!teV. 166.	« LJubljani, g soboto, M11. julija 1905.	LGtO XXXIII.
-
po	^m^m	^m^^ mm m BBBB Mg^ M fBBI^B ^^Hfe
z« poi leta „ „ ■■■ KV ^BfflBBB IH ^B ^■B BH&. HH ^■■H ^BV^I za
za leta „ „	^B	V^H MM ^B	|R|||fl|
za en mesec „ ,, 2"20
ffnoENEr
....... " " ™ V B B k B B W I J	I 1 I J B A
Za na dom na	tfsak IzvzemSI nedelje
^^^^^B	BB HH^H in ob Poi uri
Posamezne Stev. 10 h. ^^B^^ ^^^^^^^ ^^^^^	^^^ popoldne.
Uredništvo I* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
___dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen Ust za slovenski narod
Clpravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
Kranjski Nemci in slo-uenska fakulteta.
Dne 28. februarja 1898 je sklepal kranjski deželni zbor jubilejno adreso do Nj. veličanstva.
Adresa je bila soglasno sprejeta. Glasovali so zanjo tudi vsi nemški poslanci, s Schweglom na čelu. Glasoval je torej zanjo tudi grof B a r b o.
Enajsti odstavek one adrese se bavi z vprašanjem ljubljanskega vseučilišča. V tem odstavku je deželni zbor kranjski slovesno povedal Nj. Veličanstvu, da se bode slovenskemu ljudstvu prej ali slej morala dati popolna visoka šola.
Isti dan — 28. februarja 1898 — so se Nemci v kranjskem deželnem zboru izrekli načeloma v prilog predlogu dr. M a-j a r o n a za ustanovitev ljubljanskega vseučilišča.
To je bilo 1. 1898.
Nedavno se je naučni minister H a r -t e 1 v proračunskem odboru državnega zbora izrekel prav 'pohlevno v prilog pravni fakulteti v Ljubljani s slovenskim in nemškim učnim jezikom-Pristavil je, da vlada hoče o zadevi poizvedovati in se pogajati.
Nato je nastal velikansk ropot v nem-ško-nacionalnem taboru. Vsenemška in nemška ljudska stranka sta se pričeli kosati v fanatičnem pobijanju nazora, ki ga je izrazil minister Hartel. Takoj so začeli pre titi z obstrukcijo, ko bi se vlada drznila, Hartlove besede izvajati v dejanju. Razume se, da tudi tu — kakor pri vsaki neumnosti — koraka na čelu profesor P o m -mer, zmešani celjski poslanec. Razume se, da so se oglasili mestni očetje celjski ptujski in zastopniki drugih južnoštajerskih nemških „trdnjav" z divjimi protesti zoper ustanovitev ljubljanske fakultete.
Kaj pa kranjski Nemci? Zastopnika kranjskega nemštva v državnem
zboru, Schwegel in Barbo, sta v prvi vrsti poklicana, zavzeti stališče k vprašanju ljubljanske fakultete. Ali kaj sta storila ? Najprej sta molčala in s svojim molkom podpirala nemškonacio-nalno gonjo. Petem pa, ko je v proračunskem odboru posl. R ob i č Schweglu naravnost v zobe očital zadržanje kranjskih Nemcev v našem deželnem zboru v vseuči-liškem vprašanju — se je Schwegel klaverno izgovarjal, da to ni tako razumeti, kakor misli posl. Rob č !
To zadržanje kranjskih Nemcev, kije v kvar celi kranjski deželi in osobito ljubljankemu mestu, je naravnost nečuveno.	,
Ima pa vendarle to dobro posledico, da je razkrilo vso hinavsko politiko kranjskih Nemcev, oziroma njihovih inorodnih zastopnikov v državnem zboru. Pravimo: „inorodnih zastopnikov" kajti eden je slovenskega a drugi laškega pokolenja.
Zakaj so ti gospodje leta 1898 glasovali v našem deželnem zboru za univerzo? Samo zato, da olajšajo našim liberalcem nadaljevanje narodnega izdajstva, ki je in ostane njihova politika v kranjskem dežel nem zboru in drugod.
Mislili so si: „Saj iz tega tako nič ne bo!"
Sedaj pa, ko se je pokazala le zelo oddaljena možnost, da se, če tudi vnajskromnejših mejah, stvar uresniči, jemljejo svoje besede nazaj, kakor so tudi dne 6 decembra 1901 v državnem zboru naravnost glasovali zoper tozadevni slovenski nujni predlog!
S svojim prikritim in hinavskim zadržanjem podpirajo nesramno gonjo izven-kranjskih Nemcev.
Njihova dolžnost bi pa b i -lajasno in odločno odklanjati to gonjo in potrditi to, za karsoglasovali 1. 1898 v n a -šem deželnem zboru
Zastopniki kranjskega nemštva so se pokazali baš v najvažnejšem in najaktualnejšem kulturnem vprašanju slovenskega naroda v svoji pravi obliki.
Gospoda S c h w e g e 1 in Barbo naj pa nikari ne mislita, da je s tem vse opravljeno.
Stvar k a t o 1 išk o-naro dne stranke je, ob ugodni priliki potisniti to gospodo ob steno in jo ožigosati tako, kakor zasluži!
iS
o narodnih slaiinostih.
Orka štalaža! Čeprou murbt jest na puznam Preširna tku dobr, kokr ga ta druh puznate, ampak tulk pa lohka rečm, da sm biu jest gvišn u Ptešir-nuvm hram večkrat brjaga, kokr vsi ta druh in na tu sm jest štolc.
.Slovenska napredna inteligenca" — svojemu največjemu pesniku!
Zadnja leta smo opazovali razne narode, ki so slavili može, predstavljajoče višek mihove kulture in umetnosti. Italijani so svojemu Petrarku prirejali krasne umetniške akademije, pri katerih so se kosali njihovi najboljši umetniki, da navdušijo svoje ljudstvo za bajni čar poezije tega mojstra liričnih :iu*stev. Pirenejski poluotok je slavil svojega Cervanta s tem, da je oživil spomin na svojo viteško preteklost. Nemci so slavili svojtga Schillerja s tem, da so iz nje govih del črpali velike, zmagovite ideje, ki jim dajejo jekleno moč za nevzdržno prodi ranje proti slabejšim narodom. Povsod smo videli, kako ti veliki narodi iz svojih veli kih pisateljev zajemajo najvišje kulturne ideje, da jih vcepljajo svojemu mlademu naraščaju z jasnim namenom, da dvigajo moralno in kulturno meč s v o-jtga ljudstva v težkih in resni h bojih za obstanek, ki jih katego rično nalaga dandanes vsakemu.
Tudi pri nas smo doživeli pred tednom Prešernovo slavnost, a kako vse drugače je bilo prireieno. nego je običajno pri kultur nih narodih! Slo se je zato, da se dobi kaj denarja za Prešernov' spomenik Dobro, a način je bil tak, da moramo iz spoštovanja do svojega naroda in do samih sebe izpre-govoriti nekaj resnih besed.
„Narodne dame" so aranžirale slavnost. Pričakovati bi bilo, da dame prirede kaj finega, nekaj takega, kar bi bilo v soglasju z visokim etičnim pomenom, ki ga ima plemenita žena v naši družbi. A „slavnost" je pokazala, da je iz vsega nastala samo velikanska pijanost privabljenih udeležencev, uprav brezumno vživanje skozi celo noč do ubitega gluhega jutra.
Ali se ne more pri nas za narodne namene dobiti drugače denarja, nego da se ljudje upijanijo ? Velikanske spomenike so postavili drugi narodi, a nikjer nismo opazili, da bi rabili za to taka sredstva. Slišali smo, da je „narodna dama" kazala na velik kup denarja in zmagovito klicala: Toliko denarja smo dobile! A vprašamo, ali ni moralna izguba in fizična škoda take noči večja, nego denarni uspeh pri izpraznjenih sodih ?
Kako vse drugače prirejajo drugod take slavnosti! Preteklo nedeljo je češko Sokol-stvo priredilo v Pragi velikansko slavnost na korist čeških manjšin Na tisoče ljudi je pri tej slavnosti gledalo žive podobe iz češke zgodovine. Drugod se dele pri takih slavnostih poučne in s pravim umetniškim ukusom opremljene knjižice, ki ljudstvu res koristijo. A tu se je računalo le na najnižje človeške nagone.
Tu je bil na primer Prešernov muzej. In kaj se je videlo v njem? Uspehe držav-nozborskega zasedanja (menda Tavčarjeve politike !) ie kazala pola papirja, na kateri je bila naslikana velika ničla ; Prešernove še ne objavljene pesmi so se videle v steklenem loncu - kup sežganega papirja; Prešernovo „Strune milo se glasite" je ilustriral velik kos — kolof mije; „Vremena bodo Kranjcem se zjasnila" je predstavljal
—	baromtter; „neiztrohneno srce — srce iz lecta; „Brez trupla okreg bi se bila vrtila"
—	par ogulenih hlač in staro krilo; „Golj-fivo kačo" — vrsta vrtnarskih loncev, ki so bili vtakneni drug v drugega. In takih »zanimivosti" je bilo še več. Brezokusna neumnost se rts ne more dalje tirati Če bi se priredila Pavlihova ali Kurentova slavnost, bi bile take budalosti na mestu, a če slavi kak narod svojega »največjega pesnika", je to znamenje velike dekadence.
Pijane gruče z vrčki v rokah so se vlačile po „Zvezdi" in so tulile v glasovih, v kakršnih še nihče ni zlagal sonetov. In kakšna je bila javna morala te pijane družbe? Da se nam ne bo očitalo, da
LISTEK.
Stari Lovre.
Spisal V. K.
Odkar sem ga poznal, je bil vedno enak.
Suhljata, prekomerno dolga postava se mu je guncala na šibkih tankih nogah, odeta poleti in pozimi v hudo oguljeno črnosiv-kasto obleko, ki je bila v davnih, davnih letih ali črna ali temnomedra. Hlače, rokavi, vratnik, vse mu je bilo predolgo; zdelo se je, kakor da bi se bil gosp Lovre nekega poletja čisto posušil in se skrčil vsled prehude vročine. Vedno skrbno zapeta suknja mu je bila narejena na škrice. Iz enega teh škricev je gledal kos modrikastega žepnega robca, lepo pisanega z velikimi rdečimi pikami, in mahal za Lovre-tom kakor slavnostna zastava. Na dolgem shujšanem vratu je kimala podolgasta, ozko-lična glavica, vedno ostrižena in obrita. Zagoreli obraz mu je bil na čelu, okoli oči in tankih ust ves preprežen od gostih gub; le nadčloveško dolgi nos je bil navzlic vsem neprilikam in viharjem življenja ohranil svojo mladeniško gladko kožo, samo da je
malce izpremenil svojo prvotno barvo z vi-šnjevordečo in so ga nespoštljivi |eziki pri merjali papricirani kumari, precej pesniško navdahnjeni gospod Lovie sam pa bujno razviti nežni roži. Izpod gostih in dolg h obrvi se ja bliskalo dvoje še zmiraj živah nih in veselih oči prav židane volje v svet kakor dvoje čistih oken izpod strehe. Na osiveli glavi je nosil črn klobuček, ki je bil že tudi tako obrabljen in od slabih vtisov tega nerodnega sveta tako prizadet, da bi ga noben trezen človek rad ne zamenjal s svojim. V levici je nosil gospod Lovre sivkast parazol, ki ga je varoval vse štiri letne čase vremenskih nezgod, spomladi in jeseni dežja, poleti solnca in pozimi snežink; desnico je tiščal pod suknjo med prvim in drugim gumbom.
Gospod Lovre je bil svoje dni pri vojakih dosegel prvo stopnjo do voskovodje. Njegovi predstojniki pa niso umeli prav ceniti redkih vrlin korporala Lovreta in tako je s štirimi zvezdami opustil časti hlepne visokoleteče misli in zamenjal ostro sabljo z bridko palic). Pretepal je ž • jo lepo vrsto let paglavce nekje na D ileni skem in jim utepal skrivnosti abecede in številk v poredne butice Večkrat, zlasti ka
dar se je bil preveč nalezel zapeljivega cvička, je bil pa s svojo palico revež sam tepeškan, in sicer je to vselej preskrbela njegova zvesta zakonska pošast Barba z veliko spretnostjo in krepkim povdarkom. Hlefesar — ta častni naziv je kaj rad sli šal od kmetov — se je bal svoje močne Barbe kakor cigan dela, vendar zato ni opustil grtšne navadice in njegov nos se je v dno lepše razcvital in rdel, kakor se raz-cvita in rdi žUhtna vrtna roža, če jo zalivaš tako vestno in marljivo, kakor se je zalival žejni Lovre, včasih s pravimi plohami.
Mirno in udano je prenašal hude udarce usode in žene, ki je imela poleg prekrepkih pesti po njegovi trditvi najdaljši jezik od hrvaške meje noter do ljubljanskega Zb-jaka. Zakaj je gospod phfesar Barbine ta lente omejil ravno do Zdbjaka, tega ne ve živa duša; menda je klobasal tako nemarno tia v en dan s^mo zato, da bi jezil strogo Barb« in se maščeval za batine, menda pa je govoril tako tudi zato, ker duševno obzorje njegove žene ni presegalo imenovanih mej. Večkra', kadar je bila malo boljše volje, se je izgovarjal da je vino najboljše sredstvo proti mrzlici in griži, in ji je pri-
govarjal, naj pokusi tudi ona to izborno zdravilo, toda Barba ga je vselej zavrnila tako ostro, da je utihnil mahoma in brez najmanjšega ugovorčka.
Ako tudi je ravnala tako strogo in malo prijazno ž njim, mu je bilo vendar hudo žal, ko mu je umrla neko jesen.
„Griža jo je in pa mrzlica, mrzlica!" je zdihoval in odslej je še vestneje in marlji-veje zalival svojo rožo, da bi ušel mrzlici in griži. Zakaj smilil se je sam sebi in do dna duše je bil preverjen, da bi bila nje-g va prerana smrt strašna nesreča njegovi šoli in vsej deželi sploh. Kadar on ne bo več učil, kdo bo vzgajal take korenjake kakor on? Kateri učitelj v okolici se je mogel ponašati s takimi lepimi uspehi kakor on? Posebno ponosen je bil na Jurčka in Jožka. Oba ta njegova bivša učenca sta dosegla visoki mesti v beli Ljubljani. Jurčka so povzdignili za pisarja pri visoki deželni vladi, Jožek pa je lazil nad vse zvišen v imenitni službi zidarskega pomočnika po najvišjih ljubljanskih strehah.
Toda svet je hudoben in nehvaležen, odkar sta se Adam in Eva najedla prepovedanega sadu. Merodajni krogi so ignori-
obrekujeme, citirajmo „Slov. Narod", ki je pisal:
.Veselje je bilo splošno; bilo je naravno in neprisiljeno; vse se je radovalo; tu so prepevali dijaki, tam odrasli, tod zopet imprivizirani mešani zbori. Izginile so vse razlike, vsem predsodkom, ki se jih, sicer ljudje krčevito drže, je bilo ta večer konec; vsi navzoči so bili kakor ena sama rodovina, in se ravnali po geslu: Veselimo se, dokler je čas, sicer umrjemo, ne ne da bi se bili veselili."
Kdor ve, kaj si „Narodovci" mislijo pod .predsodki", bo znal ceniti to „Naro dovo" poročilo.
Lepo je od narodnega ženstva, da sodeluje pri narodnem delu. A vprašamo, če je prav in lepo da se narodne gospodične drenajo v poznih nočnih urah med pijanimi gručami? Mladoletni fantiči so se s poldo-raslimi dekleti pijani — brez presedkov — zabavali, in vmes so vršile „ambulantne prodajalke" svoj „narodni" posel s tem, da so prodajale smodke, sadje, srečke in „Golj-five kače".
Mi gotovo nismo sovražniki humorja in satire in dober dovtip nam je vedno vir zdravega smeha in veselja. A vprašati si upamo, ali je bila to dostojna prireditev, da so prodajale deklice razne dovtipe, kakršnih se kvečjemu iznebe stari pijanci, kadar so sami med seboj ?
V Prešernovem času so bili pesniški vzori še Apoloni, Venere, Lavre, Julije, Ti-tani in podobne prikazni. Časi so se izpre-menili, in mi s strahom opazujemo, da postaja literarni ideal našega časa mnoge-opevani Žane z Iblane — tip poulične barabe. Tudi temu sloju nismo sovražni in so-čuvstvujemo z njegovimi težnjami kolikor-toliko — a da bi igral glavno vlogo na Prešernovi slavnosti, te se nam zdi neču veno, znamenje grozno sirovega okusa.
Istina je, da velika večina ljudi, ki so Prešerna „praznovali", o njem bore malo ve. Slavi se tjevendan — iz navade —, ker se lože mnogo in v večjih družbah pije, če se ljudje snidejo pod takim naslovom. Res je, da Prešernova erotiška lirika ni najbolj vzgojevalno berilo za mlade ambulantne prodajalke, a vendar bi bilo umljivo, ako bi se bilo pri tej priložnosti storile vsaj kaj zato, da se ljudstvu pojasni Prešernovo stališče v slovenski slovstveni literaturi. Bilo je znamenje velike duševne revščine, da niso mogli za .inteligenco" in za tujce dobiti drugega predavatelja, kakor nekega dijaka, ki kolportira okoli jako nepesniški darvinizem z njegovim iz živalstva skup znešenim aparatom. A za ljudsko izobrazbo je skrbel pri slavnosti edino le Žane z Iblane in je rešil svojo nalogo kar mogoče po barabsko.
Kako so predstavili ljudstvu Prešerna? Citiramo slavnostno številko. „Luna sije, — ura bije — že tri ferkelce na tri; — Zefka spava — kokr krava, — Žaneta pa dam še ni. — Dons k ma flike — meče čike — ukul sebe ke pu tleh. — Babe farba — šalobarba . .Prav barabske parodije „Ne-zakonske matere" ne moremo niti citirati.
Prosimo — to je Prešerni
Mi privoščimo vsakemu človeku njegovo veselje, a nujno moramo zahtevati, da se vse javne prireditve, zlasti v narodne in kulturne namene, prirejajo dostojno in tako, da ima ljudstvo od tega tudi kaj resnične idealne koristi. Prirejanje orgij je povsod znamenje propada. Tako je bilo v starem Rimu, ki je propadel v svoji gnilobi, ko mu imperatorji niso znali več nuditi drugega kakor sirovih iger in pijanih veselic.
rali izredne zasluge Lovreteve palice in ga pahnili v pokoj.
To je g. Lovreta zelo užalile in ujezilo. Ker so mu odvzeli pravico paglavce lasati in pretepati, je zlomil v veliki nevolji palico, znak svojega dosedenjega učiteljskega dostojanstva, in jo vrgel v ogenj. Ker ni imel nobenih otrok in ker se mu je pri studil kraj njegovega ponižanja, je predal hišico in kar mu je bila še zapustila Barba in jo je mahnil v Ljubljano.
Najel si je podstrešno sobico blizu Grada. Prve dni je taval nemirno okrog in že mu je bilo žal, da ni ostal na kmetih. Nenadoma pa se mu je posrečilo, da je dobil pisarsko službico pri tolstem in robatem odvetniku. V svojem veselju si je kupil na trgu za staro šaro sivkast parazol. Zdaj je bil malone zadovoljen; dobrotna usoda mu je nadomestila učiteljsko službo in težko pogrešane palico. Le cviček je bil v Ljubljani njemu predrag.
Dolgo si je belil glavo, kako bi si pomagal, zakaj še vedno se je bal griže in pa mrzlice. Ljubljanska megla se je zdela njegovemu zdravju jako nevarna in z neizrečeno žalostjo je videl v ogledalu, da je jel
Kaj so posledice takih slavnosti ? Velikanski maček in — prazne mošnje. Kakor poražena armada je drugi dan množica, ki jo ubije taka .slavnost,. Udeleženci z dežele so prišli v takem stanju domov, da so vzbujali groze in sočutje vsakomu, ki jih je videl. In ubogi ženski svet! Z neumnim tekmovanjem so zašle .narodne dame" v ogromne stroške za toalete. Bolj petične to že strpe, a ubožne zabredejo v dolgove, ki tlačijo skozi mesece celo rodbino. Samo svile se je pokupilo pri tej priložnosti več ket 80% — na puf! Vi se hvalite, da je bil dohodek ene noči 26.000 K. Mi vam pa pravimo, da je izguba vsaj še enkrat tolika, in tisti dobiček, ki nazadnje preostane za Prešernov spomenik, je samo minimalen del zapravljenih vsot. To je narodna vzgoja, da se Bog usmili!
Narodne čuvstvo je nekaj vzvišenega in idealnega. Ravno zato pa ne sme služiti prireditvam, ki računajo le na najnižje človeške nagone. Namen ne posvečuje sredstva — na to naj pomnijo prireditelji narodnih slavnesti! Zlasti pa se ne smeje izpostavljati dekleta pohotnim pijancem, ki se najprej pri narodnih damah nažro in grede potem še en korak dalje k mednarodnim damam, s katerimi je narodna naprednost blagoslovila Ljubljane. Narod, ki ne zna spoštovati svoje ženske mladine, je mrtev tudi za druge ideale.
Kaj si je mislil tujec, ki je prišel ob slavnosti proti jutru v „Zvezdo" in je videl te pijane, gugajoče se in tuleče prikazni? „Kdo so te?" - Te je slovenski narod, ki praznuje svojega ^največjega pesnika" 1 — .Groza, če je to slovenska poezija!"
Pomislite, kako se s tem Slovenci ponižujejo pred svetom! Nemci bodo to izrabljali, da dokažejo slovensko — barbarstvo. Slišali smo, da je n. pr. prof. Binder, vodja ljubljanskih Nemcev, ravno s Prešernovo slavnostjo svojim velenemškim gojencem dokazoval, da je slovenski narod za kulturo nesposoben. „Mi bomo svoje ljudi drugače vzgojili", je bil sklep naših narodnih nasprotnikov.
A tudi ti se temeljito motijo. Oni niso videli slovenskega naroda. V novi krščanski ljudski organizaciji vstajajo tisočeri krepki in umni možje, katerih geslo je — treznost, delavnost, varčnost, poštenost in izobrazba!
Kar je gnilega, bo odpadlo. Naša skrb bo, da prevzamejo narodno vodstvo ljudje, ki so zdravi, trezni prošinjeni ljudske ljubezni, ki skrbi za n r a v n i in gmotni blagor prebivalstva !
Tedenski pregled.
Prešernova slavnost v ljubljanski „Zvezdi" je donesla okrog 26000 kron kosmatih dohodkov. Navzočih je bilo okoli 14.000 ljudtf. — Nemci so plašili z anonimnimi pismi, orožništvo je bilo pripravljeno, a nemirov ni bilo. Trezni opazovalci raznih prizorov v „Zvezdi" trde, da bi bilo prav dobro, če bi udeleženci slavnosti skrbno prebirali „Piščalko". — Ustaja v Jemenu še ni zadušena. Turčija še vedno pošilja čete v srečno Arabijo. »Slovenska dijaška zveza" se ustanavlja. — Za pogo-relce v Horjulu je cesar daroval 2000 kron. — V bavarski deželni zbor je izvoženih 12 soc. demokratov, 102 pristaša kat. centra in 43 drugih poslancev. Kat. centrum je pridobil 18 mandatov. — Silna suša je na Francoskem. — Zmešalo še je umirovljenemu vseučiliškemu profesorju Gregoriju Kreku. — Pri občnem zboru trgovskega gremija v Ljubljani je bil izvoljen za načelnika Slovenec g. Ivan Knez, ki je dobil 45 glasov. Tudi ostali novi odbor je slovenski. — V samostojnih slovensko-nemških gimnazijskih razredih v Celju je bilo koncem šolskega leta 199 dijakov Slovencev. — Toča je pobila v žirovski okolici. — Ponarejeni 20kron-ski bankovci krožijo po Ljubljani. — Gorski top-ničarji so imeli vaje okrog Tržiča. -* Ponesrečil se je v Zagrebu škof Gugler. - V New Yorku je
njegov nos izgubivati prej tako zdravo barvo.
V tem obupnem položaju se je seznanil z drugim pisarjem, z g. Perolizcem. Tudi Perolizec je stanoval v bližini nebeških zvezd pod streho. Ko ga je g. Lovre nekoč počastil s svejim obiskom, mu je pokazal svojo »domačo lekarno", namreč vrsto steklenic z raznovrstnim žganjem. Razodel je strmečemu Lovretu, da je črešnjevec dober zoper krč v želodcu, brinovec zoper vodenice, tropinovec zoper zlatico in tako dalje.
Odslej je bil Lovre reden gost Pero-lizcev Vsak večer se je prišel zdravit zoper zlatice, vodenico, kugo in druge hude bolezni; zlasti rad pa je užival jagodovec, najboljše sredstvo Perolizčeve apoteke zoper mrzlico in pa grižo.
Tako je torej gospod Lovre srečno in zadovoljno živel v Ljubljani. Njegovemu nosu se je na njegovo nepopisno veselje zopet vrnila zdrava rdeča barva. Idiličen mir je užival v svoji podstrešni sobici, pušil iz svoje dolge pipe, gledal doli na kalno Ljubljanico in na uro, kdaj bo čas, da odide k Perolizcu. Tam sta pila vsak svojih par kozarčkov, igrala domino in se zabavala prav dobro.
18. t, m umrlo vsled vročine 18 oseb. — Sto najlepših deklic in žena iz držav Ohio, Kentuky in Indiana popotuje po svetu na stroške nekega časopisa v Cincinati Čitatellji tega časopisa so imeli pravico glasovati in Izbrati "izmed 300 krasotic — sto najlepših. — Na shodu za laško univerzo v Trstu so vsi udeleženci zahtevali: .Trst ali nič".
—	Obrtni odsek v drž. zboru se peča z izpre-membo obrtnega reda. Član tega odseka poslanec di. Žitnik je opetovano posegel vmes na korist obrtnikom. Včerajšnji »Slovenec" je priobčil o tem članek v ponedejjek pa priobči članek o sklepu glede sklenjenih izkušenj o usposobljenosti za pomočnike.
Vojska. Ruski odposlanci: Witte, baron Rosen in profesor Martens, ki imajo pooblastila za sklepanje miru, so v sredo odpotovali v Ameriko.
—	Japonci so zasedli cel južni del Sahalina. Na otoku je že 14000 Japoncev. — Iz Mandžurije ni poročil, začela se je tam deževna doba. Listi poročajo o hudi vročini, in da je vsled tega nastala epidemija v ruski ter japonski armadi. — Linevič dela na celi fronti močne utrdbe. General Miščenko je nameraval obkoliti Sinmintin, a se mu ni posrečilo.
Rusija. V Jekaterinoslavem so razrušili stavkujoči rudarji vse stroje, zažgali tovarne in več hiš. — „Potemkin se je vrnil v Sevastopol. — Policija je odkrila in konfiscirala v Peterburgu 6110 bomb in 2000 revolverjev. — Generala Steslja vojno sodišče ni sodilo, ker smatrajo, da je kot poveljnik ravnal pravilno. — Shod zemstev v Moskvi je dovoljen. Na kongres je došlo čez 200 oseb. Predsednik je grof Haideo. Kongres je zavrgel Buliginov ustavni načrt. Nato je prišlo v dvorano 5 policistov, ki so proglasili, da je shod ne-postaven ter zahtevali imenik udeležencev. Kot en glas je zagrmelo: ^Zapišite vso Rusijo." Policija je sestavila protokol in odšla. Kongres je zahteval ustavo z ljudskim zastopstvom, v katerem bi bilo 840 poslancev. - V Kronstadtu se je uprlo moštvo na bojnih ladjah. — V Odeso je došel del posadke iz Port Arturja, Vojaki pripovedujejo, da so Japonci utrdbe takoj popravili. Na hišo generala Kon-dratenka so zapisali: „Tuje živel ruski junak general Kondratenko". — Na Ruskem živi 33 velikih knezov, ki so najvplivnejši ljudje in največja zavora, da ne pade absolutizem. Ti gospodje dobivajo iz državnega zaklada po 2,400.000 kron letne plače,
imajo 325 gradov in palač ter mnogo posestev. —
*
* *
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 23. julija. Apolinar šk., Liborij šk.; ponedeljek 24. Kristina d. m., Roman m.; torek 25. Jakob ap , Krištof m.; sreda 26 Ana, mati D. M., Valens m.; četrtek 27. Pantaleon m., Natalija m.; petek 28. Inocencij p., Viktor m.; sobota 29. Marta d., Beatrika d.
Češki trgovci v Ljubljani.
Včeraj ob tri četrti na 6 zvečer se je pripeljalo v Ljubljano okoli 40 članov .Češke obchodnicke besede" iz Prage, ki je največje trgovsko društvo v Avstriji. Na kolodvoru jih je pozdravila deputacija trg. društva .Merkur". Od ljubljanskih trgovcev smo opazili samo trgovca g. Jos. P e r d a n a. Pozdravil je Cehe g. dr. Win-discher v navdušenih besedah povdarjajoč, da bodi dohod čeških trgovcev znamenje vedno pobližjega medsebojnega spoznavanja. Na pozdravu se je zahvalil g. Karel Š i -m u n e k, redaktor „Organa pro obeh. omla-dinu".
Sinoči se je vršil na čast v Ljubljano došlim Cehom na vrtu „Nar. Doma" sestanek. Igrala je ^Društvena godba", pelo pa trgovsko pevsko društvo „Merkur". Gosp. predsednik trgovske zbornice Lenarčič pozdravi goste in povdarja, da nas je poprej vezala sicer slovanska vzajemnost, ki pa je bila le bolj idealna. Le kadar bodemo združeni gospodarske in se bodemo držali gesla: „Svoji k svojim!", še le tedaj dosežemo pravo vzajemnost, šele tedaj se bomo čutili vsi sinovi ene majke Slave. Pozdravlja goste v imenu trgovskega stanu in jim kliče: „z,iveli bratje Čebi!" Navdušeni klici »Živijo Čehi" zadone med glasovi himne „Na-prej zastava Slave", ki jo je zaigrala godba.
V imenu „Češke obchodnicke besede"
Gospod Lovre je seveda pošteno plačal vse, kar je v Perolizčevi lekarni zapil na svoje zdravje. Naposled pa ga je obletela srečna misel in ustanovil si je sam svojo „apoteko". Zdaj sta se prijatelja obiskavala drug drugega in si krepčala zdravje zdaj pri Lovretu zdaj pri Perolizcu.
Tako so tekli staremu Lovretu dnevi tihe sreče in zadovoljnosti.
Kar pa mu je prišla v roke brošurica, ki so bile v njej popisane vse hude posledice žganih pijač.
Ubogi Lovre se je hudo prestrašil; že je čutil vse opisane bolezni v sebi, že so ga tiščala jetra in bolele ledvice in srce, možgani so se mu zdeli spredaj ob sencih že precej omehčani, ves je bil bolan. Še tisti večer je nesel zvezek k Perolizcu in mu prebral ves spis. Tudi Perolizec se je prestrašil. Sklenila sta obadva, da odslej ne bosta pila nobene kapljice več. Kdor bi se zopet pregrešil z žganjem, bi plačal drugemu goldinar.
Tako sta torej ta večer deminala brez zdravil. Vztrajno sta krotila poželjenje ; toda kmalu jima je bilo dolgčas in ločila sta se prej nego drugikrat.
Ko je prišel Lovre domov, je vžgal
govori g. Karel Šimunek ter želi, da bi se združili vsi Slovani po geslu Palackega: Svoji k svojim. Slovani prebivajo od Krušnih gora tja do obal morja jadranskega; a med nami se se naselili Nemci in sedaj leže med nami germanska jezera. Večkrat smo si bližali Cehi in Slovenci, a edino prava pot za zbližanje je na gospodarskem polju. Prinaša v pozdrave iz slovanske Prage in kliče: .Živeli Slovenci, naši bratje!" Zopet se dvigne vihar navdušenja in godba zaigra: „Hej Slovane!"
G. Dragotin Hribar naglaša, da smo sicer revni, kar pa ni naša krivda, pač pa je tega krivo ono prokletstve, ki nas je vedne izžemalo. Sedaj smo se vzdra-mili, začeli smo napredovati in Cehi so nam vzgled v našem delu. Da smo že nekaj dosegli, nam dokazuje te, da so nas posetili bratje Cehi, ki so prišli gledat, kaj smo dovršili. To nas navdušuje za prihodnjost. Slovenci imamo v trgovskem oziru težko stališče. Ako nemški kapital hoče gospodariti med Cehi, kaj šele pri nas. A če nas bodo podpirali Cehi, bomo lahko šli naprej. Zahvali se gestom na posetu in zakliče: „Bog živi češki narod!"
Ceh g. K o c h pravi, da si govorimo od srca k srcu, kakor nam kaže potreba. Na gospodarskem polju leži zaklad in bodočnost vsakega nareda. Slovenski trgovci ljubljanski so dosegli zadnje dni velik uspeh pri trg. gremiju. K temu jim čestita. Pije na prospeh bele Ljubljane in celega sloven skega naroda. Vmes je vrlo svirala .Društvena godba"; posebne krasen je bil komad „Pošta v gozdu", ki ga je občinstvo poslušale z napeto pozornostjo. Prav lepo je pelo trg. društvo „Merkur". Občinstva je bilo izredno veliko in mnogo slovenskih dam je Cehom kazalo ljubljansko specijaliteto: svoje klasično nemško čebljanje. Bilo bi prav enkrat te zaslužne dame imenoma pohvaliti. Še ob pozni uri so doneli zvoki godbe in petja. Kakor ču-jemo, poleti prihodnje leto slovensko trg. društvo „Merkur" med češke brate.
Češke goste je občinstvo pri dohodu in odhodu burno pozdravljalo.
Rusko-jnponskn vojsko.
Poročilo Linevičevo o položaju v Mandžuriji in Koreji.
Peterburg, 21. julija. (Brzojavni urad.) Linevič poroča 20. t. m.: Na fronti armad ni nobene izpremembe. 17. t. m. smo zapazili ob korejski obali na ustju Tumena in okoli Linderskega rta japonsko brodevje. Dobil sem poročila, da japonske ladje obstreljujejo ustje Tumena in da sta pripluli dve japonski tor-pedovki v luko Gaškevič ter obstreljevali vas Onghi. Naše predstraže v Onghiju so streljale na torpedovke, ki se potem napadle predstraže in nato odplule na visoko morje. Ob istem času so se pejavile štiri torpedovke v luki Kormilov in izkrcale 20 pomorščakov, ki so poškodovali rusko brzojavno zvezo južno od Onghuja. Medtem so štiri japonske križarke obstreljevale naše postojanke v luki Auka. Ob 4. uri popoldne so se vse japonske ladje zepet združile in odplule na visoko morje.
Mirovno vprašanje v Peterburgu.
Berolin, 21. julija. V Peterburgu se je vršila konferenca o mirovem vprašanju. Navzoči so bili veliki knezi, vojni minister in minister za zunanje zadeve. Sklepi so strogo tajni.
petrolejko, sedel na posteljo in premišljeval. Nič mu ni bilo kaj všeč, pogrešal je nekaj.
In hudoba, ki ne erje in ne seje, temveč le preži, kje bi ulovila krščansko dušo v past, hudoba je zapeljala Lovreta, da je šel brskat in stikat po stari om£L\ kjer je imel svojo domačo apoteko. Tam v kotu je stala dolga, zelenkasta steklenica jago-dovca, ki ga je hranil Lovro zoper griže in mrzlico.
„Ne bom ga ne!" se je branil sam pri sebi. Toda že je držal steklenico za vrat in vrtel zamašek med prsti. In hudo ga je imelo, da bi ga pogoltnil majhen požirek.
„Povoham ga pa vendar lahko brez greha! si je mislil. „To me menda ne zažene znak. Naj ga torej malo poduham!"
Lovre je povohal jagodovec in nagu-bančil suhi obraz.
„Lej ga spaka!" je zamrmral. „Meni se prav zdi, da ima drugačen duh! Kaj pa, čisto poseben in čuden duh! Nemara se mi je pa izpridil? Zdaj že ne morem drugače, pokusiti ga moram, samo zato, da se pomirim."
Varno je nastavil steklenice, zavil oči in ga potegnil,
„A, a! Nič mu ni; dober je estal.
I. priloga 166. štev. »Slovenca" dne 22. Julija 1905.
Koliko stane vojska?
London, 20. julija. Japonsko poslaništvo je proračunilo dosedanje vojne stroške Japonske na 4000 milijonov frankov. 300 milijonov frankov treba izplačati oškodovanim parobrodnim družbam, 700 milijonov pa vdovam in sirotam padlih vojakov Položaj v Mandžuriji.
Berolin, 21. julija. „Lokalanzeiger" poroča iz T o k i a , da je sedaj napočila v Mandžuriji deževna doba in da ponehajo vse operacije cele japonske mandžurke armade.
Wittove izjave so nezanesljive.
London, 20. julija. „Globeu poroča iz Amerike: Wittove izjave, ki jih ne morejo dementirati, so imele le namen nagniti japonske pooblaščence k temu, da svoje zahteve znižajo. Seveda to nič ne izda. Japonski pooblaščenci imajo polnomoč, da sklenejo mir s pogoji, ki jim je določena najvišja in najnižja meja. — Ce biWitte zares moral vprašati carja za vsako točko, bi Japonci pogajanja takrj pretrgali. Tu ničesar ne vedo o kaki Wittovi nameri skleniti z Japonci zvezo. Le toliko je znanega, da so Japonci svoj čas prisilili Angleško do zveze le s tem, da so zapretili, da se zvežejo z Rusi.
Japonci molče o svojih pogojih.
London, 20 julija. Tukajšnji japonski poslanik, grof Hajashi je izjavil, da ne ve za japonske pogoje. Znamenja za mir so precej ugodna.
Kitajsko odposlanstvo.
Dunaj, 20. julija. Tukajšnje kitajsko poslaništvo je izjavilo, da ničesar ne ve o tem, da ima kitajsko odposlanstvo v Evropo namen, pregovoriti velevlasti, da skličejo mednarodno konferenco. Poslanstvo obstoji iz inteligentnih mož. Princ Tsaitse je jako znatiželjen, guverner Tuanfang je mož čisto modernih nazorov, ki je poslal v Evropo že nebroj kitajskih dijakov, viceminister Si namerava preustrojiti vso kitajsko armado, viceminister Tai pa je izvrsten finančnik.
Japonski poslanik je že v Ameriki.
S e a 111 e , 20. julija. Japonski mirovni pooblaščenec baron K o m u r a je na krovu parnika „Minnesota" došel v Seattle in je bil od mestnega majorja oficielno sprejet. Japonski konzul mu je izročil mnogo brzojavk.
Linevičev položaj je slab.
London, 21. julija. „DaiIy Express" poroča iz Peterburga: Vesti o sijajnem položaju Linevičeve armade in o njegovem upu na zmago so pretirane. Vojakom je pogum upadel. Vojaki vedo, da se bodo vršila mirovna pogajanja in to okrepljuje njihovo željo povrniti se z bojišča domov Vojaki tudi niso nič kaj gotovi zmage. Bojujejo se z nejevoljo in bi v slučaju boja dezertirali,, ker smatrajo krvoprolitje za brezuspešno.
Bliža se bitka pri Tumenu.
T o k i o , 21 julija. Rusi utrjujejo svoje postojanke v severni Koreji. Vsi pričakujejo velike bitke ob Tumenu.
Japonci na Sahalinu.
Tokio, 21. julija. Od ruske posadke na Sahalinu se je udalo 461 mož, med njimi en polkovnik in 14 častnikov. Ouko so Japonci baje že zavzeli. Operacije na otoku so vsled močnega deževja zelo otežkočene.
Griža naj se me prime precej, če ni res prav dober!"
Tako je preudaril žejni Lovre to reč in postavil steklenico nazaj.
„Pa res !" je premišljeval dalje, ko je sedel na postelji. „Zdaj je že, kar je! Prelomil sem obljubo ! Perolizcu bo treba plačati goldinar; to sem čisto pozabil. Goldinar je zapadel ! Pa zaradi enega samega požirka ? Komu bi bilo to podobno? Kaj se torej še opiram jagodovcu ? Kar po njem! Le pijmo ga in smejajmo se griži in mrzlici!"
Navzlic lepi obljubi je pil gospod Lovre ta večer več, kakor kdaj prej. Drugi dan mu je šumelo po glavi, in žal mu je bilo goldinarja. S kislim obrazom se je napotil k Perolizcu. Kar ga je zagledal sredi pota. Tudi Perolizec se je držal klavrno.
»Tukaj imaš goldinar! je dejal Lovre žalostne. n Nisem se mogel premagati; pil sem jagodovec."
Tedaj se je razjasnil Perolizcu tožni obraz. „Jaz pa brinovec! Zdaj lahko shrani vsak svoj goldinar za domačo apoteko. Pojdiva k meni!"
Takoj sta bila ebadva židane volje in se zabavala kakor prejšnje večere.
Stari Lovre je povžil še mnogo jago-dovca in se ž njim uspešne branil mrzlice in griže. Umrl je za pljučnico.
Poročilo Roždestvenskega o svojem porazu.
Pariz, 21. julija. Roždestvenski poroča carju o svojem porazu sledeče: Baltiško brodovje je bilo slabo. Oklepna oprema je bila vsled goljufivosti ladjedelnic nedo-statna. Tudi tovarne za topove so nas pre-varile Dve tretjini krogel še se razletele niso. Stroji so bili tako slabi, da so morali kotle vedno popravljati in krpati. Moštvo se je že pri Madagaskarju uprlo. Roždestvenski je bil celoprimoran, nameriti svoje topove proti brodovjuNe-bogatova, ki je že preje sklenilo, udatisejaponcem brez boja. Najbolj uporni sta bili ladji .Senja-vin" in .Apraksin", ki sta v boju signale Roždestvenskega ignorirali. Roždestvenski je odposlal torpedovko, ki je sporočila ladjam, da jih bodo potopili, ako se ne udeležita boja. Ko je prevzel poveljstvo Neboga-tov, se ladje nanj sploh niso ozirale. Japonsko brodovje proti Vladi-vostoku.
Godsiadan, 21. julija. (Brzojavni urad.) Japonsko brodovje so zapazili že pri Nikolajevsku Prebivalci N i k o -lajevska in Vladivostoka bežijo v Saborovsk.
Prebivalstvo Sahalina.
Po ruskih poročilih je sedaj na Sahalinu čez 30 000 ljudi, od teh 25.000 kaznjencev, ostali so vojaki, uradniki in svobodni prebivalci. Prvi del pregnancev je dospel na Sahalin 1. 1861. ; bilo jih je 80, a 1. 1880. je bilo na Sahalinu že 2400 kaznjencev.
Vladivostok.
Pozornost je sedaj obrnjena na Vladivostok ki mu sedaj grozi napad z morja in s suhega od dveh strani. Trdnjava Vladivostok je stavljena moderno, glavni del je od leta 1889. Oba dohoda sta utrjena. Pe pričetku sedanje vojske so se utrdbe izgotovile, izpopolnile zaloge, tako da je pesadka pripravljena na japonsko obleganje. Poveljnik trdnjave je general K a z b e k (kakor je bil v Port Arturju S m i r n o v); poveljnik brodovja Jesen. V pristanišču se križarke .Rossija", „Bogatir", „Gromo-boj" in „Almaz" ter nekaj torpedovk in podmorskih čolnov. Poveljnik brambe je goneral Andrejev; posadka šteje 21 lovskih praporov, 25 škadren, 8 poljskih baterij, več oddelkov strojnih pušk, kom-binovana lovska djvizija in okrog 10.000 trdnjavskih vojakov, skupaj 40.000 mož, 4000 jezdecev in 62 poljskih topov.
Rusija.
Shod zastopnikov zemstev. Profesor Movzončev je predlagal predvčerajšnjim, naj bi bila ruska ustava izdelana po vzorcu avstrijskih državnih temeljnih zakonov. Začetkom meseca avgusta nameravajo zemstva zopet zborovati. Moskovski generalni guverner Kozlov je ukazal oblastim, naj prezirajo prireditve zemstev in mestnih zastopov. Policisti v uniformi naj ne posredujejo in naj se ogibajo vsake prilike, ki bi povzročila spepade. Le v skrajni sili naj nastopijo oblasti s silo.
Pro t i jud o v s k i izgredi v Kijevu. V nekem kijevškem predmestju je vdrlo 400 delavcev v judovsko sinagogo, kjer so razvili rdečo zastavo in priredili protivladno demonstracijo. Judje so poizkusili izgrednike spraviti iz sinagoge, a pri tem je nastal krvav boj, v katerem je bilo ubitih mnogo judov. Došli kazaki in orožniki so tudi nastopili proti judom. Sodijo, da so povzročili izgred tajni policijski agenti.
Nemiri v Moskvi. V Parizu razširjajo peterburški časnikarski poročevalci novice o velikih nemirih v Moskvi, ne da bi poročali podrobnosti. O tem je došlo iz Moskve sledeče poročilo: Predvčerajšnjim o polnoči so priredili pristaši prekucijske stranke na kolodvoru demonstracijo. Orožnik Ivanov, ki je hotel prijeti nekaj izgrednikov, je bil zaboden Njegovi tovariši so se vrgli na morilca, ga vrgli na tla in zvezali ter odpeljali na stražnico. Ker je pričela množica klicati: .Proč z vlado! Živela Japonska", so pozvali vojaštvo, ki je hitro naredilo red.
Lakota v Tuli. Iz Peterburga poročajo: V tulski guberniji je lakota. Ustanovili so mnogo kuhinj, ki dele juho, a pomoč ni zadostna.
Novo posojilo. „Frankf. Ztg." poroča iz Peterburga: Finančna deputacija državnega sveta je naznanila, da namerava razpisati 5% notranje državno pesojile v znesku 200 milijenov rubljev.
Zasledovanje mornarjev s .Potem kina*. V Galac je dešla predvčerajšnjim jako elegantna ruska dama. Ker poizveduje za fotografijami ruskih mornarjev, ki so služili na „Potemkinu" in osobito članov izvrševalnega odbora, sodijo, da je v službi ruske policije.
Pregnali so v oloneško guber-nijo znanega odeškega časnikarja Petra Gerco-Vinegradskega.
Splošna stavka je izbruhnila v Kostromi.
K položaju.
Nekateri politiki — kakor poroča dunajski dopisnik nekega češkega lista — mislijo, da bodo v jeseni nove volitve v državni zbor. Na podlagi zanesljive informacije morem trditi — pravi dopisnik — da cela stvar še ni natanko določena, toda verjetno je, da se bode ta korak storil in da novih razmer cislajtanskih dežel k Ogrski ne bode več določeval sedanji državni zbor.
Kriza na Ogrskem.
Načrti Fejervaryjevi. Bu-dimpeštanski dopisnik „Fremdenblatta" poroča, da se je izjavil neki visoki ogrski državnik (Fejervari ?) o položaju: Ogrski ministrski predsednik ne namerava odjenjati za nikako ceno. Vlada namerava razveljaviti vse sklepe o pasivnem odporu, v kolikor prepovedujejo izročiti prostovoljne davke državnim blagajnam in sodelovanja pri novačenju vojaških novincev prostovoljcev, ker sta ta dva sklepa nezakonita. Vlada upa, da ne bo veliko takih uradnikov, ki bi se upirali vladinim odlokem. Izmišljeno je, da nameravajo odškodovati uradnike, ki bi jih odstavila vlada, kakor je bila bajka vest, da je daroval v ta namen grof Zichi milijon. Uradniki se ne bodo upirali izvršiti vladnih odredb, ko bo prvi uradnik odstavljen zaradi nepokorščine.
Združena opozicija namerava vplivati na občine, da ne bedo pripoznale pravekrepnosti vladnega odleka, ki je razveljavil sklepe občin. Opozicija namerava: 1. Odškodovanje uradnikom, ki bi jih odstavila vlada; 2. navduševanje občin, da sklenejo pasivni odpor in ne ubogajo vlade; 3. preprečenje vladnih ukazov. — Budim-peštanski podžupan Rozsavolgyi je sporočil višjemu županu, da naj ostane v veljavi sklep obč. sveta, ki je prepovedal izročiti prostovoljno plačane davke državni blagajni.
Pozivnice za jesenske orožne vaje so že dostavljene. Vojno ministrstvo izjavlja, da je bilo neresnično poročilo listov, češ da je poveljeval neki desetnik v egrskem jeziku.
Balkan.
„Post" poroča, da nameravajo velevlasti glede reform v Makedoniji predložiti vladi nov dopis, ki pa ne bo spisan v obliki ultimatuma.
Sestanek carja z nemškim cesarjem Viljemom?
Kakor poročajo pariški listi iz Peterburga, se baje snideta ruski car in nemški cesar Viljem na morju. Dunajski krogi se zaradi te vesti presenečeni in ne verujejo, ker še ni uradno potrjena. Peterburški politiki nočejo o sestanku ebeh vladarjev ničesar izjaviti in naglašajo le, da namerava car večdnevno vožnjo ob morskem ebrežju. Tudi berolinski vladni krogi izjavljajo, da jim ni o sestanku ničesar znanega. A francoski listi vkljub temu vzdržujejo svoja poročila o sestanku. Car se hoče posvetovati z Viljemom o mirovnih pogajanjih z Japonci in pa o ruski ustavi. Drugi listi pa zopet poročajo, da potrebuje car miru. Od decembra ni imel mirne ure. V glavnem mestu se ne upa pokazati in popolnoma tajno se je preselil iz Carskega Sela v Petrov dvorec. Car želi preživeti nekaj časa na svoji ladji kjer se čuti varnega, ker je moštvo zanesljivo. Carjevo potovanje bo trajalo naj-brže precej časa, ker namerava obiskati tudi Kodanj. .Laffan Bureau" poroča iz Peterburga : Na voditelje reformnega gibanja je zelo vplivalo poročile, da se namerava car posvetovati z Viljemom ravno takrar, ko se se izjavili zastopniki zemstev o ustavnem načrtu. Car je baje sklenil, da rajši ne dovoli ustave, kakor da bi se otežkočila mirovna pogajanja. Vojna odškodnina in odstop Sahalina dovoli car le, če se sklene japonsko ruska zveza.
Slovaki proti liberalni stranki.
Pri volitvah v liptovskem okrožju na Ogrskem, je prišlo do ožje volitve med Slovakom dr. S t o d o 1 o in pa ogrskim justičnim ministrom L a n y i j e m. Narodnosti so dale tiskati svoj volivni oklic tudi v mažarščini, v katerem so naglašale, da niso nasprotne mažarskemu poveljnemu jeziku in da nočejo več podpirati interesov Dunaja proti Mažarom. »Budap. Tagblatt" poroča, da so pristaši Stodolovi došli k volitvam eb zvokih Košutove himne, med tem, ko se Košutovci peli .Hej Slovane!" Koalicijski listi izražaje prepričanje, da bodo pri ožjih volitvah vsi pristaši neodvisne stranke glasovali za dr. S t o d o 1 o, ki stoji na opozicijskem stališču ter ima vsled tega prednost pred članom Fejervarijeve vlade.
Darovi.
Za pogorelce v Horjulu: Prečastiti g. Lovro Gantar, dekan na Vrhniki zbirko 200 K; blagor, g. Karol Jelov-šek, posestnik in opekarnar na Vrhniki 60 K; blag. g. Feliks Urbane, veletržec v Ljubljani 25 K; blag. g. Fr. Kollmann trgovec v Ljubljani 20 K; vč. g. A. Jamnik, župnik na Selih 20 K; župnija Kamna Gorica 19 K 14 v; župnija Podlipa 40 K; vč. g. Anton Jemec župnik v Podlipi 10 K; župni urad Kostanjevica 30 K; župni urad v Besnici 23 K; preč. g. Fr Delinar, župnik v Cerkljah 45 K; preč. g. Janez Brezovar, duhovnik v Vel, Gabru 10 K; preč. g. Julij Pohl, kanonik na Pruskem 10 K; preč. g. Ivan Soukup, župnik v Stari Oselici 20 K; preč. g. Jan. Oblak, župnik na Bledu 10 K; župnija Grad (Bled) 40 K; vlč g. kapelan Fr. Kimovec 3 K; velecenjeni g. Anton Jamar, posestnik na Boh. Beli 20 K; vlč. r. Simon Ažman, župnik na Studencu 10 K; vlč. g. profesor dr. Jos. Marinko 20 K; vsem gospodom darovateljem, oziroma da-rovateljicam se v imenu hvaležnih in potrebnih pogorelcev prav prisrčno zahvaljuje Jos. Pristov, župnik.
Poslani našemu upravništvu.
Za družbo sv. Cirila in Mete d a je poslala duhovščina Šaleške doline zbrana na past. konf 20 K.
Upravni odbor „Zveze slovenskih pevskih društev", izvoljen na letošnji skupščini konstituiral se je v svoji I. seji takole: Predsednik: g profesor Anton Štritof; podpredsednik: g. dr. Vladimir Ravnihar, zvezni pevovodja: g. koncertni vodja Matej Hubad; zvezinega pevovodja namestnik: g. Pavel Gorjup; tajnik: g Drago -tin Šebenik; tajnikov namestnik: g. Ivan Kocmur; blagajnik: gosp. Ivan Dražil; blagajnikov namestnik: g. J o -sip Rus; upravitelj evidence slovenskih pevskih društev: gosp Janko Armič; upravitelja evidence slovenskih pevskih društev namestnik: g. S 1 a v o j L e b a r ; odbornik brez izrecnega posla: gosp. Anton D e k 1 e v a. — Izvenljubljanski odborniki upravnega odbora so: za Primorsko: gg. Ivan M e r c i n a in Srečko Bartl; za Štajersko: gg. dr. Anton S c h w a b in Fran Zacherl in za Koroško g. Valentin Stangel.
Književnost In umetnost.
*	Nova modroslovna knjiga:
Dr. Franc Kovači č. Občna metafizika ali ontologija se dobi v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani in velja po pošti doposlana K 3-20, vezana pa 3 K 80 v.
"Les annales de philosophie Chretienne, eno najuglednejših francoskih modroslovnih revij, bo odslej urejeval učeni P. Laberthonničre. Program, ki ga je objavil, pravi med drugim: „Pozvali bomo vse tiste, ki mislijo, da imajo razloge, da ne verujejo, naj jih nam razložijo, da osvetlimo in poglobimo razloge, ki nas navajajo k veri". Revija se bo posebne bavila z dušeslovnimi in versko modroslovnimi vprašanji.
*	O kajkavskem narečju je
napisal A. M. Lukjavenko obširno disertacijo, za katero je dobil od zgodovinsko-jezikoslovne fakultete kijevskega vseučilišča zlate medalje. Objavljena je v „Universitet-skih Izvestjih".
® ,,Slovenska Matica*'. Nekaj ocenjenih rokopisov je gospodom odbornikom v društveni pisarni na vpogled do vštetega 31. dne julija t. 1.
*	Znani francoski bibliški ekseget monsg. Batiffol je objavil v „Correspondentu" zanimiv članek o s v e -tepisemskem vprašanju. Razprava obravnava načelo, kako združiti znanstveno kritiško raziskovanje svetopisemske zgodovine in tekstov z Božjo avtoriteto, ki jo ima sveto pismo. Pisatelj dokazuje, da se cerkev nima bati pridobitev vede in jih bo uporabljala, priznala in ž njimi še bolj osvetlila svoje božje poslanstvo. Pač pa mora zavreči protiversko smer pretirane kritiške vede. Saj je papež Pij X. v svoji okrožnici e sv. Gregoriju dejal: „Mnogo je takih vernih mož, ki se vznemirjajo zaradi kritiške biblijske vede in jo smatrajo za uničujočo, dočim je koristna in vodi, če se jo prav uporablja do zelo srečnih pridobitev "
Naročajte se na „Slovenoa" I Nabirajte novih naročnikov I čim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Jeseniške novice.
Nemško šolo na Savi so začeli zidati ta teden na parceli štev. 278/2, od državne ceste 8 metrov proč. Pa ne bo štiri-razrednica, kakor se je mislilo prvotno, marveč petrazrednica Letos bo pod streho, drugo leto v jeseni pa se bo otvo rila. Kdo jo bo zidal? Nemški „šul-ferajn. Za koga ? Za nemške otroke ? Ce bodo skozi predor iz nemškega Beljaka hodili na Savo, potem pač, tukaj nemških otrok ni toliko, k večjemu jih je za e n razred. Ker pa ne bodo nemški otroci s Koroškega hodili semkaj v šolo, zida se na Savi nemška šola gotovo za slovenske stroke. Kaj to pomeni ? Za sedaj se zdržimo vsake sodbe, naj slovenski demo ljubi premišljajo, kolika nevarnost bo nastala z nemško šolo za slovenski značaj Jesenic. Zapomnijo naj si tudi, da je ljubljanska Kranjska hranilnica letos za to šolo darovala 14 000 kron, kar gotovo ni zadnji dar. Počasi, po gotovem načrtu, brez hrupa hoče nemštvo dobiti moč na Jeseni cah. Slovenci se koljemo med seboj, Nemec se pa v pest smeja in — zanje.
Nezaslišano. „Zgodili so se nezaslišani slučaji, da je vlada neki občini odposlala slovenski dopis, slovenska občina pa je odgovorila v nemškem jeziku. Ali ni to škandal ?" Tako zadnja ^Jeseniška straža". Gospod Hummer, ali je ta škandal napravila jeseniška občina ? Kar povejte to občino po imenu, nič se ne bojte, zasluži, da jo slovenski svet pozna!
Dvojezičen napis ima slovensko županstvo na Jsenicah zunaj na hiši Koliko časa še?
Dvojezične tablice „Langsam fahren" se tudi še niso nadomestile s samo-slovenskimi.
,,Jeseniška straža" je zdaj padla že tako globoko, da se nič več ne razločuje od „Slov. Naroda". Prav po frama-sonsko židovskem načelu laže, obrekuje, sramoti in zaničuje vse, kar je katoliško ali kar služi katoliški stvari. Kdor se ne po-peščici tukajšnjih liberalcev in noče delati za liberalno propagando, tega obdeluje in ometava z blatom, da je groza in strah.
Groza in strah pa naj ne bo nikogar ako ga brezpomembna „Straža" okrca, saj ni daleč dan, ki bo jasno pokazal vso njeno hinavščino.
Koroški ,,Mir(1 in pa katoliška akademična društva. Izne-nadeni, bridko iznenadeni smo bili, ko smo nedavno v »Miru" brali poziv dijakom, naj pristopajo vseučiliščniki k pristno liberalnim dijaškim društvom, kakor so: „Ilirija" v Pragi, „Slovenija" na Dunaju in „Triglav" v Gradcu, a o katoliških dijaških društvih „Danica" na Danaju" in „Zarja" v Gradcu pa ni nobene besede. Nič več ne zaupamo „Miru" in obžalujemo bratske Korošce, ako bodo v liberalnih društvih iskali zavetja svojim dijakom in utehe svoji teptani zemlji. Pogled čez Karavanke na Kranjsko naj vam odpre oči.
,,Pipčarski klub" priredi v ne deljo, 23. t. m., vesel co na prostem v Hre novici. Igrala bo godba, spuščali se zrako plovi itd. Točilo se bo vino in pivo. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
Pobegli prisiljenec prijet. Občinski stražnik Ign. Koritnik je na Hrušici zasačil prisiljenca, kateri je dne 17. t. mes. pobegnil. Ta prisiljenec, imenom Aussinger Henrik, ki je pristojen na Zgornjem Štajerskem, je star 18 let, bil je že dvanajstkrat kaznovan radi tatvine, skupno je presedel že osem let. Aussinger Henrik je bil dne 5. julija pripeljan v ljubljansko prisilno delavnico iz Frankenburga. Dne 17 julija že lel si je zopet prostosti in jo popihal na Gorenjsko na Jesenci in od tam dalje. Stražnik mu je pa povedal, da je v hiši pokore bolje za njega, nego se potikati po Gorenjskem Aussinger se sedaj nahaja že zopet v ljubljanski prisilni delavnici. Ljubo prostoit je vžival samo dva dni.
Idrijske novice.
i Na naši realki je bilo v prete-čenem šolskem letu 144 učencev. OJ teh jih je dobilo 7 odliko, 83 prvi red, 32 drugi red in 7 trojko. Dodatni izpit se je dovolil 15. Pripravljalni razred je imel koncem leta 33 učencev. Odlikovr.n ni bi) nobeden, prvi red ima 26, drugi red 3 in trojko 4. Podporno društvo za dijake na realki je skr belo za učne knjige in razne potrebščine, kakor so : risalno orodje, papir, telovadni črevlji itd. Društvo šteje 7 pokroviteljev, ki so darovali po 100 kron, 31 društvenikov z letnim doneskom 10 kron in 63 podpornikov, ki so s poljubnimi zneski prispevali. Med njimi se odlikuje mestna občina z zne skom 1500 kronami, poljedelsko ministrstvo je darovalo 300 kron, kraniska hranilnica 50 kron, ter volilo Janeza Pire a 894 75 K V blagajni je ostalo za prihodnje leto 374067 K. Malo katera srednja šola na Kranjskem ima toliko podpornikov.
i Naša c. kr. rudarska ljudska šola je končala preteceno soboto
šolsko leto. Razstava ročnih del je bila zelo zanimiva. Vedno je bilo dva dni dovolj gle dalcev pri bogati razstavi priprostih a nekaterih zelo umetnih izdelkov. Morda se vendar razširi dekliška šola letos do 7 razreda, morda se potrdijo na novo dve učiteljske m' či.
i Kako je s VII. razredom na c. kr. rudniški šoli? Že lansko leto se nam je zagotovilo, da se razširi naša dekliška šola na osemrazrednico S šolskim letom 1904/05 bi se bil moral otvoriti VII. razred. A dobili so nekaj vzrokov in izgovorov, da za letos še ni mogoče. Težko je bilo stariem, ki so imeli hčerke v VI. razredu. Dovršile so razred z dobrim uspehom, pa morajo pona vljati. Nekaterim manjka še več mesecev do 14 leta, te bi morale celo 3 leta presedeti v VI. razredu Ker se je govorilo in pisarilo, da je c kr. rudniška direkcija protivna višji izobrazbi in ker se je zadnji teden po mestu razširjala govorica, da celo z novim šolskim letom ne dobimo VII. razreda, napotila se je v sredo depu tacija k nadsvetniku g. S c h m i d u , da bi izvedela, kje tiči tista zavora. Deputacijo je vodil naš deželni poslanec dekan A r k o , in 6 družinskih očetov različnih strank je bilo prisotnih, da na odločilnem mestu zved6, kako je s to zadevo. G. nadsvetnik je deputacijo prijazno sprejel in ko je slišal, zakaj je prišla, je zagotovil, da je sam še zdavnaj deželnemu šolskemu svetu predložil isto, za kar prosi deputacija. Celo mba. za VII razred je že določena v šolskih prostorih, naj le deželni šolski svet odobri in ministrstvo potrdi, pa se z novim šolskim letom takoj lahko prične pouk v VII. dekliškem razredu Da bi nihče ne dvomil, pokazal jim je v izvirniku vlogo, ki jo je odposlal že 7. junija t 1. našemu deželnemu šolskemu svetu. Sedaj bomo pač vedeli, kdo ovira našim deklicam višji pouk, ako stvar zopet zaspi za eno leto. Vedeli bomo pa tudi, kdo ima vedno na jeziku „izobrazbo in omiko", a zanjo nič ne stori. Zasledovali bomo tudi, kje tako važne vloge zastajajo, ter na pristojnem mestu ob svojem času ono gospodo tudi prijeli z vso odločnostjo ker iz nam neznanih razlogov zavlačuje rešitev za nas tako važnih vlog.
Loške novice.
Pri ponočevanju zaboden je
bil 18letni Jakob Kalan (Krevse*) iz Škofje Loke. Zabodel ga je Anton Hafner, ki je že pod ključem. Kdor pridne po dnevu dela, po noči počiva, lenuh pa po dnevu spi, po noči pa okoli rogovili, dokler kaj ne iztakne, ali knga rani.
Konj ga je ubil. Konj je v sredo zjutraj ubil Franceta Veberja s Cešnjice, zadnji čas v službi pri konjaču za Kamnitnikom. Pri delu na polju je udaril konj s kopitom tako močno imenovanega v trebuh da se je takoj zgrudil in čez malo časa nepreviden umrl. Bil je pokojnik velik prijatelj ž»ania in si ga je še malo pred nesrečo precej privoščil.
Neurje. Prejšnji četrtek je bilo v loški okolici hudo neurje, ki je po hribih vsa pota razkopalo. Tudi toča je šla med dežjem, letos že v tretje, a škode na polju ni veliko napravila.
Letina kaže kaj dobro. Seno se je v najlepšem vremenu spravilo, (po hribih ga je malo menj kot druga leta), strnjenega žita se je tudi dokaj naželo. Le sadje ie letos popolnima odreklo.
Strela udarila je prejšnji četrtek v zvonik in cerkev sv. Lovrenca Razbila je pedboje pri cerkvenih vratih in napravila nekaj prask v zidovju, druge nesreče ni bilo. Sedanji cerkovnik, sicer še prav mlad mož, pomni že 30 slučajev, da je strela udarila v zvonik. Luda ni, ker je cerkev na najvišji točki strme gore, ki je precej v sredo doline pomaknjena. Njegovega očeta je strela dvakrat pod zvonikom zasačila in oplazila, tako da je mož ogljušil a drugega hudega ni bilo Pred sto leti je tudi strela v to cerkev udarila in ker še niso imeli strelovoda, se je cerkev vnela in pogorela. Ob istem neurji preišnji teden je tudi v Breznici precej pokalo in je strela udarila v drevo tik D garinove h še.
Naši loški okoličanje ne morejo pozabiti ljubeznivosti in prijaznosti našega škofa, ko je ob zadnji vizitaciji obiskal tudi najdaljše, od 2 do 3 ure oddaljene podružnice po hribih in premnogo hribovsko hiš i. V resnici pravi apostelj! Dobro ljudstvo je pa tudi vse storilo, da je pokazalo svojo ljubezen priljubljenemu višjemu pastirju, ter bo ohranilo spomin na ta obisk do poznih rodov. Zjto pa tudi le pomilovalno zre na one nadute liberalce in napol liberalce v mestu, ki so se iz samega strahu, da bi jih kdo ne smatral za klerikalce, ali v svoje brloge poskrili, ali pa še škofa pe časnikih in gostilnah napadali.
Nova vera. Neki, sicer še precej mlad in umejen, ali toliko bolj domišljav župan v Poljanski dolini je iztaknil, da uče sedanji duhovniki novo vero, ker so staro popolnoma zavrgli. To svojo modrost ii prodajal tudi drugim, dokler ni nekega lepega dne prav dobro naletel. Bila je zbrana
veča družba in tudi ta županček med njo. Ko začne kvasiti o novi veri, ga vpraša njegov sosed: „V čem se pa razločuje nova vera, ki jo zdaj uče duhovniki, od stare"? Globok molk. „AU nas uče zdaj duhovniki", praša ga mož dalje, .kaj drugega kakor nekdaj, ali ni apostolska vera zdaj ista kot nekdaj, ali ne uče duhovniki istih 10 božjih ; in 5 cerkvenih zapovedi, kakor nekdaj?" Liberalno revče si ne more pomagati. „No, če ti ne veš", pravi oni mož dalje, .kako se razločuje nova vera od stare, ti bodem pa jaz povedal Poslušaj me: edini razloček obstoji v tem, da se zdaj veliko več moli, kakor nekdaj". Splošno odobravanje je li beralnerau čvekaču popolnoma sapo zaprlo.
Vrhniške novice.
Zastrupil se je v sv.Joštu pri Vrhniki Janez Rus iz Planine pri Polhovem gradcu, ker je v naglici spil osminke litra jesihove esence misleč, da je močno žganje. Trgovci gledč jesihove esence, pozor, da se ne bf>de potreba pri sodnijah zagovarjati.
Nove hiše. Vrhnika zelo napreduje gledč zidanja malih delavskih hiš. Poleg Katoliškega doma se bode v kratkem času po zaslugi naše hranilnice in posojilnice zgradile okoli 20 malih in tudi večjih hiš. ki bodo posebno delavskemu stanu v velike dobroto Na tej parceli se bode v kratkem času pričela graditi za cele obširno občino blagonosna mlekarna, katera je posebno nekaterim tukajšnjim gospodom trn v peti, ker jim nič dividende ne bode prinašala, kakor njihova liberalna kmečka posojilnica.
Tukajšnji nadučitelj g. Stoječ je šel po več kot 40 letnem marljivem delovanju v pokoj. Služboval je več kot 28 let na Vrhniki ter v družbi z že upokojenim nadučiteljem g. Vinkom Levstikom vzgojil precejšnjo število odličnih mož v korist in slavo domovini.
Dve šoli. Na Vrhniki imamo sedaj dve šoli, novo in staro, stara bi bila jako umestna za ebrtne nadaljevalne šolo; a naš občinski odbor se o tem nič ne gane, ker se nekaterim višjim gospodom dozdeva, da bi učenci s tem podukom preveč delavnega časa zamudili. Uiencev je veliko število, med njimi mnogo takih, ki znajo komaj nekoliko brati in pisati, ker so obiskovali le zasebne šole do hribih, terej bi jim obrtne nadaljevalna šola zelo veliko koristila v prihodnji dobi življenja
Našemu vodovodu tudi vode primanjkuje kakor vašemu v Ljubljani, ker nekateri hišniki in tovarnarji po nepotrebnem preveč vode porabijo in radi tega hišni posestniki na bolj zvišanih mestih ne dobivajo v javnih vodnjakih nič vode in so prisiljeni jo zopet dovažati, kakor pred časom zgradbe vodovoda. Občinski odbor, kje si ? Če se g. župan o tem nič ne zmeni, zdrami se vsaj ti, ker mi „Hribljani" smo ravno tako dav-keplačovalci, kakor vi drugi. Menda se je premalo mislile pri zgradbi vodevoda, koliko se bode vode potrebovalo za obrti in kmetijstvo. Kaj bodeme začeli, kadar se trg razširi in ebrti pomnože? G. župan vedite, da ne razume vsak vsega, če je tudi mnenja, da je v vsemu strokovnjak!
iz slovanskega sveta.
sl Iz Zagreba. V Zagrebu je imel te dni odbor „Zveze hrvaških pevskih dru-tev" sejo. Predsednik g Kresič je omenil, kako ga je neki list napadel, češ, da je pri koncertu »Ueljskega pevskega društva" v Zagrebu prekoračil svoj delokrog. Oibor je g. Kresiču votiral popolno zaupanje. Odposlanec „Kola" je ostro napadal poziv nekega lista, naj bi se radi dogodkov o priliki bivanja celjskih Slovencev v Zagrebu bojkotirala 301etnica .Sloge", ki bo dne 13. in 14 avgusta. Iijavil je, da imajo pevska društva le namen gojiti hrvaško pesem, ne se pa vsedati na izvestne politične lima-nice in tako bo 30letnica .Sloge" slava hrvaške pesmi. Dnč 14 avgusta bo v Z\-grebu tudi skupščina v .Zvezi hrvaških pevskih društev- nahajajočih se društev.
sl Srbski pravoslavni bogo-slovci so postali klerikalci. Odreve neli liberalni možgani, ki silno trpijo vsled halucinacij, so zasledili klerikalno pošast cel6 že na Srbskem. „Nandna Obrana" iz Oseka poroča, da so karlovški pravoslavni bogoslovci, od katerih jih je mnogo študiralo po duhovskih akademijah na Ruskem, izdali na srbski narod oklic, kjer gevore o nekem verskem preporojenju. »Obrana" silno toži. ker bodo sedaj izginili oni starinski popi, ki se od naroda niso razlikovali razun v ta-larju in častni bradi. Vsako prizadevanje, da ! se narodu pomore do verskih in etiških načel, se seveda zdi liberalcem klerikalno. Bog ve, če bi bil tudi tisti srbski pop, ki je nedavno posetil Ljubljano in poslušal Grošljevo predavanje, tudi že „klerikalec" ? Pa menda ne, saj je imel častitljivo brado in zelo potrpežl|iva ušesa, ker je pazljivo sledil »vernemu slikanju miljeja", v katerem je živel Prešern.
sl Učitelji socialisti — tepeni. V bolgarskem seiu Metkovcu (Lomsko) razburjeni seljaki vsled govorov tamošnjih uči-
, teljev so pred nekoliko dnevi vse tri ujj. telje po bolgarski natepli in izgnali iz sela. Ko je prišel okrajni nadzornik, da bi celo stvar preiskal, so vsi kmetje soglasno izjavili, da bodo tako ravnali ed zdaj naprej z vsakim, ki bode javno govoril zoper vero, zoper zakonski stan in zoper domovino. To žalostno dejst/o je važen simpton — omenja bolgarski „Deu" — katerega bi imeli resno premišljevati merodajni krogi.
Po svetu.
V zaporu je postal romano, piseo. Roman d'Aurignac, brat znane pu-stolovke Tereze Humbertove, je odsedel dva leta zapora v kaznilnici v Tresuesu V za. poru je napisal dolg roman, katerega je sam ilustriral.
Največjo sirotišnico imajo na Ruskem in sicer v Moskvi. Ustanovila jo je Katarina II En oddelek tega velikega zavoda se nahaja v Peterburgu. Zadnje izvestje tega zavoda izkazuje 14 000 siromašne dece. Vsi otroci, ki jih oskrbuje sirotišnica, so zelo mladoletni, nobeden ni star nad štiri leta. V peterburškem oddelku je 8000 otro-čičev. Deco goji nebroj dojilk, ki stoje pod pokroviteljstvom najvišjih dvorskih krogov. Vsi stroški za ta zavod se pokrivajo s posebnim davkom na igralske karte.
Knez in vratar. V Draždanih je ruski knez Končonbej, bližnji sorodnik ruskega carja tako pretepel nekega vratarja, da je vratar nesposoben za službo. Knez je obsojen, da mora plačati vratarju na leto 2000 mark.
Nov mladočeški dnevnik? Praški dopisnik .C. Jihu" poroča: Poizkus z novim mladočeškim dnevnikom bode se zgodil šele od 1. jan. 1906 pa ne od 1 okt. t. 1. Samo razpuščenje drž. zbora bi izdajanje dnevnika pospešilo. V resničnost tega poizkusa pa skoraj nihče ne verjame.
Vsenemški „Sriftleiter" ropar. .Prager Tagblattu" iz Heba poročajo: Urednik vsenemškega .D. Tagblatta", Rud. Petz, je od 11 t. m. izginil. Njegovo izgi-njenje je tembolj čudno, ker je bila v noči 11. t. m. v uredništvu imenovanega lista oropana blagajna; izginilo je 767 kron. „Sriftleiterja" Petza sedaj marljivo išče orož ništvo.
Higijenična vrednost posta.
Trapisti se strogo postijo Oi 14. septembra pa do prve sobote v postu jedo v teku 24 ur samo enkrat. Kosilo je ob '/«3. uri popoldne, dvanajst ur potem, ko vstanejo (vstajajo namreč ob pol 3. uri zjutraj). Trapisti so pri tem nenavadno zdravi in ne trpijo na želodčnih prebavnih boleznih Jedo kruh, krompir, juho brez masti in v vodi kuhano sočivje. Meso, ribe in jajca so jim prepovedana. Pijo jabolčno vino. Za desert uživajo surovo ali pa kuhano sadje. Trapisti dolgo živijo, nepoznane so pri njih te bolezni: podagra, kap, vodenica, krč, kamen in rak. Tudi nobena kužna bolezen se jih ne loti. Pri trapistih se pozdravijo večinoma vsi slabotneži, ki stopijo v ta red. Nasprotno pa je dognano, da je požrešnost ravno tako škodljiva kot pijančevanje.
Nlladeniške društvo za moralno življenje so ustanovili v Rimu. Člani se morajo zavezati, da bodo vedno živeli strogo moralno, ne bodo nikoli iz-pregovorili ostudnih besed, nikoli kleli, ne bodo pohajali kavarne in gledališča, kjer se uprizarjajo nenravne predstave, ne bodo občevali z nenravnimi družinami in ne bodo čitali knjig ali si nabavali umotvorov, ki žalijo nravnost. Člani, sami mladeniči, bodo prirejali predavanja in izdajali mesečnik „La Vita".
Vodene kaplje — posledica vročine. V stolni cerkvi v Florenci so začele sedaj v veliki vročini padati kaplje s stropa in s sten, sploh se vidi. kakor da bi bila cerkev nekako oprana. Razni učenjaki so si šli ogledat to izvanrednost. Tudi v Paviji se je zgodilo tako v glavni cerkvi.
Pred krogljami varne oklepe izdeluje neka tovarna v Bretanji na Francoskem. V tovarni dela 500 delavcev. Oklepi so baje najmočnejši, kar so jih doslej izdelali. Izumil jih je neki pomorščak. Oklep je iz jekla. Na zunanji strani je prevlečen s predivom iz različnih snovi, v notranjščini pa ima kovinska peresca.
Samozavesten je občinski svet v Frankfurtu na Meni. V seji obč. sveta so sklenili, da se v vseh trgovinah uvede popolni nedeljski počitek. Dotični odlok pa se začenja z besedami: „V Frankfurtu, prvem in najslavnejšem mestu Nemčije . .."
Kako uradujejo angleški bi-rokratje. Neka vdova angleškega vojaka, ki je padel v bitki z upornimi Indijci v angleški sprednji Indiji, je dobila te dni podporo, ki jo je vlada za vdove padlih vojakov odločila že leta — 1858.
Kuga v Perziji. Na nekaterih otokih v Perzijskem zalivu je izbruhnila kuga. Parobrodna zveza med Buširom in Bahrej-nom je ustavljena
Dalje v II. prilogi.
II. ppiloga 166. štev. „Slovenca" dne 22. Julija 1805.
Dnevne novice.
Lažnivi sramotivci. »Slovenski Narod" ima največje veselje zdaj s tem, da blati papeža Pija X. Silno neumno se pri tem obnaša. Enkrat ga popisuje, kot da je papež strašno neumen človek, drugi dan pa, da je nevaren in zvit diplomat. Enkrat piše, da je izdajavec domovine, drugič pa, da je zagrizen Italijan, ki sovraži Slovane. Nedavno je pisal, da je papež sluga avstrijske diplomacije, takoj nekaj dni potem smo pa brali, da je hujskal k veleizdajstvu proti avstrijski državi. Sploh je ni budalosti, ki je ne bi „Narod" natvezel svojim bravcem, in pri tem ga prav nič ne moti, če trdi kar naravnost si nasprotne stvari. Prej je vedno pisal o slepi vdanosti klerikalcev proti papežu, v sinočnjem „Narodu" pa čitamo, da vsa nižja duhovščina v Rimu papeža smrtno sovraži. „Splošno je znano", pravi »Narod«, „da so v Vatikanu trije monsignorji plačani vohuni." A če je stvar tako splošio znana, zakaj jih ne imenuje, da bomo vprašali po j njih ? Neprenehoma je pisal, da papeži kar plavajo v bogastvu in vživanju; sinoči je pa pogruntal, da je Pij X. strašen revež v Vatikanu, ves nesrečen, da mu je „krvavo žal, da je sprejel papeško krono", in nič se ne bomo čudili, če bo enkrat »Narod" v svoji krvavi neumnosti pisal, da je Pij X ušel ali da se je zastrupil. Nedavno je še pisal, da je papež strog in neizprosen klerikalec in mu je že kar s pestjo žugal, da bodo Slovenci štrli rimski jarem, sinoči pa toži, da je papež preprost, neodločen in čisto neveden človek. Pa še nekaj smo izvedeli sinoči: Papež je konservativec starega kr.oja, zato ker proglaša imetje kot nedotakljivo natorno pravico. Kaj pa liberalci, ali so oni morda komunisti? »Narod" piše, da smrtno sovražijo vsi kardinali papeža, ker je preprost, zato ga pa ljubijo kmetje, obrtniki in sploh navadno ljudstvo. Nekaj vrst naprej pa trdi, da je papež „odločen nasprotnik demokratizma". Posebno kardinale ima v želodcu .Narod". Prej jih je napadal, da vsa kurija kot en mož dela samo za papeža, zdaj pa trdi: „Vsi kardinali so papeževi sovražniki, ga smatrajo za vsiljivca in mu delajo težave, kjer le morejo." A čemu so ga pa sami izvolili, če je tako? Kako krvavo neumni so pač liberalci, ki vse te čenče verjamejo !
Napad na katoliško-narodno dijaštvo. »Slovenski Narod" je pretekli četrtek zopet silno surovo napadel slovensko katoliško narodno dijaštvo. Tega bor-niranca je zapeklo, da bi se slovensko dijaštvo skupno posvetovalo o skupnih narodnih zadevah. »Narodov" dopisun pravi, da društva, kakor so »Danica" od nobenega (?) akademika (!) niso priznana in naj se nikar ne nadejajo, da se bo le eden svobodomiselni akademik vsedel z njimi k isti mizi. .Narod" se je povspel do predrznosti, da bi vsaka vseučiliška akcija od strani akademikov le trpela, ako se je udeležijo »Da-ničarji" in »Zarjani". Ta »Narodova" pisava je najskrajnejša predrznost, ker vsakdo ve, da sta ti dve društvi del katoliško-naiodne organizacije, ki zastopa ogromno večino Slovencev in ki odlično po svoji parlamentarni zvezi dela za slovensko vseučilišče, dočim liberalni politični pritlikavci spe ali pa v važnih trenotkih ne vedo, kako bi uspešno nastopili. Z oziroma na to si moremo misliti le, da je ono notico spisal kak neumni liberalni »bruc". Zagotavlja se nam, da znaten del liberalnega diiaštva tako nizkotno pisarjenje odkrito obsoja. S takimi napadi se pač ne bodo dosegli uspehi za slovensko stvar. »Narodov" namen je prozoren. On hoče, da bi bila tudi mladina tako neumna, kakor je njegova klika, da bi zapostavljala narodne koristi za nizkotno liberalno gonjo in da bi tudi med mladino ubila vse ideale. .Narod" se bo pa morda le vračunal, ker večina slovenskih dijakov vendar ni še tako globoko propadla, ampak si bo znala vkljub njegovemu terorizmu ohraniti lastno dobro. Značilno je, da hoče »Narod" preprečiti, da bi celo vseučiliško vprašanje bilo skupna slovenska akcija. Ali meni, da se bo slovensko dijaštvo ponižalo
do Švegljevih hlapcev in da ne bo smelo prirejati skupnega nastopa,ako to ni ljubo vladni nemško slovenski zvezi? Skupne sl6venske stvari stoje nad strankarstvom, če pa »Narod" hoče kaj druzega, kaže le, kako plitva je pri njem tudi narodna zavest. Kar se pa tiče ostalih napadov, bode »Danica" odgovorila takoj, da b* napadalcem šumelo po ušesih.
Sestanek katoliško-narod-nega dijaštva se bo vršil dne 21., 22. in 23. avgusta v Ljubljeni.
z zlatim zaslužnim
— Tretja emisija delnic stav-binske družbe „Union". Oddaja tretje emisije delnic stavbinske družbe »Union" v Ljubljani je razpisana Opozarjamo na tozadevni inserat v današnji številki. Naj bi ne bilo zavednega Slovenca, ki bi ne deloval na to, da se lepi nameni te slovenske stavbinske družbe izvrše. Z združenimi silami je mogoče ustvarjati velika dela.
—Tvrdka Sch warz & Zublin v Litiji hoče v svoji predilnici nastaviti za zdravnika nekega Nemca, ki ne zna niti besedice slovenski. Na leto mu hoče dati 2800 kron plače. Kako more občevati s slovenskim delavstvom tak zdravnik ? To je naravnost nemogoče! S takim postopanjem se ne norčuje le s Slovenci, med katerimi živi, ampak tudi z zdravjem delavstva Upamo, da se tvrdka premisli in da ne stori t?ko izzi-vajočega koraka. V Litiji sta vendar dva zdravnika, zakaj torej še tretjega ? Zdravje delavstva pač ni tako malovredno, da bi se prepuščalo človeku, ki ne razume jezika delavstva. Tu bi morali pojasniti stvar tudi merodajni gospodje pri vladi, da ne pride vsled takega postopanja do kakih zapletkov.
—	Hrvatje pri odkritju Prešernovega spomenika. V svoji iz-vanredni seji dne 19. t. m. je sklenil odbor društva hrvatskih književnikov, da se kor-porativno udeleži odkritja Prešernovega spo -menika, ki se vrši 10 septembra v Ljubljani. Odbor je sklenil pozvati na sodelovanje vsa izobraževalna in pevska društva v Zagrebu in upravičena je nada, da se rodoljubno zagrebško občinstvo udeleži te slavnosti v velikem številu, da tako pokaže Slovencem svojo bratsko ljubav.
—	Katol. - narodna zmaga. Toplice na Dolenjskem. Občinske volitve dne 19. t. m. so se za katol,-narodno stranko častno izvršile. Zmagala je s svojimi možmi v III in II. razredu ter v Podobčinah Podturn, Dobindol in Gorenje Polje. V podobčini Toplice je izvoljen poprejšnji župan g. Sitar Ignacij z 31 glasovi proti 24, ki so bili oddani za g. žup nika. Poslednji sploh ni maral izvoljen b ti, ker ne utegne sodelovati pri sejah, preobložen je z drugim delom. Toda reklo se je, da je edino le zanj nekoliko upanja, da bi dosegel večino. To bi se bilo tudi zgodilo, ako bi bila agitacija živahnejša in v pravih rokah. Mnogo volivcev je prišlo, ko je bila volitev že končana. Delalo se je proti žup niku z raznimi zvijačami in ugovori. »Tujec je, domačina volite", — .Zupanu se ne smete zameriti, rajše župniku", — „le župnika vo lite, boste videli, kako boste plačevali, ko bo na Sicah faro naredil" itd. V I. razredu se zmagali naprednjaki z 2 ozir. 3 glasovi večine. Razmerje v številu odbornikov je: katol. narodna stranka 19 mož, napredna 9. Volitev je bila v marsičem podučna. Volivci doslej niso bili vajeni voliti z ozirom na politično stališče slovenskih strank, zato so v nekaterih slučajih odločevale osebne simpatije ali antipatije in lokalne razmere. Soglasna je bila volitev v III. razredu in sta z ogromno večino izvoljena poleg drugih g. župnik in Janez Sitar. .Narodov" dopisnik se bo vsled tega od jeze razletel.
—	Slavnost v Lešah. Blago stovljenje kipa |ezusovega Srca in zastave gasilnega društva v Lešah na Gorenjskem se je vršilo v najlepšem redu v nedeljo dne 16. t m. Udeležilo se je obilo ljudstva iz vseh bližnjih krajev. Slavnost so počastila z zastavami gasilna društva iz Radovljice, Begunj, Ljubnega, Mošenj in Tržiča. Kumo-vala je 121etna Marija Cvenkelj. Popoldne je bila prosta zabava na gostilni-čarjevem vrtu, kjer sta sodelovala godba in pevski zbor. Čestitamo vrlim Lešanom.
—	Društvo „Kamnik(( priredi v Kamniku dne 30 julija t. 1. s sodelovanjem slov. kat. akad. društva »Danica" na vrtu hotela Fischer koncert v prid »družbi sv. Cirila in Metoda". Ker bo pričetek ob 5 uri popoldne, ga lahko posetijo gostje iz Ljubljane. Popoldanski vlak gre iz Ljubljane ob 2 uri 5 m. in večerni odhaja iz Kamnika ob 8. uri 40 m. Spored koncerta objavimo prihodnii teden.
Novo tamburaško društvo se snuje v Mengšu. Doslej je pristopilo 14 udov izobraževalnega društva
- Odlikovanje je odklonil z zahvalo dr. Dvfranceschi, ki je bil te dni
odlikovan od cesarja križcem s krono.
—	Izprememba pri hrvaški vladi. Današnji uradni list hrvaške dež. vlade bo baje naznanil, da dr. S u m a n o-v i č odide z mesta predstojnika oddelka za notranje posle pri hrvaški dež. vladi.
—	Umrl je v Varaždinu Drago-tin Ebenspanger senior ondotne tvrdke M. C Ebenspanger. star 70 let
—	Naši novomašniki. Čast. g. Andrej O r e h e k j.e obhajal svojo novo mašo v Moravčah dne 16. t. mes; g. Anton B r a j a r v Mokronogu dne 16. t. mes.; g. Franc J e r e v Šmarju dne 16. t. mes.; g. Anton V a d n a 1 v Ljubljani dne 15. t. m.; g. Ivan Jeglič na Brezjah dne 15. t. m.; g. Anton B r e z n i k jo bo obhajal dne 23. t. mes. v Ihanu; g. Anton Gole dne 23. t. mes. v Dobrnčah; g. Janez N o č 23 t. rnes^, v Koroški Beli; g. Andrej S t e n o v e c 23. t. m. v Smledniku in g. Matevž Ježek 6. avgusta v Smartnem.
—	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se tem potom poziv-lje do vseh onih svojih podružnic, ki še niso ugodile vodstvenemu pozivu z dne 21. junija 1905 št. 6724 s prošnjo, da blagovole čim preje uposlati izpolnjeno tiskanico o svojem stanju oziroma delovanju v letu 1904 Ker se bode le v teh tiskanicah zaznamovano upoštevalo pri izdaji prihodnjega družbinega .Vestnik-koledarja", opozarjamo še enkrat, da je le v interesu naših podružnic samih, ako ugode kar najprej mo goče vodstveni prošnji. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
—	Novice iz Novega mesta.
Nesreča. Topničarski konj, ki je kazal že po dnevu pri prepeljavanju posebno ner-voznost, udaril je danes v ponoči v hlevu g. Jakše-ta spečega vojaka Žiidaršiča tako nesrečno, da mu je ubil nosno kost in presekal ustnice. — Aretirani enajsteri cigani iz Čakovca imajo na vesti več tatvin. Sedaj se nahajajo vsi mladi in stari v preiskovalnem zaporu Bog reši našega kmeta že enkrat te nadloge ! — Ponesrečil se je neki delavec v tovarni g. Hočevarja Prišel je preblizu stroja. Ta ga je zgrabil za predpasnik in ga jako hudo ranil — Raki. Danes so bili zopet na prodaj potočni raki. So še lepe živalice. Upati je, da tudi Krka zadobi kmalu po celem svetu sloveče rake. V šolskih berilih se vsaj še vedno bere : »rakov bogata Krka". — T e r n a. Kdor je srečen, je pa srečen. Pretečeni teden pride kmetič v loterijo, strgan, kateremu ni nihče zaupal vinarja. Imel je pri sebi 30 vinarjev. A stava je bda „ta velika", 40 vin. Kaj sedaj ? Trdil in trdil je, da »numare" b >de prišle. Nato je pridejala gospa Oblak sama 10 vinarjev, in res v nedeljo je bila tema.
—	Ogenj. Dne 20. t. m. ob 11. uri zvečer se je unelo na podstrešju posestnika Andreja Ančnika z Viha Ž.limlje. Pogorela je hiša in hlevi. Ker je bilo brezvetrno, se ogenj ni razširil na sosedna poslopij
—	Premiranje konj v Škofljici ne bo 9 avgusta t. I. ampak šele v ponedeljek, dne 14. avgusta t. 1.
—	Promoviran je bil včeraj v Ino-mostu g. Gvido S c h i e b 1.
—	Letošnja letina. Poročilo poljedelskega ministrstva o letini sredi julija pravi, da je velika vročina pospešila žetev, dasi vsled pomanjkanja dežja žitno zrno ni posebno težko. Spomladna setev v sudet-skih in planinskih deželah se je precej shujšala, zlasti oves. Samo v severni Češki sta dobro uspela ječmen in oves. Najboljša letina bode letos v vzhodni Galiciji. Seno je vobče izvrstno, otava bi potrebovala vlage Krompirju se godi dobro; prav dobra je tudi koruza Zelje so poškodovale gosence. Lan je večjidel kratek. Sadja letos ne bo veliko.
—	Nameščena sta č. gospoda Jožef P r e š e r n za Kaplana v Cerknici in Vladimir Prijatelj za kaplana v Sent Jernej.
Slavnosti 300 letnice Marijinih družb na Kranjskem se
udeleže nadalje: 35 Mladeniška družba v Mekinjah; 36 Mladeniška družba pri Homcu; 37. Marijina družba za gospode
— Nevihte. Iz Blagovice poročajo: V teku 14 dni smo imeli že štiri hude nevihte, huda je bila 14. julija, ko je treščilo v strelovod na župnem zvoniku in pri podružnici na Goljčaji. Škode strela ni napravila Se hujše je pa bilo 19. julija. Ob tri četrti na 12 dopoldan se je tako stemnilo, da je komaj bilo možno brati. Kmalu je začelo liti, kot ob »vesolnem potopu", vmes je padala toča, ki je napravila precej škode na turšici, želji, pesi. Zlasti so prizadete vasi Mali Jelnik, Podsmerečje in Blagovica. Ljudje pripovedujejo, da je bilo še veliko hujše na Cešnjicah, zlasti na Pišajnovci, kjer je menda vse zelo oklestila.
—	Gasilci v Zg. Šiški. Ustanovni občni zbor prostovoljnega gasilnega društva v Zgornji Šiški se vrši v nedeljo dne 23 julija 1905. ob pol 10. uri dopoldne v gostilni pri Pavšiču."
—	Promoviran je bil v Gradcu za doktorja prava g. F r a n Z u ž e k , sin c. kr. nadinženirja v pokoju in obč. svetnika g. F . Žužka. — Promoviran je v Zagrebu za doktorja prava g. Ivo E 1 e g o v i č , v Pragi pa za doktorja zdravilstva g. Vladimir Jelovšek, soprog g. Zofke Kvedrove.
—	Pokojnina za županovo vdovo. Občinski svet goriški je sklenil, da da vdovi nedavno umrlega goriškega župana dr. Venutija pokojnino letnih 1500 kron.
—	Konferencija Sod.Ss. Cor-dis Jesu za novomeški dekanat bo v ponedeljek, 2 4. t. m. v Stopičah. Pastoralna konferenc i j a pa 3 1. t. m. v proštiji v N o -vem m p s t u
—	Človeško gorje prav ostro osvetljuje slučai, ki so ga pred tremi dnevi opazovali potniki na krovu parnika BCir-kvenica", ki vozi iz Pulja črez Cres na Reko. Na krovu je čepelo na tleh 22 let staro dekle v spremstvu policaja Revica se je vsem smilila, bila je vsa razcapana, skoro docela slepa in slaba, da se je komaj držala po koncu Sirota — piše se Vojčič in je doma iz Gospiča v hrvatskem Pri-morju — je peš prehodila v najhujši, vročini pot iz Reke v Pulj. Pri Lovrani je hotel neki ničvrednež spehano dekle one-častiti. V Pulju se je je usmili neki mornariški častnik in jo pustil prenesti na krov „Cirkvenice", kjer je plačal zanjo prvi razred. Čeprav so jo celo pot krepčali se je le malo zavedla. Na Čresu so jo izkrcali in oddali v bolnico, da okreva
—	Angležka srednjemorska eskadra pripluje na Reko koncem t. m. ter ostane tamkaj 5 do 6 dni.
prt oo. jezuitih v L i u b 1 j a n i; 38 Mladeniška družba v H o r j u 1 u; 39 Mladeniška in deklška družba v Radečah pri Zid. m.; 40. Diužba v Lichtenturničinem zavodu v Ljubljani; 41 Dekliška Marijina družba pri Uršulinkah v Ljubljani; 32. Mlade iška družba v Smartnem p. Lniji; 43 M rdimška družba v Nev-1 j a h p. Kamniku; 44. Dekliška družba v P r e d o s 1 j i h ; 45. Moška družta v Z g o r. T u h i n i u; 46. Dekliška družba v Mekinjah; 47 Mladeniška družba v P r e d o s 1 j i h; 48 Dekliška družba v Starem trgu pri Ložu; 49. Mladeniška družba vZgornjem Tuhinju. Samo obsebi je umevno, da se izvenljubljanske dekliške Marijine družbe udeleže le po deputaciji 3-5 članic ter z zastavami.
Ljubljanske novice.
lj Nemci hočejo, da nemške trgovce v Ljubljani podpirajo samo Nemci. Današnja .Grazer Tages-post" priobčuje z ozirom na izid volitev v trgovski gremij poziv na ljubljanske nemške gospodinje, naj kupujejo samo pri nemških trgovcih Ta oklic je najskrajnejša predrznost, katero so doslej skovali ljubljanski Nemci. Ce hočejo razni Nagyji, Kordini, Ječmineki, Meisetzi, Somnitzi itd. imeti samo nemške odjemalce, naj jih pa imajo. Slovenske gospodinje v Ljubljani in z dežele se jim ne bodo usiljevale, dovolj je v Ljubljani si"• ensk h trgovcev.
lj Češki trgovci so danes odpo tovali v Postojno in Trst, odkoder se od peljejo v Dalmacijo.
lj Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v torek dne 25 juma 19u5 ob 5 uri popoldne v dvorani mestmga magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva 3. VII. Mednarodni shod v zadevi delavskega zavarovanja na Dunaju 4. Izprememba zborničnega volilnega reda. 5 Določitev zborničnih članov, ki jim bo kone<; leta izstopiti iz zbornice. 6. Prošnja za podporo obrtni nadaljevalni šoli v Radečah 7. Prošnja za podporo za prireditev razstave vajeniških del v Radovljici. 8. Prošnja katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Liubljani za podporo za prireditev razstave 9 Predlogi zborničnega člana g Ivana Kregarja glede nakupa nekaterih iztisov obrtnega reda, izdanega od »Slovenske krščanske socijalne zveze* in glede gotovih razstavnih odli kovanj.
lj Zopet samoumor. Ustrelil se je danes z revolverji m okmg ene ure po-podne 63letni ribič Franc Vidmar, stanujoč na Trnovskem pristanu št 4. Z^del se je pod desnim sencem zraven uhla. Krogi a mu je šla skozi glavo in bi bila kmalu na levi strani čela prišla ven. Pred samoumorom je bil Vidmar še pri svoji hčerki prav vesel, ko je pa od nje odhajal, ji rekel smehljaje: »Adijo za vselej". Takoj nato je v njegovi sobi počilo. Na lice- mesta je nriSel takoj policijski zdravnik, g. dr. Illner, ki je ed-
redil, da so Vidmarja prepeljali, ker je še živel, v deželno bolnišnico; a je malo upati, da bi okreval. Uzrok samoumora je najbrže revščina. Na lice mesta je pnhitel tudi trnovski kaplan g. Kehler, ki je Vidmarja del v sv. olje. — To je letos v Ljubljani že enajsti samoumor.
lj Kje je delavska volilna pravica ? Iz delavskih krogov se nam piše: Zupan je poslal občinski svet na počitnice. Niso imeli še časa, da bi bili sklepali o volilni preosnovi in mnogo bolj se jim je mudilo s počitnicami, kakor pa, da bi bili vzeli vsaj v pretres tako važno in nujno ljudsko zahtevo, kot je razširjenje volilne pravice. Župan je dejal, da ima skrito tako izboren volilni načrt, ki je med najboljšimi v Avstriji. No, če je tako izvrsten, pa ga naj gospodje vendar pokažejo, da bomo videli, kakšen je. Tako dobra stvar se ne sme skrivati. Pričakujemo, da takoj, ko se snide prvič zopet občinski zastop, pride na vrsto ta tajinstveni tako izvrstni volilni red. Bilo bi nam žal, če bi bilo treba govoriti na ulici.
lj Primarij gosp. dr. Vinko Gregorič nastopi danes svoj dopust in ne ordimra do 15 avgusta.
lj Modra policijska naredba.
Nedavno so izdali v nekem mestu pa ne v Ljubljani — sledečo modro naredbo: „V poletnih mesecih morajo biti pred nočjo zaprte vse trgovine. Tema napoči tedaj, ko jamejo goreti mestne svetilke"
lj „Jaz sem Triestinar". Mestni policijski nadstražoik Alojzij Slanovec je začul danes ponoči okrog druge ure pri Biirgerjevi hiši na Dunajski cesti močno upitje. Ko se je hotel prepričati, kdo upije, sta mu prišla nasproti dva moška in dve ženski. Ko sta moška nadstražnika opazila, sta ga začele psovati v italijanskem jeziku, eden je še celo zaupil: „Prokleti policaj, le pridi sem, bodeš že videl, kdo da sem, jaz sem Triestinar". Ker je bil nadstražnik sam, je šel toliko časa za razgrajačema, da je prišel na železniškem prelazu skupaj s stražnikom Volkom. Stražnika sta razgrajača prijela. Komaj sta pa močnejšega premagala, zagnal se je vanju drugi in jima hotel tovariša iztrgati. Ker druzega ni preostajalo, je eden stražnik peljal razgrajača naprej, drugi je pa s potegneno sabljo odganjal drugega razgrajača toliko časa, da jo je od-kuril. Ko sta stražnika pripeljala razgrajača do »Slona", sta začula na Franca Josipa cesti strašansko vpitje. Štirje mesarji so se trgali s stražnikom Kranjcem in niso hoteli nikamor iti. S pomočjo Slanovca sta potem razgrajače aretovala. Mesarji so bili Rudolf Jagerhcfer, Egidij Collner, Štefan Šoher in Emil Dobrič. Dognalo se je potem tudi, da sta se bila prva dva preoblekla v civilno obleko. Kmalu nato je zasačil stražnik Je-rovšek onega razgrajača, ki je bil Slanovcu ušel, ležal je ob cesti pri ^abkarjevi tovarni. Ko je stražnik vprašal kdo da je, se je ta spustil v njega in se pričel ž njim ru-vati. Slučajno je prišel mimo neki topničar-ski poročnik, nakar je preoblečeni vojak pobegnil. Oba vojaka imata še služiti eno leto.
lj Koncert. Jutri dopoldan se vrši v »Goisovi" pivovarni zajtrkovalni koncert društvene godbe. Začetek ob 10 uri. Vstop prost. — Zvečer ob pol osmih je koncert društvene godba za člane pri restavraciji pri »Lsvu" na Marije Terezije cesti. Vstopnina za člane prosta; nečlani plačajo 40 vin.
lj Ljubljanski občinski svet
je sklenil kupiti prostor nekdanje vojaške bolnice ob D majski cesti.
lj Pogrešajo mestno ubogo 74 let. staro Margareto Jansekovič.
lj Umirovljen je na lastno prršnjo deželni sanitetni inšpektor g. dr. Stanislav S t e r g e r.
lj Divizijski artiljerijski polk štev. 7 je danes odšel na strelne vaje v Krško.
lj Tatvina v Koleziji. Vsako leto se dogajajo v kolezijskem kopališču, kljub raznim naredbam razne tatvine. Tako je bila včeraj popoldne zopet ukradena mesarju g. Milanu Kozaku iz nezaklenien: kabine srebrna ura z verižico, vredna 20 K. Toda tat se je vjel! Tatu, nekega 161etnega dijaka so videli, ko je prišel iz Kozakove kabine. Takoj potem je Kozak pogrešil uro. Policijskemu stražniku Gerloviču so popisali tatu katerega je kmalu došel in našel pri njem ukradeno uro. Pri zaslišanju je tat tudi priznal, da je ukradel dne 5. t. m. tudi uro Francu Kraigheru, katero je zastavil za 5 K, zastavni listek pa, da je izgubil. Izročili so ga sodišču.
lj Pevsko društvo »Ljubljana" priredi, kakor vže naznanjeno, dne 30. julija t. 1. na Zelenem hribu svojo drugo ljudsko veselico z najširšim vsporedom. Poleg petja, godbe, bogatega srečolova, kegljanje na dobitke, šaljive pošte in otroških iger itd., skrbel je odbor društva še za druga razvedrila cenjenih posetnikov. Kegljanja na dobitke se prične v nedeljo dne 23. julija t. i. ter traja nepretrgoma do ne-
delje 30. julija 1905, kateri d n se ob 9. uri zvečer zaključi.
lj Podaljšanje pasjega kon* tumaca. Vsled razpis c. kr. deželne vlade z dnč 14. julija 1905 št. 13 607 se z ozirom na raširjajočo pasio steklino v okrajih Kamnik, Ljubljana, Litija, Novomesto, Kočevje in Černomelj, radi vspešnejše go-nobitve te kuge s tuuradnim razglasom z dne 21. aprila 1905 št. 13.970 vpeljani tri mesečni pasji kontumac do preklica podaljša. To s-* daje na znanje, da je vse pred pise navedenega razglasa natančno spolno-vati in da se bodo psi, pri katerih bi se ti predpisi natančne ne spoinovali, po konjaču polovili in takoj pokončali, proti krivemu lastniku pa bi se kazensko postopalo. — Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 18. julija 1905.
lj Nezgoda. Včeraj zvečer letelo je okrog hiš na Poljanski cesti blizu Ambroževega trga polno otrok, ki se niso zmenili za promet; seveda tudi stariši se malo brigajo za svojo deco. Okoli 7. ure pri vozil je v počasnem tempu z motor kolesom tukajšnjega mesarja Cerneta sin. Pričel je trobiti, toda ogreti otroci so vse preslišali. Dva otroka nekega Blaža hitela sta v svoji neprevidnosti proti kolesu. Dveletnega otroka je zgrabil brž neki brivski pomočnik, njegova dvanajstletna deklica pa se je v svoji neprevidnosti zaletela v kolo in ga prevrgla, pri čemur je zadobila poškodbe na glavi in nogi.
lj S karbolovo kislino je uma-zal dne 18 t m. brivski pomočnik Dušan Bončovič po obrazu 15letnega brivskega vajenca Franca Lasnika. Lasnik je zadobil na levem licu črno ožganino, ki se mu bode mogoče vedno poznala.
Ij Umrli so: Alojzija Gosp o d a r i č, usmiljenka, 38 let — Ivan Novohrasky, sprevodnik, 60 let — V bolnišnici: Matevž Z a k r a j -š e k , krojač, 76 let. — Olga Marija p 1. S a u e r, učiteljica glasbe, 57 let. — Andrej Dolničar, dninar, 45 let. — Uršula Premru, dninarica, 32 let. — Marija Peterlin, delavka 42 let.— Lovrenc Marinšek.
Štajerske novice.
š Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v korist se je vršna dne 2. julija velika narodna veselica v Mariboru. Od čistega dobička te veselice, ki je znašal 2402 K 90 vin., je prejela naša družba znesek 1600 K. Ostanek 802 K 90 v. pa se je porabil za pokritje troškov, ki so narasli povodom vzdrževanja tretjega slovenskega razreda v Mariboru. Podpisano vodstvo izreka tem potom vsem p n. društvom in vsem častitim rodoljub-kinjam in cenjenim rodoljubom, ki so pripomogli k tako lepemu gmotnemu uspehu navedene veselice svo o najiskrenejo zahvalo. — Vodstvo družbe s v. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Razne stvari.
Najnovejše.
Milijonar poročil delavko iz tobačne tovarne. Ameriški milijonar Phelpo Stokes v New Yorku je poročil pretekli ponedeljek delavko iz tobačne tovarne Rozo Pastor.
Velik vihar na Maršalskih otokih je razrušil 30 m. m. vse hiše v Japu. Življenje je izgubilo 80 oseb.
Ženska poveljnik ognje-g a s c e v. V Losce na Ogrskem se udeležuje, gdč. Irena Ztpotocky ondi otvorjenega ognjegasnega tečaja. G >spodična bo pozneie doma organizirala rgnjegasno drušlvo in prevzela tudi poveljstvo
Vsled strahu pred blaznostjo se je zastrupil na Dunaj u s ciankalijem zobni tehnik K a r o 1 S c h e i b e r,
Nevarno je obolel v Carigradu avstro ogrski civilni agent dvorni svetnik pl. M u 1 l e r. Bati se je, da umre.
Hudi časi se bližajo mladim cigaretarjem. Najvišji sanitetni svet na Dunaju se je pečal s predlogom, kako oživotvoriti postavo, ki bo prepovedala prodajati tabak pod 16 let starim osebam.
Glavo so odsekali na dvorišču jetnišnice v Koblencu kovaču Stoffelu, ker je privezal svojega svaka na železno posteljo in potem zažgal njegovo hišo, ki je s svakom zgorela.
Telefonska In brzojavna poročila.
Atentat na turškega sultana.
Carigrad, 22. julija. Med včerajšnjim selamlikom je bil poizkušen na sultana napad. Ko je sultan odmolil in se je hotel vrniti v svojo palačo, ko je zapuščal mošejo Haussan, se je začula pred mošeje strašna eksplozija. Zračni pritisk je bil to-
lik, da so razbita vsa okna v mošeji, ▼ palači diplomatov in v bližnjih hišah. Nastalo je nepopisno razburjenje, sultan je ostal nepoškodovan. Eksplozija se je izvršila 200 korakov proč od prostora , na katerem je stal sultan. Sultan se je kmalu vrnil s svojim sinom v Ildiz, kamor je prišel takoj avstrijski poslanik calice, da mu imenom diplomatskega zbora izreče sočutje Na mestu, kjer se je zgodila eksplezija, je bila zemlja vržena kvišku, našli so ondi ostanke razbitega voza in neko železje z ročajem, ki je bil skoro gotovo pritrjen na bombo, da bi se je lažje vrglo. Eksplozija se je zgodila prezgodaj. Ubitih je več oseb, nekaj oseb od sultanovega spremstva je ranjenih. Aretiranih je več oseb, a napadalca ni med njimi. Skoro gotovo je bil pri eksploziji raztrgan na kosce. Straže okolu sultana so pomnožili. Vest, da so atentat povzročili Mlado-turki ali Bolgari, po preiskavi doslej še ni potrjena.
Carigrad, 22. julija. Pri eksploziji je bilo ubitih 80 oseb, med njimi turški paši Nemeth paša in Kenan paša, ranjenih je bilo več višjih nemških častnikov in ena avstrijska potovalka. Ranjenih je bilo tudi 30 civilistov. Več ekvipaž s konji je na drobne kosce raztrganih.
Dunaj, 22. julija. 751etnico cesarjevo bo letos 18. avgusta cesarjeva rodbina slovesno praznovala. Vsi člani cesarske rodbine bodo takrat zbrani na Dunaju.
Dunaj, 22. julija. Baron Natanijel Rotschild je zapustil tudi dva milijona kron za dunajske zavode, ki služijo dobrodelnim namenam.
Pulj, 22. julija. Mestni zastop je sklenil, da se on kot »varuh italijanskega življa in kulture" (!!!) pridruži laškim protestom proti vladini nameri, ustanoviti vseučilišče izven Trsta.
Pulj, 22. julija. Laško mestno zastopstvo je na predlog dr. Glezerja sklenilo i t i preko vladne predloge, naj se ustanovi mestna policija, na dnevni red, ker se tega predloga, žaljivega za mestno zastopstvo nikakor ne more sprejeti.
London, 22. julija. Tretjega zborovanja zemstva ni motila policija. Murukeš je predlagal, naj se sklepi zemstva objavijo v novinah. Sklenili so, da se kmete pouči o reformah in o načinu volitev. Zemstvo je zavrglo predlog, naj se napravi peticija do carja in je sklenilo, da se ljudstvo samo pozove, naj zahteva preustroj države. Izjavili so, da vlada ni nikakor sposobna napraviti red. Ruska kri, ki jo je vlada prelivala, je rodila sadoveinprišelje 5as, da odpravi samodrštvo.
Dunaj, 22. julija. Iz Pariza brzojav-ljajo, da je zemstvo, dasi ne naravnost, proglasilo nekrvavo revolucijo. Zemstvo je izjavilo, da od carja ni ničesar pričakovali in da ni mogoče ustaviti revolucije, ki jo je vlada sama izzvala s svojimi naredbami in napakami. Zemstvo je sklenilo, naj se prepreči krvoprelitje z razumnim poučevanjem ljudstva o njegovih pravicah.
Moskva, 22. julija. Na shodu zemstev je napravil največji vtisek govor generala Kazimira Karabevrina, ki je prišel na shod v popolni uniformi. General je najostrejše govoril proti birokraciji,
Peterburg, 22. julija. Pri zrako-plovnem oddelku so danes vojaki odrezali vrvi od zrakoplova, v katerem sta bila dva častnika. Zrakoplov je odletel v zrak. Ker zrakoplov nima sidra, je katastrofa neizogibna.
Berolin, 22. julija. V Peterburgu bodo obhajali spomin na žrtve padle pri izgredih 22. januvarja. Tovarne bodo zaprte, delavci pa bodo prisostvovali žalostnim mašam in korakali po mestu. Ker bo vlada to izku-šala preprečiti, se je bati hudih pobojev.
Peterburg, 22. julija. Listu »Novosti" je vlada prepovedala razprodajanje po javnih ulicah; list „Slovo" so za cel mesec ustavili; „Rus. Vjedomostim" pa so dali ukor z motivacijo, da so objavljali članke o shodu zemstva in odvetnikov in grajali postopanje policije ter uradnikov.
Berolin, 22. julija. V tulski gu. berniji razsaja lakota.
Varšava, 22. julija. Včeraj je bil obešen barvarski pomočnik Okrdija, ki je pred tedni vrgel proti policiji bombo, ki je usmrtila več oseb.
Helsingfors, 22. julija. Kella Pro-kop je ustrelil na orožniškega poročnika Kramorovskega in ga težko ranil.
Odesa, 22. julija. Sem je došel ge-neral Ignatiev, da vodi preiskavo proti iz-grednikom. Tu zapirajo mnogo trgovcev, izgnali jih bodo z rodbinami vred. Zaprli so tudi štiri urednike lista »Novosti"'
Lvov, 22. julija. V Varšavi so iz-gredniki težko ranili policijskega agenta Mihajla Palatina. Množica je napadla policaja Periča, ga pobila na tla in mu prepa-rala trebuh, da mu je izstopil drob.
Peterburg, 22. julija. Potovanje cara je za nekaj ur odgodeno, ker so iz Moskve prišle velevažne vesti.
Carigrad, 22. julija. Iz Prizrena se poroča: Položaj Srbov v Stari Srbiji je neznosen. Arnavti so imeli zborovanje, na katerem so sklepali o tem, da opuste med seboj vsako krvno esveto, zato da se vsi skupaj lotijo Srbov in jih uničijo. Najprej sta določeni za popolno uničenje vasi Goč in Dragovica.
Pariz, 22. julija. Komisija francoskega senata, ki se posvetuje o zakonskem načrtu glede ločitve cerkve od države, je odobrila ves zakonski načrt. Komisija bo zborovala zopet meseca oktobra. Za poročevalca so določili Lecomta.
Line, 22. julija. Sodni svetnik Zeck-auer se je umoril, ker je bil kazensko premeščen.
San Drego (Kalifornija), 22. julija. Na topničarici ameriških Zedinjenih držav se je razletel v zrak parni kotel. Od 267 oseb je 50 oseb ubitih, a vsi ostali so ranjeni. Ea del ladje je bil vržen v zrak. Ladja se potaplja.
Berolin, 22. julija. Na Maršalskih otokih je bil velik vihar, ki je porušil vse hiše. Ubitih je 80 črncev.
London, 22. julija. »Standard" poroča iz Šangaja, da bodo najbrže vse velevlasti podpirale prošnjo Kitajske, naj bo zastopana pri mirovnih pogajanjih.
Peterburg, 22. julija. Pod naslovom »Pol miliarde v nevarnosti" priobčuje kapitan Klado jako oster članek proti komisiji, ki ji je poverjeno ustrojstvo novega velikanskega ruskega brodovja. — Pravi, da hoče nekaj oseb čisto tajno izvršiti program, ki je bil zdaj tiskan, a izdelan že pred Cušimsko bitko in nikakor ne stoji na vrhuncu sedanje tehnike.
Pariz, 22. julija. Witte je došel semkaj. Množica je vzklikala: »Živel mir!"
Pravo ljudsko domače sredstvo, ki ga mnogo rodbin rabi iz lekarne B. FRAGNERJA, c. kr. dvornega založnika v Pragi, slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To je pač najboljši dokaz za njegovo izborno učinkovanje. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. 431D b 7-3
UIS
Poslano*)
liberalnemu Jeseniškemu dopisniku Jeseniške straže" na Jesenicah.
Na notico v Jeseniški straži" stev. 33, i dne 15. mal. srpana: „Letos in lani." Marsikdo se še spominja, kako je »Slovenec" pred enim letom napadal tovarniškega uradnika Pongraca, reči smemo, da ga je res obral do kosti. Istotako je Pongrac najsrditejše napadal po listih Zabukovca in Za-breta, ter spravil na dan najd.elikatnejše stvari o naši farovški gospodi. Kdo se ne spominja na zanimivosti, ki so se vršile za Hrovatovo barako!? In letos? Nekdajni najhujši sovražniki so sedaj najboljši politični prijatelji. — Pongrac je moral tako storiti . . . »Pričakujemo odgovora", odgovarjam, kar se tiče moje osebe:
Denuncijanstvo v popolni meri. Marsikdo se še spominja, kako sem še pred leti padel v nemilost jeseniške liberalne go-spOde. Če ravno rojen Slovenec in tudi čisto slovenskega mišljenja, toda nikdar srditi liberalec, me zavidajo jeseniški liberalni vohuni, ker sem uradnik kranjske obrtne družbe. — Vendar pa imam popolnoma proste roke in ne zaukazuje mi nihče, kaj naj vkrenem v političnem pogledu. — Kar in kjerkoli sem politično do sedaj deloval in tudi kar še bom, sem in bom storil iz proste volje. — Tedaj, kot popolnoma prost in v političnem oziru neodvisen človek, si smem izbirati prijatelje, kakor le sam hočem. Ravno tako tudi nimam nič proti temu, ako si tudi drugi izbirajo prijatelje, kakor n. pr. izmed gg. Humer, Fa-binc, Kopitar, Ouštin i. t. d. Prosta volja, prosta roka! Nepopisljiva predrznost od človeka, kateri se še smatra olikanim, je pa, da si drzne mi podtikati hudodelstvo obrekovanja, katero naj bi bil zakrivil proti častiti duhovščini — in me denuncira na vse mogoče načine.
Jaz tukaj odkritosrčno in očitno povem, da niti najmanjšega pregreška nekdanjih in sedajnih duhovnikov ne vem. Kar se je pa svoječasno pisalo o naši duhovščini po liberalnih listih, nisem bil jaz kriv, kajti samo jeseniški liberalci so že mnogo, mnogo o duhovščini govorili, seveda — lagali, kakor tudi o vsih drugih, kateri nočejo trobiti v njih rog in s tem že vsim drugim, kakor tudi meni kradli čast.
Nadalje se z »Jeseniško stražo" ne bom prerekoval in danes samo le še toliko, da nimam časti, gg. Zabukovc-a in Zabret-a, kot svoje prijatelje šteti in te morebiti tudi nikdar ne bom imel.
Iščite si prijateljev sami, kakor gotovo si jih bodem tudi jaz brez vaših miglejev, ako jih bodem kdaj potreboval.
Jesenice-Fužine, dne 17. julija 1905.
Anton Pongrntz, tovarniški uradnik.
3 Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. 1461 1—1
Kupujte
naredni l^olcl^!
©©©© (g)(g) 0000
a m a	Čai opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe, ratura po Celzija	VetroTl	N«b»	il* •g S 0 u* n.
21	9. zveč	737-0	4-19 4	sr. jvzh.	jasno	00
22	7. zjutr.	737 5	+ 14 9	si. jvzh.	del. obl.	
	2. pop.	735 7	-j-27'7	si. zah.	pol. obl.	
HVeteorolojiCno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp. +20 00, norm. +19'9».
Tržna poročila
od dne 21 julija 1905.
Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.74 do 15 76; rž za okt. K 12.82, do K 12.84; oves za okt. K 1164 do 11.56; koruza za julij K 15 40 do 15.42.
Pšenica: ponudbe in povpraševanje dobro, tendenca trdna. — Prodaja 32.000 met. st., za 10 do 15 stotink višje. Druga žita nespremenjeno. — Vreme: lepo.
Pri podpisanem generalnem zastopu c. kr. priv. zavarovalne družbe »Avstrijski Feniks" sprejmeta se
Z gospodični kot praktlKantn]!
z lepo pisavo. Službo nastopiti je takoj.
C kr. priv. zavarovalna družba ,Avstrijski Feniks' na Dunaju
Generalni zastop v Ljubljani.
1466 3—1	/os. Prosenc.
ZMInlcn z mrzlo »odo"
načinu od o cd
KGT v Krapini "UK
(last si ob. i kralj, povelj, trga Krapine.)
Otvorjeno celo leto
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z dlvnlmi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorlkove In ogljlnčno-klsle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko Itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba - - obrniti na kopalISko opravo, postrežba cena. - - \
Ustanorljcno 1. 1877. Zapriseženi »oclnijski ToBfak.
Franjo Toman
podobar in pozlatar Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 1
se zahvaljuje prečastitl duhovščini za doslej mu izkazano naklonjenost ter se priporoča ob lednem v bodoče za vsakovrstno, Učno, trpeino in ceneno Izdelovanje
podobarsRiii in poziatarskiii del
kakor so:	1465 6—1
altarji, tabernakeljni, teče, podobe, okviri, križeva pota, krstna kamna, sv. razpela, svečniki itd. v poljubnem slogu ali načrtu. Stare predmete prenavlja tako, da so kakor novi.
V zalogi ima sv. razpela od 4 palce do 3 čevlje, na križu in brez križa, s stolalom in brez stojala, pozlačena, slikana in iz trdega lesa — Cofi za sTetllalce za spodaj in zgoraj dobč se od 80 kr. do 8 gld., kroglje za Trti pri sretllnicah in mečnlkih, palice za okrire (Ooldleisten), alike itd.
Vsa dela In prenavljanja Izgotovi zanesljivo, natančno in kar moino cen6.
V pred- in po sezoni znatno znižane cene. Sezona maj-oktobra. (Oktober-april zimsko zdravilišče )
.io^ Daruvar v
—-- Postaja južne železnice, direktna zveza z Budimpešto in Dunajem. •--
Železnate kopeli in kopeli v glini. - Temperatura vrelca 34" -50».
Marmornate, porcelanaste, zrcalne kopeli ter kopeli v barjevini ^zdravljenje z ^
oddelek zadelovanie z zdraviln m b atom. Neprimerljiv v peh pri vseh ženskin ooieznin,
7ll 9 9	Ravnateljstvo kopališkega zakupa Daruvar.__
Iz portland - cementa In peska
f° s|
s-3 91 &
n S o
mBJKV
o. H" ar
I ® ž Sf
s S

Singetr. ISchutzmark«
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Vabilo
na
VIL redni občni zbor
„Slov. delavskega stavb, društva"
reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
kateri se bode vršil
v nedeljo dne 6. velikega srpana 1905. ob 9. uri dopoldne
v Rokodelskem domu.
Qo$podicna
s prav lepo pisavo 1472 3-1
se sprejme ipm
v odvetniško pisarno.
Ponudbe na upravništvo »Slovenca".
w////////Wt
| od vina in špirita, „ vsake velikosti kot m nove proda poceni trgovina s sodi Fil. Griinhut, Praga-Karlin.
Sode
Vodovodni monterji
ter
kleparski učenci
f0T se sprejmo takoj '•n
pri tvrdki	1471 3-1
L.M.ECKER, Ljubljana, Dunaj, cesta.
POSUŠENE
JEDILNE GOBE
(prima kakovost])
kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg.
A. Smyra, i46o 20-2 Dunaj XVII./1. Elterleinplatz 7.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo blagajnika.
3.	Poročilo tajnika.
4.	Odobritev računov.
5.	Volitev 2 članov ravnateljstva, 2 kontrolorjev, 3 pregledovalcev računov, ter 5 članov razsodišča.
6.	Prememba pravil.
7.	Raznoterosti.
Opozarja se na § 65, društvenih pravil. Ako ne bi bilo dosti članov navzočih, se bo vršil 20. velikega srpana, ob istem času, na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor ne oziraje se na število članov.
K polnoštevilni udeležbi vabi
14671—1	Odbor.
fssmsm

„Pri Bučarju". O O
Preselitev trgovine.
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil s svojo, od meseca maja provizorično v _Wol-fovih ulicah št. 8 nastanjeno trgovino v novo urejeno prodajalno na
Mestnem trgu št. 20
ter jo bodem v ponedeljek, 24. julija ondi otvoril.
Zahvaljujoč se najtoplejše cenjenim p. n. odjemalcem za doslej mi obilno izkazano zaupanje, prosim, da se mi isto i nadalje izvoli ohraniti, ker si bodem gotovo prizadeval, da isto vsestranski opravičim.
veiespoštovanjem |v(ln E vJutscUerjev nnsiednik
Viktor Schifter.
1464 3—1
iSIM



Vsled ostarelosti odločila sem se, svojo 48 let na tukajšnjem trgu obstoječo
trgovino z dežniki in solnčniki
gospodu L. Mikuschu tu prodati.
Zahvaljujem se pri tej priložnosti vsem cenj. svojim odjemalcem za naklonjenost in zaupanje, kojo so mi častno izkazovali v obilni meri skozi toliko desetletij ter prosim, da se isto neprikrajšano ohraniti blagovoli mojemu nasledniku.
Z odi,enim spoštovanjem ^
■ I
I
I
Z ozirom na zraven objavljeno poročilo dovoljujem si vljudno naznanjati, da bodem od gospe Marije Kobilca kupljeno trgovino z dežniki in solnčniki pod imenom
L KOBILCA nasl. ^^
v istih prostorih na Mestnem trgu št. 23 objednem z mojo dosedanjo na Mestnem trgu št 15 obstoječo trgovino z dežniki neizpre-
menjeno dalje vodil.	.	.
Proseč, da se naklonjenost in zaupanje, izkazovano v toliki men moji prednici, blagovoli name prenesti, zagotavljam, da hočem vse storit, da se istega tudi s solidno postrežbo in nizkimi cenami vrednega izkažem.
Velespoštovaje	L. Mikusch
1462 1-1	Mestni trg št. 15 in 23.
Razpisuje se služba
organista in cerkvenika
r Kresnicah ob južni železnici.
1469 2-1
Sprejmem
dva učenca
iz dobre družine, katera sta dovršila jedno ali dve gimnaziji za svojo trgovino z mešanim blagom. 1470 l-l
Albert Sesek
trgovec v Ajdovščini.
1463 3-1
Proda se iz proste roke
pritlična hiša
obstoječa iz štirih stanovanj in prijetnim vrtom v Sp. Šiški blizo kolodvora. Več se izve v upravništvu „Slovenca".
Štiri do pet boljših
kamnoseških
pomočnikov
za trajna cerkvena dela, kakor tudi
=Z=dva dobra brusača=
(Marmorschleifer) sprejmem takoj
Ulncenc CamerniK
kamnoseški mojster
1468 3-1	Celje.
Lepa priložnostna darila!
Krasna darila za raz. prilike kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh
najrazličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, filijalka na Mestnem trgu. 256 52—28
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno.
Zidarski pomočniki
sprejmo se takoj v delo pri O stavbinskem podjetništvu O
Pilar, Mally in Bauda
v Zagrebu. 1452 3-3
Ohranitev zdravega
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Kose balzam želodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
S
;*/» steklenica 1 K, 1 steklenica 2 K.
VARILO ! H®
Vsi deli embalaže imajo
postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja u PRAGI,
c. in. kr. dvornega dobavitelja
— ,,pri črnem orlu" —
Praga,Mald Strana, ogel Nerudove ul. 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1*50 mala stekl na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske, v Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Pic-coli, U. pl. Trnk6czy, M. MardetschlSger, j. Mayr. 431 b (20—11)
POZOR!
1414 3—3
tem naznanjam slavnemu ob-činstvu občine Jesenice in livC okolice, da sem otvoril
8Sr na Savi št. 8 novi popolnoma moderni
fotografski atelije
kjer se bodo izdelavala vsa v to stroko spadajoča dela točno in po nizki ceni. Za obilni obisk se priporoča
Andrej Cufer, fotograf.
Iz RJ ii lil j a ne v	Yoi
Brzoparniki: „Kalser VMIhelm II.", „Kronprlnz Wllhelm", „Kalser Vfllhelm! der GrosM",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen £prl meni ne povišajo cena
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice 5». 33
1361 49	nasproti stari „TI£ler)evl gostilni.
r-w |	•«• v n/	nr	t •
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dolenj. železn. postaja Straža »Toplice.
Akrato-vrelec 380 C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopelji, scparirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno
774 8—5
Zdraviliška uprava.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o	o
ooooooooooooooooo
Najcenejša pot za zdaj!! ®
„RED=STAR = LINE" §
o o
HBmMBSg
■■■	mko
lo
ooooooooooooooooo
v Ameriko
preko Antvverpna v New-York, Philadclphia.
Hitra in varna vožnia na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc Polenc
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne da ptesto.iite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finiand Kron and, Vaderland, Zeelaini "zijo do New Yorka osem dni. To jepriito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njllt pri nas prvo in zadnje.	Red Star.
O
o o o o o o o
Q O O
o o o
o
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
C/)	CA O	Z	
s n>	g" S ta	» H O 0.	>
-i	K*	M	
T?	0.	n	N<
9 V	ta	ST	O
		B*	
n 0"	C/5 O	O	< O
	< ro	B P.	C/3 i-f-
	3 O ta	c0 tu B	O ►O
		00	

Ceno Češko pssteljou perje
9 kg noveg« skuDljenega K 9 60. boljšega K 12'—; belega, |aka mehkega, iknbljenega K 18 —; kron 24 — aneinobelega, mehkega, akub-IJenega K 30 —; kron 38-—. Po-allfa ae franko proti povzetju. Tudi ae zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poStnih atroikov.
BaaediktSaohsel, Lobes 159
817 p. Plzen na ČeSkem.
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
»ar nucina
>ak. zajamčeno) 129« b 2 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri fr. VI-leKu * Comp., Praga, Vodna ulica. - v Ljubljani naprodai v drogueriji Anf. Kane, Anton Korbar, Hlnko Wlbbe.
Dvonadstropna hiša
na lepem prostoru s prostori za trgovino in gostilno, lepi svitli prostori, s prostornim vrtom, se proda pod zelo ugodnimi pogoji iz proste roke.
Ponudbe na „R. E." poste restante Liubliana.	1427 3-3
Kdor hoče kupiti
s dober ovčji sir
po 1 ^ 40 h kilogtram, naj se oglasi pfi Antonu Jakelj na
Dovjem št. 16._1446 3-1
Krepkega 16. do 17. let starega
učenca
sprejme takoj Josip Jesih, mesar
Medvode. n56 3 2
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
•Ikaliina kislina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče. v/buja slast do jerli, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo	tVIII.)
uviren: Uiesshubl Sauerbrunn,
i*l»z. postaja, zdravilno kopališč* pri Karlovih varit
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah večjih u.irijskib prodaialnioah in trgovinah i lesr.vinmui g
om
Zalog« pri Mlhasl Ka*tn»r-jn in Pet*' Lastnik-* r
U 'i»l|ani	32 52 - 26
Denar
od 100 mark dalje osebam vsakega stanu, tudi damam, trgov, uslužbencem na ekcept, za-dolžnico, pod pogojem H. Brink-mann, Halberstadt. — Vzvratni porto.
1282 10—5
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 912 14	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Več izurjenih
pomočnikov
sprejmem takoj v trajno delo ter par učencev v pouk.
IVAN INTIHAR, kolarski mojster
na Igu pri Ljubljani. 1289 6—5
Odda se služba
cerkovnika in orsanistn.
Več se izve pri župnem uradu v Mirni Peči, Dolenjsko. 1445 3 3
' Izdelovanje in postavljanja orgel j in harmonijev
v Ljubljani, Jfolzapfeljnova cesta 13
Vaclav Polaček
i^delovatelj orgelj in harmonijev,
| priporoča se prei, duhovščini, samostanom in 30-j vodom ja postavljanje novih orgelj in harmonijev.
i Orgije postavljam po jšelji ali 3 mehaniko ali na pnevmatiko ali po elektro-pnevmatiškem istemu. Starejše orgije prestavljam na pnevmatični 3istem, sprejemam vsako popravo in [ uglasbo. — Garancija 30 nove orgije 10 let, 30 popravo In prestavljanje po dogovoru.
Proračune 3astonj.	1095 13 -
V predilnico in tkalnico v Litiji
se sprejme
večje število delavk
v trajno delo za prav dobro plačo.
Glasom naš;h izplačilnih knjig morejo zaslužiti izurjene delavke 12 do 16 K na teden, a tudi do 24 K in več. — Poleg tega dobč samske deklice, v kolikor je prostor na razpolaga, brezplačno stanovanje v prostornih spalnicah, kjer je odmenjena za vsako osebo ena postelja s predalom, ki se zapre. Poleg tega jim je na razpolago svečava in kurjava ter del vrta za zelenjavo in cvetice. — O iebam, ki stanujejo več kot 10 km oddaljeno od Litje, se predujemoma izplačajo potni stroški, ki jih pa ni treba vrniti oni delavki, katera vztraja vsaj 3 mesece v delu. — Zahteva se, da se prinese pravilno izgotovljena delavska knjižica ter pri mladoletnih osebah dokazilo o 1413 12-2 dopoljnjenem 14. letu.
Prva hrvatskatvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za izložbe in portale
G. Skrbič
ZAGREB, Ilica 40
priporoča
svoje priznano solidne, točne in cene proizvode.
Ceniki zastonj In franko.
Zahtevajte zastonj
In franko moj veliki, bogato ilustrovani glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastlh, »rebrnih in 7.1»tlh ur 7. znamko Boskopf, ll»hn, Ome^a, ScliaffliauBen, <ila»Ufitte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srehrnln po izvirnih tovarniških cenah.
Nikel. remont, ura......K
slst. Roskopf patent ura .... „ „ „ trna jekl. rem. ura » švlc. izvir. Roskopf pat. ura . . „ Ooldin rem. ura „l.una" kolesje „ srebr. „ „ „Qloria" „ „ „ „ dvojni plašč . „ „ oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. težka „ 2'50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem „ 9'50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 —, ivarcvaldska ura K 2 —. Za vsako uro 3letno pismeno Jamstvo! Nlkak rliilko! Zamena dovoljena, ali denar nazuj!
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100-9
3 — 4'— 4"-5'— 7 50 7-60 11-50
En kos Mtr. 3.10 / K 7, 8, 10 iz dobre ( dolg, zad. za kompl. K l2, k 14 iz boljše I J obleko za go8p.(8uk-fine,aei o nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz fmejše > stane le	^ K 21 iz najboljše
En kupon (kos) za črno salon, obleko K JO, kakor tudi blago za površnike, turist loden, sviln. kamRarne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna In snlldna znana tovarniška zaloga za sukno
Slegel- Imhof v Brnu.
Vzorci zastonj In franko. Z^J»mf. pošiljatev po vzore« Velike so prednosti, ki jih imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdkl na mestu tovarne.
Fotografi]a!
S tem uljudno naznanjam, da sem svoj
fotografski atelije
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 33 popolnoma nanovo uredil in opremil z najnovejšimi aparati najmodernejšimi ^ prospekti (ozadji) in krasnimi dekoracijami
ter mi je vsled tega omogočeno ustreči največjim zahtevam častitega občinstva, a navzlic temu z zmernimi cenami in pošteno točno izvršitvijo
Prodam po nizki ceni vse prejšnje v zelo dobrem stanu nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d.
Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter biležim
z najodličnejšim spoštovanjem	943 *2
Rovšek ===
Sl
t
= D avorin
fetegref
Ljubljana,
Kolodvorske ulice št. 32.
5
Razpis,
1423 3—3
Zo zgradbo vodovoda u vasi Hotederšlca,
polit okraj Logatec na 33 000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom
javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopaduioče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v
odstotkih na en«tne cene proračuna, naj se prtdlože
mW do 30. Julija t. I. ob 12 uri opoldne
podpisanemu občinskemu uradu.	,
Ponudbe katere morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za vas Hoteder-šica "
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pri pozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini, in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višine ponudene cene, oziroma če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti proračun, in stavbeni pogoji so na ogled v občinskem uradu Hotederšica.
Občinski urad HotederJIca, dne 14. julija 1905.___
pomladanska in Jesenska doba
1 9 0 5. 343 40-42
pristno brnsko blago.
Zfravje je največje bogastvo!
i v

Kapljice sv. Marka.
3
1.11 »r I r l • /*II "i * • •*• r » ■ ' '
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za O notranje in zunanje bolezni. B
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi jn roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznin, uma-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine m krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prezeno velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti m preliiajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši Dobiva se samo: flVesIna lekarna, ZaSr«b, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg Jt. 36, poleg cerkuc sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstprica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. L 4 ducate <48 steklenic) 1460 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-- K. ? 5 ducatov (60 steklenic) 17 - K.
3	ducate (36 steklenic) 11— K. 1
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Slyepan Borčič, župnik,
Ilija Mamid, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1. 13607	leRtNIltl,	"Ustanovljena 1.1360.
I *
m
H
♦
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje j« največja bogastvo!
1310 20—3
*
1
m
= Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! £ 500 komadov <
1449 3-2 ^a $ld. 1*95.
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec tustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošojiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1-95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB Za neugajajoče se vrne denar.
1
Muhe so zopet sitne!
Njih pik je često smrtnonosen! Varujte sebe in živino! Eiina zdatna obramba je ameriški
Mefoot' m .Diamond4.
ust «elja povsod 10 vinarjev.
Glavno zalogo za Kranjsko ima
1395 7	Edmund Kavčič v Ljubljani.
VINO
rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm-Krško ima naprodaj vinska zadruga v Le-skovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI. ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (18)
Pozor!
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G.Auerjevih dedičev
0 pri »belem konjičku" 0
v Wolfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izbornc marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-O) o lidno ceno. 0 O
J. Spunt, gostilničar.
155 52—26
F. P- Vidic & Komp. LJubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
opeke
742 40—28
(Strangfalzziegel).
[Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovoni v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. In Josip Marzola.
mr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše stresno kritje.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. -m Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. t/T Sprejmejo se zastopniki.
Pri nakupovanju = suknenega in manufakturnega ===== blaga =
se opozarja na tvrdko
Hllill IHL
v IJubljani Špitalske ulice štev. 4 j|f
250 62—24
Velika zaloga	■
suknenih ostankov.
Dunaj-
ske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K.
Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	_42—19
Popolno prepričanje
d* Je lekarnarja
Thlerry-a Balsam in centlf mazilo
S. vneh notr. boleznih, liifluencl.katarlh, rflh ln vnetjih vseh vrst, slabostih, motenju vprebavi, ranah, abncesih ln telesnih poikodbah Itd nedosežno nspeino sredstvo, Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na željo posebej brezplačno poslana knjižica s tiso? izvir, zahvalnih pismi kot domači svetovalec. 12 mal. alt H dvojnih stekl. balsama 5 kron, tSOmallh ali 80 dvojnih steklenic K 14. — Dva lončka centi folijskega mazila franko.'! K «0 vin Prosim nasloviti na lekarnarja A. TlIlKliltV v Pregradi pri BogaSki-Slatlni. — Ponar. ln razprod. ponarejanj se sodnljsko zasledujejo.
1856 52—37
1600 64—44
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovlž) Ljubljana, Mestni trg št, 10.
trgovina z železnino - priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje-delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega --izdelka.--
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. «•* Postrežba točna 1 Cene zmerne! Založnik zvim avstrijskih «. Hv. dKŽavnih uradnikov
Največja izbera
najaoljših in najcenejših
duoKoles in žlpninili strole«
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati. ♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
Lastna delavnica 5 j za poprave.
**	60 52-28
Ivan Jax in sin
trgovina s Šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.

£ Vence. Trakove.
Benedikt, Ljubljana.
n j*
L
0)
E <
r najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesijonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
468 43-20
(na dvorišču).
>
3
(D
r
D
8QT* Najcenejša vožnja v Ameriko, "gfi
I
Zastopnik
■ FR. SEDNIG, Ljubljana
31 Dunajska oesta 31
zraven irange
HAMBURG4MERIKA
Iz Ijubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-46
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zaloga čevljev
julija Šfor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah šf. 5.
: Največja zaloga moSklh, damskih In ofroSklh čevljev, čevljev za lawn-fennls In pristnih
jolsserskih gorskih čevljev.
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
_52—15
Ernest HammersGhmidt! nasledniki
Madile, Wutscher & K?.,
-- trgovina železnin in kovin--—
Lj u b lj a n a, Prešernove ulice štev. 50.
Velika zaloga lkuhJ",skeSa orod'«
J in hiSne oprave —
Važno!
Za
Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejoB.
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve kemikalije, zelišča, cvetja kore
nrašek rihip P<?.KneiPPu> "stne vode iA £ffi prašek ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaleti
8K^?nI0tk°&rafiČne »pSS in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrsto
tla1tdVa ZavPrtSinf^CUo' vosek *»K
n koniakla ™°8a	ruma
m konjaka. - Zaloga svežih mineralnih
1J44	vod iz soli za kopel. 52-53
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo' grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan kolmož knnin apno i. t. d. - Vn^nja'naroči a sa izvršujejo točno in solidno.
Drogerija jlnfon Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Cena vžigalic: 401 20 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48 -
franko Ljubljana, 2% popusta.
mm% <
VŽIGALICE
družbe &v Cirilo in Metoda caloga pri JvPerd.anovLje::!jani.
Zalog
rt T3 L.
CD
CL
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 -franko Ljubljana, 2% popusta.
A. Kraczmer sX»
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po rajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in hšs stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi s
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bdsendor-fer, c.kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, obirajo ln Izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaSko ln preskrbno ln zaračunavajo najcenejSe. 1517 52-45
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
JOSIP STUPICA
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 541 16
Cene nizke.-
lice se 1441 3-3
prodajalka
zmožna slov , nemščine in nekoliko laščine ter enostavnega knjigovodstva. Plača dobra. — Vstop I. ali 15. avgusta. Začetnice se ne sprejemajo
Pismene ponudbe: Fr. Čudenf trgovec z zlatnino etc.. Ljubljana.

mirif^ij-LM-^HTj' ti 1 ij—u ** 'u' 'i * i**' m ' ' ' " * ' ' ~*

Delavnica za usa cerkvena dela
5T
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, 4 » posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih ir 294 24-10	kipov, križev in slik.
zz=z Zahtevane fotografije In načrti s povratno pošto. =z
Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani
Konrad Ska*a, St Ulrich-Groden (Tirol).
Odlikovan
Z zlato kolalno In častno diplomo
v Parizu.
K
Štev. 8544.

M
1411 3-3
603 104—28
ouo iu1* — ca
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blage po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
- izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
Razglas.
Deželni odbor kranjski bo dal od 5. decembra dalje proti požar n znova
zavarovati vsa poslopja deželne bolnice
z inventarjem vred.
Podrobnosti o zavarovanju je poizvedeti pri deželnem stavbin-skem uradu.
Ponudbe za prevzetje zavarovanja je vložiti do 15. avgusta 1905
pri deželnem odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, S. julija 1905.
Traoushl učenec
s primerno šolsko izobrazbo, zdrav, lepega vedenja, dobro vzgojen, poštenih roditeljev se sprejme v trgovino z raznovrstnim blagom.
Andrej Grnmpovčan, Vrhnika.
1447 3-2
Po najnižji cenah

se dobe v tovarni za stroje
G. Tonnies u Ljubljani

pod jamstvom in po najnovejših modelih in konstrukcijah vse vrste strojev za obdelevanje lesa, jarmenike (Sagegatter) in kompl. oprave za žage, mline itd., turbine, transmisije, vlake, vijake, dvigalnike. Zastopstvo renom. Reform-motorjev za bencin, bencol itd. Lokomobili, Hult-mo-tori (rotacijski parni stroji) parni kotli.
Rabljeni motorji prav ceno.
1354 10-3
------tfs-
31 26—lf
Gostilna
Dobro znana gostilna, z lepim .senčnatim vrtom, prijaznim razgledom, dobro obiskanim zaprtim kegljiščem v sredini mesta na Dolenjskem, se radi družinskih razmer odda takoj v najem eventuvalno se tudi proda.
Ponudbe do 31. julija t. 1. pod št. 14 poste restante, Ljubljana.	1412 3-3
___ra
afsafs
stžSHS SHSStfS
srasna
SfiSSHŠ
SBSSJtS SsmfS SJt&SHS »<53MS SJffiSKS
SHSSK8
same
»ffiSra snasjti
SSfSSHS srasRB »fSSHS SJtŽS/ffi HJfSSHS
sj&sm
SHgSHS
SSsnžI.
Voda! Voda! Voda!
ie
Prufl in edina domača turdKa za use uodouodne naprave.
Inženir in vodni tehnik
LAOSirz
stavbeni podjetnik	144 4-2
Fran Josipova cesta 1 v Ljubljani Bethovenove ulice 4
prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev kakor tudi brezhibno izvršitev takih nappav po zmernih cenah.
______________ Tehnične izjave soHbrezplačne.	———
Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih osebnim vodstvom lastnika tvrdke so vedno na razpolago


©CJ3HS
aHg&fS
afgšfs sjtssra
SHSStfS ©ŠSfta StfSSiffi
srafpB
SJtSSKa SifSSHS PfcsHB
sjssjfe aissičs SKBSta
s
SraSRB
~ LfflSifS
® tfefiftS
sas^tfs
g
h pod I'
___I
Delniška stavbiriska družba
„Union" v Ljubljani
razpisuje subskripcijo na lil. emisijo ^st
delnic v smislu določil § 4. dr. pr. Emisija ima «00 delnic a 500 K. Izjave, koliko delnic se prevzame, poslati je podpisanemu najdalje
—— do 30. septembra 1905 ——
Do tega časa se mora tudi podpisanemu znesek uplačati. Po dovršenem vplačilu izroči se delničarju delnica.
V Ljubljani, 20. julija 1905.
1453 2-2
Za „Union": Dr. V. Gregorič, 1. r. predsednik.
Učenec
za neko tukajšnjo kavarno se takoj sprejme. Prednost imajo taki, ki so vešči obeh deželnih jezikov. Hrana in stanovanje v hiši ter mesečno 3 gld. plačila. 1409 2
Poizve se v posredovalnisi za službe Ter. Nowotny, Dunajska cesta 11.
10.000 hektolitrov
vinskih sodov
v v saki velikosti, počenši od 5—70 hektolitrov prodaja po zelo zmerni 1352 8 ceni tvrdka Aleks. Breyer i sinovi,
Križevci (Hrvaško).
Zahtevajte p*i nakupu
1320 39—4
chicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Ono ]e
■r zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ..SCHIOHT" in varstveno znamko „JELEN"
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Varstvena znamka.
Dobiva
se povsod!
MAGGI_JEVfl ZABELA
Jo edino ln staroznano sredstvo da se pripr«vl slabim juham, omakam, ragu, sočivin iM v hipu nepričakovano močan m prijeten okus. - Zeld Izdatno, zato najae ne odd& preve«,
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonialnega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 50 v više.	Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cenfi
909
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
V LiiublTani >vl
AAAAI
tuj Hiši |
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
2 52-43
4
II 01 2 0
brez odbitk* rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložniki
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. In od B.—4. ure popoldne.
Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V »7 ao J T16 6n posojilnice znaša	& /,U/4./10 0y
^vK hran' K 7,651.915-41. promet	^iLT K 120.878 lS.
Varnost hranilnih vlog je tudi z^jamCena po zadružnikih. Poštno-hranllničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185


Založnik c. kr. ^ drž. uradnikov.
Ljubljana I C" R CT D Ljubljana
Stari trg št. 9 J m I X L-LJL. li Stari trg št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52-33
suknenega, platnenega in perilnega blaga
po izredno nizkih stalnih cenah.
♦♦ Potrebščine za krojače in šivilje. ♦♦


*
iK iK /K ^ /K /K /K /K
AVGUST REpIČ g
M«»«a »sr	U'
LJUBLJANA (v Truo?em) izdeluje, prodaja in popravka vsako- -— vrstne —
gs ^ N o » K ^e
^	po najnižjih oenah.
^ Kupuje in prodaja stare vinske sode. sjj?
Slovanom,
ki se pridejo zdravit v Karlove v are (Karlsbad), se priporoča
dr. Pavel Vej n ar.
Ordinira v hiši „Brandenburger 1391 4-2 Tbor".
----
persehe
Ljubljana 1647 42 Pred škofijo 21 {raven rofovža.
Priporoča svojo bogato zalogo v
modnem in svilenem blagu ter potrebščine za krojače in šivilje.
Največja iiber modernih kravat za dame in gospode, ovratnikov, srajc, nogavic, rokovic, Cepin za otroke, predpasnikov itd.
Modercl Izvrstne oblike I
	\ ' -f '	- ■■		j
				
Preprodajalci popust!
„Andropogon"
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las katero m nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 13	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev y Ljnbljani pri gosp. VOSO PetriČiČ-U.
V zalogi imajo tudl gg. U. pl. Trpko«* Anton Kane in Ernst Sark v LJubljani! M. Rant v Kranju, In lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu

Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
—— zraven Figovca, ————
trgovina z žcleznlno, poljedelskimi stroji in Špecerijskim blagom
priporoča:	471 2o
Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna .Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznlc, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočfje. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vodel
_______Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jiflerju",

Ustanovljeno I. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje ln zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mo-uu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 52- 36