Avgust Bebel Iiha]a f Ljubljani vsak torek, četrtek tn soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Amerika za pol leta 9 50 K za četrt leta 4'80 K Patintma itnllka 10 v. Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enostopna pet t-vrstica (širina 88 mu) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovoru. 22. štev. V Ljubljani, v torek, dne 22. februarja 1910. Leto XIII AVGUST BEBEL. Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. (udi v najhujših težavah jasno kazalo pot kakor zvezda vodnica mornarju. V B jblovi mladosti je bila Nemčija razkosana j številne dinastije so egoistično skrbele za svoje interese, cvetel je f;vdalizera in poleg njega se je šopirila policija in birokracija. Dasi je razvijajoča se industrija že močno izpremenila gaspodarske rtznrre v nemških deželah, so veidar stare moči šj po sili hotele ohraniti stare okolščine. Ni čudo, da je marsikdo iskal vzroke vsej reakciji v poli* tični razkosanosti; nacionalni ideali so se dušam, ki so hrepenele po svobod', zdeli vrhunec vsi h idealov. Nacionalni demokratizem in liberalizem je imel veliko privlačno moč in je krepko uplivsl tudi na delavstvo, čar onih ciljev je učinkoval tudi v Beblovi mladi in temperamentni duši. Avgust Bebel je doživel politično zedinjenje Nemčije, a ta zgodovinski dogodek mu je naklonil največje razočaranje. 2e ob nienem rojstvu j« prišel — sočasno z Liebknechtom — v najostrejši konflikt z novo veliko državp, ki je prisilila Francijo, da ji izroči pokrajini Alzacijo in Loreno. Bebel je z vso svojo zgovornostjo, ki je že takrat izsiljevala spoštovanje tudi nasprotnikom, obsojal to aneksijo kot narodnopravno krivico in Bismar-kova Nemčija se je maščevala s sredstvi, ki jih je imela: S pomočjo sodišča in ječe. Proti Bismar* kovi politiki, ne le brezobzirni v zunajnih razmerah, temveč tudi skrajno brutalni v notranjih, ■e je Bibel z vsemi močmi bojeval do konca ‘železnega kancelarja* in prav boji z Bismarkom so najbolj utemeljili slavo parlamentarca Bebla. Odkar je padel Bismark, so ost njegove debaterske že* nialnosti občutile tudi vse sledeče vlade. Vsak Beblov nastop v parlamentu je bil dogodek; njegove govore so tudi najbolj zagriženi nasprotniki vedno poslušali z največjim zanimanjem, * Bebla ljubijo delavci na Nemškem; spoštujejo ga pa tudi nasprotniki. Nihče mu ne more očitati, da bi bil v političnem boju rabil kdaj nepošteno, ce lostojao orožje. Tudi v najhujši borbi je vedno stiogo objektiven, tako da so nelojalni nasprotniki celo včasi citirali njegove besede, hoteči jih politično izrabljati sebi v prid. Seveda je to bilo mogoče le na ta način, da so iz celot trgali posamezne stavke in odstavke, torej povedali samo košček resnice, kar je v mnogih slučajih enako laži. Zlasti klerikalizem se je rad posluževal tega sredstva; Bebel je bil namreč, dasi odločen in načelen nasprotnik ultra-montanizma in centruma, vendar tako pravičen, da ja priznaval zasluge, ki si jih je včasi pridobivala cerkev; s takim poštenim priznanjem so se potem klerikalci bahali, kakor da velja hvala vsemu sistemu; obsojajočo kritiko so pa previdno zamolčevali. Polovičarski prijatelji socializma so radi Bebla predstavljali kot ‘ortodoksnega* in ‘dogmatičnega* socialista, kot človeča torej, ki je prisegel na gotove nauke, pa slepo veruje vanje in oznanja kakor svete dogme. Tako pa more soditi le tista površnost, katere je v buržoaziji stokrat več nego temeljitosti. Avgust Bebel je preživel najhujše čase nemške socialne demokracije, vso dobo Bismarkovih protisocialistovskih zakonov z neusmiljenimi progoni in z divjo policijsko brutalnostjo. In v njem se je tedaj utrdila bojevitost, ki je potem neštetokrat uganjala sovražnikom strah v kosti. Nikdar ga pa njegova značajna odločnost ni zaslepljevala in nikoli ni napravila iz njega starokopitne ža. Bebel je bil vedno učitelj pa tudi učenec. Čvrsto uprt je njegov pogled v sijajni cilj socializma in njegova vera v končno zmago je neomajna. Kdor ga je le enkrat slišal govoriti, se je moral prepričati, da je njegovo zaupanje v krasno, svobodno bodočnost delavskega razreda enako zavesti in znanju. Ali njegove oči so vedno odprte za današnji dan in za njegove potrebe. To ae lahko spozna is mnogih njegovih spi-•ov, iz njegovega delovanja v nemškem parlamentu in tudi is njegovih nastopov na mednarodnih socialističnih zborih. Svoie čisto mednarodno mišljenje je Bebel pokazal tuli s svojim odločnim bojem zoper politiko, ki jo vodi pruska, odaosno nemška vlada proti Poljakom. S peresom in z govorom se je bojeval za enake pravice narodov in mnogo njegovih izrekov bi lahko naveli, katerih bi se vsak zatirani narod lahko poslužil zoper svoje zatiralce. Tudi pravice zatiranja nekulturnih afričanskih narodov ni nikdar priznal, brezobzirno je zaradi tega vedno pobijal nemško kolonialno politiko. Tako je sedemdesetletnica Beblova res radosten dan ne le za nemški proletariat, temveč za zavedno delavstvo vsega sveta, ki želi sebi dobro, želeče Avgustu Beblu na današnji dan is vsega srca še mnogo, mnogo leti v * e Avgust Bebel je bil rojen dne 22. februarja 1840 v Kelmorajnu (Koln). Izučil se je za strugarja in se je že v mladih letih zanimal za delavska vprašanja. Leta 1860 je prišel kot pomočnik v Lipsko, Tam se je seznanil z raznimi agitatorji^ Sedemdeset leti Čudno je, da se ne čudi ves svet ob sedemdesetletnici Avgusta Bebla. Zakaj razven belih las in osivele brade nima ljubljenec nemškega delavstva ničesar na sebi, kar bi izpričevalo njegovo visoko starost. Malo ljudi ima krasni dar, ki je dodeljen Beblu v veliki meri: Premagovati na-silstvo let in ohraniti se mladega tudi v starosti. Najpopularnejši voditelj nemške socialne demokracije je znal ostati mlad, mlad na duhu, v letib, ko hočejo drugi duhovi navadno uživati neskaljen mir in pokoj. Kdor ima danes priliko, pogovarjati se z njim v ožji družbi, ali pa slišati ga stoječega na govorniškem odru, kdor čita, kar poteče še danes iz njegovega peresa, je esupel in zazdi se mu, da so se leta ustavila pred tem vojakom revolucije. Kakor danes mu je tekla govorjena in pUaaa beseda pred desetimi leti; enak ogenj gori danes v njegovi duši in v enake globočine segajo njegove misli. Toda vendar je resnica. Avgust Bebel šteje sedemdeset ht. Med najstarejšimi člani stare internacionalne garde je eden najstarejših. Io njegova sedemdesetletnica ni le spominski dan nemškega delavstva, temveč praznik socialne demokracije vsega sveta. Saj ga menda ni organiziranega delavca, ki bi ne poznal Beblovega imena in vedel vsaj v splošnem, kakšne zasluge si je pridobil za povzdigo proletariata in za razvoj delavskega gibanja. Mnogo mož je dal nemški proletariat mednarodni armadi za osvobeditov sveta. Kot plod svojega globokoumnega znanstvenega raziskavanja gbspodarskih zakonov je dal Karl Matx moderni socialni demokraciji teoretični temelj; Friderik Eagels mu je pomagal pri delu in ga je nadaljeval, Ferdinand Lasalle je s svojo ognjevito agitatorsko besedo in s svoj m velikim organizatorskim talentom vnel egenj bojevitosti v tisočerih in tisočerih delavskih srcih. Delo vseh teh mož je bilo plodovito ne le za nemški proletariat, temveč deloma neposredno, deloma posredno za delavstvo vsega sveta. Vsi so že odšli iz tega Življenja. Sledil jim je tudi stari Liebknecbt in danes je Bebel glavni predstavnik nemške socialne demokracije, najbolj znan med sodrugi in nasprotniki, zrastel s stranko kakor veja z deblom. Zlasti v nemškem državnem zboru velja ime Bebel toliko kakor ime sotialne demokracije. In kakor si je skoraj nemogoče mislili nemško delavsko stranko brez Bebla, tako nastaja občutek praznote, če si Človek izkuša zamisliti nemški parlament brez njega. Beblovo političao življenje je kakor zmanjšana •lika političnega življenja nemškega delavstva sploh. Tudi Bebel ni bil od vseh začetkov socialni demokrat. Upornega duha je bil pač poln že v mladih letih. Revolucionarna čuvstva je takorekoč podedoval. Toda socialnega demokrata ni napravil iz njega temperament, temveč spoznanje, ki si ga je moral pridobiti v krutih razmerah življenja. A ker si je moral priboriti resnico za resnico v dvomih in bojih, ker je moral premagovati predsodek za predsodkom, se mu je končno pridobljeno sposaspje tako čvrsto vsadilo v srce, da mu je ni pa še prišel v socialno-demokratičoi krog. Njegova največja želja je bila takrat, postati samo-stalen. To mu je delalo velike težave, zakaj Saško je pač leta 1863 vpeljalo obrtno svobodo, toda on je v Lipskem veljal za inozemca in si je moral žele za 150 tolarjev, kar je bilo v tistem času zanj mnogo denarja, kupiti saksonsko državljanstvo. Leta 1864 je postal mojster in je moral kmaiu izkusiti vse gospodarske bridkosti tega stanu, tembolj, ker so ga drugi mojstri sovražili zaradi njegovih poizkusov, izboljšati svojim pomočnikom položaj. Dajal jim je nekoliko boljšo plačo in delali so pri njem pol ure manj, kakor pa pri drugih mojstrih. Brez kapitala je bilo že tedaj skoraj nemogoče izhajati. Ko so pa podjetniki izpoznali njegovo delovanje med delavstvom, kjer je leta 1865 postal predsednik lipskega delavskega izobraževalnega društva in član stalnega odbora nemških delavskih društev, so dosegli, da se je njegova delavnica skoraj bojkotirala. Š8 hujše je postalo v letih 1870 in 1871, ko vsled vojne skoraj ni bilo dela. Pozimi sredi vojne je prišel v preiskovalni zapor, kjer je sedel 102 dni. V tem času je delo popolnoma usahnilo. Za leta 1867 je bil Bebel v okraju Glauchau Meerane izvoljen v tedanji severonemški parlament, leta 1871 pa v novi nemški državni zbor. Od leta 1869 je bil sotrudnik Usta «Der Volkstaat* v Lipskem. Po končani vojni so se gospodarske razmere izboljšale. Miliarde, ki so prišle iz Francije v Nemčijo, so dsjale nekaj časa tudi malim obrtnikom zaslužka. Zato so se pa poostrili politični boji. Bebel si je bil že priboril socialno - demokratično izpoznanje. Javno je že izražal svoje simpatije za pariško «Komuno* in z vso svojo zgovornostjo je kritiziral Bismarkovo politiko, zlasti pa, da je Franciji vzel Alzacijo in Loreno. Zaraditega nastopa je bil obtožen veleizdaje in tipsko porotno sodišče ga je dne 26 marca 1862 sočasno z Liebknecbtom obsodilo na 2 leti trdnjave; dne 6. julija je pa dobil še 9 mesecev ječe radi razžalitve nemškega cesarja. Dvaindvajset mesecev je odsedel v trdnjavi Hubertusburg. Pozneje so ga nemška sodišča še večkrat preganjala in vaega skupaj je v nemških ječah preživel blizu 5 let. Te čase je vadno rabil za pisateljska dela, odnosno za pisatejske priprave. Leta 1889 je popolnoma opustil kupčijsko življenje ter se je popolnoma posvetil pisateljevanju, radi česa se je tudi leta 1890 preselil v Berlin. Najbolj znana je njegova v neštetih jezikih razširjena knjiga »Žana in socializem*. Itmed njegovih važnejših del je omeniti sledeča: «Nemška kmečka vojna z ozirom na najvažnejša socialna gibanja srednjega veka>, »Krščanstvo in socializem*, •Mohamedansko-arabska kulturna doba*, «Nedeljsko delo*, «Charles Fotprier*, «0 položaju pekovskih delavcev* i. t. d. Njegovo zadnje delo so spomini, ki j;h je izdal v dveh knjigah pod naslovom cit mojega življenja*. Njegova «žena> je doživela petdeseto izdajo. Tudi jugoslovanska socialno - demokratična stranka je poslala Beblu brzojavno čestitko k sedemdesetletnici. Politični položaj. V četrtek je imel baron Bienerth svojo napovedano konferenco s Slovansko Enoto, da bi se ž njo pobotal radi nameravane izpremembe v vladi in bližnjega državnozborskega zasedanja. Sporazum se pa ni dosegel in če se ne doseže kupčija še sadnje dni, je nad vse dvomljivo, kako bo v parlamentu. O konferenci ministrskega predsednika t zastopniki Slovanske Enote poroča korespondeca •Zentrum*: •Vtisk, ki so ga dobili slovanski udeležnikl konference, je najslabši, kar si ga moremo misliti. Akoravno Bienerth upošteva teoretično stališče Slov. Enote, je vendar njega praktična Izvršitev v sedanjem trenotku nemogoča, ker zahteva ministrski predsednik pred temeljito preosnovo ministrstva kompromii ali vsaj premirje med Nemci in Cehi. Seveda je omenil ministrski predsednik tudi razpoloženje kršč. socia'cev in Poljakov. Ta opazka se razlaga tako, da se Bienerth ne čuti varnega pred presenečenji. Za sedaj ostane vse pri starem, to je: Kabinet bo nastopil v državnem zboru takšen, kakor je sedaj, brez čeških in jugoslovanskega ministra. Edino, kar dovoljuje ministrski predsednik Slov. Enoti je to, da njen sklep respektira. Bienerth se je baje ujedal tudi na dr. Kramafa in se to smatra za odmev avdience pri cesarju.* Ceško-narodno stališče tolmači praška «Union> tako: »Slovanska Eoota čaka, da bo Bienerth s svojo modrostjo pri koncu in bo prišel z boljšimi predlogi (kot je mala rekonstrukcija). Zamudil je sicer že več dobrih prilik. Slovanska opozicija lahko čaka; ako je do danes vstrajala, stori to tudi labko še nadalje.* Govorilo se je že o demisiji Bienerthove vlade. Tako so praški »Narodni Listy« dne 16. t. m. poročali: »V pozni nočni uri se sliši, da misli bar. Bienerth z ozirom na današnjo situacijo podati pred sklicanjem drž. zbora svojo ostavko, katera bo pa samo formalna, ker bo Bienerth zopet imenovan za ministrskega predsednika. Z demisijo se hoče doseči, da bo Bienerth mogel spraviti iz kabineta nekatere nemške ministre.* Ta vest ni doslej še nikakor potrjena in ne diši dosti po verjetnosti, dasi je rejnica, da bi bila Bienerthova demisija, in sicer resnična demisija rajboljSe zdravila. Novo življenje na Praškem. Veliko zaslugo si je nehote pridobil pruski ministrski predsednik Beethmann Hollveg. Ze davno je nemški cesar in pruski kralj obljubil v prestolnem govoru rrformo deželnozbonke volilne pravice, a dolgo ni bilo iz obljube nič. Ziaj je po dolgfcm odlašanju vlada predlož la svojo reformo, ki je političen škandal prvega reda in povzročila je, da se je zgodilo, kar se je zdelo na Pruskem že nemogoče: Ljudstvo se je zbudilo ter je s svežo močjo stopila na plan, v boj za demokratično pravico. V nedeljo so bile v Berlinu in po drugih mestih prve velike socialno-demokratične demonstracije, ki se ponavljajo že ves teden. Na ulici dokazuje ljudstvo vladi, da je zrelo in ne mara več političnih varuhov, Z veseljem in z zanimanjem opazuje organizirano delavstvo vsega sveta novi boj na Pruskem. Zlasti nam v Avstriji služi ta pojav v veliko zadoščenje. Socialna demokracija na Nemškem je bila dolgo učiteljica vsemu zavednemu delavstvu; brez vseh predsodkov se mora priznati, da ni bilo na socialnem polju nikjer toliko resnega, globokoumnega teoretičnega dela * kolikor v Nemčiji; drugo dejstvo pa je naravnost velikanska organizacija nemškega delavstva. V teh ozirih so nam bili nemški socialni demokratje tako močai vzori, da jih kar nismo mogli dohajati. Nekaj dru-zega pa je bilo, kar se je pri nji Is z obžalovanjem pogrešalo. Bilo je včasi že videti, kakor da imajo nemški socialni demokratje samo razum, pa nič temperamenta. Sedaj smo dobili dokaz, da imajo tudi tega. In to je radosten dokaz, kajti prav na Pruskem treba mnogo temperamenta, mnogo žive bojevitosti, da se poruši juokerska prevzetnost in policijsko- militaristična starokopitnost, ki ni nikjer na svetu tako prešerna in tako zoprna kakor na Pruskem. Začetek novega boja pruske socialne demokracije je prav podoben bojem, ki jih je imela avstrijska socialna demokracija leta 1905 in 1906 za državnozborsko volilno pravico in kakršnih bo treba pri nas še po vseh deželah za deželno-zborsko volilno pravico. Prav zato, ker imamo tndi mi pred seboj še mnogo takih težkih bojev, je sedanje gibanje na Pruskem tudi za nas zanimivo in vsak uspeh, ki ga dosežejo tam, ima svoj pomen tudi za nas. Prostora« nam primanjkuje, da bi natančno poročali o vseh shodih in demonstracijah, ob katerih je bilo na tisoče in tisoče ljudi na ulicah pruskih mest, ter o vseh brutalnostih, s katerimi se je «odlikovala» do skrajnosti zabita in domišljava pruska policija. V glavnem pa je bilo tako kakor drugod: Tam, kjer si je policija ohranila kaj pameti, so se demonstracije izvršile mirno in gladko, ob izrazih splošne simpatije prebivalstva; kjer pa so t Kosec gledaliike cenzure na — Danakem. Danski ministrski predsednik Zeyle je predložil drž. zboru zakonsko osnovo, v kateri se proglašajo gledališke predstave za prosto obrt in se popolnomo odpravlja gledališka cenzura. t «enika — kapitanka. Vedno več poklicev, v katerih je bil mož dosedaj absoluten gospodar, si prilaščajo sedaj tudi žene. Imamo že ženske advokate, medicince, voznike, šoferje in celo aviatike, a česar še nismo videl*, vidimo sedaj: V Ameriki je prva ženska napravila izpit za kapitana. Gospa Tbomas Toote je imela pri izpitu iz matematike, astronomije, geografije in sorodnih predmetov več ovir kakor kdo drugi. Izpraševalci so bili strožji kakor pri drugih ksn lidatih, ali go»pa Toote je na« • pravila izpit in sedaj ima pravico, voditi ladje pi t dolgih vožnjah. Njeno sposobnost bo pa ?ele mo* goče videti v sezoni, ko se bodo zopet vozile jahte po amerikanskih jezerih. Ona bo zapovedo'an mož bo pa nadzoroval stroj. t Sniak — meito. Občinski zastop na Su-Saku kraj Reke je sklenil naprositi brvatsko vlado, da se povzdigne Sušak v kr. svobodno mesto. Kavarna i ,Unione‘ v Trstu a ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. Častiti gospod Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini r,wi ter se Vara iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle posestnik in premlranl medvedji loveo v Koritnicah, poftta Knežak pri Št. Petru na Krasu. IH. Suttner LJnbliana n Mestni trg V?ak kdor varuje svoje čevlje, rabi edino Jurjevo čistilo" razpošilja ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje .sveta, obrnite se zanesljivo'na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj, Novost: Plošfinata, tanka, prava ntkelnasta Anker - Boskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi : nikelnasta K 1*20, srebrna K 5’—. 62 ki je v svoji dobroti nedosegljivo. V vedni uporabi napravi usnje seelo mehko, Edina izdelovatelja: 10—J Ifregar & Seljak - Ejubljana. Darila. Za tiskovni sklad smo prejeli od veselice ste klar«kili mojstrov 14 kron. Hvala Iepal vpisana zadruga z omejenim poroštvom Svolla čltat«l|ei priporočamo, da se otirajo na take tvrdke, ki Inserlrajo v našem lista. redni letni občni zbor ki bo v nedeljo, 27. februarja 1910 v gostilni M ki se Čutite Me in Stolne, Petra Govešeka na Toplici ob 3. uri popoldne. ki hečete okrepiti svoje slabotno telo in pojačiti svoje pregnane in utrujene živce, ste nervozni, neodločni, bolehni in oslabeli zaradi oslaMjivih bolezni; vsem dojetim materam, dojiljam in dojencem, če jih ne hranite z materinim mlekom, če hočete imeti čvrste in zdrave otroke, vsem tisitm priporočamo živce utrjujoče, okrepčujoče in kri tvoreče hranijo, ki se ime-nuje Sladliii t. j doktorja pl. Trnkoczya sladni čaj. S sla-dinom »e prihrani 60®/* na slroških v gospodinjstvu. Vse to dokazujejo tisoči izpričeval. En zavoj */* kg velja 50 vinarjev. Po pošti najmanj pet zavojev. Glavna zaloga lekarna Trnkoczy, l^jubljana. 52—34 — Dnevni red: --- 1. Čitanje zapisnika zadnjpga občnega zbora. — 2. Računsko porcčilo za leto 1909. — 3. Poročilo nadzorniStva. — 4 Skl«panje o Čistem dobičku. — 5. Poročilo revizijskega preglednika. — 6. Volitev trrh članov nadzorn:štva in enega namestnika. — 7. Razno. Vatop dovoljen samo členom. Zi nadznrništvo: IVAN WALLAND. vozijo sedaj le po domail avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro z najruvejšimi brziparniki’z]dverna vrtenicama, e!ektrično razsvetljavo,“brezžičnim brzojavom.J na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroška: Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. TUk* Iv. Pr Umpvvt v Kranja. i« ortdoik fm BiiMi