Km«tski mlini in žrmlje. Ccsarska namestaiia j» fln» 9. septembra brzojavno odredila, da se vsi kmetski mlini in žrmlje (doma6i mlini) zaprejo. Žitai nadzorniki so namre6 poro6ali vladi, da je v kmetskih mlinih nakopičenega toliko žita v zmletev, da mlini niti daleč ne morejo vsega dela opraviti. Žitni nadzorniki, ki so po ve5ini uradniki, niso upoštevali, da so v letošnjein poletiu skoro vsi mlini, vsaj manjši in srednji mlini na malih vo.doto.kih, radi poma-njkanja vode ustavili svoj obrat. Kmetje so pa le vozili svoje žito v mlin, da bi dobili potrebne moke za prehrano svoje dražine. In tako je prišlo do tega, da so bili mlini skoro prenapolnjeni kmetskega žita, ker se ga ni aoglo sproti zamleti. V »nogih najboliših kmetskih hišah so brei prahu moke, ker jim mlinar zrnja ni mogel zamleti. RafM tega so skaro vsi posestniki ma km»tih s sedajno odredbo hudo prizadeli, posebno pa še r*4i tega, ker so tudi domači mlini zaprti. Po neka,terih bišah nimajo niti toliko moke, da bi se skuhala prežgana juha, kaj še le spekel hleb6ek kruha za lačne otroke. Ker se lastnikom žita ne daje krušnib kart, si tudi nihče kruha ali moke kupiti nfc more. Upanao, da b»do oblasfi vse to upoštevale in bodo odredile, da se mlini in žrmlje prav kmalu oprostijo zaporo. Zakaj se je odredila zapora mlinovinžrmelj? V mlinih bodo posebne uradne komisije fekom tega in prihodnjega tedna natan6no preiskale,, kolilo Kte je v rolinu in koliko ea je mlinar prijavil okrajnssra glavarstvu v zmletev. Kakor se nam je poročalo iz mariborskega okrajnega glavarstva. bodo ^reiskovalne komisije polovico zalog žita in mofee, kiso nakopi6ene v mlinih, proglasile za državno last, t. j. odvzele ali pravzaprav qdkupile- in oddale vojno-žitno-prometnemu zajvodu za prehrano vojaštva in civilnega prebivalstva. Pla6evalo se bo odvzeto žito in moko po uradno določenih cenah. Denar se bo nakazal mlinarjem, ki bodo kmetom izplačali znesek za polovico odvzetegaj žita. 0-stala polovica žita in moke pa ostane posestnikom, ki so pripeljali žito v mlin. Pri komisijah bodo navzo51 tudi župani občine, v kateri leži mlin. Upamo, da boido naši kmetski župani znali 6uvati pravice in koristi svojih soob6anov in bodo posebno v krajih, kjer je toča ali kaka druga uiraa uničila večino poljskih pridelkov, izposlovali, da komisija doti6nim ob5a.nom žita ne bo odvzela. Le škoda, da niso v komisijo poklicani tudi župani občin, odkoder cEajejo žito v mlin v tujo občino. Ker uradno določeni kljuc, da se bo v mlinib odvzelo polovico vsega žita, posebno pri tistih, ki imajo male žitne zaloge, ali pa. samo toliko žita, kolikor ga potrebu]e}o za prehrano lastne družine, ali pa še manj, po našem mnenju ne odgovarja določilom cesarskih ukazov, priporočamo županom, da osebno predložijo komisiii v mlinu seznam tistih občanov, ki imajo komaj toliko laistnega žita, kolikor ga jim gre za prehrano družina, ali pa Š« manj. Ziipani naj odločno prosijo in zahtevajo, da se takim žita ne bo odvzelo, Zakaj bi se take ljudi po nepotrebnem razbnrjalo, zakaj bi se ]im po nepotrebnem vsilievalo krušne karte, ker se iim s tem podražijo tivila in se jim vzame mtiogo draigocenega Casai. NavsaTčnačin pasinaj lastniki 2ita poskrbilo potrdila, 9a s« Jim '• toliko in toliSo 2ita r mllnii rekviriralo. Odvzeta množina žita se mora pri poznejSem rekviriranju ali oddaji žita na vsak način upoštevati in vračunati. V tem oziru na.j bodo posebno pozorni lastniki žita, ki so dali svoje žito v mline izvenokraja. Zahtevati morajo'o"d mlinarja, ko jim bo izplafieval odvzeto žito, da jim da potrdilo, koliko kilogramov žita se je posamezniku odvzelo, Obenem pa mora mlinar poročati vaSemu okrajnemu glavarstvu, koliko žita in kake žitne vrste so se v njegovem mlinu posamezrrim posestnikom rekvirirale. Kakor hitro bo lomisija svoje delo dokjonfiala. bo"do mlini zopet začeli z obratom. Pa6 pa bo smel odslej mlinar sprejeti žito v zmletie samo od tistega, ki bo imel nfadno dovolienje od okrajnega glavarstt»- Kdor Bb torej v bodoče hotel dati žito v mlin, mora iti k županu, kateri mu bo izpolnil karto za mlin: To karto pošlje župan okrajnemu glavarstvn. Se le ko bo okra.ino glavarstvo vrnilo dovoljenje — karto za rnlin — se bo smelo žito oddati mlinarju v Kmletje. Karta za mlin velja samo za dva meseca. Uredba mlinskih kart vzame našim Ijudem zopet mnogo dragocenega 6asa. Prvič mora iti ktaet k fupanu naznanjat, da bd rad peljal žito v mlin. Drugifi mora iti po ka,rto, ki }e prišla od okrajnega glavarstva in tretjič bo moral odslej šestkrat v 1 letu peljati svoje žito v vec ur oddaljeni mlin, ko je doslej odpeljal enkrat ali clvakrat vse svoje žito v mlin, da si je s tem prihranil ve6 dragega 6asa. Ker se pri mlinih mnogokrat kaj pokvari ali zmanjka vode, bo treba vefikrat iti vprnšat, ali je žito že zmleto ali ne. Skoro samo nepotrebna pota sedaj, ko tako krvavo primanjkuje delavcev! NaSa kmetska zaliteva je, da se za mlinske karte do]o6i daljša, n. pr. vsaj 3aJi 4meso^na doba. K « j b o z žrmljami? Danes, ko to pišemo, 5e ni jasno, ali se jih bo dalo na prosto ali ne. 0krajna glavarstva, posebno pa mariborski preskrbovalni odbor, stoiijo na sta]iS6u, da. so se morale žrmlio zapreti rndi tepa, ker baje ni raogoC« nadzorovati, koMko zrnia se zaTnelie na cIomaMh mlinih. Gospodje žitni nadzornilri se bo;i:o, da bi so nft kmetih orev©č ži(a uporabilo in zat»gad«lj s« j» odredila za- pora doma^čih mlinoT. Po nft^em mnenju bi s* stvar Iahbo uredila brez sedanjčga nepotrebnega razburj«nja. Naj bi se vsakemu posestniku ali viničarju, ki ima žrmlje v hiši, določilo: toliko žita sine zmleti na žrmljah, toliko ga sme dati na mlin, toliko si ga sma shraniti za seme, toliko za živino in toliko ga mora oddlati. Kaj pa bodo n. pr. počeli mali posestniki in viniearji v Halozah, Slovenskih goricali in drugod, ki si vsako troho koruze zameljejo doma in imajo po ve6 ur dale6 v mlin? Kako se bo spravilo žito v ve6 ur oddaljena mline, ko vozne živine skoro ne bode več? Prosimo in pozivamo oblasti, da upošteva]o sedanji trpki položaj našega dobrtgft ^udstva in naj dajo žrmlje zopet na prosto. Obeine, okrajne zastope in naše kmetske organizacije pa pozivamo,da naj fakoj vpošljejo na cesarsko namestnijo nujne prošnje, da se kmetski in doma6i mlini takbj zopet o^rijo.