Naročnina iiwk£m
19 Din. za inozent-itvo 40 Din — nedeljama izdaja celoletno 96 Din, sa inozemstvo 120 Din
Uredniitve je v Kopitarjevi «1.6/111
SLO VESEC
Telefoni arcdmlštvai dieria služb« V/S* — sočna tm, 8M te
lakaja vsak daa sjutraj, raz«« ponedeljka ta dneva po praznika
Cek račun: Ljubljana it 10fin i» 10.349 za inserate« Sarajevo »tv. 756V Zagreb »tv. '59.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2999
Nova Belgija
Belgija je razmeroma mala država. Toda vsled visoke politične kulture belgijskega naroda je imelo njegovo politično življenje vedno pomen, ki je šel daleč čez državne meje ter je tudi močno vplivalo na vso Evropo, ki se prište^ va ie k zapadni kulturi. Belgija je nadalje tudi demokratična država, kjer so se demokratične ustanove ljubosumno čuvale in kjer je vsled prosvitlienega stališča, ki ga je v ustavnem življenju aržave zavzela monarhija, ljudstvo s pomočjo demokratičnih ustanov dosedaj nemoteno vršilo svojo dolžnost in je tudi brez ovir upravljalo državo. Končno opazujemo po vsem evrop^ akem zapadu veliko politično razburkanost, ki so jo povzročili idejni pokreti desnice in levice, ker so jim demokratične svoboščine možnost razvoja dale, in ki kaže tendenco, da se bo javno mnenje polagoma opredeljevalo samo še v dva velika idejna tabora, ki na levici predstavlja komunizem, na desnici pa brezkompromisno krščanstvo. Po Španiji in Franciji je bilo za vso Evropo zanimivo, kako se bo v tem pogledu izrekla Belgija, ki je šla na volitve preteklo nedeljo.
Belgija je bila strankarsko politično razdeljena v tri velike tabore, katoliškega, socialističnega in liberalnega. Vmes je bilo še nekaj manjših atrančic, ki so nastopile ali samostojno ali so se obešale na obstoječe tri velike tabore, bodisi na levem, bodisi na desnem krilu. Najmočnejša stranka je bila katoliška stranka, ki se je delila zopet v štiri idejne skupine, ki pa so vsled zunanjih in notranjepolitičnih razlogov vedno enotno nastopale. V zadnjem parlamentu so razpolagale s 79 sedeži. Socialistična stranka je bila nekoliko slabejša, ker je imela samo 73 mandatov. Bolehala je na raznih boleznih, ki se oprijemljejo starosti ter je imela velike preglavice s komunističnim krilom, ki je kritiziralo pomeščanjenje in odebelenje socialističnih voditeljev, ki so od socializma ohranili samo še ime. Liberalna stranka svobodomiselcev in težkega denarja je živela prav za prav le od konkurence med socialisti in katoličani ter se je s svojimi 21 poslanci kot »jeziček na tehtnici< udeleževala vseh vlad, kakor daleč nazaj segajo naši politični spomini.
Nedeljske volitve se tega osnovnega političnega okoetja Belgije niso dotaknile. Katoličani, socialisti in liberalci izhajajo iz volilnega boja še kot nadaljnji nosilci ljudske volje. In če bi v te tri tabore spravili vse, kar evetovnonazorno v nje spada, torej komuniste k socialistom, V6e krščanske stranke v katoliški tabor, bi opazili, da na zunaj ni velikih sprememb. Socialisti so namreč izgubili vsega 3 mandate, zato so jih pa komunisti pridobili 6 novih, kar znači, da razpolaga marksistična skupina v novem parlamentu z 79 mandati proti 76 v prejšnjem. Tradicionalna katoliška stranka je izgubila navidezno 16 sedežev in je od 79 padla na 63, toda »rexistic, mladi, katoliško usmerjeni pokret •proletarizirane izobražene mladine in srednjih stanov, so si izvojevali 21 novih sedežev, strogo katoliški flamski nacionalisti pa k dosedanjim trem še 13 novih tako, da razpolaga katoliški tabor v novem parlamentu s 100 poslanci proti 82 v starem državnem zboru. Le liberalci, ki so izgubili en sedež, so v glavnem ohranili svoje dosedanje postojanke. Torej zanimivost belgijskih volitev ni v tem, da bi bile oslabile en politični tabor na korist drugega, ampak v tem, da so se tradicionalne svetovnonazorne skupine na znotraj radikalno spremenile. Razen pri liberalcih, opažamo Dri drugih svetovnonazornih taborih silen proces notranje pomladitve, ki je žele v začetku, a ki bo brez dvoma zgrabil ves strankarski organizem, ga pretresel in vsestransko ožel tako, da bodo tradicionalni politični tabori o par letih imeli povsem drugo vsebino.
V	marksističnem taboru nas ni presenetil porast komunistov. Socialistične stranke so v mehkih foteljih oblasti in upravnih svetov velikih denarnih podjetij postale smešna spaka nekdanjega čistega idejnega ognja. Delale so kompromise z vsemi in z vsakomur ter prodajale načela na: kdor da več. Danes pa gre po svetu krik po čistih, jasnih pojmih. Sodobni idejni pokreti se ne zadovoljujejo s polovico, ampak hočejo vse. Ne trpijo v svoji sredi polovičarskih osebnosti, ampak jih brez usmiljenja izbljujejo iz sebe. Tako je moral tudi belgijski tipični cilinder — socializem doživeti, da se je na levem krilu menda prvič v zgodovini Belgije pojavil komunizem v tako močnem razmahu. Na tej strani postaja fronta čista in dobiva jasno odrezane črte.
V	katoliškem taboru pa je — da govorimo resnico — presenetila ogromna zmaga mladega krila, ki ga ne smemo opredeliti kot desnega ali levega, kajti »rexistic, tako se namreč pokret imenuje, so radikalno katoliško gibanje v dveh področjih, na desnici, ker zahtevajo avtoritarno ureditev države, na levici pa, ker zahtevajo radikalne rešitve socialnih vprašanj. »Rexisti< so, kot sami trdijo, svetovno nazorno strogo katoliški, brezkompromisno katoliški, morda bolj ko oficielno katoliške stranke, toda v politični borbi so šli svoja pota. Doživeli so veliko obrekovanj, kot je pri mladih gibanjih v navadi. Morda tudi zato, ker dejansko niso imeli nobenega izdelanega idejnega programa. Kot narodni socializem v Nemčiji, tako hočejo tudi oni samo eno, oblast, a oblast z vsemi sredstvi. V svoji borbi so izkoriščali razne političnode-narne škandale, v katere so bil zapleteni tudi pristaši katoliških strank, uprli so se predvsem proti navadi, da bi naj država podpirala ban-krotne strankine pristaše izključno iz stran-karskopolitičnih razlogov, ter seveda želi odobravanja med srednjimi stanovi, ki jih kriza najbolj tare, kakor med izobraženo'mladino, ki je brez kruha in brez dela in je prisila maščevanje »staremu svetuc, ki ga dela odgovornega za tolikanj bridka razočaranja. Najprej oblast, oblast z vsemi sredstvi, vso oblast, nedeljeno, totalno! Potem se bo po potrebi šele razvijal idejni program! Torej v nastopu je ta pokret podoben prvim pojavom hitlerizma v Nemčiji. Ce so jih vprašali, čemu jim bo oblast, >rexisti« niso vedeli točnega odgovora. Le to so v svojem časopisju naglašali, da je oblast potrebna v borbi proti komunizmu, ki istotako zahteva zase polno oblast in da ie samo z avtoritativnimi
Volitve v Belgiji
„Rex" od 0 na 21 — Komunisti od 3 na 9 — Flamski nacionalisti od 3 na 16
Katoliški tabor 100 — marksisti 79
Bruxelles, 25. maja. Zaradi zapletenosti volilnega reda objavlja notranje ministrstvo sani o delne izide volitev. Zato še ni mogoče ugotoviti celotnega števila glasov, ki so jih dobile posamezne stranke. Smernice belgijske notranje politike pa se že sedaj jasno vidijo. Brezdvomno je, da so ekstremistične stranke na desnici in levici dosegle znatne uspehe. To se tolmači z nezadovoljstvom širokih ljudskih slojev nad gospodarsko krizo in devalvacijo franka, hkratu pa je to ostra sodba nad celo vrsto finančnih aler, v katere so bile zapletene razne osebnosti dosedanjih glavnih političnih strank. Brezdvomno je, da je največji uspeh dosegla stranka tako zvanih reksistov, ki je dobila do 20 mandatov, to pa še ni sorazmerno z velikim številom _glasov, ki so jih dobili reksisti. Tudi komunisti so dobili izredno veliko število glasov, to pa predvsem na škodo socialistov. Vendar pa ostane socialistična stranka po številu svojih mandatov najmočnejša stranka v novem parlamentu. Zdi se, da so liberalci obdržali svoje dosedanje položaje. Mnogi socialisti so tokrat tudi glasovali ali za reksiate ali pa za komuniste.
V novem belgijskem parlamenta bo oduu* moči na^icdnji:
Socialistična stranka 70 mandatov (-- 3)
Katoliška stranka 63 mandatov (— 16)
Liberalna stranka Reksisti
F 1 a m. i. d c. f x o u t a komunisti
23 mandatov (— 1)
21 mandatov (+	21)
16 mandatov (+	13)
9 mandatov (+	6)
Marksistične stranke bodo torej imele vsega 79 mandatov, katoliške 100, liberalna 22.
Volitve so v glavnem potekle mirno. številke dokazujejo, da je nova stranka Rex dobila toliko glasov, kolikor jih nikdo ni pričakoval. »Rex« je imel posebno mnogo uspehov v valonskih pokrajinah in okoli Laxemburga in Namurja, kjer je dobil nad 40% oddanih glasov. Katoliška in liberalna stranka sta izgubili veliko Število glasov. Tudi so-
cialisti niso mogK popolnoma vzdržati svojih po-'■jžaijev, kakor se je pričakovalo. Njihove izgube gredo v korist komunistom, ki so poeebno v industrijskih krajih zelo narastli. Zelo »o narastli flamski nacionalisti v nekaterih pokrajinah Flan-drije. Okoli Ganda so dobili 24% oddanih glasov, dočim so v letu 1932 dobili samo 15%. V Tongrea so dobili 26% glasov, v letu 1932 pa 10%. Kako* znano, zahtevajo flamanci avtonomijo za Flamirijo.
Socialistični »Peuple« je iziel včeraj v posebni izdali. List komentira prve volilne inide. List priznava, da lahko dve stranki beležita pti včerajšnjih volitvah uspehe: to so rexisti ia komunisti- To nenadno ojačenje glasov na slcrajnfl levici in skrajnji desnici »e je zgodilo na račun katolikov, liberalcev in socialistov. Socialistična stranka je zgubila hi bilo bi smešno, im bi bo tel kdo samega sebe varati o težini teh izgub. Socialistična stranka bo še nadalje ostala najmočnejša parlamentarna stranka in zato bo ona morala prevzeti odgovornost za vse probleme, ki ae se postavili pri volitvah. Stranka lahko ohrani zaupanje v vlado, parlament in stranko.
Kongres mednarodnega
reda
Dr. Korošec policijskim zastopnikom 30 držav -na 12. kongresa mednarodne kriminalne policije
Belgrad, 25. maja. AA. Danes ob 10. dopoldne so v svečani dvorani Invalidnega doma v Belgradu otvorili 12. redno zasedanje mednarodne komisije kriminalne policije. Navzoči so bili odposlanec Nj. Vel. kralja, zastopniki posameznih ministrstev, beograjskih sodišč, policije iz Belgrada in iz drugih krajev naše ilržave, vseučilišča- pravnih strok in diplomatskega zbora. Na kongresu sodelujejo delegati 30 držav.
Kongresu je predsedoval dr. Skubl, predsednik mednarodne komisije kriminalne policije in predsednik ravnateljstva zvezne policije na Dunaju. Notranji minister dr. Anton Korošec je prišel na kongres v spremstvu svojega kabinetnega šefa in načelnika javne varnosti g. Laziča. Otvoril je kongres s tem-le nagovorom:
Govor dr. Korošca
Spoštovana gospoda! Ko otvarjam ta kongres mednarodne komisije kriminalne policije, mi je prijetno pozdraviti vas kot minister, čigar resoru je poverjena policijska uprava. Meni in vsej naši državi je v posebno čast, da vidimo v svoji sredi zbrano tolikšno število zastopnikov strokovnjakov policijske stroke. Pohiteli ste v našo prestolnico z željo, da dobite v medsebojnem delu osnovo, da sistem policijske službe povzdignete in izpopolnite. Vsakdo izmed vas prispeva z velikim življenjskim izkustvom in obilnim strokovnim znanjem iz svoje lastne države. Ta vaša velika izkustva in strokovno znanje bodo oplodila skupna prizadevanja, da odkrijemo najbcV.jšo pot za pobijanje kriminalnosti v svoji državi. Posebno bo pa koristilo mednarodnemu sodelovanju zlasti v tistih področjih, kjer je uspeh tako rekoč nemogoč, če ni dogovorjenega enotnega postopka. Področje policije je v vseh kulturnih državah zelo obsežno in še zmerom narašča. Tako je v naši zakonodaji odrejen policiji tale splošni okvir: oblastva splošne uprave si prizadevajo za javni mir, varnost in red, za promet, za zdravje ljudi in živine, za javno moralo, za pospeševanje narodnega gospodarstva, za preprečitev ogrožanja kakršnekoli vrste ln v zvezi s tem za odstranjevanje nastalih ovir z izdajanjem nujnih ukrepov. (Čl. 66 zakona o notranji upravi.) Mednarodni interesi in stiki policije se pa zbirajo v gCavnem samo okoli vprašanj kriminalne policije. Z razvojem moderne tehnike je stopal vštric tudi razvoj kriminalnosti. Ko izkorišča vso moderno tehniko in moderna sredstva, prenaša kriminalni svet sedež svojega zločinskega početja iz ene države v drugo in se skuša na ta način rešiti pred roko pravice. Seveda je policija začela tekmo z zločinci in iz tega se je rodila potreba po mednarodnem vzajemnem sodelovanju, ki beleži do danes že zelo mnogo razveseljivih uspehov. Zunanji
pa je dobilo to sodelovanje v ustanovitvi mednarodne komisije kriminalne policije.
Spoštovani gospodje) Kakor je to vprašanje kriminalne policije važno, se mi zdi, da bo treba v bodoče posvetiti pozornost tudi mednarodnemu sodelovanju policije pri pobijanju rušilne in sub-verzivne agitacije in propagande. To podtalno ro-varjenje, naperjeno zoper družabni red in često tudi zoper obstoječo obliko države ali celo zoper celoto države in njeno suverenost, je mnogo bolj nevarno od početja kriminalnih zločincev. Pri kriminalnih tipih gre vendarle samo za posameznike, individue, ki s svojim protisocialnim in zločinskim nagonom ogrožajo družbo, ostanejo pa vendarle osamljeni pojavi, abscesi na zdravem telesu, ki jih je moči predretL Pri razdiralnih in subverzivnih elementih pa gre za široko spleteno mrežo osnov in načrtov, ki izrabljajo današnje težke razmere. V prvi vrsti je naša mladina žrtev teh temnih sil, ki povzročajo s svojo brezvestno agitacijo prena-sičenost ozračja z razstrelivi. Zdi se, da čaka mednarodno policijsko sodelovanje baš v tem pogledu velika kulturna naloga. Umestno bi bilo, da se okvir intenzivnejšega sodelovanja razširi preko čisto kriminalne policije na ta še važnejša področja.
Spoštovana gospodal Ko posvečate svoje delo cilju, da se naša družba čimbolj zavaruje pred protisocialnim delovanjem zločinskih elementov, vam želim, da se v naši prestolnici kar najbolje počutite. Mlada država smo in zato vam ne moremo nuditi v tolikšni meri arhitektonskih in drugih lepot mesta, kakor morejo storiti stare države. Vzlic temu pa upam, da boste odnesli iz naše države prijetne in lepe spomine. Vaš obisk nam je prijeten in iskreno se vam pridružujemo v prisrčni želji in upanju, da boste spozna»!i lepote naše države in naše razmere, ki še zmerom svedočijo, da je bil naš narod stoletja in stoletja oviran pri dela za svoj kulturni napredek ln da je moral vse sile posvetiti najprej za svojo osvoboditev. Te razmere govore tudi o resnem prizadevanja našega svobo-
doumnega in vztrajnega prizadevanja, U bo teb.
movalo pri dela z drugimi kulturnim! državami.
Ko končujem svoj govor, Izjavljam, da fe IX kongres mednarodne komisije kriminalne pollcife otvorjen.
Govor ministra 'Jr. Korošca so vsi navzočni
pozdravili z viharnim pritrje-vanjem. Nato )e povzel besedo predsednik dr. Skubl. Pozdravil )e kongres v nemščini, francoščini in v srbščini. Izrazil je svoje posebno zadovoljstvo, ker je doživel čast, da lahko pozdravi toliko uglednih policistov v slavnem Belgradu. Vsem se zahvaljuje, zlasti pa belgrajskim tovarišem, ki so ta kongres pripravili in visokemu pokroviteljstvu jugoslovanske vlade, oziroma njenemu zastopniku ministru dr. Korošcu,
Nato je »pregovoril v imenu pravosodnega ministra vrhovni državni tožilec dr. Dušan Pejlč. V imenu pravosodnega ministra je prisrčno pozdravil udeležence kongresa tn izrazil željo, da bi učakali najboljši uspeh pri svojem delu, ker pričakuje tega uspeha ves civilizirani rvet, ki si žeD miru, dela in varnosti.
V imena mesta Belgrada je prisotna pozdravil belgrajski podžupan Drag. Todorovlč v francoščini. Poudaril je, da dejstvo, da te ja danes zbralo v Belgradu toliko odličnih osebnosti, kale vnovič pomen našega mesta kot važnega središča na krii-potju velikih cest, ki družijo vzhod z zahodom. Ta kongres je vnovič pokazal, da je možno in potrebno sodelovanje mej narodi v miru, mesto Belgrad ima pa samo eno željo, da bi živelo hi se razvijalo v miru m fjripomoglo čim več k temu sodelovanju. Zato se danes pridružuje tej akciji ti) ji želi uspehov.
_ Nato je dobil besedo upravnik mesta g. Milan Ačimovič. V imena članov belgrajske policije je pozdravil otvoritev kongresa in izrazil zadovoljstvo, ker so mogli stopiti v direktne stike z naj-odličnejšimi zastopniki javne varnosti tolikih držav. Jugoslavija je zmerom odjnrala in spremljala z največjim zanimanjem mednarodno policij«Jko sodelovanje in njeni zastopniki bodo zelo srečni, če bodo mogli prijjomoči v kar največjem obsegu k razširitvi in utrditvi tega sodelovanja, prepričani, da je sedanje sodelovanje v največjo korist ne samo držav članic mednarodne komisije kriminalne policije, temveč tudi v blagor vsega človeštva.
Na koncu je govoril še g. Dressler, generalni tajnik mednarodne komisije kriminalne policije i» dvorni svetnik na Dunaja.
S tem se je svečana seja kongresa končala, kongres bo pa nadaljeval del svojega dela 'ianee ob 4 popoldne.
Ob 12 »o se vsi kongresisti odpeljali z avtomobili na Avalo in se poklonili pred grobom neznanega junaka.
Uvod h vladi g. Bluma
700.000 homanislov paradira po Parizu
Pariz, 28. maja. b. Včeraj so nasledniki ideje pariške Komune proslavili 66 letnico streljanja svojih tovarišev na zelo časten način. Ze od ranega jutra je zavladalo po vseh pariških ulicah in tudi v predmestjih Pariza svečano razpoloženje. Velike množice delavstva so se zbrale v svojih organiza-
sredstvi mogoče v sodobnem svetu, ki je vržen iz tira, uveljaviti brez kompromisa krščanska načela v državnem in zasebnem življenju. »Re-xisti« so vstali in se razvijali proti volji obstoječih oficielnih katoliških strank, občutili so tucli vso težo obsodbe in izključitve iz stranke, a šli so mimo tega na volišče, odkoder se vračajo z 21 poslanci, torej s skupino, brez katere bo danes težko sestaviti katerokoli vlado v BeL giji. Verjetno pa je, da se bodo »rexisti< uvrstili pod okrilje katoliške stranke, ki bo s tem notranje reformirana, pomlajena in utrjena šla v svetlejšo bodočnost. Zmaga »rexistovc torej ni poraz katoličanov, marveč pritok mlajših in s tem bolj dinamičnih sil v stari pokret, kjer bodo povzročile potrebne prilagoditve, a se bodo tudi same obrusile ob modrosti političnih skušenj. Porast flamskih naeionnlistov, ki so katoliški, je čisto svojstven pojav v Belgiji in z,a
svetovnonazorno opredeljenost Belgije pomeni le okrepitev katoliške fremte. Torej tudi v katoliškem taboru postaja bojna črta vedno bolj jasna in odločna, vedno bolj pripravljena na veliko borbo, ki jo bo moralo krščanstvo oči-vidno v tem stoletju izvojevati z drugim, tudi jasno opredeljenim in odločno na boj pripravljenim taborom svetovnega komunizma.
Če « tega vidika presojamo belgijske volitve, moramo biti veseli. Fronte postajajo jasne. Vmesna polja sc prazni jo. Tam .so udobno životarili razni idejni mešetarji, ko so časi bili manj kritični. Danes izginjajo in beže na vse strani. Nasproti pa si bosta ostala, kot smo že vedno v našem listu naglašali, edina nasprotnika, ki imata danes jasne programe, krščanstvo in komunizem. Čim prei bo vmesno polje očiščeno raznih posrednikov in prekupčevalcev, iem boljše.
rijah in eo nato v sprevodih korakle skozi pariške ulico ter pele komunistične in socialistične pesmi, pa tudi Internacionale ni manjkalo. Inozemri so 7. začudenjem gledali velike »prevode in majali z glavami. Policija je imela lahko delo, ker so bili vsi delavci zelo disciplinirani in ao sami pazili na to, da se je proslava povsod v redu Izvršila. Po sprevodu skozi inesto je odšla ogromna množica delavstva na pariško pokopališče Pere la Cliaise ter se tam spomnila svojih tovarišev, ki so bili leta 1871 ustreljeni po republikanski gardi. Bodoči predsednik francoske vlade Leon Blum je zadovoljen opazoval ogromen prevod, ki ga je burno pozdravljal. Na pokopališču je Leon Blum, ki so ga obsipale množice delavcev s cvetjem, v daljšem govoru navduševal delavstvo za nove reforme na socialnem polju. Proslave 65 letnice streljanja francoskih komunistov se je udeležilo f*10 700 tisoč delavcev, ki so prišli iz bližnje in daljne okolice Pariza. Do nemirov ni prišlo in so svečanosti potekle v najlepšem redu.
Zemunska vremenska napoved za 26. maj: V za
padni polovici kraljevine vedro vreme. Temperatura se ne no posebno spremenila. Sonce izide ob 3.59. zaide ob 19.11.
V znamenja
reformacije in reorganizacije
sti parlamentarne tn občinske volitve za časa JNS režima 1... Mi ne bi bili verjeli, da je dr. Kramer zmožen, na tak način zameglevati dejanski položaj sebi in drugim, ker on najbrž res sam verjame, da je besni teror, s katerim je JNS režim pošiljal sto-venske in hrvatske narodne voditelje v konfinacijo in zapore ter dobri dve tretjini države, ki jih je postavil izven zakona, pognal v obup ter državo samo pripeljal na prag državljanske vojne, pomenil »konsolidacijo in normalizacijo državec. Toda če je dr. Kramer, ki je bil temu režimu v Sloveniji duša, tako zaslepljen, niso drugi, ki so na svoji koži občutili bič, s katerim je njegov režim opletal po hrbtu našega naroda. Če bi bil dr. Kramer pomislil na mnogoštevilne žrtve tega »konsolidacij-skega procesa«, ki je pretežni del slovenskega in hrvatskega naroda proglasil zn protidržaven, pa tudi večino srbskega ljudstva pognal v skrajno opozicijo tja do najskrajnejše levice, ne bi bil v svojem nedeljskem govoru tak6 brezokueno poveličeval »znanih in neznanih mučenikov nacionalne ideje«, to se pravi, tisto nekoličino z jugosloven-skim fašizmom prežetih učiteljev, ki Jih je bila sedanja vlada primorana zaradi ljudstva prestaviti, ne da bi jiin e tem prizadela ne krivice ne škode, kakor je to bil sistem avtoritarnega JNS režima.
S tem menda lahko končamo, samo to bi bilo omeniti, kako so namreč delegati JNS na tem sestanku zaključili reformacijo in regeneracijo ter pomladitev svoje stranke. Ža predsednika je bil izvoljen g. dr. Janko Rajar, za podpredsednika Ivan Pucelj tn dr. Kramer, za poslevodečega < pod-
aredeednika dr. Otmar Pirkmajer, za tajnika dr. 'arjan Zajec, za blagajnika pa narodni poslanec Albin Koman. Kakor vidimo, že predsedstvo predstavlja »temeljito pomlajen in prenovljen aparat«, kaj naj še porečemo o drugih, ki so dobili manjše šarže, kakor gg. Rajko Turk, Milan Mravlje, Avgust Lukačtč in drugi, kojih imena bo »Jutro« še objavilo tn ki naj nam bodo v dokaz, kako zelo ee je JNS v enem letu, ko ni več na vladi, pomladila ... Manjka samo še dveh mladcev, bivšega župana dr. Puca in bana dr. Marušiča, ki sta osten-tativno izostala od nedeljskega sestanka, menda zato, ker nič kaj ne verjamete v pomladitev JNS, kakor tudi mi ne.
Velika radovednost je zavladala po Sloveniji, ko je nedeljsko »Jutro« v uvodniku napovedalo, da se zbere v Ljubljani »Jugoslovenska nacionalna stranka« v svrbo »reformacije in reorganizacije«. Pa je bila zamišljena temeljita akcija v tem smislu, dokazujejo besede, da se je »JNS odločila, da izvrši prečiščenje svojega aparata in obnovo svojega polnega delovanja«. Ko se bo to zgodilo — tako je »Jutro« zaključilo ta svoj članek — bo »reorganizirana JNS pokazala, s kakšnim velikim političnim in moralnim kapitalom razpolaga jugoslovenska misel tudi v naši Sloveniji«.
Kaj čuda torej, da je javnost napeto pričakovala, kako se bo JNS na svojem nedeljskem sestanku 34. t m. v ljubljanski Kazini reformirala in temeljito prečistila svoj v resnici hudo zaprašeni in razmajani aparat ter ga napolnila z novimi idejami. Kakor beremo v »Jutrovem« poročilu o tem sestanku, je na njem nnstoptl kot prvi govornik slavni gospod Pucelj, kateremu je zdaj dr. Kramer očividno odstopil mesto prvega fiihrerja JNS. To je torej prvi čin reforme, da so izmenjali prvo glavo pohorske stranke in za idejnega vodjo izbrali na mesto dosedanjega preveč konservativnega in salonskega šefa takega »moža iz ljudstva«, kakor je Ivan Pucelj, ki je mojster prilagodevanja, prepleskovanja in obnavljanja takih starih hiš, kakor je JNS. Novi »idejni« vodja je imel govor, v katerem je v svoji neprekosljivi umetnosti političnega .švarckinstlerja' kratkomalo zatajil šestoja-nuarsko idejo avtoritarne države in se proglasil za stoprocentnega demokrata, ki je vedno bil za »likvidacijo diktature«, čeprav samd za »postopno« ... To je kajpada nekoliko šokiralo gospoda dr. Kra-merja, ki je v svojem naslednjem govoru skušal prehudi skok Bvojega prijatelja na levo popraviti s tem, da je povzdigoval v nebo ideje in načela nacionalne avtoritarne države, z drugimi besedami fašistične diktature, ki da je bila pravo razodetje edino pravega jugosloven6kega narodnega ln državnega edinstva — stara lajna, ki jo dr. Kramer že osemnajst let vrti in ki naj predstavlja idejno obnovo in reformacijo JNS, kakor je napovedalo »Jutro« ... G. dr. Kramer, ki je hotel Ivana Puclja očividno prekositi, je tudi dejal, da se je pod avtoritarnim režimom »konsolidacijskl proces v naši državi razvijal normalno«, kar da so pokazale zla-
Kralj na slavi konjenice svoje garde
Belgrad, 25. maja. m. Konjiška brigada kraljeve garde Je danes zelo slovesno proslavila svojo slavo kot spomin na ustanovitev kraljeve garde. Mnogoštevilne goste, ki so bili pozvani na slavo, je sprejemal poveljnik kraljeve garde divizijski general Aleksander Stankovič. Okrog 11 Je prispel v kraljevo gardo minister za vojsko ln mornarico armadni general Ljubomir M a r i č, kateremu je podal poročilo poveljnik konjiške brigade kraljeve garde konjiški brigadni general Župa-njevac. Nato so prišli na slavo ministri dr. Meh-med S p a h o, dr. C v e t k o v i č, dr. B e h m e n, dr. K o ž u 1, J a n k o v i č, L e t i c a in dr. Krek. Nekaj minut nato se je pripeljal predsednik vlade in- zunanji minister dr. Milan S t o j a d i n o v i č. Takoj za njim pa sta prišla kraljevska namestnika dr Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič.
Okrog pol 11 ure sta se pripeljala na slavo Nj. Vel kralj Peter II. in Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Vojaška godba je zaigrala državno himno. Kralj Peter II. in knez Pavle sta se najprej pozdravila s kraljevskima namestnikoma, nato s predsednikom vlade in z vsemi ministri.
Poveljnik konjeniške brigade general Župa-njevac je iinel nagovor na vojaštvo, kateremu je pojasnil pomen današnje slave. V toplih besedah se je spominjal pokojnega kralja Aleksandra L, ki je poveljeval najhrabrejši srbski armadi ter se v teh borbah izkazal s svojim junaštvom kot vojskovodja. Na koncu svojega govora je omenil Nj. kr. Vis. kneza namestnika, s pomočjo katerega so se prebrodile razne novaruosti. Dejal je, da Nj. Vel. kraljica Marija skrbi za mladega kralja
Petra II., sina neumrlega kralja Aleksandra.
Poveljnik konjeniške brigade je nato proetl kralja za odobritev, da se sme izvršiti mimohod, kar Je kralj dovolil. Po mimohodu se je kralj odpeljal v dvor. Knez Pavle pa je z dr. Stanko-vlčem ln dr. Perovičem ter vsemi ministri šel v letni paviljon, kjer je bilo svečano kosilo. Pred paviljonom se Je knez namestnik Pavle pozdravil z vsemi častniki konjeniške brigade.
Zdravica kneza-namestnika
Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je na banketu, prirejenem na današnji proslavi konjeniške brigade kraljeve garde, imel naslednji govor:
Čestitam slavo konjeniški brigadi in sem srečen, da morem ta praznik preživeti sredi kraljeve garde. Zveze med mojo rodbino in vojsko so neločljive. Iz tega sodelovanja se je rodila naša država. Vojska je njena hrbtonica. Kakor je našo kraljevino ustvarila, tako jo bo znala tudi ohraniti. V hudih in burnih časih, ki jih preživlja Evropa, je prava tolažba videti tako pozitivno silo, kakršna je jugoslovanska narodna vojska. Edina naloga tako vojske kakor dinastije je, služba za domovino. Preteklost in sedanjost nas učita, da se moramo zanašati predvsem nase. Kdor je močan, tega spoštujejo, in kogar spoštujejo, temu dajo mir. Vem, da ste prenesli na našega mladega kralja ljubezen, ki ste jo gojili do njegovega nesmrtnega očeta. Zato ras vabim, da vzkliknemo: Živel kralj Peter II. I Dvigam čašo na vaše zdravje, gospodje častniki! Živeli 1
Neguš še razburja Rim
Velike	prtprave za sprejem v Londonu
Rimski tisk svari • • .
Nov pravilnik o točenju alkoholnih pijač
Belgrad, 25. maja. m. Finančni minister je predpisal pravilnik o pravici točenja in prodajanja alkoholnih pijač.
Po čl. 1. lahko toči na drobno ali veliko alkoholne pijače na katerikoli način in jih prodaja v originalnih zaprtih steklenicah oseba, ki je za to dobila posebno pravico. Za izdajanje take pravice je pristojno finančno ravnateljstvo za področje, kjer se bo ta pravica izvrševala, razen za točenje pri spremljanju vojaških enot na pohodu, kjer je pristojno finančno ravnateljstvo. V smislu določil tega pravilnika se točenje alkoholnih pijače lahko izvršuje na drobno ali veliko. Pod točenjem na drobno se razume prodajanje pijač v neomejenih količinah; pod točenjem na veliko se razume prodaja naenkrat, in to vina nad 50 litrov, piva nad 25 litrov, špirita in špirftovega žganja nad 50 1, žeranja, dobljenega po destilaciji od sadja, in drugih alkoholnih pijač nad 25 litrov. Oseba, ki prodaja vino in žganje lastnega pridelka in z lastnega zemljišča ali iz svoje kleti v hiši, kjer stalno stanuje, in to po vaseh nad 5 1, a v mestih nad 10 t naenkrat, se ne smatra za točilca alkoholnih pijač. Taka oseba se ne smatra za točilca alkoholnih pijač niti tedaj, če vino ali žganje lastnega pridelka z lastnega zemljišča prodaja izven svoje kleti in mesta stalnega bivanja v količinah nad 50 1 vina ali 25 1 žganja naenkrat. Tega pa ne sme delati v odprtem lokalu, temveč samo z voza ali s kakega drugega prevoznega sredstva.
Po čl. 4. lahko prodajajo alkoholne pijače v neomejenih količinah tudi trgovine, kavarne, deli-katese in njim slične prodajalne, toda samo v originalnih zaprtih steklenicah, kakršne so si nabavile ii tovarne. Teh steklenic pa ne smejo same polniti, niti jih ne smejo odpirati in jih pretakati.
Po čl. 5 se pa ne smatrajo kot trgovine za točenje odnosno prodajo alkoholnih pijač: a) skladišča, pivovarne, druge tovarne alkoholnih pijač, ki prodajajo te pijače v originalno zaprtih sodih ali steklenicah, kakor so jih nabavile bodisi v tovarni, in teh sodov ne polnijo, ne odpirajo, niti ne pretakajo v manjše sode; b) lekarne, ki morajo imeti po predpisih špirit in druge alkoholne pijače zaradi prodaje tn ki tudi v svojih laboratorijih izdelujejo medicinska vina; e) drogerije, ki prodajajo alkoholne pijače, v kolikor imajo po obstoječih predpisih pravico.
CL 6 določa, da kdor hoče dobiti pravico točenja alkoholnih pijač na drobno, mora predložiti finančni direkciji prošnjo in ji priložiti dovoljenje pristojne upravne oblasti, kolikor je za izvrševanje te obrti po zakonu o obrtih tako pooblastilo predpisano.
Čl. 7 določa, da bodo finančna ravnateljstva izdajala pravico za točenje alkoholnih pijač na drobno na sejmih, na raznih proslavah, slavnostnih zborovanjih, veselicah in temu podobno samo onim osebam, ki so to v prošnji izrecno zahtevale in ki že imajo dovoljenje pristojne upravne oblasti za izvrševanje stalne goetilničareke obrti.
Cl. 8 določa, da bo finančna direkcija izdajala pravico za točenje na drobno po klubskih prostorih, kazinah, čitalnicah in slično, kamor imajo dostop samo člani in po članih uvedeni gostje, samo če se bodo dotični prošnji priložila tudi od pristojne oblasti potrjena društvena pravila.
Čl, 10 določa, da mora vsak, kdor želi dobiti pravico za točenje alkoholnih pijač na veliko, predložiti pristojnemu finančnemu ravnateljstvu prošnjo in ji priložiti: a) dovoljenje pristojne upravne oblasti za izvrševanje te obrti po zakonu o obrtih, b) dokaz, da more voditi predpisane knjige o sprejemu in izdaji pijače ter c) dokaz, da je v stanju staviti v promet najmanj 200 hI alkoholnih pijač letno.
Nadaljne najvažnejše določbe omenjenega pravilnika so v tem, da se pravica za točenje in prodajo alkohola ne sme izdajati zakonitim ženam in mladoletnim otrokom aktivnih državnih uslužbencev, ki so nadzorni organi za take obrte v kakršnemkoli oziru, ne oziraje se na kraj njihovega službovanja.
Pravica na točenje alkoholnih pijač na malo in veliko, kakor tudi pravica alkoholnih pijač v originalnih zaprtih steklenicah Je vezana za osebo, kateri je izdana ter se ne more prenesti na drugega, pa tudi ne dati v zakup. Po smrti imetnika gostilniške obrti lahko na podlagi obstoječih pravil za točenje, odnosno prodajo alkoholnih pijač nadaljnje nhrt vdova, ki je zh rasa smrti Imetnika
imela pravico na vzdrževanje, kakor radi otroci	•
(vnuki), ki imajo pravico do nasledstva. Takšno	j
nadaljevanje obrti pa se mera v roku treh »ne-	•
secev prijaviti pristojnemu finančnemu ravnatelj-	|
s'vu ter izposlovati novo pravico za točenje, od-	j
nosno prodajo. Finančno ravnateljstvo mora takoj,	!
kakor hitro dobi to prošnjo za pravico do točenja	1 alkohlnih pijač na malo in veliko, ali v originalni!h zaprtih steklenicah, prosilcu izdati takoj takšno dovoljenje. Organu finančnih oblasti se mora vedno
!»o določbah tega pravilnika dopustiti pregled vseh	i
knjig, ki jih vodijo točilci oziroma prodajalci. Pri-	■
vatna stanovanja tožilcev ali prodajalcev alkohel-	t
nlih pijač. Takšen pregled finančnih organov v	j
privatnem stanovanju imetnika koncesije za to-	i čenje alkoholnih pijač pa se sme izvršiti samo po
splošnih predpisih o preiskavah v privatnem eta-	I
novaaju.	j
Točilci alkoholnih pijač aa nai o se ne smejo bavitl s prodajo denaturiranega špirita. Izdana pravica za točenje alkoholnih pijač na malo in veliko, kakor tudi v originalnih zaprtih steklenicah pa lahko ugasne, ali pa se odvzame z odlokom.
Pravica ugasine v naslednjih primerih: Če »e imetnik koncesije odreče pravici s prijavo, da preneha izvrševati obrt, dalje s smrtjo, če v roku treh mesecev od dneva, ko je bila izdana pravica, preneha z delom, ali če delo ustavi za daljšo dobo kot tri mesece. Pravica ugasne tudi, če pooblaščeni prodajalec ali točitelj prenese to svojo pravico brez predhodne odobritve finančnega ravnateljstva Iz enega v drug lokal, če višja apravna oblast razveljavi dovoljenje, odnosno, če nižja pooblaščena noravna oblast da prijavo, da je imetnik obrtnega lista dobil dovoljenje odnosno pooblastilo za prodajo na podlagi nepravilnih dokumentov, če upravna oblast pooblaščenca takšno dovoljenje odvzame na podlagi obrtnega zakona, ali če pooblaščenec do ponovnem opomina finančne oblasti nI zadostil svojim dolžnostim, ki so vezane s pravico taksne obrti, in končno, če pooblaščenec odda svojo pravico v zakup.
Za pravico točenja alkoholnih pijač na malo ali na veliko se plača po točki 1, tarifa 62, taksnega zakona za vsako polletie vnaprei in sicer: a) v Belgradu. Zagrebu, Ljubljani. Mariboru, Novem Sadu, Osjeku, Sarajevu, Splitu, Subotici, Skopi ju, Nišu in Šibeniku 1500 Din, 1000 Din, 750 Din. 500 Din, 300 Din, 200 Dm; b) v mestih z nad 15.000 prebivalcev 1000 Din, 750 Din, 500 Din, 300 Din, 200 Din, 150 Din; c) v mestih z nad 2000 do 15.000 prebivalci 750 Din, 500 Din, 300 Din, 200 Din, 150 Din, 100 Din: č) v mestih do 2000 prebivalcev 500 Din, 300 Dm, 200 Din, 150 Din, 100 Din in 50 Din.
Redna odmera taks za pravico do točenja r«'koholnlh pijač na malo ln veliko se vrši vsako tretje leto po posebnem odbora za odmero teh taks. Davčne uprave bodo meseca septembra po preteku vsakega triletnega razdobfa pozvale s splošnim javnim pozivom točilce alkoholnih piiač na malo in na veliko, da v roku od 1. do 30. oktobra predložijo pristojnemu oddelka finančne kontrole pravilne prijave. Točilcem, ki ne bt predložili prijave do navedenega roka, se bodo odmerile takse po uradni dolžnosti na temelju uradnih podatkov.
Dobrodelna in humana društva lahko na svojih veselicah, ki imajo humane namene, izvršujejo točenje alkoholnih pijač na malo, ne da bi za to plačala takse, če fo točenje izvršujejo v lastni režiji. Pravica za takšno točenje pa se v vsakem posa- i meznem slučaju izda od strani pristojnega finančnega ravnateljstva na prošnjo dotičnega društva in na predlog pristojne davčne uprave na temelju predloženi! društvenih pravil, ki naj služijo kot dokaz. da je društvo zares dobrodelno in humano.
Vse obstoječe obrti, ki imajo ob času, ko po- j stane veljaven ta pravilnik, pravico za točenje alkoholnih pijač dodeljeno po prejšnjih predpisih, zadržiio to pravico, v ostalem pa veljajo tudi za nje določbe tega pravilnika, ki je, objavljen z današnjim dnem v Službenih novinah, postal veljaven.
Dunajska vremenska napovedi pretežno jasno ob naraščanju temperature.
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo oblačne, počasi ss bo siaaailo. temperatura zmerno.
Rim, 25. maje. b. Potovanje abesinskega cesarja v London je povzročilo velikansko vznemirjenje v vsej Italiji in se to zlasti vidi iz pisanja italijanskih časopisov, ki pšejo obširne članke o potovanju pobeglega cesarja v Anglijo. V poročilih iz Londona zlasti povdarjajo italijanski listi, da ®o pričeli britanski sankcionisti iz Londona in Doweiia velikanske priprave za sprejem abesinskega cesarja, ki ga nameravajo nadvse svečano pozdraviti in prirediti r zvezi s tem protiitalijanske demonstracije. Ni ie točno znano, kdaj bo neguj prišel v Anglijo, vendar pa je že na poti s svojima sinovoma in hčerko. Vozi se na neki britanski ladji po Sredozemskem morju. V Gibraltarju bo prestopil na potniško ladjo »Oiford« ter bo nadaljeval pot proti Londonu. Italijanski listi zlasti povdarjajo, da je že pred 7 dnevi britanska vlada demantirala vest, da bo Haile Selasie v resnici prišel t Britanijo. Vsi znaki pa kažejo, da se je morala vlada, ki je zelo slaiba, kar ve že vas »vet, ud a ti strahovitemu pritisku, ki so ga izvršili nanjo britanski sankcionderti in da je dovolila obisk cesarju Haile Selasiu r Londonu.
Ti dogodki, piše »Tribuina«, vsekakor ne bodo še teko kmalu prinesli pomiritve med Veliko Britanijo in Italijo, zlasti še, ker bodo britanski sankcionisti prihod Haile Selaeia izkoristili za to, da
pož*n*o protiitalbansko gonjo v vsej Veliki Britaniji. Navzočnost bivšega abesimskega cesarja, kakor ga imenujejo Italijani, bo prinesla na površino razna zelo delikatna vprašanja, kajti ,kakor se iz vsega počenjanja vidi, priznavajo britanske oblasti cesarja Haile Salasia še vedno kot legitimnega gospodarja tn cesarja Abesinije, čeprav je resnica ravno nasprotna in »Gazeta del Popolo« V rvezi e tem opozarja Veliko Britanijo, naj s tem cesarjem pazljivo postopa, da ne bi prišlo do nepotrebnih in neljubih incidentov. Italijanski listi pišejo, da še ni znano, če bo cesar v Londonu svečano sprejet, ali bo prišel ineognito. Vojni krogi v Angliji predvidevajo, da bo cesarju Hailu Selasiu v Doverju, ali kakšni drugi angleški luki, v kateri se bo izkrcaj cesar Haile Selasie, izkazala čast četa angleških vojakov in da mu bod«» nasproti prišli tudi visoki angleški predstavniki vojaštva in pa tudi predstavniki angleške vlade. Kako zelo spreminja britanska vlada svoje stališče, dokazuje najbolj piano kolonialnega ministre Thomase, ki Je godal ostavko na svoj položaj zaradi težav vlade. Britanska vlada je neodločna, ker noče pravočasni? priznati resnice, temveč dopušča, da v sami oje«*)' notranjosti prihajata do izraza dve razni struji, Id i onemogočata hanmoaično sodelovanje vneli ministrov.
Barikade po Palestini
„Red z železno roko..."
Lwndon, 25. maja. b. Po zadnjih vesteh iz Palestine se jasno vidi, da sedaj ne gre več samo za epopade med Arabci in Židi, ki so trenutno potisnjeni v ozadje, ampak so pričeli Arabci predvsem borbo proti Angležem, zlasti pa proti policijski in vojni sili. Revolucionarno gibanje se je razširilo na ves orient in postane lahko zelo nevarno, če se Velika Britanija ne bo hitro znašla in ugodila zahtevam Arabcev, ki smatrajo, da so Angleži glavni krivci za današnji položaj v Palestini in da je treba proti njim voditi glavno borbo. Kajti če bo ta borba uspela, bodo Arabci z Židi lahko obračunali.
Angleški visoki komisar je storil včeraj zelo energične ukrepe proti Arabcem. Najprej je pustil aretirati vse znane agitatorje in voditelje, onim pa, ki so ostali še svobodni, je prepovedal, da se oddaljijo izven določenega območja. Vsem članom arabskega stavkujočega odbora so odvzete potne izkaznice in avtobusni potni listi. Prepovedano je vsako zbiranje Arabcev, enako pa je bilo tudi prepovedano zborovanje županov, ki bi se moralo vršiti včeraj v Jeruzalemu. V Nablusu in okolici je prišlo včeraj med Arabci in škotskimi vojaki, ki so pred kratkim prišli iz Egipta, do hudega spopada. Arabci so nekajkrat zgradili barikade proti vojski. Pri tej priliki je bilo ubitih več Arabcev, ranjenih pa je bilo tudi nekaj angleških vojakov. O smrti nekaterih angleških vojakov v teh bojih vesti še niso potrjene. V okolici Nablusa so Arabci iz zasede streljali na avtomobil, v katerem ee je peljal poveljnik angleškega letalstva v Palestini. Poveljnika pa je spremljal blindirani avtomobil, ki je na napadalce takoj otvoril močan ogenj iz strojnice ter jih razgnal.
V Jeruzalemu in Nablusu so Arabci po ulicah delili letake, v katerih opozarjajo angleške vojake, naj se nikar ne pojavljajo na ulicah, če jim je življenje drago. V Nur el Semu so Arabci skušali z naskokom osvoboditi svoje tovariše iz zapora, vendar pa jih je policija z največjim trudom odbila. Tudi v Jafi je prišlo do hudih spopadov med oboroženimi Arabci in policijo. Na obeh straneh so znatne izgube. Kako daleč gredo Arabci, dokazuje najbolj dejstvo, da je vrhovni komisar Velike Britanije prejel grozilna pisma, v katerih mu Arabci grozijo z umorom, ker je zakrivil zadnje dogodke v Jeruzalemu.
Jasno je, dn se britanske oblasti ne bodo pustile ustrahovati od Arabcev In so v odgovor na izzivanja in na razne napade v Ban Lubusu in Ebrunu odstavili arabska župana, na njuna mesta pa so postavili židovske komisarje. Ker pa vsi dosedanji ukrepi britanskih oblasti niso imeli nobenega vidnega uspeha, je bil vrhovni komisar prisiljen, da prosi za nujno pomoč, nakar eo napravili red z železno roko.
Jeruzalem, 25. maja. b. Po vsej Palestini so se zadnji nemiri pričeli razširjati v nevarno četniško vojno med britanskimi vojnimi silami in pa arabskimi revolucijonarji. Številne konfinacije arabskih voditeljev niso prav nič pomagale in eo imele ravno nasprotni učinek, kakor pa so si ga predstavljale britanske oblasti. Oboroženi Arabci so pričeli sedaj napadati celo večje britanske oddelke in se pri tesi poslužujejo najmodernejše vojne taktike iu
razpolagajo tudi t modernim orožjem. Na vseh koncih in krajih se sliši streljanje in spopadi se množe iz ure v uro. Britanske sile so mnogo preslabe, da bi mogle naglo streti* odpor Arabcev
Po zanesljivih informacijah je britanski vrhovni komisar zahteval nujno okrepitev vojaških oddelkov, ker se je položaj pričel nepričakovano zelo naglo razvijati in bi lahko prišlo do neugodnih tznenadenj, če bi britanske oblasti ne bile pravočasno in dovolj pripravljene, da s silo zadušijo nevarno vsearabsko gibanje. To gibanje se je sedaj preneslo na ves orient, kjer živijo Arabci. Vsi napori britanskih oblasti, da ee sklene med Židi ip Arabci nekak kompromis, so bili brezuspešni.
Šahovske tekme
Moskva, 25. maja. AA. (DNB.) V devetem kolu mednarodnega šahovskega turnirja ie Kahn premagal Flohra, partije Botvinik-Lebenfiž, Lilienthal-Ragozin, Eliskasez-Capablanca so bile remis. La-sker in Rjumin svoje partije nista dokončala.
Stanje po devetem kolu: Capablanca 6 in pol, Botvinik, Rogozin 5, Levenfiš, Kahn 4 in pol, La-sker, Rjumin 4 (1), Flohr 4, Lilienthal 3 in pol, Eli-skazes 3 točke.
(Partije osmega kola: Capablanca je premagal Lihenthala, Flohr Eliskazesa, Riumin Khana, partiji Ragozin-Botvinik in Levenfiš-Lasker sta bili remis.)
Roparski napad sredi mesta
Nocoj okoli pol 9 se je pripetil na Vojašni-škem trgu drzen roparski napad, ki je razburil ves ta mestni del. Ko se je 76 letna zasebnica Terezija Vrhovni k, ki stanuje na Vojašniškem trgu 3, vračala proti domu, je pristopil k njej neznan mlad fant ter jo nekaj vprašal. Ženska, ki vprašanja ni razumela, je obstala, v tem trenutku pa je že fant planil nanjo, zgrabil za ročno torbico in jo ji hotel iztrgali iz rok. Ko se je ženska krčevito oprijela svoje torbice in pričela kričati, jo je fant z vso močjo sunil v prsi, da se je opotekla, pri tem pa izpustila torbico. Fant se je takoj nato podal po temnem trgu v divji beg. Na vpitje napadene ženske so prihiteli takoj bližnji stanovalci in drugi ljudje, ki eo tedaj bili na trgu, ter priskočili ženski na pomoč. V tem trenutku se je pojavil tudi že stražnik, ki je hitro ujel roparja ter ga aretiral. Fant, ki je izvršil drzen roparski napad, je 20 letni Horvat iz Žerjavcev pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Pripoveduje, da je prišel v mesto iskat dela, ker pa ga ni našel, si je hotel na tak način pomagati do denarja. V torbici, ki jo je iztrgal ženski iz rok, je bilo 84 Din. Policija je napadalca zaprla ter ga bo izročila sodišču.
Uršalinska gimnazija -pravico javnosti
Belgrad, 25. maja m. Na intervencije obe) slovenskih ministrov je prosvetni minister Dobrivoj Stošovič danes podlpasl odlok, ■ katerim M prizna pravica Javnosti nepopolni iensld realni gimnaziji urihiiifik v Ljubljani ia sicer sa vse štiri razreda.
Bolgarski
Ljubljana, 25, maja.
Pretekli teden se je podala na daljšo ekskurzijo po Jugoslaviji večja skupina bolgarskih zadružnikov. Te dni se je ustavila za nekaj dni v Zagrebu, danes dopoldne pa je z zagrebškim potniškim vlakom prispela v Ljubljano. V skupini je 52 odličnih predstavnikov bolgarskega zadružništva, med njimi 8 dam, pod vodstvom generalnega ravnatelja Zveze bolgarskih narodnih zadružnih bank dr. Ilije Pa^azova.
Jugoslovansko-bolgarska liga in slovenski zadružniki so bolgarskim bratom pripravili na ljubljanskem kolodvoru prisrčen sprejem. Na peronu so bili zbrani ljubljanski župan dr. Adlešič, zastopnika Jug. bolg. lige PustovlemSek in Bučar, številni zastopniki slovenskih zadrug in zadružnih ustanov, me dnjimi tudi zastopniki Zadružne zveze, godba »Sloga« in precej občinstva.
Ko so Bolgari izstopili iz vagonov, jih je najprej pozdravil v imenu slovenskih zadružnikov g. Klebl ter jim izrekel dobrodošlico. Izrazil je željo, da bi se stiki, ki jih goji slovensko zadružništvo z bolgarskim, s tem obiskom še bolj poglobili ter da bi bolgarski zadružniki v teh dneh vzljubili slovensko zemljo, ki jih sprejema z odprtim srcem kot svoje rodne brate.
Godba »Sloga« je zaigrala bolgarsko himno »Šumi Marica«, nakar je pozdravil goste v imenu mesta Ljubljane župan Jr. Adlešič, želeč jim, naj bi se med Slovenci ne počutiil kot gostje, ampak kot bratje med brati.
V imenu Jugoslovansko-bolgarske lige je po-edravil goste njen predsednik Pustoslemšek, ki jim
i'e predočil, da bodo ta dva dni bivali med narodom, :i živi na najzapadnejši in najbolj izpostavljeni točki slovanstva, ter spoznavali njegova stremljenja in prizadevanja na zadružnem polju.
v Ljubljani
Za prisrčen sprejem se je zahvalil v imenu gostov vodja ekskurzije Jr, Ilija Palazov, ki je po-vdarjal, da bolgarski zadružniki z veseljem prihajajo na slovenska tla, kjer se je že tako zgodaj pričela razvijati slovanska zadružna misel.
Godba je zaigrala jugoslovansko himno, nato pa je v imenu Bolgarov spregovoril še Stevan Fetvadžicv, član uprave Zveze bolgarskih zadružnih bank. Govornik je temperamentno poveličeval slovenski narod in njegove bogate zaklade kulture in duha, za katere ga drugi slovanski narodi in tudi Bolgari zavidajo. Naziravil je slovenskemu narodu s trikratnim »ura«-klicem.
Med sviranjera godbe »Sloge« in živahnim vzklikanjem občinstva so gostje nato odšli v hotel »Metropol«, kjer jim je bil prirejen zajtrk.
Ob 10. so se podali v kino Sloga, kjer so poslušali predavanje o slovenskem zadružništvu ter gledali slovenske naravne krasote v filmu »V kraljestvu Zlatoroga«, Vsi brez izjeme so bili navdušeni nad prirodnimi biseri slovenske zemlje, ki so se odgrinjali pred njihovimi očmi na platnu.
Popoldne so si bolgarski zadružniki v spremstvu slovenskih zadružnikov in članov J. B.-lige ogledali vse važnejše zadružne ustanove v Ljublja-ni. Hvalili so vzoren red in organizacijo slovenskega zadružništva, čestitajoč Slovencem k tako plo-dovitemu razmahu zadružne misli.
Zvečer jim je bila prirejena v »Metropolu« slavnostna večerja, na kateri je bilo izrečenih mnogo dobrodošlic in zdravic. Jutri se bolgarski gostje odpeljejo na Bled, kjer ostanejo ves dan.
Bratskim bolgarskim zadružnikom želimo tudi mi, da bi se v dneh svojega bivanja mei nami res počutili kot med svojimi najboljšimi brati ter da bi ponesli s slovenske zemlje najlepše vtise o stremljenjih in prizadevanjih njenih ljudi.
Kako so JNS-arji gospodarili v trebeljevski občini
Trebeljevo, 25. maja.
Prav te dni je jugoslovanska javnost doživela neverjeten cinizem, ko je JNS poslala med narod proglas, v katerem nastopa za pravičnost, zakonitost, poštenost, odkritost. Sledeče naj služi kot skromen prispevek, kako so JNS-arji, katerih zaščitnik je bil pri nas zlasti poslanec Mravlje, pod lepim plaščem nacionalizma na nezaslišan način eksploatirali občinsko premoženje.
Volitev v parlament leta 1931 se je tu udeležilo 20 volivcev, to je 3% volivnih upravičencev. Iz teh volitev je bil diven tale prizor: Pred voliščem patruljirajo orožniki, na pragu volivnega lokala pa stoji nacionalni veljak s steklenico žganja v roki ter ga mimoidočim ponuja, če gredo volit. Koliko jih je s tem privabil, ni popolnoma ugotovljeno. Dejstvo je, da je med tistimi dvajsetimi bilo lepo število užitkarjev. Užitkar je revež in si okrepčujoče kapljice ne more privoščiti. Ce se je na ta dan na račun volivne udeležbe z njo krepko podprl, kdo mu bo zameril?
Potem je bil odstavljen izvoljeni župan Gale z večino odbora, ker niso šli volit, ali, kakor so se raje izrazili oni. ker se niso udeležili »tistega dejanje«. Zaradi te besede je bilo od okr. glavar-Btva litijskega na denarno kazen naenkrat obsojenih 14 izvoljenih občinskih odbornikov. To kazen bo tudi pošteno plačali, kajti takrat še ni bilo nikakih amnestij, kakor jih je sedaj, ko pridejo JNS-arjem v prid.
V novoimenovani nacionalno-mravljetovski odbor bo prišli tisti užitkarji, ki so se poslej lahko pogosteje krepčali z osvežujočimi požirki, ker so »e seje občinskega odbora vršile kar tako po domače v oštariji. Za župana pa je bil od nacionalne vlade imenovan možakar, ki se je znal komaj podpisati. Po njegovih besedah sodeč si je postavil kot župan posebno dve nalogi: omiliti socialno bedo v občini in pomiriti politična nasprotja med občani. Kako si oboje zamišlja, je strmečim občanom tudi povedal. Glede prve naloge je jasno izjavil: Siromašne občane je »treba ali pohiti ali iive zakopati v zemljo«. Glede druge pa: Politične nasprotnike je treba enostavno »s poti spraviti«, kar pomeni v izražanju trebeljevskega prebivalstva toliko, kakor ubiti. To je radikalno, kaj? Vse pobiti, pa bo zginila socialna beda in politično V normalnih razmerah bi po teh be-
sedah sode? imenovali takega človeka kriminalni tip, v nacionalnem režimu pa se mu je reklo nacionalen prvak. Bil je steber JNS v občini, bil in je menda še njen predsednik in tudi red svetega Save je prejel pod nacionalnim režimom. •
Imenovana dična družbica je potem blizu tri leta vozila občinsko in po priliki tudi svojo barko, kakor je mogla in znala. Mogla je takorekoč vse, kajti njen zaščitnik je bil mogočni g. Mravlje. In tudi znala je, ej, kako je znala! Pa kakor bomo videli, je še premalo znala. Mravlje je marljivo prihajal med te svoje zveste in ob takih prilikah se je to omizje imenovalo shod. Ko so enkrat tak »shod« prežganjske žene in dekleta razprašile na vse štiri vetrove, je od takrat ta družbica z Mrav-ljetom »zborovala« pod žandarskim varstvom iz
strahu pred ženskami. Ob neki taki priliki, ko je tak »shod« varovalo okrog 20 žandarjev, je bilo menda teh več kot vseh udeležencev z Mravljelom vred.
Rekli smo, kako so ti mravljetovski nacoina-listi »znali«. Zupan je bil skoraj neprestano na potu, vse potnine iz občinske blagajne sijajno plačane. Kar po 50, mestoma tudi po 100 Din za en dan. Tudi neuradna pota: hodil je k Mravljetu — hop, občina plačaj poti Pri nas imamo poštnega sla, ki nam navadnim občanom v splošno zadovoljstvo prinaša in odnaša navadne in denarne poštne pošiljke na pošto v Litijo. Ta nacionalni župan pa je to delo poštnega sla za občino prav pogosto opravil sam in si potnino iz občinske blagajne dal dobro plačati. Prodajal je koruzo v lastni režiji; toda tam, kjer jo je na debelo kupoval, je ostal dolžan in nacionalno-užitkarski odbor je v ginljivi harmoniji sklenil, da jamči občina za ta županov privatni dolg! Kajne, visoko nacionalen sklep, ki je imel za posledico, da je bila občina za ta privaten dolg nacionalnega župana po advokatu tožena in obsojena v plačilo vseh stroškov in tega dolga! Podobnih nacionalnih postopkov bi lahko še našteli na tucate. Tako na primer, kako si je ta župan v svoji nacionalni vnemi dal izplačati uporabo in snaženje svoje hiše, v kolikor je služila za občinsko pisarno, iz občinske blagajne,
Rada se peni,
zelo osvežufe,
izdatna pri uporabi.
NI VE A PASTA ZA ZOBE
Normalna tuba Din 6'—, velika dvojna tuba Din 10'-
dočim je hiša prejšnjega punktaškega župana — potezi ga vrag! — desetletja služila kot občinska pisarna, pa ni bilo niti za to, niti za snaženje občini in nikomur plačati niti pare. Toda vse našteto je le slabotna predigra za tale veličasten nacionalni čin inravljetovskega župana: Nacionalni odbor je kupil za občino na njen račun hišo, in sicer za okrog 20.000 Din. Sami režijski stroški pri tem nakupu so znašali 1947 Din 50 par. To je bil likof, kaj? In potem so ti nacionalni mravlje-tovci začeli to bajto »adaptirati«. Ta čarobna beseda je odprla vse predale občinske blagajne in iz nje je bruhnila denarna poplava na uboge na-cionalce, da bi bili siromaki kmalu vsi potonili. Hiša z vsem, kar je v njej, je vredna danes kvečjemu 40.000 Din, vseh stroškov zanjo in z njo pa je točno 153.277.75 Din. Tu je služilo in vleklo vse, kar je le dišalo po nacionalizmu! Ej, znali so!
Pa vendar tudi niso znali. Evo, kaj se je zgodilo! Nekega prijetnega dne pride — seveda že pod sedanjo vlado — uradnik banske uprave na občino Trebeljevo, da malo porevidira poslovanje pod prejšnjim nacionalno-inravljetovskiin županom in odborom. Ugotovil je polno primerov nepravilnega razsipavanja občinskega denarja. Toda najbolj mastna je pa tale: Za adaptacijo in nakup obč. hiše v Štangi je bilo odobrenih le 41.600 Din, vse drugo je bilo izdano oziroma na dolg vzeto protizakonito! Nad 100.&00 Din, to je toliko, kolikor približno znaša ves letni proračun trebeljev-ske občine! V primeri pomeni to toliko, kakor če bi jugoslovanska vlada državo protizakonito obremenila s kakimi desetimi milijardami, kolikor znaša letni državni proračun. Kaj takega si pa niti veliki nacionalci v Belgradu niso upali. Tu je res učenec prekosil mojstra. Trebeljevskim nacional-cem pa sedaj mravljinci gomaze po nacionalnih hrbtih. Občini bo treba povrniti okrog 100.000 Din, pa naj se vzamejo kjerkoli. In tukaj so užitkarji na dobrem. Po trudapolnem javnem delu in po nacionalnem osveževanju grla bodo zopet zlezli nazaj na svoje zapečke, kjer jim vsi želimo sladek počitek in mnogo najprijetnejših sanj. Kaj jim pa tudi kdo more? Še zapečka jim ne moreš vzeti, ker še ta ni njihov. Ali si pa dični predsednik JNS, mravljetovsko-nacionalni bivši trebeljevski župan v tem položaju, v katerem se nahaja po imenovani občinski reviziji, tudi želi užitkarstva in zapečka, še ni prav gotovo. To je gotovo, da političen — seveda strogo separiran — zapeček že ima, naj si ga potem želi ali ne.
Tako vidite, da so mravljetovsko-nacionalni Trebeljevci res dobro >znali<. Pa vendar tako slabo znali I
Bodoče matere
morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtjn z uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenke vode. Franz-Joseiova voda se lahko zavživa in učinku ie že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Beg. po min noa. pol. In nar. zdr. 8-Ur. 1448&, Jfc. V. M.
Smuk Pohorje-Maribor
Trasiranje smuške proge - Dve progi: Sv. Bollenh-Pehre in.Sv. Bollenk-Radvanje
Maribor, 25. maja.
Sredi pomladi pisati nekoliko pretirano. Ce pa gre pri tem za tako važ-
o smuku s Pohorja je
no stvar, kakor je naprava smuške poti z vrha Pohorja do vznožja v neposredni bližini mesta, je to že zadeva, ki zasluži, da se tudi v javnosti o njej obširneje razmotriva. Vsa leta sem, odkar je zavzelo smučanje tak razmah, se ni moglo na vzhodnih obronkih Pohorja prav razviti, ker je vožnja z vrhov do vznožja preveč nevarna ter jo obvladajo le najbolj izvežbani in drzni smučarji. Nebroj nesreč se je že pripetilo pri teh vožnjah. Zato so smučarji že pred leti začeli vneto propagirati zgraditev primerne smuške proge s Pohorja do vznožja. Stvar pa je bila zvezana z velikimi težkočami ker so delali ovire lastniki pohorskih gozdov. Letos pa se je posrečilo Mariborski zim-skošportni padzvezi, da je glavne ovire srečno odstranila. Lastniki Reiserjevega velejjosestva v Pekrah so namreč uvidevno dovolili, da se na njihovem terenu izseka primeren pas za smuško progo. Včeraj se je podala na Pohorje posebna komi sija strokovnjakov pod vodstvom predsednika Mariborske zimskošportne podzveze kapetana Miloša Gnusa in podpredsednika Lamberta Aljančiča. Komisija si je ogledala v poštev prihajajoče terene ter
se je odločila za zgradbo dveh smučarskih prog. Prva bo vodila od Sv. Bolfenka na znano veliko Beiserjevo jaso. ki jo bo prečkala v dveh serpentinah; potem zavije nekaj časa na vozno pot proti Reiserju, preide zopet v gozd ter vodi končno po Reiserjevih njivah in travnikih do vznožja v Pekrah. Druga trasa pa bo vodila od Sv. Bolfenka položno po severnem pobočju Pohorja v vzhodni smeri ter dosegla vznožje pri Hosteju v Radvanju. Obe progi bosta speljani tako položno, da ju bo uporabljal lahko vsak smučar, ki že nekoliko Irdno stoji na deskah. Na jasah je strmina nekoliko večja, v gozdu in na nepreglednem terenu pa položnejša. Za one smučarje pa, ki bodo hoteli v nekaj minutah zdrveti z vrha v dolino, bo napravljena posebna pot — nekakšna krajša zveza med serpentinami. V nedeljo 7. junija gre komisija drugič na Pohorje ter bo definitivno položila traso za prvo pot, nakar se prične takoj z izsekavanjem gozda. Naprava druge proge bo nekoliko težavnejša, ker delajo zopet nekateri radvanjski posestniki ovire. Upati pa je, da bo pri njih prevladala uvidevnost in bodo dovolili, da se jx> njihovem zemljišču izseka proga. Naprava smuških prog bo za razvoj smučarstva na Pohorju ogromnega pomena, ker se bodo odprli s tem najlepši tereni tudi neizvežba-nim smučarjem.
Sv. vojska - zalarmirana
Sveita vojska — zopet na plani ln še z večjim razmahom kakor doslejl
Ja, če je delo proti tuberkulozi stvar vsega naroda, potem je delo proti alkoholizmu trikrat delo vsega naroda! Tu gre tudi za zdravje in življenje, pa gre tudi za čast naroda, gre za njega gospodarstvo, gre za moralo, gre za srečo družin — in končno gre tudi za duše...
Da se vse to reši, treba velike vseobsežne akcije. To ne more in ne sme biti privatno podjetje kakega posameznika, šport peščice ljudi, ki se jim ravno ljubi s tem se ukvarjati. Bitii mora stvar narodal Predvsem tistih, ki narod vodijo. Stvar javnih oblasti. Stvar vseh. ki delajo za kulturo naroda.
V	tem prepričanju — da je delo za treznost stvar javnih oblasti in vseh kulturnih faktorjev — je bil sklican za četrtek 7. maja na socialnem oddelku banske uprave sestanek, ki je imel otvoriti novo kampanjo proti alkoholizmu. Zastopane so bile sledeče oblasti ozir. korporacije: Socialni, upravni, prosvetni, kmetijski in obrtni oddelek banske uprave, policijska uprava, okrožno sodišče ljubljansko, ljubljanski in mariborski škofijski ordinariat, mariborska KA, Zdravniška zbornica, Slovensko odvetniško društvo, Higijenski zavod, Prosvetna zveza. Zveza kulturnih društev, časopisje, Krščansko žensko društvo in zveza. Splošno žensko društvo, Misijonska družba jezuitov, Misijonska družba lazaristov, Karitativna zveza, OUZD, dr. Gosti, dr. Lončar, dT. Robida.
Zborovanje je vodil načelnik socialnega oddelka g. dr. Mayer. Razgovora so se udeležili gg.: J. Kalan, dr. Robida, dr. Pire, misijonar Savel}, tajnik De Cecco. Po kratkem razgovoru so se ze-dinili v sledečih sklepih:
Delo za treznost je nujno potrebno in se mora zopet začeti.
Sodelujejo pri tem vse prizadete javne oblasti in korporacije.
Vsak izmed navzočih zastopnikov izdela do konca maja referat, kako naj se to delo uspešno rodi in kako hoče posebej dotična oblast ali kor-poracija v svojem delokrogu to delo vršiti.
Meseca junija se skliče javna anketa, pri kateri se bodo ti refsrati brali.
Na podlagi teh referatov naj »e v bodoče deio dejansko vrši. Najmanj dvakrat na leto se zastopniki teh korporacij snidejo, da o izvršenem dehi poročajo in napravijo nadaljnje načrte.
Izvoli se ožji odbor, ki bo vso akcijo vodil. V ta odbor so bili izvoljeni: dr. GiSstl, Iv. Grad, Rudolf Horvat, J. Kalan, gdč. Lebarjeva, ga. Lindt-nerjeva, dr. Pire.
Akad. proliluberkutozna liga
V	petek, 22. t. m. je bil na univerzi ustanovni občni zbor akademske protituberkulozne lige. Zborovanja se je ndeležil predsednik Protituberkulozne zveze dr. Joža Rohinjec. Primarij zdravilišča na Golniku gospod dr. Robert Neubauer je za uvod predaval o temi: Akademik v boju proti tuberkulozi. Zatem je podal poročilo predsednik pripravljalnega odbora o poteku ustanavljanja Akademske proti tuberbu Iozno lige. Pobudo za to je dal tovariš Lah zdenko. Liga je še pred ustanovnim občnim zborom oskrbela pregled ca. 70 akademikov. Ta rentgenoliški pregled je dokazal nujnost sistematičnega boja proti tuberkulozi med akademiki.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Štular Franc, techn., podpredsednik Poljan-šek Rado, med., tajnik Aljančič Peter, techn., blagajnik Jenčič Mirko, techn., gospodar Rojnik Lojze. med., odbornika: Gogala Lado, iur. in Sadni-knr Ivan, med.; revizorji: Lah Zdenko, Celik Roman in Jan Vladimir.
Dva planinska orla
nad Ljubljano
V	nedeljo dopoldne so imeli Ljubljančani priložnost opazovati redek obisk v zračnih višavah nad Ljubljano. Ob približno tričetrt na 11. sta se visoko nad Rožnikom prikazala dva ogromna ptiča, ki sta poletela naprej nad Ljubljano in krožila nekaj časa nad njo. Medtem pa je z letališšča priletelo nad Ljubljano letalo, kateremu sta se ogromna ptiča umaknila v smeri proti Šmarni gori, ko pa se je letalo umaknilo, sta spet priletela nazaj nad Ljubljano in krožila nad njo do 12. ure. Nato sta odletela v severni smeri. Očividec, prirodopisni strokovnjak, ju je opazoval z gradu z daljnogledom in pripoveduje, da sta bila to dva velika planinska orla, najbrž samec in samica. Bila sta krasna eksemplarja. Kolikor se je dalo presodili na to veliko daljavo, sta merila z razpetimi krili vsak okrog 3 metre. Ker v naših planinah ta vrsta ptic ne živi več, je zelo verjetno, da sta oba orla priletela oziroma zašla iz Tirolskih alp.
Mali človeškega roda
Za maj in slednji čas.
IV. S KRISTUSOM POVIŠANA.
26. V močni ženi.
Marija je s svojim poslanstvom, s svojim delom in zgledom posvetila ženstvo vseh časov in narodov. Le eno neoporečno in vedno sodobno vzgojilo šolo za ženstvo poznamo: Marijino življenje. Bolj se žena približa Marijinemu zgledu, bolj ostane zvesta svojemu bistvu in poklicu.
Lepše podobe nego v oltarjih in cerkvah ima Marija v ženskih srcih po vseh krščanskem svetu. Marija je povišana v krepostnem ženstvu in ženstvo je povišano v Mariji.
Sedaj bi radi govorili še o tej in oni Marijini kreposti, ali naša kratka poglavja se z majnikom vred nagibajo proti koncu in torej moremo in hočemo govoriti o Mariji le še v nekaterih, sicer manj uvaževanih, vendar nič manj važnih pogledih.
Lažje je najti pri krščanskem ženstvu popolno čistost nego popolno domačnost, brez katere si žinskega dostojanstva tudi misliti ne moremo.
Preprosta domačnost, to je prava ženskost, ki je mogoča vsaki ženi bodisi bogati ali ubogi. Vse druge dote bogastva in lepote pustijo ženo vendarle v običajni gorečnosti, če nima domač-nostnega duha. Dom ustvarja le domačnost in poklicna zastopnica in gojiteljica domačnosti je žena.
Domačnost ne obsega le domače ampak tudi druge, ki prihajajo v hišo ali so drugače povezani z družino.
Marijina domačnost se dvigne s svoiega doma in hili na kraj, kjer drugi, ki ne morejo in si
ne upajo k njej potrebujejo njene pomoči. Marijina domačnost pa tudi rada osiane m počaka doma, če ve in upa, da kdo pride, da mu postreže. Pristna domačnost ie bolj usmerjena na duše nego na dom.
V Marti in Mariji v Betaniji, v obeh, je značilno vpodobljena popolna domačnost nazareške Device in Matere. »Ko je torej Marta slišala, da prihaja jezus, mu ie šla naproti, Marija pa je sedela doma.« (jan: 11, 20.1 Toda, ko Marija sliši: »Učenik je tukaj in te kliče« — je hitro vstala in šla k niemu. Ljubezen vodi in ureja domačnost
»Kdo bo našel močno ženo?« vprašuje knjiga Modrosti in potem opisuje ženo v njeni postrež-ljivi in iznajdljivi domačnosti.
Ob Gospodovem javnem delovanju srečamo med ženami: »ki so bile iz Galileje prišle za Jezusom in mu stregle« (Mt: 27, 55): tudi Mater Marijo.
Mati in domačnost sta v tesni zvezi. Brez materinskega duha ni domačnosti in brez domačnosi-nega duha ni materinstva. Materi človeškega rodu je Bog dal oboje v neizmerni meri.
Naš sodobni rod za svoj obstanek in resnični napredek nič bolj ne potrebuje nego miru in blagoslova tihe materinske domačnosti.
Povsod, kjer se dviga postrežliiva nežna roka in povsod, kjer se za blagor ubogih zavzema usmiljeno srce: povsod tam ie Marija povišana v močni ženi. Tako so nam predstavile in približale Marijo: Elizabeta, Hema, Hedviga in druge žene do zadnje usmiljene sestre naših dni.
27. V modrem možu.
Mimo žene, mimo Eve, je šel pot iz raja; mimo žene, mimo Marije, gre zopet pot v raj.
Dokler mož tega ne uvidi, ostane vedno na pol pota k sreči, ali bolje, na potu k nesreči.
Kakor spada Kristus k Mariji, tako spada tudi mož k Mariji. Mož je bil ponižan po ženi in more biti povišan le po ženi. Tako je pripustila in odločila večna Modrost.
Mož se ponaša s svojo močjo in s svojim pogumom, toda »modrost je boljša nego moč.« (Modrost: 6, 1.)
Veliki mislec na Petrovem prestolu, Leon XIII., ki je poslal svetu 1891 slovečo socialno okrožnico »Rerum novarum«, je med odlične Marijine naslove uvrstil nov naslov: »Mati dobrega svčla«. Bil je zadnji čas pred velikimi nemiri in zapletljaji držav in narodov, da je čuvar resnice in pravice opozoril predvsem moški rod na Mater dobrega svčta. Kar je ženstvo brez domačnosti, to je moštvo brez modrosti.
Mnogi so slišali ta klic ter so rešili sebe in svoj dom; ali če so bili državniki, tudi svojo državo.
Drugi pa še ugibajo in dvomijo, kako jim more Marija pomagati z dobrim svetom. Z Marijinim svetom je tako, kakor s čistim zrakom in s toplim soncem Kjer ie čist zrak, je pogoj za zdravje in kjer je ioplo sonce, je pogoj za ugodno rast. Marijin svčt je Marijin duh, ki vodi k dobremu cilju.
Pravo Marijino češčenje je pravo spoznanje vsega tega, kar je treba človeku storiti v posameznem slučaju, da je dejanje v skladu z božjo voljo in s človeškim blagrom.
Najvišjo učloverena Modrost. Sin božji, živi ob Devici in Materi trideset let in se mu ves ta čas ne zdi brezploden in izgubljen. Nien sin je
hotel biti, ker ji je hotel biti pokoren; ker se je kot človek hotel od nje učiti, kako je treba govoriti, delati in živeti kot človek; ker se jc kot človek po njenem vzoru vadil v postu, potrpljenju in ljubezni; ker je hotel ob njenih navodilih in nagibih rasti v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh Hočete spoznavati Mater, spoznavajte Sina; Marija se zrcali v Kristusovem življenju. Zato Cerkev brez pomisleka najvišje in najlepše izreke iz knjige Modrosti navaja na Marijo.
En sam dogodek in izrek nam v evangelijih prikazuje Marijo kot Mater dobrega svčta in v tem ie obsežena vsa postava in vsa modrost: »Karkoli vam poreče, storite!« (jan: 2, 6.1
Ali ni to zanesljiva smernica za vsa življeni-ska vprašanja?
Ali se je v kateri dobi mogel krščanski mož izgovarjati, da ni vedel, kaj bi moral storiti? Ali ni Cerkev vsem časom in rodovom modra vodnica in svetovalka? Najmanj se more opravičevati naš čas in rod, ki je po sedanjem poglavarju Piju XI prejel toliko dobrohotnih in odrešilnih besed in navodil.
Treba je predvsem dobrohotnega in pokornega duha, tega nam more posredovati le Mati dobrega svčta »Ne pričakujmo, da bi nas Bog po izrednih potih rešil stisk in nadlog, če odklanjamo redno pot, ki jo je Bog odločil in pokazal, ko je po Mariji prišel k nam, da bi mi po Mariji prišli k njemu.« (Pij XI.)
Naj ne bodo več tako počasni toki Marijinega češčenja v našem moškem rodu, pa tudi ne več tako plitki in ozki.* Zapisano je; -Očetov blagom slov otrokom hiše zida . ..« Ta blagoslov je utemeljen v modrem možu po Mariji.
Drobne
Slomškovi prazniki v Mariboru
Na vprašanja, če bodo vozili posebni vlaki, sporočamo, da bomo imeli 21. junija vlake iz veeh smeri, kjer je le mogoče, da bo tako ustreženo za
hitro vožnjo. Vozili bodo po posebnem voznem redu, ki ga bomo pravočasno objavili.
Dne 26. junija ne bodo vozili posebni vlaki, pač pa bodo redni vlaki ojačeni. Dne 29. junija pa bodo vozili posebni vlaki tudi iz vseh smeri, tako da bodo udeleženci pravočasno prispeli v Maribor.
Ponavljamo pa, da je nujno potrebno, da zvemo vsaj približno udeležbo takoj po binkoMnih razmikih! Prosimo za to vse, Ja s prijavami ne ča-ajo in da se binkoštni prazniki uporabijo za to, da se uredijo prijave. Prijavne pole so tako sestavljene, da je mogoče dati točne podatke.
Slomškova družina v Mariboru.
Koledar
Torek, 26. maja: Filip Neri, spozna valeč; Marija Ana Jer., devica.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal Arnest Vidie, vlakovodja državnih železnic. Pogreb bo danes ob 6. popoldne. Naj mu sveti večna luči žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
= I> banovinske slnibe. Franjo Urbančič, uslužbenec v splošni bolnišnici v Mariboru, je imenovan za uradniškega pripravnika. — Za arhivsko uradniško pripravnico je imenovana Ivanka Sre-bot pri veterinarskem bakteriološkem zavodu v Ljubljani. — Cestni nadzorniki pri okrajnih odborih ao premeščeni: Emil Bižalj iz Kočevja v Brežice, Franc Šolarič iz Kočevja v Novo mesto, Anton Mlinar iz Laškega v Litijo, tajnik cestnega odbora Martin Forjan pa je premeščen iz Dolnje Lendave v Ljutomer. — Za banovinskega uradnika pripravnika pri okrajnem načelstvu v Šmarju pri Jelšah je imenovan Franc Bračko. Josip Kokalj, arh. uradnik X. polož. skupine pri Higijenskem zavodu v Ljubljani, je v istem svojstvu prestavljen v zdravilišče Topolščico.
Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno rabo pol kozarca naravne
Franz-Josefove
grenke vode, zavžite na tešče, z lahkoto doseči izpraznenje črev in urejeno delovanje želodca. '■'ranz-Josefova voda je davno preizkušena, naj-topleje priporočena in se dobiva povsod.
' Offl. reg. S. br. J0474/S5.
—	Sprejemi pri banu. Kr. banska uprava sporoča: Danes v torek, dne 26. t. m. g. ban ne bo •prejemal strank, ker bo službeno odsoten.
—	G. univ. docent dr. Ivan Tomšič je zelo zanimivo predaval dne 22. t. m. na ljubljanski univerzi pod okriljem Društva slušateljev juridič-ne fakultete o reformi Zveze narodov. Ker emo bili obveščeni, da je to samo del njegove razprave, namenjene za ponatis v »Casru«, nismo o predavanju v listu poročali. Prva številka »Časa« izide sredi junija in opozarjamo nanjo vse, ki se za to razpravo zanimajo.
—	Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija Vam bo dokazal, da naša čvrsta in k napredku stremeča volja tudi v teh težkih časih gospodarske depresije ni klonila. Paviljon za paviljonom Vam bo odkrivala čuda domače iznadljivosti, ki se je znala prilagoditi i novim zahtevam i plačilni zmožnosti širših slojev. Karkoli potrebujete, boste našli sredi ogromne izbire vse: od strojev in poljedelskega orodja, tekstilnih izdelkov in avtomobilov, stanovanjske opreme in produktov živilske industrije, pa še mnogo drugega do najrazličnejših praktičnih novosti, ki Vam bodo olajšale delo in poinogle pri varčevanju v gospodinjstvu. Za obisk velesejma v Ljubljani je železniška uprava dovolila 50% popust: za dopotovanje od 25. maja do 8. junija, za povratek od 30. maja do 16. junija. Na odhodni postaji je treba kupiti rumeno železniško izkaznico za 2 Din ter celo vozno karto, ki velja za brezplačen povratek, potem ko so vam pri blagajni na velesejmu potrdili obisk. Parobrodska društva so dovolila posetnikom velesejma 50% popust, odn. popust, sestoječ v tem, da se s karto nižjega razreda lahko pelje v višjem. Na avijonih Aeroputa 50% popust za časa trajanja velesejma: od 30. maja do 8. junija.
—	Kmeti jsko-goapodinjski tečaj na Savi pri Litiji se je začel s sv. mašo 4. marca in se bo končal 4. rožnika. Pod spretnim vodstvom g. Minke Odlaskove in njene pomočnice g. Fr. Koprivčeve se tečaja udeležuje 17 deklet. Tečaja se dekleta pridno udeležujejo in so zato v dobrih 2 mesecih prav vidno napredovale v vsakem oziru. Napravile so tudi poučen izlet v litijsko predilnico in na banovinsko veleposestvo v Ponovičah. Koncem tečaja obiščejo tudi ljubljanski velesejem. Lepi uspehi tečaja bodo razvidni na tečajni razstavi v savski šoli binkoštno nedeljo in ponedeljek. Vabimo na razstavo starše gojenk in vse, ki se zanimajo za napredek kmetijskega gospodinjstva. Še posebno vabimo župljaue iz St. Lamberta in Polšnika, kjer še niso okusili dobrot gospodinjske šole. Končno se Prosvetno društvo, ki je poskrbelo za tečaj, najprisrčneje zahvaljuje za veliki trud obema gg. voditeljicama, gdč. šolski upraviteljici Angeli Sa-kotnik za prepustitev šolskih prostorov za stanovanje in razstavo, g. Dernovšku za odstop trgovskih lokalov v tečajne namene. Najlepša zahvala tudi g. referentu šušteršiču in ing. Levstiku za tečajna predavanja! Bog naj vsem veliki trud obilno povrne 1
—	Švicarski kapital v Bosni. V petek popoldne je prišla z velikim luksuznim avijonom v Banja-!uko skupina švicarskih industrijcev skupno z na-Sim generalnim konzulom iz Curiha Milanom Sa-vičem. Njihov prihod je v zvezi z nameravano obnovitvijo dela v tovarni celuloze v Drvarju. Po kratkem počitku v Banjaluki so švicarski industrij-ci pustili svoje letalo na banjaluškem letališču ter se z avtomobilom odpeljali čez Ključ v Drvar, kjer so v soboto imeli konferenco z upravnim odborom »Celuloze« ter si ogledali ureditev tovarne. Del industrijcev je odpotoval nato v Split, kjer bodo proučili možnost, da se zgradi velik turistični hotel. Drugi del industrijcev pa je odpotoval v Jajce, kjer so v nedeljo in ponedeljek imeli konferenco z generalnim direktorjem »Sipada«, ministrom n. r. Ulmanskmn. Švicarski industrijalci se nameravajo angažirati tudi v nekaterih drugih industrijskih podjetjih v Bosanski Krajini.
—	Avtoizlet na Grossglockner in po Koroški 30. maja do 1. junija. Udeleženci imajo možnost obročnega odplačilal Informacije in prijave v izletu* pisarni Okoro. Ljubljana, hotel »Slon«.
novice
— Za mesec junij, posvečen presv. Srcu Jezusovemu, priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeča premišljevanja. in molitvenike: Zabuk ovec Janez, Vrtnice, junijska pobožnost na čast prosv. Sreu Jezusovemu, 30 beril, broš. 15 Din, vez. 22 Din; Jurhar Martin, Presv. Srce Jezusovo, kratka premišljevanja za mesec junij, broš. 14 Din, vez. 20 Din; Dr. Josip Valjavec, Nevesta presv. Srca (Marjeta Alaooque), berila za mesec junij, broš 8 Din; Pate, Obljube Srca Jezusovega, broš. 8 Din; knjižica obsega 12 obljub onim, ki časte njegovo presv. Srce, dodana je tudi devetdnevnica v čast presv. Srcu. Kraljevanje Srca Jezusovega v družinah, govori 0. Mateja Crawley Boeyey, pre-vela uršulinka (Nebeške rože, II. zv.), broš, 10 Din, vez 15 Din; dalje molitvenik: p. Pristav, Presv. Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src; II. izdaja, stane rdeča obr. 28 Din, zlata obreza 40 Din. Kolaček, Premišljevanje o božjem Srcu Jezusovem, broš. 16 Din; Remec, D. J., Sveta maša dar Srca Jezusovega, broš. 16 Din.
^fejfl^ Vsakemu ni mogoče iti RH^M o kopališče.
vendar
more osak trtoooati Din 100 '— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito
RADENSKO z rdečimi srci!
—	Izredni občni zbor Dirkalnega in jahalnega društva t Št. Jerneju na Dolenjskem bo v četrtek, dne 11. junija 1936 ob 4 popoldne v občinski hiš) v Št. Jerneju na Dolenjskem s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Volitev celotnega novega odbora in dirkalne komisije. 3. Sprememba društvenih pravil in slučajnosti. — Odbor.
—	Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča sledeče prometne vesti: Cena tako zvanega turističnega vizuma za Avstrijo je sedaj 18 Din. Ta vizum velja 7 dni in se dobi tudi na meji v vlaku. Dovoljena je znižana vožnja po naših železnicah in državnih parnikih udeležencem skupščine Združenja jugoslov. inženjerjev in arhitektov, ki bo na Bledu 31. maja 1936. in sicer: a) članom Združenja četrtinska in b) njihovim družinskim članom polovična vožnja. Popust velja od 27. do 31. maja za tožnjo tja, za povratek pa od 31. maja do 15. junija 1936.
—	Za morilci Martina Borovnika ni sledu. Kakor smo že javili, je roparska tolpa dne 16. maja napadla v Kutini pri Zagrebu skupino lovcev v lovski koči državnega gozdarja Petrasa. Pri tej priliki so roparji ustrelili zagrebškega trgovca Martina Borovnika, ki izvira iz ugledne rodbine Borovnikov v Borovljah na Koroškem. Borovniki so bili vedno narodno zavedni, Martin pa je bil, kakor vsi njegovi bratje, tudi koroški dobrovoljec ter je s puško v roki branil slovensko stvar na Koroškem. Pri tem roparskem napadu, ki ga je napravilo pet neznanih oseb, je bil težko ranjen tudi gozdar Anton Petra«. Zagrebška policija je aretirala več oseb zaradi tega napada. vendar pa jim ne more ničesar dokazati. Med petnajstimi aretiranci ni niti enega, ki bi priznal soudeležbo pri tem napadu. Hrvatsko društvo za gojitev lova in ribolova v Zagrebu je sedaj sporočilo policiji, da daje 5000 Din na razpolago onemu, ki odkrije morilce pokojnega Martina Borovnika.
—	Nesreča na Dolenjskem. Med Laverco in Škofljico se je včeraj popoldne prijetila huda nesreča. Po cesti je v smeri proti Ljubljani privozil s kolesom 29 letni kovač Josip Kosanje iz Rudnika, nasproti pa je vozil po sredi ceste neki voznik iz Ljubljane. Pred kolesarjem je konj poskočil tako, da 6e je kolesar moral zaleteti v oje voza. Košanjc si je pri padcu raztrgal vso levo nogo ter je močno krvavel. Iz Ljubljane je bil poklican reševalni avto. ki je Košanjca prepeljal v bolnišnico.
—	Ponesrečenci z dežele. Na Bregu pri Ko-! mendi je nekdo v gostilni v nedeljo zvečer udaril
s kozarcem po glavi ter močno ranil delavca Jane-j za Koželja iz bližnje vasi Gore. — V Novih Jaršah je padel 6 kolesa ter se poškodoval na glavi in desni nogi 36 letni prekmurski delavec Martin Vambergar. — V Ribnici je v soboto zvečer slamo-reznica odtrgala desno roko pod komolcem 10 letnemu sinu mehanika Petru Gužarju.
—	Pokojninski zavod za dalmatinske srednje šole. Na svoji zadnji seji je upravni odbor Pokojninskega zavoda v Ljubljani odobril posojilo šest milijonov dinarjev banski upravi primorske banovine za zgradbo palače srednje šole v Splitu. Splitski občinski svet je sklenil, da bo za amortizacijo tega posojila dal vsako leto v proračun znesek 2fl0 tisoč dinarjev.
—	Bomba razmrcvarila tri otroke. V vasi Pa-koštane pri Biogradu na morju so se trije otroci, dva dečka in ena deklica, v starosti od 6 do 8 let, igrali na vrtu. Med igro so na vrtu našli staro italijansko bombo, ki so jo začeli premetavati. Bomba je eksplodirala in razmesarila vse tri otroke. Detonacija je prestrašila vso vas, ki se je zbrala na kraju nesreče. Žalost je bila nepopisna. Matere in očetje so omedlevali od žalosti. Uvedena je preiskava, kako je bilo mogoče, da se je taka nesreča zgodila v Dalmaciji, kjer ni bilo fronte. Zadnje čase se namreč take nesreče v Dalmaciji pogosto dogajajo, saj sta se dve taki nesreči že pripetili v vasi Zlarinu, ena na Braču in sedaj v Pakoštanih. V vseh primerih je bilo ubitih in razmesarjenih po več otrok.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kaipnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost,
—	Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokov-n.jaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas. prepričajte se! Nega nog 10 Din! Ljubljana, Šelenburgova 7.
—	Planinski dom na Uskovnici bo za btnkošti odprt in oskrbovan.
—	Reumatiki: (Išias, giht, ženske bolezni) po vseh neuspehih ee ozdravite edino z vulkanskim blatom in kopelmi kopališča PISTYAN, najbolj znano kopališče vseh 5 kontinentov. Pojasnila: Pl-styan informator Zagreb, Strossmayerov trg l-II.
—	Sam papir! A vendar boste kar strmeli, ko boste na Ljubljanskem vclescjnni, od 30. maja do 8. junija videli, kako praktični, trpežni in ceneni so papirnati izdelki, ki jib razstavlja naša domača papirna industrija!
Ljubljana
0 Osemdesetletnico Nikole Tesle proslavi
univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani z dvema slavnostnima predavanjima. V sredo, dne 27. t. m. ob 20 bosta predavala o Nikoli Tesli ob izvajanju eksperimentov dekan tehniške fakultete prof, ini. Marij Osana in prof. dr. inž. Venčeelav Koželj. To predavanje ie namenjeno celokupna univerzi. V petek, dne 29. t. m. ob 20 pa se isto predavanje ponovi na prošnjo Združenja inženjerjev in arhitektov za strokovno javnost. Obe predavanji bosta v elektrotehničnem institutu tehniške fakultete na Mirju.
0 Visoko francosko odlikovanje. Včeraj je v prostorih Narodnega muzeja podelil francoski generalni konzul red Akademske palme znani slovenski kulturni delavki gospe dr. M elit i Pivec-S t e 1 e t o v i, knjižničarki državne knjižnice v Ljubljani. Gospa je napisala več razprav, ki se tičejo francosko-sloveuskih kulturnih razmer ter piše tudi v francoščini o slovenskih kulturnih pojavih. K visokemu odlikovanju gospe doktorici iskreno čestitamo!
© Mesto cvetja na grob pok. g. prof. Baebler-ja daruje za dom slepih g. inž. Hubert Golob 100 Din. — Bog povrnil
0 Sestanek ženskega odseka SKA starešinstva
bo v sredo, dne 27. maja ob 8 zvečer v Akademskem domu.
© Posojilo mestne občine pri Suzorjn. Pri
okrajnem sodišču so bile te dni izvedene vse predpisane formalnosti za vknjižbo posojila v znesku 5,000.000 Din, ki ga je ravnateljstvo Suzorja v Zagrebu 17. marca t. 1. dovolilo mestni občini ljubljanski. Posojilo se ima vrniti v 40 letih. Polletni obrestni in amortizacijski znesek je določen na 207.936 Din. Suzor se je vknjižil za to posojilo na nekatere nepremičnine mestne občine, tako na vi. št. 44 in 46 k. o. Poljansko predmestje, vi. št 173 k. o. Petersko. predmestje II. del, vi. št. 1149 k. o. Karlovsko predmestje in vi. št. 570 k. o. Petersko predmestje. Za eventualne pravne spore je določena podsodnost okrajnega in okrožnega sodišča v Zagrebu.
O Glas iz priključenih Stožic. Sobotni »Slov. Narod« je objavil pod naslovom »Z Ježice« nekako prošnjo mestni občini, naj se zavzame za oni del Stožic, ki .so pripadle s priključitvijo k Ljubljani. Predvsem omenja notica slabo stanje cest v tem novem delu mesta. Priznamo notici, kolikor se tiče cest, polno upravičenost. Toda po svojem uvodu in tonu je notica vendarle samo velika demagogija in ima prvenstveno namen zafrkavati nekatere tudi davkoplačevalce iz tega dela mesta, ki so v tej smeri glede cest in ureditve drugih perečih potreb priključenega dela Stožic napravili že vse potrebne korake. Zato je treba notico »Slovenskega Naroda« ostro zavrniti. Gospodje, ki so sprožili notico v »Slov. Narodu«, so vedrili in oblačili skoraj pet let nepretrgano pri ježenski občini, kamor je do priključitve k Ljubljani spadala vsa omenjena »čičkarija«, pa nismo doslej niti enkrat slišali, da bi se bil kdorkoli oglasil in vsaj poskusil pripraviti občinsko upravo do tega, da bi ceste in ulice, — ki so v resnici potrebne temeljitega popravila — dostojno uredila, nasula, poskrbela za odtok vode itd. Zdaj pa naenkrat taka ljubezen za ureditev teh zadev! V pomirjenje prizadetim prebivalcem sporočamo, da je zadeva na najboljši poti, da se uredi prav kmalu. Na svoj čas predloženo predstavko, ki jo je podpisalo čez 70 hišnih lastnikov — od vseh 83 — in v kateri smo navedli vse važnejše naše zahteve in želje, nam je prav te dni v obširnem pismu podrobno odgovoril g. župan dr. Adlešič, — kar s tem po njegovi želji dajemo vsem podpisnikom na znanje — in v tem odgovoru je med drugim tudi zagotovilo, da se bo prav v »čičkariji« napravilo nekaj poni-kovalnic za odtok vode. S polnim zaupanjem brez nrevoznosti pričakujemo, da se bo to tudi v resnici zgodilo. Nimamo vzroka, da ne bi verjeli v dobro voljo in resen namen g. župana dr. Adlešiča, ugoditi vsem upravičenim našim željam. Upamo in verjamemo tudi, da bodo sčasoma urejene tudi vse druge zadeve v našem delu mesta — brez zafrkljivih notic »Slov. Naroda«, ki naj zato raje izostanejo.
0 Izlet društva »Pravnik«. Društvo »Pravnik« priredi svoj letošnji izlet v nedeljo, dne 7. junija na goro Sv. Jošt in v Kranj — Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 7.15 do Škofje Loke; od tam peš čez Crngrob po položni poti približno 3 ure hoda na goro Sv. Jošt, kjer bo daljši počitek in kjer bo tudi preskrbljeno za okrepčila; od tam v Kranj, kjer bo na Gašteju v gostilni pri Šmidu okoli 16. ure sestanek vseh izletnikov in skupen obed. Povratek iz Kranja z večernimi vlaki. Oni, ki se ne bi udeležili tega daljšega izleta, imajo na razpolago krajše varijante (event. tudi Šmarjeitno goro). Za slučaj slabega vremena bi se izlet skrajšal in bi bil odhod iz Ljubljane z vlakom ob 12.05 na Šmarjetno goro, odnosno v skrajno slabem vremenu z vlakom ob 15.44 v Kranj in na Gaštei, kjer bo skupni sestanek ob vsakem VTemenu. Pri-iave za izlet sprejema do 4. junija vratar justiične palače v Ljubljani, Vabimo vse člane, da se v čim večjem številu z rodbinskimi člani udeleže tega izleta. — Odbor.
O Gostilna (z vsemi gostilniškimi prostori in vrtom) ter bulfet v kopališču Kolezija se odda v najem za dobo od 1. junija 1936 do 30. aprila 1937. Ponudbe je poslati na naslov: Janez Andoljšek, Vzaj emna posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva c. 7 do 28. maja do 12. ure opoldne. Vse informacije se dobiijo fetotam od 8. do 13. ure ter v kopališču Kolezija od 16. do 18. ure.
O Dražbe posestev in kupčije i zemljišči. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem bo od 28. maja do 10. junija kar 10 javnih dražb večjih posestev in hiš. Cenilna vrednost vseh posestev, ki bodo prišla na dražbo, znaša skupno 1,753.192 Din, najnižji ponudek pa 1,105.497 Din. Dne 28. t. m. priije na dražbo večje posestvo v mestu skupno s kompleksom, ki se nahaja v kat. o. Črnuče ob Savi. To posestvo je cenjeno na 496.302 Din, najnižji ponudek pa znaša 286.906 Din. Za objekte ob Savi je več interesentov. Kupčije s parcelami in hišami so postale prav živahne. V mestu znašajo cene parcelam od 50 Din do 500 Din za m', to po legi parcele, ali je v središču, ali bolj na periferiji mesta. Sploh je letos realitetni trg prav oživel. Letos je bilo sklenjenih že do 200 kupnih pogodb v mestu in daljni okolici za celotno kupnino okoli 65 milijonov dinarjev.
© Racija na krošnja rje. Včeraj zjutralj je policija napravila obsežno racijo po raznih mestnih delih na krošmjarje z juga. Ti krošnjarji namreč prodajajo od hiše do hiše razne stvari, za katere zakon ne dovoljuje krošnjarjemja. Obenem pa je policija s to raoijo iztaknila tudi več brezposelnih, ki stanujejo v Ljubljani, plačujejo svoje stanovanje, toda ne morejo dokazati, odkod Imaijo dohodke. Policija je vse te ljudi izgnala.
Poizvedovanja
Damska »rebrna zapestna ura ]« hlle T^uhljena o<l Poljske jx>tn ko kemične tovarne v Mostah Najditelj je namrožen, da lo proti naacradd odda v kemično tovarno.
Maribor
□	Zamenjava »jurjev«. Davčna uprava Mari-bor-okolica opozarja, da sprejema v zamenjavo
1000 dinarske bankovce s sliko sv. Jurija in 10 dinarske izdaje 1926. in 1929. leta, za katere je rok za zamenjavo pri Narodni banki potekel.
□	Inženjerska šola ostane v Mariboru. »Jutro« in »Večemik« sta poročala, da se bo v kratkem preselila iz Maribora inženjerska šola rezervnih častnikov in podčastnikov, v Maribor pa da pride topničarska šola za rezervne častnike. Zadeva je bila prošlo jesen še v načrtu, pozneje pa se je opustila, ker bi bilo treba zgladiti za artiljerijsko šolo poleg vojašnice še obsežne konjušnice. Zaradi tega govorice o preselitvi inže-njerske šole iz Maribora nimajo podlage.
□	Tudi »rdeči Franček« bo popravljen. Praktična razvrstitev sedežev v novem avtobusu mestnega avtobusnega podjetja je dala pobudo tudi za preureditev »rdečega Frančeka«. Ta avtokar je bil nabavljen pred dvema letoma za izletniške vožnje, zaradi tesnih in neprikladnih sedežev pa za daljše vožnje ni priljubljen. Sedaj bodo preuredili sedeže po vzorcu novega »Lojzeta«.
□	Zdravljenje invalidov v kopališčih. Po razpisu ministrstva za socijalno politiko se bo tudi letos vršilo zdravljenje vojnih invalidov v kopališčih. Pravico do tega zdravljenja imajo samo osebni invalidi. Interesentje dobijo točne informacije v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu.
□	SSK Maraton. Opozarjamo lahkoatlete na redne treninge pod vodstvom trenerja g. Kleina, ki se vršijo dnevno od 10 do 12 ter od pol 16 naprej. V četrteb ob 20 bo sestanek vseh lahkoatle-tov. Na dnevnem redu bo razgovor radi prvenstva moštev, ki se bo vršilo v soboto in nedeljo.
□	Lastnike blokov opozarja gledališka uprava, da jih izrabijo čimprej, ker bo to sezono le še nekaj predstav. Zapadli bloki za prihodnjo sezono ne veljajo.
□	Nova razsvetljava na mostu. Banska uprava je odobrila načrte mestnega elektriškega podjetja za ojačenje razsvetljave na mostu. Sedanje svetiljke dobijo močnejše žarnice, vmes med njimi pa so postavijo še novi kandelabri, tako da bo most dvakrat močneje razsvetljen, kakor je bil dosedaj.
□	Shod Hodžerovcev. »Plave srajce« so napovedale v nedeljo svoj shod v Kamnici. K temu zborovanju se je zbralo kakih 15 ljudi, pristaš »plavih srajc« pa je bil samo govornik, ki je moral zaradi ironičnih medklicev predčasno utihnitL Večje nesreče ta poskus ni povzročil.
□	Slepi pevci in godci pridejo. Pod okriljem Ipavčeve pevske župe nastopita v četrtek ob 20 v Unionski dvorani pevski zbor in orkester »Zavoda za vzgojo slepe dece« iz Zagreba. Pripričani smo, da bo mariborsko občinstvo, ki je vsakokrat pokazalo svojo gostoljubnost-, tudi to pot doprineslo svoj delež s čim lepšim in dostojnejšim obiskom koncerta.
□	Strogi pasji zapor. Na tržaški cesti so ujefl psico volčje pasme, na kateri so ugotovili znake stekline. Psica je ogrizla več psov in je zaradi tega mestno poglavarstvo razglasilo strogi pasji zapor. Psi, ki se jemljejo na cesto, morajo biti zavarovani z nagobčnikom ter se voditi na vrvici. Is območja mestnega poglavarstva se smejo odstraniti le z dovoljenjem mestnega načelstva. Vse pse, ki bodo brez nadzorstva ali ne bodo predpisano zavarovani, bo polovil konjač.
□	Vinotof Polanee, Počehova 51, otvorjenl
□	Pijani tatovi sami padli orožnikom v roke.
V	noči na nedeljo je ustavila orožniška patrulja na cesti med Št. lijem in Mariborom trojico' stra-hovito pijanih moških, ki so vozili na vozu sod vina. Vsi trije so bili čisto povaljani od blata, ker so v pijanosti neprestano padali po tleh. Orožniki so se pijancev usmilili ter jih zaprli v zapor na svoji postaji. Naslednjega dne so jih zaslišali, pri tem pa se je izkazalo, da so dobili v roke čisto slučajno tri nevarne ptiče. Vlomili so pri posest-niei Jožefi Senčar v Jelenčah pri Št. Ilju ter ji odpeljali sod s 150 litri vina. Ce ne bi bili tako pijani, bi bili najbrže spravili svoj plen na varno.
Celje
& Licitacija za regulacijo Savinje v drugi etapL
V	soboto je bila pri gradbenem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani licitacija za regulacijo Savinje v drugi etapi. Licitacije so se udeležili trije ponudniki m je dobil delo kot najcenejši ponudnik podjetnik Ubald Na&smbeni iz Maribora. Po proračunu znašajo stroški za regulacijo Savinje v drugi etapi 2,474.010.89 Din, Nassinbeni je izdražbal regulacijo za 2,053.429.04 Din, torej za 420,581.86 Din ali za 17% ceneje. Licitacijo mora potrditi ie gradbeno ministrstvo v Belgradu, nato se bo pa lahko takoj začelo z regulacijskimi deli.
<3 Razpis službe kmetijskega reierenta na mestnem poglavarstvo. Pri zadnji seji mestnega sveta je bilo sklenjeno, da se razpiše služba kmetijskega referenta, ki ga mora imeti mestno poglavarstvo kot politična oblast prve stopnje. — Nadalje je bilo v tajni seji sklenjeno, da se pooblašča predsednik mestne občine, da nastavi kontrolorja za pobiranje voznine in sicer iz vrst mestnih uslužbencev ali pa drugo primerno osebo. Letni honorar ne sme znašati več kot 5000 Din.
8! Proslava zadružne misli v Celju. V nedeljo, dne 21. junija t. 1. bo proslavila Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru, podružnica v Celju obletnico otvoritve v zvezi s proslavo mednarodnega zadružnega dne. Ob tej priliki bo tudi obdarovanje mladih zadrugarjev (oh-ok) članov. Na sporedu je tudi pevski in orkestralni koncert
& Otvoritev mestnih kopališč ob Savinji Vsa tri kopališča ob Savinji, to je moško, žensko ob parku in kopališče Diana na Bregu ce bodo odprla v sredo, dne 27. maja t. 1.
0 Zamenjava 1000 dinarskih bankovcev s sliko sv. Jurija, Občinstvo opozarjamo na omenjeni razglas davčne uprave v Celju, ki je naibit na uradni deski mestnega poglavarstva.
Jesenice
Športne vesti. Jesenice imajo kar tri športne
klube, izmed katerih je po številnih in delavnih lahkoatletskih sekcijah posebno poznan »Gorenjec«. Zadnje čase je tudi ta klub malo zaspal. Najnovejši rezultati pa kažejo, da se naši športniki prebujajo. Na praznik je »Gorenjec« imel v gosteh ljubljanski »KOROTAN«. Gosti so Gorenjca položili na tla z rezultatom 4 : 2. V nedeljo sta se v teku poizkusila domača rrvala »Gorenjec« in »Bratstvo«. Tekmovalna proga je znašala okrog 3 km. Štafeta Gorenjca je pustila nasprotnike za seboj, četudi samo za rovtarski korak. V neleljo popoldne pa so gostovali v prvenstveni tekmi Kranjča-ni-KOROTAN, ki so se morali zadovoljiti z rezultatom 1 : 1. Vse kaže, da se »Gorenjec« vrača na pot, ki ga je že ivoj čas postavila na prvo mesto gorenjskih klubov.
Delavska beseda. V sredo zvečer bo v Krekovem domu zbor mož in fanov-članov Krekove delavske prosvete. Na programu so referati o dogodJ kih v svetu in o domačem gospodarstvu. Na prihodnji sestanek bo prišel predavatelj iz Ljubljane. Po sestanku splošna debata.
Sankcije in Italija
V	zbornid je imel italijanski finančni minister Thaon di Revel zanimiv govor o finančnopolitičnih ukrepih glede vojne v Afriki.
Finančna politika se je morala obračati predvsem proti inflacijskim tendencam v italijanskem gospodarstvu. Vloge bank in poštne hranilnice so se zmanjšale od junija 1935 do oktobra 1935 od 64 na 61 milijard lir, toda v letu 1936 so začele zopet naraščati -in so dosegle 10. aprila 1936 zopet 63 milijard lir. Istočasno je obtok bankovcev, ki je v drugi polovici leta 1935 narastel za 3151 milii. lir, do 10. maja 1936 zopet padel, in sicer za 1045 milij. v primeri z 31. decembrom 1935, torej od 15.467 na 14.412 milj. lir.
Indeks cen v veletrgovini je narastel od novembra 1935 do aprila 1906 od 355.56 na 368.8, indeks cen na drobno pa od 416.3 na 417,
V	zvezi z nepopolnimi podatki Zveze narodov o vplivu sankcij na italijansko trgovinsko bilanco, so posebno važni uradni podatki o italijanski bilanci, kot jih je navedel finančni minister. Deficit
Kontrola uvoza
italijanske trgovinske bilance je bfl naslednji (v
mili), lir):
1934	december 232 1935 december 302
1935	januar 244 1936 januar 289 1935 februar 238 1936 februar 112 193S marec 277 1936 marec 149
V teh številkah pa je vpoštevan tudi promet z afriškimi kolonijami, ki je bil zelo živahen. Poleg tega je v sankcijskih mesecih zelo narastel uvoz si-rovin, potrebnih za vojno, dočim je uvoz drugih predmetov naravno padel. Poleg tejja pa je še treba vpoštevati, da je bil uvoz v prvih mesecih 1935 prav živahen, ker se je baš tedaj pripravljala in izvedla nova ureditev uvoza v Italijo.
*
Kljub sankcijam ae italijanska trgovina veča.
Statistična služba Zveze narodov poroča, da je trgovina 28 držav z Italijo v marcu narasla v pri-I meri z februarjem, in sicer od 5.9 na 6.2 milijona I zlatih dolarjev, uvoz in izvoz od 10 na 11.4 milij. I zlatih dolarjev.
Po poročilih iz Belgrada pridejo pod kontrolo uvoza i 1. junijem 1936 ti-le predmeti: riž, kava, fosili za kurjavo, bombaž in bombažno predivo ter tkanine, bombažni žamet, volna, volneno predivo nad št. 16, volnene tkanine vseh vrst, predivo iz umetne svile, gumijaste cevi in omoti iz pnevmatike, pločevina, cevi in njih deli, motorna kladiva in dvigala, šivalni in pletilni stroji, dinamo stroji in motorji, radijski aparati, žarnice za razsvetljavo in avtomobili. Vsi ti predmeti tvorijo pretežen del našega uvoza (53%).
Zaposlenost delavstva
Zaposlenost delavstva v posameznih industrijah še vedno ugodno narašča. Pomembnejši letni padec izkazuje samo gozdno-žagarska industrijo - 20« delavcev aH -3.57%. Napredovale so v konjukturnem pogledu: industrija kamenja in zemlje za + 1038 delavcev ah v odstotkih +31.08%, tekstilna industrija pa za + 1569 delavcev ali +12.70%, gradnje nad zemljo (visoke gradnjel + 1546 delavcev ali + 58.94%, gradnja železnic, cest itd za +616 delavcev ali +38.10% itd. — V sezijskem pogledu ni bilo pomembnega nazadovanja. Znaten sczijski prirast izkazujejo: gradnje nad zemljo + 1892 delavcev ali + 83.09%, industrija kamenja in zemlie +779 delavcev ali + 21.64%, gradnja železnic cest rtd. +353 delavcev ali 18.78% itd
Stanje naših hliringov
Stanje nemškega kliringa kaže ugodne znake. Medtem, ko je bilo meseca januarja letos plačano v BelgTadu 2.46 milij., v Berlinu pa 7.17 milij. mark, so v aprilu znašala plačila v Belgradu 7.15 milij., v Berlinu pa skupno 5.10 milij. mark, iz česar se vidi občutna poprava klirinških odnošajev z Nemčijo. Stanje kliringa z dne 20. maja je znašalo 22.75 milij. proti 23.84 milij. mark v prejšnjem tednu. — V italijanskem kliringu imamo terjatev 42.06 milij. Ht. Saldo kliringa proti Bolgariji znaša 316.000 Din. Zadnja izplačana aviza je bila 3. maja v' znesku 17.000 Din. — Saldo naših terjatev v turškem kliringu znaša 1,026.000 Din odnosno 2.970.000 Din. Zad: nje izplačilo je bilo 10. februarja letos; čakati je treba namreč sto dni. — Proti Grčiji znaša stanje dinarskega računa 30% 42,870.000 Din -Stanje kompenzacijskih bonov na drahme znaša okoli 50 milij. drahem.
Za izvoz našega sadia
Spomenica sadnih trgovcev in sadjarjev, ki je
bila izročena g. banu dr. Natlačenu ob priliki
obiska v Mariboru.
Lanska letina sadja je bila plasirana pri dokaj zadovoljivih cenah za producenta po članih našega Združenja na raznih inozemskih tržiščih. Radi znanih plafiilnlh težkoč, povzročenih po kliringu, pa grozi nam izvozničarjem direktna katastrofa ker še do danes nismo prejeli od Narodne banke izplačanih dobroimetij, ki so bila vplačana sukce-
sivno že pred 9 meseci pri Narodni banki.
V pičlih dveh mesecih bi morali pričeti z izvozom nove letine, ki bo po vseh prilikah ogromna in kakršne nismo imeli po zatrjevanju strokovnjakov že od le<ta 1908. Enake rekordne žetve je pričakovati tudi v drugih državah, in sicer v Avstriji, Švici, Južni Tirolski, Holand&ki, Belgiji in Franciji ter Romuniji in Bolgariji, ki so vse naše konkurentinje na inozemskih tržiščh.
Naš kmet v bivši mariborski oblasti ima kot glavni vir dohodke iz prodaje sadja, za katero se zadolžuje skoro celo leto pri svojem trgovcu, davkariji in drugje. Če se ne dosežejo za letošnjo kampanjo pri merodajnih oblastih potrebni ukrepi, ki bodo omogočili letošnji izvoz, je katastrofa neizogibna.
Da se pospeši plačilni promet med našo državo in Nemčijo, je uvedla, kakor znano, Narodna banka s 15. januarjem t. 1. čeke, ki prosto noti-rajo na borzah. Posledica je bil padec marke pri nas od 17,65 Din na 13 Din pri nadaljnjem konstantnem padanju, vkljub dejstvu, da notira marka po curiški pariteti še veJmo 17.92 Din, pri čemur se okorišča na škodo producenta, izvozničarja in narodnega gospodarstva edinole Narodna banka, oziroma njeni delničarji! Ker se pa bomo letos brez vsakega dvoma morali boriti s konkurenco gori navedenih držav, ki poznajo samo curiško vrednost marke, bo znašala razlika med našo ceno jabolk in jabolk drugih držav zaradi disparitete najmanj 10.000 Din po vagonu. Da je v tem slučaju vsak izvoz nemogoč, ni treba še posebej poudarjati in utemeljevati.
Da preprečimo to katastrofo, ki grozi zaraili teh dejstev našemu kmetu in da se omogoči tudi nam eksporterjem jabolk obstanek, vidimo edini izhod v sledečem:
Kakor Avstrija, naj tudi naša država sklene kompenzacijski dogovor z Nemčijo za izvoz najmanj 1700 vagonov, kolikor znaša točasno kontingent po trgovinski pogodbi, v približni vrednosti 70 milijonov dinarjev. Naša država ima zadosti potreb in povoda, da si nabavi industrijski materijal v Nemčiji, ki je glavni odjemalec naših agrarnih produktov, in ne kupuje, kot na žalost do sedaj v pretežni večini v državah, ki nam konkurirajo na inozemskih tržiščih v naših produktih in s katerimi je vrh tega še naša trgovinska bilanca pasivna. Poudariti moramo, da ima izvoz svežega sadja pravico do favoriziranja, ki pa je mogoč edinole s prej navedeno kompenzacijo. Izvažamo sicer tudi druge agrarne proiukte, so pa to izven svežega sadja skoro sami taki proizvodi naše zemlje, ki pa nimajo v Nemčiji od strani drugih držav tako močne konkurence kot jabolka.
Število zavarovancev Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je narastlo od februarja na marc 1936 od 21.378 na 574.326, v primeri z marcem lani pa je naraslo za 47.995, v primeri z marcem 1934 pa za 51.256. Največje povečanje je izkazano v Nišu, Ljubljani, Zagrebu, Skoplju, Dubrovniku in Subotici. Skupna zavarovana mezda je znašala v marcu 1936 306.25 miilj. dinarjev (februarja 294.38, marca 1935 284,56 milij. Din). Povprečna pa je znašala 21.33 Din (v primeri z marcem 1935 je to zmanjšanje za 0.30 Din).
Nova sladkorna tovarna v naši državi Prager Tagblatt poroča, da se začne graditi junija v Smede-revu zadružna sladkorna tovarna za 24 milijonov dinarjev. Kapaciteta tovarn« bo znašala 6000 vagonov pese. Pri zgradbi sodeluje češkoslovaški kapital, Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev in Oblastna zveza sadilcev pete. Zgradba bo dovršena do začetka bodoče kampanje.
Indeks cen na drobno v Belgradu. Po podatkih Narodne banke je indeks cen na drobno narastel od marca na april od 72.2 na 72.4 v glavnem ^ zaradi povečanja indeks cen za prehrano.
Lesno gospodarsko zborovanje v Kranju sklicuje Lesna sekcija pri Združenju trgovcev za Brez Krani v Kranju za četrtek, dne 28. t. m. ob 9. uri dopoldne v gledališko dvorano Narodnega doma v Kranju. Glavno poročilo na tem zborovanju bo imel g. Franjo Škrbec, predsednik Lesnega odseka za dravsko banovino. K udeležbi se vabijo lesni trgovci in vsi drugi obrati in sloji, ki so prizadeti pri lesno-gospodarskem propadanju. Isti dan in na istem prostoru bo ob 13. tudi redna glavna skupščina Združenja trgovcev za okraj Kranj, za katere udeležba je za člane obvezna.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ane Rozman, gostilničarke v Mariboru, Glavni trg št. 5. Poravnalni sodnik ic dr. Alojz Lešnik, sodnik okrožnega sodišča v Mtiriboru, poravnalni upravnik pa Anton Fabijan, davčni upravitelj v p., Maribor. Narok je na okrožnem sodišču v Mariboru, soba 84, 18. junija ob pol 12. — Poravnalno postopanje Franca Zaletela, posestnika in gostilničarja v Stožicah 40, je končano.
Zveza hranilnic in posojilnic v Zagrebu ima svoj občni zbor v Ljubljani dne 30 maja letos. — Hranilne vloge pri 63 hranilnicah so znašale: v Sloveniji in Dalmaciji 1.027.84 milij., pri ostalih hranilnicah pa 920 milij. Din, skupno torej 1,947.84 milijonov Din (1933 1.966.34 milij. Din).
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«.
Kraljevina Grčija prireji v okviru letošnjega spomladanskega velesejma v Ljubljani od 30. maja do 8. junija svojo psebno državno razstavo najvažnejših grških izvoznih proizvodov.
Obleka naredi človeka, pravi ljudska modrost, če je to res, bi lahko isto dejali tudi za obutev. Tudi v izberi naših čevljev se kaže naš estetski okus in čut za praktičnost. In kaj stoji lepše in bolje na nogi, kot obutev, ki smo si jo izbrali pri domačem čevljarjul Pri tem pa smo še sigurni, da bo usnje res prvovrstno dobro in trpežno. Naša domača usnjarska in obutvena industrija ter obrt bosta na spomladanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija pokazali, da zamoreta poceni in solidno zadostiti našemu še tako razvajenemu okusu glede barve in izdelave usnja, kot zahtevam, ki jih stavimo na obutev.
Čemn bi naše žene mučili z nepotrebnim delom in jih po cele ure zadrževali v kuhinji, ko je vendar tudi njim tako potreben počitek in dnevni sprehod v zeleno naravol Na pohištveni razstavi spomladanskega velesejma v Ljubljani, od 30. maja do 8. junija, vam bodo naši iznajdljivi mizarski poljetniki pokazali mnoge praktične novosti v pomoč gospodinji pri delu v kuhinji. Lepo, solidno in za malo denarja boste lahko opremili vaše kuhinjske prostore, da bo ob mrzlih zimskih popoldnevih tudi v njih prijetno bivati in bo žena vendar imela vse pri roki.
Izpremembe pri Delniški tiskarni. Ker je prešla večina delnic v druge roke, so bili izbrisani kot člani upravnega sveta Delniške tiskarne dr. Fettich Oton, Rhinikar Adolf, Žerjav Alfonz, Seu-nig Ivan in Ribnikar Bojan ter prokura, podeljena Ambrožiču Miroslavu. Vpisani pa so bili: Pod-krajšek Emil, višji hidrotehnik v p., dr. Vavpetič Lado, odvetnik, Medic Franc, industrijalec, Likar stane, tajnik OUZD in Podkrajšek Dinko, jurist v Ljubljani, prokura pa je podeljena Štruklju jos.
Od*'og plačil je odobren Mestni hranilnici v Kamniku za 6 let, obrestna mera znaša 3%, in sicer za terjatve, nastale do 4. novembra 1935 ter Občinski hranilnici v Krškem za 6 let, obrestna mera znaša za stare terjatve, nastale do 9. septembra 1935 2%.
Znižanje glavnice. Jurija grofa Tliumskega jeklarna na Ravnah d. d sklicuje redni občni zbor zn 12. junij v Mariboru, pisarna dr Leskovarja. Na dnevnem redu je tudi znižanje glavnice od 14 na 12 milij. Din, nadalje volitve uprave in nadzorstva.
Danei poalednjičl Film, ki ga Ljubljana
T občuduje! Ne zamudite — oglejte ai mojstrovino dunajske filmske produkcije!
Wari|a DašhfrCeva
Hans )arny in I-IIv Darva*
KINO UNION
Ob 16., 1918 lil 21-1B url
Film po nesmrtnem romanu slovitega pisatelja
Charlesa Dickensa
Mm COPPERfIELD
Premiera v kinu Unionu)
65 zvezdnikov v enem samem filmu, ki je bil nagrajen s prvo nagrado na festivalu v Brusljul
Občni zbor Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske bo 9. junija ob 15 v hranilničiti posvetovalnici. Občni /.bor Jeklarne v Ravnah, d. d. bo 12. junija ob 16 v Mariboru v pisarni dr, josipa Leskovca. Občni zbor Rudnika in železarne v Štorali bo v ponedeljek, 15. junija ob ti v tovarni v StoTah.
Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo temle zadrugam: Kmečko-delovska hranilnica in posojilnica v Trbovljah r r. z u. z. za 3 leta od 24. oktobra 1935, za terjatve nastale do 5. septembra, obrestna mera 2% in Kmetsku hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. Videm-Dobre-polje za 3 leta od 24 oktobra 1935 dalje, za dol-ijove nastale do 31. jan. 1935, obrestna mera 3.5 % brutto.
Splošna stavbna družba v Mariboru izkazuje za 191") čistega dobička 10.470 Din, dočim ie znašala za 1934 izguba 0.6 milij. Din iu jc bilo potrebno za kritje izgub za 1934 m prejšnja leta prenesti z računa glavnice 3 milii Din.
Ali poznate slavnega Zoičenka sovjetsko humoresko o papirju? Pri nas bi slične ne mogel napisati. Kajti zaenkrat se nam še ni bati, da bi na« naše tvrdke za papirno industrijo pognale v slične stiske. Vse svoje mnogovrstne izdelke bo naša papirna industrija razstavila no letošnjera Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija.
Borza
Denar
Dne 25. maja tflflfl.
V zasebnem kliringu je ostal neizpremenjen tečaj avstrijskega šilinga na ljubljanski borzi na 9.14- 931, na zagrebški je notiral 01360—9.2350, na belgrajski pa 9.16—9.25. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.15—30.85, v Belgradu 30.05-31.35. Angleški funt je notiral na ljubljanski borzi ne-izpremenjeno 249.20 do 2550.80. Spnska peseta je no-tirala v Zagrebu 0.6250 denar.
Nemški čeki so v Ljubljani neznatno popustili na 13.27—13.47, v Zagrebu 13.10—13.30, za medio in ultimo junija ter medio julija 13.0750—18.2750. V Belgradu so notirali 13.20—13.40.
Ljubljana — Tečaji s primom Amsterdam, 100 hol. gold. . . , 2078.15—2002.78
Berlin, 100 mark......1756.08—1769.95
Bruselj, 100 belg...... 744.18— 740.34
Curih, 100 frankov...... 1424.22—1431.29
London, 1 funt.......218.98— 221.04
Newyork, 100 dolarjev .... 4674.28-^410.50
Pariz, 100 frankov ...... 200.21— 291.66
Praga, 100 kron....... 182.64— 183.65
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,722.306 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.38, London 164225, Newyork 309.625, Bruselj 52.35, Milan 24.30, Amsterdam 209.20, Berlin 124,66, Dunaj 56.15, Stock-holm 79.525, Oslo 77625, Kopenhagen 68.85, Praga 12.825, Varšava 58.10, Budimpešta 00.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helslngfora 6.80, Buenoe Airee 0,85625, Madrid 42.225. "
Vrednostni papirji m
Ljubljana: 7% Investicijsko posojilo 82—86, agrarji 48—49, vojna škoda promptna 858—860, begluške obveznice 67—70, 8%Blerovo posojilo 82—84, 7% Blerovo posojilo 72—84, 7% posojilo Drž. hip. banke 83—84.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 81 den., agrarji 48—48.50. vojna škoda promptna 358—360, begluške obveznice 67—68, daltn. agrarji 62.50 den., 8% Blerovo posojilo 82 denar, 7% Blerovo posojilo 73—73.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 88.50 den., 7% štab. pos. 81.75 dan. — Delnice: Priv. agrarna banka 218—220, Trboveljska 125—140, Isie 28 bl., Osj. sladk. tov 130 do 156.
Belgrad. Državni papirji; 7% investicijsko posojilo 78—82 (82, 81.75), agrarji (48.50), vojna škoda promptna 359—860 (360, 359.20). begluške obveznice 67.86 -68 (68.50, 68); 66.25 den., 7% Blerovo posojilo 73—73.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 84—84.50. — Delnice: Narodna banka 63<X) den, (<«20), Priv. agrarna banka 225.50—223.50 (223, 220).
Žitni trg
Vse neizpreinenjeno. Tendenca noizpremenje-na. Promet srednji.
Kulturni obzornik
Ob desetletnici smrti pesnika Srečka Kosovela
Kaj je že deset let od tistega strašnega trenutka, ko sem bral mimogrede na univerzo na časopisni deski: umrl je Srečko Kosovel? Tako čudno me je stisnilo ob srcu, kot še nikdar dotlej in ne vem, kako sem prita-val do slovanskega seminarja, kjer sem v široko preplašenih očeh tovarišev in tovarišic bral isto dejstvo: smrt, smrt med nami... Srečkovo mesto je bilo tako čudno prazno. Gluho. Predavatelja nismo čuli. In med tisto prvo strašno uro sem napisal v imenu »Slovenskega seminarja« osmrtnico, ki so jo drugi dan prinesli naši časopisi: »Umrl je Srečko Kosovel, pesnik. — Na Krasu se mu je odprl grob — in mi smo ostali sami z njegovo pesmijo.«
Sami z njegovo pesmijo... In mar je že deset let od tedaj?
In ko sem pol leta kasneje pisal prvo studijo o njem, sem pred suhoparno razpravo postavil impresijo, ki jo je tedaj urednik črtal, pa sem jo danes našel med spomini na Srečka Naj bo zdaj ob desetletnici priča strašnega poraza, ki ga je njegov rod doživel z njegovo smrtjo:
»Jaz pa sem potnik in zvezdam brat. Kakor utrinek sem zvezdni, ne vem še, kam padem. Ali v amerikanske gozde, prerije ali našo zemljo? Vem samo to: vsi ga pojdejo iskati« (Iz zapuščine.)
— In padel Je U svozdni utilnek v našo sem-
ljo, tam na Krasu je padel v svoj ozki grob... In mi, ki smo bili priča njegove svetle poti čez naše nebo, ki nam je njegova luč kot blisk šinila pred očmi in se še nismo privadili slepote — mi ga gremo prvi iskat, da se sklonimo nad njegovim spominom in razsvetlimo ob njegovi svetlobi.
Srečko Kosovel je umrl, umrl kot tragično umirajo slovenski pesniki: dvajseto leto dožive in si sami zapojo svoj rek vijem: »Jaz sem neizrečena, zatrta misel, ki ne bo nikoli izgovorjena* (Iz zapuščine Rekvijetti življenja). Umrl je mlad '22 let prav za petindvajsetletnico Murnove smrti, da se ponovi zgodovina. In med njim in onim dolga vrsta: Erjavec, Cvelbar, Zbašnik, Čebokli... in najmlajši Jeglič, Piber, Okorn, Tomažin... in pred vsemi Kette, prvi člen te žalostne verige ...
0, kdaj se bo pretrgala! Vse same zatrte misli! Neizpeta srca! Zlomljene tetive! 0 kako težko se rodi vsaka naša nova beseda: še neiz-govorjena zamre, se utrga in izmučen skloni človek glavo, se nasloni ob grob — in zvezde mu gredo čez mrtvo lice ...
Srečko Kosovel je umrl. Umrl težko. Vidim ga, kako se je še enkrat vzpel v silni bolesti, napel ozke prsi, se krčevito prijel za srce kot za svoj Kras, da bi ga pel, izpel — pa jezik mu ne da besede za vrtajočo misel, ki mu žge lobanjo ... kričal bi, molil bi, umrl bi — in umre:
Za zidom cerkvenim je pokopan
nekdo. Na grobu šipek cvetž. — *
Že deset let cvete roža z njegovega srca na Tomajskem pokopališču tam na Krasu, v objemu borov, ki jih veter pripogiba, da mu pojo pesem uspavanko, ti
bori, bori v tihi grozi, bori, bori v nemi grozi, bori, bori, bori, bori...
Že deset let cvete šipek na njegovem grobu, lep in nežen cvet njegove pesmi. Ta pesem je danes glasnejša in čistejša kot kdajkoli prej: »to je zvon, glas njegov — iz kraške vasi prihaja ...« Dane« doživlja Srečko Kosovel, mrtev pevec Kra-
ške zemlje in kraške boli, svoje samote in samote , dobrega človeka v evropskem vrvenju, novo vstajenje. Prav tisto, kar je v očeh njegovih ekspre-sijonističnlh sodobnikov manjšalo njegovo umetniško ceno, namreč da je v času bega od vsake realnosti vzdrževal zvezo z ustaljenim izrazom predhodnega impresionističnega rodu, prav to je vzrok, da je danes po desetih letih bolj živ, kot ob času svoje smrti. Človek, ki je ljubil umetnost nad vse, je bil vendar le do prozornosti neizumet-ničen, preprost, pa poln življenjske energije, stal je v središču sveta, ki ga je dojemal s čuti, pa urejal 'po svoji podobL In to je iskal zdaj v samoti, zdaj zopet v množici in zemlji, vendar pa vedno v zvezi z etično vestjo in vesoljnim redom. Dobrega človeka, kf se izčisti v samoti, ter dobro ,iovo človečnost, ki gleda v sočloveku vrednost človeka: ta etični in socialni ideal si je stavil Kosovel na svoj pesniški ščit in tega je opeval tako prepričevalno, tako živo ln od srca, da je njegova pesem vsa topla, prežeta srčne krvi in neumrjoča. Spominjam se besedi, ki mi jih je rekel nekoč na poti v Tivoli: »Ne misli, kako lioš napisal, ali bo moderno aH ne, piši samo, kot čutiš iskreno v srcu, pa mora biti dobrot« In tako je pisal Srečko in je bilo dobro. Njegova pesem, merjena s stilističnimi merili, res da ni odgovarjala slogu njegove dobe, toda prav ta pesem ima v sebi toliko življenjske energije, da sega iz časovnega okvirja v nesmrtnost. In vse kar je pristno in živo, gotovo najde svoj čas. In Sreč-kova pesem ga je našla, ln to v trenutku, ko je srce že izmučeno leglo v grob. Ni bil sicer tisti, ki bi vso tem& objel, ki bi nesel požar v svet in ga zavzel z revolucijo, bil Je pesnik, ki »Je sanjal in hrepenel« in padel, prej kot Je dosegel cilj; ki je v sebi odkrival večnost v samoti in v večnosti sebe, ki je hotel očistiti sebe in novega človeka, kateremu je veljal njegov pesniški pozdrav. Iz materijalističnega sveta ustvariti etični odnos med ljudmi in vzbuditi zavest vesli: to je bilo gibalo njegovega srca, njegove Izrazite borbenosti, njegove pesmi, njegove strašne pred-smrtne slutnje razpadanja vsegft: »Cutlm pogre-zanje. Konec sveta — daleč ni od razdejanja. — Zebe me. Hlad polzi v dno srca — dajte mL, dajte
UM opoijjaj*
V Krasu spi že deset let, v zemlji, kjer »tz kraških vasi gredo bele poti, in vse te poti skozi Tvoje srce«, kamor si se postavil sam s svojo pesmijo, z vso svojo rastjo, katere hrepenenje in težko usodo si doumel in peL naš veliki slovenski pesnik.
Mogoče ti bo tesn6 kedaj, če na zemljd bo prtsvetil maj, ln Ti boš tesno med plastmi — zemljfl presijale bi rade oči:
o Tvoje oči bodo rastle v svet — v njih vzhod bo sijal z zahodom speti —
In danes se bo poklonil njegovemu spomin® njegov rod in še mlajši za njim, ki ga je postavil na ščit, pesnika življenja, »utrinek zvezdni, ki ga pojdemo vsi iskat.«	td.
Nomške knjiševne novostt. — Na Dunaju pri Herbertu Reicherju je Izšla lit. kritična razprava H. Brocka: »James Joyci und die Gegenwart<, pri K. Triltschu, Wtlrzburg, študija Jtirgona Petorsena: Das Todesproblem bei Rainer M. Rilke; pri Huber u. C. v. Frauenfeldu — Kari Schmid: Schillers Gestaltungsvveise; pri J. Mohru v Ttlbingenu pa H. Schneiderja: Das germanisehe Epoe.
Predavanje o slovanski vzajemnosti v Sofiji. Dr. Čiler, bivši diplomat in eden glavnih delavcev v smislu slovanske vzajemnosti v Bolgariji je imel te dni predavanje, v katerem je podčrtaval, da je vseslovenska ideja tista, ki je rodila slovanofilski tttopizem, sentimentalni panrusizem je danes na Balkanu samo še spomin. Danes giblje slovanski svet realna slovanska ideja Masaryka in Beneša. Predavatelj je nato povdaril velik pomen bolgar-ako-jugoslovanskega zbližanja, ki prav v zadnjem čaau tako narašča. H koncu je očrtal silo m razmah germanske ekspanzije ter italijanskega imperializma, ki ogražata vse slovanske države, zlasti pa Se južnoslovanske, kateremu nasproti morem« postaviti le močnejše sodelovanje slovanskih narodov na vseh poljih, političnih, ekonomskih in kulturnih. Predavanje je imelo velik uspeh. Značilno je, da je bilo videti zlasti mnogo zastopnikov boigaToiie m modči Sofija« maja 1936.
t 87. maja 1966.
Pretrgana ladja. Ostanki švedske ladie »Gunnaren« Me™	„„	0»0j~»,
OrkneY. Eno Dolovrco ladie še vidimo, med tem ko jc druga" polovica žc pod vodoT
Angleški tanki v boju. V Bovingtonu na Angleškem so bil manevri angleških bojnih tankov Pri manevrih ie bilo navzočnih mnogo inozemskih vojaških atašejev.
Turški letalec v srednjem veku
Mnogo smo že brali o raznih letalskih poskusih iz prejšnjih časov Doslej neznana po je menda zgodba, katera jc bila opisana ob času vladanja bizantinskega cesarja Manuela 1. Komnenosa, kateri je vladal od 1. 1120—1180. Ob času njegovega vladanja je bizantinsko cesarstvo bilo v prijateljskih zvezah s sultanom Seldžukov, ki sc je imenoval Kilidž Arslan II To prijateljstvo pa ic hilo utemeljeno v tem, ker so križarske vojske bile enako nedobrodošle Bizantincem in mohamedanskim Sel-džukom. Da utrdi to zvezo, je sultan Kilidž Arslan II. obiskal dvor bizantinskega cesarja. Sultanu na čast je bizantinski cesar v Carigradu priredil velike konjske dirke Pri teh dirkah pa jc nastopil tudi neki Turek, ki je naznanjal, da bo preletel dirkališče. Kako se je mož pisal, viri nc poročajo. Nazivljejo ga le »Agarenec«.
Carigrajei so ga sprva imeli zn nekakega čarovnika. Toda letopis pristavlia: »Pozneje pa se je izkazalo, da je bil čisto navaden človek in celo samomorilec« Ta sodba pa je vsekakor prestroga. Kakor bi človek sklenal iz popisovanja letopisa, ie Turek vendarle skrbno preštudiral letanje m se je v njem morda tudi vadil. Splezal je na visok stolp v areni. Na vrhu tega stolpa so stali štirje kovinasti konji, katere so potem križarji prinesli v Benetke, kjer še zdaj stoje.
Ko je Agarenec priplezal na vrh, jc z glasnim glasom sporočil ljudem, da bo preletel dirkališče. Stopil je na rob stolpa. Oblečen je bil v široko haljo bele barve Ta halja je imela okrog in okrog (jolno gub. Agarencc ie očividno bil prepričan, da se bo veter ujel v te gube in ga držal v zraku.
Prve krizanteme
Krizanteme, ki so najlepše jesenske cvetlice, so v Evropi znane šele 150 let.
Prvi jih je prinesel s Kitajskega v Evropo mornariški kapitan Pierre Blanchard 1. 1789. V svojem vrtu na Francoskem ie posadil tri vrste krizantem in sicer bele, rdeče in vijoličaste. Toda pod francoskim podnebjem so uspevale le rdeče. Drugo leto je kraljevska vrtnarija od kapitana Blancharda prejela v dar rdeče krizanteme, katere so poslej krasile kraljeve vrte, ne da bi se iavnost menila za te cvetice. Šele 20 let kasneje so postali na te cvetice pozorni, ko je kapitan Pierre Blanchard prvi Napoleonovi ženi Jozefini podaril šopek, spleten iz rdečih krizantem.
Na robu stolpa je začel plesati, mahati z rokami, razprostrl je roki in z njima držal svoje gubasto oblačilo, da ie bilo videti, kakor da bi imel peruti Posnemal je utripanje s perutnicami, očividno ho-teč ujeti zrak ter se prepričati, kako močan je veter. To je trajalo dolgo časa in občinstvo je postalo žc ncpotrpežljivo. Vse gledališče se jc že smejalo in cesar je že poslal v stolp sla, kateri naj bi Turku sporočil cesarjevo željo, naj nikar ne poskusi letati. Toda tudi sultan se je vznemiril m je »pačil svoj obraz«, ker se je menda bal za usodo svojega rojaka. Ta pa je medtem vedno znova preizkušal moč vetra. Ko se mu je nazadnje zazdelo, da je veter dovolj močan in ugoden, da bi ga lahko nosil ter da bo lahko poletel po zraku kakor orel, se je vzpel kvišku in se spustil v zrak.
Letopis sedaj poroča takole: »Toda ta zračni veslalec jc bil še bolj nesrečen, kakor Ikarus. Padel jc na tla, si polomil roke in noge in je umrl.« Zaradi tega dogodka se jc vse mesto smejalo Turkom. Tako se je končal ta let po zraku, o katerem zgodovinski vir z vso zanesljivostjo poroča.
Jetniški paznik kaznjencu: »Prav med nama pavedano: Vaše prizadevanje je le nepotrebna izguba časa.«
V četrtek, 25. maja 1876.
Politični pregled.
Skoro ob enem, ko so Slovanom neprijazni listi zagnali veseli laik, da homatij na Turškem bode vsled shoda berolinskega kmalu konec in da bodo morali Jugoslovani še dalje nositi kruti jarem turški, došel je iz Bulgarijc glas, da se je tudJ v tej doslej rttirni deželi vnel upor zoper vlado turško ter se v malo dneh tako razširil, da število vstajnikov že zdaj znaša okoli 30.000 mož. Vzroki vstanka bulgarskega niso socijalne napake, kakor v Bosni in Hercegovini, kjer so turški begi gospodovali, kakor so hoteli; kajti v Bulgariji je teh pijavk tako malo, da skoro nihče za n)e ne vd; zgolj verske in politične razmere pripravile so sicer iako miroljubne in pohlevne Bulgare, da so prijeli za orožje. Vstajniki, ki so pričeli boj, da bi si priborili stan, kakoršen se človeku spodobi, bojujejo se tedaj za vero in slobodo zlato in gotovo orožja ne bodo položili iz rok, dokler trmoštvo turško nc bode zatrto in maščevane vse nezgode, ki so jih
morali njihovi pradedje in sami pet sto let sem prenašati.
V Zagrebu so 20. t. m. obhajali obletnico smrti bana jelačiča. Prej ta večer'so s črnimi zastavam in brezštevijnimi lučicami okinčali njegov spominek in pri njem zapeli nekaj narodnih pesmi.
Razne reči
— Čitalnica vipavska napravi dne 28. maja v čitalničnej dvorani »V Tabru« besedo, katere čisti dohodek je namenjen za napravo nagrobnega spominka umrlemu diletantu Matiju Kobalu. Program je: 1. Prolog. 2. Jenko: »Nek dušman vidi«, zbor. 3. ^erdi: »Ernani«, odstavek za gosli s spremstvom glasovira. 4. Vilhar: »Darilo«, samospev. 5. Schubert :»Solza«, čvetero-spev. 6. Paladilhe: »Mandolinata«, samospev. 7. »Bojomir in Ljudmila«, dvogovor. 8. Zaje: »U boji«, zbor. 9. »Poglavje L, II., III.«, vesela igra v enem dejanji. 10. Ples. — Vstopnina k predstavi 20 kr, k plesu 30 kr., sedež 20 kr. Glede na dobrodelni namen se bode vsak večji dar hvaležno sprejel. Začetek ob 8 zvečer. — K obilni udeležbi uljudno vabijo — vipavske domorodke.
Boj med tigrom in divjim merjascem
Potopisni pisatelj Maks Poser popisuje svoje srečanje s tigrom na otoku Sumatra: #
Prav blizu naše plantaže ie nenavadno \ tiger žc več mesecev delal prebivalstvu veliko škodo. Pobijal ie zanikrne krave, koze in pse. V naši okolici je imel veliko izbiro med divjimi svinjami in jeleni, kateri so iz bližnjih pragozdov hodih v bližino naše plantaže. Nismo neradi videli, če jc tiger pospravil kaj jelenov, ki so delali veliko škodo, ker so glodali lubje drevesa, katero je jelenom zaradi mlečne sočnosti prava slaščica.
Neke noči pa ic grdoba bila tako predrzna, da ie iz hiše enega izmed asistentov odnesel kar dva dragocena psa obenem. Višek nesramne predrznosti pa je gotovo dosegel tisto noč, ko je v silno grozo obeh nočnih čuvajev stikal okoli tovarniških poslopij. Ta dva pa sta me zbudila šele, ko je zver odšla. Tudi tokrat je kralj gozda odnesel s seboj eno ščenc. Čudno pa ie le to, da sicer tako glasni psi to noč niso nič lajali. Kmalu nato mi je nekdo naznanil, da ie tiger blizu gozda pobil divjo svinjo ter jo zvlekel v goščavo. Šel sem pogledat in videl, da ie tiger žival res pobral iz krdela divjih svinj, da pa stvar ni šla gladko in brez hudega boja.
Ljudem, ki so tam delali, sem naročil, nai ne poškodujejo sledov, ker sem drugo noč sklenil iti čakat tigra. Gospodar džungle bo ponoči prav gotovo prišel k napajališču, ker ie tam mimo tekel potoček. Imel sem za to zverjad dobro »Manliche-rico«, ki mi ie storila že marsikako uslugo. Danes naj se vnovič izkaže. 2e zgodai pod večer sem bil tam na čakališču. Cas in komarje sem si preganjal s pipo. Pred menoj se ie temno vzdigovala silna temina pragozda Opice in ptiči so delali okrog mene velik šunder. Zaslišal sem pokanje orehov z drevesa »Heveja«, nakar sem kmalu zagledal, krdelo divjih svinj, ki se je pasla vedno bliže. Mi-' nilo je komaj 10 minut, ko je vodeči mcrjasec zapazil sled, po kateri je prejšnjo noč tiger vlekel vplenjeno divjo svinjo. Na kratko se ie oglasil in doslej mirno krdelo je v naglem diru izginilo v goščavo. To mi seveda ni bilo všeč. Kaj neki nai
sedaj doživim, če divjih svinj ne bo blizu! ln vendar je bila ravno to največja dogodivščina. Mogočen črn merjasec je obstal in divje sopihal. Začel ie nekako lajati in klicati Bil je ves divji. Strašno se je narepenčil in nasršil. Sprva sem hotel ustreliti merjasca. Toda nel Ni nehal delati šundra. To bo privabilo tigra, ki menda te prilike nc bo zamudil. In resi
Kmalu sem zaslišal globoko in silno tigrovo renčanje. Bil je prav blizu v grmovju in je s svojim globokim basom naznanjal, da prihaja. Prihajal je prav kraljevsko, počasi z iztegnjenim repom in stegnjeno glavo. Krasna žival! Krasen miri Olej, silno žrelo se je vnovič odprlo in iz njega je prihajalo novo grmenje, ki je globoko odmevalo. Čudovita je bila slika obeh zveri. V enem hipu so utihnile opice in ptiči. Svojo puško sem že davno pripravil. Pred menoj pa ie stal pogumni mcrjasec, ki je divje lajal in bil ves besen. Sedaj je še čas, merjasec! Beži! Podlegel boš!
Tiger sc ie bil medtem približal na 5—6 metrov. Prav nizko se je sklonil k zemlji, da bi skočil. Vsaka moja mišica, vsak moi živec je bil napet. Pomeril sem, ker nisem smel pustiti, da bi se bila spopadla. Tako bi ne bil mogel dobro streljati. Tiger je vnovič široko zazijal. Počakaj merjasec, pomagal ti bom! Ustrelim Prepozno! Res, predolgo sem odlašal, preveč me ie motila lepa slika. In vendar tiger ni skočil celega skoka. Strašno jc zasopihal, nekajkratov skočil in bliskovito izginil v grmovje. Neverjetno, merjasec pa jc vkljub strehi obstal na svojem mestu. Bil je še bolj divji kakor prej in je še bolj besno kopal zemljo. Morda sem pa zadel tigra! Vtem se ie njegovo grmenje vnovič oglasilo Zopet je prihajal. Toda bil je besen in žrelo je imel široko odprto. Rep se mu ie vlekel Po tleh in obstal je pred merjascem
Nov stre! Tokrat je krogla zadela. Tigrov smrtni skok ie bil naimanj 3 m visok. Votlo je zabobnelo, ko je mogočno truplo padlo na tla. Ni se več ganil. Zavriskal sem. Merjasec pa ie s svojim krdelom izginil.
Nansenova sloveča polarna ladja »Frani« sedaj varno shranjena počiva v luki. Da bi bila deli časa ohranjena, so ji naredili streho.
Nevidne rokavice
Znano jc, da Američanke silno veliko denarja »spravijo za kosmetiko, to je za lepotila, s katerimi se hočejo olepšati. Vedno znova iznajdejo kako novost, o kateri sc lahko reče, da ni vedno pametna, pač pa mnogokrat zelo izvirna.
Kakor sedaj poročajo, je neka kemična tovarna v New Vorku iznašla novo lepotilo, ki bo ameriškim ženskam vsaj spočetka silno ugajalo To jc nekak preparat, s katerim si bo Američanka namazala svoje roke. Ta preparat se bo v nekaj sekundah posušil, nakar bo koža na roki pokrita z nevidno kožico. Ta kožica, ki je seveda brez barve, na) prepreči, da bi prah onesnažil roke elegantne Američanke. Doma se bo Američanka roke lahko umila s toplo vodo in preparat se bo raztopil in izginil. Na ta način hočejo sedaj Amerikankc varovati kožo svojih »ok in nositi nevidne rokavice.
Kako se obnašaj v gledališču?
L. 1830 je gledališče Kolumbija v Cincinatiju v Združenih državah Severne Amerike v veži dalo nabiti tale letak
»Gledalcem ni dovoljeno med predstavo prihajati na oder, ker bi njihova navzočnost motila pozornost igralcev in ravnatelja.«
Še lepši je drugi opomin, ki se glasi:
»Orehe treti je brezpogojno prepovedano, dokler je zastor dvignien. Gledalci v zgornjih sedežih naj se odvadijo metati orehe na gledalce v spodnjih sedežih. Gentlemeni nikdar ne smejo gledalcev motiti s svojimi glasnimi pogovori v baru. Gentlemcne v parterju prosimo, naj sna-mejo klobuke. Gentlemeni v ložah naj ne sedajo na naslonjala in naj sc med predslavo ne nagibajo preveč iz lož.«
Preproga — delo 50 let
V Plevni na Bolgarskem živi vdova nekega trgovca, katera je pravkar dokončala preprogo, katero ie tkala vsak dan celih 50 let. Preproga je izdelana po najboljših orijentalskih vzorcih ter meri 54 m v kvadratu. Gospa je začela tkati preprogo takoj po svoji poroki I. 1885. Uporabljala ie najfinejšo volno in najlepše barve. Mojstrovine, katere ic sedaj dovršila, noče za noben denar prodati, ampak io je v svoji oporoki določila Narodnemu muzeju « Sofiji.
»Gospoda moja! Naš predavatelj g. profesor dr. Kokošnjak je žal obolel. K sreči pa vam moremo postrea z njegovo papigo, ki se imenuje Kokot. Ta tio sedaj prišel pred mikrofon ter vam pripovedoval profesorjevo predavanje, katero se ie bil od svojega gospodarja že na pamet naučil
Dve novi igri v ljubljanski drami
R. Besier: Tiran
(Po prvi ponovitvi 22. maja 1936.)
G. Milan Skrbinšek si je za proslavo svoje pet-inJvajsetletnice izbral Besierovo »Elizabeto Brow-ningovo«; tej igri so zaradi poudarka glavne osebe, očeta Barreta, dali pri nas ime »Tiran«, Zgodba igre se kolikor toliko točno naslanja na življenje angleške pesnice Elizabeta Brovvning-Ban-ettove (1806—61) in nam prikazuje trdo družinsko skupnost, v kateri gospoduje neizprosni oče in svojim deveterim otrokom jemlje vsako svobodo, zlasti pa pravico do ljubezni in zakona. Zlasti do svojih hčera je ta mož pravi tiran in tako 'se tudi njegova trda ljubezen do najstarejše hčere, bolne Elizabete, spreminja v neprestano mučenje. Elizabeti je že štirideset let, od svojega petnajstega leta boleha in je priklenjena na posteljo. Njeno živo čuvstvo išče utehe v svojem pesniškem svetu, toda njeno telo že umira. Po njenih pesmih jo spozna Robert Wie-demann Browning (1812-—89) duhoviti romantični pesnik, jo s svojo ljubeznijo reši umiranja, se skrivaj poroči z njo, oba pobegneta v Italijo. Ta igra, ki nam kolikor mogoče stvarno prikazuje posebne okoliščine starega angleškega družinskega življenja, sloni na dramatičnem nasprotju med osebnim razočaranjem starejših in pravico mlajših do svojega življenja. Stari Barrett, ki je sam sicer mnogo pretrpel, postane v svoji trdi ljubezni do otrok strahoten tiran, gleda vse samo s svojo edino in neomejeno pravico, otroci pa se mu prav zaradi tega še bolj odtujujejo. Pisatelj nam je razvil očetovo tiranstvo zlasti ob usodi vseh treh hčera; najgloblje pa se pokaže to ob Elizabeti, kjer se borita med seboj očetovska ljubezen in volja do prostosti in osebnega življenja. Elizabeta ob Brow-ningovi ljubezni zmaguje nad svojim šibkim telesom, pa se iztrga končno tuli iz mračnega družinskega okolja; s svojim možem odide v življenje in s tem zdrobi nenaravne družinske vezi in osvobodi svoje brate in sestre.
Zgodovinski dogodek, ki ga je Besier skušal naslikati z veliko zvestobo do predmeta in ni vanj vpletel kakih posebnih vprašanj, je kljub svoji pesniški mirnosti pretresljiv; ta pretresljivost je velika prav zaradi nepremakljivega razmerja med starši in otroki. To razmerje pa je tukaj prav v svoji postavi strahotno premaknjeno, prav v tem, da postava pogoltne samo sebe, da kljub svoji veliki sili ne more več veljati in postane brez etične moči.
Čeprav je osrednja postava Elizabeta, ker vidimo ves boj njenega duha in bolezni, ves romantično osebnostni prelom, je vendarle stari Barret isti vedno pričujoči duh, gibalo in predmet drame. G. Skrbinšek mu je dal prav v njegovi ostri statičnosti poteze groze, ki se ob koncu razkolje v vsej svoji tragični vsebini. Zato so trenutki dobrote v podobi nenaravne trdote največji in najgloblji znak te strastno enotne podobe; to je ljubezen, ki je sam led in ob kateri vse življenje mora umreti ali se obrniti v laž. S to podobo je g. Skrbinšek pokazal, da je res na vrhu svoje oblikovalne sile, s katero tako rad upodablja zavestno in podzavestno temo v človeku. Prav ob podobi starega Barretta smo videli, kakšna nravstvena sila prehaja iz globoko dojetega in ne enostransko udarjenega negativnega lika. Tu se izpoveduje podoba
sama. Ga. Šaričeva je v Elizabeti podala novo podobo svoje nežne m premišljene umetnosti. Vse stopnje napornega boja z bolnim telesom, vso zmago volje in duha je prenesla v skrivnostno delovanje neke nadnaravne sile; vendar ostane na nji še vet napor, da zmaga sebe in očeta in postane vsa človeška. Prehod iz svobodnih pesniških sanj m ne-svoboine družinske okolice v svet jasnih človeških razgledov je fina, nepretrgana dramatična črta Elizabete, kakor jo je podala ga. Šaričeva. Robert Browning ga. Jana je romantična podoba lepe možatosti. Zar pesniškega ognja se nikjer ne spušča v sanjarske višine, čeprav je poln lepodušnega in umnega junaštva. Vsa Berrettova družina je kljub okostenelemu življenju izrazito razčlenjena — ne toliko v sinovih, ki so jih z odlično mehaničnostjo podali gg. Sancin, Planecki, Drenovec, Gregorin, Potokar in Stupica, ampak v drugih dveh hčerah, tiho trpeči ArabeK in otroško uporni Henrieti. Prvo je z močno vdanostjo igrala ga. Marija Vera, drugo z veliko svežostjo in mestoma s prav posrečeno komičnostjo gdč. Boltarjeva. Zdravnik, g. C. De-bevca je vreden posebnega spomina; prav tako sobarica gdč. Rakarjeve.
Režija g. Cirila Debevca je skrbno poiskala dramatčno bistvo dogodkov in jih je skušala v čim manj pretirani podobi do konca izčrpati. Pri tem je režiser zelo posrečeno poudaril starinsko mrko vzdušje puritanske družine in nanjo prav lepo primešal tudi toplejših barv.
Mladi gospo d šel
(Premiera 23. maja 1936.)
H sklepu letošnjega leta smo dobili 5e zabavno in ljubeznivo veseloigro »Mladi gospod šel«. Pisatelj W. Lichtenberg, ki nam je že znan po svoji »Karieri kanclista Vinciga«, tudi tu jemlje svoje podobe iz sodobnega dunajskega življenja Čeprav je nejgov namen v prvi vrsti zabavati, ima delo prav mnogo ostre in poučne časovne označbe, obenem pa toliko zdravega življenjskega čuta, da je v nji mnogo več kakor sam smeh. Ne gre za to, da obstoji »mešnost na prav posrečeni zamenjavi dveh oseb, pravega in domnevanega Šefa, ampak na prav izraziti tipičnosti današnejga poslovnega časa, v kateri vidimo mnogo bridke resničnosti, zlasti pa, kako se čista človečnost bije skozi po-tvaro, in da je tako zvani novi človek vendarle še doma v zdravju in dobroti stare dobe.
G. O. Šest je živahnemu delu vlil polno toplote in resnične dunajske lahkomiselnosti, tudi prizorišče je opremil prav značilno. Igralci so podali sveže in krepko očrtane like. Tako sta g. Stupica kot mladi šef, poln zdravja in vedrosti, pa g. Sancin mladi delomrznež Goetzu pokazala dvoje resničnih sodobnih nasprotij. Ga, M. Danilova je s' svojo Marlizo upodobila živahno in veselo pisarniško gospodično, ki s svojo poštenostjo in dobroto zadene vedno pravo in osreči sebe in druge. Močno so označeni trije stebri pisarne, lokavi in brezobzirni ravnatelj g. Lipaha, izvirni knjigovodja g. Kralja, zlasti pa stari prokurist g. Gregorina; v isto vrsto lahko postavimo tudi slugo g. Potokarja, ki v zadnjem času podaja vrsto prav značilnih podob. Manjše vloge so skrbno izdelali g. Jerman kot advokat, ga. Severjeva kot Lizi in g. Daneš kot natakar. Delo je bilo vsekakor vredno truda in bo doseglo svoj namen.	F. K.
Vzajemna pomoč pred sodiščem
Ljubljana, 25. maja.
Proces o polomu Vzajemne pomoči se je danes ob 16. uri nadaljeval v veliki razpravni dvorani. Navzočih je bilo mnogo poslušalcev iz boljših slojev, ki so se začeli zanimati za nadaljni potek razprave in so pričakovali, da pride danes še do zanimivejših razkritij. Razprava je potekala mirno in brez vsake napetosti.
Senatni predsednik g. Ivan Brelih je najprej prečital sodišču poslano pismeno vlogo kanonika g. Josipa Šiške, v kateri g. kanonik izpopolnjuje svojo, kot priča preteklo sredo podano izjavo o razmerah pri Vzajemni pomoči. Poudaril je, da so nasprotniki Vzajemne pomoči vprizorili gonjo proti pomožni blagajni in da je to odkrito pismeno pojasnila neka oseba pok. senatorju dr. Valentinu Rožiču, ki mu je pisala, da je na prigovarjanje nasprotnikov zavarovala več starčkov v mestni ubožnici in da so prav s temi starčki pozneje operirali nasprotniki. Tudi komisar, ban. svet. Anton Mencinger je imel takoj na razpolago seznam teh starčkov,
Obramba obtožencev je nato predlagala, da se zaslišijo še nekatere priče in izvedejo še drugi dokazi. Tako je inž. g. Ivo Lah 13. oktobra 1932. prinesel iz Belgrada rešitev ministrstva, s katero se dovoljuje ponovno poslovanje Vzajemne pomoči. In čudno je bilol Že 14. oktobra, torej drugi dan, je bil pri banski upravi vložen predlog za registriranje pomožne blagajne z imenom »Nada«. Zadevni predlog je med drugimi podpisal tudi banski svetnik g. Anton Mencinger. Za predsednika »Nade« je bil določen g. Soršak, ravnatelj »Ekonoma«, za podpredsednika pa ban. svet. g. Anton Mencinger. Obramba je dalje navajala neko pričo, kako so se merodajni činitelji že konec leta 1931. ali v začetku januarja 1932. v kavarni »Evropa« pogovarjali o reviziji in razpustu Vzajemne pomoči. O tem je bila priča Stanko Leu tudi zaslišan od ministrske komisije, ki jo je vodil ban. inšpektor dr. Tomo Tolazzi. Obramba je dalje navajala, da je načelstvo zahtevalo od komisarja g. Antona Mencingerja, da skliče občni zbor, ki je edini po zakonu in pravilih bil upravičen odločati o likvidaciji Vzajemne pomoči. Bila je zahteva odklonjena od komisarja.
Obramba je navajala še druge dokaze. Tako n. pr. pričo Vekoslava Bučarja o tem, da je g. dr. Niko Zupani! izjavil, da se gre v Belgrad pritožit zaradi načina in postopanja ban. svet. g. Mencingerja. Ko je ta za to zvedel, je dal dr. Zupaniču sporočiti, da ga takoj zapre, kakor hitro se odpelje v Belgrad. Napram nar. poslancu Gajšku se je g. Mencinger, tako navaja obramba, izrazil, da mora uničiti Vzajemno pomoč, ker je ustanovil svojo.
Drž. tožilec dr. Luiovnik se je odločno protivil izvedbi teh dokazov. Vsi ti dokazi so naperjeni proti g. Mencingerju. Sam je prepričan, •da bo g. ban. svetnik dobil primerno zadoščenje za vse klevete. Vsi od obrambe ponudeni dokazi naj se kot nepotrebni zavrnejo. Sam je predlagal izvedbo 11 novih dokazov. Navedel je več prič, tako ravnatelja dr. Lajovica in ravnatelja Zvonka Žolgerja, kakor tudi pol. ravnatelja g. V. Ker-ševana o tem, da je ban. svet. g. Mencinger nastopal napram načelstvu pri reviziji Vzajemne pomoči popolnoma taktno in vljudno in da sploh ni nikomur zagrozil t zaporom. To lahko potrdi tudi odvetnik dr. Janko Zirovnik, ki je takrat zastopal večino članov Vzajemne pomoči. Tudi druge priče to okolnost lahko potrdijo. Ni proti temu, da se zasliši kot priča minigterijalni tajnik dr. Jože Lavrič, zlasti o dejstvu, da je bila vsaka sana-
cija Vzajemne pomoči brezupna, da sploh ni bilo nikake možnosti za to. Drž, tožilec je nadalje zahteval ponovno zaslišanje ban. svet. g. Mencingerja.
Po kratkem posvetovanju je senat vse ponu-dene dokaze obrambe in državnega tožilstva zavrnil kot nepotrebne. Predsednik je nato prešel k čitanju raznih spisov, tako pravil Vzajemne pomoči in drugih zapiskov.
S a s:nemila
*
Liubliana
No dno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Ty<r8eva cesta 41; mr. TrnJcoozy ded.. Mestni trg 4 Im mr. Uetar, Šelunburgov« al. 7.
Oublfansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 20.
Torek, 26. maja: Reoitacijski veter. (Drama gostuje
v Celju: Tiran). Sreda, 27. maja: Gozd. Red Sreda. Četrtek, 28. maja: Mladi gospod šef. Ked A. Petok, 28. maja ob 16: Juarez in MaksimUjan. Iz-vem. Dija&ka predstava po conah od 14 Din navadol.
OPERA: Začetek ob 20.
Torak, 26 maja: Kavalir z rožo. Red B.
Sreda, 27. mnja: Lucia (ti Lammermoor. Bed C. Četrtek, 28. maja: Othello. Red Cotrtek.
Mariborske gledališče
Torek, 26. maja ob 20: Direktor Oampa. Globoko zmi-žane oene. Zadnjič. Debult Majde Skrbinškove. Sreda, 27. maja: Zaprto.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Torek, 26. maja ob 8 zve6er: Tiran, gostovanje ljubljanske drame.
Radio
_ *
Programi Radio Ljubljana t
Torek. 26. maja: 11 Solak« ura: Ndioia Teeia (g. dr. Lavo CermelJ). 12 Za vsakega nokaj (.ploSfe). 12.46 Vremenska napoved, poročila. 1.1 Napoved časa, objava mporeda. obvestila. 13.16 Pa n«kaj w vse (ploSče). 14 Vremensko poročilo, borand tečaji. 18 Raalaga im izvedbe Beethovnove sonate op. 32 St. 2 (d mol) (gdč. Judviga Poženelova). 18.40 Budizem in krščanstvo (g. nredmiik Fr. Tereegilav). 19 Na,poved časa, vremenska napoved, poročtl«, objava sporeda, obvestiila 19.30 Na«, ura: O Nilkoli Tesli — ob priliki 90-letnioe rojstva (dr. V. Jovamoviič ti Bfllgrada). 20 Rnskil plesi — rus-ke pesmi (izvaja »bor balalajk Ruslani). 20-50 Hamio-nitka »vira vesele »Kani (.ploSče). 21,10 Koncertne silite (Radijski orkester). 22 Napoved časa, vremenska napoved, poroiiia, objarva sporeda. 28.16 Znameniti operetni skladatelji (Radijski orkester).
Dragi programi i
Torek, 26. maja: Belgrad /„• 19.50 Koncert. 2T1.50 Omkostraln« glasba. 22J0 PloSče. — Belgrad II.: 14.05 Zagorčftfevo predavanje -Glasovi H Pooari.no«. — Zagreb: 20 Prenos ic opere. — Dunaj: 20 Avstrijske pesmi im plesi. 22.10 Rogerjerve klavirske ta orgflske skladbe. 23.15 Dunajski oipemi pevei. 24 Zabavna glas-ha. - Budimpešta: 18.30 Tgra. 21..* Zabavna gbu-fba. 22.,» Pleme pln**e. 23.20 Violina. - Trst-MUan: 20.10 Verdijeva opero »Simone Booc-anegra«. — Rim-Bari: 17.15 Plošče. 20.40 Igra. 22 Klavir. 22.40 Plesna glasba.
—	Praga: 20 Mahterjeva Vlit. simfonija. 22.16 PloAče.
—	Brno: KI PloAče. 20.16 Pihala. 21.16 fininrf-Snensova orgolsik« glasba. 21.40 Zbor. Bratislava: 20 Poster vb-iSer. 20.40 Pihala. 21.05 T<rra. 21.30 Zbor. 22.30 PloSče.
—	Varšava: 20.10 Orkester ta klavir. 22.30 PlnSče. -
Šport
Angleški mojstri nogometa v Belgradu
Liverpool: BSK 2:0 (1:0)
Belgrad, 21. maja. Belgrajčani so na praznik vnebohoda prvič videli angleške nogometne mojstre na delu. Zanimanje za tekmo med nogometnim moštvom Liverpool in BSK je po nedeljnem porazu, ki ga je Liverpool doživel od Gradjanskega v Zagrebu malo popustilo. Kljub temu pa se je na igrišču BSK nabralo okrog 8000 gledalcev, ki so nestrpljivo pričakovali začetek tekme. Plot okrog igrišča je bil obseden od siromašnih ljubilcev nogometnega športa. Vsa drevesa okrog igrišča so le s težavo prenašala težo vročih simpatizerjev nogometnega športa, ki so riskirali svojo kožo, samo, da bi vsaj od daleč gledali igro angleških profesijonaleev. Malo pred začetkom tekme so prišli v častno ložo angleški poslanik na našem dvoru z gospo, ter ministri Rogič, Cvetkovič in Djura Jankovič. Točno ob 5 so izšli na teren Angleži v rdečih dresih Publika jih je navdušeno pozdravila v želji, da b tudi BSK uspelo to kar je verjetno na srečo uspelo Gradjanske-mu v Zagrebu. Vsem je takoj padla v oči velika rast in muskulaturno gibčno telo gostov. Ze takoj prvi momenti so pokazali, da bo BSK moral napeti vse sile, če bo hotel zmagati. Gostje o pokazali tipičen »W« sistem. Odlika sistema je, da centerhalf igra tako defenzivno, da v stvari igra tretjega branilca, obe zvezi sta pomaknjeni od napadalne linije skoraj v halfovsko linijo, medtem ko napadalno linijo v pravem pomenu tvorijo samo krili in vodja napada. S tem sistemom igre je obrambna linija skoraj neprehodna, napadalna črta pa precej oslabljena. Značilno za »W« je tudi, da se vse poteze vrše hitro brez omahovanja, brez zadrževanja žoge, z naglimi prenosi iste od igralca do igralca, od ene strani igrišča na drugo. Vse to so gostje na vnebohod v praksi pokazali ter obenem dokazali, da je njihov način igranja tudi za oko zelo prijeten. Igra sama ni bila razburljiva, kar je vsekakor vzrok ravno »W« sistem.
Pri tako zvanem sitemu »Siliranja«, katerega goje vsi kontinentalni klubi je polno razburljivih momentov pred golom. Te razburljive momente povzroči dodavanje žoge pred golom, kjer se vsak trenutek pričakuje da bo padel gol. To neprestano hitro dodavanie drzi gledalca v napetem stanju, ki razburja. Angležki igralci pa prenašajo žogo hitro z dolgimi udarci takoj na krila, ki se v silnem naletu spuščajo in približujejo gol-aut črti hitro centrirajo, ker bodisi zveze ali pa \jpdja napada brez omahovanja pošlje žogo bodisi z glavo ali pa z nogo precizno na vrata. Vsa napadalna akcija je enostavna, hitra, zato pa tudi razburja. Vsi oni, ki so mislili, da bodo vživali v razburjenju niso v četrtek prišli na svoj račun. Vsi pa so morali priznati, da so Angleži pravi nogometni mojstri od katerih se morajo naši igralci še mnogo naučiti. Liverpoolčani so pokazali kako se mora igrati nogomet. Vsak izmed njih igra z obema nogama, a z gjavo prav tako dobro kot z nogo. Nikdar ne tekajo po igrišču brez potrebe, vedno intervenirajo v pravem času, pokrivajo nasprotne igralce tako izvrstno, da ti le težko pridejo do žoge. Vse f>oteze pa izvršujejo mirno brez razburjanja, z lahkoto čeprav zelo odločno. Cesto smo slišali, da so Angleži v igri Surovi, vendar moramo po igri, ki so nam jo gosti pokazali, priznati. da so Angleži v igri pravi gentlemeni, ki le redkokdaj in vedno le nehote faulirajo nasprotnika, to pa radi silnega, starta v igri. Gostje so z vso svojo igro pridobili simpatije vseh prisotnih, ki zlasti ne morejo jx>zabiti izvrstne igre z glavo Vsaka visoka žoga, tako njihovega kot našega igralca je bila skoraj vedno plen glave angleškega igralca, ki jo je bodisi odbil, ali pa podal z glavo tako izvrstno in tako daleč kot da bi jo podal z roko in to vedno soigralcu. Največji vzrok, da je BSK izgubil igro v borbi z Angleži, je ravno v tei izvrstni igri gostov z glavo in pa naključje, da so gostje vsilili svoj način igre tudi domačim. Belgrajčanom ni uspelo da zadrže igro pri tleh, da s kratkimi potezami prodrejo skozi gosto obrambo gostov in presenetijo izvrstnega vratarja tlobsona vsaj s častnim golom. Domači so f>o nepotrebnem dvigali žogo ki je skoraj vedno zadela na glavo angleškega igralca, ki so zelo precizno jKtkrivali nasprotnike, tako, da so le-ti redko kdaj imeli priliko, da pošljejo žogo na angleška vrata. Vsi igralci Liverpoola brez izjeme so igrali izvrstno, tako, da bi delali ostalim krivico, ako bi koga jx>sebej pohvalili. Domači pa so imeli v timu precej slabih, popolnoma so zadovoljili samo vratar Glazer, ki je branil vse kar se je dalo braniti, branilec Mitrovič in half Lechner, ki sta rešila BSK večjega poraza ter v napadu Vujadmovič, ki se je pa zastonj trudil da bi povezal napadalne vrste. Sama igra je, kot smo že omenili tekla precej mirno. Gostje so takoj v začetku pokazali, da so se odločili, da morajo zmagati in so tudi jjopolnoma zasluženo zmagali. Oba gola, ki sta padla v prvih 10 minutah prvega in drugega polčasa, sta le nagrada za njihovo gentel-mensko igro. Čim je padel drugi gol so vsi gledalci uvideli, da bo BSK izgubil. Domači so sicer parkrat oblegali gol gostov, vendar pri »plavi ma-šini«, tako mnogo nazivajo BSK v napadalni črti ni bilo vse v redu. Njen vodja, popularni Moša, je samo enkrat uspel, da se osvobodi izvrstnega cen-terhalla Breidchao. Poslal je lep šut na gol, ki ga je pa izvrstni Hobson še lepše branil. Liverrtool je s svojo igro dokazal, da je zmaga Gradjanskega res srečna ter da ni čudno, da mti je nsfjelo premagati kombinirano moštvo Sparte in Slavije z 4:2. Gostje so se po tekmi pohvalno izrazili o sprejenrt. o publiki, o igralcih BSK, zlasti r>a ne morejo prehvaliti izvrstnega sodnika Miko Pojioviča, ki je tekmo vodil brez zamerke. BSK klubu je ta jxv raz zelo neprijeten, pa je vsled tega jx>vabil Angleže na revanš ki se bo vršil v nedeljo. Zanimanje za tekmo je vsled zmage Liverpoolčanov ogromno. O tekmi bomo po možnosti podrobneje poročali.
Graz: Ljubljana 81: 72
Preteklo soboto ln nedelio se je vriil v Gradcu lahkoatletski ijvomatch med liubliansko in graško reprezentanco. Prvi dan so Gradčani vodili z 11 točkami naskoka, v celotni klasifikaciji so pa zmagali v razmerju 81 s 72.
Ljubljanska reprezentanca ie olšla v Gradec — kakor smo že omenili — močno okrnjena. Kompletni ljubljanski reprezentanci bi Gradec ne mogel iztrgati zmage. Kljub temu so se pa naši dobro držali; saj so dosegli v štafeti 4 V 800 m nov ju-goslovenski rekord, odlični pa so bili dalje uspehi inž. Stepišnika, Zupančiča, Martinija, Gaberška i. dr. v naslednjem podajamo še rezultate drugega dne:
200 m: 1. Pleteršek (L) 23:3.21, 2. Kart (G) 23:6, 3. Sodnik (L) 24.
Skok ob palici; 1. Schober (G) 5.30, 2. Zupančič (L) 3.40. 3. Pribošek (L) 3,10.
Tek na 1500 m: 1. Friebe (G) 4.11.9, 2. Frank (G) 4:12.9, 3. Krevs 15:8.
Met kopja: 1. Zahlbruckner (G) 54.47, 2. Tun-ner (G) 47.31, 3. Martini (L) 45.22.
Tek na 10.000 m: 1. Bručan (L) 34 02.6, 2. Poltzer (G) 34.24.4.
Troskok: 1. Svetck (L) 12.61, 2. Koče (L) 12.57, 3. Gutmayer (G) 12.52.
Met kladiva: 1. Stepišnik (L) 45.62, 2. Alpassc (G) 36.55, 3. Korče (L) 34.25.
Štafeta 4 X 800 m: 1. Ljubljana 151.15.5 (nov jugoslovanski rekord), 2. Gradec 8:24.
Končni rezultat je 81 : 72.
II. mednarodni Ictiis-farniV
II. Mednarodni tennis turnir priredi SK Ilirija zn prvenstvo Ljubljane pod pokrovileljstvoni bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena m častnega komiteja v dnevih 30. in 31. inaia ier I. junija 1936 na svojih igriščih pod Cekinovim gradom. Discipline: 1. Single gosj>odov za melnarodno prvenstvo Ljubljane, 2. Single dam za mednarodno prvenstvo Ljubljane. 3. Double gospodov za mednarodno prvenstvo Ljubljane. 4. Mixed double za mednarodno prvenstvo Ljubljane. 5. Single gospodov kategorije B. 6. Single juniorjev. — Turnirski komite: Predsednik: g. Anton Končan. Namestnik predsednika: g. Aleksander Truden. Vrhovni jod-nik: g. Ernst Nngy. Vodja turnirja: g. Aleksander Truden. Blagajnik: g. Božidar Ravnikar, Ekonom: g. H. M. Kenda. Tajnik I.: g. Ladislav Zajec. — Tur-nirska določila. 1. Igra se po pravilih Jugoslovanske Tenis Zveze. 2, Pravico sodelovanja imajo samo igrači amaterji, ki so verificirani v kateremkoli savezu članu FILT-e. 3. Za odigranje poedinih disciplin je potrebna prijava najmanj Jestih tekmovalcev, odnosno tekmovalnih parov. —■ 4. N» grade prejmejo v [»edinih disciplinah prvo in drago plasirani, pri več kot 16 prijavah pa tudi tretje plasirani igrač. 5. Prijave je poslati najkasneje do 29. maja 12. ure na naslov: SK Ilirija, Ljubljana, p>oštni predal 175. 6. Žrebanje »e bo vršilo dne 39. maja ob 21. uri v klubski sobi kavarne E-vropa v Ljubljani. 7. Igra se na 8 rdečih igriščih SK Ilirije s Slazinger žogami. 8. Turnir prične v soboto 30. maja ob 14. uri, naslednja dva dneva pa ob 8. uri dopoldne. Oba dneva se tekmovanja vrše do nastalega mraka. Vse discipline se odigraio po sistemu cup »best of three«. Finale singla gospodov ln doubla gospodov se odigra po sistemu »best of five». Točen razpored poedinih partij bo objavljen vsakokrat eno uro p>red pričetkom na igrišču. 9. Igrači, ki 15 minut po razglašeniu njihove partije niso na meslu, izpadejo rr. daljne konkurence v do-tični disciplini. 10. Prijave se po izvršenem žrebanju ne morejo več povleči. 11. Vsak sodelujoči igrač mora nastopiti najmanj v dveh disciplinah. 12. Vsak sodelujoči igrač je obvezan po potrebi soditi. 13. Priiavnina znaša za poedine discipline, kakor sledi: 1. Single gospodov 30 Din. 2. Single dam 30 Din. 3, Double gospodov par 50 Din. 4. Mi-xed double par 50 Din. 5. Single gospodov kat. B 20 Din. 6. Single juniorjev 10 Din. K vsem prijavam se prišteje še 5% taksa JTZ-e. 14. Tekmovalci, ki ne poravnajo prijavnine prod pričetkom tekmovanja, ne bodo pri-puščeni k Igri. Turnirski *o-mite. Rudi velesejma v Ljubljani 50% poptrstajns železnicah.
Razpis

SK Jugoslavija prirmil v wrt>nto 30. iai nedeljo .11. maja !>od pokroviteljstvom <wtjisk«(rn ftuipnna g. O. M.i.h«IWw I. propiamndni table temin turnir. Jgralo se bo v slode^h dilBctpli.nah: l. single gosimidov, 2. double g<Mi>oilov, 3. moštva, 4. simgle juniorjev. 1., 2. ta 4. točka se igra po čistem coup sl«teinn nn tri dobljmi« se to. V 3. diW.|ipktai igra po l>u/v,i« ooup mstCTmn do finala. Prvak prve dfcsoi.nlljie prejme pre-hodni po/kal g. tnrpana MUhalčIča. Pokal preide v trajno InM po divrafcrntini zaporedni ranairi ali trikratni t preslndfcih. Za prvo hi drngn mesto v viseli d1ncbriU-nn.li so rampisnma lopa darila.
I"rijave nasloviti na SK JuignfdanU« O olj« do aobote t. J. 30. t. m. opoldan. Zrobanje so vrti v so Jk>1o ob 2.
Igralo se Jx> v dvornml LJuduke posnjlljiloe wi
rnoStvn v soboto od 5 popoldne, dalje druge fMsoifpHn« v nodnlj« od 8 7jutmj dalje.
CELJSKI ŠPORT
V nedeljo popoldne so bile na Glaziji prvenstvene tekme mladinskih moštev. Prva tekma je bila SK Celje proti SK Olimpu 3:1 (0:0). V prvem polčasu je neki igralec SK Olimpa . startal na vratarja SK Celja Antona Lovšina in miu zlomil desno nogo. — Tekma mladinskih moštev SK Jugoslavije proti SK Atletikom se je končala z rezultatom 3:0 par forfa.it za Jugoslavijo, ker Atletiki niso nastopili. — V okviru prireditev protituberkuloznega tedna je bil pojjoldne na Glamj.i nogometni brzoturnir v korist kraijevne protituberkulozne lige. Nastopil so vsi celjski klubi. Vrstni red je bil sledeč: SK Celje : SK Olimp 2:0 (1:0), SK Atletik : SK Jugoslavija 0:0 (0:0). Ker je bila zadnja tekma neodločena, je bil zmagovalec izžreban in je žreb določili kot zmagovalca SK Jugoslavijo. Nato se je turnir nadaljeval m sta nastopila kot premaganca SK Olimp : SK Atletak 1:0 (0:0), pri zmagovalcih pa je SK Celje porazil SK Jugoslavijo z 2:0 (1:0). Vsake tekma je trajala po 30 njin. občanst™ je bik) okrog 400.
,	Hermes (nogometna sekcija). Dan« ob
pri lVolri«ii soja BokcJJskoga odbora. Vsi si gumo!
f
VRera znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je umrl naš dobri soprog ln oče
Ernest Vidic
vlakovodja dri. žel.
Pogreb bo v torek, dne 26. t. m. ob 6 pojioldne ir. hiše žalosti, Poljanska ceRta St. 19, na ^kopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 25. maja 193« ŽALUJOČI OSTALI
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; toni tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek sa mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu - Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 ><i Za pismene odgovore glede malib oglasov __treba priložiti znamko.
\luzhodobe
Dekla
se sprejme za hišno ln poljsko delo, vajena molže ln prašlčjereje. Predstaviti se Je na posestvu »Pogontk« St. 7628, pošta Litija.	(b)
Pletilja
dobro izurjena, a' večletno prakso, se sprejme takoj. Hrana ln stanovanje v hlSl. - Pletllntca Suc, Šmartno prt Litiji. (b)
Trgovskega pomočnika
Speoer. stroke, s perfekt-nlvn znanjem slovenskega in hrvatskega jezika tekel sprejme kot zastopnika Jugoslov. akcijsko drušvto. Začetna plača (0S Din, po dveh mesecih 1*0« Din, a po nadaljnjih ( mesecih 1200 Din. Ob-ttrn« lastnoročno pisane ponudbe > najnovejšo slike Je poslati na »Publl-Stu. d. d. Zagreb, Ulca t, pod Stfro »Perfektno slovenski ln hrvatski«.
Strojni ključavničar
■ snanjem električne tn-Matedje — 1*4« primerno aaposlltev. Zna več Jezikov. Sprejme tudi vsako drugo primerno delo. Ponudbe upravi »Slovence« pod »Ključavničar« 74«1.
Natakar
16 let, trezen In posten, vajen gost. obrti -ISče službo najraje k blagajni ; zmožen je položiti M.000 Din kavcije. Po nudbe upravi »Slovenca pod itev. 6000/7621. (a)
«20 letna mladenka
ilutbo za sobarico, gospodinji v kuhinji TVajena nekoliko kuhe) aH varuhinjo k otrokom. - Naslov v upravi »fllov.« St. 76»T.	(a)
ttanoiafija
Stanovanje
komfortno, eno- ln trisobno oddam. - Zeljarska ulica IX.	(č)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Birmanske ure,
zlatnino ln srebrnlno nudi najcenejše Ivan Pakll, Ljubljana, Pred Skotijo 15
Prazno sobe
v visokem pritličju - oddam. Zelena jama, Prešernova 18.	(e)
iilOUlŠČH
Krasno letovišče
v Rimskih Toplicah, v bližini termalnega kopališča na prostem se priporoča. Cene selo ugodne. Poizvedbe : ga. Ida Haas v Rimskih Toplicah. (r)
99
Vnajeifi
Znana gostilna in trgovina Dimnik v Loki
Ml Dravskem polju, M odda takoj v najem. — Vpraša se: Dimnik, trgovka, Loka na Drav-polju.	(n)
Hotel
Tro ha"
Bled
Znatno znižane cene, ob nedeljah zabave. Sobe že od 10 Din naprej, dijaki, trg. potniki samo 8 Din. Porclja rib samo 10 Din. Postrvi po velikosti. Desetdnevni abonma samo 44« Din Inki. vse takse.
■ i/CT BOr
; Izredna prilika 1
Zaradi popolne Izpraznitve skladišča odprodajam poleg drugih žele minskih predmetov po znatno nitjih cenah: i Dvorezne llčnlke • Doppel-: hobel od 42-01 mm po Din 4 J--. I Kosmače — Sehropphobel ! od 30-33 mm po Din 25 -. I llčnlke - Bchllchthobel od I od M-48 mm po Din JO-.
SpehaJnlkl • Ranbbankho-bel SO mm po Din IM--.
Stanko riorfanac
ieleznlna, Ljubljana KaaUeva t (poleg Zmajskega mosta) vhod skozi dvorišče
Obleke, klobuke, perilo itd. nudi ugodno
Jakob Lah, Maribor
Glavni trg 2.
Kolesa
ponlklana ln kromlrana, garantiran nemški fabrl-kat, po 750 Din. Nova trgovina, Tyrševa It. (1)
Praktitno,
lepo ln poceni oblečete svoje birmance pri Pre-skerju, Sv. Petra cesta 14.
I
Automolor
Motorno kolo
I
dobro, »Neckarsun« z 2 cilindri - naprodaj. Sell-škar, Brezje Sl, p. Dobrava.	(f)
II
Obrt
Entel, ažur, plise, gumbe,
gumbnlce, monograme — Izvrši ekspres Matek A Mlkei, LJubljana, Dalmatinova 1«.	(t)
Posestva
Prodajalci hiš!
Ako hočete dobro prodati vaše trgovsko-stanovanj-ske hiše, vilo, parcele ln kmetska posestva, obrnite se na zanesljivo posredovanje Jančar, Sv. Petra cesta 27.	(p)
Denar
Bančno kom. zavod
MARIBOR, Aleksandrova St. 40, najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor t Din v znamkah.
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10.
Vse denarne posle
denarnih zavodov,
vrednostne papirje
voino škodo
nakup in prodajo izpeslufa nsiugodneje Trg. ag. banfc-nih poslov AL PIANINSO.
Ljubljana. Beethovnova nI. 141. - Telefon 35-10. Za odgovor znamko D. 3'-
II
Živali
Dve srni
II
popolnoma udomačeni — stari dve leti — prodam. IZve se: Poštni urad Ma-kole pri PolJčanah. (J)
Razpis del
Mestna podjetja — Maribor — razpisujejo za dobo do 31. marca 1937 sledeča tekoča dela in dobave, potrebna za vzdrževanje raznih zgradb in drugega: kleparska, steklarska, pečarska, mizarska, pleskarska in slikarska dela, vzdrževanje stolne stolpne ure, dobavo ieleznine in gradbenega materijala ter dobavo barv in čopičev. — Vsi potrebni podatki se dobijo med poslovnimi urami od 7.30 do 13.30 pri gradbeni upravi, Frančiškanska ulica 8, II. nadstr., soba št. 1. - Zapečatene ponudbe je vložiti do 20. junija 1936 v pisarni gradbene uprave, Frančiškanska ulica 8/II.
češnje
sveže, I a, trde, kilogram 4—5 Din po 35 kg košare razpošilja franko prevoz G. Drechsler, Tuzla. (1)
Crepe de Chine,
bel, za birmanke, se dobi po 18 Din pri Trpinu Maribor, Vetrlnjska 16
Šivalni stroj
pogrezljlv, z okroglim čol nlčkom, nemški fabrlkat kateri tudi štlka, poceni naprodaj. Nova trgovina. Tyr8eva e. >6.	(1)
Zakaj
krema, pnder 1% in milo i
„ALBATRIN"
Zato, ker z njegovo uporabo dosežemo maksimum v negi lepote.
bdelaj«: LEKARNA DERENČIN, Koprivnica
Velika izbera
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka ia vzorčasta, različna
kakovosti, sa obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Velika trgovska hiša
v Slovenski Bistrici naprodaj. Prikladna tudi za vsako obrt, nahaja se v sredini mesta na glavnem trgu z gospodar, poslopjem ln velikim vrtom ter zemljiščem, ki leži v bližini mesta. Proda se hiša ln vrt tudi brez /.emljišča posebej. Plačilo J gotovini. - Vpraša naj se pri J. Hudrltzu, Slov. Bistrica št. 187.	(p)
Prodam gozd
<a knjižico Zadružne »ve-/.e ali Hranilnice ln posojilnice v 8t. Vidu nad LJubljano. Rašica 17, p. St. Vid.	(p)
Pozor, penzijonisti!
Nova krasna vila blizu Celja se ugodno proda -tudi za knjige celjskih posojilnic. Potrebna gotovina 10.000 Din. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod: »Ugodno«.
Kupci I
Pri kupovanju trgovsko-stanovanjsklh hiš, parcel, vil ln kmetskih posestev ne zamudite ugodne prilike ! Obrnite se na zanesljivo posredovanje Jančar, Sv. Petra c. 27. (p)
STROJI
Rabljen stroj
za skubljenje žime - kupim. Anton Bablč, Brezje na Gorenjskem.	(k)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib oenab CERNE, luvelir, Liubl ;ana Wolfova ulioa št. 3.
Tinček in Tonček ko i detektiva
»Bežimo!« je zakričal Tonček in se prvi spustil v tek. Za, njim pa so jo ucvrli vsi dečki. »S policijo ni dobro češenj zobati!« sta si najbrž mislila tudi debeluhar in suhec, ki sta še pravkar izzivalno govorila o njej. Tako so nasprotniki kar na lepem postali družbica enega duha in ene krvi. Bežali so, da se je kar prašilo za njimi.
»Stojte I V Imenu postave, stojte I« je stražnik kričal za njimi. Dečki pa se za njegove klice seveda niso zmenili. Kdo bo stal, prosim vas, če mu je kazen za petami?!
»Nekaj moramo iztuhtati, da ukanimo stražnika!« je med begom zahropel Tinček.
»Pa dajmo 1« je bil takoj pripravljen Tonček. >Imaš kakšno pametno misel?«
»Imam!« je zmagoslavno zahropel Tinček.
Inserirajte v ..Slovencu"!
Zahvala
Za premnoge izkaze iskrenega soialja ob priliki smrti naše nepozabne soproge, matere in stare matere, svakinje in tete, gospe
Jožefe Kapelj
se iskreno zahvaljujemo za vse poklonjene vence, kakor tudi za vsa pismena in ustmena sožalja.
Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini v Šiški in v Dev. Mar. v Polju, ki je odmolila in odpela žalne molitve, gg. zdravnikoma dr. Špornu in dr. Kačarju, zastopniku KTD preč. g. duhovnemu svetniku A. Cadežu, uradništvu in delavstvu Jugoslovanske tiskarne, pevskemu društvu in gasilski četi v Šiški, vsem prijateljem in znancem ter vsem, ki so spremili blago-pokojnico k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 29. t. m. ob pol sedmih v farni cerkvi v Šiški.
.ma;. tmc
Žalujoči ostali
rm cerkvi v Šiški. Ljubljana, dne 25. maja 1936.
L. Gangbofer:	95
Stud Hubertu*
Roman
DU je bila tako slaba, tako strtega srca in ■jena, da se je opotekla in se sesedla v veži na stoL Sluga ji je izročil dve brzojavki, ki sta med teta prispeli
»Kje je gospod?« je vpraiala Gumii Kleesberg fcofeče.
»Se vedno zgoraj,« je zaiepetal Fric, »vrata so ie zaprta. Tudi gospod župnik se je moral kar tako vrnitL«
»Ia Robert 7«
»Grof Rofeert je odšel s prečastitim gospodom v vas, da bi oddal brzojavke, preden zapro pošto.«
Gundi Kleesberg je vrgla plašč s sebe, stopila h Kiti in ji položila roko okoli ramen.
Kiti je dvignila bledi, žalostni obraz in ji dala brzojavko. »Tasova. V skrbeh je zame in ne ve, kaj mu bom morala odgovoriti.«
Brzojavka je bila iz Augsburga: »Brzojavi v Stuttgart, ali si prišla srečno domov. Tasilo. Hotel Marquarit.« ko je Gundi Kleesberg brala, jo je zmotil ihteč vzklik, da se je ozrla.
Kiti si je pritiskala drugo brzojavko na ustnice. Potoki solza so ji oblivali bleda lica. Z zmedeno naglico je skrila listič na prsi in stegnila roke v prazno. »K očetu greml«
Zgoraj so bila vrata zaklenjena. Ihteč se je zagnala v deske.
V sobi se je začul težek korak. Vrata so se odprla. V senci mrlečih sveč je stal grof Egge na pragu. Po zmešanih šopih las nad senci in po raz-mršenih pramenih brade je blodil moten soj sveč. Okoli nagih kolen so se mu vile rdeče osvetljene črts.
Kiti je kriknila in se vrgla očetu okoli vratu. Ni je spraševal, zakaj prihaja tako pozno, in tudi ne, zakaj nosi belo, slavnostno obleko. S strastno nežnostjo se je oklenil hčere, da je zaječala pod silo njegovih rok. Potegnil jo je k postelji. »Poglej košutica — moj dobri fanti« Spustil se je na posteljno stranico in si posadil hčer na kolena. Grof Egge bledega obraza in brez solz, Kiti vsa objokana, sta sedela v nemi bolečini. Tako sta se sešla po petih mesecih,
V sobo je stopil Robert; na roki je nosil širok žalni trak. Kiti je stegnila roke po bratu. Neprijetno dirnjen je prijel Robert sestro za zapestje: »Mar si ob pamet? V takšni obleki? Za tvojo pot je utegnila res biti primerna. Toda, kako si upaš stopiti takšna pred očeta? Danes? In tu?«
Kitine solze so usahnile. Tresoč se po vsem telesu je pogledala po sebi navzdol.
Grof Egge je vstal. »Kaj to pomenja?«
Robert se je delal, da je v zadregi. »Prepričan sem, da je ravnala Kiti v najboljšem namenu, samo nepremišljeno. A bolje pač bo, Ja o tem ne govorimo. Ne danes. In ne tu.«
Bleda se je Kiti strmo zravnala. »Nič ne olep-šuj, kar sem storila.« Obrnila se je proti očetu. »Odpusti mi, papa, ako te žalostim. Bila sem danes v Monakovem. Pri Tasu.«
Grof Egge je molčal. Nobena črta se ni zdrznila v njegovem obrazu. Samo njegove ustnice so se stisnile, da je izginila iz njih vsa kri.
Prestrašena je gledala Kiti vanj, »Vedela sem, da ravnam krivo, a nisem mogla drugače. Kakor pri tebi, je moje srce tudi pri njem. Umreti bi bila morala, ako bi ga danes ne smela videti.«
Grof Egge je začudeno pogledal. »Danes? Zakaj prav danes?«
Nemo je krenila Kiti z roko. Njene obupane oči so zablodile čez mrtvaško postelj in obstale na očetu.
»Zakaj?«
»Ne morem ti povedati. Ne danes.«
Grof Egge je menla razumel. S pestjo se je oklehil posteljne stranice, da je les zaškripal.
»Papal« je kriknila Kiti in se opotekla proti očetu.
Robert jo je prestregel. »Ali ne poznaš res nobenega rahločutja več? Poglej vendar očeta, kaj si mu storila!«
»Til« Hropeč glas. »Pusti ubogo košutico pri miru.« Grof Egge je objel hčer in se pomiril. »Ni bilo prav, kar si storila, toda razumem te!« Tedaj je uzrl gospodično Kleesberg, ki je stala vsa v solzah med vrati. »Gundil Spravite košutico v posteljo! Ne more se držati več pokonci.«
Gundi Kleesberg je urno prišla bliže, prijela grofa Eggeja za roko in poskušala, da bi mu izrazila svojo žalost. Odkimal je z glavo in rekel hripavo: »Pustite to! Vem, kako ste ga imeli radi. Tu je vsaka beseda odveč. Poskrbite rajši za ubogo košutico!«
Kiti se je oklenila očeta okoli vratu in pritisnila glavo na njegove prsi. Pogladil jo je po spreminjastih se laseh in jo potem odrinil proti Gundi Kleesbergovi, ki jo je odvedla iz sobe.
Grof Egge se je obrnil proti mrliču. Dočim je opazoval voščeni obraz, je pokimal počasi predse. »Ti na mrzli posteljil In drugi —«. Ječaje si je pritisnil pesti na čelo in se zgrudil na kolena. S sklenjenimi rokami je začel glasno moliti. Potem je poljubil mrtveca na obe lici in na usta. Ko se je obrnil, je zagledal Roberta, ki je stal ob posteljnem vznožju kaor častna straža ob kraljevskih parah. »A tako? Ti si še tudil Tretji?« Roka mu je segla v brado. »Kaj boš počel ti danes ponoči? Na Hubertovem ne igramo. Boš moral pač »pati.«
»Oče!« je zrastel Robert. V naslednji sekundi sc je imel že spet krepko v oblasti. »Spoštujem tvojo bolečino za mrtvim, četudi ravnaš krivično z živimi.«
»Tako?« Grof Egge je odšel iz sobe. Spodaj pri stopnicah se je sezul. »Kje je Moser?« Lovec, ki je sedel na temni verandi, je pritekel, in grof Egge mu je ukazal: »Pojdi v vas! Gospod župnik naj pride in kaplan, da bosta čula gori in molila za fanta.« Bos je krenil čez vežo in odprl vrata v rogljo sobo. »Fric, prinesi mi luči«
Na Hubertovem je bilo tiho. Topi mir sta za nekaj minut pretrgala samo oba duhovnika, ki sta prišla, da bi čula in molila pri mrliču. Skoro vsa grajska okna so bila skozi celo noč razsvetljena.
V sobi gospodične Kleesberg sta goreli dve svetilki in štiri sveče; in še ji je bilo premalo svetlo.
Kolikorkrat je prisluhnila pri Kitinih vratih, je čula pritajen jok. Šele po polnoči je utihnilo tudi tu notri. In zdaj je Gundi Kleesberg vznemirjal ta molk. Tiho je odprla vrata.
Obe sveči, ki sta razsvetljevali sobo, sta dogoreli do kratkih koncev in sta metali migljajočo svetlobo po postelji. Razpuščeni lasje so se leske-če vili okoli bledega dekliškega obraza, s katerega še spaaec 'ni mogel zbrisati vse izčrpanosti in žalosti. Vitke roke, ki so ležale trudno na odeji, so se včasih rahlo zdrznile.
Neslišno je Gundi Kleesberg poveznila medena pokrovca čez sveči in se izmuznila iz temne sobe.
Noč je prešla.
Ko je Fric stopil zjutraj v rogljo sobo, je videl, da je svetilka ugasnila, ker ji je bilo zmanjkalo olja; postelja je bila nedotaknjena. Grof Egge je sedel pred odprto železno omaro v naslanjaču in pospravljal v predalce ebenovinaste škatle svoje dragulje. Očitno je bilo, da si je hotel s pregledovanjem svoje zbirke okrajšati noč. Z vzdihom je zaklenil omaro, shranil ključ in si pritisnil pesti na čelo.
»Dobro, da st pirfel. Hotel sem te že poklicati. Kaj se mora prav za prav zdaj ukreniti?«
Za i.luooelnvaneko tiskamo« • Ljubljani: Kare! čci.
Izdajatelj: Ivan tUkov««.
Urednik: Viktor Cenčič.