Decembra 1942 sem bil sprejet v KP
Predvojni slovenski učitelji so bili orodje v rokah reži-mov, posebno klerikalnega. Jesenil. 1936je JRZrežimpo kazni premestil nad 700 uči-teljev na težja službena mesta, Tudi mene z ženo so takrat pregnali z Gorenjskega na manjšinsko šolo v Stari log pri Kočevju.
Ta kraj je bil takrat najtrd-nejša nemška postojanka. Skoraj vsi vaščani so bili or-ganizirani v Kulturbundu, ki je bil prava hitlerjanska šola. In naše oblasti so njihovo po-četje tolerirale. Le napredni kočevski Slovenci in učitelji smo se odločno bojevali proti njihovemu delovanju. Kot predsednik učiteljskega druš-tva za okraj Kočevje sem javno nastopal proti fašizmu, skupaj s kolegi pa smo razšir-jali tudi protihitlerjanske le-take.
Po razpadu stare Jugosla-vije so bili Kočevarji še pre-drznejši. Pri meni so naredili celo hišno preizkavo. Na nji-hovo ovadbo so me Italijani že maja 1941 zaprli v kočev-ske zapore, kjer sem bil prva dva meseca edini politični za-pornik. V tem zaporu so me večkrat obiskovali organiza-torji OF Tončka Čok, Ciril Dekleval, dr. Tone Hočevar in drugi. Dogovarjali smose o organizaciji OF in o našem boju proti okupatorju. V ljubljanskih zaporih sem poz-neje zvedel, da so decembra 1941 Kočevarje izselili 5v nemški Rajh (v okolico Bre-žic). Takrat sem bil, čeprav v zaporu, nadvse srečen.
Konec februarja 1942 sem se vrnil iz zapora v Stari log,
kjer je bilo takrat le nekaj pri-seljenih družin iz Suhe kra-jine in nekaj beguncev iz okolice Brežic. Kmalu po vr-nitvi sem dobil zvezo s partiz-nasko ehoto, ki se je takrat zadrževala na Rogu (Dušan Pirjevec-Ahac). Pod priti-skom partizanskih akcij  na
Štefan Trobiš (Foto: D. J.)
Kočevskem (Koprivnik, Li-vold, Rog) so se italijanske posadke umaknile iz vse Ko-čevske v mesto Kočevje in se tam obdale z žico.
V Stari log so prišli partiza-ni. Kmalu za njimi so prišli tudi predstavniki Glavnega štaba NOV in POS in IO OF Slovenije, ki so se utaborili nekaj kilometrov nad Starim logom. Takrat je nastalo večje osvobojeno ozemlje.
Aktivnost OF in partizan-
stva je bila takrat v izrednem poletu. Vsak dan so prihajali noviborci. IOOFjeimenoval gospodarsko komisijo, ki je organizirala obdelovanje za-puščenih njiv, gradila sadne sušilnice itd. Delovale so pe-karna, klavnica in predelo-valnica mesa, krojaška in čev-ljarska delavnica, popravljal-nica pušk itd.
Vse glavne niti naše NOB so vodile takrat skozi Stari log. Kot sekretar rajonskega odbora OF Stari log in član okrožnega odbora OF za Ko-čevje sem imel takrat polno odgovornega dela. Konec ju-lija 1942 smo izvolili v vseh naseljenih vaseh osvoboje-nega ozemlja tudi narodnoo-svobodilne odbore.
Ob znani sovražnikovi 'roški ofenzivi je bilo veeina tega našega prizadevanja uni-čenega. Takrat so v Starem logu ustrelili 75 partizanov in civilistov, vse žene in otroke pa odpeljali v internacijo na Rab.
Partizani smo se umaknili globlje v gozdove in se na novo formirali. Nad Pugle-dom v Rogu smo ustanovili partizansko bazo, ki je imela sprva vojaške naloge, pozneje pa je bila postojanka aktivi-stov, seveda z vojaško zaščito. Na tej bazi sem bil decembra 1942 sprejet v KP in kmalu nato sem postal tudi sekretar rajonskega komiteja KPS za Stari log in član okrožnega komiteja KPS za Kočevje. Pozneje sem kot politični de-lavec do konca vojne oprav-ljal razne naloge, največ kot član propagandne komisije pri IO OF Slovenije.
ŠTEFAN TROBIŠ