492 Fr. Gestrin: Slovo. Pri volitvah so bili izvoljeni vsi stari odborniki, le namesto umrega prof. Lorkovia je bil izvoljen pisatelj Sandor Gjalski. e povemo e to, da je ta dan z Matiine hie vihrala narodna zastava in da so se zveer odborniki in pisatelji kot gostje predsednikovi in tajni ko vi zbrali v Matiinem domu, poroili smo prav natanko, kako smo brez vsega hrupa dostojno praznovali imenitno petdesetletnico Matice hrvake", tega prvega in najobljubljenejega knjievnega zavoda hrvakega, kateremu ne najde nasprotnika ne med stanovi, ne med politikimi strankami. To pa nam pria iz nova, kak<5 je prav knjievnost tisto vzvieno polje, na katerem se polegajo strasti in na katerem si podajajo roke moje, kateri sicer stoje nasprotno drug drugemu! SI o v o. ) eseni solnca sev omaga, Hladneje sije ar njegov Jesen se blia meni, draga, Ze hladnih veje dih vetrov. Oprosti, e ljubezen vrela, Ki arno zdte je gorela, Ugaati je zdaj zaela, Ko hladnih veje dih vetrov ! Ti e cvete v pomladni dobi, In v srci ti cvete pomlad, Umekni se jesenski zlobi, Da te ne zamori nje hlad; Brezskrbno na desnico kreni, Odloena je leva meni, Kjer vetri vejejo strupeni In kjer mori jesenski hlad. Fr. Gestrin. elj "5Z emlja lam lei na vzhodi, Zlate dviga v zrak bregove; Bisere tam v lip narodi Bdgstvom nosijo v hramove. Plaval bi pod nebom jasnim Tjakaj v one kraje zlate, Vstavil se nad rajem krasnim, Po zaklade el bogate. a. Spet nazaj bi nad prepadi Nesla krila me razpeta: Zidal grad doma z zakladi Lep bi, kakor vea sveta . Bisere bi s prstom smelim Vpletel v kodre devi svoji, A rubin nad elom belim Bliskal boginji bi moji . .