vrhov. Toda zaradi specifičnih narodnostnih problemov, ''i jih imajo goriški in beneški Slovenc t, bo ostala DFS tudi po drugem kongresu samostojna organizacija, ki bo branila vedno in vsepovsod interese
manjšine kar pa ji ne bo pre■> prečevalo, da se ne bi isto-
ZAHVALA
Družina TOMŠIČ in sorodstvo iz Sovodenj se najlepše
zahvaljuje vsem, ki so po spremili na zadnji poti našega dragega .
Antona
Posebna zahvala daroval-
časno z drugimi naprednimi! cvetja in vsem, ki so ka-
silami borila za socialno enakopravnost vseh delovnih ljudi v Italiji.
kor koli pomagali družini ob hudi izgubi.
KINO
CORSO. 14.30: ((Kraljica Devica«, barvni film, J. Simmons in S. Granger.
VERDI. 14.30: ((Lahka leta«, N. Taranto, Billi in Riva. CENTRALE. 15: «Otok vihar- ;
ja«. J. Hall in M. Windson. VITTORIA. 15:	«Devica	Or-
leanska«, barvni film, I. Bergman.
MODERNO. 15: ((Obsodite ga«, M. Vitale, A. Ninehi in L. Dudarorva.
KINO STANDREZ. 18.30 in 20.30: «Laž», Y. Šanson, A. Farnese in J. Galter.
^mfjM
NAROČA
itTREPHOli DELL’ EREMO ST. TEL. ST. 47-730
oison je zmagal
CHICAGO. 3. — Kidu Ga-vilanu se torej ni posrečilo, kar se je n. pr. posrečilo nekdaj Rayu Robinsonu - Sugar-ju, ki je kot prvak lažje kategorije osvojil prvenstvo težje kategorije, potem ko je premagal težjega prvaka. Olson je ostal še nadalje prvak. Zmagal je po točkah v 15 tundah.
Dvoboju je prisostvovalo čez 18.000 gledalcev, zaslužil pa je Olson 122.000 dolarjev in Ga-vilan 87.000.
PRVA ETAPA MOTOD1RKE PO ITALIJI
Prvi Venturi (Mondial)
Mnogo nesreč v prvi etapi, ena celo smrtna
LONDON, 3. — Stotič sta se ianes med seboj pomerila ismerca univerz v Cambrid-;eu in Oxfordu. Zmagali so 'tudentje Oxforda, ki imajo ■a seboj 45 zmag, oni iz Cam-iridgea pa 54; enkrat pa sta iba osmerca rezala cilj po-jolnoma istočasno.
i pokrita kopališča
L 3 _ CONI bo dal pri prvi naslednji oddaji graditi pokrita kopališča ilednjih mestih: Ancona. Brescia, Cagliari. Cata-Catanzaro. Spezia, Li-, Messina, Neapelj, Pa-Palermo, Pavia. Peru-Pesaro, Rieti, Salerno, ta, Taranto in Benetke.
BOLOGNA, 3. — Točno ob 8, uri danes zjutraj se je tv kaj pričela II. motociklistična dirka po Italiji. Ob tej uri je namreč startala prva trojica od 459 dirkačev. Nato so v presledkih po 30 sekund startali ostali po tri in tri.
Današnja 484 km dolga etapa, ki je tekmovalce privedla v Perugio, je že zahtevala svoje žrtve. Tekmovalci so prevozili komaj kakih 10 krm ko je dirkača Brandolinija, ki je vozil motor 125 ccm Alpino, vrglo s ceste. Nesreča se je I končala s smrtjo. Lattanzi, ki j je vozil na Mondialu in je 1 vodil v splošni oceni, je tudi ! padel in z njim še pet drugih j dirkačev; Lattanzi je moral v i bolnico z zlomljeno roko in diugimi ranami. Vendar je ostalo vodstvo Mondialu — namesto Lattanzija je zmagal Venturi. Bilo pa je na tej etapi še več drugih nesreč.
Rezultat v splošni oceni po prvi etapi (Bologna - Perugia 484 km): L Venturi (Mondial)
5.04.40, povprečno 95.317 km na uro; 2. Pinza (MV) 5.17.37,
3. Speziali (Morini) 5.18.33;
4. Torriano (Mondial) 5.18.50;
5. Maselli (Morini) 5.20.45; 6. Fiovini (Mondial) 5.22.09; 7. Lovantini (Parilla) 5.22.10; 8. Degli Antoni (MV) 5.23.47; 9. Camilletti (Mondial) 5.25.27; 10. Campana (Morini) 5.26.53. itd
Od 459, ki so startali, jih 90 ni prispelo v Perugio.
ZA SVETOVNO PRVENSTVO
IV
Zadnji finalist Škotska
GLASGOW, 3. — Potem ko je v sredo zvečer Irska premagala v izločilni tekmi Wa-les, ki bi še lahko upal na plasma pred škotsko, današnja tekma med Anglijo ln škotsko ni več imela posebne važnosti glede na svetovno prvenstvo, saj sta se obe državi že plasirali v finale. Anglija je zmagala s 4:2 (1:1).
I
loč
Rapid-Bangu 4:2
DUNAJ, 3.	Avstrijski
prvak Rapid je včeraj premagal brazilsko moštvo Bangu iz Ria de Janeira s 4:2 (4:2). Goli so se vrstili takole: Merke! (Rapid) v 5’, Meneces (Bangu) v 29’, Zezinho (B.) v 30’, Dienst (R.) v 33’ in 36’ ter Hannappi v 43’. Gledalcev jt bilo 40.000. Dunajčani so bili ves čas v premoči. Individualno so bili pri gostih odlični srednji napadalec in kiili.
LONDON, 3. — Rezultati prvenstvenih tekem angleške prve nogometne divizije:
Bolton • Arsenal 3-1; Burn-ley . Chelsea 1-2; Charlton -Sheffield United 3-0; Liverpool - Sunderland 4-3; Manchester United . Cardiff 2-3; Mddlesbrough - Aston Villa 2-1; Nevvcastle - Manchester City 4-3; Preston - Portsmouth 4-0; Sheffield Wednesday * Huddersfield 1-4; Tottenham -Blackpool 2-2; West Brom-wich - Wolverhampton 0-1.
Wolverhampton je dohitel West Bromivich pri 50 točkah, Huddersfield pa je zmanjšal razliko s prvima na 3 točke (47).
Veliko izbiro konfekcij po resnično nizkih cenah nudi
Športni jopiči že od 2.950 L Hlače iz volne »	»	1.450 »
Nadalje še veliko izbiro dežnih plaščev, delovnih oblek, športnih potrebščin in VOJAŠKIH PREDMETOV
Jidll€JG*i§ Trst, Uf. Timeus št. 3 (nova hiša)
PRIZNANA STAVBNO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA
PRAČEK DAVORIN
SKEDENJ - ULICA Dl SERVOLA 124 Sprejema nova naročila in popravila, nudi plačiln« olajšave ter se priporoča
AVTORIZIRAN MA1.1 OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO.
Stanko Zidarič
SEM POLA J ŠT. 4 (Nabrežina) •
C M M B ZMERNE OLAJŠAVE l*RI PLAČILU Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu...
[arine nete
pri tvrdki
llAbUMU VAiUViib DUL
TRST • UL. T0RREB1ANCA 19. - TEL. 23587
1
TRST, UL, C. BATTISTI 23 I. Tel. 44 208 Telegr. IMPEXPORI -TRIESI E
UVAŽA:
Vtakovrstni les, drva aa kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA: le k s til, kolonialno blago in ras. novrstne stroje
specializirano podjetje
ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
IZKUŠENA
BABICA
sprejema porodnice na domu
TRST Ui. Crispi št. 50
OGLASI m OGLAŠANJA
((OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC, KI OGLASE NAROČA IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU KUPUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENT, K
SAM NE OGLASA«.	,
(Herbert Casson)
AUTOMOBILE
ODDAJA V DAJEM
za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo
FRANC LIPOVEC
TRST • UL. TIMEUS ŠT. 4
Tel. 90296 - urad Tel 33113 dom
CEAUE UGODNE.
Mizarji | Deske rmre-
podjetniki j mac* kmetovalci! ™intra,-h
lesov in tra-
me nudi najugodneje
mn
vials Soiinino24 IbI. 90441
mulimmu.
jfj predvaja danes z začetkom ob 16. in jutri ob 18. uri fi!m:
ALAH
mmw
Jt**
1
>> rr .l
INajuovejši scooter
MACCHI125U
je zmagal pri natečaju Graglia v eleganci, je edini scooter z visokimi kolesi in ga nudimo po nizki ceni 137.500 L. Velik uspeb prodaje
normalnega lina zal.1GII.500.* tipa Spori „ 109.500,-
Nov poltovornik Mačehi s prestavami na krmilu po znižani ceni
rov 10 K J 10 M I 14
TRST. Ul. Tl melis 4 - Tel. 90296
MOTOM 48 OČI*
Čudoviti
t0«ek’ klvioi-P^Ue 9 ob-Prodaja n» roke do lS j. secev.
ne in nado® ni deli 13 motorje, hlt popravila u
ZastopstvoJjfl
MOSCHION & »S TRST Ul. Valdir®11
—-	Ul'	»jSj/l
Postaja za usluge v Nabrežini: FRANC SlB
ZNIŽANE CENE	______
KEVLJE dobre in poceni
dobite za velika iti male v trgovini
Jofrip iti cuii
TRST, lllica Vasari 1U - tel. B9661
I
'dCadah, (Mezele štedilnike, badifake tip bate, {Hladilnike, likalnike ali cidtilce fuxAkei^' ■ olUčite (ted{etie ia
RADIO - ELEKTRIKO - TELEVIZIJ0
m. sosicvsossi
OPČINE. Trg Monte Re št. h - Tel. 21-155 in 21-15*» (poieg ^
TEDILNIKOV nasvetiloi in tekoči plin,«**drV® ali preinogzamajbua gospodinjstva ali za go6t^°
a fjKg
Art. 315 na tek. plin Art. 313 na svetilni plin Plinski štedilnik s pečko in prostorom za ogrevanje jedil, obešalnik za zajemalke.
CENA 29.000 LIR
Edino zastopstvo
znamke «ZOPf’A®’> za gornjo okolic®
Se tako izbirčen ljubitelj glasbe bo dobil pri nas RADIJSKI APARAT.
— v z3:
log'
^>C idKU izuincii ljuuittij	uu	uuun	pil	lirtA	n/TLfidoni	j.	■
imamo radijske aparate vseh največjih svetovnih znan,k: «Telefunken», «M i"e »Siemens«, «Phonola», «MareIlin, «Unda». — Popravila radijskih aparatov lzvrs" točno in natančno. — Zaupajte našim 3t-letnim izkušnjam, strokovnemu ose*,^)jiiiii našemu laboratoriju, ki je opremljen z najmodernejšimi in preciznimi aincfl instrumenti za radio in televizijo.
Pri nas dobite vse vrste električnih potrebščin. — izvršujemo vse večje in manjše električne napeljave. — Pri večjih delih nudimo večji popust.
Imamo zastopstvo najmodernejših švedskih aparatov znamke ELECTROLUX za gospodinjstvo.
Prodajamo hladilnike po 45. 90 140 in 200 litrov s 5-letnim jamstvom.
ZASTOPSTVU
za gornjo
Prodajamo tudi na obroke po 2.000 lir
,v,o„vor„( urednik STANISLAV HENKO - UREDNIŠTVO:	UUCA MONTECCH1 Sl 6 IH.	nad.	- Telefon	Kevtlka 93-808 hi	'4-638.	-	Pogtiil
^»150^ - UPRAVA ULICA	SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska številka 37-338 -	OG	LASI: od 8.	do 13.30 in Od	15-18	- Tek
?7 ■»»« _ Cene oeiasov- Za v-ak mm	višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni	100,	osmrtnice »0	lir — Za FLRJI ga	vsak mir.	širine 1
umpca". ™ vr^ ogla^v po 'Z	din. - Tiska Tiskarski uvod ZTT - Podn.žn Goric. Ul.	S.	Pell.co 1-11. Te'. 33^2 - Rokopisi s« n-	vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub, Jugoslavija: Izvod :o, mesečno Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozem. tiska, Drž. nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tet. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . r. 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska