TRST, četrtek 2. julija 1959 Leto XV. - St. 156 (4310) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 • Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo UREDNIŠTVO: UL, MONTECCHI St. S, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — PoSUil predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 111 Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun, -oaiozms OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani buo./u/j- Izredno prijateljski razgovor Kozlova z Eisenhowerjem, Nixonom in Herterjem Govorili so o ženevskih pogajanjih, pri čemer pa so ponovili dosedanja stališča Kosilo in razgovor s senatorji - Kozlov meni, da se bo glede Berjina nekaj sklenilo Eisenhower pa se ne strinja z Gromikom, da je že mogoča konferenca najvišjih WASHINGTON, 1. — Podpredsednik sovjetske vlade Kozlov se je danes razgovarjal z državnim tajnikom Herterjem, s predsednikom Eisenhowerjem in s podpredsednikom Nixonom. Njegov razgovor s Herterjem je trajal 1 uro in 10 minut, razgovor z Eisenhowerjem 1 uro in 15 minut, z Nixonom pa poldrugo uro. Med svojim bivanjem v Washingtonu se bo Kozlov sestal s številnimi ameriškimi osebnostmi. Po razgovoru z Eisenho- tverjem v Beli hiši je Kozlov izjavil: «Razgovor, ki sva ga imela s predsednikom, je bil čudovit. Med šte. lnimi vprašanji, ki sva jih obravnavala, je bilo tudi vprašanje miru in upam, da bo mir prevladal na vsem svetu in da bo to trden in zanesljiv mir.» Kozlova sta spremljala načelnik ameriškega oddelka v sovjetskem zunanjem ministrstvu Soldatov in sovjetski poslanik v Washingtonu Men-šikov. Pri razgovoru je bil navzoč tudi Herter. Po razgovoru s Herterjem, ki ga je Kozlov imel, preden se je sestal z Eisenhowerjem, je izjavil časnikarjem: •Izmenjali smo si misli glede stališča naših vlad do vprašanj, o katerih se razpravlja v Ženevi*. Ko so ga vprašali, ali je prišlo do spremembe stališča ZDA ali SZ, se je Kozlov izognil vprašanju in izjavil: • Imeli bomo priložnost govoriti o tem pozneje-. Predstavnik državnega departmaja pa je pozneje podal naslednjo izjavo: «Šlo je za izmenjavo misli in za diskusijo o vprašanjih, o katerih se pogajamo v Ženevi, in s tem mislim na pogajanja, ki so- sedaj prekinjena. Kolikor mi je znano, ni bilo nobene diskusije o jedrski konferenci, ki sedaj zaseda v Ženevi. Tako državni tajnik kakor g. Kozlov sta ponovila že znano stališče svojih vlad. Razgovor je bil prisrčen-. Izjava se takole nadaljuje: • Ni bilo nobenega dogovora o novem sestanku po potovanju g. Kozlova po ZDA. Zadeva je ostala odprta za medsebojni dogovor. Izven diskusije se je govorilo samo še o sovjetski razstavi v New Yorku in g. Kozlov je pokazal še posebno zanimanje za ladjo na jedrski pogon «Savannah», ki si jo je včeraj ogledal v Can-denu v državi New Jersey». Nekateri funkcionarji izjavljajo, da je bil razgovor Kozlova z Eisenhovverjem in s Herterjem najbolj prijateljski, kar jih je bilo med ameriškimi in sovjetskimi visokimi funkcionarji v zadnjih letih Vendar pa opazovalci poudarjajo, da izredno prijateljsko ozračje ni približalo stališča ZDA in SZ, kar se tiče Nemčije in Berlina. Zatem je Kozlov odšel na večerjo s člani zunanjepolitičnega odbora senata. Na kosilu je bilo navzočih okoli dvajset ljudi. Kozlov je prišel skupno s sovjetskim poslanikom Men-šikovom. Po kosilu je odšel v urade podpredsednika Nikona, kjer se je razgovarjal poldrugo uro. Po razgovoru je Nixon izjavil časnikarjem, da je imel s Kozlovom »prisrčen razgovor o številu važnih vprašanj, ki se tičejo naših dveh država. Eden glavnih argumentov razgovora je bilo potovanje Kozlova po ZDA in potovanje Nixona v SZ konec meseca. Ko ga je neki časnikar vprašal, ali je razgovor prispeval k odstranitvi nesoglasja med obema državama, je Kozlov odgovoril; ((Govorili bomo o tem pozneje«, pri čemer je verjetno mislil na jutrišnji sestanek s časnikarji. Nixon pa ni hotel omenjati podrobnosti razgovora s Kozlovom: ((Obljubil sem mu, da bo lepo v Kaliforniji,« je izjavil Nixon, ki je mislil na sedanji vročinski val v VVashingtonu. Kozlov je odgovoril: *Mi bomo skrbeli z naše strani, da bo lepo, ko boste v Leningradu.« Po kosiiu v senatnem zunanjepolitičnem odboru je senator Sparkman izjavil, da je Kozlov izrazil «neko upanje, da bo nekaj sklenjenega glede položaja v Berlinu«, in da jo bil svetovni mir temeljno vprašanje, o katertm so govorili z Eisenho\verjam. Kozlov je dodal, da je položaj v Berlinu nevaren, toda morda bo prizadetim državam mogoče najti pot, ki bo privedla do sporazumnega miru. Senator Jfulbnght pa je izjavil, da se Kozlov pri obravnavanju ženevskih vprašanj ni nikoli oddaljil od teze ki jo je bil nakazal Hru-ščev. Kozlov je izjavil, da SZ ne misli prisiliti Zahoda, da se pogaja pod grožnjo, da Pa je čas, da se konča okupacijski režim v Berlinu. ((Razgovor, je zaključil Fulbright, je bil zelo raznovrsten; od stanovanjskega vprašanja do gospodarskega tekmovanja med ZDA in SZ«. Kozlov je po kosilu a n , , , , ., — ..,• —»l/»* —* 11 17 13- šal Kozlova, ali bi ZDA lahko pripravile Sz do tega, da umakne svoje čete iz držav, ki jih ima zasedene od konca vojne, je Kozlov odgovoril, da so po njegovem mne- FROL KOZLOV EISENHOWER nju taka vprašanja malo pri- merna za izboljšanje odnosov med obema državama. Pripomnil je, da so omenjene države svobodno izbrale svojo vlado, in to vprašanje bi se lahko tolmačilo kot vmešavanje v njihove notranje zadeve. Nocoj je bil v Blair Housu, kjer je rezidenca gostov Bele hiše, sprejem na čast Kozlovu, ki se ga je udeležilo 150 oseb, med katerimi Nixon in Herter. Oba sta nekaj časa govorila na samem s Kozlovom. Politični opazovalci so mnenja, da Kozlov ni prinesel novih predlogov, toda njegovi razgovori v Washingtonu bodo omogočili, da poroča Hru-ščevu o svojih vtisih. Po razgovoru, ki ga je Kozlov imel v Beli hiši, je britanski poslanik obiskal Herter-ja in ta mu je poročal o razgovoru s Kozlovom. Angleški poslanik je časnikarjem izrekel mnenje, da ne bo nobenih sprememb v zahodnem stališču, dokler se ne bo nadaljevalo delo v Ženevi. Predsednik Eisenhower je še pred razgovorom s Kozlovom imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da bo skušal s Kozlovom razviti ideje, o katerih upa, da bi lahko bile koristne pri pogajanjih o Berlinu in o Nemčiji. Pri tem pa je ponovil, da je stališče ZDA do Berlina in do nemškega vprašanja prav tako, kakor ga je obrazložil državni tajnik Herter, in da ne vidi nobene koristi sestanka na najvišji stopnji, če zunanji ministri ne bodo prej pripravili terena zanj. Eisenhovver je dodal, da so kvečjemu samo načela, o katerih ni Zahod pripravljen popustiti v Ženevi. O drugih vprašanjih bi zahodno stališče lahko bilo elastično, da se doseže sporazum s Sovjetsko zvezo. Predsednik je dalje izjavil, da je Kozlov napravil nanj dober vtis. Med sestankom v New Yorku mu je dal vtis, da ima čut do humorja. Na vprašanje, kaj misli o izjavi Gromika, ki je v nedeljo poudaril, da so se stališča v Ženevi približala in da SZ še vedno želi sklicanje konference najvišjih predstavnikov, je Eisenhower izjavil, da ne vidi vzrokov Gromiko-vih zaključkov, in to vse dotlej, dokler ne bo mogoče opaziti dejansko napredovanje in dokler se ne opazi pripravljenost, da se za poznejša pogajanja na najvišji stopnji pripravi dnevni red. Zatem je Eisenhower pobijal trditve o bistvenih nesoglasjih'med Londonom in Wa-shingtonom glede sklicanja konference najvišjih. Izjavil je, da v ZDA ni nič manj različnih mnenj o postopku pri pogajanjih s SZ kakor v Veliki Britaniji. pomoč. Med glavnimi vprašanji na dnevnem redu je tudi proučitev svetovnega gospodarskega položaja na podlagi poročila, ki so ga nedavno objavili Združeni narodi. Poročilo govori o mednarodni trgovini s surovinami in potrošnim blagom, o sedanjih in prihodnjih tendencah v svetovni trgovini in o dotoku privatnega kapitala. Poročilo poudarja tudi, da povzroča inflacija še vedno veliko zaskrbljenost. Recesija pa je imela hude posledice za nezadostno razvite države. Da bodo čim hitreje povečale svoj izvoz, bodo morale te države imeti večje ugodnosti za tržiščih industrializiranih držav, katere še vedno uveljavljajo zaščitne ukrepe nad številnim blagom. Kar se tiče držav s centri-ziranim načrtnim gospodarstvom, je bil najznačilnejši dogodek v lanskem letu nenavadno visoka stopnja razmaha na Kitajskem. V večini držav s centriziranim načrtovanjem v gospodarstvu določajo načrti za leto 1959 stopinjo porastka, ki pa je na splošno manjša od porastka v lanskem letu. Za skupino industrijskih držav pa je značilno, da je lansko leto prišlo do gospodarskega padca in poznejšega ponovnega dviga. Poleg tega bo gospodarski in socialni svet razpravljal o ukrepih za pomoč nezadostno razvitim deželam. V tem okviru bodo posebno govorili o programih tehnične pomoči OZN. Danes konec stavke bančnih nameščence V Resini in Genovi demonstracije pomorščako V ministrstvu za delo se bodo danes nadaljevala pogajanja za dokončen sporazan z bančnimi nameščenci - V manjša mesta okoli Neaplja so poslali ojačenja karabt njerjev in policije - Kovinarji strnjeno nadaljujejo sindikalno akcijo RIM, 2. — Stavka bančnih nameščencev se z jutrišnjim dnem 2. julija konca. Tiskovni urad ministrstva za delo je v zvezi s tem objavil nocoj naslednje sporočilo: «Minister za delo Zaccagnini je sprejel nocoj ob navzočnosti podtajnika Storchija na njihovo zahtevo predstavnike sindikalnih organizacij bančnih nameščencev. Po razgovoru so vse sindikalne organizacije sprejele vabilo ministra Zaccagninija, naj prekinejo stavko od jutri 2. julija dalje. Minister za delo je zara- di tega odredil sklicanje strank pri ministrstvu za jutri 2. julija ob 10, uri za obnovitev pogajanj in za ureditev spora glede obnovitve delovne pogodbe te stroke.* Sindikalne organizacije bančnih nameščencev pa so s svoje strani objavile naslednjo izjavo: «Vse sindikalne organizacije bančnih nameščencev so bile sprejete pri ministru za vil prepričale, da bo mogoče s posredovanjem doseči nagel sporazum, ter so, sprejele vabilo ministra Zaccagninija, naj prekličejo splošno stavko bančnih nameščencev od jutri, četrtek 2. julija dalje. Stranke ,so bile povabljene na ministrstvo za delo ob 10. uri 2. julija za sklenitev sporazuma.’ Danes zjutraj so imeli sindikalni predstavniki Novella in Santi (CGIL) ter Storti (CISL) v poslanski zbornici delo Zaccagniniju in po dol-1 dolg razgovor. Po razgovoru gem izčrpnem razgovoru so se sta Santi in Novella izjavila na podlagi dobljenih zagoto-1 časnikarjem, da šta si s Stor- tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii Predlog za amnestijo ker so se poslanci Za današnje volitve članov vrhovnega sveta za sodstvo je bil včeraj dosežen dokončen sporazum - Senator Solari zahteva ustanovitev avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine (Od našega dopisnika) RIM, 1. — V posianski zbornici so danes glasovali za zakonski predlog o amnestiji in sicer za besedilo, ki ga je zbornica prejela iz senata, kjer je bilo izpre-menjeno, potem ko je prišlo iz poslanske zbornice. Prav spričo dejstva, da je bil zakonski predlog že drugič pred poslansko zbornico se je pričakovalo, da bo dokončno odobren. Toda to se ni zgodilo. Od 481 oddanih glasov je sicer za predlog glasovalo 452, proti pa samo 32. toda kljub temu se bo predlog vrnil ponovno pred senat, ker je poslanska zbornica odobrila tudi spreminjevalni predlog za člen 1, točka A. Pravosodni minister Gonella je po seji izrazil svoje zadovoljstvo ter poudaril, da je poslanska zbornica z današnjim glasovanjem odobrila prvotno besedilo vladnega predloga, tako da se mora ponovno vrniti pred senat, ki je spremembo izglasoval. 28. zasedanje ECOSOC ŽENEVA, 1. — Včeraj se je začelo 28. zasedanje gospodarskega in socialnega sveta OZN (ECOSOC), ob navzočnosti predstavnikov 18 držav članic (Afganistan, Bolgarija, Cile, Kitajska, Kostarika, Španija, ZDA, inska, Francija, Mehika, Nova Zelandija, Pakistan, Nizozemska, Poljska, Anglija, Sudan, SZ in Venezuela). Po kratki plenarni seji so se začela posvetovanja socialnega odbora in odbora za tehnično Gre za »povezana kazenska dejanja in dejanja-, ki se kakor koli nanašajo na vojne dogodke ali politično-socialne borbe od 25. julija 1943 do 31. julija 1946». Poročevalec večine, demokristjanski poslanec Dominedo, je dejal da bi taka formulacija mogla upoštevati tudi navadna, nepolitična kazenska dejanja, ki imajo samo delno politični motiv. Med razpravo so se strinjali s tem, da se senatni spreminjevalni predlogi ohranijo: komunista Gullo in Berlin-guer, socialista Targetti in Amadei, monarhist Degli Oc-chi, nasprotovali pa so seveda demokristjani ter monarhist od PDI Preziosi. Poslanci MSI so se pridružili demokristjanom, kar pomeni, da so ravnali v nasprotju s stališčem, ki so ga zavzeli prej v RICHARD NIXON MnnuiiMiHliiiimiKHiniiiMlinio""«"1" ..............»"»>1.1111................................... Razgovori v Ženevi o prekinitvi jedrskih poizkusov Pomembno na v enem letu Vendar pa je treba premagati se nekatere večje težave ŽENEVA, 1. — Trije pred-1 bi jo bilo treba izdelati in ob-1 šanem obsegu. Jutri ne bo avniki delegacij na konferen-' ravnavati na znanstveni podla- 1 noben dnevnik v Londonu iz- stavniki ci o prekinitvi jedrskih poizkusov so danes poudarili, da je konferenca do sedaj pomembno napredovala. V enem letu (začela se je 1. julija ia-|ni), so na konferenci dosegli sporazum o uvodu pogodbe in o 17 členih. Trije predstavniki so poudarili, da je treba rešiti še številna vprašanja, toda težave niso take, da bi lahko preprečile pravilno rešitev v korist vsega človeštva. Sovjetski predstavnik Ca-rapkin je izjavil, da, če bodo zahodne države pokazale dobro voljo tudi glede vprašanj, glede katerih so večja nesoglasja, bi jih lahko rešili v 'Kratkem času. Poudaril je, da je SZ v ta namen predložila osnutek sporazuma o dogo- razgovorom s časnikarji izja - c, vil, da so bili razgovori s se- vorjenem številu premičnih natorji ((izvrstni in zelo koristni«, ter je dodal da je «prepričan, da bodo ti razgovori privedli do boljšega medsebojnega razumevanja«. Ko je senator Coperhart vpra- mšpekcij, ki je izdelan na podlagi predloga Mac Milldna. Voditelji angleške delegacile Wright pa je izjavil, da je Mac Millan samo izrekel idejo, ki gi, medtem ko jo je SZ predložila ob upoštevanju svojih interesov, ne da bi upoštevala zahodne interese. V zvezi s obletnico dela ženevske konference je ameriški predstavnik Wadsworth izjavil, da so v marsičem napredovali, toda bilo bi na drugi strani nevarno podcenjevati točke, o katerih so še nesoglasja. Nato je predložil dva osnutka spremenjenih členov, ki se tičejo delovanja nadzorstvene komisije, uprave in osebja. Posledice stavke v angleških tiskarnah LONDON, 1. — Londonski tisk že občuti prve posledice stavke nameščencev v tovarnah tiskarske barve «Daily Sketch«, ki ima naklado milijon in dve sto tisoč izvodov, je izšel danes v zelo zmanj- šel v običajnem formatu in večina od njih bo imela polovico strani kakor običajno. Vse to je posledica pomanjkanja tiskarske barve zaradi omenjene stavke. Že deset dni je v teku tudi stavka v 1.100 provincialnih uredništvih in upravah in v 4.300 tiskarnah, ki zajema skupno 200.000 delavcev, Delavci v tovarnah tiskarske barve pa so začeli stavko, da podprejo svoje tovariše in prav tako tudi svoje odpuščene tovariše v tovarnah tiskarske barve, ki so ostali brez dela zaradi stavke v tiskarnah provincialnih listov. Zaradi še obstoječih zalog barve upajo, da bodo časopisi v prestolnici izhajali še nekaj dni. Vendar se bojijo, da ne bo mogel v ponedeljek iziti noben londonski dnevnik ker včerajšnji poizkusi ministra za delo, da reši spo,r, niso u-speli. Obe stavki sta poleg tega prekinili redno tiskanje knjig, etiket, raznih tiskoivn in programov, in že se bojijo, da bodo zmanjkali tudi bančni ččki. senatu. Ko so glasovali o tem spreminjevalnem predlogu, je za predlog glasovalo 271, proti pa 251 jioslanJev. Sprememba stališča fašistov je bila torej dejanska vzrok, da amnestija še vedno ni odobrena. Glede kazenskih dejanj v tisku so poslanci odobrili besedilo, ki ga je sprejel senat, ker je tudi predsednik zbornice Leone poudaril, da je to besedilo bolj jasno od tistega, ki ga je predložila pravosodna komisija poslanske zbornice, na kar je pristal tudi pravosodni minister Gonella. Na današnji seji je minister za proračun in za zaklad Tam-broni predložil zbornici zakon za razpis notranjega posojila in zahteval zanj nujni postopek, kar so poslanci odobrili. Senatorji pa so zaključili splešno razpiavo o proračunu notranjega ministrstva. Jutri bo govoril predsednik vlade Segni, ki je tudi notranji minister .Odgovoriti bo moral tudi na današnje očitke socialističnega senatorja Solarija, da vlada samo z besedami zagovarja in obljublja ustanovitev dežel, medtem 'ko jo dejansko sabotira. Zahteval je, naj se čimprej ustanovi dežela s posebnim statutom Furlanija 71 Julijska krajina. Pri tem je predložil in obrazložil predlog resolucije v tem smislu. Omenil je zakonski predlog, ki sta ga pred dnevi predložila de-mokristjanska senatorja Tes-sittori in Pelizzo ter izrazil upanje, da se bo v parlamentu v kratkem začela o tem razprava ter da bo zakonski predlog čimprej odobren, čeprav se PSI ne strinja z načrtom demokristjanskega posebnega statuta. Skupina senatorjev KPI in PSI je obrazložila poleg tega še predlog resolucije, v kateri se zahteva, naj vlada odvzame župansko funkcijo rimskemu županu Cioccettiju, ki je na oblasti s pomočjo monarhističnih in fašističnih občinskih svetovalcev. Kot je našim či-tateljem že znano, rimska občinska uprava s Cioccettijem na čelu, ni hotela uradno ko-memorirati 15. obletnice osvoboditve Rima. Poleg tega je odobrila regulacijski načrt, ki je nastal na podlagi poslovnih dogovorov z raznimi špekulant-skimi krogi. Zato se v predlogu resolucije zahteva, naj vlada s potrebnimi ukrepi vrne glavnemu mestu tako upravo, ki bo imela ugled in ki bo normalno uradovala. Jutri bo skupna seja senata in poslanske zbornice, na ka teri bodo končno izvolili 7 članov vrhovnega sveta za sodstvo. Danes so se namreč na dolgotrajnem sestanku zastopnikov vseh političnih skupin sporazumeli, naj kandidate določita predsednik zbornice Leone in predsednik senata Merzagora. Do sporazuma je prišlo zaradi tega, ker bodo istočasno izvolili jutri tudi novega člana ustavnega sodišča namesto umrlega prof. Bracci-ja, ki je pripadal somalistični skupini. Kandidat je sedaj zopet socialist, in sicer prof. Branca. Za PSI je vodil pogajanja senator Pertini, ki je poudaril, da je PSI sicer nasprotna istočasnim volitvam, toda da se strinja s predlogom, da oba predsednika določita kandidate. Po tem začetnem sporazumu je bil dosežen končno splošni dogovor, ko so se socialisti in socialdemokrati sporazumeli, da predložijo skupnega kandidata. Domneva se, da bosta Merzagora in Leone kandidate takole porazdelila: dva za demokristjane ter po en kandidat za KPI, MSI, PLI in PDI ter en skupni kandidat za PSI in PSDI. Jutri bo seja vodstva PSI, na kateri bodo obravnavali politični položaj in notranja vprašanja stranke s posebnim ozirom na spojitev MUIS , s PSI. Zvedelo se je, da MUIS še vedno ni poslala vodstvu PSI dogovorjenih 12 imen svojih voditeljev, ki bodo postali na podlagi doseženega sporazuma člani CK PSI s posvetovalnim glasom. A. P «» ------ 0 zahodnem sestanku pred 13. julijem LONDON, 1. — V britanskih uradnih krogih izjavljajo, da bo sestanek treh zahodnih ministrov ob navzočnosti italijanskega zunanjega ministra verjetno 12. julija v Ženevi. Predstavnik Forreign Officea, je izjavil, da misli Selwyn Lloyd odpotovati iz Londona 12. julija, dodal pa je, da niso določili podrobnosti o kakem, zahodnem sestanku. Britanska vlada ni še uradno odgovorila francosko-itali-janski zahtevi, da se sestanka udeleži tudi italijanski zunanji minister Pella, toda ver- jetno bodo ugodno odgovorili. Drugačno pa je stališče do belgijske zahteve za sestanek sveta zunanjih ministrov NATO še pred 13. julijem. Britanska vlada temu še vedno nasprotuje med drugim tudi zaradi tega, ker so do sedaj govorili v Ženevi o Berlinu, glede katerega so odgovorne štiri velesile. Svet stalnih predstavnikov NATO. ki je danes razpravljal o italijansko-belgijski zahtevi za sestanek zunanjih ministrov NATO, se ni mogel sporazumeti in je odložil nadaljevanje posvetovanja na ponedeljek. Marinko in Vilfan pri Ajangaru LJUBLJANA, 1. — Predsednik ljudske skupščine LRS Miha Marinko je sprejel popoldne v Ljubljani člane indijske delegacije, ki jo vodi trenutno oboleli predsednik spodnjega doma indijskega parlamenta Ajangar. Med pogovorom je Marinko pojasnil gostom nekatera vprašanja politične ureditve Jugoslavije, dela skupščine, gospodarskih dosežkov in kmetijstva. Popoldne sta M. Marinko in dr. Vilfan, podpredsednik izvršnega sveta LRS obiskala voditelja indijske delegacije, ki se zaradi prehlada zdravi v sanatoriju «Emona»: vendar ga bo že jutri zapustil. tijem izmenjala misli o sedanjih stavkah, zlasti pa o stavki pomorščakov, bančnih nameščencev in kovinarjev. Pripomnila sta, da so govorili o možnosti pospešitve pogajanj za zadovoljivo rešitev sporov. Santi je izjavil, da «se vse sindikalne organizacije strinjajo z zahtevo posredovanja predsednika vlade, da se omogoči rešitev sedanjih sporov«. Zatem je Santi potrdil, da sp predstavniki CGIL zahtevali sinoči razgovor s predsednikom vlade Segnijem. Tudi Storti je izjavil, da je zahteval razgovor s predsednikom vlade. Kar se tiče stališča CISL do sedanjih stavk, je Storti opozoril časnikarje, da bo imel o tem jutri zjutraj tiskovno konferenco. Stavka pomorščakov traja danes že 24. dan. Veliko razburjenje je med pomorščaki vse Italije in med delavstvom sploh povzročilo ravnanje oblasti v Torre del Greco, kjer je prebivalstvo odločno protestiralo proti sedanji politiki vlade, ki podpira brodarje. Danes je po poročilih agencij v tem kraju skoraj normalno. Nekatere trgovine so danes odprte. Toda po mestu še vedno krožijo velike skupine oboroženih karabinjerjev in policistov. Kmalu popoldne pa so bile demonstracije pomorščakov v Resini blizu Neaplja. Stavkajoči pomorščaki so šli v povorki po ulicah pred občinsko palačo, kjer je župan sprejel njihovo delegacijo. V mestece so takoj poslali oiačenja karabinjerjev in policijskih a-gentov, ki so demonstrante razgnali. V Genovi je bilo danes zborovanje pomorščakov, ki ga ie organizirala FILM-CGIL. Na zborovanju sta* pokrajinska tajnika poudarila, da se bo stavka, ki je izredno strnjena, nadaljevala, dokler ne bodo zmerne zahteve pomorščakov sprejete. Večja skupina pomorščakov je danes demonstrirala pred sedežem družbe «I.inea C« '.n protestirala proti odhodu ladje «Federico C« s pomočjo stavkokazov, V Torre Annunziata, ki je majhno mesto, oddaljeno nekaj kilometrov od Torre del Greco, so tudi poslali ojačenja policije in karabinjerjev, da preprečijo demonstracijo delavcev, nameščenih v tovarnah testnin, in mlinih, ki so danes začeli 24-urno stavko v tem važnem središču prehrambene industrije skunno s svojimi kolegi po vsei Italiji. Sindikalne organizacije so nocoj sporočile, da je stavka povsod popolnoma usnela. Na številnih zborovanjih so stavkajoči delavci poudarili, da bodo borbo zaostrili, če ne bodo indu-stri.jci opustili sedanjega negativnega stališča do njihovih zahtev. Kovinarji pa so danes začeli novo fazo sindikalne akcije, ki določa, da bodo 4 dni zaporedoma zapustili de'o dve uri pred koncem urnika. Prav take so kovinarji opustili že 22. junija sleherno nadurno delo. Pojutrišnjem bodo sindikalne organizacije imele v Milanu novo posvetovanje. Tajništvo FIOM pa bo istega dne zjutraj sklicalo sejo svojega' vršilnega odbora. Nadaljuje se tudi stavka, nedoločen čas, ki so jo za( 24. junija delavci v kamni mih in delavnicah klesarsk-, materiala. 8. in 9. julija , bo 48-urna stavka delav keramične stroke. Prav t; so za omenjena dva dni na vedali stavko upravnega in nančnega osebja v držav uradih, ker niso bile spre, njihove zahtev za izboljša prejemkov. Pretep s stavkokaz na ladji «Elaminia> v Melbournu MELBOURNE, 1. — Da so v pristanišče Melbourne slali 5 kamionov policist da posredujejo v pretepu n italijanskimi mornarji, ki st kajo, in njihovimi stavko škimi kolegi na ladji »tla nia«. Petdeset mornarjev, ki padajo moštvu italijanskih dij »Australia«, «Neptunia» »Toscana«, ki so blokirane tem pristanišču zaradi st ke, je v spremstvu avst skih sindikalnih nredsta' kov prišlo na ladjo «Pla nia«, da bi prepričali mos te ladje, naj opustijo sv stavkokaštvo in naj se pric ži stavki. Častniki na ladji so podi stavkokaze in so izzvali 1 pir. Odločno so se uprli pi logu stavkajočih poinoršča! in sindikalnih predstavni! naj bi izvedli tajno glase nje o stavki. Prišlo je do 1 tepa, ki pa ni imel hujših sledic, ker je policija ta prišla na ladjo in izgnali nje stavkajoče mornarje «»-------------------- Desetletnica smr Georgija Dimitrov BEOGRAD, 1. —, Jugo vanski tisk objavlja kome rativne članke ob priliki sete obletnice smrti vel ga bolgarskega revoluciont Georgija Dimitrova. Geo Dimitrov, poudarjajo listi, je že v zgodnji mladosti ključil delavskemu gibanju sodeloval v revolucionarr krilu nekdanje socialde kratske stranke. Po zaduš decembrske vstaje leta 1921 je moral umakniti v tuj Njegovo ime je postalo zn zlasti leta 1933, ko je na nem leipziškem procešu krinkal naciste, ki so org zirali požig Reichstaga, da lahko uprizorili množično ganjanje delavskih organizt llllllllllllllMllllllllllllllllllIllIllllllllUllllIlllIliiiiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlIllIllMIIIMIIIlIlUllllllllllllllllMIIllIlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Luebke novi predsednik zahodnonemške republike Izvoljen je bil s 526 glasovi pri drugem glasovanju - Komentarji v Italiji BERLIN, 1. — Demokristjanski kandidat Heinrich Luebke je bil danes izvoljen pri drUgem glasovanju za predsednika zahodnonemške republike Luebke je bil izvoljen s 526 glasovi. Ostala dva kandidata sta dobila: socialdemokrat Schmid 386 glasov, liberalec Becker pa 99 glasov. 22 volivcev se je vzdržalo. Prvi prvem glasovanju ni noben kandidat dosegel absolutne večine 520 glasov. H. Luebke je dobil 5il7 glasov, Schmid 385, Becker pa 104. Zato je bilo potrebno glasovanje ponoviti. Zvezna skupščina se je sestala ob 11. uri pod predsedstvom predsednika Bundesta-ga Gerstenmaierja. Predsednik je izrekel dobrodošlico volivcem in se je zahvaiil posebno predstavnikom zahodnih držav, ki so bili navzoči. Sporočil ie, da bodo imeli tudi berlinski predstavniki volilno pravico, in je takoj zatem izjavil, da nobena od treh zahodnih držav, ki imajo svoje čete v zahodnem Berlinu, ni pokazala nobenega obotavljanja glede sedeža volitev. Predsednik je nato pripomnil; »Današnje dejanje nikakor nima namena kogar koli izzivati, pač pa ima samo namen poudariti pravico nemškega ljudstva, da izvoli državnega poglavarja v mestu, ki je prestolnica države« Po izvolitvi je Luebke izjavil, da sprejme izvolitev in se je zahvalil. Socialdemokratski in liberalni kandidat sta mu prišla čestitat Novi predsednik bo prisegel pred predsednikom Bundestaga 15. septembra ob navzočnosti celotnega zveznega sveta. Luebke se je rodil pred 64 leti na Vestfalskem. Promoviral je v agrarnih, pravnih, politično - gospodarskih in filozofskih vedah. Študiral je na univerzi v Bonnu, Berlinu, Muensterju in Frankfurtu. V prvi svetovni vojni je bil prostovoljec. Pozneje se je posvetil študiju in nato politiki. Leta 1931 je postal poslanec v pruski deželni vladi. Za časa Hitlerja je bil 20 mesecev v zaporu. Po vojni je skupno z Adenauerjem ustanovil demo-kristjansko stranko. Til je član ustavodajne skupščine in je sodeloval pri sestavljanju ustave. Pozneje je postal minister za kmetijstvo in.je tesno sodeloval z ministrom za gospodarstvo Erhardom. Luebke je katoličan. Njegova žena govori pet jezikov, med katerimi tudi italijanskega. Nima ta otrok. Eno uro pred začetkom se je zvezne skupščine se je v vzhodnem Berlinu sestal glavni odbor ljudske fronte. Na dnevnem redu je bilo poročilo predsednika fronte o nedavnem potovanju vzhodnonem ških voditeljev v SZ in govor vzhodnonemškega zunanjega ministra Bolza o ženevskih pogajanjih. Vzhodnonemška agencija ADN je pri obvestilu o sklica l nju tega zasedanja pjipomni-l Tajinstvena podmornica la, da »glavni svet začenja diskusijo o miroljubni prihodnosti Nemčije v trenutku, ko se v zahodnem Berlinu začenja novo izzivanje-. Predstavnik Foieign Officea je v Londonu izjavil, da je Velika Britanija uradno zavrnila sovjetski protest proti predsedniškim volitvam v zahodnem Berlinu. Pripomnil je, da so britanski odgovor izročili sinoči v Moskvi. Dalje je predstavnik izjavil, da britanska vlada m dobila nobene protestne note vzhodnonemške vlade. Ce bi tako noto dobila neposredno, bi jo zavrnila, ker nima diplomatskih odnosov z Vzhodno Nemčijo Vendar pa je omenil, da bi to noto lahko dobili s posredovanjem češkoslovaške vlade. V Rimu je predstavnik palače Chigi izrekel zadovoljstvo, ker je bil Luebke izvoljen za predsednika zahodnonemške republike. Prav tako so to zadovoljstvo izrekli nekateri drugi demokristjanski in fašistični voditelji. Voditelj KPI Pajetta pa je izjavil: »Sodbo smo izrekli že prej, ko smo govorili o težavah nemške krščanske demokracije. Sedanja izvolitev ne bo rešila krize Erhard-Ade-nauer. Dejstvo, da so predsednika volili v Berlinu, je omogočilo zmanjšanje resnosti krize z nacionalistično gesto. Nam se zdi, da je ta gesta ošibila položaj zahodnih držav pri prihodnjih pogajanjih, ko bodo zahtevale, da mora Berlin še dalje imeti poseben statut.« RIO DE JANEIRO, 1. Brazilsko ministrstvo za r narico je sporočilo, da njegove enote ob obali z ne države Bahie opazile ; mornico neznane državne padnosti, ki na poziv ni h ia odgovoriti ter so jo za: tega napadle in začele z: dovati z dvema protipodf niškima enotama. Hkrati ministrstvo izdalo pov vsem enotam vojne mornai naj takoj napadejo nezn podmornico, če se bo še dalje izmikala poskusom i( tifikacije. Poročilo pred stva republike pa trdi, da bili neznano podmornico ( zili, ko je opazovala pomoi vaje med lukama Segura in Caravella ter da so bn ske podmornice neznano t mornico napadle s torpedi globinskimi naboji. Umrl je igrali Bojan Peček LJUBLJANA, 1. — V P1 deljek zvečer je po daljši '.ezni umrl v ljubljanski nišnici slovenski igralec jan Peček. Rodil se je 1890. Prvo daliSro šolo mu je dalo matično društvo, nato Ai sta Danilovu, Etbin Kristai drugi pionirji slovenskega dališča Kot mnogi, je Peček v takratnih težkih merah z vso predano za tostjo do domačega gledal igral v Ljubljani in v Osij in nato po koncu prve svt ne vojne znova v Ljubi, Igral je v Drami m pel ku te v opereti, in čeprav se da ni povzpel nikoli do t da bi postal eden izmed nth prvakov gledališkega jenja, je bil s svojimi vlogami vendar vselej edei med njihovih najbolj zve členov. Ena njegovih naj dognanih vlog je bil lik deja v Cankarjevem »Pr šanju«. Ob njegovem 50 nem umetniškem jubileju nec leta 1956 je tudi i2V svet Ljudske republike Si nije visoko ocenil njegove tedanje gledališko udejstv nje in ga nagradil za žtvlj sko delo. E [ Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 23,9, najnižja 15,7, ob 17. uri 22,1, zračni tlak 1017,1 stanoviten, veter jugozahodnik 9 km, vlaga 62 odst., nebo 8 desetin po-cblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,9 stopinje. Tržaški dnevni Danes, ČETRTEK, 2. julija Marija Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.39, Luna vzide ob 1.53. in zatone ob 16.38, Jutri, PETEK, 3. julija Nada Odločna borba delavcev [Jspela dvourna stavka kovinarjev M, dan splošne stavke pomorščakov 1endikalfie organizacije v Rimu razpravljajo o možnosti, da bi pozvale vse 'Ti\staniške delavce, naj ne nakladajo in razkladajo italijanskih ladij 'pi 1 “ ........ -■ dtrai s* je pričelo ponov- ših novostij Saj so ustavljene ;g stavkovno gibanje vseh a linarskih podjetij v vsej I-ietji in seveda tudi na na tja, področju. Stavkali so deli in uradniki dve uri, ta-če; da so zapustili delo dve re( pred zaključkom normalama delovnega urnika Stavka e v vseh podjetjih dobro u-»kla in so stavkali skoraj ip^idstotno delavci v ladje-i jiicah Sv. Marka, Felszegy t ^Sv. Justa, v Tovarni stro-* sv. Andreja, Tržaškem ar-•alu, v ORION in drugih 8. žilnih manjših podjetjih. •vcudi številni uradniki so se ia ležili stavke, čeprav so bi-{ podvrženi izredno ostremu j ;isku in so kar deževale ia_ slabo prikrite grožnje. Po-f^no Se dogaja tudi v neka-1 h manjših podjetjih, tako €a so na primer v nekem sjetju v Barkovljah delav-t i zagrozili, da ne bodo Sili UUVUOllj že Vse ladje,' na katerih so po navodilih koordinacijskega odbora proglasili stavko. Iz Rima pa poročajo, da bodo po vsej verjetnosti stavko razširili, tako da bodo pričeli stavkati tudi pristaniški delavci odnosno, da ne bodo pristaniški delavci nakladali in razkladali ladij z italijansko zastavo. O tem so razpravljale sindikalne organizacije na pobudo vsedržavne zveze pristaniških delavcev CGIL. Podobno stavkovno gibanje so pretekli teden za krajše razdobje že proglasili tržaški pristaniški delavci. Predvideva se, da bo do te stavke prišlo najprej v Genovi, Trstu in Neaplju, nato pa jo bodo razširili na ostala pristanišča. Iz New Yorka pa poročajo, da včeraj italijanski ladji »Maria Costa« in «Punta Aliče« nista mogla izkrcati in vkrcati blaga v pristanišču ker so tamkajšnje sindikalne organizacije v podporo stavki pomorščakov proglasile zaporo za italijanske ladje. Nadaljevanje stavke kamnarjev Tudi včeraj se je nadaljevala enotna stavka kamnarjev, ki so jo proglasile tri vsedržavne sindikalne organizacije za nedoločen čas. V Trstu, Boljuncu, Repentabru in Zgoniku stavkajo delavci stoodstotno, dokaj visok je odstotek stavkajočih tudih v kamnolomih v Nabrežini in Ses-ljanu. Prekinjena stavka bančnih uradnikov Kakor poročajo iz Rima, so vse osrednje-sindikalne organizacije bančnih uslužbencev sklenile, da se prekine stavka te stroke, ki se je nadaljevala tudi včeraj in je trajala že precej časa. Bančni uradniki v Trstu, ki milili •iiiiiiiifimiiiiiiitiiiviimiiiimiiiiiiiimiitiiiiifniHiiitiiiiiMiiiHfiimiiitHHiiimiiii« '•i Po vstopu v veljavo cestnega zakona 'T' ' ‘ "d; i jeli običajne mesečne pro-Sdne nagrade, če bodo .*> /kali. '•"tavka se Do danes nada-leala in bo trajala do sobe, ko bodo stavkali v ILVA hnur. \lrčeraj se je nadaljevala . /ka pomorščakov ki traja 24 dni. V našem pristanita ni prišlo do pomembnej- > Za Cvetko r Nabiralna akcija za o Cvetko Ipavec se zaključi. čuje. Naša uprava in u-•kredništvo bosta spreje-hsinali prispevke še do so. ' bote, 4. julija, potem pa 'bomo akcijo zaključili. *V naši nedeljski številki bomo objavili imena zad-lanjih darovalcev ter za-Pključni račun vseh daro-i-vanih prispevkov. Zato ralprosimo vse naše čitate-'a-lje, ki imajo še namen '..darovati, da to storijo 'do sobote. f Kot je znano, spreje-" mata prispevke naša u-prava v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 37 338) in .Nuredništvo v Ul. Mon-tecchi i (tel. 93 808 in „94-638). NIV------------------------- kozači in pešci včeraj la cestah bolj previdni /•d včeraj torej velja nov tni zakon. To je bilo lahko j žiti že v prvih jutranjih h. 2e takoj po polnoči so Aoristi m avtomobilisti vo-po mestnih ulicah bolj /vidno in počasi; celo po hnskih ulicah ni bilo vi-i običajnih cestnih razgra-^ :v in drznežev. Na sploš-. je bil zlasti včeraj dopolni po mestu manjši avtomo-jVki, promet ker marsikate-_vdzač, ki še ne požna do-^ novih predpisov, si ni u-na cesto. ^ a je nekaj novega ha ce-š i, je bilo zapaziti posebno ,. prehodih, ki so določeni )cem za prečkanje. Kakor OOČa novi zakon, so se av-jjiobilisti in motoristi ustavni pred črtami za pešce, r‘o navodilih, ki so jih do-tJ mestni stražarji in proti ;na policija od svojih predli nikov, niso še padale glo-zB zaradi prekrškov novih jjtnih predpisov. Se nekaj č(-a bodo namreč stražarji o-;carjali šoferje na morebit-o kršitve predpisov; glede t?itve dosedanjih prometnih ? dplsov pa bodo bolj stro-To je popolnoma naravno ilpravilno dokler se vozači icpesci ne seznanijo z vsemi trimi predpisi. Glede kršitve tjedanjih predpisov, ki jih zakon potrjuje in določa c je znatno hujše kazni ter ebe kot do sedaj, pa ne bo jalo nobeno opravičilo. Tu j predvsem za predpise gle-k prehitevanja na desni strani prehitevanja na ovinkih, i.la po nesreči Itd. f,ešci bodo odšle j bol) var-lha cesti, ker jih ščitijo no-'»predpisi in jim dajejo pred- nost, toda zavedajo naj se, da morajo tudi oni spoštovati predpise, zlasti glede prečkanja in hoje po pločnikih. Velcsejemski dobitki Danes so bile izžrebane sledeče nagrade; 1. nagrada: amerikanska kuhinja iz jekla, prejel jo je Mario Gina, Villa Giulia 1032, 2. nagrada blago za dve obleki — Rosanna Valli, Drevored D’Annunzio 71, 3. nagrada; svetilka za spalnico — Fritz Walli, Gradec, 4. nagrada: fotografski aparat s torbico in filmom: Grazia Misano, Ul. Combi 20, 5. nagrada: nalivno pero; Liliana Cenni, Elena Fo-golin, Franco Toribolo, Piero Olivotti, Furio Comel, Alfredo Battistel, Maria Cristina Pao-letti, Nilde Canciani, Giuseppe Eogzin, Cl«udia Spadaro. Zadet se je v tovornjak Včeraj ob 5.40 »o pripeljali v glavno -bolhišfliap 47*letnega kmetovalca An|el'a Betjdiča, stanujočega pri Sv, M,M1. Sp. 781. Ugotovili so mu rane na levi nogi tudi jane na glavi. Bendič je povedal, da se je okrog 6,30 vozil s svojim avtom proti Sv. Andreju, ko je na križišču z Elizejskimi poljanami trčil v tovornik, ki ga je vozil 45-letni Ildefonso Ramam, stanujoč v Ul. Pinde-monte 9. Šofer tovornjaka je ostal nepoškodovan, medtem ko se bo moral Bendič zdraviti kakih 10 dni. so se vključili v vsedržavno stavko, so se tudi včeraj zbrali na običajno skupščino, da sliišjo poročila svojih sindikat, nih predstavnikov o pogajanjih na ministrstvu za delo, ki je dalo pobudo za ločena pogajanja. Kakor poročamo na prvi strani, se bosta obe stranki, to je predstavniki delodajalcev in sindikalni zastopniki, sestali na omenjenem ministrstvu danes dopoldne, da sklenejo dogovor glede obnovitve delovne pogodbe. Upati je, d« bodo dosegli sporazum in da bodo bančne ustanove nemoteno lahko nadaljevale svoj« poslovanje. Začetek matur« n« slovenskih srednjih šolah Nalogo iz italijanskega jezika je včeraj pisalo 117 kandidatov Prof. Artiiro Cronia t padovanske univerze, prof. Romeo Colognati s tržaške univerze ter prof. Attifio Budrovich, ravnatelj gimnazije v Civitavecchia, so predsedniki izpitnih komisij Na slovenskih srednjih šolah so včeraj pričeli maturo s prvo pismeno nalogo, m sicer iz italijanščine, ga gimnaziji imajo 52 maturantov; od teh jih je 21, ki so dokončali Višjo realno gimnazijo v Trstu, 24 jih je s tržaške, 6 pa z goriške Klasične gimnazije; eden je pa privatist. Po številu je na drugem mestu Trgovska akademija s 40 maturanti; med temi je en privatist. Na učiteljišču pa imajo 25 kandidatov; od teh jih je iz Trsta 20 in iz Gorice 5. Izpitne komisije na posameznih šolah pa so sestavljene takole: Komisija za gimnazijo: predsednik prof. Cronia Arturo — prof, srbohrvatskega jezika in književnosti na univerzi v Padovi; italijanščina; prof. Abrami Laura — pov. ravnateljica slov. Višje gimnazije v Trstu; notranji član za kandidate im Trsta; slovenščina: prof. Cuttin Ciril, prof. na srednji šoli »B. Zucchis v Monzi (Milan); latinščina in grščina: prof, Rovato — Grohar Valerija, prof. na srednji šoli v Bassa-no del Grappa; filozofija in zgodovina, prof. Macuzzi Andrej, pop. p roj. na drž. učiteljišču s slop. učnim jezikom v Gorici; matematika in fizika: prof. Močnik Franc, pov. prof. na klasičnem liceju s slov. učnim jezikom p Gorici — notranji član za kandidate iz Gorice; prirodopis, kemija in zemljepis; prof. Antoninl — Milič Ivanka pov. prof, na industr. Neodvisni C na mednarodnem velesejmu Včerajšnji dan na velesejmu je bil posvečen tej mali novi republiki, ki bo prihodnje leto tudi formalno postala neodvisna Včerajšnji dan je bil na velesejmu posvečen Cipru in je ob tej priliki predstavnik začasne vlade A. Beha Ali dal predstavnikom tiska daljšo izjavo. V njej je poudaril, da je Ciper prvikrat sodeloval v Trstu na trgovinskem velesejmu v Italiji odnosno na katerem koli velesejmu dežel Sredozemskega morja. Kolektivna razstava, ki so jo uredili na velesejmu, ne more prikazati vseh izdelkov Cipra, še manj pa vsaj orisati prirodna bogastva in zgodovinske zanimivosti, zaradi česar je res vredno, da si ta otok ogleda. Ciper ima zgodovinske vezi s tržaškim pristaniščem in zato tudi sedaj pričakuje, da bo Trst še nadalje izhodiščna točka za trgovino z deželami Srednje Evrope. Od 1960. leta bo Ciper neodvisna republika, vendar pa bo po vsej verjetnosti ostal gospodarsko povezan z Anglijo. To pa ne pomeni, da se namerava zapreti in izolirati od ostalega sveta, temveč že sedaj išče načine, da bi okrepil gospodarske vezi z vsemi deželami. Pričakujejo tudi, da jim bo uspelo pritegniti tuji kapital, ker je otok bogat z rudami in že sedaj kopljejo v večjih količinah baker, obstajajo pa zanimiva ležišča mi-gnezita, niklja in drugih redkih kovin. Ob zaključku je predstavnik ciprske vlade navedel še nekaj zanimivih geografskih podatkov o temu otoku. Ciper je po velikosti tretji v Sredozemskem morju in je širok (na najširšem mestu) 40 milj, dolg pa 140 milj. Najvišja gora ima 1960 metrov in se naziva Troodos. Klima je zelo ugodna. Zato je tudi kmetijstvo dobro razvito in pridelujejo vse vrste pridelkov od južnega sadja, do žita, tobaka in krompirja. Največje pristanišče je Fa-magosta, kjer odpravijo letno 40 tisoč ton prometa in ki ima redne pomorske zveze s števil, nimi drugimi pristanišči in tudi s Trstom. Na številna vprašanja novinarjev je nato ciprski pred-»tavnjk pojasnil, da se ž« »e-daj razvija pomemben tranzitni promet med Ciprom, Trstom in zalednimi tržaškimi državami. Med drugim je navedel, da je v preteklih letih ta promet dosegel okoli po 70 tisoč funtov šterlingov z Avstrijo in Jugoslavijo. Računajo, da se bo ta promet v prihodnosti še okrepil, ker vlada za Ciper sedaj veliko zanimanje, ki je prišlo do izraza tudi v Trstu, saj je kolektivna razstava na velesejmu I » - m* v*' 7. 'i i*-raiw» uftJa i,/* rcT-rr?« tr*~. i- ^4 a, n. «2 KOTL8 .predstavnik oddelka za Industrijo in trgovino vlade Cipra AH Beha čita izjavo na vče-tiskovni konferenci ob dnevu Cipra na tržaškem velesejmu Dekleti v ozadju sta oblečeni v lepi narodni noši: na levi v turški in na desni v grški noti sedaj otroci — v sicer ločenih šolah — obvezno učiti grško, turško in angleško. Značilno je, da sta tudi na velesejmu dva predstavnika Cipra in sicer: že omenjeni A. Beha Ali, ki je po rodu Turek in Platon Cristodoulides, ki je po rodu Grk. Nesreča na delu 27-letni Riccardo Coronica iz Ulice Carsia 20 se je moral zaradi zloma leve noge zateči v glavno bolnišnico. Coronica je povedal, da je po nesreči padel z lestve, ko je delal pri gradnji novega poslopja na Opčinah, v bližini železniške postaje. Zdraviti se bo moral 30 do 40 dni. HiiiiMiinimiiiHiiniiitiiiiiiHimimiiiiiiitiiiiaHiiitmMtHimiiitiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiitHtiitiiiiv V soboto ▼ Škocjanskih jamah Slavnostna otvoritev električne razsvetljave privabila številne kvalificirane obiskovalce. Gled« odnosov s Commom-vvealtom pa je dejal, da bo o tem vprašanju razpravljala nova vlada, ki pa bo sestavljena šele 1960. leta. Takrat bodo uredili tudi druga pereča vprašanja, ki so načelno sicer urejena s sporazumom, ki so ga podpisali v Ženevi. Na vprašanje našega dopisnika je poudaril, da ta sporazum določa, da bodo v vladi sodelovali Grki in Turki v razmerju 70:30 in da bo celotno poslovanje dvojezično in da so že sedaj vsi uradni dokumenti dvojezični. To velja tudi za šole, kjer se morajo V soboto ob 9.30 bo slavnostna otvoritev električne razsvetljave v Škocjanskih jamah. Nato bo v jami koncert godbe na pihala, popoldne pa ples na prostem. V nedeljo se proslava nadaljuje. Omeniti moramo, da je onstran meje v soboto praznični dan, ker je 4. julija Dan borca. Škocjanske jame so Tržačanom, zlasti starejšim, dobro znane; zaradi tega bo vse razveselila vest, da je bila končno napeljana v jame električna razsvetljava. Po videmskem sporazumu je obisk Škocjanskih jam olajšan, ker Škocjan spada v obmejni pas. Lastnikom motornih vozil pa je zdaj laže, ker je skozi blok pri Lipici dovo- ljen tudi prehod z motornimi vozili, seveda še s karnetom. Po sklepu zadnjega zasedanja mešane komisije pa je dovoljen prehod čez različne bloke. Tako se lahko odpeljete v Škocjan skozi blok pri Lipici, obiščete Skocjaske jame, Lipico, Socerbski grad, Ankaran in Portorož ter se vrnete skozi blok pod Škofijami. Kdor pa hoče obiskati Kras in si privoščiti kapljico terana, se lahko vrne skozi blok pri Fernetičih. Vedeti namreč tudi moramo, da je blok pri Lipici odprt le do določene ure zvečer, medtem ko so bloki pri Fernetičih, na Pesku in pod Škofijami odprti nepretrgoma dan in noč. strokovnem tečaju s slov. učnim jezikom v Nabrežini; Komisija za učiteljišče: predsednik: prof. Colognati Romeo — pov. prof. za slov. jezik i11 književnost na univerzi v Trstu; italijanščina: prof; Faganel-li Kazimir, prof, na srednji šoli v Spoletu; slovenščina,- prof. Kacin Anton, pov. ravnatelj slov. učiteljišča v Trstu; notranji član za kandidate iz Trsta; latinščina in zgodovina: prof. Tomažič Boris, pov. prof. na Višji gimnaziji v Trstu; filozofija in pedagogika: prof. Massera Boris, pov. prof. na klasičnem liceju s slov. jezikom v Gorici; matematika in fizika: prof. Tominec Sonja, prof. na srednji šoli »R. Ritteris v Trstu, dodeljena slov. Višji gimnaziji; prirodopis, kemija in zemljepis; prof. Crovatin Ivana, pov. prof. na drž. učiteljišču in klasičnem liceju s slov. jezikom v Gorici; notranji član za kandidate iz Gorice. Komisija za Trgovsko akademijo: predsednik prof. Budrovich Attilio, ravnatelj drž. srednje šole v Civitavecchia; italijanščina; prof. Fortis Ne-da, prof. na srednji šoli «G. Elieros v Vidmu; slovenščina-, prof. Radovich Natalino, pov. prof. na industr. strokovnem tečaju v Dolini; nemščina: prof. Blasina Maria, redna prof. nemškega jezika na drž. srednji šoli v Gradiški- pov. ravnateljica Slov. nižje srednje šole v Trstu. knjigovodstvo, trg. računstvo, trgovinstvo, prevozništvo in cariništvo: prof. Gantar Karlo, pov. prof. na Trgovski akademiji v Trstu; notranji član; juridični predmeti; profesor Škerlj Franc, pov. prof. na slov. Višji gimnaziji v Trstu. Zastopnik strokovne kategorije; Sancin Kazimir. Kandidati so včeraj pisali pismeno nalogo iz italijanskega jezika. Nismo dobili naslovov nalog z gimnazije in učiteljišča, pač pa s Trgovske a-kademije. Kandidatom sta bili na razpolago dve temi, ki jih je določilo ministrstvo, in sicer: A) Secondo il noto economi. sta Andrea Carneggie ogni im-presa puo prosperare soltanto se concorrono alle sue fortu-ne tre elementi: il capitale, la capacitš negli affari, il lavoro. Illustrate la verita e la fon-datezza delPasserzione. B) Ogni scoperta ed ogni conquista non rappresentano che un passo in avanti nelTin-interrotto cammino della ci-vilta. Dite in quale modo ed in quale misura la scienza del XIX. secolo abbia influenzato quella dei nostri giorni. Upamo, da bomo lahko jutri in v prihodnjih dneh čitate-Ijem postregli s temami z vseh treh šol. Na italijanskih srednjih šolah se prično mature šele danes iti sicer z nalogo iz italijanščine. Ustni izpiti se boi do na italijanskih šolah pričeli 9. julija za klasične gimnazije, 10. julija za realne ter 8. julija za učiteljišča. HtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiniiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMitiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii"*! Letos 22. julija operetnega festivala Na sporedu so operete «Scugnizza>, «Gruezi» in b izbruhu Oktobrske revo- lucije se je Karl z družino preselil v Nemčijo. Začeti je moral znova in se je poskusil kot trgovski zastopnik. Takrat je izgubil ženo in po vojni se je znova poročil z dekletom iz Berlina. Troje otrok iz prvega zako- Franz Karl, o katerem govorimo v članku ■im ................................................................. K^mttiHiHiiiimniinmiiiiiimmnummiiiiiiiHiintMmi.......................... STARODAVNE v Seničnem pri FRESKE Golniku Komisija za spomeniško var. stvo in restavratorska delavnica mestnega muzeja v Kranju sta na področju spomeni-iko-varstvene službe zabeležila v teh poslednjih letih nekaj telo pomembnih uspehot). Semkaj sodi odkrivanje in restavriranje fresk v Tupaličah in tani na bregu pri Preddvoru. Temu lahko pripišemo nič manj pomemben uspeh, in sicer odkrivanje fresk v Seničnem pri Golniku. Dosedanja odkrivanja v Jernejevi cerkvici v Seničnem so obogatila zaklad srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem za vrsto fresk iz sredine 15. stoletja, medtem ko sodi gotska arhitektura cerkvice še v starejše obdobje. Odlcrioanje je zelo naporno in zamudno, kajti freske pokriva pet do šest slojen bele- za iz raznih stoletij. Brez z» drege lahko trdimo, da je restavrator pri odkrivanju naletel na pravcato zakladnico za tisti čas dognanih stenskih slikarij. Sleherna ploskev odkritega zidu je posredovali novo podobo — motive in osebe iz biblijskih zgodb. Medtem ko je odkrivanje fresk n* južni steni razmeroma naglo napredovalo, so freske na ser oerni steni močno zasigane. T* freske so tudi slabše ohranje-ne od tistih na južni strani. Čeprav gre v nekaj primerih za detajle, smemo ovrednotiti slikarije kot pomembno odkritje. Med najlepše kompozicije, fct jim le stežka najdemo primer« t> zapuščini slovenskega srednjeveškega slikarstva, sodi sRojstvos. Značilne za vse doslej. odkrite freske so selo in- tenzivne in sveže barve, razgibana barona kompozicija in bogata draperija oblačil. Tudi svod prezbiterija, dasi polja med gotskimi rebri niso posebno prostrana, skriva pomembne detajle. Tu pa čaka restavratorja še trdo delo. Na moč zanimivi utegnejo biti tudi podpisi obiskovalcev na robovih fresk Odlikujejo jih zlasti datacije: Anho 1531, 15*6, 1591 itd. O izvoru doslej odkritih fresk ni moč trditi nič določenega. Domnevajo pa, da so freske delo slikarja, ki je izšel iz ene od koroških slikarskih delavnic. Freske so slikane v »secco« tehniki ((nanašanje barv na. belež in ne na moker omet). Ta tehnika ima to slabo stran, da je podobe zelo težko odkrivati. Odkrivanje fresk bo v najboljšem pri- meru končano v jeseni, spomladi 1960 pa bodo začeli z restavriranjem. Končnega rezultata odkrivan) še ne kaže postavljati, vsekakor pa dosedanja odkritja obetajo uvrstiti Jernejevo cerkev v Seničnem med najpomembnejše objekte srednjeveškega slikarstva na Slovenskem. Meštrovič v Jugoslaviji Ze nekaj let se slišijo gla sovi, da pride svetovno znani kipar Ivan Meštrovič obiskat domovino. Sedaj lahko potrdimo te vesti. Meštrovič bo prišel v Zagreb 4. t. m. To bo prvi umetnikov obisk domačemu kraju po dolgih letih. Meštrovič namreč že od leta 1942 živi v Southbenshu v ameriški zvezni državi Indiani, kjer nenehno ustvarja, na se je razšlo po svetu. Edini sin se je izselil v Francijo, prvorojenka pa v Santiago v Cile. Eva, ki je bila najmlajša, se je poročila s princem Baktyari Esfandyari, ki je bil tedaj študent v Berlinu, in se je z njim preselila v Iran. Iz tega zakona se je rodila So-raya. Minila so leta in Franz je Postal drugič vdovec. Ze pri 70 letih je leta 1944 poročil zelo bogato ženo, ki je bila lastnica tekstilne industrije v Spandau. Gospa Damerow ni bila spretna poslovna ženska, ampak je tudi ljubila zabavo. S postavnim možem se je preselila na svoje posestvo v Feldbergu. Franz je preživel tudi tretjo ženo in se je prilagodil novemu redu v Vzhodni Nemčiji. Po nasvetu prijateljev se je ze 40.000 nemških mark znebil posestva v Feldbergu. S to precejšnjo vsoto denarja je mogel živeti nekaj let, toda po zamenjavi denarja, ki so jo v Vzhodni Nemčiji izvršili pred dvema letoma, so mu tudi ta sredstva skoro povsem splahnela. Nima stalnih dohodkov, bolan je, skoro povsem slep in gluh. Zanj se nihče ne zmeni, razen gospe H. Witte, lastnice penziona, kjer stanuje že leta. V sobi, kjer živi, je le majhna postelja, psiček, ki je njegova edina družba, nekaj slik s:.iov in vnukinje Soraye. Pravi, da je bil zanj zelo srečen dan, ko mu je hčerka Eva sporočila iz Teherana, da bo Soraya postala perzijska kraljica. Tega ni hotel verjeti. Da bi se mu usoda končno vendarle nasmehnila? Se daleč ne! Iz Ifahi ni bilo nobene podpore, le tu pa tam kakšna slika: cesarica Soraya na lovu na tigra, na sprejemu, na obisku v neki šoli, na potovanju itd. Lastnica penziona, kjer stanuje, je princu Esfan-dyari, njegovemu zetu, pošiljala v Koeln (kjer je Esfan-dvari bival kot iranski poslanik pri nemški vladi) pisma in telegrame in ga prosila za pomoč. Toda zaman. Nekega dne je princesa Eva Esfandyari prišla v vzhpdni Berlin. Sprejela je lastnico penziona, toda izjavila je takoj, da ni prišla v Berlin, da bi obiskala očeta. Imela je druge opravke. V Ulici Al-brecht-AcMlles, v bližini Kur-furstendamma, je neki Stroh-mann imel trgovino s paketi. Zglasiti se je morala pri njem, da bi prevzela precejšnjo vsoto denarja. Toda gospod Stroh. mann ni imel sreče In je medtem moral zapdeti ‘Ivojo trgo- Ne da bi- obiskala 'bčet/, se je Eva Esfandvari vrnila v Koeln, kjer jo je čakala nova neprijetna novica: cesarica So-r»ya je bila prisiljena zapustiti iranski dvor. Franz je za novico zvedel šele kak teden kasneje, in to niti neposredno od hčerke ali vnukinje, ampak iz dnevnega časopisja. Nato je sledila serija Sora-y:nih potovanj ,a na katerih jo stalno spremlja njena mati, ki je zelo zaposlena s tem, da hčerka ne bi s svojim ravna- njem zapravila ali kompromitirala finančne ureditve, ki jo je priznal njen bivši mož, perzijski šah, po drugi plati pa, da bi jo ubranila pred napadi evropskih milijonarjev, ki jih privlači lepota bivše cesarice. Stari oče bivše cesarice pa sedi v svojem naslanjaču v svoji revni sobici, v upanju, da se ga hčerka Eva ali vnukinja Soraya spomnita in u-smilita. Ob nekem telefonskem razgovoru, ki ga je lastnica penziona imela z Evo, ko se je le-ta nedavno mudila s hčerko v Rimu, ji je Eva hinavsko odgovorila: »Sedaj moramo misliti na vsako liro, in to tem bolj, ker ni moč vedeti, kaj nam prikriva prihodnost. Kdo ve, če bo v določenih okoliščinah šah Sorayi še vedno dostavljal apanažo (stalno letno plačo, ki jo Soraya prejema pod pogojem, da se ne poroči; op« ur.). Saj razumele, vedno je treba misliti na najslabše. Vendar pa bomo videli, kaj je moč napraviti za očeta.« Od tedaj je minilo le več tednov, toda Franz Karl ni dobil medtem niti razglednice o^ tvoje »revne« hčerke in vnu- Ki nr.jt. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiilliliiilliililliiiimllliiiliiiiiiiiiiiMilllliiiiliilllilliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiimilililliiillllilllilitilliiiiiluiliiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiniittiiiiilll HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Preden sklenete namenjeno pogodbo za sodelovanje, se točno dogovorite o pogojih. Kadite manj. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Preden napravite odločilen korak, dobro premislite, ker bi se vam znalo zgoditi, da se boste hudo kesali. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) —- Naj vas delovni tovariši in sodelavci ne zavedejo. Ravnajte se raje po svojih pogledih in občutkih. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) -Z ožjimi sorodniki in intimnejšimi prijatelji ne sklepajte finančnih poslov. Račun bi namreč plačali vi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Ce si boste prevzemali odgovornost, ki pripada vašemu predstojniku, si boste ustvarili neprijetne zapletljaje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Zadovoljite se s svojimi razmerami in ne iščite novosti. Na vrsti so delikatne zadeve čustvenega značaja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Nekaj že dogovorjenih kupčij, ki pa ste jih slabo pripravili, je v nevarnosti. Spori v družini. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Kot po navadi, boste zahtevali od drugih več kot morete nuditi vi drugim. Vsaj z domačimi ne ravnajte tuko. STRELEC (od 23. 11 do 20. 12.) — Z delovnimi tovariši bo prišlo do neznatnih sporov. popustite ker se bo sicer spor razširil in poglobil. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Kar krepko se poženite v tekmo z osebami, ki vas nanjo izzivajo. Vaša sposobnost bo vsemu kos. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Nekoliko več dobre volje in vneme, ker boste sicer izgubili priložnost za finančne uspehe. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Naložili vam bodo delo, ki vam ne leži. Potrudite se. Morda vam bo to odprlo pot k večjim in hvaležnejšim poslom. Tržaški saloni so se izkazali Preteklo soboto sem si na tržaškem velesejmu ogledala modno revijo, ki jo je organiziralo Združenje tržaških obrtnikov in katere se je udeležilo s svojimi modeli mi manj kot 23 modnih salonov iz Trsta. Ce že toliko pisenio o modnih revijah v Parizu, Rimu, Milanu ali Firencah, potem je še večja Ifioša dolžnost, da se vsaj rngip razpišemo o reviji, - ki nam je lahko samo, v zidodpenja m ponos lri meni gre td naloga tem laže izpod rok, ker me je sobotna revija resnično navdušila in to predvsem zaradi preprostosti in resnične elegance modelov. Pa naj vam samo v skopih besedah opišem nekaj modelov, ki so mi ostali najbolj v spominu. Njihova imena sem že pozabila — spomnim pa se na primer lepe poletne obleke iz nav-Ion — satina v živih barvah, ki je imela izredno originalen bolero. Spredaj je bil na primer visoko zaprt (po vzorcu »Sabrina«), zadaj je imel koničast izrez, ki se je končal v veliki pentlji. Krilo obleke je imelo od spredaj prekrižane gube, izrez obleke je bil dokaj globok. Preden nadaljujem z opisom drugih modelov, naj še povem, da so bile prekrižane gube na krilu pravzaprav osnoven motiv ki so se ga poslužile na svojih modelih skoraj vse tržaške šivilje. Oblika zvončastih kril se je tako umaknila novi obliki — rekli bi obliki narobe obrnjenega tulipana. Ponekod so bile te gube križane v životu, drugod pa tudi ob robu krila — efekt je bil vedno zelo lep in učinkovit. Pa preidimo k dvema oblekama in sicer k prvi kratki večerni obleki iz fa-meta turkizne barve. Obleka je imela zelo širok kvadratni izrez, ozke naramnice, širina krila pa je izhajala iz pasu. ponavljala je linijo narobe obrnjenega tulipana, le da se je krilo zaključilo z bogato prepletenimi guba-mi. . ,, V istem stilu je bila druga večerna obleka iz rdečega žameta. Tudi ta je imela v u krilu prekrižane gube, ki so se pa združile spredaj v vrtnici iz istega žameta. Manekenka je ,tipsila s Manekenka je npsila s to Ne smem , pogabiti še pla- plašča iz rahlo kosmate volnene tkanine v zelot svetlem tonu beige barve,' ki je le-lo^ še posebno v, modi. Kroj tega plašča je oit iHo originalen. Imel je štirioglat izrez in precej široke rokave. Hrbet in rokavi so bili iz enega kosa, tako da so tvorili na hrbtu linijo kimono, spredaj pa linijo rcglan. Dva velika gumba oo izrezu sta bila edini okrasek. Lahko bi nadaljevala z opisom lepe plavo -r bele pikčaste obleke. z izredno širokim šalovratnikom, ki je padal čez ramena ter je bil obrobljen z belim organdi-jemr v pasu pa je imela bel in rdei nagelj, ali pa prekrasne svetlorumene enobarvne obleke, ki je nosila ima uMatamaos itd. itd. To. da potem bi morala imeti na razpolago več prostora, kajti modelov je bilo nič manj kot 70 in z izjemo nekaterih sp bili prav vsi zelo lepi in elegantni. Na neko podrobnost pa ne smem pozabiti: Skoraj vse popoldanske obleke so bile okrašene s šopki cvetja in to z izbranimi šopki, ki so dajali tudi najbolj preprosti obleki ton in šarm. Nekatere večerne, pa tudi popoldanske obleke, so bile še okrašene z lepimi ogrlicami. Novost letošnje mode je ta, da so ogrlice padale enakomerno tudi na hrbet ter so tako izpopolnjevale globoke hrbtne izreze. Vsi modeli so bili iz svile, naplona, oziroma žameta —-to so bile predpisane tkanine. Ce bi bile vključene še tkanine iz bombaža, ki je sedaj še prav posebno v modi, bi bila lahko izbira modelov, po mojem, še bogatejša. Toda ta moja pripomba ne jemlje ničesar prvotni izjavi, da je pomenila sobotna revija za Trst m Tržačanke pravi uspeh.. NEVA t-i Ker si tak, se pa vrnem k, svojemu možu., no pripravlja, usposablja, vrti le svojo dolžnost m je na' pravi poti. Zadoščenje nad doseženimi uspehi pomeni smemo imenovati to pripravo — za kasnejše lastno uveljavljenje v takšni ali drugačni dejavnosti, hkrati pa tudi dr«, počena moralna nagrada roditeljem. A pomeni najlepši sestavni del počitniške prostosti. Sodobno življenje je zavzele tako obliko, da se vsaka dejavnost v večji ali manjši meri vedno bolj spaja z znanostjo, oziroma z znanstveno tehniko. To pa posredujejo predvsem šole različnega tipa t* šele za njo praksa. Čimbolj te izobrazbeni sistem, pa naj se tiče osnovne ali višje izobrae-be, ujema z zahtevami vsakokratne življenjske stvarnosti, s stopnjo razvoja, upoštevajoč perspektivo nadaljnjega razvoja in napredka, tembolj je upravičen, živ in privlačen. Koliko tega vsebuje naše šolstvo? ) Ni namen tega prispevke spuščati se v to poglavje, saj so o njem razpravljala že dru. ga peresa, pač pa mimogrede pribijemo že znano dejstvo, da v naših učilnicah, zlasti srednješolskih, zaudarja po neprijetnem vzdušju, neprivlačnem za razgledane in sodobne učne moči kot tudi za gojence: zaudarja po oni učni snovi, ki se je že davno preživela, a še vedno drobi živce mladini. — Na tekočem zgodovinskem tre. ku zavzemata prvenstvo, če ne celo edino mesto proizvodnja le tvarnih (materialnih) dobrin in stopnjevanje delovne storilnosti. Tudi to posredujejo šole. Ce so celo v tem v zastoju, zija v našem šolstvu velika praznina, leto za letom ploblja in širša, plede moralne gradnje novega pokolenja. A-li; če niso naše šolske ustanove zaradi izobrazbenega sistema dorasle svojim nalogam kot učilnice, so popolnoma odpovedale kot vzgojevalnice v pozitivnem smislu, kot to nujno zahteva razrvano življenje. Zdi se nam in tudi praksa to potrjuje, da je razen drugega < tudi v tem in prav v tem ( vzrok premajhnega šolskfpa u. speha. To je moglo bolj raigledno m kritično oko razbrati, čeprav v ožjem merilu, tudi z letošnjih šolskih razstav na naših osnovnih šolah, z razstav, ki so kot druga leta prikazala staršem in drugi javnosti nekakšen prerez šolske dejavnosti v preteklem letu. Tudi v teh se odraža nepremičnost v učnovzgojnem smislu. Ce bi iz vseh razstav zbrali najbolj izrazite proizvode in z njimi priredili skupno razstavo,., bi ta ne mogla — razen z nekaj skromnimi primeri — prikazati novih učnovzgojnih elementov, oziroma vsaj grob o nakazane težnje za tem. na kar nas ob vsakem koraku o-pozarja življenjska stvarnost. Ne mislimo na kakšne tvegane vzgojne poskuse, ampak i-mamo v mislih preproste prijeme — slike iz naše sredine: iz naše prirode, iz našega življenja in dela, iz naše zgodovinske usode, kulture, naših teženj, vrlin in nedostatkov..., mislimo na prijem kot prvi korak v samodejavnost in samo pobudo, v bolj smiselno notranje doživljanje in urejene pojme in predstave ter v pravilno ocenjevanje in vrednotenje prirode in življenja. V teh mislih ni očitkov, kritike, podcenjevanja učnih dosežkov. Našemu učiteljstvu priznanje, saj je storilo svojo dolžnost, se pravi, kar je v naših okoliščinah izvedljivo. Iz navedenega ni čudno, če smo slišali neko učno moč na podeželju, da bi bila dotična šola dosegla večji uspeh, če bi bili starši šoli bolj naklonjeni. Sicer ne vemo. kaj je z ((večjim uspehom« mislila, a nas še bolj zanima, zakaj niso starši šoli bolj naklonjeni. Mislimo pa, da so na to že odgovorila naša gornja izvajanja in odgovor le dopolnimo, če dodamo, da tudi roditelje šolskih otrok preganja isto, kar je danes splošen in značilen pojav: skrb za obstoj in bojazen pred naslednjim dnem Končno se nam vsiljuje še ta misel: Ce bi se učiteljstvo na vasi vsaj malo udejstvovalo izven šole, bi nedvomno našlo v tem precej dragocenega učnovzgojnega gradiva. Življenje iz neposrednega o-kolja je najboljši učni načrt, najmikavnejši urnik. Tega pa ne izsledimo, če krožimo le po obodu vsakdanjosti in aktivno ne posežemo v njeno sredino. J. r. Vsestranski Cocteau pripravlja snemanje novega filma Režiser Jean Cocteau bo jeseni snemal til m «Orfejeva e. poroka«, v katerem bo glavno vlogo igral sam. Pri tem filmu bo Cocteau hkrati producent, režiser in glavni i-gralec. Edino denar za film mu bodo posodili prijatelji. Yul Brj/nner mu je že dal 7 milijonov frankov, ki jih je te dni priigral v Montecarlu. [QorlS)io^b»p»Shl dnevnik Seja pokrajinskega odbora — ^ mesarja in mlekarja jki bosta dobavljala blago umobolnici Pol milijona lir bodo porabili za poletne obleke obhodnikot' Pod predsedstvom odv. Cu-lcta se je sestal pokrajinski $1 odbor, ki je razpravljal o po- moči nezakonskim otrokom in najdenčkom ter sprejel ukre-■* pe, ki se nanašajo na začasne pokrajinske uslužbence. Pre-gledali so obračun pokrajinske j lcvske zveze za leto 1957-1958 i ter sklenili potrošiti pol mi-dtlijona lir za nakup poletnih P _____________________________ LETNO GLEDALIŠČE V STANDREZU 1©., 11. in 12. julija ds ic iv s\ ih ili’ id ei«blek pokrajinskim slugom. o< Nato so nekaterim zasebni-tsjkom dovolili izhode na po- s kiajinske ceste ter nakupili J0 nekaj instrumentov za merje-S( nje cest, ki jih bo rabil teh-jel nični urad. Odbbrili so izplačilo 2,8 milijona lir podjetju el furlan iz Ronk za vzdrževa-^Bjc pokrajinskih cest v obdob-ju od 1. maja 1958 do 30. a-a' prila 1959 in potrošnjo 1,2 mi-lijona lir za ureditev pokra-Jrjinske gluhonemnice. Pregledali so tudi določila k; slikarskega tekmovanja v Pe-24 rugii. Določili so en milijon n li, za nagrade. Na tem tekmo- vanju lahko sodelujejo tudi goriški slikarji, če pošljejo prijavo najkasneje do 20. avgusta. Pokrajinsko tajništvo daje podrobnejša navodila. “v Pokrajinski predsednik je u potem sporočil, da je bila 25. ^.junija dražba za dobavljanje t,o mesa pokrajinski umobolnici So v drugi polovici leta. Zmagal V jp mesar Barnaba, k1 bo dobo bavil mesa za nekaj nad pet nj milijonov lir Na isti dražbi kl so izbrali mlekarja v osebi va Pettarina iz Moše, ki bo doba-j1^ vil za 1,2 milijona lir mleka. ja do Vpisovanje olrok v Dijaški dom m; pr sk Odbor Dijaške Matice v Go-rici obvešča vse družine, ki žele poslati v prihodnjem šol- skem letu svoje otroke v Dijaški dom, naj čimprej dvignejo obrazec za prošnjo v domu ali v uradu v Ul. A- scoli' 1. Pristojbina znaša 50 lir. Prošnjo naj starši vestno izpolnijo, zlasti kar se tiče premoženjskih razmer, ter naj jo tudi kmalu oddajo v domu (v dopoldanskih urah) ali v uradu. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko in vzgojno spričevalo (pri dosedanjih gojencih), družinski list (na nekolkovanem papirju), delodajalčevo izjavo o višini plače (pri zaposlenih in uslužbencih). Pri oddaji prošnje se plača vpisnina 300 lir. -—»»--- Prevarantski oglaševalci Goriška kvestura opozarja trgovce, industrijce in trgovske operaterje na splošno, da pošiljajo neke osebe iz Milana, ki izdajajo «Annuario Generale«, ljudem na roko pisana pisma, v katerih jih prosijo, če pristanejo na to, da objavijo njihovo reklamo brezplačno v tej publikaciji. Kadar daj mu pošljejo račun, ki znaša od 70.000 do 500.000 lir. Pod, jetje ima sedež v Rimu, Korzo Vittorio, prošnje za reklame pošiljajo iz Rima, inkasira pa banka v Vicenzi. Ker so nekatere osebe v Gorici že šle na limanice, naj se drugi pazijo, da bi jim ne sledili. «» — Uspela stavka kovinarjev v SAF0G in CRDA V včerajšnji dveurni stavki kovinarjev Je v livarni SA-EOG sodelovalo 96 odst. delavcev in 86 odst. uradnikov in vsi delavci podjetja Brun-schvveiler. Stavka Je popolnoma uspela tudi v tržiški lad jedeinici CRDA. Proclasile to Jo vso tri sindikalne organizacije v znak protesta proti delodajalcem, ki nočejo sprejati nove delovae pogodbe. Prelepih domačih krajev ne znamo dovolj ceniti 0b morju in na Krasu bi lahko mno-go bolj razvili domač in tuji turizem trgovec, industrijec ali kdor kj»Ju, d^^n^to pgistaa*. te- u \ vestilo nižje srednje šole napravilo sprejemni izpii Seznam dijakov, ki so napravili nižji tečajni izpit Na državni nižji srednji šoli š slovenskim učnim jezikom V Gorici so napravili sprejemni izpit sledeči dijaki: Ivan Božič, Marko Brajnik, Ivan Bratina, Peter Brešan, Aiojzij Brumat, Vojko Cotič, Severin Devetak, Branko Dru-fevka, Ciril Ferletič, Stanislav Figel, Franko Gomišček, Si-donij Hvala, Sergij Klanjšček, Eavin Marušič, Rudolf Mer-zek, Vincenc Mohorčič, Mitja Mozetič, Mirko Nanut, Srečko Bruno Obidič, Igor Pavlin, Edvard Pellegrin, Levin Rožič, Viljem Sfiligoj, Ivan Susič, Jurko Tomažič, Bogdan Troha, Fernanda Brajnik, Nevenka Bric, Tatjana Briško, Nevi-ca Budal, Nadja Calligaris, Darinka Hlede, Silvana Ko- V V nedeljo ob sodelovanju ZK in gasilcev - Reševanje ponesrečencev s pomočjo helikopterja 0b 12. uri bodo na igrišču v Ul. Baiamonti prikazali vsestransko| uporabo letal« g -7 V nedeljo bo osebje gori-JE škega Zelenega križa in gasilki cev javno prikazalo reševa vo nja ljudi s pomočjo helikop-l terja, ki ga bo za to prili-r ko dalo na razpolago povelj-a stvo TAF iz Vieenze. 1> Organizatorji so že pripravi vili podroben načrt, pri ka-0(i terem so upoštevali vse po-,o sledice, ki bi nastale za zdrav-i stveno služba v primeru po-,° tiesa. Na gradu potrebujejo pomoč; mosta na Soči sta po-;n drta in grajsko obzidje se je In. porušilo, tako da rešilni avto-tn mobili ne morejo priti do a kraja nesreče. Zaradi tega bo ai priletel ponesrečencem na po-i. 1 moč helikopter z baze, ki bo it1 na igrišču v Ul. Baiamonti. ‘I1 Cb 10.30 bo rešil ponesrečen-, 1 ca na gradu, ob 11. uri v Loč-P niku, ob 11.30 pa na Travniku. ,i, Ob 12. uri bodo na občinskem ec igrišču prikazali uporabljivost f helikopterja za reševanje poje nesrečencev v hribih, na vo-Pc di in na neprikladnem terenu. Na goriško letališče bo pri-J letel v soboto ob 16 uri Vse ! I popoldne se bodo uslužbenci -;a Zelenega križa vadili z upo-.CT rabo tega prevoznega sredstva f); pri prvi pomoči. pi »»— ml -ži**iO. Ko Je Oblagal : n<% t vo1 u*aril .•. uri Metroscope barvni film: «KOČICA» tiz- igrajo: AVA GARDNER, STEWART GRANGER, DAVID NIVEN in WALTER CHIARI seveda še vse ostal* goljpfij^ Bossi je pred sodiščem priznal, da si je prisvdjil denaf; kot opravičilo pa je navedel, da ga je k goljufiji nagovarjala Vukusicheva, ki' naj bi imela pri tem tudi sdoj dešež. Zenska naj bi ga celo nagovarjala k novim goljufijam. Kazensko sodišče je Bossija še 28. junija 1958 obsodilo na 1 leto in 3 mesece zapora, na plačilo 16.000 lir kazni ter na povračilo škode. Vukusichevo pa je oprostilo, ker dejanje ni bilo kaznivo. Včeraj je sodišče Bossiju zmanjšalo kazen na 10 mesecev zapora ter na 10.000 lir denarne kazni, na plačilo sodnih stroškov ter na povračilo škode. Zaporna kazen mu je bila pogojno odložena za dobo 5 let. Preds. Nardi, tož. De Franco, zapis. Boico. Pred kazenskim sodiščem pa so se včeraj zagovarjali 48-letni Umberto Stopar iz Ul. Pondares 5, 43-letni Germano Anich iz Ul. Aldraga 5, 38-letni Lino Punis iz Ul. Pane bianco 25, 50-letni Giordano Stopar ln A-ii drugih fre-, medtem ko ikreklo razsodbo. Stopar Pich sfa že zaradi 1tTškotF-v zaporu; so ostali na začasni svobodi Kazensko sodišče je sodilo včefaj Judi 49-letnemu Giaco-mu Bottalliju biez stalnega bivališča, ki je v zaporu že od marca letos. Botalli se je moral tokrat zagovarjati, ker je v januarju letos ukradel s po. narejenim ključem »avtomobil last Ottela Coronica iz Ul. Ca-tullo 8. Isti avto je potem hotel prodati Stefanu Bianchiju kateremu je dejal, da je avto njegov. Bianco mu je kot predujem nakazal 100.000 lir. Bot-talli je razen tega ukradel še dve avtomobilski bateriji, last Stanislava Zarrija ter razno orodje s »Saturnie«, ki bi mu služilo za vlome. Sodišče ga je spoznalo za krivega obtoženih dejanj ter ga je zaradi kraje obsodilo na 1 leto in 6 mesecev zapora ter na plačilo 16.000 lir denarne kazni. Po prestani kazni bo Bottalli poslan za dve leti na prisilno delo Preds. Corsi, tož. Visalll, zapis. Rachelli. ob, Kezich. VOZNI RED VLAKOV (veljaven od 31. maja t. I.) ODHODI 0.20 B Opčine - Ljubljana -Beograd Reka 3.50 P Videm * Trbiž 5,16 P Videm 5.32 P Opčine 5.40 P Portogruaro 6.12 R Benetke - Bologna -' 7 Milan ■< Turin 6.20 B Videm • Trbiž 6.30 P. Videm 6.56 B Benetke - Rim - Milan - Turin 7.00 P Opčine 1 7.15 P Tržič (razen nedelj) 7.40 B Videm - Trbiž Du- naj - Hamburg 8.ip B Opčine - 4kubl 8/7 R Bknetk/ r'1 <45 P.Njlem !■ Tlbi; 1.18 BefetkK. - j Mil Pariz 10.30 P Portogruaro 12.20 B Videm v O >3.34 F»-Bčn*dk«L L W Be- .. .13.35,JP Opčine. _ _____ 13.50 B Videm - Calalzo (ob sobotah 0d 27. jur.’-ja do 12. septembra) 14.25 P Videm 15.06 B Benetke - Milan -Pariz - Calais 16.10 B Opčine - Ljubljana • Beograd - Atene - I-stanbul - Reka 16.17 P Videm 16.45 B Benetke - Bari 17.00 P Portogruaro 17.3B P Videm 17.55 P Opčine - Ljubljana 18.35 R Benetke 18.40 P Porjogruaro 19.24 P Cervignano 19.45 B Videm - Trbiž - Dunaj - Muenchen 20.06 P Opčine 20.20 P Videm 21.45 P Videm 22.13 B Benetke - Milan - Turin - Genova - Venti-miglia - Marseille -Rim Pit IH ODI 0.10 B Videm (ob praznikih od 28. junija do 13. septembra) I.05 B Videm 5.45 B Beograd • Zagreb -Ljubljana • Reka . Opčine 6.23 P Cervignano 7.04 P Opčine 7.15 P Videm 7.32 P Portogruaro 7,.45 B Turin - Milan - Rim 8.05 P Videm 8.33 B Videm 9.15 B Marseille - Ventimi- glia - Genova - Turin •- Milan . Be-( neik* 9,25 P Videm f.4b B Muenahenj - Dunaj • Trbiž - Videm II.39 P Ljujiijana - Opčine 11.46 P Trbiž - Videm tli54 R-Benetke j 13)25 B Bari .- Rim “ '- -'hetfce’ 14.05 B Istanbul - Atene - Beograd - Ljubljana - Reka - Opčine 14.54 P Portogruaro 15.07 B Calais - Pariz - Milan - Benetke 15.29 P Videm 16.55 P Videm 17.02 B Benetke 17.28 P Opčine 17.55 B Trbiž - Videm 18.12 P Tržič (razen nedelj) 18.37 R Bologna • Benetke 18.57 P Portogruaro 19.41 P Videm 19.50 B Pariz - Milan - Benetke 20.01 B Ljubljana - Opčine 21.06 P Videm 21.15 R Turin - Milan - Rim - Benetke 21.43 P Opčine 22.28 P Benetke 22.40 B Hamburg - Dunaj - Trbiž - Videm 23.40 B Turin - Milan . Rim . Benetke B brzl P potniški — R rapido Pozza Izjave Nobelovega nagrajenca branem ilustriranem :eno, da mu tega v nihče povedal! I '.v"" ' * WI «v».* • * 'fV Sai^lpr ■ y/i ■ $MW0£i «Buon ■ ■ — — — Slovenci v Italiji vedno, z veliko radovednostjo preberemo vse, kar se o nas piše v italijanskem tisku izven tr-žaškega, goriškega in videmskega. Nekoč, ko tržaško vprašanje še ni bilo rešeno se pisanje v notranjosti države ni razlikovalo od tukajšnjega. Danes je malo drugače. Toda še vedno — neke bistvene razlike ni. Včeraj se je pojavil"na pr. v precej tedenskem časopisu »Euro-peo», ki se tiska v Milanu, članek, ki ga je napisal Gior-gio Bocca pod ogromnim naslovom »Devetdeset tisoč Slovencev v miru z Italijo«. Članek je opremljen s fotografijo števerjanske osnovne šole, na kateri se zelo jasno vidi dvojezični napis; dalje z 0-gromno sliko solkanske postaje, znamenite zato, ker pred vhodom vanjo teče državna meja in s sliko našega skladatelja prof. Ubalda Vrabca, ko se ukvarja z nekim učencem violine. Vse skupaj vzbuja brez dvoma pažnjo tudi pri tistih čitateljih, ki se za naše vprašanje običajno ne zanimajo. Toda — ali bodo ti čltatelji s tem člankom vsaj približno točno poučeni o stanju in raz-merah, v katerih živimo Slovenci v Italiji? Prav gotovo — ne. Kljub temu pa moramo priznati, da je članek napisan v pomirljivem duhu, poudarja «buon senso« in da vsak Slovenec lahko marsi-kak stavek v njem podpiše, predvsem pa tiste, v katerih se poudarjajo rezultati dosedanjih naporov, da se z razumevanjem rešujejo vsa sporna vprašanja. Ne moremo in ne smemo pa molče preko netočnosti, preko pretiravanj, preko tistega kar je člankar zamolčal, in končno tudi ne preko protislovij. Bralca končno tudi kak stavek razjezi, kot na pr.: »Zares ne vemo, kaj boljšega bi Slovenci še hoteli?«. Razjezi pa slovenskega bralca najprej naslov, ki je hkrati še v protislovju z vsebino članka, kjer je rečeno, da doslej še nihče Slovencev v Italiji ni preštel. Od kod torej člankar ve, da nas je v Italiji samo devetdeset tisoč: deset na Goriškem, trideset v Videmski pokrajini in petdeset na Tržaškem? Tudi če bi upošteval samo tiste podatke, ki jih je italijanska vlada pred trinajstimi leti predložila na pariški mirovni konferenci, bi nas moral ugotoviti kar precej več. Prav pa bi bilo, da bi poslušal tudi drugo plat zvona. Netočne so tudi številke • slovenskih šolah; na Goriškem ni v srednjih šolah samo 214 učencev, marveč 296. Na Tržaškem pa znaša število vseh učencev slovenskih šol 279« in ne samo 1500 kot izhaja iz Agnelettove izjav« člankar ju, ker se ta številka nanaša samo na osnovne šole, kar pa v članku ni pojasnjeno. In ko smo š« Pri šolah, je z člankarjeve strani lojalno, da ni zamolčal za »demokra-cijo italijanskega tipa*'— kot jo imenuje — (hi P°leg tega še «skoraj konfesionalno*) porazno dejstvo, da trideset tisoč Slovencev v Videmski pokrajini nima «zn sednj* nobene šole. In v tem je hkrati tudi najhujše protislovje vsega članka, ki za konec trdi, da je položaj slovenske manjšine v Italiji nič manj kot «najboljši možni* položaj spričo «preteklih in najnovejših težav*. Tolaži nas le tisti člankarjev sedaj, v katerem slutimo vsaj prikrito priznanje potrebe po ustanovitvi slovenskih šol tudi za beneške Slovence. Toda preidemo k tistemu, kar je člankar zamolčal in s tem netočno obvestil svoje čitatelje o «realnem» stanju naše narodne skupnosti. Predaleč bi nas zapeljalo, če bi naštevali vse zamolčano. Zato naj se omejimo le na tisto, kar izhaja iz ustave in podpisanih mednarodnih sporazumov. Ustavo sicer člankar navaja, tocra samo njen šesti člen, ki določa zakone za zaščito manjšin. Teh zakonov ni. Tudi to izhaja iz Sfiligo-jeve izjave, ki jo člankar objavlja, o kateri pa, kaže, da ni preveč prepričan. Kaj pa člen tretji ustave? Tu se svečano poudarja enakopravnost ne glede na narodnost vseh državljanov? In ostali njeni členi, ki so vsi brez dvoma taki. da ne bi bil niti potreben poseben mednarodni sporazum, kakršen je londonski memorandum, če bi se dosledno izvajali? Pa se net Tako pa se ne izvajajo niti določbe memoranduma in njegovega posebnega statuta. Zato nas naravnost zbode, ko beremo člankarjevo trditev o širšem tolmačenju šestega člena ustave na Goriškem! in menda tudi v Beneški Slove-niji? Kaka netočnost in kako neverjetno protislovje! Potolaži nas pa člankar vsaj tam, kjer govori o tem, da glede dvojezičnosti še nismo mogli «prodreti». To je namreč r.a žalost res. Vendar pa zapade s tem v novo netočnost, ko pravi, da imamo na lr-“' škem toliko od memorandu-ma, kolikor imajo Italijani v bivši coni B. Ali je bil tam c Ali je videl dvojezične napis« vseh ulic Kopra, Izole, Pirana in še dalje r bivši coni B: v Umagu, r Poreču, Rovinju, Pulju... Ke člankar od vsega četka poudarja »buon senso«, se proti njemu, najbolj pregreši, ko zamplči trenutno našo najbolj bolečo krivice; , zakon o naščm šolštvuf Kako se more toliko hvaliti, da imamo šole itd., ko po ustavi bi memorandumu obljubljenega zakona ni in ni? Pojtoliolna je izi Trstu ni Prav tako j* , vso kaj drugega kot »buon senso« vlačiti n« dan že zdavnaj kgnile in strohnele lažnive številke o štirih tisočih deportirancev r »štiridesetih dneh« in o samo »dveh tisočih«, ki se niso vrnili. Edina ustanova, ki se je potrudila dokumentirati te številke ni prišla niti do tri sto, a uradne podatke smo nedolgo tega objavili. In te številke so mnogo, mnogo manjše od tistih krajev Italije, kjer ni bilo ne Slovencev, ne titovcev in ne »štiridesetih dni«. Se o »tveganju«. »Demokratična tolerantnost vsiljuje državi tudi svoje tveganje», piše člankar. Kako vražje tveganje? Kaj se 50 milijonov Italijanov boji 90 tisoč Slovencev? Člankar pravi, da ne razume, v čem je naša želja po kulturni enakopravnosti, morda prav zato, ker ustvarja teorijo o tveganju... Ljubljanska Opera lahko nastopa v beneški »La Fenice«, ne pa v tržaškem »Verdiju«, kjer ne sme — niti z mislijo! — naše SNG.. In da je vladni generalni komisar prepovedal slovenski predvolilni govor na trgu Unita, ker je »svet«? Zamolčati take stvari prav gotovo ni »buon senso«. Priznati hočemo člankarjev pomirjevalni ton. Tudi to je nekaj. Toda ni dovolj. Po-Jhirljivosti mora slediti še objektivnost. Potem bomo lahko govorili o »buon senso«, ki so ga gotovo imeli — z obeh strani — več tisti, ki so se pogajali in podpisali na pr. videmski sporazum... ki pa ga nimajo tisti, ki bi morali — z italijanske strani — na pr. londonski sporazum izvajati. Niso ga niti ratificirali, kot ga so Jugoslovani! In tudi to je člankar zamolčal. Končno bi radi, da bi se našel nekdo pri »Europeo«, ki bi nalil vsaj toliko čistega vina glede nas, kot ga je palil glede južnih Tirolcev M*£i»idon«, . . - . . Re* Aretacija demonstranta — zelo »vsakdanji* prizor iz Torre del Greco poskusnih atomskih bomb ■ i ■ i. ■ i.« ....... 1 . d. Š i ^ • a v-e* Če bi na raznih delih sveta eksplodiral atomskih bomb, bi to zadostovalo za DUESSELDORF,' 1. l— Na mednarodnem sestanku, ki je bil včeraj v Duesseldorfu, je ameriški znanstvenik Linus Pauling, Nobelov nagrajenec, izjavil: »Tisti načelnik vlade, ki da ukaz za eksplozijo poizkusne atomske bombe, se mora zavedati, da v tistem trenutku obsoja 15 tisoč otrok, da se bodo rodili fizično ali duševno pohabljeni in da bo njihovo življenje življenje nesrečnežev«. »Vsi dosedanji atomski poizkusi, je dodal znanstvenik, bodo verjetno imeli genetične posledice, ki bodo v bodočih stoletjih povzročile deformacije na približno 1.200.000 v bodoče rojenih otrok«. Po mnenju prof. Paulinga so doseda- nji atomski poizkusi jlovzroei- li mnugp ..levkemije (.140.000 primerov) in raka (1 milijon primerov). Eksplozije, ki se izvrše na višini 50 km, je rekel, so še bolj nevarne kot ostale, ker radioaktivni pepel pokrije večjo površino zemeljske oble. »Pred kratkim sem v Nejv Torku izjavil, . je nadaljeval prof. Pauling, da imajo ZDA rezervO kakih 75.000 atomskih bomb in da jih ima Sovjetska zveA približno prav toliko. Tega ameriška vjada še ni zanikala. Dobro, 4000 bomb, ki bi .eksplodirale na vseh naseljenih področjih zemeljske oble, bi izločilo toliko radioaktivnih snovi, da bi Zadoščale za uničenje vsega človeštva*. majhen /it obstoječih uničenje vsega človeštva > 92 6>€ 78 stopinj pod ničlo MOSKVA, 1. - Kot javlja Tass fe" BAjffmim l|njtto^, ravnatelj ruske polarne postaje «,yo§toik» ž^ttpri&ikj, sporočil, da ikaže termometer 7« stopinj'- pod ničlo in da se bo temperatura še zaostrila. Ko je napravil obračun o svojih znanstvenih opazovanjih ter o opazovanjih svojih tovarišev, dostavlja sovjetski znanstvenik, da postajajo opazovanja vedno bolj težavna, kajti zaradi ostrega mraza ni mogoče o-stati na prostem več kot 15 minut. BADEN (Avstrija), 1. — Kakih 30 atomskih znanstvenikov iz vzhodnih in zahodnih dežel se je zbralo v Badenu na tajno konferenco, na kateri naj bi razpravljali o sredstvih za zaščito človeštva pred jedrskim uničenjem. Sestanek s« je začel v nedeljo in bo trajal približno teden dni. Z vsega sveta dnevno vesti o hudih nesrečah Katastrofalna poplava v Kolumbiji povzročila okrog 2smrtnih žrtev Našli so že 125 trupel, vseh pa najbrž ne bodo nikoli našli. ker jih je voda predaleč odnesla Testenine j e z amoniakovim BOGOTA., 1- Heka Qom' beima, ki je včeraj preplavila' bregove v okolici naselja. Jun-tas v pokrajini Tolima, je terjala 250 žrtev. Doslej so potegnili iz vode kakih 50 trupel. Rešujejo samo s helikopterji, ker ni sicer drugače možno v kraje, ki j"ih je voda poplavila. Telefonske zveze z mestom Bogota so prekinjene, zato ni podrobnejših podatkov o katastrofi. Poznejša vest je še mnogo strašnejša, ker govori celo o 250 smrtnih žrtvah. Oblasti okrožja Combeina so sicer mnenja, da ne bo nikoli mogoče vedeti točnega števila žrtev, toda točer. je podatek, da so že doslej našli 125 trupel. Nikakor pa ni verjetno, da bodo našli trupla vseh žr- HIIIIIHIIIMIinilKMlIlIHHMHlIlHIIIIIIIUIIIIIMliUMMIIIIIIIIII« tev, ker jih je voda odnesla zelo želo daleč. solila" m — Kmalu nato je umrla sama in njena hči, sin pa se nahaja v bolnišnici v brezupnem stanju BARI, 1. — Pozno popoldne so pripeljali v bolnišnico deklico in dečka — sestro in brata 16 in 13 let — v brezupnem stanju zaradi zastrupljenja z jedili. Deklica je kmalu umrla, stanje dečka pa se je še tudi poslabšalo. Med tem pa je v Corsahu, od koder sta oba doda, že tudi umrla njuna 57-letna mati. Ugotovilo se je da so zaužili testenine, ki jih je mati sama pripravila v ne posebno čisti posodi. Toda skoraj takojšnja smrt je nastopila zaradi tega, ker je bila paradižnikova omaka po pomoti namesto s soljo »soljena* z amonijevim sulfatom. Ko so dali neki kokoši nekaj ostankov testenin, je takoj poginila. Tudi nekateri drugi sorodniki so Čutili bolečine, vendar pa so ti zaužili le kak grižljaj testenin. Dečki so kupovali z ukradenim VERONA, 1, — Pet dečkov iz Pescantine v starosti od 6 do 12 let je v Buscolengu začelo z nakupi, ki so za take otroke nenavadni. In pri vseh teh nakupih so otroci plačevali sproti. Kupovali So si zapestnice, ure, listnice in pohodne dražje predmete. Neke-mu trgovcu se je vsa stvar začela zdeti čudna, posebno ko je videl, da so dečki začeli plačevati z bankovci po 10 tisoč lir. Poklical je karabinjerskega maršala, ki je takoj ugotovil, od kod denar: neki 9-letni deček je v kratkem času pokradel doma 130.000 lir. «»----------------- Opijske pipe so sežgali... BANGKOK, 1. — Včeraj *o v Bangkoku javno sežgali 9 tisoč opijskih pip v vrednosti sto tisoč ameriških dolarjev. Temu je prisostvoval tudi sam predsednik vlade Thanarat. Slo je za simbolično manifestacijo, ki naj bi označila »ko nec uživanju opija v Tajski«. V Bankoku so zaprli 88 lokalov, v katerih so se uživala mamila. Tu »o pobrali tudi pipe in od jutri daljp se v Tajski začenja nova doba. Policija bo nadzirala 50.000 uži- valcev opij-., ki so registrirani. Tiste, ki jih bodo zalotili pri uživanju mamil, bodo kaznovali z globami in jih bodo zaprli v bolnišnice, da bi jih tu ozdravili. Uživanje mamil so v Tajski prepovedali že konec lanskega leta. Carlo Inzolia v konkurzu MILAN, l. — Za Carla In- zolio, ki je znan v zvezi z za- iiaiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiii Dvomljiva slava V Južni Tirolski izboljšano stanje luciano benevene, pevec, ki mogoče doslej ni bil posebno man, pa sl je te dni pridobil znatno »slavo* zaradi aretacije Obtožen je namreč, da Je zapleten v »prodajanje* baletk v Grčiji. Tudi zena, ki se nahaja v Atenah, je bita prijavljena oblastem. Mogoče da obtožbe ne bodo držale vendar ne bo prav lahko se jih otresti devo Fenaroli— Ghiani, je milansko sodišče objavilo, da je finančno propadel. Tožbo je vložil sam Inzolia. Kot je znano,, je Inzolia začel trgovati z elektrotehničnimi napravami pred tremi leti, ko je bila še živa njegova sestra Arna-lia, prijateljica Giovannija Fe-narolija. Giovanni Fenaroli je namreč pomagal s finančnimi sredstvi Carlu Inzolii pri njegovih finančnih operacijah v zvezi s trgovino. Fenaroli je dolgo časa podpiral Inzolio, dokler ni njegova družba zašla v finančne težave. Z aretacijo Fenarolija in s poznejšo aretacijo Inzolie je prišlo do tolikšnih težav, da je Carlo Inzolia zahteval sodni postopek. Učitelj iz Lecce bo obšel ves svet MILAN, 1. — Ljudskošolski učitelj Carlo Calo iz Lecce ima namen obiti svet, da bi v posamezniTi dezelali proučil v katerih živijo otroci, da bi proučil osnovnošolsko vzgojo in glavno problematiko otrok. Carlo Calo je že obiskal Anglijo, kjer je bil na pedagoškem tečaju. Vso pot namerava napraviti z motoskuter-čez razne ožine pa bo šel nekakšnim čolnom, kakršni so v rabi v Polineziji. Na pot je odšel 16. junija. Doslej se je ustavil v Rimu, nato v Mi-od koder namerava iti skozi Jugoslavijo, Grčijo, Tur-čijo, Sirijo, Libanon, Jordanijo, Izrael, Egipt, Sudan, Eritrejo, nato na Daljni vzhod, potem v Avstralijo in Ameriko. Vso pot namerava opraviti v poldrugem letu. TRAPANI, 1. — Občinski od bor v Trapaniju je sinoči sklenil dati ostavko. Vzrok je odstop občinskih odbornikov Rizza (PSDI) in Cusmana, ki je prej pripadal liberalni stranki, pozneje pa prešel k monarhistom. Občinski odbor so vodili demokristjani, Zupan je bil demokristjan Aldo Bassi. Z demokristjani pa so sodelovali še socialdemokrati in liberalci. Občinski svet bo sklican v prihodnjih dneh, da bi mu občinski odbor poročal o stanju v zvezi z ostavko in p morebit)ilh volitvah nove ga župana in občinskega od bora. BOČEN, 1. — V Južni Tirolski se razmere normalizirajo. Prometne zveze po cestah kot tudi telefonske zvfe-ze so bile vzpostavljene. Ponekod pa so dela šele v teku, kot na primer v Dolini Aurina in v Dolini Fundres, kjer je vreme še vedno negotovo in kjer groze še nove nevihte. Vtem ko so cesto med San Giovanni in med Ca dd Pietra delno usposobili za promet in so se prebivalci vrnili v svoja stanovanja, ki so bila hudo poškodovana, sta naselji Preddoi in San Pietro i še vedno v nevarnosti pred plazovi oziroma usadi. Na pdkrajinski cesti, ki povezuje obe naselji, se je odprl v bližini haselja San Giacomo globok jez. V bližini naselja Preddoi pa je treščila na .cesto ,,velikanska skala, težka nad 200 ton in onem jo zaprla. Hišam haselja San dekret Pietro grozi velika masa zemlje in skalovja, ki se pomika navzdol. Kmetje ob pomoči gasilcev in karabinjerjev gr*-de zaščitni jez Prebivalstvo preplavljenih središč — vsi nemškega po-isrkla — j« po svojih županih izrazilo hvaležnost oblastem za požrtvovalno in pomoč ter svoje sožalje ob smrti vojakov Roberta in Rodolfa Passamanija, ki sta pri reševanju izgubila življenje. Alpinci in gasilci do daj še niso našli trupel obeh žrtev. Oblasti bodo prosile za pomoč v tej kampaniji vse tiste mladinske organizacije kot tud* vse organizacije, ki se ukvar-jajo z mladino, ter celo družbe, ki se ukvarjajo s tobačno industrijo, Šolske oblasti i-majo na temelju državnega zakona dolžnost poučiti mladino o nevarnostih kajenja, mamil in alkohola. Kampanja bo usmerjena predvsem deklicam in dečkom v starosti med 11. in 13. letom. Njen ramen bo vzbuditi med ta do-raščajočo mladino voljo, da se temu odrečejo. Vzgojitelji nameravajo začeti s psihološko kampanjo in prepričevati mladino o škodljivosti, o ekonomski škodi in o vsem negativnem, kar prinaša kajenje mlademu organizmu. Pp statističnih podatkih se je med najmlajšimi kajenje močno razširilo.. , Nižje cene v SZ MOSKVA, 1. Molovski Plin metan povzročil požar PALERMO, 1. — V občinski plinarni v Palermu je prišlo do požara. Povzročila ga je cisterna plina, ki je zadela ob neki cementni steber. Ob trčenju je začel iz cisterne uhajati plin metan, ki se je vnel. Plamen, ki se je dvignil 10 metrov visoko, je zajel urade podjetja in jih uničil, nato se je požar razširil na stanovanjske hiše v bližini, ki. so povečini uničene. Nenaden požar je zajel tudi nekaj pešcev in uradnikov podjetja. Deset je bilo pri tem več ali manj opečenih. Gasilci, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, so najprej izpraznili stanovanja, ki jim je grozil požar, nato so spravili na varno avtomobile, ki so parkirali v nevarnem prostoru. Kljub temu pa niso mogli rešiti treh avtomobilov. Seznam ponesrečencev pove da je bilo med prizadetimi tu di več otrok. Le en ranjen je teže poškodovan in bo v naj boljšem primeru okreval v petnajstih dneh. Pozneje so ugotovili za vzrok nesreče, vendar še ni gotovo, če je bil ventil plinske cisterne pravilno zaprt, šofer plinske cisterne, ki je pri nesreči ostal nepoškodovan, je pobegnil. Po doseda-nj h računih znaša škoda nad 60 milijonov lir. Zvečer je umrl neki uradnik, ki je bil davi pri nesreči v občinski plinarni poškodovan. «.—e*—____ V N. YorKu kampanja proti kajenju NEW YORK, 1. — Prihod-, nje jeseni bodo zdravstvene n šolske lesom, fotografskim aparatom, uram, gramofonom, igračkam in sadnim sokovom, gre od 16 do 21 odst. Računajo, da bodo sovjetski potrošniki s tem zmanjšanjem cen prišjedili nad 6 milijard rubljev. Gre za eno takšnih znižanj cen, kakršno je bilo leta 1957 z vrsto izdelkov in pridelkov. Od leta 1947 do 1955 so v Sovjetski zvezi vsako leto ob začetku spomladi znižali cene nekaterim vrstam potrošnega blaga. Medved v Dolomitih TRENTO, 1. — Govedo, ki je bilo v planinski paši na področju Dolomitov, je napadel velik medved.. Gre Verietno za nekega irie&čOdt^Kti je‘‘v tem kraju že slaven, ker je podrl že na desetine" 'pdhjčv Medved je napadel čredo kakih 20 goved, od črede ločil 2 govedi in se proti njima pognal. Najprej je Ubil eno kravo, se pošteno najedel in ostanek vrgel čez neko čer. Drugo govedo pa je hudo ra nil. Govedo mu je sicer zbežalo, pozneje pa so ga morali zaklati, ker je bilo prehudo ranjeno. Porazne številke na Dunaju DUNAJ, 1. — Na neki dunajski cesti- je včeraj tovorni avtomobil zavozil na križpot in' tu ubil dva otroka, hudo ranil pa še tri otroke in eno žensko. To je načelniku dunajske policije dalo povod za nov poziv meščanom. Statistični podatki pravijo, da so od 1. januarja do 15. junija letos 'imeli na Dunaju 9837 prometnih nesreč, kar je za 760 več kot lansko leto. Smrtnih žrtev je bilo letos 96, to se pravi za 8 več kot v istem obdobju lani. Ranjenih pa so doslej zabeležili 5845, kar je za 1126 . več kot v istem času lani. Statistika nadalje pravi, da so letos v prvih petih mesecih ift pol Iztaknili 384 pijanih šoferjev in 882 šoferjev je po prometnem incidentu zbežalo, dočim je v lanskem etu zbež šofe^je^. k\ potegnil Irti s skale adio javlja, da so z današnjim 1. julijem fe&ili o znižanju čeri na drobno za vrsto izdelkov široke potrošnje. To znižanje cen, ki obsega predvsem; Cene *ko- MiiuiiiitiiiHiintniiiiittOiiHiiiiiimiiitfiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii ZOAGtLI, 1 — Sestri Soliš, in aicer 23-letna iLucilla :n njena sestra Brunella, sta se kopali blizu naselja Zoagli, 'Z neke skale sta opazovali butanje valov ob čeri. Močnejši val, ki je čer prekril, ju je potegnil *a sabo v morje, Bru-nelli je uspelo ostati na vodi, Lucilli pa je postalo slabo. Na pomoč ji je prihitela sestra. Claudip Panzini, ki je slišal klice ha pomoč, se je pognal med valove in z neko vrvjo je zajel dekleti. Nov val pa je EfrUnetli iztrgal iz rok sestro, ki je bila nezavestna. Valovi so jo potegnili v globino. Brunelll in reševalcu je prišel nato na pomoč še čoln, s katerim se je. nekaj pogumnih ljudi drznilo na močno razburkano morje. Trupla utopljenke pa niso našli. - r • Beg v Vzh. Nemčijo BERLIN, 1. — Agencija Vzhodne Nemčije «ADN» javlja, da je »neka vidna osebnost* zahodnonemške demo-kristjanske stranke zbežala v Vzhodno Nemčijo z vso družino. Po pisanju' agencije gre za Herberta Seidenglanza iz Oberlandsteina, ki je baje član krajevnega izvršnega odbora stranke. Danes poroka v Bruslju BRUSELJ, 1, y— Lahko se reče ,da je za jutrišnjo poroko princa Alberta z italijansko princeso Paolo Ruffo vse pripravljeno. Ob cesti, koder bo šel poročni sprevod, so zvečer postavljali še zadnje pregraje. Tisti pa, ki so si hoteli na vsak način zagotoviti prostor n« kakem oknu palač vzdolž poti sprevoda, so plačevali tudi po 700 belgijskih frankov za prostor. Danes je belgijska zbornica Odobrila zakonski načrt, ki za-oblasti newyorškg [ gotavlja princu Albertu letno idrža.ve začele široko kampanjo dotacijo v višini 3,5 milijona jproti kajenju mladoletnikov, belgijskih frankov, Doslej princ ni razpolagal s posebr no dotacijo. Civilni poroki v kraljevski palači bo prisostvovalo samo kakih sto povabljencev. Poroko bo opravil župan Bruslja. Od tu bosta poročenca odšla v bližnjo cerkev, kjer bo čakal« kakih tisoč gostov. Cerkveno bo Alberta in Paolo poročil kardinal Van Roey. Zvedelo se je, da poroki ne bo prisostvoval princ Karol, brat bivšega kralja Leopolda. Princ Karol je bil imenovan za regenta po osvoboditvi in jo na tem me.stu ostal šest let, ko je v Belgiji vladala dina- stična kriza. Mfd vojno je sodeloval pri odporniškem gibanju; uspelo mu je namreč, da se je odtegnil nadzorstvu, pod katero je bila po Nemcih postavljena vsa kraljevska družina. Žnano je tudi, da ni odobraval Leopoldovega obnašanja do okupatorja kakor tudi ne njegove poroke z Liliarib Rethy, Dejstvo, da je princ Karol odrekel udeležbo na jutrišnji slavnosti, dokazuje ,da spor tned njim in Leopoldom še traja. Princ Karol, ki mnogo potuje — vedno incognito — prebiva na nekem svojem posestvu v. bližini Ganda. Armstrong je zdrav in bo danes odletei v New York preu nekaj dnevi s* se že resno bali za življenje Armstronga. V*«' rej pa so ga zdravniki proglazili za zdravega in slavni godbenik se je lotil ogledovanja rimskih znamenitosti. Z ženo *« je odpeljal iz hotela v velikem avtomobilu, in to še preden »o fotografi uspeli posneti kako sliko. Armstrong namerava ostati v Rimu še danes, toda ie popoldne bo odletel z letališča Ciampino proti NeW Yorku. Od tu bo kmalu nadaljeval pot, tako d« bo 4. julija, to j« *a svoj rojstni dan, že T Filadelfiji. Dovolj vode za zalivanje in za dež Blizu Veron«, T ravnini Caprino Veroneae, bodo imeli vedno dovolj vode za vegetacijo, m to tudi v obliki delja, če bodo hoteli. Na veronskem pobočju hrib* Baldo bodo ob »otočju Bergole in Carana zgradili umetno gorsko jezero, ki mu bosta vodo dovajal« omenjena potoka in š* drugi viri. Zmogljivost jezera bo 20 tisoč kubičnih metrov vode, ki bo namakala o-menjeno ravnino bodiei z napravami za zalivanje bodisi z napravami za dež. Jezero bo v višini 800 metrov.. Cetr, tino stroškov bo kril neki tamkajšnji konzorcij, tri četrtine pa država. Izredno Clauda Figusa Claude Figua se Je res na čuden način hotel u- veljaviti; skušal je »kuhati dve jajci nad plamenom, ki gori na grobu neznanega vojaka v Slavoloku zmage v Parizu. Sedaj pa ga je pariško prizivno sodišče obsodilo zaradi oneča-ščenja groba na leto dni zapora in 50.000 frankov globe. Obtoženca, ki je bil že prej obsojen na tri mesece zapora in 50 tisoč frankov globe, sicer ni bilo na razpravi; sodišče je izdalo zaporno povelje. Na razstavi načrt spomenika za Auschwitz Včeraj j« bil v rimski državni galeriji moderne umetnosti razstavljen dokončni načrt apo-menika ,ki bo stal V Auschwitzu. Načrt z« spomenik, ki bo postavljen po mednarodni pobudi, je delala skupina arhitektov in umetnikov raznih narodnosti. Izbralo ga j* mednarodno razsodišče po dveletnem delu, potem ko je pregledalo 426 načrtov, ki jih je predložilo #86 arhitektov in kiparjev iz 36 držav. Pri izbranem načrtu so sodelovali An-drea in pietro Cascella, Perici« Fazzini, Oskar ki Sophia Hansen, Julian Palka, J«rzy Jarnuszkie. wicz, Julio Lafuente, Le-choslavv Rosinski, Gior-gio Simoncini, Tommaso Valle, Maurieio Vitale. V razsodišču so bili; O-Šette Elina, Lionello Ven-turi, Balema Gutt, Pe-rugini in Zamoyski. Spomenik bo stal na samem prostoru taborišča v Auschwitzu. Načrt za Spomenki bo ostal razstavljen d0 12. julija. Najdraže prodani 6raque Z velikim zanimanjem so pričakovali včerajšnjo dražbo v londonski galeriji «Sotheby’s», Na prodaj so bile številne slike impresionistov iz Chry*lerjeve zbirke. Bra-cjueova slika «2ena s tamburico* je bila prodana za rekordno (za Braquea) ceno 36.000 »terlingov. Kupil Jo Je lastnik antikvariata v Zuerichu Beyeler; »voj čas pa jo je Chrjrsler nabavil za 2000 šterlinfov. Kolesarski iirka po Franci/i 7. etapa za Hassenforderja roda Cazaia se drži čvrsto Splošni vrstni rod na prvih mestih so histvono ni spromonil LA ROCHELLE, 1. — Ko se je 118 kolesarjev podalo na pot 7. etape kolesarske dirke po Franciji, Nantes-La Rochelle (190 km), je bilo vreme oblačno, toda vroče. Začetne napade sta preprečila Cazaia in Darrigade. Po treh km sta padla Cestari in Saint, ki sta se pridružila glavnini šele pri 12. km. Do prvega resnega poskusa pa je prišlo šele pri 21. km, ko so najprej ušli Van den Borgh, El-liott in Thomin, katerim so se kmalu pridružili je Lach, Ber-gaud, Adriaenssens, San Eme-terio, Ernzer, Baldini in Bol-zan. Toda Baldinijeva prisotnost v tej skupini je sprožila reakcijo (Jaula yi Francozov in že po nekaj km je prišlo do splošne združitve. Skoraj istočasno pa so znova potegnili Baldini, Geminia-ni in Riviere, vendar tudi oni •brez uspeha. Slično usodo je doživel pobeg, ki so ga pri 30. km organizirali Riviere, Cazaia, Van Aerde, Hoevenaers in Gismondi. Rumena majica je stalno nadzorovala glavnino, zaradi česar so se razjalovili tudi vsi nadaljnji poskusi pri 37. km, pri 46. km in pri 51. km tako, da so po 56 km vožnje bili vsi kolesarji ponovno skupaj. Pri 60. km se je odcepil od ostalih Desmet, sledili pa so mu Privat, Fallarini, Manzane-que, nato pri 64. km Voorting, Bleneau, Plattner, Hoevenaers, Anglade, Graczyk, Cazaia, Fab-bri De Bruyne, Padovan in končno pri 73. km še Rostol-lan, Dotto, Kersten, Levebvre, San Emeterio, Queheille in Le Buhotel. Glavnina, v kateri so bili vsi najboljši in katero so nadzorovali Italijani, je zaostajala za 30”. Pri 80. km se je vodilnim zaman skušal pridružiti Saint, pač pa je poskus uspel 20 km pozneje Vermeu-linu in Giancheju. Iz glavnine so se tedaj odcepili Bahamontes, Graf in Hoerelbeke, katerim so se pridružili še Altweck, Falaschi, Riviere in Brankart. Za njimi se je formirala skupina, v kateri so bili Hassenforder, Mahe, Damen, Kool, Adriaens-sens, Gaul in Da Groot. Toda njihov poskus, da bi dohiteli 23 ubežnikov, se ni posrečil. Več sreče pa so imeli kmalu hato Darrigade, Saint, A-driaenssens, Damen in Alt-tveck, ki so pri 113. km povečali vodilno skupino na 28 mož. Vendar tudi to ni trajalo dolgo. Po številnih pobegih iz glavnine se je namreč vodilna skupina v naslednjih km povečala na 35 članov, končno pa je pri 128. km prišlo zopet do združitve vseh kolesarjev. Toda mir je tudi tokrat trajal le nekaj minut. Za nov napad so poskrbeli Robinson, Kersten in Hoevenaers, katerim so se pri 140. km pridružili še Adriaenssens, Jonsson, Anglade in Bleneau. Medtem pa so že začeli zasledovalno vožnjo vsi najboljši, med katerimi so bili Riviere, Anque-til, Baldini, Cazaia, Baffi, Brankart, Hassenforder in drugi. Pri 150. km je prva sedmerica imela 20’’ naskoka pred štirinajstimi zasledovalci, 50" pred prvim delom glavnine, ki se je medtem razcepila, in J'25” pred drugim delom glavnine. Baldinijevi skupini so se polagoma pridružili še mnogi drugi kolesarji, med katerimi tudi Bobet in Gaul, istočasno pa so se odtrgali iz nje Hassenforder, Van Geneugdep, Baffi, Voorting in Sabbadini, ki so pri 159. km ujeli prvo sedmorico. Za njo so se postopno združili vsi ostali, katerih zaostanek je pri 170. km znašal že 3’20”. V zadnjem delu dirke je prva dvanajstorica povečala svoj naskok in skupno privozila na dirkališče v La Rochelle. Zaključni sprint je bil nekoliko zmeden in Van Ge-neugden, ki je bil na cilju drugi, je vložil protest proti tlassenforderju, češ da ga je la porinil ob stran. Toda razsodišče je protest zavrnilo in Hassenforder je ostal zmagovalec. VRSTNI RED V 7. ETAPI NANTES - LA ROCHELLE (190 KM); 1 Hassenforder (Fr ) 4.22’44” (z odbitkom 4.21’ in 44”), 2. Van Geneugden (Bel.) 4.22'44” (z odbitkom 422 14”). 3. Sabbadini (OSO), 4. Voorting (Niz.-Luks.), 5. Baffi (It.), C. Robinson (Med ). 7. Kersten (Niz.-Luks.), Adriaens. sens (Bel). Jonsson (Med.)' Anglade (CM), Hoevenaers (Bel.), Bleneau (OSO), vsi s časom zmagovalca 4.22’44”. 13. Favero (It.) 4.27’32”, 14 Gra-czyk (Fr.), 15. Picot (OSO), 18. Moresi (Sv.-Nem.), in skupina 95 kolesarjev vsi s časom 4.27’32”. Odstopila sta Retvig in Hewson (Med ). VRSTNI RED PO 7. ETAPI: 1. Cazaia (Fr.) 3*.27’17”, 2. Gauthier (CM) z zaostankom 1’27”, 3. Annaert (PNE) 2’11”, 4. Vermeulin (PNE) 2’12”. 5 Desmet (Bel.) 3’29”, g Schel-iemberg (Sv.-Nem.) 4’92”, 7. Picot (OSO). Pauwels (Bel.) 4’23”, 9. Stablinski (Fr.) S’26”, 19. Anglade (CM) 8’45’’, 11. Batista (Med ) 7 64”, 12. Hoevenaers (Bel.) 7’55”, 13. Riviere (Fr.) «’*1”. 14. Baffi (It.) *’44”, 15. Baldini (It.) «’52 ”, 18. Graf (Sv.-Nem ) «’5*’’, 17. Van Geneugden (Bel.) 9’M”, II. A driaenssens (Bel.) 9’1S”, 19. Robinson (Med.) 9’57”, 2*. An-quetil (Fr.) 9’59” itd. VRSTNI RED EKIP: 1. Francija 115.38’U”, 2. Belgija 115.37’ in 31”, 3. Pariš nord-est 115.41’ in 15”, 4. Centre-Midi 115 43’ in 92”, 5. Ovest-sud-ovest 115.49’ in *5”, 8. Svica-Nemčija 115.49’ in 91”, 7. Italija (Baffi, Baldini. Favero) 115.49’46”, S. Mednarodno m. 115.52’52”, 9. Niz.-Luksemburg 115.53*55”. 19. Španija 115.55’2S”. Danes finale turnirja cPerrolts> Triestina-Bologna \ zadnji tekmi sezone Cez nekaj dni razhod igralcev - Massei v Španijo, Rimbaldo k Genoi ? Tržaško mlado moštvo bo danes zvečer nastopilo v Bologni v finalni tekmi za pokal Perrots. S to tekmo se bo u-radno zaključila aktivnost Triestine v sezoni 1958-59. Nasprotnik Triestine bo enajsto-»ca Bologne, ki je v drugi polfinalni tekmi premagala Parmo. Včeraj so imeli titularci in rezerve tržaškega ligaša na občinskem stadionu zadnji intenzivni trening. Prisotni so bili tudi tisti titularci, ki v Bologni ne bodo nastopili. Po treningu je trener Trevisan sklical 12 igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo enajstorice. Ti igralci so: Miniussi; Duddine, Varplitn 11.; Puia, Merkuza, Rocco; Avber, Bresolin, Del Nepro, For- tunato, Attilli. Dvanajsti član skupine bo vratar Paone. Čeprav bo ■— kot že rečeno — z nocojšnjim nastopom zaključena aktivnost Triestine, in čenrav je od danes do začetka nove sezone tudi stadion zaprt za vsakršno nogometno aktivnost, so bili igralci vendarle naprošeni, naj ostanejo na razpolago tajništvu kluba še nekaj dni oz. do povratka v Trst predsednika odv. Co-lummija. Medtem pa je seveda tudi Triestina v vrtincu nogometnega tržišča, čeprav morda manj aktivno kot nekatere druge enajstorice. Po zadnjih vesteh naj bi Massei, ki pa je bil pri Triestini le v obliki posojila, dobil angažma v Španiji in sicer pri Atleticu iz Madrida. V organizaciji prosvetnega društva r/go Gruden* v Šport na «Mladinskem dnevu» slovenske mladine v Nabrežini Med ping-pongarji spet Švetoivančani pred Škedenjci - Nabrežinke zmagale 9 igri gMed dvema ognjema>, Nabrešinci pa v nogometu nad Bazovico V okviru nedeljskih športnih iger v Nabrežini, ki so jih organizirali mladinci prosvetnega društva ♦Igo Gruden*, so nastopili tudi ping-pongaši. Turnirja se je udeležilo kar 7 moštev, zmagali pa so tudi tokrat škamperlovci od Sv. Ivana v sestavi Grbec-Kovačič pred škedenjci, katerih barve sta branila Sosič in Krevatin. Organizacija turnirja je bila dobra, za kar gre vse priznanje Nabrežincem. Udeležba ni bila samo številčno, pač pa tudi kvalitetno močna in prvič so se na turnirskem nastopu pojavili tudi Križani. V končni lestvici so zasedli sicer zad. nje mesto, kar pa jih ne sme motiti. Vsak začetek je težak in prihodnjič se bodo prav gotovo bolje odrezali. Po daljši odsotnosti je bil med nastopajočimi tudi Goričan Filibert Benedetič, ki pa je še vedno izven kondicije zaradi očitnega pomanjkanja treninga. Na dveh mizah so se v štirih urah pomerila med seboj vsa moštva. Začetno srečanje med Skednjem in Prosekom bi kmalu nudilo prvo veliko presenečenje. Odlično razpoloženi Emil Cibic je namreč prema- Hill IM III91199999199919 IIIHII49IIIIIMIIIMIIII9M9ll9M#«l9#l9l9*IIIMIMIIIIIIIIMIIHIII*llll8IIHI9M99|lll»M||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIII#llllllllll«IHIIIIIIIIIIIIIIM99MIIIIIIIIIIIIIII»IIIIIMIIMIMIUI9*il9IIIIMIIMIIIIIIIIIMMIIII9MIIMIMIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIHII»IIIMIIIt9*IIIMmMI»IMIIHIII|IIIIIIMIHIHI*» Mladinski nogometni turnir »Kvarnerske obale* V finale so se uvrstila le jugoslovanska moštva Med Dinamom in Rijeko naknadno srečanje v obliki 11-metrovk REKA BronshoJ - Eintracht 3:1 Rijeka Dinamo 2:1 Dinamo 3 2 9 1 8:4 4 Rijeka 3 2 9 1 9:8 4 Eintracht 3 1 0 2 5:6 2 Bronshoj 3 1 0 2 6:10 2 OPATIJA C. zvezda • Austria 3:1 Opatija - Boldclubben 3:3 C. zvezda 3 3 9 9 14:2 8 Boldclubben 3 111 6:7 3 Austria 3 1 0 2 6:7 2 Opatija 3 0 1 2 5:15 1 LABIN Partizan - Wien 8:1 Rudar - Virtus 4:1 Partizan 3 3 9 9 17:3 8 Wien 3 2 0 1 11:7 4 Rudar 3 1 0 2 7:10 2 Virtus 3 0 0 3 1:16 0 PULJ *■' Bayern 9:4 S. Olivi J:9 3 3 0 0 23:4 6 3 2 0 1 6:12 4 3 1 0 2 4:9 2 3 0 0 3 8:16 0 Hajduk Lugano Hajduk Lugano S. Olivi Bayern REKA, 1. — Z današnjimi tekmami na Reki, v Opatiji, Labinu in v Pulju se je zaključil kvalifikacijski del mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja «Kvarnerske obale*. Kot je bilo pričakovati, so se v finale uvrstile samo zelo močne jugoslovanske e-najstorice Hajduk, Partizan in Crvena zvezda, medtem ko bo četrti finalist znan šele po jutrišnjem dodatnem srečanju med Dinamom in Rijeko, ki imata enako število točk in ki bosta morala zato odstrelja-ti vsak po 5 11-metrovk. V finale se bo uvrstila enajstori-ca, ki bo realizirala več kazen, skih itrelov Finalne tekme bodo v soboto in v nedeljo na stadionu Kan-trida na Reki. Od današnjih tekem je bila najbolj zanimiva med Rijeko in Dinamom. Dinamo je bil V prvem polčasu boljši in je po Sertiču tudi dosegel v 44’ vodilni gol. V drugem polčasu pa je Rijeka zaigrala kot prerojena. Najprej je v 20’ izenačil Vilheim, v 33’ pa je Ste-fanič dosegel drugi gol. Kljub stalnim napadom Rijeke se rezultat do konca ni več menjal. Glavna favorita za končno zmago v finalu sta Hajduk in Partizan, ki sta v dosedanjih nastopih pokazala za razred boljšo igro od ostalih enajsto-ric. Nekaj upanja ima lahko •tudi Crvena zvezda, medtem ko sta tako Dinamo kot Rijeka slabša. Današnji rezultat in končne kvalifikacijske lestvice: n------- PRVENSTVO REZERV Fioreatuta - Milan 2:0 FLORENCA, 1. — V po- vratni finalni tekmi za prvenstvo rezerv je Fiorentina premagala Milan z 2:0 (0:0). Gola sta dosegla v 3’ Lojaco-no in v 33’ Morosi II. Ker je Milan v prvi tekmi zmagal z 2:1, bosta morali enajstorici odigrati še tretjo tekmo na nevtralnem igrišču. ATLETIKA Mednarodni miting v Areni Rekordi v Milanu MILAN, 1. — Na nocojš- njem mednarodnem atletskem mitingu v milanski Areni je Mazza (It.) pretekel 110 m z ovirami v času 14”, ki predstavlja nov državni rekord. Toda rezultat ne bo priznan kot tak zaradi premočnega vetra v hrbet. Tržačan Švara je na 110 m z ovirami dosegel čas 14”4 (z vetrom). Na istem mitingu je Luigi Conti izboljšal it. rekord na 5000 m s časom 14’16”6 (prejšnji rekord: Ambu 14’30”2). Conti je bil drugi za Madžarom Szabom, ki je dosegel čas 14’11”. Ostali boljši rezultati: kopje: 1. Lievore C. 78,16; krogla: 1. Meconi 17,65, 2. Nagy (Madž.) 17,32; 899 m: 1. Lenoir (Fr.) 1'48", Szentgali (Madž.) 1'49”1, 3. Baraldi (It.) 1’49”4; 109 m: 1. Cazzola (It.) 10”5, 2. De Murtas (It.) 10”7; troskok: 1. Cavalli (It.) 15,38, 2. Battista (Fr.) 15,29; daljina: 1. Bravi (It.) 7,22, 2. Collardot (Fr.) 7,12; 409 m: 1. Kovacs (Madž.) 47”7. 299 m: 1. Berruti (It.) 20”9. «»------- Lauer • 200 m ovire: nov evropski rekord KOELN, 1. — Na mitingu v Koelnu je Nemec Martin Lauer izboljšal lastni evropski rekord na 200 m z ovirami za 3/10 sekunde s časom 22 ”6. BOKS V BOLOGNI Cavfcchi - Kivaiu t. K.0. BOLOGNA, 1. — Francesco Cavicchi je nocoj premagal s t. knock-outom v 9. rundi polinezijskega boksarja težke kategorije Siga Kivaluja iz Tonge. Cavicchi je prevladoval v vseh rundah in bi lahko tehnično nepripravljenega, toda zelo odpornega in agresivnega nasprotnika, položil na blazino že mnogo prej. TENIS Oimedo m Laver finalista v Wimbledonu LONDON, 1. — v' finale posameznikov na teniškem prvenstvu v Wimbledonu sta se uvrstila Oimedo (ZDA) in Avstralec Laver. Prvi je premagal Avstralca Emersona s 6:4, 6:0, 6:4, Laver pa Ameri-kanca Mackaya po naporni igri z 11:13, 11:9, 10:8, 7:9, 6:3. Na mladinskem stadionu v Beogradu XV. jubilejno prvenstvo Jugoslavije Nastopa 250 članov in članic atletskih klubov ter 150 pripadnikov društev «Partizan» BEOGRAD, 1. — Na mladinskem stadionu na Karaburmi v Beogradu se je danes začelo XV. jubilejno atletsko prvenstvo Jugoslavije za člane in članice. Na njem bo nastopilo 250 atletov in atletinj, pripadnikov atletskih klubov in 150 tekmovalcev društev «Partizan». Letošnje prvenstvo je tudi izbirno tekmovanje za sestavo moške reprezentance Jugoslavije, ki bo nastopila proti reprezentanci Poljske. Tekmovanja se bodo zaključila šele v nedeljo. Danes, jutri in v petek dopoldne so na sporedu dopoldne kvalifikacije, popoldne pa finalna tekmovanja. Nekatera finalna tekmovanja pa bodo v sklopu II. zveznega zleta «Partizana» v soboto in v nedeljo in sicer soboto popoldne v teku na 110 m z ovirami, 200 m in 800 m za člane, zvečer pa 100 m za članice ter švedska štafeta za člane. V nedeljo popoldne pa bodo nastopili finalisti v teku na 400 m, 100 m in maratonu, članice pa v teku na 800 m. Predvideti zmagovalce je težavno, vendar je po letošnjih rezultatih nekaterim prvo mesto že zagotovljeno. Omeniti pa moramo, da so v večini disciplin moči izenačene, llimiMJIltMIIIIIIIIMIItlMIIIIHIIHMIIIItlllHIIIIMilllllflllllHIIIIIIIIItllliiililliHitiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii Boksarske lestvice