215. številka. Ljubljana, v četrtek 18. septembra. XVII. leto, 1884 Ishaia vsak dan »ve«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avstrij »ko-ogerake dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 *ld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vue leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirau. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana niši, „ Gledališka stolba , UpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvan. po Ali je prošnja kranjskega učiteljstva do deželnega zbora utemeljena? (Razjasnilo gg. deželnim poslancem.) Z Dolenjskega, 17. septembra. [Izv. dop ] Od kranjskega učiteljstva je došlo letos slavnemu deželnemu zboru več prošenj za zboljšanje materijalnegu stanja. Za poviŠanje plač ne prosijo, ker vidijo, da je deželno fiuancijalno stanje samo slabo. Prosijo le za take male poboljške, do katerih imajo z o žiro m na mnogovrstne okoliščine precej opravičenih razlogov. Najvišja plača kranjskih učiteljev je 600 gld. na leto, skoraj tako malo, kakor imajo najslabše plačani učitelji na Štajerskem (550 gld.). Le kacih 25 — 30 nadučiteljev ua Kranjskem ima po 600 gld. na leto, v Novomeškem okraji n. pr. ima samo jeden nadučitelj toliko. Takošne plače, kakoršno ima najslabše plačan c. kr. uradnik, nema nobeden ljudski učitelj na Kranjskem. Najhu'še se godi tistim na kmetih služečim učiteljem, ki imajo po 400 in 450 gld. na leto, in ki so navadno brez postranskega zaslužka. Ti ne morejo živeti in tudi ne žive Bvojemu stanu primerno. Zlasti so učitelji na jerinorazrednicah milovanja vredni Imajo navadno največ otrok, največ ur na teden in največ uradne pisarije. Za poslednjo so voditelji večrazrednic odškodovani, imajo po 50, 75 in 100 gld. na leto. Voditelji jednorazrednic pa nič. Tako pa ni v vseh deželhb, na Goriškem dobivajo tudi učitelji jednorazrednic 3 0 gld. opravilne doklade, ravno tako v Istri in na Koroškem, kjer so še nekoliko boljše plače nego na Kranjskem. Opravilne doklade jednorazrednicam dajo še nekatere druge dežele. Nuj bi torej tudi kranjska dežela so teh slabo plačanih učiteljev usmilila in jim vsaj 20— 25 gld. opravilne doklade dovolila, če bode to deželo tudi kacih 4000 gld. na leto stalo. Drugi pcboljšek, za katerega učitelji prosijo in katerega bi bili samo definitivni učitelji deležni, bil bi v tem, da se učiteljem odmerijo kvin-kvenije po 10% njihove dejanske plače, da bi torej one znašale po 40, 45, 50 in 60 gld. na leto, kakor se to iz obstoječih postav izpeljati da; kajti po postavi od 9. marca 1879 so učiteljske plače razdeljene v razrede po 400, 450, 500 in 600 g!d. in kvinkvenije bi imele znašati 10%. Tako računijo druge dežele n. pr. češko, Bukovina, Dalmacija, Goriško, Istra, Koroško, Moravsko, Solnogradsko, Šlezija, Štajersko in Predarelsko. S postavo od 9. marca 1879. (teko imenovana Vestenekova novela) neso učitelji nič pridobili, ako se jim kvinkvenije v smislu 10% ne daj6. To bi deželo le malo zadelo, morebiti okoli 150O gld. na leto. Učitelji pa bi spoznali, da jim je slavni deželni zbor naklonjen in da rad pomaga povsodi ondi, kjer še sama postava daje nekoliko migljaja. S postavami in naredbami prejšnjega deželnega zbora z nemško veČino okoristili so se bili začetkoma najbolje le nekateri ljubčeki nemikutarske, barve, kar ve dobro narodno kranjsko učiteljstvo. S to naredbo pa, za katero zdaj učitelji prosijo, do-šel bi vsemu kranjskemu učittljstvu jeduakomereu poboljšek, za katerega bode ono z marljivim delovanjem gotovo hvaležno. I. L. Deželni zbor kranjski. (II. sej a v 16. dan septembra 188 4.) R .zim notranjske volitve odobrila se je volitev Faberjeva za mestni volilni okraj Kočevje-Ribnica in volitev gg. Ervina grofa Auersperga in Leop. barona Lichtenberga dežoinima poslancema iz volilnega razreda veleposetva. Začetkom seje izročil je g. poslanec Svetec peticijo Smartinske občine za poludnevni pouk in za omejitev nemškega jezika. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški izroči samostalni predlog, naj bode s 1. dnem j a n u v a r j a 1885 poslovni j ezikde ž elnega odbora slovenski. Predlog podpirajo vsi slovenski poslanci, Nemci pa obsede. Predlagatelj bode v prihodnji seji svoj predlog utemeljil. Predloži se poročilo deželnega odbora zaradi agrarnih razmer na Kranjskem, dr. Vodnjak predlaga, naj se izvoli za to poseben gospodarsk odsek 11 udov. Predlog se vsprejme in izvolijo se gg.: dr. Vošnjak (načelnik), Muruik, Svetec, Rudež, Obresa, Dev, Detela, baron Ltchtenberg, Faber (namestnik), baron Apf.dferu in Dežman. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun deželn- ga zaklada in njegovi podzu- kladov izroči se finančnemu odseku; poročilo deželnega odbora, tikajoče se občinskih priklad, upravnemu odseku; isto tako poročilo glede upeljave taks za ogledovanje živine pri izdavauji živinskih potnih listov. Za finančni odsek poroča in nasvetuje gosp. Krsni k : da se dovoli „Glasbeni Matici" za 1. 1885. 500 gld. „Narodni šoli" 100 gld.; dr. VoBnjak: da se dovoli g. Ivami Lapajnetu za šolska literarna dela 10O gld.; ranocelniški siroti Pavli VukotiČevi, 40 gld.; g. Murni k: da se dovoli obrtnijski šoli v Kočevji 200 gld.; udovi Jeri Kumarjevi 36 gld.; g. s u k l j e : da se poviša učiteljski udovi Mariji Statinovi pokojnina od 140 na 200 gld.; podaljša miloščina učiteljski siroti Mariji Schottovi v letnem znesku 36 gld. na tri leta; Marjeti Junčevej dovoli miloščina 80 ({Id. na tri leta; isto tako Karolini Krombbolčevi miloščina 80 uld. na tri leta; Karolini in Ani Malenšekovi, učiteljskima sirotama, podaljša se miloščina letnih 30 gld. na tri leta; dr. Vošnjak: da se dovoli udovi Karolini Hočevarjevi miloščine 250 gld. za tri leta; g. Kersnik: da se dovoli slikarju Josipu Petkovševku v Parizu 100 gld.; podpornemu društvu na višji kmetijski šoli na Du-naji in podpornemu društvu na Duuujskem vseuče-liŠči, vsakemu po 30 gld. Vsi ti predlogi bb vsprejmo, brez razgovora. O poročilu deželnega odbora, zadevajoč deželni muzej, poroča g. Kersnik, v imenu finančnega odseka o računskem sklepu zakladu prisilne delal-nice za I. 1883. g. Luckmann in v imenu istega odseka g. dr. v.tez Bleivveis-Trsteniški o računskih sklepih dobrodelnih zakladov z I. 1883. Vsi trije poročevalci nasvetujejo, da se njih predlogi odobre, čemur zbor pritrdi. Prihodnja seja je v petek. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljaui 18. septembra. Deželni /Imri. ki so se B8#li poslednje dni, so se že konstituirali, sedaj je pa glavne delo v odsekih, zato se o njih delovanji skoraj nič ne sliši. Dr. Herbst stavil je v čenKem deželnem zboru v imenu vseh nemškh poslancev predlog, da deželni zbor naroči vladi, da v prihodnjem zasedanji LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Dozgodovinska doba. Zapadni narodi nemajo stare zgodovine, nemajo nikakih verjetnih poročil o onih dogodkih, ki so se pripetili pred začetkom krščanske dobe. Nikakih določnih vestij neso ohranili o tem, kar so je godilo 500 let pred Kr. r., z jedno besedo: začetek evropskega sveta se izgublja v mraku zgodovine. Čim bolj se oddaljujemo od zapada, tem bolj gine temota. Zgodovinski svet raste, čim bolj se bližamo vzhodu. Tu je pred nami Rim in narodi Apeninskega poluotoka s svojo petstoletno zgodovino do Kr. r.; dalje se blesti Grška s svojimi azijskimi kolonijami, s Homerovim eposom, katerega začetek zginjava v globini 12. stoletja pred Kr. r. Idočim še dalje v Azijo in njene sosedne dežele, pokaže so -civilizacija, ki je nekdaj cvetela na bregovih Nil* in Evfrata. Razvaline Babilona in Niniv, Nenifisa in Tebna num pričajo o bivšej civilizaciji, katera se je začela dvajset stoletij pred Kr. r. Osoda vseh narodov, ki so živeli na bregovih sredozemnega morja, bila je blesteča iD je mnogo koristila vse-Bvetovnej civilizaciji. Ne mnogo dalje od opisanih narodov razkriva se pred nami kultura prednikov, ki upisuje na svoje tablice nad štiri tisoč let. Sentimentalno razmišljujoč o zgodovinskih dogodkih, moremo priti do zaključka, da je kaka mistična volja povzdignila, potem pa zopet uničila vsako teh držav. Vselej je to izvršil kak izbran narod, ki je z začetka vse druge sam podvrgel, potem pa sam po ginil. Ta način razlaganja zgodovinskih dogodkov ni brez vse originalnosti. Treba je samo pogledati na zemljevid teh držav, pa lahko razumemo njih netrajni položaj, da so prej ali slej morale poginiti v boji za obstanek. Bile so na potu narodov z vzhoda in zapada, in torej morale postiiti plen teh ali drugih. Da so se te države mogle ustavljati poplavu narodov, bila bi osoda zapada vsa drugačna. Osnova Masilije v VI stoletji nam nekoliko dokazuje resničnost tega mnenja, pa to je samo posamičen slučaj. Meui se zdi zanimljiv sledeči fakt: če so aeljskj narodi, naseljeui na bregu Sredozem skega morja do Tibetskih gora, dosegli visoko sto- pinjo civilizacije že v starodavnosti, zakaj bi narodi starega Kitaja, te mistične dežele, katero so se zastonj trudili doseči rimski in grški zavojevatel]'!, ne bili brunih take civilizacije? Za evropske učenjake je to le induktivna istina, katero je mogoče misliti, pa še ni dosti podprta. Čudno bi res bilo, če so peščene pustinje Perzije in Arabije bile naseljene, a rodovitne dežele NeheSke države ob T hem morji bi pa bile brez prebivalcev. Takega nasprotja si še misliti ne moremo; opomnimo samo Se, da so zavojevatelji perzijskega kraljestva sanjali o tem, kako bi prodrli skozi Skitijo k narodom, za katere so vedeli samo po imenu. Iz tega je jasno, da je Kitaj kot naj-starša država, moral ohraniti naitočnejša poročila o tradicijah prvotne dobe. Samo vsled njegove geografičue lege so zavojevatelji prizanašali Kitaju. Na vzhodu je omejen z morjem, ua severu s polarnim ledov j era, na jugu z naseljenimi kočevniki (nomadi', tedni mu je nevarnost pretila samo z zapadu. Pa zapadni narodi so mu služili le kakor varstvo, in to jo uzrok, da je Kitaj za vse k!a>i'ne dobe samo čul o oddaljenih bojih, ne da bi se bil udeleževal narodnih prekucij. predloži načrt zakona, ki ureja meje okrajev oa Češkem po narodnostih. Herbst ae « svojem predlogu sklicuje na to, da so že sedaj skoraj vsi sod-nijski okiaji lo eui po narodnostih, da bode treba samo upeljave malega števila novih okrajev in malo občin odtrgati od teb okrajev, v katere sedaj spadajo, in pridružiti jih drugim. Okrajna zastopstva, ki so z okraji združena, imajo važne naloga, zato je želeti, da bi mirno in vspešno reševala svoja posla, in jib ne motila narodna mržuja. S tem bi se olajšalo tudi uradovaoje pri soduijah. Mi Slovenci bi totovo tako razdelitev sodnijskih okrajev ua Koroškem, tirskem, ter Primorskem z veseljem pozdravni, tem bolj ker se v Herbstovem predlogu tudi izraža želja, da bi se tudi deželni volilni okraji tako razdelili, a čuditi se moramo, da se Nemci še le sni..; tega domislijo. Dolgo časa so imeli v rokah državno krmilo, bili so v večini v češkem deželnem in v državnem zboru, pa nikdar neso kaj tacega se do mislili. Na to jih je še le domislil znani ukaz zaradi rabe obeh deželnih jezikov pri sodiščih. S tem bi radi dosegli, da bi dobili čisto nemške okraje, za katere se ve da bi oni ukaz vsaj v praksi ne veljal, centralne v rade bi pa razdelili v nemške in češke oddelke. Tako mislijo doseči, da bi oni ukaz se pokazal nepotreben, ter bi se potem odpravil. To je pa za nas Slovence jako poučno. Mi moramo sedaj v vseh krajih, kjer živimo mešani z Nemci, strogo zahtevati, da se jezikovna jednakopravnost izvede in kmalu bodo Nemci zahtevali omejenje okrajev po narodnostih, in delitev centralnih deželnih uradov. Na ta način dobimo poseben oddelek namestništva v Celji, pa tudi na Koroškem in Primorskem marsi-kako zboljšanje v razdelitvi uradov. To bi bil korak na potu k zjedintnju Slovenije. Nemci bi se kmalu skušali nas znebiti, ko bi videli, da nam gospodovati več ne morejo. \ iianje dr/are. Oficijzni list ruske vlade „Journal de St. Pe-terboug" pravi, da sli<»d trdi cesarjev ima namen utrditi politiko miru. To se hoče doseči s porazumljenjem v vseh važnejših vprašanjih. Koncem pravi, da bode gotovo ves svet z veseljem pozdravil to politiko miru, ki bode tudi imela pazno oko na sovražnike obstoječega reda, ua anarhiste. — Kakor je „Pol Corr." izvedela, je Rusija sprožila misel, da se suide shod treh cesarjev. Car Aleksander je žeiel osobno videti in pozdraviti avstrijskega cesarja. Vse obravnave zaradi shoda se pa neso vršile po diplomatičnem potu, amptk posredovala je knegiuja Antonija Radzivvdl , rojeua princesinja Tallevraud-Perigord, katera je zelo priljubljena na ruskem in nemškem dvoru. Ko je car prišel v Varšavo, vsprejel je tam to ktiegin]o jako prijazno. 12. t. m. je pa ona odpotovala v Berolin, kjer jo je po nemški cesar prijazno vsptejel. Temu je razložila, kak utis je napravil prihod carju v Varšavo in kake naredbe so storjene za varnost. — Skoro vsi listi bo tega mnenja, da bode shod cesarjev utrdil mirovno politiko. Ruski list „Novosti" misli, da je dobro znamenje, da se je shod vršil na ruskih tleh, ker to kaže, da bosti tudi Nemčija in AvBtrija podpirali rusko politiko. Nekemu Dunajskemu listu se piše iz Varšave, da na Ru»kem- Poljakcm nič več toliko ne sanjajo o velikej Poljskej, kakor so nekdaj! Zlasti srednji stan noče več dosti slišati o takih fantastičnih idejah. Pod rusko vlado se je poslednja leta povzdignili obrtnija in trgovina, sploh narodno blagostanje, zato pa srednji stan želi ostati pod rusko vlado. Sumo plemanitaai in delavci se nekoliko še navdušujejo za s\obodno Poljsko, a ti nemajo več dosti upliva. Poslednji upajo, da bi se v zjedinjenej Poljskej /.boljšalo njih gmotno stanje, prvi pa priti do nekdanje veljave. Sicer pa tudi tam, kakor povsod vedno bolj padu veljava plemstva. Predsednik trancoHke republike je podpi-sai dekret, s katerim se podeluje admiralu Cour-betu vojaška medalja, najvišje odlikovanje za hrabrost. Hemskl zastopnik v Londonu grof Milnster se bode odpokl cal. Ta poslanik Bismarcku ne ugaja, ker je premalo enerprčen, in ga hoče z bolj odločnim nadomestiti. Grof MUuster je poročen z neko liiko duhovito angleško damo, ki ima neki nauj ve lik upliv, kar ga ovira v energičnem postopanji. Zdaj, ko je že določeno, kdaj se snide parlament, se na t ng leškera množe meetiogi za in proti volilni reformi, posebno prvi so mnogoštevilno obiskani. Tako je bil v soboto v Viktoria - parku v Loudonu velik radikalni meeting, katerega se je udeležilo nad 40.000 Ijttdij. Glavni govornik je bil Brandlaugb, ki je hudo napadal zgornjo zbornico, in kazal potrebo volilne reforme. Po katerem potu pojde oudamka ekspedicija, tega še neso odločili niti v Kajiri niti v Londonu. Sedaj se govori, da se zopet misli na pot po suhem Čez Berber v Kartum V tem slučaji bi baje ne potrebovali velblodov, ampak mezge, katerib se misli nabrati po Andaluziji, Algiru, Egiptu in južnem Francoskem kakih 30.000 tisoč. Dopisi. Iz Zagreba 17. septembra. [Izviren dopis.] Vsi trije vladini kandidati so dobili v Zagrebu večino zii-se ter so izvoljeni, in sicer je dobil Krestič 264 glasov, Pogledić 215, tedaj 49 glasov večine; dr. Šram 324 glasov proti dru. Davidu Starčeviču, ki je dobil 205 glasov, večina 119 glasov; kanonik Gašparič 155 glasov proti dru. Antonu Starčeviču, ki je dobil 145 glasov, torej večina od 10 glasov. Kakor se vidi, se Starčevićeva ideja zelo š»ri tudi po Zugrebu, kjer so Starčevičevci samo pokazati hoteli, da imajo privr/.enikov. V Varaždinu sta propala oba vladina kandidata, minister Bedekov.č in Imbro Josipovič, ter sta voljena neodvisnjak Petrovič in član stranke prava Kuiničić Neodvisna narodna stranka vidno propada; mej dvemi ekstremi ue more se razvijati srednji posredovalni element, tukaj velja aut — aut, ali unija z Magjari, ali brez unije; priznavati veljavnom unijo z Magjari ter jo hoteti zboljšati, je jalov posel, ta stranka nema bodočnosti, pač pa ima bodočnost ekstremna strauka Starćevićeva, katera misli do 30 svojih privrženikov spraviti v sabor. Konstatirano je, da ima stranka prava že zdaj večino volilcev v Zagrebu za-se, ker so mnogi uradniki, ki so članovi te stranke, ipak morali glasovati za vladine kandidate, ter so s tem prouzročili proti svojej volji in proti svojemu prepričanju, da so propali kandidati Starčevićeve stranke, a voljeni kandidati vladini. Kakor se že zdaj vidi, bode ostala v hrvatskem saboru večina, kakeršna je bila do zdaj, pojačil se bode samo element ekstremne levice, a umanjila se bo neodvisna narodna stranka. Ko bi Starčevičevci dobili večino, bi se sabor precej razpustil in odredili bi se novi izbori, pri katerih bi posredovali bajoneti in denar. Takova je zdaj naša konstitucija. Pri denašnjih volitvah so bili na konjih husarji, a na nogah domobranci, a ni bdo najmanjega izgreda, vse se je vršilo v najlepšem redu. Bivši ban Ivan Mažuranič glasoval je za Poglediča. Voljeni so nadalje: v Sisku Šipuš, v Popovači dr. Frank, oba divjaka; od neodvisne stranke: v Sv. Ivanu Tito Ožegović, v Jaški Kamenar; od vladine stranke: na Bauiji Vilmoš Hatz, v Djakovu Hugo Sudarević (proti dozdanjemu ueodvisnjaku dru. Vojnoviću), v Daruvaru Tlikorv, v Otočcu Vaso Pan- kovič, v Vinkovcih grof Anton Kl.uen; od stranke prava: v Krapini Štefan Radič, v Senju dr. Ivandija (proti dozdanjemu kapetanu Mraoviču, saborskemu sekundantu). Iz Gradca 17. septembra. (Nemška večina našega deželnega zbora in mir.) Nemci imajo vedno polne usta nliberalnostia. Zdi se nam že odveč o nemškej „liberalnosti* pisati, kajti znana nam je predobro, iu nam nasproti jednaka je neprestanemu tlačenju Poglejmo, kako ravnajo ti liberalci z a/6 prebivalcev Štajerske. Pri volitvi v odseke izvoljena sta le dr. Dominkuš in dr. Šuc, vsak v jeden odsek, drugim našim poslancem neso naklonili niti toliko obzirnosti, da bi bili v vsak odsek volili vsaj po jednega, kar Nemcem ne bilo nikakor v nevarnost, a napravilo vender nekoliko boljši utis. Ni li tako preziranje nesramno. Naj naši nemški liberalci pogledajo v deželni zbor kranjski, takoj bodo zapazili, da uiti jednega odseka ni, v katerem bi ne imeli tudi Nemci svojega zastopnika, da celo po tri c so v nekaterih odsekih. Povej nam torej tetka „Tagespošta", kje je objektivnost iu liberalnost, pri nas Slovencih ali pri vas? Kaj pa je z našim deželnim odborom? V njem gospoduje že od nekdaj nemško-liberalna stranka, katera Slovencev na Štajerskem ne pozna. Red je, da je umrli Herman zastopal tudi Slovence v deželnem odboru, a njega volili so tudi konservativni Nemci in zastopati je moral v prvej vrsti slednje. A pokojni Herman bil je liberalcem samim jako po godu, kajti bil je najmurljivejči, uajdelavniši član deželnega odbora. Kakor kaže izgubili smo b ller-manovo smrtjo svojega zastopnika v deželnem odboru. Iu če se to obistini? Dobro potem pa treba, da slovenski narod prične drugo politiko, treba je potem Graškim liberalcem povedati, da mi Gradca ne poznamo, da Slovenci nečejo niti o deželnem zboru niti deželnem odboru več čuti sploh zemlja mej nemško in slovensko Štajersko mora se razločiti. Naših želj, naših te*enj itak v nečemer ne jemljo v poštev, naši deželni poslanci pri najboljšej volji v Gradci ničesar ne opravijo, kajti naša manjina je na milost in nemilost izročeua brezozirnej nemškej večini, iu vsak, ki razmere pozna, bode miloval našo zastopnike in njih več nego neugodni položaj. Našim poslancem ne bode preostajalo druzega, nego resno premišljevati, kako postopati nadalje ter povedati svojim volilcem, kako se v Gradci godi, da nas ondu ne poznajo, da imajo za vse naše želje le kosmata ušesu. Da bode pa naš narod politiko svojih poslancev odobraval, o tem sve.dcčijo zadnje volitve in bodo svedočile tudi vse bodoče volitve, kajti narod čuti, da se mu iz Gradca ni ničesar nadejati. Več nego kdaj, treba bode zopet sedaj „Zje-diujeuo Slovenijo" postaviti na dnevni red. Iz Višnjcgore 17. septembra. [Izv. dop.] Tužni glas zvona je pretekli torek ob poludesetih dopoludne naznanjal ogenj ! Gorelo je na farni cerkvi. Kako se je ogenj zanetil, ni nič gotovega znano, a na samo sumničenje ljudstva kaj sklepati, bilo bi gotovo, posebno pa pri nas, brezpametno. Ako-pram imamo le jedno brizgalnico iu niti osnovane požarne brambe (ker se osnovi tega prekoristnega društva gotovi elementi tu zelo protivijo), so vrli, res pogumni možje dokaj hitro in zazumno ogenj Mi nesmo imeli nikakih zvez z drugimi narodi, odkar je po vseh aeželah mej našim zidom in go* milo kralja Aleksandra Velikega zavladal globok mir. Predstavite si uarod, ki pripada k najsturšim človeškim plemenom, pozabljen od vsega ostalega Bveta, ki se je razvijal po prirolnih zakonih iu nakazili napredka, imel dovolj siedstev za svoj obstanek, pa uikdar ni želel prestopiti svojih mej — iu pred seboj imate kitajski uarod, katerega nikdo ne more razumeti, kajti predstavlja poseben tip sredi vseh človeških plemen. Kaj razumeti je s,mo mogoče pri primerjanji; primerjati pa moreš samo stvari, ki imajo nekaj dotike, — drugače hitro padeš v zmoto. To je uzrok vseh predsodkov, ki jih imajo o Kitaj, in Kitajcih. Čudno je, da se za Kitaj tako malo brigajo učenjaki in da kitajska literatura nema niti toliko častilcev, kolikor egiptovski hieroglifi. Zauimati bi jih moralo, da je naša filozofija starejša, nego nauki grških modrijanov, da so naše umetnosti že cvetele, ko so se še le ustanovljale Atene, da so naši državni principi bili popolnem utrjeni že dolgo prej, nego so egiptski faraoni izdali svoj kodeks. Vse to so stvari, ki so vredne zanimanja in ne zaslužijo nič manj pozornosti, kakor kaldejski napisi. Želee se bolj seznaniti s starodavnostjo in zvedeti mnenje zapadnih učenjakov o začetku sveta, začel sem preiskavati vire, pa neseni našel nič določnega, kar bi bilo moglo zadovoljiti mojej radovednosti. Pred šest tisoč leti prišel je prvi človek na svet; njegova žena se je pregrešila proti stvarniku. Njijine potomce je zadelo božje maščevanje, — tu je v prostih besedah vsa teorija zapada o začetku sveta. Ona priznava Boga in njegovo stvaritev človeka. Pa od kod so se pojavile umetnosti in nravi? Kako so se zložili elementi socijalnega življenja ? Kdaj se je organizovalo društvo? Na ta vprašanja nahajajo se samo domnevanja. Največji učenjaki se zgubljajo samo v hipotezah in fantaziji. Kitajska zgodovina se deli ua dva dela; prvi, takoimeuovani državni, začne se z 1980. letom pred Kr. r. in sega do današnjega dne. Druga doba imenuje se pred-zgodovinska in sega od 1980. 1. do prvih Časov človeškega obstanka. Poskusiti hočem v kratkih besedah narisati dozgodovinsko dobo, ta otročja leta naše civilizacije. Naše knjige pripovedujejo o tej dobi s posebno skrbnostjo. Zgodovina nič ne govori o tem, kako je nastal prvi človek; trdi samo, da je bil prvi človek. Ta človek je bil postavljen mej nebom in zemljo. Ni mu bila neznana ideja spočetja, vedel je, kaj je to prvi elementi snovi, kako se zarodi kal v živem bitji. Narodna domišljija riše prvega človeka kot pravega korenjaka, ki drži v jednej roki solnce, v drugej luno. Naše svete knjige dajo vzvišene ideje o po-javljenji človeka in ustanovljajo princip individualnosti. To bitje, postavljeno mej nebo in zemljo, to je noseč dušo v zemskej lupini, ve da ni Bog, pa tudi ne snov; obdarjeno z razumom, spoznava uzroke vsega, kar se vrši okrog in se poslužuje tega spoznanja v svojih izumljenjih. Tak je bil prvi človek. Kdaj je prišel na svet ? To se ne da zračuniti. Sto tisoč let je že od tega. Zgodovina tega človeka in njegove potomce prišteva v predzgodovinsko dobo naše države. (Dalje prih.) gasili in tudi pogasili, ne da bi bilo več pogorelo, kakor samo polovico cerkvene strehe. Vsa čast in pohvala pa gre izredno srčnemu gospodu poveljniku žandarmerijske postaje J. Marti ne k-u , potem voditelju vodenega curka in š* mnogim drugim! Obče pa se mora priznati, da tacih ognjegascev, kakor so ravno tukaj, je malo! Slavni mestni odbor bi pa še jedenkrat opozarjal, naj bi se nato delalo, da bi se osnovala požarna bramba, ki je posebno pri nas potrebna, ker je večiuoma vse z deskami pokrito iu nam celo vode pomanjkuje! Naj bi se temu ali onemu pre-napetnežu na ljubo ne prezirala gmotna korist in varnost vseh prebivalcev! Sedaj, mestni odbor in Vi gospod župan, delajte na to; ko bode gorelo (česar nas pa Bog obvaruj), bode — prepozno ! — y — lae MUubc blizu Šmartna pri Litiji 16. sept. [Izv. dop.] Poročal sem že o izredoej zla-tej poroki pretekli ponedeljek, preostaje mi pisati 5e o rodbini in izrednej, krasnej svečanoBti. Josip Mrak, po domače Vrbe, ima živa še dva otroka : Juneza in Terezijo, katera je neomožena in lepo skrbi za svoje sive stariše. Janez ima dom Vrbetov v Skučah št. 23, od njegovih otrok se žive od prve matere: Anton, c. kr. računski asistent pri finančnem vodstvu v Ljubljani, Marija (Mina), Janez, vojak pri žrebčarjih v Selu pri Ljubljani, Jurij, Friderik in od druge, še živeče, žene Mar je: Cecilija. Najstarejši sin Anton je oženjen z Ivano, rojeno Keber, s katero ima štiri otroke: Antonija, Ernestina, Zora in Ivana. Tudi preko 80 let stari Josip je še čvrst na duhu in telesu, ter jako dovtipen mož in strasten tobakar. Z veseljem smo ga gledali, kako je ponosno pred tovariši in možmi korakal od doma ob četrt na osem zjutraj mej lepo ubranim pritrkavanjem farnih zvonov in streljanjem s topiči. Mater Katarino, po starem a čedno opravljeno, se ve da z belo pečo na glavi in s srebrnim pasom preko ledij, spremljale so štiri male, belo oblečene in 6 odraslih, lično opravljenih družic z venci vrh glave, dve mej temi sti imeli krasna srebrna pasova. Veselo in praznično pretrkavanje zvonov nas spremi v cerkev, kjer se je vršila cerkvena svečanost s slovesnim ogovorom, zlato poroko Mrakovegu in Golobovega para in mej peto sv. mašo z obhajilom. Z zahvalno pesnijo so se končali cerkveni obredi, katere je opravi).il naš preč. g. dekan. Paroma smo se vrnili zopet ob 9. uri mej prazničnim pritrkavanjem zvo- } nov domov mi v Skubče, Golobovi v Dvor. Ali I krsti (trugi), kateri so prinesli pred slovesnim sprevodom v cerkev pod zvonik, sti stali še ondu in nas vrnivše se od veselja, živo spominali na „me-mento mori". — Veliko ljudij je gledalo redki prizor, in mnogo pobožnega občinstva se je udeležilo v cerkvi lepe slovesnosti. Nadaljeka slovesnosti iu občnega veselja mej že-nitovanjem od polu desete ure dopoludne do pozne noči ne bom popisoval. Vladala je mej nami občna zadovoljnost. Nupitnica je sledila napitnici; Bpomi-njali smo se vseh sorodnikov živih in mrtvih, nav-zočnih in neuavzočnih. Čuli smo „živio" in „slava" klice, /al, da najstarši unuk Anton nima spisanega kratkega, a jedrnatega govora v proslavljenje te redke slovesnosti, da bi Vam ž njim postregli. Z naudušeno gorečnostjo govorjene njegove besede so privabile vsem udeležencem solze iz očij. Da smo vesele, in narodue in tudi cerkvene pesni pevali, plesali pri malej godbi, se tako razume. V najlepšem spominu ostane vsem ta dan, ko Bmo tako svečano in izredno slovesno praznovali zlato poroko našega Josipa. Pokazali smo, da častimo sivo starost, da ljubimo svoje pradede, da ljubimo svojo rodbino, svoje bližnje in daljue sorodnike. Vsakdo je lahko videl in se prepričal, da kar je slavnemu pesniku Vrba, to so nam vsem Skubče, srečna draga vas domača, da pri|nas vsak, natanko spolnujoč dolžnosti svojega stanu, tudi iskreno ljubi Bveti kraj, kjer stoji hiša njegovega očeta, da živi vsakdo za vero, dom in za cesarja. A. Domače stvari. — (Klub slovenskih deželnih poslancev štajerskih) izvolil je svojim načelnikom gospoda barona Godel-Lannoy. — (Imenovanje.) G. dr. Miiller ravnatelj semenišča v Celovci imenovan je stolnim proštom v Celovci. Na njega izpraznjeuo meBto pride gospod S e 1 :\ n d e r. — (Jamska Ivanka.) Opera v 3 dejanjih predstavljala se bode, kakor smo že naznanili v 20. in 21. dan t. m. Glavne uloge so v veščih rokah gg. Gerbičeve, Odijeve, gg. Medena in Š tam ca rja. Živahne skušnje kažejo, da bodo solisti, moški in mešani zbori izvrstni. Zastareli jezik v prozi je g. Kocčlj do malega popravil. — (Dramatično društvo) pros» bne p. n. lastnike lož, kateri bi jih ne rabili za 20. in 21. dan t. m., da jih prepuste temu društvu. — (Hrvatske volitve.) Nadalje izvoljeni: Vladini: Peter Mandič v Loviuci, M lan Tanhofer v Čazmi, Voučina v Županji, Milan Stankovič v Ple-škem, Jovan Šorak v Petrovem selu, Vončina v Novem, Tiirk v Karlovci, Jankovič v Suhem polji; od neodvisnih: Tade Smičiklas v Sotinu, Beruta v Peteraucu; od stranke prava: v Senju Folnegovič, v Kračici E. Barčić, v Petrinji dr. Ivandija, na Švarči dr. Hinkovič. — (Volitev v glavni odbor za o s u-šenje Ljubljanskega barja.) V nedeljo dne 21. t. m. od 11. do 12. ure volijo posestniki Ljubljanski dva odbornika in jednega namestnika. Volitev bode v mestni dvorani. — (Ljubljanska gimnazija) ima letos 800 dijakov. V prvi razred upisana Bta 202 učenca, mej temi je samo 40 Nemcev, če bode ministerstvo dovolilo, napravile se bodo v prvem razredu 4 pa-ralelke, tri slovenske, jedna nemška. V drugem razredu je 126 dijakov, v tretjem 122, povsod v treh oddelkih. V četrtem razredu (67 dijakov), v petem (108) in v šestem (70) so tudi pararelke. V 7. razredu je 52, v osmem tudi 52 dijakov. — (Nova porotna dvorana,) v katerej so sedaj obravnave je jako prostorna, jednolično slikana in okrašena z lepo podobo presvitlega ceBarja. SodiSče ima nekoliko vzvišen prostor, na jednej strani na desni sedi zapisnikar, ua levi državni pravdnik. Na desni strani so klopi za porotn;ke lično izdelane. Na levi strani imajo zagovorniki svoj prostor, tik vrat, tako da je za putiko, revmo in jednake nadloge dobro skrbljeno. Prostor za poslušalce je precej prostoren, a za poročevalce Časnikov se tudi v novi porotni dvorani ni dobil posebni prostor, dasi bi se bilo to lahko zgodilo. Sedeti morajo pri mizah v prostoru za poslušalce. Za „kriminaldoktorjeu se je v tem oziru bolje skrbelo, kajti postavilo se je več klopj, da bodo ložje vztrajali, dasi neso bili k rimi- J naldoktorji k prvim obravnavam poslali nobenega j zastopnika. V obče pa je dvorana jako zračna in se j bode menda v kratkem razsvetlila s plinom. Soba ' za porotnike je jano prostorna, isto tako sobe za sodišče, zagovornika in državnega pravnika, soba za priče pa je veliko premajhna. — (Nad 100 čebela rjev) imelo je v ponedeljek shod pred frančiškansko cerkvijo. Najboljše blago so imeli čebelarji iz Logatca in Naklega, najslabše oni iz Ribnice, Lišč in Dobrepolj. Cena medu se je določila po 18 kr. na stari funt. — (Zgradba železnice S p i e 1 f el d-Ita d-gona) se je že pričela. Ta železnica mora do 1. julija 1885 biti gotova. — (Cvet in sad.) V Gruberjevih ulicah za Gradom je pri hiši štev. 9 v vrtu gosp. Josipa Flereta nedavno divji kostanj popolnem obletel in razun že zrelih kostanjev izgubil vse svoje perje. Zdaj na zimo se pa na novo oblači v lepo zeleno obleko in tudi že zopet cvete, tako se vidi na njem zeleno perje, stari sad in novi cvet. Ondu smo videli tudi jablano z zrelimi jabolki in prelepim cvetom. Gotovo izredno redek prizor na jednera in istem vrtu I — — (Tat je) hoteli so pred včeraj ob '/a 12. uri ulomiti v Križevniško poslopje, kjer je mestna okrajna sodnija, a ropot prebudil je oskrbnika nemškega reda dra. Voka, kateri je hitro revolver pograbil in dvakrat ustrelil na tatove, na kar so slednji ubežali čez zid na Emonsko cesto. — (Trtna uš) širi se v Brežiškem okraji neprestano. Zasledili so jo Že blizu Vidma, v Ple-tirji in na Ravnem v Sromeljskej župniji. Neki vinogradnik na Bizeljskem, ki je lani pridelal še 30 po-lovnjakov (150 veder), ima letos same suho trte v vinogradu. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj stal je pred poroto žalosten zastopnik nepoboljšljivega tatinstva, Janez Prepeluh, rodom Ljubljančan, pravi pravcati „Stadtkind" v besede najslabšem pomenu. Krojač biti. mu je namenila osoda, a tatvina je bila in bode menda njegov največji idejal. Star 32 let, bil je Prepeluh že jednajstkrat kaznovan zaradi tatvine, dvakrat, ker je pri vojakih ušel, jedenkrat pa zaradi goljufije. Svojo maločastno tatinsko delovanje pričel je v Trstu, kjer je bil L 1868 tri tedne zaprt, potem je dobil še razne kazni pri vojakih v Trstu in Ljubljani. Največjo kazen za tatvino je pobotal Prepeluh v Trstu 1. 1876 s Šestletno ječo. A jedva je bil prost, že so ga zopet pekli tatinski prsti, in v Ljubljani ga je deželna sodnija obsodila zopet na deset mesecev. Komaj svoboden, stopil je v službo h krojaču Jožefu Kučao-n, na Fužinah. Ko je njegov nov mojster šel na someoj, pustivši Prepeluha doma, ulomil je slednji v miznico iu ukral Kučan-u 200 gld. gotovega denarja in dve listnici, tur pobegnil. A žandarji so mu bili hitro za petami, ter srečno dobili pri Prepeluhu še 121 gld. Prepeluh ne taji tatvine, a trdi le, da je vzel samo 190 gld. Gotovo bil je slabo poučen o kazenskem zakonu, misleč, če bode le kaj pod 200 gld., bode manjša kazen. Porotniki so Prepeluha jednoglasno krivega spoznali, sodišče pa (predsednik g. deželne sodnije svetovalec L. Ravnihar) je dopolnilo nekoliko zmedeno pravniško vednost Prepeluha ter ga obsodilo na sedem let teške ječe, poostrene vsak mesec s postom. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj bil je ua vrsti čevljar Janez Jekovec s Srednje Bele nad Kranjem, ker je v Bizjukovi krčmi Antona Naglica pod mizo z nožem v desno roko sunil, da se slednjemu zdaj roka suši in je po zdravnikov izpovedbi več rabiti ne bode mogel. Porotniki (načelnik gosp. Fr. Drenik) potrdili ho vprašanje glede teške telesne poškodbe jednoglasno, zanikali pa dodatno vprašanje, je li poškodba stalna. Sodišče obsodilo je Jekovca na 18 mesecev ječe, poostrene s postom. Vrhu tega mora plačati 1O0 gld. za bolečine, 200 gld. za zamudo pri delu iu zaslužku. — (Kranjski „Hugo Schenk".) Danes bil je pred porotniki zaradi umora in ikneverjenja 302 gld. na smrt obsojen čevljar Franz Vozel, po domače Bričarski, s Sv. Gore v okraji Litijskem. Seznanil se je bil s 40letno Mico Božičevo, obljubil jej, da jo vzame in s to obljubo jo pripravil, da sta šla v 26. dan junija t. 1., kupovat neko posestvo, v kateri namen mu je ona izročila svoj prihranjeni denar v znezku 302 gld. Nasproti Meniš-kemu gradu je pa Vozel sunil Mico Božičevo v potok, potem je pa zgrabil z jedno roko za roki, z drugo za vrat in jo tako dolgo tiščal pod vodo, da je bila mrtva. 6. julija našli so truplo umorjeue v potoku in orožniki so jtakoj prijeli zatožencu, pri katerem bo našli še 209 gld. 13 kr. Porotniki (načelnik Fr. Drenik) zanikali so roparski umor z de-veterai proti trem glasom, potrdili pa jednoglasno umor in izueverjenje. — (Shramba popotne robe na kolodvorih.) Trgovinsko naše ministerstvo razposlalo je do železnocestuih uprav ta-le ukaz: „ V zmislu §. 32, odst. 2 železnocestnega obratnega reda morajo na večjih postajah biti take priprave, da popotni ljudje mogo svojo popotno robo (prtljago) dati v mimoidočo shrambo železniškemu služabniku za določeno pristojbino, a brez odgovornosti upravine. Le-to določilo železuocestnega obratnega reda pa koristi potujočega občinstva v tem ne varuje, ker če se popotna roba izgubi, ima pravica do zamene, ki se jo bi terjalo od nelmovitega železuičnega služabnika, le teoretičen pomen; popotna roba pa se tem laglje izgubi, čim menj prikladnega prostora za njo dotični služabnik na izvolji ima. Nadalje pa taki stranski posli privede še do drugih napačnosti; ker služabnika železniškega podpirajo pri zahtevanji dari od občinstva, iu ker te dari, zlasti po večjih postajah, neso male. Čeprav sedaj ne prav tacega uzroka, da bi Be moralo premeuiti ovo določilo obratnega reda, vender je želeti, da se v tem oziru bolje pazi koristi občinstva. To bi se pa moglo najprvo v tem goditi, če bi se popotna roba po večjih in takih postajah, na katerih se občinstvo, odloživši popotno robo, za kratki čas ustavlja, da ide na trg ali da si ogleda posamezne lepe kraje, vzprejemala od železnice same ali pa od iroovitega, s položnino vezanega podjetnika pod pogoji, propisauimi od že-leznocestne uprave. Sicer pa bi težko bilo najti tehtovitega pomišljaju, če bi so odredilo, do tudi na manjih postajah za to poverjeni služabnik v imenu železuocestne uprave prejema dotično po-potuo robo proti prejemnemu potrdilu. Da se s tem od železničuib uprav ue zahteva nič pretiranega, temveč da se izražajo dejanske potrebe občinstva, izvoli ravnateljstvo s tega posneti, ker so take naprave, kakor kaže priloženi izkaz, Že mnogokje uvc- dene v Nemčiji. Vabimo turej ravnateljstvo, naj predloži le-to stvar ravnateljski konferenciji sa posveto« vanje in po tem poroča semkaj o ukrepu, storjenem v tej stvari.* — Ministerskemu ukazu je priložen bil izkaz tistih železničnih postaj v Nemčiji, katere imajo posebne naprave za shrambo popotne robe. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Zagreb 18. septembra. Pri volitvah, kar jih do danes dovršenih, dobila je vladna stranka 48, Stareevičevci 20, nezavisna stranka 7 sedežev. Dva izvoljenca sta divjaka. V jednem okraji bode ožja volitev. Jaška 18. septembra. Pri današnji vo-litvi zastopnika za sabor bila bitka mej volilci stranke prava in oružniki. Štirje volilci mrtvi, mnogo ranjenih. Dunaj 18. septembra. Cesar pripeljal se je o polunoČi iz Skiernievvic srečno v Schon-brunn nazaj. Danes zvečer odpelje se k otvoritvi Arelske železnice. Praga 18. septembra. V deželnem zboru interpeloval je Matuš namestnika zaradi dogodkov v Liberci Čehom sovražnih in zaradi ukrepov občinskega zastopa v Trutrovu. Namestnik je obljubil, da bode obširno odgovoril. Lin z 17. septembra. Tukajšnje okrajno glavarstvo je včeraj zasačilo ubežnega Davorina Glaser-ja poštarja v Krapinskih toplicah. Izročil se je deželnej sodniji. Bruselj 18. septembra. Več tisoč hro-ječe tolpe ljudij gnetle so se včeraj zvečer žvižgaje, kričaje in pevaje marseillaiso po glavnej cesti, ter se nagroinadile pred kraljevo palačo in pred upravništvom katoliškega dnevnika „Patriote." Redarstvo je razkropilo množico. Napolj 18. septembra. Od včeraj polu-noči do danes polunoči je 510 osob za kolero zbolelo, 239 pa umrlo. Razne vesti. * (Jako redka in izvirna oporoka.) V notarijatskem aihivu v M.I,-um se hrani mej nekaterimi čudnimi listinami tudi jako redka in izvirna oporoka nekega gluhomutca, katero je leta 1624. Lukež Riva sesta.il in vpričo notarja Calcbija, jednega sodnika, jednega duhovnika in sedmero prif; podpisal. Lukež Riva je bil slikar, a znal je komaj svoje ime in arabske številke pisati. Ta mala ttfrnoat je ravno zadostovala, da je glubomutec svojo zadnjo voljo dosti razločno in jasno izruzil. Najprve je v to oporoko naslikel svojo in svoje soproge podobo, oba v tedanje] običajnej Spanjotakej obleki; potem je zapisal pod svojo podobo svoje ime in zraven podobe svoje soproge številko 10 000 kot znamenje, da jej voli toliko lir. — V drugej sliki vidimo sli k«rja samega, na kolenih klečteega p»ed podobo sv. Frančiška Pnulanskega in številka 1O0O kaže, koliko lir zapušča MPanskej cerkvi, v kateri časte tega svetnika. — Tretja podoba nam predstavlja šest revnih deviških redovnic t dolgimi rožnimi venci in njih paziteljice; pod vsako deklico stoji število 100. — Četrto zapuščino 500 lir na korist M-lanskim bo^onogetm je razodel v podobah d\eb oudu posebno češčenih svetnikov in jednega brata redovnika. -- Tudi frančiškanskemu samostanu je volil 300 lir. Menih tega reda je vsnodoblien spovedujoč gluhomutca. — Svoiega neijaka Julija je naslikal z druzimi zanikernimi tovariši pri mizi igrujočega karte in s kockami in nekaj prav majhnih kupeekov denarja. Le številko 150 sagledamo pri zaprav-Ijivcu. — Gluhomutčevega bratu vidimo uaslikanega z mečem, zraven njega nekega dečka in pod tem številko 400. Ta deček Karoi je sin radi urnom usmrtenega brata Lukeža Rive. — Na koncu oporoke stoje uspodobljene stopnice občne bolnice v Milanu in zaradi večje ra, ločnosti leži bolnik v postelji, zraven sedita dva gospodu pišoč pri nvzi. Na berfiljah se pomika naš slikar k njima iu njuna podaje pismo na katerem stoji bes* da „tutto" (vbo). S to besedico je torej to bolnišnico postavil za glavnega ddtčfc ter v dokaz in potrdilo svoje volje je pod ta prizor trikrat podpisal svoje ime. Vabilo na naročbo. Z dnem 1. oktobra t. 1. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 , 50 „ . četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 n Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n P«! leta........8 „ — „ „ četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. Upravništvo „8lot\ Naroda". Tujci: dne 17. septembra. Pri Nlonai Vodničar z Dunaja. — Berthold iz Trsta. — Dr. Mauer iz Rudolfovega. Pri Itlaliei: pl. Ruiter z Dunaja. — Maver iz Planine. — Wiedemann z Dunaja. — pl. Petz, Maglich iz Trsta. — Fuhrmann, Grimm z Dunaja. Pri avstrijskem cesarji: Kristinus, dr. USeničnik z Dunaja. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra Temperatura Vetrovi Mo- Nobo I kri na v mm. 7. zjutraj 2. pop 745'65an. 744-80 um. -j- 12-3" C i brezv. megla 4-99-4*0 si. vzh. ja8. -h 14-6« C al. vzh. jas. 0001 9. zvečer 74462mm II I Srednja temperatura -f- 164°, za 2'6° nad normalom. dne 18. septembra 1.1. (izvirno tolegrafićno poročilo.) tapirna ran a.......... Srebrna renta .... ..... Zlata rcn ... .... . . 5*7« ni arena renta......... Akcije? narodno banko ..... Kreditne ..kcijo . . r.ondon .... Scebro . ...... . . Napol. . . ........ C. kr. cekiul. ...... Nemške marko ... 40,u državne uročke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, dtis k;i prosta. Uprska alata reuta fi°/0...... 80 gld. 80 k' 81 85 104 95 95 t 85 _ 864 — r 297 90 J 21 • 70 • * 68 n S _ 76 ' 9 65 1-24 25 171 \ — 104 80 122 70 80 88 1 90 105 — 115 — 120 75 108 75 105 ■ 50 176 50 18 75 105 - 75 '210 50 Št 15.445 „ papirna renta 5°/,>..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . Dunava rti#. srečke. ftft,0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41// o z'at;' ''8t' ■ Prior. oOlig. Elizabetine zapad, železnice Pri'»r. oblig Ferdinandove sov. /.uložnice Kreditno srečke......100 /ild. Kodolfove srečke .... 10 n Akcije anglo-avatr. bankt. . . 120 „ Vrammway-društ. veH. 170 gld. a. v. Dve stanovanji v 1. in 2. nadstropji na Slaninskeiu trgu (Spcckplatz) v Sternovej hiši v Kranjl se takoj oddasti y najem ali so pa ta hiša i>roda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Khj več se izve pri T. Steran-ia. lxx sino-vili. v Zagrebvi. 92—1) Razglas. (575-3) Mestni magistrat razglaša, da se bode volitev dveh odbornikov in Jednega namestnika v močvirski glavni odbor, katera volitev pripada I. skupini, torej posestnikom v ka-tastralnib občinah Trnovo, Karlovsko predmestje, Gradišče v Ljubljani in Štepanja vas v okohci Ljubljanski, vršila v nedeljo dno 31. septembra 1884 dopoludne od 11. do 12. ure v mestnej dvorani. K tej volitvi vabiio se posestniki iz zgoraj omenjenih katastralnih občin s pristavkom, da bode voliti osobno z glasovnimi listki, ki se bodo volilcem izročili pred začetkom volitve. Mestni magistrat v Ljubljani. v 9. dan septembra 1884. Župan: Grasselli. JOSIP PEROVŠEK, knjigovez v Novem mestu, se slav. p. n. občinstvu na Dolenjskem toplo zahvaljuje za do sedaj v njegovej stroki obilo izkazano mu zaupanje in naklonjenost, ter se ob jednem priporoča, da bi ga tudi v prihodnje blagovolilo počaBtiti z mnogobrojnimi naročili, katere bode točno, elegantno in ceno izvrševal. (589—2) Z odličnim BpoStovaujem Josip Perovšek, knjigovez. Pri snhem vremenu trgana (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje fniejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane kupuje vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—14) Die Oentral-Station fiir ObBt- und Qemuse-Verwaltung in Graz. Velika partija 1 (™8-59> o »tankov snima (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno inožko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanak po 5 gl. Storch v It run. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Hejnaroflna linija. IiTrsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Germanla", 4200 ton, 10. oktobra. „E3a,st ^ia.^lla."T 3200 „ okolu 25. „ Kaj u ta za potnike «00 golil. — Vmesni krov 60 golil. Potniki naj so obrnejo na (552—12) T. TEEEZUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 18, Teatre Comunale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrne naj ae na ttmilinno «1» Aut. PoKlaj'en, generalnega agenta y Trutu. VIZITN1CE priporoča „NARODNA TISKARNA" v i. iiiI.i |an i Sahvala, •K «K 4< M -K •K « (Joupod Gvido Zesohko v LJubljani, glavni zastoj)nik zavarovalnega dniStva na življenje THE O-J^i^IS^Z.-j&.1mL v Londonu, izplačal mi je na neko zavarovanje za slučaj smrti znatno vsoto najtoeneje, ne da bi bil kaj utrgal. jaz se čutim zavezanega, za to javno izreči svojo zahvalo in to zaradi aolidnosti znano društvo vsem najtoplejše priporočati. V Litiji, v 6. dan septembra 1884. (593) .laiK'/, ^Valionlgrg;. Dr. Schmidt-ovi uspešni prijB za kurja očesa uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes. Uspeh teh dr. Sehuoidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovane! rabi teh prilij.k .\ se odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije. « Cena škatljici s 15 prilepki in z roženim dletcem za izdiranje kurjih očes 2» kr. a. v. Dr. Belir-cv živčni ekstrakt izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelifič ter se dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčn'm boleznim, kakor proti holečinam na živcih, migreni, laohladi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnenjn, (slabljenju in polucijam. Na dalje se dr. Hehr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, ottpnelosti milic, trganju v členkih in mišicah, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. Bebr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cena steklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. u. v. NU. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati lJittner-jeve izdelke in samo ono za prave priznati, kateri imajo polno firmo: „JoliuB Uittnera'8 Apotheko in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (^61 4) Glavna razpošiljalna zaloga: Ciloggnitz, Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Blttner-ju. I>r. Kolnui«lt-ove i»rllei»lt*» «i kurju otcM in «lr. Behr-ov živčni ekstrakt prodajata v LJubljani lekarnarja: J. Svoboda in J. pl. TruUocz). Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk -Naroune Tiskarne". F63