Štev, 88.
V Ljubljani, v sredo, dne 27. julija 1910.
Leto XIII.
rcapo
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10-40 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2-60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (širina 72 mm) za Izhaja vsako sredo in soboto.	enkrat	20	vin.,	večkrat	po	dogovoru.	Posamezna	številka	10	v.
Velikanska delavska manifestacija v Trstu.
Delavski praznik je bil v nedeljo v Trstu, praznik, ki ostane gotovo nepozaben vsem prirediteljem in gostom. Iz Ljubljane in Gorice so poleteli delavci ta dan v Trst in pridružile so se jim trume sodrugov tudi iz drugih krajev. Vedeli so, da ne bo v Trstu navadna veselica, ampak živa manifestacija delavske solidarnosti; toda nobeno pričakovanje ni doseglo onega velikanskega uspeha, ki je presenetil domačine in goste, onega izraza enotnosti bojujočih trum, ki ni mogoč nikjer drugod kakor med zavednim delavstvom.
Kaj pomeni različnost jezika med ljudmi, ki so spoznali, da imajo enakega sovražnika in enake interese? Tržaška slavnost je s svojo občudovanja -redno skladnostjo pokazala, da so te razlike malenkostne, za najvišje cilje naravnost brezpomembne vpričo silnega, neodstranljivega nasprotja med kapitalizmom vsega sveta in delavstvom vseh narodov. Pokazala je tržaška slavnost, da med delavstvom samim sploh ni elementarnega narodnega nasprotja, ampak da je tam, kjer se pojavlja, umetno zanešeno med delavce z edinim podlim namenom, razdružiti delavstvo, zdrobiti njegovo moč, ki tiči v njegovi slogi in enotnosti in ga razdrobljenega, izročiti hudodelskemu izkoriščanju mednarodnega, le narodno pobarvanega kapitalizma. In velikanski uspeh tržaške slavnosti je podal novo jamstvo, da se hudobne nakane narodnjaških hujskačev ne bodo posrečile. Če je bilo mogoče včasi zapeljati nekoliko indiferentnih delavcev, ki še niso spoznali, kaj se pravi, biti delavec, je vendar tržaški dan dokazal, da je le pregloboko vkoreninjena zavest vzajemnosti delavstva, da bi jej mogle sleparske mahinacije zapeljivcev še škodovati. In premočna je tudi agitacijska moč socialistične ideje, da bi mogli smešni a zločinski poizkusi narodnjakarskih krivih prerokov, bodisi slovenskih ali italijanskih, zabraniti naraščanje socialistične armade in osveščevanje delavstva.
Velikanske so bile množice, ki so stopale v nedeljo na plan, ponosno kažoče svoje socialistično prepričanje. Saj je bila udeležba zlasti na slavnosti popoldne tako ogromna, da je prekosila običajne veselice tržaškega delavstva. Ali tudi najobilnejša udeležba ne bi mogla zadovoljiti naših želja, ki se ne morejo spokojiti ob nobeni zunanjosti. Naše srce je dvignil, naše upanje je okrepčal in našo globoko vero v delavstvo in njegov boj in njegovo končno zmago je potrdil duh. ki je preveval tržaške slavnosti. To je bil duh, po katerem se razlikujejo socialistične slavnosli od narodnjaških in klerikalnih kakor hrast od osata. Razpoloženje je bilo navdušeno. A težko gre ta beseda iz peresa; zakaj vse premalo je povedano z njo. Kaj je vse na Slovenskem navdušeno 1 Pri nas, kjer je cviček nekak naroden simbol! Pri nas, kjer imamo navdušenjake po poklicu! Pri nas, kjer so ljudje že .navdušeni, če potegne kdo robec v narodnih barvah iz žepal
Na tržaški slavnosti ni moglo biti pivskega navdušenja, ker je bil naval ljudstva
tako velikanski, da je moral biti vsakdo zadovoljen, če je dobil le nekaj pijače za najhujšo žejo. Navdušenje na nedeljski slavnosti ni bilo alkoholno, ampak le naraven plod vsestranske zavesti, da je vsa tisočglavna množica brez ozira na razlike jezika, spola, poklica i. t. d. enota, kakor iz skale izklesana, da so vsi skupni interesi tisočerih posameznikov tako silni, da jih nobena razlika ne more izpodriniti.
To res elementarno navdušenje je dalo tržaškemu dnevu pravo barvo. A ta barva je bila rdeča. Bil je dan socializma, dan sedanjosti, ki pripravlja bodočnost. Zato je bil pomen tega dneva tako velik, da se morejo njegove blagodejne posledice danes le slutiti, ne pa še popolnoma oceniti.
Nič ne tajimo, da je imel izlet v Trst agitatoričen namen. A dosegel ga je popolnoma. Tržaški in ljubljanski in goričanski sodrugi in vsi tisti, ki so se jim pridružili, so se iznova navzeli zavesti, da niso osamljeni in so s svojimi očmi videli, kako mogočno se razvija in napreduje socialna demokracija. V vsakdanjem težkem, treznem delu, s katerim se mora znašati kamenček za kamenčkom na kup, se lahko izgubi pregled celotnega dela in njegovih uspehov; lahko se tudi včasi porodi neprijetni občutek, da rezultati niso sorazmerni s trudom, da se napredek ne vjema z željami. Taki dnevi, kakršen je bil tržaški, razgrinjajo obzorje, po-kazujejo uspehe v vsej krasoti in s tem krepi delavno moč in voljo za novo delo, za nove
boje.
Delo in boj — to je poklic zavednega delavstva, poklic socialne demokracije. Delu in boju je bil kljub svojemu slavnostnemu značaju namenjen tržaški dan. Osvežil nas je za delo in boj. In zdaj, ko je minil z mogočnim, zvenečim akordom, bodi zopet naše geslo:
Naprej! Na delo in v boj 1
Odhod iz Ljubljane.
Skoraj nervozno je bilo v Ljubljani zanimanje za izlet, in napetost med onimi, ki so se bili oglasili, je bila zlasti zadnje dni pred odhodom velikanska. Vedelo se je, kakšne težave imajo druge korporacije pri nas s prirejanjem posebnih vlakov. Saj je še pred kratkim neka organizacija, ki lovi kaline v vseh slojih z »narodnim« imenom, mogla napovedani posebni vlak prirediti le na ta način, da je oddala skoro tretjino voznih listkov zastonj. Vedelo se je, da se mora za posebni vlak kupiti najmanj 300 listkov, da organizacija sama nima bogastva in vse je vpraševalo; Ali bo dovolj izletnikov ? .. . Prireditelji so odgovarjali s skrivnostnimi pogledi in stereotipno odgovarjali: »Agitirajte!« Le tisti, ki so imeli vse pripomočke, da so mogli biti natančno poučeni, so vedeli, da je bilo tisto »agitirajte« le izraz častilakoum-nosti, kajti že nekoliko dni pred določenim rokom je bil posebni vlak popolnoma zagotovljen in šlo je le zato, da se število izletnikov še pomnoži. To se je pomnoževalo prav do zadnjega trenotka; še pred odhodom na kolodvoru je moral glavni blagajnik so-drug Lehpamer oddajati listke posameznikom, ki so še zadnjo uro sklenili, da ne ostanejo doma.
Od sobote zvečer se je do odhoda vlaka neprenehoma uradovalo. Treba je Lilo dajati rediteljem navodila za vozni red, za ogledo-
vanje mesta, treba je bilo poskrbeti za tisoč posameznosti, s katerimi je združena taka priredba, ki je bila vrhu vsega prva v naših krogih. Pa tudi izletniki so bili zgodaj na nogah. Zbirališče je bilo v gostilni »International« na Resljevi cesti. Poleg rediteljev so bili prvi na mestu pevci »Vzajemnosti«, ki so začeli prihajati že ob 2. po polnoči. Marsikdo je takrat majal z glavo; temni oblaki, ki so že po dnevi strašili, so takrat izsuli prve debele kaplje na zemljo. Ko je bil čas odkorati, je prav nesramno deževalo. Vse je ugibalo, kakšno bo vreme v Trstu.
Ob 3. zjutraj je bil že ves kolodvor poln ljudstva. Izletniki so si bili pripeli na prsi rdeče trakove z napisi »Ljubljana«, pa so nestrpno čakali, da se odpro vrata dolgega vlaka, ki je bil že pripravljen. Nastopanje v vozove se je nekoliko zavleklo, ker je imel brzovlak, ki prihaja ob 3'10 m. pa odhaja ob 3-16 m., celih 18 minut zamude. Ko je prišel čas, se je izvršilo zasedanje prostorov v vzornem redu. Pevci so še ostali na peronu in zapeli »Delavski pozdrav«. Zadnja minuta. Še oni na svoje prostore in vlak odrdra v Trst.
Med potjo.
V Logatcu se je vlak prvič ustavil. Okna so se odpirala, živio - klici so zadoneli in pevci so zapeli pevski pozdrav. Na peronu, v gostem dežju je čakalo 42 idrijskih sodrugov in sodruginj. Voz jih je sprejel in s hitrostjo brzovlaka je šlo naprej . . . Zunaj je pel dež svojo monotono pesem.
V Nabrežini je bilo vse živo. Ko se je vlak pripeljal, je godba igrala marzeljezo. Tu je čakalo sto nabrežinskih sodrugov z zastavo v rokah najsiarejšega sodruga. Pripeli so se vozovi, ki so bili pripravljeni zanje, pa hajd naprej. Kdor še ni bil v Trstu, je zdaj silil k oknu, kajti zdaj se vsak čas zagleda morje. Zagledalo se je res, a ne tisto čarobno modro jadransko morje, ki se skoraj ne da naslikati ob jasnih solčnih dneh, temveč nekaj sivega, tužnega. Iz višave je padalo morje dežja, drevje pa je zvijala burja. Bilo je vreme, kakor da se je zarotil pekel. »Ubogi Regent in Vavpotič, ki morata biti na kolodvoru! Kajti kdor ne mora, ne pojde ob tem vremenu na kolodvor«. — »I, no, v mesto pojdemo zdaj že brez godbe in zastave. Pa bomo že našli »Delavski dom«. »E, kaj to! Le kaj bo pozneje! Kdo pozna tržaško vreme? Ali je verjeti, da se zjasni vsaj popoldne?« — »Le mir! Danes bo še najiepši dan.« — »Da bi le bilo res.« — »Glej, to je Miramar.« — »Tam doli, Bar-kovlje.» . . . Oblačenje . . . Glavna skladišča ... Ta hip zadoni godba.
Prihod v Trst.
Ah! Godba socialistične mladine se vendar ni ustrašila vremena! Okna, vrata se odpirajo. Tam na peronu je glava do glave in nad vsemi vihra rdeča zastava! Marzeljeza! Živio! Evviva! Sodrugi! Compagni!... Tisti, ki so bili navzoči, vedo kako jim je bilo pri srcu; drugim ne moremo opisovati občutkov ...
Glej — tam je Regent, tam Vavpotič, Bartl, a tu, glej Pittoni! . . . Toda, naprej, naprej. Veža je polna sodrugov. Evviva! Živili 1 ... In zunaj množice . . .
Prokleti dež! Tu se ne more čakati, da bi se povrstali četverostopi. Kar v sprevod! Spredaj godba socialistične mladine, pa zastava, pa sodrugi v širokih vrstah, vse pomešano, Ljubljančani, Tržačani, Goričani i. t. d. Pa nabrežinska godba, pa še ena zastava, pa zopet množica. Naprej, k »Delavskemu domu«! Kdo^Je. spredaj, se ozira nazaj. Glej, glej, koliTO jih je! Na Akvedotu se mora doslej široka povorka stisniti, počasneje koraka sreda, čakati morajo zadnji. Ob zvokih gromovito aplavdirane Internationale prikoraka sprevod pred Delavski dom. Gori
ni prostora za tako množico. Reditelji jo
«.	.	.	•	w	.
dirigirajo na trg med Delavskim Domom ln
bolnišnico. Ves trg je v kratkem času preplavljen od ljudstva. Nad glavami se vijeta dve veliki rdeči zastavi, godba igra delavsko himno.
Pozdravi.
.
Okno dvorane v prvem nadstropju »Delavskega Doma« se odpre. Na oder, ki je tam postavljen, stopi
sodrug Regent, da pozdravi izletnike v imenu tržaških slovenskih sodrugov. Dejal je približno sledeče: Cenjeni sodrugi! V imenu tržaške soci-alno-demokratične stranke in še posebej v imenu slovenskega delavstva tržaškega Vas, cenjeni sodrugi iz Ljubljane in z Goriškega, kateri ste nam izkazali s svojim prijateljskim obiskom prav posebno čast, najiskreneje pozdravljam. Srce nam prekipava od veselja, ko Vas, prijatelji in sobojevniki, pozdravljamo v svoji sredi, saj nam s svojim prihodom živo dokazujete,	da naši	napori	in
naši boji za emancipacijo delavstva niso osamljeni, temveč da jih spremlja delavstvo iz drugih krajev in iz drugih pokrajin z vro čimi simpatijami, da smatrate naše boje z svoje boje. Prihiteli ste med nas, iBilbg 1 da se razvedrite od napornega dela i trdih bojev, kot bratje	med brati,* ,k
jevniki med sobojevniki.	Ampak	Vkš1
nima samo zabavnega	pomena,	afm^	je
sijajna manifestacija delavske mednar^. Jne solidarnosti, ki je trn v očeh delavskih sovražnikov; premočna je ta solidarnost, da bi jo zdrobili ti elementi in niti slabo vreme, ki se je danes pridružilo našim nasprotnikom, ni moglo preprečiti te manifestacije. Iskreno želim, da Vam je bivanje med nami prijetno in da odnesete s seboj najlepše vtise. S to željo v srcu kličem: Živela delavska solidarnost, živela mednarodna socialna demokracija. (Viharno odobravanje je sledilo pozdravnim besedam.)
Ljubljanski pevci so zapeli pozdrav, na to pa je, burno aklamiran nastopil
poslanec sodrug Pittoni. :'j;-Dragi sodrugi! Z velikim veseljem sem prevzel nalogo, da Vas v našem mestu in v tej hiši pozdravim v imenu socialnodemo-kratičnega delavstva italijanske narodnosti. Ogledati si hočete Trst in ka» je v njem zanimivega, pa je moja želja, da} dobite najboljše vtiske od našega mesta; predvsem pa želim, da dobite dober vtisk od tega doma in da Vam ostane v prijetnem spominu. V tej hiši delajo tržaški delavci, složno združeni Italijani in Slovenci, delajo da si na-. pravijo močne organizacije, da si nabrusii” orožje zoper skupnega sovražnika, zoper pitalizem, ki brezsrčno izkorišča delavce ] razlike narodnosti. (Živahno pritrjevl Tržaško delavstvo ima velike in CSŽke** v tem mestu, kjer se razvija indu^trr promet in se množi armada prctlfj&j' dne do dne. Naše delavstvo Izppluiu naloge in gotovo Vam je znano? da dela in boja niso majhni. A vsfll?^ delavstva izpodbuja tudi sovrač dlar ga navaja, da išče vednp .lovih"-knterimi bi rad oslabil delavsko rai dejal njegove vrste, uničil njegovo nost. Tudi najvišje ideje zlorablja jv kapitalizem in zlasti v Trstu izrabljl sprotniki vsako razliko jezika, da bi zž razdor med delavske čete. To vemo to vedo naši slovenski sodrugi v Trstu, če se je dalo s takimi frazami zapeljati koliko ljudi na eni in na drugi strani, se to vendar ni doteknilo jedra naše armade, zakaj ‘ med zavednimi delavci obeh narodnosti v Trstu je premočno spoznanje, da moramo proti skupnemu sovražniku voditi skupen boj. (Burno odobravanje.) Pa kakor mi, imate tudi Vi sodrugi, ki ste nas obiskali, važno nalogo, važno ne le zase ampak tudi za nas;
važno ne le v tein zmislu, da je napredek ene narodnosti v socializmu napredek vse socialne demokracije, ampak za nas Tržačane še v posebnem zmislu. Trst je mesto, ki potrebuje od dne do dne več delavskih rok in privlači velike množice Vaših tovarišev. Organizirajte te delavce, da ne bodo prihajali v Trst kot krumirji izpodbijat uspehe organiziranega delavstva, ampak da bodo prihajali kot zavedni delavci, kot naši sobojevniki v naše organizacije, v naš skupni dom, da bodo razumeli naš klic: Evviva ta solidarieta del proletariato internazionale, evviva la democrazia sociale! (Burno odobravanje. Godba zaigra »Internacionalo«.)
V	imenu goriških sodrugov se je zahvalil
sodrug Petejan;
Poverjena mi je ugodna naloga, da se Vam v imenu goriških sodrugov zahvalim za krasni sprejem, s katerim ste nas izne-nadili. Vedeli smo, da prihajamo med brate, ki čutijo z nami, zato smo tudi vedeli, da dobimo od Vas prijateljski pozdrav. Presrčni sprejem, ki ste nam ga priredili, nas je pa presenetil in težko mi je dobiti besed, da se Vam zahvalim kakor bi rad. Vi, sodrugi, živite v mestu, kjer je kapitalizem mogočno razvit; Vaš sovražnik je velikan, a Vi nastopate proti njemu z močjo velike vojske, ki pozna nasprotnikovo silo in svojo veliko nalogo. Pri nas se razvija kapitalizem in posnema svoje starejše vzore. Proti njemu vstaja naše delavstvo, ki ga je vzdramil pritisk kapitalizma in gre v boj, ki je enak Vašemu. Namesto mnogih zahvalnih besed Vam zatrjujem, da bo goriško delavstvo izpolnjevalo svojo nalogo v zvesti solidarnosti z Vami in zavednimi delavci vseh narodov. Ta obljuba, katero podkrepljuje naše dosedanje trdo, a uspešno delo, naj Vam služi kot izraz naših čuvstev. V tem zmislu se Vam zahvaljujem in kličem z Vami: Živela mednarodna solidarnost delavstva!
(Konec prihodnjič.)
Policijske manire v Bosni.
V saboru Bosne in Hercegovine se je vložila zanimiva interpelacija, iz katere je razvidno, kakšne manire ima še dandanes policija v Sarajevu. Vladi vdano časopisje je Pretočilo že cele reke črnila v slavo kulture, ^ je baje Avstrija zanesla v Bosno. Ba-^|JM&avade sarajevskih policajev pa pri-j>QV£<3yjejo o tej kulturi čudno povest.
V Sarajevu so že nekaj časa zidarji v stavki, ker so podjetniki brez vsakega pogajanja odklonili zahteve, ki obsegajo v najvažnejših točkah deveturni delavnik, 20 do 40 vin. zvišanja mezde, odpravo akorda in varnostne naprave na stavbah. Ko so morali delavci opustiti delo, so zahtevali, da se jim izplača dosedanji zaslužek in izroče knjižice. Tudi tega niso podjetniki hoteli storiti in delavci so jih morali tožiti. V prvi instanci so bili podjetniki obsojeni, a da zavlečejo stvar so rekurirali.
Ko je izbruhnila stavka, so podjetniki šli na lov na stavkokaze. Nekemu Moravcu se je posrečilo, dobiti petdeset delavcev iz Travnika, ki so pa takoj opustili delo, ko so zvedeli, da je štrajk. Tako nimajo podjetniki zdaj> v mestu več nego 10 stavkokazov, s katerimi se seveda ne opravi nič, ker je v stavki do 800 delavcev. Še tistih par stavkokazov pa mora policija eskortirati nadelo in od dela. Štirje taki junaki delajo na neki stavbi v ulici Franja Josipa. Dne 19. t. m. so hoteli drugi delavci videti, kako lepo je, de se maršira s policijsko eskorto domov, '"'led stavbiščem se je ob 6. zvečer zbralo ▼oliko aidarjev. Takoj pa se je zbrala tudi
i	policistov, kar je zopet privabilo ne-'Vijidovednežev in slišalo se je nekoliko m* 1« Policija je bila že nervozna »očistiti« ulico. Redarji na ko-\e zakadili v množico in začeli vihteti d l,udm.) tako da so poškodovali več 12 oseb. V dirindaju, ki ga je bila jcila policija sama. so bili tudi trije iyci brez vsakega povoda aretirani in % mizar Stjepan Brkovič, zidar Trtnjan in Ijfcvec Krulj. Najbolj nesramno so policisti ■Favnah z Brkovičem. Ta je bil v neki gostilni, ko je nenadoma planil vanjo redar Šimunovič in ga aretiral. Dva policista sta ga vodila na glavno policijsko postajo. S potoma je naenkrat priskočil tretji policist in ga vpričo ljudi udaril s pestjo v obraz.
Na policijski postaji so zaprli vrata in okna; 18 policistov pa je na povelje straž-
mojstra Rajkoviča začelo obdelavati delavce s pestmi, nogami in držaji sabel. Ko je neki drugi stražmojster dejal, da naj nehajo, je Rajkovič zakričal: »Tukaj ukazujem jaz! Naprej po njih!«
Pozneje so odpeljali aretirane delavce na zaslišanje. Radi sramotnega ravnanja redarjev so se pritožili uradniku dr. Ljeskovcu. Ta je ukazal, da se ima Brkovič, ki je bil ves oblit s krvjo, obvezati. Ko so ga odvedli nazaj v zapor, ga je Rajkovič, ki se je sploh vedel kakor v norišnici, še enkrat s pestjo sunil v okrvavljeni obraz. Obveze pa ni dobil!
Medtem je pet članov strankinega vodstva s sodrugoma Raušerjem in Jakšičem na čelu posredovalo pri policiji, da se izpuste po nekrivem aretirani delavci ter izjavilo, da ne morejo izza pobalinskega ravnanja redarjev prevzeti nobene odgovornosti za razburjene delavce. Policijski načelnik Brodnik je sicer izjavil, da se ne boji žuganja, vendar je ukazal, da se izpuste delavci. Brkovič in Trtnjan sta odšla takoj k zdravniku, ki jima je z izpričevalom potrdil dobljene poškodbe. Pri policiji so bili pozneje vsi trije, ne da bi bili mogli sploh kaj govoriti, na tri do 14 dni obsojeni, vložili pa so priziv. Zoper policaje, ki so jih pretepali, so pa vložili tožbo pri sodniji.
Taka je torej nova kultura v Bosni.
Politični odsevi.
V	Albaniji so bili vstaši že davno premagani, miru pa vendar še ni. V monastir-skem vilajetu se snujejo nove vstaške čete Turčija hoče radi tega razglasiti izjemno stanje tudi v tem okraju, da potem razoroži prebivalstvo.
Turški sultan je v spomin razglasitve turške ustave pomilostil 300 oseb, ki so bile obsojene od vojnih sodišč. Med njimi je tudi več dostojanstvenikov iz dobe starega režima.
240 samostanov na Španskem zapro do 1. septembra. Kralj je že potrdil dotični sklep ministrskega sveta.
Ban dr. Tomašič je poslal predsedniku hrvaško-srbske koalicije Tuškanu pismo, v katerem omenja, da je kralj odklonil njegovo demisijo in izreka upanje, da bo koalicija v zmislu parlamentarnih (f!) načel opustila svojo zahtevo radi odstranitve Aranickega in tako obvarovala narod nevarnih sunkov. Ban prosi Tuškana, naj nemudoma skliče klub koalicije; če sprejme koalicija banov nazor, bi se ban z njo dogovoril o nadaljnem skupnem delovanju. Klub koalicije ima danes, v sredo popoldne sejo. Tu se bo odločilo, če ostane koalicija složna ali ne.
Demisijo hrvaškega bana Tomašiča, je cesar odklonil. To se je moralo itak pričakovati, ker je Khuen Hedervary že davno povedal, da bo cesarju predlagal odklonitev. Hrvaško-srbska koalicija prihaja vsled tega v nove zadrege. Uradne »Narodne Novine« so že pisale, da je s tem rešeno vprašanje, radi katerega je nastal spor med koalicijo in banom, češ cesar je, ko ni sprejel Tomažičeve demisije, izrekel, da ima Aranicki ostati na svojem mestu. Tomašičeva vlada je jezuitska. Za uradna cesarjeva dejanja ni odgovoren cesar, ampak vlada. Ne cesarjeva, ampak vladna volja je po ustavnih načelih, da naj Aranicki ostane. Tomašič pa hoče spraviti koalicijo v precep • Ali podpira Tomašiča dalje pa se sprijazni z Aranickim, pa se na ta način prostituira pred ljudstvom, ali pa odkloni Tomašičevo zahtevo in tedaj bo rekel, da se upira cesarjevi volji. Na vsak način leži slavna koalicija tako slabo, kakor si je postlala.
Pri francoskih dopolnilnih volitvah za generalne svete je doslej izvoljenih 194 konservativcev in pristašev liberalne akcije, 164 naprednjakov, 869 levih republikancev, radikalcev in socialnih radikalcev, 142 združenih socialistov. Treba je 63 ožjih volitev. Konservativci so izgubili 10, naprednjaki 25 mandatov, pridobili so jih radikalci 15, socialisti 18.
Trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo je, kakor se oficielno poroča, že sklenjena. Ker daje pooblastilni zakon avstrijski vladi pravico, uveljaviti pogodbo, čim je sklenjena, bo pri nas takoj veljavna. Na Ogrskem pa jo mora državni zbor še le o-dobriti in potrditi. Uradno se tudi poroča, da je pogodba na enaki podlagi kakor leta 1908., vendar pa v »ožjih mejah«. To se pravi, da se dovoljuje Srbiji veliko manjši uvoz mesa, zato pa dobi tudi avstrijska industrija veliko manjše pogodnosti v Srbiji. Gospod Weisskirchner menda še ne ve, da je trgovinski minister, ampak se smatra za ministra agrarcev.
Rim in Špansko si sedaj vzajemno žugata. Le nekaj je razlike: Špansko žuga bolj z dejanji, Rim pa bolj z besedami. Kardinal Agliardi je v pogovoru z nekim časnikarjem dejal med drugim sledeče: »Velik boj se vodi zdaj in morda je to še le začetek. Menim pa, da ne pride do popolnega preloma diplomatskih zvez med Vatikanom in Španijo. Sicer pa Špansko niti ni v posebno ugodnem položaju. Prepričani bodite, da bodo Karlisti znali braniti samostane in druge cerkvene uredbe proti vsaki nevarnosti’« — Karlisti so stranka, ki hoče odstraniti sedanjo dinastijo in spraviti drugo na španski prestol. Zanimivo je torej, da se zanaša vatikan, ki drugače vedno zagovarja legitimnost, tudi na zarotnike, če misli, da bo tam več profita.
Domače vesti.
Ljubljanske.
— Sodrug Ignacij Pogačar je v pon-deljek nenadoma umrl. Sodrug Pogačar je bil mnogo let uradnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, kjer je kljub mučni bolezni opravljal svojo službo z vzorno vestnostjo ter bil enako priljubljen pri načelništvu, kakor pri članih in zdravnikih. Rajni je trpel vsled padavice in se je radi tega pogostoma čutil nesrečnega. V pondeljek je bil opoldne na kosilu pri »Zlati ribi«; naenkrat ga je pograbila silna slabost in v kratkih minutah je bil že mrtev. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, odkoder bo v sredo ob 6. zvečer pogreb na pokopališče pri Sv. Križu. Sodrug Pogačar zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. Kdor se je namenil, položiti na njegovo krsto venec, je naprošen, naj rajši nakloni dotični znesek njegovim sirotam. Pogačar je jako mnogo delal v krojaški strokovni organizaciji, dokler mu je dopuščalo zdravje in bil tudi nekaj-časa blagajnik ljubljanske lokalne organizacije, vedno pa zvest član socialno demokratične stranke. Bodi mu časten spomin 1
— Dopisnike ima „Slovenski Narod“, s katerimi se res lahko postavljal Posebno odlični so njegovi korespondenti iz Zagorje, ki zalagajo tndi še nekatere druge list za dišečimi plodovi svoje klaverne fantazije. Eden teh pomilovanja vrednih abecedarjev, ki se mu gotovo bolje podaja kozarec nego pero v roki, je nekaj načenčal o »pamfletu«, ki je izšel v našem podlistku ob otvoritvi Sokolskega Doma. Ker ne more stvarno prav ničesar odgovoriti, izkuša svojo slaboumnost nad osebami. Ampak kakor ni njegovo pero za nič, tako tudi njegov nos nič ni vreden. Revše najbrže samo še ni nosilo hlačic, ko se je v Zagorju snoval »Sokol« in prirejal svoje prve slavnosti; avtor našega feljtona pa je imel že takrat več izkušenj, nego jih ima votla glava »Narodovega« čenčarja danes. Saj možicelj še brati ne zna, kajti sicer se ne bi mogel tako blamirati, da bi govoril o pamfletu in o poniževanju zaslužnih mož. Ali pa misli narobemodrijan, da so bili tedanji fajmošter in kaplan v Zagorju s škofom Missijo vred zaslužni za sokolsko društvo? Pri blagoslavljanju zastave je bilo natančno tako, kakor smo pisali, le da radi omejenega prostora nismo mogli navajati še cele vrste podrobnosti. Gre pa le zato, da so bili zagorski sokolaši nekdaj res svobodomiselni ljudje, zdaj pa lazijo — le berite »Domoljuba«! — po noči okrog farovža beračit za kompromise proti socialnim demokratom.
— Ljubljanski in drugi Sokoli, ki so se udeležili sokolske slavnosti v Zagorju, strme, da je mogel »Slovenski Narod' priobčiti o otvoritvi Sokolskega Doma tisto poročilo, ki ga je dobil iz Zagorja. Ker so bili sami navzoči, ne verjamejo, da je sploh mogoče tako nesramno lagati v javnem listu. Sami pripovedujejo, da niso nikjer provocirali socialni demokratje, ampak tupatam par srditih jako mladih velenemcev, tupatam pa kar par pijanih zagorskih Sokolcev, ki delajo na ta način sramoto sokolski ideji. Mi verjamemo, da se udeleženci iz narodnih krogov čudijo, mi pa se ne, ker opazujemo že par let, da nima zagorsko prodano liberalonstvo nobenega drugega orožja proti socialni demokraciji kakor podlo laž, ter da ni »Slovenskemu Narodu« prav nič na tem ležeče, da bi dobival zanesljiva, resnična poročila, ampak da ga sme farbati vsak pobalin, če le stresa svojo nezrelo jezico nad socialnimi demokrati. In da spoznavajo to polagoma tudi tisti, ki sicer prisegajo na »Slovenski Narod«, je prav zdravo in koristno.
— Ljubljanskim mesarjem raste greben kakor kometu rep, kadar je blizu solnca. Te dni je bila kuharica nekega gostilničarja na trgu po meso za gostilno. Oglasila se je pri Kuneju, enem tistih gospodov, ki imajo dovoljenje, da prodajajo meso na javnih stojnicah. Ker je bila kvantiteta zahtevanega mesa večja nego se navadno kupuje za privatne stranke, je vprašal, za koga bo meso. In kuharica, kateri se je vprašanje zdelo
precej naravno, je povedala ime svojega gospodarja. Na to je plemeniti gospod mesar zakričal: Kaj? Za socialista sploh nimam mesa! Za noben denar ne! — Dotični gostilničar je res socialni demokrat, ne pozna pa Kuneja in ni imel sploh nikdar opravka z njim, Vidi se torej, da se našim mesarjem jako dobro godi, če jim ni na tem ležeče, da bi prodajali. Torej niso zvišali cen iz potrebe, nego iz objesti. Dobro je, da vemo to. Gospodom je neprijetno prodajati meso. Poskrbelo se bo torej, da se jim ne bo treba ukvarjati preveč s tem neljubim poslom. Bomo videli, če bodo potem zadovoljnejši. Prepričani pa naj bodo, da se bo to prav kmalu zgodilo in da jim ne bodo nič pomagale intrige.
— Občinske volitve v Mostah je kranjska deželna vlada razveljavila in ukazala, da se reasumira vse volilno postopanje od sestave volilnih imenikov sem, tako da se bodo morali tudi volilni imeniki na novo sestaviti. Pri zadnjih občinskih volitvah v Mostah so propadli klerikalci; ni se posebno čuditi, da jim prihaja Schvvarzova vlada na pomoč.
— Ljubljanski deiavci so dobili v pondeljek ugodno priliko, prepričati se sami, kako falotsko laže tržaška zalumpana narod-njakarija o socialni demokraciji in zdaj šele si bodo mogli sami napraviti pravo sodbo, kadar bodo v »Slovenskem Narodu« čitali oslovske baharije tržaških zizibambul in poniževanja socialno demokratičnih delavcev. Ljubljanskih socialnih demokratov je bilo-približno 380 v nedeljo osebno v Trstu. Približno 760 ljubljanskih oči je torej videlo, kakšen je bil v Trstu sprejem in kakšna slavnost. Zdaj pa naj si ogledajo, kako ba-rabsko poroča o tem tržaška pobalinska narodnjakarija, ki je že od nekdaj smrdljiva sramota slovenskega naroda! Ljubljanski sodrugi so videli, kako široke so tržaške ulice, po katerih se je pomikal sprevod od kolodvora do »Delavskega Doma«; videli so, da je množica, ki je tvorila sprevod, napolnjevala ves prostor od trotoara do trotoara in da se je godba socialistične mladine, ki je igrala na čelu sprevoda, komaj še čula v zadnjih vrstah. Videli so, da je bil ogromni trg pred »Delavskim Domom« ves poln ljudstva. A zdaj prihaja nurodnjakarsko dopisunče, kateremu dovoljuje »Slovenski Narod«, da ga neprenehoma poteguje, pa se laže z naj-predrznejšo nesramnostjo, da je pričakovalo izletnike komaj 150 do 200 oseb in da je ves sprevod tvorilo komaj 600 do 700 oseb !
—	Ker je bilo samih izletnikov iz Ljubljane, Idrije, Gorice in Nabrežine okrog tisoč, si morajo torej narodnjakarski barabe konštrui-rati posebno matematiko, po kateri se da dokazati, da je 6 do 7000 le 6 do 700. In tako spoznavajo ljubljanski sodrugi lahko sami, s kakšno sodrgo se imajo bojevati naši tržaški sodrugi, pa bodo zdaj še laže razumeli, da s tako drhaljo ne more biti nič drugega kakor brezobziren boj.
— Zveza strokovnih društev v Ljubljani posluje že skoro pol leta. Nekatera društva še sedaj niso pristopila zvezi, dasi je nujno potrebno, če hočemo uspešno delovati, da pristopijo ter darujejo neznatni obolos na žrtvenik za skupno delo. Vse tiste strokovne organizacije pa, ki so pristopile, prosimo nujno, da obračunavajo in poročajo vsaj četrtletno o stanju članstva, dalje o tem, kje bi se dalo snovati nove organizacije in na koga naj se zvezno tajništvo obrne. Zvezo smo osnovali zato, da z njo olajšamo težavno delo na tem polju. Vsi dopisi in poročila naj se pošiljajo na naslov: Zveza strokovnih društev v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstr.
Štajersko.
— S Pragerskega. Menda ga ni kraja na Sp. Štajerskem, kjer bi bil zaslužek v primeri s tukajšnjo draginjo tako majhen kakor baš tu. Za danes hočemo podati le sliko razmer med prognimi delavci na Pragerskem. Tukaj imajo sedaj delavci začetno plačo 1-80 K na dan, dočim je na sosednjih postajah začetna plača 2 K in vendar je delo povsod enako mučno in težavno, draginja povsod enaka in vse proge last c. kr. priv. južne železnice. Vozni in tovorni tarifi so tudi povsod enaki, kaj je temu vzrok, da so tako slabe plače? Glavni vzrok je, ker je delavstvo premalo izobraženo in vsled tega ne razume pomena organizacije; da, večina teh delavcev še niti pojma nima o strokovni organizaciji, kaj še le o plačilnih gibanjih. Da takega ni mogoče pridobiti k organizaciji ali vsaj trajno ne, je jasno. Zategadelj je potrebno seči po sredstvu proti tej duševni bolezni, po izobrazbi, poljudnih predavanjih in diskusijah. To je pa mogoče edinole potom izobraževalnih društev. Tudi na Zgornjem Štajerskem, kjer je socializem ven-der najbolj razširjen na Štajerskem, so uvideli sodrugi, da s samo organizacijo ne gre zlahka, da je treba postaviti trden temelj potom izobraževalnega dela. V Gradcu obstoja že nad dvajset let društvo, ki ima v
prvi vrsti nalogo izobraževati široke mase ljudstva zlasti na deželi. To društvo je štelo leta 1908. nad 70 podružnic in vplačevalnic, razširjenih po vsem Štajerskem. Društvo daje ugodnosti kakor ne zlahka katero drugo. Članarina znaša na mesec borih 50 vin. in dvbe člani razun izobraževalnih sredstev še pravno varstvo, bolniško podporo i. dr. Moja misel je, da ne bi bilo napačno, ustanoviti kaj podobnega tudi za slovenske kraje, kakšeo zvezo, ki bi imela lahko tudi v Pragerskem podružnico. Ta bi lahko pridobila ne le tiste železniške delavce, ki še iz katerega koli vzroka niso pri organizaciji, ampak posebno tovarniške in poljedelske delavce, vsaj iz krajev, odkoder se rekrutirajo železniški in tovarniški delavci za Pragersko. (O tem vprašanju objavimo v kratkem članek, prosimo pa tudi druge sodruge, da povedo o tem v našem listu svoje mnenje. Op. ur.).
Trst.
— Tržaški 2izibambu!e so bili v nedeljo na pol blazni, ker je socialno demokratična prireditev tako krasno uspela, kakor še nobena narodnjakarska ne. Najbolj pa je patentirane pretepače bolelo, da se je vse izvršilo v tako vzornem redu, da se je pokazala mednarodna solidarnost delavstva v najsvetlejši luči. Da ni bilo nobenih kravalov, je bilo tem rabukašem hujše ,nego če bi bilo obležalo nekoliko razbitih glav na tržaškem tlaku. In ker ni bilo ves dan nikjer najmanjše provokacije, so jo žalostni junaki zvečer hoteli uprizoriti sami. Seveda nepošteno. Ko je šel velikanski sprevod, ki je spremljal Ljubljančane na kolodvor, po ulici Ghega mimo gostilne zizibambul, so prišli nekateri takozvani »narodni delavci« na prag žvižgat. Naenkrat se je zaslišal iz njihovih narodnja-karskih vrst tudi klic: »Abbasso ščavi!« Odmev pa je takoj prišel v obliki zaušnice, pa take, da se je narodni 'kričač kar zvrnil. Da je infamna provokacija razburila množico, se razume. Ko se je ljudstvo vračalo od sprevoda, pa je bila gostilna provokatorjev za vsak slučaj zaprta. In to je bilo tudi bolje.
—	Narodni voditelji so naučili svoje backe prav čednih manir. Pa jih bo treba od druge strani naučiti, da se je treba med spodobnimi ljudmi spodobno obnašati. • .
— Italijansko prebivalstvo v Trstu, ki je vedelo, da prideta v nedeljo dva posebna vlaka Slovencev v Trst, se je vseskozi dostojno vedlo in ves dan se ni zgodilo nič, kar bi bilo moglo količkaj žaliti izletnike. Z neko naivno radovednostjo so pač gledali rdeče trakove na prsih izletnikov in jih izkušali čitati, tuintam je kdo polglasno povedal dami, ki jo je spremljal: »Lubiana«; tupatam so si pripovedovali, koliko izletnikov je prišlo, a nikjer ni bilo niti neprijaznega pogleda. Ampak zizibambule so morali priti, da se je žvižgalo, zizibambule so morali kričati »ščavil«, da se bo moglo govoriti o »italijanskih žalitvah I« Zdaj se menda nebo nihče čudil, zakaj nastanejo redno rabuke, če pridejo sem narodnjaki in zakaj jih ni, če pridejo socialisti.
— Nekateri narodni župani na deželi imajo o tržaških Slovencih čudne nazore. Tako si n. pr. domišljajo, da Slovenec, ki biva v Trstu, ni in ne more biti nič drugega kot narodnjakar ali pa »naroden« delavec. Samo zaradi teh čudnih nazorov je bilo mogoče, da je poslal občinski urad v Matenji, kjer županuje oče nekaterih tržaških narodnih dam, nekemu tržaškemu delavcu sledeče pismo:
Št, 1281/10.
Gpspod Škerjanc Josip, livar
Matenja 15/VI 1910.
Trstu.
V	Vaše dobro podpisano Vas opozori do pravice, ki jo imate v smislu domovinske postave z dne 5/12 1906 štev. 222 drž. zak. da si tako zase, kakor za Vašo celo obitelj pridobite domovinsko pravico v Trstu, koder bivate od rojstva, zakar se Vam v prigibu domovinski list dopošlje z kojim hodite k društvu »Edinost« ili k »Narodni delavski organizaciji« kder bodo Vam prošnjo napravili in dali vsa potrebna pojasnila.
To blagovolite nemudoma storiti.
Občinsko glavarstvo.
Obč. glavar Kastelic.
Mi bi bili občinskemu glavarstvu v Matenji zelo hvaležni, da nam pove, kdaj je Ijil izdan odlok, ki imenuje N. D. O. ali politično društvo »Edinost« oficielno agenturo za izdelovanje domovinskih prošenj in kdaj ]e bilo nalagano občinam, da morajo pošiljati osebe, katerih se žele iznebiti, k imenovanima društvoma, da jim poskrbe potrebna pojasnila? Mi razumemo, da 'ima Rybarev in Mandičev tast posebno nagnenje do N. D. O. in društva »Edinosti», toda v glavo nam ne gre, kako je neki mogoče prilagoditi županove dolžnosti nagnenju tasta. Zdelo bi se nam, da ima gospod župan samo dolžnost, naznanjati svojim Občinarjem to in ono. Pre-
pustiti pa mora Občinarjem samim (ako ga ti ne prašajo za svet), da se v potrebi obrnejo do oseb in organizacij, ki so jim najljubše in do katerih imajo zaupanje. In gospod tast bi končno vendar lahko vedel, da je v Trstu prav veliko število tistega delavstva, ki ne bi prestopilo praga N. D. O. za nobeno ceno. Za danes torej samo to. V bodoče pa, ako gospod župan ne bo pozabil tasta pri upravljanju svoje službe, se bomo drugače zmenili.
Goriško.
— Solkan. V soboto, 23. t. m. je bil tukaj napovedan shod za ustanovitev mladinskega odseka. Udeležilo se ga je lepo število solkanskih mladeničev. Na shodu je poročal sodrug Petejan v obširnejšem govoru o pomenu in ciljih Socialistične mladinske zveze. Po poročilu se je soglasno sklenilo, ustanoviti odsek zveze tudi v Solkanu ter se je takoj izvolil odbor, ki je sestavljen iz sledečih sodrugov: Predsednik Alojzij Poberaj, tajnik Anton Bašin, blagajnik Avgust Komel, odborniki France Bašin, France Kos, Alojzij Srebernič in Janez Gravnar. Na to je govorilo še več zborovalcev, ki so podajali razne nasvete, kako bi se dalo najbolje agitirati za mladeniški odsek. Sedaj, ko je ustanovitev izvršena in izpolnjena želja mnogih solkanskih sodrugov, je naloga odbora in vseh članov, da se marljivo poprimejo agitacije, da se bo odsek razvijal in izpolnjeval tiste dolžnosti, radi katerih je bil ustanovljen. Solkanski mladeniči, na delo za svojo organizacijo!
— Vrtojba. V soboto, 30. t. m. bo pri nas ob pol 9. zvečer shod zidarjev. Na dnevnem redu je razgovor o organizaciji zidarjev in vpisovanje novih članov. Vsi zidarji iz Vrtojbe so vabljeni, da se gotovo udeleže tega shoda.
— Sovodnje. Organizirani klesarji imajo v torek, dne 2. avgusta ob pol 6. popoldne tukaj shod. Na dnevnem redu je blagajniško poročilo in razne zadeve. Vsi člani so vabljeni, da se gotovo udeleže tega sestanka.
— Nesporazum. Nekateri goriški izletniki so bili nezadovoljni z obedom, ker ga niso dobili tako, kakor so ga bili naročili. To seje res zgodilo, a sodrugi naj uvažujejo, da je ob takem velikanskem navalu, kakršen je bil v nedeljo, tako nesporazumljenje kaj lahko mogoče, zlasti, ker so se naročali različni obedi. Prizadete sodruge prosimo, naj vzamejo to na znanje, pa naj opuste nekoristne kritike. Tržaški odbor je izrazil svoje obžalovanje, da se je primerila ta neprilika. Prihodnjič se bo poskrbelo, da tudi v tem oziru ne bo moglo biti pritožbe.
Dnevne vesti.
Jubilej socialističnega lista. V Gentu v Belpiji je dne 18. t, m. praznovalo glasilo flamskih socialistov »Vooruit« (Naprej) svojo 24-letnico. Kakor vsak socialno demokratičen list je tudi »Vooruit« začel z malim. Pred 25 leti je imel 700 naročnikov, sedaj ima vsak dan 31.000 odjemalcev. Kakor vsak socialističen list je prebil vsakovrstno zatiranje, ki pa vendar ni nič izdalo. Danes šteje Vooruit med najuglednejše belgijske liste sploh; in kakor se razvija njihovo glasilo, tako marširajo socialisti v Belgiji
—	naprej.
Današnjo številko >Rdečega Prapora« dobivajo naši naročniki v novi obliki. List se od današnjega dne tiska v Ljubljani. Ker se radi preselitve niso mogle pravočasno izvršiti vse potrebne tehnične priprave, izhaja list za sedaj po dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto. Da ugodimo željam čitateljev, smo pa ob tej priliki obliko lista znatno povečali, tako da bo vsebina lista mnogo bogatejša nego doslej. Razume se, da zahtevajo te reforme mnogo žrtev; upamo pa, da bodo naši odjemalci vpoštevali naš napor in nam omogočili ne le vztrajanje ob teh reformah, ampak tudi še nov napredek s pridnim razširjanjem našega lista.
Veliki požari. V občini Zala Szent Ivan na Ogrskem so otroci pri igri zanetili seno. Vsled močnega vetra se je požar naglo razširil. Zgorelo je 24 hiš ter mnogo gospodarskih poslopij in živine. — V Marzilji je zgorel hangar trgovske zbornice. Škoda znaša več milionov. — Zgodovinski grad Menloungh na Angleškem je zgorel. Hči lastnika Valentina Blake je storila smrt v plamenu. Dva služabnika, ki sta se hotela rešiti skozi okno, sta smrtno ponesrečila.
Dvoboj. V Larissi je grški poročnik Skandalis v dvoboju ubil konjaniškega stotnika Doxara.
Tudi sarajevski nadškof dr. Stadler je razglasil papeževo encikliko v svojem listu »Vrhbosna« in sicer v hrvaškem prevodu. Stadlerju se ni čuditi. On je med klerikalnimi petelini eden najbojevitejših. V Bosni sicer ni mnogo protestantov, ampak mož si pač misli, da zadene z enciklikinim zmerjanjem indirektno tudi pravoslavne. To pa je zanj duševna mana.
Zakaj se razširja klerikalno časopisje ? Znano je, da imajo klerikalci večinoma najmanj inteligentne pristaše. Saj je človek sploh le v dveh slučajih lahko klerikalec: Ali je nevednež, ali pa je koristolovec. Da nevedni ljudje tudi ne marajo mnogo čitati, je znano. Kako torej, da morejo klerikalci imeti toliko in še velikih časopisov? No, zato ker dobivajo denarja od druge strani. Tako je n. pr. v Avstriji Pijevo društvo, ki nima drugega namena kakor podpirati klerikalne časopise. Ustanovilo se je to društvo leta 1906. Po dveh letih je imelo 29.925 K 57 vin. premoženja, leta 1909. so znašali njegovi dohodki 160.448 K 73 v. To je šlo vse v žrelo klerikalnih listov. A to je le en vir, iz katerega teče denar v klerikalna upravništva. Takih subvencij je še vse polno in tako je mogoče, da živi toliko klerikalnih listov. To bi moral biti nauk za delavce, da bi s svojo močjo povzdignili svoje časopisje, ki ne more imeti takih podpor in daril. A če ne bi klerikalci imeli takega časopisja, tudi ne bi mogli imeti takega političnega vpliva, kakršnega imajo.
Zeppelin poleti na Dunaj zadnji teden meseca avgusta. Prvi polet, ki je bil nameravan, se je odgodil, ker ni bil zrakoplov še dovolj preizkušan. Cesar ima ostati do začetka septembra v Išlu, pa se misli, da poleti Zeppelin radi tega tudi do Išla.
Ateritat na Španskem. Osemnajstletni trgovski pomočnik Posas Ro c a je v soboto po noči v Barceloni streljal na nekdanjega ministrskega predsednika Mauro. Ranil ga je le lahko; zdravniki mislijo, da se bodo rane v štirih do petih dneh zacelile. Lahko ranjen je tudi Maurov spremljevalec Oliviera. Napadalec je pri zaslišanju izjavil, da ni hotel ubiti Maura, ampak le dati mu nekaj za spomin zaradi brutalnosti, ki so se vršile na njegov ukaz, ko je bil ministrski predsednik.
Veliko neurje v severni Italiji. V soboto popoldne je divjala nad severno Italijo strašna nevihta, ki je povzročila zlasti v Saronu in okolici velikansko škodo in uničila tudi mnogo človeškega življenja. V Saronu so razdejani dimniki vseh tovarn; v mestu ni ostala ne ena hiša nepoškodovana. Tukaj so poleg enega mrliča našteli mnogo ranjenih. V Solariju so potegnili 14 mrtvih izpod razvalin. V Bustarciju je 10, v Ksola-riju 14 mrtvih in 90 ranjenih, v Mosciano Milanese 15 mrtvih, v Vasanghelli je podrta predilnica ubila osem osed; v Aloni jih je tudi v predilnici poginilo troje. V Maneri je strela ubila dve osebi. Ranjenih je v teh krajih mnogo sto oseb, materialna škoda pa znaša nekoliko milionov.
Parnik Tejtsurejmaru, ki vozi med Daljnim in Kobejem, se je v nedeljo blizu korejske obale pogreznil. Od 246 potnikov, ki so bili na njem, se jih je rešilo komaj štirideset, ostali so utonili.
Kadar bo vsak sodrug naročnik »Rdečega Prapora«, bo naša stranka sila, ki je nasprotniki ne bodo več poizkušali izzivati. Čast in ponos zahtevata, da je vsakdo naročnik. Torej, kdo še ni?
Papeževo encikliko so v nedeljo pri vseh štirih vratih svetoštefanske cerkve na Dunaju delili v nemškem prevodu. Razdajanje je vodil benediktinski pater grof Galen, veliki prijatelj Gessmannov. Enciklika je bila natisnjena v »Listu sv. Bonifacija«, a dodan jej je bil še članek, ki posebej zmerja reformacijo in protestante. Nepoštena hinavščina rimskega klerikalizma se ni mogla očitneje razkrinkati nego s tem dejanjem. Najprej napiše »sveti« oče v zavesti svoje »nezmotljivosti« pisarijo v pobalinskem tonu. Ko se mu stopi na kurje oči, začne piskati in cviliti pa prisegati, da ni mislil nikogar žaliti, da je vse skupaj le neljub nesporazum, obljubuje, da se enciklika ne bo razglašala in skriva svojo nezmotljivvst kakor pes ukradeno kost. Namesto njega pa prihajajo škofi, pa objavljajo, kar je njih najvišji glavar obljubil, da ne bo objavljeno. In ko se jim pokličejo v spomin papeževe besede, se izgovarjajo, da se je spis objavil le v škofijskih listih in le v latinskem jeziku, katerega ljudstvo itak ne razume. Komaj se poleže razburjenje radi takega jezuitizma vsaj deloma, pa prileze tak grofovski pater, pa deli bla-tilno pismo nalašč med ljudstvo in da izgine vsak dvom, še dodaje komentar, da je v encikliki res tisto robantarsko zmerjanje, ki je razburilo ljudstvo. Vse take nesramnosti si pa sme dovoljevati pri nas edini klerikalizem. Radi bi vedeli, kaj bi se zgodilo delavcu, ki bi se upal postaviti pred šen-klavško cerkev pa tam razdajati »Rdeči Prapor«. Ampak pater grof Galen, list svetega Bonifacija, kajpada, to je kaj druzega! Pa naj še kdo verjame, da so v državi enake pravice za vsel
Žrtve neurja na Ogrskem. Iz mesta Dees v županiji Szolnok Doboka se poroča, da so nalivi po vsej županiji povzročili velikansko škodo. Petindvajset ljudi je mrtvih.
Učitelji slepcev imajo na Dunaju svoj 13. mednarodni kongres. Velika je udeležba iz Avstrije, Nemčije, Rusije in Grške.
Čeden policist. V Debrecjnu |o zaprli redarja Aleksandra Farago, ker je po noči z nenravnim namenom napadel mlado ženo nekega tovarniškega delavca. Izvedelo se je, da ima že več takih grehov na vesti.
Delavsko gibanje.
Krojači v Belovaru na Hrvaškem so predložili delodajalcem mezdne zahteve. Krojači naj ne potujejo v Belovarl
Livarji, pozor! V Trstu so vložili delavci v vseh livarnah spomenico z mezdnimi zahtevami, ki še ni rešena. Radi tega so vsi livarski delavci naprošeni, naj ne sprejema,o v Trstu dela, dokler ni to gibanje končano.
Izpor v moravski tekstilni industriji je končan. V ponedeljek popoldne je bilo v Brnu odločilno pogajanje, kateremu je predsedoval obrtni nadzornik Herčka. Snažil-cem, ki so prvi stopili v stavko, radi katere se je izprlo delavstvo 43 tovarn, so dobili
2	kroni tedenskega dodatka na mezdo, 10 odstotkov zvišanja za delo ob praznikih, ter se uvrste v višji razred bolniškega in nezgodnega zavarovanja. V Delavskem Domu v Brnu je bil med tem velikanski shod delavstva. Na željo okrajnega glavarja se je po brnski okolici, kjer stanuje večina tekstilnih delavcev, razglasil konec izpora z bobnom. To je menda prvi slučaj v Avstriji, da se je zmaga delavstva razglasila na tak način.
Budimpeštanske delavske organizacije so pcslale v pondeljek deputacijo s predsednikom strokovne komisije na čelu k ministrskemu predsedniku Khuenu Hedervaryju. Deputacija se je pritoževala, da se je doslej društvena in zborovalna pravica delavcem samovoljno krajšala in je prosila, naj se poskrbi, da bo veljal zakon tudi za delavce. Nadalje je prosila, naj se ne z^vlači potrdilo pravil novih delavskih organizacij. Ministrski predsednik je dejal, da je njegova želja, da se izvajajo zakoni za delavce v svobodomiselnem duhu in je obljubil, da se bo vedno oziral na želje delavstva. (Khuen??)
Na ameriški železnici Grand Trunkh se stavka razširja. Družba razglaša, da so stavkarji hoteli spraviti neki vlak iz tira. To bo najbrže le pretveza; družba je namreč zahtevala od guvernerja vojakov proti železničarjem. Teh pa ni dobila. Če bi bili stavkarji res tako nasilni, bi bil guverner gotovo izpolnil željo družbe, kajti ameriške oblasti vedno rajše pomagajo kapitalistom kakor delavcem.
Najboljša ura sedanjosti: Zlata, srebrna, tula, nikel-nasta in jeklena se dobi samo pri
H. Suttner,
Ljubljana, Mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
Tovarniška varstvena znamka
jIKO1
ta je prijatelj naš pravi, ki nas krepi, Da smo čvrsti in zdravi! Želodčni likšr »FLORIAN« ne slabi in ne omami, kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do delat
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 ,	,	4	80
Naslov za naročila: ,FRORIAN“, Ljubljana.
^	11	...	iii	i—	\d
Svarilo pred ponaredbami.
p
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani naznanja vsem svojim članom tužno vest, da je njen večletni uradnik
Ignacij Pogačar
danes opoldne po dolgi mučni bolezni v 36. letu nenadoma umrl. Pogreb bode v sredo, dne 27. t. m. ob 6. zvečer iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, 25. julija 1910.
Našim somišljenikom priporočamo:
Ilirija in Fraxin kremo
za črevlje.
Ciril in Metodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko Giril-Metoda ter Folerin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvornica ke-52—28	mičnih izdelkov
Golob & Volk, Ljubljana.
I.Jax&sin
Ljubljana Danajska cesta 17
priporoča svojo boogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt ZPisalni s “troji „-A-cLle:rcc
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Kavarna
,Unione v Trstu4
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
Koncerti
Slovenske filharmonije
se vrše do 15, septembra
vsak dan
tt hotelu ,Tivoli*.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob pol 10.
dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer.
Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer.
14-7 Vstopnina vselej prosta.
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in plakaterskega podjetja, snaženje stanovanj in okenj
Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 6
52—9	izvršuje
vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah«
Gostilna ,Pri paiyu‘
26-18 Vegova ulica št. 10
se priporoča za mnogobrojen obisk
lastnik Leonardo Galante
ima najboljše pijače: dobiva se izboren »pelin-kovac«, goriška, istrska, dalmatinska vina in dolenjski cviček po naj nižji ceni.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
52-17	v	Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničič Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
Kmečko-delavska gospodarska zadruga
Dobravlje -	pošta	sv. Križ, Goriško	-	Dobravlje
priporoča svojo
bogato zalogo izbornih vin.
V Ljubljani	ima zalogo	v Vodmatu „pri Mraku“	Po cenah	je
vprašati v	prodajalni	„Konsumnega društva za	Ljubljano	in
.	:	okolico“,	Vodmat, Bohoričeva ulica	:
yj'f'f'f	-f	|	Tfr	f	'f	>'	'f	'f 'f 'f j -f -f 'f 'f 'f j	pjf	'f	Tj?	tJt	tJt	Tf:
%
%
m
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije cesta ii (Kolizej)
Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetnišKega blaga.
Izvršuje vsa mizarska stavbna dela.
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.
%
%
m
Prvi kranjski pogrebni zavod
»
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10.
Ustanovljen leta 1868.	26—10	Telefon štev. 97.
Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah. Imitirane kovinskolesne krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst. v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venci s primernimi trakovi z napisom
in brez napisa.
Priporočamo našim gospodinjam pravi	kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.	s
išižšB
fflj USJ	M. mr« U, 11161, 5: t L V.
wm
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon, štev- 168. V LJUBLJANI Telefon štev. 168 _
priporoča svoje
"i:—",-t	izborno pivo v sodcih in steklenicah. =
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
52—19
1	 Stopnice, balkoni 1 spomeniki	1 Kranjska betonska tvornica Tribuč&Komp.1	l 1 Cementne cevi v vseh dimenzijah
stavbeni okraski i. t. d. i i	-	v Ulj u.blja.ni. 		 10_9 J	barvaste plošče i i. t. d. 	 -	 -■
mr
Potniki v severno in južno Ameriko
-31	vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO-AMERIKANil
Trst - Newyork, Buenos Aires - Rio de Janeiro z najnovejšimi hrzoparniki z dvema vrtenicaraa, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavoin, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.