PRIMORSKI dnevnik i* *»C«I izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-**• 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen "• ciklostil Od 5 do 17. septembra 1944 se je ti-•kel v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1344 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. mel« 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je iztla zadnja Številka »I je edini »•«kani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
1
ie>
3
Cena 600 lir - Leto XL. št. 229 (11.952)
Trst, sreda, 26. septembra 1984
Černjenkov posredni odgovor na Reaganovo izvajanje v OZN
Moskva ne sprejema srednje poti do miru in razorožitve v svetu
Danes na skupščini OZN italijanski zunanji minister Giulio Andreotti
NEW YORK — Medtem ko po hodnikih in dvoranah Steklene pala-Ce odmevajo toni zasebnih pogovorov ali uradnih izmenjav stališč ce-armade diplomatskih zastopnikov skoraj vseh držav sveta, zbranih v New Yorku na zasedanju generalne skupščine OZN, ostajajo v ospredju še vedno govor ameriškega predsednika Reagana in pričakovanja za njegovo bližnje srečanje s sovjetskim Zunanjim ministrom Gromikom.
Med odmevi na Reaganov nastop je nedvomno najodločnejši tisti, ki je y°®raj — čeprav le posredno — ^šel iz Moskve. Predsednik Čer-nienko je namreč na plenumu vod-stva sovjetske Zveze književnikov a®iaJ, da po vseh znakih sodeč ZDA hočejo ali še niso pripravljene razu-jhhti, da ni mogoča nobena druga *** do normalizacije odnosov med velesilama razen tiste, ki bi slonela ha. načelih enakopravnosti, vzajemne-ga spoštovanja in nevmešavanja v hotranje zadeve druge države. Kon-stantin čemjenko ne verjame, da 1. Reaganova administracija v re-^hei želi dialog s Sovjetsko zvezo, KaJti sicer ne bi nenehno iskala
srednjih poti. Kadar gre za vpraša nje življenja ali smrti, sta izbiri samo dve in Sovjetska zveza je že zdavnaj izbrala pot radikalnega omejevanja oboroževalne tekme, prepovedi in popolnega uničenja jedrskih orožij vseh vrst,
Reaganov predlog o rednih stikih med ZDA in SZ pa ugodno ocenjujejo v atlantskih krogih, čeprav so pridevniki kot »zanimiv« in »pomemben« le neuradnega značaja. Sicer so le redki tisti, ki upajo v nov začetek togajanj o omejevanju jedrskega orožja pred iztekom leta, vendar
pa je očitno pričakovanje, da -bo Reaganov govor pred OZN sprožil začetek nove razjasnitve v mednarodnih odnosih.
Za bivšega kanclerja ZRN in predsednika opozicijske nemške socialdemokratske stranke Willyja Brandta pa toliko pričakovano srečanje Reagan - Gromiko ne more avtomatično pripeljati do konkretnega začetka novega dialoga med velesilama, ampak bo treba nanj čakati še vsej prihodnje leto, ki ga bosta SZ in ZDA porabili za iskanje novih temeljev za pogajanja.
DRAŽJI DOLAR IN GORIVA
RIM — Nazadovanje tečaja dolarja je bilo kratkotrajno, saj je včeraj ameriška valuta doživela nov vzpon in je kotirala v Italiji 1.905,875 lire, torej skoraj 29 lir več kot dan prej. Enako se je dolar okrepil tudi do nemške marke in drugih valut, medtem ko je lira v tem vrtincu izgubila v razmerju z angleškim funtom in švicarskim frankom.
Neposredna posledica podražitve dolarja je nov povišek naftnih derivatov. Od ponedeljka bo plinsko olje za avtomobilski pogon dražje za 26 lir pri litru, kurilno olje za ogrevanje pa za 4 lire pri kilogramu. Občutno se bodo povišale cene tudi gorivom za kmetijstvo in ribištvo, pričakovati je pa tudi bližnjo podražitev bencina.
Nattov vstop v mednarodno politiko
Pomembnost srečanja vodstev KPI in ZKJ
RIM — Napovedani tridnevni obisk uradne delegacije Zveze komunistov Jugoslavije pod vodstvom predsednika predsedstva CK Alija Suknje na vabilo KPI, ki se bo začel jutri, je vzbudil v italijanskih sredstvih javnega obveščanja in v političnih krogih precejšnje zanimanje, ker predstavlja (poleg same pomembnosti stikov m tako visoki raimi med delavskima strankama obeh jadranskih sosed) vstop novega komunističnega tajnika Alessandra Natte na mednarodno politično prizorišče. Povezujoč razgovore ZKJ - KPI z napovedanim
bližnjim Nattovim obiskom v Alžiru in z vabili tajniku KPI iz Moskve in Pekinga, tiskovne agencije namreč ugibajo o težnjah mednarodne politike italijanskih komunistov pod novim vodstvom.
Predvsem ugotavljajo zgodovinsko vodilno vlogo Jugoslavije v gibanju neuvrščenih, obenem pa izmren položaj Zveze komunistov Jugoslavije v mednarodnem delavskem in socialističnem gibanju, kjer si je znala Jugoslavija izboriti povsem samostojno vlogo. Iz prvega mednarodnega srečanja novega tajnika KPI zato sklepajo, da namerami Natta nadaljevati Berlinguerjevo linijo, poudarjeno tudi ob njegovem lanskem obisku v Beogradu, polaganja prvenstvene važnosti gibanju neuvrščenosti. Tudi pod Nattovim vodstvom naj bi torej zunanjo politiko KPI označevala skrb za preobrazbo mednarodnega gospodarskega reda in za pravičnejše odnose med razvitim Severom in nerazvitim Jugom sveta.
Zaradi tega, ugotavljajo politični komentatorji, stopa Natta prve korake v mednarodno areno prav s srečanji z ZKJ in nato z alžirskim predsednikom Bendžedidom, torej z vodilnimi silami in osebnostmi držav, ki so na čelu gibanja neuvrščenih. Pri tem naglašajo tudi vlogo Jugoslavije in Alžirije za utrditev miru v Sredozemlju.
Osnutek ZIS zvezni skupščini
Na skupščini Mednarodnega denarnega sklada
Perspektive SFRJ za bližnje 1985. leto
Reagan ponovil svoj stari recept: vsaka država naj poskrbi sama zase
h®EOGRAD — Jugoslavija bo pri-odnje leto vztrajala piri izboljšanju Mojega položaja v mednarodni delit-I* dela, pri nadaljnji oživitvi rasti Proizvodnje izvoza in pri aktivni sojeni politiki ter politiki realne ra-v* osebnega dohodka. To so temeljne ”hernjce razvoja države za leto 1985, * jih je ZIS včeraj poslal skupščini Ugoslavije. Material je seveda le eiovna podlaga za pripravo osnut-jg^konomske resolucije za prihodnje
bi lahko redno plačevali dol-g°ve tujini, je treba med drugim zagotoviti izvoz blaga v vrednosti naj-aoj 12,5 milijarde dolarjev in ures-^ plt* Prihodek od storitev v višini l, hiilijarde dolarjev in drugih ne-v agovnih prihodkov v višini 3,3 mi-larde dolarjev, oziroma skupaj deri *hi prihodek v višini 20,4 milijarde elarjev, kar je občutno več, kot je
aakovati v letu 1984 ■ r a Tlenju je jo tudi, da so pogoji za
ast kmetijske proizvodnje v prihod-
Jern letu za okoli 3 odstotke.
ZIS obravnava tudi položaj občanov v letu 1985 in ocenjuje, da se bo problem porabe in življenjske ravni v prihodnjem letu še zaostril in to zato, ker bo to verjetno že peto leto zapored, ko se bo življenjska raven zmanjšala, posebej odkar se znižujejo realni osebni dohodki. Poleg tega ocenjujejo, da bo v začetku prihodnjega leta zaposlitev iskalo okoli 950 tisoč ljudi, (dd)
WASINGHTON — Na letni skupščini Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke sta gospodarstvo svoje dežele zagovarjala kar oba navdi-hovalca tako imenovane »reagano-mies«, zakladni tajnik ZDA Donald Regan in sam predsednik Ronald Reagan. Izrazila sta precejšen optimizem glede mednarodnega gospodarskega položaja, v katerem naj spričo
hudega problema mednarodne zadol ženosti »vsaka država poskrbi sama zase«. Da je taka metoda uspešna, dokazujejo uspehi ameriškega gospodarstva, kjer je protikrizna strategija od leta 1982 sem obrodila zaželene rezultate in opravičila stališče o posamičnem reševanju nacionalnih gospodarstev za razliko od globalnega pristopa, na katerem vztrajajo zlasti
države v razvoju. Regan je zavrnil kritike na račun ameriške finančne politike in dokazoval, da so obrestne mere nižje kot so bile leta 1980 in da kažejo na nadaljnje nižanje. Glede vloge MDS in Svetovne banke pa je dejal, da morata izvajati zlasti funkcijo nadzora in usklajevanja svetovnega gospodarstva, dostop do kreditov pa mora temeljiti na »ustreznih pogojih«.
Nastop predsednika Reagana pa je bil povrhu začinjen še z odtenki, ki mu jih nalaga bližnja voli’na preizkušnja. Ponovil je svoj »recept« za reševanje svetovnih gospodarskih problemov: »hišo je treba spraviti v red«, tudi za ceno velikih odpovedi, omejiti je treba javne izdatke in vmešavanje države.
Italijanski zakladni minister Goria pa se je v svojem nastopu pridružil tistim, ki zahtevajo od ZDA znižanje obrestne mere, od mednarodne skupnosti pa prizadevanja za skrčenje obračunskih primanjkljajev.
Čestitke in voščila predsedniku Pertiniju
RIM — Težko bi bilo prešteti vse čestitke in želje, ki jih je v neposredni ali pisni obliki prejel predsednik republike Sandro Pertini ob svojem 88. življenjskem jubileju. Izrazili so mu jih preprosti državljani, mladina, državniki z vseh koncev sveta, domači politiki in krajevni upravitelji. Med njimi sta bila tudi Reagan in Čemjenko, ki sta mu čestitke posredovala po diplomatskih predstavnikih svojih dežel, medtem ko mu je papež Janez Pavel II., kot državnik in osebni prijatelj, voščil po telefonu.
Žal pa so — kot se v Italiji pogosto dogaja — Pertinijev praznik zmotile tudi polemike o nadaljnji usodi njegovega predsedniškega mandata, ki se bo iztekel prihodnje poletje. Najbolj glasni so demokristjani in med njimi Donat-Cattin, ki zahtevajo naslednji mandat za svojo stranko, čeprav pri tem vneto zagotavljajo, da ne gre za napad na Pertinijevo osebo. Predsednik republike pa se kot ponavadi ne meni za zakulisne manevre: izjavil je, da bo tudi zadnje leto mandata opravljal naloge zavzeto in pošteno kot doslej.
Zanussi: sporazum tujih bank-upnic?
Lama, Camiti in Benvenuto prihodnji teden skupaj
Slovenci iz videmske pokrajine jutri na pogovorih pri prefektu
k RORDENON — Vse kaže, da se operacija Zanussi -r ®ptr°lux vendarle bliža uspešnemu zaključku. Po po-„1 ah agencije Italia naj bi 14 tujih bank - upnic dese-r 0 s švedsko firmo Electrolux sporazum o načinu po-j yaave dolga tovarne Zanussi, ki znaša 180 milijonov 'ariev. s tem pa naj bi bila odstranjena tudi zadnja *-a za vstop Švedov v družbo Zanussi, katere vod-v a *a sedaj vesti ni potrdilo in niti zanikalo, po vsej ri rJetnosti v pričakovanju podrobnejših novic iz Lon-
Z metanom potrebno oskrbeti tudi vasi
NA 5. STRANI
RIM — Generalni tajniki sindikalnih zvez CGIL Lama, UIL Benvenuto in CISL Camiti se bodo najbrž sestali že v prvih dneh prihodnjega tedna, da preverijo možnosti obnovitve sindikalne enotnosti vsaj kar zadeva skupna stališča za začetek pogajanj z delodajalci o reformi plač in z vlado glede pravičnejše davčne politike in zaposlovanja. Lama in Benvenuto sta sicer že dolgo predlagala skupno srečanje na vrhu, toda doslej je Camiti trmasto zagovarjal stališče, da sindikati ne morejo iti na pogajanja, če KPI ne umakne referenduma o draginjski dokladi.
Zdi se, da je vendar prevladalo v vseh sindikatih razširjeno stališče, da je treba nasprotno doseči skup no izhodišče za pogajanja z delodajalci in vlado, pri čemer bi morebiten sporazum celo odpravil potrebo po referendumu. Datum sestanka na vrhu sicer še ni določen, kot tudi ne dnevni red. Toda dobro znamenje so že sestanki na strokovni ravni med izvedenci CGIL, CISL in UIL o osnovnih vprašanjih bližnjih pogajanj z vlado. V petek bodo podrobneje obravnavali vprašanje davčne pravičnosti in razbremenitve delovnih prejemkov, prihodnji torek in sredo pa zaposlitev.
VIDEM — Jutri, v četrtek, ob 17. uri, bo videmski prefekt La Rosa v vladni palači v Vidmu sprejel delegacijo Slovencev iz videmske pokrajine. V delegaciji bodo predstavniki iz Kanaisloe doline, Rezije in Benečije. Vladnemu predstavniku bodo osvetlili aktualna vprašanja Slovencev v videmski pokrajini.
Bearzot noče tvegati proti Švedski Na igrišču samo izkušeni igralci
Za današnje prijateljsko nogometno srečanje proti Švedski je Bearzot izbral kar devet igralcev, ki so na svetovnem prvenstvu v Španiji popeljali Italijo do svetovnega naslova. Po zadnjih spodrsljajih v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo ter za olimpijske igre in nato na samem nastopu v Los Angelesu torej kaže, da Bearzot ne namerava še eksperimentirati in se je znova naslonil na starejše in bolj rutinirane igralce. Zadnji dve srečanji med Italijo in Švedsko sta se slabo končali za »azzurre«: v gosteh so izgubili z 2:0, v Neaplju pa kar s 3:0.
Nadaljnji 2 milijardi din za pomoč Kopaoniku
Strokovnjaki so podprli stališča Slovencev glede šolstva
Delegacija mednarodnih opazovalcev zavrača očitke nemških nacionalistov na Koroškem
BEOGRAD — Ne glede na to, da še ni dosežen dogovor o izvajanju skupnih sredstev solidarnosti Jugoslavije za pomoč Kopaoniku po potresu septembra lani, bi morala Srbija do konca tega leta dobiti 2 milijardi din za pomoč Kopaoniku.
To so sklenili po obisku zveznega sekretarja za finance Vadim ira Klemenčiča s skupino republiških funkcionarjev in članov verifikacijske komisije na prizadetem območju. Čeprav ta zvezna komisija še ni zaključila svojega dela, so predlagali, da republike in pokrajini do konca leta prispevajo dve milijardi kot akontacijo. Pričakujejo, da bo ta predlog sprejet. Sicer pa je Srbija že decembra lani zahtevala, da se ji za potresno škodo na Kopaoniku (septembra lani) dodeli 22 milijard din, to zahtevo pa bodo obravnavali šele konec septembra.
Sredstva, ki jih te dni kot pomoč prispevajo delovne organizacije, družbenopolitične organizacije. Rdeči križ in drugi, dajejo kot nepovratno pomoč. Tudi ZIS je kot nepovračljivo pomoč dodelil 10 milijonov din, kol posojilo SR Srbiji pa še 2 milijardi din. Vsa ta sredstva so bila za sedaj dodeljena SR Srbiji brez pokrajine Kosovo. (dd)
CELOVEC — »Delegacija je prišla do zaključka, da je bilo šolsko vprašanje povod za neresnično, Slovencem sovražno propagando z jasnimi rasističnimi podtoni. Zaradi akutne nevarnosti postopnega uvajanja politike apartheida, poudarja delegacija pomembnost pozornosti mednarodne javnosti.«
S tako ostrimi besedami zavračajo člani mednarodne »opazovalske« delegacije, ki se je pred dnevi mudila na južnem Koroškem očitke, da so bili »zlorabljeni v vprašanju zagovarjanja aktualne manjšinske politike«. Današnja številka koroškega dnevnika »Kleine Zeitung« prinaša v obširnem članku z naslovom »Opazovalci na Kom škem zavračajo očitke« citate iz komunikeja, oh javljenega v ponedeljek v Baslu. Povod za takšno reakcijo te mednarodne delegacije — sestavljene iz Švicarjev, Nemcev in Fincev — je bil komentar glavnega urednika »Kleine Zeitung«, ki ga je bil objavil po njihovem obisku pod naslovom »Pohvala za Koroško«, in v katerem je pisal, kako navdušeni so člani delegacije bili potem, ko so si ogledali južnokoroško šolsko ureditev.
»Didaktično in pedagoško ni mogoče utemeljiti zahteve »nemško-nacionalnih« krogov na Koroškem po ločitvi nemško govorečih otrok od slovenskih«, stoji med drugim tudi v tiskovni izjavi delegacije, ki med drugim tudi ugotavlja, da bi morali obstoječo šolsko ureditev na jezikovno mešanem koroškem območju »izgraditi in izboljšati«.
Delegacija, ki so jo sestavljali pedagogi, jezi-
koslovci, psihologi, pravniki in pripadniki narodnostnih skupnosti v Evropi, se je na svojem štiridnevnem obisku pretekli teden sestala z zastopniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, s člani slovenskih prosvetnih društev, obiskali so dvojezične šole v Galiciji, Žitari vasi in na Komi ju, vrtec »Naš otrok« v Celovcu, dolgo so se pogovarjali z bivšim predsednikom deželnega šolskega sveta Josefom Guttenbrunner-jem, z zastopniki univerze v Celovcu, s škofom Egonom Kapellarijem ter z izobraževalnim referentom koroške ljudske stranke Walter jem Ju-ritschem.
V delegaciji je bil med drugimi tudi svetovalec pri evropskem parlamentu, zahodnonemški profesor dr. Heiner van Boemmel, retoromanski župan občine Trans (Graubenden) Bartholomeus Tschar-ner, pripadnica švedske manjšine na Finskem dr. Vivian Starlund.
Predvolilno vzdušje na Koroškem, če se z besedo »vzdušje« sploh še lahko imenujejo vročična dogajanja pred naslednjo nedeljo, postaja vse bolj vroče, neprijetno ali zelo, zelo milo rečeno, kot je pred tednom dni zapisal neki novinar v dunajskem »Kurierju« — »Korošce je pošla volja za petje«.
Ko bi bilo le pri tem. Dogajajo se tudi zelo čudne reči. Tako je na primer ždtrajski šolski ravnatelj in podpredsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Franc Kukoviča dobil že dvoje grozilnih pisem. Ali so »grožnjam« botrovali dogodki pred, med in po referendumu ko-
roškega Heimatdiensta, ali pa sodba, kd slovenskega učitelja čaka, je težko trditi. Kukoviča je namreč lansko leto v septembru na proslavi 35-letnice »Našega tednika«, glasila Narodnega sveta koroških Slovencev kot zastopnik ZSO v svojem govoru dejal, da koroški politiki izvajajo nad slovensko manjšino »zločinsko politiko«. Vsi trije predsedniki deželnih strank Wagner (SPOč^ Knafl (OeVP) in Hadier (FPOe) so vložili skupno tožbo zoper Franca Kukovico.
Pisec ali pisci, ki grozi ali grozijo Kukoviči s svojimi nizkotnimi besedami, bolj spominjajo na kakšen četrtorazredni kriminalni film z ameriškega divjega zahoda, kot pa na sodobno in demokratično deželo kakršna je Koroška. Oziroma, kakšna naj bi, potem ko takšna pisma pre-čitaš, bila. Da naj gre tja, kamor sodi, se pravi čez Karavanke, naj tam ostane, »kot Titov gardist pa pravzaprav bolj sodiš v svinjski hlev, da se boš zredil« stoji v enem izmed pisem, ki se začenja takole: »Ali že veš, da boš v kratkem doživel težko prometno nesrečo? Kaj se bo zgodilo s tvojim kadavrom? Predelan boš v čevapčiče, kranjske klobase. . .« in tako dalje. Šestnajst let pred začetkom enaindvajsetega stoletja je takšne stvari v civiliziranem svetu, če v civilizaciji sploh zares živimo, težko citirati. Najbolje je vso stvar pozabiti in se zamisliti v svetopisemsko modrost, ki uči, da naj bo blagor onim, ki so bolni na duhu. Norcev pa seveda dandanašnji nikjer, tudi na Koroškem, ne manjka.
BARBARA GORIČAR
Po dolgih pogajanjih v ZDA
Sindono izročili Italiji kjer ga čakajo sodniki
RIM — Ameriške sodne oblasti so se včeraj odločile za ekstradici-jo italijanskega finančnika Michele-ja Sindone, ki je bil že štiri leta v zaporu v Otisvillu v bližini New Yorka zaradi sleparije pri bankrotu ameriške banke Franklin. Sin-dona bi moral v tem zaporu odsedeti še štiri leta, vendar pa mu bodo v najkrajšem času v Italiji sodili zaradi cele vrste kaznivih dejanj, od neplačanih dolgov v okviru bankrota bank »Unione« in »Banca privata italiana« do umora bančnika Giorgia Ambrosolija.
Če bodo Sindono v Italiji obsodili, bo moral najprej odsedeti to zaporno kazen v Italiji ter nato še odsedeti druga štiri leta kot preostanek kazni, ki so mu jo naložili v ZDA.
Sindona se je iz New Yorka v Milan odpeljal z navadnim linijskim letalom družbe Alitalia v spremstvu štirih ameriških agentov. Le na koncu potovanja so ga nekateri potniki spoznali ter prvi trenutek celo mislili, da Sindona beži iz Amerike. Iz Milana v Rim se je spet peljal z letalom, v večernih urah pa je v mogočnem spremstvu policijskih agentov že prispel v rimski zapor Rebibbia, kjer so ga takoj zaslišali.
Prihod Sindone v Italijo je sprožil cel val mogočih reakcij. Vsi politiki, ki so jih vprašali za mnenje, so izrazili svoje zadovoljstvo ob takem razpletu »zadeve Sindona«, komunistični poslanec Antonio Bellocchio, ki je bil že član preiskovalne komisije o loži P 2 je izjavil, da je Sindonova ekstradicija prvi korak na poti k jasnosti v zapleteni povezavi med gospodarskimi in političnimi oblastmi v Italiji. Dodal je še, da bo s prihodom in zaslišanjem Sindone tudi zadeva P 2 dosti bolj jasna.
Na sliki (telefoto AP): Michele Sindona ob prihodu v Italijo med karabinjerji, ki so ga odpeljali v zapor, kjer bo čakal na več sodnih obravnav.
Pod pogojem častnega umika vojske
V Čilu član vojaške hunte Matthei
ponuja opoziciji
SANTIAGO DE CHILE — Čilska vlada mora do poteka predsedniškega mandata, torej do leta 1986, jasno opredeliti prehod k demokraciji in to v soglasju, seveda v mejah možnosti, s političnimi silami. Tako je v intervjuju za dnevnik El Mercurio izjavil vrhovni poveljnik čilskega letalstva in član vojaške hunte Fernando Matthei, ki velja za najbolj zmernega Pinochetovega sodelavca.
Matthei je v bistvu ponovil in potrdil lastne izjave iz leta 1983, ko je omenil možnost, da vlada v dveh letih prizna politične stranke, v treh letih skliče splošne volitve za parlament in v šestih letih obnovi demokratično politično življenje v Čilu. Prehod k demokraciji in pogajanja s političnimi strankami pa bi morali, po njegovi sodbi, voditi vrhovni poveljniki oboroženih sil.
možnost dialoga
Temeljni pogoj za vzpostavitev dialoga je, je nadaljeval Matthei, da se zelo točno opredeli problem komunizma in predvsem vprašanje zasebne lastnine. Izjave Matthei ja, ki kažejo na določeno odprtost vojaške hunte mimo nepopustljivosti Pinocheta, lahko vržejo vodo na ogenj naraščajoče organizirane opozicije vojaškemu diktatorskemu režimu, kakor poudarjajo politični opazovalci. Svoj intervju je Matthei sklenil z jasnim opozorilom silam opozicije in z zahtevo po častnem umik vojaških sil, predpogoj za vsak dialog in politični Pre" obrat v Čilu.
Glede svojih ostrih napadov na opozicijo po zadnji večdnevnih protestih je Matthei izjavil, da so se nj gove kritike nanašale le na določene skupine, ki bi m rale pokazati večjo previdnost.
Spor EGS-ZDA zaradi vina
BRUSELJ — Komisija EGS je uradno posegla proti protekcionističnim poskusom ZDA, ki skušajo omejiti uvoz vina iz držav članic EGS. Omenjena komisija z zaskrbljenostjo spremlja razpravo o t.i. »wine equity bili«, ki se ravno te dni odvija v a-meriškem kongresu. Gre za zakon s katerim naj bi se uvoz vina (najvažnejše izvozne kmetijske dobrine držav članic EGS) v ZDA bistveno zmanjšal. Komisija EGS grozi s protiukrepi, saj smatra, da gre za protekcionistični manever ZDA, .ki ni v skladu s sistemom proste menjave, določenim v mednarodnem carinskem in trgovskem sporazumu. Naj omenimo, da je lani EGS Izvozila v ZDA 4,95 milijona hi vina.
Predlog na generalni skupščini OZN
ARGENTINSKI PREDSEDNIK HOČE FALKLANDE V NAJEM
NEW YORK — Argentinski predsednik Ranil Alfonsin je na generala skupščini OZN nepričakovano izjavil, da je njegova država pripravljena sKi niti pogodbo o »najemu« ali bolje začasni posesti nad Falklandskim zgledu angleško - kitajskega sporazuma, ki je v veljavi v Hongkongu. Ai sin je dejal, da se zavzema za kratkoročen sporazum, ki bi trajal od tre do petih let; dodal je še, da bi pogodba spadala v okvir mirovnih prizadev za dokončno rešitev problema spornega otočja, zaradi katerega se ie gentina pred dvema letoma zapletla v krvav spopad z Veliko Britanijo. Arg ^ tinski predsednik se je v zvezi s tem obregnil ravno nad britansko nepopus ljivostjo.
Omeniti velja, da je falklandska kriza bila povod, da je Alfonsin V* vzel naj višjo državniško funkcijo; notranji spori v argentinski hunti sonai^. reč privedii do sprememb političnih ravnotežij in zametkov demokracije, so omogočili ljudske volitve ter Alfonsinovo izvolitev.
Nasprotujoča si stališča v vladni stranki ZRN glede odnosov z Nemško demokratično republiko
BONN — Bonski minister za mednemške odnose Heinrich Windelen, ki je v intervjuju menil, da bi bilo dobro preveriti, kaj je vzhodnonemški partijski in državni voditelj Erich Honecker mislil, ko je dejal, da bi morala Zvezna republika »spoštovati« državljanstvo Nemške demokratične republike, je hitro dobil odgovor kanclerja Helmuta Kohla. Ta odgovor se glasi: Za zahodno-nemško zvezno vlado obstaja samo eno nemško državljanstvo.
Kancler Kohl je odgovoril posredno po svojem predstavniku za tisk Boenischu, da tudi v osnovni pogodbi, sklenjeni v začetku sedemdesetih let med Bonnom in Vzhodnim Berlinom, ni bilo doseženo soglasje o tem problemu. V uvodu osnovne pogodbe sta zapisani dve različni stališči. Hkrati je Boenisch povedal, da ZRN nikogar ne sili, da se odloči za »nemško« državljanstvo. Vsekakor pa je bolje, je poudaril Boenisch, da zvezna vlada pove, kaj stoji v zahodnonemški ustavi.
Predstavnik za tisk ni hotel podrobneje raz lagati, v čem se razlikuje Kohlovo stališče od
stališča njegovega ministra za mednemške odnose. Toda politični opazovalci vendarle menijo, da zastopa Kohl mnenje večine v CDU, ki se noče niti pogovarjati o vprašanju nemškega državljanstva, minister Windelen pa mnenje manjšine. Leta bi rada z nekoliko prožnejšo politiko do Vzhodnega Berlina glede državljanstva, mejnega popravka na Labi in nadaljnjega obstoja Ustanove za ugotavljanje kršitve človekovih pravic v NDR v Salzgittru, popravila ozračje po odpovedi Honecker jevega obiska in po Andreottijevi izjavi.
Za voditelja socialdemokratske parlamentarne frakcije Hansa Jochna Vogla je zazijal že kar prepad med ministrom Windelenom in voditeljem parlamentarne frakcije CDU - CSU Dreggerjem, kar zadeva tako imenovano nemško politiko.
Po Voglovem mnenju ima Windelen konstruktivno stališče do Honeckerjevih zahtev iz Cere. Po tej poti bi bilo mogoče odpraviti najnovejše neuspehe pri uresničevanju nemške politike. S tem bi bila tudi ohranjena kontinuiteta v tej po-
litiki, ki ji grozi razkroj. Toda Windelen očitno govori v imenu manjšine, medtem ko bi rad Alfred Dregger pripeljal mednemške odnose v stanje, kakršno je vladalo v sedemdesetih letih. To je osebni izziv za kanclerja Kohla, je dejal Vogel. Jasno bo moral povedati, ali stoji na Dreggerjevi ali Windelenovi strani.
Predsednik SPD Willy Brandt, ki se je v petek v Bonnu pogovarjal s članom politbiroja vzhodnonemške enotne socialistične partije (SED) Arenam, je v intervjuju dejal, da bi bil zelo začuden, če bi prišlo do Honeckerjevega obiska v ZRN pred drugo polovico 1985. Vsekakor je iz pogovora z Axenom posnel, da je možen obisk ob poznejšem datumu. Brandt ne verjame, da bo prišlo do vsebinsko pomembnega pogovora, ko se bosta v petek sestala predsednik Reagan in sovjetski zunanji minister Gromiko. Pričakujejo, da se bosta obe strani prihodnje leto resno potrudili ustvariti pogoje za nova pogajanja.
BOŽIDAR PAHOR
Tudi SPD zavrača očitke iz Moskve
BONN — Sovjetskega veleposlanika v Bonnu Vladi mira »e-mjonova so poklicali v zunanje ministrstvo, kjer ga je državni sekretar Andreas Meyer-Landru obvestil o globokem začudenju zveznega kanclerja Helm“V Kohla nad izrazjem in vsebin očitkov, ki jih sovjetski tisk P šilja na račun domnevnega re vanšizma v Zvezni repubino-Državni sekretar je posebej ',-a-vrnil sramotilne napade na kane lerja Kohla.
Namestnik voditelja parlameli tarae frakcije SPD Horst Ehm*« je v Moskvi, kamor je odpotova nekaj socialdemokratskimi vod* telji na pogovore z Borisom * nomarjovom, odločno zavrnil čitke proti bonski vladi, d® * govarja revanšizem in vodi P° tiko, ki povečuje vojno nevarno v Evropi. (BP)
Po nedavnem hudem valovanju
Ugotavljanje škode
Carbone vložil interpelacijo na deželi
TRST — Tehniki dežele so si že »gledali kraje, ki jih je v ponedeljek hudo prizadelo morsko neurje, dežel-jjj odbornik za javna dela Adriano Bomben pa je že izdal prve odredbe popra vi tev škode.
Med najbolj prizadetimi objekti je Pokrajinska cesta, ki pelje iz Milj Proti Lazaretu, ki je na nekaterih odbili popolnoma uničena. Poleg tega so se na to cesto zrušili bližnji zidovi. Cesto so trenutno zaprli prome-b*> ter bo zaprta dokler je ne bodo dodobra pregledali in odstranili majajoče strukture.
Mnogo škode je bilo tudi v portiču v Grljanu, kjer je bes naravnih elementov odnesel mnogo skal na pomolu ter ga nato delno poškodoval. Tudi v portiču pod Križem je škoda Precejšnja, saj je tudi tam pomol še Precej »razbit«.
Manj škode je bilo na barkovljan-skem nabrežju, kjer je ujma poškodovala portič v Čedazu, predvsem pa sprehajališče, ki vodi od barkovljan-
ske glavne postaje avtobusov skoraj do začetka kopališč »Topolino«. Predvsem je bil poškodovan portimi tlak. Manjša škoda je tudi v starem bar-kovljanskem portiču. Morska voda je poškodovala tudi material, ki je bil spravljen v bližnjih skladiščih.
Danes si bodo predstavniki tehničnega osebja dežele spet ogledali škodo, ki jo je povzročilo razburkano morje, ter bodo nato po vsej verjetnosti zahtevali nujne posege izrednega stanja.
Izjemne vremenske razmere so povzročile več sto milijonov lir škode, posebno če upoštevamo, da so hudo poškodovale in potopile celo vrsto čolnov.
Načelnik socialistične svetovalske skupine v deželnem svetu Gianfranco Carbone je včeraj vložil interpelacijo deželnemu odboru ter zahteval pojasnila o tem, kako namerava deželni odbor ukrepati in finančno prispevati za odstranitev nastale škode.
VOJAŠKE VAJE NATO
VIDEM — Ob današnji sklenitvi vojaških vaj NATO bo poleg italijanskega obrambnega ministra Spadolini ja navzoč tudi generalni tajnik NATO lord Carrington.
Spadolini bo prisostvoval taktičnemu letalskemu napadu na ozemlje in zaključni paradi vseh na manevrih sodelujočih oddelkov.
, V teh vajah so sodelovali italijanski, portugalski, ameriški in francoski vojaki, namen vaj, ki so vsako leto, pa je braniti aapadni sektor južnega krila
nato.
Pogovori
PSDI-SKGZ
GORICA — Prejšnji teden so se na sedežu PSDI v Gorici sestali predstavniki deželnega vodstva PSDI in izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze. Pod vodstvom deželnega tajnika Zucallija in predsednika Raceta so razpravljali o globalni zaščiti Slovencev v Italiji in poglobili razna vprašanja v tej zvezi. Pri tem so izhajali iz zaščite, ki naj zajema Slovence v vseh treh pokrajinah. Za PSDI so bili na razgovoru prisotni pokrajinski tajniki iz Trsta in Gorice in predstavniki videmske pokrajine.
Seja Sveta slovenskih organizacij
Razprava o kulturnih in šolskih vprašanjih
TRST — Na svoji zadnji seji dne 19. septembra se je izvršni svet Sveta slovenskih organizacij ukvarjal predvsem s šolsko in kulturno problematiko. Odbor se je seznanil z napredovanjem priprav za Koroške dneve, ki bodo od 13. do 21. oktobra v tržaški, goriški in videmski pokrajini.
Na šolskem področju je bilo v o-spredju vprašanje odprtja slovenske sekcije v goriškem tehničnem zavodu
Simpozij v Portorožu
Posvečen je področju fizike
PORTOROŽ — Fizika kondenzirane materije je področje fizike, ki se je v zadnjih tridesetih letih izredno razvilo. Nova spoznanja o strukturi in dinamiki kondenzirane materije ter o njuni povezavi z makroskopskimi lastnostmi snovi so osnova za razvoj novih materialov in tehnologij. Kot primer omenimo le odkritje tranzistorja, ki je omogočilo razvoj polprevodniške tehnologije in v novejšem času mikroelektronike ter odkritje laserja, ki je osnova za optoelektroniko.
Fiziki, ki delajo v Jugoslaviji na področju kondenzirane materije, se se stajajo vsaki dve leti na simpoziju, kjer predstavljajo rezultate svojih raziskav. Letošnjega 9. simpozija v hotelu Metropol v Portorožu v organizaciji s podporo Instituta »Jožef Stefan« se udeležuje okoli 130 znanstvenikov iz jugoslovanskih znanstvenih ustanov. V treh dneh bo na simpoziju predstavljeno 8 uvodnih oz. preglednih predavanj in 120 referatov, ki obravnavajo rezultate teorijskih in eksperimentalnih raziskav faznih prehodov in strukture ter lastnosti različnih snovi od kovin do tekočih kristalov.
Ob otvoritvi je udeležence simpozija pozdravil podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS prof. dr. Boris Frlec.
za industrijo, ki se je zavleklo kljub temu, da obstajajo že vsa zagotovila in je zadoščeno formalnostim. Gre samo za vprašanje dobre volje, saj je ravnateljstvo zavoda ITI že izrazilo pripravljenost, da odpre slovensko paralelko. Slovenski dijaki pa zaenkrat hodijo v italijanski razred.
Svet slovenskih organizacij je sklenil pospešiti postopek za nadaljnjo obogatitev slovenske šole in bo s tem v zvezi poslal protestne brzojavke na pristojna mesta. Obenem je obravnaval problem katinarske šole in je izrazil solidarnost staršem, ki se zavzemajo za ustrezne pogoje pri vzgoji otrok. Na kulturnem področju je odbor Sveta slovenskih organizacij o-bravnaval negativne vidike javnega finansiranja kulturne dejavnosti slovenskih kulturnih društev na Goriškem. Ugotovil je, da je pomoč neustrezna in za Slovence tudi krivična in je zaradi tega sklenil sprožiti to vprašanje na pristojnih mestih.
Končno je Svet slovenskih organizacij vzel v pretres težak položaj Slovenskega stalnega gledališča in se zavzel za nemoteno delovanje te, za slovensko manjšino tako potrebne u-stanove, ki je zelo povezana s kulturno rastjo in zavzetostjo celotne manjšine, kolikor bolj je sposobna s pluralističnim repertoarjem privabiti v gledališče čimveč pripadnikov naše skupnosti.
Na Obali več sto milijonov škode
KOPER — šele čez nekaj dni bo znano, koliko škode je na slovenski obali povzročilo včerajšnje dveumo divjanje morja in vetra. Posledice £eurja še Vedno ocenjujejo posebne komisije občinskih štabov za civilno zaščito in zavarovalnih skupnosti. Že P° prvih podatkih pa kaže, da je škode za več sto milijonov dinarjev.
Visoki valovi so zagotovo povzroči-u največ škode na samih obalnih objektih. Tako so namreč povsem zru-s°ni leseni pomoli na portoroški in ko-Pfski plaži, močno pa je načeto obal n° zidovje v Piranu, ob stalni cesti •Ued Izolo in Koprom, na stari semedelski upadnici in starem koprskem Pristanišču. Morski valovi so povzročili precej škode tudi v hotelu Piran in drugih gostinskih lokalih na pi
ranskem nabrežju. Precej škode je bilo tudi na plovilih. Tako samo v I-zoli ocenjujejo, da je bilo na čolnih in jahtah privezanih v izolski marini, za več kot dvajset milijonov dinarjev škode. Kolikšna pa je bila na približno štiridesetih poškodovanih ali potopljenih čolnih in jadrnicah, ki so bile privezane v koprskem madraču, bo znano šele v naslednjih dneh. Prijave na zavarovalne skupnosti prihajajo zelo počasi, saj je le malo plovil, ki bi bila kako zavarovana. Na območni zavarovalni skupnosti Triglav Koper so nam povedali, da ima obalo zavarovano edinole piranska občina (komunalno podjetje in posamezni hoteli). V primeru uveljavljanja celotnega zavarovanja bi od zavarovalnice lahko dobili okoli 70 milijo-
nov dinarjev odškodnine. Zagotovo pa je za več sto milijonov škode na obalnem zidu med Koprom in Izolo, stari semedelski upadnici in na starem premolu v Kopru. Sanacija teh objektov je tako rekoč nujna, saj bi lahko vsako naslednje divjanje morja še bolj načelo ta del obale.
IZTOK UMER
• BENETKE - Natečaj »Med v kuhinji« bo ena- najzanimivejših stranskih pobud razstave »Med 3«, ki bo v G mani pri Benetkah od 28. do 30. septembra. Razstave se bodo s svojim medom udeležili čebelarji delovne skupnosti Alpe Adria. Kuharskega natečaja pa se lahko udeležijo vsi.
Predsednik dežele Comelli izroča namenu novo športno igrišče v Podbonescu
v Beneški Sloveniji
»Zbori treh dežel pojo«
Zbor Vasilij Mirk pel v Železni Kapli
TRST — Pod geslom »Zbori treh dežel pojo« je bilo v soboto, 22. t.m., v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem 12. srečanje pevskih zborov. Sodelovali so zbori DPD »Svoboda« iz Stražišča pri Kranju, »Bratov Milavcev« !z Brežic, »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela in domači zbor SPD »Zarja« lz železne Kaple. Omenjeni zbori so se prvič srečali leta 1973 v Kranju in s® tam domenili, da bo izmenično vsako leto eden od omenjenih zborov go-m prireditev.
Tako srečanje je bilo v soboto v železni Kapli na Koroškem, kamor so zbori dospeli že v zgodnjih popoldanskih urah. Nastop zborov pa je bil zve-Cer ob 19. uri v telovadnici kapelske šole ter je privabil lepo množico domačinov. Med številnimi gosti je bil tudi župan občine Železna Kapla - Bela fjwin Juvan. Pozdravni govor je imel predsednik domačega SPD »Zarja« Miha J ravnik, ki je poudaril pomen tega srečanja zborov, katerega je označil ‘Udi kot pravilno pot k zbliževanju in utrjevanju prijateljstva med pevci in Narodi. Dotaknil se je tudi trenutnega položaja na Koroškem ob bližnjih vo-btvah in seznanil prisotne tudi o boju za narodnostne pravice, ki ga še ved-710 vodijo pripadniki slovenske manjšine, ki živi na Koroškem, j „ Prvi se je na odru predstavil domači zbor SPD »Zarja« pod vodstvom °zfca Wr ulic ha, sledil je nastop zbora DPD »Svoboda« iz Stražišča pod vod-(t’’07ri Marije Jamnik, nakar je srečanje popestril nastop glasbenega kvin-e{a Dobri prijatelji iz Brežic, ki se je predstavil s krajšim sporedom na-odrtih pesmi. Za njim. je bil na vrsti še zbor »Bratov Milavcev« iz Brežic Pod vodstvom Draga in Elizabete Križanič, nato pa naš zamejski zbor Va-,17j Mirk s Proseka Kontovela, ki je pod vodstvom Evgena Prinčiča zapel, ,. vsi ostali zbori, štiri pesmi in sicer Matona mia cara, Tiha noč, Drem-]e se mi dremlje in Scherzo.
Med izvajanjem posameznih zborov so predstavniki slednjih prinesli brat-s. Pozdrave. Za Stražišče je v imenu družbenopolitičnih organizacij Kranj 'Pregovoril Matko Oman, za Brežice predsednik izvršnega sveta občine Bre-Jože Avsič, ki je posredoval tudi pozdrave predsednika RK SZDL Franca riinča. Za zbor Vasilij Mirk je spregovoril Bruno Rupel, ki je omenil, da °t koroška se tudi slovenska manjšina, ki živi v Italiji, bori za narodno-' ne pravice in že več let čaka zakon o globalni zaščiti. Obžaloval je tudi eJstvo o postavitvi novih cestnih tabel po vaseh tržaške občine samo v
Aucijanščim.
le spored je sklenil nastop združenih moških zborov, saj so se tokrat po-9 Železne Kaple predstavili v mešani zasedbi tudi zbori iz Stražišča in i ezlč. Združeni zbori so zapeli Triglav, Bratje zapojmo, Morje adrijansko J* Juhe, pojdam u Škufce. Po končanem sporedu so priredili za goste in yCe družabni večer, katerega so popestrili akordi Dobrih prijateljev. Žal p 50 morali pevci zbora V. Mirk prvi oditi, kajti čakala jih je še dolga P°‘ do doma. čeprav utrujeni, so se naši pevci pozno ponoči vrnili domov seli, saj je bilo na Koroškem res prijetno.	g g
D0 SOBOTE 29. SEPTEMBRA
predsezonski popust moda
NA JESENSKA OBLAČILA
r4P POPUST DOBITE PRI BLAGAJNI
Napoved odbornika Vattovanija, medtem ko starši še čakajo na nov predlog
Tržaški občinski odbor bo šele v ponedeljek razpravljal o stiski na katinarskih šolah
Starši otrok, ki obiskujejo slovenski šoli na Katinari, vodstvi obeh šol in učno osebje še vedno čakajo, kdaj se bo vprašanje prostorske stiske na osnovni šoli Milčinski in na oddelku nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod premaknilo z mrtve točlge. Doslej niso dobili še nobenih sporočil in novih izvedljivih predlogov; njihovo nezaupanje do občinskih oblasti se tako iz dneva v dan veča.
Na odbomištvu za šolstvo pri tržaški občini pa so si, vsaj po zagotovilih odbornika Vattovanija, vse te dni sledili sestanki, da bi čimprej našli zadovoljivo rešitev za katinarski problem. V telefonskem pogovoru nam je odbornik Vattovani včeraj izjavil, da »ni doslej posredoval nobenih vesti in sporočil v zvezi s prostorsko stisko, ker je raje posvetil svoj čas rešitvi vprašanja«. Dodal je še, da bo jutri ali pojutrišnjem obvestil vodstvi šol \n starše o teh prizadevanjih.
Eden od teh sestankov je bil tudi včeraj na odborništvu za šolstvo. Poleg odbornika za šolstvo so se ga u-deležili tudi odborniki za urbanistiko, javna dela in za decentralizacijo, tehniki teh odbomištev, ravnatelj italijanskega didaktičnega ravnateljstva, predstavniki italijanskih staršev in tržaški šolski skrbnik.
»Prisotnost drugih odbornikov je bila nujno potrebna, ker zajemat katinarski problem tudi njihova področ-
ja«, je poudaril odbornik Vattovani. »Na sestanku smo še enkrat proučili sedanji položaj in poskusili izluščiti nov predlog.
Gradnja novega prostora s telovadnico in učilnicami za italijansko šolo na Katinari je problematična. Skupno obiskuje šole na Katinari od 80 do 90 otrok; v prihodnjih letih je pričakovati, da bo to število še upadlo, Potrositi milijardo lir za novo gradnjo je v takem primeru očitno preveč, občina pa tudi ne razpolaga s tolikimi
finančnimi sredstvi.«
»Na sestanku je prišlo do nekakšnega novega predloga«, je nadaljeval Vattovani. »En italijanski razred naj bi v tem okviru preselili v bivšo policijsko kasarno, drugi učni prostor pa naj bi dobili s pregraditvijo ene od sedanjih učilnic v šolskem poslopju na Reški cesti. Tako italijanska šola Silvestri kot slovenska nižja srednja šola Sv. Ciril in Metod razpolagata z učilnico s površino 60 kvadratnih metrov, v teh učilnicah pa je po
enajst učencev. Tudi šolski skrbnik se strinja, da bi lahko v teoriji v taki učilnici dobilo prostor od 22 pa tudi do 25 učencev. S pregraditvijo e-ne od učilnic bi torej lahko vsaj začasno rešili sedanjo stisko.«
Po napovedih odbornika Vattovanija bo o tem vprašanju v ponedeljek razpravljal tržaški občinski odbor. »Za tako rešitev bi se morala predhodno izreči tudi oba področna sveta, kajti brez njihovega privoljenja odbor ne more odločati o kakršnikoli preselitvi« je poudaril še odbornik Vattovani.
Kaj pa slovenski osnovnošolci in srednješolci, ki so že enajst oziroma štiri dni brez pouka? Odliomik Vattovani poziva slovenske starše »naj pokažejo dobro voljo in v tem času prekinejo protest ter naj pošljejo svoje otroke v šolo, pa čeprav tudi v popoldanski izmeni. Na ta način se ne bi položaj še bolj zaostril in zapletel«, je obrazložil Vattovani.
O vprašanju katinarskih šol bi morali včeraj razpravljati tudi na šolskem skrbništvu, sestanek pa je, žal odpadel.
Ravnatelj nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod Edmund Žetko je medtem včeraj, kot vse prejšnje dni, že spet pisal skrbništvu in ga obvestil o nevzdržnem položaju na katinarski šali. Na svoje pismene pozive doslej ni dobil nobenega odgovora.
Še do petka vpisovanje za spominski izlet v Mauthausen
V petek zapade rok za vpis zainteresiranih za izlet, ki ga organizirajo tri naša društva od 27. do 29. oktobra v zloglasno nacistično taborišče Mauthausen z željo, da počastijo 40. obletnico množične aretacije tržaških aktivistov in mladincev, ki so jih nacifašisti prav takrat odpeljali v razna nacistična uničevalna taborišča, največ v Mauthausen, od koder se jih je le nekaj vrnilo, vsi o-stali so podlegli mučenju, gladu, boleznim. Mi pa so jih še žive zažgali.
Organizatorji izleta so društvo šivan Grbec« iz Skednja, kjer se je prijavilo kar lepo število ljudi, med temi mnogi preživeli iz raznih taborišč, ali pa tisti, ki so tam izgubili svoje, društvo »Primorsko« iz Mačkolj in kulturno društvo Rovte - Kolonko-vec. Iz Skednja bosta odšla dva avtobusa udeležencev, iz Mačkolj en avtobus, organizatorji upajo, da se bodo do petka zjutraj javili še vsi zainteresirani s področja Kolonkovca, tako da bi tudi tu napolnili en avtobus.
Odhod udeležencev izleta v Mauthausen bo 27. oktobra v zgodnjih popoldanskih urah (ura odhoda bo še javljena). Da bi ta izlet združili tudi z obiskom Slovencev na Koroškem, so se organizatorji povezali s pevskim zborom »Kralj Matjaž« iz Pliberka, kjer bosta ženski pevski zbor »Ivan Grbec« iz Skednja in mešani pevski zbor »Primorsko« iz Mačkolj nastopila na posebnem večeru.
Posredovanje za prvi letnik tečaja za tajnice
Vodstvo Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje se je pretekli teden sestalo z deželnim odbornikom za kulturo in šolstvo Dariom Barnabo. SDZPI je zaprosil za sestanek pred časom, da bi prepričal deželnega upravitelja o umestnosti prvega letnika tečaja s kvalifikacijo za tajnice v podjetju. Zavod je namreč vključil ta tečaj v program, ki ga je pred meseci predstavil deželi, da bi ga odobrila. V veliko začudenje vodstva zavoda je pristojna komisija zavrnila ta tečaj (sprejela pa je drugi letnik tečaja za tajnice), češ da je na tržišču dela premalo povpraševanja po tajnicah.
Sestanek z deželnim odbornikom Barnabo se je odvijal v prisrčnem vzdušju. Odbornik je pokazal do vprašanja določeno naklonjenost in predlagal zavodu, naj predoči pristojni komisiji dokumentacijo o dosedanjem poskusnem vpisu za 1. letnik tečaja za tajnice, ki ga je SIjZPI izvedel v poletnih mesecih brez vsakršne propagandne akcije in je naletel kljub temu na lep od ziv; poleg tega bo zavod posredoval komisiji tudi dokumentacijo o možnosti zaposlitve za tečajnice.
Zavod bo odposlal zahtevno dokumentacijo še v teku tega tedna, dokončna odločitev o tečaju pa naj bi padla v začetku oktobra. S 1. oktobrom se bodo medtem že začeli preostali trije tečaji s kvalifikacijo, in sicer 2. letnik tečaja za tajnice ter oba letnika tečaja za mizarje.
Včeraj uradno odprtje
Pobuda petih organizacij v odgovor stanovanjski krizi
Razstava o morju na velesejmu
m			Ui-hH	■L
j j ŠvtSZSm		SBBI Mi		■ '
I		, i |l.	jej Ji	I Mr
m8aJr - >				
Včeraj je bila ob 9. uri v Kongresnem centru tržaškega velesejma svečana otvoritev druge razstave o morju, ki bo trajala od 25. do 30. septembra in bo za publiko odprta zadnja dva dni v mesecu, druge dneve pa bodo razstavo lahko obiskale šole in gospodarski operaterji. Za šole bo na razpolago didaktični material (znanstveni dokumentarci in programi na računalnikih).
Na otvoritvi so spregovorili predsednik Piero Toresella, zastopnik ministra za civilno zaščito Zamberlettija admiral Torelli, tržaški župan Richetti in predsednik Trgovinske zbornice Tombesi. Poleg drugih je bil prisoten tudi konzul Aleksandar Nikolič.
V jutranjih urah je bila okrogla miza, ki ji je predsedoval dr. Brancati z ministrstva za znanstvene raziskave, na temo »Izkoriščanje morja in morskih surovin«, popoldne pa je predaval profesor Tedesco z instituta za ekologijo o ukrepih, s katerimi država preprečuje vse večje onesnaženje naših morij. Danes ih v prihodnjih dneh pa bo na velesejmu kongres ICMES Mednarodnega združenja za sisteme ladjedelništva in ladijskega inženirstva.
Na sliki : tržaški župan in drugi predstavniki oblasti si ogledujejo razstavo.
Rumene pentlje bodo opozarjale na prazna stanovanja v mestu
Večkrat se na vežnih vratih tržaških hiš pojavljajo svetlo plave ali rožnate pentlje, s katerimi stanovalci hiše najavljajo rojstvo novorojenčka.
Sedaj se bodo na vežnih vratih tržaških hiš pojavile rumene pentlje, ki ne bodo znanilke veselega dogodka, temveč bodo, tak je namen organizatorjev te akcije, opozarjale, da je v omenjenem poslopju prazno stanovanje, ki ga je treba evidentirati in ga vključiti v seznam vseh tistih razpoložljivih stanovanj v Trstu, ki bi lahko prišla prav številnim mladim družinam, tistim, ki jim grozi izgon iz stanovanja, družinam, v katerih sta na primer zakonca sodno ločena, pa morata stanovati skupaj, ker ne dobita drugega stanovanja, ali pa starejšim osebam, ki nimajo primernega bivališča.
O vsem tem je bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je na sedežu Zveze potrošnikov v Drevoredu XX. septembra sklicalo kar pet organizacij oziroma ustanov, in sicer deželna in tržaška federacija potrošnikov Sindikat stanovalcev (Sindacato inquilini Casa e Territorio), Enotni vsedržavni sindikat ,ta-novanjskih najemnikov in podnajemnikov in Zveza žensk Italije UDI.
Tu so predstavniki omenjenih organizacij obrazložili pomen akcije, ki
je že stekla v raznih italijanskih mestih in ki je imela na primer v Bologni, Benetkah itd. že dokaj velik odmev.
Naša p>obuda ne namerava škoditi lastnikom stanovanj, niti delati iz ljudi nekakšne ovaduhe, so med drugim organizatorji konference poudarili. Naša želja in namen je, da e-videntiramo, s pomočjo prebivalstva, Itoliko je v Trstu praznih stanovanj in katera od teh bi lahko prišla v poštev, da jih dobijo za primerno najemnino tisti, ki so brez stanovanja. Mi nameravamo omenjeno akcijo izpeljati, so med drugim poudarili, s pomočjo odgovornih oblasti — v tem primeru s podporo občinske uprave, ki hi nam morala pomagati, saj gre za reševanje problema, ki je prav v Trstu izredno pereč. Preden je prišla občinska uprava v Trstu v roke Listi za Trst, so še povedali organizatorji, je v sklopu težaške občinske uprave že delovala posebna komisija, ki se je ukvarjala prav s temi problemi. Mi nameravamo zaprositi sedanjega župana in občinsko upravo za razgovor, da mu ponovno postavimo to vprašanje in postavimo zahtevo po obnovitvi te komisije, ki bi potem preverila vse sezname praznih stanovanj ter skupno z nami začela z delom, ki smo si ga zastavili.
Že iz podatkov ljudskega štetja iz leta 1981 je namreč razvidno, da je v Trstu veliko praznih stanovanj, ki jih pa lastniki nočejo dati v najem, ker jih raje prodajo za izredno visoko ceno.
Celotna akcija, ki bo v teh dneh stekla nosi naslov »Rumena pentlja fiocco giallo«. Organizatorji upajo, da bo naletela med prebivalstvom na dober odmev.
V soboto in nedeljo s KZ na Dolenjsko
Letošnji avtobusni izlet Kmečke zveze, ki bo v soboto, 29., in nedeljo, 30. t.m., bo vodil po Dolenjski. Izletniki bodo odpotovali iz Trsta ob 7. uri in se mimo Ljubljane podali v Ivančno Gorico, Muljavo, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Bazo 20, Semič, Metliko in Otočec do Novega mesta. Na poti si bodo ogledali razne kmetijske kombinate, muzeje in druge zanimivosti. V nedelj0 pa bodo obiskali Pleterje, Agrokombinat TOK, Brežice, Grosuplje in se nato vmi'i proti Trstu. Cena izleta je 95.000 lir, vpisovanje pa vsak dan v tajništvu Kmečke zveze.
1
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
V Devinu že leta 1864 delovala slovenska šola
Devin
(Prvi del)
V Devinu, devinski, Devinčani it. Duino, 1971: 860 preb., 1981: 1150 preb., 3 razredi slov. šole, Štivan —
1,5	km, občina Nabrežina — 7 km, Trst — 23 km. Nadmorska višina 39 m. Stoji na vzpetini nad morjem in obsega stari gručast del in novejši sklenjen del. Na severu režeta vas državni cesti Trst - Videm in Trst - Benetke. Bližnja vzpetina je Frščak (234 m), ki je zahodni podaljšek obmejne Grmade (323 m). Na njegovem zahodnem robu je večja udolbina Dol. Nekdanje njive in travnike severno od vasi (Dolge njive, V njivah, Piščev dol — ali Pi-ščandol —, Bokadin) zaseda novi del kraja in Ribiško naselje. Nekdanje pašnike na Frščaku preraščate grmičevje in gozd; na severozahodni strani blizu pokopališča je bil na pobočju Grmade nasad oljk. Hrastov gozd je na Mandriji severozahodno
od železniške proge, na zahodni strani tik Devina pa je obzidan hrastov nasad črničje, last devinskega princa. Frščak in Kopanje zaraščajo bori, hrasti in grmičevje. Gozdovi so last domačinov.
Vas premore le dve pravi kmetiji z gospodarskimi poslopji. Kmeta se posvečata živinoreji in vinogradništvu in imata večino obdelovanih površin v Furlanski nižini. Glavni sorti vina sta refošk in malvazija. Vodovod je tu od leta 1929. Nekaj je še vodnjakov, vodo katerih uporabljajo za zalivanje vrtov. Oba kala, Lokva na severnem robu vasi in severovzhodno od tod Na kaliču, so takoj po zadnji vojni zasuli. Stanovanjske hiše so enonadstropne, novejše tudi dvonadstropne. Le te in počitniške hiše doseljencev so na zahodnem robu vasi, predvsem pa na severu, proti železnici. Devin je pomemben turistični kraj, zato premore številne počitniške hiše, dva hotela, tri gostišča s tujskimi sobami in sedem gostiln. Na trgu na severovzhodnem robu naselja je bil do
srede 30. let zelo obiskovan vsakoletni sejem. Propadel je po zadnji vojni, ko je tod stekla državna cesta Trst - Videm.
V Devinu je danes precej opazen pojav asimilacije. V zadnjih desetletjih se je sem preselilo mnogo ljudi, tako da se je od povojnih let do danes prebivalstvo podvojilo. Tržaški premožnejši sloj je pokupil ves obalni pas od devinskega pristanišča do Sekade, ki ga je prodal devinski princ. Poleg tega je princ prodal tudi Sesljanski zaliv. Treba pa je omeniti, da so tudi slovenski ljudje prodali mnogo zemlje, tako, da je danes Slovencev le še petina vsega prebivalstva. Mnogo zemljišč so tudi razlastili za gradnjo avtoceste, motela, servisne postaje, bencinskih črpalk in parkirišča, ki so zrasli na devinski zemlji. Severno od vasi, pod Grmado, teče danes naftovod, ki povezuje Trst z Ingolstadtom na Bavarskem.
Središče župnije je Štivan. Sožupna cerkev Sv. Duha je iz leta 1591. V njeni neposredni bližini so leta 1601 začeli graditi servitski samostan.
Grof Raimondo della Torre Valsas-sina je v Devin poklical redovnika Gregoria Alasia di Sommaripa da bi vodil graditev samostana in. novo redovno naselbino. V samostanu je do njegove ukinitve pod Jožefom II. delovala šola za plemiške sinove in duhovnike.
Vsaj že od š. 1. 1864/65 je v kraju delovala slovenska šola, ki je postala leta 1885 redna. Sedanja šola je bila leta 1983 poimenovana po pisatelju Josipu Jurčiču. Zaradi raznarodovalnega pritiska nad slovenskimi domačini je leta 1899 narodnoobrambno goriško društvo Šolski dom odprlo otroški vrtec.
V začetku 20. stol. je bilo ustanovljeno Bralno in pevsko društvo Ladi-ja (1900 - 1920), tik pred vojno pa še klerikalno društvo »Straža«. Leta 1911 je zaživela Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Devin in Mavhinje. Obstajala je še Knjižnica Slov. dijaške zveze (1908?) in Kmečka posojilnica (1908-1936). Po prekinitvi delovanja med vojno je kmalu po njej fašizem zatrl vso kulturno - prosvet-
no dejavnost in ohranila se je le se slovenska pesem v cerkvi. Zdaj deluje od leta 1964 podružnica tržaške Glasbene matice, od leta 1966 pevski zbor »Fantje izpod Grmade«, od 19‘‘i Dekliški pevski zbor, leta 1974 pa sta bila ustanovljena dva voda skavtov in skavtinj. Od 1971 do 1974 je v naselju deloval Kulturni krožek Devin Štivan.
Razvoj Devina je bil dolgo časa povezan z devinskim gospostvom. Takrat je bilo središče naselja na ulici od cerkve Sv. Duha proti staremu gradu, ki so mu pripadale tri pristave (mandrije) : Kohišče pod Terom za f r" ščakom, ki je bila leta 1969 opuščena in je v območju Medje vasi, Pečina na severovzhodu ob železnici, ki je bila obljudena do prve vojne, in Prista; va na severozahodni strani, o katen obstajajo le dokumenti. Domačini s° bili kmetje in ribiči.
Prvi devinski grad je nastal v H-stol. kot fevd oglejskega patriarhata-Verjetno ima fevdalni rod, ki se in)^ nuje po Devinu, svoj izvor v Furlaniji-(Se nadaljuje)
Zahteva Koordinacijskega odbora za vzhodni Kras
Gradnja novega metanovoda le pod pogojem da speljejo metan tudi v slovenske vasi
TREBČE
PADRIČE
Drobni črtež nakazuje traso, ki jo predvideva podjetje ACEGA, debelejši črtež pa ponazarja alternativni predlog
Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi
Vasi vzhodnega Krasa so v nenehnem gibanju. Predstavniki vseh krajevnih organizacij, ki so stvorili Koordinacijski odbor (ali zvezo, kot ga sedaj na zi vajo) budno spremljajo vse, kar se na njihovem področju dogaja. Posebno pozorni so na vse tisto, kar zadeva načrt za gradnjo hitre ceste ter razvoj Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Kot pa v načelu ne nasprotujejo gradnji vseh tistih struktur in infrastruktur, ki v perspektivi zagotavljajo določen gospodarski in družbeni razvoj Trstu in vsej deželi, tako ne pristajajo več na to, da bi morale za obče koristi vedno plačevati slovenske kraške vasi. Če že plačujejo (in to je proces, ki gre nazaj v desetletja), potem imajo vso pravico, da zahtevajo tudi zase pravično odškodnino in da si zagotovijo določene koristi. To je osnovno načelo Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi in ga zato dosledno zagovarja ob slehernem primeru seganja po kraški zemlji.
Načelo je prišlo do izraza tudi te dni, ko se je odbor soočal z novim načrtom. Tokrat je na vrsti medobčinsko podjetje ACEGA, ki namerava položiti v že tolikokrat razrito vzhod-nokraško zemljo nove cevi. V tem primeru gre za metan. Cevi naj bi speljali z Opčin do zbira'mika pri Ric-uianjih in s tem znatno ojačili plinske zmogljivosti za potrebe mesta. Istočasno pa naj bi zagotovili plinsko gorivo raziskovalnemu centru pri Pa-dričah.
Načrt sicer ni nekaj novega. V pre-
dalih leži že nekaj let, a je postal aktualen te dni, ko so se predstavniki podjetja »SNAH progetti« iz Milana, ki načrtuje metanovod, zglasili pri Koordinacijskem odboru in prosili za dovoljenje, da pričnejo z meritvami na zemljiščih, po katerih naj bi stekel metanovod.
Koordinacijski odbor je bil na vso zadevo že pripravljen. Že dolgo seznanjen z okvirnim načrtom SNAM, je medtem že izoblikoval jasno stališče in izdelal alternativen načrt. Prvi odgovor milanskim strokovnjakom je bil zato — ne, na naša zemljišča ne boste stopili, dokler ne bo-
ste proučili naših predlogov. Ti predlogi pa so zelo enostavni: Če že namerava ACEGA speljati metanovod po našem teritoriju, potem naj poskrbi, da bo metan prišel tudi v naše vasi. Nesprejemljivo je zato, da so traso za namestitev novih cevi zarisali daleč od vasi, visoko po pobočju hriba, medtem ko bi se lahko držali niže in izkoristili v ta namen gradnjo hitre ceste. V podkrepitev tega mnenja ima odbor že zagotovilo družbe ANAS, da je mogoče namestiti cevi ob trasi hitre ceste.
Po ustni izmenjavi mnenj in predlogov z načrtovalci, je Koordinacijski
odbor poslal 20. septembra tudi pismeno zahtevo glavnemu ravnatelju ACEGA inž. Gaetanu Romanu, da pismeno zagotovi napeljavo metana tudi v vzhodnokraške vasi — Bazovico, Padriče, Gropado, Trebče, Bane in Ferluge — in seveda upošteva alternativni načrt (ki ga vidimo na maketi), o katerem je odbor vsekakor pripravljen razpravljati z izvedenci podjetja SNAM progetti. Samo ob ustreznih jamstvih bo Koordinacijski odbor pristal na to, da izvedenci pričnejo z meritvami na zemljiščih.
Sedaj bo treba počakati na odgovor podjetja ACEGA.
LADJEDELCI IN KOVINARJI V OBRAMBO DELOVNEGA MESTA
. Delavci tovarne Velikih motorjev ^ tržaške ladjedelnice Sv. Marka so včeraj dopoldne v sprevodu krenili Pu ulicah mestnega središča ter se skupno s svojimi brezposelnimi kolegi iz tržiške ladjedelnice Alto Adriatico zbrali pred sedežem deželnega pdbora na Ul. Carducci. Triurno stav-ko (od 9. do 12. ure) sta oklicala sindikalna zveza CGEL - CISL - UIL in sindikat kovinarjev FLM z na-jhfnom, da preko svojega glasnika, deželnega odbora, opozorita vlado na tinančno kritje, ki ga predvideva za-o ladjedelništvu za 1. 1985 in jd ga mora vlada odobriti še pred koncem meseca.
Predsednik deželnega odbora Co-"'dUi in odbornik za industrijo Ribaldi sta sprejela sindikalne predstavnike in prisluhnila njihovim zahtevam. Finančno kritje je namreč "■stveni del zakona o ladjedelništvu, ?rez katerega ladjedelnice ne bodo 1(08 naročilom.
dikati vprašujejo, doklej bo še trajalo to zavlačevanje.
Na sliki: sindikalisti na sedežu deželnega odbora.
»Prix Italia« v kongresnem središču
Znani nagradi za žanr radijskih dokumentarcev
Včeraj so na »Prir Italia«, padle že prve odločitve. Posebna žirija, ki je presojala radijske dokumentarce, je sklenila, da podeli nagradi produkciji zahodnonemškega radia '»Daljna in temna zemlja« ter stvaritvi danskega radia »Uboj letala 007«.
Pri zahodnonemški oddaji gre pripomniti, da »pripoveduje« o stanju v psihiatričnih središčih te države, oziroma o tem, kakšno nego nudijo tovrstne bolnišnice srnjim pacientom. Skratka, to je prikaz določenega stanja, ki je bilo do začetka šestdesetih let katastrofalno in se je potem vseskozi postopoma izboljševalo.
Danski dokumentarec pa pripoveduje o sestrelitvi južnokrojeskega letala v sovjetskem zračnem prostoru. Dogodka ni potrebno posebej opisovati, saj je pretresel ves svet, program pa skuša rekonstruirati zadnji let aviona in posreduje tudi avtentič-
ne magnetofonske zapise o zadnjih pogovorih pilotov z zemljo.
Vsekakor pa je v zapisu o včerajšnjem dnevu na tem mednarodnem tekmovanju, ki ga vsako leto prireja RAI, potrebno omeniti tudi prvo tiskovno konferenco oziroma okroglo mizo, na kateri je bila obravnavana problematika televizijskega in radijskega dokumentarca. Referenta sta bila Irec Joe Mulholland in Grk Fo-tos Lambrinos, predsedoval pa je znani italijanski režiser Ugo Grego-retti. Razpravljavci so ugotovili, da je kakovost svetovne produkcije dokumentarcev zelo nizka in temu ni videti izhoda. Neposredna dokumentarna pričevanja o najrazličnejših aspektih realnega življenja izpodrivajo frivolne oddaje, ki imajo samo namen zabavati in ne nudijo nikakršnih globljih sporočil. S propadom dokumentarnih oddaj pa seveda peša tudi človekovo kulturno, socialno itd. védev.je.
V Trstu v primerjavi z lanskim septembrom
Življenjski stroški narasli za 10,5 od sto
Statistični urad tržaške občine je objavil podatke o nihanju cen v Trstu, Bologni, Milanu, Turinu in Genovi za družine delavcev in uradnikov, ki se nanašajo na mesec september.
V primerjavi z mesecem avgustom so cene v Trstu v septembru poprečno narasle za 0,9 odst., v primerjavi z lanskim septembrom pa za 10,5 odst. Cene za prehrambene artikle so se v primerjavi z avgustom v tem mesecu povišale za 0,5 odst., v primerjavi z lanskim septembrom pa za 9,8 odst. Še najbolj so se v primerjavi s prejšnjim mesecem povišale cene za oblačila in sicer za 1,6 odst., v primerjavi s septembrom lani pa za 11,2
odst. Cene za razne artikle so se v tem mesecu povišale za 1,1 odst. (9,7 odst. v primerjavi z lanskim septembrom), medtem ko so cene za energijo in stanovanja v primerjavi z avgustom ostale nespremenjene, v primerjavi z lanskim septembrom pa so se povišale za 1,9 oziroma za 33,5 odst.
Naj še dodamo, da so se življenjski stroški v primerjavi z avgustom v tem mesecu v Bologni povišali za 0,8 odst. (v primerjavi z lanskim septembrom za 8,9 odst.), v Milanu za 0,6 odst. (10,8 odst.), v Turinu za 1,1 odst. (10,2 odst.) in v Genovi za 0,7 odst. (10,1 odst.).
Sindikalno predstavništvo je na-zahtevalo od deželne vlade, naj ®c le-ta odločneje zavzame pri vla-_ za rešitev krize v podjetjih z ~^žavno udeležbo. V zadnjih mesecih je položaj v deželnih obratih za-estril bi stroga selekcija resno ogro-?.a njihov obstoj. Obenem si sindika-1 Prizadevajo, da bi deželno predstavništvo sklicalo sestanek z vlad-«Utl predsednikom Craxijem: na tem ^nčanju bi se skupno s sindikalnimi Predstavniki pogovorili o bodočnosti adjedeinic v deželi. Vprašanje ladje-elndc naj bd naposled bila tudi o-?®fhija tema deželne konference o IX)djetjih z državno udeležbo, ki jo Predvideva zakon. Prihodnost teh o-ratov pa naj bi krojile tudi posebne elovne skupine, v katerih naj bi v* Predstavniki sindikatov, družbe /rit in deželnega odbora. Teh sku-PUl doslej še niso ustanovili in sin-
Prispevki za aplikativne raziskave
Člen 4 državnega zakona 46 o tako imenovanih inovacijah in aplikativnih raziskavah je sedaj tudi operativno veljaven. To pomeni, da se mala in srednja industrijska podjetja lahko že potegujejo za finančne prispevke, ki so namenjeni pospeševanju aplikativnega raziskovanja.
Vsak takšen prispevek doseže največ 50 od sto stroška za raziskavo, oziroma največ 200 milijonov lir letno za posameznega prositelja (podjetje). Prispevke dodeljuje zavod IMI (Istituto Mobiliare Italiano), kateremu gre torej tudi nasloviti ustrezno prošnjo. Tej je treba priložiti fakture o izdatkih, in to najpozneje v roku dveh mesecev po njihovem izstavljanju, a vsaka faktura mora vsebovati natančne podatke o vrsti, kakovostni ravni in vsebini raziskovalne:t' postopka.
Edini pogoj, ki ga je nujno treba spoštovati, da imaš pravico do prispevka, je ta, da mora laboratorij, ki mu poveriš raziskavo, biti registriran v zadevnem seznamu ministrstva za znanstvene raziskave. V Furlaniji - Julijski krajini imamo pet takih laboratorijev: GMT - Ricerche prove meccaniche elettroniche e analisi chimiche (Boljunec pri Trstu) ; Centro ricerche macchine tessili »Cerimates« (Pordenon); Chimica del Friuli (Torviscosa) ; C.R.D. Danieli (Buttrio) in Zeltron (Campoformido).
Tatinski podvig v deželnem uradu
Iz deželnega urada za strojepisje v Ul. sv. Frančiška 41 je tatinska roka včeraj dopoldne odnesla poldrugi milijon Ur v gotovini. Uradnica Dona-teUa Hrovatin, 26 let, stanujoča v Ul Gradisca, bi s tem denarjem morala plačati nekatere fakture in bankovce je spravUa na varno v omaro, ki jo je zaklenila. Potem je za nekaj minut odšla v sosedno pisarno in ko se je vrnila, je ugotovila, da je omaro nekdo s silo odprl in denar seveda pobral. Hrovatinova je brž pokUcala leteči oddelek kvesture (ura je bila enajst) in agentom povedala, kaj in kako se je zgodilo. Stekla je preiskava.
pismo uredništvu
Še o cestnih znakih
Veliko razburjenja in ogorčenja je v zadnjem času vzbudil sklep tržaške občine, da namesti na svojem ozemlju cestne znake samo v itaUjanščini. Za vas Gropado to ni problem (ni pa s tem rečeno, da se s sklepom občine strinjamo), ker se vas v obeh tu rabljenih jezikih piše enako.
Tu bi radi opozorili na majhno pomanjkljivost s strani pokrajine. V vasi sami sta bili le dve cestni tabU z oznako Bazo vizza - Bazovica in pa Padriciano - Padriče, ki sta ju neznani zlikovci pred leti popolnoma u-ničiU, saj ni ostalo od njiju prav ničesar. Že neštetokrat smo posredovati pri odgovornih funkcionarjih, pri katerih smo celo s prizadevanjem napisati imeni vasi v obeh jezikih. Zagotoviti so nam, da bo stvar v najkrajšem roku rešena in to že pred dobrim letom dni.
Ali jih morda združuje pri tem sklep tržaške občine? Do kdaj bomo domačini za smerokaze občasnim gostom? Hvala za pozornost.
(Sledi podpis)
V teku vpisovanje v štiri tečaje KZ
Kmečka zveza obvešča, da je v teku vpisovanje v tečaje, ki jih letos prireja v sodelovanju s Slovenskim zavodom za poklicno izobraževanje. V letošnji sezoni bodo na sporedu tečaji iz vinogradništva, vrtnarstva, davčnega ažumiranja in čebelarstva; predvidoma se bodo začeli čez dober mesec dni, zaradi česar je potrebno, da se interesenti čim prej vpišejo. To lahko storijo vsak dan, v delovnem umiku, v tajništvu KZ v Ul. Cicerone, kjer so jim na razpolago tudi vse ostale podrobnosti. Posebno vabilo, da bi se čim prej vpisali, pa je namenjeno vsem tistim, ki želijo obiskovati tečaj o vinogradništvu.
Delavska skupščina v železarni Terni
Tovarniški svet škedenjske železarne Temi je sklical za danes ob 8.30 v menzi skupščino vseh delavcev, tudi tistih, ki so v dopolnilni blagajni. Govor bo o položaju v obratu
• Generalni direktor Tržaške hranilnice dr. Giordano Detise bo konec tega meseca zaradi upokojitve zapustil delovno mesto. Visokega funkcionarja je na pozdravnem srečanju sprejel tržaški župan Richetti, ki se mu je zahvalil za njegovo delo.
T	Zapustila nas je naša draga
I mama, nona in pranona
Zofija Berdon vd. Pregare
(Zofka)
Pogreb bo jutri, v četrtek, 27. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo’junsko cerkev.
Žalujoči: hčeri Marija in Alma, zeta, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo
Trst, Boljunec, 26. septembra 1984
Učno in neučno osebje, učenci in združenje staršev o. š. Primož Trubar iz Bazovice izrekajo učiteljici An-dreini Grgič globoko sožalje ob izgubi babice Zofke.
26. 9. 1969	26. 9. 1984
15 let je minilo, odkar nas je zapustil naš dragi
Josip Faganel
Z žalostnim srcem se ga spominjajo
sestra Olga, brat Mario, nečaki Saško, Marjan, Nadja, Loredana in Dario z družinami ter svak Rafko
Trst, 26. septembra 1984
SK Devin izreka Francu Spanghe-ru in družini iskreno sožalje ob izgubi očeta Livija.
Ob izgubi tov. Božidara šušmelja izreka sekcija KPI »Zorko Kralj« Trebče - Padriče - Gropada iskreno sožalje hčeri, sinu in vsem svojcem.
V Tržaški knjigarni že pet let klubski kotiček
V Svetu knjige naslovi za vse okuse
Ob odprtju letošnjega seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem je pesnik Ciril Zlobec na predavanju o slovenski knjigi doma in v svetu omenil med družbami, ki skrbijo v Sloveniji za širjenje knjige, tudi Svet knjige. Družba šteje kar 160 tisoč članov in podaja knjige z. naklado tudi do 60 tisoč izvodov. Marca letos je knjižni klub Svet knjige praznoval desetletnico delovanja, že pet let pa ima svoj opremljen kotiček tudi v Trstu, v Tržaški knjigami.
Svet knjige šteje na Tržaškem in Goriškem približno 500 članov, od začetka delovanja pa se jih je zvrstilo v klubu že več kot tisoč. Namen kluba je, kot rečeno, širjenje knjige med ljudmi, in to po neprimerno u-godnejših cenah kot v prosti prodaji.
Član kluba prejme vsako četrtletje brezplačno na dom katalog s približno 250 naslovi knjig, od katerih je vedno kakih 30 novih naslovov. Njegova edina dolžnost je, da kupi vsake tri mesece vsaj po eno knjigo, sicer dobi obvezno na dom »knjigo četrtletja«. (»Knjiga četrletja doseže vsakič več kot 30 tisoč prodanih izvodov«, je pred dnevi omenil Zlobec).
V	primerjavi s prosto prodajo so cene knjig v Svetu knjige za 20 do 35 odstotkov nižje. Tako stane na primer v Svetu knjige »Noč do jutra« Branka Hofmana 12 tisoč lir, medtem ko je treba v prosti prodaji odšteti zanjo 18 tisočakov.
V	katalogu so zbrani naslovi za vse okuse : od slovenskih klasikov do sodobnih slovenskih ustvarjalcev, od prevodov iz ameriške, angleške, francoske in iz drugih literatur do raznoraznih priročnikov (kuharske knjige, vrtnarske knjige). Močno prisotna sta tudi otroška in mladinska literatura.
Zadnje leto izhaja v sklopu Sveta knjige Velika ilustrirana enciklopedija v štirinajstih knjigah. Doslej so izšle prve štiri knjige (vsako tromesečje po ena), ki so požele tudi pri zamejskih članih kluba velik uspeh. Enciklopedija je postala pravi »best seller«. Poleg tega gre omeniti tudi uspeh velikih izdaj, kot na primer knjig »Slovenija« in »Zakladi Slovenije«.
Člani Sveta knjige imajo še druge ugodnosti, na primer s pridobivanjem novih članov; za vsakega novega člana prejmejo darilni bon, ki ga lahko »vnovčijo« v knjige.
Tržaški člani Sveta knjige dokaj redno kupujejo knjige v klubu. Večinoma so to stalni odjemalci v Tržaški knjigami, ki so se prav zaradi ugodnosti pri nakupu odločili za včla-
njen je v Svet knjige. Med njimi je, žal, le manjše število mladih, študentov in dijakov.
Knjižni klub vsako četrletje poskrbi članom s knjižno poslastico. Knjiga tega četrletja je na primer roman »Drugo ime za ljubezen« avstralske pisateljice Collean McCullough (znano po romanu »Pesem ptic trnovk«). Za prihodnje četrletje je najavljena Valvazorjeva »Slava vojvodine kranjske«, ki je že dolgo ni bilo na slovenskem knjižnem trgu, v katalog pa je vključen tudi Torkarjev roman »Umiranje na obroke«.
Svet knjige predstavlja, skratka, lepo priložnost za nakup dobrih knjig, in to po zelo ugodnih cenah.
Na sliki: kotiček Sveta knjiga v Tržaški knjigami.
”*S8E5
V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1984-85
REPERTOAR ;
Anton Tomaž Linhart:
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
režija Jože Babič Ivanka Hergold :
PARACELS
(ASKLEPUU SMO DOLŽNI PETELINA)
režija Boris Kobal Ettore Petrolini :
CHICCHIGNOLA
režija Mario Uršič Tennessee Williams:
MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI
režija Dušan Mlakar Drago Jančar:
DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI
gostovanje Drame SNG Maribor
Ivan Pregelj - Matjaž Kmecl : PLEBANUSJOANNES gostovanje PDG Nova Gorica
Vpisovanje abonentov do 10. oktobra od 10. do 12. in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul Petronio 4. Dosedanji a-bonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra, od 5. oktobra od 9. do 14. ure. Telefon 734-265.
gledališča
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri, 27. septembra, ob 19.30: Simf. orkester Slovenske filharmonije. Modri abonma 2. - dodatni.
Okrogla dvorana
V petek, 28. t.m., ob 22. uri in v nedeljo, 30. t.m., ob 20.30: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 27. septembra, ob 20. uri v gledališki dvorani v Solkanu Eugene O’ Neill: Dolgega dneva potovanje v noč. Ponovitvi v petek in soboto ob isti uri.
kino
Ariston 17.00, 18.40, 20.20 in 22.00 »Noi tre«. Režija P. Avati.
Eden 16.30 — 22.00 »Nudo e crudele«. Film za vsakogar.
Fenice 16.30 — 22.15 »Beat Street«. Barvni film za vsakogar.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Gerard Damiano - Wild dreams«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola di polizia«.
Dvorana št. 3 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Stati di allucinazione«.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Conan il distruttore«.
Mignon 16.00 — 22.15 »Emanuelle - IV.«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17.00 — 22.00 »Love, love«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol Danes zaprto.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Belle, sexi e goditrici«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00 — 22.00 »Macbeth«. Roman Polanski. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »Eccitanti e perverse«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 15.00 — 22.00 »Octopussy - Operazione piovra«. R. Moore.
koncerti
VERDI
V petek, 28., ob 20.30 in v nedeljo, 30. t.m., ob 18. uri bo otvoritev simfonične sezone 1984-85. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Pinchas Steinberg, na sporedu pa bodo skladbe Stravinskega, Glazunova, Čajkovskega. Kot solist bo nastopil violinist Fernando Selvaggio.
Pri blagajni gledališča (tel. 631-948) so na razpolago vstopnice za oba koncerta.
Združenje za hemopatične in ncopla-stične bolnike (AGMEN) vabi v petek, 28. t.m., ob 20.30 na dobrodelni koncert, ki bo v gledališču Rossetti. Sodelujejo Carlo Cossutta, Gloria Scalchi, Giuseppe Botta, Francesco Ellero D’Artegna, Stella Doz in otroški zbor Piccoli cantori della Città di Trieste. Izkupiček koncerta je namenjen zdravljenju otrok, ki bolehajo za krvnim rakom.
Jutri, 27. t.m., ob 20.30 bo v okviru cikla »Glasbeni september« v evangeličanski luteranski cerkvi nastopil SLOVENSKI OKTET.
ŠOLA ZA KROJENJE IN ŠIVANJE
E. DESCO
Ul. Destriero 11 - Tel. 040/744458 (100 m od Trga Foraggi)
DNEVNI IN VEČERNI TEČAJI
ZAČELO SE JE VPISOVANJE
«PUPI 1
iMiatertia
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi jutri, 27. septembra, ob 17.30 na otvoritev razstave
ARS COPIANDI
Razstava eksponatov »copy a rt« je organizirana v sodelovanju z »grupo 78«.
razstave
v galeriji Cartcsius, Ul. Marconi 16, je odprta do 4. oktobra razstava slikarja Costanza Schiavija.
V Mali galeriji v Sežani razstavlja slikar Peter Rehar. Razstava bo odprta do 8. oktobra.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom v petek, 28. t.m., ob 20.30 odprtje 1. samostojne razstave tapiserij MAGDE TAVČAR. Umetnico bo predstavil prof. Milko Rener. Pesnika Ace Mermolja in Marij čuk bosta prebrala nekaj pesmi iz svoje nove pesniške zbirkè »IGRA V MATU«. Vabljeni!
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta organizira srečanje s sorodnim društvom iz Gorice. Srečanje bo v soboto. 6. oktobra. Goste bomo sprejeli v Dolini; kosilo bo v gostilni na Jezeru. Vabimo člane, da se prijavijo. Vpisovanje bo v petek, 28. t.m., od 10. do 11. ure na sedežu v Ul. Cicerone 8.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
obvešča, da odpade enodnevni izlet na Gorenjsko 30. septembra zaradi slabega vremena. Prosimo prijavljene, da se zglasijo v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., ali po telefonu na št. 732-858.
Prireditve in »poročila kulturnih društev in organizacij
Otroški zbor F. Venturini vabi svoje mlade člane in druge otroke, ki jih petje veseli, da pridejo v soboto, 29. t.m., ob 14.30 v Kulturni center A. Ukmar -Miro. Vabljeni so tudi starši,
ženski pevski zbor Prosek - Kontovel pričenja z rednimi vajami danes, 26. t.m., ob 20.30. Želja je ojačiti ženske pevske vrste in zato vabimo k sodelovanju nove sile!
KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora v petek, 28. t.m., ob 19.30 v društvenih prostorih.
Pevski zbor Lipa iz Bazovice vabi stare in nove pevce na sestanek, ki bo v ponedsljek, 1. oktobra, ob 20.30 v Bazoviškem domu.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da bo v soboto, 29. t.m., ob 17. uri na sedežu Glasbene matice v Ul. R. Manna 29 sestanek vseh prijavljenih na tečaj glasbene vzgoje. Srečanje bo v Gallusovi dvorani.
	KNJIŽNE IZDAJE
	'igli
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA	Šlj
Založba, Milan Bufon, Marij Čuk	in Ace Mermolja
vabijo na predstavitev svojih novih leposlovnih del. O knjigah bosta spregovorila Ivanka Hergold in Peter Kolšek. Literarni krst bo v domači kleti pri Ladiju Kocjanu - Na Brcah -Dolina pri Trstu 147 (parkirišče pred društveno gostilno).	
JUTRI, 27. t.m., ob 18.30.	Nasvidenje!
včeraj-danes
mali oglasi
Danes, SREDA, 26. septembra JUSTA
Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 18.55 — Dolžina dneva 11.58 — Luna vzide ob 8.21 in zatone ob 19.52.
Jutri, ČETRTEK, 27. septembra DAMIJAN
Vreme včeraj: temperatura zraka 11,8 stopinje, zračni tlak 1001,1 mb raste, veter 20 km na uro, severozahodnik, vlaga 90-odstotna, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 20,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessia Iadicola, Ernesto Coscia, Silvio Quarantotto, Federica Groppazzi, Lucia Koren, Sharon Mastromauro.
UMRLI SO: 76-letna Sofia Berdon vd. Pregarz, 69-letna Giuseppina Ostrouska vd. Fonda, 64-letni Pietro Sirotti, 79-letna Giovanna Tagliapietra vd. Cirillo, 77-letna Bruna Semizza por. Kobau, 74-letna Anita Castagneto vd. Prosen, 65-letni Božidar šušmelj, 78-letna Regina Fantin por. Bose bini, 45-letna Giorgina Pecile por. Rossini, 81-letna Maria Chirin vd. Bazdarich, 73-letni Alfio Montanaro, 58-letni Vitale Zuppini, 81-letna Maria Colossi vd. Marini, 85-letna Giuseppina Milic, 74-letna Giovanna Ma-covaz vd. Zucca.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giube 2, Ul. S. Cilino 36, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan:
tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in pra znična od 8. do 20. ure.
čestitke
V Repnu praznujeta danes srebrno poroko JULKA in MIRKO CALZI. Še na mnoga zdrava in vesela leta jima kliče ženski pevski zbor Repentabor.
Danes praznujeta 25 let poroke ELVIRA in BERNARDO ŠKERLAVAJ. še dosti takšnih dni jima vošči brat Marjo z družino.
UČITELJICA z večletno prakso nudi pomoč pri učenju ab sprejme kate-rokob zaposbtev. Tel. 231-851. PRODAM 3-sobno stanovanje, skoraj novo pri Sv. Ivanu. Tel. 040/567-939 od ponedeljka dalje ob urah kosila. KUPIM staro hišo z zemljiščem na Krasu. Tel. 763-119.
PRODAM Fiat 500/L, letnik 1971. Tel. 040/229-453, v delavnikih od 13. do
14.	ure in po 20. uri, v sobotah in nedeljah zjutraj.
IŠČEM harmoniko. Telefonirati v večernih urah na št. 040/200-743.
VAJENEC. Gostilna vzhodnega Krasa išče vajenca z voljo do dela. Telefonirati v jutranjih urah na št. 226-301.
PRODAM nezazidljiv teren v Boljuncu, 1.840 kv. m. Tel. 228-390.
PRODAM Volkswagen v dobrem stanju. Tel. 228-390.
PRODAM od 200 do 300 kg grozdja vrste tokaj. Telefon 0481/33090.
PRODAM otroško posteljico, stajico, voziček in otroška oblačila. Tel. na št. 040/730-495.
NUDIM pomoč pri gospodinjstvu enkrat tedensko. Tel. 040/815-105 od 14. do
15.	ure.
ZLATO, zlate kovance kupi ah ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst.
menjalnica
25. 9. 1984
Ameriški dolar							1.890,—
Kanadski dolar							1.420,—
švicarski frank							752 —
Danska krona .							170.—
Norveška krona							214.—
Švedska krona .							217.—
Holandski fiorini							547.—
Francoski frank							200,—
Belgijski frank							27.50
Funt šterling .							2.330.—
Irski šterling .							1.900.—
Nemška marka							618.—
Avstrijski šiling							87.50
Portugalski eskudo							11.-
Japonski jen							6.—
španska pezeta							10.—
Avstralski dolar							1.420.—
Grška drahma .							15.—
Debeh dinar							9.-
Drobni dinar .							8.50
		
		
		
		
		
Potovalni urad »AURORA«
vabi na naslednje izlete in potovanja :
od 5. do 12. okt. — v MADRID in ANDALUZIJO. Cena izleta 625.000 lir. 7. in 9. okt. — na BRIONE. Cena 58.000 lir.
13. in 14. okt. — v CELJE in ROGAŠKO SLATINO. Cena izleta 65.000 lir. 27. in 28. okt. — na otok RAB. Cena izleta 67.000 lir.
Od 1. do 4. nov. — na MALI LOŠINJ. Cena izleta 98.000 lir; od 1. do 4. nov. — v BUDIMPEŠTO. Cena izleta 282.000 lir; od 1. do 8. nov. — na CIPER, v JERUZALEM in BETLEHEM. Cena izleta 698.000 lir.
Na razpo’ago so tudi prvi programi za božič in novo leto na BLEDU, v CELJU in ZAGREBU.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »Aurora« — Trst — Ul. Cicerone 4, telefon 60261.
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za V. dvomesečje 1984 in da so objave v časopisih trenutno edini način terjatve.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših lokalnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Società italiana per N l'Esercizio Telefonico p a v
avtomobil in človek
Pet različic velike Alfine limuzine
V Milanu od novega modela pričakujejo veliko zadoščenja
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RADIO
Da je bila alfetta že zastarel avto, menda ni nobenega dvoma in tega so se pri Alfi dobro zavedali. Milanska hiša je zgubljala neposredno tekmo s svojimi najnevarnejšimi tekmeci, predvsem z nemškima BMW in Mercedes ter s švedskim Volvom. Iz leta v leto je alfetta zaostajala, saj m mogla konkurirati niti kar zadeva linijo, niti kar zadeva zmogljivosti. Ko se je na tržišču pojavil tudi novi nudi, je bila mera polna : alfetta si je zaslužila penzijo in namesto nje so se pri Alfi odločili za nov model, za alfo 90, ki bo alfetto povsem zamenjala.
Alfa 90 je pravzaprav kar zadeva zunanjo obliko na moč podobna svoji predhodnici, čeprav je kar se da sodoben avto, ki so ga dolgo časa preizkušali v vetrovniku in ki ima zelo dober količnik zračnega upora. Kljub vsemu pa je stilist Bertone le opravil dobro svoje delo, saj je alfa 90 mnogo bolj »okrogla«, bolj zaobljena od alfette. Pokrov motorja je močno nagnjen, kar daje alfi 90 prav posebni športni videz pa čeprav ima alfa vse Prej kot agresiven izgled. Še več, lahko bi rekli, da ustreza alfa 90 dokaj dobro predstavi, ki jo poprečen avtomobilist ima o družinski limuzini. Sicer pa se alfa 90 odlikuje s tistimi odlikami, ki so bile za alfe vedno značilne: visoke zmogljivosti, odlična lega na cesti, kompaktnost. Prav to slednje bi kazalo podčrtati: alfa 90 je res kompakten avto, saj je dolga »komaj« 439 cm, se pravi kot katerikoli limuzina srednjega razreda, medlem ko sodi po zmogljivosti in udobju v višji razred.
Alfa 90 ima nekaj skoraj bi rekli fevolucionarnih novosti, ki izhajajo 'z izkustev, ki si jih je milanska tovarna pridobila na dirkah. Naj omenimo le prednji spojler, ki se z naraščanjem hitrosti zniža in tako zagotavlja boljšo lego na cesti in večjo aerodinamičnost.
..Alfa 90 bo na voljo v petih različicah, štiri z bencinskim motorjem, ?na pa z dizelskim. Tu sta torej 1800-*n 2000 kubična motorja z uplinjači, dvolitrski motor z elektronskim vbrizgavanjem goriva ter sestavljeni 2500-kubični motor na U. To seveoa kar zadeva bencinske motorje, kar pa za-
Rojstvo novega motorja res ni vsakdanja zadeva. Vsi motorji, ki Poganjajo današnje avtomobile ima-j° že kar nekaj let ali celo deset-Jk'tij na grbi. Zato je sporočilo iz Purina, da je Fiat izdelal popolnoma nov motor, povzročilo pravo sen-Nadeli so mu ime »FIRE 1000«, kjer kratica pomeni »Fully in-legrated robotized engine« : Gre za Piavo revolucijo v načrtovanju moljev. Kompjuter je imel v razvoju Piojekta odločilno vlogo in novi mo-or je lažji, močnejši, enostavnejši,
zanesljivejši itd. od svojih starej-i?1*1 sobratov. Novi motor ima za , *?dst. sestavnih delov manj kot radicionalni motorji, tehta samo 69 g. zmore 45 km pri 5000 vrtljajih er 8,2 kpm pri 2750 vrtljajih v mi-kk Celotna prostornina znaša 999 Kub- cm vanj pa je Fiat vložil 630
deva dizel poganja alfo 90 že znani 2400-kubični štirivaljnih s turbinskim polnilnikom, ki je že poganjal zadnji tip alfette. Tokrat so mu dodali se »intercooler«, ki hladi zrak, potem ko ga je turbina stisnila in tako povečuje zmogljivosti motorja. Je pa prav alfa 90 2.4 turbodiesel najbrž najbolj zanimiv model od vseh petih. Gre za dizel, ki ima zmogljivosti, ki mu jih marsikateri avto z dvolitrskim motorjem lahko zavida. Pri tem naj omenimo samo, da dosega alfa turbodiesel največjo hitrost krepko nad 175 km na uro.
Poglejmo za trenutek značilnosti posameznih motorjev. Tako 1800 kot 2000-kubični motor imata po dva dvoj na uplinjača, •zmogljivosti pa so si kar se da blizu: 120 km in 128 km ter najvišji hitrosti nad 185 km/h za alfo 1.8 ter nad 190 km/h za alfo 2.0. Pri tem se bo marsikdo vprašal, čemu take dve različici, ki sta si tako podobni. Uradna verzija, ki jo dajejo pri Alfi je, da je šibkejši motor namenjen karabinjerjem, katerih izvidnice so že leta alfette 1.8 in da so vse njihove delavnice usposobljene za posege na tem motorju.
Potem je še tudi alfa 90 2.0 iniezione, ki so odlikuje po večji prožnosti in večji varnosti, kar zadeva motor ter po boljši dodelanosti kar zadeva notranjost.
Poglavje zase je najmočnejši model alfa 90 2.5 zlata detelja. Gre za avto, ki ima prav vse, kar si voznik, pa naj bo še tako zahteven, lahko poželi. Zanimiva je pri tem modelu armaturna plošča, na kateri ni Več bolj ali manj okroglih uric, temveč je povsem elektronska. Vse funkcije se namreč kažejo s prižiganjem svetlečih segmentov. Merilnik hitrosti in vrtljajev sta v bistvu dve diagonalni črti, na katerih se prižigajo zelene črtice, ki nazorno nakazujejo naraščanje hitrosti in števila obratov motorja.
O alfi 90 bomo seveda še pisali, saj nam skopo odmerjen prostor za sedaj ne dovoljuje, da bi izčrpno pisali o najnovejšem Alfinem izdelku. Za sedaj je jasno samo to, da gre za izredno zanimiv avto, ki ga odlikuje zelo dobra lega na cesti, odlične zmogljivosti in da Alfa Romeo od svojega novega modela pričakuje mnogo zadoščenj.
milijard lir. Proizvajali ga bedo v visoko avtomatiziranem novem obratu v Termoliju, kjer bodo vsako minuto izdelali tri motorje, se pravi približno 2500 na dan.
Projekt so začeli razvijati skupaj s francoskim velikanom PSA (Citroen, Peugeot, Talhot), ki pa sc je kasneje umaknil, potem ko je vložil že nekaj milijard lir v ta načrt. Leta 1981 je bil nared prvi prototip. Rezultati so bili skoraj navdušujoči: motor so montirali v pando, ki je porabila približno 15 odstotkov goriva manj kot model z navadnim 903-kubičnim motorjem. Sedaj je seveda najbolj aktualno vprašanje, v katere modele ga bodo vgradili. Pri Fiatu trdijo, da bo ta čast doletela bodočega Lanciinega malčka, ki bo tako postal kar se da revolucionarni avto.
Prvi kanal
10.00	- 11.45 Televideo
12.00	Pronto... Raffaella? - opoldanski varietejski spored
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Pronto... Raffaella? -zadnji poziv
14.05	H mondo di Quark - La sorgente misteriosa
15.00	Le allegre avventure di Scooby Doo e i suoi amici - risanke
15.20	Un campione, mille campioni
15.30	Šola in vzgoja - umetnost in ponarejeno
16.00	Risanke
16.25	L’amico Gipsy - risanke
16.50 Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	D fedele Patrash - risanka
17.30	Tutti in pista nel sesto continente
17.55	Brendon Chase - 3. nadaljevanje
18.35	Zim Zum Zam - spektakel med glasbo in čarovnijo
19.40	Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Professione: pericolo -TV film
21.20	Caccia al tesoro
22.25	Dnevnik
22.35	Srečanje s kinematografijo
22.40	Športna sreda
Drugi kanal
10.00	- 11.45 Televideo
12.00	II regno degli animali -risanke
12.10 Codice rosso fuoco - TV film
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	Ca pi tol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem - aktualnosti, igre, zanimivosti
Ljubljana
8.45 - 10.35 TV v šoli
18.05	Poročila
18.10 Ciciban, dober dan
18.25	Severnoprimorski obzornik
18.40	Čez atlantski ocean - potopisna reportaža
19.26	Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I
20.00 Film tedna: Uročen, ameriški film
21.55 Dnevnik U
22.05	Omizje
Zagreb
17.40	Poročila
17.45	Moja sestra Camille -otroška drama
18.15 TV koledar
18.45	Ansambel »Balkan expression«
19.30	Dnevnik
20.00 Kino oko - Tema - O starših in otrocih - ameriški film
22.30	Dnevnik
22.50 šahovski komentar
CANALE 5
8.30	In casa Lawrence - TV film
9.30	Una vita da vivere - nadalj.
10.30	Cerasella - filmska komedija
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Help - glasbena igra
13.00	II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baretta - TV film
20.25	II piccione di piazza San Marco - film
22.25	Dallas - TV film
23.25	Poročila
00.25 II suo angelo custode - filmska komedija
RETEQUATTRO
8.30	Mary Tyler Moore - TV film 9.00 Si spogli dottore! - filmska komedija
11.00	Samba d'amore - TV novela
11.45	Fantasilandia - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Fiore selvaggio - TV novela
14.50	Passi nella notte - film
16.50	Scooby Doo - risanke
17.50	Fantasilandia - TV film
18.45	Samba d'amore - TV novela
19.30	Chips TV film
20.30	La valle dell’Eden - 1. del nadaljevanke
22.30	Mai dire si - TV film
23.30	Šport
24.00	Prigioniero della paura - film -drama
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Operazione San Pietro - film
11.30	Maude
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
16.00	Stanza n. 13 - TV film
16.25	Šola in vzgoja - Pinocchio perchè?
16.55	Due e simpatia - nadaljevanka dneva
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Vesti iz parlamenta
17.40	La pietra di Marco Polo -TV film
18.15	Odprti prostor
18.30	Športna poročila
18.40	I professionals - TV film
19.45	Dnevnik 2
20.40	Milan - nogomet:
Italija - Švedska
22.15	Sindikalna tribuna
22.45	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.55	Chaplin sconosciuto
23.50 Dnevnik 2 - zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	- 13.00 Televideo
13.30	Perugia : Tenis - italijansko prvenstvo
16.30	šola in vzgoja - Tečaj informatike
17.00	Piccola storia della musica -rojstvo polifonije
17.15	Dadaumpa - antologija in va-. rietè
18.25	Speciale Orecchiocchio -
Paul Young - Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Fatti di famiglia
20.05	šola in vzgoja - Otroštvo v mestu
20.30	Delta serie - življenje v Avstraliji
21.00	Yves St. Laurent: Un re della moda a Villa Medici - Program o modi
22.00	1975: Occhi bianchi sul pianeta Terra - film
23.35	Dnevnik 3
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v oddaji Odprta meja med drugimi tudi naslednji prispevki :
TRST — Odprtje razstave o morju TRST — Novi vlačilec družbe Tripco-vich
TRST — Napoved predstavitve zbirk Bufona, Čuka in Mermolje TRST — Razstava Costanza Schiavija TRST — Delo kiparja Renza Posencl-li ji».
17.00	Poročila
17.05	TV šola - O občutljivosti
17.30	Zločin z napako - film
19.30	TVD Stičišče 19.50 Kulturna panorama
20.20 Nekaj posebnega - TV film 21.10 Poslovneža - s Stani iom in Oliom 21.25 TVD vse danes 21.35 YU Made music - glasbena oddaja
22.05	Zeit im Bild - Čas v sliki
13.00	Bim Bum Barn Risanke
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn
17.45	La casa nella prateria - TV film
18.45	Kung-Fu - TV film 19.50 I puffi - risanke
20.25 OK! Il prezzo è giusto
22.30	Minuto per minuto senza respi ro - film
00.30 Una strana coppia di investigatori - film
TELEPADOVA
12.00	Star Trek - TV film » 13.00 Sa ni pei - risanke
14.00	Mama Linda - TV film
15.30	Cara a cara - TV film
16.30	TV film
18.00	Sam, ragazzo del West -risanke
18.30	Black star - risanke
19.30	Mama Linda - risanke
20.20	Anche i ricchi piangono -TV film
21.20	Una faccia di c... - film
23.00	Poliziotto di quartiere - TV film
24.00	Film
TRIVENETA
13.15	The great detective - TV film
14.30	La guerra dei sei giorni - film
16.30	TV film
18.00	I naufraghi - TV film
18.30	II re che venne dal sud nadalj.
19.30	The great detective
20.30	Dagli archivi della polizia criminale - film
22.00	Angoscia - TV film
22.30	Rassegna di quadri
TELEFRIULI
15.30	L'onorevole Angelina - film
18.00	Longbridge story TV film
19.30	Veronica il volto dell’amore -TV film
20.30	San Giovanni decollato - filmska komedija
22.15	I guappi non si toccano - film
RADIO TRST A
8.OC, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00.
13.00,	19.00 Radijski dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik;
8.20	Trim za vsakogar; 8.45 Domače živali; 9.15 Iz našega vsakdana; 9.45 Pesniki; 10.10 Koncert RAI iz Rima: Dmitrij Šostakovič: Koncert št. 2 za violončelo in orkester, op 126, Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 6 v h molu, op. 74, »Patetična«, violončelist Boris Pergamenčikov, simfonični orkester RAI iz Rima, vodi Vladimir Delman; 11.35 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: »Duh Velikih jezer«;
13.20	Zborovska glasba s koncertnega odra, nato: Glasbena priloga ; 14.10 -
17.00	Radijsko popoldne: »Dolina ’84«;
16.00	Folklora narodov Jugoslavije, Glasbeni listi ; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album ; 18.00 »Trst by night«, nato: Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro. Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP;
6.45	Prometni servis; 7.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev - Danes na valu Radia Koper, med glasbo: Objave, EP;
14.00	V znamenju rocka, Objave, EP;
14.40	Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.15 EP;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Pogovor o . . .; 17.33 Grožnjan - mesto mladih '84.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 0.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroci pojejo; 10.35 Vrtiljak;
11.30	Na prvi strani; 11.45 Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Glasbeno popoldne; 14.33 Poročila v nemškem jeziku ; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Glasbena oddaja; 19.00 Jazz.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 11.00 La partita infernale - radijska priredba ; 11.30 Piccola Italia - varieté; 13.15 Master -glasbena oddaja; 15.00 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Aktualnosti ; 17.55 Zeleni val; 18.00 Objektiv Evropa; 18.27 Večerna glasba; 19.20 Na naših trgih;
20.00	Aida - opera; 20.45 Pool sportivo; 22.35 Glasbeni interval.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 15.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja ; 8.10 Šola in vzgoja;
3.15	Radio 2 predstavlja; 8.45 Soap -opera all’italiana - Ritratto di giovane donna; 9.10 Vacanza premio; 10.30 Ma che vuoi? La luna?; 12.10 Deželni program ; 15.00 Le seduzioni di Narciso - radijska priredba; 15.42 Estate attenti; 19.00 Arcobaleno; 19.57 II convegno dei cinque; 20.45 Cavalleria Rusticana - melodrama; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.50 Radio 2
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za ... ; 10.40 Lokalne radijske postaje sc vključujejo; 11.05 Ali poznate;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Veseli napevi; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, glasba;
18.00	Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.25	Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 S slovenskim orglavcem in skladateljem Pavlom Šiftarjem; 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Aida«; 22.00 Našim rojakom po svetu: 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno,
Novost pri turinskem Fiatu
FIRE 1000 - motor
ki je sin kompjuterja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Medtem ko so na Tržaškem podarili Galebov dnevnik
Tri slovenska kreditna podjetja na Goriškem podarila učencem naročnino na mladinsko revijo
Ob začetku lanskega šolskega leta je mladinska revija Galeb, ki izhaja v Trstu v Založništvu tržaškega tiska, dala na trg Galebov dnevnik, ki je bil zelo dobro sprejet pri zamejski šolski mladini, saj so učenci in dijaki radi segli po njem in ga uporabljali na bolj koristen način kot številne podobne italijanske šolske dnevnike s katerimi je trg zelo dobro založen. Uspeh lanske pobude je bil razlog, da se je Galebov šolski dnevnik tiskal tudi letos. Vendar pa je prišlo letos do drugačnega prijema. Na Tržaškem so celotno naklado Ga lebovega dnevnika odkupile tri slo venske banke v Trstu, na Opčinah in v Nabrežini ter ga podarile vsem učencem slovenskih osnovnih ter nižjih srednjih šol.
Ni prišlo pravočasno do skupne pobude tudi z goriškimi denarnimi za vodi. Zaradi tega so se vodstva Kmečke banke v Gorici ter posojilnic v Doberdobu in Sovodnjah, tudi po posvetu z učiteljstvom osnovnih šol na Goriškem, odločila, da na drug način nudijo nekaj čtiva otrokom v naših o snovnih šolah, pa čeprav je znano, da vsa tri slovenska kreditna podjetja na Goriškem že dolgo vrsto let pomagajo učencem in dijakom s tem,
da jim ob začetku šolskega leta, pravzaprav ob dnevu varčevanja, podarijo obilo zvezkov in drugih šolskih pripomočkov, pa tudi drugače pomagajo našim šolam ter vrtcem z darili ali prispevki
Zaradi tega so se trije denarni za vodi na Goriškem odločili, da bodo letos nad petsto učencem slovenskih osnovnih šol na Goriškem (Gorica, Štandrež, Podgora, Pevma, Števerjan, Plešivo, Doberdob, Jamlje, Dol, So-vodnje, Rupa, Vrh in Ronke) podarili naročnino na dve slovenski mladinski reviji, t.j. na Galeba in Pastirčka. Učenci prvih dveh razredov osnovnih šol bodo dobili v dar naročnino Pastirčka, tisti tretjih, četrtih in petih razredov istih šol pa Galeba. Upravni sveti bank so si tudi porazdelili strošek za naročnine.
Čeprav sta bili obe reviji na naših šolah že precej razširjeni in so njihovo vsebino učitelji velikokrat upo rahljali tudi pri pouku, bo sedanj« pobuda seveda imela večji odziv. Tu di tisti učenci, ki niso bili doslej seznanjeni z vsebino ene ali druge mladinske revije, se bodo sedaj z njo seznanili. Seveda to ne pomeni, da ne bi mogli učenci ali njihovi starši še vedno naročiti bolj priljub-
ljeno revijo, pa čeprav so v razredih, kjer je ne bodo dobili zastonj. Učiteljstvu pa bo s takim poenotenjem zelo olajšano delo, kajti v posameznih razredih bodo vsi učenci imeli na razpolago vsaj po eno mladinsko revijo.
Odveč bi bilo poudarjati pomen, ki ga imajo te mladinske revije za pouk v slovenskih šolah. Pravzaprav tak pomen so ga imele te revije že od vsega začetka njihovega izhajanja, še največ v hudih časih zatiranja. V dvajsetih letih je pri nas izhajala taka mladinska revija, ki so jo fašisti plenili, ker je v mladih vzbujala zavest pripadnosti slovenskemu narodu. Med narodnoosvobodilno borbo je v ciklo-stilirani obliki izhajala taka revija, ki je bila koristen pripomoček pri vouku v partizanskih šolah. In končno, tako v osrednji Sloveniji, kot v zamejstvu, so take revije tudi danes koristen pripomoček pri pouku na ljudskih šolah, še zlasti zato ker se na omikan način zoperstavljajo poplavi. stripov v tujem jeziku. Zaradi tega je treba zelo pozitivno pozdraviti pobudo zamejskih kreditnih zavodov, ki so še enkrat dokazali, da gospodarski razvoj ni mogoč brez kulturnega razvoja.
Družabno srečanje slovenskih šolnikov
Na družabnem srečanju, ki naj bi obenem pomenilo tudi začetek tesnejšega sodelovanja na pedagoškem in sindikalnem področju, so se v soboto sešli učitelji in profesorji, ki poučujejo na šolah s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in Tržaškem.
Srečanje je bilo v domačem gostišču v Jamljah, udeležence pa je v imenu skupine, ki je dala pobudo za to, pozdravil učitelj Sergij Korošec. Prihodnjič se bodo šolniki zbrali na Tržaškem.
Temeljite priprave na splošno stavko
Po vsej Goriški so v teh dneh v teku temeljite priprave na splošno pokrajinsko stavko v podporo zahtevi po okrepitvi industrijske prisotnosti in zaposlovanja, ki bo 3. oktobra. Nekatere občine so sprejele sindikalni predlog, da bi pred 3. oktobrom priredili shode, kakršen je na primer bil v Doberdobu, in druge oblike mobilizacije. Tako bo jutri od 11. do 12. ure enourna splošna stavka v občini Poljan - Redipuglia v podporo delavcem ladjedelnice in za okrepitev celotnega goriškega gospodarstva. Enaka stavka bo v soboto od 11. do 12. ure v občini Špeter ob Soči.
Jutri sklepni del pobratenja s sardinskim mestom Sassari
Občinski svet v Doberdobu za gradnjo kulturno - socialnega centra v Jamljah
Jutri bo v Gorici sklepni del pobratenja med našim mestom in Sassarijem. Gostje iz sardinskega mesta, z županom in občinskimi upravitelji na čelu, bodo tako vrnili obisk goriških upraviteljev, ki so bili v Sassariju maja letos.
Osrednja svečanost ob pobratenju bo jutri ob 18. uri v dvorani deželnih ustanov na gradu, v naslednjih dneh pa bodo na vrsti druga srečanja in prireditve, na katerih se bodo sardinski gostje lahko seznanili z goriško stvarnostjo. Tako bo v soboto v Avditoriju v Ul. Roma, srečanje Sardincev, ki živijo v naši deželi. Srečanje se bo pričelo ob 9. uri. Isti dan ob 12. uri, si bodo gostje in ostali udeleženci srečanja ogledali bojišča iz prve svetovne vojne na Krasu in med drugim položili venec k obeležju brigadi Sassari.
Dan prizadetih
V nedeljo, 30. t.m., bodo v Gorici, istočasno kot po drugih mestih, priredili srečanje ob vsedržavnem dnevu ANFFAS, združenja družin prizadetih otrok in odraslih. Ob 10.30 bo v avditoriju L. Fogar maša, sledil bo priložnostni govor in predvajanje filma tržaškega amaterja Virgilia Cirellija »Mano tesa e inserimento«. Popoldne bo pred ljudskim vrtom ob 17. uri (v primeru slabega vremena v telovadnici UGG) nastop tržiške godbe San Michele.
Resolucija KPI o Safogu
V zvezi s kritičnim položajem v tovarni Safog po prehodu v last zasebni družbi Metalco je komunistična svetovalska skupina v goriškem občinskem svetu predstavila resolucijo. V njej poziva župana naj skliče vse zainteresirano družbene sile z namenom, da se poiščejo možnosti za rešitev tovarne,
razna obvestila
Prosvetno društvo Štandreiž in športno društvo Velox prirejata tečaj v ritmični telovadbi. Vodila ga bo prof. Nataša Sirk in bo v občinski telovadnici v Štandrežu. Pričetek jutri, 27. septembra, ob 15. uri. Udeležijo se ga otroci od 5. do 14. leta. Vpis pri Ani Pavio v Štandrežu ali v telovadnici.
Gospodična
KATERINA TABAJ je prejšnjo soboto uspešno diplomirala na konservatoriju v Vidmu.
čestita ji učno in neučno o-sebje osnovne šole Oton Župančič.
Živahna razprava v ponedeljek popoldne v občinskem svetu v Doberdo bu. Na dnevnem redu je bilo namreč več postavk, ki že dalj časa burijo duhove med občani. Po pričakovanju je razprava zadobila ostrejše tone, ko je bila na vrsti razprava o uporabi denarja jusarskih zemljišč v Jamljah. Znano je namreč, da je s prodajo jusarskih zemljišč v tem kraju občina vnovčila kakih 120 milijonov lir, ki jih mora porabiti samo za koristi tam živečega prebivalstva. Že od vsega začetka se je govorilo, da Jameljci potrebujejo nekakšno središče, kjer bi v njem našli prostora poleg zdravniške in socialne ambulante še prostori za društveno in športno dejavnost; skratka naj bi bilo to središče nekak večnamenski center te vasi. Ob ustanovitvi odbojkarskega društva Jamlje, pa se je v vasi razširil še drug predlog in sicer zgraditev športne palače V kateri naj bi poleg športnega udejstvovanja bilo prostora tudi za kulturne prireditve. Vrzel med enim in drugim predlogom se je sčasoma večala in se vedno glasneje odražala tudi v samem občinskem svetu, ki je po zakonu dolžan upravljati ta denar. Izoblikovala sta se dva toka in sicer večinski Liste občinske enotnosti, ki zagovarja prvo zamisel in skupine SSk v občinskem svetu, ki po podpira drugi predlog. Občinski odbor je končno prinesel svoj pred-
log v občinski svet; predlog, ki zagovarja nujno zgraditev v Jamljah kulturno - socialnega centra. Proti takšni rešitvi vprašanja se je ostro postavila SSk, posebno njen jamelj-ski zastopnik Soban, ki je ponovno naglasil potrebo, da se v Jamljah gradi športno - kulturni center in ne to kar predlaga odbor. Sicer so se tokrat predstavniki SSk previdno izognili izrazu »športna palača« in vnesli nov naziv, ki pa sicer ne spreminja bistva. Soban je tudi zahteval od občinskega odbora naj ponovno okliče Jameljce na posvet preden se karkoli gradi, ker po njegovem mnenju večina Jameljcev sprejema njegov predlog. V razpravo sta posegla če druga dva Jameljca, pripadnika Liste občinske enotnosti, odbornik Le-giša in Semolič. Oba sta podprla predlog odbora, ker je po njihovem mnenju predlog manjšine neizvedljiv predvsem zaradi visokih naložb in tudi malo ustrezen za potrebe vasi. Obširnejši je bil odgovor odbornika za šport in kulturo Černiča, ki je predvsem poudaril, da namerava občina v prihodnjih letih zgraditi športno palačo v Doberdobu, ob šoli in vrtcu in kjer bo kmalu stala tudi srednja šola. Zato je razumljivo, da vsaka smotrna uprava tako majhne občine si ne more privoščiti dveh telovadnic poleg tega, je denarja jusarskih zemljišč na razpolago komaj za dobro četrtino športne palače. Tu-
di župan Lavrenčič je dejal, da občinska uprava mora predvsem stremeti po realnih potrebah, ki jih Jameljci najprej in najnujnejše potrebujejo, zato je zgraditev socialno-kulturnega središča še kako nujna in potrebna. Za predlog občinskega^ odbora so glasovali svetovalci večine, proti pa SSk.
Drugi vroči kostanj je bil vsakoletni spor v občinskem svetu ob priliki razdeljevanja podpor društvom. Predvsem je tokrat prizadel svetovalce SSk skromen iztržek, ki ga je bilo deležno prav odbojkarsko društvo Jamlje. Že ob proračunski razpravi je odbornik Čemic dejal, da bo vsota namenjena društvom in ustanfr vam razdeljena predvsem v obliki povračila stroškov vsem skupinam, ki se bodo udeleževale občinskih pobud. Jameljski odbojkarji pa niso sodelovali na nobeni proslavi, ki j° je priredila občinska uprava. Predstavnik SSk Soban, ki je obenem tudi predsednik ŠD Jamlje, je dejal, »da se niso udeležili dneva Doberdoba v Novi Gorici iz solidarnosti s svetovalci SSk, ker niso bili vabljeni na razgovore, kjer se je pripravljal dan Doberdoba«. Povedal je še, da bo društvo Jamlje vrnilo prispevek občinski upravi. Prispevke so prejeli: ŠZ Mladost 597.000 lir, KD Jezero 495.000 lir, KD Hrast 358.000, taborniki 243.000, skavti 213.000, godba na pihala 300.000, Kraški krti
218.000,	KD Kras 205.000, BD Gradina 128.000, VZPI 193.000, ŠD Jam-
Da bi bila zdravstvena oskrba čimbolj učinkovita
Ije 50.000. SSk je glasovala proti.
Na dnevnem redu je bilo še nekaj važnih postavk; zaradi pomanj; kanja prostora pa bomo poročali jutri.
bo treba ukiniti kak oddelek ter nuditi nov servis
JESENSKI PRAZNIK V ŠTANDREŽU
Po razburjenju, ki so ga v raznih krajih Goriške, v Gorici, Krminu in Gradežu vzbudile izjave deželnega odbornika za zdravstvo Renzullija, da je namreč treba, v okviru bolj pametne zdravstvene politike v deželi, poenotiti službe tudi s tem, da se zaprejo nekateri oddelki v nekaterih bolnišnicah in da se celo zaprejo nekatere bolnišnice, je zavladalo nekako mrtvilo še posebej potem, ko je rimska vlada dala deželam nekaj dodatnih sredstev s katerimi so te lahko, vsaj za letos, zamašile preluknjane proračune krajevnih zdravstvenih enot. To velja, najbrž niti ne v vseh primerih, za letošnje leto. Kaj pa potem?
Deželna reorganizacija bi bila pomenila hud udarec za Goriško. Predvideno je, da se zapreta bolnišnici v Krminu in Gradežu, da se zaprejo nekateri oddelki v goriški bolnišnici, da se zaključijo dela v novi tržiški bolnišnici, vendar ne za prvotno predvidene kapacitete.
Bodimo kar odkriti. Ko ima neko področje naše dežele (to sicer ne velja samo za našo deželo in niti ne samo za Italijo) »srečo« da ima na odgovornem mestu v vladi ali v de-
želnem odboru svojega odbornika, smo lahko gotovi, da bo za časa njegovega ministrovanja prišlo v to področje veliko investicij, več kot bi jih sicer prišlo. Vse to je seveda stvar politične računice, volilnega oportunizma, pridobivanja glasov.
Tako smo svoičas na Goriškem bili obogateni z zdravstvenimi napravami Modernizirana je bila goriška bolnišnica, ki zares ni bila v koraku s časom. Takrat smo v Gorici dobili sodobne naprave, tudi po zaslugi tukajšnjih upraviteljev, začeta so bila nekatera povečevalna dela. Goriška bolnišnica se je lahko ponašala, da je bila na prvem mestu v deželi. Istočasno so zgradili čisto novo, sodobno opremljeno poslopje krminske bolnišnice in podrli stavbo, ki je bila iz časov pred prvo vojno. Posodobili so bolnišnico v Gradežu, ki sicer v zimskih časih služi samo deset tisoč prebivalcem tega mesta, poleti pa je na voljo številnim turistom. Bila so nakazana sredstva za gradnjo nove bolnišnice v Tržiču. Tu so bile predvidene veliko večje kapacitete od potrebnih, kajti bili smo še v času, ko se je mislilo, da se bodo ladje-
delnica in druge tovarne ojačile in da bo na naše območje prišlo več naseljencev iz drugih krajev. Vrh vsega pa je dežela darovala še' za sebni družbi, patrom fatebenefra-telli nad enajst milijard takratnih lir za gradnjo bolnišnice za ostarele v Gorici. Nekdo je takrat hudomušno dejal : »Če si prijatelj z deželnim odbornikom, ti ta zgradi ambulanto na tvojem dvorišču.«
Mimo vseh dovoljenih šal je treba reči, da je že takrat naša dežela bila na prvem mestu lestvice z nasičenostjo z bolnišnicami, kot je ugotavljala v svojih statistikah Svetovna organizacija za zdravstvo. Goriška pa je že takrat prednjačila tudi v deželnem okviru, z novimi bolnišnicami pa je ta svoj primat še povečala.
Znašli smo se v pokrajini, kjer je maksimalna razdalja od enega kraja do drugega 45 kilometrov, kar s štirimi javnimi bolnišnicami, z nekaj zasebnimi in še s celo vrsto domovi za ostarele. Ko se je denar delil za gradnjo bolnišnic ni nihče mislil, da bo režija vsega tega zelo draga. Takrat ni bilo v javnih u-pravah stiske z denarjem.
Tudi z nakupi aparatur ni bilo težav. Zaradi pomanjkanja prostorov ali zdravnikov ter tehnikov, ki bi jih uporabljali, pa so ležale in še ležijo drage naprave zapakirane v skladiščih bolnišnic in nekatere so že zastarele.
Za potrebe zdravstva se na Goriškem porabi letno 130 milijard lir, upoštevajoč letošnje cene. Jasno je, da cene iz leta v leto naraščajo, tako za stroške za plače osebju kot vzdrževanje bolnišnic. Zaradi tega je postalo nujno, da se v deželnem okviru izvede reorganizacija služb, tudi z zapiranjem tega ali drugega oddelka. Jasno je, da ne bo mogla dežela kar tako zapreti te ali druge bolnišnice ir. vreči na cesto osebje. Potrebna bo reorganizacija. Nekaj podobnega so že napravili s porodniškimi oddelki. Nekje so vzdrževali tak oddelek za samo dvajset rojstev v enem letu. Vse to je bilo potratno. Z reorganizacijo pa nadaljujejo kljub trenutni injekciji denarja. Dobro se namreč zavedajo, tudi v vodstvu enotne zdravstvene enote za Goriško, da morajo delati le v okviru razpoložljivega denarja. Drugače zares ne bo šlo.
v petek: kantavtor Gino Pipia v soboto: ljubljanske mažoretke v nedeljo: latinskoameriški plesi
	
kino	
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »L’impero colpisce ancora«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Quelle viziose di buona famiglia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Rusty il selvaggio«. Prepovedan mladini pod M* letom.
Tržič
PRINCIPE Danes zaprto.
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Halloween HI. - il signore della notte».
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Bojevniki iz Bron-xa«.
SVOBODA 20.30 »Emanuela H. - anti-devica«.
DESKLE 19.30 »Še tokrat«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 84-879.
Jutri v Dolini krst novih knjig
Založništvo tržaškega tiska bo jutri predstavilo javnosti dve novi deli »zamejskih« besednih ustvarjalcev. Pravzaprav gre za tri stvaritve, a Za dve knjigi, tako da je dvojina na neki način upravičena.
Milan Bufon se bo namreč prvič Pokazal z zaokroženo celoto kot je lahko hočeš nočeš knjiga, kateri je dal naslov »Rondo«. Vanjo je zapisal dosedanje pisateljske izkušnje, ki se bodo zatisnile v zavest bralcev na homogcnejši in dostopnejši način.
Ace Mermolja in Marij čuk pa sta v isto knjigo in pod isti naslov strnila nekaj pesniških in življenjskih izkušenj, ki so v njiju dozorele v zadnjih letih. Gre za svojevrsten Poskus »dvojnega« pričevanja o podobni tematiki in nenazadnje tudi za originalno knjižno predstavitev.
Ob tem dogodku smo zaprosili vse tri avtorje, da nam posredujejo nekaj svojih misli pred predstavitvijo.
Pa še nekaj o jutrišnjem sporedu, ki bo stekel ob 18.30 v Dolini. Da Sre za »drugačen« dogodek priča tudi okolje : to bo domača klet, ki io je prijazno dal na razpolago Do-linčan Ladi Kocjan. O knjigah pa bosta spregovorila Ivanka Hergold in Peter Kolšek.
Enostavno povedano: Igra v matu
Marsikdo izmed bralcev se bo vprašal zakaj knjiga v dvoje. Razlogov je več, med temi je brez dvoma poglaviten ta, da sta se avtorja iste generacije po različnih prehojenih poteh znašla pred podobnimi vprašanji.
Gre za odnos do stvarnosti in zgodovine, gre za vprašanje minevanja, smrti, pa še za soočanje s pravljičnostjo in mitom. Menim, da so to dokaj kompleksna vprašanja, ki najdejo svojo največjo intenzivnost in moč, da prizadenejo človeka prav v pesmi, kajti pesem vozlov ne razvozla, ob branju pa občutimo najbolj žive niti klobčiča, ki je v nas in v svetu.
In čemu naslov Igra v matu? Besedi kažeta na neko brezizhodnost in pesmi v zbirki govorijo o tej brezizhodnosti, vendar dovolj lucidno, tudi z določeno distanco, ki pomeni ironijo ali mit, a hkrati prizadeto.
Ob svojem pesniškem potovanju le ne bi zapisal besede konec, kajti v matu, kjer postane deziluzija otipljiva in ne več nek pesniški program, se pogled obrne na vzroke te deziluzije in hočeš nočeš išče neko utopično moč, ki naj nas privede iz nelagodnega položaja.
Knjiga je opremljena s študijama Petra Kolška, ki seveda odpirata določen pogled v poezijo in dajeta krajši prerez literarnega dela — Marjotovega in mojega, ki traja približno 14 let in morda več. Obdobje ni dolgo, pomeni pa generacijo. Prvenec Milana Bufona je danes glas nove generacije tržaških pisateljev.
ACE MERMOLJA .
V slogu je moč
Naj se odrečemo spoznanju, prikrijemo prizadetost, zadušimo ustvarjalnost? Naj bomo zaman razpeti med resničnostjo in domišljijo, nujnostjo in možnostjo? Kaj ni zgoraj in spodaj zares ničesar več? In levo in desno? Spredaj? Zadaj?
Nič.
(En sam velik nič, napolnjen z ničem. Od tod izhajamo, tja se povračamo).
Polivanje, natakanje. Prištevanje. Ponavljanje.
Sama nepomembna opravila. A vendar: kaj bi drugega?
Vprašanje nas zadene v živo. Negotovi se oziramo naokrog. Obstanemo, zagledamo se v prašne čevlje. Tako mirni in negibni. Slepeča tišina: zabredli smo v nevarne vode, nikjer ne vidimo rešilne bilke, edinole notranja sreča še uspe ukrotiti nespodobni zunanji strah.
(Z ljubeznivim dojemanjem, duhovitim črkovanjem, počasnim polnjenjem iste praznine).
Navsezadnje vemo, da je v slogu moč.
MILAN BUFON
Pogled na vzroke deziluzije...
Ne, nisva Karpov in Kasparov, ki sedaj križata kopja za moskovsko šahovnico, pa čeprav ima knjiga naslov »Igra v matm. Tu ne gre za noben spor, nobeno konfrontacijo, boj, gre za igro v matu, kar je v šahovskem slovarju povsem nepojmljiva stvar, v pesniškem bizarnem besedišču pa seveda lahko živi in ima tudi svoje semantične razsežnosti.
Mat je povsem brezizhodna lega in — ali ni tudi življenjska igra ta čas prav taka? Položaj konca in minevanja, omejene svobode, črnikastih in sajastih oblakov, skozi katere lahko prodre le oko poezije?
Pravljice in miti izgubljajo svojo podobo, nihče jim noče več verjeti. Obstajajo kot svete relikvije, kot metafora vsega mogočega, tudi današnjosti, tudi v nas, ki se zaziramo v neznani mat bodočnosti.
Je moje sporočilo to, ali je nekaj čisto nasprotnega? Je tisto, kar si ljudje mislijo, ali je samo privid tega? Je katalog in predalček slovenske kritike, njene brezbrižnosti do prostora in časa, ali curek krvi in boleča rana? Ironija, resnobnost, sarkazem, cinizem?
Je pripoved generacijske deziluzije?
Je samo igra na črnobeli šahovnici? So v tej igri zares samo tri možnosti? Jih ni morebiti še več, nemara še manj, mogoče smo kje na sredi?
Ali je samo, enostavno povedano, igra v matu?
MARIJ ČUK
V
»Zelje« na razstavi v Sesljanu
Finančne težave
Turistična sezona se izteka, proti koncu gredo tudi razne kulturne ma nifestacije in likovne razstave, ki jih lp v zvezi z visoko sezono pripravila Turistična ustanova za Trst in hžaško obalo. Ena poslednjih letošnjih kulturnih manifestacij je tudi li kovna razstava z naslovom »Desideri« — »želje«, ki jo je Turistična Ustanova pripravila v razstavni dvojni svojega sedeža v Sesljam.
Gre za posrečeno, posredno pa tudi obetavno razstavo, kajti v sredo, t.m., se je predstavilo deset mladih likovnikov iz dežele Furlanije -•Julijske krajine, deset mladih slikarjev, katerih dela dokazujejo, da v naši deželi razvijajo nove sile, ki zagotavljajo nadaljnji razvoj likovne ustvarjalnosti v naših krajih.
že velikokrat smo poudarili, da je ležko ali celo nemogoče v kratkem, Priložnostnem zapisu dati temeljitejšo oceno o neki kolektivni razstavi, vrhu tega je prav tako tvegano, če rje nemogoče ocenjevati nekega likovnika, posebno še mladega razvijajočega se mojstra, če imaš pred seboj le eno samo njegovo delo. In vendar smo že rekli, da je splošna raven razstave dokaj visoka, hkrati Pa se nameravamo vsaj za trenutek vstaviti pri posameznikih, saj so na razstavo prinesli po eno delo, ki je talco značilno za njihovo siceršnjo llkovno izražanje, da se je vsak iz-ried desetih mladih mojstrov sebi Primerno in značilno predstavil.
Ker gre za nekakšno reprezenlan c° mlade ali če hočemo nove generacije, je samoumevno, da so na razzavi zastopani vsi ali skoraj vsi sli °d izrazito figurativnega pa do abstraktnega, med tema skrajnosti-ria pa je več vmesnih slogov, vse Pa je postavljeno v skrajno moder-P° likovno govorico, kot je v krat-Jem prikazu poudaril umetnostni kri lk Carlo Milic. Mimogrede bomo po ^dali, da zastopa Tržaško šest mla-Jjh slikarjev, po dva pa Goriško in idem. Dodali bomo, da imamo na razstavi v glavnem olja, nekaj je akrila in nekaj mešane tehnike.
Od figurativcev sta najbolj izrazita Milvia Riavis in Enrico nizzardi. Riavisova je prinesla večje olje z motivom Benetk. Na svoje podolgovato platno je nanizala znane beneške zvonike, cerkve, kanale in palače, na katerih menda ne manjka niti eno okno. Prav tako je anatomsko hudo popolna, hkrati pa močno statična in zato hladna Rizzardijeva skupina golote.
Popolnoma drugačna je Claudia Razza, ki razstavlja ob Riavisovi. Mlada Nabrežinka furlanskega porekla je dala na ogled dve platni, ki pa sestavljata enotno kompozicijo, ali če hočemo enoten motiv. Če bi u-metnice ne poznali in bi ne poznali njenega likovnega razvoja ter tipične motivike, bi si njeno kraško skalovje, ki ga je v razredčenem akrilu posrečeno nanesla na platno, tolmačili kot abstraktno prikazan motiv, kar bo prav gotovo veljalo za marsikoga, ki si bo delo ogledal, še posebej, če si ga bo ogledal površno.
Franco Chersicola je že znano ime. Znan je tudi njegov nekoliko zapleten in včasih težje čitljiv način prikazovanja motiva. Tokrat se nam zaradi dimenzij slike njegov način zdi celo nekoliko drzen. Sosednji Roberto Tigeili deluje s svojim veli kim platnom nekoliko mračno, kar pa je zanj pravzaprav značilno. Povsem drugačna pa je zelo barvita kompozicija Maria Di loria, ki sicer ni nekaj povsem novega in je torej mojster pod tujim vplivom, a je skladje močnih barv in krepkih potez ustvarilo lepo delo.
Sledi Stefano Pesaresi. Njegovo veliko oljenje zelo lepo, na nek način pomirjajoče. Gre za abstraktno kompozicijo zelo nežnih in skladnih barv, če pa stopiš korak dva od slike, se ti zazdi, da kompozicija zadobi bolj čitljive konture. Veliko olje s podpisom Giancarla Caneve nas na nek način, pa čeprav le bežno, spominja na »pointiliste«, vendar so pri njem konture bolj markirane in je zato motiv bolj izrazit, morda tudi na ra čun močnejših in nekoliko trdih barv.
slovenskih teatrov
Preostajata še dve mladi likovnici, Anna Lombardi, ki je pripravila lepljenko v črno belem. Tako barve v številnih odtenkih kot tudi kompozicija sama, skratka vsa slika lepo pomirjajoče deluje. Nekaj povsem drugačnega je veliko olje, s katerim se je predstavila Elena Talleri. Ta je obesila na steno svoje olje močnih barv in hudo razgibanim moti vom. Več človeških likov se vrti in med seboj križa ter prepleta v nekakšen nerešljiv vozel.
Ker gre, kot smo ugotovili, za nekakšno reprezentativno likovno manifestacijo mlade ali nove generacije, zasluži razstava vso pozornost. To pa tudi zato, ker moremo ugotoviti, da gre za obetavno manifestacijo. Trajala pa bo le do 4. oktobra, nakar se letošnja razstavna dejavnost v sesljanski dvorani zaključi.
(Fre)
LJUBLJANA, NOVA GORICA -Za predsednika Skupnosti slovenskih dramskih gledališč je bil izvoljen Sergij Pelhan, direktor Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici. Njegovo prvo dejanje v novem svoj-stvu je bil podpis javnega poziva pristojnim organom, naj rešijo finančne težave, to je krizo Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Težave tr žaškega gledališča so močno prizadele tudi vse ostale gledališke hiše, ki ob tem poudarjajo celovitost slovenskega gledališkega področja oziroma enotnost slovenskega kulturnega prostora.
Sicer pa se vsa slovenska gledališča ubadajo s finančnimi težavami, ki so delno že oširomašile umetniško raven repertoarja v novi gledališki
sezoni 1984/85, ki se je skoraj na vseh odrih že začela. Gledališča so pri načrtovanju svojega programa predvidevala, da se bodo stroški predstav povečali za okoli 40 do največ 50 odstotkov, toda cene se dejansko hitreje večajo in zaradi tega nastajajo nove nepredvidene težave v gledališčih.
Predsednik Skupnosti slovenskih gledališč poudarja, da so sedanja finančna gibanja neskladna z dogovorom, po katerem bi umetniško - programska raven odrskih del morala ostati na dosedanji visoki ravni. »Sicer pa naraščanje materialnih stroškov najbolj bremeni ustvarjalne kulturne in umetniške dejavnosti«. Ob vsem tem pa dramsko snovanje v Sloveni.ji ostaja živahno in ustvarjalno. V Skupnosti so včlanjena zlasti poklicna dramska gledališča, ki so: Mariborska Drama, gledališče v Celju, Drama v Ljubljani, Mestno gledališče ljubljansko, Mladinsko gledališče v Ljubljani, nadalje Lutkovno gledališče tudi v Ljubljani, pa Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici. Posebne skrbi je deležno Slovensko stalno gledališče iz Trsta, ki deluje v težkih materialnih pogojih zunai ozemlja matične domovine.
V poklicnih dramskih gledališčih na Slovenskem sodeluje skupaj 170 igralcev, še zmeraj pa je angažiranih tudi 20 igralcev - upokojencev. To je pomembno število če upoštevamo, da ti umetniki pripravijo nad 40 premier letno, oblikujejo pa tudi celoten domači radijski in televizijski dramski spored v Sloveniji. Dramska gledališča v Sloveniji bodo prejela letos predvidoma 20 milijard starih dinarjev iz sredstev Kulturne skupnosti republike, prav toliko pa bodo za njihovo delovanje namenile občinske kulturne skupnosti. Približno 4 milijarde starih dinarjev pa bodo gledališča imela lastnih dohodkov.
MARJAN DROBEŽ
Magda Tavčar na Opčinah
S svojo prvo samostojno razstavo vnaša Magda Tavčar v naš likovni zamejski prostor povsem novo panogo: gre za tapiserijo kot umetniški izdelek. Se pravi, da avtorica v tkanini ne »reproducira« predlog drugih umetnikov, pač pa svoje stvaritve uresničuje od same zasnove pa vse »do zadnjega Štiha«. V lem pogledu je pričujoča razstava (odprtje bo v petek ob 20.30 na Opčinah) dokaj pomembna obogatitev v našem likovnem dogajanju.
V zapovrstju razstavljenih del je videti, da Tavčarjeva odklanja »slikarsko« pravokotno obliko, pač pa da ustvarja čisto nove forme. Pri tem se izraža hkrati kiparsko in slikarsko: njene tapiserije so namreč močno iz ozadja izstopajoči reliefi, ponekod od njega že povsem sproščeni. Ob tem pa umetnica odločujoče intonira swje reliefe z izbiro. kontrastiranjem in prelivanjem osnovnih in komplementarnih barv.
Na prvi pogled učinkujejo ti izdelki nekoliko dekorativno, dejansko pa gre za globlji umetniški izraz. V motivnem pogledu se avtorica tu zadržuje pri krajinarstvu kot organskem svetu, v katerem se vse neprestano in čudovito presnavlja. Z drugimi besedami povedano: tu suvereno gospoduje domišljija. V tehničnem pogledu so ti izdelki izraz zrele in izrazno razvite umetnice, ki mojstrsko obvlada vse izrazne možnosti tkanine in se jih spretno ter smotrno poslužuje. To je razvidno bodisi v kompleksnih strukturah bodisi v prepletanju barv, še bolj pa v iznajdljivosti samih form.
MILKO RENER
TONE SVETINA
Med nebom in pefrfom
______ 254.___
»Sam sem kriv. Ne vem, kaj me je zaneslo, da vpričo nekaterih kolegov govoril resnico, kako 16 bilo v Rusiji.«
»To je napaka, moj dragi. Ni mesta za resnico, P°sebej v tvojem položaju ne.«
t “Saj me poznaš, da sem bil vedno mož — tudi akrat, ko sem se prostovoljno priglasil za na vzhod-0 fronto — in sem še danes.«
, “Si mar govoril, da bomo Italijani izgubili v°lno?«
j.. "Ne, tako nor pa spet nisem, ker vem, da Ita-lani ne morejo ne dobiti ne izgubiti vojne.«
“Pa Nemci?«
“Oh, ti so že navajeni izgubljati vojne. O njih arb podvomil in tudi o našem zavezništvu z njimi! yal ti povem resnico, čeprav si pri tajni policiji. . eai> da ne boš izdal prijatelja, ki je samo še raz-abna človeka.«
, »Louis, spovej se mi kakor materi, vem, da ti b° odleglo.«
“Nemci so svinje, Enrico. Nas Italijane podcenju-
jejo kot ljudi in kot vojake, celo prezirajo in sovražijo nas. Kar so z nami počeli na vzhodu, je svinjarija, ki ji ni primere.
Ne vem, kako sem se rešil iz tega prekletega pekla. Mraz, lakota, kri in smrt na vsakem koraku, popolna blaznica... Kaj so, so pokazali takoj, ko so napadle sveže sibirske divizije in smo se morali začeti umikati. Naše ranjence so mimo prepuščali ledenemu vetru in gotovi smrti.
V kaosu, ko so tolkle po nas baterije topov in katjuš in so na bokih prodirali tanki ter konjenica, so Nemci zasedli kamione. Skupaj z njimi smo bili v strelskih jarkih, pa za Italijana ni bilo mesta na kamionih. Naši so se kljub temu obešali na stranice in skušali zlesti gor, pa so jih Nemci z bajoneti sekali po prstih, jih s škornji suvali v glavo, da so cepali z vozil kot hruške z drevesa. Čeprav so se sami umikali, so nam streljali v hrbet, da bi mi ostalina položajih. Lahko bi jo bil prej staknil od nemške kakor od ruske krogle. Jemali so hrano z naših transportov in ravnali z nami, kot da smo njihovi sužnji.«
Losanna mu je nalival konjaka in poslušal. Pravil je grozljive in neverjetne zgodbe, polne grenkobe in razočaranja. Sam se je čutil krivega pred tem človekom, ki ga je vojna zlomila za zmeraj, medtem ko je njemu, Losanni, odpirala možnost užitkov, o katerih niti sanjal ne bi v miru.
»No, v čem je potem problem, prijatelj? Res se to sliši drugače, kot beremo v časopisu ali gledamo v kinu. Ustrelili te za to ne bodo.«
»Ni samo to, Enrico. Bil sem pijan pa sem blek-
nil, da čaka Hitlerja v Rusiji enaka usoda, kot jo je doživel Napoleon.«
Losanna si je prižgal cigareto, zmajal z glavo in rekel:
»Neverjetno. Torej se greš preroka. Kdo pa te je zaprosil, da prerokuješ izid vojne in naš propad?«
»Enrico, iz mene je govoril .alkohol in strah. Bojim se Rusov in njihovih tankov, ko bodo drli skozi zahodno Evropo.«
»Ne nori! V Rimu jih ne bo nikoli. V Berlinu pa jih bodo ustavili drugi, mi ne.«
»Imam kaj upanja, da se izvlečem?«
» Malo. Vedno si bil prenagel in premalo premišljen. Če so poročila o tvojem obnašanju na vrhovnem šVabu, te palò ne bodo zato povišali in odlikovali. Imam navodila, da vse, ki prihajajo z vzhoda in Afrike ter širijo defetizem in demoralizacijo, odstranimo brez milosti in brez sodišč, Sam si se vrgel v roke rabljem. Dobro veš, da je vojska do svojih najmanj tako groba kot do sovražnikov.«
»Misliš, da mi ni pomoči?«
»Tega nisem rekel. Dokler dihaš, je še vedno upanje. Napravi se uradno norega, kot si že rekel, da si nor. Kar si videl pred Stalingradom, te opravičuje. Spravi se v kakšno umobolnico, od koder te bomo izvlekli, takoj ko se tvoj greh pozabi.«
Potolažil je majorja, ki se je svoj čas tako navduševal nad Nemci, vojaki, kot je bil sedaj nad njimi razočaran. Obljubil mu je, da bo napnavil v Rimu vse, da ga bodo sprejeli na kliniko in ga zaščitili z diagnozo, ki bi jo lahko imeli vsi udeleženci velikih bitk.	„
Danes prijateljska tekma proti Švedski (20.45)
Enzo Bearzot ne namerava tvegati
Videmčani pred težko preizkušnjo
MILAN — Tancredi, Bergomi, Ca-brini, Vierchowod, Collo vati, Scirea, Conti, Bagni, Rossi, Dos sena, Altobelli: kot vidimo, se je za današnje prijateljsko srečanje proti Švedski Bearzot naslonil na igralce, ki so mu v Španiji prinesli svetovni naslov. Kar devet jih je, če prištejemo tudi Vierchowoda in Dosseno, ki sicer nista igrala, vendar sta bila med rezervami. Največje presenečenje je pripravil s tem, da se je odrekel Righettiju in vključil v ekipo izkušenega Scireo. Očitno je torej, da danes Bearzot noče nič tvegati in da veliko važnost polaga rezultatu, kar dokazuje tudi to, da ne bo zamenjal niti vratarja, kar je že običaj v prijateljskih tekmah, koga drugega pa le v skrajni sili.
Bearzotove odločitve so tudi dokaj razumljive. Po osvojitvi svetovnega naslova v Madridu, je Italija dokaj razočarala. Najprej je izpadla v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, zatem pa še za nastop na olimpijskih igrah (v Los Angeles je sicer odpo-'
tovala, vendar ne po svoji zaslugi, a se tudi tam ni proslavila). Bearzot je v tem času dal nekaj »oddiha« starejšim, vendar ne samo poskusi s prvo ekipo, niti tisti z olimpijsko, ki jo je Bearzot sam vodil v Los Angeles, niso obrodili zaželenih sadov in niso nakazali strukture ekipe, ki naj bi čez dve leti v Mehiki dostojno branila svetovni naslov. Je torej Bearzot končal z eksperimentiranjem? Dejal je le, da bo zaključke sicer potegnil prihodnjega junija, vendar je pripomnil, da zadnji trenutek bodo mladi težko našli mesto v ekipi.
Vsekakor današnje srečanje s Švedsko ne bo lahko. Tudi za Švede je ftamreč tekma izredno pomembna, saj jih v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo 17. oktobra čaka nastop proti Nemcem. Zadnjič sta se Italija in Švedska srečali v okviru .kvalifikacij za evropsko prvenstvo, obakrat pa so »azzurri« potegnili krajši konec : v Goteborgu so zgubili z '2:0, v Neaplju pa s 3:0.
ZA TEKMO PROTI ITALIJI
Podkupili Kamerun /
MILAN — Prihodnja številka italijanskega tednika Epoca prinaša o-supljivo vest: na svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji je nekdo podkupil nekatere igralce Kameruna (Millo, N'Koma in še dva - tri druge) ter tako omogočil Italiji, da se je prebila v drugo kolo. Srečanje med Kamerunom in Italijo, zadnje v prvem kolu, se je namreč končalo neodločeno, kar je Italiji zadostovalo. Po tekmi, piše v članku, naj ne bi igralci Kameruna kazali nobenega razočaranja zaradi izločitve, kar se je kamerunski delegaciji zdelo sumljivo. Neki visoki funkcionar tajne obveščevalne službe Kameruna je uvedel preiskavo, ki naj bi sedaj privedla do teh rezultatov. Seveda je vest takoj zbudila ostro reakcijo italijanske nogometne zveze, ki je pri FIFA zahtevala, naj nemudoma uvede preiskavo in vso zadevo razčisti.
Videmski košarkarski prvoligaš Australian, (na sliki), ki ga vodi jugoslovanski strokovnjak Aca Nikolič in za katerega igra tudi Dražen Dalipagič (prvi desno), v A-l ligi, ki se bo pričela v nedeljo, 30. 9., gotovo ne bo imel
lahke naloge
Jugoslovanski košarkarski pokal
Smelt Olimpija v polfinalu
Rabotnički — Smelt Olimpija 75:78 (50:39)
SMELT OLIMPIJA:	Tiringer 1
(1:3), Blaznik, Zdovc 16, Kompara, Kjajič 2, Subotič 18 (2:4), Hauptman, Todorovič 9 (5:8), Vilfan 16, Rojko, Kotnik 10 (2:2), Kovačevič 7 (1:1).
Sporočilo
dopisnikom
Pred samim pričetkom tekmovalne sezone smo se v uredništvu dogovorili za vrsto sestankov z našimi stalnimi dopisniki, brez pomoči katerih si športne strani Primorskega dnevnika sploh ni mogoče zamisliti. Prvi sestanek, in sicer z nogometnimi dopisniki bo že jutri, v teku tedna pa bodo na vrsti še dopisniki košarke, odbojke in ostalih panog, ki jih pri nas gojimo. Menili se bomo o obliki in načinu poročanja, o sodelovanju in vseh praktičnih problemih, s katerimi se dopisniki in uredništva dnevno spoprijemamo. Sestanki bodo v sejni sobi našega uredništva, v Ul. Montecchi 6, drugo nadstropje. Vrstni red sestankov je naslednji :
Danes, 26. t.m., ob 20.30 Dopisniki ostalih panog
Jutri, 27. t.m., ob 18.30 Košarkarski dopisniki
Petek, 28. t.m., ob 20.30 Odbojkarski dopisniki
Dan in uro sestanka z goriš-kimi dopisniki bomo sporočili naknadno.
Zaradi pomembnosti srečanja vabimo vse dopisnike, da se ga zanesljivo udeleže.
Četrtfinalna tekma jugoslovanskega košarkarskega pokala proti Ra-botničkemu se za Ljubljančane ni pričela najbolje, saj so bili v prvem polčasu domačini odlični. V nadaljevanju pa je Olimpija prevzela pobudo in nadoknadila zamujeno. Zlasti se je izkazal mladi Kotnik : potem ko je v 35. minuti zaradi petih osebnih napak Vilfan moral na klop, je dosegel nekaj odločilnih košev za svoje moštvo (dvakrat zaporedoma je tudi dal met za tri točke) in Olimpija je tako zasluženo zmagala.
_ V polfinale sta se poleg Ljubljančanov uvrstila še Gibona ter Jugopla-stika. Izida: Prvi Partizan (Titovo Užice) - Jugoplastika 62:77 (36:28); Gibona - Sloboda Dita (Tuzla) 130:103 (67:47). Zadnjo četrtfinalno srečanje, in sicer med Zadrom in šibenko, pa bo danes.
Na italijanskem jadralnem prvenstvu »finn«
L. Bogateč (Sirena) se je solidno uvrstil
Od 1. do 8. septembra je bilo v kraju Malcesine ob Gardskem jezeru italijansko jadralno prvenstvo v razredu »finn«, to je v razredu za starejše jadralce (do 45. leta). Prvenstva se je udeležil tudi Sirenin mladinec Lorenzo Bogateč. Na tem prvenstvu je bilo vpisanih 43 jadralcev, 36 pa jih je vseh šest preizkušenj spa’jalo do konca. Sirenin predstavnik se je najbolje izkazal v prvi preizkušnji, ko je zasedel sedmo mesto. V drugi je bil 12., v tretji in četrti 18., v peti 20. in v šesti deveti, šesta preizkušnja je bila za tekmovalce najzahtevnejša, saj so se morali boriti z vetrom, ki je pihal do 60 km na uro. Samo 13 jadralcev je speljalo do konca, Bogateč pa se je uvrstil na 9. mesto.
Na končni lestvici je Sirenin jadralec zasedel 14. mesto. Bil je prvi med mladinci, tretji med junior ji ter edini mladinec, ki se je udeležil vseh
šestih preizkušenj in jih izpeljal do konca. Italijanska jadralna zveza (FIV) ga je zaradi njegovih dobrih rezultatov, predvsem na tem prvenstvu, vključila v mladinsko jadralno reprezentanco tudi za prihodnje leto.
Od 9. do 13. septembra se je Bogateč v Livornu že udeležil prvih treningov v okviru italijanske mladinske reprezentance razreda »firm«. Zadnje dni oktobra bo spet odpotoval v Livorno na skupni trening. Od 12. do 14. oktobra pa bo, ponovno v kraju Malcesine na mednarodni jadralni regati, ki je najpomembnejša in najzahtevnejša v Evropi.
Uradna jadralna sezona
se bliža koncu
Sirenini jadralci v razredu »Europa« bodo v soboto in nedeljo nastopili še na zadnji regati deriv v treh preiz-
kušnjah v organizaciji jadralnega društva Adriaco. Regata bo v Tržaškem zalivu.
Za najmlajše Sireni ne jadralce v razredu »optimist« se je uradna jadralna sezona končala v nedeljo, 23. t.m., ko bi morala biti na sporedu področna regata v Sesljanu v organizaciji jadralnega društva Pietas Julia, a so jo odpovedali zaradi slabega vremena. Mladi Sirenini jadralci so izkoristili priložnost, da so v Se-sljanskem zalivu, kljub slabim vremenskim pogojem, trenirali.
Uradna jadralna sezona se je zanje končala, a mladi jadralci TPK Sirena ne bodo odložili svojih jader ne spravili svojih jadrnic, kajti čakajo jih jesenski in zimski treningi. Od 7. oktobra da1 je se bodo v Kopru štiri nedelje zaporedoma udeležili trening - regate v organizaciji takmajšnje-ga jadralnega društva. (A.D.)
Kolesarjenje je pri nas vse bolj priljubljeno
Kolesarjenje je v zadnjih letih postalo zanimiva panoga tudi pri nas.
Vedno več je namreč ljudi, mladih in starejših, ki si je nabavilo športno kolo in v prostem času kolesari po naših krajih. Za nekatere je to postal celo »tekmovalni« cilj, saj se u-deležujejo raznih tekmovanj in prireditev, ki jih je vedno več.
V ta okvir sodi tudi neder jska prireditev v Sovodnjah, ki jo pripravljajo v okviru dejavnosti Združenja slovenskih društev v Italiji. Z razliko od prve take prireditve (maja meseca) bo sovodenjska potekala na položni progi, zato bo odprta večjemu številu ljubiteljev tega športa.
Razdalje, ki jih bo treba prevoziti, bodo namreč različne glede na izbiro
posameznika. Za najmanj izkušene voznike bo dovolj en krog, ki bo meril 9,6 kilometra, ostali pa bodo krog lahko prevozili dvakrat oziroma štirikrat. Udeležence bodo razdelili tudi v starostne kategorije in v vsaki kategoriji bo zmagovalec dobil pokal.
Nedeljska kolesarska prireditev se bo pričela ob 10. uri pred Kulturnim domom, kjer bo vpisovanje potekalo uro pred startom. Povedati je še treba, da se te pobude lahko udeležijo ljubitelji kolesarstva iz zamejstva, kakor tudi iz Slovenije.
TENIS. Zaradi dežja včeraj niso mogli odigrati niti enega srečanja prvega kola italijanskega teniškega prvenstva.
šport na primorskem
Slab začetek Vrtojbe
V organizaciji koprskega teniškega kluba je konec prejšnjega tedna na teniških igriščih ŠRC Bonifika potekal prvi troboj reprezentanc avstrijske Štajerske, Železne županije in Slovenije za pokal Panonia. Kljub neugodnemu vremenu so tekmovalci prikazali zanimive boje, prvo mesto pa je po zaslugi izenačenosti ekipe pripadlo Štajerski, ki je v odločilnem srečanju premagala Slovenijo s 5:4.
Ligaški boji v moštvenih disciplinah se vse bolj razvnemajo. Srečanja v nogometu in rokometu je sicer skoraj povsod oviral dež, vendar so gledalci povsod prišli na svoj račun. Najbolj neprijetno so bili gotovo presenečeni ljubitelji nogometa v Izoli, kjer je domače moštvo doživelo proti
kratke vesti - kratke vesti
Jašinu amputirali nogo
MOSKVA — Legendarnemu vratarju sovjetske nogometne reprezentance in moskovskega Dinama Levu Jašinu so prejšnje dni morali amputirati obolelo nogo. Jašin je s športno aktivnostjo prenehal pred 13 leti, pred dvema letoma pa pa je zadela možganska kap.
Benetton - Segal redo v soboto
GORICA — Košarkarsko srečanje italijanskega pokala med Benettonom iz Trevisa in goriškim Segafredom bo v soboto, 29. t.m. ob 20.30 v Tre-visu.
Pele tudi na risankah
RIO DE JANEIRO — Slavni Pele je podpisal pogodbo z neko japonsko televizijsko hišo, ki bo za glavnega junaka neke risanke lahko uporabljala njegovo ime.
e ODSLOVILI CAROSIJA. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Giorgio Chinaglia povedal, da so pri Laziu odslovili trenerja Paola Carosija, ki
ga bo zamenjal 62-letni Argentinec Juan Carlos Lorenzo, ki je pred leti že vodil Lazio.
• TROFEJA BARACCHI. Včeraj so objavili seznam desetih dvojic, ki bodo nastopile na sobotni kolesarski dirki za trofejo Baracchi. Te so: Moser (It.) - Hinault (Fr(.), Crique-lion (Fr.) - Rogers (Belg.), Gisiger - Freuler (Švi.), Visentini (It.) -Lang (Pol), Kelly - Roche (Ir.), Vandenbrocke - Van Den Haute (Bel.) Mecler - Zimmermann (Švi.), Mascia-relli (It.) - Akam (VB), Demierre (Švi.) - Wilson (Avs.), Segersal -Prim (šve.).
JADRANJE. Po petih kvalifikacijskih regatah se bo danes pričela druga faza svetovnega prvenstva za 12-metrske jadrnice. Osem plovil bodo razdelili v dve skupini. Zmagovalki obeh skupin se bosta srečali v finalu, kjer bo spet pet regat.
O MEHIKANEC GERARDO ACALA
je zmagal na maratonskem teku v Ciudad Mexicu.
Atletika: danes v Trstu in Postojni
Naši na dveh frontah
Danes zjutraj bo na stadionu pri Sv. Soboti potekalo deželno tekmova nje, imenovano »pre Roma« za vse deželne atlete in atletinje, ki so na pokrajinski fazi mladinskih iger dosegli uvrstitev v deželno reprezentanco, ki bo branila naše barve na državnem finalu v Rimu. Med slovenskimi atleti sta se uvrstili adrievka Sandra Sumberaz v metu kroglice ter borovka Tanja Kalc na 80 m o-vire. Med obema pa bo danes tekmovala le Sumberazova, ker Kalčeva še ni popolnoma okrevala po poškodbi na desni nogi.
V	popoldanskih urah pa se bo v Postojni odvijal drugi letošnji atletski troboj mladinskih reprezentanc ZSŠDI s Tržaškega, Postojne ter Kopra. Na tekmovanju bodo nastopili le atleti moških ter ženskih kategoriji kadetov.
V	petek pa čaka naše najmlajše atlete kategorij dečkov in deklic pokrajinsko prvenstvo v troboju, v katerem se bodo atleti pomerili na 80
m, daljini ter kroglici med dečki ter na 60 m, daljini ter kroglici med deklicami. (F. Ruzzier)
Neurje ni prizaneslo niti Sireni
Neurje, ki je te dni pustošilo po naših obalah, ni prizaneslo niti Tržaškemu pomorskemu klubu Sirena v Barkovljah. Siloviti valovi so namreč odnesli kar tri metre obale pred sedežem ter poškodovali valo-bran ob drči. Z valovi je v morje zdrknilo ogromno materiala na bližnjem nasipu, kar gotovo ne bo brez posledic pri bodočem delovanju. Razbesnela voda je odnesla tudi čolne in tako naložila novih skrbi in stroškov, ko pa jih je že za normalno vsakodnevno delovanje društva itak dovolj in še preveč.
mariborskemu Željezničarju težak poraz z 0:3 in je tako zdrknilo na rep prvenstvene lestvice. Po vrsti uspešnih nastopov se je tokrat ustavilo tudi igralcem Vozil, ki so v Trbovljah doživeli prvi poraz in prepustiti vodstvo Kovinarju. S točko pa so lahko zadovoljni Koprčani, čeprav so v Titovem Velenju imeli celo možnost za zmago.
V	rokometnih prvenstvih nadaljujejo z uspešnimi nastopi predvsem dekleta, tako da so vse tri primorske ekipe po treh kolih republiške lige pri vrhu lestvice. Burja s Škofij je v soboto doma gladko premagala Šmartno s 27:21, izolska Jeklotehna Polano s 17:12, igralke Mlinotesta pa Itas iz Kočevja s 25:13. Zataknilo pa se je moškim, ki so v treh srečanjih uspeli iztržiti le polovičen izkupiček : hrpeljska Astra Jadran je remizirala z Usnjarjem (24:14), edino zmago pa so dosegi Ajdovci, ki so v gosteh premagali Jelovico s 26:24.
V	izolski telovadnici so se na letošnjem prvem turnirju interlige pomerili mladi odbojkarji z obeh strani meje. Najuspešnejši so bili domači tekmovalci, ki so dobili vsa tri srečanja, tržaški Bor pa je uspel premagati Kanal in Bovec in se je u-vrstil na drugo mesto.
Z zgoščenim sporedom se je začelo tudi tekmovanje namiznoteniških igralk v medrepubliški ligi. Igralke Vrtojbe, ki so se lani potegovale za prvo mesto, so s pomlajeno ekipo startale dokaj skromno, saj so v prvih štirih kotih doživele tri poraze, v nedeljo pa so proti Travniku le dosegle prvo zmago s 6:3.
Piranski šahisti pripravljajo v oktobru zanimivo prireditev : v nedeljo, 7. oktobra bodo svojo 35-letnico obeležili z velikim hitropoteznim turnirjem, na katerem bodo sodelovali šahisti iz Primorske, Furlanije - Julijske krajine, avstrijske Koroške in Pf>-rabja, dan zatem pa bo gost obalnih šahistov ljubljanski velemojster Bruno Parma, ki bo odigral simultanko na 35 deskah.
Miran Kljun
Letos v 3. nogometni amaterski ligi - skupina M
Breg in Gaja računata na solidno uvrstitev
V	nedeljo, 30. t.m. bo start še zadrega amaterskega prvenstva, to je 3. amaterske lige. V naši deželi se je letos skupno prijavilo 142 ekip, katere 80 porazdelili v 11 skupin. Naše enajsterice, to so Breg, Gaja, Kras, Primorec in Primorje za Tržaško ter Ju-ventina, Mladost in Sovodnje za Goriško igrajo kar v treh skupinah. Prav zaradi tega bomo posvetili tem trem skupinam posebno pozornost.
Tokrat bomo predstavili skupino, katero sestavljajo izključno ekipe iz tržaško pokrajine, med katerimi sta tudi Breg in Gaja. Skupino M sestavila jo: Breg, Campanelle, Chiarbola, Gaja, GMT, Olimpia, Opicina Super-eaffè, Rabuiese, Roianese, Union, S. Luigi, S. Andrea, S. Vito. Po podatkih, ki smo jih zbrali so se nekatere ekipe ojačile, druge pa so ostale na lanskem nivoju, je pa tudi nekaj takih, ki so pomladile svoje vrste. Po mnenju vseh bo prvenstvo precej izenačeno, vsekakor bi lahko ekipe razdelili v tri skupine in sicer tiste, ki se bodo potegovale za zgornji del lestvice (Opicina Supercaffè, Olimpia, S. Luigi in S. Vito), tiste, ki nimajo posebnih ambicij in bodo verjetno na spodnjem delu lestvice (Union, Roianese, S. Anna, Chiarbola) in nato tiste. ki računajo na sredino lestvice (.Campanelle, GMT, Rabuiese, S. An-dfea). Sedaj pa poglejmo, kakšne so novosti in ambicije naših dveh ekip.
BREG
V	vrstah Brega je letos prišlo do velikih sprememb. Vodstvo članske e-kipo je prevzel Marino Zanon, ki je yeč let vodil mladinske ekipe. Od nogometašev je odšel le Ražem, ki se Po enoletnem posojilu vrača k Zau-Jam. Društvo pa so zapustili še Bajs,
. °vič, Sega in Edomi, medtem ko se Je veteran Dazzara odločil, da bo tremai ekipo začetnikov. V poštev za člansko ekipo bodo letos prišli tudi nekateri naraščajniki, to so Tofoli, Ole-nik. De Sortoli, Paoli, Ciacchi, Jerman. Njim se bodo pridružili še Porosa in Kraljič, ki sta bila na posojilu Pri Zarji oziroma Gaji, Grbec od Domin in Ferfolia od Stocka, ki je lansko sezono igral pri Primorcu.
Nogometaši Brega
VRATARJI: Paniconi, Gerzinič, Totali.
BRANILCI: Albertini, Pavletič, Gri-zonič, Igol Tul, Savron, Rodclla, Ole-nik, De Bortoli.
VEZNI IGRALCI: Mondo, Azzolin, Lovriha, Martini, Miloš Tul, Pcroša, Ferfoglia, Paoli, Ciacchi.
NAPADALCI: Jez, Zonta, Buffa, Strli ati, Grbec, Jerman, Kraljič.
TRENER: Marino Zanon.
GAJA
Tudi Gaja je letos zamenjala trenerja. Po treh sezonah se spet vrača Severino Kozina. Nekaj nogometašev pa je zapustilo Gajo. V prvi vrsti bi omenili Gabriellija, ki bo prihodnjo sezono igral pri Zarji, Drago Purič in Škrk se po enoletnem posojilu vračata h Krasu, Mauro Kralj bo igral pri Primorcu, Kraljič pa se je vrnil h Bregu. Prišli so Bačer (Edile A-driatica), Alfieri in Lenarduzzi (Opicina) .
Nogometaši Gaje
VRATARJI: Kante, žagar, D. Kalc.
BRANILCI: V. Kalc, P. Stranščak, L. Milkovič, M. Grgič, I. Križmančič, Bačer.
VEZNI IGRALCI: M. Itismondo, Vrše, Pečar, B. Rismondo, Gojča, D. Salvi, Alfieri.
NAPADALCI: B. Grgič, Tomc, S. Kalc, Bolčič, Lenarduzzi.
TRENER : Severino Kozina.
Predstavnikom naših dveh klubov smo zastavili tudi vprašanje:
»S kakšnim ciljem stariate in kdo je favorit v vaši skupini?«
Igor Čuk (Breg)
»Čeprav se zavedamo, da bo prvenstvo precej naporno upamo na uvrstitev pri zgornjem delu lestvice. Zadovoljni bi bili že, če bi končali prvenstvo na četrtem oziroma petem mestu. Nesporna favorita mislim, da sta Olimpia in Opicina Supercaffè.«
Stani Kalc (Gaja)
»Čeprav nimamo posebnih ambicij mislim, da bomo končali prvenstvo na zgornjem delu lestvice. Vlogo glavnega favorita mislim, da ima ekipa Opicina Supercaffè. (B. Rupel)
NARAŠČAJNIKI
Zarja - S. Luigi 2:1 (1:0)
STRELCA ZA ZARJO: v 10. min. Castelli, v 78. min. Žagar iz enajstmetrovke.
ZARJA: Zettin, Tomez, Leban, Kalc, Zerbo, Canciani, Stein, Castelli, Žagar, Škabar, Carli (Perosa, Babich),
športna sreča se je tokrat nasmejala Zarji in je bistveno pripomogla k zmagi. Zarjani so z igro zadovoljili le v prvem delu tekme, ko so s hitrimi akcijami večkrat spravili v zagato nasprotnikovo obrambo in jo tudi premagali s spretnim prostim strelom Castelli ja.
Od tega trenutka naprej so gostje stalno napadali in zasluženo izenačili. Kazalo je, da se rezultat ne bo spremenil, ko so nasprotniki v zadnji minuti nerodno zrušili Žagarja v kazenskem prostoru.
Glede igre je opaziti, da zarjani še niso uigrani, to pomanjkljivost pa so v nedeljo nadoknadili z borbenostjo in požrtvovalnostjo. (B. Primožič)
Breg — Roianese 0:7 (0:3)
BREG: Žerjal, Hervat, Ceccotti, Farovci, Olenik, Koren, Bandi, Sancin, Bevk, Steržaj, Boneta.
Brežani so nastopili v okrnjeni postavi, kar se je zelo poznalo v tem srečanju proti močnemu nasprotniku, ki je bil v vseh elementih igre boljši od Brežanov.
Kljub visokemu porazu pa Bregovi mladi nogometaši ne smejo popustiti. S še vestnejšim in trdim delom morajo nadoknaditi zamujeno in se z večjo odločnostjo vreči v boj. (M. Švara)
Olimpia - Vesna 5:2 (5:1 )
STRELCA ZA VESNO: v 30. min. Tence. v 72. min. Cusma.
VESNA: Radioni, Bembi, Švab P., Micheli, Zarotti, Faggin, Sedmak, Švab D., Cusma, Tence, Martinuzzi.
Kriški nogometaši so v nedeljo okusili prvi prvenstveni poraz in to pred vsem zaradi čezmernega podcenjevanja nasprotnika, ki je z dejanji pokazal da ni nič slabši od Vesne. Tekmo so Križani začeli zelo nezbrano, tako da so domačini, ki so bili tehnično pa tudi taktično precej dobri, brez večjih težav polnili Radionijcvo mrežo.
V prvem polčasu je bil nastop Križanov skorajda katastrofalen: napadalci so izgubljali vse preveč žog, vezni igralci sploh niso imeli prave pozicije na polju, obrambe pa sploh
[j>6
obvestila - obvestila - obvestila - obvestila - obvestila
ŠD Kontovel
sporoča, da so odprta vpisovanja za ^robično telovadbo za ženske. Prijale se lahko pri Alidi Emili (tel. št. 425879) in pri Marini Cibic (tel. št. 425051). Treningi se bodo pričeli v to-rek, 2. oktobra.
ŠK Kras
Namerava ustanoviti rokometni odsek *a moške in ženske. Vse zainteresira-. ? vabimo na informativni sestanek, 11 bo danes, 26. septembra, ob 20.30 v Prostorih krožka v Zgoniku. Udeleži-
SK Kras
obvešča, da sc bo z oktobrom pričela
ekrcaci jska telovadba za odrasle.
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 30. t.m. pri Lilijani Budin, Salež 65, tel. 040/229375 v popoldanskih urah.
Vodstvo tekmovalne smučarske ekipe obvešča, da se treningi nadaljujejo vsak torek in petek, člani ekipe naj bodo ob 17. uri pri vhodu v telovadnico Pristaniških delavcev na Proseku.
ŠD Kontovel
sporoča, da so odprta vpisovanja za ritmično telovadbo za deklice letnikov 77, 78 in 79. Treningi se bodo pričeli v torek, 2. oktobra. Prijave sprejemata telefonsko Alida Emili (tel. št. 225879) in Marina Cibic (tel. 225051).
ŠZ Bor —
Namiznoteniška sekcija obvešča, da bodo redni treningi za igralce letnikov 1971-76 na liceju Prešeren vsak torek in petek od 17.30 do
19.30.	Vabljeni tudi začetniki!
ZSŠDI
vabi na rekreacijsko in tekmovalno kolesarsko prireditev, ki bo v nedeljo, 30. septembra, ob 10. uri v Sovodnjah. Vpisovanje ob 9. uri pred startom v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Košarkarski odsek Bora
sporoča, da bo jutri, 27. t.m., ob 20. uri na stadionu »Prvi maj« seja košarkarskih trenerjev. Prisotnost je obvezna!
ni bilo videti. V prvem polčasu je edini zadetek dosegel Tence, potem ko je izkoristil podajo Denisa Švaba. V drugem polčasu se je razmerje na igrišču nekoliko spremenilo, saj so hoteli Križani na vsak način popraviti slab vtis iz prvega dela tekme, zato so vzeli pobudo v svojevoke, toda prevelike razlike v zadetkih niso mogli nadoknaditi. (A. Kostnapfl)
IZIDI 2. KOLA
Domio - Zaide 3:0; Zarja - S. Luigi 2:1; Opicina - Montebello 3:1; Breg -Roianese 0:8; Olimpia - Vesna 5:2, Fortitudo - Campanelle 2:2; CGS -Muggesana 1:2.
LESTVICA
Roianese in Muggesana 4; Fortitudo in Zarja 3; Vesna, S. Luigi, Opicina, Domio in Olimpia 2; Montebello in Campanelle 1 ; CGS, Zaide in Breg 0.
NA GORIŠKEM
Sovodnje - San Lorenzo 2:4 (2:3)
STRELCA ZA SOVODNJE: Ferfo-lja in Cotič.
V	prvem srečanju naraščajniškega prvenstva so sovodenjski fantje doživeli poraz na domačih tleh. K temu je prav gotovo prispeval sodnik, ki je prvič sodil, je z nerazumljivimi odločitvami oškodoval domače igralce. Trem je pokazal rumeni karton, trenerja pa je izključil.
Glede srečanja sta si bili ekipi e-nakovredni in možnosti za zadetek je bilo na obeh straneh. Potem pa je stopil v ospredje sodnik, ki je odločilno prispeval, da je igra postala živčna in pravega nogometa je bilo konec. (A. C.)
__________NAJMLAJŠI______________
SKUPINA A
Breg — Muggesana 0:12 (0:6)
BREG: Cottar, Sancin, Zahar, Bandi, Kozina, Starec, Glavina, Kraljič, Slavec, Mauri, Vodopivec. (Lisjak, Lovriha, Mahnič),
Proti objektivno boljšemu nasprotniku, ki meri na osvojitev prvega mesta, so se Bregovi najmlajši sicer požrtvovalno borili. Gostje pa so spretno »kaznovali« vsakršno njihovo napako, tako da je bil visok poraz neizbežen.
V	delno opravičilo za ta spodrsljaj gre tudi omeniti, da so Brežani bolj malo trenirali zaradi odsotnosti trenerja, ki je bil zadržan. (M. Švara)
IZIDI 2. KOLA
Fortitudo - Costalunga 1:0; Chiarbola - S. Vito 0:3; Ponziana - S. Luigi 0:2; Olimpia - Campanelle 2:0; Breg -Muggesana 0:12.
LESTVICA
Muggesana in S. Luigi A 4; S. Vito in Fortitudo 3; Cositalunga in Olimpia 2; Chiarbola, Breg, Campanelle in Ponziana 0.
SKUPINA B
Opicina — Kras	0:0
KRAS: Kočevar, Umek (Kavalič), Grgič, Leone, L. Škabar, Ferluga, Grmek (Čeme), A. Škabar, Šuc, Žagar in M. Kalc. 12. Kralj, 13. Križman.
Krasovi nogometaši so se morali zadovoljiti s točko, čeprav so imeli lepo priložnost, da bi odnesli ves izkupiček. »Rdeče - beli« so imeli vseh 60 minut izrazito terensko premoč, medtem ko so domačini izvedli samo en nevarnej-
ši strel proti vratom. Vratar Opicine ni bil preveč zaposlen, ker so Krasovi napadalci razmeroma malo in netočno streljali proti vratom.
Naša združena ekipa ima precej dobre posameznike, manjka jim le uigranost. S pridnim delom pa bi morali kaj kmalu izboljšati skupno igro.
(B. Ravbar) IZIDI 2. KOLA
Portuale - Don Bosco 6:0; Opicina -Kras 0:0; Sorvola - S. Luigi B 1:5; Triestina - S. Andrea 2:1; Montebello - CGS 2:1.
LESTVICA
Montebello, Portuale in Triestina 4; Opicina 3; S. Andrea in S. Luigi B 2; Kras 1 ; CGS, Servo!a in Don Bosco 0.
___________ZAČETNIKI_____________
SKUPINA C
Opicina — Primorje 0:2 (0:0)
PRIMORJE: Blažon (Štolfa), Spadone, Gerbassi, Trampuž, Prašelj, Li-gozzi, Žagar (Ukmar), M. Štoka, To-masetig, Škabar, P. Štoka.
STRELCA ZA PRIMORJE: v 31. min. M. Štoka, v 38. min. Ligozzi.
V	prvi prvenstveni tekmi so začetniki Primorja v gosteh odpravili Opici-no s klasičnim izidom 2:0. Prosečani so si zmago popolnoma zaslužili in to predvsem v drugem polčasu, ko so nadigrali domačine, ki so bili enakovredni Primorju le v prvem delu srečanja. (V. Husu)
IZIDI 1. KOLA
CGS A - Roianese 2:0; Opicina -Primorje 0:2; Triestina - Portuale 0:0; Campi Elisi - S. Andrea 2:1.
___________CICIBANI______________
SKUPINA C
Portuale — Primorje 7:0 (3:0)
PRIMORJE: Spadoni, Pahor, Ozi, Trampuž, Emili, Vodopivec, Štolfa.
Proti premočni ekipi Portualeja je proseško Primorje ob svojem krstnem nastopu v prvenstvu cicibanov moralo visoko poraženo z igrišča. Kot je iz samega izida razvidno, zmaga Tržačanov ni bila nikoli v dvomu, saj so bili domačini za razred boljši od mladih Prosečanov. (V. Husu)
IZIDI 1. KOLA
S. Giovanni - Muggesana 4:1; S. Andrea - Supercaffè 3:4; Portuale - Primorje 6:0; CGS - Costalunga 0:3.
MLAJŠI CICIBANI
Montebello — Breg 6:2 (5:0)
BREG:	Virno (Rapotec), Punis,
Mondo, Lovriha, Grilanc, Bandi, Grbec. (Pavletič, Sancin).
Večina Bregovih nogometašev je v tem srečanju pravzaprav opravila svoj krstni prvenstveni nastop, tako da je moštvo, predvsem v prvem polčasu plačalo davek neizkušenosti.
V	drugem polčasu pa so naši bolj zbrano igrali, bili so odločnejši in prodornejši, tako da so si povsem zaslužili tudi ploskanje prisotnih gledalcev in seveda tudi dva zadetka, ki so ju v tem delu srečanja dosegli.
(M. Švara)
SKUPINA A IZIDI 1. KOLA
S. Giovanni - Domio 7:0; Fortitudo -Sortemi 1:7; Montebello Breg 6:2; Gia-rizzole - S. Luigi 0:3; Inter S. Sergio - Zaule 10:0.
Pogovor z jugoslovanskim državnim motociklističnim prvakom Robertom Hmeljakom
»Odslej se mislim udeležiti tudi dirk za svetovno prvenstvo«
Robert Hmeljak se je za dirke v ir ],,yyrn zanimal že ori 18 letih. Le vi, se je tega športa resno lotil \ .. v°oski ekipi Novega mesta. N ter- dLrkalni motor je MBA 125, s. k mi‘!n je začel kariero in s kateri ip a y bodoče še tekmovati, saj n .Prešel veliko zadoščenje — n Vak -lugos^()vanskcga državnega f
slauiji'?J	tekmuješ v Jugo-
jyp , nekaj let poznam dvakratnega t0s ovanskega prvaka Pavliča iz
Novega mesta, ki mi je omogočil dirkanje v Jugoslaviji. Leta 1980 nisem mogel tekmovati na državnih prvenstvih, ker nisem imel stalnega bivališča v Jugoslaviji. Naslednje leto, ko sem to uredil, sem prvič nastopil na državnem prvenstvu in se uvrstil na sedmo mesto. Glavni vzrok pa je ta, da imam v Jugoslaviji več možnosti.«
»Kako se pripravljaš? Imaš težave s treningi?«
»Navadno treniram ob nedeljah in to na Grobniku, kjer imam tudi bivališče. Trening poteka tako, da približno dvajsetkrat prevozim progo. Glavno je, da je motor v redu, drugače ni problemov. Motor popravljava jaz in Marij Rapotec iz Boršta, ki me spremlja tudi na tekme. Edine težave imam s finančnimi sredstvi. Do sedaj sem sam plačeval vse stroške. Prav zaradi tega lahko treniram samo ob nedeljah.«
»Lahko primerjaš italijanske in jugoslovanske tekme?«
»Pred leti sem tekmoval tudi v Italiji, vendar je tu konkurenca hujša kot v Jugoslaviji. Zame je boljše v
Jugoslaviji, kajti tu imam več možnosti.«
»Mi lahko opišeš letošnjo sezono in seveda zadnjo tekmo?«
»To sezono sem bil poleg Pavliča in Pintarja favorit za državno prvenstvo. Na prvi dirki v Novem Sadu
bi verjetno zmagal, če ne bi imel težav z motorjem. Tako sem na cilj prispel le kot drugi. V Kraljevem, kjer je bila druga dirka za državno prvenstvo, sem zmagal. V Slovanski Požegi, kjer sem imel najboljši čas na treningu, sem se na tekmi uvrstil
le na tretje mesto. Zadnja tekma je bila v Opatiji. Kot sem že prej omenil smo biti favoriti Pavlič, Pintar in jaz, ker je vsak zmagal po eno tekmo. Tisti, ki bi zmagal dirko v Opatiji, bi bil državni prvak. Prav zato je bilo ozračje zelo napeto.
Za zadnjo tekmo sva z Rapotcem nekoliko preuredila motor, zato sem bil na dirkalni progi že v petek. Na treningu sem padel in si nekoliko poškodoval zapestje, zato sem se bal, kako bo z dirko. V nedeljo pred tekmo sem imel trening, na katerem sem dosegel tretji čas. Nato je sledila tekma. Startal sem slabo in v prvih štirih krogih sem bil četrti oz. sem zaostajal za prvim za 10". V petem krogu sem ga ujel in se z njim boril kar dva kroga. Moj nasprotnik, Pintar, je nato padel in odstopil tako, sem v osmem krogu vodil in nisem imel več dvomov o zmagi.
»Kakšni so sedaj tvoji načrti?«
»Sezono bom končal z dirko na Reki, ki bo to nedeljo. Upam, da bom še kdaj državni prvak, poleg tega se mislim udeležiti še svetovnih prvenstev. Letos sem namreč trikrat tekmoval na svetovnih prvenstvih : v Nemčiji, Italiji in Angliji.« (tg)
Noročnlno Mesečno 10000 lir celoletna 120 000 lir. • V SFRJ številko 20.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180 00. letno 1.800 00 din. za organizacije m podjetja mesečno 250 00. letno 2.500.00
Poétnl tekoči ročun za ltall|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljano Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 sl. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpc a Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18'; Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeie 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja L JzTT	OenMIeMke
m tiskaj ^ Trst	tl[3IJ «ve» Časopisnih
Mkxinfcov F1EG
26. septembra 1984
Ob odklonu izročitve prekupčevalcev orožja
Spor med Anglijo in Južno Afriko
CAPETOWN — Južnoafriška vlada je prejšnjo noč objavila vest, da ne bo izročila Veliki Britaniji štirih prekupčevalcev orožja, ki bi jim moralo te dni soditi angleško sodišče. To je južnoafriški odgovor na angleško zavrnitev izročitve šestih predstavnikov dveh krajevnih gibanj, ki so obtoženi bojkota južnoafriških vo-
litev, ki so se odvijale pred kratkim. Teh šest oseb je krajevna policija najprej aretirala, nato pa izpustila, ker jih sodišče ni spoznalo za krive. Južnoafriška policija je nato spet sprožila sodni postopek, obtoženi pa so se takrat pojavili v angleškem veleposlaništvu v Durbanu.
Obredna žrtev ovce v Londonu
LONDON — Pred dnevi so v centru Londona mimoidoči z grozo opazovali, kako je tajnik iranskega veleposlaništva opravil svojo obredno žrtev ovce kar na mestni ulici in ob belem dnevu. Obred je zmotil prihod policije, v teh dneh pa so iz londonskega tujskega urada javili, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Tajnika iranskega veleposlaništva sicer niso aretirali, ker ga varuje diplomatska imuniteta, vendar pa takih obrednih prizorov na mestnih ulicah ne bo več ponavljal.
Odločitev o zavrnitvi izročitve štirih prekupčevalcev orožja je na neki tiskovni konferenci napovedal južnoafriški zunanji minister Pik Botha, ki je še dodal, da krajevna policija ne bo udrla v angleško veleposlaništvo, kamor so se zatekli obtoženci.
Zaradi tega dogodka so se diplomatski odnosi med Veliko Britanijo in Južno Afriko zelo zaostrili, kar je tudi poudarila angleški premier Margaret Thatcherjeva, ki je potrdila angleški odklon o izročitvi ter nakazala možnost pogajanj. Dodala je še, da ni mogoče obeh dogodkov povezovati, saj je med prekupčevanjem orožja in izzivanjem k bojkotu velika razlika. Prekupčevalce orožja so aretirali v Conventryju aprila ter jih nato izpustili na začasno svobodo. V Veliki Britaniki pa jih čaka proces dne 22. oktobra letos.
Pivo kot protagonist
MUENCHEN — Nenavadno močna mora biti tale natakarica, ki jo je fotografov objektiv ujel na miinchenskem Oktoberfestu. V rokah nosi namreč kar deset litrskih vrčev piva, pijače, ki ima na tem svetovnem znanem prazniku glavno besedo	(Telefoto AP)
Ob odsotnosti tujih opazovalcev
Francija in Libija začeli umikati svoje enote iz Čada
Potrebna je navzočnost OZN
Narkomana v družini avstralskega premiera
SYDNEY — Hči in zet avstralskega pre miera Boba Hawkeja sta težka narkomana, sicer trenutno na zdravljenju. To je bil vzrok za čustveno reakcijo seja avstralske vlade, ki je v četrtek nenadoma bruhnil v jok pred novinarji in TV snemalci. Na tiskovni konferenci, kjer je do tega prišlo, pa je Hawke zagovarjal delovanje svoje vlade in svoja osebna prizadevanja v boju proti organiziranemu zločinstvu in trgovini z mamili.
25 letna Rosslyn in njen mož 29-letni Matt Dillon, ki imata dva otroka, sta namreč zasvojena z heroinom, kot je v intervjuju za avstralsko televizijo izjavila Hazel Hawke, žena šefa vlade, ki je nastopala nekako kot »glasnik« družine. Uživanje heroina pa je po njenih besedah povzročilo hčeri in zetu globoko degeneracijo tkiva in delno atrofijo spodnjih okončnic.
Leader opozicije Peacock, ki je začel svojo volilno kampanjo prav na temo boja proti zločinstvu in mamilom, je sicer izrazil svoje sočutje sedanjemu šefu vlade, toda mu je očital, da se ni znal obvladati.
Baski se upirajo
SAN SEBASTIAN —- Hudi neredi, ki so v nekaterih baskovskih pokrajinah v Španiji izbruhnili v nedeljo zvečer ob napovedi odločit ve, da bo francoska vlada izročila Španiji tri domnevne pripadnike separatistične baskovske organizacije ETA, so se nadaljevali še v torek.
V mestu Guipuzcoa so demonstranti odvrgli več zažigalnih bomb proti policiji, v mestecih Renteria in Pasajes pa je policija napadla manifestante, ki so na ulicah zgradili barikade. V Renteiri so tudi oropali neko banko.
Zapestnica proti morski bolezni
PARIZ — Francoska zdravnika sta izumila pos %'me vrste zapestnico proti kinetozi (morski bolezni). Zapestnica naj bi bila opremljena z gumijastimi konicami, ki naj bi stimulirale zapestje v nekaterih točkah pri čemer bi povzročalo podobni učinek kot pri akupunkturi. Naj omenimo, da je eden od izumiteljev strokovnjak v akupunkturi, drugi pa je izkušen jadralec.
N’DJAMENA — V precej napetem ozračju zaradi težko predvidljivega nadaljnjega razpleta dogodkov sta včeraj Francija in Libija začeli umikati svoje čete iz Čada. Že pri začetku akcije »Vandoise«, kakor jo imenujejo Francozi in ki bi morala potekati vse do prve poovice novembra, so se pojavili prvi zapleti. V čad niso namreč še prispeli afriški opazovalci, ki bi po dogovoru med Francijo in Libijo morali nadzorovati izvajanje sporazuma.
Prisotnosti afriških opazovalcev pa je menda nasprotoval sam predsednik Čada Habre, ki odločno zavrača opazovalce iz Benina, ki je po njegovih besedah libijska kolonija. Čadski predsednik, ki se je s tem v zvezi sestal s po-s ancem Mitterranda Ausseilom, je prepričan,
da Libija ne bo spoštovala dogovorov in da se bo po francoskem umiku še bolj zapletel položaj v državi. Vse kaže, da čadske oblasti ne sprejemajo več niti opazovalca iz Senegala in vztrajajo pri tem, da bi morali to nalogo prevzeti Združeni narodi. Medtem ko se je Francija že obrnila na Togo in na druge afriške države, da bi ustanovila skupino opazovalcev, je čadski radio sporočil, da bodo sprejeli le nevtralne opazovalce, take, ki bodo učinkovito delovali in preverili, da zapustijo čad res vse libijske čete in tudi vojaki »islamske zveze«, ki so večinama iz Benina. Odločno nasprotovanje Habreja francoskemu umiku pa, poudarjajo v afriških krogih, je povezano tudi s težko notranjo gospodarsko situacijo.
Klic divjine
Tako za turiste kot tudi za delavce
Problem stanovanja v Kairu
KAIRO — Kot po navadi, so meseci julij, avgust in september tisti, v katerih pride v egiptovsko glavno mesto največ tujcev. Nekateri pridejo z° delo, drugi pa, v glavnem bogati Arabci, prihajajo sem na počitnice.
Vsak tujec, ki pride v Egipt, odnosno v Kairo, se mora takoj soočiti s problemom stanovanja. Čeprav so v Kairu tudi boljše četrti, vendar so te zaradi velikega mestnega vrveža neprimerne za odhajanje na delo, s\ tujci najpogosteje izbirajo stanovanja na otoku Zamaleku. Kot primer naj navedemo, da bo nekdo, ki stanuje v moderni mestni četrti Heliopolis dela v mestnem centru, za prihod v službo z avtomobilom potreboval v6-kot tri ure, zato je otok Zamalek najprimernejši od vseh mestnih četrti-
številni tujci so bili letos neprijetno presenečeni. Ko so iskali stanovanje, so jim gospodarji kar »ustrelili« astronomske cene: od tisoč do tri tisoč dolarjev. Pogajanja kaj malo pomagajo, saj te gospodarji kaj kmalu pravijo z besedami: »Gospod, toliko kot mi vi nudite, je le desetina tistega, kar bi dobil od Arabca.«
Arabec ne sprašuje za ceno, njemu je v Kairu vse poceni. V nekejk večjem stanovanju namesti svojo polnoštevilno družino in če katera od njegovih žena zna dobro kuhati, je rešil vse svoje probleme. Tako so Arabci prevzeli v svoje roke vajeti egiptovskega tržišča s stanovanji, katerega država ne uspe več nadzorovati. Tudi ni redek primer, da je nekdo lastnik desetih ali dvajsetih stanovanj, zato si ni težko predstavljati bogastev, ki jih posedujejo. Podoben položaj je v vseh egiptovskih večjih mestih, P°' sebno v Aleksandriji.
Kar se Uče Egipčanov, pa so tisti srečnejši, ki imajo pogodbo o stanovanju in plačujejo smešno nizke najemnine ter tisti, ki pogodbe nimajo so v istem položaju kakor tujci.
Zanimivo je, da so nekatere države že davno zaslutile, da bo dobil \a stanovanjski problem take razsežnosti in so zato dale zgraditi stanovanjo za svoje delavce. Tako so napravili na primer Čehi ali Američani in izkn-zalo se je, da so se take investicije izplačale.
Vesoljska misija
WASHINGTON — Ameriška vesoljska agencija NASA v sodelovanju z evropsko vesoljsko agencijo, bo imenovala »Odisej« novo vesoljsko misijo, ki bo proučevala Sončeve pole. Misija naj bi se začela maja 1986.
To ime so izbrali v spiomin na grškega mitološkega junaka Odiseja, pa tudi na Danteja Alighierija, ki v svoji Divini Commedii spodbuja k odkrivanju novih svetov, tudi »za Soncem«.
Misija bo imela predvsem nalogo proučevati »sončne vetrove«, helio-sfero in njene magnetno polje, plaz-
me in kozmične žarke. Trajala pa b® pet let. Več kot polovico znanstvenih naprav bo izdelala evropska vesoljska agencija, generatorje in ostalo polovico naprav pa bo priskrbela NA SA.
□ BONN — John Madaus, vodja neke zahodnonemške farmacevtske družbe, je na sodišču, ki prvič obravnava vprašanje nezakonitega finansiranja strankam, priznal, da je v dvajsetih letih dal stranki kanclerja Kohla (ODU) 566 tisoč mark (360 milijonov lir).