SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 26
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 5 de julio - 5. julija 2012
V V
OKOLIŠČINE IN ODZIVI
Vroče slovensko poletje
FRANCI MARKEŽ
Govor na spominski akademiji, 24. junija v San Justu
Če povzamemo po španskem filozofu Ortega y Gasset lahko rečemo: Človek je On in njegove okoliščine. Kaj to pomeni?
Človek ima določene, zanj značilne lastnosti, na katere pa vplivajo okoliščine in razmere, v katerih živi.
Viktor Frankl, nevrolog in psiholog, avstrijski jud, ki je preživel koncentracijska taborišča, je zapisal: Velikokrat ne moremo izbrati okoliščin v katerih se znajdemo, lahko se pa odločimo, kako se bomo nanje odzvali.
Sedaj pa ta dva elementa - človeka in okoliščine - postavimo v našo Slovenijo pred in med drugo svetovno vojno in pa takoj po njej.
Značilno za slovenskega človeka je bila poštenost, delavnost, čut za pravičnost, smisel za skupno dobro. Po drugi strani je bil pa večkrat tudi nekritično zaupljiv, naiven, odmaknjen od svetovne stvarnosti. Ljubil je domovino, zemljo, spoštoval verske in narodne svetinje, s katerimi je bilo prepleteno njegovo življenje, posebno na podeželju.
Te lastnosti je ohranjal in razvijal skozi stoletja, in čeprav maloštevilni narod, je kljuboval pritiskom, ki bi ga lahko uničili.
Kljuboval je in obstal.
Po prvi svetovni vojni, ki je zahtevala veliko njegove krvi, se je otresel skoraj tisočletne nemške nadoblasti. Uresničile so se, a žal ne popolnoma, njegove sanje o Zedinjeni Sloveniji. V novi državi, kraljevini Jugoslaviji, se je slovenski človek znašel v novih okoliščinah. Na združenem ozemlju je bilo njegovo politično, družbeno in kulturno življenje svobodnejše, manj pogojeno. Narodni voditelji, duhovniki, intelektualci, socialni delavci, vsi so s prenovljeno vnemo delali za napredek naroda.
Po drugi strani, so se pa po koncu prve svetovne vojne v Evropi pojavile totalitarne ideologije, tuje slovenskemu duhu, ki so osvojile tri velike narode; Komunizem v Rusiji, fašizem v Italiji, nacizem v Nemčiji. Te ideologije in iz njih nastali režimi so tragično razkosali slovenski narod, v materialnem in duhovnem vidiku.
Komunizem, ki je v Rusiji prišel na oblast že leta 1917, si je prizadeval, da komunistično ideologijo in svojo revolucijo razširi po svetu. Za dosego tega cilja ni izbiral sredstev. Uporabljal je nasilje, laž, prevaro, uboje, izdajstva. Pošiljal je po vsej Evropi in preko nje svoje izšolane propagandiste, ki so pridobivali somišljenike, katere so potem pošiljali v Moskvo, da so jih tam dokončno sfanatizirali in izšolali.
Voditelji so čakali na primerno priliko, da načrtovano revolucijo izpeljejo in podjarmijo druge narode. To priliko jim je nudila druga svetovna vojna, katero so ti voditelji podpihovali in tudi omogočili s podpisom nenapadalnega sporazuma z Nemčijo.
Italijanski fašizem je začel z osvajalnimi pokreti v Afriki, nemški nacizem si je priključil Avstrijo in del Češke in zanetil drugo svetovno vojno z napadom na Poljsko.
Leto in pol po začetku vojne je bila napadena tudi Jugoslavija, ki je kmalu razpadla. Slovenijo so si razdelili Nemci, Italijani in Madžari.
Okoliščine, v katerih se je sedaj znašel slovenski človek, so se popolnoma spremenile. Pod jarmom treh okupatorjev je zgubil osebno, politično, kulturno in delno tudi versko svobodo.
Če se vrnemo k Frankljevi trditvi, mu je v teh, krvavo vsiljenih razmerah, vseeno ostala svoboda odločitve, kako se bo na te nove razmere odzval.
Zdrava pamet, resnična ljubezen do naroda in domovine in krvave izkušnje, so narekovali, da je najvažnejše preživetje, delati na to, da bo čim manj žrtev med Slovenci, saj so bile represalije na vsako izzivanje zelo krute.
Pasivni odpor naj se izraža z le neizogibnimi stiki z okupatorjem, z odklanja-nem sodelovanja in s solidarnostjo do preganjanih in prizadetih. Oborožen odpor pa preložiti na primeren trenutek. Taka naj bi bila v začetku drža večine naroda. A ne vsega. Komunistična partija, pod vodstvom v Moskvi in v španski vojni izvežbanih partijcev, je z navdušenjem pozdravljala Hitlerjevo zasedbo Slovenije -takrat še zaveznik Sovjetov - in razobešala nacistične zastave.
Po nemškem vdoru v Rusijo je pa partija zopet sledila ukazu iz Moskve: Vsi v obrambo Sovjetske Zveze! Prišel je tudi pričakovani čas za revolucijo. Partijci so začeli propagirati narodno vstajo in oboroženo borbo proti okupatorju. Pozivali so ljudi v gozdove in tam organizirali neformalne čete, partizane. A to je bila le zavesa za dosego pravega cilja - revolucija in prevzem oblasti. Lagali so ljudem o uspehih osvobodilne borbe, ki se je v resnici omejila le na občasne sabotaže, atentate in streljanje iz varnih zased.
Čeprav je vse to kaj malo prizadelo okupatorje, so bile pa posledice teh dejanj
(nadaljuje na 4. strani)
Izredno visoke so v tem času vremenske temperature v Sloveniji. Vroče pa je tudi v političnem dogajanju. Politiki se tudi letos niso izneverili prepirom ob dnevu državnosti. Spomnimo, da je v ponedeljek 25. junija bil v Sloveniji dan državnosti, oziroma dan, ko je naša domovina pred 21. leti postala samostojna republika. Slovenska skupščina je namreč v skladu s plebiscitno odločitvijo 25. junija 1991 sprejela ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti in deklaracijo o neodvisnosti.
Letos se je odbor za državne proslave odločil, da k sodelovanju ne povabi vseh predstavnikov veteranskih organizacij, ki bi na slovesnosti nosili prapore, temveč le tiste, katerih uniforme vsebujejo slovenske simbole. To za »Zvezo društev borcev za vrednote NOB« in še nekatere druge ne velja (še vedno imajo rdeče zvezde), zato se je spet zgodil glasen upor. A predsednik vlade Janez Janša
je v intervjuju za radio Ognjišče dejal, da podpira odločitev omenjenega odbora. »Slovenci smo z osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije vse skupaj postavili na nove temelje. Tem smo dali tudi druga imena in druge simbole. Na Trgu Republike 25. junija 1991 niso plapolali stari simboli, te je slovenski parlament poslal v muzej in izobesili smo slovensko zastavo z novim državnim grbom. V tem grbu ni nobenih znakov totalitarnega sistema in ničesar, kar je Slovence v preteklosti delilo. Ne smemo pozabiti, da se pod znakom rdeče zvezde ni odvijala samo zgodba o parti-zanstvu. Pod tem znakom, ki je bil uvožen iz komunistične Sovjetske Zveze, se je izvajala krvava komunistična revolucija in pod tem znakom je bilo po končani vojni v Sloveniji pobitih na deset tisoče ljudi. Pod tem znakom se je vladalo brez volitev v totalitarnem sistemu in tega znaka nikoli ne bo mogoče Slovencem vsiliti kot nekaj, kar nas združuje,«
je bil jasen predsednik vlade.
Težave ostajajo tudi pri iskanju dvotretjinske večine za spremembe ustave. Gre za vpis zlatega fiskalnega pravila in tudi sprememba referendumske zakonodaje. »Ko bo prišlo do glasovanj, bo to trenutek resnice. Od tega, kako bomo ti dve točki rešili je odvisno, ali bomo Slovenci v prihodnje še lahko sami reševali Slovenijo iz gospodarske krize, ali bomo morali upoštevati pogoje, ki jih bodo postavili drugi,« je še dejal Janša.
Na žalost prav v trenutku, ko se težave Slovenije na raznih področjih večajo, raste istočasno tudi zagrizenost opozicije, ki nenehno bojkotira delo vlade. Položaj je komentiral tudi predsednik državnega zbora Gregor Virant, ki je na srečanju z državniki pod Najevsko lipo na Koroškem izjavil: »Prav je, da je politična podoba dežele pestra, saj to daje družbi pestrost, bogastvo in dinamiko. Toda ne smemo se zaničevati zaradi političnih stališč.«
Naj vsak malo popusti
V Novi Sloveniji (NSi) še vedno nasprotujejo uvedbi kvoruma za veljavnost referenduma, je odločitev izvršilnega odbora stranke povzela njena predsednica Ljudmila Novak.
Po besedah Novakove pa v NSi soglašajo, da je treba referendumsko zakonodajo zaostriti, o čemer so se v prihodnje z drugimi strankami pripravljeni pogovarjati. Vendar pa se jim zdi kvorum zadnji instrument, s katerim bi zaostrili pogoje za razpis referenduma, kajti ko je referendum izveden, ga je treba plačati, je pojasnila Novakova. Kot je dodala, kvorum tudi ne pripomore k spodbujanju državljanov, da bi se referendumov udeleževali.
So pa v NSi po besedah Novakove pripravljeni na pogovore s strankami, ki si želijo sprememb referendumske zakonodaje, in bodo to tudi predlagali. A če želijo priti do končnega rezultata, mora pri pogovorih vsak malo popustiti, je v izjavi za medije menila predsednica NSi. »In glede na to, da se je prav največji zagovornik kvoruma umaknil iz tega dogajanja, menimo, da lahko nekatere stvari, kot je kvorum, znova odpremo,« je še dodala.
Usoda ustavne spremembe referendumske ureditve je tako še vedno na tehtnici. Premier Janez Janša je na sestanku z vodji parlamentarnih strank minuli teden vnovič preveril, kakšna je podpora ustavnim spremembam, tudi referendumske ureditve. Čeprav je za slednjo kazalo bolje, kot za ostale ustavne spremembe, pa je Janša po sestanku z vodji strank sporočil, da dvotretjinske večine v DZ tudi za to ni, vsaj ne v za Slovenijo potrebnem času. NSi spremembe ne podpira zaradi nestrinjanja s 35-odstotnim kvorumom. Pozitivna Slovenija pa je predlagala, da bi spremembe referendumske ureditve stopile v veljavo šele 1. januarja 2015.
Poletna šola
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je v ponedeljek, 2. julija, v prostorih Pedagoške in Filozofske fakultete odprla 7. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika in 31. Poletno šolo slovenskega jezika. Opomnimo, da se te šole udeležujejo tudi dijaki naše letošnje RASTi.
Ministrica Ljudmila Novak je s prijaznimi besedami spodbudila udeležence k učenju slovenščine ter jih povabila k čim pogostejši uporabi slovenskega jezika. Ob tem je povedala, da je slovenski jezik težak, saj ga plemeniti več kot 40 raznolikih narečij. Izrazila je zadovoljstvo, da se pripadniki 3. in 4. generacije slovenskih izseljencev odločajo za učenje slovenskega jezika in spoznavanja dežele svojih prednikov. Povabila jih je, da v času svojega bivanja v Sloveniji obiščejo in raziščejo čim več krajev, ki bogatijo našo državo. Ministrica Ljudmila Novak je vse udeležence toplo povabila, da se udeležijo prireditve »Dobrodošli doma 2012«, ki se bo odvijala v sredo, 4. julija, ves dan na nabrežju Ljubljanice - Breg, Novi trg, ter se zvečer zaključila s sprejemom v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK).
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu igra pri izvajanju programov obeh poletnih šol slovenskega jezika zelo pomembno vlogo, saj s štipendijami finančno prispeva za prijavitelje slovenskega rodu. Obe šoli izvaja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slo-venistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poleg Urada dejavnosti Centra sofinancira tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.
SLOVENIJA IN ARGENTINA
20 let diplomatskih odnosov
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V ponedeljek, 25. junija, na slovenski dan državnosti, sta Slovenija in Argentina proslavili 20-letnico diplomat-
Med petjem državnih himen
skih odnosov, ki so bili formalno vzpostavljeni 14. aprila 1992. Slovesnost, ki je potekala v večernih urah v prostorih argentinskega ministrstva za zunanje zadeve, je potrdila trdno prepletenost obeh držav, njuno sinergijo in potencial za nadaljnje sodelovanje.
Povabljene sta najprej nagovorila argentinska podsekretarka za zunanjo politiko Mana del Carmen Squeff in veleposlanik RS v Argentini Tomaž Mencin. Podsekretarka Squeff je poudarila dobro sodelovanje obeh držav, tako bilateralno kot v mednarodnih forumih, ter pomemben položaj Slovenije v Argentini. Veliko slovenskih državljanov in njihovih potomcev - znanih politikov, znanstvenikov, arhitektov, kulturnikov in
ostalih - je Argentino soustvarjalo skozi zadnji dve stoletji in nanjo močno vpliva tudi danes. Veleposlanik Mencin se je Argentini zahvalil za podporo v času osamosvojitve, kar je ustvarilo bazo za prijateljske odnose, ki jih moramo danes nadgrajevati s konkretnimi projekti sodelovanja.
Spregovorila sta tudi častni konzul RS v Parana Carlos Cesar dolgoletni raziskovalec slovenskega priseljevanja, povzel zgodovino prihoda Slovencev v Argentino; ter dr. Andrej Fink, odvetnik, prevajalec in univerzitetni predavatelj, ki je orisal aktualno panoramo slovensko-ar-gentinskih odnosov in potencial za prihodnost. Oba sta se zahvalila Argentini za brezpogojno sprejetje več valov slovenskih priseljencev, ki so v zgodovinsko težkih časih našli zavetje in ki imajo vse do danes neprecenljivo vlogo
TONE MIZERIT
Julia Sarachu in Florencia Ferre
Bizai ki je
Veleposlanik Tomaž Mencin
Folklorna skupina Mladika
Pevski zbor Ex corde
pri krepitvi meddržavnih odnosov.
Kulturni program sta z izborom slovenskih in argentinskih pesmi in plesov popestrila slovenski zbor Ex corde, ki deluje v okviru Slomškovega doma v Ramos Mejfa, in otroško-mladinska plesna skupina Mladika iz Našega doma v San Justo. Nastopili sta tudi prevajalki Julia Sarachu in Florencia Ferre, ki sta predstavili svoje španske prevode poezij Edvarda Kocbeka in Alojza Gradnika.
Prireditvi, ki je potekala v avditoriju Belgrano palače argentinskega zunanjega ministrstva, je sledil sprejem, na katerem so se zbrali slovenski in argentinski diplomati, tuji veleposlaniki, najpomembnejši predstavniki slovenske skupnosti v Argentini in medijev.
VTISI IZ SLOVENIJE
Nezgode, medalje in priznanje
(Od našega dopisnika).
Visoke (kar buenosaireške) temperature skoraj kisajo možgane, da človek težko zbere svoje misli. To, da bi iz njih iztisnil kak vtis, ki bi lahko bil zanimiv, je pa kar blizu pojma nemogočega (ima morda »čas kislih kumaric« - ko na časopisnih in drugih medijskih straneh ni zanimivih novic in jih časnikarji polnijo s takimi ali drugačnimi »racami« - kaj skupnega s ki-sanjem možganov?).
Še dobro, da smo pretekli mesec imeli nogometa na pretek. Sicer Slovenija ni imela svoje enajsterice, je pa imela peterico sodnikov, ki se je kar obnesla na tekmah, ko ji je bilo usojeno soditi igro. Imela je tudi kar veliko število navijačev, ki so navijali za eno ali drugo reprezentanco, eni ali drugi način igre.
In čeprav je nogomet na taki, visoko profesionalni in kar državniški ravni izgubil športni obraz, se v njem pojavljajo dogodki ali življenjske zgodbe,
ki dajo človeku misliti o usodi ali Božji previdnosti, ki uravnava naša življenja.
V mislih imam dva igralca iz italijanske izbrane vrste, ki sta doživela, preživela močne preizkušnje v svojih življenjih. Zgodbi sta bili kar odmevni, pa naj ju še na teh straneh komentiramo.
Prvi od njih je napadalec Mario Balotelli, s klasičnim italijanskim priimkom a nič kaj italijansko podobo. Rojen v družini, ki se je v Italijo priselila iz afriške Gane, so ga starši izročili italijanski družini, ker mu sami niso mogli nuditi zadostne zdravniške oskrbe. Kot otrok je imel namreč zelo resne probleme s prebavili.
Drugi je Antonio Cassano, tudi napadalec, vendar je on šele pred nedavnim imel zdravstvene probleme. Pred slabim letom je dobil možganski napad (ictus isquemico), zaradi katerega nekaj časa ni mogel igrati. Kljub temu ga je selektor Cesare Prandelli čakal do konca in ga vseeno vključil v
italijansko reprezentanco.
Oba sta v otroštvu tolkla revščino, oba sta morala prestati bolezenske probleme, oba pa imata tudi močan temperament, kar ju stalno vodi v spore in ribarije s trenerji in klubi. Vse to pa ni vplivalo, da ne bi na tem evropskem nogometnem prvenstvu ne zablestela, predvsem v tekmi, ko je Italija premagala Nemčijo. Žal njuno moštvo ni ponovilo blesteče igre v finali, da bi pridobilo naslov prvaka Euro 2012.
V čem naj bi bilo njuno življenje kaj posebnega? Ker sta - kot toliki drugi - s svojo močno voljo in dobroto bližnjih zmogla premagati - čeprav ne vseh - zapreke v življenju. Kar ni malo.
GB
PS ob rob ali pod črto: jaz pa za vse medalje, ki so jih na prvenstvu razdelili, pa še za osem kilogramski pokal povrhu ne zamenjam priznanja ZS ...
Tradicionalni argentinski optimizem prepušča prostor zaskrbljenosti. Razni konflikti si namreč kar podajajo štafeto in teku ni videti konca. Po klancu doli in brez zavor?
Sami sovražniki? Kirch-nerizem je bil vedno malo dovzeten do nasprotnih mnenj. »Kdor ni z mano je proti meni« je bilo geslo, ki pa se je v zadnjih letih, zlasti po smrti bivšega predsednika le še poostrilo. Sovražniki se ne nahajajo le v nasprotnem taboru. Zgleda, da so najhujši v lastnih vrstah. Gospa predsednica nenehno dvomi o zvestobi vsakogar, ki si upa na svet gledati z lastnimi očmi. Vsaka različnost je izdaja. Nezaupanje prihaja do take mere, da meji na paranojo. Vsak, ki zapade sumu, je izgnan iz vladnega raja. A tako se večajo vrste nasprotnikov in nekateri izmed teh lahko postanejo nevarni. Tak je primer glavnega tajnika CGT. Hugo Moyano je preteklo sredo 27. junija organiziral stavko prevozniškega sindikata in protestni shod na majskem trgu. Če je bilo 25.000 pro-testnikov, kot trdi vlada, ali nad sto tisoč, kot zagotavljajo sindikalisti, ni toliko važno. Bila je velika množica dobro organiziranega delavstva, več levičarskih formacij in nekaj »neodvisnih«. Vse je potekalo v redu in brez izgredov, čeprav je predsednica umaknila policijo. Pomemben pa je bil govor. Moyano, bivši najožji vladni sodelavec in prijatelj zakoncev Kirchner, je gospe napel nekaj resnic, krutih resnic iz preteklosti in sedanjosti. Dejansko se je postavil na čelo opozicije. Kakšna bo njegova politična kariera ni razvidno, a jasno je, da bo vladi povzročil še marsikateri glavobol.
Maščevanje je sladko. Seveda upor ni ostal brez odgovora. Vlada je sindikatu »tovornjakarjev« odvzela vrsto ugodnosti, kar predstavlja precejšnje vsote denarja socialnih podpor. V nevarnosti so tudi pogodbe, po katerih je Moyano (v lastno korist) nadzoroval delovanje v buenosaire-škem pristanišču. Obenem je minister za delo razglasil kot neveljaven sklic kongresa (občnega zbora) CGT, ki ga je objavil dosedanji glavni tajnik. Ker ta ne bo upošteval vladnega odloka in bo kongres vseeno izpeljal, bomo imeli dejansko dve, ali še več glavnjh delavskih organizacij. Če upoštevamo, da ste tudi dve CTA in bodo tri CGT, imamo pet šibkih ustanov, od katerih nobena ne bo v stanju uspešno braniti delavstvo. To tudi vlada hoče. A razbiti sindikati bodo lahko toliko bolj kaotično priza-
devali gospodarsko dejavnost. Podjetniki imajo raje nekoga, predvidljivega, s katerim se mirno pogajajo, kot pa kup med sabo skreganih vodij, ki tekmujejo, kdo lahko povzroči več škode. Predsednica pa se je maščevala tudi nad guvernerjem province Buenos Aires. Daniel Scioli je nujno potreboval dodatnih fondov za junijske plače in polovico aguinalda (trinajste plače). Vlada mu je poslala 1000 milijonov, on pa bi potreboval tri tisoč za miren razvoj uprave. Posledica je, da se je dodatno zadolžil, uredil junijske plače, aguinaldo pa bo delil v štirih obrokih. Stavke so neizbežne. Predsednica ga je javno okregala, češ, da je slab administrator, da so plače odgovornost province in da mu je vlada dostavila že preveč dodatnih sredstev. To je res in ni res. Scioli je prejšnja leta prejemal veliko več denarja kot letos. Je kriva samo njegova želja predsedniške kandidature in ljubimkanje z Moyanom? Ne samo to. Eden glavnih vzrokov je, da ni denarja. Saj tudi druge province, katerih guvernerji zvesto ližejo vladne pete, grozno trpijo na pomanjkanju fondov. Sedanja vlada je postopoma tako preuredila finančni državni sistem, da gre vedno več prejemkov v zvezno blagajno in vedno manj v pro-vincijske. Dokler je bilo denarja dovolj, je radodarno delila - v zameno za zvestobo. Sedaj ni denarja niti za zveste. Padajoča davčna nabirka in rastoči stroški subvencij in energetskega uvoza zbijajo dno državni blagajni.
Oblačno obzorje. Političnemu kaosu se pridružujejo gospodarske težave. Ponavljamo: ni še prepozno, a ne verjamemo, da bi vlada storila pravilne korake. Zato pa, kljub rekordni ceni soje (zaradi hude suše v ZDA) šivi pokajo. Pogajanja o gospodarski izmenjavi z Brazilijo so se škandalozno zaključila (argentinska funkcionarka je kričala na brazilsko predstavnico). Le začasno je Brazilija dovolila uvoz oliv, ko je bilo podjetje Nucete na robu prepada. Argentina je enostransko odpovedala dogovor o avtomobilski izmenjavi z Mehiko. Petrolejskih investicij ni, ker podjetja Argentini stavijo ostre pogoje: nočejo se opeči kot Repsol. Dolar ne uboga vlade: devizni fond pada kljub vsem ukrepom omejitve prodaje, iz bančnega sistema je v zadnje letu pobegnilo skoraj 16.000 milijonov dolarjev. Inflacija pa raste. Temeljne potrebščine (družinska ekonomija) so se junija podražile za 9%.
SLOMSKOV DOM
Doživeta domobranska proslava
V	nedeljo 24. junija je bilo v Domu globoko pietetno slavje počastitve spomina na žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije v Sloveniji, poosebljene v vojakih slovenske vojske - domobrancih.
V	domovini se le počasi bistri resnična podoba teh zgodovinskih dogodkov, zato je na nas, potomcih slovenskega holokavsta, toliko večja dolžnost ohranjanja častne-
ga spomina na junake domobrance, padle za domovino.
Nedeljska služba božja, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati, je bila v čast slovenskim mučencem, poosebljenimi v blaženem Alojziju Grozdetu. Mašo so sooblikovali otroci ministranti pri oltarju, deklice s podajanjem prošenj, pri darovanju pa preživeli domobranci (Tone Kastelic, Herman Zupan in Božidar Fink), ki so prinesli mašne darove. Mašnik je razvil v pridigi misel, kako vsaka žrtev prinaša
tišče z daritvenim oltarjem. Upe-snjene mašne dele so dopolnjevale pesmi (O Deus, Sanctus in Oče naš) mešanega zbora Slomškovega doma Ex corde pod vodstvom zborovodkinje Marte Selan Brula.
Doživeto podajanje je napravilo na vse številne navzoče mogočen vtis. Dvanajst tisoč zaznamovanih iz našega rodu je še močneje stopilo s svojim mučeni-štvom v naš spomin.
Šolska mladina je s prižganimi svečkami načelovala sprevodu
mm
Bh
blagoslov. Samostojna slovenska država je vzniknila tudi zaradi tolikih žrtev njenih sinov in hčera.
Prof. Neda Vesel Dolenc je po maši z izbranimi besedami uvedla počastitev. Obsegala je odrsko predstavitev pesnitve Velike črne maše za pobite Slovence Jeremija Kalina (dr. Tine Debeljak).
NAS DOM SAN JUSTO
Slava vam, domobranci!
Lojze Lavrič ml. je z deli pesnitve ustvaril scensko predstavo, ki so jo ubesedili mašnik (Jože Oblak), asistenta (Načo Mazieres in Tomaž Vombergar), glasnik Lojze Lavrič ml. ter recitacijski zbor (Angelika Smole Selan, Alenka Smole Bokalič, Zofi Bokalič, Miki Bokalič, Veronika Javoršek, Danijela^ Avguštin Godec, Gabi Oblak in Štefi Bokalič). Scena (Andrea Quadri Brula) je nakazovala sve-
Zadnjo nedeljo v mesecu juniju se sanjuški farani prav posebno spomnimo na rajne domobrance in žrtve komunistične revolucije pri slovenski mašni daritvi. Letos jo je daroval delegat dr. Jure Rode ob somaševa-nju patra Alojzija Kukavice. Mašo je povezovala Tatjana Modic Kržišnik, berili sta brala Mici Malavašič Casul-lo ter Maksi Malovrh, psalm pa Nežka Lovšin Kržišnik.
Pridiga nedelje, 24. junija se je navezala na praznika Janeza Krstnika. Med ho-milijo je dr. Rode poudaril kreposti in milost, ki so bile prisotne v življenju Janeza Krstnika in jih povezal s počastitvijo mučencev.
K oltarni mizi smo to nedeljo darovali prižgano svečo v znamenju luči vere in pričevanja resnice, slovenski šopek kot poklon na grobove žrtev, ter kruh in vino, ki sta jih prinesla domobranca Franc Trpin in Jože Kržišnik. Ljudsko petje je spremljalo bogoslužje v katerem smo obnovili spomin na mučence, ki
i
t • 't "'Af
•«M,i' ™
Prisotni domobranci pred odrom, ob spremstvu botra Doma Cirila Oblaka (drugi iz leve), po vrsti: Janez Marinčič, Stane Mustar, Anton Tomaže-vič, Franc Trpin, Jože Kržišnik, Tone Rovan, Franc Uštar in Pavle Malovrh.
sledila spominska akademija na čast pobitim domobrancem in drugim žrtvam nasilja. Predsednica Našega doma, Mici Malavašič Casullo je pozdravila navzoče ter prav posebno domobrance, ki so sedeli v prvi vrsti. Med drugimi je izrekla občudovanje prisotnim, preživelim domobrancem, ki se niso uklo-
k spominski plošči na dvorišču Doma, kjer je župnik Franci Cukjati vodil molitve za pokojne. Himna domovinske ljubezni Oče, mati je močno odmevala po vrtu Slomškovega doma in pričevala našo zvestobo domovini Sloveniji in njenim junakom.
J.T.
jih po 67. letih nismo pozabili, ker so s svojim življenjem branili našo vero in domovino.
Po končani sveti maši smo skupno odšli v Naš dom. Zbrali smo se pred spomenikom pe-snika-mučenca Franceta Balantiča, ki je tudi zavetnik naše šole. Domobranca Franc Trpin in Jože Kržišnik sta položila venec pred spomenikom v počastitev padlim med komunistično revolucijo. Napovedovalka Nevenka Belič je nato prosila dr. Jureta Rodeta naj priporoči njihove duše usmiljenemu in pravičnemu Bogu.
V zgornji dvorani Doma je
nili pritiskom. Obljubila je njim in vsem tisočim umrlim, da jih ne bomo pozabili kakor tudi njihove ideale, ki so globoko zasidrane v nas. Sledile so besede govornika lic. Francija Markeža, ki so objavljene v uvodnem mestu tednika.
Na odru Frida Beznika se je prikazala slika gozda, ki je ponazarjala katedralo mučencev med drevjem ter brezno s križem in svečami. Vrstile so se poezije Ivana Korošca, Stanka Janežiča in Zorka Simčiča iz grl recitatorjev. Nežni glasovi otroškega zbora so napolnili dvorano s petjem.
Sledil je posnetek iz spominske slovesnosti in svete maše v Kočevskem Rogu, kjer je pel Mešani pevski zbor San Justo. Videli smo lahko vernike, slišali pritrkavanje zvona, petje ter besede, ki sta jih izrekla Marjana Uštar in Marjan Vombergar (glej Sv. Slovenijo, št. 21).
Nato smo vsi prisotni v dvorani skupaj z zborom zapeli padlim domobrancem pesem Moja domovina.
Režija akademije je slonela na ramenih Angelce Podržaj Miklič in Tonija Rovana. Za zamisel in pripravo scene ter odra sta odgovorna Tone Oblak in Claudio Selan. Recitatorji so bili: Tone Erjavec, Albi Klarreich, Metka Mar-kovič Marinčič, Ignacij Mehle, Gregor Modic, Petelin, Aleks Puntar, Ravnik in Ivo Urban-čič. Zbor Balantičeve šole sta vodili Kristina Skvarča Šenk in Veronika Malovrh. Marko Vombergar je oblikoval avdiovizual. Za zvok in luči so skrbeli Erik Oblak, Luka Štrubelj, Matjaž Groznik in Nace Kržišnik.
Naši domobranci še vedno živijo, tudi tisti, ki so prezgodaj umrli med grozo tiste krvave slovenske pomladi. So v našem spominu in v naših srcih. S svojim zgledom in idealom nas bodrijo naprej pri ohranjanju slovenstva in zvestobo do Boga.
Marta P.
Marta Matjaž
CARAPACHAY
V prejšnji številki smo že poročali o naši domobranski proslavi. 17. junija pa so učenci slovenske šole počastili očete za njihov dan, predstavili kratko igrico in jim zapeli tri pesmice. Kratek a prijeten programček je marsikomu prišel do srca. Otroci so vedno iskreni in iznajdljivi in radi pokažejo kaj se učijo in kako lahko »počastijo« tiste ki jih imajo radi.
24. junija je pa bila proslava ob dnevu državnosti. Nismo hoteli prezreti tega datuma, saj je to dan veselja in ponosa. Leta 1991 je Slovenija izkoristila edinstveno zgodovinsko priložnost. Priložnost, ki ne omogoča popravnih izpitov. Potrebno se je bilo zbrati pod zastavo demokracije prav in natanko v tistem trenutku, da smo lahko v veliki meri popravili vse zgodovinske krivice, ki smo jih bili kot narod brez države
Razgiban mesec junij
deležni skozi celo 20. stoletje.
Postali smo narod s svojo državo in že prvi dan samostojnosti smo jo morali braniti z orožjem in plačati krvavi davek, da smo jo obranili.
Slovenija je tudi naša domovina, čeprav živimo daleč; je domovina vseh Slovenk in Slovencev. Tudi tistih, ki branimo vrednote v zamejstvu in po svetu. Vsak izmed nas nosi odgovornost za njen razvoj. Dokler bo tako razmišljala večina državljanov se nam za prihodnost ni treba bati. Dokler bodo na predvečer dneva državnosti goreli kresovi, bo vsak tujec vedel, da v Evropi živi narod, ki je ponosen na svoj obstoj.
Slovenska lipa, simbolično posajena in blagoslovljena ob rojstnem dnevu slovenske države, je v 21. letih zrasla in pognala
močne korenine. Rasla in cvetela bo naprej. Pod njeno krošnjo je dovolj prostora za vse. Bodimo ponosni na Slovenijo, pomagajmo ji kolikor je v naših močeh in ne sprašujmo kaj lahko ona naredi za nas temveč, kaj lahko mi naredimo zanjo.
Naša Slovenija - naša domovina, vse najboljše za tvoj 21. rojstni dan (to je bil kratek govor podan na naši proslavi ob slovenski zastavi in pred petjem slovenske himne).
Po kratkem odmoru smo imeli občni zbor, kjer je vsak član odbora poročal o opravljenem delu v prejšnji dobi. Sledile so volitve (zatem pa še domače kosilo). Bil je sprejet nov odbor. Predsednik: Jure Komar; podpredsednik: Jože Jan; tajnik: Andrej Žnidar; blagajničarka: Marta Vo-
dnik; gospodar: Frido Klemen; kulturni referent: Damijan Ahlin; pravni zastopnik: Marko Amon; odbornika: Paulo Sušnik in Ani Klemen. Predstavniki pa: predstavnica šole: Ani Klemen; bara: Andrej Žnidar in Martin Markež; kuhinje: Tone Komar; folklorne skupine Maribor: Ani Senovršnik; odrskega odseka: Nadja Jan; mladine: Mi-kaela Resnik in Sandi Žnidar. V nadzornem odboru so bili potrjeni: Janez Žnidar, Franci Korošec, Franci Žnidar, Marjeta Senovršnik ter Irenej Markež. Za odbornike so pa bili izbrani: Janez Žnidar, Ani Klemen, Tone Komar ter Nadja Jan.
Veliko uspeha, dobrega sodelovanja, slovenskega duha in srca želimo vsem, ki so prevzeli funkcije, naj bo novo delovno leto, ki je pred nami blagoslovljeno, rodovitno in »slovensko«... Marjana Pirc
SLOVENSKA PRISTAVA
Živeli pristavski očki!
Očetovski dan je sklical pristavsko skupnost na tretjo junijsko nedeljo. Najprej smo se Bogu zahvalili za naše očete in dede. Pri sv. maši so prepevali in brali otroci, nato je mladina pogostila vse prisotne, slednjič pa nas je zvonec poklical v dvorano.
Najprej je prisrčno voščila očetom voditeljica šole, ga. Nadica Kopač Grohar. Med drugim je poudarila važnost avtoritete očeta, ki varno vodi otroke po pravi poti k nebeškemu Očetu.
Erika Čeč in Fiona Bel-tram sta zaskrbljeno premišljevali, kako naj bi praznovali očetovski dan. Napotili sta se k teti na deželo, saj je imela vedno mnogo dobrih idej. Tako so šli pojoč otroci vseh razredov z »avtobusom« k njej. Najmlajši iz vrtca so korajžno zapeli in zaplesali »Moj očka ima«, nato pa je Nataša Jero-všek takole poklicala svojega atka: »Kje pa ste vi očki skriti, / eden tukaj,
drugi tam! / Dajte se nam že odkriti, / naj ne bo vas prav nič sram! / No, le pridi očka ti, / pomagaj nam pri pravljici!« Seveda so z njim izpulili repo velikanko, česar sami niso zmogli! Nato je 1. in 2. razred tudi lepo recitiral priložnostne verze. Že je avtobus pripeljal 3. in 4. razred. Atkom so povedali nekaj lepega, nato pa so sproščeno zapeli in zaplesali pesem o očku, ki je njihovo sonce, luna, zvezda in
kar peš pojavili najstarejši učenci in prav posrečeno zaigrali prizor »Darila iz srca«. V njem so poiskali »izvirna« darila, ki so hotela izraziti, česa si otroci najbolj žele od očetov: pogovora in osebnega stika, ter skupnega dela. Maruča Zurc je prisrčno odigrala vlogo tete!
Povezavo si je zamislila Lučka Rant Papež, (ki je tudi naredila avtobus), spisala pa jo je Nadica Kopač Grohar. Izpod peresa slednje so bili tudi vsi prizori, ki so jih Ceci Skubic, Majda Maček, Lučka Papež, Karolina Kenda, Nevenka Grohar in Marjana Rožanec, ki je s svojimi učenci tudi lepo igrala. Petje je naučila Marjanka Ayerbe Rant, na klavirju je pri maši otroke spremljala Anka Gaser, za zvok je skrbel Audio Pristava (Luka Kenda, Aleš in Pavel Grohar), za sceno pa Gabi Križ.
srce!
Po tetini pohvali so, zahvaljujoč se, odšli, a že je bil tu avtobus s 5. in 6. razredom. Odlično so uprizorili prizor »Atkovo darilo«, nakar so se
Lepo presenečeni, s cvetjem in darili obdarjeni očki, so veselo odhajali s Pristave, hvaležni učiteljicam za trud, ki ga imajo z njihovimi otroki.
mir
Narodne vrednote
1. julija letos je bila nedelja Slovencev po svetu. Torej tudi nedelja nas v Argentini. Spominjali smo se nas samih, se Bogu in Mariji zahvalili in prosili za potrebno pomoč in vztrajnost v prihodnje, pa smo vključili v naše prošnje tudi vse ostale Slovence po svetu. Spomnili smo se tudi Slovenije, ki nas sedaj bolj priznava in na nas bolj računa kot v preteklih časih.
Pa ne samo 1. julija, vsak dan našega življenja, kjerkoli po svetu, bi se morali spominjati in zavedati, da smo Slovenci. Da to nismo samo v besedi in po imenu, ampak v našem vsakdanjem življenju, v obnašanju in v pogledu na svet. Kjerkoli smo in kamorkoli nas je življenje preselilo, smo dolžni biti in nastopati kot Slovenci ter nosilci slovenskega porekla in krvi. Nikjer in nikoli naj nas ne bo sram naših narodnih vrednot, ker se z njimi lahko postavimo povsod po svetu. Naj nam jih drugi priznajo ali ne, so naše vrednote in smo nanje ponosni. Dokler jih bomo spoštovali in cenili mi sami in bodo naše veliko bogastvo, jih bomo branili in bodo Narodu v veliko korist. Od Slovenije in od nas je to odvisno. Dokler bomo hoteli biti Slovenci, doma ali po svetu, toliko časa bo Slovenija obstajala in bomo kot taki živeli tudi mi. Dokler bomo cenili naš jezik, ga govorili in živeli našo slovensko kulturo, toliko časa bomo pomenili kaj v svetu. Ko tega več ne bo, bo napravljen križ čez vse. Žrtve, napori, dela, trpljenje in molitve velikih Slovencev, vse bo padlo kot v strgano vrečo, brez zaželenih sadov in uspehov.
Danes smo mi tisti, tako v Sloveniji kot po svetu, ki odločamo in si ustvarjamo prihodnost. Slovenija bo ali ne tudi z našim da ali ne. Smo namreč igralci na slovenskem odru.
To je naša zavest, tega se zavedamo in sprejemamo na sebe to veliko odgovornost. Tako kot si mora človeštvo zagotoviti svoj obstoj z negovanjem in varstvom okolja, enako moramo mi poskrbeti za naše narodne vrednote in za nas same po svetu. Živimo in delajmo kot če bi bili v Sloveniji. Ta naj ostane slovenska, tudi ko pripada Evropski zvezi.
Vse je odvisno tudi od nas.
okoliščine IN odzivi ....
(prihaja s 1. strani)
strašne: streljanje talcev in ujetih vaščanov, požigi vasi, izselitve in internacije v koncentracijska taborišča. Medtem so pa bili povzročitelji teh represalij lepo skriti po gozdovih in prepuščali ljudi divjanju maščevalcev. Za hrbtom naroda je pa partija na skrivnem iskala stike z okupatorjem in se z njim pogajala.
V metodah za dosego svojega pravega cilja, pripravljanje poti na oblast, so pa bili komunisti veliko bolj učinkoviti. Vsevprek so pobijali resnične in namišljene nasprotnike, ki bi lahko ovirali njihove načrte. Te uboje so pa upravičevali z lažnivo obtožbo izdajalstva.
Slovenski človek, On, se je zopet znašel v novih okoliščinah. Sedaj okupator že ni bil več glavni povzročitelj gorja. Zahrbtni umori, ropanje, ustrahovanje, ovadbe okupatorju, požiganje, mučenje in pobijanje, posebno po vaseh, ki so jih izvajali komunisti s partizani, so ustvarjali te nove okoliščine. Kako se je Slovenski človek odzval nanje in se odločal?
Normalen človek gotovo ni mogel zagovarjati teh grozot, ki niso imele nobene zveze z resničnim osvobodilnim bojem, kakor
so to prikazovali njih ideološki povzročitelji, politični sfanatiziran-ci in pa naivneži, ki so nasedli silni propagandi. Veliko ljudi je iz strahu in groze molčalo, gledalo proč in sami sebe prepričevalo, da je morda le kaj upravičenega. Posebno so pa pazili, da jih vse to ne prizadene. Ali pa so podlegli hudemu pritisku in pri tem sodelovali.
Nekaj vodilnih dobronamernih oseb se je odločilo, da v teh hudih razmerah, reskirajoč tudi svoje življenje in dobro ime, ostanejo v javnem življenju, včasih v izpostavljenih stikih z okupatorjem, da poskušajo rešiti, kar se rešiti da.
Velik del naroda je pa uvidel kaj se v resnici skriva pod krinko narodnoosvobodilnega boja in se je odločil, da se bo zoperstavil načrtom partije in terorju, ki ga je izvajala nad narodom.
To nikakor ni bila lahka odločitev. Da bi ostali zvesti svojim nazorom in prepričanju, niso klonili zahtevam partije in so s tem tvegali življenje. Za tiste pa, ki so se odločili, da se bodo borili tudi z orožjem, je bila pa ta odločitev še hujša, saj so morali orožje sprejeti od zasovraženega okupatorja.
To je bil najpodlejši doseg komunistov: da je bil najpristnejši del naroda, ki se mu je res šlo za pravo svobodo, za ohranitev slovenstva in njegovih vrednot, prisiljen, da se s tujčevim orožjem brani pred lastnimi brati.
Po vaseh so nastale Vaške stra-
že, skupine fantov in mož, ki so segli po orožju, da odbijajo partizanske napade. Ta prva samoobramba je v veliki meri dosegla svoj namen. Ko so napadalci naleteli na odpor - okupator jih itak ni oviral pri tem divjanju - so se napadi na vasi znatno zmanjšali.
Po zlomu Italije, septembra 1943, je pa protikomunistični tabor organiziral že redne vojaške enote, Domobrance.
Kot ime samo pove, niso sprejeli orožja, da bi se borili ob stani okupatorja, ampak da branijo svoje domove in svojo domovino, tako, kot so jo doživljali, z izročili, vero in vrednotami. Taka je bila odločitev teh fantov in mož v takratnih težkih razmerah.
Njih borba je bila zelo uspešna. V krajih, kjer so bile domobranske posadke, so ljudje zopet zaživeli bolj mirno. V letu in pol svojega obstoja so potisnili partizanske čete v obmejne kraje, kjer so se zadrževali po gozdovih. V tem boju jih je hrabrila zavest, da v komunističnem režimu, ki ga hoče vzpostaviti partija, ne bo ne svobode in ne prostora za poštene in verne domoljube.
Bližal se je konec vojne. Sovjetska Rdeča armada je zasedla Beograd in pritiskala na oddelke nemške vojske, ki so se umikali proti zapadu, da ne bi padli v roke Sovjetom. Južne partizanske enote so se pomikale proti severu za umikajočimi Nemci. Slovenski partizani so pa v težko dostopnih
in varnih krajih čakali na konec vojne.
Prve dni maja je postajalo jasno, da bo Jugoslavija, s Sovjetskimi četami na njenem ozemlju, prešla v komunistične roke. Ostajalo je le neutemeljeno upanje, da zapadni zavezniki ne bodo tega dopustili in da bodo njihove čete vkorakale vsaj v Slovenijo. To upanje je seveda kazalo na nepoznanje svetovnih političnih razmer in pa na pretirano naivnost in optimizem.
Vojne je bilo konec. Vse je kazalo, da bo Slovenijo zajel val komunizma. Slovenski človek se je zopet znašel v novih okoliščinah. Kako se je nanje odzval?
Tisti, ki so poznali komunizem in so se mu zoperstavili, so se odločili za umik iz domovine, da si rešijo življenje in ohranijo svobodo, vsaj dokler ne pridejo zapadni zavezniki. Z najpotrebnejšim so zapustili domove in se napotili v dolgih karavanah proti Avstriji in Italiji.
Ljudje, ki so se skušali čim manj kompromitirati ali ki niso verjeli v krutost komunistične stvarnosti, in tisti, ki so podpirali partizane, so doma pričakali napovedano svobodo.
Partizani so pa prišli iz svojih skrivališč in burno proslavljali vojaški poraz nacizma, za kar so bore malo ali nič doprinesli.
Še z večjo vnemo so pa, ko so dobili oblast, ki so jim jo prepustili Sovjeti sporazumno z zapadnimi
zavezniki, utrjevali svoj položaj in so sedaj, ko ni bilo nobene nevarnosti več, vsevprek zapirali, mučili in pobijali ideološke nasprotnike.
Med tistimi, ki so se umaknili čez mejo, zaupajoč v zapadne zaveznike, so bili tudi naši domobranci, preimenovani v Slovensko narodno vojsko. Niso bili premagani, a mednarodna politika jih je s prepustitvijo Slovenije komunizmu, prvič izigrala. Drugič pa, in usodno, ko so jih Zavezniki s prevaro in neoborožene izročili njihovim nasprotnikom v roke, zavedajoč se, kaj jih čaka.
Nepremagani, prevarani, izdani in izročeni komunističnim krvnikom, so tudi v tej grozljivi in poslednji okoliščini ostali Oni, zvesti svoji veri, načelom in borbi za pravo svobodo domovine. Niso prosjačili usmiljenja, niso se poniževali, niso preklicevali upravičenosti svoje borbe, ampak so brez oklevanja junaško prenašali mučenje in šli v smrt.
67 let poteka od takrat. Mi, ki smo duhovni dediči njihove borbe, jih nikoli ne bomo pozabili. Ostali bomo zvesti narodu in veri in vrednotam, za katere so se bojevali.
Bili so pobiti, a že mrtvi so izbojevali zmago: komunizem je propadel, Slovenija, za katero so se borili, je suverena država. Uresničila se je njih koračnica: Naša borba zato je sveta dokler gruda ni oteta ... Slava jim!
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
9. JULIJ - PRAZNIK argentinske
NEODVISNOSTI
9. julij je vsako leto praznik argentinske neodvisnosti. Tega dne leta 1816 so narodni zastopniki v državnem kongresu, ki je zasedal v Tucumanu pod predsedstvom dr. Frančiška Narcisa de Laprida po daljšem razmotrivanju proglasili neodvisnost Združenih provinc Južne Amerike. Tako je bila spopol-njena majska revolucija iz leta 1810.
OB 25-LETNICI SMRTI NADŠKOFA JEGLIČA
V	ponedeljek dne 2. julija, je minilo 25 let od smrti nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča, enega najznačilnejših slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov in najzaslužnejših slovenskih narodnih mož sploh. Bil je cerkveni knez, kakor smo jih malo imeli. S svoje škofijske stolice v Ljubljani je neumorno deloval za dušni blagor vernikov sov-je škofije. Za dosego tega cilja se je posluževal govorjene in tiskane besede ter osebnih stikov.
Bil je velik prijatelj mladine. Hotel ji je preskrbeti tudi versko in splošno izobrazbo v narodnem jeziku. Zato je sam zgradil prvo slovensko gimnazijo v Št Vidu, ker je tedanja Slovencem krivična avstrijske oblast slovenskemu narodu ni hotela dati. V zvezi s šentvidsko gimnazijo so velike njegove zasluge za izdajanje slovenskih učbenikov in slovarjev za srednje šole. Njegove ljubezni, s katero je bdel nad slovensko orlovsko organizacijo, ni mogoče premeriti. ...
»Zvesti bomo ostali, pa naj pride nad nas kar koli, tudi če bi morali postati celo mučenci. Po robu se moramo postaviti hudobnim silam, da se bomo izognili njihovim strahotam. Tako bomo veliki dočakali velike čase. Zato pa zahtevamo: Povsod Boga in Devico Marijo.«
slovenci v Argentini
BUENOS AIRES
Družinska sreča. V nedeljo 1. julija so dobili v družini Zdravka Fale in ge. Justi roj. Kosanc, krepkega sina, ki bo dobil pri krstu ime Mirko. Čestitamo.
SAN MARTIN
V	nedeljo 24. junija so imeli sanmartinski fantje svoj redni občni zbor.. Ob lepi udeležbi fantov in sanmartinskega dušnega pastirja g. J. Juraka so odborniki podali svoja poročila, se pogovorili o nadaljnjem delu ter izvolili nov odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Hren Janez, ostala od-borniška mesta pa so si izvoljeni odborniki na prvi seji razdelili takole: tajnik Nace Frančič, blagajnik Jože Možina, gospodar Janez Boltežar, športni referent Franc Žigart, odborniki: Gregor Verbic, Jurij Smersu in Garbrijel Petkovšek.
BERAZATEGUI
V	nedeljo 24. junija, je priredil Slovenski dom v Berazateguiu spominsko proslavo padlim bratom, žrtvam vojne in zasužnjeni domovini.
Spominska svečanost se je začela z mašo v farni cerkvi v Villa Espana, katero je daroval g. St. Škerbe za naše pokojne brate.
Svobodna Slovenija, 6. julija 1962 - št. 27
RESUMEN DE ESTA EDICION
IDRIJA KONČNO NA SVETOVNEM SEZNAMU
Unescov odbor za svetovno dediščino je v sklopu 36. zasedanja v Sankt Peterburgu na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine vključil skupno nominacijo Slovenije in Španije z naslovom Dediščina živega srebra Almaden in Idrija. Minister Žiga Turk je v izjavi za javnost poudaril, da je to velika pridobitev za Slovenijo, še bolj pa za Idrijo.
NOVI FAKULTETI
Položili so temeljni kamen za novi fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter za računalništvo in informatiko. Projekt je vreden več kot 116 milijonov evrov, večina denarja bo iz evropskih skladov, ministrstvo pa bo prispevalo 13 milijonov evrov. Novi prostori bodo na terenih Biološkega središča nasproti ljubljanskega živalskega vrta.
TOŽBE ZA BLEJSKI OTOK
Kranjsko okrožno sodišče je zavrglo tožbo države proti župniji Bled, s katero je državno pravobranilstvo zahtevalo razveljavitev sporazuma najema Blejskega otoka župniji. Se bo pa nadaljevala enaka tožba, ki jo je država zaradi blejskega otoka vložila proti Nadškofiji Ljubljana.
140 LET GLASBENE MATICE
Predsednik republike Türk je z zlatim redom za zasluge odlikoval kulturno društvo Glasbena matica Ljubljana ob njegovi 140. obletnici delovanja, z redom za zasluge pa muzikologa in pedagoga Primoža Kureta za njegov pomemben prispevek k razvoju slovenske muzikološke znanosti.
ZA KDAJ NUJNI DRUGI ŽELEZNIŠKI TIR?
Projekt gradnje drugega tira železniške proge med Koprom in Divačo je po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača treba preprojektirati. Zastavljeni cilj za izgradnjo projekta, ki sega v leto 2021, je preveč oddaljen; posodobitev železniške povezave med Koprom in Divačo je potrebna do leta 2018.
NOV MEDNARODNI MEJNI PREHOD
Na Vinici so odprli prenovljeni mejni prehod, ki izpolnjuje vse zahteve za izvajanje schengenskega nadzora zunanje meje EZ. Naložba je stala približno milijon evrov, dobro polovico potrebnega denarja pa je ministrstvo za pravosodje in javno upravo dobilo iz evropskega migracijskega sklada za zunanje meje.
PO SVETU
NOVI MEHIŠKI PREDSEDNIK
Predsedniški položaj v Mehiki bo po 12 letih znova zasedel kandidat najmočnejše stranke, Institucionalne revolucionarne stranke, 45-letni Enrique Pena Nieto. Zdajšnji predsednik Felipe Calderon se tako poslavlja od položaja. Pena Nieto je pred volitvami obljubljal, da bo vodil pragmatično zmerno gospodarsko politiko in bo dovolil delno privatizacijo mehiške naftne industrije, ki jo je po-državila prav njegova stranka.
KOSOVO BO SUVEREN
Mednarodna skupina za upravljanje Kosova, ki jo tvori 25 držav, je na srečanju na Dunaju sprejela odločitev o koncu nadzorovane neodvisnosti te nekdaj srbske pokrajine. V skladu z odločitvijo bo Kosovo septembra dobilo polno suverenost. Mednarodni civilni predstavnik te države Peter Feith je dejal, da je Kosovo postalo moderna, demokratična, več etnična država. Po besedah avstrijskega zunanjega ministra Michaela Spindeleggerja se je tako končal mednarodni nadzor Kosova.
GRČIJA NAJ IZVEDE UKREPE
Član izvršilnega odbora Evropske centralne banke Jörg Asmussen je Grčijo pozval, naj spoštuje varčevalni paket in izpolni zaveze, dane v zameno za mednarodno finančno pomoč. Kot je Asmussen še povedal na konferenci o grškem gospodarstvu v Atenah, kljub temu, da je država že izvedla nekaj pomembnih reform, veliko drugih nujnih ukrepov stoji, tudi zaradi nedavnih notranjih političnih zapletov. Predstavnik Evropske centralne banke zato meni, da nova vlada ne bi smela izgubljati časa z izogibanjem ali rahljanjem varčevalnega programa.
DOSEGLI DOGOVOR O SIRIJI
Vse oči mednarodne skupnosti so bile v soboto uprte v Ženevo. Svetovne sile so namreč dosegle dogovor o načrtu za tranzicijo v Siriji, v katero bi bili lahko vključeni tudi člani sedanjega režima, vendar zahodne države v vladi narodne enotnosti ne vidijo nobene vloge za predsednika Bašarja al Asada. Rusija in Kitajska sta ob podpisu dogovora, v katerem ni neposrednega poziva Asadu, naj
odstopi, vztrajali, da se morajo Sirci sami odločiti, kako bo potekala tranzicija. Dogovor je bil dosežen kljub prvotnemu pesimizmu udeležencev konference zaradi globokih razlik med Zahodom na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi glede tega, kako končati nasilje v Siriji. Posebni odposlanec Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan je poudaril, da se morajo Sirci sami odločiti, koga želijo v vladi narodne enotnosti.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Franci Markež, Jernej Tomazin, Luciana Podržaj Hribar, Marko Vombergar, Marjana Pirc, Marjana Rožanec in Andrej Grohar. Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina.
20 ANOS DE RALACIONES DIPLOMATICAS
El 25 de junio, dfa de la Independencia Eslovena, Eslovenia y Argentina celebraron el 20° aniversario de las Relaciones Diplomaticas que se establecieron oficialmen-te el 14 de Abril de 1992. La celebracion se realizo en el Ministerio de Relaciones Exteriores y Culto y confirmo la fuerte interconexion entre los dos pafses, las sinergias y el potencial para una mayor cooperacion.
Los invitados fueron recibidos por la Subsecretaria de Relaciones Exteriores de la Republica Argentina, Mana del Carmen Squeff y por el Embajador de la Republica de Eslovenia en Argentina, Tomaž Mencin. La Subsecretaria Squeff hizo hincapie en la buena cooperacion de ambos pafses, tanto bilateralmente como en foros internaciona-les, y la importante posicion de Eslovenia en la Argentina. Muchos ciudadanos eslovenos y sus descendientes -polfticos, cientfficos, arquitectos, trabajadores de la cultu-ra y otros - han creado en la Argentina en los Ultimos dos siglos, y influyen tambien en la actualidad. El Embajador Mencin agradecio el apoyo de la Argentina en el momen-to de la independencia, la creacion de una base para las relaciones de amistad que han mejorado ahora con pro-yectos concretos de cooperacion.
El Consul Honorario de la Republica de Eslovenia en Entre Rfos, Parana, Carlos Cesar Bizai resumio la historia de la llegada de los eslovenos en la Argentina, y el Dr. Andrej Fink, describio el panorama actual de las relaciones entre Eslovenia y Argentina y el potencial para el futuro. Ambos agradecieron a la Argentina por la acepta-cion incondicional de varias oleadas de inmigrantes eslovenos, que en tiempos diffciles, historicamente, encontra-ron refugio.
El programa cultural fue la seleccion de canciones y danzas de Eslovenia y Argentina enriquecidos por el Coro Ex Corde y el grupo folklorico esloveno infanto-juvenil Mladika. Tambien las traductoras Julia Sarachu y Florencia Ferre, realizaron la presentacion de las traducciones al espanol de las poesfas de Edward Kocbek y Alojz Gradnik. (Pag. 2)
CONMEMORACIONES
En los centros eslovenos de Ramos Mejfa y San Justo recordaron el ultimo domingo de junio a las vfctimas de la segunda guerra mundial y la revolucion comunista. Luego de la misa, en ambos centros se realizo un acto conmemorativo. En Slomškov dom (Ramos Mejfa) repre-sentaron el poema Velika črna maša. de Dr. Tine Debeljak; el coro esloveno Ex Corde participo del acto. Los ninos del curso acercaron velas en recuerdo de las vfcti-mas. En Naš dom (San Justo) se realizo una ofrenda floral y ya en el salon, se escucharon las palabras centrales del Lic. Franci Markež. Luego, siguio el recitado de poesfas alusivas de varios autores, acompanados por el coro de Balantičeva šola; tambien se proyecto parte de la misa y la conmemoracion que se realizo en Kočevski Rog (Eslovenia) el 3 de junio, donde participo el coro esloveno de San Justo. (Pag. 3)
JUNIO EN CARAPACHAY
Desde Carapachay nos informan que tambien los chi-cos del Centro esloveno se acordaron de saludar especi-almente a los papas el domingo 17 de junio. El domingo siguiente, realizaron un acto para celebrar los 21 anos de la independencia de Eslovenia. Posteriormente, tuvi-eron su Asamblea General, donde se leyeron los informes del pasado ano y se efectuaron las elecciones. Un nuevo equipo de trabajo, presidido por el Ing. Jure Komar, fue electo el 24 de junio. (Pag. 3)
FELIZ DiA, iPAPA!
En el centro esloveno de Pristava celebraron el Dfa del Padre de modo muy especial. Tras la misa y el de-sayuno, se reunieron en el salon principal y disfrutaron de la historia que prepararon las maestras junto con los alumnos del curso de idioma esloveno. Cada uno de los cursos tuvo la oportunidad de saludar a los papas con canciones, poesfas e incluso bailes. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
Prvi muzej kozolcev na svetu
SLOVENCI IN SPORT
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 tts VIAJES Alenka Vivod 5294/3884 155/660/0859 - avivod@ttsviajes.com gregor batagelj, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
valutni tečaj
V SLOVENJI
3. julija 2012
1 EVRO 1,26 US dolar 1 EVRO 1,28 KAD dolar 1 EVRO 5,79 ARG peso
V	Sloveniji, natančneje v občini Šen trupert na Dolenjskem, nastaja prvi mu zej na prostem s kozolci na svetu. Edin stveni muzej bo predstavljalo 19 obno vljenih starih kozolcev.
Prvi vpogled v nastajajočo znamenitost so v sredo, 4. julija dobili predstavniki sedme sile, ko jim je župan Šentru-perta Rupert Gole kot nosilec projekta predstavil muzej, njegov namen, način postavitve in dejavnosti, ki se bodo izvajale, vse od iger, porok,
koncertov, modnih revij in prenočitev na kozolcu.
Novinarji so lahko tudi videli, kako je tesanje s tradicionalnimi, starimi orodji potekalo včasih. Predstavitev je izvajal tudi še zadnji živeči skupinovodja, ki je delal z znanim tesarjem Jankom Gregorčičem, izdelovalcem najlepšega slovenskega kozolca - Simončičevega toplarja, ki je edini kozolec s statusom kulturnega spomenika državnega pomena. Na malici je bila tudi direktorica Centra za razvoj Litija Aleksandra Gradišek.
V	muzeju bo zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Najstarejši kozolec v muzeju izhaja iz leta
1795 in ima zdaj 217 let.
Kozolcev v tako različnih oblikah in tako številnih, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu - tako je kozolec posebnost v svetovnem merilu. V
zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 odstotkov kozolcev, 35 odstotkov jih je v izredno slabem stanju in jim grozi skorajšnji propad. Gre predvsem za lesene kozolce.
Denar za izvedbo posameznih delov projekta občina črpa iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Lokalne akcijske skupine Dolenjske in Bele krajine ter iz lastnih sredstev.
Občina Šentrupert je med najbolj okoljsko ozaveščenimi in energetsko učinkovitimi, kar potrjujejo številna priznanja. Tako je občina Šentrupert v projektu Zlati kamen letos prejela nagrado kot druga razvojno najprodornejša občina v Sloveniji. Lani je prejela priznanje za najbolj inovativno občino v Sloveniji.
OBVESTILA
SOBOTA, 7. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Domače koline na Pristavi, od 18. ure dalje.
Ponovitev igre Cesarjev slavček, ob 20. uri v Slomškovem domu. NEDELJA, 8. julija: Mladinski dan v San Martinu
ČETRTEK, 12. julija: Redna seja odbora Zedinjene Slovenije, ob 19.30 v Slovenski hiši. PETEK, 13. julija: Seja Medorganizacij-skega sveta, ob 20. uri v Slomškovem domu. SOBOTA, 14. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Zveza mater in žena Slovenske vasi vabi na kulinarični tečaj, ob 16. uri v Hladnikovem domu. Gospod Stanko Jemec bo pokazal kako skuhati okusen »Guljaž«
ČETRTEK, 19. julija: ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16h. Govoril bo Edvard Gruden o življenju in delu očeta kiparja Janeza Grudna. Vsi lepo vabljeni! NEDELJA, 29. julija: Srečanje molivk in mo-livcev Živega rožnega venca
SREDA, 1. avgusta: Učiteljska seja voditeljic, ob 19.30 v Slovenski hiši.
Minister je
•	i	• v •
preimenoval vojašnice
Minister za obrambo Aleš Hojs je podpisal tri odredbe o poimenovanju oziroma preimenovanju treh vojašnic Slovenske vojske. To sodi v drugi sklop poimenovanja vojašnic po teritorialni obrambi in padlih v osamosvojitveni vojni ob dnevu državnosti.
Tako se od zdaj Vojašnica Šentvid imenuje Vojašnica Slovenske Teritorialne obrambe. Vojašnica Pivka je Vojašnica Stanislava Požarja, ki je kot zaposleni v vojašnici v Pivki iz tankov Jugoslovanske ljudske armade (JLA) odstranil udarne igle in jih tako onesposobil, kasneje pa ga je pripadnik JLA smrtno ranil s strelnim orožjem.
Vojašnica Franca Rozmana - Staneta (španskega borca in partizana) pa je zdaj Vojašnica Edvarda Peperka, ki je bil kot pripadnik Teritorialne obrambe ena prvih žrtev v vojni za Slovenijo.
Ministrstvo je za poimenovanje vojašnic pridobilo soglasja svojcev, razglasitev imenovanja vojašnic pa bo skladno s pravili službe v Slovenski vojski slovesno opravljena najpozneje v 30 dneh od uveljavitve odredbe.

MLADINSKI DAN V SAN MARTINU
ob 8.00 uri ob 9.30 uri
ob 13.00 uri ob 19.30 uri
Začetek tekmovanj. Sv. maša v kapeli zavoda Srca Jezusovega Domače kosilo. Kulturni program iri nato prosta zabava.
Vsi lepo vabljeni!
OSEBNE NOVICE
Smrt
V San Justu je umrla Marija Potočnik roj. Kopač (90) in v Martin Co-ronado Ignaciji Hladnik
(91).
Naj počivata v miru!
TUDI TENISTI V LONDON
Na bližnjih olimpijskih igrah v Londonu bo nastopila četverica slovenskih teniških igralcev. Poleg najboljše slovenske igralke Polone Hercog med posameznicami in ženske dvojice Katarina Srebotnik/An-dreja Klepač bo še najvišje uvrščeni slovenski igralec na lestvici ATP Blaž Kavčič, ki je dobil posebno vabilo Mednarodne teniške zveze (ITF). Olimpijski turnir bo eden najmočnejših v zgodovini. Po današnji odločitvi ITF so znani vsi udeleženci. Tako pri moških kot ženskah bo nastopilo kar 19 od prvih 20 igralcev sveta.
TRI MEDALJE ZA KAJAKASE
Slovenski kajakaš Nejc Žnidarčič je najprej osvojil bronasto kolajno v klasičnem spustu na svetovnem prvenstvu v La Plagnu. Žnidarčič je zaostal le za zmagovalcem, Nemcem Tobiasom Bongom, in dru-gouvrščenim Francozom
Remijem Petejem. Slovenec je za zlato kolajno zaostal 2,48 sekunde.
Nato je v spustu na divjih vodah v La Plagnu ubranil naslov prvaka v sprintu. Žnidarčič je dru-gouvrščenega, Nemca To-biasa Bonga, prehitel za 1,08 sekunde, tretji pa je bil Britanec Ben Oakley, ki je zaostal za 1,42 sekunde.
Končno pa je še v ekipi poskrbel za nov uspeh: skupaj s Frančeškinom in Timom Kolarjem je prehitel vso konkurenco in osvojil novo zlato odličje. Slovenci so za šest stotink sekunde prehiteli Čehe, tretji pa so bili Italijani.
BOGATA BERA KOLAJN
V zmagovalnem duhu so se za Slovenijo končale 1 5. mladinske igre Alpe Jadran, ki sta jih v Gradcu gostila avstrijski pokrajini Gradiščanska in Štajerska. Slovenska delegacija, ki je štela 91 športnikov iz šestih različnih panog, je v dveh dneh skupno osvojila kar 62 odličij.
Muzeji, dolgo v noč
Več kot 200 dogodkov po različnih krajih Slovenije se je povezalo v tradicionalno Poletno muzejsko noč, ko so se 16. junija obiskovalci v večernih in nočnih urah lahko po zbirkah galerij in muzejev sprehajali brezplačno.
V akciji Skupnosti muzejev Slovenije in Mednarodnega grafičnega likovnega centra letos je sodelovalo 79 muzejev, galerij in drugih razstavišč v 39 krajih. Poleg številnih dogodkov, ki so jih ves dan pripravljali v svojih prostorih, so obiskovalci lahko med razstavljene eksponate brezplačno zakorakali med 18.00 in 24.00.
Poleg delavnic in vodstev po obstoječih stalnih ali začasnih razstavah so nekatere odprli prav za to priložnost, pripravljajo pa tudi demonstracije, kuharske izzive, družinske programe, filmske projekcije, pripovedovanje zgodb, konceptualne akcije, učne ure, glasbena doživetja in drugo. Veliko muzejev in galerij je pripravilo tudi poseben večerni program.
Dogodek, ki je tudi ena izmed štirih priložnosti v letu, ko slovenski muzeji in galerije brezplačno odprejo svoja vrata, so prvič organizirali leta 2003 v Ljubljani, v njem pa je sodelovalo 24 muzejev, galerij in drugih razstavišč, ki jih je obiskalo 14.500 obiskovalcev. Število sodelujočih je vsako leto višje, lani je sodelovalo 82 ustanov iz 30 slovenskih mest in krajev, našteli pa so okoli 20.000 obiskovalcev.
Večerni obisk muzejev in galerij pritegne številne obiskovalce, na akcijo se odzovejo vse generacije, med vsebinami pa po besedah koordinatorke Poletne muzejske noči Lili Šturm iz MGLC-ja najbolj pritegnejo razstave in zbirke, podprte s spremnimi dogodki.
Poletna muzejska noč, ki z večjo osredotočenostjo na večerne ure in s predstavljanjem na spletnih socialnih omrežjih - letos na blogu, Facebooku in Twitterju - še krepi svoje družabno vozlišče za obiskovalce, je postala platforma povezovanja različnih ustanov z občutkom do pomena predstavljanja kulturne dediščine javnosti, pri tem pa izkazujejo odprt in prijazen, obiskovalcu naklonjen odnos.
Dobra polovica sodelujočih ustanov je v Ljubljani, sodelovali so pa tudi Bistra pri Vrhniki, Bled, Bohinj, Celje, Divača, Ilirska Bistrica, Kamnik, Kočevje, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Laško, Lipica, Litija, Jesenice, Kranjska Gora, Krško, Maribor, Metlika, Mojstrana, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Pivka, Polhov Gradec, Portorož, Postojna, Rateče, Ptuj, Ravne na Koroškem, Rogatec, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Šentjur, Ško-cjan, Tolmin in Velenje.
PORAVNAJTE NAROČNINO!