fttev. 66 TRST, ponedeljek 7. marca I9IO, Tečaj XXXY IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posumične Šiev. se prodajajo po 3 rvć. <6stot.) v mnogih tobak.mah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Pogojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajaov-š.ini, Dornber^n itd. Zu»i»rele Štev. po 5 nvć. (10 stot.). OđLAS! SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. »im, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po HO »t. tu m Za ogia e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v-aka ftodaljna vrsta K 2. Mali ogiasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot Oglase sprejfina Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - Pišljivo in utc*ijivo v Trstu. - ----- NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč/ za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoonlna na nedeljsko izdanje „EDINOSTI" stane: za oelo loto Kron 5-20, zu. pol lo:a Kron 2-60. Vsi dopisi aaj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- ▼ana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giortjio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN ttODlNA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===: Giorgio Galatti štev. 18. .. ... Poitno-hranllnKnl ražun JL 841652. TELEFOM St 11-57. BRZOJRUNE UESTL Star j« dr. Lue^erja se poslabšalo. DUNAJ 6. Stanje dr. Luegerja se je poslabšalo. Moči naglo padajo. Nocoj se Se ni bati katastrofa. ZadersH nadškof ne pojde v pokoj. DUNAJ 6. Za ier>ki nadškof dr. Dvornik, kateremu je papež odvzel jurisdikcijo, in se nahaja sedaj na Dunaju, deraentuje vest, da je z -prosil za pokojnino. Romuni na Ogrskem in Ti?za. ARAD 6. Tukaj je bil inštaliran v< liki župan Ivan Urban. Romunski posl. Goldis je izjavil o tej priliki, da so na rodnosti s Tiszinem govorom o narodno->tih dobile zadovoljščino. On sam je priznal, *da je koalicija zatiraia narodnosti. Ali Tisza nirc a pravice, ko pravi, da morajo Romuni stopiti v madjarsko vladno stranko. Dokler je na Ogrskem narodnosti. dot« d >j bo tu Ji narodnostnih strank. Potovanje kralja P«tra v inozemstvo. BEL1GRAD 6. Uradno se javlja, da napravi kralj Peter Si tega leta dve po tovanji v inozem»tvo in sicer da pojde na Cctinje čestitat kntzu Nikoli ^ ob njegovi 50-letivci vid danja, a potu-m da poseti italijanski dvor v Rimu. Dementi. PETROGRAD 6. Časnikarske vesti, da v kratKim obiščeta Pi trograd romunski prestolonaslednik in Črncgor&ki knez, ne odgovarjajo resnici. Nemčija in Anglija. BEROLIN 5. Državni k ncelar B.th-man Hollvvv g je izjavil v državnem zboru da goji Nemčija prijateljske odnošaje napram Angliji, da nemška mornarica nima nikakih agresivnih namenov, ampak le namen, da brani svoje obali. Demonstracije proti pruski volilni pravici. BEROLIN 6. Vkljub policijski prepovedi skupnega sprehoda socijalnih demokratov se je zbralo v Treptovskem p^rku ob kolodvoru okolo 6000 oseb. Redarji in orožniki so ponovno z golimi sabljami razgna:i množico. 40 oseb je bilo aretiranih, en redar je bil s kamenom hudo ranjen na glavi. Ko so demonstranti uvideli da jirn demonstracija ne vspe v parku, so se podali v Živalski vrt, kjer je priredilo demonstracijo približno 30000 oseb. R darji na konjih so morali večkrat poseči vmes1, so aretirali mnogo oseb in preprečili, da ni moglo biti govorov. Na rampi poslopja državnega zbora so demonstrantje razvili rudečo zastavo in so vsklikali na splošno volilno pravico. Bilo PODLISTEK. Lastna ovira... Zgodba iz igralskega življenja — Po Maks Bernu VALO BRAT1NA. Ne smejte se naskrivema tako nesramno, mladi gospod ! — je zaklical naenkrat in me ostro fiksiral. — Vi ste š? premalo časa v naštm kraju, d a bi mogli tudi dtloma poznati pomen mojih zaslug za literarno gibanje vsega okraj* ! Na to mi je ogorčeno obrnil hrbet, na katerem je delala črna oguljena suknja mnogoštevilno gub, potegnil z neočiščenimi nohti, kakor z glavnikom skozi raz-roršvno brado, in mrmral neke zame nerazumljive, a gotovo ne preveč laskave besede. — Ne jezite se vendar, doktorček ! je prosila na igranje kar divja „junakinja* s priliznjeno toploto in ga koprneče pogledala s svojimi motnimi, globokoležeč mi očmi. i Plavooka, »živahna ljubimka€f ki je sedela na nasprotnem koncu mize je tudi opazila razdraženi doktorjev ton in je poskusila, da bi obrnila pogovor na druge reči s tem, da je vprašala mene : je tudi kratkih govorov. Demonstracije so bile okolu 3. ure pop. pri kraju. SOLINGEN 6. Tukaj so bile pred mestno hišo demonstracije proti volilni pravici. Prišlo je do spopada s policijo, ki je rabila orožje. Ena oseba je bila težko, mnogo pa lahko ranjenih. Aretiranih je bilo mnogo oseb. Minister Milavanovič v Carigradu. CARIGRAD 6. Sultan je včeraj popoludne vsprejei v privatni avdijenci srbskega ministra za unanje stvari Milo-vanoviču. Milovanovič se je dlje ('asa pogovarjal z ministrom za unanje stvari Rifaat p šo in velikim vezirjem Hakki pašo. Govorice o sestanku kralja Edvarda s cesarjema Fran Josipom in Viljemom. LONDON 6. Tukaj smatrajo za ne-verojetno, da napravi kralj Edvard letos državna poseta v Berolinu ali na Dunaju. Vendar nudi njegovo potovanje v Marijine vari morda priiiko, da se tedaj sestane s cesarjem Viljemom in Fran Josipom. Japonska se oborožuj* v Koreji. HARBIN 6. Japonska prirejuje Čin-kajsko luko v vojno luko. Zi ta strošek je določenih deset milijonov. Pariz 6. Naučni minister Doumergue je bil izvoljen senatorjem v departementu Gard namesto umrlega socijalnega demokrata Desmonsa, Slovenski jezik na okrajni sodniji v Piranu. Interpelacija posl. M. Mandiča in tovarišev na ministra pravosodja v zbornici poslancev dne 3. marca 1910. Z naredbo mini^terstva od leta 1898 glede dvojezičnih nadpUov na sodnih uradih v Istri je bilo prebivalstvo mesta Pirana med drugimi italijanskimi mesteci umetno najbolj razdraženo. Ta razdraženost proti slovenskemu nadpisu je Šla tako daleč, da je moralo tam vojaštvo posre dovati v vzpostavljanje miru in reda. Šiloma pomirjeno, a od gospode na-hujskano meščanstvo je navidezno trpelo slovenski nadpis ; ali slovenskemu j iziku na c. Kr# okrajni sodni,i je bolj in bolj izginjala vsaka sled. Temu preganjanju slovenskega jezika na oni okrajni sodniji so sodne oblasti, zdi se, posebno pa sodna uprava, šle vedno bolj ra roko, ker je z oner sodnije slovenski jezik, drugi deželni jezik, skoro popolnoma iztisnen. V okrožje c. kr. okrajne sodnije v Piranu spadajo sledeče čisto slovenske ali večinoma slovenske obline: Sv. P-ter, M. Božja na Krasu, Kaštel, Savudrija in okolica mesta Pirana samega, kjer je mnogo Hrvatov in Slovencev naseljenih. Po samem ljudskem štetju od leta 1900 je v tem okraju 2456 Slovencev in Hrvatov, a da j h je vsaj dvakrat toliko, trdijo podpisani, ker vedo, kako se je tam izvajalo to ljudsko štetje Nu, to dvojezičnost onega sodnega okraja dokazuje sedaj še jedino dvojezični nadpis na sodnem poslopju, kajti stvari, ki se dogajajo na tej sodniji. dokazujejo jasno, da se vse, kar so sodne oblasti storile v jezikovnem pogledu za naš narod v okrožju te okrajne sodnije, reducira samo na dvojezično tablo na sodnem poslopju. V dokaz za to trditev naj služi sledeči dogodek, ki se je dogodil dne 5. fe-bruvarja t. 1. na oni sodniji : Neka stranka je uložila v slovenskem jeziku kazensko prijavo radi razžaljenja časti in da-si so bile interesirane stranke in dotične priče slovenske narodnosti, je vendar g. sodnik Kessisoglu izdal vse pozive na razpravo v italijanskem jeziku. Na razpravi sami, na kateri ni sodeloval noben tolmač, si je dal rečeni sodnik, ki ne pozna niti jedne slovenske besede, raztol-mačiti od jedne prič, je-li to in kako žaljenje, ako se komu reče „sleparu ? A ona priča je r^ztolmačila g. sodniku, da beseda „sleparu pomenja predmet, ki se postavlja pred okno, da se ne vidi skozi, tako n. pr. tudi barvo, s katero se barvajo okna, oziroma osebo, ki je slepa. Opažamo, da je bila ta priča zaprisežena pod prisego. Stranke so izrecno zahtevale, naj se razprava in zapisnik vodita na slovenskem jeziku, na kar je sodnik jednostavno odgovoril, da ne on in ne zapisnikar ne 'poznata tega jezika, in je vodil razpravo in zapisnik na italijanskem jeziku, a stranke so se morale ukloniti temu nasilju g. sodnika. Ko je bil zapisnik gotov, je pozval sodnik stranke, da ga podpišejo, čemur so se uprle iz razloga, da ne poznajo tega jezika. Gosp. sodnik Kessisoglu se je na to obrnil do nekega mladega gospoda, ki se je nahajal tam, z vprašanjem, da-li stranke sploh morajo podpisati zapisnik ?!! Konec in posledica te razprave je bila ta, da je gospod okrajni sodnik obsodil obtoženca samo radi besede „lažnji-vec", a ga rešil radi besede „sleparu (Be-truger) in da se proti gori omenjeni priči vrši preiskava radi krive prisege. I Da, to se je dogodilo dne 5. febru lvarja 1, 1910 — ne morda kje v Turčiji, J ampak na c. kr, okrajni sodniji v Piranu, j v Istri! Pa da niso odnošaji na nekaterih — Kaj ste naročili ? A, masla in sira vedno le maslo in sir ! Ha-ha ha-ha ! Vselej, kadar vas vidim tu v gledališki restavraciji, naročate vedno enako, vedno ; masla in sira ! Izvrstno ; s tem se zaključa navadno kak souper, toda kakor glavna jed se mi zdi. . . — Po vašem domnevanju nimam več teka, sem prekinil nenežni napad kome-diantke, ki so jej napete obrvi še črnikaste od Šminke, kakor tudi njeno rudeč-kasto lice še ni bilo popolnoma očiščeno mladeniško cvetoče barve .. . Sramoval sem se, ker se mi je zdelo da so naenkrat vsi navzoči zapazilt moje uboštvo; pozvonil, dal natakarju nalašč nenavadno veliko napitnino, in zapustil sem lokal ves čemeren. Za seboj sem čul ostre šale kolegov, kakor tudi prevzetni smeh Irme Pua, naše .živahne ljubimke*, ki gotovo ni plačala svojega soupeja niti enkrat iz lastnega Žepa, vsaj odkar je bila angažovana pri našem gledališču. Jaz sem bil takrat Še mlad in nisem imel nobene razsodnosti o življenju. Poznal nisem niti vabljivosti in nevarnosti, ki so pri umetniškem cigan9tvu pač neizogibne niti moči obstoječih razmer. Zato sem sodil mnogo strožje, nego bi to morda storil danes. Manjkalo mi je takrat vsako razumevanje različnih nians človeških slabosti m dobrot. Kar se mi ni pokazalo v angelski obleki, sem smatral takoj za sata-nijo. Padal sem iz enega ekstrema v drugega in sem bil vselej ali navdušeno za, ali pa popolnoma nasproten. Ker pa se napake vsikdar pokazujejo jasneje, nego pa dobre lastnosti, sem obsojal ves svet kakor krivičnika in zameta val skoro vse ljudi. Posebno neprijetna, da, skoro studila se mi je okolica tisti večer v gle dališki restavraciji. Radostno sem se oddahnil ko sem stopil na piano in sem šel skoro do doma po vožni cesti, kjer se mi ni bilo treba bati, da bi srečal kakega znanca, kuKor če bi bil šel po trotoarju, Hotel sem biti sam 1 — Samo dvoje oseb bi bil rad videl tisti večer: Tilko in pa oni fantom, ki me je zadnji čas tako vznemirjal — ono neznano darovalko venca,.. Moja duša — potrta od topega mišljenja in surovega blebetanja kolegov, — je hrepenela po vzvišenem, očiščevalnem vplivu kake ljubezen poveličujoči dekliški naravi, bolj hlepeče, nego hrepeni z vsakdanjim prahom obtežena roža po svetlo-! iskreči čisti večerni rosi... naših sodnijah v Primorju vnebovpijoči ? Na vsej c. kr. okrajni sodniji v Piranu ni niti jednega uradnika, ki bi poznal slovenski ali hrvatski jezik, a oni dve osebi, ki služita kakor tolmača za slovenski in hrvatski jezik, priznavate sami, da ne poznata našega književnega jezika, ker da sta vzgojeni v italijanskem duhu in jeziku ter da se spominjata našega jezika iz otroških let. Kdo je kriv tem nesrečnim odnoša-jem ? Zistem imenovanja sodnikov, od katerih se ne zahteva poznanje drugega deželnega jezika in način imenovanja istih. Tu nam prihaja na misel imenovanje nekega pristava Italijana pri c. kr. okrajnem sodišču na Volosfcem, ki le popoinjuje tamkaj mesto pristava se svojim imenovanjem in svojo prisotnostjo, ker ne zna niti ene edine hrvatske besede, zato se mu ne more poveriti nikakega posla. Podpisani opažajo v obče, da se je v zadnji čas pri imenovanju sodnih uradnikov sploh začelo opuščati okolnost, da li je prosilec v vsakem pogledu, a izlasti v jezikovnem pogledu kvalificiran, ker se je imenovalo in povišalo v viši razred tu ii osebe, ki tega ne zaslužujejo ni po svojih" službenih letih, niti po svoji kvalifikaciji. Radi tega si dovoljujejo podpisani nasloviti na njegovo preuzvišenost g. ministra za pravosodje sledeče vprašanje: 1. Je-li njegovi preuzvišsnosti znano, da se ob popolnjevanju mest sodnih uradnikov v okrožju c. kr. deželnega v.šega sodišča v Trstu ne jemlje v ozir službeno dobo in izlasti jezikovno kvalifikacijo prosilcev, in kaj namerava njegova preuzvišenost ukreniti, da se stane na pot dosedanjemu zistemu ? 2. Je-li njegovi prevzvišenosti znan gori opisani slučaj z g. c. kr. okrajnim sodnikom Kessisoglu v Piranu in kaj hoče ukreniti, da se ne povrnejo taki in slični slučaji. Na Dunaju 3. marca 191O. (Slede podpisi). Domače vesti. Za naše delavce v svobodni luki. Včeraj predpoludne se je vršil v veliki dvorani „Narodnega domu" mnogoštevilno obiskan shod, na katerem so govorniki sporočali o poboljških, doseženih za naše trpine v svobodni luki. Shodu je predsedoval podpredsednik N. D. O., tov. Kra nje, a poročal predsednik organizacije dr, Josip Man-d i č. Kapituliral je koncesije, že znane delavstvu, a potem je sporočil zboroval- Ko sem, prišedši do doma, korakal tja skozi koridor, sem zapazil na zgornjem koncu dolg, ozek trak luči, ki se je prikradel iz Tilkine sobice skozi špranjo pri vratih ... Se je pokonci, sem si mislil in sem se skoro prestrašil, da mi je postalo vsled tega, naenkrat tako tesno pri srcu . , . Ce bi mogel danes še govoriti z njo l ? Samo par besed, — samo zvok njenega glasu bi rad slišal ! Budalost! To je nemogoče ! Kaj vendar dela Še tako pozno ? — Začel sem se navduševati. Zrl sem i tja proti neprozornim vratom podstrešne sobice, dokler ni ta tiha tema oživela pred mojimi očmi... Bilo mi je, kakor da vidim sedeti Tilko pred trinožno mizico, spletajočo svoje dolge, temne lase, da bi se ji v spanju ne zmešali. Pred njo je stalo ogledalo, naslonjeno na rožnatih grmičih. Ena izmed vejic je padla nemarno na šipo in je plavala podvojena nad glavo ogleda-love slike deklice, ki se je zamišljena igrala z nageljnom, ki sem jej ga zataknil v lase zjutraj pri najinem prvem srečanju. (Pride še). Stran II. „EDINOST 4 št. 66. V Trstu, 7. marca 1910 cem o nadaljnih poboljških. ki jih je izvo- znali kmetje okoristiti. Prišlo je na takih je vala N. D. O. od zadnjega tozadevnega volitvah večkrat do prepirov in neredov, shoda sem. Njegovo poročilo je bilo so- G. predavatelj je konečno Se omenil vpliva glasno in odobravanje-n vzeto na znanje. • pesnika Valentina Vodnika na dobo pod Govornik je tudi ojstro kritikoval po- Francozi in upliv Franceta Preširna na stopanje socijalne demokracije, ki se je doba 48. leta. Ko je g. dr. Ilešič zaključil tudi ob tem boju delavstva dajala voditi svoje predavanje, mu je bilo v zahvalo od strankarskega egoizma. burno ploskanje poslušalcev Dr. Fr. Brnčić pa je opisoval vsej „Slovenčeva" Cirilmetodarlja je užalila korake in prizadevanja v tem času v do- globoko plemenitega prijatelja družbe sv. sego teh poboljškov, ki jih je označil ka- Cirila in Metoda in velikega slovenskega kor velik vspeh. j rodoljuba, umrlega, pa nesmrtnega gosp. Drž. posl dr. Ryb4r je naglašal, Kotnika. Kar je storil blagopokojnik v da to, kar se je doseglo, doseženo je danih razmerah v visoki meri, v tem se ukljub mogotcem v svobodni luki in je z ga posnema po vsej Sloveniji v primeri z izgledi dokazoval, da so ti mogotci pre- danimi r zmerami. „Učit. društvo za go-pojeni sovražtvom proti slovenskemu de riški okraj" je postavilo en kamen v slov. delavcu. Obljubil je svečano, da se bo obrambeno trdnjavo. Iz Ptuja prideta d^a tudi na Dunaju zanimal za usodo naših ! kamena in sicer iz 'rodoljubnih rok gosp. delavcev v svobodni luki. ! Mikajla Brenčiča, veleposestnika v Rogoz- Vsprejet je bil predlog dr. Mandića, i niči in od gosp. dr.a Tomaža Horvata in da se delavci zadovolje za sedaj s pri- gospe soproge. — Podružnica v Ptuju je borjenimi poboljški, ali s pridržkom, da izrekla soglasno protest: Udeleženci obč-se bo boj za usodo delavcev v svobodni ! nega zbora Ciril Metodove moške podruž-luki pozneje nadaljeval. Za nadaljne raz- j niče v Ptuju najodločneje protestirajo govore se skliče novo zborovanje, ker je proti hudobnim napadom na prepotrebno w> Ote I m Velike nove prodajalnice pMT pohištva in tapetari] :: Paolo Gastwirtb :: TRST, nI- Stadion it 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenice) Dva oddelka: F'^o pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne «ob°. Sprejemne in ka iilne dvorane v najuovejšem stogu. — SPECIJALITETI : Železno in medeno pchiStvo IJogsta izbera vsakovrstnih slolic, — Popolne opreme in sosanuzni deli. m 1 m^mm^t 3 fl m m m & m M fl a < Wm Tofica In oolldna post ežoa. bilo treba ta shod zaključiti radi predavanja g. prof. dr.a Ilešič^. Bil je ta shod lepa manifest cija solidarnosti in zavednosti slovens lavstva v Trstu. Podrobneje poročilo pride. družbo in pošiljajo družbi v izrac tega protesta 50 K.. — Dunajski slov. tehniki so se prijavili k obrambenu skladu kakor ga. de- j odgovor na znano „Cirilmetodari o", poslali so prvi obrok 50 K. — Krožek magistratnih uradnikov ljubljans, dunajske in kranj-ase klobase ter razno ruten sir in nalaine. Izvrsten zajutrek. VABILO na so IV. red. občni zbor Francozi pridejali katekizmu tudi pouk o , ki se bo vršil gospodarstvu in socijalen nauk. Francozi j v nedeljo 13. marca ob 3. Uri popoltldne so torej uvažali socijalno politiko v ž vljenje. j Kako so pa kmetje vsprejemali Fran- 1 coze ? V nekaterih deželah so jih vspreje- ! mali kakor rešitelje, v drugih je pa prišlo ; proti Francozom do puntov. Posebno nižja j duhovščina in redovniki so bili odločno j proti francoski vladi. Tudi vojaška obvez- j nobt je bila kmetom nadležna, zato so ' mladeniči bežali v avstrijske dežele, — ' štajersko in Koroško. Mnoge Škode v društ. prosto-ih v Komnu št. 88. DNEVNI RED: Odbor „Vin. in psp. dinštva" v Kudl VABILO 1) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2) Poročilo naeeNtra in nadzorstva. 3) Odobritev računa za ieto 1909. 4) P -ročilo o izvršeni reviziji. а) Volitev nadzorstva za leto 1910. б) Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bii na sklepčen, vrSil se bo ob 4. uri pop. na i3tem mestu ... ...__ ^„.„^^ je in z istim navedenim vaporedom rirug rbčm zbor. ki " "T.* . -- veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadruž- teaaj provzročila ilirskim podanikom tudi nikov. velika množ'na avstrijskega papirneteg-a ! denarja, ki mi imel skeraj nobene veljave S^iSET S ^„^SE Podplsh posojilu in hran, vPodgridn. Avstrija nazaj ilirske dežele. Nastopila je ; v.Avstriji reakcija. \ Se le leta 1848 se je slovenski kmet na zopet vzbudil. Tega leta je bila odpravljena tlaka in desetina. Tudi v onem burnem % letu 1848 je prišlo na več krajih do hudih izgredov in puntov. Pojavili so se tudi razni nevarni elementi, rokovnjači, pred i kl bo katerimi ni bilo nič varno. v četrtek dne 10 marca 1910. i Gosp. predavatelj je omenil, kako so ob 2. url popolda« Hsf '"Sv! T l&faM fjffllj T Jff.đOBl" V POMll. Novice", ter so v teh listih razširjali na- - rodno idejo in priporočali kmetom mir. DNEVNI RED: Ali tedanji kmet ni imel za narodnost še l' Poro*Uo atirefiinstva. . 2. Poroclo nadzorstva, pojma. Takrat je bilo po meitih še malo 3. Potrjenje računov za L 1909 Slovencev, in zato so kmetje volili v de ^ Določitev odSsodnin in daril v smislu § 20 zadr. pravil. želne zastope same kmete, ki so pa radi 5. čitanje zapisnika o itvrSeni rev-ziji od strani nevednosti več škodili nego koristili. Te- , T "Z*?™*™ »veze v Celju". 6. Izvolitev starešinstva, nadzorstva in raz-sodstva. daj je bil izdan zakon, da so st smele ob- 7. Eventuelni predlogi čine voliti same svoje župane in svoje za- Podgrad, 3. marca 1910. stopstvo, ali tudi s to pravico se niso Starešinstvo. XVI. letni Prvo mmu polije za pr mm ultra m špedicij, Mitji Rudolf Exne«% Trst; = V j* BELL a 3TAZ£ONE Štev. 17 - FnijaiKo: v PULI, GORICI, REKI In GHADEŽU Prevažanje pohištva n«, vse kraje tu- in mosematva v jsaprtifr patentnih vozovi u sa pohištvo, dolgih 3 do 3 metrov, PoSiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovauje in prevažanje blaga na vse svetovne proge. sprejema se rodi DoiušiFo to drage DrelmeiB r sir* »usta n to priDrivljeaa sniia siladlSča. EDINI TKŽAŠkl /AV0D ZA ČIŠČENJE \/&P1 IM P3 A ftIFD" ■hh IN S H H A X J R V A N J V PREPROG ..V ^liUH l»LS-M . Točna trs solidna postrežba. RIHARD NOVAK & C. % Pekarna in siašč čarna s H prodajo moke TRST — ULICA FARNETO ŠT. 13 H Specijaliteta: Btškotini ■ ^Ao priliki VELIKONOČ-NIH PRAZNIKOV ::: lUT Potice ; in ^^ P rešene i. GOSTILNA „Rndemo de Matal" 7RST, Belveder« štev. 4? toči furlanska in dalmatinska ina kakor tudi L Trste PnitimsKoiiivovetoos^G Domača kahinja. Cene zmerne. IzKljnčno edini slovenski psiiKar ki toni na bol še vino ! Kdor gleda svoje zdravje, mora iti v gostilno J. Leban, ul. Salice, rst pod stopnicami, kjer toči dobro vipavsko po 72-o4 stotink liier I-trsko po 6-t—.rj6 stot.uk lit r Za obilen obisk se si. občinstvu priporoča J. LEBA*d. §m M i —EĐBMI ^BBS 0 Izvršuje vsakovrstne brušenja Rodolfo Botteri brui&r, via Belvedere st 36 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, škarij, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom. izborno in očno po nizkih cenah Ugodna prilika I V veliki, fi*n žganjarni na trgu pred Narodnim domom št \ (vogal ulice Ghega) je n» razpolago VELI KI IZBOK najfinejšega ruma Asti Spum&nte, Hefoik zagrebški Pelinkovac ti-. Sokol - P e »rs : Rase po najzmernejš'h cenah. v Oudovtto nizke cene :-s dvokoles, itvnlnth strojev, v«£kovrstmh grano-fenrv ;a gostilne, kakor •ud različnih na)ncvn|ših jltič livršujejo sr tudi vso poprave. - Pri tvrd«l BatjCf, Gorics, Stolna u!. 3-4 Prodaja pa obroke - Cenik fr nko. .V.VW V.V. NOVO POGREBNO POD j v^-* z bnjjato opremo za ysako- COTSO 49 vrstni pogreb in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsa-ikovrstnih vencev iz umetnih cvetlic ! perle, porcelana — V'siika zaloga voščenih sveč j Prodaja na deoeio n drobno £T|r H. Stbiei i,i drug v *ra buteljk od poi litra ln od eden in po lUr-. Damjane iz itek<& ool iteno Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst Velika klobučarna €w. Doplielier Klobuki iz klobuee*in«* prvih tovaru. Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Ettiporij kap za poto*anj»» in za spi »rt. m 3 jI Zaloga jclih*-, olja ir.ila in sveč Kari Silvestri i al arriera veccia St 9 in I ji ul. Barriera vecchia 41 Blago prve vrste Upo zmernih cenah JI Poitreiba na 'lom TEL 17-35. (U L gg'-n==ii-=isi t »i £ M MOZMMSKI • aMBUUTOKU Dr. Uikior MM Trst, ulica San Glovcnnl 1,1. nads. po 9. do I. in od 3. do 6. nJ j | Poslužujte se vsi i-dine slovenske Trgovm. čevljev urarne in zlatarne Antonio Bossl. Trst. ul. del Riuo 42 tff • • • VELIK IZBOR ČEVLIEV USTNEGA IZDELKA PO ZNIŽANIH CENAH, DA SE OLAiŠi S l. 0BČN5TVU NAKUP. Oglase treba naslovljati na inser. oddel. Edinosti ulica Giorgio Galatti 18. Zalogo lo Izdeloualnica sioso jlrjeu C- Olivo, Trst ulica Geppa 16., I. nad«tr. Giason jI m :iaiiiiii - Orfcest oni zad jiii norosti Prodaja — ićenjava — Posojajo. Uglašama in popravljanja. — Cene zmerne. Čarlo Rssmann THST, ul. Gl'tvanni Boccaecto 4 mizarski mojster. Delavnica pohištva. Sprejema poprave in poliranje pohištva itd Cene smerne. v Trs u, Via del Rivo št. 26 Vsako popravo jamči se za i led, Utotako tndi vsako naročnino. Naročnine se sprejem .jo tudi pismenim potom. Prihaja tudi na dom Svoji k s<0i*ovh Bogomil F i O nrar t Sežani ima svojo novo prodajnima) v ur v TRSTU, ulica Vircen Belllm 13 nasproti cerkve sv. Antona itovepa. Vsakov. verižic po tov cenah. i (\S3 i! Humbert Hanak Trst, Via Benedetio Marcello št 2 priti vogal ulice Tigor izdelovatelj biljardov prej uslužbenec svetovnoznane tvrdke Seifert sinovi na Dunaju. Sprejema po najzmernejših cenah vsako vrstne poprave biljardov palic in igralnih miz ter vsako mizarsko delo za kavarne in zasebnike. Delo se izvrši točno in solidno. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenee TRST, Carlo Gofdonijev trg štev. 11 Zmml tovarne iajesjnmotokois?„Pocli" t* po t Java is talog* ro<1a a gra-w 'otor, BosofonoT In fenegrafo*. 2a!o?* j-rlpra* za »oć.ti i ivo »n-tna d«lavri'.ca oa popravljajo Ut. rtroj«Y. koles, u:otoko e« itd Velika zaloga pripadkov po tovar cenah. TEL5FON štev. j^OOOOOOOOO K Nova prodajal, obuvala SjsSa g REMIGIO BOMO % Trst, ulica Madonnina I ^ Velika izbera in specijaliteta vsaTovrdtnega O obuvala za moŽke, za ženake in za otrutce a po Jako ime nih oenah Vsairi kupec dobi poseben b;ok s 5tnviiko. D tič ii, k*- . J ter emu naleti št. 50. dobi v dar &((ea Par Čevljev. a __CfOHsfg Skladišče šivalnih strojev d Tram TRST. ulica Barriera vecchia st 19 Cene dopvorns. Plačilo ne obrok • Sprejme se popravljanja šivalnih strojev vsakega zistema Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljer.v. bivalne stroje. IELE PILI TBST - Acqnedotto 04 TEL€FO«w 24.1 Velika zaloga gašenega in ■ živega apna Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči. P r Pečatniki iz kavčuka se izdelujejo najsolidnejše in najtinčneje samo v mehanični delavnici tržaškega grafitnega zavoda (Staoilimenco grafico Triestino). Telefon 742. TRST, Pfazza della borsa 13. Telefon 742 e Zaloga avtomatičnih numeratorjev iti. za pečatnike. Pošiljat ve na deželo. Stran IV. * EDINOST« št. C,C,. V Trstu, rine 7. marca 1910 tnankljsj v njihovih zfilo£?'h, ki g"?t izkazujejo takrat napram lanskemu It tu Uvozne države bedo torej letos potrebovale mnopo već blag-n ne?o lari; toda tuii izvozne države potrebujejo same mnogx> pšenica, da napolnijo svoje zaloge. Dasi je plenic* torej zadosti na razpolago, vendar je n:-k.Vor ne preostaia. Rži se ni mnogo več pridelalo nego lani. in kar se je je, se je je večinoma na Ruskem. Pridelek ovsa je bil tudi znatno več;i. zato pa je bila njegova kakovo .t nekoliko slabša. Jt Čmena za krmo je dosti in je zato najcenejše krmsko žito. Koruze se je zlasti mnogo več nego lani predelalo v Zeiinienib državah ; ker pa ondi domača poraba koruze silno poskočila, ni pričakovati, da bi se je dosti izvozilo. Razne vosti. Stare srbske rokrpise so našM v arhivu v Starem Seraju (Topkapu) na Turškem. Listine so baje dragocene za srbsko zgodovino. Mož 8 Štirimi Ženami je holelirski vra tar Souček v Budjejovicah Nedavno temu se je zopet oženil in se duhovniku izkazal, da je še neoženjen. Sedaj pa se je vgotovilo, da je to že njegova četrta žena. Seveda so Součeka zaprli. Radi posku a zastrupljanja obsojen. Vojaško sodišče v Verdui.u na Francoskem je obboailo korporala Faraco 8. huzar* skega polka raii poskusa zastrupljenja na 20 let prisiin* ga dela i i r.a degradacijo. Faraco je. kakor znano, dne z i. novembra namešal cijkega jezika v orientu silen. Največja Šola. Največjo šo!o dvorili v Novtm Yorku. Poslopje ima 23 nadstropij in 200 sob po 50 učencev, tako da lahko šolo obiskuje 10 000 otrok. Čuuodelni prstan. V Raincy na Francoskem so zapr/i profesor a Aryanisa, ki je prodajal čudodelne prstane za srečno življenje po 25 frankov kos, indijske amuleta po 20 in 25 frankov kos, ki zagotavljajo nosilcu uspehe in zdravje. V svoji pisarni je imel tri uradnike, ki so reševali obsežno korespondenco. S to trgovino si je v štirih letih profesor toliko prisleparil, da si je kupil lepo vilo, katero je takoj plačal. Med odjemalci so bile crlade gospe, trgovci, posestniki, poročniki in i t. d. -^ II I I II H I I Oglase treba Rastavljati na Inseratni eddelek „EdlnestT BIIIHB ■BBHB KALI B5LBJI BEBBBB s—: BBBBBB MALI OGLASI se računajo po 4 Slot. besedo. Mastno tiskane besede se račun.ijo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stotink. Plača se takoj Ins. oddelku. v i !t*f% OC\ soba h pro t-m uhodom z* društven ~ S& svrhe v Rosr.n v bližini cerkve. P- niidH* pod „Dr-Stvo" ih poste re^tante. R jan. Gospodarska d uš va Kavcija 500 Kron. Z.lazili se do J 5. t m. društveni m « dhoru. 343 r»a : Pr >aac išče trčaia-j Iščem službo kot izterjt-valeč pri kakem denarnem zavodu kot agent s!« g.H ali h iri«erm služb >. Govorim i'« pišem »'ovtn-ki, hrvatski in ltidij-n-iki. — Po >uiam d >bra HpriČev*l». Por.udbt? daja Inser-.tni oddelek Edin a:i pod HO 0._ QlrtaHičrp nnl o 8e Prodtt radi p°manj-OKtdUtMstS uyi a ^nja tseb. — Našlo? pove Inseratni oddelek Eoinosti. 338 nrif^ mala sobica za 9 K meaefn >. II. n. UllU£& & a vrata 5, ul. Gaspare Oozzi štev. 3. Dober glasovir p0 ceui' o delek Bdii>o*ti. pove Inseratni 2000 I EfMIfuli IP21 ,,,će lužbe kot domača učiteljica. UtltCljlLo Zmožna je poučevati v slovenskem, n> ii škem in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe m- upr. ,Edinosti" pod ,Učiteljica". Cnvfitn^ fikar'PI na Bretlo se priporoča Op Clll!5t ilftdl t'4 v ul.ci Kugg. Manna 11, pritličje, l^vo. L-totaui se odda tudi mala soba v naj-.-m. Ubiralec in poprfivljatelj glasovir-jev se priporoča slavnemu občinstvu. ANDREJ PEČAR, Trst, ulica Dante AHghieri 3. 77 IrtCtn Ctnlfo mizars-ki mojster, Trst, ulica JliOt|J OlUlId B lvedere štev. 8, iz vrfiuje vsakovrstna mizarska dtia. Vf^IIITt-tf Ii** h pe Pl0,'a dne m- nft lili Mi V IjCtll dražbi pod ugodnimi poboji hiša z vrtom ter l*-den;ca, 15 minut od železniške postaje, j^ko pripravL-a za gostilniško otrt. Sobe za leiov: Čtrje. Več se poizve pri Dr. Kumer-ju, notarju v Sežani._334 Zobotehnlški pomočnik Vito'" dobrimi spričevali išče službe pri kakem zobozdravniku v Tistu ali v drugfm meatu. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti 70<) I On Untol v n6^em lttovišču na Gorenj-LtJJJ nUlOl sitem ob kolodvora se da v najem ali proda, Rentabiliteta se dokaže. Potreben kapital deset ti-oč kron. Ugoden nakup za posestnike vinogradov ali za pridnega gost lničaija. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod štev. ,299". 299 Malo posestvo išče v naj« m v tržaški okolici do Gradiške. Ponudbe roii „Poa^at-o na In- sera'ui oddelek Edinosti. 34*2 —— FrodasThisa v Barkovljah. ===== Tri velike sobe, kubiuja, klet in hlev in približno 350 klaftrov zem'je z vodnjakom, ki ima pitno vo-io. Kraten razghd Gena 11 5(»0 kron. — Naslov pove Inseratni odd. Edinosti pod št 329. ra Si m Umetni: fotosrafični otelli ori sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakobu - TRST. ulica Biro S te v 42 (pritlidj«) Icvrftu'e vsako foiografično delo, kakor tudi razgloie, posnetke, notranjost lokaluv, porcelanaste ploaće ca Tukorniine eponieuike itd. iti. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Kadi udob: o*-ti P. N. naročnikov ■prejema naroćbe in jih Izvrtuje na doniu, eros.tueluo tudi zunaj meaia. tvS Ilvv i • 5 B Poskusna s Poudre-Ze^entc-m ^e dopošlje zastonj Kaguenje «5o op^ji.ih pijač zamore za veilno uničiti. jSužD" pijanoeti fe netlaj ahk.> teSijo proti s ojl lastni volji. Isi aSel so je | ?ko«lliiT pra- j Sek Poudre l ner.to ime-van; jemlje J ; lahko, u r | pripraven vsako start in spol, r re pomeSa | jedi in pi-i, ne da bi ičnik za toj el. foutfre Zs- ranto je zajamčen > »tvo. Oni, ki imajo pij ne» h-»lisi r dmJSinl ali t kr.»u'i znan<"e», na i ne ra-miidd zahtevati br zolačn« iioaku^nje a Poudre Zo"enioni' Isti se p»>*l e v pismu. — Izpisovanje * ueinSkem jezikn. POUDRE 7 ENE NT O Co. 76 Wcrdcur Street, London 271 PoStnin* za pi°ma stotink. za dopisnice in stotink. Zastonj in poštnina prosto pofiljem na zahtevo vsakemu pja dn'JU. gramofona ali onim, ki si žele Iste pa nalavl*l, m> j ila-strovaal cenik, kakor tuci nnjnove;5j akuano izdelani b vortra'timi naših najpriljubneičih umetnikov prevideci pt-pis pl<»sč, najbolje uapr l'b hrvatskih. kIov* nskih, srbskih, bosanskih« turških k> kor tudi i^ternaidjonalnih komadov. Najbo'jSi nabavni vir za plošča in gramofone, ker se te imej u jem camo na >n i«d-lek, ampak imam v zalogi več prvovrstnih izdvlkor. SV Prodaja po najnižjih tovarniških cenah. Siiiro plošče zamenjavam. Zulopa pere-, membran, i;el t. Lastna delalnica za poprare. M. DRUCKER. Ilica 59. — ZAGREB. — IHea 39. mehanična delalnica Trst — ulica de i Trionfo \ iscrSuje v^akovretns. kovaška i n meraniška defa k&kor tudi in razj-md^ja na hi drobn' JgJfcoh Ferkaac. Trsi Via as!;« Acn v- C; P.irau 7elik izbt*r Šampanjci, pe-včib i- eertoih italtjuo^inb in av*tio-rgrških vin. Bt;rdeao> Borgund«r, rf/^^iii vin. in Chi*isr.i konjak, razna ter posebni pristni tropinov** fli^orec in brinje v-c. Izdelki I vrste, doaii iz Učaih krajer. Vsalt» o*ro£b» ae takoj izvrji. rt« pAiilj* po pov-retiu — Cenilci na zalit«vp ir franko. — Razprodaja od poi litsa naprti. Otlliajauje in pr!h»ja«je vi ako od 1. oktobra n s prej. (časi za prihod, oziroma odhod so Tia?nanjpni po srednjeevropejskem času). Ca k« državna žel^z^Bca. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.50 3 do Gorico (ia Ajdovščine). 6.10 0 do Poreča in medpostaje. 7.34 0 Divača—Dunaj. 7.48 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—BeljaV— Celovec—Linec—Praga —Draždaae — lia-rolin. 8.48 0 Gorica—Jesenice—Eeljak—Celovec— Dm ■ j. 8.52 0 Herpelje—Pola. 9.20 M Le do Buj (in med postaje). 1-00 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. a M do Poreča (in medpostaje). 3.37 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4.20 o Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. 5.— B Gorica—Trb;ž—Beljak—Celovec—Danaj. 7.10 0 Le do Bnj . ALEKS. FRANC MAYEH - TKST žgaliiica kave m Glavno zestopatvo in zalega V. JANAH in d;cg. T Via Sa-itk 25 Telefon stv. 2242 TELEFON 1743. H«JbolJii Tir %m dobivanje pefiene kave. H