HOVI TEDNIK ^ direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek, ovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik \ avgust 1990 • številka 35 • leto XU¥ • cena 10 lUnarlev makadamu Demosov raj Kako so zadnjo soboto na Šmartinskem jeze- ru piknikovali republiški, občinski in stran- karski možje? Kaj je žulilo predstavnike ljudstva? O tem na straneh 3 in 14, v pogledu skozi očala, kot ga je na hudem obrazu sindi- kalista Tomšiča zabeležil NT. tadovod je, voda? Kdaj bodo v Črnolici, pri bodočem me- Jtu Šentjur, lahko krajani brezskrbno 'kuhali, prali in se umivali? Bo dolgolet- ijj^ problem rešil šele nov vodovod? EkanT. _...........^________^ ...... OI(upacija v 25. TV sliliaji Tragedija dveh narodov Reporteiji na prizorišču vročih dogodkov v Kninski krajini. Stran 16. Bo pred kemijo pokleknila še ena zelena oaza? v krajevni skupnosti Galicija so zavrnili osnutek ureditvenega načrta asfaltne baze v Pirešici. Krpani podpirajo sanacijo obstoječe proizvodnje, odločno pa so proti uvajanju kemične industrije. Stran 11. Za polne glave znanja v ponedeljek je nepre- klicno konec počitniških radosti in s torbicami na ramenih jo bodo šolarji spet mahali v hrame uče- nosti. Nekateri s težjimi, drugi, ki še niso uspeli nakupiti vseh učbenikov, pa z lažjimi. O preskrbi s šolskimi potrebščinami pišemo na 9. strani. Hciff Slovenija^ tvoji so (tudi) zapori NT pričenja objavljati krajši feljton Dušana Gregla, ki je zapore spoznal z druge strani rešetk. Stran 14. 2. STRAN - 30. AVGUST 1990 Ostanite z nami v časih, ko inflacije uradno ni, se pa, zlasti zadnje mesece prav vse draži, je težko pisati pri- spevek, ki naj pojasni po- dražitev Novega tednika. Preprosto je treba zapisa- ti, da nismo zdržali priti- ska cen tiska, razpečeva- nja časopisa in drugih stroškov, ki bremenijo vsak časopis. Toda, niso samo cene in stroški tisti, ki so nas pri- siUli v podražitev časopi- sa na 10 dinarjev. Novi tednik je namreč postal v zadnjih mesecih še bolj bran, zelo veUko je v njem odmevov na doga- janja na celjskem območ- ju, več je feljtonov, več je prispevkov, ki bralce res, sodeč po odzivu, privlači- jo in zanimajo. Ce želimo obdržati vsaj tako pester časopis in če ga za nobe- no ceno nočemo osiroma- šiti, potrebujemo več pro- stora. Novi tednik bo po- slej, tako smo se odločih tudi na številne vaše predloge in pripombe, iz- hajal v stalnem obsegu najmanj 32 strani. Za viš- jo ceno vam bomo torej ponudili v poprečju vsaj štiri časopisne strani bra- nja več. Prav to, spoštovani bralci, je osnovni razlog za dražji, a s tem tudi bolj- ši in še bolj bralen časo- pis. Ostanite še naprej z nami, bi ob tem dejal znani televizij ec. Tudi mi vas vabimo v krog druži- ne naših bralcev. UREDNIŠTVO Viada po prvih stotih dneli Za korenitelše spremembe le potrebno več časa Kakšnih spektakularnih preobratov v gospodarstvu tudi v prihodnjih nekaj mese- cih ni pričakovati, je bilo re- čeno na torkovi tiskovni kon- ferenci, ko so člani slovenske vlade ocenjevali svoje delo v prvih stotih dneh vladavi- ne. Pravzaprav kakšne celovi- te ocene dela ni bilo (res da tudi ne vprašanja, ki bi spod- budilo k temu) bolj je šlo za oceno posameznih potez in tu- di za seznanitev z načrti v bo- doče. Preprečevanje zloma gospo- darstva je bila in ost^a prva naloga izvršnega sveta. Sto dni je premalo časa za kakšne ko- renitejše spremembe v gospo- darstvu, posebej še, ker ima vlada zavezane roke tudi zara- di zvezne zakonodaje. Prepre- čevanje stečajev, pa četudi gre v mnogih primerih le za po- daljšanje agonije, je bilo po mnenju podpredsednika Jože- ta Mencingerja koristno, saj ni znano, kakšna bo usoda jugo- slovanske stabilizacijske poli- tike. Četudi je bilo padanje proizvodnje julija v Sloveniji prvič zaustavljeno, pa tudi lik- vidnost se ni poslabševala, lah- ko v prihodnjih mesecih priča- kujemo še poslabšanje razmer. V zvezi s tem uvršča vlada med prednostne naloge popis naj- večjih slovenskih izgubarjev in proučevanje možnosti, kako in komu pomagati, pripravlja- ta pa se tudi zakon o varstvu družbene lastnine in zakon o privatizaciji. Med sedmimi ključnimi na- logami pa so še dopolnitev re- pubhškh zakonov in predpi- sov, ki so potrebni pred spre- jetjem nove ustave, ustavni za- kon, ponudba konfederalne pogodbe, graditev novega pravnega sistema z jasno soci- alno vlogo države, sprejetje no- ve ustave Slovenije in priprava republiških planov za nasled- rye razvojno obdobje. V začetku septembra bodo znane tudi temeljne strateške usmeritve glede družbenih de- javnosti, v okviru tega pred- vsem odnos do javnih služb in vključevanja zasebnikov v družbene dejavnosti. V pri- pravi sta zakon o visokem šol- stvu in zdravstvu. Na splošno velja, da so možnosti na tem področju tesno povezane z zmožnostmi gospodarstva, to pa velja tudi za socialno poh- tiko. V povezavi s tem pa je tudi vladna ocena splošne stavke, ki jo pripravljajo svobodni sin- dikati Slovenije. Po besedah predsednika Lojzeta Peterleta gre za poizkus politične stav-, ke, saj pogojev za generalni štrajk ni. Med odgovori na številna vprašanja novincujev, ki so se nanašala na nekatera najaktu- alnejša vprašanja (Elan, vpra- šanja manjšin, odnosi do zvez- ne vlade. Hrvatske in Srbije, vračanja nacionalizirane last- nine, sodelovanja z emigracijo) velja omeniti tistega, ki zadeva sodelovanje z novoustanovlje- no vlado v senci. Lojze Peterle Ali ni sedanja vlada preveč ujeta v preteklost, ki sedanje generacije ne zanima preveč in kar tudi ne bo veliko kori- stilo našim otrokom, se je gla- silo eno zanimivejših vpra- šanj, namenjenih vladi po sto- tih dneh vladanja. Lojze Pe- terle je povedal, da razčišče- vanje preteklosti zahteva jav- nost, pa tudi otroci morajo imeti o preteklosti kolikor to- liko objektivno resnico. ocenjuje, da je v primeru do- brih namenov sodelovanje možno, ne vidi pa možnosti v primeru, da bi vlada v senci zavajala javnost z neresnicami, povezanimi z delom zakonite vlade. R. PANTELIČ TRAČI niče ■ šentjurski Demos je na- šel formulo za oživitev de- javnosti. V svoje vrste na- merava privabiti več inte- lektualcev. Zdaj mora re- šiti le še eno težavo: v ob- čini najti kakšnega inte- lektualca ... Vso noč pred Demosovo veselico ob Šmartinskem jezeru so prireditveni pro- stor stražili člani kinolo- škega društva s svojimi šti- rmožci. Česa neki se boji oblast, ki se ima za tako de- mokratično in priljublje- no? Pa se menda tega ne sprašuje tudi prvak sloven- skega Demosa Jože Pučnik? Jožef Jarh na vsakem koraku dokazuje, da mu je ekologija pisana na kožo. Na Demosovem pikniku je nosil strupeno zeleno srajco. Podpredsednika sloven- skega parlamenta Vitodra- ga Pukla začenja boleti gla- va. Poziv Svobodnih sindi- katov Slovenije k splošni stavki razume kot nekorist- no in škodljivo dejanje ta- ko za delojemalce kot go- spodarstvo v celoti, njegov politični cilj pa kot željo or- ganizatorjev, da bi se tudi v Sloveniji »zgodilo ljud- stvo«. Demosovci se za udelež- bo nekaj sto občanov na sobotnem pikniku labko zahvalijo samo profesorju Stanislavu Pimatu. Če ne bi lastnoročno delil leta- kov sredi Celja, bi piknik gotovo doživel neuspeh. Vsekakor bi manjkali pre- strašeni dijaki. Cvet lepote in slovenskega jezika in ra, minister R^ko PjrLi je v gumbnico zataknil gelj. Ne vemo, če je m vzgojen na slovenski zJs Iji, vsekakor pa je bil rd J Med tem, ko sije slov,. ski premier Lojze PetJ privoščil na službene stil ške izlet v Ameriko, sit moral predsednik ceM vlade Mirko T.Krajniu dovoljiti z oddihom v h. siji - pa še sam si g^l moral plačati. Nova de% kratično izvoljena sloveo. ska oblast očitno spoštuj, hierarhična načela sfariS Rimljanov: »Quod jjcfi lovi, non licet bovL« Tomaž M. Jeglič, zn^- Celjan, ki zna združiti mu manj petdeset misli v eo' stavek, ima izvirno rešitev celjskega vodnega probk- ma. Postavili bi vodne str pe - kot jih imajo kav': - pa bi rešili vpraša: oskrbe, je razložil svojo misel. Le znanih vetrni, kavbojk, na žalost, omenil. Gospod Miro Gradk- Stanovanjski je v težki di lemi: ali najprej poiskati' piratskega radijskegi obrekovalca ali pisca nt-^ sramnih tračnic. Ima nt mreč samo eno verigo. Gospod Silvester D: venšekje gotovo nujtob poslen ce^ski minister. (A tem, da ima na plečilim^ dva resorja (za kadre jevne skupnosti), žrtH veliko dragocenega tudi za tekanje po oU skih pisarnah, kjer pre^ ja, kdo še ni snel Tltfl slike. fl Celjski socialdemokni so na pikniku ob Šmartm skem jezeru zbirali do«, Č7ane. Pred njihovim šta" tom s prijavnicami je bili ves dan huda gneča. ven je bil namreč sank- Z odžaganim Sipovir rektorjem Poldetom hom je nekaj hudo na: Že najmanj tri dni ni ■ vil novega elaborata o j tvi svoje bivše firme. Poleg Peterietove še Pintarjeva vlada ¥latla ¥ senci naj bi zlasti pritisltala na '»pravo*' vlado, tla se loti pomembnih vprašani Vlado v senci poznajo šte- vilne zahodnoevropske de- mokracije, ob stodnevnem vladanju Peterletove vlade pa smo jo dobili tudi v Slo- veniji. V Ljubljani jo je v ponedeljek uradno pred- stavil njen mandatar Emil Milan Pintar, ožje profesi- onalno jedro pa sestavljajo še Franci Pivec, Peter Be- keš in Boris Pahor. V svetu se vlada v senci oblikuje običajno ob spre- membi na oblasti, ko stara vlada deluje naprej in pred- stavlja pozitivno kontinuite- to v delovanju države kot javne uprave. Ne gre torej za delitev oblasti, pač pa za so- govornika uradni vladi. V slovenskem primeru gre za podobno odločitev Stran- ke demokratične prenove- ZKS, ki je prvotno namera- vala v projektu združiti vse tri opozicijske stranke, ker pa ostali dve nista bili pri- pravljeni sodelovati, so vla- do v senci sestavili pred- vsem člani stranke ZKS- SDP, kar pa ni bil glavni kri- terij pri iskanju sodelavcev. V končni obliki bi »senčno vlado« sestavljalo od 13 do 15 članov in trenutno so k so- delovanju pritegnili še An- dreja Kumra, Bogomira Ko- vača, Boža Kuharica, Marja- na Anžurja, Staneta Valanta, Lojzeta Udeta, Fedorja Čer- neja in še nekatere. Med glavnimi razlogi za ustanovitev vlade v senci Emil Milan Pintar navaja bo- jazen, da bi se oblikovala močna vlada brez kontrole, kar predstavlja nevarnost, da se vlada spridi, to pa poz- namo že iz prejšjih časov. Hkrati po Pintarjevem mne- nju sedanja vlada ni aktivira- la vseh slovenskih intelektu- alnih potencialov, pač pa je ministrske sedeže delila predvsem glede na predvo- lilne zasluge. Dobra razvojna politika pa je lahko le rezul- tat delovanja pozicije in opo- zicije. Vlada v senci naj bi delo- vala predvsem na tri načine: v pripravah zakonskih pred- logov vlade, če jih bo ta po- vabila k sodelovanju, pri tem pa se ne bodo odrekli more- bitni kritiki končnih zakon- skih rešitev. Delovali naj bi tudi kot organizatorji občas- nih ekspertnih razprav o vladni politiki in njenih re- zultatih na posameznih po- dročjih ter kot spodbujevalci različnih oblik kritičnega mišljenja, ki naj pomagajo oblikovati pravo zaporedje pomembnosti vprašanj, ki pestijo Slovenijo in s tem pritiskati na vlado, da se teh vprašanj loti. TC IZJAVE, MNENJA... Željko Cigler, sekretar ZKS-SDP v Celju ob izjavi župana Celja, Antona Roječa na Demosovem pikniku ob Šmartinskem jezeru, da je Celje Demosova trd- njava: Svoj čas so trdnjavski zidovi ščitih graščake pred napadi zunanjega sovražnika, znotraj pa omogočali krojenje življenja po eni logiki. Cas, ki ga živimo, zidove ruši. Še obstoječe trdnjave pa so klavrna karikatura sodobnosti, zlasti pa: so neučinkovite. Konkretno danes to ponazarja militant- nost besednjaka in dogajanj v kninski krajini. Pogled na mesto Celje, zlasti pa dogajanja v njegovi skupščini in političnem življenju pa takoj pove, da demokracija in sodobnejši način življenja ter mišljenja Celjanom že dolgo nista več tuja. Nasprotno. Različ- nost je tu doma, pa naj se župan mesta Celje Roječ na tak ali drugačen način veseli in razmišlja na Šmartin- skem pikniku. In prav ta različnost, ki jo predstavljajo zeleni, liberali, socialisti, prenovitelji, Demos in še mnogi drugi na tak ali drugačen način dejavni Celjani, postavlja mesto kot odprt, sodoben in svoboden pro- stor v Evropo. Brez trdnjav! Varstvo okolja v izvršnem svetu Izvršni svet v Celju bo skupščini predlagal, da potrdi predlog o novem članu izvršnega sveta, ki se bo ukvarjal z varstvom okolja. Predlagajo Jožefa Jarha, predsednika celjskih Zelenih, ki se z varstvom okolja ukvarja že nekaj let. Izvršni svet je zato ocenil, da se bo aktivno vključil v razreševanje ekološke problematike. Jožef Jarh je ob tem pripravil svoj predlog programa nalog in aktivnosti pri varstvu okolja v občini in na prvo mesto postavil namestitev čistilne naprave za frite v Emu. Med nalogami našteva tudi ureditev problema pitne vodo v Celju, plinifikacijo mesta, prekategorizacijo zemljišč, ki so onesnažena s težkimi kovinami, regijsko skladišče posebnih odpadkov, ureditev komunalne deponije, prever- janje trdnosti pregrade v Žepini na deponiji sadre... Komisija za odvzeto premoženje Celjski izvršni svet je na zadnji seji imenoval posebno komisijo za pripra- vo predlogov za vrnitev neopravičeno odvzetega premoženja. Komisija bo v času, ko še ni sprejeta ustrezna zakonodaja, zbirala vloge obča- nov, dajala informacije in usklajevala delo med organi, ki so vključeni v aktiv- nosti vračanja neopravičeno odvzetega premoženja. Vanjo je izvršni svet ime- noval Aleksandra Hrašovca z Javnega pravobranilstva, Milka Mikolo iz Zgodo- vinskega arhiva, Vlasto Sterle iz občin- skih upravnih organov, Silvestra Dre- venška in Aleša Vrečka iz izvršnega sve- ta, Magdo Rehar iz Geodetske uprave Celje in Laškega, Vinka Laha iz Zemlji- ške knjige in Petro Cokan iz Kmetijsko- zemljiške skupnosti. Občani lahko ome- njeni komisiji posredujejo svoje vloge, ki jih morajo oddati na posebnih obraz- cih, dokumentacijo o odvzetem premo- ženju pa lahko najdejo v Zgodovinskem arhivu in pri Temeljnem sodišču v Celju. TC Končno zdrava voda Celjska Komunala je na zadnji seji izvršnega sveta predlagala novo rešitev za problem nitratov v pitni vodi, ki naj bi končno tudi obveljala. Doslej je za eno najbolj sprejemljivih vari- ant veljala inflltracija Sa- vinje v podtalnico, pred me- seci pa je Komunala ponu- dila čiščenje vode s pomoč- jo ionskih izmenjevalcev. Oba predloga sta imela svo- je pomanjkljivosti, zato je izvršni svet podprl rešitev, po kateri bodo medloško vodo preusmerili v indu- strijo, vitanjsko pa bodo do- bivala gospodinjstva. Predlog, da bi medloško vodo z nitrati enostavno pre- usmerili v industrijo, je star že nekaj let, vendar so ga v Komunah doslej zavračali, češ da tehnično ni izvedljiv. Po zadnjih spoznanjih pa se to očitno da izpeljati, treba je le zgraditi nov industrijski cevovod in urediti prevezave do posameznih porabnikov. Industrija v Celju porabi let- no več kot 36 odstotkov od skupno 7,5 milijona kubič- nih metrov vode, koUkor znaša celotna letna poraba. Večino vode porabijo v teh- nološke namene, tako da bi jo lahko nadomestih z manj kakovostno vodo. Zaradi svoje lokacije celjska indu- strija v glavnem dobiva vodo iz Vitanja, medtem ko je ve- lik del gospodinjstev prisi- ljen uporabljati medloško vodo z nitrati. Po sedanjem predlogu Komunale bo z iz- gradnjo cevovoda od črpališ- ča do industrijskih porabni- kov medloška voda pritekla do industrije. Ker pa samo vi tanj ska voda ne bo zado- stovala za oskrbo prebival- stva in bi jo zlasti ob konicah porabe primanjkovalo, bo potrebno vitanjski dodajati medloško vodo, zaradi meša- nja pa bo koncentracija ni- tratov manjša, kot je sed^. V ta namen bodo morali do- končati še povezovalni cevo- vod od Joštovega mhna do Čopove ulice. Projekt bo po predračunih zahteval !■ lijonov dinarjev in svOT k temu bodo morali !■ vati tudi občani s plaftj cene vode. Če bodo srj zagotovljena, bi lah*^ industrijski cevovod 2« že v nekaj mesecih, tovilih izvršnega sve^jj ne bi smel biti P^^^^ je oskrba z vodo preoj naloga v občinskih Za zagotovitev nov™ kovostnih vodnih virj* v načrtih še vedno vkU' vira iz Stranic. Doseg govori s konjiško oR^" so dali pomembnejši'! tatov, po zadnjih ini°J jah pa naj bi se tudi P premaknilo. Na ta J Celje dobilo novih ^\ vode na sekundo in }^ doščalo za popolno i^ tev medloške vode i* ^ be v gospodinjstvih .jj ne izključuje nadaljn^ rovanja podtalnice R ^ datnim onesnaževal, ^ poudaril celjski iz^^"^ ' 30. AVGUST 1990-STRAN 3 Pirša, predstavnika majhnega podjetništva, kot se je sam predstavil, je zanimalo, '^liomo zmanjšali državno upravo, ki jo je po njegovem mnenju vsaj za polovico preveč in * bodo kaj zmanjšali da vki, ki precej bremenijo tako velike kot majhne. Izidor Rejec mu je Mtovih vlada že pripravlja ustrezne zakone, da bi to lahko izpeljali. Sicer pa so Jjjeva/ce poleg lokalnih problemov zanimale še možnosti za odprtje zasebnih šol, urejanje ^loških vprašanj, zamenjave direktorjev, denacionalizacija odvzetega premoženja in po- 'O makadamu f Demosov raj mični piknik istomisiečih in peščice petokoionašev dbrobju Demosove trdnja- iot je Celje poimenoval ^ov župan, so se zadnjo so- nbrali nekateri najvid- ii predstavniki nove slo- Bke oblasti, ter nekateri jski občinski možje, pred- niiki tukajšnjih Demoso- strank in množica kakš- petstotih Celjanov. Ob irtinskem jezeru je celjski los namreč pripravil ta osrednjo politično prire- r v Sloveniji - politični lik pod naslovom Mikro- ievaš. Čeprav so nanj vsaj dno vabili tudi drugače leče, pa je bil dogodek Mj strankarsko obarvan. led gosti »iz Ljubljane« žal ::!o napovedanega France- Bučarja, predsednika slo- jke skupščine, niti Janeza še, obrambnega ministra, *• ga sicer maloštevilni, pa »toliko bolj vprašanj polni •^i, godni za vojsko, težko '»kovali. isti, ki so med svoje volilce JiSli so si zato lahko vzeli wveč časa za predstavitev Wi pogledov na politična l^anja v Sloveniji in Jugo- •lli' za opravičevanje dom- neučinkovitosti vlade ^ iskanje krivcev za seda- ^ll^spodarski položaj. Te je ^'3 govorcev še vedno na- 5ed »rdečimi«, ki ne samo, ^ 45 let vodili to državo ^Pad, ampak še vedno ne da morajo zapustiti ^fibne položaje, kričijo ^^šizmu in se tudi s po- Svobodnih sindikatov proti sedanji oblasti, kot ^ 'zrazil Janez Lampret, >^dnik celjskega Demosa, '^fžčanski demokrat. J^srednjega govornika na l;^ bi lahko označili soci- jj^frata Jožeta Pučnika, ^l^f^ika slovenskega De- i*^! je ljudi pozval, naj bo- ||\°cenah vlade strpni, s^ ni mogoče pokazati ^ rezultatov. Doslej je 1^, .ohranjati obstoječe, da Hu'celotna infrastruktura li.^ot hišica iz kart. Toda je jesen, ko bo mo- ici^^'^ičiti obljube - uvelja- vi družbo in suvere- ^'ovenije. Potolažil je ne- , Vodilne, ko je odločno so govorice o spi- "^ih direktorjev navad- ijo Pa toliko boljužalo- ,^ ce, ko je spregovoril zmanjšanju zaščite .''^ in o sprostitvi od- ker druge rešitve ,[* Ob tem pa bo nujno (jvJ .socialne programe, k. ^f^iJi ne bo nihče stra- Na pikniku je bilo tudi nekaj znanih obrazov s slovenske] politične scene, ki pa so bili bolj opazovalci dogajanja in niso: posebej predstavljali svojih pogledov na dogajanja pri nas^i Eden takšnih je bil Vane Gošnik, predstavnik Zelenih. Mikro-' fona v svoje roke ni vzel, zato pa se je zapletel v debato^ z demokratom Ruplom, ki si je za to priložnost, tako koti mnogi drugi, na prsa pripel rdeč nagelj. dal in nihče ne sme ostati brez osnovne zdravstvene zaščite. To bodo Demosove stranke za- gotovile,« je dejal. V Celju bo prav kmalu veliko takih, ki ga bodo prijeU za besedo, saj je samo zaradi Ema in štorske Železarne ogroženih vseg 18 ti- soč ljudi. Celjski izgubarji so namreč za približno 320 milijo- nov dinarjev »v minusu«, kar znese 25 tisočakov ali 6 pov- prečnih plač na zaposlenega v teh podjetjih. To je v svojem govoru povedal Mirko Krajnc, predsednik celjskega izvršne- ga sveta, ki je ob tem poudaril, da za takšno stanje gotovo ni kriva sedarya vlada in da tega položna ne bomo spremenili z nergaštvom, negativizmi po medijih, še manj z napovedano stavko. Minister Dimitrij Rupel, ki mu kot zadolženemu za zuna- nje zadeve nekateri očitajo preveč potovanj po svetu, je dejal, da je vladi v 100 dneh vendarle uspelo obrniti sve- tovno javno mnenje v prid slo- venski demokraciji in proti srbskemu unitarizmu, da pa nas slabi naše lastno nezaupa- nje in da mora vlada okrepiti slovensko samozavest. Z njim se je globoko strinjal tudi eden od volilcev, ki je dejal, da se je nova oblast po volitvah po- mehkužila in ji priporočal: »Trda bodi in neizprosna!« Izidor Rejc, ki je bil v dru- gem delu piknika dežuren za odgovore na vprašanja, ki pa večinoma niso bila z njegovega področja, je kot minister za in- dustrijo in gradbeništvo dejal. da upa, da je bil Elan zadnji primer slovenske slepe zavero- vanosti v velika podjetja in da bodo zd^ storili vse, da bi poo- strili nadzor nad poslovanjem. Maks Bastl je potožil nad pro- blemi z likvidnostjo, Vitodrag Pukl pa je ostro pokritiziral na- povedano stavko Svobodnih sindikatov, katere cilj je iz- ključno pohtičen in s katero nekateri - ve se kdo - želijo, da bi se »zgodilo ljudstvo«, ki bi zrušilo sedanjo vlado. Ta napovedana politično- štržokovna grozljivka, ki napo- veduje vročo jesen, je bila tudi rdeča nit za zvezdi sobotnega piknika Franceta Tomšiča in njegovega »petokolonaša« Rastka Plohla. Tomšiča je z vsako besedo bolj glasno opozarjal, da je pri nas sindi- kalna svoboda le navidezna in da še vedno vlada le en sindi- kat, za katerim stojijo direktor- ji in šefi, ter potožil, da se pri nas sindikalizem ne more raz- viti tako kot se je na primer na Poljskem. »Poljaki pač niso imeli Kardelja in samouprav- ljanja,« je še besno pojasnil, nato pa ugotovil, da je Celje kar se sindikata tiče še vedno boljševistično mesto. Vse, ki sedijo v Ravnikovem sindika- tu je označil za »pocarje« in lažnivce, ker bodo s strdkom prekinili podpisano kolektiv- no pogodbo. »Hočejo nam vze- ti iluzijo, da bo drugo leto bolj- še, ampak tega ne bomo dovo- lili!« je bil odločen. Rastko Plohi, »nepovablje- ni« gost iz Ptuja, kjer deluje njegov Neodvisni sindikat, pa je Tomšiču očital, da se zaman kiti z neodvisnostjo, s^ je jas- no, da je njegov sindikat soci- aldemokratski. Ravnikov pa partijski. Opozoril ga je še, da se sindikalizem ni začel z njim in da se mu zdi izpod časti, da bi udrihal po Svobodnih sindi- katih, ki nimajo več niti moči niti sposobnosti, da bi karkoli zrušili, še ngjmanj pa vlado. Lepši sprejem je doživel predstavnik njegove podružni- ce iz Uniorja, ki je dejal, da je prišel čas, ko ne bodo iz delav- cev mogli več delati Gospodov iz Butal, ko bo treba upošteva- ti tudi trohico njihovih zahtev. »Vedno so nam govorili, da smo samoupravljalci, da je lastnina tudi naša. Sedaj smo viški..., so grenko zvenele nje- gove besede, s katerimi je po- kritiziral tudi gradnjo centra na Rogli, podpiranje smučar- jev in podobne zadeve, na ra- čun slabega življenja tistih, ki se potijo v kovačnici. Piknik, ki seje začel z dveur- no zamudo je sicer minil brez večjih »incidentov«. Le neke- mu, menda preveč tekočin pol- nemu obiskovalcu, niso dovo- lili postavljati vprašanja, če- prav je zagotovil, da bo govoril o šolstvu in zdravstvu. Vpra- šanj Ivana Kovača, ki jih je postavil pisno, tudi niso pre- brali, ampak so ga pozvali naj pride sam pred mikrofon, če- sar se je očitno ustrašil. Po po- moti pa so pred mikrofon spu- stili nekoga, ki je spraševal kaj se dogaja s slovensko psihia- trijo. Sicer pa je bilo vse tako kot mora biti. Ljudje so ploskali, žvižgali, tu in tam je kdo zavpil »Dol komunisti!«. Videli so svojo oblast, hvalili prireditev in se zabavah. Ministri so jih prepričali, da garajo in se tru- dijo, da pa bo pot v lepšo pri- hodnost seveda prav gotovo vsaj tako makadamska kot so tiste okoli jezera. Da ne bo šlo gladko tudi zaradi naše politič- ne kulture, je bilo pa vsaj neka- terim obiskovalcem tudi jasno... INES DRAME Foto: EDI MASNEC Med obiskovalci je bilo precej domačinov - krajanov Loč. Gostje iz vlade, pa tudi iz celjske občinske skupčine so opozar- jali, da so jim pred dvema desetletjema na račun jezera, ki ga danes marsikdo občuduje, odvzeli kar precej zemlje, jim ote- žili pot do Celja. Ta je še danes makadamska. »Hočemo, da se odpravi ta sramota,« so se razburili nekateri in izrazili upa- nje, da bo nova »oblast« to uredila. OKNO VJUGOSLAViJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Kdo bo plačal za škodo? Državljanske vojne v Jugoslaviji ne bo, pravijo po mir- nejših dneh v Kninski kregini optimisti. Za sed^, jih dopolnjujejo pesimisti. Res je, da se razmere po srbski vst^i na Hrvaškem nekoliko umiij^o, še zmerjg pa popot- niki niso vami pred napadi srbskih cestnih razbojnikov, kot so samozvane »nočne straže« imenovali v hrvaškem saboru, ki je razpravljal o razmerah v republiki. ZdcU se oglaše^jo že prvi Hrvati, ki se sprašujejo, kdo bo pokril škodo, ki je nastala s cestnim razbojništvom. Govor je o 200 milijonih dolarjev, kolikor jih bo imel manj - v sezoni, posezoni, predvsem pa prihodnje leto - hrvaški turizem (ta prinaša 80 odstotkov vsega deviznega priliva od jugo turizma); na 400.000 dolarjev pa je ocenjena škoda, ki je nastala v cestnem in železniškem prometu zaradi vstajniških barikad in drugih ovir, s katerimi so na vrhuncu turistične sezone ohromili promet ob delu jadranske obale. Le kdo od tujcev, se sprašujejo hrvaški turistični delavci, bo še prišel v državo, kjer ga namesto sonca na plaži čak^o med potjo puškine cevi in barikade na cestah? Kdo se bo, ko se bo spomnil na 20-urne in več vožrye za 150 kilometrov, še pripravljen spustiti v tvegarxje in se igrati turista v Jugoslaviji? Prvi so odgovor na ta vprašanja poskusili poiskati meš- čani Omiša. Vložili so kazensko prijavo zoper dr. Jovana Raškoviča in dr. Milana Babica - poglavnika Srbske demokratske stranke in župana Knina, ki je objavil obsedno stanje v »svojem malem mistu« - ki naj bi plačeda škodo, povzročeno od SDS, voditeljice (po navodiUh iz Beograda, so trdili na seji sabora) srbske vstaje na Hrva- škem. Tudi če bi bila srbska poglavnika obsojena, da morata povrniti del škode, ki so ju povzročili njuni cestni razbojniki, je vprašanje, kje bi vzela denar? Četudi bi šla SDS v stečaj, bi bila veijetno s tem povrnjena šele milijo- ninka škode, ki jo je hrvaškemu gospodarstvu naredila Srbska demokratska stranka, pravijo denarni strokov- njaki. Možna je še različica, da bi del denarja za pokritje škode SDS dobila iz Beograda. V srbski prestolnici (zelo si žele naz^j dinastijo Karadordevič) se na račun »avtono- mije« Srbov na Hrvaškem - referendum zanjo še kar tr^a in je bil dosežen nov svetovni rekord: v Donjem Lapcu, občina Gospič, je glasovalo 160 odstotkov »Srbov na Hrva- škem« v tem kregu - že šalijo. Češ, Srbija ne more brez dveh avtonomnih pokr^in; potem ko je ukinila kosovsko, je skrajni čas, da ustanovi novo - na Hrvaškem. SrblH bomo dali denar Ker nesreča nikoli ne pride sama, se je tokrat nad nemirno Jugoslavijo razbesnela še narava. Huda suša bo po oceni kmetijskih strokovnjakov zmaryšala pridelek poljščin in sadja za več kot tre^ino. Ncubolj vpijejo, kako bodo na psu, v Vojvodini, kjer trdijo, da bodo imeli za 4,4 milijarde din škode. Močna Srbija je seveda na prvem mestu, s^ se Vojvodincem pridružujejo še ožja Srbija z ocenjeno škodo 2,5 mihjarde din in Kosovo s 525 milijoni din, skup^ torej Močna Srbija 7,425 milijarde din (ko bo treba škodo solidarnostno poravnati, verjetno ne bo več pokrcoin, ampak samo še Močna Srbija); na Hrvaškem je škoda ocenjena na 1,6 milijarde din, v Makedoniji na 579 mihjonov, v BiH 11 milijonov, v Črni gori 19 milijonov in v Sloveniji 7,5 milijona dinarjev. Takoj se je oglasila (pro- srbska?) zvezna vlada (bila je dolgo tiho ob srbski vst^i v Republiki Hrvaški) in sklenila reprogramirati posojila poslovnih bank na oškodovanem območju, kmetje in posestva bodo dobili solidarnostni denar iz vse države (!) in razUčne davčne ol^šave. In spet bo Močna Srbija bogata na račun ujme in drugih delov Jugoslavije... Le malo je še tistih, ki ne dvomijo, da je škoda zaradi suše (ob kilometrih in kilometrih namakal- nih naprav v vseh delih Močne Srbije) ocenjena pretirano visoko, ciij tega pa je, da se vsaj nekoliko popravi denarne zagate negvečje jugoslovanske republike. Kaže spomniti na to, daje zvezna tržna inšpekcija ugotovila, ko je pregle- dala 17.000 podjetij, nsgveč gospodarskih prekrškov prav v Srbiji, prav tako pa so si srbska podjetja - na račun potrošnikov - prisvojila n^več denaija, kar 3,4 milijone dinarjev. Tudi s sušo pa se da goljufati in služiti... Opoziclla se boji gollufanja Goljufije se boje celo nove strjinke v Močni Srbiji. V ponedeljek so jih registrirali 15, njihovi veljaki pa so čedalje glasnejši iz strahu pred »še eno komunistično farso«, kot so imenovali prihodnje (konec leta 1990 ali v začetku 1991) večstrankarske volitve v Srbiji. Dr. Leon Kojen, predsednik Demokratskega foruma, je spomnil na prve večstrankarske volitve v Srbji (in zadnje v Jugosla- viji, če izvzamemo letošnje v Sloveniji in na Hrvaškem), ki so bile leta 1945. Še zd^ mnogi v Srbiji, trdi dr. Kojen, z veseljem obujajo spomine na to, kako so premetavali kroglice iz ene skrinjice v drugo in zagotovili »premočno vlado komunistom«. O tem, da so v Srbiji poneveijali rezultate na zadnjem »vseijudskem referendumu«, opozi- cija sploh ne dvomi. Enake lumparije pa pričakuje tudi pri novih volitvah, kjer n^ bi glasove šteli (beri: po svoje) samo pripadniki SS Srbije, predstavnikov opozicije pa n^ ne bi spustili v volilne komisije. Srbska posebnost je tudi določba v osnutku volilnega zakona, po kateri možni kandidat za predsednika repu- blike potrebuje 100 podpisov, da ga uvrstijo na kandi- datno listo, za navadnega poslanca^ da postane kandidat, pa je treba zbrati kar 500 podpisov. Saljivci pravijo, da je to znak prave demokracije, po kateri se lahko znova zgledu- jejo na Vzhodu in na Zahodu, s^ d^e vedeti, da je pred- sednik države le lutka v rokah ijudstva. Vse bi bilo v redu, pravijo resnejši, če ne bi predlog nove srbske ustave d^al predsedniku republike pravice, da z eno potezo - razpusti »demokratično izvoljeno« skupščino. Prakso pa Slobodan Miloševič v tem že ima, s^ je že razpustil skupščino SAP Kosovo in ukinil njen izvršni svet. Torej se srbska opozicija ne boji zaman... 4. STRAN-30. AVGUST 1990 JSOSPODARsjjii Vrnitev skozi pekel Pogovor z ilfrektoriem tovarne nogavic Poizeia Aiojzem Došierfem v tovarni nogavic Polzela so v letošnjem prvem pol- letju vrednostno in količin- sko izvozili za 30 odstotkov več kot lani. Proizvodnja je po količini enaka, čeprav so za 50 ljudi zmanjšali število zaposlenih. Upravljajo s 50 odstotki lastnih sredstev. V času vsesplošne naložbe- ne suše so v tem podjetju v začetku avgusta odprli nov obrat konfekcije žen- skih hlačnih nogavic. Obrat je vreden 13 miUjo- nov dinarjev, v novih prosto- rih pa dela v boljših delovnih pogojih 540 delavcev. 60 od- stotkov proizvodnje v tem obratu je namenjeno tujim kupcem. Že drugo mandat- no obdobje je na čelu tega 1300-članskega kolektiva Alojz Došler. Letos je dobil zlato značko izvršnega sveta žalske občine. Morda je to priznanje vredno toliko več, ker so jih letos podeljevah po temeljiti izbiri in pred- vsem ne tako množično kot v preteklosti. Alojz Došler pravi, da je priznanje sicer sprejel, a zanj je to priznanje celotnemu kolektivu, vsem delavcem, brez katerih tudi sam ne bi mogel storiti niče- sar. Ja, takšen je tokratni so- govornik. Ne govori rad o se- bi, gladko pa mu beseda ste- če takrat, ko je treba govoriti o podjetju, delavcih, skratka o vsem, kar je povezano s po- djetjem, ki mu je zaupano. Došler: »V Polzelo sem prišel pred osemnajstimi le- ti, ko sem končal študij na tekstilni fakulteti. Po pri- pravništvu sem delal v kon- troli kvalitete. Ta del proiz- vodnje se mi zdi še danes ze- lo pomemben. Je pač tako, da kupec našega izdelka ne more poizkusiti, lahko samo verjame, da je kvaliteten. V kontroli kvahtete sem de- lal pet let, zatem se je začel močan investicijski zagon v tovarni in premeščen sem bil na mesto vodje proizvod- nje. Še kasneje se je pričelo tisto nesrečno ustanavljanje tozdov, prevzel sem tozd ženskih nogavic. Tozde smo ukinili leta 85, za nas je bilo to nujno, čeprav za takratno politiko še malce zgodaj. Sam sem bil potem še po- močnik direktorja in zadnjih osem let direktor.« »Biti direktor v teh časih je najbrž vse prej kot lahko delo.« Došler: >>V vseh teh letih, se je politika na področju go-' spodarjenja spreminjala, ta- ko daje bilo izkušenj kar do- volj. Preizkusili smo kar ne- kaj vlad, za današnjo misUm, da daje usmeritve za nek dol- goročen razvoj, seveda pa v praksi vse še zdaleč ne teče gladko. Konkretno za naše razmere lahko rečem, da po- slujemo še dokaj normalno. Še vedno me moti visoko razmerje med neto osebnimi dohodki in vsemi dajatvami. Na 100 din neto izplačanih osebnih dohodkov smo v pr- vem polletju namenili za vse zunanje zadeve 129 din do- hodka. To razmerje je presla- bo, več bi moralo ostati zno- traj podjetja.« »Ste torej zagovornik ukrepov Markovičeve poli- tike?« Došler: »V podjetju od ka- terekoli vlade pričeikujemo sistem, ki bo omogočal nor- malno delo, čim manj spre- memb, tako da lahko plani- raš kratkoročno in dolgoroč- no. Ko govorim o tem, mi- slim na sistem, kakršen vla- da v razvitem svetu. Kon- kretno za naše podjetje - ve- liko bi nam pomenilo, če bi bili izenačeni z zahodnimi proizvajalci. To bi bilo nuj- no, ker so meje odprte, ker je sproščen uvoz, ker ljudje lahko kupujejo preko meja. le na ta način bi lahko obdr- žali socialno varnost podje- tij. Praksa je takšna, da so carinske stopnje na gotovo blago, vsaj v primeru noga- vic, izenačene s carinsko stopnjo za uvoz surovin, kar za nas pomeni neenakopra- ven položaj z zahodnimi pro- izvajalci. Mi se ne bojimo tu- jega blaga na našem tržišču. Več kot polovico proizvod- nje izvažamo, v glavnem na tržišče Zahodne Nemčije, v vseh teh letih smo si prido- bili določene izkušnje. Kva- litetno, rokovno in tržno lah- ko obvladamo tudi domače tržišče, v to sem prepričan. Samo začetni pogoji pa mo- rajo biti enaki.« »Kaj konkretno pomeni za vas uvoz blaga iz tu- jine?« Došler: »Mislim, da je uvoz realna strategija seda- nje vlade. V podjetjih se po- skušamo uravnavati na za- hodne kalkulacije in po lan- ski inflaciji, ko so cene pre- skočile cene na zahodnem tr- žišču, poskušamo te naše ce- ne vrniti na nivo zahodnoe- vropskih cen. To je Polzela v zadnjem času že storila. Brez vsake propagande pa lahko rečem, da je bilo uvo- ženo blago, vsaj proizvodi, sorodni našim, nekvalitetno. Po informacijah trgovcev se naši proizvodi zdaj vse bolj vračajo na police trgovin.« »Pri tem ste veliko nare- dili tudi z zunanjo podobo svojih proizvodov.« Došler: »To je prav gotovo ena izmed pomembnih stva- ri. Najvažnejši je seveda iz- delek sam, tisto, kar je v em- balaži. Zato imamo močno razvojno službo in, kot sem dejal že prej, močno kontrol- no službo. Težko je sicer pre- gledati prav vsak izdelek,lot- no naredimo 40 milijonov parov nogavic. Zato je zame tudi avtokontrola vsakega delavca zelo pomembna. In ob vsem tem seveda zunanji izgled, privlačna embalaža, v kar nas je prav tako prisili- lo sodelovanje s tujino.« »Kako ocenjujete trenut- ne razmere na domačem tr- žišču, ste eno tistih podjetij, ki jih je srbska blokada pre- cej prizadela.« Došler: »Ko je nastopila srbska blokada, je začel ve- ljati še odlok o prostem uvo- zu. Vse to je kolektiv precej prizadelo in predstavljalo zanj veliko breme. Po začet- nem udaru se stvari normali- zirajo. Danes že delamo z Vojvodino, Beogradom, južno Srbijo, vendar ne v ta- ko velikem obsegu kot lani.« »Ostaniva pri vlogi direk- torja. Danes govorimo o sa- mostojnosti direktorjev, sa- mostojnem odločanju, kakšne so vaše izkušnje?« Došler: »Zakonodaja, ki se poskuša letos uveljaviti, je nova, dokaj teoretična, v praksi pa bo za spremembe potreben čas. Navajeni smo na pravice, ki jih je prejšnji sistem zagovarjal za vsake- ga, o odgovornosti pa smo imeli vedno drujgačno mi- šljenje. V podjetjih je treba uvajati sistem, da se bomo dogovorili, kaj bo kdo delal, za kaj bo odgovarjal in kako človeka normalno plačati. To so pogoji, da lahko direk- tor uveljavi svojo vlogo. Si- cer pa bi iz izkušenj dejal, da z občinsko poUtiko, tudi re- publiško, nikoli nismo imeli težav. Živeli smo v sistemu, •ki je eiiim in drugim nareko- val življenje in delo. V novih pogojih, mislim, da bo šlo brez težav.« »V Sloveniji v zadnjem času veliko slišimo o tako imenovanih rdečih direk- torjih in njihovih zamenja- vah. Kako vi razmišljate o tem?« Došler: »Vprašanje je, ko- liko ljudi v politiki v resnici razmišlja o tem. Za nas v po- djetju je poUtika absolutno manj pomembna, pomemb- na je stroka. Sam se s tem nisem nikoh kaj posebej uk- varjal in si belil glave s politi- ko. Po naravi in izobrazbi sem tehnik, zanima me pro- izvod, kvaliteta, pravočas- nost. Enostavno nimam časa za politiko. »Ste zagovornik trde roke pri vodenju podjetja, nače- la, da mora biti en človek tisti, ki odloča o poti, po ka- teri bo šlo podjetje? Došler: »Mislim, da v po- djetju mora biti skupina lju- di, ki določa pot. Na drugi strani je treba z ljudmi pre- verjati zastavljeno pot. Pod- piram razgovore z delavci, ker jih le tako lahko pridobiš za akcijo. Drugače je nemo- goče obvladovati položaj.« »Ste si izkušnje pri vode- nju nabirali v tujini?« Došler: »V Polzeli nimamo navade, da bi veliko hodili naokrog. Gremo pa v države, kjer imamo skupne interese s partnerji. Delamo s štirimi partnerji v Zahodni Nemčiji in te tovarne smo obiskali. Kadarkoli smo se vračali, sem bil nekoliko slabe volje, ker tisto, kar vidiš, težko pre- neseš v naše okolje. Mislim, da bomo zdaj tudi tu naredili korak naprej. Predvsem sem v tujih podjetjih občudoval organizacijo dela, število za- poslenih, odgovornost do dela in nagrajevanje de- lavcev.« »Je v tujini kaj zanimanja za sovlaganje tujega kapita- la v podjetje?« » »Došler: »Zanimanje je, predvsem v Zahodni Nemči- ji in Italiji, vsi pa postavljajo vprašanja o številu zaposle- nih, varnosti naložb, transfe- ru dobička. Nekaj stvari je sedanja zakonodaja že rešila in upam, da se bomo lahko konkretno pogovarjali, seve- da pa je za to potreben čas.« »Ali znotraj podjetja že razmišljate o delnicah, ob- veznicah?« Došlera »Razmišljali smo o obveznicah, zdaj razmišlja- mo o internih delnicah. To sicer še ni tisti pravi mehani- zem, je pa po eni strani obh- ka, ki pritegne delavca, ga pa po drugi strani tudi obreme- njuje in vnaša bojazen za de- lovno mesto. Kljub vsemu menim, da tudi to potrebuje- mo, kajti brez skrbi za svoje delovno mesto ni prave od- govornosti.« »Kako nagrajujete svoje delavce?« »Došler: »Imamo dva mo- dela. Enoje normirana proiz- vodnja, tu je okrog 830 ljudi, ostalo je režija, čeprav je tudi v tem delu več kot pol ljudi zaposlenih praktično v pro- izvodnji. Za normirani del je sistem nagrajevanja praktič- no enostaven, za režijski del pa mislim, da še nimamo do- brega sistema. Stvari okrog nagrajevanja bo treba spre- meniti, zavračam vsakršno uravnilovko, zagovarjam pa zajamčeno tajnost osebnih dohodkov v podjetju. Pred- vsem pa je treba nagrajevati znanje, sposobnost in trud. Drugače poti naprej ni.« »Za pot naprej je potreb- no stalno izobraževanje. Vam ostaja kaj časa za to področje?« Došler: »Časa mora biti vedno dovolj, nikoh ni nobe- na stvar tako. nujna, da si ne bi mogel utrgati nekaj ur ča- sa. Zame so že poslovni raz- govori, zlasti s tujci, no izobraževanje, pri tem skušam česa na Tudi za razne seminarlH svete si je treba vzeli ta ^ prav ne omogočajo rpf'^ nja konkretnih stvari r pa nek pregled nad stv : čeprav je žalostno, f; konodaja pripravljena" da potrebuješ svetov dodatne razlage.' Zako' moral biti napisan lai^j^ i ga direktorji lahko razi. ' mo in uporabljamo.« ^ »Če rečeva še besedo t dve o Alojzu Došlerju i'* človeku - kako preživi čas izven podjetja?« Došler: »Z družino žj^J v Šempetru in marsikaj uro namenim sprostitvi kreaciji. Mesto direktjj zahteva tudi dobro fi^^ kondicijo. Ker živim naviH je za to dovolj možnosti ' sih sem aktivno igral o ko in še danes rad zavijfctr.ii^ igrišče, pozimi pa z dnižj^ na sneg. Mislim, da je sposobnost ravno tako p, membna kot vse ostalo, j lahko obvladuješ polož^,. »Še tole bi vas vpra^ za konec - ste optimist, jj se bomo izkopali iz sedanjin težav in da bo gospodarski voz vendarle kreni navzgor?« Došler: »Optimisti mot^ mo biti, brez optimizma nI bi smeh sedeti na tem poSJ žaju. Enostavno ne bo. Ns^; jamo se v peklu in pc\ v lepše življenje je sam zi pekel. Ne predstavil da bomo položaj rešili i., hek način in v kratkem časa Nasprotno. Težko bo in f| ne bo kratek. Tudi zato, ki je politična situacija v Jugj slaviji takšna, da bolj zavin kot vzpodbuja gospoda stvo.« IRENA BAŠ Vse več kriminala V gospodarstvu cvete šverc, naraščajo utaje Ugibanja, ali bodo podjet- niški časi prinesli tudi več gospodarskih prekrškov, že dobivajo odgovor. Po po; datkih, ki so jih lani in v pr- vi polovici letošnjega leta zbrali v celjski Upravi za notranje zadeve - v oddelku za odkrivanje gospodarske kriminalitete, število go- spodarskih prekrškov na- rašča. Vendar pri tem ni mogoče razmejiti, kolikšen del kaznivih dejanj je posle- dica trenutnih gospodar- skih in likvidnostnih stisk, koliko pa je k temu prispe- vala večja liberalizacija. Vsekakor pa velja, da k te- mu nekaj prispeva tudi ne- urejena zakonodaja. Po besedah Jožeta Ško- bemeta, vodje oddelka za odkrivanje gospodarske kri- minalitete, je bilo lani in v prvi polovici letošnjega le- ta več zlorab pooblastil in zlorab položaja ali pravic od- govorne osebe, več je bilo tu- di nevestnega gospodarjenja in tudi ostalih prekrškov in kaznivih dejanj, ki sodijo v resor te službe. Med temi velja še posebej omeniti po- narejanje vrednotnic, izdaja- nje nekritih čekov, gozdne tatvine in promet z mamili. Oddelek, ki pokriva vseh osem občin območja usmer- ja trenutno večji del aktivno- sti v preprečevanje zlorab položaja in pooblastil. Največ zlorab in okorišča- nje je v zadnjem času v grad- benih organizacijah, pa tudi v industriji in trgovini, pove- zane pa so predvsem z grad- njo zasebnih objektov na ra- čun družbenih gradenj. Tako ob sočasni gradnji kakšnega stanovanjskega ali industrij- skega objekta zraste še kak- šen vikend. Takšnih pojavov je največ na območju velenj- skega tožilstva. Nekaj ljudi je že za zapahi, v interesu preiskave pa je, da se ostale podrobnosti še ne omenjajo. Iznajdljivi so tudi trgovci, skladiščniki in poslovodje. Precej zlorab je bilo na račun inflacije, saj so mnogi na ta račun prišli do poceni grad- benega materiala, opreme za stanovanja ter do gospodinj- skih strojev in aparatov. V času nekaj sto odstotne in- flacije so spretneži »kupova- li« in dvigovali to blago v za- četku, plačah pa so ga na koncu leta. Jasno, da ne v re- valorizirani vrednosti... Nekaj je tudi primerov, ko so si vodilni prilastili materi- al za opremo svojih zasebnih podjetij. S takšno doto, ki so ji dodali še nekaj sposobnih sodelavcev, so potem zapu- stili družbene vode. Prav na področju podjetni- štva pa je največ nejasnosti in tudi zakonske nedoreče- nosti. Vsekakor tisti, ki kot zasebni podjetniki konkuri- rajo svojim nekdanjim po- djetjem, (predvsem tako, da so kot nekdanji direktorji, komercialisti in zastopniki matičnemu podjetju pobrali najboljše stranke) s tem še niso storili kaznivega deja- nja, zato se pohcija v te toko- ve ne bo preveč mešala, saj bi ji lahko očitali, da zavira razvoj podjetništva. Te zade- ve naj bi s konkurenčnimi klavzulami in na druge nači- ne reševali v podjetjih. Po- djetja sama bi morala dati prijavo, če mislijo, da jii kdo na nezakonit način po* zroča veliko škodo. Poseben problem sovteii času tudi nova mala trge ska podjetja, ki niso več P« nadzorom davkarjev, verjetnosti pa je tudi, da" uspela služba družbenjl knjigovodstva sama zago* viti red. Vehka praznina i tem področju omogoča in preprodaje raznih obo temu pa je seveda kriva t* država. Oddelek za odkrivanj? fj spodarske kriminalitet'. tudi ukvarja s preprei«, njem razpečevanja 1»**; in uživanja mamil. Kacu"^^ ska stiska prispeva, o^. mu ne morejo posvetit'' ko časa kolikor bi biior trebno, posebej še, ^' tavljajo, da se uživan,' mil v celjski regiji hii|' , ri. V največjem por^*'^ uživanje in razpec«^ v Celju, Velenju inj^ Skupna ugotovitev i^-^^ število gospodarskih P. škov narašča in da boo^^ na tem področju P''',^, ustrezni predpisi večja ažurnost. Gospo'^'; zadeve se na sodiščih jo predolgo. Tako je flacija izničila ^^^^'^B kazensko ovadbo. ^^^B dejanje, ki bi ga v ^^^^iH bilo storjeno, lahko stili kot večji grabezJB ne predstavlja niti P^^M Ti zneski se namreč n^M lorizirajo. Kdo si zara^M mane roke, ni treb^^|j^ Ni razlogov za preplah V celjski Cinkarni bodo letos težko ponovili lanskoletni uspeh, ko so med 300 slovenskimi podjetji v Sloveniji po dohodku zasedli osmo mesto, vendar pa hkrati tudi ugotavljajo, da zaradi omejitev v gospodarstvu pri njih še niso potrebni najstrožji stabilizacijski ukrepi. Po teh bo treba seči le, če bo proizvodnja še naprej padala in če bi se razmere še slabšale. V izvozu so trenutni rezultati Cinkar- ne v primerjavi s podjetji v Sloveniji dokaj ugodni, saj so bih pri konvertibil- nem izvozu na 23. mestu, vendar z nega- tivnim pokritjem uvoza z izvozom, med- tem ko so bili pri klirinškem izvozu celo na drugem mestu z zelo velikim pozitiv- nim saldom. Tako kot vse izvoznike so tudi Cinkar- no prizadeli Markovičevi ukrepi in tečaj dinarja, ki je oskubil že tako nizke izvoz- ne cene. Srbski blokadi, povečani nez- možnosti plačevanja večine kupcev na domačem trgu in konkurenci pa so se uprli s selektivno prodajo in prilagaja- njem proizvodnje njenim potrebam. Vse to je sicer prineslo manj kot so pričakovah, saj je bila proizvodnja ob polletju za 13 odstotkov manjša od načr- tovane, vendar pa so na srečo dobri po- slovni rezultati v prejšnjih letih omogo- čili visoko stopnjo samofmanciranja in s tem tudi ohranjanje tekoče likvidnosti, pa čeprav imajo v terjatvah do kupcev še skoraj dvomesečno realizacijo. Da ni razlogov za paniko, pa je delega- tom delavskega sveta povedal tudi Mar- jan Prelec, direktor Cinkarne, ki je po- daril, da je do konca leta še dovolj časa za zmanjšanje zalog, ki se kopičijo v skladiščih. Približno 80 odstotkov last- nega kapitala, malo kreditov, zadostne količine surovin ter v večini modernizi- rana proizvodnja, so dodatni razlogi za optimizem. RP 30. AVGUST 1990 - STRAN 5 le trije brez izgub Uz^otinJa v mozirski občini vseeno narašča ;:jptošnjem prvem poiiet- *' jg v mozirski občini i^Jgodilo, da gospodar- ni ustvarilo akumula- prihodki ne zadoščajo ■'^Kritje odhodkov, ki so ir^g skoraj štiri odstot- C hkrati pomeni, da so 53 milijonov di- % izgub, kar predstav- "54 odstotka vseh pri- Ljv. Skratka, tudi v mo- %ra gospodarstvu se 2a to, kar se nasploh ■jpvenskem in jugoslo- S izgub imajo v Gli- •Jo milijonov 277 tisoč), 'ju (13 milijonov 356 ti- Gorenju Malih gospo- joh aparatih (12 milijo- ,480 tisoč). Z izgubo so jjvali tudi v Smreki jjrnjem Gradu, Komuna- v Rekreacijsko-turistič- j centru Golte, Turistu, 0 in Kovinarstvu na ^nem. Največ izgub na zaposlenega delavca je bilo v Kovinarstvu (28.533), RTC Golte (29.484), Gorenju MGA (23.636) in Glinu (16.286). V treh podjetjih, ki so hkrati največja (Glin, Elkroj in MGA), je zaposlenih kar 67 odstotkov vseh delavcev v gospodarstvu mozirske ob- čine. Poglavitni vzroki za na- stale izgube so: nerealni te- čaj dinarja, neplačana reali- zacija domačih kupcev in stoodstotno višja amortizaci- ja od načrtovane. Pozitivno so poslovanje v polletju zak- ljučili le v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi, Gozdnem gospodarstvu in obrtni za- drugi Gaj. Poleg izgub gospodarstvo najbolj pestijo likvidnostne težave, saj v občini skoraj ni podjetja, ki v tem obdobju ni imelo blokiranega računa vsaj za nekaj dni. Zaskrblju- joče je tudi to, da se nelikvid- nost še povečuje, kar je po- sledica neplačanih terjatev, predvsem iz drugih repu- blik. Pravo nasprotje finančnim rezultatom poslovanja pa je gibanje industrijske in kme- tijske proizvodnje. Industrij- ska proizvodnja je bila v pri- merjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 4,2 od- stotka. V Sloveniji na primer je upadla, v celjski regiji pa je bila nižja za 3,4 odstotka. Povečanje je bilo le v občini Laško (2,3%) in Šmarju pri Jelšah (3,9%). Po dveletnem upadanju narašča tudi kme- tijska proizvodnja. Zaostaja le brojlerska proizvodnja. Delno zadovoljivi so tudi re- zultati v turizmu in gostin- stvu, saj je bilo število noči- tev večje za 73,3 odstotka. O vsem tem so včeraj go- vorili tudi na zasedanju zbo- rov mozirske občinske skupščine. JANEZ VEDENIK Tisoči pri posvetitvi cerkve v nedeljo se je v cerkvi Svetega Duha v Celju, še več pa pred njo, zbrala nepregledna množica ljudi, ki je želela prisostvovati posvetitvi cerkve, ki jo je opravil mariborski škof Franc Kramberger. V novi cerkvi, ki sprejme k bogoslužju tudi do 1500 ljudi je na voljo 400 sedežev, cerkev pa je bila za obrede in nenazadnje tudi za nekaj koncertov, odprta že od Božiča lani. Foto: EDI MASNEC riznanja z radgonskega selma tudi na Celjsko lilo nedeljo so zaprli vrata le- ijeja radgonskega sejma. Po [i strokovnjakov je bil sejem s izredno kvaliteten, na njem iodelovalo preko 1200 domačih ajih razstavljalcev, zvrstila pa i( številna strokovna posveto- ma, ki so zajemala vsa področja iiijstva. Številne komisije pa idi tokrat imele polne roke de- i ocenjevanjem in kar nekaj nanj bodo v svoje vitrine po- ili tudi na celjskem območju. 3 ocenjevanju mesnih izdelkov ie dobro odrezala Merxovo Me- vo Jurij iz Šentjurja ter Kmetij- idruga Laško. V Mesarstvu Ju- dobili srebrno plaketo za zase- ilovsko suho klobaso, bronasto to pa za izdelke: rifniška klo- basa, želodec, vaška domača in krajnska klobasa. V Kmetijski za- drugi Laško oziroma tamkajšnji klavnici pa so si srebrno plaketo priborili z laško klobaso. Pri ocenjevanju suhih mesnin iz domače kmečke proizvodnje so se na Celjskem odrezali takole: Za su- hi domači želodec je dobil Marjan Matjaž s Polzele zlato plaketo, Pavel Kolšek s Polzele pa bronasto plake- to. Marjan Blatnik in Nada Prašni- kar, oba iz laške občine, sta dobila zlato plaketo za domačo suho vrati- no, Anton Brglez iz občine Sloven- ske Konjice pa je prejel bronasto plaketo. Mlekarna iz Arje vasi si je kopico priznanj prislužila pri ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov. Zlato plaketo so prejeli za beli kozji sir v slanici, kajžarski sir, svežo polno- mastno skuto in kislo mleko. Srebr- no plaketo za: pasterizirano mleko, kozje pasterizirano mleko, tekoči jogurt, jogurt iz kozjega mleka, jo- gurt z višnjo, kislo smetano, skuto iz pasteriziranega mleka, beli sir Kriška, edamski sir, šmarsko ga- udo, kozji in šmarski trapist. Brona- sto plaketo pa so mlekarni podelili za čvrsti jogurt, jogurt z marelico, jogurt z jagodami in poltrdi ovčji sir. Med proizvajalci kmetijske meha- nizacije so v Sipu dobili zlato plake- to za družino rotacijskih obračalni- kov SRO 450, 550 in 680 ter samo- vozni enoosni kosilnik Sokol 165. Srebrno plaketo so v Sipu dobili za rotacijski kosilnik RK 2200 Comet. V okviru tega sejma je bila organi- zirana tudi razstava govedi svetlo lisaste pasme. Celjski zavod za živi- norejo in veterinarstvo sta zastopala dva rejca: Marija Voga in Ivan Zni- dar, oba iz šentjurske občine. V ka- tegoriji prvesnic so kravi Šeki, last Marije Voga iz Gorice pri Slivnici podelili zvonec in zlato pleketo, to- rej najvišje priznanje, zmagovalka je imela v prvi kontroli 20,6 litrov mleka, Ivan Žnidar iz Dolge Gore pa je s svojo kravo Šunko sodeloval v kategoriji starejših živali in z njo osvojil drugo mesto za življenjsko proizvodnjo. Ta proizvodnja znaša 35 tisoč 647 litrov mleka s 3,77 od- stotno tolščo. IB Kramberger za bolnišnico Ivan Kramberger, ki še vedno prepričano trdi, da bo njegov čas za mesto predsednika Republike Slovenije prišel, je minule dni podaril celjski bolnišni- ci deset tisočakov za nakup dializnega aparata. Denar, pravi Ivan, je vzel iz sred- stev, ki jih je dobil s proda- jo svojih knjig. Ivanu so ta korak svetovali tudi orga- nizatorji celjskega Obrtne- ga sejma, ki so mu zagoto- vih, da mu ne bo treba pla- čati sejemske pristojbine za prodajo knjig, če bo de- nar daroval celjski bolniš- nici. N.G. S Kristalom brez nitratov? Celjanom že nekaj let obljubljajo re- šitev problema nitratov v pitni vodi in ^e, da se bo v naslednjih mesecih vendar premaknilo. V vmesnem času f se bo morda kdo odločil za nakup filtra za vodo, ki ga na našem trgu po- '"ja Libela, izdeluje pa ga njen angle- i partner. Filter res zmanjšuje kon- iitracije nitratov v vodi, vendar pa besedah strokovnjakov ni idealna "šitev. Prednost Libelinega filtra Kristal je ^ besedah Franca Valenčiča, vodje *^U-ole, v tem, da zmanjšuje koncen- ?'^je nitratov, medtem ko podobni uvoženi filtri teh snovi ne čistijo. •""anjeval naj bi tudi organske snovi •-■.e kcaine. Filter v obliki dvolitr- i^|avrča vsebuje zmes iz posebnih ^■to izmenjavo ionov in aktivni og- ^Hsti tujih institucij govorijo o tem, H|bi se koncentracije nitratov po IJBju zmanjšale za 75 do 95 od- ^alizc> učinkovitosti je opravil tudi celjski Zavod za socialno medicino in higieno in ugotovil, daje filter učinkovit predvsem pri količinah vode do 30 h- trov. Pri enem litru vode se namreč kon- centracije nitratov zmanjšajo le še za 40 odstotkov. Filter bi nato morali verjetno zamenjati, vendar v Libeli pravijo, da ga lahko uporabljate tudi za 60 do 90 čiš- čenj, odvisno od onesnaženosti vode. S filtracijo prek ionskega izmenjeval- ca se v vodi sicer povečajo koncentraci- je kloridov, ki pa ne presegajo dovolje- nih koncentracij, vendar pa precej vpli- vajo na okus vode. Tudi snovi v filtru, ki naj bi delovale antibakteriološko, so po mnenju Zavoda problematične, zlasti za dojenčke. Izdelek torej ni idealna rešitev celjske- ga vodnega problema, čeprav naj bi so- dil med šest najboljših tovrstnih evrop- skih filtrov. Če se boste za nakup kljub temu odločili, bo najceneje v Libelini industrijski prodajalni, kjer stane 445 di- narjev. TC Slovesnost na Teharjab Teharje naj bi dobilo ustrezne prostorske uredi- tvene načrte, ki bodo zasno- vali bodoči razvoj kraja, hkrati pa je treba obeležiti teharsko grobišče s postavi- tvijo spominskega obeležja, pri čemer bo pomagala re- publika. 14. oktobra bo na Teharjih spominska slovesnost, na kateri pričakujejo nekaj ti- soč obiskovalcev in v ta na- men bo treba ustrezno uredi- ti prireditveni prostor. To so sklenili na zadnji seji celj- skega izvršnega sveta, kjer so razpravljali o programu aktivnosti za ureditev Teha- rij in grobišča. Gre za uresničitev zahtev zadnjega zasedanja občinske skupščine in v ta namen so pripravili poseben program aktivnosti za ureditev kraja in grobišč. Seji je prisostvo- val tudi celjski opat Friderik Kolšek, ki je menil, da je že- lela oblast v preteklosti Te- harje povsem izbrisati z zem- ljevida zaradi njegove zlo- glasnosti. Zato je grobišča prekrila s komunalnimi od- padki in sadro iz Cinkarne ter s piritnimi ogorki. Te na- pake iz preteklosti naj bi se- daj popravili z ukinitvijo obeh Cinkarninih odlagališč in s prepovedjo širitve, ko- munalne deponije na površi- ne, pod katerimi so ugotovili grobišča. V prihodnje bodo celotno območje ustrezno uredili in postavili spomin- sko obeležje, prva slovesnost pa bo že 14. oktobra. Hkrati bodo v občini vodili aktivno- sti za urbanistično ureditev Teharij, ki naj bi doživele po- novni razvoj. TC Gospodinja je poklic Na Srednji kmetijsko-ži- vilski šoli Celje so se spo- mladi odločili, da v svoje učne programe vključijo tu- di izobraževalni program gospodinje. Za gospodinje bo šolanje trajalo 3 leta, de- kleta pa bodo pouk obisko- vala v šentjurski enoti. Doslej se je v izobraževalni program za gospodinje vpi- salo 36 deklet in ker so na Srednji kmetij sko-živilski šoli iz republiškega Zavoda za šolstvo dobili odobritev za dva razreda, zdaj čakajo, če bo v naknadnem vpisu še kaj prijav. Izobraževanje za go- spodinje je novost, ki jo na šoli uvajajo s prihajajočim šolskim letom, znanja za po- klic gospodinje pa lahko de- kleta poslej pridobivajo le v Šentjurju. Ob enoti Sred- nje , kmetij sko-živilske šole v Šentjurju je tudi dom učencev, kjer je za učenke še nekaj prostih mest. Po pedagoških normativih je namreč spodnja meja za oblikovanje razreda 30 učen- cev, zgornje poprečje pa se giblje nekje med 36 in 39 učenci, tako da imajo za dru- gi, dodatni razred gospodinj še precej prostih vpisnih mest. Prav tako pa je še 6 prostih vpisnih mest za skrajšani program kmečke gospodinje, ki je namenjen dekletom z nedokončano os- novno šolo. Izobraževanje za ta pokhc traja 2 leti, na Sred- nji kmetij sko-živilski šoli, kjer so sprva razpisali le 20 prostih mest za en razred, pa imajo zdaj že 34 vpisanih učenk. Z oblikovanjem razredov in odločitvijo, ali bi za nov izobraževalni program ven- darle že v prvem šolskem le- tu imeli 2 razreda, bodo na Srednji kmetij sko-živilski šoli Celje počakali do 10. septemra. IS N irskem rezu rojstvo 1^ olovskega bazena v, ^ tr, bitka za Franko- ^zen, \- kateri so se vztrajno ■ Pra^ oje vali na eni strani %t'/r; lovega, na drugi pa Mske Komunale, je \uL log. Delavci Ingra- mljišče, pri odcepu Jo i"^" je izvir s termalno h . dnjo kopalno sezono hrir kopalce odprt 12 in ''lti( ,oset: metrov velik bazen j^jsiadi ob njem pa še manjši, Siit ^ rom tri metre, ^sta ' Frankolovčani skli- ^_ ^ek, na katerem so prisotne želeli seznaniti, da so se gradbena dela pričela, diplomirani inženir arhitekt Tone Žlaus, pa je zbranim pojasnil, ka- ko si je zamislil podobo novega bazena in njegove okolice. Pri načrtovanju se je trudil, da bazen ne bo nasilno poru- šil izglecia idilične okolice. Okoli baze- na je predvidenih veliko zelenih povr- šin, postavili naj bi tudi gostinski ob- jekt, ki ga Frankolovčani nameravajo dati v roke zasebniku, sicer pa ti tudi razmišljajo, da bi patronat nad baze- nom prevzela skupina delničarjev. Bazen bo sprejel okoli 150 kopalceV, Frankolovčani pa poudarjajo, naj bi bil le-ta namenjen tudi okohčanom in Celjanom ter mimo vozečim se turi- stom. Celjska Komunala, ki je pred leti za- to, da bi izgradili vodovod z vitanjsko vodo za Celje, »porušila« stari Franko- lovski bazen se je sedaj končno odloči- la, da bo svoj del obljubljenih finanč- nih obveznosti poravnala in krajanom pri izgradnji stala ob strani. Vsi pa so izrazili mnenje, da bodo marsikaj v drugi fazi izgradnje morali storiti Frankolovčani sami. Ti pa, resnici na ljubo, zaenkrat ostajajo zgolj pri načel- nih trditvah, da so jim sokrajani oblju- bili pomoč pri dokončni podobi baze- na in da se bo že našel kdo, ki bo želel odpreti tam tudi gostinski objekt. Ba- zen, ki naj bi bil za kopalce odprt v pri- hodnji sezoni, torej v teh dneh priče- nja dobivati obliko, paziti pa bo treba, da se potem, ko bodo na potezo prišli krajani, ne bo ponovno kje zataknilo. N.G. 6. STRAN - 30. AVGUST 1990 NAŠI KRAJI IN Otrok je bogastvo, a kaj, ko ie tako drag Rezultati ankete, ki se Jo pripraviti v ¥V0 Anice Černejeve, kažejo, tla so starši še naWoU pripravlleni odriniti dinar več za svojega malčka Več kot polovica staršev, ki so ko- nec pomladi izpolnili vprašalnike o tem, kakšno varstvo si za svoje otroke želijo v vrtcu Anice Černeje- ve, se je odločila za skupine z manj- šim številom otrok, za to pa bi bili pripravljeni doplačati razliko v ceni. Vendar pa je hkrati velika večina teh staršev od vrtca zahtevala, da zago- tovi vsem otrokom optimalne pogoje družbenoorganiziranega varstva in da se socialna diferenciacija otrok v vrtcu ne sme odražati. Gre predvsem za starše z višjo ali visoko izobrazbo in nadpovprečnimi dohodki, ki bi za boljše bivanje in vzgojno-varstveno delo z njihovimi otroki še lahko odšteli nekaj več de- narja, a so hkrati odločno proti ustvar- janju razlik v vrtcu. Menijo, da imsgo vsi otroci v vrtcu pravico do kar naj- boljših pogojev za socializacijo in na- daljnji razvoj in da bi obUkovanje »elitnih« skupin tudi med otroki ustvarjalo le zmedo in razočaranje. Y vzgojno-varstveni organizaciji Anice Černejeve so se za vprašalnike pred začetkom dopustov odločiU prav zara- di tega, ker so želeli slišati mnenje staršev in skupgj z njimi sprejeti odlo- čitev o reorganizaciji dela v vrtcu. Spremenjeni družbeno-socialni od- nosi in prehod v tržno gospodarstvo omogočata tudi vrtcem drugačno, trž- no naravnano, obnašanje, vendar ga v VVO Anice Černejeve ne želijo vpe- ljati na škodo otrok. Prav zaradi tega tudi predlagane reorganizacije v pri- hodnjem šolskem letu še ne bodo izpe- ljali, otroke, ki so pri njih v varstvu, pa bodo vseeno razporedili v manjše sku- pine. Kako bodo to odločitev finančno pokrili, še ne vedo natančno, vendar pa bodo prispevki staršev po zagotovi- lu ravnateljice Ane Četkovič ostali ne- spremenjeni. »V vrtcu imamo glede na iztekajoče se šolsko leto s 1. septem- brom vpisanih 120 otrok manj. To nam je narekovalo krčenje oddelkov v na- ših enotah, morda celo ukinjanje dela v katerih od enot, vendar smo se odlo- čili drugače. Otroke smo razporedili v manjše skupine - pri dojenčkih bo po 1. septembru povprečje 16 otrok v skupini, pri otrocih do 7 let pa bo zgornje povprečje v skupini 22 otrok - hkrati pa poskrbeU, da bo skladno s predpisi na 12 otrok še vedno en vzgojno-varstveni delavec. Z varuhi- njami in vzgojiteljicami smo se med drugim dogovorih tudi za drugačen, deljen delovni čas - pri vsem tem pa ni bilo večjih težav, sqj nam mora biti v vrtcu vodilo pri delu skrb za otroka,« pravi Ana Četkovič. V vrtcu Anice Černejeve so staršem ponudili možnost, da svoje otroke vpišejo tudi v interesne dejavnosti. Glede na rezultate vprašalnika je ta dodatna oblika vzgojnega dela z malčki pri starših precej priljublje- na in poznana, saj jih je dobršen del želel, da njihov otrok ob doplačilu obiskuje vsaj eno izmed njih. Največ zanimanja je bilo za glasbene, plesne, naravoslovne in športne krožke. Pri obdelavi vprašalnikov (med star- še so jih razdelili 500, vrnjenih in izpol- njenih pa so dobili 235) so v upravi vrtca Anice Černejeve med drugim tu- di ugotovili, da je večina staršev že zdaj zadovoljna s počutjem svojih otrok v vrtcu. Menijo, da v skupini tako ali tako ni preveč otrok (pedago- ški normativ, po katerem družba vrt- cem priznava in določa ceno, pa je za skupino otrok med 4. in 7. letom še vedno 30) in so se časi izpred nekaj let že močno spremenili. Dejstvo, ki ga pri tem ne gre prezreti, pa je, da se odnos družbe do vrtcev ni prav nič spremenil. Do zadnjega povišanja cen (vrtcem v Celju so iz občinskega prora- čuna priznali 14,4 odstotno povišanje njihove cene) je bila v vrtcih družbeno priznana cena le polovica dejanske ekonomske cene, s katero poslujejo. In če pri tem upoštevamo, da vse sku- pine niso polno zasedene (glede na pe- dagoške normative), se ne gre čuditi, da vrtci iščejo denar še drugje. V vrtcu Anice Černejeve so spomla- di začeli sodelovati z zasebno šiviljsko obratovalnico Papillon (lastnici so od- dali v najem svoje prostore), zdaj pa razmišljajo o izdelovanju in prodaji igralnih kotičkov DOM. Gre za funkci- onalno izredno razgibano in zanimivo igralo, ki otroku na nekaj kvadratnih metrih ponuja hišo v malem, prvič pa ga bodo javnosti predstavili na sreča- nju vzgojno-varstvenih delavcev v No- vem mestu. V vrtcu Anice Černejeve se dogovarjajo z obrtniki, da bi igralni kotiček začeli serijsko izdelovati, pro- dajati pa ga bodo začeli predvidoma jeseni. IVANA STAMEJČIČ Krajevni praznik v Gaberju v krajevni skupnosti Gaberje v Celju se pripravv i na krajevni praznik, ki bo od 6. do 16. septe^l^'* Skupaj s telovadnim društvom Partizan bodo v d tih dneh organizirah vrsto prireditev in tekmov^^^' Med drugim pripravljajo tekmovanje žensk v odboji!-' v teh dneh pa se vadijo tudi v igrah spretnosti. Z ni : bodo nastopili v finalnem delu v soboto 15. septetnh'''' ko bo ob koncu krajevnega praznika v Gaberju Celju tudi zaključna vesehca. Obiskovalce bo zah^!^' Celjski instrumentalni kvintet. 2. s, Gotska lepotica Marijina cerkev na Sveti- ni je vabljiva gotska lepoti- ca, vredna ogleda. Njena ob- nova .le trajala četrt stoletja in je primer dolgoletne in uspešne spomeniškovar- stvene akcije vaščanov, ma- riborske škofije in Zavoda za varstvo naravne in kul- turne dediščine v Celju. S skupnimi napori jim je uspelo ohraniti zelo po- memben poznogotski sa- kralni spomenik, kakršnih je na Slovenskem zelo malo. Cerkev je danes obnovlje- na od strehe do tal. Prekrita je s skodlami ter statično utr- jena. Nekgj posebnega je njena arhitektura z obramb- nim stolpom brez vrat. Vhodna odprtina je z notra- nje strani cerkvene ladje in zadnji, ki se je povzpel po lestvi, je le-to potegnil za sabo. Mnoge gotske freske so, žal, že zabrisane. Oltar je iz baročnega obdobja in ga je v celoti izdelal laški rezbar Anton Ivšek leta 1775. Priž- nica je delo laškega podobar- ja Janeza Gregorja Božiča. Posebnost cerkve na Sve- tini, ki je tudi romarska cer- kev, je njen tlak. Zdaj je ob- novljen in se sveti v vsej nek- danji lepoti. Pred stoletjem je Ignac Orožen v keramič- nem tlaku prezbiterija pre- bral letnico 1489. Prizaur obnovitvenih delih pa šU še ostanke prvotnih skih tlakovcev, tlak pa -i sestavljen iz kobaltno-l drih, belih, rdečih in tra to zelenih loščenih kera nih ploščic, ki so bile cr vane v geometrični vz Strokovnjaki navajajo . gre za edini na SlovensktJ ugotovljeni primer, da^ imela kaka cerkev že v goL ski dobi barvit keramiča tlak. Zdaj si ga lahko v ce4 vi na Svetini ogledamo v njj govi prvotni podobi. ZDENKA STQi REKLI SO: Marija Tkavc, vodički v Antičnem parku v Šeis. petru: »Z obiskom antičnea parka v Šempetru turistič^ delavci letos nismo najbo zadovoljni. Največ obiski valcev smo imeli maja, in s cer 4242 domačih in 211 ti jih. Skupaj pa smo imeli ol aprila do konca julija 9511 domačih in 970 tujih obiski* valcev. Najslabši obisk jebl julija, ko si je naš antiča park ogledalo 643 domači in 156 tujih gostov.« t.1 Lastnik trgovine Dragstor, Dragan Milenkovič, vilu. I Manjka nam grešni kozel »Kaj, da bodo zdaj v vrtcu prodajali pohištvo?« se je zadnjič v pogovoru razhudil prijatelj in še kar razpredal o tem, kako naj vzgojiteljice in varu- ške skrbijo za malčke, pohištvo - pa čeprav igrala - pa naj še naprej izdelu- jejo in prodajajo mizarji oziroma za to usposobljeni delavci. Pravzaprav se tudi meni zdi, da bi bilo bolje, če bi imeli v vrtcih čas in priložnost, da bi se lahko posvečali izključno strokovne- mu delu, a kaže, da to še dolgo ne bo tako. Polna usta besed o tem, kako maj- hen narod smo in kako nujno je, da bi Slovenke rojevale čimveč Slovencev, imamo - hkrati pa postaja ta nacional- ni program in slovenska prebivalstve- na politika že vnaprej obsojena na to, občinskega proračuna) z družbeno priznano ceno pokrivali le polovico ekonomske cene. Kako v časih, ko pri- spevka staršev vsekakor ne gre povi- ševati, pokriti razliko? En odgovor je zapiranje posameznih vrtčevskih enot in trpanje otrok nazaj v preštevilne skupine, kjer jim vzgoj- no-varstveni delavci vsekakor ne bodo mogli ponuditi kaj več kot tri obroke, kratek sprehod v skupini in morda še nekaj minut igre. Seveda skupinske, kljub temu, da v svetovnih trendih predšolske vzgoje še kako poudarjajo individualni pristop k otroku kot uspešno in potrebno obliko socializa- cije. Drugi odgovor bi morala dati družba in oblast, kiji ne sme biti vseeno, kako bo z otroki. Prepričana sem, da bo vse manj Slovenk rojevalo, če za njihove malčke ne bo vsaj v n^jnežnejših letih primerno poskrbljeno in bodo že ob vstopu v vrtec razdeljeni na potomce bogatih, srednje bogatih in revnih dru- žin. A kaže, da tega odgovora še nekaj časa ne bo. Za tretji odgovor pa so poskrbeli kar v vrtcu samem. V celjski vzgojno-var- stveni organizaciji Anice Černejeve so k reševanju nastalih problemov pristo- pili tržno. Trenuten položaj jim je iz- ziv, kako z lastnim delom ustvariti čimveč denarja, da se družbena kriza ne bo odražala v skrbi za otroka. In tudi zaradi tega bodo jeseni začeli pro- dajati igralne kotičke... Če jih bo kdo obsojal in negodoval, da naj vsak opravlja svoje delo, se bo vsekakor lo- til napačnega grešnega kozla. IVANA STAMEJČIČ KOMENTIRAMO da bosta kilavo dete. Dejstvo namreč je, da brez denarja ni mogoče narediti preskoka v večjo kakovost življenja, denarja pa najbrž še dolgo ne bo kje vzeti. V Sloveniji smo sprejemali pedago- ške normative za oblikovanje vrtčev- skih skupin (30 otrok v skupinah od 4 do 7 let) v letu 1981, ko seje v naših vrtcih še trlo malčkov. Zdaj je drugače - pedagoški normativi, na podlagi ka- terih družba priznava vrtcu njegovo ceno, pa še vedno ostajajo nespreme- njeni. V vrtcih pa so pred pomembnim razpotjem. V Celju so do zadnjega po- višanja cene vrtcev (14,4 odstotka iz Stopnice na Velenjski grad so gotove Po treh letih so v Velenju končali gradnjo stopnic na Velenjski grad. Gradbena dela je opravila skupina v tozdu Izobraževanje pri Rudniku lignita Velenje, rudnik pa je bil tudi sovlagatelj pri tej investiciji. Pešpot, sestavljena iz 235 stopnic in 25 podestov, je za grad in rudarski muzej velika pridobitev, saj se stopnice lepo vklapljajo v okolico in dopolnjujejo podobo velenjskega gradu. Če po 7. uri dobim stranko .J Ob otvoritvi non-stop odpr- te trgovine z živili je lastnik Dragan Milenkovič vrgel ključ v smeti. Le naivneži bi vprašali, zakaj. Trgovina Dragstor, Mic - Matic, ki je na Mariborski 119, je odprta od 00. do 24. ure in pomeni veliko pridobitev za mesto Celje in okolico, saj lahko tam kupu- jemo tudi takrat, ko so vse ostale trgovine zaprte. Dragan Milenkovič pravi, da je ideja za vedno odprto trgovi- no njegova in da je finance čr- pal iz gostilne, ki jo je imel v najemu. Trenutno se v tej trgovinici proda n^več pijače, natančne- je piva, s^ se ve, da v Pivovar- ni Laško služijo predvsem na račun Celjanov. Veliko se pro- da tudi brezalkoholnih pijač in osnovnih živil, kot sta kruh in mleko, in to predvsem v noč- nih urah in ob nedeljah. Za pri- merjavo lahko zapišemo, da so prejšnjo nedeljo prodali 250 ki- logramov kruha ter 100 litrov mleka. Dragan Milenkovič se je z nekaterimi proizv^alci do- govoril, da lahko določene stvari, ki jih v trgovini zmanj- ka, dobi takoj, v isti sapi pa zagotavlja, da razlik med dnev- nimi in nočnimi cenami ni. Vendar pa vse ni tako ideal- no, kot je videti prvi trenutek. Dragan Milenkovič tudi pravi: »Ljudje so pač neolikani in ker seveda hočemo imeti okolico urejeno, moramo čistiti za nji- mi, čeprav to ni naša naloga. Papirčki ležijo povsod, prav ta- ko tudi steklenice in podobni odpadki.« S parkirnim prostorom ni- majo večjih težav, saj kupci parkirego čisto na pločnik ali pa za trgovino, kjer je urejen parkirni prostor. Kljub vsemu pa morajo biti, zaradi gneče okrog trgovine, vozniki zelo pozorni in mor^o večkrat pri- tisniti na zavoro. neka]^'., je tudi zgodilo, da je zara j njenosti nekaterih oseb P . do pretepa. Toda zakon vinjenim osebam ne srf ^ d^ati alkohola, ne obs^j^, to bo do tega verjetno s . kokrat prišlo. Izpraznjen^ >i ške« pač naredijo svoje, ko rekli. p-;' Dragan MilenkovičP^L »Trgovinico sem žel^'..^ in sem jo tudi odprl za bi radi kaj kupili, pa " j to kruh, mleko ali pa^ higienski vložki, ko je že vse zaprto.« Neka) povzroč^o tudi ventu^ hladilne naprave, ven^*}] poskušali to v bodoc^ sati. .g, Večina kupcev P^Ljj voljnih in pravijo: ^ gu, da lahko tečem v če po 7. uri dobim obis - SIMONA BP§ Foto: EDI ^ ^^^\ IN UUDJE 30. AVGUST 1990 - STRAN 7 [odovod 18, pa voda? hiš Črnoliške ulice ^^jurju (Črnolica), ki jih šentjurski komu- li: redno oskrbovali •jin vodo, ima svojo res- r iiomunalno povest, '■"imesečnih nadaljeva- ^ prosili so, da bi jim f!f*i so se pritoževali c:tanovanjih šentjur- ov na Pesnici, kjer ^-jj-2ovali po krivdi doma- Uomunalcev in grozili ltestnim shodom. Stano- ^y na Pesnici zdaj ne «zebsti, zato pa je nekaj v Črnoliški ulici. Obi- lmo prizadete lastnike prav nič veseli niso bili, lili so. ^bova nova hiša lapako ^na Urleb, član druži- ittudi bolna priletna ma- jje lani 27. septembra jila v novo hišo. Po plači- iomunalnega prispevka, fda. Do decembra so ne- uno uživali veselje, ka- uživajo vsi, ki so si jrekanjem zgradili lasten l Tudi kuhali, umivali in i so brezskrbno. Poleti j vselitvijo, so imeli ves nemoteno oskrbo z vodo iobrez težav opravih zak- iaa gradbena dela. Če je [, ne more trajati dolgo, jn Urlebovih je decem- nato pa še januarja (v i zmrzovanja na Pesnici) ilo zmanjkovati vode ob jtah ah ob nedeljah, lenili so, da se bo že ure- .niso bili »malenkostni«, i ko so februarja začele lati prazne pipe oba dne- 3nec tedna, so se pritoži- jv. Tacer iz komunale je lil, da je vode več kot ilj. Direktor Mackošek li drugi prihki dejal, da Jiore oboubiti, da voda saj ga bodo potem držali *sedo. larca vode ni bilo kar pol »ca. Spet po več ur ali ^n. Vestna Terezija Ur- ši natančno zapisuje vse tdanje »suhe« dneve. Ni k^- da ji ne bi verjeli, »ličnost so potrdih sose- ^ve poznajo tudi na ko- ^- Aprila ni bilo vode "li zaporedoma. 9. aprila so šentjurski komunalci ob- čane javno obvestih, da pri- manjkuje vode. Toda za Ur- lebove je, nasprotno, to bil srečen dan, saj je naslednji dan iz pipe pritekla voda, ki ni usahnila, z izjemo enega samega dne, vse do 21. julija. soseska benti Po 21. juliju se je začela ponavljati stara igra z živci. IVajala je do sredine avgu- sta, ko so se iz Črnohške uU- ce obrnili na uredništvo No- vega tednika. Anton Gradiš- nik, vodja komunalne služ- be, je občanom sicer pove- dal, da bo vode dovolj, ko bodo oktobra priključili nov šentjurski vodovod Kozari- ca. Toda ali se bodo do takrat še naprej v najkritičnejših trenutkih umivali celo v po- toku pod vasjo oziroma po- noči, včasih pa ostali nami- ljeni? Ti ljudje živijo z bese- do Evropa v ustih v razme- rah, ki po vodni oskrbi spo- minjajo na tretji svet. Ali drugače ni mogoče? V treh od osmih prizadetih hiš živi- jo tudi bolni ljudje. V hiši Jožeta in Anice Cmok, kjer živita dve družini, imajo bol- nika, ki okreva po težkih po- škodbah zaradi prometne nesreče: »ImeU smo suše, ta- ko pa še ni bilo.« Prizadetim občanom popuščajo živci. Jožica Uzar iz sosedne hiše, ki se je j)o vrnitvi iz zdom- stva v Švici zaposhla prav v odgovorni šentjurski ko- munali, brez dlak na jeziku venomer opozarja: »Koliko živcev me je to stalo! Hči se kopa ob treh ponoči, v stra- nišče nam ne priteče voda niti ponoči«. Vse po vrsti mi- neva potrpljenje. V stari, urejeni kmečki hiši sta zara- di pomanjkernja vode priza- deta 80-letna Janez in Rozali- ja Oset, Janez je bil pred leti organizator nekdanjega va- škega vodovoda. Sosed Mi- lan Oset, ki ima predšolska otroka, sklene pripoved: »Nimamo besed«. Tudi to veliko pove. pa komunala? »Nikakor ne sprejemam kritike, da smo krivi. Sprejel bi jo, če bi spuščala voda,« je odgovoril Anton Gradišnik, vodja komunalnega obrata v šentjurskem komunalnem podjetju, ki opravlja to delo leto dni. Na področju vodo- vodne oskrbe dela 6 delav- cev. Pritožuje se, ker občani ne spoštujejo objavljenih odredb o omejitvi uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in po- dobno. Kršiteljev nihče ne prijavlja. Ko pa kjerkoh zmanjka vode, se iz telefona zaslišijo tudi psovke, pravi. V Crnolici se oskrbujejo z vodo iz »loškega vodovo- da«, vodnega vira na območ- ju šentjurske občine, ki jo nato na Vinskem vrhu preje- majo in plačujejo šmarski komunali. Pogodbo med obema komunalama in župa- noma iz obeh krajev so pod- pisah leta 1974. Gradišnik razlaga, da so po 25. decembru - začeU zaradi uhajanja vode iz cevovoda za 2 litra na sekundo (iz loškega vodovoda priteče praviloma 7 do 7 in pol htra pitne vode na sekundo) - iskati okvaro. Cevovod je potekal v kraj- šem delu tudi pod Slivni- škim jezerom. »IskaU so, na jezero niso pomislili.« Po od- kritju luknje na cevovodu pod jezersko gladino so se 10. aprila odločili za prestavi- tev. V teh dneh zemeljska dela, ki jih izvaj^o na obah jezera, tik ob glavni cesti, še niso povsem končana. o kritikah na račun dela komunale To, da je v začetku pri- manjkovalo vode konec ted- na, utemeljujejo s tem, da je takrat večja poraba, ker so občani doma, šentjurska in- dustrija pa se oskrbuje s »celjsko« vodo. Za 8 hiš v Črnohški ulici vidijo na ko- munali edino rešitev v posta- vitvi cisterne za pitno vodo, sicer pa naj bi težave sredi septembra rešil nov veliki šentjurski vodovod Kozari- ca, je še povedal Anton Gra- dišnik. Občani Črnolice se sprašu- jejo, kaj je s starim z£yetjem vode na Rifniku, ki so ga uredili Črnoličani in Novo- vaščani pred desetletjema, krsuevna skupnost pa ga je nato predala v upravljanje komunalce.a. »Zajetje je po- polnoma zadelano z blatom, ravno tako tudi odtočne cevi do rezervoarja,« pravijo. Me- nijo, da so se v šentjurski ko- munali preveč zanašali na »loški vodovod« in tako sta- rega zajetja niso vzdrževali, posledica tega pa je pomanj- kanje vode zlasti v gospo- dinjstvih v višjih predelih naselja. , Med Šentjurčani je nas- ploh veliko kritik na račun njihove komunale. Glede očitanega popivanja po go- stilnah pravi Anton Gradiš- nik, da je to nasploh »rak ra- na« panoge ter da tega po tem, ko so tri delavce obrav- navali na disciplinski, ni več. Kdaj bodo lahko v omenje- nih gospodinjstvih v ČrnoU- ci brezskrbno kuhali, prali in se umivali? Prav gotovo bo šele novi vodovod Kozarica rešil njihove stiske. Bo res »že« septembra? Šentjur bo v kratkem slovesno razgla- šen za mesto. Zaresno mesto pa bo šele takrat, ko bodo Šentjurčani imeli urejeno komunalno dejavnost. BRANE JERANKO V Prešnikovi graščini, v Gorici 8, poskrbijo, da pridejo oblačila v prave roke. Foto: EDI MASNEC Usoda rabljenih oblačil Vsako leto organizira Ob- činski odbor Rdečega križa akcijo zbiranja rabljenih oblačil. Veliko ljudi vsako leto daruje rabljena oblači- la, vendar se večkrat spra- šujejo, ali bodo res prišla v prave roke. Pred začetkom akcije ima- jo na Občinskem odboru Rdečega križa sejo predsed- nikov kržoevnih organizacij Rdečega križa in jim razdeli- jo pribhžno 20 tisoč obvestil. S temi obvestili informirajo ljudi, kd^ in kako bo pote- kala zbiralna akcija, ter jih prosijo, da naj oblačila po možnosti operejo in zUkajo. Vsa zbretna rabljena oblačila potem peljejo v Prešnikovo graščino pri Šmartnem v Rožni dolini, kjer je skla- dišče in kjer jih pregledajo. Vsa čista, cela in na pogled še kar lepa oblačila spravijo v police, umazana in raztrga- na pa dajo v predelavo za podloge toplega poda. Obla- čila lahko ljudje dobijo na osnovi posameznih predlo- gov, ki jih posredujejo iz pa- tronažne službe. Centra za socialno delo, socialnih služb, šol, zaporov, Doma upokojencev v Celju in Do- ma oskrbovancev v Grmov- ju, socialnih komisij pri kra- jevnih skupnostih, krs^evnih organizacij Rdečega križa in tudi posameznih ambulant zdravstvenega doma. Stran- ka, ki oblačila žeU, mora na- pisati prošnjo. Ko jo potrdita kr^evna skupnost in občin- ska orgemizacija Rdečega križa, lahko prosilec garde- robo dobi. Leta 1988 so razdelih 4048 kosov garderobe, v letu 89 pa že 7026 kosov. V lanskem le- tu je za ta oblačila prosilo 59 družin z 241 člani, 73 posa- meznikov in 21 obsojenih oseb, 733 kosov so dah v Dom oskrbovancev v Gr- movje, 475 kosov oblačil pa v Dom upokojencev. Ob ne- urju so pomagah občini La- ško s 301 kosom opreme, od oblačil do pohištva, ki ga ne- kateri ljudje tudi darujejo. V letošnji akciji so zbrali 24 tisoč kosov blaga, vključno z nogavicami, pasovi, zave- sami, same konfekcije pa je bilo 18 tisoč kosov. SIMONA BRGLEZ Foto: EDI MASNEC Colibri za otrolca Na Slomškovem trgu 6 sta Brigita Lončarič in Liljana Kukič odprli novo trgovinico imenovano Co- libri. N^eli sta nekaj kreditov, porabili svoje prihranke, poprosili za pomoč starše in odprh trgovinico, v kate- ri lahko kupite otroško konfekcijo, otroško obu- tev, pa tudi igrače, otroško kozmetiko, športne rekvizi- te in po zelo ugodni ceni tudi otroške vozičke. Ime Cohbri lahko ima več pomenov. Pomeni lah- ko »companijo« Lili in Bri- gita, Colibri se imenuje otroški pevski zbor, poleg tega pa so cohbriji tudi pti- ce. Trgovina Colibri je od- prta od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Brigita Lončarič zatrjuje, da veliko kupcev zahaja v trgovinico zeiradi nižjih cen v primerjavi z družbe- nimi trgovinami in zaradi lepe ponudbe uvoženih iz- delkov. In ne samo, da lah- ko kupite za oči prijetne stvari, omogoči o vam s prodno na tri čeke brez obresti tudi lažji nakup. Če- prav pa ima trgovinica Co- hbri kom^ 35 kvadratnih metrov, lahko zadovolji po- trebe od novorojenčkov do 16-letnikov. Kdor hoče poslovati do- bro, mora upoštevati želje kupcev, zato nameravajo v trgovinici Cohbri v pri- hodnje zaradi velikega za- nimanja prodajati več igrač, obutev od številke 18 do 25, ter oblačila za obha- SIMONA BRGLEZ [fnitc. kar ste vzeli fe^iratkim smo poroča- I^J na Celjskem kar 200 »C Vrnitev premoženja, ■Sa po II. svetovni . 't tema tega poletja •fclpo na pladnju prija- ^v, rt pogovorov, mnenja "*'iena. ^.'^'^it.i zemljo tudi ti- j^ij ^ So sicer do nje upra- k',,^ na primer niso W^^arjah s kmetova- »i'., sodobnih pomisle- ^.^a kupe, toda sodeč 3 jo objavljamo, strinjajo, da je tre- ^_ ' '^ar je bilo odvzeto. Vili Kragolnik, zlatar iz Celja: »Vsak n^ ima tisto, kar je imel, kdor je ukradel, pa n^ vrne! Vsega ne morejo vrniti, ker so preveč pokrad- h. Nam niso nič nacionahzi- rali, pač pa so zahtevah pla- čilo davka od zaslužka, ki sem ga s trdim delom prido- bil v Nemčiji. Od tega so vze- li 95 odstotkov davka, kar je nerazumljivo. Če lahko to zahtevam naz£y, pravite? Te- ga ne vem, se bomo še pogo- varjali, ko bo čas, sedaj pa še ni.« Ivan Novak, avtoprevoz- nik iz Košnice: »S£y je prav, da vrnejo! Lastnino je treba vrniti, prav pa bi bilo, da bi poleg plačali še odškodnino. Pravijo, da bodo težave pri vračanju. Tako lahko kot so včasih jemah, naj sedaj še vr- nejo! Pa še odškodnino n^ plačajo! Poglejte samo neka- tere stavbe, ki so jih zapleni- li. Bogve koliko let so že prazne, nihče jih ne poprav- lja, dokler se je v njih dalo uživati, so jih koristili, po- tem pa...« Marjan Ambrož, upokoje- nec iz Celja: »Tistim, ki so jim kaj vzeh, naj vrnejo, nas- ploh pa tega ne bo mogoče narediti, ker so veliko že od- prodali, zemljišča so oddali za stavbna zemljišča... Tega ne bo mogoče vrniti, do ne- pravilnosti pri vračanju pa verjetno ne bo prihajalo.« N. N., upokojenec iz Celja: »Če je bilo krivično odvzeto, n^ vrnejo! Samo da se ne bodo omastili kakšni takšni, ki imcyo že pristavljene pi- skrčke. Apetite so pokazali že takšni, ki so gor na položa- jih. Sam nimam kaj zahteva- ti, imam penzijo in to je vse. No, na svetu ni bilo nikoli vse absolutno pravično, zato bodo tudi tuk£y malverzaci- je, večje ah manjše.« Ernest Matko, upokoje- nec iz Celja: »Prvič se za to ne zanimam, ker sem pre- star, sicer pa se mi zdi kar prav, da se odvzeto vrne. Zemljo tistemu, ki jo obde- luje!« Franc Bervar, inženir or- ganizacije iz Celja: »Ja, če bodo kmalu kaj pametnega štorih, potem je v redu, sicer pa nima smisla, da se sploh spušč^o v to. Prav pa je, da vsem tistim, ki so jim prej vzeli na nesramen način, tu- di na pošten način vrnejo. Sam nimam česa zahtevati, če pa bi imel, bi gotovo vložil zahtevek za vrnitev premo- ženja. Mislim, da je to pošte- no, le da se mi zdi, da gredo malce prehitro v to zadevo. Gotovo bo prišlo do kakšnih malverzacij, ker naš sistem to dopušča.« NATAŠA GERKEŠ 8. STRAN - 30. AVGUST 1990 NAŠI KRAJI INL.i.hi, Izvozniki starosti v laški občini poteka te- den upokojencev in invali- dov, dvanajsti po vrsti. Kot uvod v ta Teden je bil v po- nedeljek posvet, ki ga je sklicala Zveza društev upo- kojencev v laški občini, udeležili pa so se ga pred- sedniki društev upokojen- cev ter predstavniki obla- sti. Posvet je bil problemski in na dan je prišla specifika upokojencev in invalidov v laški občini. Zveza upokojencev v laški občini je sestavljena iz sed- mih društev upokojencev, ki skupaj štejejo 2.480 članov, vseh upokojencev v laški ob- čini pa je nad 3.600. Problematika upokojen- cev in invalidov v tej občini je dokaj skupna, saj prvi kot drugi pogrešajo predvsem lasten dom za starejše obča- ne. Počutijo se kot izvozniki starosti, saj svoje onemogle in obolele ljudi selijo na sta- rost v pet občin, ker nimajo lastnega doma. Težnja po do- mu prednjači pred vso ostalo problematiko, ki je svojstve- na za laško občino. V hribo- vitih predelih je največ kmečkih upokojencev, ki prejemajo minimalno kmeč- ko pokojnino, ki ne zadostu- je za preživetje. Tudi sicer prevladujejo v laški občini nizke pokojnine in vse več je tistih upokojencev, ki preje- majo varstveni dodatek, veli- ko pa je tudi takih, ki bi ga še potrebovali. Ob Tednu upokojencev in invalidov so tej dejavnosti namenili največ pozornosti. Obiskali bodo 56 socialno ogroženih upokojencev in invalidov ter jim izročili sim- boličnih 100 dinarjev. Ob ak- ciji pridobivanja denarja v delovnih organizacijah za to obdaritev seje pokazal ka- tastrofalen gospodarski po- ložaj v laški občini. Iz te ugo- tovitve je izhajal tudi laški župan Miloš Vršeč, ki je la- škim upokojencem nalil či- stega vina, predvsem pa je poudaril, da hitre spremem- be niso možne, da pa bo mar- sikaj uredila nova socialna zakonodaja. Ta naj bi reševa- la stanovanjska vprašanja in povišanje stanarin v laški občini, odpravo participacije za ljudi, ki so dopolnili 70 let starosti in ustrezne socialne podpore za vse tiste, ki ne morejo začetek meseca po- vezati s koncem. ZDENKA STOPAR Praznik v Grižah Konec minulega tedna so praznovali svoj kra- jevni praznik v Grižah. Osrednji prireditvi sta bili v soboto, najprej so prevzeli gasilsko avtoci- sterno, zatem je bila še skupščina krajevne skupščine. Ob prevzemu avtoci- sterne je govoril predsed- nik društva Janko Randl in se zahvalil krajanom za pomoč pri- nabavi avto- mobila. V imenu občin- ske gasilske zveze je ude- ležence pozdravil pred- sednik Rudi Herman. Na prireditvi so podelili pla- kete društva, prejeli so jih Miran Krajšek, Rafko Do- linšek in Marjan Zohar. Slavnostna seja skupšči- ne krajevne skupnosti je bila v prostorih osnovne šole Griže. O delu in kr^u je govoril predsednik skupščine kr^evne skup- nosti Jože Jančič in izpo- stavil predvsem asfaltira- nje dveh kilometrov in pol krajevnih cest, urejanje pločnikov in kanalizacije ter prizidek k domu v Za- bukovici. Del denarja so v kraju namenili tudi za na- kup gasilske avtocisterne. Priznanja krajevne skup- nosti pa so tokrat prejeli: Ivan Krašovec, skupne strokovne službe za krcgev- ne skupnosti v občini Ža- lec. Tone Završnik, Franc Radišek, ženski pevski zbor Griže, Milan Brecl, Rado Vodeb in Surovina Vrbje. T. TAVČAR Jubilej šmarskih gasilcev V soboto so v gasilskem društvu Šmarje pri Jelšah pod pokroviteljstvom sveta kra- jevne skupnosti Šmarje pri Jelšah in Za- varovalnice Triglav, območne skupnosti Celje, praznovali 110 letnico obstoja in dela. Povabljene, ki jih je bilo okrog 700, je pred kulturnim domom pozdravila godba na pihala steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine, vsakemu obiskovalcu pa so dekleta v narodnih nošah vljudno ponudila na košč- ke narezan kruh in sol ter medico, kar je običaj na tovrstnih gasilskih prireditvah. Predsednica Gasilskega društva Šmarje pri Jelšah, Silva Vrčkovnik nam je poveda- la, da je najlepša lastna čestitka vsem seda- njim in nekdanjim članom gasilskega dru- štva ob tem jubileju nedvomno gasilski dom, v katerem so, čeprav je bil gasilski dom uradno odprt že leta 1986, letos febru- arja prvič pripravili občni zbor. Natisnili so tudi nnonografijo »110 let Gasilskega dru- štva Šmarje pri Jelšah«, v kateri so na krat- ko predstavili delo gasilskega društva v 110. letih. O zgodovini gasilskega društva so govori- li tudi na slavnostni seji, ob koncu pa so nekateri povabljeni gasilskemu društvu po- darili tudi nekaj daril. Ob 16. uri je bil za oči najzanimivejši del prireditve, gasilska para- da, na kateri je govoril predstavnik RGZ Slovenije, nato pa je eden izmed gasilcev prikazal nekaj spretnosti na prikolični lestvi PIL 23. Po 16. uri so za zabavo skrbeli Šaleški fantje, gasilci pa so mi za konec rekli; M moto in verjetno tudi osnovni moto vsak^ gasilca je pomagati povsod tam, kjer moč najbolj potrebna in kadar je v nev^ sti človek in njegovo premoženje.« ) SIMONA erglj Varnejša pot skozi Podvln žalski izvršni svet je na svo- ji zadnji seji prepovedal pro- met za vsa tovorna vozila in traktorje, razen za dostavo, skozi naselje Pod vin, hitrost osebnih vozil pa omejil na 40 kilometrov na uro. Za ureditev prometa skozi naselje Podvin so že konec ma- ja prosili v krajevni skupnosti Gotovlje. Krajani so zaradi nevzdržnih razmer želeli cesto zapreti s fizično zaporo. Po ogledu se strokovnjaki s fizič- no zaporo niso strinjali, saj bi z obračanjem vozil povzročiU dodatno nevarnost v prometu in poškodovan zemljišča. Pro- met bodo zato uredili s pro- metnimi znaki za prepoved prometa za tovorna vozila in traktorje, razen za dostavo, hi- trost pa bo omejena na 40 kilo- metrov za osebna vozila. Člani izvršnega sveta so sklep sprejeh v upanju, da sodi odločanje v njihovo pristoj- nost. Pred časom so namreč na zahtevo krajanov sprejeh sklep o omejitvi tovornega prometa skozi naselje Aija vas. naprej so se pozanimali pri re- publiški upravi za ceste, če takšen sklep sploh lahko sprej- mejo v občini. Odgovor iz re- publike je bil pozitiven, ko pa so sklep že sprejeli, so v repu- bliški upravi ugotovili, da mo- ra o tem odločati republiški or- gan. Da bi skozi Arjo vas lahko prepovedali tovorni promet, bi morali urediti dvoje križišč, pa tudi potem bi svoj da ali ne rekla republiška uprava. IB Celjski Leonardo že dobrih štirinajst dni je v Zidanškovi ulici v Celju odprta trgovinica z meša- nim blagom z imenom Le- onardo. Takšnih prodajaln so sicer v zadnjem času od- prli v Celju kar precej, pa vendar se ljubki Leonardo razlikuje od ostalih po iz- redno pestri, ugodni in tudi posebni ponudbi. Poleg dru- gih stvari je tukaj tudi raz- stavno-prodajna galerija z deli slikarjev in kiparjev. Prodajalno je v Aerovih prostorih uredila Lea Boršt- ner, ki je z lastno voljo in idejami ustvarila prostor, prijeten za oči, ponuja, pa stvari, ki so praktične, zani- mive, pa še ugodne za kup- čev žep. Kaj se skriva v tem lokalu in kdo ga vodi, pa po- ve že njegovo ime. Lea ga je izbrala po Leonardu da Vin- ciju, ki je vedno ustvarjal kaj novega. Takšno pa je tudi Leino vodilo. Napis Leonar- do, ki ga lahko vidite že na izložbi, je stiUziran podpis Leonarda de Vincija. V ob- novo lokala na Zidanškovi ulici v Celju je bilo vložene- ga mnogo truda in denarja, Lei pa sta pri tem pomagala tudi oče in mati. Prodajalno oblikuje zelo dobra izbira pisarniškega materiala, še posebej pa je zanimiva ponudba razno- vrstnih zvezkov, pisal in pe- res, ki jih lahko kupite že po štirideset dinarjev. Trgovini- ca ponuja tudi celoten Aerov program pisarniškega mate- riala in sicer tudi takšne stvari, ki v knjigarnah same- vajo pod pulti (npr. oboje- stranski lepilni trak). Tudi galerija Sebastijan iz Du- brovnika, je prisotna v onardu. Njene mrežaste pj ce, kocke, škathce in tort vseh vrst dopolnjujejo P nudbo. Posebno in nendS9 no predstavljajo na poli^ prijetnega lokala tudi m ske vaze in čajne ser^ senčnike iz papirusa in P* Ijače ter ogrUce iz poldrag kamnov, kar Lea dobafl v ljubljanskem IntershoJ Tisto, česar v drugih poa* nih prodajalnah ni, paJeP^ dajno razstavna galerija Iz svojega cikla »Aftef*^ onardo, Leonardo No\^' tam razstavljena slik^ dela Borija Zupančiča.^ kaj akvareli sta slika^^ zbirko dopolnila tudi Godec in Alojz Zavolo^;-^ z lesenimi kipci pa je P^j"^ bo zaokrožil kipar ^• Pungaršič. Ogledate te si lahko tudi koz^ poslikanega stekla, lo Ine Aljinovič-Alfif^h Splita in sličice iz emajla Mirka Kneza. pisano zbirko ^^^^h imen je Lea Borštner *t| z lastno iznajdljivostjo' Ijo ponuditi nekaj noV« »Konkurence se ne ^ Potrudila se bom deij bro in ponojati biaS ugodni ceni. Ce si kyaj^ ti konkurenca kvečjen' risti, da si še boljši-* v" njeni prodajali^ vsakdo najde kaj za=.g ne zase, pa za svoj^ Drobne igračke, ki. prodaja po zelo ni^ki ^ so za to, da ne bi, P^l besedah, noben otrcj^ iz trgovinice l^o^ohi nih oči. LUCIJA G'^ Pivovarjl s Jimellarskimi trgovci Ob svoji 45-ietnici je Hmezadov Export-lmport priprava družabno srečanje V Žalcu je bilo prejšnji te- den srečanje jugoslovan- skih pivovarjev, ki ga je pripravil Hmezadov Ex- port-Import. Poleg pivovar- jev so se srečanja udeležili tudi predstavniki Inštituta za hmeljarstvo in pivovar- stvo iz Žalca, Gospodarske zbornice in kmetijske pre- hrambene skupnosti Jugo- slavije. Ob 45-letnici svoje ustano- vitve je Export-Import prire- dil srečanje, ki je bilo bolj družabnega značaja, na njem pa so pivovarji in trgovci iz- menjali izkušnje ter se dogo- vorili o sodelovanju v pri- hodnje. Novost, ki jo je Hme- zad predstavil, so nove po- godbe, ki naj bi jih po vzoru s svetovnega trga sklenili s pivovarji za več let naprej. Z njimi naj bi omogočili čim- prejšnjo prodajo kompletnih količin hmelja in dosegli čimprejšnje plačilo zanjo. To prinaša prednosti proizvajal- cem, pa tudi Export-Impor- tu kot trgovini, ki si bo tako zagotovila prodajo hmelja za daljše obdobje. Udeleženci srečanja, ki so si na koncu ogledaU tudi proizvodnjo hmelja, so nam o sodelovanju in novih po- godbah povedah tudi svoja mnenja. Ivo Bračun, direktor hme- zadovega Export-Importa iz Žalca: »Z jugoslovanskimi pivovarji že dolga leta dobro sodelujemo. Z novimi po- godbami želimo to tradici- onalno sodelovanje še okre- piti. Nove pogodbe naj bi podpisovan že na koncu av- gusta, v prejšnjih letih pa smo jih šele v oktobru. Tako želimo zagotoviti čimprejš- njo prodajo kompletnih koli- čin hmelja in proizvajalcem čimprejšnje plačilo. S tovrst- nimi pogodbami, ki so že uveljavljene na svetovnem trgu, bodo tudi pivovarne vnaprej vedele, koliko hme- lja bodo od nas dobile za pro- izvodnjo piva. Glede prodaje hmelja menim, da bo ostala najmanj taka kot do sedaj, če bodo seveda pivovarne zain- teresirane za nakup kvalitet- nega hmelja, ki ustreza tudi svetovnim merilom.« Milan Rojina, vodja pro- daje v pivovarni Union: »S Hmezadom sodelujemo že od ustanovitve naše pivovar- ne in tudi letos to sodelova- nje ne bo okrnjeno. Pri nas se oskrbujemo izključno s hmeljem iz Savinjske doli- ne in doslej še nismo kupo- vali hmelja iz uvoza. Upamo, da bo tako tudi vnaprej, pri tem pa želimo, da bi tudi proizvajalci hmelja' imeh boljše pogoje za proizvod- njo. Sedaj dobivajo za hmelj premalo denarja, proizvod- nja pa jih stane preveč. Nova pogodba za nas ne predstavlja nobenega pro- blema, saj bomo po njej poz- nali le količine hmelja za na- prej, plačilno pogoji in cene pa bodo še vedno stvar dogo- vora. Car, tehnični vodja v Kar- lovški pivovarni: »V naši pi- vovarni smo bih vedno ori- entirani na hmelj iz Sloveni- je, izjema je le letošnje leto, ko smo zaradi cen nekaj hmelja nakupili od drugih proizvajalcev, del hmelja v obliki koncentrata pa uvo- zili, vendar tudi to preko Ex- port-Importa. Večjih proble- mov nismo imeli, letos nas je vse pivovarje presenetilo po- večano povpraševanje po pi- vu, nastalo pa je tudi veliko pomanjkanje embalaže. Kljub temu ne razmišljamo o širitvi proizvodnje. V Jugo- slaviji je sezona piva le poleti in takrat nobena pivovarna ne more čisto, zadovoljiti povpraševanja. Širjenje pro- izvodnje zahteva ogromna sredstva in se za sezonska dva meseca ne izplača.« LUCIJA GROBLER Foto: EDI MASNEC Udeleženci srečanja so si ogledali tudi proizvodnjo hmelja. i ^^jgAJI IN UUDJE 30. AVGUST 1990 -STRAN 9 S šolskimi učbeniki se letos zatika inšna ocena, ki smo jo \ v vseh treh celjskih ^arnah in papirnicah, ja je založenost s šolski- ■nčbeniki letos v primer- 15 prejšnjimi leti precej Načrtovalci so se rtjecej ušteli pri določa- naklad za posamezne toike, res pa je tudi to, ^knjigarnah zaradi zao- itnih plačilnih pogojev \^aio učbenike v omeje- j^oličinah. k najmanj skrbi imajo Mb dneh starši, ki so se jjladi vključih v akcijo Liie založbe Slovenije jri Janez. Ob zbiranju ((inaročil in predvplačil (s lerimi so v DZS tudi kre- tisk osnovnošolskih lienikov) so v Državni za- ibi staršem ponudili 5-od- popust ah plačilo jeh obrokih, ocenjujejo (iaseje za Modrega Jane- za Celjskem odločilo bi- jno več ljudi kot prejšnja 1 Pakete učbenikov za jaj več kot 3 tisoč naročni- kov so v knjigarni in papirni- ci na Trgu V. kongresa začeh izdajati prejšnji ponedeljek, zaključili pa bodo predvido- ma 5. septembra. Po tem da- tumu bo prišlo v redno pro- dno še nekaj učbenikov, ki jih imajo v Državni založbi zdaj pripravljenih za popol- nitev paketov. Sicer pa je stanje oskrbe s šolskimi učbeniki v vseh treh celjskih knjigarnah in papirnicah precej podobno. Povsod manjka nekaj učbe- nikov, zadovoljni pa so z za- loženostjo z ostalimi šolski- mi potrebščinami. Le v Dr- žavni založbi so nam poveda- li, da jim trenutno primanj- kuje ploščic in krožcev za 1. razred ter šestil, podobno kot drugog pa imajo bogato izbiro zvezkov, peresnic in šolskih torb. Tudi preskrba z učbeniki za srednje šole je v teh dneh še precej nepopolna, v knji- garnah pa smo izvedeli, da srednješolci zvečine povpra- šujejo le po učbenikih za skupni, splošni vzgojno-izo- braževalni program. Za stro- kovne predmete (kjer manj- ka največ učbenikov, ki naj bi v prodajo prišh do sredine oktobra) pa srednješolci ča- kajo na navodila profesorjev, saj le-ti določajo obvezno li- Kot zanimivost še nekaj številk. Za osmošolce stane stari komplet English 4 (uč- benik in delovni zvezek) 129 dinarjev, novi Project En- glish pa 155 dinarjev. Najce- neje boste letos prišli skozi, če kupujete učbenike za pr- vošolčka (brez učbenika Spoznavanje narave in družbe, ki še ni natisnjen, boste za knjige odrinili 476 dinarjev), najdražji pa je komplet knjig za sedmošol- ca (2.400,00 dinarjev). Najce- nejši osnovnošolski učbe- nik (Učenje je moje veselje 2 in Tehnika in delo) stane 40 dinarjev, najdražji pa je Atlas sveta za osnovne in srednje šole, ki stane kar 455 dinarjev. teraturo za posamezne pred- mete. Za zdaj je znan le po- datek, da se bodo slovenski srednješolci geografijo učiU le iz predavanj profesorjev ter zemljevidov, saj bo nov učbenik za ta predmet. Regi- onalna geografija, natisnjen šele do drugega šolskega leta. V knjigarnah in papirni- cah so nas opozorili tudi na dejstvo, da so prejšnja leta iz vseh srednjih šol dostavili spiske potrebne učne litera- ture, po katerih so lahko učenci in njihovi starši ku- povah učbenike, letos pa so takšne sezname dobih le iz štirih srednjih šol. V Naši knjigi pa smo izvedeh še to, da se čedalje več srednješol- cev odloča za nakup rablje- nih knjig. »Na črno« se dobi komplet dobro ohranjenih učbenikov za 1. letnik sred- nje šole za pribhžno 700 di- narjev, v knjigarni pa je po- trebno odšteti zanj skoraj tri- krat tohko, kar 2 tisočaka. Po podatkih iz slovenskih založb so te dni za 1. razred osnovne šole na policah že vse knjige razen učbenika Spoznavanje narave in druž- be L, ki pa ga bo kmalu moč kupiti. Za 2., 3. in 4. razred so prav tako natisnjene vse knjige razen berila. Za 5. raz- red je večina učbenikov že V vseh treh celjskih knji- garnah in papirnicah - Dr- žavni založbi. Mladinski knjigi in Naši knjigi - so nas opozorili, da se oskrba z uč- beniki za osnovne in sred- nje šole dnevno spreminja. Glede na zaostrene plačilne pogoje namreč v knjigar- nah in papirnicah naročajo le omejene količine učbeni- kov. Prav zaradi tega se do- gaja, da imajo nekateri starši srečo in že ob prvem obisku knjigarne nakupijo vse potrebno za svojega šo- larja (kar je seveda natis- njenega), drugi pa kljub večkratnemu povpraševa- nju še vedno iščejo manjka- joče učbenike. v prodaji, razprodana je Vad- nica srbohrvatskega jezika I, v tisku pa so še knjige: Z glasbo po Jugoslaviji, Spoznavanje narave in druž- be za 5. razred in Zbirka na- log za osnovno šolo - mate- matika 5 (ki jo bo mogoče kupiti šele konec sep- tembra). Za angleški jezik sta v pro- daji dva učbenika z delov- nim zvezkom - stari učbenik English I-IV avtoric M. Kos-L. Pilgram ter novi učbenik Toma Hutchinsona Project Enghsh I-III, ki je zasnovan na popolnoma no- vi, a v vehko osnovnih šolah že uveljavljeni metodi uče- nja tujega jezika. Za 6. razred so razprodani učbeniki za zemljepis. Naš jezik in Nem- ški jezik 6, berilo pa sploh še ni natisnjeno. Najmanj pro- blematičen je 7. razred, saj so po podatkih slovenskih za- ložb trenutno na voljo še vsi učbeniki, za 8. razred pa manjka le Fizika 8. IVANA STAMEJČIČ aka iz semenarne »krompirčka« sta zrasla na njivi Ane Čanžek iz nad Storami. Pri Čanžekovih so letos pridelali "fdno letino krompirja, seme pa so kupili v semenarni, 'pravi, da v 40 letih, kar sama gospodinji, še ni imela lepega krompirja, seveda pa ji bo prišel zelo prav, saj ''^^sak dan nahraniti 11 lačnih ust. U. K., Foto: E. E. OBČINA ŽALEC Občinski inšpektorat razpisuje prosta dela in naloge za delavca »posebnimi pooblastili - gradbenega inšpektorja in inšpektorja za ceste z zahtevano visoko stro- kovno izobrazbo, petimi le- ti delovnih izkušenj ter opravljenim strokovnim iz- pitom. Imenovanje velja za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o iz- polnjevanju razpisnih po- gojev naj kandidati dostavi- jo v 8 dneh po objavi razpi- sa kadrovski službi uprav- nih organov. Kandidati bo- do o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka. • Stisk roke predsednika izvršnega sveta občine Celje Mirka Krajnca in predsednika Ribiške družine Celje Franca Vitanca je pomenil simbolično otvoritev novega doma. Foto: EDI MASNEC Celjski ribiči dobili nov dom Na prijetnem, idiličnem polotoku Brezova ob Šmar- tinskem jezeru so si celjski ribiči postavili nov dom, ki so ga minulo soboto sloves- no predali namenu. Otvoritev koče so pope- strih s kulturnim progra- mom, ki so ga pripravih ok- tet Studenček, gledahški igralec Zvone Agrež in Hme- ljarski instrumentalni kvin- tet. Ob pomembni pridobitvi celjskih ribičev so prišh v goste tudi člani nekaterih drugih ribiških družin, ki so s priložnostnimi darih in pohvalnimi besedami po- zdravih prizadevne ribiče in ribičinje celjske ribiške dru- žine. »S skromnimi sredstvi, ki smo jih imeli, smo si postavi- h kočo, ki jo r^e imenujem naš dom in kjer se bomo od- slej sestajali, prirejah semi- narje in izv^ ali izpitne pro- grame. Upajmo, da se bomo radi vračali v naš prijeten ri- biški kotiček in da se bomo v njem tudi dobro počutili«, je ob koncu pozdravnega go- vora dejal predsednik ribi- ške družine Celje, Franc Vi- tanc. K besedi je povabil tu- di predsednike gostujočih ri- biških družin, spregovoril pa je še predsednik ribiške zve- ze Slovenije, Boris Dolničar, ki je opozoril na številne ekološke težave, s katerimi se v tem trenutku srečujejo slovenski ribiči. Najzasluž- nejši in n^bolj prizadevni celjski ribiči in ribičinje so prejeli družinska priznanja in priznanja ribiške zveze Slovenije, ki jih je podelil predsednik zveze, Boris Dol- ničar. Ribiška družina Celje je prejela red za ribiške zasluge II. stopnje z zastavico, plake- to Ribiške zveze Slovenije so podehli Antonu Hladinu-sta- rejšemu, med dobitniki priz- nanja za ribiške zasluge I. stopnje pa so bili Alojz Kri- žan, Milan Mihehn in Jože Smodila. Priznanje ribiške zveze Slovenije za ribiške za- sluge II. stopnje so prejeli Franc Horvat, Ignac Jevni- šek, Mirko Kolenc, Jovo Dja- kovič, Maksimiljan Nezman, Dora Gruber, Anica Vitanc, Franc Vran in Ivan Tihec. Ribiška zveza Slovenije je podelila tudi plakete za ribi- ške zasluge III. stopnje, do- bili pa so jih Mojmir Javor- šek, Bojan Jurkošek, Bojan Kahster, Stane Krivec, Stane Keblič, Janez Vrtačnik, Da- rinka Vrtačnik in Edvard Umek. Predsednik Izvršnega sve- ta občine Celje, Mirko Krajnc je ob koncu prerezal vrvico in tako uradno odprl nov ribiški dom, goste pa po- vabil na pokušino ribjih spe- ciahtet, ki so jih pripravih prizadevni člani Ribiške družine Vevče. SANDRA KOJNIK Stare skrinje na Planini v nedeljo popoldne bo na Planini pri Sevnici že tradicionalna turistična prireditev, na kateri sodelujejo domala vsi krajani. Ob 14. uri bodo odprli zanimivo razstavo starih skrinj in sakralnih predmetov stare koganske domačije. Osrednji del prireditve bo predstavljala povorka, v kateri bo osem društev in družin prika- zalo svojo dejavnost. Predstavih se bodo gasilci, lovci, člani turističnega društva in Partizana, moški pevski zbor, prosvetno društvo Zarja, planinci in čebelarji. V različnih igrah - s konji, v hoji s hoduljami in v vlečenju vrvi - se bodo pomerile vaške ekipe iz Prapretna, Podpeči, Lok in Hrušovja. JANEZ VEDENIK [[Bmaio se zasluži deset dni bo tra- ^ .^^vinjski dolini obi- %il,>elja. Več kot 150 strojem letos k I^^i drugimi tudi S^^^ tisoč sezonskih so prišli sem }%\^^ drugih republik. % 1° "nekateri opravljajo drugi pa so letos Kaj menijo o de- 'itln^l^Žku? t .,7>r Kostič: »V Sa- l-tikt dolino, na obrat Žalec v Latkovi pomagat iz Poža- revca. Sem že v pokoju, po- kojnina ni posebno velika, zato mi prav pride še kak di- nar. Poleg tega mi dobro de- ne sprememba okolja.« Dražen Ivančič: »Doma sem iz Voče Gornje, star pa sem osemnajst let. Sem sem prišel letos prvič in nisem nič kaj vesel, saj sem si obe- tal boljši zaslužek. Delo tu je plačano različno, eni dobijo na uro 16, drugi pa tudi 21 din. Poleg tega imamo še hrano in stanovanje za- stonj.« Rezika Jakopanec: »Sem hodim že kar 25 let in to dva- krat na leto. Spomladi, ko je treba hmelj spraviti na vodi- la in sedaj, v času obiranja. Moje delo je basanje hmelja, zaslužek pa je premajhen. Pred leti se je bolje zaslu- žilo.« Azem Bedžeti: »Čeprav za- služek ni kdo ve kaj, sem za- dovoljen, da imam vsaj to delo, saj sem bil več kot de- set let brez zaposlitve. Doma sem iz okolice Prištine in sem prvič v Sloveniji. Če ne bom našel stalne zaposlitve, bom rade volje še prišel v do- lino na spravilo hmelja.« T. TAVČAR, 10. stran - 30. avgust 1900 naši krajijnm,!^^ Vinskogorčani na Triglavu člani Planinskega dru- štva Vinska Gora so skleni- li, da popeljejo na Triglav, najvišjo goro Jugoslavije, kar največ planincev in ne- planincev. Skupino 68 po- hodnikov treh generacij so na vrh popeljali v začetku avgusta. Zbrali smo se v zgodnjem jutru v središču Vinske Go- re, kjer sta nas že čakala av- tobus in kombi. Kratka vož- nja preko Savinjske doline in Trojan nas je popeljala na Gorenjsko, kjer smo uživali ob pogledu na prelepe plani- ne v žaru vzhajajočega son- ca. Vodič Branko nas je opo- zoril: »Poglejte, Triglav!«, in res se nam je iz nakazane smeri nasmihal ponosni kralj gora - Triglav. Hitro so bile za nami Jesenice in že smo bili na Mojstrani, kjer smo z glavne ceste krenili proti Aljaževemu domu v Vratih. Med potjo smo na levi občudovali kristalno či- sto reko Bistrico, na desni pa slap Peričnik. Ustavili smo se pred do- mom v Vratih, malo počili, ob osmih pa krenili naprej. Pri »Klinu« smo dobili še zadnje napotke in kolona se je začela vzpenjati po Tomin- škovi poti, Triglavu naproti. Približno polovica pohodni- kov se je na Triglav vzpenja- la prvič - malo težav je bilo opaziti, a veliko razumeva- nja in podpore članov pla- ninskega društva, ki so po- magali »prvčkom« premago- vati strmine. Prvi, daljši počitek je bil pri studencu. Z vsakim kora- kom je bil pogled na planine lepši, le Kredarica se ni hote- la prikazati. V doUni pod njo smo opazili starega, ponos- nega kozoroga, ki smo ga kar slišali, kako nam govori: »Le kaj me motite. Tukaj, v svo- jem kraljestvu, sem sam go- spodar.« A nismo bili samo Vinskogorčani tisti, ki smo se želeli povzpeti na Triglav - srečali smo precej planin- cev, tudi Nemce, Avstrijce, Madžare, Italijane, Čehe in celo dva Iračana, ki so prav tako kot mi občudovali lepo- to naših gora. Končno smo prispeli na Kredarico in tisti, ki so imeli polne »nahrbtnike« kondici- je, so jo takoj mahnili naprej na Triglav, v Planiko in v Staničev dom, ostali pa smo najprej počili in uživali v planinskih lepotah. Zvečer smo skupaj zapeli in zaplesa- h in kar prekratka je bila noč na Kredarici, saj smo jo na- slednjega dne ob petih mah- nili na vrh. Precej zahtevna plezalna pot je marsikoga utrudila, zato pa je bil trud bogato poplačan, ko smo stopili na vrh. Miro je s seboj vzel harmo- niko, Janko trobento in zai- grali ter zapeli smo planin- ske pesmi, ki so z vrha Tri- glava še lepše odmevale kot v dolini. Po obveznem krstu pla- nincev, ki so prvič stopili na vrh Triglava, smo se vrnili proti Kredarici. Sestopili smo čez Prag in kljub temu, da je bila pot težka, smo se s pomočjo izkušenih planin- cev vsi srečno vrnili. Domov grede smo se ustaviU še v ra- dovljiški gostilni Lectar, kjer je Miro spet raztegnil svoj meh, mi pa smo zapeli in za- plesaU. Organizatorji pohoda na Triglav so vsem plenin- cem, ki so se prvič povzpeli na Triglav, razdelih lepo iz- delane »krstne liste« In sme- ha kar ni zmanjkalo vse do Vinske Gore. Članom planinskega dru- štva Vinska Gora, organiza- torjem našega izleta na Tri- glav, se iskreno zahvaljuje- mo za ves trud, skrb in po- moč, ki so jo ponudili vsem z bolj malo kondicije pri vzponu in sestopu. Lepo je ..^iL°-. JOŽICA BOROVŠAK BRALCI - PRIPOVEDOVALCI O domovina, ti si kakor zdravje Kako moder je »Modri Ja- nez«, ki te dni, kot dedek Mraz, velikonočni Zajček ali Božiček deli osnovno- šolcem šolske knjige? Se- veda, seve, bodo starši za- nje odšteli tistega tisočaka ali dva, na obroke ali brez in malčki bodo z zvrhano me- ro dobre volje odkorakali v šolo. Pustimo ob strani Jane- zovo akcijo, ki je menda uspešna in vzemimo dej- stvo, da si je vsebina teh učbenikov podobna še z onimi iz naših, staršev- skih, šolskih klopi. Kajti Cankar je Cankar, ljudska pesem je ljudska pesem, Soči je Soči, Bilečanka je Bilečanka, Maryse predsta- vi smo tudi nekoč znali na pamet. Kronanje v Zagrebu pa tudi. ..Paše veliko iste- ga branja smo se tedaj učili, če imam zdajle ravno pod puščico učbenik prvega na- tisa, kije izšel pri Mladinski knjigi v letu 1990. Sestavila sta ga dr. Gregor Kocijan in mag. Stanko Šimenc (go- spod minister Vencelj pa nič). Tudi čisto dovolj pre- gledno branje se zdi, s slika- mi znanih slovenskih umet- nikov in za povrh dobi mla- dež še branje o junaku Ja- dranu Krtu, (za vse, ki nje- gove knjige ali televizijske zgodbe še ne znajo na pa- met). Ne morem pa se spomniti, če so tedaj nam, v našem času, ob skoraj tai- stem branju, ponudili še kakšno zgodbico o večni Pi- ki Nogavički. Torej je v uč- beniku z naslovom: Domo- vina, ti si kakor zdravje, le napredek. In tega se gre ve- seliti, gospod Vencelj in mladi junaki 6.a., b. in ž. razreda naše demokratične šole. Še posebej tisti, ki ste v tem učbeniku dobili osem praznih strani! Ti škratek ti! In kdo ve, kaj smo znali s teh strani mi in kaj bi uteg- nilo modre Janezke zani- mati ? Sicer pa: Kar se Jane- zek nauči, to Janez zna. To drži kot pribito. Pa srečno, Janezki in Janezi, 3. sep- tembra. MODRI JANEZ Zdravilno blato tUdI v lekarnah s tangom z Zalošlte gorice zOravijem revmatizma in notrantili organov V lekarnah bo možno že prihodnji mesec kupiti fan- go, s katerim si bodo tisti, ki jih pesti revmatizem, lahko sami doma pripravili tople obloge. Zdravilne lastnosti fange, ki ga med drugim proizvajajo v Hme- zadu Grames na Zaloški go- rici pri Žalcu, so poznali že številni rodovi pred nami. Ob odkritju nahajališč bentonita in tufa v Zaloški gorici pri Žalcu pred dobri- mi štiridesetimi leti so našli tudi posamezna nahajališča rdečega bentonita, ki je v resnici bentonitni fango. Takrat so začeli ta fango uporabljati v zdravilišču Do- brna in kasneje v Rogaški Slatini. Zdaj z njim obe zdra- vilišči uspešno zdravita vse vrste revmatskih obolenj, v Dobrni še ženske bolezni, v Rogaški Slatini pa bolezni notranjih organov, pred- vsem so uspešni pri zdravlje- nju bolezni jeter. Druga zdravilišča v Slove- niji in nekatera bližnja na Hrvaškem se zadnje čase ze- lo zanimajo za fango progra- me, vendar jim ponudba su- rovega fanga ni ustrezala. Ko so v Gramesu v Žalcu raziskovali tržišče, so ugoto- vili, da je potrebno fango za širšo uporabo ponuditi v uporabni obliki in zato so se tudi odločili za novo teh- nologijo. Tržišču bodo ponu- dili vsestransko uporaben predelani fango, ki ga bodo lahko uporabljali v vseh zdraviliščih, bolnišnicah in zdravstvenih domovih (zdravstvena centra Maribor in Krško ga že uporabljata), uporaben pa bo tudi v doma- čem zdravljenju, ker ga bo mogoče že prihodnji mesec kupiti v lekarnah. Dostopen bo v obliki obližev,^^;^ zloženi v ličnem' k^,^ Obliž bomo doma v toplo vodo, kjer se b merno ogrel, potem n/" bomo položiU direktn ^ obolelo mesto. Tako pnL^ Ijen fango bo samo ^ ' kratno uporabo. ^ Odkar je fango z Za' gorice tako predelan uporabljajo v zdrav Fanto je italijanska besf^ ki v prevodu pomeni zdra^ no blato. Je bentonitna vnl kanska glina, njeno nahajaJl če pa je severno od Žalca.!; Zaloški gorici. Bentoniti so naravne in. mame gline, ki so nastalJt steklastega vulkanskega uj teriala pod posebnimi pojojjl preperevanja. Glavna skIj. vina je glineni material mot morillonit, ki tvori preko ]\\ odstotkov surovine, ostalo pi predstavljajo drugi minerali kot so kremen, kristobaiit plagioklazi in zeoliti. Lastnosti, kot .so ionska menjava, asorbcija, revenj. bilna hidratacija in topiotm akumulacija, dajejo minerali posebno uporabno vrednoa. z razliko od drugih, ki inuji samo toplotni učinek. Atomske Toplice, zanj h ; nimajo tudi kozmetičt liko povpraševanj pr pa je tudi iz tujine. O}, jo se tudi nadaljnje mi ske raziskave na področi dermatoloških znanosti. Zdravilno,blato z ZM\ gorice pri Žalcu, edino to vrstno v Evropi, kaže tolik zdravilnih lastnosti, d v Gramesu z njegovo pred lavo in razširitvijo na trgn^ brž niso ugriznili v kislo ji bolko. ZDENKA STOPAI Denar za prosil čas In ne za študij Starost 15 let dovolju ie pričetek dela preko Študentskega servisa, b ima v Celju sedež na Vodnikovi 11. Imeti mo rate potrdilo o šolanju sliko in spričevalo oziro^ ma indeks. Od 15. junija do 15,av- gusta so ponudili na Stu dentskem servisu zaposlitev, kar je 40 oo stotkov manj kot \^ v istem obdobju. VzroKi za to so znani: težav« v gospodarstvu, nezapo- slenost, stečajni postor^ mnogih podjetij.•• vsako leto so bila tuc tos na voljo zahtevna la, čiščenje poslom' prostorov, fizična kot so skladiščenje. tev, delo na bencin-: servisih, pomožna inštrukcije, poučeva- novost pa so akvizitei^- dela. ki jih omogo\-: predvsem na novo iJ- novljena podjetja. preko Študentskega visa so bila letos pla'^", od 25 do 30 dinarje^J.' uro za manj zahtevna la, za fizično-umska pa od 42 dinarjev naP'^: Razmerje med ^i^^^^r in umskimi deli je o" ^j,.. ti 40, od tega paJ^,. o^: umskega dela le stotkov. . alt Iz ankete, ki sojo^'^g; dili lani novembra j vidno, da študentje ^ no denarja poraoii ^ svoj prosti čas in SIMONA Aero izdeluje tudi zvezke čas, papir, malo denarja in zvezki so tu, pravijo v Aeru, kjer je konec mese- ca maja stekel poskusni program izdelovanja zvez- kov. Izdelali so približno 7 tisoč zvezkov formata A4, mali karo in črtani. Posebnost njihovih zvez- kov je, da so tri vrstice obar- vane s svetlo roza barvo, na- slednje tri pa so bele in tak vrstni red se nadaljuje čez vseh 60 strani. Zanimivost je tudi ta, da vodoravne črte ni- so črne, temveč so roza bar- ve. Ovitki zvezkov so plasti- ficirani, zelene barve, na njih pa so narisani pink panterji. Zaradi majhne naklade so bili zvezki v primerjavi z drugimi malo dražji, ven- dar v Aeru pravijo, da bi bila cena bistveno nižja, če bi jih lahko posredovan neposred- no uporabnikom. Odločili so se, da bodo kljub močni konkurenci in drugim preprekam zvezke izdelovali tudi v prihodnje. Upajo, da jim bo s pomočjo tržne analize, mnenja učite- ljev in šolarjev uspelo izdela- ti boljše, lepše zvezke, ki ne bodo le lepi na pogled, am- pak bodo otroke tudi vzgaja- li. Če jim bo to uspelo, bomo videli naslednje leto, ko bo- mo zvezke lahko kupili tudi v Celju. Upajmo, da cene ne bodo višje od povprečja. SIMONA BRGLEZ Za vse ljudi sveta Sladoled je verjetno najbolj popularna slaščica poletnih mesecev. Radi ga imajo tako otroci kot odasli in le redko srečaš koga, ki ga sploh ne mara. Zanimalo nas je, koliko sladoleda prodajo v slaščičar- nah na Celjskem in katere vr- ste so najbolj priljubljene. V skor^ vseh slaščičarnah prodajo na dan od 10 do 15 kilogramov sladoleda, izjema je le slaščičarna Merxovega go- stinskega podjetja v Lučah, kjer ob nedeljah ljubitelji poje- do kar 50 kilogramov te ledene slaščice, med tednom pa od 20 do 30 kilogramov. Najbolj pri- ljubljena okusa sta vanilija in čokolada, med sadnimi slado- ledi pa imajo ljudje najraje bo- rovničevega in malinovega. V slaščičarni Jadran na Mari- borski ulici prodno zelo veliko tudi sladoleda z okusom punca. Kepice sladoleda so po 3 do 4 dinarje, v slaščičarni Rogla pa stane sladoled samo 2.50 di- narja. Veliko sladoleda se pro- da dopoldan v času malice, po- poldan in tudi proti večeru, največ pa ga prodajo v času šole od 12. do 14. ure. Posebnih ponudb skorajda ni, ponekod imajo raznovrstne prelive, ki kupce še bolj privabljajo. Po- nudbo popestrijo tudi sladole- darji, ki pred vašimi očmi na- redijo celo predstavo metanja kepic v vrečico. V slaščičarni Mihajlovič, na Ljubljanski 8, pa se radi pohvalijo z recepti, starimi več kot 100 let. Sladoled se je po vsej verjet- nosti najprej pričel proizvajati v 16. stoletju v Toskani, od ko- der so ga slaščičarji prenesli v Francijo. Danes bi lahko re- kli, da je sladoled slaščica sveta. LUCIJA GROBLER SIMONA BRGLEZ Da pot od Celja do Žalca ne bo predolga, so poskrbeli v novem gostinskem lokalu PRI ZLATEM KRIŽU v Novem Celju v bi Stroju pri Zlatem križu se boste osvežili in razvedrili. Pridite in se prepričajte. Zlatko Starič S kolesi na pot Mlada. Žalčana, električarja po po- klicu, Simon Izgor- šek in Branko Je- reb se danes, v če- trtek, 30. avgusta podajata na dolgo pot s kolesi. Preko- lesarila bi rada de- žele Bližnjega vzhoda in severa Afrike, domov pa se vračata približ- no čez 2 meseca. Za dolgo in na- porno pot sta izbra- la gorski kolesi, do- kazala pa bi rada, da se tudi s kolesi lahko človek od- pravi na tako zah- tevno potovanje. Sicer pa sta se mlada Žalča- na, ki so jima pri financira- nju potovanja kar precej po- magali žalski zasebniki, zla- sti Jože Strahovnik in optika Smole ter Salobir, na napor- no kolesarjenje dobro pri- pravila. Na sliki: Simon Iz- goršek se je letos s svojim kolesom odpravil tudi na vrh Triglava. IS 30. AVGUST 1990 - STRAN 11 BO pred kemijo pokleknila zelena oaza? podleUe bi rado širilo svojo proizvodnjo, krajani temu odločno nasprotujejo -^"[""^polih dneh je bil v javni razpravi osnutek ureditvenega načrta asfaltne baze in upravnega kompleksa v Pirešici. V njem je bilo uvideno« da bi modernizirali sedanjo asfaltno bazo, razširili proizvodnjo kalcijevega klorida, ki je zdaj bila le poskusna vodnja, zgradili naj bi betonarno in tovarno bitumenskih dopov, poleg tega pa uredili še deponijo in parkirni prostor. Skratka, ^^'iden je bil večji poseg v prostor, ki pa mu krajani Pirešice in tudi ostalih zaselkov v krajevni skupnosti Galicija nasprotujejo, pr^^fgjo sanacijo sedanje proizvodnje, odločno pa zavračajo širitev proizvodnje kalcijevega klorida. Kaj o vsem tem pravita ena in __- .proizvodnja ne ho obremenjevala okolja« ^ zatrjuje direktor Cestnega podjetja Celje Andrej Kamenšek Kakšna je sedanja proizvodnja v Pireši- zakaj razmišljajo o širitvi, predvsem ' Kakšna bo proizvodnja, če bodo ures- ili vse tisto, kar je predvideno v osnut- ""^ureditvenega načrta - to so vprašanja, ["jih zastavljamo direktorju Cestnega jjetja Celje Andreju Kamenšku. 'l^enšek: »Pred dvema letoma smo za- jj razmišljati, kako izboljšati našo proiz- ;.^njo v Pirešici, kako jo napraviti cenov- no zanimivejšo in kako ustvariti pogoje, da Lroizvodnja čista ter kvalitetnejša. To je ijjlvzrok, da smo pristopili k ureditvenemu jatrtu. Na sedanjem prostoru razvoj ni mo- d, ker smo preveč utesnjeni. Imamo dve jsfaltni bazi, obe sta tehnološko zastareh in ekološko sporni zaradi emisij. Bazi posku- ■010 vzdrževati, vendar je to zastarela teh- dologija. ki jo je po več kot dvajsetih letih zamenjati. To je bila ena izmed nalog, je proizvodnja kalcijevega klorida. Iali smo jo tri leta - od laboratorijskih liziskav do obstoječe pilotske naprave. Ta ■iprava je v taki fazi, da bi z določenimi »polnitvami že lahko bila mala tovarna za Kino proizvodnjo. Vendar po naših oce- ii proizvodnja kalcijevega klorida v seda- OT obsegu ni optimalna. Menimo, da bi id sedanjih predvidenih 4 tisoč ton suhe sibstance morali to proizvodnjo povečati B 8 tisoč ton suhe substance, seveda pod fogojem, da bomo to proizvodnjo plasirali a tržišče po ustreznih cenah.« •O kalcijevem kloridu bova govorila lodrobneje, morda za začetek tole vpraša- ije - ali pomeni uresničevanje ureditve- »fSa načrta bistveno poseganje v tam- ijšnji prostor?« Kamenšek: »Poseg v prostor bo nujen. 'ATšine bi se podvojile, potrebovali bi ikšen hektar površin. Upoštevah smo tu- : dejstvo, da nam gradnja ceste Arja vas- >avograd pobere del našega zemljišča, ier imamo sedaj deponijo materijala. indnji betonarne smo se odrekh, tako da Knljišča v smeri Žalca ne bomo potrebo- ■«li. Bi pa morah odkupiti del zemljišč, ki fcmanj vredna. Lahko zagotovim, da niko- 5f ne bomo siliu v prodajo.« 'Istaviva se pri pi-oizvodnji kalcijeve- ? klorida, ki se ga ljudje najbolj bojijo, ^šna je pravzaprav ta proizvodnja?« •^enšek: »Kalcijev klorid je kalcijeva ih^piovni komponenti sta kalcijev kar- bonat, to se pravi apnenec, na drugi strani pa solna kislina. Mi uporabljamo 16 do 18- odstotno solno kishno, torej dokaj nizke koncentracije. Kalcijev klorid se lahko uporablja v različne namene, mi bi proiz- vodnjo namenjah predvsem za posipanje cest. V Slovenni porabimo letno preko 30 tisoč ton soli. Če bi uporabljali 30 odstot- kov raztopine kalcijevega klorida in 70 od- stotkov soh, bi se poraba soU zmanjšala na 10 tisoč ton. Ta tretjina kalcijevega klorida pa v suhi substanci predstavlja 1300 ton. Prednosti kalcijevega klorida v primerjavi s soljo so znane: sol deluje do minus 7 sto- pinj, kalcijev klorid do minus 20 stopinj. Sto prehodov vozil izmeče s cestišč 90 od- stotkov soli, če uporabljamo raztopino, ostane pri sto prehodih na cestišču še ved- no 80 do 90 odstotkov soli. To pomeni večjo varnost v prometu. Kalcijev klorid nadalje rahlja zemljo, natrijev klorid, torej klasična sol, jo zbija. Mi bi kalcijev klorid proizvajah edini v Sloveniji in Jugoslaviji, poleg tega imamo tudi naprave za posipanje in tudi izobražujemo ljudi za to delo.« »Je vaša proizvodnja kalcijevega klori- da samo poskusna ali je to že redna proiz- vodnja. Imate dovoljenje za svojo proiz- vodnjo?« Kamenšek: »Te stvari so takšne. Ne mo- remo govoriti o gradbenem dovoljenju, do- bimo ga takrat, ko je projekt jasen. Naš projekt je nastajal sukcesivno - od labora- torija do prve pilotske naprave in druge pilotske naprave. Proizvodnja seda.i teče poskusno, občasno, vmes testiramo rezul- tate in vršimo korekcije. Veliko stvari smo dopolnili, danes je tehnološki projekt na taki stopnji, da lahko izdelamo dokončen projekt proizvodnje in na osnovi tega pro- jekta dobimo gradbeno dovoljenje.« »Od kod potem trditve krajanov, da de- late noč in dan?« Kamenšek: »Sedanje kohčine so relativ- no m^hne glede na naše možnosti. Kapaci- teta naprav je 4 tisoč ton suhe substance letno. Letos smo proizvedli 150 ton suhe substance, za raztopino bi težko rekel toč- no, koliko jo je bilo. Nismo dosegh niti 10 odstotkov proizvodnje, ki bi jo lahko dose- gh, če bi obstoječe naprave delale s polno zmogljivostjo. Trdim, da ni res, da ta proiz- vodnja toliko moti občane. En teden smo res delali podnevi in ponoči, potem tri me- sece nič, zdaj smo spet delali en teden in v enem tednu dosegh proizvodnjo 400 kilo- gramov na uro. Stvari pač preizkušamo.« »Kakšne pa bi bile potem količine, če bi uresničili ureditveni načrt?« Kamenšek: »Proizvodnja bo ostala takš- na kot je, ker denarja za širjenje nimamo. Samo za kalcijev klorid bi potrebovali ogromno denarja.« »Na zboru krajanov ste omenjali, da bo- ste s kalcijevim kloridom posipali cesto v Karavanškem predoru, da se pogovarja- te o izvozu na Japonsko. Po tem bi vendar- le lahko sklepali, da načrtujete močno po- večanje proizvodnje?« Kamenšek: »Za vse to, kar se sedaj pogo- varjamo, kapacitete sedanjih naprav pokri- vajo, če bi bila proizvodnja kontinuirana.« »Strah ljudi zaradi vpliva na okolje je izjemen in bojijo se, da jih boste žejne prepeljali čez vodo.« Kamenšek: »Vsi podatki kažejo, da je ta proizvodnja lahko ekološko čista. Če je si- stem zaprt, ne onesnažujemo vode. Ni emi- sij v ozračje, razen ogljikovega dioksida, ki ga prav tako lahko koristno uporabimo. To je tudi naš cilj. Iz sušilnika gre le para, ki ne vsebuje škodljivih snovi. V apnencu ni no- benih težkih kovin, razen nek^ promilov železa. Kje v naravi ga pa ni? Sam ne vidim nobene bojazni za okolje, krajani lahko vpraš^o tudi institucije, ki so pooblaščene za te stvari. Odpadki, netopne snovi - to se pojavlja v majhnih kohčinah. Kalcijev kar- bonat v Pirešici vsebuje zelo malo netopnih snovi. Ostžga droban mulj, ki ga ponovno vržemo nazaj v mineralno surovino za pro- izvodnjo asfaltne mase.« »Kaj pa mulj, ki ga odlagate na Ponikvi, čeprav so v bližini izviri pitne vode?« Kamenšek: »Odlagamo mulj iz asfaltnih baz. Ta mulj so drobna zrna apnenca, ni škodljiv, lahko bi ga posipali tudi po polju, kjer so kisla tla.« »Večkrat krajani omenjajo tudi tako imenovani kalcitni prah, ki ga namerava- te prodajati elektrarni v Šoštanju.« ^ Kamenšek: »Eno je prah v asfaltni bazi. Če bomo uspeli montirati novo bazo, po- tem bomo imeh nove filtre, ki dosegajo takšno stopnjo odpraševanja, da gre v zrak minimalna količina. Drugo je prah v kam- nolomu, kjer drobimo kalcijev karbonat. Tam imamo v programu postavitev tovarne za karbonatni ali kalcitni prah, ki naj bi služil ekologiji. Dogovarjamo se z elektrar- no, zaradi pomanjkanja denarja ti dogovori mirujejo, če pa se bodo stvari spremenile, potem bi zgradih drobilnico za kalcitni prah.« »Bo to pomenilo tudi večji poseg v kam- nolomu? « Kamenšek: »V sedemdesetih letih je zna- šala naša proizvodnja 700 tisoč kubikov mi- neralne snovi, to je mihjon ton. V osemde- setih letih je proizvodnja upadla, v začetku osemdesetih let je znašala 500 tisoč kubi- kov, danes 350 do 400 tisoč kubikov. Naj- večji porabnik je asfaltna baza, razliko do 500 tisoč ton bi predrabljah v kalcitni prah. Osnovna proizvodnja se tako ne bi pove- čala.« »V krajevni skupnosti Galicija se ljudje ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, asfalt- na baza in kamnolom sta edini proizvod- nji. Nihče od krajanov ne zanika pomoči pri razvoju krajevne skupnosti, zlasti ure- janju cest. Kakšni bodo sedaj odnosi s krajevno skupnostjo?« Kamenšek: »Za sodelovanje morata biti vedno dva. Potreben je kompromis, ki ne gre nič na škodo krajanov. Še enkrat lahko rečem - v kamnolomu, ki sicer ni stvar osnutka ureditvenega načrta, ohranjamo sedanjo proizvodnjo, proizvodnja pa ne bo obremenjevala okolja. Tudi proizvodnja kalcijevega klorida je lahko urejena tako, da ne onesnažuje okolja. Kje v svetu pa so danes lahko brez kemije? Za betonarno sem dejal, da smo se ji odpovedah, gradnja tovarne asfaltnih zmesi pa je tudi v bo^ih rokah, bi rekel. Če bi kdaj uresničili del tistega, kar je bilo predvideno v osnutku, bi to pomenilo tudi nova delovna mesta.« V bližini asfaltne baze je nekaj domačij. Ste tem ljudem izplačevali kakšno od- škodnino?« Kamenšek: »Osemnajstim kr^anom vsa- ko leto plačamo odškodnino, naš cilj pa je sedanjo proizvodnjo modernizirati.« IRENA BAŠA ^roč s kemijo v našem kraju,« zahtevajo krajani ^^»iboru krajanov v Perno- Jso avgusta zavrnili osnu- ■» ureditvenega načrta, obe- ?".Pa prepovedali vsakršno Jtno industrijo v kraju, '"'abo kmetijskih zemljišč »oustrijske namene, popol- /»ostranitev pilotne napra- va proizvodnjo kalcijevega , {^a, podprli pa so sanaci- j.^stoječe proizvodnje pri- ^'^anja asfaltnih zmesi. kakšno je življenje -ini asfaltne baze in za- Protujejo širitvi proiz- Pa so krajani pripove- . 'takole: ;ii.-'5'a Bonajo, Galicija jj'^ ^ kraj sem se z druži- »ti^^^elila pred petnajstimi !sr^^f^''aUe to naselje veljalo , ^en in zaostal kraj, ki se '.Jt^jih desetih letih zelo . /'udi asfaltna baza je ve- • c^^^J^^^' zlasti pri ureja- To priznavamo in se "'^o- da asfaltna baza ■j,^^ojo dejavnost v seda- r,,p^^ih, brez kemične in- • .;r, ' jo predstavlja po- kln^pi'°^2vodnja kalcijeve- Kolikor poznam dolgoročni plan ob- n in^'"^dvideva širjenja ba- ssk ^^^"j^' kamor spada nb^^^ dejavnost, ker smo l^iiisU opredelili za razvoj ^ "^e, turistične in drob- nopredelovalne . dejavnosti. Gričevje gališke krajevne skupnosti je v celjski kotlini zadnja zelena oaza, ki smo jo dolžni čuvati tudi zaradi ljudi, ki živijo pretežno od kmetij- stva, ob sedanjih napovedih odpuščanja delavcev pa bodo morali verjetno živeti izključ- no od kmetijstva. Rada bi izpo- stavila nujnost kulture sožitja med gospodarstvom in podjet- niškim interesi ter prebival- stvom. Kultura pomeni spo- štovanje medsebojnih intere- sov, ki se večkrat križajo. Cest- no podjetje posega v naš pro- stor, zato se mora prilag^ati interesom krajanov. Tudi nova oblast je obljubljala, da bo de- lovala v interesu človeka z va- rovanjem okolja. Obljubila je tudi višjo gospodarsko rast. Čeprav se ene in druge obljube pogosto konfrontirajo, sem prepričana, da vlada, ki ima znanje, diplomatsko spretnost in posluh za javno mnenje, ne samo uradniško aroganco, lah- ko najde kompromis med enim in drugim. V našem oko- lju je uvajanje kemije tudi in za večino prebivalstva nepotreb- no. Pregovor pravi, da je po toči prepozno zvoniti, zato si bomo z vsem znanjem in ču- stveno pripadnostjo temu zele- nemu gričevju prizadevah, da kemije v našem kraju ne bo.« Marija Majcen, Pirešica 34: »Nikar ne sprašujte, kako živi- mo tuk^ v soseščini asfaltne baze. Smrad je neznosen, pra- hu pojemo toliko, da se to ne da povedati. Oče je bil dve leti na invahdskem vozičku in če smo ga peljali pred hišo, je po desetih minutah hotel naz^. Tudi hrup je takšen, da se po- noči ne da spati. Če ob sobotah in nedeljah ne del^o, je to ogromna razlika. Pridelamo si zelenjavo, toda k^, ko je vse prašno in požgano. Grozdje je treba prati, pa še to ne pomaga. Za vse to smo lani dobih 50 dinarjev odškodnine, pa še poštnino moramo od tega sami plačati. Imajo svojega sodnega cenilca, ki pride pogledat ved- no takrat, ko dan prej dežuje. O širitvi proizvodnje pa nas nihče ni ničesar vprašal. Ko so nas sosede sklicali skupaj, so nam v obraz lagali, da se proiz- vodnja ne bo širila. Zdi se mi, da vodstvo v Celju sploh ne ve, kaj se tukaj dogaja.« Rozalija Podbomik, Pireši- ca 32: »Nikakršnega širjenja ne dovolimo, predvsem pa no- benega kalcijevega klorida. Že sedaj je življenje tuk^ nemo- goče, vse se praši, smrdi in ro- pota, da je k^. Ze tako nam bodo zemljo vzeh zaradi ceste, od česa bomo pa živeli? Ob- Ijublj^o že, obljubljajo, da bo- do vse uredih tako kot je treba, vendar mi temu ne verjame- mo. Nismo strokovnjaki, vidi- mo pa, daje rak pri vsaki drugi hiši, da nobena krava več nima telet. Zato ne dovolimo nobe- ne širitve.« Milan Jelen, Pirešica 33: »K temu, da se sedanja asfaltna baza uredi, nimam pripomb in mishm, da to podpirajo tudi kr^cini. Proizvodnjo kalcijeve- ga klorida pa naj spravijo stran.« Cvetko Štamol, Pirešica 33: »Živim v neposredni soseščini, imamo tri hektare zemlje, redi- mo devet prašičev in 8 glav go- veje živine. Na našem posestni naj bi zgradili brtonarno. Če- mu le, če še ostale v bližini ni- majo dela? Pred dvaindv^seti- mi leti nam je pogorela hiša in poslopje, takrat sem jim ponu- dil odkup, pa so povedali, da to ne pride v poštev. Včasih ho- dim po okohških hribih in po- gled na ta naš kraj ni prav nič lep, kamnolom je ena sama ve- hka rana. Zato nas že sedanja proizvodnja ekološko dovolj obremenjuje.« Zvonimir Mirt, Galicija 43 a: »Za to področje bi se morali najprej dogovoriti, ah hočemo zeleno dohno ali industrijski center. Ah hočemo razvijati tu- rizem ah hočemo razvijati ke- mijsko industrijo? Verjamem, da je tehnologija lahko dobra, obenem pa vem, da ekološke katastrofe v večini primerov povzroči človek. Poleg tega pa se v tem času postavlja vpraša- nje, ali bo sploh dovoh denarja za razno razne filtre. Živel sem v Celju in takšnega življenja, v takšnem okolju, si prav goto- vo ne želim več.« Janko Podmiljšak, Pirešica 5g: »Že v prejšnjih letih je bilo na račun Cestnega podjetja ve- hko pripomb, vendar so te pri- pombe izzvenele v prazno. Za- to smo tudi ustanovili komisi- jo za varstvo okolja, ki jo tre- nutno vodim. S predstavniki asfaltne baze smo se večkrat pogovarjali, si ogledovah pro- izvodnjo, pokazali so nam tudi neke študije, vendar na vpra- šanje ali to pomeni širitev, ni- smo dobili odgovora. Natanč- neje, direktor nam je dejal: ,D^te no, kje pa imamo denar.' Krcgani so se na zboru odločih, da proizvodnje ne dovohmo ši- riti, če se bo pripravljal nov osnutek, pa bodo pri tem sode- lovah tudi člani komisije za varstvo okoha.« Miran Podpečan, Pirešica 16: »V tem kraju živim 35 let, poznam asfaltno bazo in spremljam njen razvoj, vendar je ureditveni načrt pravo pre- senečenje. To, kar so namera- vah, je absolutno preveč in skrčeni čas je, da se stvari kon- čno. Sedanja proizvodrga se naj sanira, drugega pa ne dovo- hmo, ker se bojimo, da bi se kemijska industrija priplazila v , kr^ skozi zadnja vrata. Z odvzemom zemlje se ne stri- njam, pa čeprav gre samo za 35 arov. Zame je tudi to veliko. Naše izkušnje z onesnaževa- njem pa so takšne kot pri veči- ni kr^anov: hrup, smrad, uma- zana voda v potoku. Pred enim letom sem ob prisotnosti dveh delavcev postaje mihce vzel vzorec, pa še danes ni odgovo- ra. Pozanimali smo še tudi na občini - tako je bilo dogovorje- no na zboru krajanov - kako je s soglasjem za poskusno proiz- vodnjo kalcijevega klorida. Po podatkih iz žalske občine niso izdali nobenega soglasja za po- skusno obratovanje, menda so to soglasje iskah v republiki.« Ciril Mastnak, Pirešica 6b: »Nič drugače ne mislim, kot večina krajanov. Za to msohno dolino zadostuje sedanja as- faltna baza, ki jo naj moderni- zira o, prav tako izkoriščanje kamnoloma. Za kemično indu- strijo in vsakršno širitev pa bom rekel odločno ne.« IRENA BAŠA 12. STRAN-30. AVGUST 1990 KULTURA - Dober dan, gospa ministrica Irena Ferlež, pretlseHnica občinskega komitela za Hružbene Heiavnosti_ Naključje je hotelo, da sva se za zmenek za predstavitev o njenem novem delovnem mestu menili dvakrat: prvič junija in zdaj, v avgustu in obakrat prav na dan, ko je imela na gimnaziji popravne izpite. Irena Ferlež je diplo- mirana ekonomistka z delov- nimi izkušnjami v gospodar-, stvu in šolstvu. Menite, da je bil to povod za imenovanje na to delovno mesto? »Pri svojem delu dajem stro- kovnosti vselej prednost. Ime- novanje za podpredsednico Iz- vršnega sveta in predsednico komiteja za družbene dejavno- sti Celja je bilo kljub vsemu zame nepričakovano. Res je, da imam 18 let delovnih izku- šenj: 11 let v gospodarstvu in 7 let v šolstvu. Predlagali so mu predstavniki Demosa kot neodvisno kandidatko, prav zaradi izkušenj na obeh po- dročjih.« Ste lahko bolj konkretni? »V Libeh, kjer sem se nsg- prej zaposlila, sem opravljala strokovna dela organizatorja, nato sem bila vodja službe za organizacijo poslovanja v Cin- karni Celje. Delo je bilo zani- mivo.« Zakaj ste odšli? »...zaradi zdravstvenih raz- mer otrok, da bi lahko z dru- gačno razporeditvijo dela ures- ničila ruuno zdravljenje. Tako sem na gimnaziji poučevala strokovno teoretične predme- te in pridobila ustrezno peda- goško izobrazbo.« Ko ste po imenovanju, 1. ju- nija letos, opravili obveznosti na gimnaziji, kako ste se lotili dela tukaj? »Pri svojem delu znam biti zelo dosledna. To so opazili in mi pripisali tudi drugi. Začela sem torej mesec dni kasneje, že prej pa sem se sistematično seznanjala z novim delom. Po- dročje je široko: šolstvo, pred- šolska vzgoja, telesna kultura, socialno varstvo in skrbstvo, raziskovalna dejavnost, infor- miranje, varstvo borcev... kul- tura...« »Ko so 1. januarja letos umrli sisi, smo dobili odbore, ki delujejo pri občinskem ko- miteju za družbene dejavno- sti. Kakšne so njihove pristoj- nosti? »Dajejo mnenja in predloge izvršnemu svetu in skupščini. Vsak odbor ima, kot prej sis, svojega predsednika.« Kakšne so vaše lastne ambi- cije pri delu ali pa, kako vidi- te področje družbenih dejav- nosti v Celju? »Rekla sem že, da se z delom šele dobro spoznavam. Želim zavrtati čim globlje, zato obi- skujem ustanove in institucije, jih spoznavam, kakor tudi lju- di, kijih vodijo.« Kaj ste v tem, sicer kratkem času, odkar ste tu, v Gregorči- čevi 5 a, pritličje desno, ugo- tovili npr. s področja kul- ture? »Da le določena stopnja raz- vitosti gospodarstva dopušča razvoj družbenih dejavnosti, torej tudi kulture. Kako je s celjskim gospodarstvom pa vemo. Tu pa kljub temu vidim izziv za delo komiteja, da bo- mo naredili največ, kar bo v naši moči, tudi za financira- nje kulture. Na svojem »obho- du« po kulturnih ustanovah sem se prepričala, da mora me- sto več narediti, da bi imelo večji Likovni salon, da gleda- lišče ne bo v škripcih, da bi TDF ostal v Celju, da bi se iz- boljšale prostorske razmere Zgodovinskega arhiva, pa da bi v Celju dobili forma-vivo... itd. Kar preveč, da bi šlo brez težav.« Boste prosili za pomoč re- publiškega ministra za kultu- ro, dr. Andreja Capudra? »Ne verjamem. Verjamem pa, da bi bilo umesno in korist- no, če bi gospod minister z re- publiškimi izhodišči seznanjal nas, na občinskih komitejih, da bi vedeli v katero smer, ko bo potrebno pripraviti te ali one dokumente.« MATEJA PODJED Foriim se ie zavrtel Plesni Forum Celje je začel novo sezono tnin teden z intenzivnimi vajami pod vodstvom j?^'' Mavec, študentke Plesne akademije iz Brug"'^ v Belgiji, ki je v Celju vodila seminar Nicolais n\J^^ tehnike. ^^fif Tudi sicer je precej članic Plesnega Foruma prp- velo poletje delovno, na različnih seminarjih don^^'" v tujini, kjer so izpopolnjevale plesno znanje ^' pripravljale za novo sezono. Forum bo v petek gos.^ val v Velenju, kjer se bo v okviru tamkajšnjih poleta kulturnih prireditev na ploščadi pred Namo predastT vil s plesno humoresko Krava v cirkusu, za katero scenarij in songe prispevala Bina Štampe-Žrnav^ glasbo Jani Golob, kostume je pripravila Qq^' Schmidt, koreografijo pa Goga Stefanovič-Erjave S tem delom je Plesni Forum na mednarodnem fest^ valu otroka v Šibeniku požel laskava priznanja občin stva in strokovne kritike. • Konec prihodnjega tedna- bo Forum gost grajskih prireditev na laškem gradu, kjer se bo predstav^ s celovečernim programom Maša za sedem dejanj V okviru obrtnega sejma pa bo manekenski oddelek Foruma pripravil deset modnih revij. I^jp V sezono s Hlapci »Ukinili nas še niso, torej lahko začnemo z novo sezo- no«. Tako je v ponedeljek na prvi vaji v novi sezoni nagovoril ansambel SLG Celje direktor Borut Aluje- vič. Režiser Mile Korun pa je vzel v roke vajeti študija Cankarjevih Hlapcev. Pre- miera bo 28. septembra. V slovenski kulturni jav- nosti se pogosto pojavlja vprašanje, zakaj katero iz- med gledališč ne uprizori prav zdaj tako aktualne Hla- pce. Očitno so mnogi spre- gledali celjsko gledališče, ki se je začelo za to politično delo pripravljati že konec minule sezone. Stranke in volitve, zmage in porazi, po- htika in intima - vse to so elementi izvirne slovenske »mitologije«, ki jo je Cankai prvi zapisal v dramski obliki, in to očitno enkrat za vse ča. se. Komnu, ki na celjskeni odru sicer postavlja Cankar' jev cikel del, bodo to trete Hlapci. Pričakovati je zabav- no igro. Sicer pa se je ansamb^ SLG Celje z novo sezono po- mladil, čeprav število igrat cev ostaja, kot že dolgo, n; 18. Z novo sezono je pnj.i v ansambel igralka Ves:; Jevnikar, pridružila se i:; tudi igralka Darja Re;- man. Dosedanji član ansam- bla, igralec Iztok Valič je (ki- sel v Ljubljano, igralka Mija Mencej pa v pokoj, kakor tu- di dramaturg Janez Žmavc, ki ga je nadomestila drama- turginja Marinka Poštrak, MP O razvitosti Celja lahko sodi tudi obiskovanost razstav V Celju imamo mnogo raz- stavišč, vendar za razstave enostavno ni zanimanja, bo- disi zaradi pomanjkanja časa, preobremenitve doma in v službi ali pa morda tudi za- radi slabe obveščenosti. Po- kukali smo v nekaj razstavišč in pogledali, kaj se tam do- gaja. V Muzeju revolucije je tre- nutno na ogled razstava Trgo- vina v Celju. Prikazana je re- konstrukcija trgovine z meša- nim blagom, razvoj Kovino- tehne, zbirka tehtnic in foto- grafije mojstra Pelikana iz 30 let. Raztstavo, ki je odprta vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 12. ure, obišče na dan od 50 do 60 ljudi, odprta pa bo do 5. septembra. Pri ogledu sta vam na voljo tu- di katalog, ki stane 50 dinarjev, in vodstvo po razstavi. Razstavo arhitektov Andreja Kemra, Tomaža Kržišnika in Milana Liculja pa si lahko ogledate v poslovalnici Kom- pasa na Tomšičevem trgu 1 v Celju. Na ogled so barvne fotografije, tlorisi in načrti ob- novitve in današnjega stanja gradu Laško. Vse to si lahko ogledate od ponedeljka do pet- ka med 7.30 in 14.30, ob sobo- tah pa do 13. ure. Ob nedeljah je razstava zaprta. Enako je tudi v poslovalnici Montenegro turista v Celju, kjer je postavljena razstava malih predmetov iz gline in ke- ramike ustvarjalca Milana Rozmana. Ogledate si jo lahko vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure. Razstave pripravljajo tudi v nekaterih podjetjih. V Zlatar- ni Celje je razstavljen zlat na- kit, vendar je trenutno obisk zelo slab. Obiskovalci so veči- noma njihovi delavci. Na vprašanje, kako je z obis- kanostjo razstave v Meblu v Celju, kjer razstavlja Savo Kurej, aranžer iz Kovinotehne, bi lahko odgovorili, da priteg- ne le bežen pogled kupcev, pa še ta je odvisen od kupne mo- či. Če bo koga le zamikalo: raz- stava je odprta od 7.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Vsak dan od 8. do 20 ure in ob sobotah od 8. do 13. ure pa si lahko v galeriji Mozaik ogle- date razstavo Grace Renzi Kantušek, akademske slikarke iz Pariza, ki se predstavlja z olji na platnu, velikimi in malimi grafikami, akvareli in pasteh. Razstava bo odprta do 22. sep- tembra. Čeprav vstopnine ni in imajo organizirano vodstvo po razstavi, si jo ogleda le do 20 ljudi na dan. V kulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju priprav- ljajo enomesečne razstave, tre- nutno pa je na ogled razstava udeležencev likovne kolonije nove generacije slovenskih sli- karjev. V enem mesecu si raz- stavo ogleda od 1200 do 1400 ljudi, odprta je od 8.30 do 13. ure, ob sredah pa tudi popold- ne do 19. ure. Dela kiparja Janka Dolenca in slikarja dr. Antona Dolenca si lahko ogledc^te v knjižnici Mozirje. Na voljo vam je tudi zgibanka, ki je uspešen vodič po razstavi. Le-ta je odprta vsak dan od 7. do 14. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 12. ure. Zelo slab je poletni obisk tu- di v celjskem Likovnem salo- nu. Pozna se, da ni šolarjev in skupinskih ogledov. Likovni salon je, odprt od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ob nede- ljah pa je zaprt. V knjižnici Edvarda Karde- lja v Celju je v poletnem času na ogled razstava razUčnih zvr- sti knjig. Vodstvo po razstavi stane 5 dinarjev, zloženka pa 4 dinarje. Tudi tukaj v polet- nem času ni skupinskih ogle- dov, v času pouka pa si vsako razstavo ogleda približno 15 skupin, seveda pa tudi posa- mezniki - redni ali slučajni obiskovalci knjižnice. Non-stop odprto razstavo imajo v avli hotela Dobrna, vendar si tudi tu razstavo ogle- dajo večinoma le mimoidoči oziroma gostje hotela. Svoja dela sedaj razstavlja Franc Punčuh, slikar iz Mozirja, obi- skovalci pa lahko vpišejo svoje vtise v knjigo, ki jo imajo v ta namen. Tudi v Zdravilišču Laško vsak mesec pripravijo novo razstavo. Ogledajo si jo pred- vsem gostje. Stalne razstave so postavlje- ne v Pokrajinskem muzeju v Celju, kjer so na ogled arheo- loška, umetnostno- in kultur- no-zgodovinska, arheološka, etnološka in numizmatična zbirka, pa tudi zbirka Alme KarUn, svetovne popotnice in pisateljice, ter libojska in sa- vinjska keramika. Pokrajinski muzej je odprt vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, od 9. do 12. ure, ob sredah pa še od 14. do 16. ure. Ob ponedeljkih je muzej zaprt. Organizirano imajo tudi vodstvo po muzeju, vendar samo v slovenščini, obiskovalci pa morajo plačati 10 dinaijev, če so otroci, dijaki ah študenti, oz. 30 dinarjev, če so odrasli. Pred kratkim so odprli v Zi- danškovi ulici v Celju trgovini- co Leonardo, v kateri imajo tu- di prodajno razstavno galerijo. Razstavljajo slike Borija Zu- pančiča iz cikla After Leonar- do, Leonardo now, akvarele Jureta Godca in Alojza Zavo- lovška ter lesene kipe kiparja Pongarčiča. Razstava je odprta od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. • Razstavišč je torej dovolj, dovolj je tudi razstav, manjka le dobra organiziranost, ki bi ljudi privabila. Če govorimo, da živimo v razvitem Celju, v kulturnem mestu, se mora- mo vprašati, koliko je v teh be- sedah resnice. SIMONA BRGLEZ Dražje spanje za tujce v štirih celjskih hotelih imajo v primerjavi z lanskim letom manj domačih gostov, tujih gostov pa je približno enako, ponekod tudi nekaj več kot lansko leto. Največ je Ho- landcev, Italijanov in Nemcev. Cene nočitev so različne, ponekod višje za tujce kot za domače goste. V celjskih hotelih se zadržujejo največ prehodni gostje, pa tudi gostje z enote- denskimi aranžmaji. Poslovnežev, ki so druga leta precej koristili nočitve v teh hotelih, je letos manj, saj se poz- na tudi slabši položaj gospodarstva. Slabši obisk imajo letos v hotelih Merx in Celeia, kjer je 15 do 20 odstot- kov manj nočitev kot lani, v Turški mački in v hotelu Evropa pa je število gostov približno enako. Povsod beleži- jo padec obiska domačih gostov, tuj- cev pa je pribhžno enako ali celo več. Razmerje med domačimi in tujimi go- sti je v hotelu Evropa 40 : 60. Med tujci prevladujejo Holandci, precej pa je tu- di Belgijcev in Nemcev, Italijani so v hotelu Evropa le prehodni gostje. V Celeii je zasedenost 55-odstotna, pri čemer je tujcev nekaj več kot lani. Naj- več je Italijanov, Avstrijcev in Holand- cev. Za eno noč se pri njih ustavijo tudi Čehi in Poljaki, kar v Celeii pripi- sujejo dejstvu, da so njihove cene no- čitev nižje kot v ostahh treh hotelih. V Turški mački se zadržujejo skoraj izključno prehodni gostje, ki so tudi tukaj predvsem tujci. Poleg Italijanov, Nizozemcev, Nemcev in Avstrijcev so dokaj pogosti tudi gostje iz Sovjetske zveze. V hotelu Merx je kar 70 odstot- kov vseh obtskovalcev tujcev, zasede- nost hotela pa je trenutno 50-odstotna. Nočitev z zajtrkom je najcenejša v hotelu Celeia, in sicer stane 224 di- narjev, sledi pa Merx z 260 dinarji ter Turška mačka z 280 dinarji. Najdražji je hotel Evropa, kjer morajo domači gosti za ptrenočitev z zajtrkom odšteti 300 dinarjev, tujci pa kar 200 dinarjev več. Višje cene za tuje goste imajo tudi v hotelu Merx, in sicer 50 nemških mark v dinarski protivrednosti. Vodja recepcije v hotelu Celeia Ingo Lapuh je povedal, da so se za enake cene za vse goste - domače in tuje - odločili, ker so se tuji gostje pritoževali nad različnimi cenami. Med domačimi gosti je v celjskih ho- telih največ -poslovnežev, vendar je zadnje čase tudi teh manj, kar je po mnenju vodje recepcije v hotelu Evro- pa Luke Kopmajerja posledica uspa- vanega poslovnega življenja na Celj- skem in težkega položaja gospodar- stva. Več gostov iz vrst poslovnežev si hotelirji obetajo septembra, v času obrtnega sejma. LUCIJA GROBLER REKU SOl Slavko Sotlar, predsednik Celjske turistične zveze, o pogojih dela v go- stinstvu: »Od takrat, ko je bivša slovenska vlada proglasila turizenn in s tem tudi gostinstvo za prednostno dejavnost, se ni veliko spremenilo. Res je, da imamo novo vlado šele sto dni in se mora zaenkrat ukvarjati predvsem s kratko- ročnimi ukrepi, res pa je tudi, da čim prej potrebujemo tudi dolgorčni slo- venski koncept razvoja turizma. Slo- vensko ministrstvo za turizem bi mo- ralo s tem začeti čim prej. S kratkoroč- nimi rešitvami bo mogoče gasiti le po- žare. Gostinstvo in turizem iz leta v leto stagnirata in ne sledita tehnološkemu napredku v svetu. Dejavnost je nera- zumno obremenjena s previsokimi da- jatvami in je zapostavljena, je pa kljub temu močan izvoznik. Ne strinjamo se z uradnim prikazom deviznega priliva, saj vemo, daje najmanj dvakrat večji. Ne gre prezreti tudi tega, da so številni predpisi zastareli in neživljenjski, aku- mulacije ni, osebni dohodki pa so sra- motno nizki. Nova vlada govori o davčnih olajšavah ali celo o oprosti- tvah za tiste, ki so nezaposleni ali se prvič lotevajo gostinskega posla. Ob tem pa se lahko vprašamo, kaj je z olaj- šavami za družbeno gostinstvo, ki je v 45 letih zgradilo večino tega, kar ima- mo danes, in to z osebnim odreka- njem, slabimi plačami in predanostjo poklicu. Sem proti prenašanju tujih modelov v naše okolje. Treba pa je zbrati dobre tuje izkušnje in jih vnesti v naše razmere.« JANEZ VEDENIK KOMENTIRAMO Slovenska J zaplankani Kako napraviti učinkovito turis no propagando, ki bo povezala ti stično ponudbo kraja, občine in re^ v celoto? To se sprašujejo tudi pri i slovni skupnosti za gostinstvo in tti zem v Celju in skušajo s skromni denarci narediti kar največ. Ne žara mo, da pri tem niso uspešni. Vpn mo pa se lahko, kako je s propagai za celotno Slovenijo, kije pravzapi majhna dežela. Celjsko območje je prav malozas pano, pa čeprav je lani ustvarilo« dober milijon nočitev in je tu p^ naravnih zdravilišč, za katera je veoi večje zanimanje tako domačih kot t jih gostov. Nekateri v Ljubljani, imajo na tem področju v rokah škal in platno, še vedno mislijo, da sO' slovenski turizem pomembni le nfjO') Gorenjska in morda še LjublJ^ Zdravilišča, ne samo z našega obf^. ja, v slovenski turistični propagand' vedno nimajo ustreznega mesta- Pred leti smo v Sloveniji ustan(^ Center za turistično in ekonon'^ propagando pri Gospodarski zbonif Slovenije. Začel je z akcijami, kif prav dobro poznamo: Turizem ljudje. Turizem nas bogati... ^^"^j tudi nekaj propagandnega gradi^'^- : nekaj časa pa vlada mrtvilo, ^^P^A jasno, da morajo takšne akcije t™, neprekinjeno, če želijo obroditi s^"^ ^ čez nekaj let. Ob tem pa je J3^^^'^ podjetja v Sloveniji združujejo^ precej denarja za propagandne n^ . ne, v tujini imamo predstavnike \g stične zveze Slovenije, rezultati mM skromni. Vse to znova potrjuje staro ^^^^^i o zaplankanosti in zaprtosti Slo^^' pif v ozke regijske in občinske o^^f t /d- sledica je seveda razdrobljenost, komur ne služi, še najmanj pa df\jii na sončni strani Alp, ki bi rao^ tudi turistično pomembna. JANEZ VEI^^ 30. AVGUST 1990 - STRAN 13 preveč klepetam portreta novinarke Marte Kos .rt-edno ambiciozno, samozavestno, n^rainentno bitje se skriva pod %om Marta Kos. Kdo bi si mislil, dekle na četrtini svojega življe- ''^ doživelo toliko, kolikor mnogi "j^.^riamo vse življenje. Pa vendar foda pojdimo lepo po vrsti. Marto je ba spoznavati počasi, košček za ■^čkom, pa čeprav besede, ko padeš *nogovor z njo, kar prehitevajo druga ■lo Uspehe in priznanja je žela že 'v zgodaj. Začelo se je s športom. :* iilet je aktivno trenirala plavanje mnogokrat stala na najvišjih stopni- po končanem srednješolskem šo- % se je vpisala na FSPN - smer .jnnarstvo in tako se je začelo njeno '■>\o najprej na radiu,- potem pa še na nji Ko omeniš radio, in mikro- ji oči kar zasvetijo. Živahno in -c.d pripoveduje o svojih prvih kp- -jiili ob vstopu v javni medij: »Že dnji šoh sem začela delati na ko- n radiu kot napovedovalka, mo- ^.orka. Lokalna radijska postaja ti jjveliko svobode pri oblikovanju de- j in to je tudi neke vrste odskočna ieska, vsaj zame je bila, za delo in ipmoč pri študiju. Ker sem radijsko (lotako že spoznala, je bila moja želja »izkusiti srečo tudi na televiziji,« se pominja naprej. »Prijavila sem se na (dicijo za TV povezovalce in izmed [O nas je bilo izbranih pet. Vendar to i bilo tisto, kar sem želela ali pričako- )la. Brezosebna kamera, preizen stu- b in ti, z hstom papirja v roki, ki ti ga apišejo drugi in večinoma ni pisan fbi na kožo. Ne! To ni bilo zame. Po- stila sem se utesnjeno in zato tudi ssem delovala sproščeno in veselo, bt so gledalci pričakovali od mene. sa ekranu sem bila čisto drugačna kot resnici in zato si nisem bila všeč.« Kljub temu, da si ni bila všeč, je istala na televiziji, in sicer v športni iakciji, kar bi lahko bilo idealno gle- na to, da je na tem področju doma. sjenem glasu opazim več razigrano- •Pravzaprav nisem nikoli imela iločenih ciljev, kjer bi lahko pristala, še vedno mi je vseeno. Pa naj delam zunanjepolitičnem uredništvu, raz- slrilnem ah pa v športni redakciji, tedno je poizkusiti vse, potem pa asoma že vidiš, kaj ti bolj leži in na iterem področju si lahko zares ■'■'varjalen. v športni redakciji §em začela čisto slučajno. Urednik Marjan Lah me je ulovil na eni izmed priprav za napove- dovanje. Probati ni greh, sem si rekla in tako sem se v športni redakciji tudi redno zaposhla. Tudi tu ni šlo brez težav. Delo sem sicer rada opravljala, toda na tej naši televiziji je tako, da če si preveč samosvoj, jih pač dobiš po glavi, pa čeprav svoje delo opraviš ta- ko, kot se šika. Z Marjanom sva si bila velikokrat v laseh. Glede na moj dolgi jezik to ni nič čudnega. Vendar sva se kregala, če lahko tako rečem, iz ljubez- ni. Včasih moraš z glavo skozi zid, če hočeš uveljaviti svoj prav, in jaz sem bila, kar se tega tiče, neke vrste pravi revolucionar. Pa tudi delo tako ni dol- gočasno in enolično.« Marta je bila na TV Slovenija redno zaposlena 10 mesecev. Potem pa jo je zopet zbodla nemirna ambiciozna žih- ca in ji svetovala malo spremembe. Mnogo novinarjev sanja o opravljanju svojega dela v tujini. Marti seje ta želja uresničila in zdaj že 6 mesecev dela v Kolnu, v ZRN, na radiu Deutsche- welle. Preprosto se je prijavila na raz- pis, bila sprejeta, zaprla je za sabo vra- ta Moše Pijadejeve 10 v Ljubljani in se podala v nov, skrivnosten svet tujine. »To pa je življenje,« zagreto nadalju- je. »Tam so novinarji gospodje v- pra- vem pomenu besede. Ko sem prejela odločbo o tem, da sem sprejeta, sem se takoj odpravila v Koln. Na letališču me je čakal taxi, stanovanje je že bilo pripravljeno za vselitev, skratka, vse lepo urejeno za dve - ali večletno biva- nje in delo v tujini. Pogodbo sem na- mreč podpisala za dve leti, lahko pa jo tudi podaljšam. Najbrž bom naredila tako,« odločno pristavi. In potem? V zraku je čutiti, da bo zopet presenetila, toda Marti se zdi, da pripoveduje čisto vsakdanje, nenavad- no normalne stvari. »Najbolj verjetno je, da se bom po- dala novim dogodivščinam naproti. Rada bi še malo potovala po svetu. Časa imam dovolj. Pa tudi na TV Slo- venija se bom nekoč vrnila. Pustimo zaenkrat času čas.« Ko sem jo ujela na klepet, je bila Marta ravno na počitnicah pri sorodni- kih v Logarski dohni, kjer so jo ljudje lahko spoznali v popolnoma drugi vlo- gi. Ker se ti njeni sorodniki ukvarjajo z gostinstvom, je Marta rade volje oblekla predpasnik in se s pladnjem v roki podala med obiskovalce. »Vi se mi zdite pa znani.« »Ne, nemogoče,« je hudomušno od- govarjala radovednim gostom Marta. »Ja, stoodstotno sem vas že nekje videl, in to na televiziji.« »Mene nikakor ne. Najbrž ste me s kom zamenjali,« je zavrnila radoved- neže in z nasmeškom na obrazu odple- sala naprej, k naslednji mizi. Tudi takšna je Marta Kos. O ljubezni je ni- sem spraševala. Tudi ta bo našla svoje mesto in čas v njenem »velikem« srcu. Trenutno je namreč preveč zaposlena z zanjo pomembnejšimi in zanimivej- šimi stvarmi, tako da ob takšni temi samo zamahne z roko in, začuda, molči. Še veliko bi lahko napisala, pa sva se zmenili, da bova ostalo prihranili za takrat, ko se bo za vedno vrnila v do- movino. Pravzaprav sva se že poslovi- li, ko je zaklicala za menoj: »Ej, pozabila sem ti povedati, da so moja velika strast avtomobih!« In kaj še? Srečno vožnjo, Marta. Sicer pa, ka- korkoli in kamorkoh že te bo svet zavr- tel, se zate ni potrebno bati. Si pač tip človeka, ki se vedno ujame na noge. BETKA ŠUHEL ICurhariia po turško Inoge metropole se uspejo proda- tudi s pomočjo prostitucije: Pariz r'galle, Hamburg in Reeperbahn, jgkok in Patpong... V Carigradu ^ispe prodati le spomine na sulta- ^ harem v palači Topkapi. Sodob- Prostitucija je sicer pod budnim ^^om države, zaradi nizke ravni po- pa je zanimiva le za domače j^iialce uslug. Ko sem se v enem ^'^Pših mest na svetu nagledal Ha- i^l^f^Phie, Modre mošeje, Bosporja, bazarjev, sem se posvetil ti- u ^elu njegovega življenja, ki ni ^itn v turističnih prospektih. ^^iT/najzanimivejših elementov je ^kor carigrajska prostitucija. 'ij mostu Galata, med pristaniš- •šrakoy in imenitno ulico Istiklal 'p'; sta dve za mladoletne zaprti ■■i vsakem vhodu je policijska in če imaš prtljago, jih to zelo .^ke uličice z visokimi hišami ^Ho na mediteranska mesta in ■■azgibane. V teh uličicah, kjer dan in vsak večer v javnih ,'^^galna in nadzorovana carigraj- ^stitucija, se drenjajo domačini: kot bi porabil tu za eno žen- t^Južim ves dan,« mi je, ne da bi "^^l povedal Hussein, ki je ku- /^iižnji četrti Eminonu. Ženske '^'^eda le objekti za kratkotrajno ^Zadovoljstvo. V gneči pred iz- ' 2 razstavo ženskega mesa sem i v^^^^jti sogovornike, ki bi vedeli ^ ' ^^ndar sem si mogel pomagati f^sa Željnih turistov Istanbul ne privlači le z najosnovnejšimi turškimi beseda- mi in nekaterimi srbskimi turcizmi. »Kaš para?« sem bolj po tiho zložil dve turški besedi in se obrnil k enemu od radovednežev, ki so se prerivali pred vsako izložbo z ženskami. V ne- katerih izložbah so med mladimi, a že zgaranimi obrazi in nepostavnimi tele- si, tudi dekleta razmerama lepe zuna- njosti. Hussein se je potrudil in stopil do dveh lepotic (no, ja) v izložbah in napisal znesek v turških hrah na ciga- retno škatlo. Toliko dobi kuhar v Slo- veniji na dan! Dren je bil celo pred izložbami, v katerih so se ponujale še ne povsem odslužene prodajalke lju- bezni v tretjem življenjskem obdobju: brez zob, nagubane, zajetne. Zaradi manjšega povpraševanja seveda od- štejejo kupci užitkov tu štirikrat manj. Tu in tam se je po stopnicah ravno- dušno vrnil kakšen rdečeličen in zaso- pihan priložnostni ljubimec. Sicer pa je bilo tu - z mano vred - kraljestvo firbcev, ki stegujejo vratove zlasti, ko kakšna od lepših deklet razkazuje doj- ko ter vzburi slo. V tej z islamskimi vplivi prežeti družbi je s spolnimi stiki sicer težko, zato prihajajo v take zani- krne uličice tudi elegantni gospodi in mladeniči. Tu in tam zazvoni v izložbi telefon: napove se stalni odjemalec. Danes je prijateljice dneva in večera obiskal zdravnik. Zanimivo je, da po turških statistikah ni v državi uradno nobenega primera aidsa. Pred vsako izložbo stoji in priganja nekakšen var- nostnik, ki vpije v nedogled: »Gremo, gremo, gremo, gremo, gremo...« Ka- že, da večina opravi brez prezervativa, brez strahu pred kugo. Pred odprtino v zidu, kjer je s čopičem okorno zapi- sano »Prezervatif«, se ne ustavi nihče. Na bližnji elegantni Istiklal Caddesi sta med bleščečimi trgovinami kine- matografa s pornografskimi filmi - v deželi, kjer 22 odstotkov prebival- cev še zagovarja islamski verski fun- damentalizem, 32 odstotkov se jih ni izjasnilo, 45 odstotkov pa meni, da je nazadnjaški. V Istanbulu so ženske brez pokrival. Tiste iz sodobnejših družin se dobivajo s prijatelji in se oblačijo po zadnji modi. Stranske ulice ob Istiklal Caddesi se zvečer zableščijo v neonskih reklamah številnih nočnih zabavišč. Zvečer za- cveti tudi cestna prostitucija, čeprav je strogo prepovedana. Številni policisti so na preži, a vseeno kdaj pa kdaj mi- mo švigne ženska, ki daje videz prosti- tutke ali morda travestita. Po polnoči je tudi tu, v zabaviščni četrti Beyoglu, vse lepo in prav. Nihče nikogar ne pre- ganja in nihče ne beži, so povedali še pred polnočjo. Turisti ob večerih gledajo prirejene programe trebušnih plesov, ki se bolj podajo splošnim estetskim merilom in na to dvojno življenje velemesta niso pozorni. Pa saj ga še v svojih mestih komaj poznajo! JANKO KOSTANJŠEK Komisija za delovna razmerja podjetja >>alpos« šentjur pri celju OBJAVUA prosta dela in naloge: - vodenje inženiringa (v programu trgovinske opreme) pogoji: - diplomirani ekonomist ali diplomirani inženir arhi- tekture ali diplomirani inženir gradbeništva - aktivno znanje enega tujega jezika - vozniški izpit B kategorije - 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodstve- nih delih in nalogah Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje skle- nili za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za zasedbo prostih del in nalog pošljite v 8 dneh od objave na naslov: »ALPOS« Šentjur pri Celju, Leona Dobrotinška 2, ŠENTJUR - kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po prete- ku roka za prijavo. gor »obnova« celje v stečaju LAVA 11/1, 63000 CELJE objavlja javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. gradbeni objekt z uporabno površino 1.425,60 in s pripadajočim zemljiščem. 2. stavbe in betonarna s pripadajočimi objekti z uporabno površino zemljišča 6.044 3. objekti z žago in s pripadajočim zem- ljiščem v skupni površini 7.142 m^ 4. peskokop frankolovo z objektom in zemljiščem v skupni površini 4.211 m^ Javna licitacija bo na upravi podjetja GOR »OBNO- VA« CELJE V STEČAJU dne 11. 9. 1990 ob 8. uri za objekt pod zaporedno št. 1., za objekt pod zapored- no št. 2. pa ob 11. uri. Dne 12. 9.1990 bo licitacija ob 8. uri za objekt pod zaporedno št. 3., za objekt pod zaporedno št. 4. pa ob 11. uri. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (063) 31-231 ali osebno na upravi »Obnove« v stečaju Celje. Objekte si je možno predhodno tudi ogledat]^ 14. STRAN - 30. AVGUST 1990 fOTOREPORTAŽA-g^ Predsednik celjske lokalne vlade Mirko Krajnc je piknik preživel čisto neupravičeno preveč neopazno. Kaže, da so bili obiskovalci tako šokirani nad njegovimi gospodarskimi podatki, da sploh niso prišli do sape, da bi ga lahko kaj vprašali. Nekateri so svoje politično mišljenje raje prevajali v prakso. Z velikim vodnim kolesom, ki seje kdo bi vedel od kod pojavil na jezeru, so se odločili zaorati v razburkano gladino slovenske politične scene. Drugi pa so pod vplivom sončnih žarkov čakali na navdih, kako najbolje pomagati novi slo- venski vladi. Minister Rajko Pirnat, zadolžen za pra- vosodje, sicer pa bolj znan po aferi Ak- sentijevič, je požel gromoglasen aplavz, ko je bil še enkrat ponosen na svojo obrambo slovenščine v skupščini. Zatr- dil je, da se bo vedno zavzemal za slo- vensko govorico in da je pač trapasto, da je materna govorica Aksentijeviča slučajno tudi poveljevalni jezik v arma- di. Kar se njegovega področja dela tiče pa je obljubil, da bo še do konca leta sprejet zakon o denacionalizaciji, da pa se žal vseh po vojni storjenih krivic ne da odpraviti čez noč. Žal neimenovana Tomšičeva oboževal- ka je bila kar se da odločna, ko je »zdra- harju« Rastku Plohlu in zbrani publiki namenila naslednje besede: »Če hočemo še kakšno mnenje poslušati, poslušajmo Demos, ki se bori za nas. Ptujčani naj za svoj sindikat skrbijo v Ptuju, v Celju pa ni treba delati zdrah. Živel Tomšičev sindikati* Socialdemokratska duša Jožeta Pučnika se je globoko zamislila nad napovt- danimi zmanjševanji pravic zaposlenih, nad prihajajočim razpadom Jugoslt vije, ki se lahko zgodi čez noč in moramo biti nanj pripravljeni, nad očitU o spiskih rdečih direktorjev, nad delom, ki ga bo zahtevala nova ustava in mi drugimi političnimi tegobami. Vendar pa je grde misli kmalu pregnala, sajst je Jožetu Pučniku zdela prireditev prav prijetna. Z njo so Celjani po njegovem mnenju popestrili kruto realnost, pred katero nima smisla svetohlinsko zapi- rati oči. Mati Sloveniim^ tvoji so (tudi) zapori Začeteki O naših slovenskih zaporih ve naša jav- nost relativno malo. Kratki zapisi v časopi- sih in občasne reportaže na TV pa so frag- mentarne, večkrat enostranske in ne odsli- kujejo stvarnosti zaporniškega življenja. Tudi več takšnih informacij ne ustvarja ce- lovite podobe o njem, kajti princip črno- belega slikanja tega življenja stvarne slike ne razjasnjuje. O našem zaporništvu imajo ljudje nejasno predstavo, nekakšen kolaž vtisov po ameriških tematskih filmih, vti- sov po prebranih knjigah t. i. taboriščni lite- raturi pa še tu in tam po pripovedih na splošno tihih (bivših) zapornikih in še bolj tihih zaporniških uslužbencih. Tudi zapisi sicer številnih strokovnih, novinarskih in drugih božjepotnikov, ki si (na videz) kot turisti ogledujejo naše zapore, slike o njih ne dopolnjujejo posebno. - Zaporniške stvarnosti ni moč absolvirati v nekaj mese- Piše DUŠAN GREGL cih, kvečjemu letih, ne glede na kateri stra- ni človek biva: na notranji kot zapornik, torej »notranji« ali na zunanji strani rešetke (ograje), torej »zunanji«. Tudi teh je mnogo, skoro enako število kot notranjih, pisana paleta poklicev, zadolžitev, dolžnosti .in funkcij, bodisi kot PUO, tj. pooblaščene uradne osebe (pazniki in komandirji) ali pa različni strokovnjaki pa še administracija. Podobo zaporniškega življenja je moč doje- mati le kot mozaik, katerega začetno imagi- narno prciznično orisujejo posamezni ka- menci (delikt, sodišče, kazen, zapor), torej informacije doživetij in spoznanj. S časom se ti kamenci drobe v kamenčke, mozaik dobiva vedno ostrejše obrise in podoba te- ga življenja postaja naturalistična. »Osen- čenost« nastajajočega mozaika je odvisna od zornega kota opazovanja (doživljanja), isti problem gledajo notranji vsaj malo dru- gače, kot ga vidijo zunanji. Vso podobo zaporniškega življenja okvirja enigmatska simbioza obojih udeležencev te večne si- multanke vseh, ne samo naših rezervatov z zaporništvom. Nerazrešljivost stalne za- pletenosti notranjih med sabo in z zunanji- mi (pa tudi teh med sabo), je pogojena z nji- hovim privzgojenim strahom pred bolečo posledičnostjo morebitne odločne uporno- sti. Ob tem istem problemu pa zunanji trpe na kronični nezaupljivosti do notranjih na splošno. Pri osebju, ki z obsojenci nepo- sredno preživlja svoj delovni čas (pazniki, mojstri in drugi) je zaznavna neka hierar- hična bojazen (zamerljivost navzgor) in iz tega izhajajoča nemoč intenzivnejšega in solidnejšega poseganja v vsakovrstne in vsakodnevne traume notranjih. Zunanja hierarhija (oblast rezervata) seveda ne dvi- ga pokrovke kotla z vrejočo maso, posebno še, ker sama le ni v njenem vrelišču pa vse skupaj toliko znosneje prenaša (ljudska modrost veleva, da se razobeša šele oprano perilo). Sicer zaklenjena vrata rezervata, od katerga ima sama ključ, še malce bolj tišči pred svetlostjo, ne nazadnje zaradi potenci- ranega ziheraštva pred povečanjem svoje izpostavljenosti pred javnostjo (»čez komot ga le ni«). Edina korist od morebitne po- pustljivosti bi bilo manj traumatično biva- nje tistih nekaj sto ljudi zapora sicer (po njihovem) sploh vprašljive mučnosti. Ven- dar si zasproti perejo vest s posplošenim moralnim naukom: zapor je zapor, vsak »kandidat« zanj se mora zavedati njegove posledičnosti preden dospe vanj - nauk, ki ga občasno servira ta ali oni predpostavlje- ni zaporniku. Smiselno ta nauk sploh ni daleč od nenapisanega aksioma: kdor se poda na cesto bratstva in enotnosti, mora računati tudi na smrt - Enigma, hazard -. Ta sestavek je poskus prikazati sloven- sko zaporništvo iz zornega kota notranjih, torej zapornikov, po njih tudi mnoge meta- fore. Podoba zaporniškega življenaj je kot živ, stalno spreminjajoči se mozaik in spo- minja na sliko obračajočega se kalejdosko- pa. Tudi zaporniška masa je spreminjajoča se v vsem kar jo tvori fizično in duhovno. V njej ni mogoče naslikati reahstične podo- be, ki bi imela značaj stalnega portreta. Tu- di naši zapori so v družbenem merilu pose- ben rezervat, vase zaključen, samozadovo- Ijiv sistem, zveličavno okroglo telo z dol- gim vratom in drobceno glavico v daljnem mestu. Morda zato komajda vplivajo nanj zunanje spremembe (Bog visoko, car dale- ko), kar spet spominja na frižider - ta ostaja frižider tudi na soncu. Zaporniki naših, dejansko še vedno v marsičem realsociaUstičnih KPD-jev, so uradno »obsojenci«, med sabo pa dosledno »robijaši«. Zapor, robijaš, srest, čorka, pes- jak, čuza itd. moti naše, v realsocialistično vzgojeno uho. Vzbuja neprijetne asociacije na nekdanje otoške ustanove demokratič- nega sistema in usmiljenja vrednega spo- mina. Ti in še drugi izrazi spominjajo tudi na bungalovska naselja zaledenelih tajg v nam nekdaj socialistično materiijski drža- vi, kateri smo hlapavo sesaU rdeče mleko s stalinistično filozofijo namesto pameti. Z njim smo se napih naukov in jih v marsi- čem presegh (samo dobrega učitelja preko- si lasten učenec!). Ko je podoba naše rado- darne dobrotnice postala strašljiva, smo se distancirali od nje - pa ne zaradi krvavo pogubnih posledic na našem lastnem rodu (boljše odbiti deset nedolžnih glav, kot eno krivo zgrešiti), ampak zaradi kozmetike za lepši videz tudi v lastnem ogledalu. Od Sovjetov smo se naučili Potemkinstva s ka- terim je prepojeno splošno realsocialistič- no življenje, celo polepšaU smo mu kuUse. Naša družba (predniki!) je po vzornici po- dedovala dušebrižniško recepturo o prevz- goji zaporništva v svojih, svoj čas še večjih in bolj hermetičnih rezervatih. Ta prevzgoj- na sredstva, sicer ustrezno modificirana, še danes služijo svojemu namenu. Potemkin- ske barve pa mešamo iz modernih in mod- nih spoznanj o človekoljubju. Tudi iz skrbi za oblasti ustrezno nego praženega življa, na katerega nam kažejo od zunaj, ker so spregledaU balkansko kuli- serijo, ki je desetletja zakrivala dejstvo, da so tudi naši podpisi mednarodnih dogovo- rov le vešče (umazano!) Potemkinstvo ne samo za lastno ljudstvo, ampak za vso tujo javnost. Kohko realsocialistično reminis- cence od vsega tega je v današnjih KPD- jih? Zagotovo ni več ponižujočih fizičnih (in fizioloških) brutalnosti golootoškega ti- pa zaporništva, dobršen del fizično-psihič- ne dediščine pa je transplantiran na psiho- loško polico današnjih arestantov. Kako si- cer razumevati perfidna vzbujanja nezado- voljstva posameznikov in skupin ter ga veš- če vztrajno usm^ati v že tako nervozno maso zaporništva in ga pognati v krožni stampedo? Razumljiv je preračunljivo ja- sen cilj psihično zaposliti zaporništvo, sa- mo s sabo, da si brusi zobe na lastnih ko- steh in tako garantira zunanjim lajšanje de- la in oportunosti. Ali današnji čas še ni zrel za metode, ki bi vsaj spominjale na dostoj- nejše krotenje strasti, če že ne na poboM nje udeležencev te neprostovoljne igi^ Bolj ko se ožema obroč sam v sebi, boli centrifugalno izmetuje smeti iz sebe - nava- de, lastnosti in delikte zaporništva, včasih do bUžine razčlovečenja, ki sicer mnoge nikoli ne bi prišle na svetlo in tudi ni nobe^ ne nujnosti za tem. Delom zaporniške obla sti pa ravno to služi za nepogrešljivo obvla dovanje posameznika ter za gorivo nadalj- njemu funkcioniranju tega mobila. Ves ta venec tvori posamezno klasje, kot so nagra jevano ovaduštvo med notranjimi, neprf^ gledno spletkarstvo zunanjih v barantanju za »ugodnosti«, izsiljevana prostovoljna so- delovanja v splošni in osebni »prevzgoji'' cinizem in sadizem posameznikov nad tranjimi. Mnogokrat površno zakrinka psihična izživljanja nad posamezniki, k' niso sami sposobni zbrati dovolj odpor^^^ sti v svojem scefranem živčevju, poganja, le te v obup, da jim prekipi. Izhod iz dus^ nih stisk ne iščejo (ne najdejo) v osebah • so za to tam pa begajo v lastno onna^- v posege nad sabo ah kolega. Najbliže nadrejeni običajno vse to pokrivajo (»v^^' jo lonec«), da se samo od sebe, v sebi se-; de, umiri. Če le prekipi, povzroča med^ nanjimi prikrito šumenje, brenčanje (»sj^ ni rojijo«), khci na pogovore, zasliša^^ preiskave, premestitve. Po tednu dveh-^^ po starem (»prešla karavana...«). Preden poleže prah se kaleidoskop že obrača v n danjem ritmu in v istih barvah in po^^^^gj inačicah ustvarja nove mozaične zaporniškega življenja. . ^ Vendar pa je čas zadnjih dveh let pO"*' olajševalne novosti, temelječe tudi n^ upanju notranjim. Dospela je pravica tranjih po posedovanju lastnega denai^j civilne obleke in možnost do dvakr* dnevno telefonirati iz KPD-ja. V zadn)^ letu je posameznik dobil pravico do tr^« ga in celo četrtega mesečnega izh° :y KPD-ja (domov), vendar pa to cvetje pr va kar mnogo ostrega trnja, opraviči)!^ seveda s težko razumljivimi (v iz^a)^ namreč) pravili in »hišnimi dogovoH*- ^ sociološkem področju pa je bistveno t ni več čutiti tendence za razbijanj^^^j^ konskih zvez določenim zapornikom- V^^ vsem samozavestnejšim posamezni* s trdnejšo hrbtenico. ^ ---^----7j ______Nadaljevanje prih^|[ 30. AVGUST 1990 - STRAN 15 Ledli so vas, ispod žalski jypan neistva« o Sipu, ki jih J\e pisanje z vašim pod- g Dobnik v NT, 23. niso takšna, kajti argu- ti govorijo obratno: J^^gipove hkvidnostne te- datirajo iz zadnjih let ' ooa direktorovanja, tem- -f^ obdobja 1982-1986, ko liil direktor inž. Končina. •tistih letih seje Sip finanč- in tehnično docela zavozi- '^Mojo vrnitev v Sip je prav ''to kolektiv izrecno želel. Tiovni ukrepi, ki smo se vali po moji vrnitvi so dobre sadove. Pred- i smo v teh letih zadol- ^ost podjetja na obratnih ;^stvih zmanjšah s skoraj •1 (petdeset) rnilijonov na 14 iarinajst) mihjonov DEM. iveračunano iz dinarjev po Vratnem tečaju). 1 Ocena IS SRS sipovega o^idnostnega stanja iz sep- ■mbra lani, temelji na sipo- - informaciji, ki sem jo '^\,r.o sestavil in posredo- 3l izvršnemu svetu 5. 6. j89. Namen informacije je •il pridobitev znatnih sred- jev iz rep. razvojnega skla- '■i O tem sem se dogovoril : tedanjim predsednikom ?p. komiteja za industrijo jvarišem Slavincem, pod- oro pa mi je obljubil tudi iredsednik GZ tov. Bule. jba sta tiste dni bila na obi- iu pri meni v Sipu. Konči- :] in Sovinca (sedanja sipo- -iglasneža) pa sem zadolžil, 3 pripravita tozadevni eko- smsko-tehnični elaborat, ar pa nista storila. 3. Sip v mojih letih direk- :rovanja ni posloval niti •izkazanimi« niti s »prikri- li« izgubami, izvzemši bo- d70S mio leta 1987, da bi :idobih sanacijska sred- va. Tudi ob devetmesečju M ni bilo izgube, saj niso ijižili za 50.256 mio din re- lacije oz. prihodkov, kar ugotovila prav SDK, na stero se skhcujete. (Prebe- •*si to na strani 10 in 11 zapisnika, ki ga sami citira- te). Navedeno pa seveda po- meni, da je bilo devetmeseč- je lani solidno pozitivno (13.708 mio din). Očitno mi je torej nekdo hotel podtakniti izgubo in zato upravičeno smatram to za poskus pona- reditve poslovnega rezultata. Končno se takšen spodrsljaj tudi nikoli prej ni pripetil. 4. Odnose s celjsko LB res nismo imeli dobre, szg je nje- no zapostavljanje žalskega gospodarstva bilo splošno znano. Sicer pa povprašajte o tem svojega predhodnika tov. Semprimožnika, da vam bo povedal peripetije z njimi in o navezi Kač-Kač. 5. Sipu ni grozil stečaj, na- sprotno bilje na uspešni poti sanacije. Le, da so jo ti, ki se sedaj v Sipu bohotijo, zavira- li in je zato bila predvidena njihova zamenjava. Sicer pa je vsaj polovico blokad žiro računa odpadlo na zavestno takšno ravnanje, ker je bilo to racionalneje, kar vam lah- ko pojasni vsak sposoben fi- nančnik iz teh let. 6. Ni res, da Sip sedaj te- koče poravnava svoje obvez- nosti. Upnikov ima kolikor hočete. Zato je tudi oskrba zelo motena. In to seje doga- jalo celo v prvem polletju, ko včasih nismo imeli posebno perečih hkvidnostnih pro- blemov, ker je v tem obdob- ju prodaja in s tem denarni prilivi na višku. 7. Ugotovitve inšpekcije SDK Celje je Centrala SDK Ljubljana deloma umaknila, ker niso bile umestne, delo- ma pa jih je kot neutemelje- ne zavrglo sodišče v Celju. Zoper bivšo sipovo tozd TKS pa pred sodiščem teče postopek zaradi nekaj doz- devno nepravočasno plača- nih računov. Jaz osebno to- rej s tem nimam nič! 8. Pobuda DPS Žalec, na- našajoča se na reorganizacijo sektorjev je bila le v tem, da mora za reorganizacijo glaso- vati absolutna in ne le na- vadna večina delegatov DS. Za to pa je manjkal le en glas. Toda to se je uredilo že na naslednji seji, ko je po še nadaljni pojasnitvi bilo dose- ženo 100% soglasje. 9. Vso triinpoUetno ob- dobje, kar sem bil ponovno direktor Sipa, je tekla nepre- kinjena akcija za sanacijo poraznega stanja, na kakrš- no sem naletel ob vrnitvi leta 1986. Uspehi niso izostali. Zadolženost smo, kot že po- vedano, za več kot trikratno zmanjšali; prodali ogromne nakopičene zaloge, ki jih je bilo polne planjave od Grob- Ija do Žalca; uvedh smo no- vi, t. i. »B« program; konver- tibilni izvoz letno povečevali za 30 do 40%. Lahko pa bi ga tudi podvajali, če ne bi bilo tehničnih kiksov in zato ogromno reklamacij. Vse to se je vse bolj odražalo v do- hodkovnosti in osebnih do- hodkih, ki so v času mojega direktorovanja bili za celo tretjino realno večji, kakor so sedaj. 9. Preobrat v zgubonosno poslovanje, ki se ga gre seda- nje vodstvo ni možno šteti med uspešne sanacijske po- sege, kakor se trdi v vašem pisanju. Če je Sip resnično izposloval kakšno takšno oceno od rep. komiteja za in- dustrijo, kar pa ne verja- mem, potem so jih zanesljivo zavedli, kakor so zavedli vas g. predsednik, da ste se pod- pisali pod tako neobjektivno pisanje, ki ga zato ne morem pripisati vam. Škoda le, da so vas s tem blamirali pred stotinami sipovih sedanjih in upokojenih delavcev, ki pozn^o in cenijo moje gara- ško in ustvarjalno delo, sedaj pa ječijo pod nasiljem, ki se izv^a nad njimi. Sicer pa hvaliti poslovanje podjetja, ki je postalo največji zgubaš v naši občini, presega vse razumne meje in je skrajno neodgovorno. LEOPOLD RAJH, Prebold Odmev na »Simbol« v bodici, ki pa ni bodica, temveč je precej umazan in zarjavel žebelj, nam očita av- tor, da smo postavili pred upravno zgradbo Cestnega podjetja star valjar, kakršne so nekoč metali stran. Res so nekoč metah stran stare stvari. Ponekod neka- teri to še danes počno. Želijo biti moderni, na nivoju. Za- vračajo staro, tudi stara mo- ralna in kulturna načela. In tu smo se srečah z besedo kultura, ki pa skriva v sebi marsikaj, med drugim tudi spoštovanje do preteklosti in v našem konkretnem prime- ru do tehnološkega dosežka, ki je v tistih časih pomenil velik korak naprej in med drugim omogočil gradnjo modernih cest. Danes veliko govorimo o kulturni dedišči- ni, toda nekateri bi še naprej želeli le govoriti, mogoče še kaj napisati, konkretne pri- mere pa je po mnenju avtor- ja Simbola potrebno ožigo- sati kot nemoralneže, ki za- pravljajo težko prigaran de- nar. Kultura narodov se meri tudi po spoštovanju lastne preteklosti in ohranjanju simbolov posameznih obdo- bij. Postavitev valjarja je naš majhen prispevek k ohranja- nju kulturne dediščine v Slo- veniji in uveljavitvi sistema vrednosti, ki je že precej omajan. Med rušitelje pa kot kaže spada tudi avtor, ki se s svojo primitivno bodico uvršča med tiste, ki bi po vsaki večji spremembi začeh šteti zgodovino od začetka. Hvala za take naprednjake, v preteklosti jih je bilo pre- več in kot vse kaže jih v na- šem narodu ne bo nikoh po- vsem zmanjkalo. Lahko pa poskusimo njihovo število zmanjšati na minimum in z varovanjem ostankov pre- teklosti ter z dvigovanjem kulturne zavesti in samospo- štovanja tako posameznikov kot naroda nam bo morda v več generacijah uspelo, da bomo poštah ponosen in sa- mozavesten narod,gospodar in ne hlapec na lastni zemlji. ZVONE BRITOVŠEK, Cestno podjetje Celje PREJELI SMO Uprava si Je povečala plače v četrtek 16. 8. 1990 sem na ulici zvedel, da sije občin- ska uprava zvečala za 30% plače in da je bivši predsed- nik občine še vedno na pla- čilni listi občinske uprave. Ker meje to začudilo in sma- tram, da ni pravilno, sem se šel naslednji dan kot odbor- nih in predsednik komisije za kadre in imenovanja pri občinski skupščini pozani- mati na občino, k^ je res na stvari. Dobil sem pritrditev za obe stvari in obrazložitev, da je to vse zakonito in v skladu z sklepi in dogovori in torej vse v redu. Niso me prepričali, ker mi- slim, da to ni v skladu z do- brim gospodarjenjem, kakor tudi ne v duhu razbremenje- vanja gospodarstva ali bolje stimulacije pravega dela (tu- di pisarniškega). Za našo upravo, pa tudi družbo v ce- loti je znano, da se je zbiro- kratizirala, kajti smatralo se je, da je bolje biti v pisarni (bilo je tudi stimulativnejše), kot pa pri delu, kjer ne mo- reš tako hitro preložiti ali razdehti delo (sicer pa je tu zmanjkovalo delavcev, saj to ni bilo stimulirano), ampak ga moraš opraviti z odgovor- nostjo. Današnja administra- cija hoče imeti čast in plače, premalo pa se upošteva od- govornost in učinkovitost. Predvsem gre za številčni presežek kadra v pisarnah in za kvalitetne pomanjkljivo- sti pri uporavljanju. To je tu- di splošno javno mnenje in zaradi tega negodovanje ob tem povišanju plač, saj v raz- merju do delavcev v gospo- darstvu in drugih dejavnosti v občini ne zaostajajo s pla- čami na občinski upravi. Sedaj, ko smo stopili na pot demokracije, moramo upoštevati tri stvari za spre- minjanje zadev in to so javno mnenje, zakonitost in mož- nosti oziroma strokovnost. Na vse to smo dolžni tudi odgovarjati z argumenti in ukrepi. Javno mnenje ni vedno objektivno in pravil- no, vendar ga je treba upo- števati in z argumenti odgo- varjati; legitimnost zakonito- sti danes, ko vemo, da nisrrio bih (in še nismo) pravna dr- žava, je vprašljiva, ker je za- kone izdajala monopolna in vsiljena oblast v lastnem in- teresu in dostikrat v dvoum- nem smislu, saj so bile razhč- ne možnosti tolmačenja in prirejanja, zato so spremem- be in novi zakoni nujni, seve- da po parlamentarni zakoniti poti z novimi zakoni (razen, če sprejmemo dejstvo, da je naša družbeno gospodarska stvarnost zakonita in da se moramo držati zakonov, ter tako niso možne spremem- be). Možnosti in utemelje- nost za povišanje plač pa iz- hajajo iz realnih in čvrstih načel in odgovornosti do de- la in racionalnega obnašanja pri delu. Tega pa zaradi si- stemskih nedorečenosti in ideoloških zablod že dolgo ni bilo več. Zato smo zašh v in- flacijo in družbeno in gospo- darsko zaostajanje. Denar smo si sposojali in tiskali. Dolgove nismo vračah, ker smo računah na odpis. Tako smo se navadili, da bi neka- teri radi pri tem ostali. Tudi Delo je v soboto 18. 8. 90 v rubriki »Pa še to« zabe- ležilo dejstvo o neutemelje- nem poviševanju plač, ki da zaskrbljujejo ZIS in da zato pripravlja ukrepe. Ob tem je dodano, da slov. vlado to ne skrbi, češ, da so jo izvohh delavci, ki ji zaupajo tudi z dobrimi plačami funkci- onarjev po občinah, ki so ta- ko visoke kot ministrske. Ob tem se sprašuje, komu bo vlada jemala denar - odgo- vor ponudi, da tujcem. Volilci so se izrekli za De- mos, strankarsko koalicijo, ki je garant za demokracijo in spoštovanje različnosti in ne za stranke, ki so vzdrževa- le lažni socialistični samou- pravni sistem. Volilci so voli- li torej drug sistem, zato želi- jo spremembe, predvsem razume se da boljše in bolj gospodarske ukrepe. Zato smo jim dolžni dajati odgo- vore za naša ravnanja. Kot Demosov odbornik s strani SDZ v skupščini sem reagi- ral na dejstvo o povišanju plač in ostal^ nezadovoljen z odgovori. Šentjurski De- mos (koalicija strank SDZ, SKD, SKZ in Zeleni) kot ce- lota na moje vprašanje ni dal nobenega odgovora, čeprav nekateri kot posamezniki negodujejo. Komisija za ka- dre in imenovanja občinske skupščine, ki jo vodim, se je izrekla, da smatra, da je ne- utemeljeno sedanje poviša- nje plač in opozarja, da IS vzame na znanje, da je odgo- voren za racionalno poslova- nje in gospodarjenje (pred- sednik je to sprejel in oblju- bil ob izvolitvi) in naj temu primerno ukrepa. Skupščina kot se sliši bo o tem razprav- ljala septembra, za to volilci povežite se s svojimi odbor- niki, izrazite jim svoje želje in zahteve in jih spodbudite, da bodo odgovorno zavze- mah svoja stališča ob skle- pih v skupščini. Demokraci- ja pomeni samozavestno in odgovorno delovanje z upo- števanjem različnosti in stro- kovnosti. FRANC ZABUKpŠEK, Šentjur Odprto pismo delavcem v Delu je bilo 10. avgusta 1990 objavljeno Odprto pi- smo delavcem, ki ga je na delavce in na slovensko jav- nost naslovila Zveza svobod- nih sindikatov Slovenije. Moram reči, da v tako krat- kem zapisu že dolgo nisem prebral toliko neumnosti in nespameti. Najprej govorijo v prvi osebi o tistih, ki želijo živeti od svojega dela. Dobro ve- mo, da so v Svobodnih sindi- katih ostali samo stari sindi- kalni funkcionarji, ki so ved- no živeli na račun delovnih ljudi in bili prenosni jermen oblasti, kot je to zahteval Le- nin. Ti, ki so do letos vedno nastopali proti delavcem, ki se niso upali organizirati niti ene stavke, ampak so vedno obsojali tako imenovane ustavitve dela, vedno so po- slušno izvajali tisto, kar jim je bilo od zgoraj naročeno, doslej niso nakazali še nobe- ne rešitve, ampak prav na- sprotno, zelo aktivno so so- delovali v izvajanju pohtike, ki nas je pripeljala v položaj, ko se res lahko bojimo za na- šo usodo in usodo naših otrok in nam gre že precej časa vsak dan slabše. Zahteva po razbremenje- vanju gospodarstva je samo stara oguljena fraza, s katero so vedno delili ljudi, da bi po načelu »deli in vladaj, lažje vladali«. Ni druge razlike med gospodarstvom in ne- gospodarstvom kot način fi- nanciranja. Gospodarstvo dobi za svoje delo plačano po načelu »d^ - dam«, nego- spodarstvo pa zaradi njego- vega izjemnega pomena za družbo, plačuje država. Za ponazoritev bom navedel sa- mo en primer. Če krojač pri- šije rokav, je to gospodar- stvo, če pa kirurg prišije odrezano roko, je to nego- spodarstvo. In po logiki Svo- bodnih sindikatov, je prvo ustvarjanje, drugo pa poraba dohodka. Razmishte kaj imate r^e: rokav ali roko! Zato še enkrat poudarjam, da ni nobenih razlik med go- spodarstvom in negospodar- stvom. Vso družbo pa mora- mo razbremeniti nesmiselne organiziranosti. Svobodni sindikati, kot majhni otroci ves čas zahte- vajo večje plače in večje ugodnosti. Vse to je možno samo takrat kadar več nare- dimo. Neobolj smešen pri- mer stavke poznam, ko so delavci v podjetju, ki že dol- go časa čaka na stečaj, zahte- vali višje plače. Nič se niso vprašali, kje bodo vzeli de- nar, ampak so trdih, da za opravljeno delo hočejo pla- če. Opravljeno delo je samo (Nadljevanje na 18. strani) 16. STRAN - 30. AVGUST 1990 Okupacija vpetindvaJsetiliTV Kninski dogodki so pretresli Jugoslavijo In vznemirili svet Se je Jugoslavija znašla na robu držav- ljanske vojne, bo iskra nerazsodnosti prižgala sod smodnika in nas pahnila v katastrofo? S takšnimi vprašanji, polni negotovosti se v deževni sobotni noči, po tem, ko je predsednik skupščine občine Knin Milan Babic razglasil vojno stanje, ekipa TV Slo- venija odpravi v Kninsko krtino. Demanti šokantne novice, ki ga ujame- mo na avtomobilskem radijskem sprejem- niku, nas nekoliko pomiri. Kljub obvesti- lom, da so oboroženi civih zasedli ceste, ki vodijo proti Kninu, smo trdno odločeni, da se na vsak način prebijemo v mesto. Izognemo se povezavi preko Gračca in po- skusimo čez Bihač in Titov Drvar. Takoj, ko zapustimo ozemlje BiH, v lepem, sonč- nem jutru izza serpentin iznenada naleti- mo na prvo barikado. Presenečenje je po- polno in kljub profesionalni želji zabeležiti dogodek s kamero, nam posnetka iz avto- mobila ne uspe narediti. Obkrožijo nas trije oboroženi mladeniči, četrti pa z raz- dalje kakšnih pet metrov v nas uperi cev vojaške puške. Takole so najbrž v časih, ki jih nisem doživljal, izgledali četniki, pomislim. Nji- hove zahteve po dokumentih so odločne in ko vidijo kdo in od kod smo, nas še odločneje naiženejo nazaj. Tako kot tudi številne domače in tuje turiste. Knin je očitno neosvojljiva trdnjava, v katero sme- jo le tisti, ki so pogodu bradatim stražar- jem. Vrnemo se v Bosno in po obvoznih poteh prispemo v Split. V regionalnem TV centru izvemo, da je eni izmed petih ekip Hrvaške televizije z velike daljave uspelo posneti barikado. Preko hnkovske pove- zave pošljemo poročilo za gledalce TV Slovenije in skupaj s kolegi HTV kujemo načrt za naslednji dan - kaiko se prebiti v Knin. Kot na divjem Zahodu v nedeljo nam uspe dobiti zagotovilo, da nam bodo omogočili dostop na varo- vano območje. V naselju Kijevo, nekaj km pred vplivnim območjem Srbske demokratične stranke, dobimo sprem- stvo miličnikov. Tokrat smo trdno odlo- čeni, da se ne bomo pustili presenetiti. Od daleč zagledamo barikado. Ljudje na njej niso oboroženi. Snemalec Fran- ci Gaber že med vožnjo sproži kamero. Uperjena je proti cestnim razbojnikom, ki so vzeli zakon v svoje roke in kot na divjem zahodu terorizirajo vse, ki se tod še upajo potovati. Negotovost, kakšna bo reakcija, je popolna. Miličniški avto in kombi HTV, ki sta pred nami, brez zaustavljanja zapeljeta mimo barikade. Nas pa, ko zagledajo kamero, energično zaustavijo. Med stražarji zavlada viden nemir. »Pazi snima,« zavpije nekdo. In že se skozi okno stegne roka, ki prepre- či nadaljnje snemanje. Iz grmovja nad cesto se vsuje nekaj oborožnenih mla- deničev. »Uzmi mu kameru!« Miličniki, legalni zaščitniki reda, sto- jijo le nekaj metrov stran in opazujejo. Čeprav naj bi bili naša zaščita, ne inter- venirajo. Prepuščeni smo sebi. Razvije se kratek in oster pogovor. »Mi smo ekipa TV Slovenije« pravim in jim pomolim dokumente. »In kdo ste vi, da nas takole zaustavljate?« Nepravo vprašanje ob nepravem trenutku. Vid- no razburjen mladenič vendarle odgo- vori: »Mi smo straža i vlast!« Koga in pred kom stražijo? Kaj smo res zabredli že tako daleč v brezpravdje, da lahko zakone kroji vsakdo, kakor se mu pač zahoče? Samozvani redarji vzpostavijo radij- sko zvezo s »centrom« od koder jim sporočijo naj nas vendarle spustijo. Ka- mera je rešena, toda nekaj kilometrov naprej naletimo na novo zasedo. Seve- da spet snemamo in stvar se ponovi. Le da je intervencija tokrat še ostrejša, po- ložaj še bolj napet in nevaren. Puške, ki jih opazimo za grmovjem, so uperjene v nas in prepričan sem, da imajo v ce- veh tudi metke. Občutek tesnobe je vse hujši. Ne vem kdo je in kakšen človek je moj oboroženi stražar. Je fanatik? Zagotovo je utrujen po dolgi noči, ner- vozen ... morda tudi pod vplivom alko- hola. Ali pa preprosto čaka na prilož- nost, da bi lahko ustrelil in povzročil incident in s tem do konca uresničil scenarij. Saj zagotovo gre za scenarij, o tem sem prepričan, voden iz Beogra- da. Po njem bi prva kninska žrtev (na kateri koli strani) povzročila intervenci- jo vojske, uvedbo izrednega stanja, s tem pa najbrž tudi konec mlade hrva- ške demokracije - namara tudi slo- venske. Zaprta vrata Takšne misli mi rojijo po glavi, ko nas končno spustijo proti Kninu - polne negotovosti, kaj nas čaka v trdnjavi srb- ske euforije, kjer bomo brez vsake zaš- čite, prepuščeni sami sebi in brez ka- kršnega koli jamstva, da se bomo od tam tudi vrnili. Marsikaj sem doživel v svoji novinar- ski praksi. Tudi Kosovo. Tudi tam so nas zaustavljali oboroženi ljudje. Ven- dar so bili v uniformah. Oboroženi civi- U, pod vplivom močne propagande in nacionalističnih čustev, to pa je vendar- le nekaj čisto drugega. Knin. Vožnja skozi mesto in pogled iz avtomobila daje vtis, da se ne dogaja nič takega, za kar bi lahko bih zaskrb- ljeni. Le dekor, ki ga je opaziti na vsa- kem koraku - plakati s srbsko zastavo in v cirilici izpisanim »za«, ki pozivajo na referendum, nas opozarjajo, kam smo prišli.. Tako kot številni novinarji, ki so se v Knin prebih po informacije iz prve roke, se tudi mi odpravimo v park pred skupščino občine. Seveda o voditeljih vstaje ni ne duha ne sluha. Vrata občin- ske stavbe so za nas ostala zaprta. Čakajo nas nova neprijetna doživetja. Kmalu nas obkroži skupina glasnih lju- di - očitno provokatorjev. »Čija je ovo kamera«, se glasi prvo vprašanje. Kolega Franci Gaber, ki ga kljub delikatnosti položaja smisel za humor ni zapustil je kot iz topa odgovo- ril »Japonska«. Pa spraševalca, ki mu je izza pasu štrlela dinamitna palica, ni imel nikakršnega posluha za šalo. Na vsak način hoče izvedeti od kod smo. In ko zasUši, da iz Slovenije, je njegova reakcija na robu histerije. Da v Kninu nismo zaželeni in da naj se poberemo od koder smo prišli. Ne po- maga prepričevanje, da je to še vedno nijir Tile ostrig, dorr zats cein|j mer' ja ol- ■ poi vaške 5 (šahovti da se s) ^Pecialt inUh„ terje,, obkoljij noja, m opra- bi v zasi Ir. venoa:; glave, y gemU moM Tragedija dveh na^^ Občutek ogroženosti, ki so ga Uuaem v Kninski krajini vcepili tako čelni paranolkl Iz SDS kot nekateri zaletavl veljaki Iz HDZ, prerašča v vsesplošni strah Konec prejšnjega tedna je bil Knin navidezno mirna prestolnica tamkajšnjih ne- mirov. Mesto, v katerem pro- centualno prevladuje srbsko prebivalstvo, je spominjalo na bencinsko črpalko, kjer naj bi bilo kajenje dovoljeno. A ni nihče, na srečo. Najbolj »ogroženi« so mečkali vsak svoj vžigalnik. Za vsak pri- mer, če bi se našel kakšen »heroj«, ki bi prvi prižgal. Potem bi še ostali. In vse skupaj bi odletelo v nebo, žgočemu soncu naproti. Hudičev raj Nedelja je, ko tole pišem. Danes naj bi se sestal 10 Srb- ske demokratske stranke, ki po mnenju poznavalcev pri- pravlja povračilne ukrepe zo- per nedavno sprejeto Resolu- cijo v hrvaškem Saboru. Kot je znano, so radikalno frakcijo v SDS (Babic, Opačič, Zelem- baba) etiketirah kot teroristič- no. Sestanek naj bi bil v vasi Golubič (8 km od Knina), kjer naj bi trenutno bil glavni štab za obrambo Knina. Res je, po- gosto se pojavljata besedi »naj bi«, toda v Kninu je ne- verjetno težko dobiti kakšno uradno informacijo. Poulična besedičenja so napihnjena, kajti strah ima velike oči, ti- skovne konference, ki jih pri- rejajo predstavniki SDS, so enostransko obarvane in se ponavadi končajo z demantiji v Šibeniku. Pogost pojav je tudi demantiranje demanti- jev... in v tem stilu naprej. Dezinformacij ski vrtiljak, ki ga poganja medijska blokada, je tako postal igrača, na kate- ro sedejo le še naivni novinar- ji, le-ti pa so v »vojnih« razme- rah kar pogosti. In zgodi se, da se moraš po tem mozaiku predvsem intuitivno plaziti. Sploh pa so novinarji v Kninski krajini najbolj ne- priljubljena »živalska vrsta«, kot mi je očitala natakarica v Domu upokojencev, kjer nas je bilo največ. No, po eni ali dveh napitninah smo sča- soma le postali ljudje. Metafo- rično rečeno smo bili žoga, s katero otroci igrajo »med dvema ognjema«, razlika je bila le v tem, da smo si smer izbirali sami. Tako si bil dele- žen pohvalnih besed pri Hrva- tih in očitka »zakaj lažete« pri Srbih. Večina slednjih se je nato skozi pogovor »odprla«, obsodila bolj one kot te... Na zastavljena vprašanja ni bilo konkretnih odgovorov. Je šlo za nezaupanje ali neiskre- nost? Ne. Preprosti ljudje ve- do kar slišijo, pa četudi nima- jo dokazov, slepo verjamejo govoricam, ki so jim edini vir informacij. Odrezani od sveta sledijo vaškim ekstremistom- hajdukom, ker jih bodo vsak čas napadli Ustaši. Res je, da je v najbolj odročnih vaseh II. svet. vojna mitologizirana. Štirideset let so ljudje ob ve- čerih obujali rane - kako so tem ali onim Ustaši poklali družino... Še vedno živijo v tistih časih, ki so - kot pravi- jo - znova prišli. Vendar jih velika večina živi v strahu. Ne spijo. In če podnevi ah ponoči zashšijo kakšen strel, nahitro poberejo že pripravljene stva- ri (hrano, odeje) in skup^ z otroci pobegnejo v gozd. Tam ponavadi preživljajo hladne in vetrovne noči. Povsem drugače je v mestu. Ljudje posedajo po kavarnah, poslušajo radio, gledajo tele- vizijo. Ob neposrednem pre- nosu izredne seje v Saboru se je Knin spremenil v oko in uho. Mesto, ki je bilo znano po tem, da je zaživelo zvečer, ko se je po glavnem »korzu« sprehegalo dva tisoč mladih, je popolnoma zamrlo. Družinska giedanja v takšnih razmerah se naj- dejo tudi ljudje, ki pod krinko ogroženosti obračajo vodo na svoj mlin. Tako se je v Slo- bodni Dalmaciji pojavil »pre- tresljiv« članek o družini, kije zaradi groženj s smrtjo iz,vasi pri Kninu pobegnila v Šibe- nik. Tamkajšnji župan jim je našel sobo v Centru za uspo- sabljanje prizadete mladine. Jordana, očeta štirih otrok (v tem zakonu), sicer poročnika v pokoju, smo našli za pisal- nim strojem. Ni imel več kot petintrideset let. Pisal je o pri- vatni lastnini v socializmu. Po narodnosti Jugoslovan, po prepričanju komunist. Njego- vi štirje malčki so se plazili po postelji. Soproga je bila v službi. Jordanova zgodba je bila brez glave in repa. Zakaj je zbežal? Pravi, da mu niso grozili s smrtjo, da se je bal za otroke, za ženo, ki zaradi bari- kad na cesti ni mogla v službo v Šibenik. Živeli so v hiši brez elektrike in vode. Na majh- nem posestvu, ki ga je pred kratkim - po pravdi na sodiš- ču - dobila soproga. Le-ta je skrbno zaklepala vrata pred sestrami, sorodni- ki, ki so po očetovi smrti hote- li... Ja, videl je tudi oborože- ne stražarje, ki so se sprehaja- li po cesti, pa mrtve straže v koruzi. Pritisk. Strah. Sedaj upa, da bodo dobili stanova- nje v Šibeniku j ni več prepričar.« sta, s katerim bii krito pogovoril. i njegove štiri skril stili z mešanimi t mer je bilo treba z druge plati. Soa Jaramazi, h pretirano gofl izvedeli od kfl smo prišli. V »1 smo se posedli! v dnevni sobi kuhinja. Na tt bor. Na obraz spet tisti stra: gU skriti. »On--.- minute v minuto no. Prihajali so dje. Nikomur nit kaj so zbežali in' da so to storili zal nja in najstarejšel je^ki bo šla jesen OS. Zgražali so i nom, kakojeifli« napeto situacij^ njega, kc^jti pofl nju soproga ifll iz te vasi. Bili* sedskih odnosiHJ so mu hoteU poJ dobil elektriko," odšel in razbo"'' Družina Presečki je v strahu pred nasiljem pobegnila v Šibenik. 30. AVGUST 1990 - STRAN 17 v srbi C slove po. i^sno. bo 5'stvari ^svojores- obljubim, ^shgledal- ^ je glasil j trenutno flšelnadan tem ljudem ^aerupci- odnosti hr- ^ moti grb 1 z orožjem kanovimi rirlivKnin eli helikop- ii miličniki ali... para- alipa zgolj plcov? kdo cgje spričo togovorom ^diti vroče ije na dru- v. spozna- le novinar- skega dela nemogoče. Vrnemo se v Split, kjer izvemo, da so ponoči usta- vili vlak, odvlekli enega od potnikov in razbili ter oropali štiri avtomobile, ki so bili na vagonu. Da so imeli nemške regi- stracije, storilcev ni motilo. Euforija se torej nadaljuje. Kdo in kdaj ji bo naredil konec? Prepričani smo, da nas čaka še dolg in vroč »te- ren«. Bo Hrvaška postala drugo Koso- vo? Le upamo lahko, da ne, da scenarij kosovizacije te republike ni uspel. Div- janje oboroženih ekstremištov se bo slej ko prej moralo končati. Vedno več upanja je, da bo prevladal razum in da bo pravna država spet začela delovati. Prvo dejanje slabo zrežirane farse se končuje. Kdo pa bo plačal predstavo, ki smo jo postavih na ogled vsej javnosti? Kako povrniti škodo, ki jo je utrpel naš ugled v svetu, v kolikor ga je sploh še k^ ostalo? Nevarne vojne igre v Kninski krajini bodo škodovale tudi turizmu - zagoto- vo vsaj nekaj prihodnjih let. Najbolj pa bodo posledice občutih ljudje. Oboro- ženim ekstremistom in Raškovičevim jastrebom v SDS je namreč uspelo ob- čutke strahu in negotovosti vsejati med preproste ljudi obeh narodov - Srbe in Hrvate, ki so obsojeni, da bodo na tem prostoru morali živeti še naprej. Bomo novinarji poslej odhajali na ogroženo območje kot vojni poročeval- ci? Del vtisov, ki sem jih strnil za bralce Novega tednika vas utegne prepričati, da je bil vaš reporter v takšni vlogi že to pot. JANKO SOPAR mu pretih. Oglasil se je i,ki mu v svojem hladil- hrani sto kilogramov pa soseda, pri kateri so it spah njegovi otroci, noje je bil revež, zato lu pomagah. Ni nam pa Ia nas je ravno v tej situ- ioristil,« pravi »kum«,, 1 rajši ni zaupal svojega jn kaj bi storili, če bi lepem vrnil, jih vpraša- le, da bi ga spet sprejeh : so si enotni. Nekaj ur i nam je Jordan zatrdil, brez orožja ne vrača. li center * radio Knin si je "ilno obarvan pridev- adel v času, ko je TV * postala HTV. Ta epi- 'dezinformacij je po sih * postal nekakšen '^nter« ah bolje rečeno "^e novinarjev iz vseh '^'Jugoslavije in tujine. 'varianta je bil »kafič« ^J- U na teh dveh me- bilo mogoče dobiti f "olj ali manj nepre- Jvest. Sicer pa je knin- j'o s tremi novinarji, tehnikoma in nekaj pred »vojnim sta- foto: LUKAS njem« oddajal le tri ure po- poldne. V času najbolj drama- tičnih dogodkov in po njih je verjetno najbolj poslušana ra- dijska postaja na svetu glede na število potencialnih poslu- šalcev. Spričo razmer so mo- rali oddajati do devetih zvečer in dežurati vso noč. Radio je spominjal na razglasno posta- jo, ki je objavljala nepreverje- ne vesti in jih ponavadi nekaj ur kasneje tudi dementirala. Kljub temu ne gre takoj obso- jati tamkajšnje novinarje, saj se ravno v primeru urednice Snežane Pokrajac-Stamato- vič vidi, da je imela dve mož- nosti: ali objaviti tisto, kar je prišlo od Milana Babica, pred- sednika občinske skupščine, ali pa takoj zapustiti delovno mesto. Takšen ultimat ji je pred pričami postavil sam Ba- bic, ki je objavil vojno stanje in ga kasneje prekhcal ter pozval ljudstvo na vsesplošno pripravljenost. Podobno zme- do je ustvaril tudi dopisnik Tanjuga, ki je kljub opozorilu kolegov, da naj ne pretirava, poročal, da je na ulicah Knina vojska, pa četudi je šlo za ne- kaj vojakov, ki so odhajali do- mov. Takšen informacijski kaos so popestrih še oborože- ni ekstremisti, ki so »stražili« radijsko poslopje, obenem pa se sprehajali po redakciji in s puškino cevjo zahtevali raz- lične »glasbene želje«. Zgodilo se bo jutri 10 SDS se danes ni sestal. Ali pa se je, le da morda tega nihče ne ve. In od »sklepov« tega legitimno izbranega predstavnika naroda je v veli- ki meri odvisen tok nadaljnjih dogodkov v Kninski krajini. Res pa je tudi, da vse več Sr- bov »svoji« stranki obrača hrbet. Z njimi so in bodo osta- li tisti, ki jim vloga gverilca najbolj ustreza. In ti so zelo nevarni. Tako za tam živeče Hrvate kot za Srbe, ki si bolj kot vse na svetu želijo mir. Dve politiki, ki sta sprli dva naroda, verjetno ne vesta, da si Srb in Hrvat še desetletja ne bosta mogla iskreno pogle- dati v oči. Pa ne zaradi sovra- štva, ampak zato, ker ju bo sram. BOJAN KRAJNC Foto: LUCAS »Pomagam ljudem« Pogovor z bloterapevtko Slavico Škraba Zdravljenje z bioenergijo je doživljalo svoje vzpone in padce. V zadnjem času si ustvarja ugled in dosega nov vrh. V nekaterih evrop- skih deželah se ta alterna- tivna medicina uveljavlja kot enakovreden del klasič- nega zdravilstva. Ne glede na vztrajne odpo- re in nezaupanje se uveljav- lja tudi pri nas. V Sloveniji je nekaj odhčnih bioterapev- tov. Ena izmed tistih, ki po- klanja svojo energijo in za- stonj pomaga mnogim bolni- kom, je Slavica Škraba. Njen namen je pomagati. Z bioenergijo in radieste- zijo se ukvarjate že 20 let. Začeli ste zelo zgodaj. Kako ste odkrili, da imate bio- energijo, in kako ste našli načine, kako jo uporab- ljati? Skraba: Ze kot otrok sem zaznala, da doživljam otro- štvo drugače kot ostali otro- ci. Prepoznavala sem ljudi, ki se jim smem pribhžati, in tiste, katerim ne. Zaznala sem, kdaj se mi bliža kakšna nevarnost, morda sem se ji kdaj tudi izognila. Imela sem probleme s šumenjem v uše- sih, zdravniški izvidi glede tega pa so bili vsi v redu. Po značaju sem bila zelo podob- na očetu, bila sva zelo nave- zana drug na drugega. Že pred 35 leti je oče raziskoval podzemeljske silnice, seva- nja, ki še niso bila pojasnje- na. Meni ni dovolil, da bi se s tem ukvarjala, ker bi to lah- ko oviralo moj razvoj. Sode- lovati sva začela, ko mi je bi- lo 19 let. Skupaj sva pomaga- la ljudem, ki so rabih pomoč radiestezista. Z delom sem nadaljevala tudi potem, ko je oče prenehal. Vedela sem, da bo nekoč prišlo tako daleč, da bo ta del alternative, če že ne priznan, pa vsaj opisan, da bodo lahko ljudje brez predsodkov seznanjeni z ra- diestezijo in bioenergijo. Kako bi opredelili bio- energijo? Škraba: Zdravljenje z bio- energijo spada pod alterna- tivno medicino. Moč bio- energije je dana skoraj vsa- kemu človeku, vendar v ve- čini primerov ostane neizko- riščena. Tudi tisti, ki mu ta moč ni dana, si jo lahko pri- dobi z jogo, avtogenim tre- ningom, hojo... To energijo pa si lahko pridobi le človek, ki je notranje zdrav in dober, ne hudoben. Vsakod, ki žeh pomagati, mora biti popol- noma čist, čist v moralnem smislu. Kaj in kako dela bioener- getik? Škraba: Bioenergetik mo- ra biti notranje zdrava oseb- nost. Poznati mora radieste- zijo, saj brez nje ni zdravlje- nja. Vsak, ki zdravi z bio- energijo, mora spoznati, kje si je pacient bolezen prido- bil, da se lahko" iz sevanj, ki negativno vplivajo na člove- ški organizem, premakne na pozitivno mesto. Seveda pa to ni dovolj. Osebi, kije biva- la na negativnem žarčenju, je treba žarčenje očistiti iz tele- sa, nato se lahko zdravi z bio- energijo. Občutki pacienta pri zdravljenju z bioenergijo so različni: ali občuti toploto, veter ali mravljince po tele- su. Enaki so občutki, če je ta oseba na negativnem polju. Kdor zazna občutke negativ- nega polja, se zna braniti in postaviti na pravo mesto, ki je neškodljivo. Pri zdravlje- nju je zanimiv tudi bioritem, ki se razdeli na tri dele: teles- ni, emoconalni in intelektu- alni ciklus. Na podlagi teh ciklusov se izračuna pozitiv- ni in negativni bioritem. Kakšen je pristop bio- energetika do ugotavljanja človekove osebnosti, njego- ve značajske strukture? Ima bioenergija enak uči- nek na vse ljudi? Škraba: Ljudje zaznavajo zdravljenje z bioenergijo raz- lično. Poznamo zlati in sre- brni tip človeka. Zlati tip bolj sprejema in občuti bio- energijo, lažje se sprosti, zato mu tudi bolj pomaga. Srebr- ni tip težje sprejema bioener- gijo, ne občuti.istega kot zla- ti tip človeka. Še vedno spoz- navam občutke ljudi po bio- energiji, vendar je teh toliko, da se jih ne da opisati. Do tega, kako in kje naj delam, mi pomaga roka, občutki na njej. Če nisem prepričana, vprašam nihalo. Največkrat pa mi instinkt pove, kako naj pristopim k človeku. Dlan je primarni instru- ment dotika. Ali lahko nek- do spozna drugega človeka z dotikom oziroma ali ga lahko spozna, ne da bi se ga dotaknil? Kakšen mora biti terapevtov dotik? Škraba: Terapevtov dotik je lahko emocionalen, lahko pa je fizičen, resničen. Člove- ka se da spoznati brez fizič- nega dotika. Vsaki osebi dam vedeti, da ji želim po- magati, mora imeti zaupanje vame. Vsakemu pacientu povem, da se naj ne boji, ker mu ne bom škodovala. Moj namen je, da mu koristim. Kakšna je razlika v pri- stopu bioenergije in psiho- logije do človekovih oseb- nostnih problemov? Sta po- vezani? Škraba: Zelo sta povezani. K meni pridejo po pomoč tu- di ljudje, ki so duševno raztr- gani. Mnogim sem že poma- gala. V tovrstne težave zapa- dejo predvsem ljudje, ki so zaprte osebnosti. Treba jih je ponovno odpreti, jim vliti za- upanje in predstaviti življe- nje takšno, kot je. Taki ljudje so se name zelo navezah, do- stikrat me poiščejo ah pokh- čejo. Takrat jim pomagam telepatsko, kar pomeni, da sprejemajo mojo energijo ob mish name. Ste velik poznavalec lju- di. Jemljete to v osebnem življenju z določeno rezervo ali kot prednost? Škraba: To jemljem kot prednost. Ta prednost je in- stinkt. Nikdar pa si nočem pogledati v prihodnost, tako kot drugi ljudje živim v seda- njosti in upanju. V vaši dolgoletni praksi se je zvrstilo veliko ljudi, ki ste jim pomagali. Kakšni so vaši načini zdravljenja? Kakšne uspehe ste dosegli? Škraba: Moj način zdrav- ljenja je, da pripravim svoje telo, da počne tisto, kar ho- čem. Aktiviram živčni si- stem, ki mi pomaga pri mo- jih ukazih. Kar mislim, to de- lam. Pri delu z bioenergijo potrebujem ogromno zbra- nosti. Da pridobim pacienta k sodelovanju, je potrebno dostikrat vehko napora, zla- sti pri srebrnem tipu člove- ka. Ko je telo osvojeno, lah- ko z njim delam. Menim, da sem imela do sedaj veliko uspehov. Ko zdravim težje primere, sodelujem z zdrav- nikom, se z njim posvetu- jem, kar mi je dostikrat v pomoč. Z bioenergijskimi postop- ki lahko človek doseže skladnost med svojim tele- som, duševnostjo in čustvi. Kot bioenergetik pomagate ljudem, da zaživijo bogato in polno življenje. Kaj pa lahko stori bioenergetik zase? Škraba: Tudi sebi lahko spremenim življenje, če se poglobim v delo radiestezije in bioenergije. Vehko mi po- meni joga, avtogeni trening. Prizadevam si, da tisto, česar nočem, odstranim. Posku- šam se izogniti neprijetnemu počutju. Sem človek, ki mu ni nikoh dolgčas. Zelo rada imam glasbo, igram dosti glasbil, rada rišem in kakor- koh ustvaijam. Razna dela me razbremenijo bolečin. Sebi lahko pomagam z niha- lom, in sicer tako, da si nare- dim odvod negativnih žar- čenj iz telesa. Imam tudi do- brega znanca - bioenergeti- ka, ki mi pomaga. Bioenergija je proučeva- nje človekove osebnosti s pomočjo energijskih pro- cesov v telesu. Ali količina energije, ki jo posameznik ima, in način, kako jo izko- rišča, določata in zrcalita njegovo osebnost? Je torej depresiven človek v ener- gijski stiski? Škraba: Če ima človek precej negativne energije, je zaspan in hkrati eksploziven - to je nezdrav človek. Člo- vek s pozitivno energijo je dobrovoljen, vesele narave, energijo podzavestno trosi in si jo pridobiva. Nžijde pa se tudi kdo, ki skoraj nima energije, taki ljudje potreb- njejo pomoč. Želo slabo se počutijo, so izredno bledi, ne pomaga jim nobeno zdravi- lo. Priporočam jim, da gredo v bionaravo, v gozd, se po- stavijo predenj in si mislijo, da pridobivcoo pozitivno energijo. Prepričana sem, da se bodo uro zatem brez jema- nja zdravil počutih bolje. Kako bi moral človek raz- umeti svoje telo, da bi v njem polno zaživel in sproščeno dojel svoj način bivanja v svetu? Škraba: Pomembna je pravilna prehrana, pravilno gibanje, predvsem pa imeti zdrav krog prijateljev, s kate- rimi preživljaš proste dneve. Skratka, živeti čim bolj pre- prosto, brez vznemirjanj, stresov. Je zdravljenje z bioener- gijo odvisno od moči bio- energetskega terapevta? Škraba: Terapevti se med seboj zelo razlikujemo. Vsak ima svoj način dela in dru- gačno moč bioenergije, ki je odvisna od dneva oziroma od terapevtovega pozitivne- ga bioritma tistega dne. Ne glede na moč bioenergetik zdravi tohko časa, dokler pa- cient ne občuti vsaj malo olajšanja. Ste bioenergetiki med se- boj povezani, ali sodelu- jete? Škraba: Res je, da se uči- mo od drugih bioenergeti- kov, zlasti Kitajcev, ki so ze- lo napredni. Sama se držim svojih pravil, svojih občut- kov. Želela pa bi, da bi vsi bioterapevti stopih skupsu, se pomenih o svojih izkuš- njah, delu. Z nekaterimi bio- energetiki pa se bojim pove- zovati, ker izkoriščajo ener- gijo, ki jim jo je podarila na- rava, v drugačne namene - s tem služijo. Hočem ostati to, kar sem. Pomagam pred- vsem otrokom in ljudem, ki pomoč potrebujejo. Novi- narje sem že večkrat odklo- nila zato, ker žehm ostati takšna, kot sem. V nekaterih evropskih de- želah, na primer v Italiji, postaja zdravljenje z bio- energijo kot alternativna medicina sestavni del kla- sične medicine. Kakšen je odnos medicine do uporabe bioenergije pri nas? Škraba: Mislim, da je za medicino zdravljenje z bio- energijo kar nekakšen uda- rec. Še vedno ne vem, zakaj zdravniki odbijejo to alterna- tivo. Nihče od bioenergeti- kov ne želi biti v napoto no- benemu zdravstvenemu de- lavcu. Zdravnika velikokrat vprašam za nasvet. Menim, da bi bilo prav, da bi se me- dicina povezala z bioenergijo kot načinom zdravljenja, zla- sti v primerih, ko sama od- pove. Pri zdravljenju z bio- energijo je potrebna velika pozornost, saj obstaja mož- nost, da pacientovo bolezen pridobi bioenergetik in zbo- li. Vedeti mora, s kom dela in kakšno bolezen zdravi. Zato bi bilo sodelovanje med zdravniki in bioenergetiki enim in drugim v pomoč. Že- lela bi, da bi alternativna me- dicina čimprej dosegla stro- kovnjake in da bi oni nada- ljevali to pot. 'KSENIJA LEKIČ 18. STRAN - 30. AVGUST 1800 (Nadaljevanje s 15. strani) tisto, ki prinaša dohodek. Če tega ni, je delo nesmiselno. Zato je merilo, koliko dela smo opravili, samo dohodek. Če dohodka ni, nismo opra- vili dela. Ljudje se moramo zavedati, da moramo s svo- jim delom, poleg plače zaslu- žiti tudi akumulacijo, ali dru- gače povedano, denar za mo- dernizacijo in razširitev pro- izvodnje. Proizvodnjo mora- mo modernizirati vsaj toliko, kot to delajo naši konkurenti doma in v svetu. Če tega ne storimo, naša konkurenč- nost pade in zato izgubimo delo, ah pa moramo delati ceneje. Starši moramo zago- toviti tudi delovna mesta svojim otrokom. Nihče drug ne bo tega storil. Zato spo- štovani delovni ljudje, mora biti sedaj naša glavna zahte- va, da bo podjetje ustvarjalo akumulacijo, da se bo mo- dernizirala, pocenila in pove- čala proizvodnja. Samo to bo prineslo večje plače in nova delovna mesta. Tega se pri Svobodnih sindikatih niso spomnili. Zavedajmo se, da smo v zelo težkem položaju in se iz njega lahko rešimo samo s trdim delom in pa- metjo. Nekako tako kot ta- krat, ko smo gradili hišo. Ker je bila opeka draga, nismo stavkali na parceli, pač pa smo še bolj štediU in poprije- li za delo. Zato moramo na vsakem koraku razmišljati, kako bi delo poenostavili, iz- boljšali, kako bi naredili iz- delke, ki bodo za trg zanimi- vi. Če v podjetjih ne bodo imeli posluha za takšne predloge, potem pa bo čas za stavko. Ne jezite se na druge, lotite se dela na svojo roko in si tako odrežite večji kos kruha. Družba vam bo pri tem prav gotovo šla na roko. Spoštovani ljudje, ne kriti- zirajte vsakogar in ne nase- dajte vsakomur. Spomnil bi vas na geslo revirskih rudar- jev, ki so leta 1958, kot prvi stavkali v Novi Jugoslaviji. Takrat so svojim sindikal- nim in drugim voditeljem povedali takole: »Hudiči, včasih ste nas za vsako figo nagnali v štrajk, sedaj pa ži- veti ne moremo!« MILAN DOBNIK, Žalec Mednarodni dolcument o pravici do ugovora vesti in alternativnem služenju vojaškega roka Po padcu nekaterih totali- tarnih režimov se je kršenje osnovnih človeških pravic v Evropi občutno zmanjšalo. Kljub temu pa nekatere vla- de še vedno vztrajajo in na- daljujejo z represivno politi- ko do posameznikov na pod- lagi razUčnega mišljenja in vesti. Pri tem je eden osred- njih problemov v Evropi tu- di legalizacija pravice do ugovora vesti do služenja v oboroženih silah. Trenutno je na svetu okoli petdeset dežel, v katerih ve- lja splošna vojaška obvez- nost in kar polovica teh de- žel ne priznava ugovora^vesti do vojaškega služenja. Števi- lo teh dežel pa po zadnjih velikih in drastičnih spre- membah v vzhodni Evropi nezadržno pada. Zanimivo je, da tik pred zlitjem obeh Nemčij vzhodna sestra že ne- kaj mesecev razpolaga z veli- ko naprednejšo zakonodajo 6 alternativnem služenju, kot pa zahodna. Tako ostaja na našem kontinentu le še nekaj držav, ki oporečniku ponujajo le sledeče variante: zaporne kazni, beg iz dežele, ali pa simulacijo mentalne neuravnovešenosti. Te drža- ve so: Švica, Sovjetska zveza in dežele Balkanskega polo- toka; Bolgarija, Grčija, Jugo- slavija, Romunija, Turčija in najbrž tudi Albanija. V nadaljevanju so preve- deni in prirejeni trije medna- rodni dokumenti, ki naj bi bili podlaga in hkrati tudi za- veza zakonu o alternativnem služenju v Sloveniji, kakor tudi Jugoslaviji. Osnova za dokumente izhaja predvsem iz Deklaracije Združenih na- rodov o človekovih pravicah (Člen 3 in 18), Mednarodnega sporazuma o civilnih in poli- tičnih pravicah (Člen 18), Evropske konvencije o člo- vekovih pravicah (Člen 9). Resolucija komisije Združenili narodov za človekove pravice s problemom ugovora ve- sti in alternativnega služenja vojaškega roka se komisije Združenih narodov in pred- hodnice - Lige narodov uk- varjajo že okoli šestdeset let. Komisija za človekove pravi- ce pri ZN je sprejela 8. marca 1989 naslednjo resolucijo. Komisija za človekove pra- vice, 1. Priznava pravico vsake- ga posameznika do ugovora vesti do služenja vojaške ob- veznosti, kot legitimno izvr- ševanje pravice o svobodi mišljenja, vesti in veroizpo- vedi, ki je zapisana v Členu 18 Deklaracije o človekovih pravicah, kot tudi v Členu 18 Mednarodnega sporazuma o civilnih in političnih pra- vicah; 2. Apelira na države, da predpišejo zakonodajo in pri vzamejo ukrepe, ki se na- našajo na oprostitev služenja vojaške obveznosti na osno- vi pristnega ugovora vesti do oboroženega služenja; 3. Priporoča državam s splošno vojaško obveznost- jo, kjer ustrezni predpisi še niso bih sprejeti, da uvedejo za oporečnike vesti različne oblike alternativnega služe- nja, ki so združljive z razlogi za ugovor vesti in upoštevajo izkušnje nekaterih držav s tega področja, in da opusti- jo izrekanje zapornih kazni za oporečnike vesti; 4. Poudarja, da so oblike alternativnega služenja v principu nenapadalne ali civilne narave, v interesu skupnosti in nimajo kazno- valnega značaja; 5. Priporoča deželam-čla- nicam, če tega še niso uvelja- vile, da uvedejo v skladu z njihovim pravnim siste- mom nepristranski izvršilni organ, ki bo odločal o veljav- nosti ugovora vesti pri posa- meznih primerih; 6. Naproša Generalnega sekretarja, da prenese to re- solucijo vsem deželam-člani- cam ZN; 7. Dodatno naproša Gene- ralnega sekretarja, da poroča Komisiji na njenem sedem- inštiridesetem zasedanju o vprašanju ugovora vesti do vojaškega služenja glede na vladna poročila držav-članic in nadaljnjih informacij, ki jih bo prejel; 8. Sprejema odločitev, da bo o tej temi razpravljala tu- di na svojem sedeminštiride- setem zasedanju pod točko naslovljeno z Vloga mladih pri podpiranju in varovanju človekovih pravic, vključu- joč ugovor vesti do služenja vojaške obveznosti. Resolucija Evropskega parlamenta Evropski parlament, Jugo- slavija ima v njem status opazovalca, je sprejel okto- bra 1989 naslednjo resolucijo o ugovoru vesti in alternativ- nem služenju. Evropski parlament, A. Z ozirom na to, da no- beno sodišče ali komisija ne more določiti vesti posamez- nika; B. Z ozirom na to, da mora biti vsem rekrutom omogo- čeno, da ob katerem koli ča- su zavrnejo služenje vojaške- ga roka, bodisi oboroženo ali neoboroženo, na podlagi vesti; C. Glede na to, da obstoje- če različnosti in kazenske sankcije do oporečnikov, ki se izvajajo v nekaterih deže- lah-članicah, pogojujejo ne- enake življenjske pogoje v deželah-članicah in so zato škodljive za proces integra- cije v Evropi; D. Z ozirom, da razlike in diskriminacija, ki jih vsebu- jejo pravila, ki se nanašajo na priznanje ugovora vesti in da izvedbe alternativnega ci- vilnega služenja posledično vplivajo na vstop mladih lju- di v svet dela, in na svobodo gibanja znotraj Skupnosti držav-članic, in da resno vplivajo na možnost mladih ljudi v Evropi pri strokov- nem usposabljanju, zaposli- tvi, socialni varnosti in poli- tičnih ter sindikalnih pra- vicah; E. Z ozirom na to, da ugo- vor vesti ne pomeni neude- ležbe pri obrambi skupnosti, ampak le drugačen način iz- vajanja obrambe; F. S poudarkom po potre- bi posameznikov, ki izvajajo civilno služenje s sodelova- njem pri razvoju dežel tretje- ga sveta in v borbi proti lako- ti in s priznanjem potencial- nega doprinosa oporečnikov vesti pri krepljenju naše var- nosti; G. Z ozirom na to, da skupno vključevanje mladih ljudi v program razvoja v de- želah tretjega sveta prinaša vsestransko razumevanje in tako spodbuja proces evrop- ske integracije. 1. Poziva, da se vsem na- bornikom, pri oboroženem ali neoboroženem služenju, omogoči pravica, da kadar- koli zavrnejo služenje voja- ške obveznosti zaradi ugovo- ra vesti; 2. Poudarja, da za prizna- nje statusa oporečnika vesti zadostuje že osebna deklara- cija, ki vsebuje posamezni- kove motive, da si pridobi status oporečnika; 3. Poudarja, da časovna dolžina alternativnega služe- nja lahko presega dolžino običajnega vojaškega služe- nja le za polovico; 4. Poziva k temu da naj bo oporečnikom vesti iz katere- koli države-članice omogo- čeno, da sodelujejo v progra- mih alternativnega služenja drugih držav članic in s tem nadomestijo služenje v svoji državi; 5. Poziva vse države-člani- ce, da storijo potrebne kora- ke pri izboljšanju svojih za- konodaj in jih približajo tej resoluciji in Resoluciji z dne 7. februarja 1983 (OJ št. C68, 4. 3. 83); 6. Svetuje Komisiji, da pripravi program razvojnih projektov v tretjem svetu v katerih bodo lahko sodelo- vali oporečniki vesti iz vseh držav-članic, s tem sodelova- njem bodo oporečniki nado- mestili alternativno služenje v lastni dežeU; 7. Daje navodilo predsed- niku Parlamenta, da predlo- ži to resolucijo organom Par- lamenta, zunanjim mini- strom, obrambnim mini- strom, vladam držav-članic in nacionalnim parla- mentom. Sklepni dokument zasedanja o človeški dimenziji konference o varnosti in sodelovanju v Evropi Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi je bila v K0benhavnu od 5. do 29. junija 1990 na ravni zunanjih ministrov in delegacij držav- članic. Sklepni dokument so potrdili in sprejeli predstav- niki vseh sodelujočih držav, vključno s predstavniki, Ju- goslavije. Naveden je le Člen 18, ki se nanaša na ugovor vesti in alternativno služenje vojaške obveznosti. Sodelujoče države, 1. upoštevajo, daje Komi- sija Združenih narodov za človekove pravice priznala pravico vsakega posamezni- ka do ugovora, ki se nanaša na služenje v oboroženih silah; 2. upoštevajo nedavne ukrepe številnih držav-čla- nic glede oprostitve splošne vojaške obveznosti na osno- vi ugovora vesti; 3. upoštevajo aktivnosti številnih ne-vladnih organi- zacij na področju ugovora vesti do vojaške obveznosti; 4. se strinjajo s preučitvijo vpeljave, kjer do nje * prišlo, razhčnih obli^ , 1i nativnega služenja, v skladu z razlogi 'u„ k vesti; te oblike alternaN ga služenja so v princiJ^e- oborožene ali civilne, v ■ ^ resu javnosti in nimajo novalnega značaja; H 5. bodo javnosti pos^^ vale informacijo s teea dročja; 1^ 6. bodo preučile, z^ns^. okvira Zasedanja o človS dimenziji, ustrezna vp3 nja, ki se nanašajo na oS^ stitev splošne vojaške obv nosti pri posameznikih di ugovora vesti do sluSl v oboroženih silah, in^^ izmenjavale infomiaJJ o tem vprašanju. ^ dr. JURE PISK- K0ber, Teharska grobišča v vašem časopisu jc zaslediti pisanje g.j^- Lampreta, da naj bi se nr"^ harjih uredila grobišča: tih s pomočjo sredste\ računa. Nisem naspi, temu, da se grobišča (ko'' niso pod smetmi in jezer v dolgem času ustrezn. dijo, vendar pa je zelo šljiv predlog g. Lampre bi se to storilo s prorč. skim denarjem. V Ce; imeli denar bolj pamet: pravljati, recimo za izt nje slabega (katastrofa! zraka, ki ga onesna, Emo, Cinkarna, Žek. itd. Na primer Emo je ka* strofalni onesnaževalec za ka s floridi, ki so zelo nevanj zastrupljevalci ozračja. Taka je splošno znano, da tovana frit v Emu spusti v ozračje vsak dan več kot 20 krat več jo dozo strupenih fluridov kot pa je dovoljeno po prei pisih. Te zelo strupene spoji, ne zelo škodljivo vplivajoča zdravje človeka, predvsem na zdravje majhnih otrok Emo že ima kupljeno filtrir no napravo, vendar pa očit no nima denarja, da jo mol tira. Ali ne bi bilo pametnej in bolj smotrno pa tudi bo humano, da se proračunsl denar (občine ali republike nameni kot pomoč Emu pi izgradnji čistilne naprave.4 se končno preneha »ubijal sko« onesnaževanje celjske ga zraka. Pomagajmo raji živim in pustimo mrtve pi miru, saj s »prekopavanj® kosti«, naš jutri ne bo nit lepši. Poskrbimo za žive g« za naš obstoj in obstoj nafll otrok. Mrtvi naj počivaj v miru! „ VOJTEH KOLAR, Ce« ^^ICEV - ROMAN 30. AVGUST 1990 - STRAN 19 jffpini jetniki! A časom sem dal pobu- ustanovitev združenja *'^nskih jetnikov jugo- KiUzma skupaj s progra- poslal kakim tri- ^""tim osebno poznanim ^kom ali njihovim svoj- rvseh ban^. Objavljena je ^tudi v celoti v Družini, IStem ko je Demokracija 5^vo odklonila, čeprav ob- Q^ podobne pobude, po- inozemstva. 'jlsdi splošnega soglaša- i. 5 pobudo, tako telefon- Šga kot pisnega, in raznih □ogov sem v dogovoru ekaterimi bivšimi jetni- n barv podal vlogo ,,ini Slovenije ter ; Svetu za varstvo člo- ;'vih pravic in temeljnih ■„,jčin. Predlagal sem p^rič, priznanje delovne in u^ojninske dobe vsem so- ^tičnim sužnjem, ki so ^ilno garali za razna po- Lja od RSNZ v Ljubljani [do Mermerja na Golem jku, kar sem sporočil tudi pvam teh podjetij. 3rjgič, odškodnino svoj- r pobitih jetnikov, ki so ^vseskozi prizadeti držav- ni skoraj brez vseh pravic, jgovor, da se bo o tem raz- svljalo, sem prejel od Sve- a varstvo človekovih pra- ;!n temeljnih svoboščin, ■dtem ko Skupščina Slo- aije vkljub novemu pred- sniku in novim poslancem smatrala za potrebno, da vlogo odgovori. 3 vsem tem sem obvestil Kibudnike organiziranja raženja slovenskih jetni- vjugoboljševizma z name- ni, da se letos septembra sanemo, za kar so mi dali oje pisne in telefonske pri- stanke ter mi prepustih po- budo za sklic sestanka za ustanovitev iniciativnega odbora združenja. Ponovno pripominjam, da je predlagani program zdru- ženja jetnikov predvsem gmotna in duševna pomoč še živim bivšim jetnikom ter svojcem pobitih jetnikov vseh barv oziroma političnih prepričanj. Združenje bi mo- ralo zahtevati ne samo gmot- no odškodnino za suženjsko delo jetnikov ter za omejeva- nje gmotnih pravic njihovih svojcev. Zahtevati bi moralo tudi moralno rehabilitacijo vseh tistih jetnikov, ki ne spadžuo pod mednarodna določila o vojnih zločincih in ki jim ni dokazan direktni poboj neoboroženega na- sprotnika brez vojaškega ali policijskega nadrejenega po- velja, a so bili sojeni in po- končani po tedanjem Zako- nu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo, po Zako- nu o vojaških kaznivih deja- njih ah po administrativnih policijskih ukrepih. Medtem so bile prav v De- mokracijič objavljene pobu- de bivših slovenskih jetni- kov, živečih v inozemstvu, ki naj bi zajemale vse od boljše- vizma preganjane ali priza- dete žrtve. Pri tem bi bilo za pomisliti, da spadajo v ta krog tudi od Hitlerja in parti- zanov izseljeni kočevski Nemci, pa izseljeni Nemci iz Slovenije in Vojvodine, ka- kor tudi po »svoji volji« odi- šh »esuh« iz slovenske in hr- vaške Istre. Osebno sem mnenja, da je njihov pro- blem drugačen od proble- mov slovenskih jetnikov ju- goboljševizma, med katere pa vsekakor spadajo prav ta- ko prizadeti jetniki in žrtve italijanske, madžarske in romske narodnosti iz Slove- nije. Iz Slovenije izseljeni Nemci in Italijani pa bi si verjetno morali organizirati svoje združenje. V dogovoru in soglasju z glavnimi sopobudniki predlagam, da se v zadnjem tednu septembra sestanemo vsi, ki smo pristali tako ali drugače na sodelovanje, in ustanovimo iniciativni od- bor, ki bo pripravil vse po- trebno za organiziranje zdru- ženja. Na sestanku bi morali predvsem določiti skupino, ki bi pripravila podrobnejši program in skupino, ki bi tehnično organizirala usta- novitev združenja sloven- skih jetnikov jugoboljševiz- ma. Verjetno bi moral že ini- ciativni odbor podati ne sa- mo peticijo, ampak zahtevek vsem pristojnim oblastnim organom, da se izvede in proglasi rehabihtacija vseh že navedenih vrst jetnikov in njihovih svojcev. ZDENKO ZAVADLAV, yubUana ZAHVALE - - POHVALE Hvala za dobro voljo Bilo je več kot za 5 din do- bre volje. Hvala vam dragi novinarji Novega tednika in Radia Celje, ki ste nam pri- pravih tako lepo vzdušje v prelepi Logarski dolini. Malo je takšnih hiš danes, ki svoje naročnike - bralce raz- vesehjo s čim podobnim. Sreča, ki me dosedaj še ni našla, mi je tohko bolj osvet- lila dan ob nežnih zvokih ci- ter Karlija Gradišnika, sicer domačina, ki se mu po tej poti zahvaljujem. Kar prehitro je odpeljal pr- vi avtobus iz Logarske, na katerem nas je bila večina iz- letnikov iz Laškega. Še en- krat se vsem, ki ste omogoči- li ta izlet, predvsem simpa- tičnim novinarjem, ki ste vo- dili karavano žensk, n^jis- kreneje zahvaljujem v svo- jem in v imenu Anice, Tonč- ke in Julčke iz Laškega. IVANKA SEVŠEK, Laško Kot redna in dolgoletna naročnica NT se vam iskre- no zahvaljujem za res lep in zabaven izlet, poln smeha in dobre volje. Takšne sprosti- tve je človek res potreben, tudi kmet, ki gara v poletni vročini in v dežju in večkrat tudi v jesenskem mrazu, ko pospravlja pridelke. Na kmetih se poleti dela dva- krat po osem ur, zato je po- šteno, da se spomnite tudi na ta, najbolj preprosti sloj. Ko smo se zbirah pred odhodom na izlet pred hotelom Celeia, sem se razveselila, da je bilo izžrebanih precej preprostih in kmečkih ljudi in daje bilo smeha precej več kot za 5 din. Vožnja v avtobusih s harmonikarjema je bila en- kratna. G. župnik v Radmir- ju nas je prijazno sprejel in nam razložil zgodovino cerk- ve in masnih plaščev. Malica v Gornjem Gradu je bila iz- datna. Logarska dohna s sla- pom Rinke pa prelepa. Po dobrem kosilu smo se zaba- vah, plešah, žrebali nagrade in peh do poznega večera. Vsi spremljevalci so bili iz- redno prijazni. Vsi skupaj smo odnesh lep spomin na enkratno doživetje in mnogo dobre volje. Zato še enkrat iskrena hvala organizator- jem NT in RC in pokrovite- ljem prijetnega, veselega in nepozabnega izleta. Še bolj z veseljem bomo zd^ prebi- rali vaš hst, v veselem upa- nju, da se še kdgj spomnite na nas. MARIJA FERJANC, Rožni vrh Kar NT in RC hoče, je vse mogoče. S to mislijo se stri- njajo tudi vsi ostali udele- ženci izleta za 5 din dobre volje v Logarsko dolino. Or- ganizatorji ste popeljali dva avtobusa srečnih izžreban- cev na zares prisrčen počit- niški izlet. Vreme nam je bi- lo naklonjeno in kar precej nas je bilo, ki smo prvič ob- čudovali naravne lepote na- še lepe Logarske doline. Za prvo presenečenje izleta je poskrbel g. župnik v Rad- mirju, ki nam je v kratkem času razkazal cerkev, opisal zgodovino in pokazal čudo- vito zbirko masnih plaščev, katerih neprecenljiva vred- nost je ročno delo z zlato in srebrno nitko vezeno drago- ceno blago. V imenu vseh se mu zah- valjujem za lepe besede. V gostišču Trobej v Gornjem Gradu so nas lepo sprejeli in postregh z dobro domačo malico. V Logarski smo sko- raj vsi odšh do Orlovega gnezda pri slapu Rinka. Ma- lo utrujeni a zadovoljni smo sedh h kosilu v planinskem domu. Zatem je sledila zaba- va, za katero so poskrbeli prizadevni novinarji NT in RC, humorista in godca To- ne in Dani, ter Celjski instru- mentalni kvintet, ki je bil motor vsega. Tudi citrar Gra- dišnik je bil deležen prisrč- nega aplavza. Ob družabnih in nagradnih igrah, veselih vižah in dobri volji vseh je popoldne kar prehitro mini- lo. Zadovoljni smo zapustih Logarsko dohno. Vsi smo bi- li edini v upanju, da nas takš- na sreča še kdaj doleti. Že- hm, da bi s takšnimi akcija- mi nadaljevah in še več ljudi spravili v dobro voljo za ma- lo denarja, vsaj en dan v letu. Še enkrat izrekam pri- srčno zahvalo vsem organi- zatorjem izleta, novinaijem, sponzorjem in delovnim or- ganizacijam, ki so priskočile na pomoč, CIK-u, Tonetu in Danetu, Karliju Gradišniku, obema šoferjema avtobusov in ostalim, ki so omogočili izvedbo izleta Za 5 din dobre volje. MARIJA ČUJEZ, Grobelno Hvala zajepo in enkratno doživetje. Čeprav prvič sku- paj, smo se izletniki hitro spoznali. Ogled cerkve Sv. Frančiška je bil za neka- tere izredno zanimiv. Tako lepih vezenin kot so na mas- nih plaščih ne najdeš daleč naokoli. Domače dobrote in pridna harmonikarja Dani in Janko so nas že v Gornjem Gradu spravili na plesišče. Do Logarske je bilo v avto- busu polna mera dobrih šal. V Logarski pa ni manjkalo plesa in zabavnih iger. Ogled slapa Rinka, ki so ga mnogi videli prvič, je bil dodatno doživetje. Dan je prehitro minil in upam, da bo obljuba, da se prihodnje leto srečamo na podobnem izletu držala. V imenu vseh, posebej pa v svojem imenu se zahvalju- jem vsem pokroviteljem izle- ta, posebej pa sodelavcem NT in RC, ki so se trudih, da je izlet tako uspel. Oba muzi- kanta, vsi nastopajoči, varna vožnja šofeijev ZSAM Celje, vse to je prispevalo k dobre- mu razpoloženju in počutju vseh izletnikov. Uredništvu želim še veliko delovnih uspehov, vse ude- ležence izleta Za 5 din dobre volje pa po tej poti še enkrat pozdravljam z željo, da se še kdaj srečamo. PETER PETROVIČ, Celje ANTON KOMAR ZA SIVIMI ZIDOVI sia sta po hodniku. Paznik je odprl prehodna vrata in za seboj zaklenil. Vojko je opazoval prazne hodnike *ozi okna skušal ugotoviti, v katerem delu zgradbe ^■^enutno nahaja. To je bilo težko, ker so motna stekla yuščala malo svetlobe. Na oknih so bile rešetke. yišla sta v drugi prostor in nato zavila levo. Paznik je '^^ odklenil in spet zaklenil vrata, nato pa dejal: 'počakajte malo, da vidim, če je upravnik prost!« Jl^-^ bilo stolov ali kakšne čakalnice. Ljudje so se ^^^J^i mimo njega in ga postrani ogledovali, kako si *^ye ogledujejo plemensko živino na sejmu. To mu ni 'JO vseč. visok, uniformiran mož in vprašal: »Vi ste -iT:« '^^Je začudeno odvrnil Vojko.« '%\'-]^^ s^op-j^ v bližnjo pisarno, nato pa se je spet .jj na pragu in dejal: »Vstopite, prosim!« j^o je s slabimi slutnjami vstopil. Za mizo je sedel moš/cj z brki, ki ga je ostro pogledal, nato pa '^r^v K^' ■^J^^^ nasproti seje vsedel mož v uniformi, pa seje pogovarjal po telefonu. :jg , J^o kar začnete. Nekaj bom še naročil tajnici,« ,\foY «0 je odložil slušalko. Napotil seje proti vratom. i!o n/^^^^ odprl mapo s spisi. Prebival je zapise, .>r dvignil glavo in vprašal: aJi j) Prijeh v reški bolnišnici, kamor so vas prepe- v "Prometni nesreči?« 1^0 je molčal. f°^'o^j'te vendar, človek božji, če vas sprašujem ■ preiskovalni!« -||e vstopil upravnik in prisedel. Nemo je ogledo- ■'/^a m v rokah vrtel svoje nalivno pero. ste poskušaU neke čudne stvari z ljudmi, ^%J^^ ste zaprti. Mislim, da se moramo vsaj o tem če že ne želite odgovarjati na postavljena 'Ou^^^''' je jezno pričel upravnik. 'ff s(p' ^e, da niste navajeni na neke človeške odnose, % n ^^^dar začetnik in novinec v zaporu - ali pa ste J^^^^^arjeni!« fk b ^^sii so bile daleč od vsega tega in prav malo ^hv mishjo o njem ti, ki sedijo pred njim. nečesa dolžijo, nimajo nobenih dokazov /O^^^^novih laži. Končno je vprašal: rn pQ jg pravzaprav tu govora in česa me dol- se ne pretvarjajte in lepo priznajte, kaj ste 1. ^oči s sosedom v celici?« »Z njim nisem imel nič, ampak meje on, ko sem že spal, prebudil, me vlekel za spolovilo ter počenjal spolne orgije. Sami veste, da ste mi ga podtaknili, da bi preko njega zvedeli stvari, ki vam sedaj niso jasne!« »Tak pogovor prekinjam in prosim, da ne govorite tako. Nismo se zbrali, da bi reševali stvari osebnega ugodja, ampak da bi analizirali nekatere stvari, ki očitno kršijo naš red. Vi se tukaj vedete kot v ameriškem Texasu in pozabljate, da ste v preiskavi. Opozoriti vas moram, da za tak prekršek posameznike izoliramo in jih damo v samico, kjer se potem malo ohladijo, sestradajo in tudi omehčajo. Nočem vam groziti, vendar na to moram opozoriti.« Očitno je Vojko vedel, da je v tem malo izsiljevanja, malo pa tudi iskanja dejstev, kijih podtaknjeni preisko- valec ni uspel dobiti. Molčal je. »Po mojem je najboljše, če gremo kar na prvo zasliša- ■ nje in pustimo druge stvari ob strani,« je nadaljeval možicek z brki. »Vi obtožnice še niste dobili?« je najprej vprašal Vojko, kije že davno sklenil, da ne bo odgovarjal. Čutil je, da si lajša dušo, če trmasto vztraja in molči. »Ne. Dobil sem le sklep o priporu!« je odvrnil suho. »Dobili boste tudi obtožnico in sklep o podaljšanem priporu, ki se bo verjetno zavlekel zelo dolgo, če boste tako trmasto vztrajali pri vsem, kar počnete sedaj, ko obravnave vašega primera še nismo niti dobro začeli. Ne glede na vse, kar pride, vas prosim, da že danes podate prvo izjavo glede na kazensko odgovornost, ki je bila navedena ob aretaciji. Gre za streljanje na celjskem gradu in za protipravno uporabo ukradenega promet- nega vozila.« Vojko ni mogel verjeti, da ga bodo takoj začeh bom- bardirati z vsem, kar je storil. Ta človek bi menda rad, da bi takoj vse priznal, tako da bi na razpravi imela porota le malo dela. Tako poceni pa vendar ni! Res je razmišljal, če morda ne bi bilo m^jbolje, da vse skupaj kar prizna in mu bodo nekaj celo šteli kot olajševalno okolnost pri izreku kazni. Pri vsem tem pa mora biti malo bolj počasen, ker mu sicer lahko še naprtijo marsi- kaj, česar v svojem življenju ni storil. Njegovo prepriča- nje, da lahko z molkom veliko doseže je bilo omajano, vendar je postal previden pri dajanju izjav. »Čudi me, da molčite, ko pa imate na glavi kar precej masla!« je tiho izjavil preiskovalec. Prisedla je tudi zapisnikarica. Preiskovalec je spet listal po mapi in izvlekel šop papirjev. _ »Poglejte, tukaj je zapisnik obdukcije pokojnega Krivca in lahko si ga temeljito ogledate!« Preiskovalec je hotel ta list ponuditi Vojku, vendar si je premislil. »Nismo še določili odvetnika, ki vas bo branil na razpravi in bo spremljal cel postopek. Starše smo obve- stih, da bi do večera lahko sami poiskali zagovornika, a se nihče ne oglasi. Zato smo določili odvetnika Kralja, ki se bo oglasil pri vas. Z njim se boste o vseh stvareh podrobno pomenili in mu tudi povedali vse težave. Naj- bolje je, da tudi te papirje najprej vidi on in vam vse razloži. Za uvod je mogoče bolje, da mi vi pripovedujete o sebi in o okoliščinah, v katerih ste ubili nedolžnega človeka. Opozarjam pa vas, da bomo vodili zapisnik izjav in da ga boste na koncu pogovora morali osebno podpisati, ker ga sicer sodišče ne bo priznalo kot vašo verodostojno izjavo in pripoved. Torej, kje boste za- čeli?« Vojku je šinilo v glavo, da bi vprašal, k^j je z Antonom in Francem, vendar sije premislil. Z njima se bo srečal na sodni obravnavi, če ne že prej. »Torej danes ne bosta pripovedovali o ničemer?« je silil vanj sodnik. »Morda vas zanima, kje sta pajdaša, s katerima ste potovali na morje? Pred nekaj dnevi smo ju prijeh in sedaj sta tukaj v preiskavi. Za krajo avtomo- bila jima bodo sodih pred vami! Mogoče boste o tem kaj povedali?« »Kaj na primer?« je izdavil Vojko. »Karkoli. Kako ste ukradh avto ali podrli tistega delavca v Gaberjah in mu odvzeli plačo, kako ste se zabavali na morju in kako ste nabavili hrano za potova- nje. Vse nas zanima, vendar pa je bolje, da laži ne mešate, ker vas je bilo preveč, da ne bi prišli do resnice. Hudo daleč ste zabredli s svojimi dejanji. Če jih polo- vico odštejemo, bo še vedno dovolj visoka, da se boste temeljito postarali preden boste prišli spet nazaj na svobodo.« »Kdaj bo zaključena obravnava in izrečena sodba ?«je končno vprašal Vojko, ki mu je bilo mučno samo gledati in nerodno pripovedovati laži. »Zgodni ste s tem vprašanjem! Bolje bo za vas in vašo prihodnost, če delikt priznate in boste tudi prej vedeli, kako bo s kaznijo, sicer pa se vse lahko zavleče v prihod- njo pomlad ali celo jesen. Veste, poznamo različne ljudi. Nekateri hitro priznajo svoj greh in se zanj skesajo, ko pridejo v zapor, nato pa na svobodi ponovno zapadejo v delikt. Drugi pa so hudi zločinci in ne priznajo krivde. Njim je bilo prestajanje kazni zelo težko, ker venomer trdijo, da so nedolžni. Tudi vi jih boste mnogo srečali. Vedite, da jih je družba izločila, daje njihovo priznanje tudi njihova osebna stvar in daje to vzrok mnogih kriz, nerazumljivih spopadov in obračunavanj med obso- jenci, pa tudi duševnih kriz, samomorov in zaporni- škega kriminala. Skupina, ki sčasoma pride do spozna- nja, da je ravnala napak, ima edina možnost, da po prestani kazni živi normalno, če že ne spodobno živ- ljenje. 20. STRAN - 30. AVGUST 1990 Mladostni veter v celjskem košarkarskem klubu Minuli teden smo napove- dali, da se bodo na priprave na Roglo odpravili košarkarji Celja. Kljub načrtovanim pri- pravam, pa tokrat z njimi ni bilo nič in so jih prestavili na 7. september. Po besedah Borisa Zrinske- ga, trenerja celjskih košarkar- jev, so se za ta korak odločili zato, ker celjska ekipa te dni še ni popolna. V njej je prišlo do številnih sprememb, zapletov, k svetlejši prihodnosti celjske košarke pa pripomore vede- nje, da so v klubu kljub temu, da še nimajo predsedstva, uspeli dobro organizirali stro- kovno trenersko vodstvo in da se z vse boljšim košarkarskim znanjem pojavljajo mladi ko- šarkarji. »Po lanskem neuspehu v play offu, se je v ekipi marsi- kaj spremenilo. Ostah smo brez predsednika, klub pa je zapustilo precej ključnih igral- cev; oba centra - Buntič, ki je odšel v Postojno, in Medved, ki je dal zahtevek za prestop v laški košarkarski klub, oba nosilca igre Pipan, ki je dal zahtevek za prestop h košar- karskemu klubu Šoštanj ter Gole, dolgoletni kapetan, ki je najavil, da končuje svojo igral- sko kariero. Čez noč smo ostali s pomlajeno ekipo na samo dveh nosilcih, Urbaniji in Ani- čiču, mislim pa, da če nam uspe zagotoviti vse organiza- cijske temelje, to je da uspešno izvedemo načrtovano skupšči- no kluba sredi septembra, ka- že vse dolgoročno na dvig v kvaliteti celjske košarke,« razmišlja Boris Zrinski. Za spremembe pri igralcih, pravi Boris Zrinski, da so jih v klubu napravili pravzaprav prepozno. »Že bistveno prej bi se morah odreči tekmovalnim ambicijam, pogledati dolgo- ročno v prihodnost. VLB ligi smo igrah z ekipo, ki je bila med najstarejšimi.« Nato so iz nje izpadu, pa tudi v slovenski še vedno razmišljali o povrat- ku v višji rang tekmovanj.« Žal nismo tega uspeli niti v nasled- nji sezoni v slovenski ligi, osta- h smo pri ogrodju stare ekipe, mlajši igralci niso imeh prilož- nosti za nastop. To se nam je potrdilo v zaključku tekmova- nja, ko ekipa ni zdržala dolge- ga ritma. Zaradi izostankov s treningov smo neredno vadi- U. Menim, da lahko kvaUteto treninga dvignejo samo mladi igralci, ki uspešno in ambicioz- no trkajo na vrata prve ekipe. Osnova igralcev je na visokem organizatorju igre Pucku, ki ima izredne zmogljivosti, da bi lahko postal vrhunski igralec, pa tudi ostali ključni igralci iz generacije letnikov 1974 po dolgem času predstavljajo ne- ko perspektivo v celjski košar- ki. Od generacije letnikov 1966, 1967, ki so bih državni prvaki, namreč nismo imeli ce- lotne generacije, ki bi dosegala pomembnejše rezultate vsaj v slovenskem merilu. Ta gene- racija, letniki 1974, je ambici- ozna in ob bolj intenzivnem treningu lahko doseže bistve- no več,« zatrjuje trener Zrinski. Letos mu bo pri trenerskem delu pomagal Mojmir Cilen- šek, kije v prejšnji sezoni vadil s pionirji. »Menim, da lahko ob bistveno pomlajeni ekipi dva trenerja naredita na treningih mnogo več kot en sam. V prvi fazi reforme kluba smo uspeh rešiti strokovno delo, po dol- gem času smo namestili na vsa pomembna trenerska opravila ljudi, ki so že dalj časa uspešno delali v celjski košarki. Že lani nam je uspelo pridobiti Marka Zorka, ki je vrsto let uspešno treniral ekipo pionirjev in me- nim, da so prvi sadovi njegove- ga dela v tej sezoni že vidni. Na treningih imamo vedno več kot 20 mladih igralcev. V stro- kovnem delu v ekipi ostaja tu- di trener kadetov in mladin- cev, profesor Rudi Jerič, uspešno pa smo rešili problem ženske ekipe, saj je ob trenerju Kustiču začel delati z ženskimi selekcijami dolgoletni igralec kluba Boris Kralj« Klub je zapustil dolgoletni predsednik Jože Geršak, za katerega Boris Zrinski pravi, da so s tem izgubiU človeka z veliko avtoriteto, kljub vse- mu pa meni, da lahko na nje- govo pomoč še vedno računa- jo. Od novega predsedstva v klubu pričakujejo predvsem, da bi rešili denarne zagate, v katerih so se znašh košarkar- ji po prekinitvi pokroviteljstva z Merxom. Lani so bili finanč- no odvisni od celjske ZTKO, ki lahko s svojim deležem prispe- va le 40 odstotkov potrebnih sredstev. Celjski košarkaiji že slab mesec pridno trenirajo, trener Zrinski je s pomlajeno ekipo zelo zadovoljen, pravi pa, da je letos riekoliko spremenil načrt dela. Že nekaj sezon se je na- mreč izkazalo, da so bih košar- karji v začetku prvenstva od- lično pripravljeni, nato pa jim je forma pričela popuščati. Za- to je letos Boris Zrinski pove- čal število treningov, ki so v za- četku priprav manj intenzivni, bolj pa bodo postali na in po pripravah na Rogli. Košarkarji Celja, ki bodo tu- di v bližajoči se sezoni nastopi- U v slovenski ligi, se bodo v pr- vih dveh kolih odpravili v go- ste. Prvo soboto v oktobru k iz- redno okrepljeni ekipi Kopra, nato pa še k novincu v ligi, ekipi Planike v Bistrico. V 3. kolu bodo na Tehniški šoh v Celju odigrah srečanje s Heli- osom iz Domžal. Ker je ekipa precej pomlajena, pričakujejo tudi precej drugačno in šte- vilčnejše občinstvo. Pri napo- vedih je Boris Zrinski previ- den, s^ pravi, da se jim le te v minulih letih niso obrestova- le. Ker se za prihodnjo sezono pripravljajo spremembe v tek- movalnem sistemu, morebiti celo ponovno ustanovitev medrepubliške lige, jim je dol- goročni cilj uvrstiti se vanjo. Boris Zrinski vehko priča- kuje od skupščine kluba sredi septembra. S svojim požrtvo- valnim trenerskim delom na- mreč brez ljudi, ki bi sestavlja- li predsedstvo in bi skrbeli za organizacijske in finančne za- deve, sam z igralci ne bo mogel zagotoviti dobrih rezultatov. »Ce ne bo uspela skupščina, če ne bo novih ljudi v klubu, mi- shm da bistvenih premikov v kvaliteti dela in rezultatov ne moremo pričakovati. Poudari- ti moram, da ne smemo dovoli- ti, da Pipan in Gole, po dolgo- letnih uspešnih sezonah igra- nja v našem klubu odideta iz njega nezadovoljna. Ena od na- log novega vodstva kluba je, da razreši vse morebitne repli- ke, ki so se dogajale v tem času okoli teh igralcev. Žalostno dejstvo je, da nihče od uspeš- nih, in manj uspešnih, bivših igralcev ne najde poti kot funkcionar ali trener nazaj v klub. Od vseh, ki so odšli, je le profesor Jerič tisti, ki je v klubu nekoč igral, danes pa opravlja delo trenerja.« NATAŠA GERKEŠ V soboto najvzdržijivejši na maraton V soboto, ob enih nn«^ bodo s Trga V. kon^^ v Celju na 75 kilomes dolg maraton krenili ho?* in tekači iz Slovenije ir, greba ter iz obeh Ne,r Češke, Avstrije in Ita Prijavljenih jih je okoln^ od tega 80 iz tujine. Jai Lanskoletni prvouvrib hodeč je v Logarsko M prispel v šestih urah M stih minutah. Letos (fl zatorji pričakujejo, (« kdo izmed sodelujočih« zultat še izboljšal. 1| Lani je na maratonu soj lovalo 193 tekmovalcev,^ nji pa je na cilj prispel'vi urah. Organizatorji, to j| skupina hodcev iz Celja, h jim predseduje Jože Zorki pravijo, da so poskrbeli a vse, da bo maraton zadovi Ijil sodelujoče v organizacj skem smislu. Maratonce t( spremljala tričlanska zdrai niška ekipa, ki jo bo vodilii Pere, prav tako pa bodo so delovali člani odborov ri čega križa iz krajevnih skuj nosti, skozi katere bo voi maraton. Organizatorji pt čakujejo tudi udeležbo župi nov občin Celje, Žalec inMt zirje, ali predsednikov 'mi nih svetov, ki naj bi pripravi li štafetni pohod v Logarski dolino. Organizatorji opozaij^ naj se udeleženci primerni oblečejo in obujejo, svetu* jo pa tudi, naj bodo na ^ že uro pred pričetkom. lahko vsem do starta ra li štartne številke. "V^ pričetka maratona bodo^ sprejemah prijave za udela bo na maratonu, v LogarsB dolino pa vabijo tudi vse,« bi tam želeli preživeti lep^ prijeten sobotni dan. W maratona bo namreč pred^ letnikovim domom, tam p bo ob sodelovanju koncer ne agencije Iris družaM srečanje z glasbo, za kata bo skrbel Hmeljarski insC^ mentalni kvintet. ^ TOP FOTKA »Krepko bom pljunila v roke in vsem atletskim strokov- njakom, na čelu z Danetom Korico, dokazala, da sodim v reprezentanco,« si je mislila celjska atletinja, metalka kopja, Renata Strašek, ki ji je letos ušla uvrstitev v repre- zentanco za nastop na atletskem Evropskem prvenstvu v Splitu. poio; UUBO KORBER Skakalni naraščajniki med zelenjem v Velenju je bila na skakalnici iz umetne mase minuh vikend smučarsko sl^^^ ^ prireditev, ki jo za naraščajnike pripravljajo predstavniki smučarskih zvez alspkii^ v r Nastopilo je 90 tekmovalcev iz ZRN, Avstrije, Italije in Slovenije. Razpetega med n travo in velenjskim gradom je enega izmed skakalcev v fotografski objektiv uj^ fotoreporter Edi Masnec. y V ponedeljek Dan atletike Tradicionalni mednarod- ni atletski miting za memo- rial Ferda Skoka bo letos nadomestila atletska prire- ditev, ki naj bi postala tra- dicionalna, v celjskem AD Kladivar pa so jo poimeno- vali Dan atletike Celje 90. Prireditev bo v ponede- ljek, pričela pa se bo ob 16.30 uri na stadionu Borisa Kidri- ča v Celju. Uro prej bodo že pričeli tekmovanja skakalci ob palici in metalci kladiva. V Celje naj bi prišla vsa jugoslovanska atletska sme- tana ter atleti in atletinje z območja Alpe Jadran. Po- leg članov bodo nastopih tu- di pionirji v teku na 60 in 1000 metrov, pionirke na 60 in 800 metrov ter v skoku v daljavo in veterani v skoku v višino. Osrednji disciplini mitinga bosta moški tek na 100 me- trov, gre za memorialno dis- ciplino Ferda Skoka, ženski tek na 100 metrov z ovirami pa bo nova memorialna dis- cipUna, posvečena ustanovi- telju in graditelju celjske at- letike Fedorju Gradišniku. Nastopili bodo najboljši šprinterji, med njimi Borut Bilač, pa odUčni Bukovčeva in Papičeva. Tekmovalci se bodo pomerili tudi v teku na 200 metrov z ovirami, v kate- rem želijo doseči Kocuvan, Kopitar in ostah nov državni rekord. Doktor Rudi Čajavec, predsednik AD Kladivar, je pred odhodom v SpUt dejal: »V pogovoru z našimi repre- zentanti sem prejel zagotovi- lo, da bodo v discipUnah, ki so na programu, nastopih najboljši atleti iz Jugoslavije. Čolovičeva bo skušala posta- viti nov državni rekord na 1000 metrov, enako tekači na 200 metrov z ovirami. V teku na 400 metrov smo pri žen- skah pripravih močno kon- kurenco za nadarjeno Lužar- jevo. Kljub pomanjkanju tekmovalcev iz svetovnih aren, ki so letos za nas žal predragi, bomo prijateljem atletike v Celju pripravih za- nimivo atletsko popoldne.« JOŽE KUZMA transportno podjetje »prevozništvo - celje« objavlja prosta dela in naloge v gospodarsko- računovodskem sektorju, na področju finančnih in računovodskih opravil Poleg splošnih pogojev pričakujemo, da imajo kan- didati še: - višjo izobrazbo ekonomske smeri in vsaj dve leti delovnih izkušenj po pridobljeni izobrazbi, - izkušnje pri delu z računalnikom. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in tri-mesečnim poskus- nim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z do- kazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: »Prevozništvo - Celje«, kadrovska služba 63000 Celje, Trnovlje 183/b. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po odločitvi o izbiri. RAZPISUJE \ prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1 vodenje poslovne enote polnilnica Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandi- j dati izpolnjevati zraven splošnih pogojev, ki so pred- ^ pisani z zakonom, še naslednje pogoje: \ - visoka oz. višja izobrazba ekonomske, pravne ali ^ tehnične smeri '\ - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na poslih svoje i strokovnosti - sposobnost vodenja Zainteresirani kandidati morajo priložiti tudi pro- ' gram perspektivnega razvoja organizacijske enote. ] Razpisana dela in naloge so vključena v reelekcijo in j se razpisujejo za dobo 4 let. • Vabimo vse zainteresirane kandidate, da pošljejo j prijave z dokumentacijo o izpolnjevanju zahtevanih j pogojev ter program perspektivnega razvoja organi- ; zacijske enote v 15 dneh od objave tega razpisa na j naslov: ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA^ Kadrov- ' ska služba. Zdraviliški trg 14, 63250 ROGAŠKA SLA- 1 TINA. J Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 15 dneh po \ opravljeni izbiri. j rt^BLASBA 30. AVGUST 1990 - STRAN 21 profesor na čelu rokometne vrste i dobrim tednom je l^e iz Brčkega prišel 41 (f^ledad Ljuboškič, ki bo '■^irlnjo sezono vodil celj- (»^'JJjoinetno vrsto Aera. vjad je bil v minuli sezoni r republiškega ligaša iz oa. po izobrazbi je profe- Pg^^ščine in književnosti, " - opravljal na gimnaziji 1. ter v zadnjem času, dno, prev^alec v po- Rjolsko reformo so naredi- li veliko neumnost, ko so zmanjšali število ur jezika na gimnaziji,« je pričel kot pravi profesor, ki ga srce še vedno vleče med šolske klopi in mla- dino, s katero je rad delal. Dva- najst let je bil namreč profesor. Ves čas seje ukvaijal tudi z ro- kometom. Na višku svojih igralskih moči je bil v začetku sedemdesetih let, ko je od leta 1971 do 1976 igral za beogr^- sko Crveno zvezdo, nato pa še za banjaluškega Borca, ki je le- ta 1976 postal državni prvak. V letih 1974 do 1976 je Vedad Ljuboškič opravil tudi pet- najst reprezentančnih na- stopov. V Brčkem je bil trener roko- metnega kluba Lokomotiva, hkrati pa eden od selektorjev ter trener pionirske in kadet- ske reprezentance BIH. Za pri- hod v Celje se je odločil čisto naključno. »Jašarevič, ki igra za Celje, je izšel iz moje roko- metne šole. Zasledoval sem njegov razvoj in zato sem ga nekegkrat obiskal tudi v Celju. Pred 20 dnevi pa sem popolno- ma nepričakovano prejel po- ziv, naj pridem na razgovor, da bi postal trener prve ekipe. Te- ga se nisem ustrašil, ker poz- nam svoje sposobnosti. To je bil zame velik izziv, ki sem ga sprejel. V športu je pač tako, da je nehuman, pomembni so le rezultati. S fanti sem se po nekaj dneh krasno ujel in ob- čutek imam, kot da bi bili že nek^j let prijatelji.« Kljub 41 letom je Vedad še lani igral za lokalni klub iz Brč- kega in bil n^boljši igralec ter strelec te hge. »Rad igram ro- komet in rad imam nastope pred občinstvom,« je dejal. »Ta podvig mi je uspel kljub temu, da imam operirano ahi- lovo tetivo. No, moje trenerske prednosti so gotovo tudi v tem, da lahko fantom vse kar mi- slim tudi demonstriram. Tu, na Rogli, ves čas tečem z njimi, s tem ko ne pijem in ne kadim, pa jih prav tako stimuliram.« Vedadu Ljuboškiču je po- membno, da ekipo dobro uigra in da z njo doseže rezultat, ki bo kvahteten. Pri tem, pravi, bo vložil vse svoje strokovno in pedagoško znanje. »Izključ- no zahtevam red, disciplino, po treningu pa športen način življenja. Vendar ne z ruskimi metodami ostrih prepovedi. Na pripravah na Rogli, sem res prepovedal piti alkohol, pri ci- garetah pa jim le svetujem, ngj ne kadijo in dejansko opažam, da so kajenje kadilci zmanjšali. Delovni dan je namreč tako za- polnjen, da pravzaprav niti ni- majo časa za to. Tudi zvečer jim lahko le priporočim, naj gredo k počitku ob 11. uri, če pa se tega ne držijo, je to nji- hov problem. Na treningu, ki se na Rogh prične že ob sed- mih zjutraj, pričakujem, da bo vsakdo dal od sebe vse kar zmore. Moram pa reči, da v ekipi ni nikakršnih težav z disciphno.« In če bi Vedada Ljuboškiča vprašali kateri izrek mu je pri delu najbolj pri srcu, bi brez oklevanja dejal: »Služba je služba, družba pa družba.« , NATAŠA GERKEŠ Trlo Slavka Štajnerja Ansambel Slavka Štajnerja sestavljajo sami izkušeni glas- beniki. Slavko Štajner, vodja tria pravi, da so bih člani VeseUh hmeljarjev včasih njegovi fantje, Zinka Gluvič je dolga leta prepevala v Celjskem instrumentalnem kvintetu, pridružil pa se jima je še pevec Jože Rogelj. Z novim elanom in malo drugače so začeh znova. Izšla je že njihova prva samostojna kaseta, pa tudi skladbe za novo so že zbrane. Narodnozabavni ansambel kot vsak drugi, bi rekU, pa ven- dar so nekaj posebnega. Edini instrument, s katerim se trio predstavlja, je električna harmonika, iz katere Slavko izvabi zvoke vseh instrumentov, ki so običajni v narodnozabavni glasbi. Priložnosti nastopanja na javnih prireditvah imajo mnogo, odločili pa so se poizkusiti srečo tudi na Ptujskem festivalu. Upajmo, da jih bodo ljudje, tako kot mnoge ansamble pred njimi, sprejeh in vzeli za svoje. BŠ jiport včeraj... ■ minil teden v znamenju L in Evropskega prven- ^ v atletiki, ki se, je tam ■lov ponedeljek. Ze v do- j^skem času, pred otvori- !!7so bila prva tekmovanja, • rih sta izpadla oba celj- istavnika. Miro Kocu- jii v teku na 400 metrov -^jrii šesti. Rok Kopitar pa četrti oviri, zaradi po- odstopil. Kljub vsemu ..;] Kocuvan v tej discipli- nrikazal najboljši jugoslo- /4i nastop. y nedeljo je bila v Celju na :opoligonu na Ljubečni če- u dirka za državno prven- vo v kartingu. Nastopilo je tekmovalcev, med njimi tu- ;e!jski, ki so ekipno zasedli jaio mesto. Celjski strelci so se udeležih milja jugoslovanskih mest Doboju in zasedli 4. mesto, {boljši Celjan je bil Vili Rav- tarna sedmem mestu. "Šempetru pa so slovenski lici merili moči v zadnjem :j tekmovanj v slovenski li- Naslov prvakov je osvojila ;pa Kamnika, izvrstni pa so i tudi strelci strelske druži- Slavko Šlander iz Šempe- iki so bili tretji. V nedeljo so Šempetru pripravili še tek- 'anje za memorial Jožeta njška-Vasje, na katerem je topilo 15 ekip, zmagali so ani. teniška ekipa iz Žalca je ležno nastopila na kvahfi- 3jah za vstop v II. sloven- iligo. V postavi Krušič, No- l Zupane, Vučer in Kruš- .ter pod vodstvom Zorana čeija, so v odločilni tekmi "o premagali, ekipo iz Slo- •i Gradca. Žalski teniški •d pa je pripravil še 'turnir sestavljenih iz po' dveh [»v iste družine. Med 16 ni sta prvo mesto zased- »fan in Sergej Vučer. i Grižah je bilo tekmovanje "^fanov v rokometu ter od- prto prvenstvo Griž v namiz- nem tenisu in šahu. V rokome- tu so zmagali igralci Minerve, v namizne tenisu Ramšak pred Fondo, v šahu pa Vomberk pred Pipalom. Mladi celjski hokejisti so se odpravili, na priprave v Straho- njice na Češko, od koder se bo- do vrnili jutri. Odigrali so ne- kaj prijateljskih tekem, treni- rajo večkrat dnevno na ledu, vodi pa jih Vojko Bratec. V 2. kolu slovenske nogo- metne lige so nogometaši In- grad Kladivaija odigrali sreča- nje v Žalcu in premagali Parti- zana Hmezad z 2:1. Po sreča- nju je trener celjske ekipe Bo- jan Prašnikar dejal: »Naša obramba še peša, zato so v dru- gem polčasu Žalčani preko protinapadov ogrožah naša vrata, čeprav seje igra odvijala v glavnem pred njihovimi vra- ti. Naša ekipa je sestavljena iz igralcev štirih klubov: treh iz Elkroj a, dveh iz Partizana Hmezad, enega iz Dravinje, treh naših mladincev in ostalih naših dolgoletnih članov. Eki- pa potrebuje še nekaj časa za uigranost in za pridobivanje zavesti, da se morajo vsi igralci podrediti kolektivni igri.« V teniškem klubu Zlatarna Celje te dni ne počivajo. Dva- najstletni tekmovalec Igor Vi- rant je sodeloval na Berganto- vem memorialu, kjer je nasto- pilo 400 pionirjev iz Jugoslavi- je, ter se uvrstil v polfinale in pristal na 4. mestu. Igral je tudi zvezni masters, v katerem na- stopa 16 najboljših mladih ju- goslovanskih tenisačev in za- sedel 9 do 10 mesto. Članska celjska vrsta pa se je uvrstila v finale republiške lige in izgu- bila srečanje z Medvodami. Pričela so se tudi tekmova- i\ja v Občinski nogometni ligi. Dravinja je v gosteh izgubila z Ojstrico z 1:2, Kovinar pa s Pohorjem z 0:1. Deseta Zlata harmonika na Ljubečni Za jubilejno prireditev Zlata harmonika 90, ki bo 2. septembra ob 14, uri na I^ju- bečni je skorajda že vse pri- pravljeno. Na letošnjih izbirnih tek- movanjih je skupaj nastopilo 270 harmonikarjev, v polfi- nale, ki so ga tokrat prvič razdelili na dva tekmovalna dela, pa se je uvrstilo 79 raz- tegovalcev mehov. Prvo to- vrstno tekmovanje je bilo v Rogaški Slatini, drugi pol- finalni izbor so določili pre- teklo nedeljo v Postojni, kjer so nastopili tudi predstavni- ki iz Italije in Zvezne repu- blike Nemčije. Sprva so člani komisije menih, da se bo v finalu na Ljubečni pomerilo 25 har- monikarjev, nakar so se zara- di izredno kvalitetnega izva- janja nekaterih posamezni- kov odločili za dodatnih se- dem tekmovalcev, ki so jih uvrstili v zaključni del tek- movanja. Najboljšemu harmonikarju bodo na finalni prireditvi po- delili pokal Zlate harmoni- ke, ki ga je izdelal Miran Skutnik in Skofie vasi, pla- keto Avgusta Stanka bodo poklonih tistemu, ki bo odi- gral najbolj pristno sloven- sko skladbo, mojster lončar- ske obrti Franc Buser iz Pro- žinske vasi pa je izdelal ma- joliko, ki jo bo v imenu ob- činstva podelila redakcija Novega tednika in Radia Ce- lje. Tudi strokovna komisija, ki bo ocenjevala letošnje fi- naliste bo v enaki zasedbi kot lani; sestavljali jo bodo Alojz Završek, Majda Golob, Marjan Lebič, Vili Šumer in Štefan Žvižej. Na dan prireditve priprav- ljajo organizatorji še razsta- vo izdelovalcev harmonik, ob 10. uri pa bo posvet, kjer bodo strokovnjaki opozorili, zlasti polfmaliste, na najpo- gostejše napake pri igranju na frajtonerico. Soorganizatorji in pokro- vitelji letošnje zlate harmo- nike na Ljubečni so poleg KUD Ljubečna, gasilska, tu- ristična in kulturna društva, Unior Zreče, zdravilišče Ro- gaška Slatina in generalni pokrovitelj Industrija kera- mičnih izdelkov Ljubečna. S.KOJNIK ..in jutri na Celjskem zavladalo |y>rtnih igriščih zatišje, Prijavi z razgibanimi pmi vikendi v minulih ^lovenski nogometni ligi ' fiadaljevah srečanja 3. 'tudi predstavniki s Celj- Mngrad Kladivar bo do- ."^1 z Domžalami, Steklar ■ ""'al pri Svobodi, Parti- .. ''zad pri trboveljskem velenjski Rudar pa ^rjiia gostil ekipo Jadrana ' ^ občinski nogometni •dravinja doma gostila ' kovinar Ojstrico, ''ote do ponedeljka bo Ijj. ^alah slovenski teniški jc"?,^ pionirje od 12 do l Nastopih bodo tudi Ce- Mj^^^.bodo s priprav na llftj^ili rokometaši Aera, Njo"^ fnudijo že od sobote. nh pod taktirko novega jfc^^*jedada Ljuboškiča, ki f»vkipelo že dobro vživel, \, pa vzpostavil dobre , 3' atletike bodo ^0 s^'Jek od 16.30 ure dalje '«^0 k:?'^f^ljali zanimivo at- '[."■editevvCelju, ki so delavci poimenovali k ^^'ke Celje 1990 in kije neke vrste nadomestilo za le- tos odpovedani Skokov me- morial. V soboto bo na Polzeh 6. Za- vršnikov memorial. Gre za tur- nir v malem nogometu, ki se bo pričel ob 8. uri ria igrišču pri osnovni šoli Vere Šlander. Pri- javnina je 300 dinarjev. V ponedeljek se je v Ivangra- du pričel 33. jugoslovanski aero-rally za pokal maršala Ti- ta. Udeležilo se gaje več kot 30 posadk najboljših jugoslovan- skih motornih letalcev v utvah in cesnah. Med favoriti je Ce- ljan Leon Bauer. Letalci bodo tekmovanje sklenili v nedeljo v Subotici. Prihodnjo nedeljo, 9. sep- tembra, bo kolesarski mara- ton v Rogaški Slatini. Ob 9. uri bo start izpred železniške postaje, kolesarje pa bo 80 ki- lometrov dolga pot vodila mi- mo Pristave, Virštanja, Kozje- ga, Bistrice ob Sotli in nato zo- pet na cilj v Rogaško. Lani je na maratonu sodelovalo nekaj čez 100 kolesarjev, letos pa jih organizatorji pričakujejo še več. Za vse, ki se bodo na ma- raton prijavili do 5. septembra, bo startnina 30 dinarjev, za ostale, ki se bodo prijavili pred startom, pa 50 dinaijev. 22. STRAN - 30. AVGUST 1990 OTROŠKI VgTi^ Bila je lepa kresna noč... Kres je bil zelo velik. Ob kresu smo sedeli brat, bra- tranec in bratov prijatelj in jaz. Kmalu so prišli starši. Bili so pol ure, spili vsak ste- klenico piva, potem pa so odšli domov. Sedela sem na starem avtomobilskem sede- žu. Kmalu je prišel k meni bratov prijatelj J. Ogrnil me je z deko in prisedel. Začela sva se pogovarjati (midva sva se seveda poznala). Vpra- šal me je v katero šolo bom šla... Kmalu se je njegova roka znašla na moji nogi. No- go sem njegovi roki čedalje bolj izmikala. Nato je rekel: »Prišel sem samo zaradi te- be, ker sem vedel, da boš ti tu.« Bratje gledal zelo jezno. Prijel me je za roko in odšla sva na hrib. Hotel mi je dati poljub, vendar se mu nisem pustila. Vprašal me je, če bi hodila z njim, vendar sem mu rekla, da bom premislila. Rekel je: »Saj me vendar poznaš.« Brat in bratranca so šli v gozd nabirat smrekove veje, da bo kres dlje gorel. Na nebu je gorela le ena zvezda, zato je rekel: »No vidiš, to zvezdo sem naročil jaz, da bo gorela le za naju.« Tokrat, ko sva bila sama, sva se usedla skupaj, jaz na ta kratki sedež on pa na ta dolgega. Naslonila sem se nazaj, takrat pa se prehrne in se mu posreči dati poljub. Bilo meje kar strah, saj se še nikoh nisem poljubljala s fantom. Kmalu so se vrnili z vejami. Bilo je že pozno, zato je rekel brat, da bi bilo pametno, če bi šla domov. In res sva potem kmalu odšla. Čez teden dni sem ga vide- la v mestu. Ker je bila zraven Čas teče Vem, da te še vedno ljubim, sanjam in si domišljam, a čas gre naprej, ti pa mi ostajaš. Spominjam se tvojega nasmeha, spominjam se tvojega pogleda, zato sem žalostna in vedi, da te še zmeraj ljubim. Sanjam. A čas teče, ostajaš pa mi ti, pa četudi samo na slikah. MATEJA mama, se mi je nasmejal in me pozdravil. Drugi dan po kresni noči so me pri sosedu začeh zafrkavati: »Ah je bil lep večer? Poln presenečenja, kaj?« Sploh ne vem od kod je to izvedela mama, mogoče ji je povedal moj brat. Začela je: »Kdaj pa bo prišel kaj J. k nam ?« Bila sem užaljena samo en večer, pa me že vsi zafrkava- jo. Ko sem videla brata sem rekla: »Čudno, da nisi šel pove- dat župniku, da bi pri maši oznanil, kaj seje zgodilo!« Isto sem povedala tudi bratrancu. Kar pa me najbolj žge je pa to, da z mano ne spregovori niti besede in me pozdravi le z nasmehom. LUCIJA Mol Jani Nežna, resnična ljubezen je doživetje, ki se ti vtisne globoko v srce in vedno zno- va privre na dan. In če je ta ljubezen povrhu še prva in je ne pozabiš, tudi, ko že zdav- naj preboliš drugo in tretjo. Se vedno hranim spomin na mojo prvo ljubezen. Jani- ja sern videla prvič v bolniš- nici. Že po nekaj dneh prija- teljstva sem se zaljubila vanj. Ne vem, kaj me je na njem tako privlačilo? Morda njegove odkritosrč- ne oči, nasmeh, kije bil ved- no prisoten na njegovem obrazu ali atletska postava. Vem le, da sem ga imela nadvse rada. Tudi po odho- du iz bolnišnice sva vsak prosti dan preživela skupaj. Sedela sva na cvetočem trav- niku in spletla sem mu ven- ček iz belih marjetic. Pri be- lem dnevu sva štela zvezde na nebu in sploh nisva opazi- la, da jih v resnici ni. Spreha- jala sva se po mehki gozdni poti in opazovala življenje okoli naju. Svet se nama je zdel lep, srečen in poln lju- bezni. Pod veliko lipo, naji- nem drevesu, sva sedela in delala načrte za skupno lepo prihodnost. Dolga leta sva ostala prijatelja. Ko sem dobila sestro se je vse spremenilo. Tudi Katari- na, ki je bila nenavadno očarljiv otročiček, sije želela nekoga, ki bi ji bil v oporo, ji delal družbo in jo varoval. In ta nekdo je bil Jani. In vrhu vsega ta očarljivka sploh ni skrivala, da ji je Jani všeč. Z vsemi sredstvi se je trudi- la, da bi mi ga prevzela. Na srečo je Jani ostal trden in ni podlegel čarom trimesečne lepotice, za kar sem mu bila seveda neizmerno hvaležna. Toda nobena sreča ne traja večno. Tudi nitka najine lju- bezni se je pretrgala. Spoz- nala sem fanta, ki mi je bil bolj všeč kot Jani. Bilo mi je seveda težko, ko sem mu po- vedala. Toda on je to sprejel mirno, razumevajoče in brez besed. Janija sem skrila v najbolj skriti kotiček srca in ga ne bom nikoli pozabila. Rada se spominjam najine lepe ljubezni. Vedno, ko imam čas, smuknem na pod- strešje, odprem prašno skri- njo in vzamem v roke mojo prvo ljubezen - velikega rja- vega medveda JANIJA. LENČA s Frankolovega Janine počitnice v Celju Jana Ivčič, 13-letna dekli- ca iz Bratislave je letošnje počitnice preživela v Celju, pri svoji dopisni prijateljici Iris Podpečan. Jana in Iris nadaljujeta pri- jateljstvo preko pisem, ki sta ga pred približno dvajsetimi leti začeli njuni mamici. Se- veda se prijateljske vezi med Jano in Iris ne tkejo samo preko pisem, temveč sta se dekleti odločili, da se vsaj enkrat na leto obiščeta. Lani si je Iris ogledala Janin dom in spoznala nekaj njenih pri- jateljev v Bratislavi, letos pa je Jana sklenila, da preživi poletni oddih pri Iris v Celju. Jana je pred letom dni iz- gubila mamo in kot pravi, ji v tem trenutku dobro prija- teljstvo z Iris pomeni največ na svetu, že zavoljo pokojne mamice, ki je bila neznansko srečna, ko je uspela prijatelj- sko vez nadaljevati med Ja- no in Iris. »Ponosna sem na mamico in jo zelo pogrešam. Vesela pa sem, ker vem, da bi bila tudi moja mama, če bi še ži- vela, da sva z Iris postali do- bri in nerazdružljivi prijate- ljici«, je s solzami v očeh pri- povedovala Jana in ob vrni- tvi v domovino poudarila: »Iriska je moja najbolja pri- jatelj ka!« SANDRA KOJNIK Alfa ponovno v Celje Očitno imate Celjani večjo srečo v naši sredini radijski nagradni igri kot okoličani. Tako smo tudi minuli teden podelih dve Alfovi nagradi Celjanom. Prejela sta jih PO- LONA ŠEPEC, Strma pot 17 in LUKA FERIČ, Malg^eva 2/a iz Celja. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN ^ AVTOMEHANIKOV CELJE OBJAVLJA NOVOSTI PRI AVTO ŠOLI Tečaj za študente in vse, ki ne morejo obiskovati rednih tečajev, organiziramo: petek popoldan od 15. ure dalje sobota dopoldan od 8. ure dalje nedelja dopoldan od 8. ure dalje Na posebno željo strank bomo tečaje cestno prometnih predpisov organizirali tudi v dopoldanskem času. PREDAVANJE CPP TER PRAKTIČNA VOŽNJA Študentje in člani, oziroma družinski člani članov ZŠAM Celje (žena, sin, hči) imajo pri predavanju teorije (CPP) 10% popus*a, ter pri praktični vožnji 5%. Popusti za vožnjo velja- jo do 30 ur vožnje. V novost spada tudi program »UČENJE VOŽNJE«, ki ga lanko dobi vsak kandidat v tajništvu ZŠAM Celje. V avto šoli dela okoli 40 priznanih inštruktorjev. Vozila so sodobna: R 5, Golf, R 11, novost je GROMA za i kandidate, ki imajo doma večja vozila. Obročno odplačevanje lahko dobite za dve tretjini skupnih stroškov. To se pravi brez denarja do izpita. AVTO ŠOLA SE PRIPOROČA Z DEJAVNOSTMI: Avto šola, rent-a-car, vleka vozil, turistični prevozi, vzdrževa nje vozil in z gostinskimi uslugami na avto poligonu Ljut)eč- na pri Celju. Za kvaliteto in točnost jamči DS avto šola ZŠAM Celje, ter se priporoča z geslom: »PRIDITE PREPRIČAJTE SE^ Vesolfske prigode nabritih zemliančifov Pišeta Urša in Josip Jesih, riše Mojca Viiat 5v čakalnici ju je presenetil piskajoči • glasek. »Halo, halo, pozdravljena!« je že od daleč klical Piko in se precej nespret- no prerival skozi množico. Po skavtskem pozdravu so jo mahnih na peron. Starejši železničar jim je ljubeznivo pokazal vlak, ki vozi proti morju. Novopečeni popotniki so se končno udobno namestili v kupeju in Cicek se je kar takoj oglasil: »Napravimo načrt, kako bomo preživeli ta dva tedna!« 6»Fino!« je rekel Cufek in kar takoj • privlekel na dan geografsko karto. »Je specialka?« je vprašal Piko. »Poslušajta,« se je nejevoljno oglasil Cicek, »natančno ve- mo, kam smo namenjeni in nam nikakršno filozofiranje o geografskih kartah ni potreb- no!« Če bi si Cicek samo približno predstav- ljal, kaj vse jih še čaka, bi se zgovorno ugriz- nil v jezik. 7Tako pa so popotniki nekaj časa mo- •drovah o nameravanih izletih pa o sanj- skem motornem čolnu, nato pa drug z dru- gim udobno zadrnjohali. Zbudih so jih šele na končni postaji obmorskega mesteca, kjer jih je po starodavnih ozkih uhcah odpeljal proti domu. Po izdatnem obedu dečkov no- bena veriga ne bi več zadržala. 8»Sedaj pa na morje! Hura!« so družno • zaploskali paglavci. Cicek pa je še pri- liznjeno dodal: »Stričko, saj nam boš poso- dil čoln, kajne?« Stric ni ravno s kakšnim pravim navdušenjem poslušal nečakovega dobrikanja. »Saj veš. Cicek. Posodil ga bom že, vendar pa boste morah zelo paziti. Deh so dragi pa še ni jih!« »Čuvali ga bomo, kot daje suho zlato!« je zagotovil Cicek, pajdaša pa sta slovesno dvignila desnici. 30. AVGUST 1990 - STRAN 23 24. STRAN - 30. AVGUST 1990 Križanka Vodoravno: 1 del telesnega ogrodja, ki ga "sestavljajo rebra, prsna vre- tenca in prsnica (dve besedi) - sedanji predsednik ZDA (George) 2 velika hitra vojna ladja z ravnim širokim krovom za vzlet in spuščanje letal in he- likopterjev 3 žensko ime z godom še- stindvajsetega julija - japon- ski politik, začetnik moder- ne Japonske (Hirobumi) - ime več turških sultanov, naslov romantičnega epa Ivana Gunduliča 4 navadnost, običajnost, pra- vilnost - začetnici pesnika Gregorčiča 5 žuželka toplih krajev, kate- re samec cvrči, škržat - dru- go ime za lasuljo; tudi bole- zenski pojav pri divjačini, ko se zaradi hormonskih mo- tenj koža na rastočem rogov- ju jelenov in srnjakov ne po- suši in rogovje raste naprej v praviloma nenavadne oblike 6sodobni slovenski pesnik, tudi avtor pesmi za mladino (Lojze, Cvet pelina. Med iskalci biserov) - denarna enota v Kanadi, ZDA in Av- straliji Navpično: A nemški fizik, ki je umrl leta 1947 v starosti devetino- semdeset let, utemeljitelj kvantne teorije, nobelovec leta 1918 (Max) B francoski slikar, mojster impresionizma, avtor portre- tov, aktov in krajin (Auguste) C ženska v letih D kemijski znak za natrij - poljska cvetica z živordeči- mi cvetovi, ki rada raste med žitom E Homerjev ep v heksame- trih, ki opeva izsek iz deset- letnih bojev. Grkov pred Trojo F izdelovalec kotlov G reka v severovzhodni Mongoliji, desni pritok reke Šilke H zlog v besedi SOŠOLEC - okrajšava za opus I človek, ki stanuje v sosed- njem stanovanju ah hiši J manjša, preprosta restavra- cija; izraz izhaja iz Francije, uveljavil se je tudi pri nas K nemško mesto ob Donavi z gotsko stolnico, ki ima 161 metrov visok zvonik (100.000 prebivalcev) - deseta in tri- najsta črka v abecedi L fantastična ustna pripo- vedka pri Rusih, bajka (bese- da je sestavljena iz dveh ena- kih zlogov) M velika lopa za letala in he- likopterje JOŽE PETELIN Premečite črke ava, črnolaska v temi! Kdo je ta skrivnostna črnolaska? Sodobna slov ska pesnica in avtorica številnih knjig za mlad^ Kdo je to? Njeno ime in priimek napišite na spoji črtice: ________ _________ jože petel, Nagradni razpis 1. nagrada 250 din 2. nagrada 100 din 3 nagrade po 50 din pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo v naše uredništvo prispele do torka, 4. septembra do 9. ure dopoldne. rešitvi (križanko in premečite črke) lahko prinesete tudi oseb- no, na vhodnih vratih hiše nt&rc je poštni nabiralnik. na kuverto obvezno napišite: na- gradna križanka in svoj točen naslov. Rešitev križanke vodoravno: amal, capri, pila, iljič, golding, ko- ta, zeleno zlato, h. ž., ne- bes. unrra, kaoma, ra, ned, na, oddelek n.. water, karl erbm- italo, srajca, goran. izid žrebanja 1. nagrado 100 din nw ivan strmole, goriška 4 rffi celje ' ^ 2. nagrado 50 din prejme- fc nest špeh, prešernova 9, ^ mozirje ' ^ 3 nagrade po 30 din pre^^, franc kegu, leveč 76, 63: trovče, mladen mirkovič hova 9, 63000 celje, rezka urlv črnohška 24, 63230 šentjur celju. ' ^ nagrajencem iskreno cest tamo! , nagrade boste prejeli po pojui bodeči celje je trdnjava celjski župan anton rojec pravi, da je celje trd- njava demosa. neodvisni sindikalec france tomšič pa trdi, da je glede sindikata trdnjava boljševizma. lahko tudi tokrat rečemo, da je resnica nekje vmes!? voda! v novem frankolov- skem bazenu je že voda. za zdaj v gradbeni jami! A NI ČUDNO: SE BO TREBA ZATEGNITI PAS, DA BOMO LAŽJE ZADIHALI rokavice mirko t. krajnc, predsednik celjske vlade, je na srečelovu celjskih ribičev zadel rokavice. upamo seveda, da to ne pomeni, da bo odslej res delal v rokavicah! potopitev nekomu je v ribniku pri slivniškem jezeru uspel nov podvig. doslej so namreč razni onesnaževalci in zastrupljevalci pripravili ribe, da so plavale hrbtno. temu je uspelo, da so res potonile! dve resnici redkokdaj smo lahko na račun lepote šmar- tinskega jezera slišali toliko pohval kot od republikancev, ki so prišli v soboto na politični piknik demosa. vaščani loč pa so jih pozvali, naj obiščejo še ceste naprej od pregrade, ki so bolj podobne hudournikom. in se pomenijo s kmeti, ki so morali prodati travnike in goz- dove po sramotni ceni. po vsem tem celovita »lepota« šmartin- skega jezera ni več tako lepa. Bodice Nič čudnega, da je kmetijstvo v krizi - odgovornim je naj- važnejša »žetev« na bančnem računu. Ljubezen je najbolj slepa, kadar je človek zaljubljen - v poli- tiko. Ivan Atelšek je re- kel, da noče biti pro- fesionalni velenjski župan, zato ga kljub največji podpori niti' niso volili. Todor Dmitrovit pred imenovanjem zi^ predsednika občin-) ske vlade ni o tem nic govoril in so ga izvoli- li. O tem, da hoče bi^ profesionalec, se P izjasnil šele dolgo po Volitvah. Neprofesionalno! .....j • oven • rak tehtnica; kozorog Ona: Poskusi še enkrat in skoraj gotovo se bo ] pokazalo, da si imela prav. Z odločitvijo, ki si jo : hotela sporočiti svojemu partnerju, pa raje malce I počakaj. Kdo ve, morda pa si boš še premislila ? On: Povečal boš svoj krog prijateljev, kar te bo ] ponovno popeljalo na pota stalnega žuriranja. Pazi '[ se, da te vse skupaj preveč ne zanese, ss^ bo vrnitev . v stare tokove težka in nadvse neprijetna. • bik Ona: Če boš poskušala na vsak način ugoditi': prijateljičini želji, se bo vse skupc^ končalo karse-' da slabo. Vedno znova se spuščaš v stvari, ki se te : sploh ne tičejo in kjer lahko ustvariš le še večjo' zmedo, kot je že. ^ On: Misel, da bi si ohranil trenutno razmerje, je \ sicer izredno prijetna in mamljiva, toda vse težje i uresničljiva. Delo te priganja od vseh strani in le še ] vprašanje časa je, kduj te bo vse skupaj odneslo ; s seboj. j Ona: Če boš predolgo odlašala, ti bo nekdo hudo \ zameril, zato se r^je odloči in si vzemi tisto, kar ti\ tako ali tako pripada. Ne pričakuj preveč od prehi-' tro dane obljube, ampak pogled na vse skupaj' malo bolj realno... On: Vse kaže, da se boš iz ene skrajnosti kaj hitro spustil v drugo. Mogoče pa je to tudi prav, saj imaš, dela in skrbi že čez glavo in ti malce več zabave 1 vsekakor ne bo škodovalo. Toda pazi, da se ne boš \ prehitro ujel... j Ona: Imelo te bo, da bi storila nekaj, kar te zelo mika, a je zate trenutno povsem prepovedana zade-1 va. Doletela te bo odlična popestritev v ljubezni, ki \ ti zna prinesti še kaj več, kot pa samo prehodno ? avanturo. ' On: Postlal boš vse bolj ljubosumen in nič več te [ ne bo uspelo spraviti na normalna pota. Pazi se, saj ' se lahko s takšnim ravnanjem nekomu prav pošte- \ no zameriš. Uspešna poslovnost te bo stala več, kot i pa pričakuješ... i • lev škorpijon Ona: Uspelo ti bo izpeljati nekaj, k^r iniaš že i dolgo v načrtu, pri tem pa boš prišla navzkriž \ s sodelavci, ki so načrtovali nekaj povsem podob- i nega. Nikar se ne pusti zmesti, ampak raje poberi : smetano, dokler je je še kaj. i On: Po zoprnih poslovnih pogovorih ti bo prije- , ten klepet s prijateljico pravi balzam za prenapete \ živce. Prisluhni rijeni zgodbi in kaj kmalu boš na- \ šel v njenem življenju prostor tudi za svojo »malen- i kost«. Ona: Ne poskušaj ustvarjati videza, da si stano- vitna, Sc(j ti tako ali tako ne bo nihče več nasedel. Je že tako, daje tvoja preteklost vse prepolna kratkih avantur, ki so na žalost pustile tudi nekaj slabih posledic. On: Prišel bo odločilen trenutek v tvoji poslovni karieri, zato ga kar najbolje izkoristi. Situacija bo sicer še kar ugodna, toda nič ni tako stabilno, da bi se ne uspelo tudi pokvariti. Seveda pa se bo z mal- ce sreče vse dobro izteklo. • dvojček • devica Ona: Namesto, da se mučiš s preteklostjo, se raje odkrito pogovori o svoji prihodnosti. Sicer si že veliko zamudila, toda še vedno ti lahko uspe. Popa- zi malo na svoje prepogoste čustvene izlive, druga- če bo hudo... On: Ne boš mogel več dolgo skrivati tega, kar nosiš v svojem srcu. čeprav bo to za nekatere pre- cej veliko presenečenje. Kar pa se tiče poslovne plati tega tedna, je še najbolje, da se izogibaš kakš- nih resnih investicij. , • strelec Ona: Sicer si boš prizadevala slediti dobremu j nasvetu, a boš že po prvih težavah vse skupaj] enostavno pustila. Ali ne bi bilo bolje, če bi imela '■ malo več potrpljenja in bi bila zadovoljna tudi\ z majhnim uspehom ? On: Nekdo ti sicer zelo veliko pomeni, a vendar '■ ne toliko, da bi si zaradi r\je porušil vse dosedanje i življenje. Poskusi z neke vrste kompromisom in j njena reakcija ti bo kaj hitro pomagala odkriti i njene prave namene. ^ Ona: Avantura se ti bo zdela prijetna le, dokler ne bo prišla na dan novica, da ti je vse skupaj nekdo enostavno podtaknil. In čeprav si boš na vse kriplje prizadevala izvedeti njegovo ime, ti tega enostavno ne bo uspelo. On: Prijateljici pokaži malo več zanimanja zanjo, saj jo boš v nasprotnem primeru kaj hitro izgubil. Nekdo se ti bo začel mešati v tvoje poslovne zade- ve in na plan bo prišlo veliko več, kot pa si morda pripravljen priznati. a. Ona: Mislila si že, da je vse skupaj pozabljen- se bo kar naenkrat v tebi ponovno prebud''' ^ stvo, ki ga boš le stežka krotila. In da bo vse še zanimivejše, se bo podobno godilo tudi nasn ni strani. i On: Zadrži se in ne skušaj za vsako ceno dfjj vsega, kar ti pade na misel. Pozneje ti bo ^^rjl zelo žal, še posebej zato, ker lahko z ncsps'^ potezo izgubiš zaupanje nekoga, ki te ima resi"^ rad. ______' • vodnar_ Ona.Od dogovorjenega srečanja ne s^^^ ; kovati preveč, še najbolje bo, da ne pn'^'", ničesar in si na koncu prijetno presenečenj , sluhni partnerjevim težavam, saj te v tem tre - resnično potrebuje. On: Nekaj te sicer močno skrbi, vendar ; izkazalo, da ni niti pol tako hudo, kot P^\) domišljal. Pomoč od sodelavca pa pričaka l^f^ man, zato si raje zavihaj rokave in se čimpr^i resnega dela. ^^^^ • ribi___^ Ona: Postavljena boš bila pred odločit^^t^ nobena alternativa ne bo povsem ustrezala bolje bo, da tvegaš, saj lahko v najslabšem P j^iiit ostaneš tam, kjer se nahajaš seda) V primeru pa... ^^if On: Vse preveč si se navadil na svobodnih : T\je, da bi se sedaj pustil podjarmiti, pa ^fP,^ zdi, daje ta jarem prav prijeten. Ah ne d' počakal, da se ti poleže trenutno vse P'^ navdušenje. . HOnOSKOP 30. AVGUST 1990 - STRAN 25 Ipbavilne rastline liafrovec ffovec (Cinnamomum camphora L. - Presl) je dstavnik lovorovk, družine, katere predstavniki i' evajo večinoma v tropskih krajih, včasih pa "jstej** posamezne vrste tudi zunaj tropov. ^ fj-ovec je orjaško, grčavo, bogato razvejano drevo. . -išino zrste do 40 metrov in ima primeren obseg. ^ maj^ na južnem kitajskem, južni Japonski in v Taj- ^- od tani so ga prinesli na Sri Lanko in v vzhodno frilio. Ima značilne, trožilne, podolgovate liste, ki so •figi do 13 cm. Če jih zmečkamo, močno dišijo po ''"ij Neznatni zelenkasto rumeni cvetovi so združeni ^^glgopecljata socvetja. Iz cvetov se razvije škrlatno L plod. Kafrovčev les vsebuje oljne celice, ki vsebu- kafrno eterično olje, ki je zelo zapleteno sestav- r Q Iz njega se izloča čista kristalinična snov, ki jo f znamo kot kafro. Kafra je starodavno kitajsko zdra- ho in so se z njo seznanili najprej Arabci. Že v 11 Itoletju so jo zanesh v Evropo. Za kafro so se v Evropi Ljo zanimali, ker so lahko z njo lovili žuželke. Kafrov- tfo drevo so v Evropo prinesli z Japonske nizozem- ■h trgovci in že leta 1678 je raslo v botaničnem vrtu 5,esta Haag. Kafro pridobivajo z vodno destilacijo lesu in listov (larejših dreves. Kafra kristalizira v brezbarvnih ali l^lih žilavih kristalih, ki se drobijo med prsti. Ima ^•ojevrsten prodoren vonj in je ostrega ter nekoliko jrenkega okusa, če jo poskusimo, najprej peče, nato pa ^di. Težko se topi v vodi, zelo lahko pa v alkoholu, jtru, maščobah in eteričnih oljih. Na zraku hlapi in se jjnaiu izgubi. Včasih so kafro upobljali kot zdravilo za stimulacijo centralnega živčnega sistema, kot poživilo za krvni jbtok in njeno delovanje je v podaljšanem mozgu, kjer se nahajajo centri za regulacijo krvnih obtočil in peri- jjernih živcev. Seveda v zelo malih dozah, ker je v več- bi povzročila epileptične krče. Lokalno deluje kafra lot blag antiseptik. Če jo vtremo v kožo, deluje dra- Mno in pospešuje prekrvavitev. Istočasno pa tudi kdi, ker draži živčne končiče, ki so zadolženi za obču- je mrzlega. Kafra ima na koži tudi blag anestetični |jtoiek. Vse to se uporablja v razhčnih oblikah za tijšanje bolečin v mišicah, sklepih. Raztopina kafre Iralkoholu služi za vtiranje pri nevralgijah in revmatič- lih bolečinah. Različna mazila s kafro imajo enak uči- lek. Kafra namreč rahlo okvari kožo, na kar organizem ngiva z vnetjem na tem mestu. Nastane vnetna rde- m zaradi razširitve arteriol in kapilar na tem mestu to omogoča hitrejši pretok krvi. Vendar aktivna dietna rdečina ni omejena samo na področje vnetne feakcije. Zaradi refleksa, ki ga sproži bolečinski draž- Saj, se razšrijo tudi žilice v globlje ležečih tkivih v tej ifgiji. In ta povečana globinska prekrvavitev je tisti činek, ki se uporablja za zdravljenje najrazličnejših olečin v mišicah in sklepih. Ugodna posledica te iktivne prekrvavitve je pospešeni potek vnetnih pro- Ksov, povečana obrambna sposobnost ter resorbcija pegenerativno spremenjenih ali nekrotičnih tkiv celotnem območju pospešene prekrvavitve in končo l-trejša regeneracija. Topa, globoka bolečina, ki izvira obolelem področju popusti. Ponekod kafro tudi uživajo in v zelo majhnih količi- ^ povzroči prijeten občutek toplote v prebavilih, "ekoliko večje količine pa že povzročijo slabost in iruhanje. Pojavi se hud glavobol, živčna razdraženost, 'flirij in božjasti pgdobni krči. Smrt nastopi zaradi hromitve dihalnega centra. Zato se kafra ne uživa več ^■"pak se uporablja le za lokalno uporabo. BORIS JAGODIC vaših pljuč ^sakdo lahko preizkusi osnovne funkcije svojih pljuč tudi l^^^te na stol, vzemite v roke uro s sekundnim kazalcem ^Umirite. Zajemite zrak! Globoko vdihnite in zaprite nos J^cem in kazalcem. Kako dolgo zdržite? Zdrav moški 50 jj^^d, ženske ne manj kot 40 sekund. ;'J^<^a lahko preizkusimo še na en način: Postavite svečo na mizo, odstranite se za pol metra in poskusite ugas- ^^\ečo s sapo. Če vam je to uselo že prvič, pomeni da so pljuča zdrava in prožna. groženj kunci in zajci aifia kuga tudi na Celjskem - rejci morajo ovati pri preprečevanju bolezni ^ |»ioragična virusna bolezen kun- ij^j''* zajcev ali Morbus X ali kar %l u^S*' imenujejo ljudje •"Idi! 'hitrega širjenja, se je pojavila \r celjskem področju. Bolezen ^^vljiva, trenutno pa je najbolj področje občine Mozirje, ^boleznijo ščiti živah le ceplje- ibiu .Pa zaradi pomanjkanja cepiva 8jo J izvedeno. Cepivo namreč uva- ^iJ^adžarske, zaradi premajhnega 9Sq Prijav za cepljenje v decembru V?^^^^' ^3 ekono- ».^..^osledice take odločitve so hu- »r^j'^2en je možno ustaviti le tako, VJ' Pi"! katerem se okužba pojavi, %at kunce, gnoj in prehrano, ta^^ Pa jih mora, na mestu, kjer ni ' N^J"o mora razkužiti ku- ■^ke in odstraniti mačke, vete- rinarji pa priporočajo, naj potem vsaj še pol leta ne bi redil kuncev. Bolezen se je najprej pojavila na Ki- tajskem, kamor so uvozili angorske kunce iz Švice, razširila pa se je že po Madžarski, Češki, Franciji, ZRN in Ita- liji. Pri nas se je najprej pojavila na Primorskem in tudi iztrebila skoraj vse kunce. Mladiči ne kažejo znamenj bolezni, ko pa dosežejo starost 35 dni, ponava- di poginejo. Za bolezen je značilen kr- vav izcedek iz smrčka, kunci kažejo živčne znake, nato pa zacvilijo in pogi- nejo. Veterinarji pozivajo vse rejce, naj prijavijo obolelost svojih kuncev, saj bo le tako moč zajčjo kugo ustaviti ah vsaj omejiti. URŠKA KOLENC Glavna solata s sardelami Sestavine: 4 glave solate, 2 trdo ku- hani jajci, 4 sardele, žlica kaper, žlica gorčice, 4 žlice olja, 1/2 dl razredčene- ga kisa, sol. Očiščeno, oprano solato natrgamo na manjše hstiče, dodamo sesekljani jajci, sesekljane očiščene sardele, ka- pre, gorčico, olje, kis in sol. Premeša- mo in serviramo. Gobe s paradižniki v solati Sestavine: 20 dkg šampinjonov ali zdravih mladih jurčkov, 1/2 kg para- dižnika, srednje debela čebula, 3 stro- ki česna, žlica drobno narezanega drobnjaka, poper, sol, gorčico, olje, kis. Očiščene gobe drobno sesekljamo, primešamo na tanke rezine narezan paradižnik, sesekljano čebulo in če- sen, drobnjak, poper, sol, gorčico, olje in kis ter vse skup^ dobro premašamo ter pustimo nekžu časa stati. Zelenjavne solate Blitva v solati Sestavine: 30 dkg blitve, 2 stroka česna, sol, ščep po- pra, vinski kis po volji, 1/8 kisle smetane. Očiščene in oprane bhtvi- ne hste narežemo na tanke rezance, dodamo drobno se- sekljan česen, sol, kis in ki- slo smetano ter rahlo preme- šamo. Brstlčnl ohrovt v solati Sestavine: 40 dkg brstič- nega ohrovta, 10 dkg oreho- vih jedrc, sol, rumenjak, 2 žlici smetane, žlica limo- ninega soka, žlička sladkor- ja, 3 žlice olja, 10 dkg skute. Očiščen, opran brstični ohrovt drobno sesekljamo, primešamo sesekljane ali zmlete orehe, solimo in preh- jemo s skutino majonezo. Za skutino majonezo pe- nasto umešamo rumenjak, smetano, limonin sok, sol in sladkor. Med mešanjem po- časi dodajamo olje. Nazad- nje rahlo primešamo pretla- čeno skuto. Če je megoneza pregosta oziroma pretrda, jo razredči- mo z nekoliko mleka. Bučke s korenjem Sestavine: 1/4 kg mladih bučk, 15 dkg korenja, 2 kisli jabolki, žlica naribanega hrena, 2 žlici sesekljanih orehov, sol, 2 dl sladke sme- tane, 2 žlici limoninega so- ka, ščep sladkorja, žlička sesekljanega pehtrana ali melise. Bučke, korenje in jabolki grobo naribamo, dodamo hren, orehe in sol, prelijemo s smetano, pokapamo z limo- ninim sokom, dodamo slad- kor in sesekljana zehšča ter dobro premešamo. Bučke s smetano Sestavine: 1/2 kg mladih bučk, 1 dl kisle smetane, žlička limoninega soka, žli- ca sesekljanih zelišč, 2 stro- ka sesekljanega česna, rde- ča paprika in sol po okusu. Olupljene bučke grobo na- ribamo na strgalnik ter preh- jemo s smetanovo omako. Solata naj stoji v pokriti po- sodi 5 minut, da se prepoji. Za omako zmešamo kislo smetano, limonin sok, zeliš- ča, česen, papriko in sol. Cvetoča v solati Sestavine: 40 dkg cvetače, 1/8 litra jogurta, žlica limo- ninega soka, žlička drobno zrezanega drobnjaka in ze- lenega peteršilja, 1 do 2 žlici olja. Očiščeno in oprano cveta- čo naribamo na grobem str- galniku in prelijemo z jogur- tovo solatno omako. Za omako razžvrkljamo jo- gurt, limonin sok, sol, drob- njak, peteršilj in olje. Stročji nžoi v solati Sestavine: 12 dkg zelo mladega stročjega fižola, 20 dkg špargljev, sol, tri stroke česna, žličko gorčice, žlička kaper, zelen peteršilj ali drobnjak, 4 žlice olja, vin- ski kis po okusu. Stročji fižol očistimo, šparglje olupimo in oboje narežemo na tanke lističe. Dodamo sol, drobno sesek- ljan česen, gorčico, seseklja- ne kapre in zelen peteršilj ali drobnjak, olje in kis ter do- bro premešamo. Solata naj stoji v pokriti posodi nekaj časa, da se zmehča in pre- poji. MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK V jesen bomo zakorakali umirjeno in počasi, smo se od- ločili skupaj z našo modno sve- tovalko Vlasto Cah-Žerovnik. Prav zaradi tega je še za nekaj prihodnjih Modnih klepetov pripravila nasvete o tem, kako se obleči z zgodnji jeseni - da- nes je pred vami safari stil, pri- hodnjič jeans... - odgovori na vaša vprašcinja, kako ukrojiti težak zimski plašč in v kakšni barvi izbrati blago, pa dobo bržčas še pravočasni, če jih bo- mo objavili konec septembra ali v začetku oktobra. Na najpomembnejše - za vse, ki nas v soboto, 25. avgu- sta niso poslušali - pa tudi ni- smo pozabili. Vlasta Cah-Že- rovnik je iz škatle nagradnih kuponov, ki so v naše uredni- štvo prispeli v avgustu, izžre- bala Mojco Jeršič, Tmovlje 43, Celje. Mojco vabimo, da pokliče v naše uredništvo (tel.: 29-431) čez kakšnih štirinajst dni in povpraša, kako je z na- grado. Vlasta Cah-Žerovnik mora namreč modni pulover v Mojci priljubljenih barvah še splesti in vsi, ki vsaj prilož- nostno obračajo pletilke v svo- jih rokah, bodo že razumeli, da se unikatnega izdelka ne da splesti kctr čez noč. Mojci pa seveda iskreno čestitamo. Uredništvo Safari stil Kar klasika bi mu že lahko rekli, saj se že več kot deset let giblje na modni sce- ni, le da je vsako se- zono v nekoliko dru- gačni preobleki. Od tistega prvotnega Safari stila so danes ostali le osnovni kro- ji in barve. Kaki in olivno zeleni barvi so se pridružile še vse barve zemlje, hstja, drevesnega lubja, kamenja, peska... Kroji so se nekoli- ko stilizirali, odpadli so nekoč obvezni na- šitki, epolete, žepi, zadrge in nepotrebni gumbi. Še vedno pa so modeli prepoz- navni, s svojim zna- čilnim ležerno ele- gantnim in povdar- jenim športnim nav- dihom. Aktualne bermuda hlače se večkrat razširijo do hlač- nih kril, obleke pa so še ved- no frfotajoče, s tropskimi vzorci. V hladnejših september- skih dneh oblečemo nepod- ložen blazer z našitimi žepi ali kratko bolero-jopico iz bombaža ah lanenega platna. Posebno atraktivno delu- jejo ročno pletene bluze in puloverji v naravnih barvah. Ce vrtite pletilke dovolj spretno, si lahko spletete nevsakdanje »divjo« jopico v vzorcu kože divje mačke ah kakega drugega pragozd- nega prebivalca! VLASTA 26. STRAN - 30. AVGUST 1990 RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI st>» --^htfi Lov na Neptunovo majico, rmaie Zlate harmonilca in še Icaj Poletje se nagiba h koncu in z njim tudi dopustniški čas, kar pomeni, da bo tudi pro- gram Radia Celje kmalu pote- kal po ustaljenem redu in z vsemi oddajami, ki jih poleti ni bilo. Vse to se bo zgodilo po celjskem mednarodnem obrt- nem sejmu, kajti ravno v času obrtnega sejma bo program našega radia še posebej spre- menjen. Vendar več o tem v prihodnji številki. vse poletje je poslušalce ra- dia celje v popoldanskem času še posebej pritegnila oddaja Lov na Neptunovo majico v ka- teri je nastopal inšpektor mar- tinček z gospo malči. veliko po- slušalcev je že klicalo in nam pisalo, da bi razkrili, kdo je pravzaprav inšpektor martin- ček. dosedaj je bila to skriv- nost, prihodnji teden pa jo bo- mo razkrili. zaključek te oddaje bo namreč drugačen kot so bile oddaje poleti. odločili smo se, da bodo lahko poslušalci pri- hodnji ponedeljek, torek in sre- do zares šli v lov na neptunove majice. te bomo namreč skrili na določeno mesto in inšpektor martinček bo poslušalcem, s svojimi nasveti, poskusil po- kazati pot do majice. ker menimo, da nas posluša- jo poslušalci iz vseh osmih ob- čin, bomo akcije izvedli v vseh. tako bodo lahko poslušalci iz velenja in celja iskali majico v ponedeljek, 3. septembra, po- slušalci iz sentjuija, mozirja in slovenskih konjic v torek, 4. septembra in poskušalci iz šmarja pri jelšah, laškega ter žalca v sredo, 5. septembra. vse akcije se bodo pričele, tako kot običajno, ob 16. uri, ko bo- mo iz studia zavrteli prvi mar- tinčkov namig, kje bi lahko bila skrita majica. vkohkor m^ice poslušalci ne bodo našli v 15 minutah, bo inšpektor martin- ček z gospo malči pomagal še drugič in če bo potrebno tudi tretjič. na mestu kjer bo skrita neptunova majica, bo tudi naša reporterska ekipa, ki bo po tele- fonu povezana s studiem, tako da bodo tudi ostali poslušalci izvedeli, kdo je prvi prišel do majice. da bo lov še bolj zani- miv, bomo poskrbeli še za do- datne nagrade, ki jih bodo pri- spevali sponzorji posameznih akcij. torej-vredno se bo potru- diti in sodelovati v lovu na nep- tunovo majico. opozorili pa bi vas še na dve naši akciji. v soboto zjutraj se bo na pot v Logarsko dolino iz Celja odpravilo peš okoli 600 pohodnikov iz Jugoslavije in nekaterih drugih držav. ta po- hod bomo od pol devete ure da- lje spremljah tudi mi, saj se bo- mo večkrat oglasili iz krajev, skozi katere bodo šli udeleženci tega maratona. opoldansko ma- vrico v soboto, 1. septembra pa bomo speljali iz logarske doli- ne, odkoder bomo poskusili prenesti utrip s tega maratona in seveda še kaj drugega iz te doline. druga novost ob koncu tedna pa bo neposredni prenos zak- ljučka letošnjega tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne. novi tednik in radio celje sta soorganizatorja te prireditve že od vsega začetka in desetletni- co bomo obeležili tako, da bo- mo ponesli zvoke frajtonerice na dom tudi tistim poslušal- cem, ki ta instrument radi po- slušajo, ne morejo pa priti na lgubečno. radio celje četrtek, 30. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - disco glas- ba, 19.00 Zaključek sporeda. petek, 31. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti- la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Nagradna uganka, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vroči CE, 19.00 Zaključek sporeda. sobota, 1. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti- la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opol- danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15,.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju- čem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda. nedelja, 2.9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti- la, 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 10.30 Biseri kulturne dediščine, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13 qc.. ke in pozdravi. ' ^c««. ponedeljek, 3. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Porn,^. Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop 9 oo'^ t dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska t^'^^-' 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za na ^^f' 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki?"^'' vi (prenos RS), 16.00 Lov na Neptunovo majico ^-"^ Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim u'';, - Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporo? torek, 4.9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 ob 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoidng^^- 10.00 Poročila, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 opq|^ "-^ mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS) i^fh najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15 godki in odmevi (prenos RS), 16.00 Lov na nent ' majico, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z skim ključem, 19.00 Zaključek sporeda. ^'^ sreda, 5.9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 obv 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in j šajte, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS) Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila' Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Lov na Neph majico, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto 2 skim ključem - Ročk gverila, 19.00 Zaključek spore radio celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.11 nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na ukw frekv 100,3 in 95,9 mhz - stereo in na sv frekvenci 963 radio šmarje^^m četrtek, 30.8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, Iz našega arhiva - narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Pogovor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila, obvestila. Lestvica šopka domačih, 18.30 Novice, obvesti- la, 19.00 Zaključek sporeda. petek, 31. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), Nove in stare glasbene uspešnice, 14.00 Novice, Instrumenti in glasbila, EPP, Mla- di za mlade, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), Moč glasbe, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Nagradna uganka, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. sobota, 1. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP, 15.30 Dogod- ki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. nedelja, 2. 9.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila, 9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši posL«, čestitajo in pozdravljajo. ^ ponedeljek, 3. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12 30 pp 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvest- šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 y poslušalci čestitajo in pozdravljajo, šport, 18.00 danesl vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 26- ček sporeda. torek, 4. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestilal! tura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 1600(4 poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura, i7fl Poročila, obvestila, turizem, kultura, 18.00 Danes seva predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 ZakljuM sporeda. j sreda, 5. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, M Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, ep^ 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši posloa ci čestitajo in pozdravljajo. Osrednja tedenska aktualis oddaja, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danes seva predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zakijui« sporeda. radio šmarje oddaja na frekvenci 93,7 mhz, ob ned ijah pa tudi na frekvenci 1566 khz. 1 radio velenje petek, 31. 8.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub), 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. nedelja 2. 9.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45B čestitke in pozdravi. 1 ponedeljek, 3.9.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od hui luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 18.00 Les Radia Velenje. sreda, 5. 9.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kd« kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Ve radio velenje oddaja na ultrakratkovalovnem obi na frekvencah 88,9 in 97,2 mhz. slovenija i 8.35-11.35 in 15.30-0.50 teletekst tv slovenija; 8.50 video strani; 9.00 radovedni taček: grad; 9.10 zla- ta ptica: od kdaj je koza domača žival, pravliica; 9.15 moja družina in ostale živali; 9.45 čudežna leta; 10.10 zgodbe iz škouke, 8, oddaja; 10.40 ted- nik; 11.25 video strani; 15.45 video strani, 15.55 poletna noč, ponovitev, pri huxtablovih, sin z oto- ka, ,alo, alo; 18.00 tv dnevnik 1; 18.10 živeti z nara- vo, poljudnoznanstvena oddaja tv sarajevo; 18.55 zrcal- ce, oddaja za otroke; 19.05 risanka; 19.20 tv okno; 19.30 tv dnevnik 2; 19.50 vreme; 19.54 utrip; 20.15 žrebanje 3x3; 20.30 življenjski film; 22.20 tv dnev- nik 3; 22.40 poletna noč, pri huxtablovih, sin z otoka, rožnata nanizanka; 0.40 video strani slovenija ii 15.20 kako biti skupaj, oddajatv skopje; 15.55 split; ep v atletiki, prenos; 19.30 tv dnevnik; 19.55 a. naga- le-r. gobec: miklova zala; 20.30 sijaj v temi, doku- mentarna oddaja; 21.10 ex libris: umetnikova lastna podoba; 22.10 doboj: mednarodni rokometni tur- nir, prenos fllana; 23.30 split: ep v atletiki, dnevni pregled (do 0.50) hrvaška i 9.15 tv koledar; 9.25 čebelica maja, risana serija; 9.50 program plus. ponovitev; 12.10 lov za srečo; 13.00 supergirl; 14.35 ciklus filmov o lassie: las- sie se vrača; 16.00 rezerviran čas; 16.50 poročila; 16.55 poročila v nemščini; 17.00 narodna glasba; 17.30 ulica strahopetcev; 18.20 sedmi čut, oddaja o prometu; 18.30 prisrčno vaši: ivan ivančan, doku- mentarna oddaja; 19.15 risanka; 19.30 tv dnevnik; 20.00 diplomiranec; 21.55 program plus: sin z oto- ka, v 80 dneh okoli sveta, kultna mesta; 22.35 poročila v angleščini; 0.35 poročila, 0.40 ekstra program plus, horoskop, operne zgodbe hrvaška li: 11.20 test; 11.40 tv koledar; 11.50 kako biti skupaj; 12.20 vsota, program za otroke; 13.20 igre brez meja: portugalska, ponovitev; 15.25 ep v atletiki, program iz študija split; 15.55 ep v atletiki, prenos; 20.50 a'90, program iz študija split; 22.00 poročila; 22.05 doboj: rokometni turnir; 23.30 pj v nogometu: partizan - dinamo, ponovitev; 0.00 športna sobota koper: 13.45 tenis - flushing meadovv (posnetek); 17.30 te- nis - flushing meadovv / nep. prenos; 19.30 tvd sti- čišče; 20.00 tenis - flushing meadovv / nep. prenos: 22.00 tv novice; 22.15 tenis - flushing meadovv (ponovitev) avstrija i ^ 9.00 poročila in tri iz okrepčevalnice, ponovitev; 9.30 angleščina za začetnike; 10.00 francoščina; 10.30 ruščina; 11.00 afrika, moja ljubezen, ponovi- tev 1. del ameriškega tv tilma; 12.35 nočni studio, filo-i zofiia kot usoda; 13.35 poročila; 13.45 ml, ponovitev^ 14.15 grofica marica (nemški film, 1958); 16.00 ski vvurlitzer; 16.55 mini čas v sliki; 17.05 nar tehnika za otroke, graditeljica narava; 17.35 MU show_, gost: harry belafonte; 18.00 pan-optikum; vprašanja kristjanov, odgovarja župnik josef brugger; 18.30 nogomet; 19.00 milijonsko kol peter rapp; 19.30 čas v sliki 1; 19.53 vreme; šport; 20.,15 izberite - zavrteli vam bomo: hanca (nemška komedija, 1984); 2: na pomoč, l dvojčici (nemška komedija, 1969); 3: moja teta, teta (_nemška komedija, 1956); 21.50 odvetniki sodišču (the law - ameriški film, 1974); 23.55 nev senca (shadovv on tfie vvall - ameriška kriminalka, cb; 1.20 ex libris avstrija 11^^^^ I 15.45 borzno poročilo; 16.00 ozri se po de 16.45 koledar avstrijskih običajev; 17.00 t metri in sekunde, 4. del; 17.45 kdo me hoče?-; iscejo dom; 18.00 tri iz okrepčevalnice, sefi slika avstrije; 19.00 avstrija danes; 1« v sliki 1; 19.53 vreme; 20.00 kultura; 20.15^ moja ljubezen (a shadovv on the sun - 2. - a ameriškega tv filma, 1988); 21.50 poročila šport, ep v lahki atletiki iz splita; 22.25 prater, letnici dunajskega pratra; 23.25 checkpoint uv made in ausfria; 0.45 ex libris slovenija i hrvaška i 9.05-13.10 in 13.55-24.00 teletekst tv slovenija; 9.20 video strani; 9.30 živ žav; 10.20 pet prijateuev: v megli; 10.45 zgodbe starih mest: tuzla, 11. - zad- nji del dokumentarno-glasbene oddaje tv sarajevo; 11.30 cez tri gore..., vokalni kvintet gorenjci iz na- klega, in miha dovžan; 12.00 kmetijska oddaja htv; 13.00 video strani; 14.10 video strani; 14.20 polet- na noč, ponovitev, pri huxtablovih, sin z otoka; 15.50 j. marek: praški panoptikum; 17.00 tv dnevnik 1; 17.10 mačka na vroči pločevinasti strehi; 19.00 risanka; 19.15 tv okno; 19.30 tv dnevnik 2; 20.00 kazimir klarič: pozitivna ničla; 20.50 zdravo; 22.15 tv dnevnik 3; 22.35 sova: doktor doogie hovvser, sin z otoka; 23.50 video strani 9.30 poročila; 9.35 smrkci, ponovitev risane serije; 10.00 vsota, program za otroke; 11.00 kmetijska odda- ja; 12.00 violinist jan talich, oddaja resne glasbe; 13.00 poslovna ženska; 13.50 poročila; 13.55 ne- deljsko popoldne; sestanek brez dnevnega re- da; 16.00 odkritja pod vodo; 16.50 poročila v nemščini; 16.55 vrtiš me, a ne spustiš; 18.45 smrk- ci, risana serija; 19.10 tv sreča; 19.30 tv dnevnik; 20.00 če nekoč potrkaš na moja vrata; 21.15 zabavna glasba; 21.45 tv dnevnik^ 22.20 športni pregled; 22.50 poročila v angleščini; 22.55 program plus: alo, 'alo, nočna izmena; 1.15 poročila raziskavo a. i. d. s.-a / oddaja; 13.15 motociklizem, v. n. madžarske - 500 cc / nep. prenos; 14.00 juke box (ponovitev); 14.45 motociklizem, v. n. madžarske - 250 cc / nep. prenos; 15.35 fish eve (ponovitev); 16.15 moto- ciklizem, v. n. madžarske - sidecar/ nep. prenos; 17.15 tenis, flushing meadovv / pos. prenos; 22.00 tv novi- ce; 22.15 poletni nogomet; 23.15 motociklizem, v. n. madžarske (ponovitev) ^ hrvaška ii slovenija ii^^^^^m 11.00 danes za jutri, oddaja za jla in zgodovina letalstva, francoska dokumentarna serija; 14.00 ne- deljsko športno popoldne; 19.30 tv dnevnik; 20.00 veliki tektonski jarek, 3. - zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije; 20.55 sp v športnem ribo- lovu, reportaža iz maribora; 21.25 pop ročk box, odda- la tv novi sad; 21.50 reportaža z nogometne tekme, zeljezničar - grvena zvezda; 22.20 športni pregled; 22.50 zaječar; ročk maraton, vključitev 8.10 test; 8.35 tv koledar; 8.40 program plus, po- novitev; 11.00 danes za jutri; 14.00 športno popold- ne; 19.30 tv dnevnik; 20.00 igre brez meja; franci- ja: 22.00 poročila; 22.05 tv razstava; 22.15 velike dogodivščine koper: avstrija i ™" 9.00 poročila; 9.05 smrt zvezde - supernova1987; 9.50 univerzum: kraljica živali, levi v serengetiju, po- novitev; 10.35 tednik, z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 11.00 tiskovna konferenca; 12.00 hello au- stria, hello vienna, tedenska oddaja o avstriji v angle- škem jeziku; 12.30 orientacija, ponovitev; 13.00 pan- optikum, ponovitev; 13.25 tri iz okrepčevalnice, po- novitev; 13.50 na otoku s teboj (on an island vvith you - ameriška komedija, 1948); 15.35 hiša v jeruzalemu. 13. del: skušnjava; 15.40 bravissimo, 16.25 mini čas v sliki; 16.35 mapetki, risanka; 17.00 x-large, oddaja za mlade z x-charts; 18.30 knight rider, skrivnostni uhan, zadnji del; 19.30 loto 6 iz 45 z jokerjem; 19.30 čas v sliki §; 19.48 šport: 20.15 munde, igra fellixa mittere- ja; 21.45 vizije: 21.50 kneginja čardaša, opereta em- mericha kalm^p^ q,^p0ročila 11.45 motociklizem, v. n. madžarske - 125 cc / nep. prenos; 12.30 dobrodelna akcija kolesarenja za avstrija ii 9.00 kulturni tednik: 9.30 ozri se v gnevu (look back in anger - britanski film, 1959) cb; h.'''^ kohner, čarovnik s sunset boulevarda; 1200 ^> ojdip, thorvvald dethiesfsen: tragedija kot koiei^ii^ hoterapija; 13.00 dober dan, koroška, oddajaj ške slovence; 13.30 slike iz avstrije; 14.00 i>^^ popoldne; 17.15 klub za seniorje, sestane^f^j^ ki so po srcu ostali mladi; 18.00 tri iz okrepctv^^l^ prodana nevesta; 18.30 slika avstrije; 1.8.55 v času; 19.00 avstrija danes; 19.30 cas , j;) 19.48 primer za tožilca; 20.15 kraj ^^^J"' M^i manskijevo orožje; 21.50 poročila; 21.55 ugriz, prosim (once bitten - ameriška komeoif 23.20 mannix, serija; 0.05 šport, poročila SPORED slovenija 1^_-__ g 50 video strani; 9.00 spored za otroke in mlade. fla peroci: nina in ivo; vanilijev sladoled, 6/8; 9.15 /vlice in njena druščina; 9.30 mladinski pevski fe- gtlval ceue '83, mednarodno tekmovanje, 2. oddaja; 10.00 utrip; 10.15 zrcalo tedna; 10.30 video strani; 15.25 sova, ponovitev; doktor doogie hovvser, sin z otoka; 17.00 tv dnevnik 1; 17.05 zdravo, ponovitev; 18.30 ra- dovedni taček: zajec; 18.45 čebelica maja: maja in kačji pastir, risana serija, 1/8; 19.10 risanka; 19.20 tv okno; 19.30 tv dnevnik 2; 19.55 vreme; 20.05 peter kostov trgovec iz soluna; 21.20 osmi dan; 22.10 tv dnevnik 3, 22.30 pregled modernega baleta; so-- dobna generacija; 22.55 sova: alfred hitchoock vam predstavua, sin z otoka; 0.10 video strani j slovenija ii —m 17 00 satelitski programi - poskusni prenosi; 19 00 rab, izobraževalna oddaja htv.; 19.30 tv dnevnik; 20 00 žarišče; 20.30 po sledeh napredka; 20.55 sed- ma steza, oddaja o športu; 21.15 svving, swing, swing, glasbena oddaja; 22.10 igre brez meja; portugalska. zabavna oddaja tv beograd, 7/9 j 30. AVGUST 1990 > STRAN 27 hrvaška i— — 10.10 tv koledar; 10.20 kolaž risanih filmov; 11.05 poletni program; 12.55 prizori iz preteklega sto- letja; dolžnosti ali ljubezen; 12.55 lovska eska- drilia; 14.30 izobraževalna oddaja tv beograd; 15.00 radovedni taček, oddaja za otroke tv slovenija; 15.15 radost evrope, oddaja za otaroke tv beograd; 15.35 poročila; 15.40 program plus, nočna izmena, am. film, ponovitev; 18.00 poročila^ 18.05 tv koledar; 18.15 risanka; 18.20 številke in crke; 18.40 poroči- la v nemščini; 18.45 teledish, 19.15 risanka; 19.30 tv dnevnik, 20.00 igor zupe; silicijev horizont, kratki igrani film, tv slovenija; 20.30 igor zupe: lepota in na- rod, kratki dokumentarni film, tv slovenija; 20.55 argu- menti, zunanja politika; 21.25 tv dnevnik; 21.45 poro- čila v angleščini; 21.50 program plus: profesi- onalci, cheers, japonska potopis, tajne službe; 0.10 poročila hrvaška ii 18.30 test; 18.50 tv koledar; 19.00 morje, dokumen- tarna oddaja; 19.30 tv dnevnik; 20.00 fluid, zabavno- glasbena oddaja; 20.45 poročila; 21.00 ciklus kinote- ka; kitty foyle; 22.45 dokumentarni večer: kultu- ra romov 13.45 tenis, flushing meadow / pos. prenos; 18.45 juke box; 19.00 odprta meja; 19.30 tvd stičišče; 20.00 nogomet; napoli - juventus (posnetek); 21.45 tv novice; 23.00 tenis, flushing meadovv (ponovitev) avstrija i ki^^^^^b 9.00 poročila in tri iz okrepčevalnice, ponovitev; 9.30 slika avstrije; 10.00 šolska tv, 10.30 nevarna senca, ponovitev (shadovv on the wall - ameriška krimi- nalka 1949) čb; 11.50 risanke; 12.05 telo - duša - za- vest, 7.-zadnji del: misliti; 13.00 poročila; 13.05 pri- mer za javnega tožilca, ponovitev z odmevi gledalcev; 13.35 tednik, ponovitev; 14.00 cantervillski duh (the cantervitle ghost - ameriški film, 1944) čb; 15.30 nena- vadna noč na zemul, lutkovna igrica; 16.90 švicarska družina robinzon, iz serije risanke po klasični otroški in mladinski literaturi; 16.55 mini čas v sliki; 17.05 jaz in ti, počitniški program; 17.55 gulliverjeva potovanja; 18.00 ml; 18.30 falcon crest, lažni alibi; 19.22 znanje danes; 19.30 čas v slik11; 19.53 vreme; 20.00 šport; 20.15 šport v ponedeuek, 21.08 kuharski mojstri in njihove specialitete; 21.15 magnum, catcher; 22.00 pogledi s strani; 22.10 rekviem za dominic; 22.55 v ogledalu (sasom in en spegel - švedski film. 1960) čb, 0.25 mannix, umor kot v knjigi; 1.10 poročila avstrija ii k^^^^m 17.00 evropa: france a la carte, 1. del dokumentarne serije o francoskih kulinaričnih dobrotah; 17.30 lipova ulica, slike iz preteklosti; 18.00 tri iz okrepčevalnice. naj govorijo rože; 18.30 vvurlitzer; 19.00 lokalni pro- gram; 19.30 čas v sliki 1; 19.53 vreme; 20.00 kultu- ra; 20.15 tekmeci na dirkališču, dvojnica; 21.00 no- vo v kinu, filmi in njihove zvezde; 21.08 kuharski moj- stri in njihove specialitete; 21.15 šiling, gospodar- ski magazin; 22.00 čas v sliki 2; 22.25 ukinitev, oddaja japonske tv; 23.10 širni mogotci. trgovina s sirom med voraribergom in severno italijo v 19. stoletju; 23.55 poro- čila slovenija i^=----zzr^m 8.35-11.40 in 14.40-0.15 teleteksttv slovenija; 8.5c video strani; 9.00 zgodba iz škouke, 9. oddaja, 9.3c šolska tv, portreti znanstvenikov: isaac new- ton; 10.00 boj za obstanek, angleška poljudnoznan- stvena serija, 1/12; 10.25 sedma steza, oddaja o športu; 10.45 osmi dan, 11.30 video strani;'14.55 video stra- ni; 15.05 žarišče, ponovitev; 15.35 sova, ponovitev: al- fred hitchcock vam predstavua, sin z otoka; 17.00 tv dnevnik 1; 17.05 portreti znanstvenikov; isaac nevvton; 17.30 boj za obstanek, angleška po- ljudnoznanstvena serija, 1/12; 18.00 zlata ptica; gospo- ska in pouska miš; 18.05 periskop: sol, 1. del; 19.00 risanka; 19.15 tv okno; 19.30 tv dnevnik 2; 19.55 vreme; 20.05 j. c. grumberg: music hall; 21.05 splitski biseri 1980-1990, glasbena oddaja htv; 22.15 sova; g. boccacio-s. vuga: dekameron, srce me- sta; 0.05 video strani i slovenija ii 17.00 satelitski programi - poskusni prenosi. 18.30 mostovi; 19.00 mednarodni folklorni festi- val, folk art - ljudska glasbila; 19.30 tv dnevnik 20.00 žarišče; 20.30 žrebanje lota, umetniški ve- čer; 20.35 intimni portret elisabeth tavlor, ameri- ški dokum. film; 21.40 nočno prežanje, angleški film (do 23.25) hrvaška 1^ 10.10 tv koledar; 10.20 kolaž risanih filmov; 11.05 poletni program; 12.35 mikser m. zabavna oddaja; 13.35 mikrofonija; 14.30 družinske teme, izobraže- valna oddaja; 15.00 upi za 21. stoletje, oddaja za otro- ke; 15.35 poročila; 15.40 program plus, ponovitev; 18.00 poročiu; 18.10 tv koledar; 18.20 številke in črke; 18.40 poročila v nemščini: 18.45 znanost in ml; 19.15 risanka; 19.30 tv dnevnik; 20.00 žrebanje lota; 20.05 pokrijte ji obraz, angleška nadaljevanka. 5/6; 21.05 v velikem planu, kontaktni magazin; 22.35 tv dnevnik; 22.55 poročila v angleščini; 23.00 pro- gram plus: profesionalci, midva, skrivnostna in- dija, tajne službe; 1.20 poročila hrvaška ll==^m 19.10 test; 19.30 tv dnevnik; 20.00 okno: vrnitev v staxu; 21.00 poročila; 21.10 zamuda, ameriški igrani film; 2.50 alpe jadran; 23.20 nočni kulturni pro- gram koper^M m 13.45 tenis, flushing meadovv / pos. prenos; 16.45 tenis, flushing meadovv / nep. prenos; 19.00 odprta meja; 19.30 tvd stičišče; 20.00 tenis, flushing me- adovv / nep. prenos; 22.00 žrebanje loto; 22.05 tv novice; 22.15 tenis, flushing meadovv / nep. prenos avstrija i__ 9.00 poročila in tri iz okrepčevalnice, ponovitev; 9.30 angleščina za začetnike; 10.30 afrika, moje življenje, (a shadovi^ on the sun - ponovitev 2 -zadnje- ga dela ameriškega tv film,a 1988); 12.05 šport v pone- deuek, ponovitev; 13.00 poročila; 13.10 ml, ponovitev; 13.40 geertgen tot sind jans; janez krslnik v puščavi; 13.50 strah in trepet gangsterjev, (youre never toq voung - ameriški film, 1955); 15.35 alice v čudežni deželi, kraljica alice, zadnji del risane serije po knjigi levi/isa carrolla; 16.00 potovanje v središče zemue, iz serije risanke po klasični otroški in mladinski literaturi; 16.55 mini čas v sliki; 17.05 jaz in ti, počitniški pro- gram; 17.55 gulliverjeva potovanja; 18.00 ml; 18.30 falcon crest; 19.22 znanje danes; 19.30 čas v sliki 1; 19.53 vreme; 20.00 šport; 20.15 univerzum: tong tona^ potovanje v notranjost bornea, 1. del; 21.00 tv kotiček za živali; 21.07 rallv, 6. del: pariz - dakar; 22.00 pogledi s strani, 22.10 hotel colonial, (itali- janski film, 1986); 23.40 mannix, človek brez spomina; 0.25 poročila avstrija ii "^m 17.00 šolska tv; 17.30 orientacija; 18.00 tri iz okrepčevalnice, mešani občutki; 18.30 vvurlitzer; 19.00 lokalni program; 19.30 čas v sliki 1; 19.53 vreme; 20.00 kultura; 20.15 made in austria, kviz; 21.00 tv kotiček za živali; 21.07 reportaže iz tuji- ne, oddaja zunanjepolitične redakcije; 22.00 čas v sliki 2; 22.20 avstrijski nogometni pokal; 22.30 klub 2, poročila slovenija\^=^^^~ 8.35-11.30 in 14.05-0.20 teleteksttv slovenija; 8.50 video strani; 9.00 alice in njena druščina; 9.15 petar kostov; trgovec iz soluna, drama tv skopje; 10.25 j. c. grumberg: music hall; 11.20 video strani; 14.20 video strani; 14.30 žarišče, ponovitev; 15.00 sova, ponovitev, dekameron, srce mesta; 17.05 od križa do štivana, dokumentarna oddaja; 17.45 po sle- deh napredka; 18.20 zbis: kako so živali prišle v avstralijo; 18.35 moja družina in ostale živali, 10. - zadnji del angleške nadaljevanke; 19.05 risanka; 19.15 tv okno; 19.30 tv dnevnik 2; 19.55 vreme; 20.05 film tedna, smešne stvari so se zgodile na poti v forum; 21.45 tv dnevnik 3; 22.10 ročk kompas; 22.55 sova; alf, srce mesta; 0.10 video strani . slovenija llw— m 16.30 satelitski programi - poskusni prenosi; 17.25 sarajevo: finale ep v nogometu (mladij jugosla- vija - sz, prenos; 19.30 tv dnevnik; 20.00 žarišče; 20.30 operne zgodbe; g. puccini: la boheme, angle- ška serija, 1/10; 21.25 svet poroča; 22.25 mednarod- na atletska mitinga, ceue in novo mesto, reporta- ža; 22.55 nočni program iz kulture tv beograd hrvaška i 10.10 tv koledar; 10.20 kolaž risanih filmov; 11.05 poletni program; 12.30 prizori iz preteklega sto- letja: antun gustav matoš; 13.00 poslednja trdnja- va; 14.30 znanost; 15.00 benji, sax in mali princ, ameriška nanizanka za otroke; 15.35 poročiu; 15.40 program plus, ponovitev; 18.00 tv dnevnik; 18.20 številke in črke; 18.40 poročila v nemščini; 18.45 hiše na koncu spomina, potopisna reportaža tv slove- nija; 19.15 risanka; 19.30 tv dnevnik; 20.00 pod vul- kanom; 21.55 tv dnevnik; 22.15 poročila v angleš- čini; 22.20 program plus; inšpektor morse, kon- cert p.p; boris novkovič, roosevvelt; 0.40 poro- čila hrvaška ii 17.05 test; 17.25 ep v nogometu-finale, jugoslavija - zssr (mladi); 19.15 botanični vrt; 19.30 tv dnevnik; 20.00 glasbeni večer; nomus 89; 21.30 poročila; 21.35 znanstveni forum koper^_=--■ 13.45 tenis, flushing meadovv / pos. prenos; 16.45 tenis, flushing meadovv / nep. prenos; 19.00 odprta meja; 19.30 tvd stičišče; 20.00 tenis, flushing me- adovv / nep. prenos 32.00 tv novice; 22.15 tenis, flus- hing meadovv / nep. prenos avstrija i 9.00 poročila; 9.30 francoščina; 10.00 šolska tv; 10.30 tekmeci na dirkališču, dvojnica, ponovitev; 11.15 neizprosna, a prisrčna, ločitveni manever; 12.00 1000 mojstrovin; 12.10 reportaže in tujine, ponovitev, 13.00 poročila; 13.10 ml, ponovitev; 13.40 gledalisčniki; 14.05 vse zlato sveta, (tout lor du monde - francosko-italijanski film, 1961); 15.35 skrega- ne čarovnice, lutkovna igrica; 16.00 rip van vvinkle/ legenda o speči dolini, iz serije risanke po klasični otroški in mladinski literaturi; 16.55 mini čas v sliki; 17.05 jaz in ti, počitniški program, vmes heathgliff in rif- fraff, risanke; 17.55 gulliverjeva potovanja; 18.00 ml; 18.30 falcon crest, neverjetne zgodbe; 19.22 zna- nje danes; 19.30 čas v sliki 1; 19.53 vreme; 20.00 šport; 20.15 casablanca, (ameriški film, 1942); 21.55 pogledi s strani, 22.05 želo 2, (the sting ii - ameriški film, 1983); 23.40 manni, skrinjica; 0.25 poročila avstrija ii— 10.30 hladno mleko in vroče pesti, (the milky way - ameriški film, 1935); 11.55 oscar klein, iz jazzianda na dunajui; 13.00 pomlad na dunaju, slavnostni koncert dunajskih simfonikov - sona ghazarlan - sopran, diri- gent; georges pretre; 14.15 improvizacije, jan gerba- rek; 15.45 vienna art orchestra; 17.00 graditi, sta- novati, živeti, 1. del; 17.30 zemua in uudje; 18.00 tri iz okrepčevalnice, serija; 18.30 vvurlitzer; 19.00 lo- kalni program; 19.30 cas v sliki 1; 19.53 vreme; 20.00 la grande notte a verona; 22.40 poročila; 22.45 šport; 23.25 misleci časa, kdor zna šteti do tri; 0.10 poročila Taxi sekcija - stalna številka uslug Telefon: 25-800 (noč in dan) slovenija i 8.35-11.55 in 14.35-0.10 teletekst tv slovenija; 8.50 video strani; 9.00 grizli adams, 21. del ameriške nani- zanke; 9.25 šolska tv, otrok in šola: učenec in učiteu, 1/4; 9.55 kruh skozi stoletja, 1/5; 10.30 mo- stovi; 11.00 zakon v los angelesu; 11.45 video urvacka i strani, 14.50 video strani; 15.00 tv mozaik, mosto- nnVI-k^fvjn ■ vi, ponovitev; 15.30 žarišče, ponovitev; 16.00 sova, po- novitev. srce mesta; 17.00 tv dnevnik 1; 17.05 otrok in šola: učenec in učitelj, 1/4; 17.40 kruh skozi stoletja, 1/5; 18.25 a. glazunov; baletna suita, glas- bena pravljica; 18.40 čudežna leta; 19.05 risanka; 19.15 tv okno; 19.30 tv dnevnik 2; 19.55 vreme; 20.05 0. osetinski-l. nehorosev: mihajlo lomonosov; 21.20 tednik; 22.25 tv dnevnik 3; 22.45 sova: vse razen uubezni, srce mesta; 0.00 video strani rakovec in jan plestenjak; 21.10 afera prisluškova- nja, dokumentarna oddaja tv sarajevo, 1/4; 21.55 medna- rodni rokometni turnir yassa: belinka olimpija^ - debrecen, posnetek iz varaždina ; slovenija lli 17.30 regionalni programi tv slovenija, studio uubljana; 19.00 alo, alo, angleška nanizanka; 19.30 tv dnevnik; 20.00 žarišče; 20.30 odlagališče jedr- skih odpadkov, poljudnoznanstvena oddaja, 1/2; 21.00 mali koncert nagrajencev 19. tekmovanja učen- cev in študentov glasbe slovenije; kitarista uroši 10.10 tv koledar; 10.20 kolaz risanih filmov; 11.05 poletni program; 12.30 prizori iz preteklega sto- letja: avgust šenoa; 13.00 roseanne mccoy, ame- riški film; 14.30 izobraževalna oddaja; 15.00 majske igre; 15.35 poročila; 15.40 program plus, ponovitev; 18.00 poročila; 18.10 tv koledar; 18.20 številke in črke; 18.40 poročila v nemščini; 18.45 dokumen- tarna oddaja; 19.15 energija, ekonomija, ekologi- ja; 19.30 tv dnevnik; 20.00 spekter, politični magazin; 21.05 zabavna glasba; 22.05 tv dnevnik; 22.25 poro- čila v angleščini; 22.30 program plus: inšpektor morse, alf, popotovanje po ameriškem zahodu, potopis. roosevvelt; 0.50 poročila hrvaška ii 19.10 test; 19.30 tv dnevnik; 20.00 ko zaslišiš zvo- nove, domači igrani film; 21.30 poročila; 21.35 tv raz- stava; 21.45 vrtinec, balet koper^ 13.45 tenis, flushing meadovv / pos. prenos; 16.45 tenis, flushing meadovv / nep. prenos; 19.00 odprta meja; 19.30 tvd stičišče; 20.00 tenis, flushing me- adovv / nep. prenos; 22.00 tv novice; 22.15 tenis, flus-. hing meadovv / neo. Drenns avstrija 1^^- 9.00 poročila in tri iz okrepčevalnice, ponovitev; 9.30 zemua in uudje; 10.00 šolska tv; 10.30 grofi- ca marica, (nemški film, 1958); 12.15 klub za senior- je, ponovitev; 13.00 poročila; 13.10 ml, ponovitev; 13.40 risanke; 14.00 buffalo bill, (ameriški vestern, 1944); 15.35 perrine, risana serija po romanu brezdomci hector- ja malota; 16.00 potovanje skozi sončni svet, iz seri- je risanke po otroški in mladinski literaturi; 16.55 mini čas v sliki; 17.00 jaz in ti, počitniški program; 18.00 ml; 18.30 falcon crest, najdražja; 19.22 znanje danes; 19.30 čas v sliki 1; 19.53 vreme; 20.00 šport; 20.15 musi- kantenstadl, večer narodnozabavne glasbe s karlom molkom; 21.45 kulinarika; 21.50 pogledi s strani; 22.00 lafnitz, igra petra vvagnerja; 23.40 mannix. na lovu za lindo; 0.25 poročila avstrija ii 10.30 casablanca, ponovitev, {AmerišKi film, 1942); 12.10 monty alexander v k& k theatru; 13.15 pomlad na dunaju, slavnostni koncert dunajskih simfonikov, diri- gent: georges pretre; 15.00 etnični jazz; 15.55 toots thielemann, z orkestrom združenih dunajskih gledališč. 1. del; 17.15 sestanek z živaljo in človekom, oddaja otta koeniga; 18.00 tri iz okrepčevalnice, piguot; 18.30 vvurtlitzer; 19.00 lokalni program; 19.30 čas v sliki 1; 19.53 vreme; 20.00 kultura; 20.15 domače reportaže; 20.15 spektrum: posebna vožnja: gra- ška arhitekturna šola; 21.50 novo v kinu, filmi in njihove zvezde; 22.00 čas v sliki 2; 22.25 klub 2, poro- čila slovenija i"--- 8-35-11.50 in 14.40-0.20 teletekst tv slovenija; 8.50 video strani; 9.00 kuukčeve dogodiviščine: čudna po- šiljka. 2. del; 9.15 odlagališče jedrskih odpadkov, poljudnoznanstvena oddaja, 1/2; 9.45 afera prisluško- vanja, dokumentarna oddaja tv sarajevo, 1/4; 10.30 o. oseletinski-l. nehorosev: mihajlo lomonosov, sovjet- ska nadaljevanka, 3/9; 11.40 video strani; 15.05 žariš- če, ponovitev; 15.35 sova, ponovitev, vse razen uu- fezni; 17.00 tv dnevnik 1; 17.05 tednik, ponovitev; j8-15 pesniki o otrocih; 18.40 pet prijateuev: ^krivni rov, angleška nanizanka, 11/13; 19.05 risanka; ^9-15 tv okno; 19.30 tv dnevnik 2; 19.55 vreme; 19.59 ^rcalo tedna; 20.20 v 80 dneh okoli sveta; 21.15 ^kon v los angelesu; 22.00 tv dnevnik 3; 22.25 sova; družinske vezi, ciklus filmov johna fran- •^enheimerja: mladi tujec; 0.10 video strani i slovenija ii J/;30 regionalni programi tv slovenija - studio maribor: tele m; 19.00 čez tri gore..., vokalni i^vintet gorenjci, in miha dovžan, ponovitev; 19.30 iv dnevnik, 20.00 žarišče; 20.30 oci kritike^ 21.10 "^liki dirigenti: a. toscanini; 22.05 skupščinska kronika; 22.35 finale gp v atletiki, posnetek iz aten (do cca 2.30) hrvaška i 10.10 tv koledar; 10.20 kolaž risanih filmov; 11.05 poletni program; 12.35 rita hayworth: boginja uu- bezni, ameriški tv film, 14.05 prizori iz preteklega stoletja; ivana brlič-mažuranič; 14.30 izobraže- valna oddaja; 15.00 kapetan grom in vojaki pri- hodnosti, 15.35 poročila; 15.40 program plus, po- novitev; 18.00 poročila; 18.10 tv koledar; 18.20 šte- vilke in črke; 18.40 poročila v nemščini; 18.45 tak- si; 19.10 risanka; 19.30 tv dnevnik, 20.00 v cityju; 20.55 marinko rokvič, zabavnoglasbena oddaja; 21.40 tv dnevnik; 22.00 o sole mio, oddaja o kulturi; 23.00 poročila v angleščini; 23.05 progrm plus; victor borge shovv. avtoštopar, strahovizija, ameriška nanizanka; 1.15 poročila; 1.20 ekstra program plus, paralax hrvaška ii 15.35 test; 15.55 iz sveta znanosti; 16.10 atene; at- letski miting: 20.30 poročila za slušno prizade-' te; 20.40 skrivnosti bratstva - prostozidarji^ 21.30 skupščinska kronika; 22.00 en avtor, en films retrospektiva filmov a. marksa: pajek knrrn~^—^-- 13.45 tenis, flushing meadovv / pos. prenos; 16.45 tenis, flushing meadovv / nep prenos; 19.00 odprta meja; 19.30 tvd stičišče; 20.00 tenis, flushing me- adovv/ nep. prenos; 22.00 tv novice; 22.15 tenis, flus- hing meadovv / nep. prenos; 23.00 nogomet, nemško prv./ pos. prenos avstrija i - -^^—^m 9.00 poročila in tri iz okrepčevalnice, ponovitev; 9.30 ruščina, 10.00 šolska tv; 10.35 na otoku s te- boj ponovitev (on an island wlth you - ameriški film. 1948) 12.20 domače reportaže, ponovitev; 13.10 po- ročila; 13.20 ml, ponovitev; 13.50 1000 mojstrovin. lucas cranach: adam in eva v raju; 14.00 počitnice s piroško, (avstrljsko-nemški film, 1956); 15.35 inšpek- tor gadget, zvezda istanbula, risanka; 16.00 jaz in ti, počitniški program; 15.55 mini cas v sliki; 17.55 gulli- verjeva potovanja; 18.00 ml,; 18.30 falcon crest, verižna reakcija; 19.22 znanje danes; 19.30 čas v sliki 1; 19.53 vreme; 20.00 šport; 20.15 xy - nerešeno. policija prosi za pomoč; 21.20 zakon v los angelesu; 22.10 pogledi s strani; 22.20 trailer, oddaja za ijubir telje filma; 22.50 mesto prekletih, (silver lode - ameri- ški vestem, 1954); 1.10 poročila; 0.15 xy - nerešeno, odmevi gledalcev; 0.25 mannix, sen carrie day - igra mike connors; 1.10 poročila avstrija ii- 10.30 traper, volk in stezosledec, (challenge to be free - ameriki film, 1974); 1.55 toots thielemans; 13.00 pomlad na dunaju, slavnostni koncert dunajskih simfonikov; 15.00 improvizacije, jan garbarek - sakso- fon, rainer brijnlnghaus - klaviature, nana vasconcelos - percussions; 16.25 borzna poročila; 16.40 mosel- bruck, regata; 17.30 živali mediterana, mačke v sve- tem mestu; 18.00 tri iz okrepčevalnice, serija; 18.30 vvurlitzer; 19.00 lokalni program; 19.30 čas v sli- ki 1; 19.53 vreme, 20.00 kultura; 20.15 dežela gora. reinhold messner po sledovih seppa innerkoflerja in v po- govoru z viktorjem franklom; 21.20 noro smešno; 22.00 cas v sliki 2; 22.25 šport; 23.15 mojstrovine: mister tao, risanka bruna bozzetta; 23.20 spitting image, sati- rična lutkovna serija; 23.50 the dame edna megastar; 0.35 gospod po imenu edna, portret earryja humprihi- esa; 1.30 poročila 28. STRAN - 30. AVGUST 1990 gremo v kino KINO UNION do 3. 9.: STARI GRINGO - ameriški film do 3. 9.: ZADNJA KRISTU- SOVA SKUŠNJAVA - ame- riški film od 4. 9.: SICILIJANEC - ameriški film KINO MALI UNION do 1. 9.: AMADEUS - ameri- ški film od 3. 9.: BETTY BLUE - francoski film KINO METROPOL do 3. 9.: KITAJSKA ZVEZA - ameriški film do 3. 9.: NESTANOVITNA DAMA - ameriški film od 31. 8.: DIRKA KENON- BAL II. del - ameriški film 1. 9.-3. 9.: KALIGULA IN MESALINA - ital.-ameriški film od 3. 9.: VONJ GOLEGA TE- LESA - ameriški film Počitniške matineje 30. 8.: AMADEUS - ameriški film 31. 8.: AMERIŠKI NINJA - ameriški film KINO DOM od I. 9.: SUPER NINJA - hongkonški film od 4. 9.: AMERIŠKI NINJA - ameriški film KINO VOJNIK 2. 9.: AMERIŠKI NINJA - ameriški film KINO ŠENTJUR 1. 9. in 2. 9.: OPOROKA - hongkonški film KINO UNION ZREČE 29. 8. in 30. 8.: VOHUN V ZA- SEDI - ameriški film 31. 8.: GOLA PIŠTOLA - ameriški film .2. 9.: ROZALIN IN LEVI - ameriški film 3. 9.: SERVIS AVTOMOBI- LOV ZA MOŠKE - ameriški film KINO ŠMARJE 30. 8. in 31. 8.: KRI NI VODA - ameriški film 1. 9.: NAD ZAKONOM - ameriški film 2. 9.: NE VIDIM IN NE SLI- ŠIM - ameriški film KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 30. 8. in 31. 8.: VOJNA ZA- KONCEV ROSE - ameriški film 1. 9. in 2. 9.: LEGENDA - ameriški film 3. 9. in 4. 9.: TAKO KOT RE- ČE OČE - ameriški film Nočni kino 31. 8. in 1. 9.: VONJ GOLE- GA TELESA - ameriški film KINO VELENJE 30. 8. in 31. 8.: PORKIJEVE VRAGOLIJE - ameriški film 1. 9. in 2. 9.: NE VIDIM IN NE SLIŠIM - ameriški film 3. 9.: UKRADENO NEBO - ameriški film 4. 9. in 5. 9.: ZMAJEVA IGRA SMRTI - hongkonški film Nočni kino 30. 8. in 31. 8.: GREŠNA ZA- DOVOLJSTVA - ameriški film 1. 9. in 3. 9.: ONA JE TAKO DOBRA - ameriški film Filmsko gledališče 3. 9.: UKRADENO NEBO - ameriški film KINO DOM KULTURE 30. 8.: NE VIDIM IN NE SLI- ŠIM - ameriški film KINO ŠOŠTANJ 2. 9.: PORKIJEVE VRAGO- LIJE - ameriški film 3. 9.: NE VIDIM IN NE SLI- ŠIM - ameriški film Nočni kino 1. 9.: GREŠNA ZADOVOLJ- STVA - ameriški film KINO ŠMARTNO OB PAKI 31. 8.: NE VIDIM IN NE SLI- ŠIM - ameriški film KINO SLOVENSKE KONJICE 30. 8.: ROZALIN IN LEVI - ameriški film 31.8.: HRIB SMRTI - ameri- ški film KINO DOM MOZIRJE 30. 8.: POHOD NA MERY- LIN - nemški film KINO LJUBNO Nočni kino 31. 8.: DESERT S SMETANO - ameriški film KINO ŽALEC 30. 8.: ZGODBA O JOANI - nemški film KINO PREBOLD 30. 8.: ME NISMO DEVICE - ameriški film 31. 8.: BIG - ameriški film KINO POLZELA 30. 8.: BIG - ameriški film Borza dela urnik ma& v cerkvi Sv. Danijela v Ce- lju so maše vsak dan ob 6., 7. in zvečer ob 18.30 uri, od 1. junija dalje pa so večerne maše ob 19. uri. Ob nedeljah so v tej cerkvi maše ob 6., 7., 8., 9. (takrat je istočasno maša tudi v Marijini cerkvi, na Trgu V. kongresa v Celju), ob 10., 11.30 in ob 19. uri. V cerkvi Sv. Duha v Celju je maša vsak dan ob 19. uri, ob nedeljah pa še ob 8. in 10. uri. V cerkvi Sv. Cecilije, na Bregu v Celju so poleti maše ob delavnikih ob 8. in 18. uri, ob nedeljah pa ob 6.30, 8. in 9. uri, ob 10.30 je maša v cerkvi v Tremarjah, ob 18. uri pa zo- pet v cerkvi Sv. Cecilije. Patri kapucini upravljajo tudi cer- kev na Miklavškem hribu, kjer so maše le občasno, zato po- sebnega urnika ni, upravljajo pa tudi cerkev na Svetini, kjer so ob sobotah maše ob 8., ob nedeljah pa ob 10.30 uri. Laško - ob ponedeljkih, sre- dah in petkih so maše ob 7., ob torkih, četrtkih in sobotah ob 19., ob nedeljah so ob 7., 9. in 10.30 ter ob praznikih ob 7., 10.30 in 19. V Rečici pri La- škem so maše ob nedeljah ob 10.30. Pozimi se urnik nekoli- ko spremeni, kar pomeni, da so večerne maše kakšno uro prej. Zreče - maše so vsak dan ob 6.30 in ob 19. (do oktobra, nato pa se večerne maše postopoma prilagajajo krajšemu dnevu, tako so najprej večerne maše ob 18. in pozimi ob 17.). Ob nedeljah so maše ob 7., 9. in 10.30 ter na Brinarjevi gori ob sredah ob 8. ter vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10.30. Vojnik - maše so vsak dan ob 7., ob nedeljah pa ob 6.30, 8.30,10.30 in ob 18. ter v cerkvi Device Marije vsako soboto ob 7.30. Strmec - maše so vsak dan, vendar včasih ob 7. včasih ob 19. ob nedeljah pa ob 7. in 10.30 ter v Lembergu vsako nedeljo ob 9., razen prve nedelje v me- secu. Frankolovo - maše so vsak dan ob 8. ob nedeljah pa ob 7.30 in 10. Dobrna - maše so ob delav- nikih ob 7. in 18. (v zimskem času ob 17.), ob nedeljah in praznikih pa ob 7., 10. in 18. Rimske Toplice - maše so med tednom ob 7., ob nedeljah pa ob 7. in 10.30 ter v Šmiklav- žu nad Laškim ob nedeljah ob 9- . Šentjur - maše so vsak dan ob 7., ob nedeljah pa ob 7., 9. in 19. ter ob nedeljah tudi v cerk- vi Sv. Ahaca ob 10.30. Sladka gora - maše so vsak dan ob 7.30, ob četrtkih ob 17., ob nedeljah pa ob 7. in 10.30 ter v cerkvi Sv. Miklavža v Lem- bergu ob nedeljah ob 9. Sladka gora - maše so vsak dan ob 7.30, ob četrtkih ob 17., ob nedeljah pa ob 7. in ob 10.30 ter v cerkvi Sv. Miklavža v Lembergu ob nedeljah ob 9. Rogaška Slatina - maše so .vsak dan ob 6.30 ter v kapeli Sv. Ane ob 17., ob nedeljah pa ob 8.30, 10. in 19. ter v kapeh Sv. Ane ob 11. Grobelno - maše so vsak dan ob 7. ter ob nedeljah ob 8. in 10. Žalec - maše so vsak dan ob 7., ob sobotah ob 7. in 19.30, ob nedeljah ob 6.30, 8., 10. ter ob praznikih ob 7., 10. in 19.30. Ko pomaknemo urine kazalce na jesenski čas so večerne maše ob 18. Gotovlje - maše so vsak dan ob 7., ob praznikih pa še ob 19. oziroma pozimi ob 17. 0; :i deljah so maše ob 7. in k j vsako prvo nedeljo v mese ob 10. pri podružnici Sv. jed zato je takrat v župnijski ca vi maša namesto ob 10. ob 8 J Petrovče - maše so vsa- ob 7. in 19. ter ob nedel 6.30, 8., 9.30. Teharje - maše so ob f j deljkih, torkih in sredah uri, ob sobotah ob 18.30 mi 17.30) in ob četrtkih botah ob 7. uri pri podr. Sv. Lovrenca v Kompola nedeljah ob 7. in 9. uri v ž ski cerkvi, ob 10.30 un družnici Sv. Lovrenca, praznikih so maše ob 9 18.30 uri (pozimi 17.30U Sv. Lovrencu pa ob 17. (p ob 16.) uri. prireditve V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes uri-nastopil ansambel iz Bolivije Antara. Igrah bodob " vijsko in drugo južnoameriško ljudsko glasbo. ^'i- V Zelenem baru na Kardeljevem trgu v Veleni« danes ob 19. uri predstavitev knjige Selitev ^ Andreja Krevzelja. ^^j« Na ploščadi pred Namo v Velenju bo v petek, 31. sta ob 19. uri plesna predstava Krava v cirkusu v izverik" Plesnega foruma iz Celja. "^i Na gradu Tabor v Laškem se bo v petek, 31. avgusta 20.30 uri predstavila Jerca Mrzel s peto in recitiral poezijo slovenskih in tujih pesnikov: Prešerna, Kosovel Murna, Kocbeka, Kajuha, Pavčka, Fritza, Zlobca, Brechb Hans M. Enzensbergerja, Roževicza, Klingerja, Preven^ ter ljudske in pivske pesmi. V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v VeU nju je do konca avgusta na ogled razstava udeležen^" likovne kolonije Nove generacije slovenskih slikarjev. ' V prvem nadstropju knjižnice Edvarda Kardelij v Celju je do 19. septembra razstava ovitkov različnih zvrsti knjig. ' V Laškem dvorcu je do konca meseca avgusta na ogU razstava Zgodovina in razvoj gasilstva v Laškem v ra? dobju 120 let. V Zdravilišču Laško je v mesecu avgustu odprta raz. stava akvarelov Bogdana Potnika iz Kamnika. V knjižnici v Mozirju do konca avgusta razstavljata svoja dela kipar Janko Dolenc in slikar dr. Anton Dolenc Na starem trgu v Velenju bo v soboto, 1. septembra, te petič sejemska prireditev Sejem bil je živ, na kateri bodo sodelovah kovači, lončarji, zeliščaiji, peki, starinarji, žga. i njekuhaiji in drugi sejemski gostje. Na velenjskem gradu bo v nedeljo, 2. septembra ob 19.30 uri Maraton Claudea Confortsa. V režiji Zvoneta Šedlbauerja bodo nastopili Slavko Cerjak, Janez Hočevar - Rifle in Branko Šturbej. Na glasbo Mojmirja Šepeta bo pela Marjetka Falk, glasbeno spremljavo pa bo izvajal iv Umek. V razstavnih prostorih Muzeja revolucije Celje bc _ 20. septembra na ogled razstava Trgovina v Celju. V galeriji »Mozaik« v Celju razstavlja do 22. septembr? olja na platnu, grafike, akvarele in pastele akaden slikarka iz Pariza Grace Renzi - Kantušer. V hotelu Dobrna razstavlja svoja olja slikar Franc Pun-l čuh iz Mozirja. Razstava bo na ogled do 2. septembra. ' dežurstva trgovin Celje Ob sobotah je v Celju dežur- na od 7.30 do 19. ure samopo- strežna trgovina Savica. Ob nedeljah pa so dežurne naslednje prod^alne: proda- jalna Štručka od 7 do 11. ure, mesnica Linhartova od 7. do 11. ure, diskont na Mariborski 128 od 8. do 12. ure ter kiosk pri celjski bolnišnici v času obiskov. Non - stop pa je odprta trgo- vina DRUG STOR, Matic Mik na Mariborski cesti 119. Laško Merxove trgovine z živih v Laškem in Rimskih Toplicah so odprte ob sobotah do 14. ure, trgovina na Otoku pa je vsako prvo soboto v mesecu odprta do 16. ure. V Radečah je Merxova Bla- govnica odprta ob sobotah od 7. do 15. ure, ostale trgovine z živili pa so odprte samo do 12. ure. Tako je tudi v Zidanem mostu. Ob nedeljah so vse tr- govine z živih v Laškem in Ra- dečah zaprte. V Rečici pri La- škem je ob sobotah do 17. ure odprt zasebni diskont Komi, ob nedeljah pa od 7.30 do 12. ure. Velenje Ob sobotah je do 15. ure od- prta poslovalnica Gorica. Ob nedeljah so vse trgovine z živili zaprte. Slovenske Konjice Trgovine, Market, Samopo- strežba in Živila v Slovenskih Konjicah, so ob sobotah odpr- te do 15. ure, ob nedeljah pa od 8. do 11. ure dežura Market. V Zrečah je ob sobotah sa- mopostrežba Zreče odprta do 15. ure, ob nedeljah pa oc do 10.30 ure. Mozirje Blagovnica Mozirje je ob' botah odprta do 14. ure. Šmarje pri Jelšah Ob sobotah je odprta do' ure trgovina Jelša - prehran vsako drugo nedeljo pa od do 10.30 ure. Ob nedeljah so odprte' slednje trgovine: Os^ Šmarje od 7.30 do 10-30.»" ket Jelka od 7. do 11. ur< hrana od 7. do 11. ure. Rogaška Slatina od 7 ure. Mesnica Kozje od 10. ure, Merkur Bistn^-^ Soth od 8. do 11, ureinji ska vas od 8. do 12. v Ratanska vas od 7.30 doM ure. ■ Šentjur M V občini Šentjur so tr^ z živili ob sobotah odpr^ do 12. ure. Le trgovina skega kombinata Senr- vsako prvo soboto v odprta do 15. ure. V neO'-^ je od 7. do 10. ure odpr^^^^ niča in delikatesa Kmeti.',- kombinata v Efenkovi ^■ Žalec V Žalcu so odprte tr?- Savinj skega magazina^', sicer ob sobotah od 7. j ure: blagovnica Savinji* V mopostrežna PetrovC^- govnica Šempeter, Pr^ , Polzela ter samopo- Vransko. Ob nedeljah P^^^i prt diskont Cankarjev^ do 11. ure, diskont 3^', od 8. do 11. ure, diskont|. ca od 8. do 11. ure injt strežna Polzela od 8. d« 30. AVGUST 1990 - STRAN 29 ^ ZAHVALA taleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in r'''' pradedka ALBINA JUGA iz Virštanja vj^reno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem 'ju pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, sv. maše, ter za izrečena ustna in pisna sožalja. kvaljujemo se sorodnikom, sosedom, govornikom, pev- i^^jp gospodu dekanu za tople besede slovesa in opravljen f pogrebni obred. ' flvala dr. Janezu Šmidu za dolgoletno zdravljenje. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali. Žalujoči: žena, hčerke in sinovi z družinami Jjjjoseje 21 dečkov in 19 ItROKE jročilo se je 11 parov, od Marjan KOŠAR in Ilonka jVojnika, Dean RISTIČ iijana MASTNAK iz Celja, .iROBIČ iz Škofle vasi in '^a REBERNIK iz Glo- 'Sobert KUGLER iz Celja jelena FAJDIGA iz Štor, ■so KOLAR in Antonija ;,\K iz Gorice pri SUvnici, [oJAMNIKAR iz Lokrov- , Cvetka ŽELEZNIK iz ftnega v RD. t ■jidtili so se: Vinko BRI- iiz Gornje vasi pri Polzeli jiija COKAN iz Vrbja, Ed- i KUHAR iz Ložnice in ja DIVJAK iz Dobrteše ije očili so se: Zlatko KAJ- Šoštanja in Mileva STO- )VIČ iz Šoštanja, Tomo t in Grozdana SPASO- Koba iz Šoštanja, Marjan ^IKAR iz Laz in Danijela XIK iz Lipja, Franc VRE- i iz Cetja in Mateja ^'KL iz Velenja, Miran lELAK iz Podkraja pri Ve- i in Marta-Olga ŠPEH iz Na pri Velergu, Leonard mCEC iz Velenja in Na- MARTINČIČ iz Mozirja, ■JEZERNIK iz Gotovelj in isGLUŠIČ iz Gotovelj. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Drago KRA- MER in Zofija MIKULIČ oba iz Lastnica 62, Boris REHAR iz Rogatca in Jožica VREŠAK iz Kasaz. SMRTI Celje Umrh so: Janez OSTROZ- NIK, 80 let iz Celja, Štefan BOŽNIK, 48 let iz Dramelj, Marija BLATNIK, 77 let iz Ma- rične vasi, Albin PRIMAN, 62 let iz Jedraža, Martin ROZ- MAN, 68 let iz Celja, Bogomir GORENŠEK, 62 let iz Celja, Maks STARC, 31 let iz Radeč, Jakob PILKO, 83 let iz Drago- milja, Marta REBERNIK, 51 let iz Celja, Jožef KOŠTOMAJ, 65 let iz Ljubečne, Alojz VA- SLE, 61 let iz Založ, Marija LA- GOJA, 78 let iz Pečovnika. Žalec Umrli so: Vitomir PANIČ, 84 let iz Prebolda, Gvido PLA- SKAN, 80 let iz Orle vasi, Mari- ja KREŽE, 70 let iz Prebolda, Jožef GOLOB, 50 let iz Ljub- ljane. Velenje Umrh so: Marija JELEN, 79 let iz Šenbric, Marija AN- DREJC, 86 let iz Šoštanja, Ana KLADOŠEK, 64 let iz Ko4_ega, Angela ŽOHAR, 83 let iz Štor, Ludvik KUŠER, 57 let iz Ve- lenja. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Amalija ŠEŠKO, 87 let iz Gubnega, Jakob FER- ME, 50 let iz Lekmarja, Franc SVETELŠEK, 65 let iz Topo- lovca. ižurstva zdravstvenih domov ^vstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na našem J^^ju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordi- v Zdravstvenem domu v Velenju pa je zdravnik dežu- ' sprejemni pisarni. V Zdravstvenih domovih v Celju, Šent- ^ Žalcu, Šmarju in Rogaški Slatini ter izmenoma tudi ^stvenih postajah Kozje, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek je "Ja zdravstvena služba med 19. in 7. uro zjutraj naslednjega Slovenskih Konjicah, Velenju in Laškem pa zdravniki J^Jo med 20. in 7. uro zjutraj naslednjega dne. Celje: 26-113, Šentjur: 741-511, Slovenske Konjice: Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621, Žalec: 711- Maiec: 826-016, Kozje: 770-010, Podčetrtek: 882-018, ,^*ob Soth: 784-110, Velenje: 856-711 m Laško: 731-233. 'I^NICA t, Hro založeni celjski 6iif^ lahko najdete letoš- C ^ »nju. Še vedno lah- U^S« tudi breskve, če- "Mihova sezona že izte- Pa so sledeče: ^ NJAVA: cvetača 30 do i čebula 20 do 30 ^ ^esen 40 do 60 dinar- stročju 15 do 30 di- Ur,,,"žol v zrnju 40 do 50 f^l krompir 8 do 12 di- '.l(.^orenje 12 do 20 dinar- •• ""^re 15 do 20 dinarjev, za vlaganje 20 do 30 ■ohrovt 30 do 40 dinar- :^/0 do 20 dinarjev, pe- iil^. dinarjev, paradižnik ^itii"^3rjev. paprika 15 do radič 20 do 30 di- \v^^"ata solata 30 do 40 S^^ndivja 15 do 20 di- narjev, špinača 40 dinarjev, presno zelje 10 do 20 dinarjev, kislo zelje 30 dinarjev, kisla re- pa 20 dinaijev, malcincani 20 do 40 dinarjev. SADJE: lubenice 15 dinar- jev, breskve 16 do 20 dinarjev, banane 20 do 40 dinarjev, groz- dje 20 do 35 dinarjev, hruške 15 do 20 dinarjev, jabolka 10 do 20 dinarjev, hmone 35 dinar- jev, orehova jedrca 100 dinar- jev, sveže slive 12 do 20 dinar- jev, pomaranče 35 dinarjev. MLEČNI IZDELKI: maslo 50 dinarjev, smetana 40 dinar- jev, skuta 40 dinarjev, kaj mak 200 dinarjev, srbski sir 100 di- narjev. Jajca lahko kupite po 1 ah 2 din. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice TEREZUE REBERNIK iz Globoč 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svete maše ter vsem, ki ste kakor koh pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, jo spoštovali in imeh radi. Boleč, a lep je spomin nanjo. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, brata in strica IVANA ROVŠNIKA- VANČA se iskreno zahvaljujemo prijateljem in znancem, sodelav- cem, vsem in vsakomur posebej za pomoč in podporo ter tolažilne besede. Hvala za ustno in pisno izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebno hvala sosedom iz Zoisove 1, govornikoma iz Bra- slovč in Sekcije za vzdrževanje prog Celje za izrečene bese- de ter pevskima zboroma iz Braslovč in železnice za zapete žalostinke. Hvala dežurnima ekipama Zdravstvenega centra Celje in sprejemne ambulante bolnice Celje za hitro in strokovno pomoč. Hvala vsem. Žalujoči: žena Fanika, sin Miloš ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni smo se v četrtek, 16. 8. 1990 posloviU od našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka JOŽETA GORSKA rojenega 17. 2. 1904 iz Lipe pri Frankolovem Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu izrekli zadnje slovo, po- sebno pa duhovniku in govorniku za poslovilne besede ter pevcem kvarteta Frankolovčani. Posebno se zahvaljujemo dr. Pantošu, ki mu je vsa leta požrtvovalno nudil zdravniško pomoč, kot tudi osebju Lam- brehtovega doma v Slov. Konjicah, kjer je preživel zadnje dni. Žalujoči: žena in otroci z družinami Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, atija in dedija BOGOMIRA GORENŠKA starejšega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so sočustvovali z nami in ga pospremih na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gospe dr.Žerjavovi in osebju visceralnega oddelka bolnišnice Celje, za nudeno po- moč v najtežjih trenutkih, govorniku za izrečene besede in gospodu duhovniku za opravljen obred. Njegovi najdražji Kako hiša sedaj je prazna, odkar tebe v njej več ni, prej je bila tako prijazna, sedaj otožna, tuja se nama zdi. ZAHVALA V 40. letu starosti naju je v prometni nesreči zapustila najina draga žena in mamica ROZIKA JUG iz Dramelj 13b Vsem, ki ste nama v teh težkih trenutkih nudili pomoč, izrekli sožalje, darovali cvetje in za sv. maše se iz srca zahvaljujeva. Prav posebno hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem DO Aero Celje, Prevozništvu in Kli- mi Celje ter njenim sodelavcem. Zahvaljujeva se tudi pev- skemu zboru DO Aero in iz Dramelj ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoča: mož Marjan in hčerka Darja ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta in brata JOŽETA KOŠTOMAJA iz Ljubečne se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stah ob strani v teh težkih trenutkih, darovali vence, cvetje in za svete maše. Lepa hvala sose- dom Starovasnikovim za pomoč, Jerneju Feldinu za besede slovesa in godbi na pihala Emo. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku Kostanjšku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoča žena Marija, sin Marjan z družino in hčerka Jožica z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCKA TURNŠKA iz Laz pri Dramljah se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala osebju Zdravstvenega doma Šentjur za nesebično zdravlje- nje ob njegovi težki bolezni, hvala vsem za darovano cvetje, -svete maše, gospodu župniku za opravljen obred ter pev- cem iz Dramelj za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Rezka in sin Cvetko z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE LAGOJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Enaka zahvala g. župniku, pevcem in govorniku. Vsi njeni 30. STRAN - 30. AVGUST 1990 motorna vozila KOMBI CITROEN C 25, osebni, star 4 mesece In furgon merce- des 406, ugodno prodam. Tele- fon 713-703. PEUGEOT 104, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Telefon pop. 741-771. ŠKODO 120 LS, letnik 82, prodam. Žerjav, Osenca 4, Zagrad, Celie, telefon 26-731/4, dopoldan. Z 101, letnik 82, prodam. Telefon 724-139, po 16. uri. Z 101 1300 prodam. V račun vza- mem karamboliran avto. Stanko Spolenak, Proseniško 24, Šentjur. lado NIVO 1600, letnik 84, reg. do dec. 90, prodam. Telefon 741- 877. MOPED APN 6, letnik 86, prodam. Telefon 713-380. ZASTAVO 128 skala 55, star 10 mesecev ter tomos avtomatik, star 3 leta, ugodno prodam. Voj- ko Potočnik, Šmartno v Rožni dolini 6 a. R-4, april 1981, za 20000 din, R12, letnik 1975 (karaboliran), za 7000 din, prodam. Steblovnik, Radeče, V parku 1, telefon (0601) 81-141, zvečer. ZASTAVO 128, letnik 86, ugodno prodam. Vlado Travner, Kersni- kova 32 a, vsak dan od 15. do 17. ure. Z-101 MEDITERAN in R-4, decem- ber 83, poceni prodam. Velen- šek, Zg. Hudinja 11, Celje. OPEL Kadet i.6. d prodam ali menjam. Tel. 742-441. JUGO 45, letnik 86, registriran do aprila 91, cena 4800 DEM dinar- ska protivrednost, prodam. Tel. 811-319, popoldan. Z 101 SKALA, letnik 89, ugodno prodam, tel. 26-942, po 19. uri. AUDI prodam ali zamenjam za prašiča. Tel. 721-464. ZASTAVA 128, letnik 1986, rdeče barve, prodam. Tel. 721-599, po 19. uri. Polzela 92. Z-128, letnik 88, reg. do avg. 91, prodam. Tel. 721-061, Parižlje 23/a. LADO 1200, standard, 79, prodam. Tel. 28-557. Najboljša pot do novega avtomobila in hitrega servisa: avto brance servis brance laško Opel Ida VW - Audi - Tas Chevrolet - tudi staro za novo - prodala rezervnih delov - rent a car - vsako soboto dopoldne avtomobilski sejem telefon: (063) 731-282 FIAT 126 P, ugodno prodam. Tel. dop. 741-721/03, popoldan 741- 641. KADET 1,2, let. 82, prodam. Tel. 21-990. R-4 GTL, let. 1986, prodam. Tel. 831-007 doma, služba 853-165. VW-1303, letnik 76, dobro ohra- njen, prodam. Tel. 33-928. LADO NIVO, letnik 83, z vgrajenim diesel motorjem PEUGEOT 404, prodam. Tel. 24-585. JUGO 45, let. 83, prevoženih 75.000 km, dobro ohranjen, pro- dam za 22.000 din. Tel. 776-007. JUGO KORAL 45, letnik 89, tel. 35- 391, prodam. ŠKODA 105 STD, letnik 81, pro- dam. Tel. 28-260. GOLF DIESEL, let. 1985, S-paket, ugodno prodam. Tel. 712-758. GOLF DIESEL, let. 85. prodam. Tel. 741-808. R-4, letnik 1979, prodam. Kličite popoldan na tel. 39-553. OPEL ASCONO, letnik 87, prevo- ženih 40.000 km, cena 150.000,00 din, prodam. Tel. 775-137. ZASTAVA 750, letnik 77, prodam. Tel. 25-784. TOMOS AVTOMATIK, star dve leti, ugodno prodam. Golavšek Da- nica, tel. 38-2' 2. ZASTAVO 101, 3 vrata, letnik 86, prodam. Tel. 731-150 po 16. uri. P-126, letnik 1987, prodam. Inf. na tel. 741-698. R-4, letnik 84, reg. avgust 1991, ugodno prodam. Inf. na tel. 25- 920 int. 225, po 15. uri. LAD0 1600, letnik 1979, registriran do 21.8.1991, zelo dobro ohra- njeno, prodam. Inf. na te!. 745- 282. TOVORNO ZASTAVO 615, vozno z B, ugodno prodam, Inf. na tel. 34-797, dopoldan. R-4 in FIAT 132 po delih prodam. Inf. na tel. 34-797, dopoldan. UNO 60 S, letnik 86, prodam, (del- no tudi gradbeni kredit). Tel. 742-118. LADO SAM ARO 1300, letnik 87, garažiran, ugodno prodam. Za- gvozda, Kersnikova 8, tel. (063) 28-485. LADO 1300 KARAVAN, rabljeno 2 leti, reg. do 23.3.1991, pro- dam. Inf. na tel. (063) 772-124. BMW 316, let. sept. 88, metalik barva, cena 25.000 DEM - dinar- ska protivrednost, prodam. Inf. na tel. 39-572. OPEL ASCONO 1,3 S, prva regi- stracija 1984, registriran do juli- ja 1991, prodam. Tel. (063) 31- 906, po 17. uri. DVA AVTOMATIKA TOMOS ter VW, letnik 75, prodam. Telefon 28-550, zvečer. AVTO ŠKODO 120 LS, letnik 80, ugodno prodam. Vlado Flis, Vi- ne 16, Strmec pri Vojniku. JUGO KORAL 60 z dodatno opre- mo (pomična streha, platišča, gume semperit) star 6 mesecev, ugodno prodam. Inf. na tel. 25- 642, dopoldan in pop. 37-230. JUGO GVL letnik 11/88, izvozni model, prodam. Tel. 712-400. Z 101, letnik 76, reg. do 21.12. 90, prodam za 1100 DEM din. proti- vred. Telefon 27-619. MOPED 14 M 8 čelado, prevoženih samo 3000 km, prodam za 7000 din. Vid Podržaj, Mariborska 80, Celje. MOTOR TOMOS A 3 S, letnik 89, ugodno prodam. Telefon 37-202. MOTOR ETZ150, star 1 leto in jugo 45, letnik 85, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 38-195. ZASTAVO 101 mediteran, karam- bolirano, za rezervne dele in za- stavo 750, prodam. Leopold Ro- mih, Bodrišna vas 30, Šentvid pri Grobelnem. FORD 12 M, letnik 1970, v voznem stanju, cena po dogovoru, pro- dam. Tel. 721-731. Z 101, GTL 55, let. 86, prevoženih 15.000 km, reg. do junija 91, pro- dam. Jančič, Proseniška 10, teL 741-683. VW 1200, letnik 1974, neregistrira- no, pripravljeno za tehnični pre- gled in škodo, letnik 1975, nere- gistrirano, vozno, prodam. Tel. (0601) 82-161. OPEL KADET 1000, letnik 1967, re- gistriran do 1. 7. 1991, dobro ohranjen, po ugodni ceni pro- dam. Franc Žolnir, Polzela 29, 63313 Polzela. APN 6, star 3 leta, s ščitniki, dobro ohranjen, prodam. Cena 7500 din. Telefon 26-066, popoldan. P126, letnik julij 1987, ugodno pro- dam. Inf. na tel. 39-097, po 19. uri. ALFA ROMEO GlULIETA 1600 pro- dam. Kličite na telefon 714-454. Z 750, letnik 79, reg. dom marca 91, ugodno prodam. Alojz Pere, Žalec, Kidričeva 5. Stroji ROČNI STROJ ZA IZDELOVANJE PRIPONK - bedže prodam. Inf. po tel. 33-132, po 16. uri. CIRKULAR MIO standard, 3 faze, nov, prodam za polovično ceno. Tel. 721-014. ABKANTERICO prodam. Tel. (063) 36-454. ROVOKOPAČ MF 50 B, letnik 1980, prodam. Topole Peter, Jagoče 8, Laško. SILOKOMBANJ SK 80 prodam. Roman Čater, Zadobrova 40, Škofja vas. TRAKTORSKO STRANSKO KO- SILNICO prodam. Tel. (063) 846- 036. TRAKTOR TV 732, star 4 leta, pro- dam. Ferdo Hercog, Tevče 8, Laško. STAR TRAKTOR ZETOR super 50, primeren za vsa težja dela, pro- dam. TeL (0601)82-161. ENOFAZNI HIDRATOR, enojni, prodam. Anton Rožencvet, Bo- drež 6, Grobelno. STAREJŠI FERGUSON 35, rotac. kosilnico 135 in predsetvenik, prodam. Trnovlje 47. SILOREZNICO IN PRIKLOP za Z101 ugodno prodam. Franc Ar- zenšek, Grobelno, Bodrež 35. PLETILNI STROJ BROTHER, avto- matski, z dodatnim električnim strojčkom, prodam. Nudim uče- nje. Mikola, Čevljarstvo, Arciin 38. posest STAREJŠO HIŠO z vrtom v centru Braslovč, primerno tudi za obrt, prodam. Telefon (061) 571-469, po 20. uri. PARCELO, primerno za vikend ali vinograd, veliko 1250 m', na Po- nikvi pri Žalcu, prodam. Telefon 856-781. PARCELO NA ČUDOVITEM mestu na Bregu pri Polzeli, prodam. Ši- fra ARTCON. V MARIBORU poceni prodam sta- rejšo hišo-dvojček, z vrtom. Te- lefon (065) 26-801, popoldan. VINOGRAD s trgatvijo in vinsko kletjo, voda, elektrika, prodam. Alojz Smole, Strtenica 26, Zi- bika. HIŠO, ENODRUŽINSKO, z vrtom in centralnim ogrevanjem, dam v najem za nekaj let. Telefon (063) 35-508. ZAZIDUlVO PARCELO in gospo- darsko poslopje, primerno za obrt, v središču Vojnika, Čufar- jeva 5, prodam. STARO HIŠO, voda, elektrika, 7 arov, prodam. Podgorje 32, inf. na tel. (062) 796-580. HIŠO V CELJU prodam. Telefon 32-730. HIŠO na lepem sončnem kraju, 7 km iz centra Celja, z vrtom in sodovnjakom 1800 m^, prodam. Inf. od 8. do 20. ure na tel. 714- 218. ZEMLJO ZA VIKEND, na sočni le- gi, prodam. Irena Kovač. Žalec, Hramše 4. STANOVANJSKO HIŠO, primerno za vikend, v Dramljah, s telefo- nom, prodam. Gorazd, (063) 772- 113. PARCELO ZA VIKEND, 700 m^ vo- da, elektrika in cesta na parceli, cena 30.000 din, prodam. Jakob Vodušek, Trubarjeva 55 a, Celje. LEPO UREJEN VIKEND z 900 m' zemlje, na sončni legi, prodam. Telefon 21-048. HIŠO S PARCELO v Podgorju, pro- dam. Milena Brglez, Podgorje 4, Celje. Stanovanja ENOINPOLSOBNO STANOVA- NJE, 43 m^ v Celju, takoj vselji- vo, prodam. Telefon 34-683. OPREMUENO ENOSOBNO sta- novanje prodam. Telefon (063) 751-220. STANOVANJE nasproti javnih pro- storov, 60 m^ ugodno za lokal, prodam. Telefon 37-526, po- poldan. gradbeni material SMREKOVE IN BOROVE plohe, 8m^ in 2m^ hrastovih plohov, debelina 5 cm, ugodno prodam. Stane Zupane, Migojnice 32 c. Griže, telefon (063) 713-189. OKNA Z ROLETAMI, bitumen in čr- ne cevi 3/4, vse novo, po polo- vični ceni prodam. Telefon 36- 119. OHIŠJE ZA HIŠO in kvadre sipo- reks, ugodno prodam. Terezija Krašovec, Arciin 4, Škofja vas. NOVE BETONSKE STREŠNIKE, 15.000 kosov, po zelo znižani ceni, prodam. Telefon 28-729. SALONITNE PLOŠČE nizki val ter betonsko železo 0 12, ugodno prodam. Telefon (063) 741-403. STREŠNA OKNA 55X98, nova, poceni prodam. Telefon 776- 200. oprema KOTNO SEDEŽNO GARNITURO svetle barve ugodno prodam. Telefon 35-320, pop. STAREJŠI HLADILNIK gorenje ugodno prodam. Telefon 24-720. NOVO PEČ ZA CENTRALNO kurja- vo znamke Ferotherm 32, po ze- lo ugodni ceni prodam. Vinko Rebec, Dobrna 13 a. SEDEŽNO GARNITURO prodam. Inf. na telefon 731-187. HLADILNIK in zamrzovalno skri- njo (pokončno), ugodno pro- dam. Telefon 21-679. NOVO PEČ FEROTHERM 32 KW, prodam 15% ceneje. Fazarinc, Trnovlje 45 a. MONTAŽNO ŽELEZNO POSTELJO v nadstropje, primerno za vi- kend, mere 200 x 90 in sedežno garnituro, rjav žamet, prodam. Informacije na telefon 24-687. SPALNICO prodam. Telefon 26- 995. PRALNI STROJ ugodno prodam. Telefon 29-597, zvečer. SPALNICO, novejšo, odporno pred udarci, prodam. Cena 8000 din. Inf. na telefon (063) 34-563. TRAJNO ŽAREČO PEČ ferro- therm, za centralno (30 KW), prodam za 12.000 din. Steblov- nik, Radeče, V parku 1, telefon (0601) 81-141, zvečer. NOVO KOTNO SEDEŽNO garnitu- ro, možno obročno odplačeva- nje, prodam. Telefon 741-605. akustični aparati - glasbila RAČUNALNIK SCHNEIDER CPS 464, zeleni monitor, joystick, 90 iger, prodam. (3500 din). Tele- fon 29-060. VIDEOPLAYER ugodno prodam. Telefon 31-470. ITALIJANSKO KROMATIČNO HARMONIKO curtini, 120 basov, 5 registrov, zelo ugodno pro- dam. Telefon 24-720. DIATONIČNI HARMONIKI (B, S, aS in CFB), še novi, prodam. Ogled možen vsak dan popol- dan. Maks Korent, Trubarjeva 53 b, Celje, Otok. RAČUNALNIK COMMODORE 64 64, s kasetnikom in disketno enoto, prodam. Telefon (063) 26- 169. CAR -SHOP CELJE, d.o.o. JENKOVA 26, CELJE TEL & FAX 063/29-979 i BARVNI TV GORENJE pj Cena 1.200 din. DebenjJ svobode 7, Celje. m Živali KOBILO, primerno za staref di, staro 8 let ter telico pn tvijo, nujno prodam. 1 884-102. IRSKE SETRE, stare 2 mM pol, zelo ugodno prodank talcev 33, Vojnik, telefon 9 25-18. PRAŠIČE, stare 8 tednov, p« Zinka Gajšek, Kameni Šentjur. PLEMENSKO KRAVO fi Lea Videnšek, Arciin 3 a. PAZINSKE PURANE za zaM dam. Telefon 37-016, po 2 KRAVO SIMENTALKO, doW karico, težko 600 kg, tretji prodam, Anton BezgovšeK grad 13, Šentjur. Športni rekviziti DIRKALNO KOLO AMAT0 vadno žensko kolo in* dirkalno kolo, prodam. "P Prekorje 23, telefon GLISER ELAN GT 040 » pJ in motorjem johnson ^ dam. Telefon 36-454. ^iflgtASI - INFORMACIJE 30. AVGUST 1990 - STRAN 31 '^(vis Semič ^,je pri Jelšah 69 „ strokovno popravljam jfie stroje, štedilnike, Ijjlnike, zmrzovalnike in j^„e. Obiščite našo Mino z rezervnimi deli, lionkurenčne. ,iočila sprejemamo od 7. jfiGUA SERVICE i Podjetje za tuje j iiike 1 (rf; sodelovanje jjiiišenim predavateljem jezikov (italijanščina, tmščina, angleščina) za ^braževanje odraslih. Isne prijave na naslov: ■ifominska 23, Celje, 36-443._ ostalo y(tor univerzal utb 445 letnik 1984 in osebni avto 11200 j, letnik 1975 ter prlko- »za tovorni avto, nosilnost il prodam. ludvik janžovnik, ibrovlje 17, braslovče, telefon m59. oški voziček, športni, stajl- linhoduljico, prodam. telefon 104. (001, čelni obračalnik 2,20 m, lini stroj, tv, poceni prodam, kion 701-484. ffi avtomatik in videore- liir gorenje, ugodno pro- w telefon 33-261. iler 300 litrov prodam. tele- »779-125. trn žago, tračno brusllko, bpresor, avto prikolico, dvo- prikolico 31, stružnico za ^ in nekaj malih mi^rskih ntkov, prodam. telefon (063) "9-187. ^mo, 4001, ugodno pro- dni telefon (063) 821-175. ^^avo 101, letnik 1979, cena din in trajno žarečo peč, !^am. anton polak, kale 13, ponikva. jmoped apn 4 in vlečno klju- ^^alado rivo, prodam. telefon jtrični bojler 801, rabljen sezono, prodam za 50% ''"nosti novega. leopold ker- * strmec 83, strmec pri vojni- ^liovo naselje). J'*^ barako 5 x 7 m in praši- j^'50kg, ugodno prodam. tel. '■552. l^^^ le, prevoženih 21.000 km . okolico, ugodno prodam. ''^*0-2ioali 744-151. prikolico in motor jomatik prodam. tel. 26- j019.-17. ure. t^^skl mešalec in prikoli- J"osiinost 500 kg, prodam: tj^ "racije dopoldan 34-797. $^(j*jt0r avtomati k; mo- "^olo in črnobelo tv \ t-*^"^'' '"0"tažno, na ma- prodam. tel. 24-550. sth(^,°''al 45, nov, pralni gorenje nov, plinsko sji,^ elektromotorja ^li i ^^^^ obratov prodam. ij^j^^fanice 87. '""veh"^^^^" (daljinski), lahko »op. '^'»fokih in veliko izolira- la ""sjo uto prodam. tel. 28- \ 3g^^ vrtne zemlje prodam. dobro domače vino, po 12 din, od 10 litrov naprej, prodam. tel. 744-197, od 16. do 17. ure. 4001 rabljen vinski sod, do- datno peč, centralna peč 17 ka- lorij, črnobeli rabljen tv, žensko kolo, ugodno prodam. minka grad, samova 4, celje. z 128 skala, letnik 6/88, za 56.000 din in novo zakonsko posteljo, prodam. inf. na tel. 33-321, int. 16. žensko poročno obleko št. 38-40 ugodno prodam. inf. na tel. 31-187, dopoldan. 8001 sod, skoraj nov, cena po do- govoru, prodam. krpic, čedeto- va 5, laško. pšenico lanske letine, 10 ton, sestavljeno iz 15 najboljših vrst za moko, prodam. tel. 732- 683. traktor steier 28 ks in parce- lo za zidanico 1000m^ na lepi sončni legi, prodam. polak franc, depelno 19, šmartno v r.d. uvožen kombiniran voziček in stolček chicco prodam. tel. 714-342. otroško sobo in črnobeli tele- vizor, motorno kolo - avtomatik a3ms, prodam. telefon 777-103. peč za centralno kurjavo kiv, 15.000 ccal, in tomos avto- matik, i. 87, prodam. tel. 31-957, zvečer. izolacijsko montažno bara- ko (vikend) 7x4m in 2 kosa rabljenih vrat, prodam. telefon 34-685. rabljeno strešno beton- sko opeko in hladilno skrinjo, 3101, prodam. vivod, marija gradec 46, laško. spalnico, staro 18 let in stiskal- nico, ugodno prodam. tel. 21- 581. vikend v bližini celja ali savinj- ske doline ali montažno brunari- co, kupim. telefon (063) 24-225. mm stanovanja mirno dekle z visokošolsko izo- brazbo, redno zaposlena, iščem enosobno stanovanje za leto dni. ponudbe pod šifro zane- suivost. Lekova domača lekarna Endovital med - za izboljšanje krvne slike - za bolnike pod kemoterapijo - za izboljšanje plodnosti in potence - za urejanje krvnega tlaka KAFRA - zeliščna lekarna Zidanškova 2, Celje_ oddam kompletno opremljeno stanovanje v celju, ženski do 40 let. inf. (063) 32-969, do 12. ure. oddam stanovanje dvema ženskama. petrovče 29. menjam poceni in veliko (60 m') enosobno stanovanje s klasičnim ogrevanjem za več- je dvosobno stanovanje, lahko tudi dražje. telefon 32-005. mlad par najame manjšo hišo ali stanovanje. telefon 28-137. garsoniero s telefonom v celju oddam najboljšemu ponudniku. šifra oktober. pod ugodnimi pogoji vzamem v najem stanovanje v pritličju ali v prvem nadstropju. šifra boči. pod ugodnimi pogoji naja- mem sobo ali enosobno stano- vanje v celju, laškem ali okoli- ci. telefon 732-596. oddam enosobno stanovanje v celju ali okolici. šifra udobje. oddam enosobno stanova- nje v celju, predplačilo. tele- fon 37-270. miren uslužbenec najame so- bo s souporabo kopalnice ali garsonjero oz. enosobno stano- vanje. ponudbe pod sep- tember. iščem sobo ali enosobno stano- vanje v celju ali okolici. šifra november. sobo s kopalnico v bližini me- sta iščem. šifra soba s ko- palnico. telefon 776-167. mlada, samska, zaposlena, iš- čem sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. lahko delna po- moč. pod šifro poštena. zaposlitev za prodajo lepega artikla iščem urejene in komunikativne ose- be. tel. 28-137, od 16. do 18. ure. potrebujemo 4-urno varstvo vsak drugi teden za 5 mesecev staro hčerko. telefon 26-995. kv kuharico za nedoločen čas zaposlimo. inf. na tel. 31-631, od 15. do 17. ure. iščem pripravnico frizerske smeri. inf. na tel. 732-560, od 15. do 22. ure. iščemo mlajšo upokojenko ali študentko z dobrim znanjem nemškega jezika. priporočljivo je tudi znanje angl. jezika. kliči- te na telefon 27-514. dve kuharici zaposlim. urejen delovni čas. možnost stanova- nja. šifra 5000. kuharico za štiri ure dnevno ho- norarno zaposlim. šifra nudim sobo. natakarice in kuharice hono- rarno zaposlim na obrtnem sej- mu. tel. 884-143. dve dekleti sprejmem za strež- bo in v kuhinjo. inf. na tel. 34- 805, med 18. in 20. uro. Lekova domača lekarna Maršičev čaj, mazilo in kapljice - za zdravljenje (astme, nervoze) - za lajšanje (reume, putike) - za negovanje (lasišča, kože) KAFRA - zeliščna lekarna Zidanškova 2, Celje_ buldožerska dela opravljam kvalitetno in poceni. strojna ura 180 din. telefon (063) 33-343, po 20. uri. balkonske in vrtne ograje iz- delujemo. telefon 779-125. mizarsko delavnico, komplet s stroji in orodjem, dam v na- jem. šifra ugodno. hitro in kvalitetno izvajam keramičarska dela. telefon 741- 115, 741-116. rolete in žaluzije v več bar- vah izdelujemo in montiramo. telefon 24-296. hitro, kvalitetno in poceni vam očistimo na domu talne obloge. telefon 24-382. snemanje z video kamero. po ugodni ceni kvalitetno posna- memo poroke, krste, rojstne dneve in druge priložnosti, ki jih ne želite pozabiti. telefon 28- 667. iščem družabnike za otvoritev disca v centru žalca. minimalni vloženi znesek je 30.000 dem. ponudbe pod 54. gasilsko društvo groblja odda v najem 40 m^ prostora do- ma za mirno obrt ali trgovino. ogled bo v torek, 4. septembra, od 20. do 21. ure. vpeljan poslovni prostor, 30 m^ oddam z opremo ali brez. ugodno. šifra artcon. nagrobne spomenike, popra- vila, sekanje in obnova črk, va- ze, lučke in žare. se priporoča srečko sakelšek, podgorje 56 b, celje, telefon 28-397, inf. po 16. uri. nujno potrebujem 4.000 dem posojila za dobo treh mesecev. šifra visoke obresti. ugodni nakup! gradiš celje Ul. XIV. divizije 10 V centru Celja v poslovnostanovanjskem objektu, Miklošičeva 5/11, prodamo po ugodni ceni poslovne prostore v velikosti 122m^ Prostore je možno razdeliti na več uporabnikov ali pa jih preurediti v dve stano- vanjski enoti. Vse informa- cije dobite po tel. 26-634. pralne stroje in štedilnike go- renje popravljam hitro in kvali- tetno. toni kitek, kasaze 107 g, petrovče, telefon 776-854. Veterinarska dežurstva VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-] jev na veterinarski postni v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna] dopoldanska ambulamta za male živali pa je od 8. do 10. ure, sicer pa imajo redno dežurno službo organizirano v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinaski postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, telefon: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veterinarski postni v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postni: 751-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postni v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri- narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 2. septembra bo dežural Lešnik Marjan, dipl. vet. iz Ljubija, tel.: 831-219, od 3. septembra dalje pa Drago Zagožen, dipl. vet. iz Ljubnega, tel. 840-179. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete- rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. pa do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Od 31. avgusta dalje bo dežural Jože Pangerl, dipl. vet. na Veterinarski postaji Šentjur, tel. 741-041. ,^ Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Korijice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, in Žalec. Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl. Srečko Šiot, Janez Vedenik. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Tajnica redakcije: Vera Grešnik. Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Mesečna naročnina je 37 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 900 din. Številka žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V. kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Spoštovani kupci! 3. 9. odpiramo novo komisijsko prodajalno Ema v prostorih Razvojnega centra Celje. čas poslovanja prodajalne bo ob delavnikih od 8. do 13. in od 15. do 19. ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Blago v komisijsko prodajo bomo sprejemali v času poslovanja. Priporočamo se za nakup! 32. STRAN - 30. AVGUST 1990 KRqJ NOČNE CVETKE • Mlaj očitno našim cvet- kam ni naklonjen, se pa tu in tam še vedno najde .kakšna tržnica, ki ji prav nobena lunina mena ne more škoditi. • Cvetni teden se je pričel s torkom zvečer, naznanili pa so ga stanovalci z Lin- hartove ulice. Tam se je na- mreč vnel hud špetir, ki ni nič kaj dobrega obetal. Hi- tro naraščanje temperature so potem ustavih miličniki, ki so na kraju pepira izve- deh, da je Muha A. iz Celja »posprejal« Efita H., prav tako iz Celja doma. O vonju iz razpršilca ni nič znanega. • En dan suše, v četrtek popoldne pa je Ivan G. iz Slovenskih Konjic zaprosil za miličniško posredova- nje, ker naj bi ga nekdo kar iz čistega miru napadel, na- padalcu pa se je pridružil še drugi, ki se je nesrečne- ga Ivana lotil s sprayem. In kaj je Ivan tako hudega za- grešil? Miličniki so izvede- li, da je Ivan svoj avto na- pačno parkiral pred proda- jalno Bimbo na Zidanškovi ulici, kar je Gorazda Š. tako zelo razhudilo, daje k obra- čunu pritegnil še svojega prijatelja Davida T. David je bil tisti, ki je uporabil hladno orožje, imenovano razpršilec. Slovenci srno zares miroljuben narod. Če se že ne streljamo, se pa sprejamo. V primeru mno- žične agresije bodo najbolj zadovoljni v Zlatorogu, Le- ku, Merimi, Saponii... • V soboto ponoči je bila v bloku na Miličinskega ulici 11 kregarija, tako zelo glasna, da je bilo treba seči po telefonski slušalki. Vzrok za družinski diren- d^ je bila lakota. Zakonca T. sta se sprla, ker mama ni dala atu večerje. Možje po- stave so ju pomirili, kakš- nih želodcev sta zlezla v po- steljo pa se ne ve. • Ljubosav J. očitno ne ljubi svojega soseda Bran- ka O. s Kovinarske ulice. Da ga je Ljubo napadel, je v nedeljo zvečer Branko povedal miličnikom. Ti ni- so bili te sreče, da bi srbori- težu pogledali v obličje, ker se je zaklenil v stanovanje in postal nadvse pohleven. Po pošti pa bo prejel vabilo za obisk sodnika za pre- krške. M.A. Akcija za varne prve šolske korafo Poleg neštetih skrbi, ki sprem- ljajo pričetek novega šolskega le- ta, je naša skupna skrb tudi varna pot naših šolarjev v hram učenosti in na povratku domov. Še posebej so cestnoprometnim nevarnostim izpostavljeni prvošolčki. Zato so v občinah pripravili programe ak- cij za prve šolske dni. V Celju, na primer, je svet za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prome- tu pri občinski skupščini minuh če- trtek pripravil sestanek, udeležili pa so se ga tisti, ki lahko in morajo kar največ prispevati k uspešnosti akci- je Prvi šolski dnevi. Uvodoma naj še povemo, da zadnjih nekaj let na Celjskem ne beležijo prometne ne- sreče, v kateri bi bil v prvih šolskih dneh udeležen šolar. Kakšnih posebnih novosti v letoš- nji akciji, katere nosilec je omenjeni svet, ne bo. Kot so poudariU na seji, bo ukrepanje od 3. do 7. septembra predvsem preventivno v smislu opozarjanja otrok in staršev na pro- metne pasti in nepravilnosti. Prav odrasli smo namreč otrokom cesto slab zgled prometnokulturnega ob- našanja in osveščenosti. Seveda pa akcija ne more biti izključno naloga prometnih miličnikov, v njej bi mo- ral vsak prispevati svoj strokovni delež. Vanjo bi se morali vključiti tudi inštruktorji avtošol, ki lani te svoje naloge niso opravili zadovolji- vo, vprašljiv pa je tudi odnos celj- ske Delavske univerze, saj se njeni predstavniki sestanka niti niso ude- ležili, čeprav so bih povabljeni. V celjski Komunah so se na prve šolske dni dobro pripravili, med drugim bodo na nevarnejših mestih postavljeni začasni opozorilni zna- ki, pomembno delo bo tudi letos opravila pionirska prometna služ- ba, prvošolčki pa bodo, kot že vsa leta, opozarjali nase z rumenimi ru- ticami. Na sestanku so še opozoriU na nekatera mesta (obvoznica pri Prvi osnovni šoli, »divji« prehodi za pešce, nova obvoznica na Lavi, po- drte varnostne ograje ob šolah itd.), ki so nevarna zlasti za otroke. Če bo celjska akcija izpeljana ta- ko, kot je zastavljena, m ce ,^7 vsi zadolženi vzeli dovolj reJ**^ tudi letos ni bati prvih šolski s Bolj nevarni bodo naslednji H bodo naši najmlajši šolarji pot v šolo brez spremstva st^S ko bo akcija Prvi šolski ^ mimo. Da velja prav o teh dneh vei mišljati, govori podatek, ki gj^' sredoval predstavnik UNZ CeJ! se je število prometnih nesre(^ letu (v primerjavi z lanskim qK jem) povečalo za 30,7 odstotka j je bilo letos v teh nesrečah nih 108 otrok ah dobrih 20 od kov več kot v lanski polovici \^ MARJELAAGlij Kruta plat aids - potove verige Očitno je treba še en- krat povedati: natakarica s Kozjanskega ni naredila samomora. Ni zapustila spiska svojih ljubimcev. Je zdrava, zato tudi ni mogla z aidsom okužiti bataljona moških. Je pred meseci res odšla od doma, ampak zdaj je pri svoji sestri. Kje? To naj nikogar ne briga, je pa za- gotovo v Jugoslaviji. Tam, kjer se nahaja, ima v rokah zdravniško potr- dilo, daje »tozadevno« či- sto zdrava. To smo morali zapisati zato, ker zlobni jeziki še vedno kuhajo umazano godljo. Zakaj se ljudje ta- ko težko sprijaznijo z res- nico, četudi je le-ta veliko boljša od laži! Kaže, da je laž prav prikladen obliž za prikrivanje lastnih na- pak ter etičnomoralne iz- tirjenosti posameznikov. Posredi je lahko tudi maščevanje, škodoželj- nost ali zgolj sla po troše- nju senzacij, kdo bi vedel. Posledice pa so krute. Najbližji svojci nesrečne natakarice, so še vedno tarče zlobnih kačjih jezi- kov, ki se očitno z resnico ne morejo sprijazniti. Za- to je skrajni čas, da se je- ziček na tehtnici človeške zlobe prevesi. Tudi zlona- merno obrekovanje je kaznivo dejanje. MARJELA AGREŽ Na semaforju je gorela rdeča luč Hude telesne poškodbe ko- lesarja in materialna škoda okoli 10 tisoč dinarjev, je po- sledica prometne nesreče, ki se je zgodila v petek, 24. avgu- sta ob 12.50 uri v križišču Ljub- ljanske in Čopove ulice v Celju. _ Iz smeri Dečkove ceste je po Čopovi uhci pripeljal voznik osebnega avtomobila Andrej Srabotnik iz Celja. V križišču je pri rdeči luči nadaljeval vož- njo v času, ko se je po Ljub- ljanski cesti iz smeri Vojkove ulice po kolesarski stezi pripe- hal kolesar, 17-letni B. M. iz Šmarja. V trčenju je mladolet- ni B. M. padel po cestišču in se hudo poškodoval. Trčenje v križišču v sredo, 22. avgusta malo pred polnočjo je iz centra Žal- ca po magistralni cesti vozil osebni avto Homan Griša iz Ljubljane. Ko je pripeljal do semaforiziranega križišča, seje razvrstil na pas za zavijanje v levo proti Šempetru in pri zeleni luči zapeljal skozi križiš- če. V istem času pa je iz smeri Ložnice pripeljala voznica osebnega avtomobila Dagmar Dobrave iz Žalca, ki je vozila naravnost. VoziU sta trčili, pri tem pa seje voznica Dobravče- va hudo telesno poškodovala. Po petih dneh podlegel poškodbam Na cesti izven naselja Šešče se je v nedeljo. 19. avgusta ob 15. uri pripetila prometna ne- sreča s hudimi telesnimi po- škodbami in kasnejšim smrt- nim izidom. Po lokalni cesti iz smeri Šešč proti Grižam je vozil kolo z motorjem Matej Kač iz Šešč. Izven tega naselja je v pregled- nem levem ovinku zapeljal na desno bankino ter zdrsnil v ja- rek, kjer je obležal hudo teles- no poškodovan. V celjski bol- nišnici so se za njegovo življe- nje borili do petka, ko je, ob petih zjutraj, umrl. V vzratni vožnji podrl mopedista Na Šlandrovem trgu v Žalcu se je v četrtek, 23. avgusta ob 11.45 uri pripetila prometna nesreča, v kateri je bila kole- sarka hudo telesno poškodo- vana. Jože Štravs iz Vrbja je z osebnim avtomobilom, ki ga je parkiral na pločniku, zape- ljal vzvratno na cesto, po kateri seje takrat pripeljal voznik ko- lesa z motoijem, 18-letni Ro- bert Dolenc iz Kasaz. Med vo- ziloma je prišlo do trčenja, voz- nika kolesa z motorjem pa so, težko telesno poškodovanega, prepeljali v celjsko bolnišnico. M. A. Traktor pokopal triletno punčko Zakaj je v traktorski nesre- či moral umreti triletni otrok, bo pokazala preiskava, vseka- kor pa gre za tragični dogo- dek, ob katerem se velja glo- boko zamisliti. V ponedeljek, 27. avgusta okoli 18. ure je na travnik v kraju Trebče na Kozjanskem pripeljal traktor z enoosnim priklopnikom Franc Zorinc. Ko je ustavil, je vozilo zapustil in odšel proti bližnjemu domu, dal ročico v vzvratno prestavo, kolesa traktorja pa so bila obr- njena proti hribu. V bližini sta v tem času kosili travo Marija Zorinc in njena sestra, zraven pa se je igrala triletna punčka K. Z. Ko je zagledala stoječi traktor, je splezala nanj, kmalu pa je začelo vozilo drseti po travniku navzdol, do previsa, kjer se je prevrnilo. Ko sta to zagledali otrokova mati in nje- na sestra, sta stekli za traktor- jem, vendar je bilo prepozno. Med drsenjem in prevrača- njem je otrok padel s traktorja in zaradi hudih telesnih po- škodb na kr^u nesreče umrl. M.A. Strup povzročil množičen pogin rib Do množičnega pogina rib zaradi zastrupljene vode je prišlo minuli teden v ribo- gojnici Rakitovec in Dro- binskem potoku v šentjur- ski občini. Ocenjujejo, da je poginilo okoli 450 tisoč rib različnih vrst in velikosti od 15 do 24 centimetrov. V sredo, 22. avgusta zjutraj je delavec v ribogojnici Ra- kitovec opazil, da se v tam- kajšnjem tretjem gojitvenem objektu ribe nenavadno ob- našajo. Istega dne je bilo ugotovljeno, da je prišlo do pogina rib tudi v Drobin- skem potoku, dolgem okoli dva kilometra, v kraju Javor- nik. Ta potok se izliva v SUv- niško jezero. Takoj so bili vzeti vzorci poginulih rib in vode, analiza, ki so jo opravi- U v institutu Jožef Štefan pa je pokazala, daje zastrupitev nastala zaradi dveh vrst ne- varnih pesticidov, ki ju v prosti prodaji ni mogoče nabaviti. Gre za tetradifon in še posebej nevaren endrin. Za povzročiteljem te ekolo- ške katastrofe še poizvedu- jejo. Kot so zatrdili na ponedelj- kovi tiskovni konferenci v Šentjurju, onesnaženi po- tok ne bo ogrozil pitne vode. Zavod za socialno medicino in higieno pa je pozval, naj se ljudje do preklica ne Icopajo v Slivniškem jezeru in da naj ne uživajo rib iz tega jezera. Strokovnjaki so se lotili čiš- čenja zastrupljene vode v ribniku in Drobinskem po- toku z dvema filtroma iz ak- tivnega oglja. Čiščenje bo trajalo dober mesec dni, ves čas pa bodo anahzirah vzor- ce rib, da ne bi prišlo do vno- sa strupenih snovi v jezero in v Voglajno. Ribnik so osami- li, na potoku pa postavili pregrade. Po oceni je poginilo okoh 50 tisoč dveletnih podusti in 400 tisoč drugih mladic. Uni- čena je tudi vsa plemenska jata podusti, smučev in plat- "i^- M. AGREŽ Denarje ključ, ki odpi- ra vsa vrata (Moliere 1622-1673) Najbolje se držimo svoje besede, če je ne damo (Napoleon 1769-1821) Celjski tednik, 1950 Tudi to je Icriminal. Krajevno gostinslio podjetjem Planini pri Sevnici je za svoje potrebe nasadilo krom. pir. Lepo je to in hvalevredno. Kaj pa se nadalje gr- s tem lirompirjem, pa niliogar ne zanima. Gotovo 2. kar ni krompir last posameznikov, ampak last sJcup. sti. Že davno bi moral biti okopan in osipan, vendar se 1 nihče ne zanima, da bi pristopil k temu delu. Krom-l pirja je zasajenega 7-10 arov. Najbrže je upravrm menze pozabil na ta krompir, ki ga je že prerastla 2^ Tisti, ki gaje zasadil, verjetno tega ne vidi. Po časopis]i ga moramo opozoriti, da ga vabi krompir, ki bi se rad reši7 plevela. Ljudska inšpekcija na Planini naj bo delavnejša ter opozori brezvestneža, da je s tem pri. krajšana skupnost in ne Planinčani, ki imajo krom- pirja verjetno dosti; drugače bi že pristopili k delu in ne bi čakah na opozorilo človeka, ki gre slučajno mimo njive, kjer naj bi ta krompir raste skupaj s plevelom. | Vlomilec jo je popihal z nakitom Denar, zlasti konvertibilni, in zlatnina ter nakit so n^bolj vabljiva roba vlomilcev in ta- tov. Neznani storilec je v hišo na Kraigherjevi ulici vstopil ta- ko, da je zlomil vložek cihn- drične ključavnice. Ker je imel očitno težave z orientacijo, je najprej po stanovanju vse raz- metal, odprl vse omare in pre- dale, potem pa se le dokopal do iskanega. Ko je v petek po- poldne zapuščal stanovanje, je imel občutek, da je bogat, saj sta bili ukradena zlatnina in srebrnina kar precej vredni. Ker so mu kriminalisti na sle- di, bo prijetni občutek bržkone kmalu splahnel. Zaradi nepazljivosti ob kazalec v petek zarana je stroj za obiranje hmelja zmečkal prst sezonskemu delavcu M. P. iz Leskovice (Slavonska Požega). Na hmeljišču v Latkovi vasi je samovoljno snel zaščitno mrežo na obiralnem stroju. Pri odstranjevanju odpadnega hmelja se je z desnico dotaknil verige in zobnika na stroju, pri tem pa mu je kazalec potegni med verigo in zobnik. Prst bil tako zmečkan, da so gan rah v celjski bolnišnici amp« rati. M Zgorelo 15 ton odpadnega papirja v torek, 19. avgusta zvečer! prišlo do požara na depoij odpadnega papiija Suro\'iil Maribor ob Mariborski v Celju. Zgorelo je 15 tis logramov papirja, stisl^air ■ za odpadni papir ter, strešrJ konstrukcija objekta. Šl