Goriški župani: Država razprodaja Hit t 15 Ženske o doživljanju fašizma in vloge v narodno osvobodilni vojni Primorski arbitražni sporazum Rado Gruden Slovenski državni zbor bo verjetno že prihodnji teden ratificiral arbitražni sporazum (Hrvaška je to storila že lani), ki Slovenijo in Hrvaško zavezuje, da spor o meji reši arbitražno sodišče. To mora pri tem upoštevati načelo zunanje pravičnosti, stanje na dan 25. junija 1991 tako na kopnem kot na morju in tudi zgodovinske okoliščine. Vse to naj bi Sloveniji zagotavljalo tudi stik z odprtim morjem in s tem povezan status pomorske države. Prav stik z odprtim morjem najbolj razdvaja koalicijo in opozicijo v Sloveniji. Opozicija je v nasprotju z vladno večino namreč prepričana, da sporazum tega stika ne zagotavlja in zato ratifikaciji tudi nasprotuje. Glede na razmerje sil ratifikacija sporazuma ni vprašljiva, saj bo državni zbor odločal z navadno večino. Precej bolj zapletena pa je nadaljnja usoda arbitražnega sporazuma. V skladu z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank bodo namreč sporazum potrjevali še na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki bo po vsej verjetnosti v začetku junija. Prav pri tem lahko pride do neprijetnega presenečenja in »padca« sporazuma. Opozicija je namreč izredno glasna, populi-stično sklicevanje na tako imenovane nacionalne interese pa lahko pri delu prebivalstva naleti na pretirano čustven odziv, kjer ima razum popolnoma postransko vlogo. Ker je izid referenduma obvezujoč ne glede na udeležbo volivcev, se prav lahko zgodi, da tako imenovana »glasna manjšina« ob nizki udeležbi preglasuje ostale, ki na reševanje odprtih vprašanj z jugovzhodno sosedo gledajo precej bolj razumno, predvsem pa se zavedajo, da je skrajni čas, da se ta vprašanja dokončno rešijo. Morebitna zavrnitev arbitražnega sporazuma na referendumu bi pomenila, da državni zbor eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z ljudskim glasom na referendumu. Da bi to odnose s Hrvaško spet vrnilo v »ledeno dobo« in Sloveniji prineslo velikansko blamažo v Evropi, ni treba posebej poudarjati. Zato je čas, da si koalicija zaviha rokave in čim več slovenskih državljanov prepriča, da je v slovenskem interesu, da se meja s Hrvaško dokončno uredi. Predvsem pa jih mora prepričati, da se udeležijo zakonodajnega referenduma in potrdijo sporazum, kot ga bo že v kratkem potrdil državni zbor. dnevnik ČETRTEK, 15. APRILA 2010_ Št. 89 (19.796) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € emergency - Trije italijanski operaterji humanitarne organizacije še vedno priprti Italija zahteva pojasnila od afganistanskih oblasti Berlusconi pisal Karzaju - Strada: Gre za politično manipulacijo gorica - Sedem mesecev za dokončanje gradbenih del Na gradbišču slovenskih otroških jasli prvi delavci GORICA - S ponedeljkom so se ob zapuščenem poslopju v Ulici Roc-ca v Gorici, kjer bodo nastale slovenske otroške jasli, pojavili prvi delavci. Prišli so pripravljat gradbišče. V ponedeljek so pripeljali gradbeni material in vse potrebno za namestitev kabin, namenjenih gradbincem. V torek so dobili električno napeljavo, ki bo napajala gradbene stroje. Na kraju bodo namestili še žerjav, nakar bodo stekla gradbena dela za ureditev prvih slo- venskih otroških jasli v mestu. Predvidoma bodo sprejele od 22 do največ 28 otrok, starih od 12 do 36 mesecev, po optimističnih napovedih pa naj bi jih odprli v januarju prihodnjega leta. Na 14. strani RIM, KABUL - Predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi je pisal afganistanskemu predsedniku Hamidu Karzaju in zahteval pojasnila v zvezi s tremi operaterji italijanske humanitarne organizacije Emergency, ki so jih afganistanske oblasti aretirale v soboto pod obtožbo, da so načrtovali atentat na guvernerja province Hel-mand. Tako je povedal zunanji minister Franco Frattini, ko je včeraj o zadevi poročal v parlamentu. Ustanovitelj Emergencyja Gino Strada pa je ponovno izrazil prepričanje, da gre za politično manipulacijo proti njegovi organizaciji, in zahteval, naj Afganistan takoj izpusti aretirance. Na 6. strani Geopark na Krasu? Na 2. strani Bitka za župana v Trstu in Pordenonu Na 3. strani Stekla letalska zveza Portorož-Beograd Na 4. strani Srečanje z izumiteljem električnega »enokolesa« Na 7. strani Novogoriška stanovanja niso za vsak žep Na 16. strani Šahovski prvaki že v šolskih klopeh Na 16. strani kosovo-nemčija - Dogovor Na Kosovo naj bi se vrnilo 14.000 beguncev BERLIN - Skoraj 11 let po koncu vojne na Kosovu sta Nemčija in ta nekdanja srbska pokrajina dosegli dogovor o vračanju kakih 14.000 kosovskih beguncev. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je ob podpisu dogovora s kosovskim kolegom Bajramom Rexhepijem zatrdil, da ne bo prišlo do nobenih množičnih depor-tacij. A kot je dodal, bo Berlin "vodil politiko progresivnega vračanja" ljudi, ki so se pred več kot desetletjem v begu pred nasiljem na Kosovu zatekli v Nemčijo. Kot je še dejal, bodo pri tem zagotovili "ustrezno ravnotežje različnih narodnosti", tako da se na Koso- vo ne bodo vračali le Romi. Letno naj bi sicer repatriirali največ 2500 ljudi. Včeraj podpisani dogovor je že kritizirala nemška Leva stranka, ki meni, da bodo številni Kosovci, ki so bili v preteklosti prisiljeni poiskati zatočišče v Nemčiji, sedaj znova prisiljeni v beg, če se bodo vrnili na Kosovo, pa bodo pristali v "bednih pogojih". V Nemčiji trenutno živi kakih 55.000 Kosovcev. Od tega jih je več kot polovica v državo prispela v letih 1998 in 1999, v času brutalnega pritiska na albansko večino na Kosovu s strani režima tedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševica. (STA) VIDEM - Enotno stališče Furlani zahtevajo radio in televizijo VIDEM - Furlanska jezikovna skupnost enotno zahteva svoj radio in svojo televizijo v sklopu državne radiotelevizijske ustanove RAI. Medtem ko je televizija v furlanskem jeziku še precej daleč, predstavlja radio realistično zahtevo, ki jo bodo danes v Rimu zagovarjali pred pristojno parlamentarno komisijo. Furlani pri tem uživajo podporo deželne vlade, v jezikovni skupnosti pa so o tem vprašanju dosegli enotnost. Gre za zahtevo, ki je poenotila vi-demskega župana Furia Honsella (leva sredina), predsednika Po- krajine Videm Pietra Fontaninija (Severna liga) in nekdanjega komunističnega poslanca v italijanskem parlamentu Arnalda Bara-cettija. V konvenciji, ki sta jo lanskega decembra, podpisala RAI in rimska vlada, Furlani vsekakor niso omenjeni. Dokument pa vsebuje splošno obvezo, da bodo slovensko televizijo RAI - poleg v Trstu in Gorici - lahko gledali tudi v videmski pokrajini. Gre sicer za dokaj splošno obvezo, ki je vrh vsega še brez proračunskega kritja. Na 3. strani —/ Slovenec na Tirolskem 2 Četrtek, 15. aprila 2010 ALPE-JADRAN slovenija - hrvaška - Glasovanje v državnem zboru verjetno že prihodnji teden Odbor za zunanjo politiko podprl arbitražni sporazum Z glasovi koalicije - Slovenija prižgala »zelene luči« za hrvaška pogajanja z EU SLOVENIJA - Komisija za narodni skupnosti Model dvojezičnega šolstva v Prekmurju je treba nadgraditi LENDAVA - Model dvojezične vzgoje in izobraževanja na narodnostno mešanem območju v Prekmurju je treba nadgraditi, državne ustanove pa so na to pripravljene, so sklenili na seji komisije DZ za narodni skupnosti. Kljub polemičnim tonom predstavnikov madžarske narodnosti je prevladalo spoznanje, da je vsebinska dopolnila najbolje predlagati s konsenzom. Komisija DZ za narodni skupnosti se je na seji v Lendavi zbrala zaradi točke Uspehi in težave dvojezičnega vzgoj-no-izobraževalnega modela z vidika ohranjanja narodne identitete in mater-nega jezika avtohtone madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Kot je uvodoma povedal predstavnik madžarske narodne skupnosti v DZ in predsednik komisije Laslo Goncz, je želela komisija sistem po 50 letih preveriti in po svojih močeh prispevati k njegovemu izboljšanju. Kljub težavam je model uspešen, njegova nadgradnja, o kateri tečejo pogovori zadnjih nekaj mesecev, pa naj bi prispeval tako k poglabljanju znanja in sožitju na dvojezičnem območju. Predsednik Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti Jožef Kocon je bil zelo kritičen, češ da nekateri učitelji ne obvladajo jezika manjšine, da je pomanjkanje predvsem pri strokovnih predmetih, težave pa nastajajo tudi zato, ker ni več obvezen vrtec, zato je predlagal, da bi morali otroci na dvojezičnem območju obiskovati vrtec vsaj leto dni. Pogreša tudi nadzor, moti pa ga, ker zakoni na tem področju ne predvidevajo sankcij. Predstavnica komisije za šolstvo pri narodnosti Elizabeta Bernjak je opozorila, da sistem zavezuje k uporabi jezika tudi večino, sožitje na simbolni ravni pa ne zagotavlja obstoja manjšine. Poslanec italijanske narodne skupnosti in podpredsednik komisije Roberto Battelli je opozoril, da se je pri zadnjem popisu število Italijanov v Sloveniji zmanjšalo za četrtino, Madžarov pa za 23 odstotkov, da so dvojezični le pripadniki narodnosti in da se zakonodaja na tem področju ne izvaja. Drugačno mnenje je izražal direktor urada za narodnosti Stane Baluh. Po njegovem stroka ni tako črnogleda, kot govorijo predstavniki manjšine, napredek pa je možen le s konstruktivnim sodelovanjem in ne politizacijo. Jezik je treba jemati kot vrednoto, osnova za to pa so po Baluhu starši in šele potem zakonodaja. Da se identiteta začne razvijati v družini, je opozorila tudi predstavnica so-boške enote zavoda za šolstvo Irena Ku- Laslo Goncz mer in dodala, da v Sloveniji gledamo na dvojezično šolstvo kot na dodano vrednost, cilje pa je mogoče doseči skupaj. Edina svetovalka za madžarščino Marija Pisnjak je ugotavljala, da so bili na seji na dveh bregovih, morali pa bi biti kritični prijatelji na enem bregu in skupaj odpravljati pomanjkljivosti. Ravnatelji, na katere so leteli očitki, da ne spoštujejo zakonodaje, ker da vsi učitelji ne znajo dovolj madžarsko, pa so odgovarjali, da po zakonu morajo poskrbeti za učitelje, tudi če niso idealni, s tako kulturnim dialogom pa da ne bodo odpravili težav. (STA) Problem hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke po mnenju Slovenije sodi v okvir nasledstva po nekdanji SFRJ arhiv LJUBLJANA - Odbor za zunanjo politiko je včeraj z glasovi koalicije z deset proti sedem podprl zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško in državnemu zboru predlagal, da zakon podpre. Tudi zunanji minister Samuel Žbogar je pred tem v nastopu na odboru DZ pozval k ratifikaciji sporazuma, ki je po njegovih besedah dober, v skladu z ustavo in v interesu Slovenije. Izpostavil je pomen mnenja ustavnega sodišča, da so posamezni členi sporazuma in sporazum v celoti v skladu z ustavo, kar pomeni, da tudi "odločitev arbitražnega sodišča ne bo mogla biti v nasprotju z ustavo". Po njegovih besedah vlada verjame, da bo sporazum ratificiran, saj bi vsako odlaganje oddaljilo Slovenijo od cilja, "da se meja med državama na spornih območjih določi po sporazumu, ki je za Slovenijo ugoden". S sporazumom se državi zavezujeta, da spor o meji reši ad hoc arbitražno sodišče, s čimer sta se zavezali k dokončni in mirni rešitvi spora ter zaščitili vitalne interese, je spomnil Žbogar in poudaril, da sporazum vsebuje tudi izhodišča iz leta 2008 o reševanju meje pred tretjim, torej vsebinsko načelo zunanje pravičnosti in spoštovanje stanja na dan 25. junija 1991 tako na kopnem kot na morju, kot tudi zgodovinske okoliščine. Tako kot v parafiranem sporazumu Drnovšek-Račan iz leta 2001 pa vsebuje ločeni alineji o bočni meji in stiku z mednarodnimi vodami. V več kot dvourni razpravi so po pričakovanjih poslanci koalicije - SD, Zares, LDS - podprli ratifikacijo sporazuma, to pa utemeljevali predvsem z mnenjem ustavnega sodišča, ter zagovarjali ratifikacijo v DZ z navadno večino. Opozicija je izrazila nasprotovanje sporazumu predvsem zato, ker Sloveniji po njenem mnenju ne zagotavlja teritorialnega stika z mednarodnimi vodami. Poslanci SDS so celo pozvali k prekinitvi postopka ratifikacije in začetku novih pogovorov. SLS pa je na zakon vložila tudi dve dopolnili, ki pa ju odbor ni obravnaval, ker nista primerni za obravnavo, ker posegata v vsebino sporazuma in ker sta v nasprotju z zakonom o zunanjih zadevah. Včeraj se je tudi izvedelo, da je Slovenija za pristopna pogajanja Hrvaške z EU prižgala same zelene luči in kot je dejal govorec na zunanjem ministrstvu Milan Ba-lažic, ni nobenih zadržkov ne pri odpiranju ne pri zapiranju poglavij. V zvezi s hrvaškimi pristopnimi pogajanji je izrazil obžalovanje, da bo Hrvaška v ponedeljek na pristopni konferenci v Bruslju lahko začasno zaprla le eno poglavje in sicer o prostem pretoku blaga, ne bo pa odprla nobenega od treh še preostalih poglavij - o pravosodju, konkurenci ter zunanji, varnostni in obrambni politiki. Kot je dejal, Slovenija pri teh poglavjih nima nobenih zadržkov in si je prizadevala, da bi konferenco izvedli kasneje, da bi lahko Hrvaška odprla kako poglavje več, vendar pa špansko predsedstvo EU za to po njegovih besedah ni bilo zainteresirano. "Zelena luč" gori tudi v zvezi s problematiko delovanja Nove ljubljanske banke na Hrvaškem, ki zaradi nerešenega vprašanja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke ne sme delovati na hrvaškem trgu. Kot je pojasnil Balažic, "so slovenski pogajalci očitno to vprašanje uspešno vpeljali v skupna pogajalska izhodišča". Kakšne naj bi bile rešitve tega vprašanja, pa ni razkril. Poudaril pa je, da je to vprašanje nasledstva po nekdanji Jugoslaviji in torej vprašanje reševanja na drugi ravni. Balažic je tudi govoril o arbitražnem sporazumu in dejal, da je ciljni datum referenduma 6. junij. Vendar pa bi morali za to arbitražni sporazum v državnem zboru potrditi prihodnji teden, nato pa takoj nadaljevati s pripravami na referendum, je poudaril. V zvezi s slovensko-hrvaškimi odnosi se je že začela ukvarjati tudi mešana komisija za odprta vprašanja, ki se je prvič že sestala, v pripravi pa je tudi drugo srečanje, je še povedal Balažic. (STA) preživel padec v 15 m globoko ledeniško razpoko INNSBRUCK - Devetindvajsetletni Slovenec je včeraj med deskanju na snegu nad Soldnom na avstrijskem Tirolskem padel v 15-metrsko lede-niško razpoko. Imel pa je veliko srečo v nesreči, saj so ga reševalci rešili brez poškodb. Do nesreče je prišlo zunaj smučišča. Ledeniška razpoka je bila pokrita z nanosom snega, zato je smučar ni mogel videti. Policija zato tudi ne bo posebej ukrepala proti njemu. Šolski sistemi v 50-letih 20. stoletja in danes SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici v Sežani bo danes ob 18. uri v gosteh pedagoginja in profesorica zgodovine Lucija Prihavec, ki bo predstavila temo z naslovom Šolski sistemi v petdesetih letih 20. stoletja in danes. Izpostavila bo primerjavo šolskih sistemov v obdobju med 2. svetovno vojno in pet let po njej, s posebnim poudarkom na vračanju in uveljavljanju slovenskega jezika v šolske klopi. Primerjala bo ure slovenščine in zgodovine omenjenega desetletnega obdobja z današnjimi učnimi načrti za osnovne šole. (O.K.) Jelinčič kazensko ovadil Kresalovo in Zalarja LJUBLJANA - Predsednik SNS Zmago Jelinčič je zaradi suma dajanja podkupnine kazensko ovadil predsednico LDS Katarino Kresal in ministra za pravosodje Aleša Zalar-ja. Premierju Borutu Pahorju so namreč na svetu LDS ponudili korist oz. obstoj v koaliciji, če izpolni njihove zahteve, pravi Jelinčič. Po njegovih ocenah gre za identične očitke, zaradi katerih so aretirali njega. Svet LDS je 6. aprila predsedniku vlade zagrozil z izstopom iz koalicije, če ta ne bo izpolnil treh zahtev stranke. Ta je njihove zahteve izpolnil, "kar kaže, da je sprejel podkupnino, ki sta mu jo ponudila Kresalova in Zalar. Gre za dajanje in jemanje podkupnine", je na včerajšnji novinarski konferenci v DZ pojasnil Jelinčič. Po njegovih besedah gre za identično zadevo, kot se je njemu očitala v primeru gradnje letalskega muzeja. Tedaj so mu namreč odvzeli prostost zaradi suma podkupovanja v zameno za glasove pri interpelaciji tedanjega ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika. Prav zato pričakuje enake postopke pristojnih organov kot v njegovem primeru in vložitev kazenske ovadbe s strani policije po uradni dolžnosti. sežana - Največji projekt v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija doslej Kdaj prvi geopark na Krasu? Sodeluje 17 partnerjev s Tržaškega, Goriškega in obmejnega območja v Sloveniji - Za projekt z naslovom Kras-Carso prejeli 3,085 milijona evrov SEŽANA - V občini Sežana so uspešno kandidirali na razpisu programa čezmejnega sodelovanje med Slovenijo in Italijo do leta 2013. Za projekt z naslovom Kras-Carso, traj-nostno upravljanje naravnih virov in teritorialna kohezija, so prejeli 3,085 milijona evrov. »Glavni cilj je, da na celotnem območju matičnega Krasa pride do enotnega načrtovanja rabe prostora, usklajevanja mehanizmov načrtovanja, da posledično pride do izravnavanja razvitosti, da bi se skupaj z lokalnimi upravami, državno upravo in civilno družbo enkrat vendarle dogovorili, kaj je sprejemljivo za Kras in to izpeljali,« pojasnjuje vodja projekta Stojan Gorup iz Sežane. »Temeljni cilji so ohranjanje narave, sonaravni (trajnostni) razvoj in izboljšanje kvalitete življenja.« Gre za največji čezmejni projekt doslej, saj vključuje kar 17 partnerjev; pokrajini Trst in Gorica ter občine Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Miren-Kostanjevica, Milje, Dolina, Repentabor, Zgonik, Trst in Devin-Nabrežina, Zavod za gozdove Slovenije, Oddelčno nadzorništvo za gozdove v Trstu in Gorici, glavne direkcije dežele Furlanije Julijske krajine za kmetijske, naravne in gozdne vire, Lokalno akcijsko skupino Kras in Območno razvojno agencijo Krasa in Brkinov. Vodilni partner pa je občina Sežana. Ta bo s svojim deležem denarja v stari občinski stavbi uredila infocenter, gropajsko gmajno, ki leži med Sežano in Lipico, pa zaščitila kot naravni rezervat. »Projekt obsega celoten matični Kras, »živi muzej Krasa« pa je lociran med Sežano in Lipico. Na italijanski strani že deluje več centrov (učni center v Bazovici, center Gradina ob Doberdobskem jezeru, pa v dolini Glinščice), na slovenski strani sta sicer Park Škocjanske jame in Kobilarna Lipica, vendar infocentra, namenjenega izključno matičnemu Krasu, nimamo. S študijo izvedljivosti bomo skušali dati odgovor na vprašanje, kako bi Kras lahko varovali kot geopark.« O pobudah, da se Kras varuje kot geopark smo že poročali, na tem mestu samo pojasnilo, da gre v primeru geoparka za neformalno varovanje. Prednostno se v njem promovira in trži geološka dediščina, lahko pa so predstavljene tudi vse ostale naravne vrednote in kulturna dediščina. V evropskih državah imajo geoparki že dolgo tradicijo, leta 2000 pa so ustanovili tudi Evropsko mrežo geoparkov, ki združuje 32 geoparkov. Na tak način naj bi varovanje in razvoj začrtali v gropajski gmajni, ki je bila dolga leta po vojni zaprta za javnost, zato ni utrpela kakih večjih posegov v prostor (razen daljnovodov in manjšega kamnoloma). »Območje je zelo bogato s površinskimi in podzemnimi kraškimi pojavi. Tu leži vsaj 200 jam, tri največje udorne doline, naravni spomeniki,« je še povedal Stojan Gorup. Na vprašanje, kako pa bosta sovpadala geopark in luški logistični terminal, ki naj bi se raztezal v nadaljevanju proti Sežani, pa je odgovoril: »Težko. Mogoče je projekt Kras-Carso prepozen. Gotovo bi bilo lepše, če bi bile vsebine komplementarne, vendar če bo na delu ena velika asfaltirana ploskev z velikim trgovskim centrom v bližini nekdanje meje, to ne bo v prid projektu.« Zato pa bo vsaj na drugi strani, kjer leži robno območje Kobilarne Lipica, nekoliko drugačna slika. Čeprav na tem koncu ostaja odprto vprašanje, kaj z golf igriščem. Na ministrstvu za kulturo širitvi znotraj lipiškega posestva sicer nasprotujejo, niso pa še sporočili drugačne rešitve. Irena Cunja / ALPE-JADRAN Četrtek, 15. aprila 2010 3 javno obveščanje - Nova konvencija med RAI in rimsko vlado Težave z zavezami za slovensko TV Furlani močno pritiskajo na Rim Zastopniki furlanske skupnosti danes na avdiciji v parlamentarni komisiji RIM - Medparlamentarna komisija za nadzor nad radiotelevizijsko ustanovo RAI bo danes prisluhnila furlanski jezikovni skupnosti, ki zahteva jamstva za radijske sporede v fur-lanščini. Te programe trenutno financira Dežela FJK (letni strošek znaša okoli 250 tisoč evrov), ki zahteva od RAI sistemske rešitve za radijske oddaje ter obenem uvedbo televizijskih sporedov v furlanščini. Zaradi tega bo furlansko delegacijo (v njej bosta tudi videmski župan Furio Honsell in predsednik Pokrajine Pie-tro Fontanini) danes v Rimu spremljal deželni odbornik Roberto Molinaro. Deželna uprava je naveličana, da mora sama nositi vsa finančna bremena za radijske oddaje v furlanšči-ni in zahteva od RAI nekoliko več pozornosti za ta vprašanja. Problemi furlanske skupnosti se glede teh problematik prepletajo s problemi slovenske manjšine, čeprav gre za dve popolnoma ločeni zadevi. Medtem ko so radijske in pozneje televizijske oddaje v slovenščini pravno vezane na obdobje po drugi svetovni vojni in na radiotelevizijsko reformo iz leta 1975, se Furlani lahko sklicujejo na državni zakon 482 (zaščita jezikovnih manjšin) in na deželno manjšinsko zakonodajo. Medtem ko je za našo manjšino bistvena konvencija med RAI in vlado, se furlanska skupnost sklicuje na servisno pogodbo med RAI in ministrstvom za komunikacije. Na to opozarja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki pravi, da je Dežela že pred časom zahtevala vključitev v konvencijo tudi radijskih sporedov v furlanskem jeziku (in morda še v nemščini) in to iz sklopa radijskih ur, ki so predvidene v italijanskem jeziku. »O tem ni v konvenciji ne duha ne sluha, tako da lahko realistično pričakujemo protest, ki bo s prstom, pa čeprav povsem neupravičeno, ponovno kazal prav na Slovence. To ne bo koristilo nikomur, prav nasprotno. V deželni stvarnosti in ob že tako delikatnih odnosih, zlasti na Videmskem, tvegamo nove napetosti,« opozarja Gabrovec. Parlamentarna komisija, ki nadzoruje RAI in ki ji predseduje senator Demokratske stranke Sergio Zavoli, še ni prižgala zelene luči za novo konvencijo RAI-vlada, ki je bila podpisana lanskega 29. decembra. To naj bi naredila po posvetovalnih srečanjih in avdicijah. V peti točki prvega člena tega dokumenta piše, da si bo ustanova Generalni direktor RAI Mauro Masi (levo) in predsednik radiotelevizijske ustanove Paolo Garimberti Celovec: evangeličani • «v« in manjšina CELOVEC - Medtem ko je enakopravnost verskih skupnosti v Avstriji brez dvoma dana, je položaj pri narodnih skupnostih povsem drugačen. To velja tudi za odnos med slovensko narodno skupnostjo in evangeličansko cerkvijo na Koroškem. To je poudaril dunajski zgodovinar Alexander Hanisch-Wolfram na simpoziju v domu prosvete v Tinjah na temo »Protestanti in Slovenci na Koroškem« in dodal, da bi obe strani morali druga drugi izkazovati več razumevanja. Simpozij je organizirala Evangeličanska akademija skupaj s slovenskim prosvetnim domom v Ti-njah, osvetlili pa so odnos med manjšinskima skupnostma na Koroškem ter se ob tem dotaknili tudi aktualne politične situacije v deželi. V Celovcu sejem Prosti čas 2010 CELOVEC - Danes bodo v Celovcu odprli sejem Prosti čas 2010. Odprt bo do nedelje, glavna tema pa so dopusti, potovanja in šport. Vzporedno pa bo odprt tudi avtomobilski sejem in sejem za motorna kolesa. Slovenska turistična organizacija predstavlja Zeleni turizem s pogledi trajnostnega razvoja, Ljubljano kot svetovno prestolnico knjige 2010 in novosti slovenskih term. (I.L.) Predsednik Pokrajine Videm PlETRO FONTANINI ti RAI v triletju 2010-2012 po najboljših močeh prizadevala za oddajanje televizijskih sporedov v slovenskem jeziku tudi v videmski pokrajini. Gre - kot smo že poročali - za dokaj splošno obvezo, ki je vrh vsega še brez ustreznega proračunskega kritja. RAI pravi, da za polnopravno izvajanje nove konvencije nima denarja, minister Giulio Tremonti pa meni, da mora država tudi na tem področju varčevati. dežela - Politični »manevri« pred volitvami prihodnje leto Bitka za tretji mandat skriva boj za župana v Trstu in Pordenonu TRST - V deželnih političnih krogih se v tem času precej govori in debatira o možnosti uvedbe tretjega županskega mandata tudi v večjih občinah, kjer sta zakonsko zakoličena dva mandata. Tri mandate, ki pomenijo 15 let neprekinjenega županovanja, podpira stranka Ljudstva svobode, ostale stranke pa so več ali manj proti. Začenši z Demokratsko stranko in s Severno ligo, brez glasov katerih tretji mandat nima nobene možnosti za prodor v deželnem svetu. Za tretjim mandatom se mimo vseh načelnih vprašanj skriva boj za županska stolčka v Trstu in v Por-denonu, kjer bodo prihodnje leto občinske volitve. Medtem ko v Trstu ta bitka zadeva predvsem Ligo in Ljudstvo svobode, je v Porde-nonu vanjo neposredno vpletena tudi Demokratska stranka. Če bo obveljala sedanja omejitev dveh mandatov, v Trstu in v Pordenonu ne bosta več kandirala aktualna žu- KOROŠKA - Obisk predstavnikov SLS pri Enotni listi Največ o gospodarskem sodelovanju Po mnenju predsednika SLS Žerjava je čezmejni turizem lahko odskočna deska za tesnejše sodelovanje - Obisk v Borovljah, Tinjah in Železni Kapli pana Roberto Dipiazza (Ljudstvo svobode) in Sergio Bolzonello iz vrst Demokratske stranke. Tržaški ligaši že nekaj tednov odkrito govorijo o županski kandidaturi deželne odbornice Federice Se-ganti, ki pa ne uživa podpore v desni sredini. Tudi zaradi tega se je zelo CELOVEC - Za poglobitev čezmejnega sodelovanja med Koroško in Slovenijo, v katero bi bili močno vključeni posebej slovenski gospodarstveniki na Koroškem, se je pred dnevi ob zaključku enodnevnega obiska vodstva in poslanske skupine Slovenske ljud- Vrh SLS s predsednikom Radovanom Žerjavom med obiskom pri Enotni listi (EL) ivanlukan ske stranke (SLS) pri Slovencih na Koroškem izrekel njen predsednik SLS Radovan Žerjav. V pogovoru za medije je Žerjav menil, da v preteklosti niso bile izkoriščene vse možnosti sodelovanja na področju gospodarstva in poslovnih stikov in da imata obe strani še dosti priložnosti. Neka odskočna deska bi lahko bil turizem, je konkretiziral Žerjav, ki je zagotovil, da se bo njegova stranka aktivno zavzela za poglobitev gospodarskega sodelovanja čez mejo. Žerjav se je kratko dotaknil tudi »razgretih« odnosov med političnimi organizacijami slovenske manjšine na Koro- škem in si želel, da bi bilo sodelovanje med koroškimi Slovenci boljše. Recepta za preseganje razhajanj sicer ne more ponuditi, to da je notranja zadeva manjšine, je še pristavil predsednik SLS. Delegacija SLS, v kateri so mdr. bili še podpredsednica Olga Franca, vodja poslanske skupine SLS v DZ Jakob Presečnik, poslanci Franc Pukšič, Gvido Kres in Janez Ribič, nekdanji predsednik in nekdanji minister za okolje in prostor Janez Podobnik ter svetnik v DS RS Vincenc Otoničar, se je na Koroškem mudila na povabilo Enotne liste (EL). Med svojim obiskom je obiskala zasebni dvojezični otroški vrtec v Borovljah, slovenska kulturna domova v Borovljah in v Tinjah, ter tržno občino Železna Kapla, kjer jih je sprejel edini na slovenski župan, ki je bil izvoljen na slovenski samostojni listi. Pogovorni partnerji gostov iz Slovenije so bili predstavniki slovenskih občinskih list iz Borovelj in Železne Kaple, predstavniki Slovenske gospodarske zveze (SGZ) ter Skupnosti južnokoroških kmetov, ter obeh slovenskih kulturnih društev v Železni Kapli. Predsednik EL Vladimir Smrtnik je ob obisku SLS na Koroškem dejal, da je bil namen povabila vodstvu in poslanski skupini te stranke, s katero obstajajo tradicionalno dobri stiki od osamosvojitve Slovenije dalje, posredovati objektivno sliko koroških Slovencev s pozitivnimi rezultati, a tudi deficiti. (I.L.) Federica Seganti (Severna liga) vplivni deželni svetnik Ljudstva svobode Piero Camber včeraj znova zavzel za tretji županski mandat. Zato da bi omogočil ponovno kandidaturo Dipiazze in obenem preprečil vzpon Segantijeve. Severna liga je v Trstu precej šibka in njene zahteve po županski kandidaturi zvenijo predvsem kot dvigovanje politične cene v desni sredini. Dosti večje možnosti ima Liga v Pordenonu, seveda če ne bo več kandidiral Bolzonello, ki je med ljudmi zelo priljubljen in ki bi najbrž spet zmagal. Ljudstvu svobode že pripada predsednik pordenonske Pokrajine, zato bi Bossijeva stranka skoraj gotovo dobila županskega kandidata in to - kot rečeno - z veliko možnostjo za izvolitev. Liga torej nima nobenega interesa za tretji županski mandat v občinah z nad petnajst tisoč prebivalci. Zanimivo, da njeni predstavniki temu nasprotujejo, medtem ko odklanjajo kakršne koli časovne omejitve za deželne poslance. 4 Četrtek, 15. aprila 2010 GOSPODARSTVO letalski promet - Po odpravi vizumov za srbske državljane, ki potujejo v države EU Beograd se povezuje s svetom Danes prvi Jatov polet v Portorož Srbija bo s slovensko obalo povezana dvakrat tedensko, ob četrtkih in sobotah GORICA - Svetovna gospodarska kriza je v zadnjih dvajsetih mesecih močno prizadela letalski prevoz, a kot v vsaki gospodarski panogi se tudi v tej odpirajo nove možnosti oziroma nove povezave. Razlogov za vzpostavljanje novih linij je seveda več: ukinitev nekaterih linij sprošča zmoglivosti letalskih prevoznikov, v službo stopajo pred tri do pet leti naročena letala, veča se število potnikov v nekaterih državah, odpirajo se novi trgi in zato število z letali potujočih gospodarstvenikov raste, odprava vizumov za državlja-nje Srbije itn. To so nedvomno razlogi letošnjega preporoda letaskih povezav z državami nekdanje Jugoslavije. Brata Rusjan, pionirja našega letalstva, sta po prvih poletih leta 1909 v Gorici, leto pozneje, torej okroglih sto let nazaj, letela v Zagrebu i Beogradu, kjer se je Edvard Rusjan smrtno ponesrečil 9. januarja 1911. Prav hrvaška in srbrska prestolnica sta med najbolj aktivnimi v letalskem gospodarstvu jugovzhodne Evrope. Največji delež seveda pripada Beogradu, kateremu se po decembrski odpravi vstopnih vizumov za države EU za srbske državljane obeta pravi preporod. Dolga leta premalo uporabljeno letališče, ki se nahaja le 20 kilometrov od mesta na sotočju Save in Donave, bo letos povezano z več kot desetimi novimi destinacijami. Konec lanskega leta je avstrijski nizkocenovni prevoznik Flyniki (družba Nikija Laude) vzpostavil povezavo z Dunajem (Beograd je z avstrijsko prestolnico povezan kar 37-krat tedensko), s pvim marcem se je na relaciji Ljubjana-Beograd srbskemu Jatu pridružila še slovenska Adria Airways, s poletnim urnikom je znova vzpostavljena povezava z Ronkami, aprila dvakrat (torek in sobota), od maja pa trikrat tedensko (ponedeljek, sreda, sobota). Jutri bo z beograjskega letališča Sur-čin prvič poletelo v Portorož letalo ATR 72 in tako povezalo Srbijo s slovensko obalo. Letelo bo dvakrat tedensko, ob četrtkih in sobotah. V Sečovlje bodo leteli tudi turisti, namenjeni na oddih v hrvaško Istro, saj Jat letos ne bo obnovil povezave s Puljem. Jutrišnji dan bo tudi sicer izredno pomemben za nekdanjega jugoslovanskega nacionalnega letalskega prevoznika. Srbski prvi minister bo namreč vladi predstavil načrt privatizacije Jata (lani 23,5 milijona evrov izgube, skupni dolg naj bi znašal 150 milijonov evrov), in to po modelu prodaje Alitalie. Zanikali so tudi pogovore vlade z letalsko družbo Turkish Airlines, ki pa je od Jata ravnokar prejela vso zahtevano dokumentacijo za partnerstvo ali celo morebitni prevzem. Jat je v prvem letošnjem tri- Jatovo letalo ATR 72 bo danes prvič pristalo na portoroškem letališču mesečju povečal število potnikov (letos ciljajo na poldrugi milijon potnikov), srbskim državljanom že dva tedna nudi brezplačno zavarovanje, v kratkem pa naj bi vsem Ja-tovim rednim potnikom zagotovili tudi brezplačni taksi prevoz v in iz srbske prestolnice. Jatove novosti so še povezave s Solunom in Ohridom, predvsem pa z Duba-jem, ki je naprej nadomestil povezavo z Abu Dhabijem, po prvih uspešnih tednih pa bo ta relacija maja dobila še tretji tedenski let. Pomembna novost je vzpostavitev novih povezav s Španijo. Družba Spanair bo jutri začela leteti med Barcelono in Beogradom (trikrat tedensko), katalonsko mesto bo od 19. aprila trikrat tedensko povezano tudi z Zagrebom. Ista družba bo od 28. maja povezovala Beograd tudi z Madridom. Tudi Ljubljana bo povezana s katalonsko prestolnico. Družba Vueling (ki že povezuje Benetke in Španijo) bo namreč od 26. junija ob torkih in sobotah letela iz Barcelone na Brnik in obratno. V Beograd je priletela tudi družba WizzAir, ki bo v naslednjih tednih, podobno kot iz Zagreba, vzpostavila polete v Dortmund in London Luton, ni pa jasno, kakšna bo usoda povezav z Banja Luko. Govorilo se je o povezavah z Beogradom, Zagrebom in števinimi drugimi mesti, a zapleti z novo letalsko družbo Republike Srbske Sky Srpska so ustavili tudi načrte bo-sanke državne družbe B&H Airlines. Aleš Waltritsch Konzorcij letališča v Ronkah soglasno potrdil prodajo svojih lastniških deležev Deželi FJK RONKE - Člani konzorcija lokalnih uprav, ki je 51-odstotni lastnik družbe Ae-roporto FVG Spa, so se na včerajšnji izredni skupščini soglasno izrekli za prodajo svojega deleža Deželi FJK, ki je sicer 49-odstotni lastnik letališke družbe. Člani konzorcija so hkrati izglasovali pooblastilo njegovemu predsedniku Adalber-tu Donaggiu, da izvede prodajni postopek v vrednosti 5,2 milijona evrov. Dežela FJK bo tako postala stoodstotni lastnik letališča v Ronkah oziroma družbe, ki ga upravlja, čaka pa jo nelahka naloga relansiranja deželnega letališča, in sicer z novimi naložbami in s pridobitvijo strateškega partnerja. To bo po vsej verjetnosti beneška letališka družba Save, s katero bodo v kratkem stekla pogajanja. Uporaba dopolnilne blagajne raste tudi v FJK, vendar bistveno manj kot v državnem povprečju TRST - Kot je včeraj povedala deželna odbornica za delo Alessia Rosolen, se je uporaba dopolnilne blagajne v Furlaniji-Julijski krajini marca glede na februar povečala za 9,2 odstotka, a je ta rast veliko manjša kot v državnem povprečju, kjer je prišlo do 29-odstotne mesečne rasti. V prvih treh mesecih leta pa se je dopolnilna blagajna glede na enako lansko četrtletje povečala za 191,4 odstotka, kar je več kot v nacionalnem povprečju, kjer je rast dosegla 106,8 odstotka. Pri tem se je uporaba redne dopolnilne blagajne marca podvojila v industriji (+101%), zmanjšala pa samo v gradbeništvu (-22%). Izredna dopolnilna blagajna pa je marca glede na enak lanski mesec zrasla za 667,6 odstotka, od tega za 64,9 odstotka v industriji in za 8,1 odstotka v gradbeništvu. Kot je včeraj povedala Rosolenova, deželna vlada pripravlja pravilnik za zagon javno koristnega dela, torej instrumenta za podporo dohodka brezposelnih oseb. Previdena bo oddaja posebnih storitvenih del podjetjem s strani javnih uprav, za kar bo Dežela namenila sedem milijonov evrov. Odbornica je ob tem izrazila upanje, da bodo prve zaposlitve brezposelnim podelili že prihodnji mesec. finančni trgi - Študija o razvoju trga kapitala po krizi Ljubljanska borza v pripravo strategije razvoja kapitalskega trga LJUBLJANA - Ljubljanska borza je objavila študijo z naslovom Razvojne priložnosti trga kapitala v Sloveniji po finančni krizi in s tem začela javno razpravo o pripravi strategije razvoja kapitalskega trga. Pripravila jo bo v sodelovanju z ostalimi udeleženci na trgu, vsebovala pa bo tudi predlog konkretnih ukrepov. Omenjena študija, ki jo je pripravila skupina ekonomistov pod vodstvom Marka Simonetija, uvodoma ugotavlja, da je v letu 2008 na slovenskem trgu kapitala prišlo do borznega zloma, ki je bil bistveno bolj izrazit kot na drugih trgih. Temu je botrovala pregretost in precenjenost domačega trga, ki je v letu 2007 beležil eno največjih rasti v svetovnem merilu tako pri borznih indeksih in tržni kapitalizaciji kot pri borznem prometu. V letu 2009 so se nato po svetu najprej močno pobrali delniški trgi velikih hitro rastočih držav, potem pa je sledila še solidna rast razvitih trgov, ki so že v tem letu nadomestili približno polovico začetnega padca. Slovenija pa sodi med tiste redke države sveta, kjer močnejših znakov okrevanja delniških trgov vse do prvih mesecev 2010 še ni bilo zaznati, tako da agonija na domačem kapitalskem trgu traja že skoraj dve leti. Avtorji študije ob tem menijo, da tega zelo neugodnega stanja na domačem trgu kapitala ni mogoče bistveno spremeniti brez sistemskega paketa proaktivnih ukrepov. Ta naj bi deloval hkrati tako na strani domačega in tujega povpraševanja po vrednostnih papirjih, kot na strani ponudbe kakovostnih in raznovrstnih domačih delnic in obveznic in tudi na področju tržne infrastrukture in poslovnih praks, ki se morajo v celoti uskladiti z medna- rodnimi standardi. Ob tem je po mnenju avtorjev potrebno aktivnosti zastaviti tudi v smeri podpore stabiliziranja, prestrukturiranja in bodoče rasti in razvoja slovenskega gospodarstva. Pri teh ukrepih bi bilo potrebno doseči visoko stopnjo soglasja med pomembnimi udeleženci trga, ki bodo morali aktivno sodelovati pri spremembah na svojem področju, vključno z državo. Skupina ekonomistov pod vodstvom Simonetija ob tem predlaga, da bi nova strategija razvoja kapitalskega trga nastajala v prvem koraku predvsem z usklajevanjem možnosti in potreb udeležencev trga kapitala, šele nato pa bi k sodelovanju pritegnili predstavnike države, ki je v Sloveniji najpomembnejši udeleženec trga in je hkrati odgovorna tudi za regulacijo, nadzor in stabilnost celotnega finančnega sistema. Po navedbah avtorjev bi bilo potrebno pri oblikovanju predlogov ukrepov upoštevati nekatera splošna načela, kot so enaki pogoji za domače in tuje ponudnike storitev, država kot lastnik z enakimi pravicami kot drugi lastniki in odprava tranzicijskih posebnosti pri institucionalni urejenosti trga. Cilj pri oblikovanju ukrepov pa naj bi bila večja kakovost in učinkovitost trga za vse obstoječe in tudi bodoče finančne produkte in storitve. Pri tem avtorji izpostavljajo povečanje zaupanja vlagateljev, enostavnejše in konkurenčnejše financiranje podjetij in bank prek trga kapitala, razvoj in enakopravno obravnavo vseh vrst produktov za varčevanje za starost, kot tudi to, da se pomaga državi pri postopnem umiku iz vloge najbolj pomembnega vira financiranja, ki jo je prevzela nase v času finančne krize. (STA) EVRO 1,3615 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. aprila 2010 evro (povprečni tečaj) valute 14.4. 13.4. ameriški dolar 1,3615 1,3583 japonski jen 127,42 126,34 ruski rubel 39,4845 60,2190 39,5025 danska krona 7,4431 7,4435 švedska krona 9,7327 7,9955 9,7575 7,9940 češka krona 25,048 1,4368 25,155 estonska krona 15,6466 262,65 15,6466 264,58 poljski zlot 3,8549 1,3571 3,8828 1,3630 avstralski dolar 1,4583 1,9558 1,4646 romunski lev 4,1440 3,4528 4,1390 3,4528 latvijski lats 0,7082 2,3744 0,7066 2,3845 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2570 7,2590 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 14. aprila 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0.25438 0.30281 0.45563 0.93594 libor (eur) 0.36688 0.5825 0.88875 1.1875 libor (chf) 0.08083 0.2425 0.34333 0.64083 euribor (eur) 0.404 0.644 0.954 1,226 ZLATO (999,99 %%) za kg 27.217,58 € +101,29 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. aprila 2010 salon pohištva Tondo med razstavljalci iz FJK na sejmu v Milanu MILAN - Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo se je včeraj na poti iz Bruslja ustavil v Milanu, kjer si je na tamkajšnjem Mednarodnem salonu pohištva ogledal razstavne prostore približno 200 podjetij iz Furlanije-Julijske krajine. Na sejmišču ga je sprejelo in spremljalo več podjetnikov, med njimi Edi Snaidero in Alessandro Calligaris, ki je tudi predsednik deželne Confin-dustrie. Po ogledu in pogovorih je Ton-do izjavil, da je zaznal drugačno razpoloženje kot pred enim letom, saj podjetniki tega za našo deželo izredno pomembnega sektorja, gledajo z večjim zaupanjem v prihodnost. Za lesno predelovalni sektor je bilo namreč lani zelo težko leto z globokim padcem prometa in naročil. Letos bi se moral položaj popraviti in prvi signali, predvsem pri sklepanju novih prodajnih pogodb, vlivajo zmerni optimizem. Dodatni pozitivni znak pa je tudi velika množica obiskovalcev na včerajšnjem prvem dnevu sejma, ki je znan kot največja tovrstna sejemska prireditev na svetu. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 14,29 INITEDIII IDriDA 3 QQ -0,69 KRKA 1 UKA KOPER 70,83 2187 -0,75 -0,18 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 160,24 -0,91 -0,32 -1 56 TELEKOM SLOVENIJE 300,94 122,65 -0,83 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,00 AERODROM LJUBLJANA 29,61 DELO PRODAJA - CTni +1,92 -0,94 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 7 7D _") QD NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,09 +0,67 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA SALUS, LJUBLJANA 22,74 10,47 +0,53 +2,25 SAVA TERME ČATEŽ 449,74 206,97 -0,04 -1,27 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 89,00 23,07 -1,11 -2,37 MILANSKI BORZNI TRG 14. aprila 2010 FTSE MIB: +1,22 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,38 94,14 17 73 +0,20 +0,26 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,36 +0,80 +2,49 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,17 4,75 1 09 +1,12 +1,99 EDISON ENEL ENI 4,16 17 76 +0,46 +0,36 +1 02 FIAT FINMECCANICA 9,8 1038 +2,40 -0 10 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,69 +0,17 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,9 1461 +3,57 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,91 +0,14 +0,38 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,29 8,02 212 +0,72 +0,88 +0 12 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,45 15 38 +3,21 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 29,7 +0,92 +0,20 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,76 7,75 +0,20 +3,13 TENARIS TERNA 1,10 16,16 318 +1,19 -2,24 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,17 1003 -0,23 +0,40 -0 10 UNICREDIT 2,25 -0,44 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 85,96 $ +0,14 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. aprila 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 963,68 3.937,14 -0,73 -0,58 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.184,00 +0,45 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pan.i.-j.l SRX, Beograd BIFX Saraievo 320,64 1.627,25 +2,10 +0,00 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.720,69 +0,00 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 11.086,68 2.494,96 1.206,31 1.226,01 6.278,40 +0,61 +1,17 +0,75 -0,27 +0,76 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.796,25 4.057,70 2.795,32 +0,60 +0,64 +1 54 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.293,6 3.008,03 3.008,03 +3,08 +0,66 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.204,90 3.019,74 22.121,43 3.166,18 17.821,96 +0,39 +1,62 +0,81 +0,15 -0,17 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 15. aprila 2010 5 GLOSA ¡te O slovenskem vprašanju v Trstu je treba govoriti Jo2e Pirjevec_ V petek prejšnjega tedna sem šel v Celovec, ker sem podedoval od pokojnega prijatelja Stuhlpfarrerja mentorstvo nad doktorsko disertacijo o kozakih v Karniji proti koncu druge svetovne vojne. Po opravljeni diskusiji na tamkajšnji univerzi sem se preko Ljubljane vračal domov. Izrabil sem priliko in sem skočil v center, da v knjigarni pogledam, kaj je novega. Ko sem se nato vračal proti parkirišču pri Maximarketu me je v pasaži nagovoril nek neznani gospod: »Rdeči zgodovinar!« mi je rekel mimogrede. Dobre volje sem mu odgovoril: »Kaj je to, dobro ali slabo?« »Sramujte se!« mi je zabrusil in jo popihal. Dodatno potrdilo o tem, kako s svojim pisanjem grem nekaterim na živce, sem dobil naslednji dan, ko sem ob jutranji kavi odprl Primorski dnevnik in v rubriki Pisma uredništvu prebral prispevek, drastično naslovljen »Dovolj je!«. V njem se Stefano Uk-mar huduje nad mano, ker sem se drznil polemizirati z nedavnim zapisom Stelia Spada-ra, v katerem je omenjeni politik svetoval Demokratični stranki, naj se zoperstavi nacionalizmu, ki da divja v Trstu. Pri tem je enačil nacionalizem italijanske desnice z nacionalizmom Slovenske skupnosti, kakor da gre za dve plati iste medalje. Kadar slišim tako govorjenje, se ne morem premagati, da bi ne protestiral, ker je očitno izraz licemerstva. Kako je namreč mogoče enačiti nacionalizem tistih, ki trdijo, da Slovenci v Trstu nimajo domovinske pravice in se zaganjajo proti enakopravnosti našega jezika na vseh nivojih javnega življenja, z zahtevami tistih, ki večinski narodnosti nočejo nič vzeti, želijo pa nekaj dostojanstva in bistvenih človeških pravic za manjšino? Ker sem na to preprosto dejstvo opozoril, me je gospod Stefano Ukmar potisnil v isti koš s Spadarom, češ, da se z njim igram nekakšen ping-pong, ki da je že vse naveličal. On da piše v Piccolo, jaz mu odgovarjam v Primorskem dnevniku. »Ker se zgodba ponavlja, domnevamo pač, da se dva profesorja krat-komalo potrebujeta.« V resnici nimam vtisa, da bi bilo prav tako, čeprav moram priznati, da se s Spadarom in z njegovimi stališči že dolga leta ne strinjam. Ker gre za človeka, ki je v preteklosti igral pomembno vlogo v tukajšnjih levičarskih krogih, sem mu včasih tudi oporekal, kakor je pač normalno v vsakem političnem diskurzu. On mi ni ostal dolžan in me je nedavno ožigosal kot zakrknjenega nacionalista, pač v skladu z zgoraj opisano logiko. Ker imajo ideje Spadara dosti večji odmev od mojih, saj jih je prevzel sam predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano, je pomembno nanje reagirati, če mislimo, da so zgrešene. Po mojem so. Stefano Ukmar se s tem ne strinja, predvsem zaradi tega, ker sem v svojem zadnjem zapisu vprašal, v čigavem imenu govori Spa-daro. V lastnem ali v imenu Demokratične stranke? V pismu, objavljenem prejšnjo soboto, zagotavlja, da Spadaro nima in ni nikoli imel v Demokratični stranki nobene funkcije, čeprav se je baje dvakrat ali trikrat predstavljal kot njen glasnik. To mu je vodstvo stranke prepovedalo. Pojasnilo z veseljem sprejemam v vednost, ker zveni kakor distanciranje od Spadarovih tez. Vendar zelo previdno. Še vedno mi namreč ni povsem jasno, kakšno je stališče Demokratične stranke do slovenskega vprašanja. Izraza to stališče gospod Stefano Ukmar, katerega reakcijo na mojo polemiko s Spadarom razumem kot namig, da je o tem problemu najbolje molčati? Meni se zdi, da je prav nasprotno o njem treba govoriti. Gre namreč za osrednje vprašanje Trsta, ki ne bo mogel iz zagate, v kateri je, če ga ne bo prej ali slej rešil. Pa tudi Demokratična stranka ne bo imela profila, ki ga potrebuje, da se uveljavi na volitvah, če se z njim ne bo pogumno soočala. VREME OB KONCU TEDNA Sobota in nedelja bosta sončni in toplejši Darko Bradassi Vremenska slika se umirja, toda zelo počasi. Nad nami se namreč še zadržuje za ta čas mrzel severni zrak. Radiosonda iz Campoformida je včeraj opoldne namerila ničlo točno na priti-skovni zračni ploskvi 850 hektopaskalov, ki je bila na višini 1415 metrov. Ozračje je trenutno v višjih slojih za približno 3 stopinje Celzija hladnejše od dolgoletnega povprečja, ničla pa je kakih 500 metrov nižja. Obsežno območje hladnega višinskega zraka, ki se je spustilo k nam v začetku tedna, bo postopno začelo slabeti. Toda zračni tlak bo naraščal zelo postopno. Sicer pa že danes in jutri predvsem v dopoldanskih urah pričakujemo nekaj več sončnega vremena, ravno zaradi sončnih žarkov pa bo v popoldanskih urah ozračje spet bolj nestanovitno. V višjih slojih se bo še zadrževal mrzel zrak, medtem ko se bo prizemlje segrevalo. Zato bo v popoldanskih urah nastajala kopasta oblačnost, ponekod bodo možne posamezne plohe ali nevithe. Omeniti velja dogodek, ki se je včeraj pripetil sredi Kopra. Ravno zaradi velike tur-bulentnosti je nastal mogočen nevihtni oblak in je dobrih deset minut padala toča, ki je dobesedno pobelila celotno okolje, kot da bi snežilo. Vremenski pojavi bodo tudi danes in jutri krajevne narave, odvisno bo pač, kje bodo nastajali nevihtni oblaki. Možnost bo nekoliko večja v predgorju in v Alpah ter morda ponekod na Kraški planoti. Sicer pa kakšna kaplja dežja lahko na obrobju oblaka pade tudi drugod. Sicer pa se bo že od sobote od zahoda začel krepiti anticiklon, ki nam bo zagotovil stanoviten in povečini sončen konec tedna. Ne moremo ravno pisati o solidnem anticiklonskem območju, temveč bolj o postopnem in delnem utrjevanju zračnega tlaka. Njegov vpliv bo vsekakor največji ravno v nedeljo. Predvsem v soboto bodo ponekod v popoldanskih urah še nastajale posamezne kratkotrajne plohe, v nedeljo pa povečini kaže tudi na po- poldansko stanovitnost. Zvišale se bodo tudi temperature, predvsem v nedeljo bo živosrebrni stolpec marsikje pri nas presegel 20 stopinj Celzija. Konec tedna bo torej nadvse prijeten in primeren za sprehode v naravo, za najbolj korajžne pa morda tudi za sončenje ob morju. Ne pozabite, da je sončno žarčenje v tem času že močno in dosega podobno jakost, kot ob koncu avgusta. Za daljšo izpostavo soncu je zato že priporočljiva zaščita. Anticiklon se bo počasi utrjeval tudi v začetku prihodnjega tedna, toda bodo, kot kaže, še možni njegovi občasni spodrsljaji. Vremenska slika bo zato spremenljiva, vrstila se bodo sončna obdobja, toda morda tudi občasne padavine, četudi večjih poslabšanj ne pričakujemo. Proces utrjevanja zračnega tlaka se bo postopno nadaljeval ves teden, tako da bo proti koncu prihodnjega tedna predvidoma, po sedanjih izgledih, že prevladovalo toplejše in bolj sončno vreme. Če se bodo uresničila pričakovanja, bodo temperature okrog 25. aprila presegale 25 stopinj Celzija. Spremembe v bližnji prihodnosti bodo torej postopne, toda predvsem v prihodnjem tednu verjetno kar občutne in nas bodo popeljale skoraj v poletno vreme. Na sliki: ciklonsko območje s hladnejšim severnim zrakom bo v prihodnjih dneh postopno oslabelo PISMA UREDNIŠTVU O čistilnih akcijah Gospod Pavel Križman sprašuje, če je mogoče organizirati tudi pri nas čistilno akcijo vzporedno s pobudo "Očistimo Slovenijo v enem dnevu', ki se bo vršila v soboto 17. aprila. Seveda je to mogoče, nekaj posameznih akcij je že predvidenih v Bregu in Lonjerju-Katinari. Pred mesecem dni sem bil tudi sam prisoten na pripravljalnem srečanju v Sežani, skupaj s še nekaj predstavniki slovenske skupnosti v Italiji. Nekaj izmed teh je bilo navdušenih in je zagotovilo sodelovanje organizacij, katere so predstavljali, nekateri drugi so bili manj navdušeni. Seveda se take akcije ni dalo kar avtomatično replicirati pri nas, saj bi gotovo planili na nas nekateri krogi, ki jih vsaka povezava in asociacija našega ozemlja s Slovenijo zelo moti (zgovoren primer film "Trst je naš"). Vsekakor sem se pozanimal pri tržaškem komunalnem podjetju, ki je neuradno zagotovilo svojo podporo z dobavo plastičnih vreč ter od- NU vozom nabranih odpadkov. Rajonski svet za Vzhodni Kras je že večkrat sodeloval kot soorganizator pri podobnih čistilnih akcijah, zadnjič maja 2009, ko se je čistilo na območju Op-čin skupaj s šolami, skavti in člani openskega Ju-sa in tudi takrat je komunalno podjetje poskrbelo za odvoz nabranih odpadkov. V kolikor bi se tudi tokrat zbralo nekaj ljudi bi spet lahko organizirali čistilno akcijo na območju Vzhodnega Krasa, če mogoče že v soboto, če ne pa na drugi datum v aprilu ali maju. Za izbiro najbolj "potrebnih" področij pa je potrebna pomoč domačinov, ki najbolje poznajo okolico svojih vasi. Marko Milkovič, predsednik Rajonskega sveta za Vzhodni Kras odprta tribuna Premišljevanje o šolski problematiki Naj mi kdo od bralcev ne zameri tega nekoliko kocbekovsko naravnanega naslova. Sklenil sem namreč, da se razpišem o t.i. šolski problematiki, saj se mi je pretekli petek zvečer (9. aprila), in sicer ko sem zapuščal opensko okroglo mizo, posvečeno slovenski šoli v Italiji in njenim prihodnjim izzivom, utrnilo nekaj misli, od katerih bi morda lahko nekatere iznesel že ob debati sami, druge pa s samo tematiko niso bile neposredno povezane, zato sem sklenil, da vsemu skupaj posvetim nekaj vrstic. Okrogla miza je bila sicer naravnana na valovno dolžino sodobne slovenske šole v Italiji, žal pa mi je, da vsaj med vrsticami nista prišla do izraza dva motiva, v katerih ima naša šola svoje korenine. Prvi motiv je ta, da nam šolskih ustanov s slovenskim učnim jezikom, ki jih imamo danes, nihče ni podaril. Zanje je plačala visok krvni davek celotna naša narodna skupnost, še posebno pa tisti, ki so bili v drugi četrtini prejšnjega stoletja razseljeni po Apeninskem polotoku, prisiljeni v begunstvo onkraj rapalske meje, konfinirani na otoke, o katerih je sedanji predsednik vlade pred nekaj leti izjavil, da je šlo le za zastonjske oziroma z državnim denarjem plačane počitniške domove, zaprti po taboriščih, ali so padli z orožjem v rokah v spopadih z okupatorjevimi vojskami. Drugi, skorajda zrcalni motiv pa je ta, da je današnjo slovensko šolo v Italiji postavljala na noge generacija učiteljev in profesorjev, ki so se že zdavnaj umaknili z naših šolskih hodnikov, mnogi pa so se tudi že poslovili od nas, med katerimi je bila cela vrsta begunskih (Peterlin, Beličič, Šah in še veliko drugih), ki so se v naše kraje zatekli pred enoumjem, ki je po utišanju orožja zavladalo v matični domovini. Z veseljem opažam, da so nekaterim nekdanjim šolnikom že posvetili ustanove, sklade, čitalnice (Nadi Pertotovi, Dragi Lupinčevi), lepo pa bi bilo, ko bi na svoj račun prišli če ne že vsi, pa vsaj večje število teh. Na petkovem openskem večeru je bila izne-šena cela vrsta kritik na račun naše šole in še posebno na račun kadra, ki je na njih zaposlen. Govoril oz. pisal bom čisto iz osebnih izkušenj in spoznanj, zato naj nihče teh mojih besed ne jemlje kot neke domišljavosti, češ da imam v zakupu celotno resnico. Lansko leto sem bil zaposlen, sicer s polovičnim delovnim časom, kot profesor slovenščine, zgodovine in zemljepisa na Nižji srednji šoli sv. Cirila in Metoda, oddelek Katinara. Svojega dela seveda ne morem sam ocenjevati, to namreč lahko storijo samo drugi, v prvi vrsti starši, čez nekaj let pa bodo trezne presoje najbrž zmožni tudi moji lanski dijaki. Naj omenim le nekaj težav, na katere sem naletel pri svojem pedagoškem delu. Pouk slovenščine zaradi jezikovno mešanega razreda - od osemnajstih so bili morda štirje otroci slovenskih staršev, deset jih je bilo iz mešanih zakonov, ostali pa iz družin, v katerih je bil pogovorni jezik italijanščina - ni bil prekomerno otežkočen. Jezikovno smo se namreč kar precej ujeli, napredek je bil viden tudi pri pisanju domačih in šolskih spisov. Nekoč sem dijakom dal nalogo, naj mi pripravijo »feedback« o mojih predmetih, in glej, čudo vseh čudes, veliko jih je v domači nalogi zapisalo, da se najraje uči slovenske slovnice in jezikovnega pouka slovenščine! Povsem različno je bilo stanje pri urah zgodovine in zemljepisa, kjer sta jezikovna šepavost nekaterih, predvsem pa precejšnja razlika med ravnjo jezikovnih zmožnosti dijakov in tisto pedagoških pripomočkov (še posebno učbenikov) otežkočala redno in nemoteno dojemanje snovi. V petek sem na debati slišal tudi opazko, da se profesorji dovolj ne udeležujejo kulturnega življenja, da ne hodijo dovolj v gledališče, in celo, da niso v stanju kakovostno in uspešno poučevati slovenski jezik, saj naj bi se kdo od njih z dijaki pogovarjal celo v »prosekanščini«! Za krpanje svojih jezikovnih vrze- li naj bi se dijaki morali zatekati v samo gledališče! Večkrat sem kot kronist Primorskega dnevnika obiskoval različne kulturne pobude v našem prostoru (v prvi vrsti delovanje Društva slovenskih izobražencev, pa seveda tudi veliko drugih) in ne morem reči, da bi na teh pobudah lahko zasledil večje, po mojem mnenju zadovoljivo in primerno število viš-ješolcev. Pri tem pa je treba upoštevati še neko drugo dejstvo. Večina učnega kadra slovenskega jezika na naših šolah je namreč ženskega spola; veliko profesoric poleg njihovega šolskega dela zato bremeni tudi skrb za družino in dom. Od enakih možnosti smo najbrž tudi pri nas kar precej daleč ... Kar se tiče kompetence poučevanja slovenskega jezika: pripadam družini, v kateri od vedno gojimo slovenski knjižni jezik in iz katere je izšla cela vrsta šolskih delavcev. Jezikovne osnove sem torej v šolo prinesel od doma, na svoji izobraževalni poti pa sem naletel na učiteljice in profesorice slovenskega jezika, ki so moje jezikovno znanje znale še dodatno nadgraditi. Naj se tu prvič po tolikih letih izrecno javno zahvalim prof. Majdi Gu-štin Colja, ki mi je od leta 1991 do 1994, torej v času nižje srednje šole, uspešno »vcepljala« v glavo prvine in lepoto slovenskega jezika, hkrati pa naj obnovim spomin na pokojno Drago Skupek Lupinc, ki me je poučevala leto prej. Kar se tiče narečja, pa takole: da ne bo nesporazumov, k šolskemu pouku spada knjižni jezik in o tem ni debate. Pri drugih narodnih skupnostih, ki sem jih v zadnjem času imel priložnost spoznati in se z njimi soočiti, sem opazil, da imajo njihovi pripadniki do narečja nek drugačen, veliko bolj naraven in sproščen odnos in da so v njem veliko bolj vko-reninjeni, podobno kot so najbrž veliko bolj od nas navezani na lastno zemljo. Bodisi Furlani v naši deželi, kot tudi Italijani, ki prebivajo v Istri in na Reki, se namreč v vsakdanjem življenju brez večjih težav med seboj pogovarjajo v narečju (narečnih različicah furlanščine oziroma istrobeneškem govoru), pa naj bodo to preprosti ljudje, pa tudi odgovorni pri različnih manjšinskih ustanovah ali pa novinarski in šolski kadri (EDIT, Središče za zgodovinska razlikovanja, Italijansko gledališče, Oddelek za italijani-stiko Univerze Juraja Dobrile - Reka, Rovinj, Pulj itd.). Vsak knjižni jezik izvira iz nekega narečja; italijanščina iz Dantejeve toskanščine, slovenščina pa iz Trubarjevih narečnih zmesi in primesi. V narečju se prepoznavam tudi sam, po rojstvu, izobrazbi in prepričanju »lingvistični purist«, saj sem se le-tega priučil ali ga vsaj zase privzel v vasi, druščini prijateljev oziroma od nekaterih manj izobraženih ljudi, ki pa jih vseeno zelo cenim zaradi njihovih vrlin. Kakšna naj bo skrb za slovensko šolo v prihodnje? Upam, da se bo trend uvajanja slovenščine v italijanske šole uspešno nadaljeval po zgledu šole Rismondo na Melari (Verba movent, exempla tra-hunt) in da bomo tudi pri nas, podobno kot drugje (Istra, južna Tirolska) dosegli »evropski nivo sožitja«. Ko bi vse italijanske šole uvedle tudi samo izbiren pouk slovenščine, pa bi se začelo postavljati novo vprašanje. Bi morda v tem primeru nekateri starši, od katerih je eden pripadnik manjšine, drugi pa večine, lahko vpisali otroka na tako šolo, saj se bo tam itak naučil slovenskega jezika? Odgovor je za marsikoga najbrž pritrdilen, rešitev pa je, vsaj na papirju (stvarno pa najbrž precej manj), enostavna. Slovenščina, slovenskost in slovenstvo sami na sebi v današnji vse bolj globalni, istočasno pa vedno bolj re-gionalizirani stvarnosti, namreč ne morejo biti več dovolj. Skupaj z njimi je treba zato ponujati neko dodano vrednost, seveda vsestransko, najprej pa jezikovno in vsebinsko kakovostno, ki naj nas v dobrem in pozitivnem razlikujeta od ostalih. Primož Sturman 6 Četrtek, 15. aprila 2010 ITALIJA / emergency - Še vedno aretirani trije operaterji italijanske humanitarne organizacije Frattini: Italija ni zadovoljna z odgovori afganistanskih oblasti Berlusconi pisal Karzaju - Tehnika Paganija bodo verjetno v kratkem izpustili RIM, KABUL - »Nisem zadovoljen z dosedanjimi odgovori afganistanskih oblasti.« Tako je povedal zunanji minister Franco Frattini, ko je včeraj pred komisijama za zunanje zadeve obeh zbornic poročal o treh italijanskih operaterjih italijanske nevladne organizacije Emergency, ki so jih afganistanske oblasti aretirale v soboto v Laškar Gahu na jugozahodu države pod obtožbo, da so pripravljali atentat na guvernerja pokrajine Helmand. Aretiranci so kirurg Marco Garatti, bolničar Matteo DellAira in tehnik Matteo Pagani. V bolnišnici Emergencyja v Laškar Gahu, v kateri so delali, so namreč odkrili orožje. Kot je včeraj potrdil Frattini, naj bi bili trije Italijani osumljeni sodelovanja pri načrtovanju teroristične akcije v dveh fazah. Najprej naj bi izvedli atentat na civiliste, v drugi fazi pa naj bi ubili guvernerja pokrajine Helmand med obiskom bolnišnice. To naj bi afganistanskim oblastem povedal krajevni sodelavec Emergencyja. V soboto se je ob aretaciji celo razširila novica, češ da so vse to priznali tudi sami italijanski aretiranci, kar so pozneje afganistanske oblasti de-mantirale. Zunanji minister je med včerajšnjo avdicijo v poslanski zbornici povedal, da je predsednik vlade Silvio Berlusconi pisal afganistanskemu predsedniku Hamidu Kar-zaju, naj se zavzame za takojšnje razčišče-nje zadeve. Pismo naj bi včeraj izročil Kar-zaju posebni italijanski odposlanec Attiglio Iannucci skupno s Frattinijevim »osebnim sporočilom«. Italija je po besedah zunanjega ministra med drugim predlagala, naj bi ustanovili mešano italijansko-afganistansko delovno skupino za preiskavo zadeve. Na to naj bi že pristal šef afganistanske diplomacije. Frattini je potrdil, da je italijanski veleposlanik v Kabulu Claudio Glaentzer v nedeljo obiskal Garattija, Dell'Aira in Pagani-ja. Našel jih je »pri dobrem zdravju«, čeprav so bili »živčno izčrpani«. Po besedah zunanjega ministra je možno, da bodo afganistanske oblasti enega izmed treh, in sicer Paganija, v kratkem izpustile, v vsakem primeru pa naj bi vse tri najpozneje prihodnji teden prepeljali v Kabul. Med Frattinijevim zaslišanjem v poslanski zbornici sta poslanca Italije vrednot Stefano Pedica in Fabio Evangelisti na svoj-ski način izrazila solidarnost z italijansko humanitarno organizacijo, ki je znana po tem, da na kriznih območjih nudi zdravniško pomoč vsem, ki jo potrebujejo, v afganistanskem primeru tudi talibanom. Poslanca sta bila oblečena v majice Emergencyja. Glasnik Italije vrednot Leoluca Orlando pa je dejal, da se je doslej italijanski premier v tej za- devi izkazal s svojim »oglušujočim molkom«, medtem ko so ministri in načelniki skupin vladne večine »sramotno« napadli Emergency, namesto da bi se zavzeli za osvoboditev aretiranih italijanskih državljanov. Podpredsednica senata Emma Bonino pa je od vlade zahtevala, naj se Italija zavzame tudi za usodo afganistanskih državljanov, ki so vpleteni v zadevo. Še pred Frattinijevim nastopom v parlamentu pa je ustanovitelj Emergencyja Gi-no Strada v televizijskem intervjuju vlado pozval, naj se brez nadaljnjega zavzame za osvoboditev treh Italijanov. »To ni nič drugega kot politična manipulacija za diskre-ditiranje Emergencyja,« je dejal. »Kot italijanski državljan menim, da je to žaljivo za našo državo. Afganistan prejema, pa čeprav na zgrešen način, po 2 milijona evrov dnevno od Italije in ne bi smel na tak način ravnati z našo državo. V Afganistanu je v teku vojna in ni časnikarjev, ki bi o njej obveščali svetovno javnost. Naša bolnišnica je na nek način delovala tudi kot opazovalna točka in prav zato so jo zaprli,« je polemično zaključil Strada. Ustanovitelj organizacije Emergency Gino Strada ansa politika - Napoveduje pohod na banke na Severu Bossi dviguje ceno Volilni zakon »nedotakljiv« - Sinoči srečanje z Berlusconijem o potrebnih reformah Umberto Bossi ansa RIM - Po nesporni zmagi na nedavnih deželnih volitvah je Severna liga dvignila glas. Njen lider Umberto Bossi je napovedal, da Liga ne bo pristala na federacijo z Ljudstvom svobode, pač pa je pripravljena na »osvojitev« bank na Severu. »Dokazali smo, da vse je mogoče,« je odgovoril na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi leta 2013 predstavnik Severne lige vstopil v Palačo Chigi. O volilnem zakonu pa je pribil, da bo ostal tak, kakršen je in da ga pred volitvami ne bodo spremenili. Pač pa bi Bossi ukinil drugi krog občinskih volitev, federalizem pa nujno vodi k ustanovitvi »federalnega senata«. Bossijeve izjave niso bile všeč predsedniku senata Renatu Schifaniju. Ta je opozoril, da morata imeti obe veji parlamenta enako dostojanstvo. Reforme mora »požegnati« močna, verodostojna politična akcija, sad široke večine, ne pa samih sedanjih vladnih strank, je poudaril predsednik senata na zasedanju o ustavi in mladih, ki sta se ga med drugimi udeležila tudi predsednik republike Giorgio Napolitano in predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini. O reformah pa mora potekati razprava v parlamentu, je zakoličil. Bossi je pridal svoje: reforme naj bi sprejela vlada, nato naj bi v parlamentarnih komisijah levosredinska opozicija predstavila svoje popravke. O teh vprašanjih je bil sinoči govor na srečanju med Bossijem in predsednikom vlade Silviom Berlusconijem. Tema pogovora je bila tudi skorajšnje imenovanje nekdanjega predsednika Veneta Giancarla Galana za novega ministra za kmetijstvo (prevzel naj bi mesto dosedanjega ministra Zaie). Jutri pa naj bi se Berlusconi sestal s predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem. Na srečanju naj bi skušala zgladiti nesoglasja, ki so se zadnje dni stopnjevala. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani pa je sinoči obiskal predsednika Napolitana in mu obrazložil stališče svoje stranke o reformah. Odobren popravek za manj omejitev pri lovu RIM - Komisija za kmetijstvo poslanske zbornice je z 21 glasovi proti 17 odobrila popravek k 43. členu t. i. evropskega zakona, ki daje deželam možnost, da podaljšajo lovske sezone, in sicer po predhodnem pozitivnem mnenju Višjega zavoda za okoljsko raziskovanje in varstvo (ISPRA). Popravek so podprli poslanci iz vrst vladne večine. Določilo mora zdaj odobriti še poslanska zbornica na plenarnem zasedanju. Proti včerajšnji odločitvi so že ostro protestirali naravovarstveniki, ki opozarjajo, da italijanski parlament na tak način gre proti stališčem Evropske unije, ki je Italijo že večkrat opozorila, da na področju lova preveč izkorišča izjeme, ki jih dopuščata državna in evropska zakonodaja. Po oceni naravovarstvenikov je to ne samo nov dokaz neobčutljivosti do okolja, ampak tudi škodljivo za razvoj turizma. Berlusconi 40 minut čakal avtomobil na pločniku WASHINGTON - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je bil v torek ob koncu vrha o jedrski varnosti v Washingtonu žrtev neljubega zapleta. Po zaključni večerji, ki jo je predstavnikom 47 držav ponudil ameriški predsednik Barack Oba-ma, je Berlusconi namreč moral na pločniku Convention Centra, v katerem je potekal vrh, kar 40 minut čakati na avtomobil. Očitno se je nekaj zapletlo v službi, ki je skrbela za prevoz gostov v njihove hotele. Italijanski premier je po daljšem čakanju izgubil potrpljenje in hotel iti do svojega hotela peš, toda odgovoren za varnost je njegovo namero odločno zavrnil, tako da mu ni preostalo drugega kot še naprej čakati na pločniku. Zaia v Berlusconijevem slogu TREVISO - Novoizvoljeni predsednik dežele Veneto Luca Zaia je, kot piše na spletni strani deželne izdaje dnevnika Corriere della sera, v slogu italijanskega premiera Silvia Berlusconija v oddaji XNews krajevne televizijske postaje Antennatre podpisal dokument z volilnimi obvezami vpričo urednikov najpomembnejših deželnih medijev. Med obljubami so sprememba pravilnika deželnega sveta in pogajalske platforme z državo ter sprejetje novega deželnega statuta, prvi rezultati pa se bodo pokazali leta 2013. Cilj sta seveda federalizem in avtonomija, pri čemer bo dežela Veneto stalno pritiskala na rimsko vlado. Zaia je tudi ošvrknil novinarje glede vprašanja stroškov politike: »Nehajmo s kri-minalizacijo plač upraviteljev. Če se politike ne plačuje, jo bodo delali samo bogati. Zato moramo od politikov zahtevati moralnost in produktivnost, vendar ne v večji meri kot od ostalih kategorij, npr. od sodnikov, o katerih vi novinarji ne govorite nikoli,« je dejal Zaia in tudi v tem sledil Berlusconijevemu zgledu. gospodarstvo - Ukrep za ponovni zagon potrošnje in krepitev gospodarstva Od danes na voljo finančne spodbude za nakup gospodinjskih in drugih strojev RIM - Od danes je mogoče koristiti finančne spodbude za nakup motornih koles, gospodinjskih strojev, kuhinj, abonmajev na hitro internetno povezavo, izven-krmnih motorjev, ekoloških hiš ter kmetijskih in gradbenih strojev. Pri nakupu motornih koles je popust največ desetodstoten (do 750 evrov), v primeru koles na električni oz. hibridni pogon pa dvajsetodstoten (do 1.500 evrov). Prav tako desetodstoten (do 1.000 evrov) je popust za nakup nove kuhinje, pri gospodinjskih strojih pa je dvajsetodstoten: to pomeni do 130 evrov za pomivalne stroje, do 80 evrov za električne pečice, do 100 evrov za plinske kuhinje, do 500 evrov za klimatizirane nape in do 400 evrov za črpalke za toplo vodo. Za nakup nepremičnin, ki zagotavljajo znatno energetsko varčevanje, znaša finančna spodbuda največ 7.000 evrov, medtem ko je za prikolice in polpriklopnike spodbuda v višini 1.500 oz. 3.000 evrov. Desetodstotni popust velja za kmetijske stroje, dvajsetodstotni pa za gradbene žerjave (do 30 tisoč evrov). Kupci se bodo morali pri tem obrniti do registriranih prodajalcev, ki bodo mo- rali sami poskrbeti za vodenje postopka in obvestiti interesenta, ali je možno koristiti popust. V ta namen je italijanska pošta aktivirala brezplačni zeleni številki, ki delujeta od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure: s fiksnega telefona bo mogoče klicati številko 800123450, z mobilnega pa številko 199123450, operaterji pa nudijo vse informacije. Slednje so na voljo tudi na spletni strani italijanskega ministrstva za gospodarski razvoj www.sviluppoeconomico.gov.it oz. na spletni strani http://incentivi2010.sviluppoeco-nomico.gov.it/infoConsumatori.shtml. Popusti so možni do 31. decembra letos, seveda če bodo še na razpolago sredstva zanje (300 milijonov evrov). Po besedah ministra za gospodarski razvoj Claudia Scajole je za informacije zaprosilo že 400 tisoč državljanov, medtem ko se je doslej registriralo približno 20 tisoč prodajalcev, na ministrstvu pa predvidevajo, da bo zaradi spodbud steklo okoli milijon in 150.000 trgovskih operacij, ki bodo prispevale k ponovnemu zagonu potrošnje in h krepitvi gospodarske rasti. ustavno sodišče O možnosti sklepanja istospolnih porok se mora izreči zakonodajalec RIM - Ustavno sodišče je včeraj razsodilo, da je o možnosti sklepanja istospolnih porok pristojen izključno parlament. Sodišče se je o tem izreklo po pri-zivih, ki so jih vložili trije istospolni pari na sodišču v Benetkah in na prizivnem sodišču v Trentu. Sodniki so v tem smislu razsodili, da so prizivi nesprejemljivi, ker lahko o tem odloča le zakonodajalec in torej parlament. Odvetniki treh parov so vložili priziv proti odločitvi občinskih funkcionarjev, ki so se postavili po robu njihovi zahtevi po objavi ustreznih oklicev. Ustavno sodišče se je začelo s tem ukvarjati 23. marca, toda odločitev je preložilo na obdobje po veliki noči. Odvetniki istospolnih parov so v prizivih zatrjevali, da so občinski funkcionarji kršili 2., 3. in 29. člen italijanske ustave. Med razpravo 23. marca so tudi zatrdili, da je to diskriminacija, saj je v nasprotju z možnostjo, da se poročijo ljudje, ki so spremenili spol s pomočjo kirurškega posega. Sodniki pa so bili mnenja, da je za to pristojen parlament, saj gre za snov, ki jo morajo urejati zakoni, ne pa razsodbe. Pobudo za priziv je dala kampanja Si lo voglio, ki so jo sprožili združenje Certi diritti in različna združenja homoseksualcev in lezbijk. V tem okviru se je v zadnjih dveh letih približno 30 parov obrnilo na občinske urade in zahtevalo objavo oklicev. r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Četrtek, 15. aprila 2010 APrimorski ~ dnevnik 7 OBLETNICA OSVOBODITVE - S čustvi nabito srečanje v organizaciji krožka Ženska soočanja Danes prva pobuda proti privatizaciji vode V ospredju Loredana Gec in Sonja Amf-Kocjan, v ozadju Bruna Zorzini in Stanka Hrovatin kroma znanost - Izumitelj Aleksander Polutnik gost zavoda Stefan Bi se vozili z enokolesom? Z njim je slovenski inovator na Sejmu novosti v Ženevi leta 2008 prejel zlato medaljo za izvirno inovacijo »Za mlade je bilo sodelovanje z OF edina možna alternativa ...« O svojem doživljanju fašizma in 2. svetovne vojne sta spregovorili Stanka Hrovatin in Sonja Amf-Kocjan Čeprav je vojna samostalnik ženskega spola, se o njej govori predvsem z moškega zornega kota. Prevečkrat pozabljamo, da se v vojnah borijo tudi ženske, da so med civilnim prebivalstvom morda prav ženske tiste, ki na lastni koži doživljajo najhujše krivice. Krožek Ženska soočanja (Donne a confronto), ki združuje somišljenice Stranke italijanskih komunistov in Stranke komunistične prenove, je želel zato letošnjo obletnico osvoboditve in konca druge svetovne vojne posvetiti ženskam. Vsem Stan-kam, Sonjam, Vilmam, Zoram, Tatjanam, Vojkam, Ondinam, Almam, Savam, Lučkam in ostalim ženskam, ki so grozote tistega časa videle s svojimi očmi, največkrat pa tudi doživele na svojih telesih ... Zanimivo in s čustvi nabito srečanje je v torek zvečer potekalo v knjigarni Knulp, izoblikovala pa so ga tako ustna kot pisna pričevanja tržaških in goriških žensk. Svoje izkušnje sta osebno predstavili Stanka Hrova-tin in Sonja Amf-Kocjan; prva je bila kurir-ka, druga na sebi že petinšestdeset let nosi posledice fašističnega mučenja. Predsednica partizanskega združenja VZPI-ANPI je občinstvo spomnila, da se je leta 1929 rodila s priimkom Rovatini, saj je fašizem poita-lijančeval priimke, zapiral slovenske šole, preganjal govorce slovenskega jezika. »Odhod k partizanom ali sodelovanje z Osvobodilno fronto je bilo zato nekaj povsem naravnega. Za mlade je bila to edina možna alternativa: kakšno življenje bi sicer imeli?« Tudi štirinajstletna Stanka je postala kurirka, za kar se mora zahvaliti svoji mami, ki je tako kot številne druge mame spodbujala svoje otroke k sodelovanju v odporništvu. Stanka in njene openske prijateljice so mestnim aktivistom prenašale pošto (večkrat tudi Partizanski dnevnik), zbirale so informacije o premikih v openskih kasarnah, a tudi zdravila in hrano. Vse do 3. maja 1945, ko se je s partizansko zmago končno zaključila tudi bitka za Opčine. O Sonji Amf-Koqan in njeni žalostni, skoraj neverjetni zgodbi, je spregovorila režiserka Loredana Gec, ki je za slovensko televizijo Rai posnela ganljiv dokumentarec. Kajti Sonjina zgodba je kot brezkončna nočna mora: ko je bila stara tri leta so ji fašisti ubili očeta (piti so mu dali strojno olje), pri štirinajstih letih jo je sosed skušal posiliti, leto kasneje so italijanske oblasti aretirale tako Sonjo kot njeno mamo. Sonjo so mučili v Štanjelu, Gorici, v žalostno znani Vili Triste v Ulici Bellosguardo, v zaporu »pri jezuitih« (kjer so župniški prostori cerkve sv. Marije Velike). Njen brat je padel kot partizan, njuno mamo so partizani ubili ... Tako gospa Sonja kot kurirka Stanka ali deportiranka Wilma (Brajnik-Braini, ki je spregovorila v video intervjuju) ) so o svojih izkušnjah spregovorile brez jeze ali zagre-njenosti, temveč le z namenom, da bi mlajši generaciji posredovale informacije o preteklosti: zato da bi se grozote ne ponovile, a tudi zato, »da bi se ljudje zbudili«. Torkovo srečanje, med katerim so prebrali tudi nekaj odlomkov o Almi Vivoda, Ondini Peteani in Zori Perello, pa je želelo spodbuditi tudi zanimanje za kraje, kjer so italijanske in slovenske antifašistke trpele, večkrat pa tudi končale svoja življenja. Javnost ne bi smela pozabiti na Vilo Triste, na inšpektorat v Ulici Cologna, na zloglasne »jezuite«. Slišati je bilo, da morajo ti kraji postati kraji spomina, na grozote, ki so se dogajale za njihovimi zidovi, pa naj opozarjajo tudi primerni napisi (združenje ANPI je na primer že začelo postopek za postavitev table v Ul. Cologna). Slišati pa je bil tudi poziv, naj javnost ne pozabi na neverjetno ravnanje italijanske republike, ki je z državnimi častmi odlikovala tudi vicekomisarja Gaetana Colottija in karabinjerja Antonia Di Laura: prvi ima na vesti številne tržaške antifašistke in antifaši-ste, drugi zagotovo »vsaj« Almo Vivoda, ki jo je nekega junijske dne ustrelil v Ulici Pin-demonte ... Poljanka Dolhar Aleksander Polutnik se je v dvorano, kjer je imel srečanje z dijaki, pripeljal kar na sedlu svojega izuma kroma Bi se kdaj želeli peljati z vozilom, ki bi ga potem lahko mirne duše spravili v avtomobilski prtljažnik? Z vozilom, ki bi bilo zaradi električnega pogona tiho, zaradi nizke hitrosti in omejene avtonomije pa čisto prikladno za vožnjo na krajše razdalje (npr. po mestnih peš conah, kolesarskih stezah in pločnikih)? Če ste za to, potem se lahko poslužite mo-nokolesa oz. enokolesa na električni pogon, ki ga je izdelal slovenski izumitelj Aleksander Polutnik iz Malečnika pri Mariboru, ki je na mednarodnem inovacijskem sejmu Salon novosti v Ženevi leta 2008 prejel zlato medaljo za izvirno inovacijo, poleg tega pa tudi posebno priznanje novinarjev, ki so njegovo enokolo ocenili kot medijsko najbolj zanimivo novost. Aleksander Polutnik se je včeraj mudil v Trstu kot gost Poklicnega zavoda (po novem Višješolskega izobraževalnega zavoda) Jožefa Stefana. V dvorani Spazio Village v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu je namreč predstavil svoje enokolo, razložil delovanje, marsikaj pa je tudi povedal o pridobitvi in pomenu patenta, ki ščiti znanje osebe, ki je določeno stvar izumila. Slo- venski inovator je v dvorano prispel ravno na sedlu svojega izuma, ki lahko ohranja ravnotežje zahvaljujoč se nekaterim senzorjem, ki jim pravijo žiroskopi in pospeškometri: prvi so senzorji pozicije, ki merijo hitrost vrtenja, medtem ko drugi merijo zemeljsko težnost in izračunajo kot. S kombinacijo vseh omenjenih senzorjev je mogoče dobiti kot in kotno hitrost, na podlagi katerih regulator (del programa), ve, ali enokolo pada naprej ali nazaj ter izračuna, kaj naj naredi motor, ki je drugače integriran v kolo, da se ohrani ravnotežje. Tako je nemogoče pasti, je dejal Polutnik, ki je opozoril na še eno lastnost svojega izuma in sicer inercijsko navigacijo, pri kateri procesor brez zunanjih poročil (podobno kot pri vesoljskih plovilih ali letalih) izračuna, kje se vozilo nahaja. Polutnikovo enokolo lahko doseže maksimalno hitrost 15 km/h, s polno litijsko baterijo (s počasnim polnilcem se napolni v šestih urah) se lahko vozi največ tri ure in prevozi največ trideset kilometrov. Da se nauči vožnje s takim kolesom, uporabi človek od pet do trideset minut časa, pri čemer ne utrpi poškodb, čeprav mora računati na ne- kaj padcev. Poleg tega se baterija lahko polni tudi pri vožnji navzdol oz. pri zaviranju. Polutnik je svojo inovacijo patentiral, kar pomeni, da je zaščitil svoje tehnično znanje s tem, da je izpolnil tri pogoje: njegovo enokolo namreč predstavlja nekaj novega in inovativnega, poleg tega je tudi uporabno. Patentni postopek (ki je precej dolgotrajen in drag ter pri katerem je po izumiteljevem mnenju prva stvar ta, da se izuma ne sme obešati na veliki zvon) steče potem ko izumitelj vloži patentno prijavo z datumom. Vsak nov izdelek nastane na podlagi ideje, preverjanja njene izvirnosti in potencialnega trga ter izdelave prototipa. Z izdelavo prototipa in pridobitvijo patenta stvar namreč še zdaleč ni zaključena, nasprotno, opravljena je komaj polovica dela, saj je prototip lahko precej drugačen od dobrega izdelka, poleg tega je treba potem pomisliti tudi na trgovine, ki bi bile pripravljene prodajati tak izdelek, dalje na serviserje in nadomestne dele idr.. Stvar je laže prodati, če gre za zelo specifične rešitve, v slučaju stvari, ki bi bile bolj splošne uporabe, pa postane prodaja težja. (iž) V teh dneh bodo stekle številne pobude, s katerimi družbeno in naravovarstveno čuteče organizacije želijo osmisliti in podpreti zbiranje podpisov za referendum, s katerim bi črtali sporne tri člene »Dekreta Ronchi«, v katerih je upravljanje vodnih storitev zaupana zasebnim družbam, ki se ravnajo po tržnih zakonitostih. Prva taka pobuda bo prav danes zvečer ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Na današnjem srečanju bosta nastopila Luca Martinelli, časnikar revije Altre-conomia, ki je ravnokar izdal knjigo »L'acqua e una merce. Perche e giusto e possibile arginare la privatizzazione - Voda je tržno blago. Zakaj je prav in mogoče zaustaviti privatizacijo« in Massimo Moretuzzo, sodelavec nevladne organizacije CeVI iz Vidma, ki se že dolgo posveča delu v zvezi s splošno pravico do vode. Moretuzzo je tudi vsedržavni koordinator kampanije »Voda neodtujljiva dobrina človeštva«. Gosta bosta spregovorila prav o osnovni pravici vseh ljudi do čiste vode, zaradi katere zgoraj omenjene organizacije podpirajo gibanje za javno upra-vljenje. Obrazložila bosta tudi vsebino spornih zakonskih predpisov ter opisala, kje in kako dolgo bomo občani lahko podpisali, da izrazimo svojo zahtevo po neprofitnem upravljanju vodnih storitev. Srečanje organizirajo: Accri, Arci Trieste, Asud, Bioest, GasTrieste, Gruppo Beppe Grillo Trieste, Mosaico per un comune avvenire, Sen-za Confini Brez Meja Jutri filmski večer SKD Igo Gruden Mladi zamejski ustvarjalci bodo v petek, 16. aprila ob 20.30 glavni protagonisti filmskega večera, ki ga prireja SKD Igo Gruden. Večer bodo tokrat oblikovali mladi Zala Gruden (Red mora biti), Meta Lovrenčič (The killer) in Daniel Radetti. Slednji bo predvajal dva igrana filma. Prvi film »Zbudi se Jakob« je uspeli poskus remake-a »Piratov s Karibov« in je v celoti igran v nabrežinskem Bregu. Drugega, »Fa-scisti sul carso: alla conquista dei Do-berdani!«, pa je izoblikoval skupaj s Sandijem Štefančičem na podlagi filma »Fašisti na Marsu«. Kot nam je povedala predsednica društva Mariza Skerk, »spada filmski večer v posrečeno serijo večerov, ki jih SKD Igo Gruden prireja že drugo sezono po vrsti, v glavnem v sodelovanju s Kinoateljejem. Večeri so bili do sedaj dobro obiskani, za petkovo srečanje pa pričakujemo naval mladih ljubiteljev amaterskih igranih filmov«. Z.P. Danes odprtje sejma Domus Persona Na tržaškem velesejmu bodo danes odprli prvo izvedbo razstave »Domus Persona - zdravje v tvoji hiši«, na kateri predstavljajo najnovejša odkritja na znanstvenem, zdravstvenem in tehnološkem področju. Odkritja, ki lahko olajšajo življenje na domu in povečajo avtonomijo tistih, ki se soočajo s takimi in drugačnimi težavami (začasno poškodbo, trajno fizično prizadetostjo, demenco itd.). Sejem bo odrt do nedelje, 18. aprila, od 9.30 do 19.30, spored pa ob razstavi predvideva tudi številna predavanja. Popravek V včerajšnji članek o razstavni dejavnosti Galerije TK se je vrinila napaka. Odprtje razstave starih fotografij in razglednic, ki jo Tržaška knjigarna prireja v sodelovanju s škedenjskim etnografskim muzejem, bo v soboto, 24. aprila (in ne 17., kot je bilo napačno zapisano), ob 18. uri. V Tržaški knjigarni ostaja medtem na ogled skupinska razstava likovnega društva Pozejdonka. 8 Četrtek, 15. aprila 2010 TRST / pokrajina - V okviru sporazuma, ki so ga marca lani sklenili s sindikati Cgil, Cisl in Uil V zadnjem letu vrsta ukrepov v boju proti gospodarski krizi Skoraj 350 tisoč evrov za brezplačne mesečne vozovnice, za sklad ATER ali štipendije za brezposelne Pokrajinska uprava je v zadnjem letu v sodelovanju s sindikati Cgil, Cisl in Uil sprožila vrsto ukrepov in pobud na gospodarskem in družbenem področju, ki so bili v skupni vrednosti skoraj 350.000 evrov. V tem okviru so bili finančni prispevki, olajšave ali druge oblike pomoči za družine in posameznike, ki so se znašli v težavah zaradi mednarodne gospodarske krize. Ukrepi so bili različni, med temi pa so bili med drugim zmanjšanje tarif oziroma olajšave v lokalnem javnem prevozu, izredno financiranje socialnega sklada tržaškega podjetja za ljudske gradnje ATER in štipendije za brezposelne. To je bilo sad sporazuma, ki ga je pokrajinska uprava sklenila 23. marca lani s sindikati Cgil, Cisl in Uil. Predvideni ukrepi so bili v tem smislu zapisani v dokumentu, vezanem na dogovor med pokrajinsko upravo in sindikati. Sporazum je urejal odnose med pokrajino in sindikati na več področjih, njegov namen pa je bilo predvsem sodelovanje na gospodarskem in družbenem področju. Sporazum so nadgradili junija lani, ko so določili pogoje za upravičence glede prejemanja prispevkov oz. olajšav, in oktobra lani, ko so olajšave, predvidene za brezposelne, razširili tudi na posameznike, ki so bili ob službo. Dogovor je namreč do takrat predvideval olajšave za družine z eno samo plačo, ki so iz dneva v dan ostale brez dohodka. Oktobra so uvedli tudi druge novosti in veljajo od takrat za pravico do olajšav kriteriji zavoda Inps o družinskem ekonomskem stanju (Isee). Pokrajinska uprava se je vsekakor stalno posvetovala s sindikati glede proračuna, šolskih storitev ter politik na področju gospodarstva, ovrednotenja ozemlja, dela in poklicnega izobraževanja, mladih, sociale, prevozov in okolja. Obračun doslej opravljenega dela je predstavila včeraj pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat ob udeležbi drugih pokrajinskih odbornikov in predstavnikov pokrajinskih sindikatov Cgil, Cisl in Uil. Pokrajinska uprava, je povedala, je za nekatere ukrepe in ustrezno financiranje poskrbela neposredno, za druge pobude pa je posredovala pri pristojnih javnih upravah in institucijah. Pokrajina je vsekakor sprva ukrepala v javnem lokalnem prevozu. Četudi je za tarife pristojna deželna uprava, je pokrajina v preteklih letih že nudila finančne prispevke za ljudi v težavah. V zadnjem letu pa je pokrajina prispevala skupno 130 tisoč evrov za brezplačne mesečne vozovnice na avtobusih prevoznega podjetja Trieste Trasporti. Specifično so med junijem lani in marcem letos izdali skupno 489 mesečnih vozovnic. Dalje je pokrajina namenila 115 tisoč evrov štipendijam, stažem in tečajem poklicnega izobraževanja za brezposelne. V zvezi s stanovanjsko problematiko je prispevala 100 tisoč evrov za izredno financiranje socialnega sklada podjetja ATER. Iz tega črpajo denar za pomoč ljudem pri plačevanju računov za dobavo elektrike, plina in vode. Od podjetja ATER pa pokrajina tudi zahteva, da poskrbi za dodatne olajšave za najemnike. Dodatna pobuda je svetovalno okence, ki so ga odprli v sodelovanju z nekaterimi bankami in na katerega so se lahko obračali upravičenci, npr. za ugodnejše pogoje pri posojilu. Poleg tega si je pokrajina prizadevala za zmanjšanje tarif za uporabo elektrike, vode in plina ter nadzorovala cene blaga široke porabe. Na osnovi novega dogovora iz oktobra lani ima torej zdaj pravico do olajšav, kot rečeno, še več ljudi. Sporazum predvideva olajšave za odvisne in delno odvisne (ti bodo morali dokazati, da so bili zaposleni vsaj šest mesecev) delavce, ki so ostali brez službe (dokončno ali začasno) po 1. oktobru leta 2008. Za pravico do olajšav ne sme letni dohodek družine na osnovi kriterijev Isee presegati 7.500 evrov (v letu 2008). Delavci, ki so ostali brez službe po 1. januarju leta 2009, morajo vložiti samo-potrdilo: letni dohodek Isee (glede na leto 2009) družin s 4 ali več člani ne sme presegati 23.500 evrov, družin z manj kot 4 člani ne sme presegati 16.500 evrov, medtem ko velja za posameznike meja 11.000 evrov. (ag) * » '"H r . HB y ; , i , j » . - i y 1 Wk i r Sprejete protikrizne ukrepe so predstavili pokrajinska predsednica Bassa Poropat in predstavniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil kroma * i * wV i OBLETNICA 50 let društva Alliance française Kulturno društvo Alliance française je bilo ustanovljeno leta 1883 v Parizu z namenom, da bi promoviralo poznanje francoskega jezika in kulture po vsem svetu. Tržaška podružnica je začela delovati leta 1960, natanko pred petdesetimi leti. Ob obletnici ustanovitve bo društvo potrdilo svoje poslanstvo s prirejanjem dvodnevnega posveta z naslovom »Frankofo-nija med Jadranom in Balkanom«. Posvet se bo pričel v petek, 16. aprila ob 16.30 v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu s slovesnostjo ob podelitvi častnega članstva pisatelju Claudiu Magrisu ob prisotnosti njegovih francoskih prevajalcev, to sta soproga Jean in Marie-Noelle Pastureau. Srečanje bo s prostim vstopom. Posvet se bo nadaljeval naslednjega dne ob 9.00 na sedežu yacht-kluba Adriaco na pomolu Sartorio. ROP zahteva severne lige - Oborožitev redarjev v okoliških občinah Redarji s pištolami na Krasu? Maurizio Ferrara: »Po oborožitvi mestnih redarjev bi morali oborožiti tudi redarje v petih okoliških občinah Tržaška Severna liga zahteva oborožitev redarjev v okoliških občinah. V tržaškem občinskem svetu je predstavila nujno resolucijo, v kateri poziva župana, naj poseže pri deželni vladi, da bi »vzpostavili soočenje med vsemi tržaškimi župani za koordiniranje dejavnosti pripadnikov občinskih policij, ki bodo opravljali svoje delo oboroženi.« Potem ko si je - na podlagi državnega in deželnega zakona - dejansko že »izborila« oborožitev tržaških mestnih redarjev (o sklepu bo mestna skupščina razpravljala v ponedeljek), hoče tržaško vodstvo Bossijeve stranke vsiliti oborožen nadzor redarjev tudi v okoliških občinah. Na včerajšnji tiskovni konferenci je občinski svetnik Mau-rizio Ferrara v premisi poudaril, da se je število kaznivih dejanj po padcu meje na Tržaškem povečalo. Omenil je nekaj primerov (kraje v vilah pri Devinu, posilstvo v Sesljanu, napad na Rilkeje-vi pešpoti), ugotovil, da se je »povečala nevarnost za prebivalstvo« in nakazal rešitev: oborožitev občinskih redarjev. Kako? V koordinaciji z oboroženimi mestnimi redarji tržaške občine. Tako naj bi imeli en sestav oboroženih redarjev v mestu, drugega pa na podeželju, je pojasnil dolinski občinski svetnik Severne lige Sergio Rudini, tržaški mestni redar po poklicu. Član pokrajinskega vodstva Severne lige Pierpaolo Roberti je dodal, da bi morali »župani okoliških občin bolj misliti na varnost občanov«, redarji pa ne bi smeli »opravljati delo občinskega sla ali nadzornika urbanističnih del«. Zgoniški občinski svetnik Severne lige Gianfranco Melillo je podprl predlog o oborožitvi redarjev. V Zgo-niku imajo sicer le enega, zato bi bilo treba s projektom Morje-Kras koordinirati delovanje redarjev v okoliških občinah. Na vprašanje na podlagi katerih objektivnih podatkov temelji izjava o povečanju kaznivih dejanj v okoliških občinah, Maurizio Ferrara ni vedel odgovoriti, ker »ne razpolagam s temi podatki«. Doslej je svoje redarje oborožilo kar 93 odstotkov italijanskih občin, je po tržaškem občinskem odborniku za varnost Enricu Sbrigli povzel Ferrara, ki je prepričan, da »imamo ljudi na naši strani, kot so pokazale tudi deželne volitve,« medtem ko je levica »preveč dobra, naklonjena tujcem in pro-tiitalijanska.« M.K. župani okoliških občin - Enotno mnenje Oboroženi redarji? Ne, ne! Sardoč, Premolinova, Pisani, Ret in Nesladek zavračajo predlog Severne lige Mirko Sardoč kroma Oborožitev občinskih redarjev? Za božjo voljo! Župani petih okoliških občin nasprotujejo predlogu tržaške Severne lige. Po njihovem mnenju je oborožitev občinskih redarjev povsem nepotrebna. Prvič, ker na njihovem ozemlju ni zaznati porasta kaznivih dejanj; drugič, ker je prisotnost sil javnega reda do-voljšna, tretjič, ker sami občani sodelujejo pri nadzoru nad ozemljem, in četrtič, ker si občine ne morejo privoščiti nepotrebnih stroškov. Medtem ko šteje tržaška občina 330 mestnih redarjev, jih premorejo okoliške občine skupno 25: zgoniška in repentabrska občina po enega, dolinska občina tri, miljska 14, devinsko-nabre-žinska pa pet rednih in enega začasno zaposlenega. Zgoniški župan Mirko Sardoč je kategorično zavrnil predlog predstavnikov Bossijeve stranke o oborožitvi občinskih redarjev: »Na našem ozemlju imamo karabinjersko postajo, poleg tega je prisotnost policijskih sil in finančnih stražnikov čisto dovolj za zagotovitev varnosti. Oborožitev našega edinega občinskega redarja ne bi bistveno pripomogla k povečanju varnosti na občinskem ozemlju, saj je le-ta že dovolj pod nadzorom. Okoliške občine smo se s projektom Morje-Kras odločili za sodelovanje in koordinacijo številnih služb in servisov. V tem okviru pripravljamo tudi konvencijo za koordinirano medobčinsko redarsko službo, ki pa naj bi jo izkoriščali ob večjih pobudah in manifestacijah, ne pa za boj proti kriminalu. Ugotoviti moramo, koliko bo ta koor- dinirana služba stala vsako občino, in predvsem poiskati učinkovit način, da bi služba čim manj stala davkoplačevalce,« je opozoril zgoniški župan Sardoč. Dolinska županja Fulvia Premolin je bila kategorična: »Sem absolutno proti oborožitvi redarjev. Prvič zato, ker nima naša občina celega korpusa redarjev, temveč samo tri redarje. Drugič pa zato, ker se zanesemo na obstoječe, delujoče organe javne varnosti. Ti so oboroženi, z njimi sodelujemo zelo dobro. Karabinjerji imajo v Dolini svojo postajo, s policijo so vsakodnevno prisotni na ozemlju. Poleg tega se zanesemo na naše ljudi, ki so navajeni diskretnega nadzora nad ozemljem. Zato oborožitev redarjev ni potrebna. Naj rajši posredujejo več sredstev organom javnega reda, namesto da bi jim jih odjedali. Ponavljam: v naši občini oborožitev redarjev, hvala bogu! ni potrebna,« je pribila Pre-molinova. Tudi za repentabrskega župana Marka Pisanija bi bila oborožitev redarja odvečna: »Odlično sodelujemo s silami javnega reda, tako z orožniki kot s policijo. Porasta kriminalnih dejanj ne be- kroma ležimo. Ko je prišlo pred letoma do porasta kraj, smo poostrili nadzor in vse se je umirilo. Zato menim, da bi bila oborožitev redarja povsem nepotrebna in neprimerna.« Miljski župan Nerio Nesladek je na isti upraviteljski dolžini: »Redarji s pištolami so absolutno nepotrebni. To bi bil le dodaten nepotreben strošek, saj nismo v zadnjih letih beležili porasta kaznivih dejanj, nismo ogroženi. Na našem ozemlju imamo postajo karabinjerje, postajo finančnih stražnikov in policijski komisariat. Z vsemi zgledno sodelujemo, ne potrebujemo dodatne militari-zacije našega ozemlja.« Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je nakazal delovanje občinskih redarjev: »Naši redarji nadzorujejo promet pred šolami, opravljajo razne nadzore na ozemlju, poleti urejujejo promet. Ali si predstavljate, da bi prišli oboroženi pred šole. To nima nobenega smisla. Tudi zato ne, ker je sodelovanje s karabi-njerji in policijo zgledno. Kvečjemu bi lahko povečali število redarjev, a pakt o stabilnosti nam to prepoveduje.« M.K. / TRST Četrtek, 15. aprila 2010 9 TRST - Na reviji Coralmente nastop šolskih pevskih zborov Ustvarjalne interpretacije svetega in posvetnega Ubran nastop slovenskih zborov liceja Slomšek ter nižjih srednjih šol Gregorčič in Gruden Med množičnimi zborovskimi revijami je Coralmente tista, ki ponuja vpogled v najbolj raznoliko stvarnost, saj se v tem okviru že osmo leto zbirajo tržaški šolski zbori, za katerimi stojijo najrazličnejši pedagoški in glasbeni pristopi. V prvih izvedbah so bile razlike zelo očitne, predvsem med zbori slovenskih šol, ki temeljijo na že utrjeni zborovski praksi in tradiciji, in večino zborov šol z italijanskim učnim jezikom. Z leti sta primerjava in medsebojno spoznavanje postala spodbuda za rast in izboljšanje, zato se je razdalja postopoma zmanjšala tako na nivoju izvedb kot vedno zanimivejših in primernejših programskih izbir. 14 zborov srednjih in višjih šol se je v ponedeljek zvrstilo na odru gledališča Ros-setti, kjer je vsak na svoj način, ustvarjalno interpretiral vezno temo svetega in posvetnega. Obsežna rdeča nit je ponujala neskončne možnosti kombinacije. Eksotika Indije in Afrike je navdihnila Anno Stopper, da je lepo pripravila z učenci srednje šole Rismondo pevsko potovanje okrog sveta na temo odnosa človeka z okoljem. Z različnimi narodnimi izrazi in njihovimi zanimivimi ritmičnimi posebnostmi je Margherita Messina sestavila program nastopa srednje šole Codermatz na temo ljubezni od Rusije do Jamajke. Sveta in posvetna ljubezen sta kot kontrastna elementa obarvala nastop dijakov srednje šole Altura, ki jih je na kitaro spremljal mentor Paolo Simsig. Tema življenja med svetim in posvetnim pa je pridobila popevkarski ton v izvedbah dijakov šole Tomizza, ki jih je vodila Eliana Pograri. Angela Baruffo je s pevci liceja Car-ducci iskala sintezo med ljudskim in nabožnim izrazom v odlomku iz znamenite Ramirezove Mise criolle; precej ambiciozen načrt, ki zahteva določeno vokalno, ritmično in sploh glasbeno znanje, pa bi zahteval oporo zborovodske geste. Šolski programi posvečajo tako skromno pozornost glasbeni izobrazbi, da so rezultati pretežno izvenšolske dejavnosti - razen izjemnega primera šol z glasbeno usmeritvijo - popolnoma odvisni od kompetenc in ciljev oz. pedagoških načrtov mentorjev. Med zbori, ki so pokazali najbolj zanimive dosežke, je zbor liceja Galilei, ki se je pod vodstvom Roberte Ghietti lotil bolj zahtevnega programa renesančnih skladb in dokazal z izvedbo, da je dojel bistvene stilne značilnosti. Dekliški zbor liceja Slomšek se je odlikoval z ubranim petjem pod vodstvom Nede Sancin. Disciplinirana skupina srednje šole Stock je tudi letos podala dodelane izvedbe treh skladb, ki jih je iz mednarodne literature izbrala Rosanna Posarelli. Ko bi revija bila tekmovalne na- Med nastopom na reviji Coralmente kroma rave, bi posebno nagrado za kreativnost prejel zbor liceja Oberdan, s katerim je iznajdljiv Stefano Klamert pripravil izvedbo daljše skladbe, ki na osnovi harmonske sorodnosti in z uporabo vokalnega posnemanja zvoka raznih glasbil povezuje baročni kanon s popevko skupine Green Day. Premišljene programske izbire so zaznamovale nastopa zbora liceja Petrarca (vodi Francesco Calandra) z izvedbo dveh baročnih skladb na isto glasbeno temo in dekliške skupine li-ceja Dante (vodi Vincenzo Ninci), ki se je z bolj „koncertnim« pristopom vživela v melanholijo slovanske literature. Zboro-vodkinja Aleksandra Pertot je z dijaki dolinske srednje šole S. Gregoričič pripravila tehten program, v katerem je ljudski ton povezal sveto in posvetno temo; dijaki srednje šole I. Gruden pa so se pod njenim vodstvom, solidno odrezali z raznoliko trojico skladb, med katerimi so predstavili tudi malo presenečenje kot je slovenska različica neapeljskega klasika Funiculi Funicula. Lep, homogen zvok zbora šole sv. Cirila in Metoda je na najprimernejši način sklenil celotno revijo s čisto, prisrčno izvedbo nežne skladbe „Dežela iz sonca in morja» zborovodje Maurizia Marchesicha in še z ritmom dominikanske nabožne pesmi. Zborovski maraton, ki je nastal s podporo Pokrajine Trst, se je po tradiciji zaključil s skupno pesmijo, ko je 501 pevcev napolnilo oder in zapelo gospel skladbo, tokrat pod vodstvom Roberte Ghietti. ROP skupina 85 - Danes Okrogla miza o jezikih manjšin Skupina 85 prireja danes (četrtek, 15. aprila) ob 17.30 v dvorani Tessitori (trg Oberdan 5) okroglo mizo na temo Manjšine v Evropi - Manjšine in Evropa: avtohtoni in regionalni jeziki, jezikovne politike in identiteta, jezik in šolstvo, dvo-jezičnost in večjezičnost, državljani in priseljenci. Sodelujejo novinar Bojan Brezigar, psihologinja Susanna Pertot, predsednik Centra Dia-loghi Europei Giorgio Rosset-ti, filozofinja jezika Marina Sbisa, raziskovalka Zaira Vi-dali. Razpravo vodi Susanna Pertot sourednica knjige Rights, Promotion and Integration Issues for Minority Languages in Europe (Pravice, pospeševanje in vprašanja integracije manjšinskih jezikov v Evropi) - Palgrave Macmillian, England 2009. NABREŽINA - Nižja srednja šola Iga Grudna »Ekodan« za lepše okolje Mladi so si zavihali rokave, prijeli za orodje in temeljito očistili okolje v bližini šole Dobili so se ob 9.30 v šolskih prostorih: najprej so se zbrali v razredih, potem so vsi skupaj odšli v večjo učilnico, kjer so prejeli napotke, na koncu pa so se »oborožili« z metlami, rokavicami, vrečami, manjšimi žagami, motikami škarjami, grabljami in drugim orodjem ter začeli čistiti okolico. Zgodilo se je v torek dopoldne na Nižji srednji šoli Iga Grudna v Na-brežini, kjer je potekal »eko-dan«, ki je v okviru naravovarstvenega projekta Ekošola namenjen olepšanju šolske okolice, že več let pa ga tradicionalno prirejajo na prvi dan pomladi. Tokrat je eko-dan zaradi šolskega izleta prišel na vrsto malo pozneje, a so se učenci vseeno vneto lotili čiščenja. Mladi so s seboj prinesli orodje, medtem ko je za rokavice, plastične vreče (za papir in plastiko, potekalo je namreč ločeno zbiranje) in malico poskrbela devinsko-nabrežinska občinska uprava, ki že več let sode- Okolica šole je bila po akciji bolj urejena luje s šolo Gruden pri okoljevar-stvenem projektu. Po začetnem zbiranju po razredih so se naposled zbrali v večji učilnici v pritličju, kjer jim je napotke dala koordinatorka nabrežina - Tradicionalno srečanje kulturnih in športnih združenj s podžupanom Romito Za poletne centre bo po novem potrebno dovoljenje občinske uprave V devinsko-nabrežinski občini bodo kulturna in športna društva ter drugi dejavniki, ki prirejajo poletne centre, zaradi spremenjenih normativov potrebovali dovoljenje občinske uprave. To je povedal de-vinsko-nabrežinski podžupan ter občinski odbornik za turizem, kulturo, šport, trgovino, javna dela in javno posest Massimo Romita iz vrst Nacionalnega zavezništva, ki je včeraj popoldne v Kamnarski hiši v Nabrežini priredil informativno srečanje s predstavniki kulturnih in športnih društev v devinsko-nabrežinski občini. Namen srečanja je bilo seznaniti javnost z načrti Romitovega odborništva v prihodnjih mesecih, pa tudi prisluhniti zahtevam oziroma potrebam posameznih športnih društev. Sicer je bilo na dnevnem redu Ro-mitovega tradicionalnega srečanja še kar precej točk, od novosti v zvezi z javnimi prispevki do poročila o spomladanskih prireditvah, predstavitve pobud, ki jih namerava prirediti poleti občinska uprava, predstavitve načrta za turistično promocijo, nove dvomesečne zgibanke s sporedom pri- Srečanje z Romito je bilo v Kamnarski hiši reditev, sodelovanja pri pobudi Bela jadra, plava riba in delovanja občinske konzulte mladih. Romita je po uvodnem poročilu o delovanju občinske informativne točke v Se- kroma sljanu predstavil razne pobude, prek katerih bo občinska uprava v sodelovanju z nekaterimi združenji poskrbela za promocijo devinsko-nabrežinske občine. O turističnem infocentru v Sesljanu je podrobne- je govorila Francesca Pitacco, ki je zadolžena za njegovo delovanje. Vodja centra je med drugim pozvala vse, ki se v devinsko-nabrežinski občini ukvarjajo s športno, kulturno, turistično ali drugo dejavnostjo, da posredujejo centru informativno gradivo. Romita je v zvezi s promocijo ozemlja med drugim omenil stand, ki ga bo občinska uprava odprla na prireditvi Bavisela. Vse pobude in prireditve občinske uprave bodo vsekakor ponatisnjene v dvojezični brošuri, ki jo bodo izdali konec aprila. Publikacija bo ponatisnjena v 10.000 izvodih in bodo v njej dogodki v mesecu maju in mesecu juniju. Romita je poudaril, da jo bodo delili v vsej tržaški in tudi goriški pokrajini. Julija in avgusta bodo izdali sorodno publikacijo, ki bo poleg v slovenskem in italijanskem tudi v angleškem in nemškem jeziku. Romita je še povedal, da letos ne bo v okviru pobude Bela jadra, plava riba kmetijskih dnevov. Po njegovih besedah pa bo občinska uprava nenazadnje letos obnovila nogometni igrišči v Vižovljah in Nabrežini ter občinsko telovadnico v Na-brežini. kroma projekta Ekošola podravnateljica NSŠ Gruden in profesorica tehnologije Alenka Franceschini. Učenci so se razdelili po skupinah in začeli sistematično čistiti okolico: nekateri so pometali dvorišče pred šolskim poslopjem, drugi cesto, ki pelje do le-tega, spet drugi so odstranjevali plevel in druge »moteče« rastline z zelenih površin, urejali šolski vrt in se ukvarjali z drugimi podobnimi opravili. Čiščenje je potekalo ves dopoldan, na šoli pa so tudi poskrbeli za fotografiranje območja pred in po čistilni akciji, posnetke pa bodo poslali okoljevarstveni organizaciji Legambiente, saj želijo sodelovati na fotografskem natečaju, ki poteka v okviru pobude Nontiscordardime, ki je usmerjena v olepšanje šolskih prostorov in okolice. Kot že rečeno, je »eko-dan« potekal v okviru projekta Ekošola, ki ga na NSŠ Gruden že vrsto let izvajajo v sodelovanju z devinsko-nabrežin-sko občinsko upravo in katerega cilj je, kot piše v šolskem časopisu Jadro, vzpostaviti pravilno naravovarstveno zavest in privzgojiti, kako lahko tudi učenci z vsakdanjim ravnanjem manj onesnažujejo naravo in kako utegne biti zelo koristna tudi uporaba odpadnih materialov. Učenci, ki obiskujejo laboratorij tehnologije, tako vsako leto po razredih namestijo zbiralnike za ločeno zbiranje odpadkov, kot so papir, plastika in pločevinke, v vsakem razredu pa tudi visi pravilnik, ki so ga napisali učenci sami. (iž) 10 Četrtek, 15. aprila 2010 TRST izlet - Po sledovih starodavnih Rundiktov Z numizmatičnim društvom J.V. Valvasor na Ajdovščino nad Rodikom / Ogledi razstav in izleti z arheološko vsebino so že stalnica pri Numizmatičnem društvu J.V. Valvasor. Tovrstni letošnji izlet, v nedeljo 18.4.2010, bo imel kot cilj Rodiško Ajdovščino, 804 m visoko vzpetino, ki se dviga nad vasjo, kjer je stalo od prazgodovine do pozne antike obsežno naselje, sedež skupnosti Rundiktov. Izvor krajevnega imena Rodik je postal jasen, ko je leta 1842 domačin pri Materiji pri zemeljskih delih naletel na napisni kamen na katerem so omenjeni Rundikti (Run-dictes) v mejnem sporu z rimskim senatorjem in kasnejšim konzulom Gajem Lekanijem Basom (C. Laecanius Bas-sus), ki je sicer znan kot veleposestnik v Istri - imel je luksuzno vilo v Fažani pri Puli in amfore z njegovim pečatom so nosile istrsko olje in vino v mnoga mesta od Rima do severnih meja rimske države. Kamen hrani tržaški mestni muzej. Vrh Ajdovščine s tako dolgo kontinuiteto poselitve je bil predmet ob- Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 15. aprila 2010 HELENA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.51 - Dolžina dneva 13.31 - Luna vzide 6.16 in zatone ob 21.22. Jutri, PETEK, 16. aprila 2010 BERNARDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,3 stopinje C, zračni tlak 1011,1 mb pada, veter 5 km na uro jug, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. Rimski srebrnik iz 2. stoletja pr. n. št. (izkopavanja naselbine 1981) CI3 Lekarne Do sobote, 17. aprila 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 2000121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Spomini na leto 1945 Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! sežnih arheoloških raziskav s strani Arheološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani v sedemdesetih in osemdesetih letih. Arheologi so ugotovili, da je bila Ajdovščina vsaj 1000 let matično naselje območja, ki ga danes opazujemo. Raziskano je bilo tudi žgano grobišče iz ene izmed faz obstoja naselja. Notranjost gradišča je danes preprežena z ruševin-skimi grobljami, ki kažejo na ureditev naselja - njegov urbanistični koncept -v zadnjem obdobju njegovega razcveta, v 4. in 5. stoletju našega štetja. Še danes je v splošnem potek stavbnih nizov, ulic in trgov jasno razpoznaven. Bogastvu arheoloških pričevanj NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.20 »L'uomo nell'ombra«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Green Zone«; 16.30, 19.55, 22.20 »L'uomo nell'ombra«; 15.55, 22.15 »Colpo di fulmine«; 22.00 »Scontro tra titani«; 21.00 »Ligabue Day«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »La vita e una cosa meravigliosa«; 18.05, 20.00, 22.15 »Gamer«; 16.00, 18.00 »Dra-gontrainer 3D«; 15.50 »Remember Me«; 17.45, 20.00 »E' complicato«; 15.50, 18.00, 20.10 »Alice in Wonderland 3D«. FELLINI - 17.00, 20.20 »Il piccolo Nicholas e i suoi genitori«; 18.30, 22.00 »Mine vaganti«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Il cac-ciatore di ex«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.10, 22.00 »Happy Family«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 22.00 »Una proposta peri dire si«; 18.15, 20.15 »Sunshine Cleaning«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 18.50, 21.00 »Ne pozabi me«; 17.10, 19.10, 21.30 »Predobra zame«; 19.00, 21.50 »Zlovešči otok«; 17.00 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 15.50, 18.00, 20.10 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 17.00, 19.10, 21.20 »Triaža«; 16.00, 18.20, 20.40 »Lovec na glave«; 16.10, 18.30, 20.50 »Alica v čudežni deželi 3D«; 16.50, 19.00, 21.10 »Predobra zame«; 16.20, 18.40, 21.00 »Ali-ca v čudežni deželi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »E' complicato«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Green Zone«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Dragon Trainer 3D«; 18.15, 20.15, 22.15 »Basilicata coast to coast«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »La vita e una cosa meravigliosa«; 22.15 »Alice in Wonderland 3D«. moramo obvezno dodati še pestrost ustnega izročila iz Rodika in Slop, vasi pod Ajdovščino, ki je bilo nedavno predmet poglobljenih analiz. Tu mislimo predvsem na izročilo o Lintvernu, zmaju, ki naj bi prebival v »Jezeru« - vodnem zbiralniku pod naselbino, in povzročal vremenske neprili-ke - točo in neurja -tamkajšnjim kmetom. Prav prostor bivanja Lintverna tolmačijo arheologi kot kultno mesto nekdanjih prebivalcev Ajdovščine. Še v drugi polovici 19. stoletja, kot nam pričajo župnijske kronike, so procesije iz Rodika poskušale preprečiti negativne vplive Lintverna. Izročilo o pohodih prebivalcev Ajdovščine na Rodiška polja in kraji pridelkov tolmačijo strokovnjaki kot spomin na stik med staroselci in na novo naseljenimi Slovani. O vsem tem bo udeležence seznanil strokovni vodja nedeljskega izleta, arheolog Matej Župančič iz Pokrajinskega Muzeja Koper, med drugim tudi nekdanji raziskovalec Ajdovščine. (s.f.) SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »L'uomo nell'ombra«; Dvorana 2: 17.30 »Dragon Trainer 3D«; 20.20, 22.15 »La vita e una cosa meravigliosa«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »Green Zone«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Il cacciatore di ex«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Basilicata coast to coast«; 18.00 »Colpo di fulmine - Il mago della truffa«. 0 Prireditve SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja danes, 15. aprila, ogled filma »Sonja - Zgodba iz časa fašizma«. Na večeru bosta prisotni režiserka Loredana Gec ter gospa Sonja Amf - Kocjan. Začetek ob 20.30. Toplo vabljeni! FINŽGARJEV DOM IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita na premiero mladinske igre »Dogodivščine v sla-čilnici«, ki bo v petek, 16. aprila, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Op-činah. Nastopa Mlajša gledališka skupina SKK, besedilo in režija Patrizia Jurinčič. SKD IGO GRUDEN prireja filmski večer posvečen mladim zamejskim ustvarjalcem. Ogledali si bomo kratka filma Zale Gruden - »Red mora biti in Mete Lovrečič« - »The killer«, ter dva kratka filma Daniela Radetti-ja. Prvi bo na vrsti »Zbudi se Jakob« - »Wake Up Jack« (Jack Sparrow's women), ki je bil v celoti sneman v nabrežinskem Bregu (Pri čupah), drugi pa »Fascisti sul Carso: alla conquista dei Dober-dani!«. Vabljeni v petek, 16. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom Igo Gruden. KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 27, vabi na glasbeno-zabavno srečanje z MePZ in tamburaško skupino »Ko-šana« v nedeljo, 18. aprila, ob 18. uri. ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JERNEJA v Barkovljah prireja koncert nabožnih pesmi, ki ga bodo oblikovali gojenci glasbene matice Ivana Milič - flavta, Jan Zobec - fagot in Matjaž Zobec -orgle, ki jih vodi Erika Slama Zobec; sopranistka Darja Vitez, basist Aldo Žerjal, ob spremljavi organista Matjaža Zobca. Pisatelj Igor Gerdol pa bo predstavil drugo slovensko knjigo »Lunin mrk«. Koncert bo v soboto, 17. aprila, ob 19.30. Vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na koncert revije Primorska poje, ki bo v petek, 23. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Nastopili bodo: ŽeAPZ Pedagoške fakultete Koper, MoPZ Lipa - Ravnica, MePZ Trnovo - Nova Gorica, MePZ Mačkolje, Vokalna skupina Goldinar - Postojna, DPZ Radost - Godovič. Slovensko pastoralno središče in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabita V OKVIRU SV. MISIJONA 2010 ZA SLOVENCE MESTA TRST na KONCERT NABOŽNIH PESMI KOMORNEGA ZBORA AYE danes, 15. aprila 2010, ob 20.30 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu Svoji predsednici prof. Lojzki Bratuž čestitamo odbor in člani Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm ob prejemu literarne nagrade Vstajenje za leto 2009 Danes praznuje v Bazovici naš dragi Daniel (KUS) 25 let. Veliko zdravja, sreče in veselja ti iz srca želimo vsi, ki te imamo radi. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vas vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Zrcalce«, Grigor Vitez in Marjan Manček. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v soboto, 17. aprila, ob 11.40 v društvene prostore na stadion 1. Maj. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 18. aprila, na prireditev ob zaključku natečaja za učence osnovnih šol na Tržaškem »V vesolju s čarobno palico«. Poleg nagrajevanja bo na sporedu Andersenova pravljica »Snežna kraljica« v priredbi režiserke Lučke Susič in izvedbi mladih članov Radijskega odra. Prireditev bo v Marijinem domu v Ro-janu (Ul. Cordaroli, 29) ob 18.30. SKD SLOVENEC IN SEKCIJA VZPI-AN-PI BORŠT-ZABREŽEC vabita v petek, 23. aprila, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na večer posvečen »65. letnici napada na buker« in »65. letnici osvoboditve«. Sodelujejo zgodovinar prof. Jože Pirjevec, kvartet Nomos, domači višješolci in MePZ Slovenec-Slavec. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI- NI bo do 18. aprila na ogled razstava Pirhi iz vsega sveta (razstavljenih bo več kot 700 primerkov). Urnik: ob četrtkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob praznikih od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure. ZSKD v sodelovanju s Centrom za kulturne raziskave Bardo vabi na koncert v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 18. aprila, ob 15.30 v cerkev Sv. Florjana v Zavarh. Nastopajo MePZ Sv. Anton iz Kobarida, MePZ Fran Venturini Domjo, Oktet Castrum iz Ajdovščine, Oktet Simon Gregorčič iz Kobarida in Ženski komorni zbor Iskra iz Bovca. SKD TABOR v sodelovanju s Sindikatom upokojencev SPI CGIL - Kraško območje ter Novo delavsko zbornico NCCdL iz Trsta vabi v petek, 23. aprila, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčinah na odprtje fotografske razstave »Ljudje 1. maja«: 30 let praznika dela v Trstu. Fotografije Walter Bohm in Umberto Laureni. Razstava bo odprta od ponedeljka do sobote, med 16. in 19. uro ter ob prireditvah, do 8. maja. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 23. aprila, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Rafka Dolharja »podobe S PREHOJENIH POTI«. O avtorju in delih bo spregovoril Jurij Paljk, glasbeni uvod Martina Feri - glas in Marko Čepak Maki - kitara. Prisrčno vabljeni! SKD IGO GRUDEN, v sodelovanju s Knjižnico iz Komna, vabi malčke iz vrtca in otroke, ki obiskujejo osnovno šolo, na glasbeno pravljično urico v soboto, 24. aprila, ob 15.30 v društvene prostore. Nastopajo knjižničarka Marija Umek, solopevka Milena Košuta, flavtistka Ana Uršič in Damjana Coralič (lutke). Odbor Društvene gostilne na Proseku vabi člane na REDNI OBCN1 ZBOR danes,15.4.2010, ob 20.30 v lastnih prostorih MLADINSKI DOM BOLJUNEC priredi spominski večer ob 65. letnici konca druge svetovne vojne z ogledom dokumentarnega filma Loredane Gec »Sonja - zgodba iz časa fašizma«. Prisotni bosta avtorica Loredana Gec in g. Sonja Amf-Kocjan. Vabljeni v torek, 20. aprila, ob 20.30. S Poslovni oglasi APARTMA za štiri osebe na Lokvah nad Novo Gorico oddam. Informacije in rezervacije na tel. 00386-40325314 ali info@topsel.si V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) PETEK, 16.4., OD 20.00 DALJE V BITI _- LJUDSKEMU DOMU V KRIŽU: KRAŠKI OVČARJI. Ob priliki čevapčiči, pljeskavice... kar v dvorani. Rezervacije na 040-2209058 0 Mali oglasi GOSPA srednjih let išče delo 3x tedensko kot hišna pomočnica ali za pomoč pri oskrbi ostarelih. Tel. 349-6349037. PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane s priključki (voda in elektrika). Tel. št.: 338-7412320. PRODAM Fiat Punto, letnik 1997, prevoženih 22.000 km, edini lastnik. Tel. št.: 040-571878. PRODAM STANOVANJE s svetlimi prostori v 3. nadstropju (63 kv.m.) z dvigalom, v bližini trga Perugino. Vsebuje hodnik, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, spalno sobo, kopalnico. Avtonomno ogrevanje. Informacije: 328-3178555 ali 040-364187 (v večernih urah). PRODAM staro raztegljivo mizo iz češ-njevega lesa in »mentrgo« (madia) iz smrekovega lesa. Tel. 339-7396098. VESPO 125 v katerem koli stanju iščem; važno je, da so dokumenti v redu (maksimalna cena 700,00 evrov). Tel. št.: 329-9289251. ZIMA je bila mrzla in dolga, časa je bilo dovolj za pripravit na novo vezene naglavne in naramne rute za narodno nošo, pa tudi eno bluzo imam na razpolago. Tel. 040-299820. Id Osmice DENIS IN KATJA sta odprla osmico v bližini Rižarne, Ul. San Sabba 6. Nudita domač prigrizek. Tel. št.: 3483077185. OSMICA je odprta pri Jadranu, v Ri-cmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medja vas 21. Tel. št.: 040-208601. OSMICO je odprla družina Pipan v Sa-matorci št. 2. Tel. št.: 040-229261. OSMICO je odprla kmetija Kraljič, Pre-beneg 99. Tel. št.: 040-232577. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Aleksandrovič Gončarov SLOVENSKA PRAIZVEDBA Dramatizacija in režija: Egon Savin Predstava bo v Mali dvorani SSG. V soboto, 17. aprila ob 20.30 PONOVITEV v nedeljo, 18. aprila ob 16.00 Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št.800214302 ali 040 362542. Info: vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda in osnovne šole F. Milčinskega v sodelovanju s člani SKD Lonjer-Katinara in lonjerskega Ju-sarskega odbora vabijo, da se pridružite čistilni akciji »Očistimo našo učno pot Lonjer - Katinara«, ki bo potekala vzporedno z akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Zbirališče v soboto, 17. aprila, ob 8.30 v Kulturno-športnem centru v Lonjerju. Za prijave in informacije: 320-2717508 (Tanja) ali 340-143435 (Helena) oz. zsci-rilmetod@gmail.com. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja niz predavanj, ki jih bodo oblikovali priznani strokovnjaki iz Slovenije. Na prvem bo izkušena diplomirana socialna delavka Ana Ziherl iz Ljubljane spregovorila o strahovih, ki se skrivajo za problematiko hrane in teže pri mladostnikih. Vabljeni so starši učencev in dijakov vseh slovenskih šol ter vsi, ki jih ta vprašanja zanimajo. Srečanje bo potekalo v torek, 20. aprila, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah s pričetkom ob 18. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI in Nižja srednja šola S. Gregorčiča iz Doline vabita starše in šolnike v dvorano Antona Ukmarja pri Dom-ju, (KD Fran Venturini), na predavanje: Dr. Bogdan Zorž - »Razvajen otrok« (pojem razvajenosti, pojav sodobnega razvajanja, njegove posledice, nevarnosti in pasti sodobnega razva-janja), v sredo, 21. aprila, ob 18. uri. S Izleti MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 18. aprila, avtobusni izlet v Rezijo. Ogledali si bomo muzej brusačev, obiskali bomo informativni center parka Rezije in prehodili bomo Ta Lipo Pot. Izlet je namenjen družinam z otroci, lahko pa se ga udeležijo tudi ostali naši člani. Avtobus bo odpeljal iz Trga Oberdan ob 8. uri, povratek je predviden ob 19. uri, vedno na Trgu Oberdan. Za informacije in prijave pokličite Katjo na tel. 338-5953515 ali Franca na tel. 338-4913458. SKD IGO GRUDEN vabi na krožni pohod »Kje so tiste nabrežinske stezice« v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče na trgu v Na-brežini ob 8.45, odhod ob 9.00. Obiskali bomo: jamo Pod kalom, Slivenski gradec, frnažo pri Šempolaju, Ostri vrh, Lišček - največjo dolino na Tržaškem Krasu - in vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne. Pohod je primeren za vsakogar, traja pribl. 4 ure; vodil bo Paolo Sossi. V primeru dežja je pohod prenesen na nedeljo, 9. maja. Informacije na tel. št. 040-200924 (Zulejka). 50-LETNIKI IZ BREGA, TRSTA IN KRASA zbudite se! V soboto, 19. junija, organiziramo celodnevni izlet v Savinjsko dolino. Za informacije in vpisovanje pokličite na tel. št. 040-226517 (Nives) ali 040-226687 (Marinka) najkasneje do četrtka, 20. maja. Slovenski klub in Društvo slovenskih izobražencev prirejata diskusijski večer z naslovom VERA DANES Diskusijo bodo uvedli: Matejka Grgič, Damijan Hlede, Ace Mermolja, Sergij Pahor in p. Andrej Šegula Petek, 16. aprila 2010, ob 20.30 Gregorčičeva dvorana v ul. S. Franceso 20 v Trstu Pobudo za ta večer je dal Odbor za pripravo Misijona 2010 za Slovence mesta Trst KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khivi, Buhari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. □ Obvestila TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 15. aprila, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8 predavanje na temo: »Kirurgija bodočnosti v današnjem času, proteze in ortopedsko zdravljenje sladkornih bolnikov«. Po uvodnem pozdravu našega predsednika Marina Voccija bo predaval ortopedski kirurg dr. Maurizio Del Ben. Vabljeni so vsi! GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KON-TOVELU vabi na volilni občni zbor, ki bo v petek, 16. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. KRUT - NATURA obvešča vse prijavljene, da se bo tečaj Refleksconske masaže stopal odvijal v dneh 17. in 18. aprila na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b. Na razpolago sta še dve mesti. Vse dodatne informacije in prijava v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. OB PRILIKI SVETEGA MISIJONA V TRSTU Slovenska Vincencijeva Konferenca vabi svoje člane, sodelavce in prijatelje na srečanje z misijonarjem, ki bo v petek, 16. aprila, ob 16. uri v Domu šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu (Ul. delle Docce 34). Najprej bo sv. maša z govorom, po maši pa skupno srečanje z misijonarjem ter prilika za osebne razgovore. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: petek, 16. aprila: »Vrečo smeti za vrečo pravljic«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA MISIJON vabi na srečanje ob sv. maši z gosti doma ITIS, Ul. Pascoli 31, v petek, 16. aprila, ob 16.15. Sodeloval bo zbor ZCPZ. PSIHOANALITIČNI KULTURNI FORUM prireja v petek, 16. aprila, srečanje na temo: »Ločitev in izguba: razvojne etape in travmatični dogodki v otrokovem življenju.« Govorili bodo Suzana Pertot, Veronika Lokar in Hek-tor Jogan. Srečanje bo potekalo v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 17.30. Vsi toplo vabljeni! SKUPINA 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v petek, 16. aprila, ob 20.30 v Sprejemnem centru Doline Glinščice pri gledališču F. Prešeren predavanje speleologa in fotografa Petra Gedeja »Svet v temi«. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 21. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregor- SVET SKD Barkovlje | Ul. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 15. aprila, na ogled filma Sonja Zgodba iz časa fašizma Na večeru bosta prisotni režiserka Loredana Gec ter gospa Sonja Amf-Kocjan Začetek ob 20.30 čičevi dvorani v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria - Onlus vabi na predavanje v sredo, 21. aprila, ob 17. uri v razstavno dvorano, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago ZKB. Predaval bo psihoterapevt dr. Andrej Zaghet na temo: »Psihofizično dobro počutje - življenjski stil«. SLOVENSKI KLUB IN DSI v sodelovanju z Odborom za pripravo Misijona 2010 za Slovence mesta Trst vabita na okroglo mizo z naslovom »Vera danes«, ki bo v petek, 16. aprila, ob 20. 30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20 v Trstu. Pogovor bodo uvedli Matejka Grgič, Damijan Hle-de, Ace Mermolja, Sergij Pahor in mi-norit p. Andrej Šegula. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi osnovnošolske otroke na risarski ex tempore, ki bo v soboto, 17. aprila, od 15.00 do 17.30 v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). Tehnika risanja bo prosta. Otroci naj s seboj prinesejo samo barvice. SKD SLOVENEC, Srenja in Fantovska/dekliška iz Boršta in Zabrežca vabijo vaščane, da se udeležijo v soboto, 17. aprila, čistilne akcije, ki jo organizira Civilna zaščita. Zbirno mesto: park Hribenica ob 9. uri. TABORNIKI RMV prirejajo v nedeljo, 18. aprila, ob dnevu tabornikov celodnevni rodov izlet na Belopeška jezera. Zbirališče ob 6.15 na parkirišču na Opčinah (pri križišču), prihod približno ob 19.30. Kosilo iz nahrbtnika. Vse informacije na spletni strani www.tabornikirmv.it. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 18. aprila, ob 16. uri nastop v Kulturnem domu v Prvačini. Odhod avtobusa ob 14. uri iz Padrič. V torek, 20. aprila, pa bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja Praznik pokušnje vina, kruha in olja v soboto, 24. aprila. Vzorce vina in olja, ki jih bo strokovna komisija ocenila, prinesite v društvo v ponedeljek, 19. in v torek, 20. aprila, od 19. do 21. ure. (2 steklenici za vsak vzorec vina in četrtino litra olja). Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino bodo deležni pokala in diplome strokovne komisije. Prvi trije uvrščeni za olivno olje bodo tudi nagrajeni. Vsi prisotni na prazniku samem, bodo pokušali in ocenjevali prve štiri vzorce belega in rdečega vina, ki bodo deležni kolajne občinstva. Vsi bodo lahko pokušali prva tri uvrščena olja. Za prisotnost na prazniku pokušnje kruha, vina in olja je nujna rezervacija (tel. 040-411635 ali 040-415797). DSMO KILJAN FERLUGA vabi vse člane na občni zbor volilnega značaja v četrtek, 22. aprila, v novem operativnem sedežu društva, Ul. Roma št. 22 - Milje, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. GLASBENA MATICA vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 22. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: 1. Uvodni pozdrav; 2. Poročila; 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2009 in proračuna 2010, 5. Razno. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL sklicuje redni občni zbor članov v prvem sklicu dne 22. aprila, ob 7. uri in v drugem sklicu dne 23. aprila, ob 20. uri v krožku nogometnega društva Primorje, Prosek št. 2 s sledečim dnevnim redom: poročilo predsednika; branje poročila revizije; poročilo blagajnika; branje finančnega stanja in bilance ter volitve; izvolitev novih članov v upravni svet; razprava. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer posvečen vinom kleti Specogna (Rocca Bernarda). Srečanje bo v četrtek, 22. aprila, ob 20.30 na sedežu združenja (Lo-njerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). SKD F. PREŠEREN sklicuje redni občni zbor v četrtek, 22. aprila, v društveni dvorani v prvem nadstropju občinskega gledališča v Boljuncu, s prvim sklicanjem ob 20.00, drugim ob 20.30. Vabljeni! OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu do ponedeljka, 26. aprila. Tel. št.: 040-327335. SLAVISTIČNO DRUŠTVO sporoča, da bo tretje predavanje prof. Andreje Žele v četrtek, 22. aprila, ne pa danes, 15. aprila, ob 16.30 v Narodnem domu v Trstu. Četrto in zadnje srečanje pa bo 29. aprila. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v petek, 23. aprila, ob 19.30 v galerijo Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14, na odprtje razstave Matjaža Hmeljaka »Sprehodi«. Dela bo predstavila Jasna Merkù. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na 38. redni občni zbor v petek, 23. aprila, v dvorani Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2 - Opčine, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvoritev -poimenovanje organov občnega zbora; 2. Poročila upravnega in nadzornega odbora, odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010; 3. Razno. SKD PRIMOREC vabi vaščane in vse vaške organizacije, da se pridružijo slovesnosti ob 65-letnici osvoboditve v petek, 23. aprila, ob 19. uri pri spomeniku padlim na trgu v Trebčah. SLOVENSKO AMATERSKO KONJENIŠKO DRUŠTVO »Skuadra Uoo« prireja 24. in 25. aprila, v Vižovljah dvodnevni tečaj sožitja s konji »Parelli Natural Horsemanship« z inštruktorji Teama Parelli Italia (ni tečaj jahanja). Udeležba je možna z lastnim konjem ali kot slušatelj. Število mest je omejeno. Za informacije www.parelli.com ali www.istruttoriparelli.it, tel. 3292010356. KRUT-NATURA prireja delavnico za zdravo glavo »Krepimo spomin za boljši jutri«. Pomladanski sklop pod mentorstvom prof. Vali g. Tretnjak, spec. klin. psihologije in neuropsiho-logije bo ob ponedeljkih s prvim srečanjem 26. aprila, nato 10. in 31. maja. Za vse dodatne informacije o tečaju, urnikih in prijavo smo na razpolago na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE obvešča, da občani lahko podpišejo peticijo proti uplinjevalniku v Ža-vljah od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure na sedežu tržaške federacije, Ul. Tarabocchia 3, ob sobotah pa od 9. do 13. ure na Stari mitnici. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje svoj redni občni zbor v sredo, 28. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju, v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk, Nanoški trg 2 na Opčinah. UPRAVNI ODBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA SLO.R.I. sklicuje XXXIV. občni zbor v sredo, 28. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicu, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Dnevni red: nagovor predsednika in pozdravi gostov; poročilo ravnateljice o opravljenem delu in predstavitev programa delovanja za leto 2010; poročilo blagajnika, odobritev obračuna 2009 in predračuna 2010; bodoče smernice inštituta; razprava; razrešitev starih in izvolitev novih organov (upravnega, znanstvenega sveta in nadzornega odbora); razno. DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, Opčine, tel. 040-212289, in-fo@skladmc.org. Četrtek, 15. aprila 2010 303 KROŽEK ZGONIK - REPENTABOR Demokratske stranke vabi občane na včlanjevanje za leto 2010. Tajnik krožka bo na razpolago vsak torek, od 20. do 21. ure v prostorih telovadnice v Zgoniku do torka, 4. maja. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno rekreacijskim programom v zdravilišču »Strunjan« od 9. do 19. maja. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. KRD DOM BRIŠČIKI vabi člane na 14. redni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih v torek, 27. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja večer skritih talentov »Pokaži, kar znaš«. Vabimo k sodelovanju izključno nepoznane pevce, glasbenike, soliste, recitatorje, glumače, posne-movalce-imitatorje, pesnike, plesalce itd., ki bi se radi, morda prvič, predstavili občinstvu. Podrobnejše informacije in prijave do 14. maja, na tel. št. 040 - 415797 ob uri obedov ali po elektronski pošti: clara.bevi@alice.it. KRUT vabi v Šmarješke toplice od 6. do 16. junija na skupinsko počitnikova-nje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040360072. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1. Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta; 2. Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 14. junija do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3. Kolonijo pri morju - Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja pred-vpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. Prispevki V spomin na očeta Pepija Pegana darujeta Bruno in Igor 50,00 evrov za AŠK Kras. V počastitev spomina dragega bratranca Pepija Regenta daruje Gigi z družino 50,00 evrov za KD Prosek -Kontovel. Dne 13. aprila je nehalo biti srce moje predrage Silvane Carli vd. Foraus Zalostno vest sporoča sestra Miranda s svakinjama, sorodniki in vsemi, ki so jo imeli radi Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v ulici Costalunga dne 17. aprila 2010 od 10. do 13. ure. Pogreb z žaro bo v torek, 27. aprila iz hiše žalosti v Trebčah ob 14.15 na vaški trg (pri spomeniku). Trebče, 15. aprila 2010 Pogrebno podjetje SantAnna Draga Silvana, hvala ti za vse. Draga Miranda, v tem težkem trenutku smo ti ob strani tovarišice in tovariši Stranke komunistične prenove 12 Četrtek, 15. aprila 2010 KULTURA / rim - V Vittorianu dela impresionistov na tematiko narave Simfonija narave iz Francije, zibelke impresionizma Na ogled dela Corota, Moneta, Pisarroja, Renoirja in drugih - Izredno zanimiva tudi fotografska razstava Prav v dneh, ko so v vili Manin v Passarianu zapirali veliko razstavo impresionistov, ki je širšemu občinstvu prvič ponudila pregled impresionizma v državah Srednje in Vzhodne Evrope, vse do Rusije, so v razstavnih prostorih kompleksa Vittoriano v Rimu odprli drugo razstavo s sorodno tematiko, le da je slednja namenjena skoraj izključno Franciji, zibelki impresionizma. Njen naslov Simfonija narave pa daje razstavi tudi vsebinski okvir, saj je predstavljena predvsem tematika narave, od pejsažev do detajlov, kar zagotovo so znani Monetovi lokvanji (Lokvanji, harmonija v modrem, 1914), ki so jih organizatorji izbrali za simbolni logotip razstave. Namen razstave je dvojen. Prvi, namenjen zagotovo ljubiteljem impresionizma in tudi širokemu občinstvu, je predstavitev nastanka nove tehnike slikanja, ko so se umetniki preselili iz svojih ateljejev v naravo, v gozd Fontainebleau v predmestju Pariza, in tam ustvarjali svoja dela. Prikaz je zelo nazoren, saj tudi nepoučenemu opazovalcu ponuja pregled na razvoj slikanja narave v 19. stoletju in v začetku dvajsetega stoletja, nekako do prve svetovne vojne in nekoliko čez, ko je izrazito figurativni prikaz narave postopoma prepuščal čedalje več svobode slikarjevi interpretaciji. Tako preidemo od slike, ki je nekakšna velika razglednica (Henri-Joseph Harpignies, Pogled na otok Capri, 1853) na izrazito impresionistično upodabljanje narave, kjer prevladujejo pejsaži, pojavlja pa se tudi modernizacija, od Harpigniesove železnice do Guillaminovega vodovoda in Pisarrojeve tovarne. To je bil čas, ko so slikarji začeli slikati, kar zares vidijo. Nič več vitezov, vladarjev, škofov, torej tega, kar so naročniki od slikarjev zahtevali, ker so hoteli sebe predstaviti v čim lepši luči, ampak naravo, z močnim poudarkom osebnega gledanja. Rimska razstava nas tako popelje skozi čas epohalnih sprememb v slikarstvu in nam ponudi dela, ki so jih za to priložnost zbrali v 11 državah. Res, veliko jih je iz Francije in so na ogled v pariških muzejih, nekatera pa prihajajo iz Južne Afrike in Izraela, zelo veliko pa iz ZDA. Ljubitelj, ki bi si jih hotel ogledati tam, kjer so razstavljena, bi moral prepotovati polovico držav ZDA. Corot, Monet, Pisarro, Renoir so samo najpomembnejši avtorji, ki so tu predstavljeni, seveda s posebnim poudarkom na naravo. Drugi del razstave, ki je namenjen ljubiteljem, pa sestavljajo litografije in fotografije. Če so po eni strani lito-grafije in jedkanice vredne pozornega ogleda zaradi skoraj miniaturne nadvse dodelane izdelave, pa je vendar treba nameniti veliko pozornost fotografiji. Pravzaprav začetku fotografije, saj segajo razstavljena dela v sredino 19. stoletja. Kljub častitljivi starosti so te fotografije enkratne: kontrasti, detajli, harmonična polnitev prostora na fotografiji, vse je premišljeno, dodelano z veliko pozornostjo. Tudi tu gre za slikanje narave, v glavnem za detajle iz gozda Fontainebleau, kamor so se v tistih letih poleg slikarjev podajali tudi fotografi. Skoraj neverjetno je, kako so v tistih letih dosegali take učinke. Ljubitelje fotografije pa velja opozoriti še na tehniko, saj so fotografi sproti razvijali tehnologijo fotografije ter jo prilagajali svojim željam in potrebam. Če torej lahko rečemo, da je na razstavi lepo predstavljen izsek impresionističnega slikanja narave, pri čemer pa ne moremo mimo dejstva, da je impresionizem v svetu dokaj poznan in je veliko lepih del na ogled, če drugje ne, v Parizu, je ta prikaz fotografije s sredine 19. stoletja res enkraten; zanj si splača vzeti čas in si ga dodobra ogledati. (bbr) Naslov Simfonija narave daje razstavi tudi vsebinski okvir, saj je predstavljena predvsem tematika narave, od pejsažev do detajlov, kar so zagotovo tudi znani Monetovi lokvanji, ki so jih organizatorji izbrali za simbolni logotip razstave MARIBOR - Zbori Konec tedna Naša pesem Maribor bo ta konec tedna v znamenju zborovskega petja. V Narodnem domu bo v soboto in nedeljo potekalo 21. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2010. Na njem bo sodelovalo okoli 800 pevcev in pevk iz skupno 23 zborov in vokalnih skupin. Kategorija vokalnih skupin je letos ponovno uvedena. Sklepni koncert najboljših bo v nedeljo ob 16.30. Moški, ženski in mešani pevski zbori ter vokalne skupine iz vse Slovenije se bodo predstavili na štirih tekmovalnih koncertih. V soboto se bodo zvrstili trije, in sicer ob 10.30 ter ob 15. in 19. uri, zadnji bo v nedeljo dopoldne ob 10.30. Nato se bo žirija, ki jo sestavljajo predsednik Jože Fürst in člani Marko Vatovec, Martina Batič, Aarne Saluveer iz Estonije in Jos van Veldhoven z Nizozemske, odločila, kateri zbori bodo sodelovali na zaključnem koncertu. Program v okviru letošnjega vseslovenskega zborovskega tekmovanja se bo začel že v petek, ko bo priznani estonski dirigent in profesor dirigiranja Aarne Saluve-er, ki je tudi član žirije, izvedel seminar za dekliške zbore. v knjigarni libris - Predstavili slovensko izdajo knjige Ženske v Titovi senci Odkrivanje Titove zasebnosti Avtor je novinar Miro Simčič, sodi pa v drugi del trilogije Tito brez maske - Pomanjkljivi dokumentacijski viri PORDENON - Do nedelje izredno bogat festivalski spored V osrčju reportaže Včerajšnji uvodni večer posvečen iranskim ženskam - Popoln spored na www.voci-inchiesta.it V Pordenonu se je včeraj začela četrta izvedba festivala Le voci dell'inc-hiesta, ki želi občinstvo pripeljati v osrčje preiskovalnega in reportažnega novinarstva. Do nedelje se bodo zvrstila predvajanja filmov in dokumentarcev, a tudi javne debate, razstave, gledališke predstave, srečanja z novinarji in aktivisti. Festival prireja združenje Cinemazero v sodelovanju z literarnim festivalom Pordenonelegge, njegov direktor je Marco Rossitti. Popoln spored petdnevnega festivala je na voljo na spletni strani www.voci-inchiesta.it, izpostaviti pa velja vsaj nekatere dogodke. Sinočnje odprtje festivala je bilo posvečeno Iranu in njegovim ženskam. Na sporedu je bil namreč film Green Days (Zeleni dnevi), ki ga je Hana Makhmalbaf posvetila lanskim demonstracijam proti Ahmadinežadu; nastal je na podlagi stotin video posnetkov, ki so jih demonstranti ujeli v svoje mobilne telefone. O filmu in iranski situaciji pa Iranska režiserka Hana Makhmalbaf sta spregovorili aktivistki Mina Aha-di in Nasrin Pervaz, ki skušata iz izgnanstva usmerjati pozornost svetovne javnosti na položaj v Iranu. Današnji spored predvideva na primer državno premiero švedskega dokumentarca Bananas!, ki so ga posneli med nabiralci banan v Nikaragvi, kjer tisoči bolehajo zaradi vdihavanja prepovedanih pesticidov ... Med premierami gre omeniti tudi ameriški In the name of democracy (o oporečni-štvu v ameriški vojski) in The Moon inside You (dokumentarni film o enem zadnjih tabujev: menstruaciji). Posebna pozornost je posvečena Abru-cem in potresu, ki jih je prizadel pred enim letom, festival pa bo v nedeljo zvečer zaključilo srečanje s priljubljeno skupino Le iene, ki je zaslovela s svojo mešanico preiskovalnega novinarstva in satire. Miro Simčič in Tomo Šajn na predstavitvi knjige v Librisu mit V koprski knjigarni Libris so v sredo predstavili novo knjigo novinarja in publicista Mira Simčiča z naslovom Ženske v Titovi senci. Gre za slovensko različico knjige, ki je pred dvema letoma izšla v hrvaščini in predstavlja drugi del trilogije Tito brez maske, serije knjig, ki na nekoliko drugačen, vendar na dokaj ne-pretenciozen način, zarisujejo Titovo zasebno življenje. V tokratni knjigi želi avtor med drugim demantira-ti mit o Titu - ženskarju, saj v njej večkrat poudarja, da je bil prvi jugoslovanski predsednik pravzaprav zelo nesrečen v vseh svojih zakonskih zvezah, še najbolj pa v zadnjem razmerju z Jovanko Budisavljevic. Razlog te nesreče Simčič vidi v tem, da je bil Tito revolucionar, ki je obsesivno verjel v svetovno revolucijo, kar po avtorjevem mnenju ni bilo združljivo s srečnim zakonom. Na predstavitvi je Simčičev stanovski kolega Tomo Šajn opozoril na dejstvo, da je po obdobju uradnega občudovanja Josipa Broza, ki je trajalo do 90. let, nastopil čas, ko se je javno mnenje razdelilo med pro- in anti-titovce. Zaradi tega so knjigam, ki so bile pravi panegiriki Titu, sledile številne publikacije, ki razkrivajo njegove grehe. Simčičeva trilogija naj bi se umeščala nekam vmes, saj osvetljuje bodisi pozitivne bodisi ne- gativne trenutke njegovega delovanja. V prvem delu knjige je avtor v grobih obrisih predstavil proces emancipacije žensk v Titovi Jugoslaviji. Sledi drugi del, v katerem opiše razmerje in vlogo prvih štirih Bro-zovih zakonskih partneric, in sicer: Pelagije Belousove - Polke, Anne Koenig - Lucije Bauer, Herte Haas in Davorjanke Paunovic - Zdenke. Tretji in najzajetnejši del pa je posvečen njegovi peti ženi, Jovanki Budisavljevic. Iz zapisanega izhaja, da je bila Jo-vanka dokaj negativen lik. Po Titovi smrti se je izkazala za žensko, ki je šla v odprt spopad z oblastmi, saj je zahtevala Titovo pokojnino. Strani, ki opisujejo njena dejanja (Simčič jim pravi »strahovlada«), so prežete s čustvenim nabojem in avtorjevo pristranskostjo, na kar neposredno kažejo opisi o tem, kako bi naj »brskala po Titovih papirjih in jih odnašala«. Nadalje njuna ljubezen »ni bila naravna«, poleg tega pa naj bi celo predsednikovi zdravniki, med katerimi sicer ni bilo psihiatrov, podpisali izjavo, da zaradi nje niso mogli skrbeti za Titovo zdravje. Demantiranje lika trpeče vdove se je med samo predstavitvijo nadaljevalo z opisi predsednikove žene kot »paranoične babe«. Po avtorjevem mnenju naj bi Tito naredil veliko napako, ker ni ostal s Herto Haas. Knjigo Ženske v Titovi senci ne moremo jemati kot strokovno čtivo. Lahko jo označimo le kot publicistično delo, ki je nastalo iz »doslej neznanih dokumentov in pričevanj«, katerih avtor ne navaja, oziroma jih omenja le kot zaupen vir informacij, zaradi česar se pod vprašaj postavlja tudi njihova verodostojnost. Tako predstavljanje dejstev (avtor jih imenuje »intrige«) in nasploh zapisovanje dejstev brez kakršnekoli navedbe virov (skoraj 400 strani zajetna knjiga ne vsebuje nobenih virov razen šestih dopisov, ki so priloženi kot dokumentacija) ne zdržijo niti, če avtor pravi: »Moja ocena je, da je bilo to realno.« Poleg te pomanjkljivosti in lahkotne ter preproste dikcije pa se knjiga slabše odreže tudi na jezikovni ravni. (mit) / SVET Četrtek, 15. aprila 2010 13 katoliška cerkev - Vatikanski državni sekretar Bertone razburil z izjavami o pedofiliji in homoseksualnosti Francoska vlada: Gre za nesprejemljivo asociacijo, ki jo obsojamo - Protest združenj homoseksualcev VATIKAN/PARIZ - Vatikanski državni sekretar Tarcisio Bertone je nedavno izjavil, da so "številni psihologi in psihiatri" odkrili "povezavo" med homoseksualnostjo in pedofilijo, s tem pa dvignil nemalo prahu, predvsem v združenjih za pravice homoseksualcev. Vatikan pa je danes sporočil zgolj, da so tovrstne ocene zunaj pristojnosti cerkvenih oblasti. Bertone, desna roka papeža Benedikta XVI., je v ponedeljek med obiskom v Čilu dejal, da so "številni psihologi, številni psihiatri dokazali, da ni povezave med celibatom in pedofilijo, številni drugi pa so na drugi strani dokazali, da obstaja povezava med homoseksualnostjo in pedofilijo". Ta izjava je v javnosti dvignila nemalo prahu. Včeraj jo je med drugim obsodila francoska vlada. Kot je dejal tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Bernard Valero, gre za "nesprejemljivo asociacijo, ki jo obsojamo". V italijanskem združenju za pravice homoseksualcev Arcigay so že v torek v jeznem odzivu menili, da "skuša Bertone na neroden način pozornost preusmeriti na homoseksualnost in stran od novih zločinov proti otrokom, ki vznikajo dan za dnem". Špansko združenje za pravico gejev COLEGAS je včeraj zapisalo, da ta "napačen korak Vatikana dokazuje le eno - velik obup". Portugalsko združenje katoliških homoseksualcev Novo Rumos pa je bilo mnenja, da izjave, kot je bila Ber-tonejeva, "večajo prepad med Cerkvijo in skupnostjo vernikov". Bertonejeve besede so včeraj kritično pretresali tudi evropski časniki. Belgijski La Libre Belgique, ki je načeloma Cerkvi naklonjen, je Bartonejevo izjavo označil za "en napačen korak preveč". Nemški časnik Süddeutsche Zeitung pa je zapisal, da "Cerkev noče sprejeti polne odgovornosti" za pedofilske škandale. Francoska tiskovna agencija AFP je ob tem spomnila na izjavo papeževega osebnega pridigarja Ranierja Cantala-messe, ki je na veliki petek kritike na račun papeža v zvezi s pedofilskimi škandali primerjal z antisemitizmom. Strokovnjak za Vatikan pri italijanskem časniku Il Giornale Andrea Tornielli je ob tem za AFP povedal, da so tovrstne izjave "nesmiselne in kontraproduktivne". V italijanskem dnevniku Corriere della Sera so zapisali, da bi bilo potrebno papeža zaščititi" pred "nepremišljenimi izjavami nekaterih visokih prelatov". "Cerkev škodi sama sebi, ne homoseksualcem," pa so zapisali v italijanskem časniku La Re- pubblica. V Vatikanu so medtem glede Ber-tonejeve izjave včeraj sporočili, da je bila ta zunaj pristojnosti cerkvenih oblasti. Kot so zapisali, so cerkvene oblasti mnenja, da ni njihova odgovornost podajati splošnih trditev o psiholoških ali zdravstvenih temah. Je pa tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi nato za AFP pojasnil, da tega sporočila Vatikana ne gre razumeti, kot da so se cerkvene oblasti distancirale od Bertoneja. Ob tem so v Vatikanu navedli še "statistične podatke" o zlorabi mladoletnikov s strani duhovnikov, ki so jih zbrali na podlagi primerov, posredovanih Svetemu sedežu. Kot so navedli, gre pri desetih odstotkih za pedofilijo v "strogem pomenu besede", pri 90 ostalih odstotkih pa za spolnost med duhovniki in mladoletniki. V 60 odstotkih primerov so bili vpleteni mladoletni dečki, v 30 pa mladoletnice, so še sporočili iz Vatikana, pri čemer so se sklicevali na minuli mesec objavljeno študijo. (STA) poljska Datum volitev znan po pogrebu Kaczynskega VARŠAVA - Na Poljskem se nadaljuje žalovanje za žrtvami sobotne letalske tragedije, v kateri je umrlo 96 ljudi, med njimi predsednik Lech Kazczynski. Zaradi njegove smrti bodo v državi predčasne volitve, začasni predsednik Bronislaw Komorowski pa je včeraj sporočil, da bodo njihov datum objavili čez teden dni, po nedeljskem pogrebu Kaczynskega. Predsednik poljskega parlamenta Komorowski, ki po smrti Kaczynskega opravlja tudi predsedniške naloge, je odločitev, da bo datum volitev javnosti predstavil 21. aprila, sprejel po sredinem posvetu s poslanskimi skupinami. Po prvotnih napovedih naj bi datum obelodanil včeraj, da bo to storil šele čez teden dni, pa se je odločil po pozivu opozicije. Ta ga je prosila, naj datum volitev naslednika preminulega Kaczyn-skega objavi šele po nedeljskem pogrebu slednjega. Kot je povedal vodja poslanske skupine vladajoče stranke Državljanska platforma (PO) Grzegorz Schetyna, bodo volitve predvidoma potekale 20. junija. Kardinal Tarcisio Bertone in papež Benedikt XVI. ansa kitajska - Včeraj zjutraj je najmočnejši sunek dosegel 6,9 stopnje po Richterju V potresu v provinci Qinghai na severozahodu države najmanj 589 mrtvih in 10 tisoč ranjenih PEKING - Kitajske oblasti so sporočile, da je v potresu, ki je včeraj zjutraj po lokalnem času prizadel severozahod države, umrlo najmanj 589 ljudi, okoli 10.000 je ranjenih. Najmočnejšemu sunku, ki je imel magnitudo 6,9, so kmalu sledili še trije močnejši sunki. Po poročanju državnih medijev je uspelo reševalcem izpod ruševin doslej potegniti več kot 900 preživelih. Številne hiše, med katerimi so mnoge grajene iz blata in lesa, so se zrušile, prav tako so prekinjene telefonske zveze in oskrba z elektriko. Reševanje na odročnem območju, ki leži na nadmorski višini okoli 4000 metrov, pa otežuje tudi močan veter, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot so povedali preživeli, je bil potres tako močan, da so se hiše porušile v trenutku. Porušeni so tudi številne šole, templji in druge javne zgradbe v mestu Jiegu, prestolnici okrožja Yushu v provinci Qinghai, kjer je bil epicenter potresa. V tem mestu naj bi se sicer porušilo okoli 85 odstotkov vseh hiš. V okrožju Yushu naj bi živelo okoli 77.000 prebivalcev. Potres je povzročil veliko razpoko na zbiralniku vode, ki ga skušajo popraviti, saj v nasprotnem primeru grozi poplava. Sprožilo se je tudi precej zemeljskih plazov, ki so zasuli ceste, kar dodatno otežuje dostavo pomoči. Meteorologi poleg tega za prihodnje dni napovedujejo močne vetrove ter dež s snegom, seizmologi pa svarijo pred popotresnimi sunki. Kitajske oblasti so na prizadeto območje poslale okoli 700 vojakov in 5000 reševalcev. Na gorato območje so že poslali tudi okoli 5000 šotorov, 50.000 plaščev in 50.000 odej. Kot je sporočila vlada v Pekingu, bodo prizadetemu območju namenile 29 milijonov dolarjev pomoči. Glede na to, da na prizadetem območju živijo večinoma etnični Tibetanci, se je včeraj že odzval tibetanski duhovni voditelj dalajlama, ki je ponudil svoje molitve za žrtve potresa. Papež Benedikt XVI. je pozval k solidarnosti s prizadetimi, svojo pomoč pa je že ponudilo več držav, med drugim Francija in Japonska. V odročni, visoko ležeči provinci Qinghai so sicer potresi relativno pogosti. Gospodarstvo pretežno te tibetanske regije sicer temelji predvsem na poljedelstvu in živinoreji. Včerajšnji potres je Kitajsko prizadel dobri dve leti po uničujočem potresu v pokrajini Sečuan, v katerem je umrlo okoli 90.000 ljudi. To je bil najhujši potres na Kitajskem v več kot treh desetletjih. (STA) zda - Pri ZN tečejo pogajanja o novih sankcijah proti Iranu, pri katerih sodeluje tudi Kitajska Ob zaključku vrha v Washingtonu predsatavniki 47 držav sprejeli izjavo za zaščito jedrskega materiala WASHINGTON - S sprejetjem sklepne izjave se je v torek v Washingtonu končal dvodnevni mednarodni vrh o jedrski varnosti. Srečanje je prineslo zavezo držav za zaščito jedrskega materiala pred teroristi, vendar pa sklepna izjava in spremljajoči delovni dokument ne vsebujeta konkretnih korakov za to. Kljub temu je gostitelj, ameriški predsednik Barack Obama, vrh razglasil za uspešnega in menil, da bo prispeval k varnejšemu svetu. Med konkretnimi zavezami, ki jih je prineslo srečanje, je obljuba Ukrajine, da se bo odpovedala svojemu visoko oplemenitenemu uranu, enako sta zagotovili tudi Mehika in Kanada. ZDA in Kanada pa bosta Mehiki zato tudi pomagali pri predelavi jedrskega reaktorja. Nekatere korake je naznanila tudi Moskva. Ruski predsednik Dimitrij Medvedjev je tako napovedal, da bo Rusija zaprla reaktor v Železnogorsku v Sibiriji, ki že 52 let proizvaja plutonij za je- drsko orožje. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa sta ob robu vrha podpisala sporazum o predelavi po 34 ton plutonija, primernega za izdelavo atomskih bomb. ZDA in Rusija bi lahko s takšno količino plutonija izdelali 17.000 atomskih bomb, ki jih ne potrebujeta. Predelava se bo začela šele leta 2018. ZDA naj bi imele 92 ton tega plutonija, Rusija pa kar 190 ton. Prisotni voditelji držav, ki imajo zaloge visoko oplemenitenega urana ali plutonija, primernega za izdelavo jedrskega orožja, in obenem ne sodijo med t.i. malopridne države, kot sta Iran in Severna Koreja, so se sicer strinjali, da so potrebni ukrepi za zavarovanje jedrskega materiala pred teroristi v naslednjih štirih letih. Izjava navaja ukrepe proti trgovanju in prometu z jedrskim materialom, države pa si bodo pri tem med seboj pomagale z informacijami, strokovnjaki in policijskim sodelovanjem. Predstavniki 47 držav so izpostavili, da je potrebno sodelovanje med državami za učinkovito preprečevanje prometa z jedrskim materialom. V izjavi pa so poudarili, da vsaka država sama nosi odgovornost za zaščito tega materiala. Izpostavili so glavno vlogo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v boju proti širjenju jedrskega materiala. Zavezali so se tudi, da bo imela agencija še naprej ustrezno strukturo, vire in strokovnost za uspešno delo. Izjava prav tako poudarja, da povečanje varnosti ne sme posegati v pravice držav za razvoj in uporabo jedrske energije v miroljubne namene. Nadalje so državam namenili poziv k podpisu in ratifikaciji Konvencije o fizični zaščiti jedrskih materialov, o čemer je govoril tudi predsednik EU Herman van Rompuy, kakor tudi Konvencije o preprečevanju jedrskega terorizma. Izjava med drugim izraža podporo globalnemu partnerstvu proti širitvi orožja za množično uničevanje skupine G8. Ob robu konference so sicer tekli pogovori glede iranskega jedrskega vprašanja. Iran, ki ni bil povabljen v Washington, trdi, da je njegov program miroljuben, ZDA pa v to niso prepričane. Izmikanje mednarodnemu nadzoru je prišlo tako daleč, da so se v New Yorku pred kratkim začela pogajanja o novih sankcijah, pri katerih sodeluje tudi Kitajska. Obama se je v ponedeljek o tem vprašanju pogovarjal s kitajskim kolegom Hu Jintaom. Državi sta rezultate pogovora interpretirali po svoje, vendar je Hu zagotovil, da bo Kitajska nadaljevala pogovore o sankcijah v Varnostnem svetu ZN, čeprav po njenem mnenju niso najboljša rešitev. Obama naj bi kitajskemu kolegu celo ponudil nemoteno dobavo goriv v primeru težav zaradi novih sankcij proti Iranu. Ob tem je izrazil prepričanje v sodelovanje Kitajske pri novih sankcijah, ker bi morale besede nekaj pomeniti, dejanja pa bi morala imeti posledice. V reševanje iranskega spora se skušajo vključiti tudi druge države. Brazilski zunanji minister Celso Amorim je po srečanju predsednika Luiza Inacia Lule Da Silve s turškim premierom Recepom Tayyipom Erdoganom dejal, da državi pripravljata "alternativno" rešitev, ki ne bi pomenila novih sankcij. Podrobnosti niso znane. Iran sicer še naprej kljubuje. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast je po poročanju tiskovne agencije AP tako potrdil, da bo v soboto in nedeljo v Teheranu potekal "alternativni" jedrski vrh 15 držav, ki jih sicer ni imenoval. Naslednji vrh o jedrski varnosti bo leta 2012 v Južni Koreji, kjer bodo pregledali napredek, ZDA pa bodo skušale novo ozračje v mednarodni javnosti izkoristiti za dodaten pritisk na Iran in Severno Korejo na pregledni konferenci Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki se začenja 3. maja v New Yor-ku. (STA) 14 Četrtek, 15. aprila 2010 ŠPORT / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Sedem mesecev za dokončanje gradbenih del Prvi delavci na gradbišču Po optimističnih napovedih naj bi jih odprli v januarju prihodnjega leta Pripeljali so gradbeni material in priklopili električno napeljavo, dela pa bodo stopila v živo po namestitvi žerjava bumbaca Tokrat gre zares. S ponedeljkom so se ob zapuščenem pritličnem poslopju v UIici Rocca v Gorici, kjer bodo nastale slovenske otroške jasli, pojavili prvi delavci. Prišli so pripravljat gradbišče. V ponedeljek so pripeljali gradbeni material in vse potrebno za namestitev kabin, namenjenih gradbincem. V torek so dobili električno napeljavo, ki bo napajala gradbene stroje. Priprave so potekale tudi včeraj kljub muhastemu vremenu, ki pa se ga delavci na gradbišču ne bojijo, tudi če bi trajalo, saj bodo morali opraviti temeljita dela ne le na zunanjščini, a tudi v notranjih prostorih, zato da bodo za otoke in osebje varni in udobni. V ponedeljek bodo na kraju namestili še žerjav, nakar bodo stekla gradbena dela za ureditev prvih slovenskih otroških jasli v Gorici. Na podlagi izida javne dražbe bo dela opravilo podjetje Clocchiatti Tobia iz Povoletta, v videmski pokrajini, ki bo imelo na razpolago sedem mesecev - oziroma 210 dni - za dokončanje gradbenega posega. Dela se bodo torej zavlekla preko začetka novega šolskega leta, kot je bilo sicer že napovedano. Ko bodo zidarska dela dokončana, bosta na vrsti še kolav-dacija in namestitev notranje opreme, kar pomeni, da je težko predvideti, kdaj bodo jasli odprli. Po optimističnih napovedih z goriške občine naj bi nova slovenska vzgojna ustanova odprla vrata otrokom v januarju prihodnjega leta. Znano je, da je pogojnik obvezen, ko gre za javna dela. Po načrtu naj bi poslopje v Ulici Roc-ca, v severni mestni četrti, sprejelo od 22 do največ 28 otrok, starih od 12 do 36 mesecev. Na goriški občini si obetajo, da bo nova struktura olajšala pritisk družin zaradi kroničnega pomanjkanja mest v občinskih jaslih. Število prosilcev vsako leto krepko presega razpoložljiva mesta. V štirih javnih jaslih, ki delujejo v občini, je danes prostora skupno za 136 otrok - v ulicah Diacono in Scogli sicer delujeta še dve tovrstni ustanovi, ki sta manjši in zasebni -, februarja pa je bilo na čakalni listi okrog petdeset otrok. Brez definitivnega odgovora ostaja vprašanje, kdo bo upravljal slovenske jasli - občina ali zunanja zadruga - in kako bo potekal izbor otrok, ki bodo lahko vstopili vanje glede na veliko povpraševanje po takšnih strukturah. V gradbena dela v Ulici Rocca bo- števerjan - Skupščina zveze Confcooperative - Federlavoro Zadruge kljubujejo krizi Zveza združuje 150 zadrug, od teh jih je 19 z Goriškega - Nova predsednica je Patrizia Fantin V Števerjanu je včeraj potekala skupščina deželne zveze zadrug Conf-cooperative - Federlavoro Fvg, ki združuje danes 150 zadrug, ki delujejo tako na gradbenem in industrijskem področju kot na področju projektiranja, pretovora in urejanja zelenih con, pa tudi v čistilnem ali prometnem sektorju, s 3.655 zaposlenimi in z letnim prometom v vrednosti 140 milijonov evrov (podatki so iz leta 2008). Srečanja se je udeležila tudi deželna odbornica za delo Alessia Roso-len, ki je delovanje zadrug ocenila kot zgledno, saj so pogumno kljubovale krizi. Včasih so raje žrtvovale dobiček, pri tem pa zaščitile zaposlene, je dejala Rosolenova in dodala, da je doslej samo 93 zadrug za skupnih 1.300 delavcev zaprosilo za socialne blažilce. Na skupščini je odbornica napovedala, da namerava Dežela FJK spodbuditi vrsto del v javno korist, pri katerih bi pomembno vlogo odigrale ravno zadruge. Predsednik zadruge Confcooperative Fvg Franco Bosio je predstavnico deželne Patrizia Fantin uprave povabil, naj po vsedržavnem zgledu (normativa Marcora) tudi pri nas uvede posebne sklade namenjene zadrugam in konzorcijem za zaščito delovnih mest, ki bi pomagali številnim mladim pri izvajanju novih podjetniških aktivnosti. Občni zbor je bil volilnega značaja. Za novega predsednika, pravzaprav predsednico so soglasno izvolili Patrizio Fantin, ki je dolgo let vodila zadrugo Prodes&Cielo Azzurro iz Faga-gne in bila hkrati podpredsednica deželne federacije zadrug. Nasledila je do vložili približno 300 tisoč evrov; 260 tisoč evrov je zagotovila dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je na prošnjo goriške občinske uprave januarja letos prispevala še 52 tisoč za igrala, potrebščine, omare, stolice in drugo notranjo opremo. Načrt za obnovo stavbe in za ureditev slovenskih jasli je pripravilo podjetje Tecnoprogetti. Predvideni so nova streha, termična izolacija na zunanjih zidovih, nova električna napeljava, talno ogrevanje in prepleskanje prostorov, upoštevali bodo seveda tudi protipotresne norme. V notranjosti bosta ločena prostora za igro in počitek, v jaslih bo tudi kuhinja, ki bo primerna za segrevanje hrane, ne pa za njeno pripravo. Pod bo lesen, vhod bo dostopen tudi prizadetim osebam, v kletnih prostorih bodo uredili pralnico in shrambo, v zunanjosti pa tudi vrt. ZDRAVSTVO Brandolin: Besedam žal ne sledijo dejanja Slika zdravstva na Goriškem je po mnenju deželnega svetnika Demokratske stranke Giorgia Brandolina, kljub številnim zagotovilom s strani deželne uprave, še vedno zaskrbljujoča. Besedam namreč ne sledijo dejanja in še danes nihče ne ve, kam pluje goriško zdravstvo oz. goriška bolnišnica, je v tiskovnem sporočilu zapisal Brandolin. V zadnjih časih je bilo sicer slišali, da ne bo prišlo do sprememb in posegov v sklopu goriških zdravstvenih struktur, kljub temu, da je deželni načrt za zdravstvo hudo oklestil njihovo ponudbo (med drugim je predvideval zmanjšanje števila ležišč v nekaterih oddelkih in ukinitev oddelka za nuklearno medicino) in seveda oškodoval same bolnike. Usoda goriškega zdravstvenega podjetja je po njegovem mnenju v rokah politike, ki pa mora enkrat za vselej pojasniti svoje namene. Bodo goriške zdravstvene strukture oškodovane oz. vključene v širšo mrežo storitev, ki bo številne bolnike usmerjala proti Trstu? Na delu predrzna tatiča V torek kmalu po 21. uri sta mladoletnika iz Solkana in Nove Gorice v bližini Hitove igralnice Park začela slediti ženski srednjih let z namenom, da ji ukradeta torbico. Na Trubarjevi ulici sta jo dohitela, ji strgala torbico in pobegnila. Ženski je na pomoč priskočila stanovalka, ki je slišala kričanje in poklicala policijo. Pet minut pozneje je policist - vodič službenega psa na Streliški ulici prijel enega od tatičev, drugi je zbežal. V bližini so našli odvrženo denarnico, ki je storilca nista utegnila pregledati. Kam sta odvrgla torbico, pa mladenič ni hotel povedati. (nn) Vzdrževanje razsvetljave Goriška občina porabi mesečno več kot 20 tisoč evrov za vzdrževanje javne razsvetljave in semaforske opreme. Denar je povečini namenjen za zamenjavo pregorelih žarnic in za redno poseganje v primeru električnih okvar. Na današnji seji občinskega odbora bo mestna uprava preučila sklep o predračunu za leto 2010, ki za tovrstne posege predvideva okrog 265 tisoč evrov. Ko bo sklep odobren, bodo razpisali natečaj za upravljanje teh storitev (doslej je bila za to zadolžena družba IRIS) v upanju, da bi bili stroški le nekoliko nižji. Avstrijci in Madžari na Krasu V konferenčni dvorani goriških pokrajinskih muzejev (Borgo Castello 13) bo Paolo Gaspari danes ob 18. uri predstavil knjigo L'inferno di pietra. Austriaci ed Ungheresi sul Carso, ki so jo uredili Tibor Balla, Patrizia Dal Zotto in Paolo Pozzato. Iz Gorice v Šanghaj Tri študentke goriške univerzitetne smeri odnosov z javnostmi bodo 1. maja v okviru projekta Shanghai 2010 odpotovale v Šanghaj na šestmesečno prakso v okviru letošnjega Expoja. Projekt, pri katerem sodeluje tudi mednarodni zavod za poslovanje iz Šanghaja, vlaga namreč v izobrazbo strokovnjakov mednarodnih odnosov v večkulturnem kontekstu. Turnaround Band v kavarni V Kavarni Caffe Dom v prostorih no-vogoriškega kulturnega doma bo drevi ob 21. uri nastopila mlada perspektivna primorska zasedba Turnaround Band. Zasedba preigrava funky/rock glasbo, predvsem hite iz 70-ih in 80-ih let. Skupino sestavljajo pevka Mojca Velikajne, ki je pevske izkušnje pridobivala pri Jadranki Juras, bobnar Grega Gregorič, basist Andrej Brešan, kitarist Davide Trovo, saksofonist Matic Mikola in klaviaturist Sandi Trojner. (nn) Giovannija Fusca, ki je organizacijo vodil vse od leta 2000. V novem deželnem odboru zveze bodo odslej sedeli Luigi Donatone in Mauro Mesaglio (za Gorico), Andrea Bandiziol, Aligi Lena in Lorenzo Tesolin (za Pordenon), Elisa-betta German, Paolo Marchi, Fabio Montenesi, erik Renzi in Giovanni Russo (za Trst) in Alberto Furlani, Giuseppe Lizzi, Paolo Mansutti ter Giaco-mo Pericolo (za Videm). Na Goriškem je v zvezo zadrug Confcooperative - Federlavoro Fvg včlanjenih 19 zadrug, ki zaposlujejo skupno 799 delavcev z letnim prometom v vrednosti 18 milijonov 583 tisoč evrov. Nekoliko več jih je na Porde-nonskem, kjer je zadrug 28, za skupnih 268 zaposlenih in 13 milijonih 753 tisoč evrih letnega prometa. Na Videm-skem je v zvezo vključenih 44 zadrug, ki proizvedejo 56 milijonov letnega prometa in zaposlujejo 1.230 delavcev, na Tržaškem pa je zadrug 53 - v njih dela 1.358 zaposlenih, njihov letni promet pa znaša okrog 46 milijonov evrov. gorica - Župan z deželnim odbornikom Laboratorija agencije ARPA še ne bodo selili Romoli: Ko bi Illy ne ukinil proste cone, bi jo še vedno imeli kot v Dolini Aoste Goriški laboratorij deželne okolj-ske agencije ARPA zaenkrat ne bo zapustil Gorice. To je izšlo s torkovega srečanja med županom Ettorejem Romo- lijem in deželnim odbornikom Eliom De Anno, ki je obiskal laboratorij v Ulici Du-ca D'Aosta, v poslopju, katerega lastnica je ravno dežela. To pomeni, da 21 uslužbencev laboratorija ne bodo preselili v Videm, kot je sprva kazalo. De Anna je potrdil, da se deželna vlada ni odpovedala načrtu enega samega laboratorija, ki naj bi ga uredili v Vidmu, vendar še ne razpolaga s petnajstimi milijoni evrov, kolikor je vredna naložba. Poudaril je, da cilj vsekakor ostaja ureditev enega samega laboratorija, prezgodaj pa je napovedovati, kdaj in kako naj bi do tega prišlo. Nezadovoljstvo nad odborniko-vimi besedami so izrazili v sindikatih, ki napovedujejo, da se bodo še naprej borili za ohranitev goriškega laboratorija in delovnih mest. Župan Romoli pa se je včeraj polemično odzval na predlog resolucije na- čelnika svetniške skupine Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Federica Portellija, ki zagovarja ustanovitev urbane proste cone v Gorici. Pobudo za takšno cono so po Portellijevih besedah izdelali predstavniki Demokratske stranke, ki jih je koordiniral predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Portelli je pozval Romolija, »naj preide v akcijo, saj na dlani je, da imajo naša podjetja slabše pogoje od slovenskih«, pri čemer se Portelli sklicuje na višjo davčno obremenitev in višje stroške italijanskih podjetij. »Ko bi Gherghetta stopil v akcijo pravočasno in preprečil tedanjemu predsedniku deželne vlade Illyju, da ukine prosto cono, bi jo imeli še danes, kakor jo imajo v Dolini Aoste,« pravi Romoli, podžupan Fabio Gentile pa očita bivšemu županu Brancatiju, da je raje nazdravljal na Transalpini kot pa reševal probleme, ki jih je prinašal vstop Slovenije v EU. Romoli vsekakor pojasnjuje, da so zadnje vladne izbire izpraznile urbane proste cone skoraj vseh ugodnosti. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 15. aprila 2010 15 nova gorica - Ofenziva županov proti osnutku sprememb igralniške zakonodaje »Turbo« privatizacija Hita pomeni razprodajo družbe »Pozabljenih je 25 let vztrajnega dela za vzpon družbe in vse dajatve, ki jih je odvajala državi« Osnutek strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji, ki ga je predlagalo ministrstvo za finance, je pri županih z Goriškega sprožil nemalo ogorčenja. Ministrstvo za finance lokalnih skupnosti, ki so tretjinske lastnice novogoriške družbe Hit, ni povabilo k pripravi strategije, čeprav je igralni-ška družba izjemnega pomena za razvoj teh občin. Pri pregledu osnutka se župani niso mogli znebiti občutka, da je osnutek strategije predpriprava nekakšne »turbo« pri- vzpi-anpi Borčevsko pobratenje Doberdob in Dol-Jamlje s Prvačino Sekcija VZPI-ANPI Jože Sre-brnič iz Doberdoba in sekcija Dol-Jamlje bosta prihodnjo nedeljo sklenili pobratenje s Krajevno organizacijo Združenja borcev za vrednote NOB iz Prvačine. Pobuda za navezo tesnejših stikov med borčevskimi organizacijami je prišla iz Prvačine, člani VZPI-ANPI iz Doberdoba in Do-la-Jamelj pa so jo rade volje sprejeli. Letos poteka 33 let od pobratenja med občino Doberdob in Krajevno skupnostjo Prvačina, borčevske organizacije pa so ocenile, da je potrebno to navezo še dodatno utrditi zato, da se v današnjem času, ko so vrednote NOB in odpornitšva prezi-rane in se vedno bolj vehementno skuša z revizionističnim pristopom potvarjati zgodovinsko resnico, predvsem poudari aktualnost ciljev in vrednot, za katere je darovalo svoja življenja toliko Slovencev in Italijanov, poleg seveda pripadnikov ostalih narodov, ki so se borili proti nacizmu in fašizmu. Od takrat je minilo 65 let, vendar je težko trditi, da je današnja družba, tako v Italiji kot v Sloveniji pa tudi v Evropi in v svetu, taka, kot so si jo zamislili vsi tisti, ki so se z ogromnimi žrtvami uprli okupatorju in osvobodili Evropo. Treba je torej novega zagona in skupnega napora, da pridemo do trdnejše demokracije in pravičnejše družbene ureditve, ki naj se še vedno naslanja na načela NOB in odporništva. V tem je tudi smisel pobratenja, pravijo njegovi pobudniki. Proslava pobratenja s kulturnim programom, ki ga bodo oblikovali tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, godbi na pihala iz Doberdoba in Prvačine ter študentje iz Dola-Jamelj, bo v nedeljo, 18. aprila, ob 15.30 uri v kulturnem domu v Prvačini. vatizacije Hita oziroma razprodaje družbe. Osnutek so župani novogoriške, briške, kanalske, renške in mirenske občine z izjemo šempetrskega, ki ga je nadomeščal podžupan, vzeli v pretres včeraj na rednem mesečnem srečanju na novogoriški mestni občini. Zmotilo jih je dejstvo, da ministrstvo lokalnih skupnosti, ki imajo v lasti 33 odstotkov deleža družbe Hit, ni povabilo k pripravi strategije, čeprav je Hit, ki predstavlja 65 odstotkov igralniške dejavnosti v državi, temeljnega pomena za razvoj teh občin, saj je od koncesijske dajatve odvisen velik del občinskih proračunov. Ugotavljali so, da je osnutek strategije, kot priprava na zakon, pisan na kožo nekakšni »turbo« privatizaciji Hita oziroma razprodaji družbe. Še posebej kritični so do nekaterih rešitev, ki jih predvideva osnutek strategije, in sicer možnosti 100-odstotne privatiza- Hit je temeljnega pomena za razvoj goriških občin, saj je od koncesijske dajatve odvisen velik del občinskih proračunov foton.n. cije, izenačitve statusa igralnih salonov z igralnicami, sistema obdavčitve in nedefiniranosti igralniških območij, na katerih se bodo podeljevale koncesije. Po osnutku bi po izteku obdobja, za katerega je podeljena zdajšnja koncesija, morala družba na javnem razpisu konkurirati za njeno podaljšanje, pri čemer so izničena dolgoletna vlaganja v trg in podjetje. Županom se torej zdi, da družba Hit države ne zanima več in da kljub velikemu pomenu Hita za razvoj turizma v Sloveniji in posredno za razvoj lokalnih skupnosti, ni pripravljena počakati dve leti, kolikor si je družba Hit zadala za sanacijo poslovanja. »Zdi se, da je pozabljenih 25 let vztrajnega dela za vzpon družbe in vse finančne dajatve, ki jih je družba odvajala državi v svojih zlatih časih,« pravijo župani, ki se jim zdi še posebej nesprejemljivo, FOLJAN Zaradi toče v zid Prometna nesreča se je včeraj zgodaj popoldne pripetila na avtocesti pri Redipulji, v občini Foljan. Zaradi nenadnega dežja, ki se je spremenil v točo, je voznica izgubila nadzor nad avtomobilom in zavozila v obcestni zid. Ženska ni utrpela poškodb, nekoliko slabše pa jo je odnesel avtomobil. Voznica - 62-letna L.Z. iz Trsta - se je s svojim avtom znamke BMW peljala po avtocesti v smeri Palmano-ve, ko jo je pri Redipulji iznenadila najprej nevihta, nato pa še toča. Prestrašila se je, pri čemer pa je izgubila nadzor nad BMW-jem, ki je zapeljal desno naravnost v kamniti zid ob robu avtoceste. Druga vozila v nesreči niso bila soudeležena. Trža-čanka je sama izstopila iz avtomobila, saj se ni poškodovala, tudi zato služba hitre pomoči ni posegla. Na kraj je prišla prometna policija, ki je v zapisniku zabeležila, da sta nesreči botrovala gost dež in toča. da bi država Hit prodajala prav zdaj, ko je zaradi globalne krize v slabši kondiciji. Vse skupaj jih skrbi tudi iz vidika delovnih mest in dobaviteljev. Kot so poudarili, ne gre pozabiti, da je Hit še vedno paradni konj, od katerega je odvisen velik del gospodarstva na Goriškem. Župani so se dogovorili za odločen skupen nastop proti takemu osnutku strategije. V začetku maja bo nov predlog igralniške zakonodaje obravnaval novo-goriški mestni svet, z informacijami o predlogu pa naj bi se seznanili tudi ostali občinski sveti. Že v maju naj bi župani na srečanje povabili tudi predstavnike ministrstva za finance in jim predstavili svoje pripombe, saj lokalne skupnosti, kot rečeno, do zdaj niso bile vključene v pripravo nove zakonodaje oziroma niso bile zaprošene za mnenje. (nn) nova gorica Cene stanovanj še vedno previsoke Ponudbo republiškega stanovanjskega sklada, ki je stanovanjskemu skladu novogoriške mestne občine ponudil 20 stanovanj v Ajdovščini in 30 v Vipavi, ker jih že eno leto ne more prodati, je direktorica novogoriškega stanovanjskega sklada, Nataša Leban, tako komentirala: »V tem vidimo zelo dobro alternativo za reševanje pomanjkanja razpoložljivih stanovanj in tudi naši prosilci pristajajo na to in povprašujejo o možnostih selitve v Ajdovščino ali Vipavo, še vedno pa stojim za trditvijo, da gre pri tem za politično odločitev.« S tem bi rešili četrtino od skupno 200 prosilcev, ki so se prijavili na koncem marca zaključen razpis za oddajo neprofitnih stanovanj, je pojasnila Lebanova. S trditvijo, da gre za politično odločitev, se župan Mirko Brulc včeraj ni strinjal: »Kako naj nekomu preprečimo, da gre stanovati kamorkoli ali da se k nam priseli od koderkoli. To ne more biti politično vprašanje.« Dodal je, da je to stvar odločitve stanovanjskega sklada, ki jo mora sprejeti direktorica. Povedal je še, da so republiški stanovanjski sklad zaradi potreb po stanovanjih več let prosili za pomoč in decembra lani končno dobili milijon evrov, s katerimi se zaključuje gradnja stanovanjskih blokov pod Kapelo. »Republiškemu skladu predlagam, naj kupi stanovanja v Novi Gorici, na Majskih poljanah, saj bo s tem rešil nas in Primor-je, ne pa, da jih kupuje tam, kjer jih potem ne more prodati,« je sklenil Brulc. In kakšne so trenutno cene stanovanj? Medtem, ko je treba v Vipavi odšteti 1.490 evrov za kv. meter novega stanovanja, so v Novi Gorici cene še vedno zelo visoke oz. previsoke, kot so nam zaupali na nepremičninski agenciji, na katero smo se obrnili. Za kv. meter starega stanovanja je treba v mestu odšteti od 1.300 do 1.700 evrov na kv. meter, za novo pa med 2.000 in 2.200 evri. Štirinajst stanovanj za mlade družine je občinski stanovanjski sklad prodal po ceni 1.650 evrov za kv. meter, čemur gre dodati davek na dodano vrednost. V Gorici pa naj bi se cene novih stanovanj gibale okrog 1.500-1.600 evrov za kv. meter. (nn) doberdob/gorica - Spoznavanje šahovskih strategij v šolskih krožkih Šah ali ljubezen na prvo potezo Lady Gergolet in Hadrijan Pahor o mladih mojstrih črno-belih polj - V soboto bo v Gorici deželno šolsko prvenstvo v šahu uvrstili še na državno, ki bo v Caorlah. Katera od »vojsk« - bela ali črna - bo tokrat zmagala? Pravijo, da je šah odlična vadba logike, razuma, taktike, zmožnosti in hkrati nezmožnosti, zmage in naposled tudi predaje. Vse več oboževalcev šteje ta športna panoga tudi med našimi najmlajšimi, ki se iz leta v leto uveljavljajo tako na krajevnih kot tudi na deželnih oz. državnih prvenstvih. Šola je nedvomno odigrala pomembno vlogo pri približevanju mla- dih k temu športu ali »višji umetnosti«, kot jo marsikdo pojmuje. Tako je na primer na doberdobski večstopenjski šoli, kjer so šahovske delavnice zaživele pred sedmimi leti pod mentorstvom Ladyja Gergoleta. Sam se ne smatra za šahista, pač pa za organizatorja ali spremljevalca, v teh letih pa je pridobil veliko šahovskega znanja, ki ga sku- ša posredovati mladim. »Ko smo prvič nastopili, smo se uvrstili celo v državni finale v Lignanu in dosegli kar dve tretji mesti,« nam je včeraj zaupal Gergolet. Mlade šahiste je tak uspeh spodbudil, da so se gibanju figur na črno-beli šahovnici še temeljiteje posvetili. Ob sobotah, ko ni pouka, obiskuje danes šahovske delavnice 25 osnovnošolcev in srednješolcev (dve skupini začetnikov in ena skupina že izurjenih šahistov). »Šah je bojevita igra in morda zato nekoliko bolj pritegne dečke. Na bojnem, šahovskem polju se v njihovi domišljiji vsakič pomerita dve vojski in igra jih nadvse stimulira. Seveda so tudi dekleta večkrat dokazala izredne sposobnosti,« je ocenil Gergolet. Brez pomoči staršev pa ne bi šlo, poudarja mentor. »Nesebično pomagajo tako v okviru delavnic kot tudi na turnirjih, tako da se šah lahko pri nas razvija. Pa tudi ravnateljica je zelo naklonjena naši dejavnosti in nas podpira, tudi tako, da nam nudi prostore za delavnico.« Skozi šolsko leto mladi preizkušajo svoje veščine na raz-noraznih šolskih turnirjih, navdušenci pa dosegajo tudi individualne uspehe na posameznih turnirjih, kot je bilo na primer z Eleno Costariol, ki je bila pred nekaj leti državna prvakinja U-14. »V svojo sredo smo večkrat povabili tudi priznane mojstre, kot sta Pino Laco ali Aljoša Grosar, ki je bil jugoslovanski šahovski prvak, ki ve-doželjnim mladim zaupajo marsikatero taktiko.« Šahisti se trenutno pripravljajo na sobotno deželno prvenstvo v Gorici, nato pa upajo, da se bodo z dvema ekipama Šahu pa se uspešno predajajo tudi na liceju Gregorčič - Trubar, kjer je že več let utečen krožek. Peterica dijakov se letos enkrat tedensko posveča šahovski igri, njenim pravilom, strategiji in taktikam. Krožek, ki se vključuje v obšolske dejavnosti, vodi profesor Hadrijan Pahor, ki na šoli poučuje slovenščino in zgodovino. »V goste redno prihaja novogoriški mojster Aljoša Grosar, ki spremlja našo dejavnost in nas usmerja, skupaj rešujemo težave in se poglabljamo v same faze igre od otvoritve torej, mimo osrednjega razvoja in seveda do končnic,« nam je včeraj pojasnil profesor Pahor. Sam se je za šah ogrel v višješolskih klopeh, ko je kot dijak tržaškega liceja Prešeren po pouku večkrat posedal s prijatelji za šahovnico. Zlata doba šaha je po njegovih besedah nastopila s prihodom generacije mladih iz Doberdoba, ki so po njegovem mnenju res izvrstni šahisti. »Doberdobci so lahko računali na zagnane učitelje. Nedvomno je bila pravilna poteza ta, da so medse poklicali šahovske mojstre, ki so dijake seveda primerno izpopolnili in so danes izredno kompetitivni.« Podobno kot njihovi mlajši soigralci, se tudi višješolski šahisti udeležujejo v glavnem šolskih prvenstev, posamezniki pa nastopajo tudi na drugih turnirjih. Na pokrajinski ravni dejansko nimajo tekmecev, na deželni pa bi bilo ravno tako, ko bi Costariolo-va bila še v ekipi. No, kakorkoli že, tekme na črno-belih poljih so za zagnane šahi-ste vedno nov izziv. (sas) 1 6 Četrtek, 15. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje-gorica - Deseta obletnica revije Zlata grla Na odru nastopilo 300 malih pevcev Uvod s koncertom Bodeče neže in zbora Veter - Ob jubileju izdali brošuro Letošnja, jubilejna izvedba revije je minila v znamenju kakovostnega otroškega in mladinskega petja bumbaca Jubilejno deseto izvedbo revije Zlata grla je v petek v sovodenjskem Kulturnem domu uvedel kakovosten zborovski koncert, ki sta ga oblikovala domača dekliška vokalna skupina Bodeča Neža v Vrha sv. Mihaela in ljubljanski mešani pevski zbor Veter. Bodeča neža pod vodstvom Mateje Černic je občinstvu postregla z bogatim in razgibanim programom, ki je zajemal iz različnih zgodovinskih obdobij začenši z Gallusovo renesanso. Veliko je bilo tudi moderne zborovske kompozicije tujih in slovenskih skladateljev, za zaključek pa so se vrhovska dekleta poklonila slovenski ljudski pesmi. Rdeča nit programa zbora Veter, ki ga je vodila mlada dirigentka Tereza Podlogar, so bile priredbe ljudskih motivov iz različnih evropskih držav - ob slovenski ljudski pesmi so pevci namreč segli po skandinavskih motivih s Švedskega in Finskega, pomudi-li pa so se tudi pri črnski duhovni glasbi. Ljubljanski sestav ima za seboj tudi bogato bero slovenskih in mednarodnih uspehov na pomembnejših evropskih tekmovanjih. Pobudniki koncerta in revije Zlatih grl - člani prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela - so ob tej priložnosti predstavili tudi priložnostno publikacijo, ki jo je ob okrogli obletnici revije uredila Erika Černic. Gre za prijetno brošuro, ki v besedah in slikah ponazarja nastanek in razvoj zborovskega tekmovanja, ki je danes na Goriškem postal že prava tradicija. Pretekli konec tedna pa so bili na re- gorica kinema - Danes V Scorsesejevi psihološki srhljivki »Shutter Island« nič ni tako, kot se V okviru Kinoateljejevih četrtkov Gorica Kinema bodo danes vrteli »Shutter Island« (Shutterjev otok), najnovejši film Martina Scorseseja. Projekciji v goriškem Kinemaxu bosta ob 17.45 in ob 20.45 v izvirnem jeziku in s podnapisi v italijanščini. Istoimenski roman Dennisa Leha-neja nudi Scorseseju priložnost, da se pomeri s psihološko srhljivko. Shutterjev otok pa ni samo psihološka srhljivka, temveč kompleksen in večplasten film, v katerem se mešata preteklost in sedanjost (nacistične krutosti in makartistični eksperimenti). Gre za srhljivo potovanje, v katerem gledalca spremlja vedno boljši Leonardo Di Caprio, ki že četrtič sodeluje s Scorsesejem. Zadnja dva četrtka v aprilu bo na programu Gorica Kineme slovenska filmska produkcija. V četrtek, 22. aprila, bo večer posvečen mednarodnemu festivalu animiranega filma v Ljubljani. Predvajali bodo izbor kratkih filmov z lanskega festivala. V četrtek, 29. aprila, pa bo na vrsti Film Video Monitor: ob udeležbi režiserja Vlada Škafarja bodo vrteli dokumentarec »Otroci«. Vstop na projekcije je namenjen članom Kinoateljeja. Članska izkaznica za letošnje leto je brezplačna in na razpolago pred projekcijo pred vhodom v dvorano na goriškem Travniku. viji protagonisti otroci. Dvodnevno pevsko srečanje je v soboto in v nedeljo v Sovod-nje oz. v Gorico privabilo številne malčke, ki so popestrili aprilska popoldneva. V soboto je bil na sporedu ne-tekmovalni revi-jalni del Zlatih grl v Kulturnem domu v So-vodnjah, v nedeljo pa so se v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici za zlate, srebrne in bronaste plakete potegovali otroški in mladinski pevski zbori. Tudi letos se je na odru (in pod njim) kar trlo mladih pevcev in otrok - v dveh dneh je nastopilo kar sedemnajst pevskih sestavov, se pravi preko 300 otrok. Sobotni ne-tekmovalni koncert je oblikovalo osem sestavov, v nedeljo pa je v kategoriji otroških zborov tekmovalo 8 sestavov, v mladinski pa se je predstavil en zbor. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je obeh koncertov revije udeležilo veliko število poslušalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili sovodenjski Kulturni dom in Kulturni center Lojze Bratuž. Posebno zanimanje je kot vsakič seveda veljalo za nedeljski tekmovalni del. Zbore so ocenjevali priznani glasbeni strokovnjaki Sindija Šiško, Tamara Stanese in Denis Monte. Najvišja, zlata priznanja so podelili OPZ Veseljaki iz Doberdoba, OPZ Kraški cvet iz Trebč in OPZ Emil Komel iz Gorice. Med srebrne sta se vpisala dva otroška zbora, OPZ OŠ iz Romjana in OPZ Virgil Šček iz Nabrežine ter mladinski sestav NSŠ Ciril in Metod iz Trsta. Bronasto odlič-je je bilo podeljeno trem zborom - OPZ F. B. Sedej iz Števerjana, OPZ Rupa-Peč in OPZ Sovodnje. Žirija pa je ob tem podelila še nekaj posebnih priznanj: nagrado za izbor najboljšega programa sta prejela OPZ Veseljaki in zborovodkinja Lucija La-vrenčič, z najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi (napev iz Nadiških dolin Nar-lieuša v priredbi Patricka Quaggiata) so se lahko pohvalili OPZ Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek Jug, najbolj prepričljiv tekmovalni nastop pa je imel VS NSŠ Sv. Ciril in Metod pod vodstvom Mau-rizia Marchesicha. Nagrado za najboljšo klavirsko spremljavo je prejela Dalia Vodice. Za zaključek je na oder stopil še gost Čezmejni dekliški pevski zbor SPD Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka. Gre za pevski sestav s koreninami v trebenskem mladinskem zboru Kraški cvet, ki se je revij Zlata grla redno udeleževal in vedno zasedal najvišja mesta. Kakovostni dekliški pevski zbor je predstavil pester program, ki je segal v nabožno polifonijo, moderni slovenski zborovski opus ter črnsko duhovno tradicijo. Sklepni del revije se je tako izkazal kot dobra popotnica za naslednjo, enajsto izvedbo revije Zlata grla. (mč, ač) tržič sovodnje - V knjižnici o vodniku Po trajnih sledeh slovenske prisotnosti Zdenko Vogrič, Erika Jazbar in Marija Češčut med predstavitvijo bumbaca V nizu srečanj, ki jih sovodenjska občinska knjižnica prireja z avtorji, je bil v ponedeljek na sporedu večer v soorganiza-ciji z založbo Goriška Mohorjeva družba. Protagonistka srečanja je bila knjiga, pravzaprav vodnik, ki je izšel pred dvema letoma »Gorica - vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti«. Ob predstavnici založbe Mariji Češčut sta o svojem delu, ki želi predstaviti bralcu slovensko lice Gorice in njen slovenski zorni kot, NOVA GORICA Aleksandrija, ki odhaja V novogoriški Točki ZKD (na Ulici Gradnikove brigade 25) bo drevi ob 20. uri predstavitev dokumentarnega filma »Aleksandrija, ki odhaja«. Nastal je februarja lani v koprodukciji lokalne televizije Vi-tel in Goriškega muzeja. Na predstavitvi bosta spregovorili soustvarjalka filma Vesna Humar in etnologinja Inga Brezigar. Rdeča nit filmske pripovedi je razgibana družinska zgodba osrednjega sogovornika, Gilberta Civardija. Nanjo so pripeta številna pričevanja, ki iz različnih zornih kotov osvetljujejo zgodovino aleksandrinstva in pod pročeljem sodobne Aleksandrije odkrivajo sledi svetovljanskega mesta, kakšnega so v 19. in 20. stoletju doživljale primorske izseljenke v Egiptu. V programu bo sodelovala tudi dramska skupina Društva žena iz Prvačine. (nn) spregovorila časnikarka Erika Jazbar in zbiratelj narodnega blaga Zdenko Vogrič. Gre namreč za pravi vodnik, ki se od grajskega griča vije po poteh zgodovinskega razvoja našega mesta, v iskanju stavb, trgov, ulic in kotičkov, ki jih je ali jih še danes zaznamuje slovenska prisotnost. Govor je zato bil o sledovih, ki izhajajo iz preteklosti, pa tudi o sedanjosti po-soškega mesta in o vlogi, ki jo danes odigrava slovenski človek v njem. Dejstvo, da se je od izida vodnika, ki je skoraj pošel, do danes marsikaj novega zgodilo, kar bi seveda spadalo že v novo izdajo knjige, dokazuje, da je slovenska narodna skupnost v mestu živa in soustvarja današnjo podobo Gorice. Težišče knjige je predvsem na mestnem jedru, sta povedala avtorja, saj je slovenska prisotnost sporna, ker jo nekateri neradi poudarjajo. Vendar najdemo tudi v središču ogromno podatkov, ki so slovensko obarvani, čeprav so prepogosto širši javnosti premalo poznani. Knjiga je namenjena predvsem domačemu bralcu, je bilo povedano, ki se premalo zaveda bogatih slovenskih korenin, ki so prisotne v domala vsakem predelu Gorice. Pomembno bi bilo, da bi poskrbeli tudi za redne sprehode po sledeh slovenske prisotnosti v Gorici, je poudarila županja Alenka Florenin. Italijanskim someščanom, ki si tega želijo, bi ponudili vpogled v posebno podobo mesta, ki se odlično staplja s celoto. Večer je uvedla domača odbornica za kulturo Vesna Primožič, na srečanju pa smo tudi zvedeli, da je v pripravi italijanska verzija knjige, ki ne bo prevod, temveč prilagojena izdaja. Nocoj v gledališču Občinsko priznanje Carlu de Incontreri Po skoraj tridesetih letih zapušča umetniško vodstvo sezone Carlo DE INCONTRERA Nocojšnji koncert v občinskem gledališču v Tržiču, na katerem bosta nastopila pianist Karim Said in kvartet Avos, bo priložnost, da mestna uprava izrazi priznanje Carlu de Incontreri, ki zapušča umetniško vodstvo teatra. Minilo je skoraj trideset let od začetka njegovega sodelovanja z odborništvom za kulturo, pod okriljem katerega deluje občinsko gledališče, ki je v vsem tem času raslo in prirejalo umetniške sezone z velikim odmevom. V znamenje hvaležnosti bo župan Gianfranco Pizzolitto nocoj ob 20.45 izročil de Incontreri častni pečat Tržiča, ki ga podeljujejo osebnostim z zaslugami na socialnem, gospodarskem in kulturnem področju, hkrati pa tudi kot znamenje navezanosti na Tržič. Carlo de Incontrera, ki je ugleden glasbenik, je glasbene sezone tržiškega gledališča vodil od leta 1983, poleg tega je zaslužen za založniške podvige teatra ravno s področja glasbe. S prihodnjo sezono bo glasbeno sezono vodil Filippo Juvarra. podgora - »Bogomir Špacapan« Peti natečaj cerkvenega petja V župnijski cerkvi v Podgori bo v nedeljo, 18. aprila, z začetkom ob 16. uri potekal peti natečaj cerkvenega zborovskega pet'a »Bogomir Špacapan«. Prireditev organizirata prosvetno društvo Podgora in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice z namenom, da spodbujata lepo in dovršeno petje po slovenskih cerkvah. Pobuda je nadaljevanje dela, ki ga je začel pokojni Bogomirjev sin Mirko, ki je veliko prispeval k uspehu prvih treh izvedb. Slavnostni govor bo imela števerjanska županja in predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franka Padovan. Sledila bo predstavitev in takoj nato nastopi šestih zborov: mešanega pevskega zbora Jože Srebrnič iz Deskel, cerkvenega pevskega zbora Kobjeglava, cerkvenega mešanega pevskega zbora Zvon iz Ilirske Bistrice, župnijskega mešanega pevskega zbora Šempeter pri Novi Gorici, mešanega pevskega zbora Brezovica in mešanega pevskega zbora Angelski spev z Ot-lice. Po nastopih se bo sestala strokovna komisija, ki jo sestavljajo pe-vovodja Peter Pirih, skladatelj in pevovodja Štefan Mauri, pevovodki-nja Mojca Maver Podberšič in pevovodja Nino Špehonja. Zbore bo razvrstila po kakovostni lestvici. Ocena bo temeljila na zahtevnosti predstavljenih skladb, intonančnosti, interpretaciji, prepričljivosti izvedbe in na splošnem vtisu. V pričakovanju razglasitve bo glasbeni vložek tro-bilnega tria Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Prvouvrščeni zbor bo prejel denarno nagrado v višini 500 evrov, drugi 300 evrov in tret'i 200 evrov; poleg ostalih dobrotnikov sta za nagrade prispevali še Zadružna banka Doberdob in Sovodnje ter Čedaj-ska banka - Kmečka banka. Vsi pevski zbori bodo prejeli tudi spominski krožnik in knjižni dar. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 15. aprila 2010 17 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. 3 Gledališče Q Kino ~M Koncerti [H Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI V DOBERDOBU imajo odprto od četrtka do nedelje; tel. 048178140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. fi Razstave GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI... MUSICAL & RISATE!«: v petek, 16. aprila, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici komedija »Tango monsieur?« v izvedbi gledališke skupine La Trappola iz Vicenze; prireja združenje Terzo Teatro iz Gorice, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. SEZONA SSG 2010 V GORICI: v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž Oblomov (Ivan Aleksandrovič Gončarov); v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 Tartuffe (Molier) v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama iz Ljubljane; v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne ita-lijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »L'uomo nell'ombra«. Dvorana 2: »Gorica Kinema« 17.45 -20.45 »Shutter Island«. Dvorana 3: 17.30 »La vita e una cosa meravigliosa«; 20.10 - 22.10 »Happy Family«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »L'uomo nell'ombra«. Dvorana 2: 17.30 »Dragon Trainer« (Digital 3D); 20.20 - 22.15 »La vita e una cosa meravigliosa«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Green Zone«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il cac-ciatore di ex«. Dvorana 5: 18.00 »Colpo di fulmine -Il mago della truffa«; 20.10 - 22.10 »Basilicata coast to caost«. DOBRODELNI KONCERT »POMLADNI CVET DOBROTE« bo danes, 15. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici v organizaciji Rotaract kluba. Nastopili bodo Zoran Predin, Slavko Ivančič, mladinski pevski zbor Šempeter in goriška pevka Gabriella Gabrielli. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.15 nastop pianistke Jasminke Stan-čul iz Srbije; informacije nudi Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. H Mali oglasi V DOBERDOBU, naselje Mikoli, prodajamo hišo, štalo in senik potrebni prenove; tel. 334-6366767. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOSTv sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič iz Gorice pripravlja razstavo volilnih plakatov SSk na Goriškem. Pobuda spada v sklop 35-letnice ustanovitve SSk na Goriškem. V ta namen prosi vse bivše in sedanje aktivne člane SSk, da posodijo morebitne plakate, ki jih hranijo v osebnih ali sekcijskih arhivih; informacije na tel. 335-8011948. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu E. Kardelja 5 je na ogled skupinska razstava z naslovom Divji v srcu; do 22. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. SKRD JADRO IN SKŠRD TRŽIČ vabita na ogled razstave Svet igrač v občinski sejni dvorani v Turjaku; odprta bo do 25. aprila vsak dan od 16. uri do 19. ure; informacije in najava skupinskih obiskov izven urnika po tel. 3474612447. MARKO VOGRIČ, član Fotokluba Sku-pina75, razstavlja fotografski projekt z naslovom »Camera Obscura & Co.« ali: Poljska miš obišče mesto! v dvorani dei Tigli, Ul. Gramsci 6 v Fiumicel-lu; ogled do 30. aprila po domeni na markovog@libero.it in po tel. 3471516964. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava »Futurismo - Moda - Design. La ricostruzione futurista dell'universo quotidiano«; do 1. maja vsak dan med 9. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL Oskarja Beccie bo do 3. maja na ogled v galeriji restavracije Sgubin na Skrljevem 15 (občina Dolenje). V RAZSTAVIŠČU STOLP NA VRATIH v Štanjelu je na ogled razstava akvarelov in oljnatih slik z naslovom Morje in Kras. Razstavljata Bože Bucik in Silva Stantič Prinčič vsak dan do 3. maja; informacije na tel. 003865-7690018. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Sto let iger in igrač; do 20. junija od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter 15. in 20. uro. H Šolske vesti PRI MLADINSKEM DOMU poteka do 30. aprila predvpis k pošolskemu pouku za šolsko leto 2010-11 z znižano vpisnino; informacije na sedežu v Gorici - Ul. Don Bosco 60, tel. 0481546549 in 328-3155040. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - Tajništvo Gorica ima na razpolago eno štipendijsko mesto za seminar slovenskega jezika in kulture, ki bo potekal v Ljubljani od 5. do 16. julija. Prednost ima osebje, ki poučuje na šolah s slovenskim učnim jezikom. Informacije na sedežu sindikata na Korzu Verdi 51 v Gorici ob četrtkih med 15.30 in 17. uro (tel. 0481-82613); zainteresirani naj se javijo do 15. aprila. SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ IN DIJAŠKI DOM SIMONA GREGORČIČA iz Gorice vabita k vpisu na poletni tečaj angleškega jezika na Malti na priznani šoli European School od English od nedelje, 18. julija (eno ali dvotedenski tečaj) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki se želijo naučiti angleščine ali izpopolniti že pridobljeno znanje; vpisovanje in informacije do 30. aprila pri SLOVIK-u (tel. 0481-530412, www.slovik.org). S Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD- NJE organizira od 2. do 6. junija avtobusni izlet v Turin; informacije po tel. 340-3423087 ali 329-4006925, vpisovanje ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva v Gabrjah do zasedbe razpoložljivih mest. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za avtobusni izlet v Beograd, Vukovar, Novi Sad itd., ki bo od 30. maja do 3. junija, kakor tudi za izlet z letalom na Sicilijo, ki bo potekal od 11. do 18. oktobra, še nekaj prostih mest. Vpisovanje na tel. 0481-390688 ali 3496708562 do zasedbe zazpoložljivih mest na avtobusu. Na račun 200 evrov za vsak izlet. PD ŠTANDREŽ prireja petdnevni avtobusni društveni izlet v Provanso od 21. do 25. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in 3479748704 (Vanja). SINDIKAT UPOKOJENCEV CISL prireja izlet v Ljubljano z ogledom botaničnega vrta Arboretum v torek, 27. aprila; informacije in rezervacije na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5/G v Gorici ali po tel. 0481-533321 med 9. in 11. uro ob delavnikih. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta v Maremmo in na otok Giglio v Toskani od 22. do 25. aprila, da lahko poravnajo stroške za izlet; odhod avtobusa bo ob 6.50 iz Šti-vana s postanki ob 7. uri v Jamljah, ob 7.10 na Poljanah, ob 7.15 v Doberdobu in 7.30 pri piceriji Al Gambero v Ronkah; na razpolago je še nekaj mest; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). 7. POHOD V ORGANIZACIJI DRUŠTVA VIPAVA PO SLEDEH PRVE SVETOVN E VOJNE bo potekal v okolici Devetakov v nedeljo, 18. aprila, z zbirališčem ob 8.45 pred gostilno pri »Miljotu« pod kamnolomom pri De-vetakih; informacije po tel. 3282180158. SPDG prireja v nedeljo, 18. aprila, izlet na Jelenk (1107 m) nad Spodnjo Idrijo. Predvidevajo 2 uri in pol lahke hoje do vrha in približno 3 ure krožne poti po Idrijskih Krnicah ter sestop v dolino Kanomlje - vmes postanek v planinskem domu. Zborno mesto na parkirišču pri Rdeči hiši ob 7. uri; informacije na boris@kinoatelje.it ali po tel.339-7047196. □ Obvestila DRUŠTVO JADRO organizira tečaj yo-ge (vaje za sprostitev, dihanje, avto-masaža... ) na sedežu društva v Rom-janu; informacije po tel. 349-8419497, tel. 0481-482015. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 18. ure. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v petek, 16. aprila, ob 19. uri mesečno srečanje Znanost na krožniku. Gost večera bo Silvia Battistella, ki bo vodila predavanje z naslovom Soška postrv: ogrožena vrsta; informacije na inforo-gos@gmail.com ali po tel. 3334056800. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustar-je, ki so se pridružili štandreškemu pustnemu vozu na povorki v Sovod-njah ter na koledovanju po vasi na pustno večerjo, ki bo v petek, 16. aprila, ob 19.30 v prostorih kulturnega doma Budal na Pilošču. Zabavale bodo Marta, Breda, Malvina in Nataša z igro Praznovanje štirih sklerotičnih upokojenk. ČISTILNA AKCIJA OČISTIMO BREGOVE SOČE bo potekala v nedeljo, 17. aprila, v okviru pobude »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Turistično društvo Solkan v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan vabi na zbirno mesto v Solkanu pri Kajakaškem centru ob 10. uri. Zaključek bo ob 14. uri pri ošteriji Žogica; informacije po tel. 00386-41974588, www.solkan.net. 15. KAJAKAŠKI SPUST PRIJATELJSTVA po Vipavi bo v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče bo od 10. ure dalje pri jezu v Renčah, kjer bo po vpisu in pripravi čolnov start ob 11. uri. Kolona ve-slačev bo med potjo obiskala Bilje, Ore-hovlje, Miren in Rupo ter dosegla Ga-brje, kjer bo cilj. Plovila bodo pristajala med 14. in 15. uro. Spust ni tekmovalnega značaja; organizatorji iz KK Šilec in ŠD Partizan priporočajo udeležencem, naj imajo nepotopljive čolne, na sebi rešilne jopiče, na glavi pa zaščitne čelade. Veliki gumenjaki za Vipavo niso primerni. SPDG sklicuje redni letni občni zbor v petek, 23. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba od-poslati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, europa@provincia.it. Snovanja CWwv*diZL upif-zai. 17 - Eur J lii-'Hj. - ri-Ml I Mi1161' ' mnlrul ■ i i ■m t£ LÖ.Ut Itallll KMHUirtiiOtUufi MliNÜTOHUrt Cmbrv "m j (ffinji ((«Jr»* M^miirlpt^nc Ciis.'iLif iVtv^.-irM lUKfTbM^ to " Alp"» l M EiLHHimiid rcufrunm liti t «tar iiüT^V Iii- IL"JrLT.'*i\ kü ,T imn Irt*. injtm 3 ujh*(J nuatE1» iS li" KC VI3LIH1 [AIGE1 . mmmith KMU V-VBSIEH EÜKX H«:i 'jM tujla: ljI Orifcuu Fl* iju jrtAf U wu2 r ji UHU.« HUiQtBH GLAUAY ratKAH l>prtt fn r. p-i'-i. -: ¡-*--r"v uipthr p IF LTV.,-J-,. Ji.li-, i JfllÜ 5 IWTW (TIE*, i: mu««.u« HCC'IEDE H L 51 LA V" Ti D Hk^n LrfTni. Fu-*= hpL.kAM im^ts^t. lah ' iy-:ni'] Bmskl I oLMi KjW^AhL Vj^PiKOn*. i 'jP"UV H. 4H0HL CE LIKU. t 1UIDLLA «KKL HJÜHD vSILV [KRIM SB^l Jl^iAOSiC M BPUHONfftRI UWHUUl AI. LUn.MfciHi UM CA il LÜ.Jt Hte'ud soeon. «.juajyubms] CUSff ENI HDMM ibMidUh. lAun.NV. WVväkHIn h ttrtfSÜJl E>- " S UEHH IrttJtMM UnHIt&hfru RIM MHIJLBfl 1*1 Uttisl** wiH mutis jt.Müöijt FOLLOW HE KmhI Ijrj I V,;J Ii' 'JJJ^ 'pL^ jr.vLu^r i^i™ i cm (IWPfl IÜU r Its iS ATHJAffiÄ K STAftAT kJLTtt JAL .l±|ill ;itl I OHSKlfEniPW .jij \rrif. 4 iru tkfip^ Kip m "TTJPKif™ L-f L-rflj ■,-ijTj liipru bW^IVii ^ HJirjtf»"-; IVu-ti (T^I ■ Hpntrei 1« MPV ■ IIJ11 Klkllfci i IU It A-^Ji S IF J! KIMHUHW ^lUHA CU55 :NE HUVUKi v fHC H LlrrfiT HOT [^imLitd l^Wt DtOwt KLUB OSMICA PRI MAČKU priredi v soboto, 17. aprila, ob 20.30 9. Praznik salame v športno-kulturnem centru Danica na Vrhu. Za dobro voljo bodo poskrbeli Mladi kraški muzikanti. Izkupiček večera bodo organizatorji namenili hospicu Via di Natale v Avianu. S3 Prireditve DRUŠTVO PRIJATELJEV IZRAELA vabi na predavanje Michaela Pelega z naslovom »Čudna zgodba levice v Izraelu pripovedovana v prvi osebi« danes, 15. aprila, ob 18. uri v goriški sinagogi, Ul. Ascoli 19. FURLANSKO FILOLOŠKO DRUŠTVO in občina Koprivno prirejata predstavitev knjige »La cjase sul fossal« Delc-hija Tirela danes, 15. aprila, ob 20.30 v občinski dvorani v Koprivnem. Nastopila bo polifonična skupina iz Ko-privnega. KNJIGA OB 18.03: danes, 15. aprila, ob 18.03 bo v dvorani APT goriške železniške postaje gost Paolo Maurensig, ki bo s Stefanom Cosmo govoril o svoji knjigi »La tempesta. Il mistero di Giorgione«. V soboto, 17. aprila, je na programu avtobusni izlet po Nadiških dolinah v družbi Marca Girarda, ki bo predstavil svojo knjigo »Il cielo non ha frontiere«; odhod ob 11.03 s trga pred železniško postajo, informacije in rezervacije po tel. 335-1765415. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ prireja štiri srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki jih bo vodila strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin. Srečanja v italijanščini bodo potekala od 19.30 do 21. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma A. Budal, Ul. Montello 9 v Štandrežu. Prvo srečanja bo danes, 15. aprila, na temo »Biti agresivni?!? Dobro - zlo«; 22. aprila bo srečanje z naslovom »Od dojenja do hrane: čustvenost in prehranjevalna vzgoja«; 29. aprila bo sledilo srečanje »Do kdaj obdržati pleničko? Kaj pomenita otroku v tem obdobju izraza: umazano - čisto?«; 6. maja še srečanje na temo »Premišljena vzgoja. Odgovorna vzgoja«; informacije in predvpis po tel. 3284791856 (Paola Scarpin), paola.scar-pin@libero.it in po tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta) tanjagaeta@libero.it. MLADINSKI DOM v sodelovanju s Študijsko raziskovalnim forumom za kulturo prireja za mladino od 14. leta dalje srečanje z ljubiteljem filmov Carlom Zivolijem in ogled filma Matrix Andy-ja in Larryja Wachowskija v soboto, 17. aprila, ob 17. uri v domu Franca Močnika v Ul. San Giovanni 9 v Gorici; informacije po tel. 0481-546549 ali 3283155040. V KONFERENČNI DVORANI VIDEM-SKE UNIVERZE v Ul. Diaz 20 v Gorici bo danes, 15. aprila, ob 14. uri predstavitev knjige »La sociologia attraver-so le tipologie« Bernarda Cattarinus-sija. Sodelovali bosta raziskovalki Antonella Pocecco in Rosemary Serra. KROŽEK ACLI CARLO MARGOTTI GORICA IN UNICEF prirejata solidarnosti večer z naslovom Za otroke Haitija v sodelovanju s plesno šolo Tersicore iz Gorice in z zborom Coral di Lucinis v petek, 16. aprila, ob 20. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. DRUŽBA ROGOS IN KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA prirejata v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v nedeljo, 18. aprila, ob 11. uri predstavitev knjige »La medicina dei Lon-gobardi« Franca Fornasara. Z avtorjem bo prisotna Elisa Sinosich. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVODNJAH bo v ponedeljek, 19. aprila, novinar Nace Novak spregovoril o izkušnji, ki jo je doživel na znameniti romarski poti Camino in jo zapisal v knjigi Camino - od Nove Gorice do Kompostole. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 13.15, Teresa Kovic vd. Mosettic (iz kraja SantAn-drat del Judrio) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.30, Elsa Taver-na vd. Sapel v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. Spomini na leto 1945 Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! 18 Četrtek, 15. aprila 2010 ŠPORT / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu naš pogovor - Nekdanji trener in TV komentator Massimo Giacomini Juventusa in Udineseja Inter-Roma in Inter-Barcelona 50:50 - Triestina se bo rešila - Slovenija lahko preseneti Massimo Giacomini, dekan nogometnih trenerjev iz naše dežele (in tudi komentator na TV Koper-Ca-podistria), vsakič rad vedno po-kramlja z nami. Tokrat smo se pogovarjali o A-ligi, ligi prvakov, B-ligi in dotaknili smo se tudi bližnjega svetovnega prvenstva, ki bo čez manj kot dva meseca v Južnoafriški republiki. 70-letni Giacomini, ki je nekoč igral in treniral pri Udineseju, Triestini, Milanu in Brescii (igral je še za Lazio in Genoo, sedel pa je na klopeh več klubov), zdaj pa je odgovoren za mladinski in šolski sektor pri državni nogometni zvezi, je bil kot vedno zgovoren in iskren. V A-ligi ima Roma točko prednosti pred Interjem. Kdo je favorit za »scudetto«? Do konca prvenstva morajo igrati še pet tekem. Favorita ni. Lahko zmagajo tako Milančani kot Rimljani. Še do pred nekaj tedni ne bi stavil niti evra, da bi Roma prehitela črno-modre, ki imajo najbolj kvalitetni izbor igralcev na Apeninskem polotoku. Tovrstni razplet je za ljubitelje nogometa dobrodošel. Prvenstvo je znova bolj zanimivo in privlačno. Kaj pa Milan? Tudi Milan ima teoretične možnosti, da zmaga prvenstvo. Leonar-dovi varovanci so v zadnjih krogih zamudili nekaj dobrih priložnosti in lahko bi bili celo prvi na lestvici. Milan se mora najprej zbrati, saj je igral v zadnjih krogih precej zmedeno. Inter se bori na več frontah, tudi v ligi prvakov in državnem pokalu. Ali bi to lahko bilo preobre-menjujoče za Mourinhove varovance? Lahko bi jim povzročalo kako preglavico, čeprav je portugalski trener zelo izkušen. Ne bo se pustil presenetiti. Navsezadnje je tudi izjavil, da bi rad osvojil »trojček« (prvenstvo, pokal in ligo prvakov). Interjev trener ima na razpolago dovolj kakovostnih igralcev, da lahko igra na več frontah. Še nekaj bi rad dodal ... Prosim. Inter ima letos zelo homogeno skupino. Ko je moštvo v težavah, vsakič reagira in se pobere. Take lastnosti imajo le zmagovita moštva. To ne velja za Juventus. Pri Juventusu so pred začetkom sezone naredili cel kup napak. Pravzaprav so napake začeli delati že v lanski sezoni, ko so zamenjali trenerja Ranierija. Takih potez nismo bili navajeni videti pri tako uglednem klubu, kot je Juventusu. Nato so letos »odžagali« Ferraro. Na zatožno klop pa bi moral tisti, ki je vodil kupoprodajno borzo. Najeli so nekaj igralcev, ki niso na nivoju. Po drugi strani pa niso valorizirali nekaterih mladih nogometašev. Ali bo Udinese dosegel obstanek? Prepričan sem, da se bodo rešili. Tudi v Vidmu so pred začetkom sezone naredili nekaj napak. V celoti so potrdili lanske igralce in dejansko niso najeli nikogar. Še zdaleč ne podpiram totalnih revolucij in sprememb ekipe, vseeno pa bi morali moštvu dodati vsaj štiri ali pet novih igralcev. To so storili tudi pri Inter-ju, čeprav so imeli že dobro ekipo. Udinese je po nekajtedenski krizi reagiral, kar smo tudi vsi pričakovali. Ali bo pozitivno reagirala tudi Triestina? Upam, da bo. Triestina ima moštvo, ki se lahko brez večjih težav reši v B-ligi. Doslej so imeli veliko težav s poškodbami. Odsotni so bili Nekdanji trener Massimo Giacomini (na posnetku zgoraj) bi italijanskemu selektorju Marcellu Lippiju predlagal, naj na SP v JAR pokliče tudi Interjevega napadalca Maria Balotellija (desno) ansa ključni igralci, ki so prepotrebni za tržaško ekipo. Rezervni igralci bi se bržkone s težavo izkazali tudi v nižjih ligah. Triestina se mora zgledovati po Udineseju. Zdaj pričakujem reakcijo in dve ali tri zaporedne zmage Tržačanov. Liga prvakov: Inter ali Barcelona? V odstotkih? 50:50. Barcelona torej ni izraziti favorit? Ne. Inter je fizično zelo dobro pripravljena ekipa in tudi igralci so na nivoju. Pri Barceloni bo odsoten Iniesta, ki je zelo pomemben člen ekipe. Inter bo moral dobro paziti na Messija. Nanj bi postavil dva igralca. Morali bodo obenem prestreči čim več žog. Messi ni nevaren le brez žoge. Čez manj kot dva meseca se bo v JAR začelo svetovno prvenstvo. Ali se bo Lippi premislil in bo izbiral druge igralce, tiste ki so v boljši formi? Ne, Lippi je tako prepričan v svoje izbire, da bo enostavno potrdil dosedanjo zasedbo. Vključno z Juventusovimi obrambnimi igralci? Tako je. Čeprav je SP posebno poglavje. Igralci bodo bolj motivirani in do takrat se bodo tudi psihološko pripravili. Če bi bilo SP maja, bi Italija bržkone izpadla že v fazi skupin. Nekateri igralci so res v slabi formi. Cannavaro, Pirlo, Camoranesi in še bi lahko našteval. Lippi ima mogoče še kak dvom v napadu. Prepričan pa sem, da ne bo poklical Amau-rija, ki igra res slabo. Če bi lahko predlagal Lippiju kakega mladega nogometaša ... Jih je kar nekaj. Criscito od Ge-noee, pa Acquafresca tudi od Ge- noee. Predlagal bi tudi Balotellija, ki je pravi talent, čeprav mora še dozo-reti. Dobro poznate tudi slovensko reprezentanco. Za Slovenijo je že lep uspeh, da se je uvrstila na SP. Slovenija pa lahko preseneti, saj bi jo lahko kaka reprezentanca podcenjevala. Selektor Kek ima zelo homogeno moštvo. Igranje v reprezentanci je za večino slovenskih igralcev maksimum. Obenem ima Kek tudi nekaj tehnično solidnih igralcev, začenši z vratarjem Handanovičem, Goričanom Birso, Novakovičem, Korenom in še bi lahko naštevali. S fanatično borbenostjo, dobro fizično pripravo, disciplinirano igro in s kančkom sreče se lahko Slovenija uvrsti tudi v osmino finala, kar bi bil za malo republiko res zgodovinski dogodek. Jan Grgič nogomet Zakaj so odstavili Allegrija CAGLIARI - Čeprav predsednik Cagliarija Massimo Cellino slovi po tem, da rad zamenjuje trenerje, je odstavitev trenerja Massi-miliana Allegrija, do katere je prišlo v torek pozno zvečer, nemalo presenetila nogometno javnost. Allegri je bil lani imenovan za trenerja leta, vsi pa priznavajo, da igra njegov Cagliari lep nogomet. Dejstvo vsekakor je, da je sardinski prvoligaš zabredel v krizo, saj je v zadnjih devetih krogih doživel kar sedem porazov in dosegel le dva neodločena izida ter tako krepko pokvaril dotedanji vtis. Izvedelo pa se je, da tiči razlog za odstavitev drugje. Cellino naj bi se namreč prepričal, da je bil Allegri »raztresen«, ker se že dogovarja z drugim moštvom za prihodnjo sezono, čeprav ga s Cagliarijem veže pogodba do junija leta 2011. Zato naj bi Cellinov preteklih dneh predlagal Allegriju podaljšanje pogodbe do leta 2012, kar pa je Allegri zavrnil. To pa naj bi bila kaplja čez rob, ki je povzročila njegovo odstavitev. SKY TV - Satelitska Tv postaja Sky bo tudi v prihodnjih dveh sezonah izključni posrednik tekem nogometne B-lige. Že pred časom si je za enako obdobje zagotovila tudi pravice za prenos tekem A-lige. VISCONTI - Italijanski kolesar Giovanni Visconti (ISD) je zmagovalec četrte etape dirke po Turčiji, s čimer je prevzel mesto vodilnega. Edini slovenski predstavnik Simon Špilak (Lampre) je na 209 kilometrov dolgi preizkušnji od Marmarisa do turistične znamenitosti Pamukkale osvojil 50. mesto (+4:56) in je skupno 16. (+5:15). BLED V NOVI GORICI - V pričakovanju odločitve evropske odbojkarske zveze CEV o novem terminu finalnega faze Lige prvakov, čaka blejski ACH Volley začetek končnice državnega prvenstva. Blejci bodo danes gostovali v Novi Gorici, kjer jih čaka prvi polfi-nalni dvoboj proti ekipi Marchiol Vodil. Tekma se bo v dvorani Balon pričela ob 20. uri. Sinočnji izid drugega polfinala: Triglav - Salonit 1:3. Ženske, polfinale: Hit Nova Gorica - Maribor Branik 0:3, Luka Koper - Calcit 1:3 nogomet - Rezultatov pa ni Real bi zapravil še 200 milijonov MADRID - Florentino Perez, predsednik španskega nogometnega prvoligaša Real Madrida, je napovedal, da namerava v poletnem prestopnem roku za okrepitve zapraviti okoli 200 milijonov evrov, piše španski športni dnevnik Marca. Na vrhu seznama najbolj zaželenih okrepitev je vezist Valencie in španske reprezentance, 24-letni David Silva. Perez je za prihod Silve pripravljen odšteti tudi 25 milijonov evrov. Real zanima tudi 18-letni brazilski napadalec Neymar da Silva iz San-tosa; njegov prestop pa naj bi bil vreden okoli 30 milijonov. Predsednik Reala ob tem meri še na Wayna Roo-neyja (Manchester United), Francka Riberyja (Bayern), Cesca Fabregasa (Arsenal) in Edena Hazarda (Lille). Lani je Real Madrid za okrepitve zapravil kar 265 milijonov evrov in v klub pripeljal osem novih igralcev, največji del tega denarja pa je bil namenjen prestopoma Cristiana Ronalda (94 milijonov evrov) in Kakaja (65). A kljub okrepitvam je Real letos že izpadel iz lige prvakov, v domačem prvenstvu pa je v boju za prvaka v minulem krogu na svojem stadionu Santiago Bernabeu z 0:2 izgubil proti Barceloni, ki je tako ušla na tri točke prednosti in naredila velik korak proti novi prvenstveni zvezdici. Slovenski pokal Izida prvih polfinalnih tekem nogometnega Hervis pokala Sloveni-jel: Nafta - Domžale 1:1 (1:0); Maribor - CM Celje 4:1 (2:0) Proti Srečku Katancu ALŽIR - Nogometna reprezentanca Alžirije, ki se bo na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki merila v skupini z Anglijo, ZDA in Slovenijo, se bo v okviru priprav pomerila z reprezentanco Združenih arabskih emiratov, nad katerimi bdi slovenski trener Srečko Katanec. Alžirci bodo proti ekipi ZAE v Nurnbergu zaigrali 5. junija. boks - Kličko izzval Haya »Pred mano ne moreš pobegniti« BERLIN - Svetovni prvak v težki kategoriji po verzijah IBF in WBO ukrajinski boksar Vladimir Kličko je vrgel rokavico nosilcu šampionskega pasu v težki kategoriji po verziji WBA Britancu Davidu Hayu. Kličko je javno pozval Britanca, da bi se pomerila v ringu. «Pripravljen sem! Na kaj še čakaš?» se glasi poziv Ukrajinca.«David, pred mano ne moreš pobegniti in moraš se z mano pomeriti, če želiš, da te spoštujejo,» poziva Kličko britanskega boksarja. Štiriintridesetletni Kličko Britancu ne pozabi omeniti, da je v preteklosti že dvakrat izzival oba brata Kličko na dvoboj in «zdaj je pravi trenutek, da se to tudi uresniči». Britanski boksar David Haye je 3. aprila ubranil naslov boksarskega svetovnega prvaka v težki kategoriji po verziji WBA, ko je v Manchestru v uvodnih devetih rundah kar štirikrat na tla poslal 38-letnega ameriškega izzivalca Johna Ruiza. Ameriška ekipa je nato dvoboj predala in simbolično v ring vrgla brisačo. Deve-tindvajsetletni Haye je naslov prvaka os- Vladimir Kličko ansa vojil novembra, ko je v Nemčiji premagal ruskega velikana Nikolaja Valujeva. Haye, čigar cilj je združiti vse naslove (to bi mu uspelo, če bi premagal brata Kličko - Vladimirja in Vitalija), pa je v karieri dobil 24 od 25 dvobojev. Ukrajinski boksar Vladimir Kličko je naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji po verzijah IBF in WBO ubranil marca v nemškem Dusseldorfu, njegov izzivalec je bil Američan Eddie Chambers. Vitalij Kličko je nosilec naslova boksarskega svetovnega prvaka v težki kategoriji po verziji WBC. / ŠPORT Nedelja, 11. aprila 2010 19 košarka - Po porazu proti Margheri in zmagi San Danieleja Jadran Qubik na robu prepada Jadran Qubik caffe - Ladurner Marghera 62:73 (18:15, 32:32, 44:53) JADRAN: Slavec 8 (-, 1:2, 2:4), S. Fer-foglia (-, 0:4, -), Marušič (-, 0:5, 0:l), Franco 14 (-, 1:2, 5:7), Semec 3 (1:2, 1:1, -); K. Ferfoglia 8 (-, 1:7, 2:3), Ban 19 (4:4, 6:8, 1:7), Sosič 3 (-, 0:2, 1:1), Malalan 6 (2:2, 2:5 -), Coco 1 (1:2, 0:4, 0:1), trener Peter Brumen. Jadran Qubik caffe je na predzadnjem domačem nastopu izgubil proti če-trouvrščeni Margheri. Ob porazu je z drugih igrišč prišla neugodna novica o tesni zmagi San Danieleja proti Benetkam. Fur-lani so se tako rešili pred neposrednim izpadom: Brumnovi varovanci za njimi zaostajajo kar za štiri točke, na račun porazov v obeh medsebojnih spopadih pa jih ne morejo več prehiteti. Edini nasprotnik, ki lahko na papirju še nazaduje namesto Jadrana je tako Spilimbergo, ki pa bo povratno tekmo proti Montebelluni igral šele danes ob 21.15. Ob zmagi Graphistudia bi Jadranu pretil neposredni izpad, če bi Spilimbergo nato zmagal eno od dveh preostalih tekem. Tudi ob porazu edinega preostalega neposrednega nasprotnika v boju za obstanek, bi morali jadranovci ciljati na zmago na naslednjih dveh tekmah v gosteh v Montebelluni in doma proti Por-denonu. Sorazmerno maloštevilno občinstvo je v sicer že hladni telovadnici čakala še hladnejša prha že v uvodnih minutah. Po treh minutah je bil izid na svetlobni tabli zgovorni 0:10. Marghera je s hitrim kroženjem žoge povsem nadigrala domačine, ki so v napadu igrali precej zmedeno. Prvi koš je bila Francova trojka sredi četrte minute, Jadranov veteran pa je nato zadel še dober meter za črto 625 centimetrov v pol-protinapadu. S koši Bana in trojkama Franca (tretja - brez napake - v tem delu) in Kristjana Ferfoglie se je Jadran približal in šestintrideset sekund pred koncem četrtine tudi prvič povedel (16:15). Na začetku drugega dela je bilo stanje dalj časa izenačeno (20:20), saj sta ekipi precej grešili. Jadran celih pet minut ni dosegel niti točke, sušo v napadu pa je zaključil Peter Sosič s trojko iz kota. Za tem pa je v pičli minuti Ban dosegel šest točk, sicer tudi po zaslugi tehnične napake gostov. Razlika se je tako nenadoma povečala na šest pik (29:23), z naivnimi napakami pa so jadra-novci kmalu zapravili prednost. Za zadnje izenačenje je poskrbel Alen Semec izza črte prostih metov ob izteku prvega polčasa. Po glavnem odmoru so gostje takoj pritisnili na plin in z delnim izidom 8:0 odločno prevzeli vodstvo. Razlika med ekipama je nato močno nihala med tremi in desetimi točkami: ekipi sta izmenično dosegali serije košev in napak. V triintrideseti minuti je že kazalo, da bodo gostje visoko slavili (44:57), Jadranovci pa so se nenadoma predramili v napadu in v minuti in pol razpolovili zaostanek (52:58), po dveh pa ga zmanjšali na pet pik (55:60). Po naivnem Banovem prekršku v napadu so gostje do- Peter Brumen po tekmi ni bil jezen, je pa zmajeval glavo zaradi skromnega učinka moštva v napadu kroma segli delni izid 5:0, ki ga je takoj izničil Christian Slavec s košem in trojko. S košem in pridobljeno žogo Malalana so jadranovci zaostajali za tri pike (62:65) z žogo v roki. Žal so jo zapravili in v poslednjih treh minutah nanizali serijo izgubljenih žog in zgrešenih metov. Gostje so sredi zmede (tudi sodniškega para) obdržali mirnejšo kri in povsem zasluženo slavili. »Če na domačem igrišču ne uspemo doseči 70 ali več točk, ne moremo pričakovati zmage. Nisem jezen, pohvalil bi igralce, v kolikor so garali v obrambi, košarka pa je sestavljena iz napada in obrambe. V napadu tokrat ni šlo in če ne dosežeš košev ni mogoče zmagati,« je po četrtem porazu na Jadranovi klopi izjavil trener Brumen. (M.O.) Ostali izidi: Virtus UD - San Ven-demiano 67:76, San Daniele - Gemini Ve-nezia 71:70, Oderzo - Rovigo 74:62, Caor-le - Pordenone 75:59, Codroipo - Nuova Pall. Gorizia 74:66, Padova - NBU Videm 78:77, Montebelluna - Spilimbergo bo danes. Vrstni red: Pordenone 44, Caorle 38, Pool Venezia in Marghera 34, Codroipo 32, San Vendemiano 30, NBU, Padova in Oderzo 28, Rovigo 26, Montebelluna in NPG 24, Virtus UD 22, San Daniele 20, Spilimbego 18, Jadran Qubik Caffe' 16. (Montebelluna in Spilimbergo s tekmo manj) Prihodnji krog (18.4.): ob 18.00 NPG - Spilimbergo, NBU - San Daniele, Montebelluna - Jadran Qubik Caffe,' Por-denone - Padova, Rovigo - Virtus, Marghera - Codroipo, San Vendemiano - Caor-le, Gemini VE - Oderzo. kolesarstvo Ivo Doglia zmagal, Komac tretji Na ljubiteljski kolesarski dirki v kraju Reana del Rojale, eni najbolj zahtevnih v deželi, je v kategoriji supergentleman osvojil 1. mesto Ivo Doglia, kolesar in predsednik tržaškega kluba Team Eppinger Saab. V sprintu je premagal nekoč solidnega slovenskega kolesarja Janeza Za-kotnika. Pri članih je Andrej Komac (Team Eppinger) zasedel odlično 3. mesto. Tudi ostali društveni kolegi so dobro kolesarili: Jani Prešeren je bil 12., Walter Hubner 14., Danjel Gregori pa 17. Maja dirka po FJK Od 5. do 9. maja bo v naši deželi tradicionalna kolesarska dirka po FJK. Uvodna etapa bo v Gorici s ciljem v Fa-gagni. Sedile bodo etape od Codroipa do Pordenona, od Maniaga do Fornija di So-pra, od Srta Terme do Forgarie/Prat, zadnji dan pa od Casarse do Vidma. Drija vsebuje enajst letečih ciljev in devet gorskih nagrad. Prošnjo za nastop na dirki je vložilo kar 60 moštev, od teh je polovica tujih, organizator pa bo moral med njimi izbrati 25 moštev. Pravijo, da bodo prednost dali tistim moštvom, ki se bodo prijavila s povprečno najmlajšimi kolesarji (od letnika 1982 do letnika 1991). Vsaka ekipa bo lahko štela letos šest kolesarjev. Lani je dirko osvojil Gianluca Brambilla, ki je b v letošnji sezoni prestopil med profesionalce, tekmuje namreč za moštvo Colnago Csf Inox. otroška telovadba - Center Melanie Klein v sodelovanju z ZSŠDI Uspela zaključna prireditev »Spoznavajmo telo in naše gibe« Udeleženci zaključnega nastopa Devinovi veterani na »velikem veleslalomu« v San Pellegrinu Letošnja smučarska sezona se je za najmlajše in mladince pri SK Devin končala ob Veliki noči. Masterji pa še niso pospravili smuči in prav prejšnji konec tedna, je manjša skupina odšla na Prelaz San Pellegrino, kjer se je v soboto odvijal »veliki veleslalom«, tekma ki privablja številne ljubitelje zimskega športa. To je kar 3,6 km dolga proga, na katero je bilo postavljenih 70 vratc. Na tekmo se je prijavila skupina štirih masterjev in trener Aleš Sever. Uvrstili pa so se takole: v kat. A 3 je bil Alessandro Corbatto na 5.mestu, v kat. A2 je Claudio Škerk pristal na 8.mestu, v kat. A1 je bil franco Parmesan na 3. Mestu, medtem ko je Marzio Farinelli zaradi padca odstopil. Aleš Sever je tekmoval v kat. Seniores in se uvrstil na 4. Mesto. Glede na zimske razmere teh dni, se bodo Devinovci podali še na nekatere tekme na Prelaz Rolle, kjer napovedujejo udeležbo na sobotnih dveh veleslalomih in prav tako na dveh nedeljskih veleslalomskih preizkušnjah. Ob koncu marca se je v otroškem vrtcu na Opčinah zaključil tečaj mo-torike, ki ga je Študijski center Melanie Klein letos tam priredil prvič. Tečaj z naslovom »Spoznavajmo telo in naše gibe« prireja društvo v sodelovanju z ZSŠDI-jem že devet let, namenjen pa je otrokom iz vrtcev in prvih razredov osnovnih šol. Pobuda je na Tržaškem deležna velikega odziva, saj se za tečaj vsako leto običajno odloča 13 vrtcev, letos pa so tečaj izvedli tudi na Goriškem. Tečaj spodbuja celostni razvoj otroka, njegovo telesno in duševno rast, mu pomaga odkrivati telesne zmogljivosti in premostiti morebitne težave, ki se lahko pojavijo pri zaznavanju prostora, časa, ravnotežja, ritma in pri predstavi ter dojemanju lastnega telesa. Pri doseganju teh ciljev voditelji tečaja vrednotijo in razvijajo darove in nagnjenja, ki jih vsak otrok ima v sebi. Pri otrocih iz vrtcev gre pozornost tudi vadbi koordinacije in utrjevanju osnovnih gibov in znanja, kar bodo malčki potrebovali v osnovni šoli. Otrok dojema motorične vaje v glavnem preko igre, uči pa se tudi oblik, ki ga bodo pripeljale do lažjega spoznavanja črk in do dobrega posluha za ritem, kar bo preprečilo morebitne težave pri branju. Profesor Bernard Hrovatin je malim obskovalcem openskega otroškega vrtca Čok predstavil igre za socializacijo, vaje, tekmovanja in sprostitvene vaje. Pri večini iger in vaj so otroci uporabljali pripomočke in igrala, kot so žoge, kiji, palice, diski, obroči, hodulje, diski za ravnotežje, padala itd. Velikokrat je za popestritev in razvoj ritmičnih sposobnosti uporabljal tudi glasbo. Na programu so bile še vaje in igre za razvoj otrokovega smisla za orientacijo in razumevanje pravil in tudi aktivnosti, ki v otroku vzbujajo sa-moiniciativo in avtonomno razmišljanje. Na zaključnem srečanju so se otroci med drugim preizkusili v bar-vanih in mehkih poligonih, ob koncu tečaja pa so v dar dobili veliko psihomotorično žogo. NOGOMET Elitna liga, zaostala tekma: Ri- vignano - San Luigi 2:2 20 Četrtek, 15. aprila 2010 ŠPORT / pohodništvo - 23. Memorial Mirka Škabarja V sončnem, a mrzlem vremenu Letos se je zbralo 117 pohodnikov, prišli pa so tudi iz Slovenije Že 23 let poteka na aprilsko nedeljo po Veliki noči Pohod od Pra-prota do Repna, ki ga prirejata SK Devin in Razvojno društvo Pliska kot Memorial »Mirko Škabar«. Že zgodaj zjutraj so se v Praprotu zbrale posamezne skupine za štiriurni pohod, ki poteka na obeh straneh meje z vzponoma na sv.Lenart in Volnik ter s spustom do Repna, kjer je v koči pri Rupi družabnost s kosilom in nagrajevanjem. Letošnji pohod je zaznamovalo lepo sončno, a nekoliko mrzlo vreme, z rahlo burjo, idealne razmere, ki so nudile tudi enkraten pogled na pre-bujajočo se naravo in tudi razgled na oddaljeno pokrajino je potešil vse pohodnike. Letos se jih je zbralo kar 117 iz naših krajev, pa tudi iz Ljubljane in osrednje Slovenije. Bilo jih je res nekoliko manj kot pri prejšnjih izvedbah in čeprav so organizatorji razdelili številna vabila tudi otroškim in mladinskim skupinam, smo našteli bolj malo mladih obrazov. Pohod je dolg približno 17 km in prvi, ki je prišel na cilj, je bil predsednik SK Devina Dario Štolfa. Sledili so mu tudi ostali izkušeni planinci, zadnji pohodniki pa so hodili skoraj 5 ur. V Koči pod Rupo v Repnu je vse udeležence čakalo kosilo in pijača. Nato pa so organizatorji poskrbeli za bogat srečolov, ki je osrečil marsikaterega z lepimi nagradami, kot so nahrtbtniki, pohodne palice, kolo sira ter razna pohodniška in zimska oprema. Ko vsako leto je bilo na vrsti tudi bogato nagrajevanje s pokali in priznanji. Pokale so prejeli najstarejša udeleženka Marija Čok, najstarejši udeleženec Marcello Bertocchi, najmlajša udeleženka Veronika Bordon, najmlajši udeleženec Alessandro Hervat ter planinska skupina SK De- vin-ŠZ Sloga kot najštevilčnejša skupina. Nekateri udeleženci so prejeli marmornati izdelek za 9 opravljenih pohodov, za 18 opravljenih pohodov so z lepo plaketo nagradili Eldo Ma-rušič in Marčelo Briščak. Na koncu pa še zahvala vsem, ki so pripomogli k uspehu pohoda, ženskam za odlično pripravljene jedi, Aljoši, ki je zelo dobro označil stezo ter predvsem neutrudnemu Franč-ku Briščaku, ki si vsako leto prizadeva za čimboljši potek tega planinskega srečanja. balinanje - Turnir B-kategorije Velik uspeh dvojice Tenze-Skupek Na nedeljskem tekmovanju B-kategorije, ki ga je v kraju Fiume Veneto pri Pordenonu organiziral domači Fortitudo (ekipa je v letošnjem prvenstvu C-lige nastopala v skupini z Gaj o) sta slovenska predstavnika Dario Tenze in Zdravko Skupek v dresu Portualeja (v zamejskem prvenstvu branita barve zgoniškega Krasa) dosegla po vsej verjetnosti največji dosedanji uspeh zamejskega balinanja. V ostri konkurenci 77 dvojic iz Furlanije Julijske krajine in Veneta sta namreč dosegla izjemno drugo mesto. Za Skupka se letošnja sezona ni mogla začeti na boljši način, saj je po lanskem napredovanju v elito deželnega balinanja že v krstnem nastopu opozoril nase. Za izjemen uspeh pa ima veliko zaslugo tudi Tenze. Na napornem tekmovanju sta »pristanišč-nika« skupno odigrala kar 7 srečanj (žreb namreč jima ni bil naklonjen), na balinarskih stezah pa sta preživela več kot 10 ur. V polfinalu sta z gladkim 11:3 premagala njuna dobra znanca Taddea in De Luco (Villare-spa). Izčrpana sta bila nato v finalu že na pragu senzacije, saj sta 12 minut pred koncem že vodila z 8:4 nato pa prvič v teku dneva odpovedala po vsej črti, tako da sta ju nasprotnika dohitela tik pred ciljem, in se še drugič rešila z balinčkom in nato zasluženo zmagala z 9:8. Kljub porazu pa sta bila Tenze in Skupek presrečna za povsem nenadejan, a več kot zaslužen uspeh. (Z.S.) □ Obvestila AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v petek, 23. aprila, 48. redni občni zbor, ki se bo vršil v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Izvolitev delovnega predsedstva in komisij; 3. Poročilo izvršnega in nadzornega odbora; 4. Pozdravi in razprava; 5. Odobritev poročil in finančnih dokumentov; 6. Izvolitev sveta delegatov in nadzornega odbora; 7. Razno. JADRALNI KLUB ČUPAvabi vse člane na 38. redni občni zbor v petek, 23. aprila, v dvorani Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2 - Opčine, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvoritev -poimenovanje organov občnega zbora; 2. Poročila upravnega in nadzornega odbora, odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010; 3. Razno. AŠD BREG obvešča, da bo redni Občni zbor potekal v petek 23. aprila 2010 ob 20 uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Sprejemnega Centra v Boljuncu. Dnevni red: 1.Otvoritev Občnega Zbora 2.Poročilo predsednika 3.Poročilo sekcij 4.Poročilo blagajnika 5.Poročilo nadzornega odbora 6.Odobritev finančnega stanja 7.Pozdravi 8.Razno. Vabljeni!" ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje 39. redni občni zbor v četrtek, 22. aprila 2010 ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero v Doberdobu, ul. Roma 24. SPDT MLADINSKI ODSEK prireja v nedeljo, 18. aprila avtobusni izlet v Rezijo. Ogledali si bomo muzej brusačev, obiskali informativni center parka Rezije in prehodili Ta Lipo Pot. Izlet je namenjen družinam z otroci, lahko pa se ga udeležijo tudi ostali naši člani. Avtobus bo odpeljal iz trga Oberdan ob 8.00, povratek je predviden ob 19.00, vedno na trgu Oberdan. Za informacije in prijave pokličite Katjo na tel. 3385953515 ali Franca na tel. 3384913458. PLANINSKI SVET Mladinski odsek SPDT Mladinski odsek Slovenskega planinskega društva Trst prireja v nedeljo, 18. aprila 2010 avtobusni izlet v Rezijo. Izlet je namenjen predvsem družinam z otroki, lahko pa se ga udeležijo tudi ostali člani. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 8.00 uri in ob 8.15 izSesljana. Najprej se bomo popeljali v Solbico, kjer si bomo ob strokovnem vodstvu domačega vodiča, najprej ogledali Muzej brusačev. Nato se bomo podali na planinski sprehod po poti, ki so jo domačini poimenovali Ta lipa put. To je izredno lepa, za vse primerna in zanimiva pot, ki se razpreda po stezah okoli vasice in vodi po predelih neobičajne lepote in bogate tradicije, prežete s posebno zgodovino in gorsko kulturo. Nazadnje se bomo ustavili še na Raven-ci, kjer bomo obiskali informativni center Naravnega parka Julijskih Predalp. Povratek je predviden za 19.00 uro. Izlet je veljaven za dodelitev planinskih značk. Otroci naj ne pozabijo planinskih knjižic. Kdor je nima, jo prejme na izletu. Obvezna oprema: gojzarji, nahrbtnik, vetrovka ali bunda, primerne dolge hlače, topel pulover, zmerno količino hrane in pijače, zložljivi dežnik, vrečka za smeti. Za informacije in prijavo pokličite na tel. št. 3385953515 (odgovarja Katja) ali mladinski@spdt.org. in na št. 3384913458 (Franc). Plezanje v Paklenici Sedemčlanska skupina članov AO SPDT je velikonočne praznike preživela v hrvaškem plezališču v Paklenici. Odpotovali so v četrtek, 1. aprila, vrnili pa so se v ponedeljek, 5. aprila. S prijatelji iz Slovenije so se preizkusili v različnih sektorjih na eno- in večraztežajnih smereh različnih težavnostnih stopenj. Med najzanimivejšimi je bila večraztežajna smer Osrednji Kamin (170 m), ki je sicer redko opremljena, plezalcem pa je ponudila razgled na Paklenico, vse proti Velebi-tu in turi do morja. Preplezali so tudi Sa-leško smer z varianto Trik (120 m), ki je bila precej zahtevna, tehnična in psihološko zahtevna zaradi izpostavljenosti. Večdnevni izlet je bil nasploh zelo uspešen. Vreme je bilo plezalcem naklonjeno, družba in živahnost pravi za nepozabno izkušnjo. Prijateljstvo brez meja Srečanja in prijateljevanja s sorodnimi društvi so vedno prijetna. Predsta- Udeleženci velikonočnega izleta SPDT (desno) in plezalnega mitinga v Paklenici (spodaj) vljajopa tudi veliko obogatitev, saj nudijo priliko za ustvarjanje novih prijateljskih vezi, za utrjevanje bežnih poznanstev in poglabljanje starih prijateljstev. Skupni izleti, po sicer poznanih gorah, pa nudijo priložnost za spoznavanje manj obiskanih poti ter skritih, največkrat najdragocenejših kotičkov gorske narave, ki jih poznajo le domačini. Vsoboto, 24. aprila 2010 bo že peto srečanje planincev, ki živimo v treh različnih državah ob Jadranu in sicer: planincev K.D. Bazovica z Reke, članov P.D. Snežnik iz Ilirske Bistrice in tržaških planincev, članov Slovenskega planinskega društva iz Trsta ter planinskih sekcij Športnega društva Sloga in Smučarskega kluba Devin, poimenovano Srečanje brez meja. Gostitelji letošnjega srečanja so slovenski planinci, ki živijo na hrvaškem. Skupno se bomo podali na Platak. Izletniki bodo lahko izbirali med daljšo in zahtevnejšo potjo ter manj napornim pohodom. Slovenko planinsko društvo Trst se bo na srečanje podalo z društvenim kom-bijem. Za prijave in informacije pokličite na tel. št. 040/220155 (odgovarja Livio ) ali na tel. št. 040/413025 (Marinka). Pet promilov Slovensko planinsko društvo Trst obvešča svoje člane in prijatelje, da lahko tudi letos ob izpolnjevanju davčnih obveznosti (prijave obr. 730 ali Unico za fizične osebe) namenijo petpromilov davka Irpef društvu, s tem, da v prilogi B obrazca 730 ali v prilogi C obrazca Unico v temu namenjen oddelek vpišejo dav- čno številko SPDT (C. FISC. 80022480323). V naprej se zahvaljujemo vsem za zavezanost društvu in za pomoč. Posebna zahvala vsem, ki so že v prejšnjih letih na tanačin podprli društveno delovanje. Velikonočni izlet SPDT Navada je da pri SPDT na velikonočni ponedeljek organiziramo »pomladanski izlet«. Tudi letos, čeprav ob malo muhastemu vremenu, se nas je zbralo lepo število planincev. Od spomenika v Križu, smo se odpeljali preko mejnega prehoda Gorjansko, do Pliskovice. Pri Kovačevi domačiji nas je čakal domačin in vodič Drago. Naš pohod se je začel skozi vas, do« Evropskega latnjka«, kjer vodič nam je razložil nekaj značilnosti te kraške vasi, znane predvsem po teranu. Pot nas je peljala skozi gozd, mimo kalov in naravnih znamenitosti. Pohod je trajal slabe tri ure, kateri se je zaključil pri Kovačevi domačiji, kjer seveda ni majkalo dobre žlahtne kapljice in veselega vzdušja. SPDT se lepo zahvali družini Sirca, ki nas je lepo sprejela in pogostila z obilno zakusko, ter našim članicam, ki so pripravile odlične velikonočne slasčice. (L.S.) Vabilo na občni zbor SPD Gorica Redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici bo v petek, 23. aprila v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, ob 20. uri, v drugem sklicu. Na skupščini bodo člani upravnega odbora podali poročila o dejavnosti v lanskem letu, odobrili finančni obračun in proračun ter program dela za 2010. Po dveletnem premoru bodo tokrat na dnevnem redu tudi volitve članov novega upravnega odbora in drugih statutarnih organov. Vabljeni. Priprave na vsakoletno srečanje planincev V začetku junija bo na Goriškem potekalo vsakoletno srečanje planincev, članov planinskih društev iz Celovca, Gorice, Trsta, Benečije ter jeseniškega območja in drugih krajev ob meji. Druženje, ki poteka vsako leto že od leta 1972 bo 13. junija, v Opatjem selu, prireja pa ga SPDG v sodelovanju z občino Miren-Kostanjevica. Prvomajski pohod Tržič-Števerjan KD Briški grič je pred petimi leti, ob 60-letnici konca druge svetovne vojne in obletnici osvoboditve prvič priredilo pohod od Tržiča do Števerjana, mimo partizanskih spomenikov. V naslednjih letih so se zvrstili pohodi iz Benečije v Šte-verjan, iz Gonarsa in z Lokvi. Ob letošnjem prvem maju bodo ciklus pohodov zaokrožili s ponovnim pohodom iz Tržiča v Števerjan. Start bo 1 .maja v zgodnjih jutranjih urah pred spomenikom ob vhodu v ladjedelnico, zatem pa se bodo pohodniki podali v Doberdob, Jamlje, na Palkišče, Poljane in na Vrh, od koder se bodo spustili v Gabrje, obiskali Sovodnje, Peč in Rupo ter nadaljevali pot do goriškega pokopališča, mimo Štandreža v Podgoro ter skozi Pevmo v Števerjan, kjer bo popoldne tradicionalno prvomajsko zborovanje. V prihodnjih dneh bodo organiza-torjiv sodelovanju s kulturnimi društvi v raznih krajih, sporočili točen potek pohoda, ki bo v celoti trajal kakih deset ur. Posamezni udeleženci se lahko priključijo tudi med posameznimi odseki. PRI REDITVE_Četrtek, 15. aprila 2010 2 1 / GLEDALIŠČE likovna umetnost - Od jutri do 7. maja v Pilonovi galeriji v Ajdovščini Razstava del Radka Oketiča Toys Eden najvidnejših kraških likovnih ustvarjalcev se predstavlja z akvareli, ilustracijami, grafikami, risbami in aplikativnimi računalniškimi grafikami Muhastemu vremenu navkljub bodo jutri ob 19. uri v Pilonovo galerijo v Ajdovščini pripeljali razigrano spomladansko vzdušje z otvoritvijo razstave »Toys« Radka Oketiča. Eden najvidnejših kraških likovnih ustvarjalcev, tenkočuten akvare-list, ilustrator, svojevrsten mojster risbe in karikature ter likovni mentor se bo predstavil s svojimi akvareli, ilustracijami, grafikami, humorno-satiričnimi ilustracijami, risbami ter aplikativnimi računalniškimi grafikami, ki so tudi sicer temeljne likovne zvrsti njegovega ustvarjanja. Njegovemu likovnemu delu se je posvetila likovna kriti-čarka Polona Škodič, avtorica besedila v spremljajočem katalogu Radko Oketič: Ilustracije in satira, ki bo na jutrišnji otvoritvi tudi predstavila umetnika in njegovo ustvarjalnost. Razstava bo na ogled do 7. maja 2010. V sklopu akvarelov je Oketič najbolj zastopan v drži samosvojega krajinarskega slikarstva, vizualno idealiziranega ter prežeta s figuralno metaforiko, čustvenim nabojem in fantazijo, kjer motivno prevladuje kraško primorska pokrajina, prikazana na izviren in zanimiv način - zvesta predmetni realnosti, a hkrati domišljijsko razgrajena. »Na tipično stavbno dediščino in umetnost starega kamnoseštva gleda iz nenavadnih zornih kotov in perspektiv, kar daje upodobitvam nek poseben čar. V prepletanju pestrosti oblik in sproščene domišljije tako nastajajo dela z bolj ali manj pravljičnim in mističnim nadihom, stkana z vso likovno natančnostjo.« (Škodič, 2010) Spekter upodobitev njemu ljubega Štanjela se razpira med poetičnimi na eni in bolj ekspresivnimi rešitvami na drugi strani, med ostalimi motivi pa je opaziti avtorjevo veliko navezanost na vodo, na primorske in obmorske motive v umirjeni tonski lestvici, prežetimi z mediteranskim razpoloženjem. Ob sami izvirni likovni in vsebinski interpretaciji Oketičevih akvarelov Škodičeva opozarja tudi na avtorjev pomemben delež pri ohranjanju slovenske dediščine in na pozitiven apel v slikarskem sporočilu, ki je svež prispevek v slovenskem kulturnem prostoru nasploh. Oketičev opus ilustracije - karikature je posvečen človeku, postavljenemu v prvi plan skozi teme nasilja in krutih posegov v naravo, steh-nizirane potrošniške dobe, črednega nagona, bre- zumne birokracije, kloniranja, skratka teme perečih dramatičnih vprašanj, ki jih slikar sicer »dou-meva globoko resno, a je na koncu videti, kot bi jih reševal z igrivo lahkoto pronicljive parodije in satire, skoraj groteske« (Škodič, 2010). Skoraj nadrealističen vtis avtor dosega z osredotočenjem na čisto esenco sporočila, kjer z namenom prenasi-či in poudari prizorišče ali celo zreducira elemente v močno izčiščeno likovno bistvo, ter s postavitvijo teh elementov v zanimive»prostore«, kompozicije in drzne perspektive, kjer se odvijajo nje- gove zgodbe. Satirično nastrojena je tudi novejša serija Oketičeve računalniške aplikativne grafike, kjer iz znanih znakovnih in slikovnih predlog izpeljuje na videz šaljivo, a hkrati dramatično in pekoče opozorilo, sestavljeno iz kombinacije kromosomsko kodnega zapisa in slovitega Muncho-vega Krika. O avtorju Rojen 27. avgusta 1953 v Ljubljani, kjer je končal šolo za oblikovanje. Slikati je začel v sedemdesetih letih. V nadaljnjem slikarskem izobraževanju je bil njegov mentor umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Ivan Sedej. Več kot deset let je delal na področju likovne terapije duševnih bolnikov. Leta 2007 je v Celliu v Italiji vodil šolo akvarela Illustrativo e »en plein air«. Imel je preko 30 samostojnih razstav, sodeloval na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini, za ilustracije je prejel več mednarodnih nagrad. Od leta 1995 ima kot slikar status samostojnega delavca na področju kulture, je član Društva slovenskih likovnih umetnikov in Kulturno -umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher. Od leta 1983 živi in dela na Krasu, v Danah pri Sežani. »S svojo ustvarjalnostjo je pomenljivo dopolnil sodobno slovensko umetnost in postal prepoznaven tudi v mednarodnem prostoru, kar potrjujejo številne ugledne nagrade in priznanja ter tudi mnogoštevilne razstave doma in na tujem. V obsežnem opusu, ki zaokrožuje tri desetletja, so se zvrstili mnogi, med seboj različni ciklusi del. Je umetnik z bogatim notranjim svetom, ki v raznolikih vsebinah in tehnikah zaobjema ravni večplastnega izražanja in tako uveljavlja široko pripovedno področje. Srečanje z njegovimi deli zato ne nudi le likovnega užitka, temveč tudi razmislek in pogled v notranjost njegovih mnogoterih spoznanj in raziskovanj, po katerih optimistično potuje skozi čas. Svojo slikarsko nadarjenost je vselej dopolnjeval v polnem zamahu in v poglobljenem odnosu do upodabljajoče stvarnosti. Izoblikoval je ikonografsko in izpovedno privlačen prostor, iz katerega poetično, pa tudi iskrivo kritično, komunicira s svetom.« (Polona Škodič, 2010) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče V soboto, 17. aprila ob 20.30 / Ivan Aleksandrovič Gonačarov: »Oblo-mov«. / Ponovitve: v nedeljo, 18. aprila ob 16.00. V ponedeljek, 19. aprila ob 20.30 / Gregor Čušin: »Hagada«. Nastopa gledališče MGL Ljubljana. V četrtek, 22. aprila ob 20.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. / Ponovitve: v petek, 23. aprila ob 20.30. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 15. aprila ob 20.30 / Maurizio Micheli in Tullio Solenghi: »Italiani si nasce«. Režija: Marcello Cotugno. / Ponovitve: v petek, 16. in soboto, 17. ob 20.30 in v nedeljo, 18. aprila ob 16.30. GORICA Kulturni dom Jutri, 16. aprila ob 20.45 / predstava gledališča La trappola iz Vicenze: »Tango Monsieur?«. Info: 0481 30212. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 22. aprila ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plej-bojevpo drugi svetovni vojni, ali tuje hočemo - svojega ne damo. KOPER Gledališče Koper V petek, 23. aprila ob 19.30 in ob 21.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Koprodukcija SNG Nova Gorica. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 16. aprila ob 19.30 / Anton Pav-lovič Čehov: »Platonov«. / Ponovitve: v soboto, 17. ob 20.00, v ponedeljk, 19. in v torek 20. aprila ob 19.30. V sredo, 21. aprila ob 19.30 in ob 22.35 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. Mala drama V soboto, 17. aprila ob 16.00 in ob 16.35 / Andrej Rozman Roza: »Kako je Oskar postal detektiv«.Danes, 14. aprila ob 20.00 in ob 21.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v četrtek, 15. in v petek, 16. ob 20.00 in ob 21.00 ter v četrtek, 22. aprila ob 20.00. V torek, 20. aprila ob 20.00 in ob 21.20 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V sredo, 21. aprila ob 20.00 in ob 21.50 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. V petek, 23. aprila ob 20.00 in ob 21.45 / Julijan barnes: »Prerakanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 15. aprila ob 20.00 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: v petek, 16. in v sredo, 21. ob 19.30 ter v četrtek, 22. aprila ob 12.00. V soboto, 17. aprila ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v ponedeljek, 19. aprila ob 19.30. V nedeljo. 18. aprila ob 19.30 / Ernst Ingmar Bergman: »Jesenska sonata«. V torek, 20. aprila ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. Mala scena Danes, 15. aprila ob 20.30 / Kurt Weill in Bertold Brecht: »Hrepenenja«. V ponedeljkek, 19. aprila ob 20.00. / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V torek, 20. aprila ob 18.00 / Peter Rez-man: »Skok iz kože«. V torek, 20. aprila ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V soboto, 17.aprila ob 15.00 / Richard Wagner: »Tannhäuser«. / Ponovitve: v nedeljo, 18. aprila ob 15.00. Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 15. aprila ob 20.30 / »West Side Story«. Leonard Bernstein - glasba; Stephen Sondheim - lirika in Jerome Robbins - koreografije. / Ponovive: v petek, 16. ob 20.30, v soboto, 17. in v nedeljo ob 16.00 in ob 21.00. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 15. aprila ob 20.45 / »Le scuo-le di musica d'Europa«. Nastopa: Scuo-la Normale Superiore di Pisa. V četrtek, 22. aprila ob 20.45 / »Uri Caine ensemble & tempo reale«. GORICA Kulturni dom Danes, 15. aprila ob 20.00 / Dobrodelni koncert »Pomladni cvet dobrote«. Nastopajo: Zoran Predin, Savko Ivančič, Gabriella Gabrielli in MPZ Šempeter. Info: 0481.33288. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Danes, 15. aprila ob 20.00 Gallusova dvorana / »Oranžna - Sinteza«. Nastopa Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Nicholas Milton; Solistka: Nina Prešiček - klavir. Danes, 15. aprila ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / Jaka Lah: »Rob Sveta, Konec igre«. Glasba: Branko Rožman; scenografija: Petra Veber; video: Barbra Kukovec. V torek, 20. aprila ob 20.00 / »Akustični prostori«. Neofonia; dirigent: Steven Loy: solist: Garth Knox - viola. V sredo, 21. aprila ob 20.00 / »Sam v spektru«. Izvajalci: Matevž Bajde; Franci Krevh - tolkala; Igor Mitrovic - violončelo; Dejan Prešiček - baritonski saksofon; Nina Prešiček - klavir. V četrtek, 22. in v petek, 23. aprila ob 19.30 Gallusova dvorana / »Orkester Slovenske Filharmonije«. Dirigent: Emmanuel Villaume. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella - Avditorij, (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Arturja Nathana. / Za več informacij: tel.: 040 - 362636; fax: 040363133; info@stu-diosandrinelli.com. OPČINE Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. Bambičeva galerija: je na ogled razstava akademske slikarke Beti Bricelj: »GeolnForma«. Razstava bo odprta do 30. aprila, od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava grafik Magde Starec: »Črna luna«. Urnik ogleda: v času odprtja Kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni dom: danes, 15. aprila ob 18.00 bo odprtje dokumentarne razstave: »Ko je umrl moj oče«. Razstava bo odprta do 8. maja. V galeriji restavracije »Sgubin« (Skre-ljevo - Scrio' 15 - občina Dolenje):do 3. maja je na ogled razstava slikarja Oskarja Beccie iz Ronk. Info: 0481.60371. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): je na ogled razstava Megije Uršič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. PIRAN Galerija Herman Pečarič: do 21. aprila je na ogled fotografske razstave umetnika Zorana Hochstatterja pod naslovom: »Modrost«, v katerem bo predstavil izbor originalnih fotografij v stari tehniki cianotipije. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava akvarelov in oljnatih slik z naslovom Morje in Kras. Razstavljata Bože Bucik in Silva Stantič Prinčič vsak dan do 3. maja; informacije po tel. 003865-7690018. AJDOVŠČINA Muzejska zbirka Ajdovščina odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: v petek, 16. aprila ob 19.00 bo odprtje razstave Radka Oke-tiča pod naslovom: »Ilustracije in satira«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (na Trgu E. Kardelja 5) je na ogled skupinska razstava z naslovom: »Divji v srcu«. Razstavljajo: Mirko Bratuša, Jurij Kalan, Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe. Urnik: do 22. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Galerija CD: do 13. junija je na ogled kulturnozgodovinska razstava »Armenska tradicja med svetom in svetim«. Mala galerija: do 18. aprila je na ogled fotografska razstava Rubena Manga-sarjana (1960 - 2009). Vstop prost. Mala Galerija:Od 21. aprila do 23. maja je na ogled rastava armenskega slikarja, ilustratorja in scenografa Ašota Bajandurja (1947 - 2003). Vstop prost. GLASBA 22 Četrtek, 15. aprila 2010 AVTOMOBILI / infiniti - Ekskluzivni SUV FX in prestižna limuzina M Limuzina in SUV za odločen spopad za evropsko tržišče Za sedaj za Evropo le malo vozil - Na voljo tudi 3-litrski turbodizel - Prihodnje leto tudi hibridna različica Prestižna japonska avtomobilska znamka Infiniti, last Nissana, ki je na italijanskem in evropskem tržišču prisotna le eno leto ali nekaj več, je ob priložnosti odprtja svojega prodajnega salona v Firencah, predstavila svojo novo admiralsko ladjo, SUV FX Limited edition. V Italiji naj bi prodali 15 od skupnih 100 primerkov, kolikor jih je predvideno za vso Evropo. Gre za enega najbolj luksuznih avtomobilov na italijanskem tržišču, ki prav gotovo ni dostopen za vsak žep, je pa zanimivo, ker prihaja med kupce prav v času hude krize, ki pesti avtomobilsko tržišče. Sicer pa po drugi strani ugotavljajo, da je kriza prizadela predvsem nižje segmente, medtem ko prodaja luksuznih vozil ne pozna krize. Japonski SUV FX je eden najlažjih v svojem razredu in bo na voljo samo v črni ali beli barvi. Kar zadeva motorje pa lahko izbirate med bencinskim V6 3700 kub.cm, 320 KM in V8 5 litrov prostornine in 390 KM. Pogon je štirikolesni, menjalnik 7-stopenjski, samodejni. Notranjost je kar se da luksuzno opremljena, sedeži so prevlečeni z vi-sokokvalitetnim usnjem, kabina pa z al-kantaro, medtem ko je armaturna plošča iz ogljikovih vlaken. Seveda je cena primerna razredu, se pravi visoka: FX 375 velja74.000 evrov, FX 505 z motorjem V8 pa 85.300. Lahko pa se potolažite z dejstvom, da oba modela lahko naročite takoj v tako imenovanih Centrih Infiniti v Rimu, Milanu, Pado-vi, Bologni in Firencah. Istočasno s SUV-om FX so predstavili tudi novo limuzino iz serije M. Tudi nova serija M je namenjena evropskemu tržišču, kjer naj bi predstavljala konkurenco za velike mercedese, beemveje, jaguarje in audije. Avto je dolg skoraj 5 metrov in je zelo prijetne zunanjosti. Za sedaj je na voljo z bencinskim motorjem V6, 3,7 litrov, 320 KM ali pa s trilitrskim turbodizlom, ki pa ima pod pokrovom motorja »samo« 238 konjičkov. To je obenem prvi dizelski motor, ki prihaja iz tovarn te japonske znamke in če se kar zadeva moč lahko primerja z nemškimi, je odločno močnejši, kar zadeva navor, saj razvije kar 550 Nm. Prihodnje leto naj bi Infi-niti predstavil tudi nov hibridni model. M37 je na voljo s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom in s pogonom na zadnja kolesa. Stran pripravil Ivan Fischer SUV FX limited za redke izbrance, spodaj pa limuzina M37 opel - Spremembe predvsem pri legi na cesti in volanskemu prenosu Corsa doživela vrsto malih izboljšav Vsi bencinski motorji sedaj spoštujejo evropski normativ Euro 5 - Manjša poraba in manjši izpusti Po slabih štirih letih so pri Oplu sklenili osvežiti corso, čeprav je to bilo najbrž skoraj odveč. Posvetili so se predvsem prenovi motorne ponudbe in pa izboljšavam podvozja. Kar zadeve slednje je bila tudi prejšnja corsa na višku, Oplovi inženirji pa so našli način, kako še izboljšati vozne lastnosti. Posvetili so se predvsem blažilnikom, stabilizatorjem, volan-skemu prenosu in celotni zadnji premi. Sicer pa corsa ostaja malček, katerega vozne lastnosti še naprej v prvi vrsti služijo udobju in šele za tem tudi športnosti. Vsi bencinski motorji so s prenovo postali varčnejši in zato tudi čistejši. Prirastki moči ter znižane številke na področju porabe in izpusta škodljivih emisij so skupni praktično vsem bencinskim (in dizelskim) motorjem. 1,6-litrski prisilno polnjeni štirivaljnik, ki poganja najbolj zmogljivo različico OPC pa ostaja pri »le« 197 KM, kar je seveda za tak avto več kot preveč. Ta bo po trditvah Opla na sto kilometrov namesto povprečnih 7,9 litra, porabil 7,3 litra goriva, izpusti CO2 pa so se iz 190 znižali na 172 gramov na prevoženi kilometer. Prav vsi bencinarji sedaj izpolnjujejo normo Euro 5. Tako kot bencinski agregati, se je v naravovarstvenem in varčnem smislu »poboljšala« tudi družinica dizelskih motorjev. 1,3-litrski, dizelski motor (94 KM) je v primerjavi s predhodnikom zmogljivejši za kar petnajst kilovatov in dvajset Nm navora. Poraba pa naj bi se znižala s 4,1 na 3,7 litra. Motorju lahko očitamo le lenobno obnašanje v spodnjem območju vrtljajev, kjer je treba predvsem ob speljevanju stopalko za plin pritiskati mnogo odločneje kot pri močnejšem 1,7- litrskem dizlu. Slednji je tudi edini predstavnik dizelske palete, ki dosega normo Euro 5. Nova corsa se sedaj kar zadeva spoštovanja narave lahko kosa z VW polom in yarisom. Kar je še najbolj pomembno pa je dejstvo, da bo corsa kot doslej ostala zelo priljubljena pri kupcih. novosti Novomeški Revoz si zadovoljno mane roke Nemški Daimler in francosko-ja-ponski koncern Renault Nissan bosta z novim sporazumom, ki je že pričel veljati, sodelovala na področju razvoja pogonskih agregatov in tudi na področju gospodarskih vozil. Pravno-formalno je zdaj Daimler 3,1-odstotni lastnik Renaulta, francoski koncern pa 3,1-odstotni lastnik nemškega. Renault bo z Mercedes-Benzom sodeloval tudi na področju razvoja naslednika modela smart fortwo, ki ga bo poganjala elektrika, na tržišče pa bo prispel leta 2013. Odveč je reči, da si pri novomeškem Revozu zadovoljno manejo roke, saj bo prihodnji smart prihajal z njihovih proizvodnih trakov. Derivat omenjenega razvoja bo tudi naslednik twinga. Renault in Nissan bosta Mercedesu dobavljala tudi 3- in 4-valjne bencinske in dizelske agregate, Daimler pa bo v zameno Infiniti zalagal s svojimi šti-ri-in šestvaljniki. Na področju gospodarskih vozil gre že čez dve leti pričakovati nastanek Mercedes-Benzovega dostavnika na Renaultovi arhitekturi. Atomik 500 na električni pogon 15. aprila se v Monaku pričenja letošnji salon superprestižnih in ostalih eksotičnih avtomobilov, ki je javnosti znan predvsem po nazivu »Top Marques Monaco«. Med letošnjo ponudbo se bo nahajala tudi posebna, striktno električno gnana verzija fiata 500, ki so jo ustvarili pri podjetju Atomik Cars. Izdatno spremenjen atomik 500 bo nastal samo v petdesetih primerkih. Za njegovo samodejno premikanje so konstruktorji uporabili tri (dva poganjata prednji kolesi, eden pa zadnjo os) električne motorje, ki jih z energijo oskrbuje neznana količina litij-železo-fosfatnih (LiFePO4) akumulatorjev. Novi supermalček z vgrajeno zalogo 300 električnih 'konj' lahko zelo odločno pospešuje, ker bo pospeševanje od 0-100 km/h zaključeno v 5,6 sekunde. Med posebnostmi omenjajo tudi vgrajeni keramični ogrevalni sistem ter na plin delujočo klimatsko napravo podjetja Peltier. Hyundaijeva okolju prijazna sonata Hyundai je predstavil svojo najbolj okolju prijazno sonato do zdaj. Najnovejši hibrid na osnovi nove sonate je močnejši od neposrednih ameriških konkurentov, Forda fusiona, Lexusa HS250h, Nissana al-time in Toyote camry, za povrh pa naj bi bil tudi bolj varčen. Sonata v hibridni različici ima aluminijasti 2,4-litrski motor, ki premore 171 KM, in sodeluje s 30-kilova-tnim elektromotorjem. Oba pogona sta spojena s šeststopenjsko avtomatiko. Sonata zna voziti tudi samo na elektriko in sicer s hitrostjo do 100 km/h, dosega pa pri Hyundaiju niso razkrili. Med ostale dodelave sodi revidirana aerodinamika za manjši upor, nova maska, kolesa s pnevmatikami z nizkim kotalnim uporom, drugačne barve notranjosti in 4,2-palčni zaslon. Pomemben mejnik za Fiat 500 Pred kratkim je Fiat 500 zabeležil še en pomemben dogodek: iz tovarne Fiat Auto v mestu Tychy (Poljska) je zapeljal 500.000 Fiat 500. Vozilo je bele barve (Funk White) ter opremljeno z motorjem 1.2 z 51 kW (69 KM) in s sistemom Start&Stop™. Fiat 500 je na voljo v 83 različnih državah po vsem svetu, od Italije do Brazilije, Južne Afrike do Japonske. Ta izjemen dosežek je zabeležil že 21 mesecev po lan-siranju. Za prvih 500.000 vozil so največji trgi: Italija (244.755 vozil), Francija (58.425), Velika Britanija (51.445), Nemčija (48.319), Nizozemska (13.682), Švica (10.765), Španija (10.103), Belgija (9.548), Japonska (9.030) in Avstrija (8.648). Osemdeset odstotkov kupcev je izbralo najvišja nivoja opreme (Lounge in Sport), ki sta serijsko opremljena s sistemom Blue&Me™. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 15. aprila 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu: Jadro 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio all spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 20.00, 23.15 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita ignote 21.10 Talent: Stasera e la tua sera (v. M. Giusti) 23.20 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.10 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 6.25 Aktualno: Inconscio e Magia Psic-he 6.40 Aktualno: Tg2 Si Viaggiare 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.15 L'albero azzurro 9.00 Aktualno: Il cercasapori - Sms Consumatori 9.45 Aktualno: Rai Educational - Cult Book Classic 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 23.20 Dnevnik 13.50 Dnevnik - Zdravje 33 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) 18.05 Dnevnik - kratke in športne vesti 19.00 0.30 Resničnostni show: L'isola dei famosi, sledi L'isola e poi... 20.00 Aktualno: Il Lotto alle otto 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.35 Talk show: I sette vizi capitali (v. M. Setta) V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Speciale Cominciamo bene - Prima 10.00 Aktualno: Cominciamo bene, sledi Cominciamo bene - Brontolo 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: La Tv dei ragazzi di Raitre, Melevisione in Tg3 GT Ragazzi 16.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 21.05 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.10 Nan.: Medium 22.40 Nan.: La 25" ora 23.45 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Magazzini Einstein -The Sacred Dancer Rete 4 Nan.: Magnum P.I. Nan.: Charlie's Angels Nan.: Nash Bridges Nan.: Carabinieri 4 17.00 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Distretto di polizia 3 Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nad.: Sentieri Film: Le miniere di Re Salomone (pust., ZDA, '50, r. D. Kerr, i. D. Kerr) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Nati con la camicia (kom., It., '83, i, T. Hill, B. Spencer) 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Gli spietati (western, ZDA, '92, r.-i. C. Eastwood) Nočni dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 12.00 12.55 14.05 15.10 16.15 16.40 18.55 19.35 20.30 21.10 21.50 23.40 2.10 Canale 5 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. Ficarra & Pi-cone) Nan.: Ris Roma - Delitti imperfet-ti Aktualno: Terra! Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nan.: Degrassi 6.40 17.25 Risanke 8.40 Nan.: Friends 9.10 Dok.: Capogiro 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Kyle XY 16.00 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento 21.10 Film: Pirati dei Caraibi - La male-dizione del forziere fantasma (pust., ZDA '06, r. G. Verbinski, i. J. Depp, Keira Knightley) 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled Tiska 9.00 Variete: Domani si vedra 10.00 Nan.: Ai confini dell'Arizona 10.50 Talk Show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Klasična glasba 12.50 Aktualno: La provincia ti informa 13.15 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 15.05 Šport: Volley Time 17.00 Risanke 19.10 Akt.: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Športne vesti 20.05 Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Cold Squad 22.45 Il Rossetti 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Nogomet: Ascoli - Triestina LA 6.00 7.00 10.10 10.25 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 0.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: 4 bastardi per un posto all'in- ferno (pust., ZDA, '68, r. S. Fuller, i. F. B. Reynolds) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni show: S.O.S. Tata S.o.S. Adolescenti - Istruzioni per l'uso Variete: Victor Victoria 0.10 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 1.40 Dnevnik - Pregled tiska (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Otr. nan.: Telebajski 10.35 Pod klobukom (pon.) 11.10 Nan.: Berlin, Berlin 11.40 Sveto in svet: Vera in znanost 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Nan.: Danes dol, jutri gor (pon.) 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Cofko Cof 16.05 Kratki dok. film: Daisuke 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Odd. za mlade: (Ne)pomembne stvari: alkohol 18.25 Žrebanje deteljice 18.35 Risanke 19.55 Tednik 21.00 Dok. odd.: Družina Hitler 21.45 Minute za jezik 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Globus (pon.) 0.10 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 15.04.1992 (pon.) 0.35 Dnevnik (pon.) 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 6.30 9.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški Infokanal 11.20 Globus (pon.) 12.00 Iz arhiva Tv dnevnik 15.04.1992 12.20 Dok.serija: Med nebom in zemljo 13.10 Dok. oddaja: Prihodnost zemlje 13.15 Dok. odd.: Katastrofe, ki so spremenile svet 13.55 Na lepše (pon.) 14.40 Slovenska jazz scena (pon.) 16.00 Evropski magazin - oddaja Tv Maribor 16.30 Pomagajmo si 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 To bo moj poklic 18.00 Prava ideja! 18.25 Izobr. nan.: Mi znamo (pon.) 18.50 Igrana nan.: Dr. Who 20.00 Film: Zadetek z napako 22.10 Nad.: Branilke zakona 22.55 Film: Margaret Thacher 0.25 Nad.: Assunta spina 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Iz arhiva po vaših željah 15.15 Nautilus 15.45 City folk 16.15 Srečanje z... 16.50 Slovenski magazin 17.15 Srečanja v skupnosti Italijanov 18.00 Med valovi 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Back stage Live 20.15 Avtomobilizem 20.30 Film: Lažnivec Billy 22.30 Primorska kronika 22.50 Primorski mozaik 23.20 Med valovi 23.55 Čezmejna Tv -TDD Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.45 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami Čas za nas Pravljica 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in Polja Evrope Primorski poslanci Glasb. oddaja: Postaja GO Monitor RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Obračun - satirična oddaja (pon.); 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Mladi Primorski talenti; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo top 30, lestvica; 18.50 Napovedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za Country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 15. aprila 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika Nad severno Italijo se v višjih plasteh ozračja zadržuje hla- Nad srednjo Evropo je plitvo ciklonsko območje. V višinah den zrak, ki pripomore k nastanovitnosti atmosfere. se nad nami zadržuje razmeroma hladen in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.51 Dolžina dneva 12.31 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.16 in zatone ob 21.22 BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje občasno imeli vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 11,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.38 najnižje -51 cm, ob 11.49 najvišje 27 cm, 17.15 najnižje -25 cm, ob 22.25 najvišje 49 cm. Jutri: ob 6.11 najnižje -49 cm, ob 12.26 najvišje 21 cm, 17.38 najnižje -18 cm, ob 23.50 najvišje 44 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 1500 m. 11 2000 m ..... .....-1 .6 2500 m ..... .....-5 .2 2864 m..... .....-7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER I iS ÔÏ3 O GRADEC 3/14 TOLMEČ O 2/12 ¿Vb VIDEM O VAT 4/18 O PORDENON 5/17 m TRBIŽ O 1/11 CELOVEC O 4/14 o 0/11 KRANJSKA G. Om -. ČEDAD O 5/17 O TRŽIČ 2/13 O KRANJ o 3/12 S. GRADEC CELJE 4/14 O MARIBOR o 4/13 PTUJ O M. SOBOTA O 4/13 GORICA O 7/18 O N. GORICA 5/16 O LJUBLJANA 5/14 POSTOJNA O 2/12 KOČEVJE N. MESTO 5/14 O ZAGREB 5/14 O? REKA 7/16 Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. V hribovitem svetu se bo lahko pojavila kakšna krajevna ploha, lahko tudi zagrmi. Padavine bodo verjetnejše popoldne. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. ^NAPOVED ZA DANES v \ hlarnn Cû7 Han cû KnHn iû nnH. Danes bo spremenljivo oblačno. Čez dan se bodo še pojavljale krajevne plohe. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, najvišje dnevne od 11 do 16 stopinj C. O GRADEC 3/14 j&č TOLMEČ O 2/14 Vli b VIDEM O "¡rS 3/20 O PORDENON 4/19 fts TRBIŽ O 1/13 CELOVEC O 4/15 O 0/12 KRANJSKA G. ČEDAD O 4/19 GORICA O 6/20 O N. GORICA 5/17 6/20 T TRŽIČ CQ- 2/14 O KRANJ o LJUBLJANA 5/15 POSTOJNA O 2/13 KOČEVJE N° „ REKA 7/17 o 3/13 S. GRADEC CELJE 4/15 O N. MESTO 5/15 O .___ MARIBOR o 4/14 PTUJ O M. SOBOTA O 4/14 ZAGREB 5/16 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Dopoldne bo prevladovalo pretežno jasno vreme. Čez dan bo v nižinskem pasu in ob morju delno oblačno, nekoliko topleje bo. V hribih bo še spremenljivo, tudi z možnostjo kakšne popoldanske plohe ali nevihte. Ob morju bo zjutraj pihal severovzhodnik. Jutri bo dopoldne sončno, popoldne spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. zda - Objavili ju bodo septembra Prepis in posnetek intervjujev Jackie Kennedy NEW YORK - Založba Hyperion bo septembra leta 2011 objavila transkripte in šest ur zvočnih posnetkov sedmih intervjujev, ki jih je nekdanja prva dama ZDA Jacqueline Kennedy dala v prvi polovici leta 1964, nekaj mesecev po uboju predsednika Johna F. Kennedyja. Spraševal je zgodovinar in družinski prijatelj Arthur M. Schlesinger, jr. Objava bo nova priložnost, da bo poslušalec lahko prisluhnil slavnemu zamolklemu glasu Jacqueline Kennedy, ki sama nikoli ni objavila spominov, in njeni pripovedi o zadevah, o katerih je redko govorila v javnosti. Intervjuji so potekali na njenem domu v Washingtonu. Nekdanja prva dama je spregovorila o svojem zakonu, o letih, ki jih je prebila v Beli hiši, o predvolilni kampanji in o razmisleku predsednika Johna F. Kennedyja glede morebitne kandidature za še en mandat. Pogovori so del Kennedyjeve ustne zapuščine (John F. Kennedy Presidential Library's Oral History), na zahtevo predsednikove vdove je bila zapečatena za nedoločen čas. Jacqueline Kennedy v sedemdesetih letih Po smrti Jacqueline Kennedy leta 1994 in sina Johna Kennedyja, jr. leta 1999 odločitve v zvezi s posnetimi trakovi sprejema hči pokojnega predsednika Caroline Kennedy. Ta je objavo intervjujev dovolila zdaj, ko se bliža 50. obletnica, odkar je njen oče začel predsedniški mandat. Obletnica bo prihodnje leto. O namerah Hyperiona sta spregovorila dva neimenovana uradnika, ki sta na tekočem s pogovori o objavi intervjujev, vendar o tem ne bi smela govoriti. Caroline Kennedy bo urednica izdaje, h knjigi, ki še nima naslova, bo napisala tudi uvodnik. Svojo beležko bo dodal zgodovinar, ki pa ga še niso izbrali. Arthur M. Schlesinger, jr., dvakratni dobitnik Pulitzerjeve nagrade, je umrl leta 2007. Caroline Kennedy je pri Hyperio-nu objavila že nekaj knjig, med njimi zbirko materi najljubših pesmi. Že dolga leta sodeluje z urednico Gretchen Young, ki je tudi pridobila avtorske pravice za objavo knjig in avdio posnetkov. (STA) avstrija Najstnica ubila mater zaradi prepovedi spleta DUNAJ - Neka 14-letna Du-najčanka je zabodla mater, ker ji je ta nameravala prepovedati brskanje po internetu. 12-letni brat storilke in njen oče sta večkrat zabodeno in okrvavljeno truplo matere oz. soproge našla v torek zvečer v njihovem stanovanju. Dekle so kasneje prijeli, policistom pa je priznalo umor. Za 14-le-tnico se je najprej izgubila vsaka sled, pozno v torek pa jo je nato policija preko mobilnega telefona našla in jo odpeljala na zaslišanje, kjer je vidno zmedena dejanje priznala. Kot je policistom povedala, je bila s 37-letno materjo že dalj časa v sporu. Povedala je tudi, da je v torek popoldne prišla iz šole domov, se takoj usedla za računalnik in začela brskati po svetovnem spletu. Mati ji je želela to prepovedati, nato pa sta se sporekli. Mati naj bi jo pri tem tudi udarila. Po končanem prerekanju je mati odšla v kopalnico, hči pa v kuhinjo. Tam je pograbila nož in nato z njim večkrat zabodla mater. v. britanija - Kljub delu na očeh javnosti Premier Gordon Brown priznava, da je sramežljiv Gordon Brown gospodarstvo - Vrtoglavi vzpon Singapur v 1. četrtletju z 32-odstotno rastjo SINGAPUR - Singapursko gospodarstvo je v prvem letošnjem četrtletju zabeležilo najvišjo stopnjo rasti v zadnjih 35 letih. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je v četrtletni primerjavi povečal kar za 32,1 odstotka. Obseg BDP v Singapuru se je v prvem četrtletju zvišal najbolj po letu 1975, ko so začeli meriti četrtletne rezultate, je sporočilo tamkajšnje ministrstvo za trgovino in industrijo. V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem je bila rast 13,1-odstotna. Kot poudarja singapurska centralna banka, je bila rast gospodarstva v prvem četrtletju letos večja od pri- čakovane. Razmeroma krepko rast centralna banka pričakuje tudi v preostanku leta, saj trenutno podatki kažejo na okrevanje povpraševanja v ZDA in Aziji. Obseg industrijske proizvodnje se je v obdobju od januarja do konca marca v primerjavi s četrtletjem prej povečal za 139 odstotkov. Proizvodnja se je najbolj povečala v elektronski in biomedicinski industriji, medtem ko je sektor storitev rasel po 11-odstotni stopnji. Singapurska vlada je po dramatičnem izhodu iz recesije že zvišala napovedi za letošnje leto. Tako naj bi se obseg BDP letos povečal za sedem do devet odstotkov. (STA) LONDON - Britanski premier Gordon Brown opravlja delo, ki je na očeh javnosti. Nedavno pa je razkril, da je po vseh teh letih, ki jih je preživel v politiki, še vedno sramežljiv, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Brown, kot je povedal v pogovoru za britansko televizijo ITV, se te sramežljivosti ni nikoli znebil. In morda je videti prav čudno, da je nekdo s takšno lastnostjo v poklicu, kot je politika, je še dejal. Spregovoril je tudi o svojem odraščanju, ki je bilo za razliko od njegovega velikega tekmeca na parlamentarnih volitvah, vodje konservativcev Davida Camero-na, skromno. "Prišel sem iz okolja, kjer sem se moral boriti za vse, kar sem imel. Obiskoval sem običajno šolo in se z delom povzpel," je Brown razkril nekaj podrobnosti o sebi. Kot je dejal, so ga starši naučili, da ne sme nikoli odnehati, predvsem pa je mora vsakdo izkoristi vse talente, ki jih ima. (STA)