3 Velja po pošti: eb
.a celo leto napre] .	K 28'—
za pol leta » .	» 131—
za Četrt » » .	» 6*50
ga en meseo > .	» 2*20
sa Nemčijo oeloletno	» 29'—
*a ostalo inozemstvo	» 35'—
es V upravništvu: si
Sa oelo leto naprej . K 22-40 M pol leta » . » U-20 sa četrt » » . » 5-60 ■a en meseo » . » 1*90 Za po»ll)onje na dom 20 v, aa ■eacc. — Posamezne Stev. 10 v.
SLOVENEC
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): ia enkrat......po 18 w
sa dvakrat aa trikrat . . . sa več ko trikrat
13 10
• 9 »
V reklamnih noUoah stana enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratneu objavljenjn primeren popnat
vsik dan, lzvzemšl nedelje la pr/azniko, ob S. url popoldna.
OT Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/m. Rokopisi sa no vračajo; nefranklrana pisma sa M mm sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. mm
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. " "Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. ==■== Upravnlškega telefona štev. 188. =====
Današnja številka obsega 6 strani.
0 položaju.
(Ljubljana, 3. novembra 1909.
Uradni brzojav javlja, da so dobile cesarjevo sankcijo jezikovne postave, ki so jih sprejeli nižje-avstrijski, gornje-avstrijski, solnograški in predarlski deželni zbor.
Bienerth še vedno ni opustil svojega načrta, da se prične pogajati s Cehi in Nemci 'zaradi češkega deželnega zbora. Pogajanja prične že prihodnji teden. Konference bodo imele značaj predposveto-vanj. Iziključeno ni, da posreduje Glabin-ski. Čehi odločm> naglašajo, da pred nemško obstrukcijo ne odnehajo. Če se ne doseže sporazumljenje, se državni "zbor sploh ne skliče.
Prvotno so nameravali sklicati sejo parlamentarne komisije za danes. Zdaj so sklenili, da se skliče pozneje. Korespondenca »Centrum« poroča, da se brezdvoj-be sklene, da se »Unija« ne udeleži nobenih pogajanj % Bienerthom. Baje hočejo prevzeti posredovanje krščanski socialci, ki niso zavzeti za uradniško ministrstvo. Krščanski socialci bi namreč radi za vsako ceno ^rešili Bienertha.
Na Češkem se vrše shodi, na katerih se protestira zaradi sankcioniranja. »Den« je bil zaplenjen, ker je objavil govor posl. Mastalke, ki je obsegal nekaj izvajanj pro-jf ti kroni. Okrajni odbori in občinski zastopi 'na Češkem namerava-jo vprizoriti velike .proteste proti sankciji šolskih postav. Praški občinski svet namerava odpraviti dvojezično uradovanje.
»Zeit« poroča, da namerava Schreiner odstopiti, ker so nemške stranke same nevoljne nanj. Nemci se celo boje, da odpravijo nemško krajansko ministrstvo, kakor sploh vsa krajanska ministrstva razven gališkega.
Brzojavno je včeraj povabil dr. Pat-tai na Dunaj za danes člane ustavnega, legitimacijskega, davčnega, uimskega in odseka za poslovnik, da se odseki konstituirajo. Nadalje bodo 'zborovali odseki za razbremenitev zemljišč, justični. železniški, gospodarski in socialno - politična komisija. Polovica vseli poslancev ostane zbornici. Justični odsek je sklican 4. t. meseca.
V Pragi se vrši danes manifestacijski shod vseh čeških poslancev s Češkega, Moravskega in iz Šlezije z ozirom na sankcijo deželnih jezikovnih postav. Shod bo strogo zaupen. Pečal se bo s taktičnimi vprašanji.
»Slovanska korespondenca« poroča, da je vzbudilo pozornost, ker se ni dr.
Brafu pridržala služba, kakor je bilo dosedaj običajno pri vseh osebah, ki so bile z uradniških mest imenovane za ministre. Braf se poda na daljše potovanje v Italijo.
»Vindensky Dennik« piše z ozirom na sankcijo jezikovnih postav:
»Stališče češke delegacije nasproti Bienerthu je dano, če bo poizkušal po ovinku češkega deželnega zbora omogočiti delomožnost državnega zbora. Češka politika je sicer napravila pod Badenijem mnogo usodepolnih napak, a ne verujemo, da napravi zdaj napako, in se pogaja s tisto vlado aLi tistim vladnim šefom, ki ji je iztrgal kos narodne pravice iz žrela. Baron Bienerth mora ostati češki ipolitiki mož, s katerim se ne razpravlja.«
Včeraj smo že naglašali, da nemško časopisje ni nič kaj posebno veselo svoje sedanje zmage. Tudi vladno ne. Medtem, ko se zavzema n. pr. sobotna »Zeit« za sedanjo vlado, objavlja v svoji prilogi karikaturo, na kateri sta naslikana vojni mi-j nister Schonaich in Bilinski z zavezanim očesom. Schonaich se norčuje iz Bilinskega, češ, da ob srbski aferi ni nihče drugi dobil bunke, kakor on. Še hujše se norčuje iz Bienerthove vlade neki drugi humo-ristični list. Objavlja podobo, ki kaže grobne spomenike vlad Becka, Gautscha in Korberja. Z vencem v roki je naslikan Bienerth, kj se pride poklonit s celim kabinetom manom prejšnjih vlad. Bienerth globoko vzdihne: »Še živim, a kako življenje!«
Avstrijske politike skrbi tudi carjevo potovanje v Italijo. Boje se, da se ustvari rusko - srbsko - italijansko - francosko-angleška zveza proti Avstriji in Nemčiji. Nekaj listov je priporočalo Aerenthalu, naj sklene zvezo z Japonsko. Bienerthu bi seveda tudi to nič ne pomagalo . . .
Namesto antisemitizma — antislavizem. — Prevelika skrb Mažarov za omiko Slovakov. — Pruska nasilstva. — Poljski dobrotnik in ruska dobrotnica. — Kmečke zadruge na Srbskem.
Vnema, s katero podpirajo židje in ves židovski tisk — piše brnski katoliški »Hlas« — strastne napade nemških nacio-nalcev in krščanskih socialcev na češko narodnost na Spodnjem Avstrijskem, je iahko umljiva za tistega, ki opazuje, kako < jc izginil iz vrst krščanskih socialcev antisemitizem od tiste dobe, .kar so začeli ščuvati zoper Čehe ter tako izpremenili
i svoj antisemitizem v antislavizem. Zidje zdaj lažje dihajo, ko se za nje antisemiti nič ne brigajo, keHmajo polne roke dela z agitacijo zoper Čehe. Zavoljo tega so
židje nemškim antisemitom hvaležni in se vesele, da nemški krščanski socialci grejo zdaj z »židovskimi 'hlapci« v eni vrsti. Da, nemški krščanski socialci so si osvojili že vse slabe lastnosti nemških liberalcev in to navdušuje Žide, ki so itak bili vedno zoper Slovane. Drugo vprašanje je, kako se bode nemškim antisemitom v družbi z »židovskimi hlapci« godilo. Odgovor je lahek; njihovo življenje bode pokončala ista bolezen, ki je pokončala življenje nemških liberalcev, ali, kakor se na Dunaju glasi njih oficielni naslov »židovskih hlapcev«. Dunajski antisemitje niti ne opazujejo, kako sami delajo za židovske liberalce in brezverske nacionalce. Svoja dosedanja načela, zlasti pa krščanska načela, nemški »krščanski socialci« oroč mečejo eno za drugim. Danes je antislavizem njih edini program. To je program nekrščanski, ker je naperjen zoper kristjane, in to dobre kristjane. Slovani so vsaj boljši kristjani, nego Nemci s svojim >Proč od Rima!« Za udejstvovanje ne-krščanskega programa ni treba krščan-sko-socialne stranke. Ravno zbog tega si kopljejo nemški krščanski socialci svoj grob po svojem antislavizmu. Židovski liberalci in nemškonacijonalni brezverci bodo njihovi dediči.
XXX Sami Mažari se že radi tega pohujšujejo, da gospodje Košutovci v mažarskih krajih ljudsko šolo popolnoma zanemarjajo in v slovaških krajih ustanavljajo eno državno mažarsko šolo za drugo, dočim' v čisto mažarskih krajih tisoči otrok ne morejo obiskovati šolo, ker ni učiteljev in šol. Pred kratkim je prišlo na dan, da v Miškolci nekoliko sto mažarskih otrok nima šole. Sedaj so slovaški listi zopet objavili škandalozno vest, da v čisto ina-žarskem Kečkemetu 3600 za šolo godnih otrok radi pomanjkanja šol raste kakor inast v gozdu. In mažarski politiki na le-ta vnebovpijoč način širijo kulturo med svojim lastnim mažarskim narodom, trudijo sc širiti kulturo med Slovaki! Preteklo ieto ni hodilo na Ogrskem 650.000 otrok v šolo, ker ni bilo šol. Samo v maržarskih krajih manjka več nego 4000 ljudskih šol.
XXX Nedavno je bil iz Prusije izgnan poljski delavec Kosina z družino vred, četudi je bil miren mož ter je delal v veliko zadovoljnost svojega nemškega delodajalca. Pred izgonom je bila cel dan vsa njegova družina zatvorjena v zaporu, navzlic temu, da je bila žena Kosine, ki je pred tremi tedni porodila, še bolna. Delodajalec Kosine, Nemec, se je zaman trudil izgon preprečiti; najbolj zanimivo pri celi zadevi je to, da pri nobenem uradu niso vedeli
delodajalcu povedati, zakaj je bil pravzaprav Kosina izgnan. — V Dortmundu na Vesffalskem so sodnija in tudi zdravniki sooznali nekega policijskega uradnika Wentzla za umoboinega in zato so ga vpokojili. Le-ta uradnik je pa dolga leta nadzoroval »poljsko gibanje« v dortmund-skem okraju in vsled njegove ovadbe ja bilo mnogo Poljakov obsojenih k denarni globi ali pa k zaporu. Dokler je ta uradnik preganjal samo Poljake, je bilo vse v redu. Ko je pa preganjal Nemce, proglasili so ga za umoboinega ter ga odstranili. — V Verne pod Langendreerom na Vestfal--kem si je tamošnje društvo poljskih delavcev nabavilo bandero s podobo Matere božje čenstohovske in z napisom »Kraljica poljske krone, prosi za nas!« To bandero, ki je bilo v cerkvi blagoslovljeno, je tamo-šnja policija smatrala kot »ščuvalno ir» agitacijsko sredstvo za narodno-poljske težnje« ter ga je prepovedala javno rabiti.
XXX
Nedavno v Odesi umrli Poljak Kon-stanty Wolodko\vicz je v oporoki daroval velik del svojega premoženja — 373 tisoč rubljev — v dobrodelne in prosvetne namene. Kakor »Dzienik Kijowski« poroča, bode od te vsote dobila akademija umetnosti v Krakovu za vzdržavanje poljskega znanstvenega oddelka v Rimu 8000 rubljev, lvovsko vseučilišče za štipendij Wolodkowicza za dijake ruske narodnosti, ki so rojeni v Galiciji, za daljše študije 36.000 rubljev, katoliško zavetišče v Odesi 25.000 rubljev, katoliško dobrodelno društvo v Odesi 120.000 rubljev, katoliške cerkve v Odesi 70.000 rubljev, glasbeno društvo v Varšavi 10.000 rubljev, podolsko kmetijsko društvo v Viniev 20.000 rubijev. — Te dni je umrla v Peter-burgu vdova po veletrgovcu z briljanti A. D. Ivanova, ki je tudi skoraj vse svoje ogromno premoženje darovala v prosvetne in dobrodelne namene. Največji del — eden milijon štiristo tisoč rubljev — dobi peterburško trgovsko društvo. Od te svo-te bode se 400.000 rubljev izdalo za ustanovitev vzornega zavetišča za onemogle ženske, spadajoče k trgovskemu stanu v Peterburgu in za učni zavod, v katerem se bodo vzgajali otroci revnih trgovcev. Od obresti ostale svote — enega milijona rubljev — bode se omenjeno zavetišče in učni zavod vzdrževal. Razun tega je dobrotnica določila 440.000 rubljev za ustanovitev in vzdržavanje kmetijskega in obrtnijskega učilišča v romanovo-boriso-glibskem okraju. Društvo trgovskih pomočnikov in postrežčekov je dobilo 50.000 rubljev, jaroslavsko dobrodelno društvo pa 25.000 rubljev. Enako svoto je dobilo tudi društvo ruskih zdravnikov. Vse bri-
LISTEK.
Onkraj Gorjancev.
(Dalje.)
INedaleč od vasi Zuniči je nek mlin in Pri mlinu čoln, ki vozi čez Kolpo. Tu smo se prepeljali čez vodo na hrvaško stran in Potem smo šli peš dalje po silno slabi poti, dokler nismo prišii na veliko cesto, ki Pelje i'z Karlovca v Reko in potem po tej cesti dalje do župnije Prilišče. Ko smo šli od Kolpe, sem zapazil, da se pred nami zvija nekaj velikega in belega med grmovjem. Stopamo hitreje in kmalu dojimo tri Hrvatice, neko staro žensko in dvoje malih dekletec. Vse tri so imele na »lavi velikanske bele zavitke, tako da sta tekletci izgledali od daleč skoraj kakor 'grotnni beli gobi. Telesci sta se popol-ioma skrili pod ogromnimi zavitki. Vpra-»al sem žensko, od kod gredo in mi je odgovorila, da od nekega shoda ali božje 'oti, a nisem dobro razumel od kje. Na 'Sak način so se dobro založile s popotno 'ftljago za tako malo časa. Uboge glave, so nosile toliko na sebi. Menda spada k Orodni šegi, da se vzame tudi ako se gre 'lino za nekaj dni na pot vse svoje imetje sabo. Spustil sem se z materjo v pogo-
vor, razumela sva se brez posebne težave, dasiravno sem jaz govoril slovensko ona pa svoje hrvaško narečje. Bila je jako zgovorna in mj je z vso prijaznostjo pojasnjevala, karkoli sem jo vprašal. Samo. ko sem je vprašal, čemu jemljejo tako ogromne cule seboj na pot, mi ni mogia dati nobenega pravega odgovora: Tako se nosi, ker je taka navada. — Drugega pojasnila nisem mogel dobiti.
Med Slovenci tostran Kolpe in Hrvati onostran je narodopisna razlika majhna. Slovanske narode je razdelila zgodovina, politika, kulturni uplivi itd. Prvotno se prehajala posamezna slovanska plemena stopnjema in skoraj neopažena drug v drugega. Med Čehi in Poljaki, Poljaki in Rusi, Slovenci in Hrvati, Hrvati in Srbi, Srbi in Bulgari, tudi Čehi in Slovenci itd. ni bilo začetkom nobene ostre meje, ampak eno pleme se je polagoma zlivalo in prehajalo v drugega. Sele ko so se na posameznih točkah slovanskega sveta začele vstanavljati velike politične skupine — države, pričenjali so tudi nastajati posamezni slovanski narodi. Ime »narod« je pomenilo skupino vseh plemen, ki so se zlila v eno državo. Plemena, ki so prišla pod vlado kijevskih ruskih knezov, so sc ulila v en narod »ruski«, plemena, iz katerih je Boleslav Hrabri sestavil poljsko . državo, so tvorila narod »poljski« itd. I Ako bi, recimo, Moravska ostala trajno
združena s poljsko državo, bi sedanji Mo-ravci rekli, da so del poljskega naroda, posluževali bi se poljskega pismenega jezika, dasiravno bi ostali isti ljudje kot so sedaj in govorili med sabo isto narečje, samo politično prepričanje bi imeli drugo. Ako bi hrvaško pleme pridružilo k svoji vlasti, recimo, tudj ves svet do Gorjancev ali še dalje, bi ti ljudje seveda ostali isti kot so seclaj, toda prištevali bi se hrvaškemu narodu in bi se reklo, da govore hrvaško narečje. Ako bi pa obratno takozvanj Kajkavci ne prišli pod hrvaško državo, ampak stopili v politično zvezo z drugimi slovanskimi deželami, bi jih ■sedaj smatrali za podnarečje slovensko.
Seveda so pozneje posamezne slovanske države prišle pod različne kulturne vplive, zgodovina je različno nanje delovala, tudi zemljepisna veda je povzročila svoje, da je kulturna razlika med posameznimi Slovani postajala vedno večja. Toda prvi uzrok, da so se Slovani razdelili na gotovo število narodov, je bila politika in ne jezik niti kultura. Stari in šc vedno nedognani prepir koliko jc slovanskih narodov in kako daleč sc raztezajo posamezni narodi in kje jc med njimi meja, se ne bo nikdar dal dognati teoretičnim potom, ampak samo s praktičnim delovanjem. Kajkovei so Hrvati zato, ker jc bilo hrvaško pleme tako silno, da jih ie podse spravilo, Belokranjci so Slovenci,
zato ker jih hrvaški vladarji niso podvrgli. Kolpa je meja med slovenskim in med hrvaškim narodom zato, ker je meja med kranjsko deželo in med hrvaškim kraljestvom.
Ko sem prekoračil Kolpo, nisem imel zavesti, da sem prišel med drug bratski narod slovanski, ampak, da sem prekoračil mejo druge politične skupine slovanskih plemen. Narodopisno pač ni večja razlika med prebivalci to in onstran Kolpe, kakor n. pr. med prebivalci to in onstran Gorjancev. Seveda če odštejemo uplive katere je tekom časa imela šola, politična uprava, cerkcv itd. Truditi se moramo, da s sinotrenim delovanjem popravimo, kar je tekom vekov med Slovani pokvarila politika in to ne s teoretičnimi razpravami, ampak s praktičnim delom. Kolpa ni meja dveh narodov, ampak dveh političnih skupin. Postavimo mostove čez Kolpo, združimo se v enotnem delovanju in polagoma se 'bomo združili tudi narodno. Tako smo toraj šli delat most, ali vsaj brv čez 'Kolpo, kolikor je meni znano prve te vrste. Šli smo namreč na Hrvaško vstanavljat izobraževalno društvo, po pravilih naše krščansko socialne zveze.
Nekaj časa smo sij toraj od Kolpe med grmovjem po jako slabi ipoti, ki je bila bolj podobna kozji stezi. Kmalu pa smo prišli na veliko cesto ki drži iz Kar-
zbor in tenorsolo (g. Ernesto vitez Cam-' marota) s spremljevanjem orkestra. 8. Iv. pl. Zaje: »More«. Glasbena slika 2a moški j zbor s spremljevanjem orkestra. — Vse skladbe vzporeda so izvirne hrvatske! —^ Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Cene prostorom: Sedeži po 5, 4, 3 in 2 kroni, stojišča po 1 K 60 h, za dijake po 60 h se dobivajo pri gospej Češarkovi v Šelen-burgovi ulici in na večer koncerta pri blagajni. Besedilo s podatki o skladateljih in »Kolu« brezplačno istotam. — Po koncertu v dvorani prosta zabava, pri kateri svi>-ra »Slovenska Filharmonija«. Vstopnice za koncert večajo tudi za prosto zabavo, 'brez njih 1 krona vstopnine. '
Dnevne novice.
-f- Novi naklepi proti Slovencem. Prihodnji mesec se sestanejo v Celovcu nemški narodni sveti iz Štajerske, Kranjske in Koroške, da sklepajo o sredstvih proti 'Slovencem ob južnih jezikovnih mejah. Na posvetovanje pridejo tudi državni poslanci in ministri.
+ Oražnovo pivo deluje. Liberalna stranka je stopila zadnji čas v znamenje Oražna. Mož, ki v slovenski javnosti uživa samo pomilovanje in za katerega bi bilo bolje, da bi se skril v tak kotiček, da bi ga niti solnce ne našlo, se je v Gradacu pred par Mazelletovimi hlapci^ napihoval, da mora deželni glavar pl. Šuklje svoj mandat odložiti! Kakšna mora biti politična morala stranke, ki pošilja v boj zoper deželnega glavarja človeka, ki ga povsod drugod niti pol dne v organizaciji ne bi trpeli? Septembra lanskega leta je s širokimi ustmi podil iz dežele zadnjega Nemca, tisti, ki so s kamnom šli na ulico, so bili razvneti po njegovih besedah, v dežel, zboru je baronu Schwarzu v znamenje svoje mučeniške nature kazal krvavo manšeto in rjul kakor da bi moralo vseh Nemcev in vlade, če ne celega sveta, v par minutah konec biti. Ne dolgo za-tem pa je mož, ki je bil Slovenstvo rešil nemških krempljev, svojo pivovarno z velikim profitom prodal Nemcem, živi zdaj od nemške rente in letos ni baronu Sclnvarzu kazal rdečih manšet, marveč je tiho sedel v zatišju in svojo narodnost tiščal v žepu. Take vrste politik pa zdaj brzojavlja nemškim listom, da je v Gradacu zahteval, da pi. Šuklje, kranjski deželni glavar, ki mu kak Oražen niti jermenov pri črevljih ni vreden zavezati, odstopi! Še živina se mora krohotat i, če to sliši.	•• i v.
+ Slovenski občinski zastopi, kirbo-ste meseca listopada delali proračune za leto 1910., blagovolite se spomniti našega narodno - obrambnega sklada s kakim doneskom. Posnemajte nemške občine, ki ipo vrsti druga za drugo podpisujejo dc>-neske za Roseggerjev sklad.	m
+ Nemški kmetje in delavci za Schul-verein. Nemški časopisi s ponosom beležijo, da je pri podružnicah njihovega Schuvereina do polovice kmečkega in delavskega ljudstva. Naj bi bilo tako razmerje tudi pri našem novem narodno-obrambnem društvu!
-f Naši denarni zavodi ne pozabite našega narodno - obrambnega sklada. Danes je prišla nujna prošnja iz Koroške.
+ Zgradba ličke železnice je gotova stvar. Zgradbo prično prihodnje leto, dasi Mažari ne žele te železnice. Skupno vojno ministrstvo odločno zahteva zgradbo, iz ' strategičnih razlogov. Gradili bodo najprej progo Ogulin-Vrhovine-Gospič-Knin.
+ Od državne železnice. Cesar ie podelil Leopoldov red Avgustu pl. Ruffu, dvornemu svetniku in ravnatelju državnih železnic v Trstu povodom vpokojenja. Imenovani so: vladni svetnik A. Galam-bos za dvornega svetnika in ravnatelja
državnih železnic v Trstu; Kordin Josip (rodom Ljubljančan), nadzornik generalne inšpekcije državnih železnic, za vladnega svetnika in podravnatelja državnih Železnic v Trstu; dr. Foregger Alfonz iz Beljaka za podnačelnika pri komercialnemu oddelku žel. ravnateljstva v Trstu; Schmidt Hermann, stavbni komisar v Trstu, 5?a podnačelnika c. kr. žel. vzdrževalne komisije na Jesenicah. Premeščen je riadinspektor Rudolf Schmidt iz Trsta k severni zapadni železnici.
+ »Narodna vojska« na Hrvaškem. Rosegger tudi pri Hrvatih ni ostal brez vpliva. Sprožila se je misel, da naj se odzove'1000 Hrvatov, ki vsako leto dajo ali mfed svojci nabero po 100 K za istrsko družbo šv. Cirila in Metoda. To naj bi bila hrvaška narodna vojska; vsak član te vojske naj bi dobil od družbe poseben znak. Odzvalo se je že mnogo rodoljubnih Hrvatov.
— Za čast slovenskega jezika. Iz
Mirne se nam piše: Odkar se je gradila železnica,, opažamo, da se je posebno pričela šopiriti nemščina po Mirni. Ze pred želcznipo se je, žialibog, marsikateri Mi-renčan rad pobahal s kako popačeno nemško besedo. Da, celo obrtniki imajo v popolnoma slovenskem kraju — čujte in strmite! — popolnoma nemške napise, n. pr. Johann Vidgoj, Reitz, Johann Schmolz, da. celo naš Schuller, ki je drugače vrla in blaga duša! O Johannu Schmolz-u ne govorimo, ker ga vsakdo .pozna ter nam je sploh premalenkosten. Svetu pa moramo omeniti posebno Marina Matija, sedlarja in posestnika stare šole. Ta človek j>? bil par let v Celju, Gradcu in morda še kje drugod. Slišalo se je večkrat, da je sma grofa Barbota pozdravljal na cesti: »Heil und Sieg!« — Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! — Nad vse čudno se pa obnaša naš Bogomir Malenšek. Skrajno naduti sovražniki nas Slovencev — železniško podjetniško osobje — je prigovorilo, da je ta človek prišel k nam, ker zagrizeni nacijonalci niso hoteli hoditi v slovenske gostilne. Nazadnje so se skregali ž mirm se tožarili ter ga pripravili skoro na beraško palico. Slovenci nismo hoteli zahajati v nemško »kantino«, Nemci tudi ne, in tako je Malenšek živel le od dobrih ljudi. Končno se mu je posrečilo, da je dobil v najem grajsko gostilno na Fužini tik Mirne. Blaga Planinšek in Schullerjev Alojzij sta mu toliko posodila, da ie kupil najpotrebnejše. Prav tako, da tujer vsaj Spoznajo, da smo Slovenci usmiljenih src. .— Komaj se je malo opomogel, že je pokazal rožičke. Oče — Gottfried Malenschegg — sin zavednega slovenskega nadučitelja nekje nai Spodnjem Štajerskem, je letos poslal edinega sina Božidarja v Spodnjo Šiško v — Schulvereinsko šolo. Doma imamo štiri-razredno šolo, kjer se tudi blažena nemščina poučuje, a to mu ni dovolj. Ako ga noče imeti doma, naj bi ga poslal vsaj v slovensko šolo! Mirenčani hočejo pokazati, da so Slovenci!
— »V nebo vpijoč pravni škandal v Novem mestu«, pod tem imenom prinaša »Slovenski Narod« 27. t. m. članek, s katerim hoče dati na zatožno klop g. glavarja barona Rechbacha, g. praktikanta Golija, g. župana Zurca, »Dolenjske Novice« itd., češ, da so po nedolžnem obsodili nekega mladega uzmoviča. »Slovenski Narod« je v polni doslednosti svoje notorične lažnjivosti objavil tudi ta dopis in se nasedel izjavam ženice, ki je bila že sama kaznovana radi tatvine. Ne radi »Narodovega« blebetanja, ampak ker se o stvari piše že tudi v nemškem časopisju (n. pr. »Arbeiterzeitung«), ob:avljamo dejstva o tej sodbi. Ivan Rakoše, star devet let, se nahaja v preskrbi pri g. županu Zurcu.' Matj mu je umrla,"oče je zaprt v
Gradiški. Otrok je slabo vzgojen, a dobrega srca. Tega je do'bil v svojo šolo 11 let stari Ivan Stritar, v preskrbi pri svoji stari materi, svoje stariše ima v Ameriki. Le-ta trpi na kleptomaniji. Kaznovan je bil že lansko leto, ker je ukradel pri Tu-čeku v Novem mestu iz Ciril - Metodovega nabiralnika okrog 80 K. Tudi za letošnjo zimo se je hotel preskrbeti. Dobil je zato Rakošeta, češ, »pri Štemburju je denar«. Rakoše mu je takoj postregel. Vzel je Štemburju okrog 150 'K in jih dal Stritarju. Stritar dobi svoje tovariše in jih pelje v gostilno. Tu plača sami 'zanje 6 K in se pobaha v gostilni: »Še za eno kravo imam v varžet«. Prevelika korajža ga je izdala. Ko ga čez nekaij časa ujamejo, dobe pri njem le še 34 K. Kam -je drugo dejal, se ne ve; sodi se, a dokazati se ne more. Orožništvo je začelo takoj vso zadevo preiskovati. Zapisnik je prišel napravit orožnik v šolo vpričo g. Zurca kot šmihelskega župana in šolskega predsednika. Dasiravno je Stritar vedno tajil, se lagal, dvakrat neenako povedal, je orožnik izvanredno mirno in tiho postopal, zlasti ker je bil v sobi zraven pisarne, kjer se je vrštia poizvedba, pouk, in je pisar-na po samih vratih ločena od šolske sobe. Ker ni maral Stritar vsega obstati, ker so se morale vršiti še nadaljne preiskave, ker se je bilo bati, da Stritar podkupi druge, ga je dalo županstvo pod nadzorstvom stražnika toliko časa zapreti v občinski zapor, da so se preiskave izvršile. V teh urah je bil z vsem dolbro preskrbljen. Po dobljenih dokazih je bil Stritar obsojen od okrajnega glavarstva v 14 dni zapora. To je dejstvo. Iz tega je napravil »'Narod« cel roman in upamo, da v novem novomeškem »Narodnem domu« kmalu tudi uprizore dramo: »Štembur na gavgah«, ker tak konec si želi »'Narod« iz te sodbe. Ako bi »Narodu« na vse laži tega članka odgovarjali, napolnimo samo .z odgovorom »Slovenca« celega tedna. V zabavo mašim bravcem par rožic lažnjivega kljuk-ca: »Ko pride Stritar v šolsko pisarno, zavpije Zurc takoj nad njim: »Mati so se žc udali, da si ji ti izročil 40 goldinarjev ti se pa lažeš. (Logika »Narodovega« romanopisca: kako morem komu reči, da se laže, dokler on še niti ne spregovori ne.) Ce ne boš prec resnico povedal, ti bomo na mestu glavo odsekali!« In res potegne orožnik sabljo, toda le na pol, kakor bi hotel Zurčevo grožnjo ipodpreti. Ker je deček trdil, da stari- materi ni nobenega denarja izročil, ga ie začel Zurc klofutati in mikastiti, orožnik pa ga je sunil z nogo v hrbet.« Tako »Narod«. Toda v celem razredu poleg pisarne ni nihče slišal nobenega upitja, dasi je vladala v sobi grobna tišina ravno radi Stritarja. »Narod« izgovarja Stritarja, češ. da je bilo vse le iž otročje neumnosti storjeno'. Ali je bila to njegova prva, ali morda njegova zad-n/a tatvina? Nedeljo pred nastopom kazni je bila v Šmihelu velika cerkvena slovesnost. V soboto pred to nedeljo je bil Stri-| tar pri spovedi. Toda v nedeljo, takoj drugi dan po spovedi, je že zopet skušal krasti in sicer po cerkvi in krog cerkve. Posebno je ljubil žepe. Zupančič Marija ga je fzagrabila, ko ji je držal roko ravno v kri-•linem žepu. Takih dokazov je še več. Prišel -je Stitar že tako daleč, da je znal že tatinske »regelce«. Tako je n. pr. druge učil, da naj se rinejo po cerkvi ob .zidu, in kedar sežejo v žep kakemu, morajo obenem mu stopiti na nogo. Popolnoma pravilno! Pri vsej svoji slabosti je imel pa •vendar eno dobro lastnost in ta je — do-brotljivost. Kar je ukradel, je dal tudi drugim svojim součencem. In zato ga priporočamo »Narodu« še v nadaljno obrambo.
— Narodni davek čeških ognjegascev V preteklem letu so češki ognjegasci darovali v narodne namene 6332 K 15 v., in
ljante m dragocenosti je rajnica ukazala prodati ter denar se bode porabil v olepšavo cerkva. Izvrševalci oporoke so odborniki peterburškega trgovskega društva. vsak izmed njih bode dobil za delo in stroške, ki jih bodo imeli z izvrševanjem oporok, 31.000 rubljev.
XXX Pred. kratkim se je vršil 14. letni občni zbor zveze srbskih kmečkih zadrug. Četudi se srbska vlada premalo za srbsko zadružništvo briga in celo po mačehov-sKo ž njim ravna (lani je n. pr. zveza izgubila osvoboditev carine za uvoz kmetijskih strojev ter pravico do poštnine prostih pošiljatev), vendar srbsko kmečko zadružništvo zelo lepo napreduje. H koncu zadnjega upravnega leta jc bilo na Srbskem 895 kmečkih zadrug. Dve tretjini od rega števila so kreditna društva. Za tem je bilo največ (154) zadrug za nabavo kmečkih potrebščin, strojev itd. Le-te zadruge so navadno podružnice kreditnih društev. Zadrug za nakup krme iu drugih reči za živino je bilo 38. Razun tega so tri vinarske in 11 mlekarskih zadrug; 16 zadrug za skupno prodajo poljedelskih pridelkov in 55 za vzajemno pomoč. Skupno število zadružnikov znaša 27.942, tako da poprečno na eno zadrugo pride 48 zadružnikov. Kakor se vidi, je srbsko zadružništvo še zelo majhno; ta okolnost se da razjasniti s pretiranim partikularizmom srbskega naroda. V zadnjem upravnem ietu je pristopilo 50 odstotkov novih zadružnikov. Kar se stanu posameznih zadružnikov tiče, ogromna večina izmed njih (93 odstotkov) so kmetje. Zanimivo je, da po absolutnem številu takoj za kmeti pride skupina zdravnikov, profesorjev in dr. Teh je bilo 633 (v 1. 1907. samo 265). Nagli prirastek le-te skupine zadružnikov se razjasni s tem, da se je lani v Belgradu ustanovila »Glavna živinorejska zadruga« s 746 zadružniki, od katerih večji del spada k uradniškemu, trgovskemu in obrtnijskemu stanu. Za notranje delo v zadrugah na deželi je važno, da je pri zvezi 397 učiteljev in 268 svečenikov.
Fr. Št.
Znanost in umetnost.
* Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba priredi v soboto, dne 6. novembra 1909, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Unio-n« v Ljubljani koncert pod vodstvom zborovodje gospoda Antona Andela. Sodelujejo: Gospod Eriiesto vitez Cammarota. operni pevec, moški in ženski zbor *Kola« (90 članov) in orkester »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom kapelnika gospoda Vaclava Tali-cha. Vzpored: 1. Srečko Albini: Overtura k operi »Tomislav«. Izvaja orkester »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom g. V. Talicha. 2. Ivan pl. Zaje: »Crnogorac Cr-nogorki«. Moški bor. 3. Vatroslav pl. Li-sinski: »Zbor Hrvatic« iz opere »Porin« (drugo dejanje, prvi prizor). Izvaja ženski zbor s spremljevanjem orkestra. 4. a)' Ve-koslav Rosenberg-Ružič: »Biser suze«. b) Josip Hatze: »Da sam bogat!« Pesmi za tenor s spremljevanjem klavirja. Poje pravi član -»Kola« g. Ernesto vitez Cammarota, na klavirspremlja g. A. Andel. 5. Narodne pesmi iz hrvatskih pokrajin za mešan zbor: a) »Oj jesenske duge noči . . .« b) »Zašto mučiš, draga . . .« c) »Sva se gora listom sasta . . .« č) »Oi Korano!« d) »Oj djevojko, dušo moja!« e) »Ah, je li gdje koja jos ljubav ko moja?« f) Igra kolo. Pesme pod a, b, c, d, e, f harmoni-ziral in za koncert priredil g. Anton Andel, pesem pod č g. Ivan pl. Zaje. 6. Vilko Novak: »Bi mirna noč . . .«. Moški zbor z bariton-solom (g. Ivša Spudič). 7. Josip Hatze:' »Noč na Uni«. Balada za mešan
lovca v Reko. To cesto so 'zidali še Francozi za časa okupacije, ko je ta del hrvaške dežele Napoleon priklopil ilirski vo-j-vodini, katere sedež je bil v Ljubljani. To je menda še sedaj najboljša cesta na Hrvaškem, široka in dobro izpeljana. O njeni zidavi kroži med ljudstvom cela vrsta pravljic. Tako pripovedujejo, da je bil nekdo radi ponarejanja denarja obsojen na dosmrtno ječo, potem so ga pa pomi-iostili, pod pogojem, da 'jim bo sezidal cesto iz Karlovca v Reko tako, da se bo po nji lahko zatrkljalo jajce od enega konca ceste do drugega, ne da bi se ubilo.
Prilišče leži ob cesti, cerkvica je majhna, toda prijazna, vas tudi ni velika, toda hiše, kolikor sem mogel razločevati, lepo zidane. Prišli smo namreč že zvečer z mrakom, ker smo se nekoliko zakasnili. Gospod župnik Viljem de Oeorgis nas je pričakoval, slednjič je pa menda že obupal, da bi prišli in se je vsedel ravno k večerji, ko smo prišli v župnišče. Naredil je vtis jako finega, izobraženega, delavnega in požrtvovalnega gospoda. Razmere pa, kakor nam jih je opisoval, so doli v resnici žalostne. Preveč se je zanemarjalo, da bi bilo mogoče hitro popraviti. Ljudje so še precej premožni, hodijo v tujino in si prislužijo lepe denarce, katere pa doma še hitreje zapravijo. Kričanja in
razgrajanja je bilo v resnici veliko slišati po cestah onega večera. Ljudje se dajo' navdušiti za kakšno stvar samo, ako je združeno s pijačo. Nobena političnih strank ne organizuje in izobražuje narodi ampak samo agitira pred volitvami. Ljudje so po imenu sicer katoličani, toda — rekel je — ako bi na kako papeževo slovesnost izobesil na cerkvenem stolpu papeževo zastavo, mu jo takoj potrgajo doli.■ Sploh mora živeti jako tiho in oprezno,-da ne izzove proti sebi viharja. Za poslanca imajo nekega naprednjaka.
Jaz se nisem takim pripovedovanjem čisto nič čudil. Hrvaška politika je v res-1 ilici tako brezplodna in breznačelna, da more kliti samo na ljudski nezavednosti' in zaostalosti. Samo z gospodovim pesimizmom se nisem strinjal. Dela je treba nekaj let, sistematičnega, neutrudljivega dela, posnemati morate Slovence in se po; njihovem zgledu organizirati in izobraziti na krščansko-demokratični podlagi in potem si bomo podali roke: Slovenac i Hrvat.
Gostoljubni gospod župnik nam jc po-najal večerje in vina, ko pa nisem maral I piti. me jako taktno, ni čisto nič nadlegoval, ampak je bil zadovoljen, da sem se za . vino oškodoval z izvrstnim grozdjem, i Iz Prilišča, kjer je župnišče, je do
Vitkove gorice, kjer bi se imelo ustanoviti društvo, menda kake tričetrt ure po veliki cesti. Ko smo se odpravili na pot, se je zmračilo že popolnoma. Gospod župnik je šel poklicat gospoda učitelja, kateremu je bila namenjena važna naloga pri novem društvu. Potem smo se še ustavili v neki gostilni, da smo dobili voz.
Tako smo prišli v Vukovo gorico že proti večeru blizu ob devetih. Vas je bila tiha iti mirna, ljudje so se že umaknili v hiše, deloma celo vlegli spat. Stopimo v hišo; kjer bi se imfel vršiti shod. Povedali so nam, da je čakalo na »Kranjce« precej ljudi, a so se že razšli, ker so mislili, da n e pridejo več. Nato nas popeljejo v prostorno sobo v prvem nadstropju ter rečejo, naj počakamo, da zbero ljudi, če jih bo mogoče še kaj dobiti. Bili smo Štirje Kranjci, domači župnik, učitelj in nek finančni uradnik. Hiša, v kateri smo bili, je bila videti jako premožna. Lastnik hiše, mlad, inteligenten človek, je imel brata dijaka Domagojevca iz Zagreba, ki je bil doma na počitnicah. To je vrl, simpatičen dečko, imenujejo ga Ivica. Po svojih nazorih in uastopanju je cel Kranjcc, čisto naše vrste človek.
Čakati jc bilo treba precej časa, sled-| njič so pa začeli prihajati Hrvatje in ! Hrvatice, pa kakšni! iNajprej je vstopil
brat hišnega lastnika, človek v najboljših letih, govori počasi in premišljeno, po svojem značaju je menda nekoliko obotav-Ijavec, a vidi se, da vzame vsako stvai resno. Oblečen je bil gosposko in nosil zlate verižice in prstane. Za njim je vstopila njegova sestra, tudi jako gosposkega izgleda. Potem so prišli drugi, da jih je bila zelo prostorna soba kmalu polna in so še stali v veži. Družba je bila videti zbrana in resna. Med prvimi je prišel žandar, pravoslaven Srb, orjaške postave, nas pozdravil prijazno, kolikor mu je bilo mogoče in mu je pripuščalo njegovo dostojanstvo, sc vsedel meni nasproti, mi ponudil prijazno roko ter rekel, naj nikar ne mislimo, da prihaja radi kake kontrole ampak samo iz radovednosti in iz ukaželi nosti, kakor drugi gostje. Jaz sem mu od govoril, da nas jako veseli, da nas je tud on počastil s svojim obiskom, dasiraviu nam jc neprijetno, da ga ponoči inkomo diramo.
Nato je gospod župnik vstal, predsta \il »kranjske« goste ter nas pozval, na trkaj pred zbranim areopagom povemo, l-akšnimi nameni smo prišli. Jaz vstaneii in pričnem v slovenskem jeziku razlagat kaj je namen in cilj našega prihoda.
(Dalje prihodnjič.)
sicer: Matici Skolski 3174 K 15 v., Narodni jednoti severočeški 500 K, Češko-slo-vanski jednoti 550 K, Narodni jednoti po-šumavski 500 K, za narodne namene na Češkem 458 K, na Moravskem 120 K, na Šleskem 280 K, na Dunaju 250 K in na Slovaškem 320 K. Narodni davek zadnjih 7 let pa znaša 32.473 K 15 v.
— Rop v Kranju. V nedeljo, dne 24. oktobra, na večer, sta se vračali iz sprehoda domu trgovski uslužbenki gospodični Minka Marješičeva tvrdke Vivod Mozetič in Fanica Zajčeva tvrdke C. Pirčeve. V Kiancu pod rožnovensko cerkvijo priskoči nek pobalin, kateri jima je že od novega savskega mostu sledil in ju opazoval, k Minki Marješičevi ter ji iztrga malo usnjato torbico, katero je v roki držala ter zbeži po cesti v Pungrad in odtod po stezi na cesto v Lajhu. V torbici je imela Marješičeva ključa od prodajine in denarja okoli 6 kron. Na ovadbo je mestni nadstražnik Ivan Gogola kmalu dognal, da je ta rop izvršil strugarski vajenec Franc Reš, rojen leta 1894. v Št. Vidu nad Ljubljano. Po večurnem zasledovanju ga je skupno z redarjem Ivanom Šmajdom aretiral ob 9. uri, ko se je vračal na dom. Prvotno to dejanje taječ, je končno Reš le priznal dejanje in povedal, da je torbico skril na kozolcu v farovški loki. Priznal je tudi, da je dne 3. oktobra 1.1. zvečer na enak način iztrgal gospodični Katinki Florianovi, stoječi na trgu pred domačo hišo. iz rok denarnico z vsebino 3 K. V obakratnem ropu je spravil denar in nato popival po gostilnah. Županstvo je Franceta Reša radi dvakratnega ropa izročilo c. kr. okrajni sodniji v Kranju. Prijeti ropar je bil zadnji čas jako delaven Sokol.
—	Velikonemške demonstracije na Dunaju. V koncertni dvorani Salvatorjeve kleti pripetile so se ob navzočnosti več sto ljudi in večjega števila vojaštva velike protiavstrijske in veleizdajalske demonstracije. Godba je igrala proslulo pesem »Die Wacht am Rhein«, občinstvo pa jo je stoje pelo in ploskalo brez konca in kraja. Navzoči dobrovoljci so tudi demonstrirali. Peli so to pesem in držali z desno roko za orožje kakor delajo dijaki, ko nastopajo v »viksu«. Demonstracija je zavzela take demenzije, da si kapelnik ni znal pomagati drugače nego da je takoj za »Wacht am Rhein« intoniral cesarsko pesem. Zdajci se je pripetila še veliko večja demonstracija. Ob navzočnosti vojaštva in v družbi z drugim občinstvom so burši peli »Deutschland, Deutschland iiber alles ifd.« in sicer po melodiji cesarske pesmi, policijskega nadzorstva pri koncertu ni bilo. To so sadovi sedanje politike avstrijske vlade.
—	Samoumor pred poroko. Pred svojo poroko z gdčno Marijo Strafoni se je v Trstu ustrelil uradnik mestne zastavljav-rice Karol Fon, star 32 let. Ustrašil se je velikih stroškov.
—	Iz Idrije smo prejeli in priobčuje-ino: Z ozirom na opa»zko v sobotnih »Idrijskih novicah« o nekem duplikatu, ki ga je izdalo šolsko vodstvo, popravljamo v toliko, da je šolsko vodstvo v duplikat napisalo natančno isto rede, kakor so v katalogu. Če je imel dotični učenec v prvi odpustnici boljše rede, mu jih je njegov razredni učitelj leta 1898. prostovoljno izboljšal. — Ker ne maramo nikomur škodovati, zato to prenagljeno (notico rade-volje popravimo.
—	Za učiteljico na drugem novem razredu na slovenski ljudski šoli v Kor-minu je imenovana gdč. Ljudmila Erjavčeva, hčerka pokojnega slovenskega pisatelja.
—	Iz Trnovega. V nedeljo, 31. okto-ora, je uprizoril v Trnovem na Notranjskem ondotni telovadni odsek Orel igro: »Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta«, ki se je ob obilni udeležbi predstavljala v splošno zadovoljnost. Zelja je, da se igra ponovi.
—	Nova železnica od Donave do adrijanskega morja. V Skoplje je došlo več francoskih inženirjev, da študirajo zgradbo nove železnice, ki bi vezala Donavo z adrijanskim morjem.
—	V konkurzu je trgovec Franc L e -ban v Št. Rupertu.
—	Spomenik Simonu Jenku nameravajo postaviti v Kranju.
—	Pritožbo proti občinskim volitvam v Skofji Loki je deželna vlada odbila.
—	Obesil se e v javnem parku v Trstu na drevo težak Peter Žerjav.
-— »Zagonetne štipendije«. Če bi bili KR. okoli »Omladine« na mestu pod tem naslovom priobčili raje moj, pravočasno "a uredništvo »Omladine« poslani popravek, da se mi »po vašem neovrženem mnenju že pred meseci podeljena« medijska ustanova ni podelila, bi ne bilo lreba »zahtevati jasnosti v tej zadevi«. Še veliko prej bi bila pa »stvar pojasnjena«, 3ko ne bi bili namenoma zamolčali svojim eitateljem druge točke dotične izjave »Danice« v »Slovencu«, ki pride »precej v poštev«, da namreč sploh noben član 'Danice« ni dobil kake medicinske ustanove. — Na Dunaju, dne 2. listopada 1909. Cand. med. Leopold Ješe.
— Dobavni razpis. C. in kr. mornarski provijantni urad v Pulju naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da namerava nakupiti razne provijantne predmete, med katerimi so tudi: pšenična m ržena moka, kurnena, grah, fižol, moč-nate jedi (testenine), čebulja, svinjska mast, krompir, kis, vino i. dr. Ponudbe je vložiti čimprej, najkasneje do 30. novembra 1909, pri c. in kr. mornarskem provi-jantnem uradu v Pulju. Tozadevni razpis je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
1— Označba blaga in ovoja ob uvozu v Zjedinjene države Severne Amerike. V pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani je interesentom na vpogled izvršilna odredba k postavnim določbam novega carinskega tarifnega zakona Zfedi-njenih držav glede označbe blaga in ovoja.
ženini brodovjein prirediti v Pireju. V slu čaju, da se ne bodo grški častniki omejili prostovoljno na njihovi normalni delokrog, bodo velevlasti, kot groze, sprejele predlog Rusije, da izkrcajo v Pireju in drugih grških mestih voj. čete, z ozirom na ureditev položaja. — Dalje se nam danes poroča iz Aten: Vsi mornariški častniki so naznanili izstop iz vojaške zveze. Razpor med vojsko na suhem in mornarji je s tem činom gotov.
Štajerske novice.
š Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah.
V nedeljo, dne 31. oktobra se je tukaj ustanovilo izobraževalno društvo. S. K. S. Z. je poslala na ustanovni shod svojega podpredsednika veleč. g. dr. Hohnjeca, ki je udeležencem razložil pomen in važnost izobraževalnih društev. Udeležba je bila prvikrat prav povoljna; da bo pa društvo moglo uspešno delovati, naj vsi zavedni farani tudi zanaprej pridno sodelujejo, posebno to pričakujemo od mladine. Zato se bo dne 14. novembra osnovala »Dekliška Zveza«. »Mladeniška Zveza«, ki že obstoja od lanskega leta, bo imela dne 21. novembra svoj drugi letni občni zbor, pri katerem se bodo tudi na novo volili odborniki.
š Hans VVoschnagga nameravajo baje zopet kandidirati v štajerski deželni zbor.
š Umrla je v Marenbergu soproga štajerskega deželnega poslanca in župana Ivana L a n g e r.
š Atentat učiteljiščnika. Kakor smo poročali, je nedavno v Mariboru ponoči napadel učiteljski kandidat Maks Kocbek kiparskega mojstra Friderika Wiede-manna, hoteč ga umoriti in oropati. Kocbek je VViedemanna s kuhinjskim nožem smrtnonevarno ranil. Maks Kocbek je bil obsojen včeraj v Mariboru v 18-meseč no težko ječo, poostreno s temnico in posti.
š Umrl je minulo soboto v Zarkovcih pod Mariborom bivši kovač 'g. Andrej Weixl. Pečal se je tudi z živinozdravni-štvom in bil kot tak znan po celem Dravskem polju. Lahko mu žemljica!
š Poljedelstva ni maral in zato se je obesil 17 et stani vnuk posestnika Gra-manna v Gratkornu. Dan poprej se je bil pri brušenju kose urezal in to je nedelav-nega fanta tako razburilo, da se je v nedeljo pri cerkvi obesiJ.
š Sodna razprava v kaznilnici. Bivši trgovec na Polenšaku, znani nemškutar Franc Ploj, je bil 2. aprila t. i. v Mariboru obsojen zaradi goljufije na tri leta težke ječe. Njegova ničnostna pritožba je bila zavržena. Ko so ga 25. julija hoteli prepeljati v moško kaznilnico, se je 'branil s tako silo in je tako razsajal in razgrajal in vpil, da so ga Ie z veliko težavo v vozu tja prepeljali. Zaradi tega je bil obtožen. Sodišče se je balo, da bi se pri transportu iz kaznilnice k sodniji zopet renitentno obnašal, zato je šlo samo v kaznilnico, tam obravnavalo in obsodilo Ploja — ki je bil pri tej obravnavi prav ponižen — zaradi javne nasilnosti na 6 mesecev težke ječe. Ploj je vložil ničnostno pritožbo.
Zmešnjave na Grškem.
Atene, 3. nov. Ministrski pred -sednik se je izjavil, da mora odkrito priznati, da je rešil grško dinastijo v zadnjih dneh samo polkovnik Zorbas. Odločitev jc padla v noči od srede na četrtek. Veliko število častnikov vojske na suhem je bilo pripravljeno, da podpira istočasno z uporom Tybalda, Samo polkovnik Zorbas je ostro nastopil proti tem nameram in je grozil z aretacijo vseh častnikov, ki bi zavzeli tozadevno dvomljivo stališče. Kralj Jurij je isti dan odposlal svojim sinovom in sorodnikom več šifriranih brzojavk. Nemški cesar Viljem mu je brzojavno svetoval, da naj se kraljeva družina preseli na Krf in resnično so se tozadevno že sporočila neka povelja. V četrtek je bila nevarnost vsled ndločnega nastopa polkovnika Zorbasa v toliko odstranjena, da je mogel kralj mirno gledati bodočnosti v lice. Divizija iz Larise jc dobila povelje, da zasede vse točke, na katerih bi se mogel pojaviti TybaIdos s svojimi upornimi pristaši. V zunanjem ministrstvu se dc-mentira vest, da jc hotel Tybaldos povzročiti na turških tleli nemire, in se ta vest cznanuje kot neumno. Bati pa se je novega prelivanja krvi, ko bodo prijeli Ty-balda, ker ima upornik mnogo sorodstva in prijateljev. V poučenih krogih se govori, da se vrše med kabineti velevlasti pogajanja o postopanju z ozirom na izboljšanje političnega položaja v Atenah. Velevlasti nameravajo demonstracijo z zdru- I
Ljubljanske novice.
lj Zahvala. Srce mi trepeče, besedi mi manjka, s katerimi bi primerno izrazi čutila, ki napolnjujejo moje srce pri spominu na izredne dogodke, ki so se vršili za časa mojega vmeščenja na župnijo Sv. Jakoba v Ljubljani. Ako gledam nebro častitk in iskrenih voščil, ki leže prec mano na mizi, ako se spomnim vihrajočih zastav, ki so plapolale raz hiš mojih ljubljenih faranov, ako premišljujem prekrasno podoknico, ki mi jo je priredilo dično glasbeno društvo »Ljubljana« in gledam v duhu te neštete množice, ki so bile zbrane pred župnim dvorcem in če mislim na bajno ozaljšano župno cerkev, podobno nevesti, ki hiti nasproti svojemu ženinu — mi solza veselja sili v oko, srce gorko ginjeno vstrepeče pri misli: »Ah, vse to so priredili moji dobri župlajni, da počaste v meni, ki se imam nevrednega te časti, duhovnika Gospoda Najvišjega. Sladka zavest mi preveva srce, da me je volja Najvišjega postavila med ljudstvo, ki še ljubi in moli svojega Boga, in zato z odprtimi rokami in radostnim srcem sprejema svojega dušnega pastirja. Hvala Vam tisočera, dragi župljani, za te jasne dokaze Vaše ljubezni in naklonjenosti! Vse to mi ho bodrilo v bodočnosti, da bodein s podvojeno močjo šel na delo za Vaš pravi blagor. — Hvala prisrčna vsem dragim prijateljem in znancem za izraze lepih častitk. — Hvala pa zlasti slav. glasb, društvu »Ljubljana« za krasno, pomenljivo podoknico. Procvitaj do svoje popolnosti m slave! — V Ljubljani, dne 3. novembra 1909. — Janko Barle, župnik pri Sv Jakobu.
Ij Koncert »Kola« dne 6. novembra.
O pomenu hrvatskega »Kola« smo že poročali, da je za Hrvate to, kar je pevski zbor »Giasbene Matice« za Slovence. V zadnjih letih je izvajalo nebroj velikih del svetovne slave, večinoma oratorijev. Na koncertu v soboto pa se bodo izvajale samo hrvatske izvirne skladbe najboljših hrvatskih skladateljev. »Kolo« hoče Slovencem pokazati, koliko zmorejo hrvatski skladatelji in koliko zmorejo Hrvatje v umetniško dovršenem izvajanju teh domačih glasbenih del. Na koncertu bomo torej dobili popolni vtis o višini hrvatske glasbene umetnosti in zanimivo bo primerjati to z našo slovensko glasbeno umetnostjo. »Kolo« in »Glasbena Matica« sta započeli idealno tekmo, ki utegne roditi še mnogo krasnih sadov. Začela se je ta tekma 11. novembra 1905., ko je »Kolo« prvič priredilo koncert v Ljubljani. Prvi koncert »Kola« v Ljubljani je rodil koncert »Glasbene Matice« v Zagrebu dne 2. maja 1908., ta zopet sobotni drugi koncert »Kola« v Ljubljani. To je vsekako pravi pot. ako hočemo kdaj priti do toii hvali-s.me, a redkokdaj dejanski izvedene hrvatsko-slovenske vzajemnosti na kulturnem polju. V zadnjem času se mnogo niše in govori o vzajemnosti Jugoslovanov. A besedam morajo slediti dejanja. In baš »Kolo« hoče to vzajemnost dejanski pokazati. Namen »Kola« je najidealnejši, brez vsake najmanjše sebičnosti. Dolžnost glasboljubivega občinstva slovenskega je torej, da poseti sobotni koncert v kar možno obilnem številu. Bratje Hrvati naj spoznajo, da smo tudi Slovenci kulturno zreli in da znamo ceniti resno delo na polju prosvete. — Za lažje razumevanje koncerta je izdala »Glasbena Matica« knjižico z vsemi potrebnimi podatki. Dobiva se biezplačno pri gospej Češarkovi in na večer koncerta pri blagajni. Vstopnice istotam: sedeži po 5, 4. 3 in 2 kroni, stojišča po 1 K 60 vin., za dijake po 60 v.
lj Tujski promet v Ljubljani. Zadnji mesec jc prišlo v Ljubljano 5910 tujcev, torej 1318 več kakor v istem mesecu lani n 540 manj kakor prejšnji mesec. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1202, Slon 1042, Llovd 620, Cesar avstrijski 297, Mali č 288. Južni kolodvor 238, Ilirija 225, Štrukelj 127, Bavarski dvor 127, Tivoli 120' in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1624 tujcev.
Ij Umrla jc rodbini Rozman v Nunskih ulicah ljubka iičerka Marica v nežni dobi petih let. Pogreb bo jutri v četrtek ob 2. uri popoldne.
Ij Pokopali so v nedeljo v Kranju mater tukajšnjega odvetnika g. dr. Alojzija Kokalja gospo Heleno K o k a I j.
Jj Pojasnilo. Ranzingcrjev sluga Mi-an Štupica nam pojasnjuje, da ni poneve-ril denarja svojemu gospodarju.
Ij Dve muhi. Pred nekaj časom je služil na Tržaški cesti neki Franc Leskošek rodom i'z Buše. Ko je popustil službo,
ie vzel s seboj poleg svoje tudi delavsko knjižico znanega prijatelja Mestnega loga. iz Ljubljane izgnanega postopača Lovren-cija Muhe, ki se je tudi včasih zadržaval tam, a ker so mu bila tla prevroča, je popustil svoje izkazilo ter 'šel na »počitnice« ■v Mestni log. Ko je Leskošek nastopil drugo službo, je oddal gospodarju Mu-hovo knjižico, svojo pa obdržal v kovčegu. Ko je policija i'zvedela, da služi iz mesta .izgnani Muha tukaj, je bil aretovan. a to .ni 'bil pravi Muha, marveč Leskošek, katerega so potem izročili sodišču. Slučaj je pa hotel, da je bil istega dne aretovan tudi pravi Muha in tako sta sedaj obe Muhi pri sodišču in sicer prvi, ker je hotel postati Muha, ter s tem spravil v zmoto javno oblast, drugi pa, ker tukajšnja policija takih nadležnih muh ne trpi.
ZGODOVINAR DELBROCK PROTI GERMAN1ZACIJI.
Znani nemški historik dr. Hans Del-briick je imel celo vrsto predavanj v Poznanju, v katerih je govoril o celi današnji, germanizatorski politiki Nemčije in o narodnostnem vprašanju. On je pravil, da veliki voditelji nemške ideje, Stein, Scharnhorst, Gneisenau niso pojmovali! nemške ideje tako, kakor se danes pojmuje. Nad narodno idejo so stavljali obče interese: svobodo, blagostanje itd. Proti Napoleonu se ni nikdo boril za narodnost, nego za svobodo. Ne smemo pozabiti, da 12 milijonov avstrijskih Nemcev nj prištevati nemškim državljanom. A zakaj težimo mi za edinstveno nacionalno državo? Čisto narodna države ni na svetu. Del-briick močno obsoja protipoljsko politiko. To, kar delajo Prusj že več kot dvajset let v iztočnih pokrajinah, ne bo imelo ne materijalnega, ne moralnega uspeha. Pred dvajsetimi leti je pisal Delbriick, da bo ta politika oslabila Nemce, Poljake pa podkrepila. To trdi tudi danes, in pravi po-.slancem: »rdite in poglejte naše kolonije!« A se li ni moglo za tri četrt milijarde zgraditi mnogobrojnih vasi in ustvariti stoterega blagostanja toliko ljfldi, kolikor so jih sedaj zastonj muči s tujstvom? Neki Nemec pravi celo, da postajajo Poljaki v vseh ozirih svobodni, dočim se Nemci pogrezajo v odvisnost. Zraven pa še nastaja to zlo, da rastejo na zapadu Nemčije velike poljske kolonije.
* »Zlata doba« št. 7 ima to-le vsebino: Če kedaj, zdajle pa! . . . — Ali se boste že zdramili? — Kod in kam? — Ab-stinenčni vestnik. — Učiteljska protiaiko-holna zveza. Poziv slovenskemu krščansko mislečemu učiteljstvu. — Prošnja na deželno vlado. — Naša vloga deželnemu šolskemu svetu. —■ Pomen čebelarstva pri protialkoholneuT gibanju. — Zahtevamo, da se povsod računa z abstinenti! — Poročila: Naša organizacija v kamniškem okraju vsem v posnemo. — Abstinentni krožek v Domžalah. — Komenda. — Iz Idrije. — Raznoterosti: Če kaj delamo?. — »Slovenski Narod« se boji za liberalne liste. — Vse v rožicah.
Razne stvari.
V štiridesetih dneh okoli sveta. Fran* coski pisatelj romana »Potovanje okoli sveta v 80 dneh«, Jules Verne, je še doživel, da je hitrejše sam potoval okoli sveta, kot je pa pisal v svoji knjigi. Z dvema mladima amerikanskima časnikarjema je prišel okoli sveta v 64. oziroma 65 dneh. Leta 1901 pa je prišel nek šoiski učenec po naročilu nekega lista v Čikagu okoli sveta v 60 dneh. Jules Verne si gotovo ni mogel predstavljati, da bo mogoče vsled železnice v Aziji in ugodnih pomorskih zvez z brzoparniki prepotovati pot okoli sveta v 40 dneh. Iz Pariza čez Ne\v-York v San Frančiško sc pride v 12 dneh, od tu v Yokohamo na Japonskem v 12 dneh in s transmandžursko in sibirijsko železnico nazaj v Pariz v 15 in pol ali 16 dneh, torej natančno v 40 dneh okoli sveta.
Gostovanje brnskega češkega narodnega gledišča na Dunaju. V začetku decembra bo gostovala gledališka družba češkega narodnega gledišča v Brnu na vabilo društva »Maj« v delavskem domu na Dunaju. Predstavljali bodo: »Raduz a Mahulena« Julija Zeyerja. »Na Valdštjm-ske šachte« Ludovika Stroupežnickega, »Sveta pati v županu« Etn. Bozdecha in »Cop« ter »Holčička« B. Vihove-Kune-ticke.
Poljski dnevnik v Peterburgu bo začel izhajati 28. novembra t. I. z naslovom »Dzienik Peterburski«. Odgovorni urednik bo g. Ciechowski. Med sotrudniki novega dnevnika bo tudi profesor Pogoditi.
Šola za jetične otroke. V Čikagu so na mestne stroške ustanovili šolo za jetične otroke. Šola je podobna mestu iz samih šotorjev.
Na mažarskih trgovskih šolah ni mature. Mažarski minister grof Apponyi je odredil sporazumno s trgovskim ministrom Košutom, da sc skrči triletni tečaj
trgovskih'šol na eno leto ter se odpravi ua teh šolah zrelostni izpit.
Dozdevni cesar Viljem. V Parizu je vzbudil veliko zanimanje nek tujec, ki je zelo podoben nemškemu cesarju Viljemu. Ko je ogledoval neko tovarno, se je raznesla v podjetju vest. da je prišel nemški cesar Viljem. Okoli tujca se je zbrala velika gruča ljudi, ki ga je občudovala. Tujec, ki je baje neki nemški tajni svetnik, je bil pač presenečen, ko je zvedel, da se ga je imelo za nemškega cesarja.
Abesinski kralj Menelik umira.
Češki deželni nadmaršal ponesrečil. Princ Ferdinand Lobkovic je minolo soboto na sprehodu padel s konja. Zdravnik ni našel nobenih notranjih poškodb, vendar pa mora nadmaršal ostati nekaj dni v postelji.
Največji vodopadl sveta so se smatrali doslej navadno vodopadi Niagare v Severni Ameriki in reke Zambesi v Afriki. V Evropi pa je komaj znano, da so v Juž. Ameriki še veoji vodopadi in so v resnici tudi največji na svetu. To so katarakti Iguassu tudi Salti grande de Victoria imenovani. in presegajo na ogromnih vodnih silah Niagaro kakor Zambesi. Ti vodopadi leže 30 km oddaljeni od izliva reke Iguassu v reko Parano na meji Brazilije, Ar-gentinije in Paraguayja. Nastali so vsled tega, ker prisili pogorje reko, ki izvira pri Curitabi, v bližini atlantske obale, da se obrne proti zapadli in se tain združi 'z reko Parano. Predno se izliva v to reko, pada v velikih kataraktih v nižino. Vodd-padi Niagare so 47 metrov visoki in široki 900 metrov; vodopadi Iguassu pa padajo v širini treh kilometrov in 65 metrov v globino.
iNeuspdii ipolet zrakoplovca. Hrvat •dr. Aleksič, zdravnik v Pančevem, se bavi žc dve leti z iznajdbo letalnega stroja. Pretekli četrtek se je prvikrat dvignil s svojim zrakoplovom v zrak. Stroj se je dvignil samo nekoliko metrov, potem pa je hipno padel na tla. Dr. Aleksič je izjavil, da hoče svoj letalni stroj popraviti in nadaljevati poizkuse.
Kako se more rešiti ciganov. Vsi poizkusi, ki so se storili izza časa Marije Terezije in Jožefa II., da "bi se cigane stalno naselilo, so se ponesrečili. Cigani, ki so večinoma pristojni v ogrsko državo, potujejo še danes kot pravi nomadi iz kraja v kraj ter kradejo, beračijo in dostikrat tudi ropajo. Nekatere družine se preživljajo s konjsko kupčijo, druge z godbo; nekateri cigani so kovači in se zlasti ba-vijo s popravljanjem kotlov, a so precej redki. Tudi pri onih ciganih, ki se bavijo s kako kupčijo, je beračenje, tatvina in prerokovanje glavna stvar. Tolpa se vgnezdj v kakem gozdu, v bližini vasi, požigajo bližnja gospodarska poslopja, kradejo krompir in žito, pasejo svoje konje na poljih itd. Tako so velika nadloga prve vrste ljudem. V letih so postali pristojni tudi v druge dežele vsled neke stare odredbe, po kateri ie vsak otrok pristojen v ono občino, kjer se je rodil. To zlasti se je godilo na Nižjem Avstrijskem. Vsak izgon na Ogrsko pristojnih ciganov je bil zaman, ker so se cigani prej vrnili nazaj kot pa njihovi spremljevalci. V zadnjem času je prišlo med zunanjim ministrstvom in nižjeavstrijskim deželnim pred-sedništvom do sporazumljenja, da se v prisilni delavnici v Korneuburgu hrani vedno 80 prostorov za cigane, ne glede na njihovo pristojnost. Cigani pa se boje kot prosti l-judje dela in pa zapora bolj kot marsičesa. Tako je na Nižjem Avstrijskem obsodil sodnik cigana Jakoba in Marijo Ruziczko. da se ju izroči v prisilno delavnico v Korneuburgu, kar je na oba hujše vplivalo kot smrtna obsodba. Ce bi tudi druge dežele tostranske države ukrenile v tem smislu kaj proti ciganom, bi se jih kmalu iznebile in cigani bi ostali v svoji mažarski domovini. Druga sredstva doslej niso pomagala proti ciganski nadlogi, zato je še najbolj priporočljivo radikalno sredstvo, cigane zapreti in jih prisiliti k delu.
Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. Ilju! ::
Otvoritev umetniške razstave brv. umetn. društva ..MeduHt".
Danes ob pol 12. uri opoldne se je otvorila v Jakopičevem salonu razstava hrvaškega (dalm.) umetniškega društva »Mednlič«. Bilo je navzoče odlično občinstvo. prvi med vsemi g. deželni predsednik baron Schwarz s soprogo, grof Cho-rinsky in drugi.
Za našo publiko je pač najzanimivejši sloviti B u k o v a c , ustanovitelj moderne hrvatske umetnosti, sedaj profesor na akademiji v Pragi. Razpolaga z vsem umetniku potrebnim znanjem v najvišji meri. Zadnjj čas -je postal salonski slikar, idea- ; iizira v risbi iu barvi, ki je sladka, brez individualnosti. ^ Poslai je portrete iepe ! svoje soproge. Št. 20 krasno slikana oble- '
Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Jrancka SillOV, v vsakem oziru novodobno urejena.
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu	.
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
>1. ZagaV. Y 1162, 5:91. V.
ca
Tovarniška znamka,
					
1 -'.v					
ka, št. 17 ljubki portret deteta s punčko, naravno v barvi in risbi. Njegov pendant v razstavi je aranžer naše izložbe, Ema-nuel Vidovič s svojimi delikatnimi, bo-žanstveno 'mirnimi in globoko občutenimi marinami. Brez barve so skoro, samo en pikanten, plemenit ton, v katerem pa živi in fosferescira tisoč nijans v harmoniji oddaljene muzike. Morje sanja . . . stare bazilike . . . pi-toreskne barke . . . kmeta-trpina . . . vse gledamo z zasolzenimi očmi umetnikove velike ljubezni do svoje domovine. Navajati posamezna dela bi bilo odveč, samo poglejte njegove še ne deset let stare študije (št. 168—185), pred tremi leti slikane »zapuščene dvore«, potem pa ostale slike, in videli 'boste, kako se razvija, kako napreduje in kako visoko bo še prišel! Vidovič ho ostal Slovencem, ki so ga danes v svoji sredi prvič spoznali, nepozaben.
Njemu ob strani stojita prijatelja Ante K a t u n a r i č in Virgil M e n e g h e 11 o -D i n č i č; pod njegovim vplivom sta, a ta vpliv je dobrodejen in ne ovira njune samostojnosti. Oba sta poslala premalo stvari. vendar se je pa Katunarič pakazal vir-tuoznega slikarja zračnih pojavov in soln-ca, Meneghello-Dinčič pa mojstra v portretu, stari in moderni tehniki kot figu-ralik in pokrajinar. Ti so študirali v Italiji in na prvi pogled se vidi, da so drugi slikarji učenci avstrijskih šol, oziroma pod vplivom Monakova.
'Naš dragi znanec Marko R a š i c a je pogumno nastopil kar s kolektivno. Kak nergač bi bil ogorčen, da si kaj takega upa. Mi mu ne zamerimo, da je tako odkritosrčen in pošten, saj nam je dokazal, da je na pravem potu in da nenavadno hitro, pa brez nenaravnih skokov napreduje in dela tako, kot se njemu zdi najboljše, individualist skozi in skozi. Krasne stvari-ce so njegove študije, ki pričajo, da gradi na trdnem temelju. Večje stvari mu morebiti delajo semintje še malo težav, pa tudi med temi ima z vsakega stališča prav dobre stvari. Slika pa vse od Triglava do Kotora: idilo »v maju«, malo remek-djel-■ce »motiv s ljubljanskega barja«, »hram samote na !Lokrumu« in v skale zasuto »vas v Hercegovini«. Risati zna lepotice, Lucifera in pretresljivi greh. Med pavzo pa portretira porednega nečaka Branka in karikira prijatelje. Napravil je tudi originalni plakat za razstavo. Mi mu moramo le čestitati!
Miho M a r i n k o v i č se je zagledal v Stucka, pa je ostal samostalen. Izvrstno risane, originalne v koloritii ter dovršene v tehniki so njegove figure s težko razumljivimi atributi. Posebno zanimiva in izrazita v barvi je »Bolnica«.
Z dunajskih in jugoslovanskih razstav poznamo našega najboljšega grafika To-mislava K r i'zm a n a , kj z velikim talentom in ukusom v vseh grafičnih tehnikah riše figuralne kompozicije i pokrajine po naravi oib vsaki luči in vsakem vremenu; na drugače izvrstni radirungi »pastirice« je pa napravil solnce kar na dveh straneh.
Močno delujejo R a č k e g a motivi iz Danteja, če so že slikani al; pa — kakor po večini — risani, slabe-jše pa ilustracije k narodnim pesmim. Zadnji čas slika tudi dekorativne pokrajine s precej literarnim ukusom.
Od T i š o v a smo danes na žalost videli šele samo en pester dekorativen pa-neau.
Znamenite karikature lepe in mlade Borelli de Vranska, ki bodo našo publiko gotovo izredno zanimale, še niso dospele.
Izmed kiparjev so razstavili R e n -d i č , R o s a n d i č. M e š t r o v i č , [Inkov i č. Njihova dela. ki povsem dosegajo slikarska, omenimo prihodnjič.
X. Y.
nov nemških deželnih zborov. Jutri ima sejo tudi izvrševalni odbor nemških strank.
HRVAŠKI URADNI JEZIK V DALMACIJI.
Zader, 3. nov. »Tagespošta« poroča, f'a je cesarski namestnik Nardelli za časa svojega bivanja v Dubrovniku priporočil uradom posluževati se hrvaščine kot uradnega jezika, ker italijanskega jezika se v kratkem po uradih ne bo nič več rabilo.
ITALIJANSKI VOJAŠKI VODLJIVI ZRAKOPLOVI.
Rim, 3. nov. Z ozirom na uspeh italijanskega vodljivega zrakoplova, je sklenila italijanska vlada zgraditi flotilo italijanskih vojnih vodljivih zrakoplovov.
PONEVERJENJA PRI SRBSKI VOJAŠKI UPRAVI.
Begrad, 3. nov. 'Polkovnik Kasidolac ! član topničarske tehnične komisije, je umrl. Davčna oblast je cenila njegovo zapuščino na 900.000 frankov v denarju in še mnogo vrednostnih papirjev. Polkov-t.ik Kasidolac je bil predsednik komisije, ki je imela nalogo, naročati orožje za Sr- i bij o. Polkovnika Rasič, Vlaič in major Bo- | židarovič, ki so bili tudi člani te komisije i se morajo zagovarjati pred vojnim sodi- j ščem vsled poneverjenj, ki so jih izvršili v poverjenim jim delu. Tozadevne razprave se vodijo popolnoma tajno.
VELIKE DEMONSTRACIJE SOCIALNIH DEMOKRATOV NA RUMUNSKEM.
Bukarešt, 3. nov. V ponedeljek zvečer je bilo tu veliko zborovanje socialnih demokratov zaradi aretacije socialnode-mokratičnega voditelja Rakovskega, ki so ga zaprli ob povratku na Ruinunsko. Po shodu so šli zborovalci v smeri proti kra-revi palači, da bi demonstrirali. Ko je policija zaprla demonstrantom pot, so jo napadli s kamni. Policija je potegnila sablje ter je razgnala demonstrante. Pri spopadu s policijo je bilo mnogo demonstrantov ranjenih ter veliko število, aretovanih. Šele o polnoči je nastal po ulicah mir. Tudi v mnogih provincijalnih mestih so bila protestna zborovanja proti aretaciji Rakovskega.
RUSKA CARICA V ITALIJI.
Rim, 2. novembra. »Messagero« poroča, da bo bivala ruska ca.rica drugo polovico zime v Italiji. Ital. kralj bo- dal carici na razpolago nek svoj grad. V Rac-conigiju se je ob zadnjem sestanku carja s kraljem tozadevno že dogovorilo.
TUŽ^i: CENE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 3. novembra.
Pšenica za oktober .	13 98
Rž za oktober 1. 1909.	10 U
Oves za oktober . .	, 7'59
Koruza za maj 1. 1910	6 82
Efektiv: — --■	—
f.ssiioiia
3060
Zahvala.
i-i
Na skoro brezštevilnih pismenih izrazih sožalja nad britko izgubo, katera nas je zadela vsled smrti naše ljubljene, preblage, dobre matere, oziroma stare matere in tašče, gospe
Neže Slavec
soproge posestnika, gostilničarja in mesarja i. t. d.
bodi izrečena naša iz srca prihajajoča zahvala kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažilo in spremstvo na poslednjem potu. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, g. dr. josipu Tičarju za njegovo požrtvovalno oskrbo povodom bolezni pokojnice, dalje slavni požarni brambi in veteranskemu društvu Kranjskagora, ki so drago pokojnico spremili k zad-dnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo gg. pevcem za ganljive ža-lostinke in pa vsem darovalcem krasnih vencev.
Končno srčna zahvala vsem, ki so spremili predrago pokojnico na zadnjem potu.
Kranjskagora, 2. novembra 1909.
Žalujoči ostali.
Meteorologično poročilo.
Višina n morjem 306 2 m, sred. zrafini tlak 736 0 mm.
C "J a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	« X £«» *> 3 S w .. 5 ■s*, ^ >
2	9, zve£.	735 9	111	sl. szah.	del. jasno	
o	7. ijlttr	33 0	96	sl. jvzh.	megla	00
	2, pop	30 5	130		del. jasno	j
Srednja včerajšnja temp. 118°, norm. 6 9°.
1HT0RIST7I-SLOVENCA
mlajšo moč, ki rad dela, z lepo naglo pisavo, sprejme tovarna v Pragi. Trgovska šola ni potrebna. Mes. plača K 120. Voznina do Prage se nagradi.
Ponudbe s prepisi izpričeval in sliko, ki se vrne, naj se pošljejo pod šifro: 38448956 poste restante Praha VIII. Poštni urad Praha 22. 3016 3-1
Med. dr. Josip Stole
sl usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da zopet crdinuje in sicer dopoldne od 10'/2—12'/2 ure in pop. od 4—5 ure. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 22.
3037 3-1
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj, 3. nov. Z ozirom na urgence predseonika dr. Pattaia in danes vršečega se konstituiranja odsekov, ki prično svoja posvetovanja jutri, je danes v parlamentu navzočih mnogo poslancev, ki živahno razpravljajo o političnem položaju. Danes opoldne je imelo posvetovanje preds -t!-stvo poljskega kluba, ki jc sklenilo podpirati vsa prijadevanja, ki bodo merila na delozmožnost državnega zbora ter hoče pomagati tudi, da se omogoči zasedanje češkega deželnega zbora. Jutri ima svcio sejo parlamentarna komisija »Slovanske Jednote«, ki bo v prvi vrsti skicniia protest proti sankcioniranju jezikovnih zako-
ilntonija Jančar javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njen čez vse ljubljeni in dobri soprog, gospod
FRANC JANČAR
zasebnik in bivši trgovec
po kratkem in mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče v visoki starosti, dne 1. novembra t. 1. ob 4. uri zjutraj izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega, nepozabnega pokojnika se je vršil dne 2. novembra 1.1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti sv. jakoba trg št. 6 na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se je blagopokojnik položil v lastno rakev k večnemu počitku.
Obenem bodi vsem onim, ki so nepozabljenega pokojnika tolažili v njegovi bolezni, ga spremili v toli častnem številu k večnemu počitku in mi na katerikoli način izrazili svoje sožalje, posebno še časti-tim darovalcem prekrasnih vencev, tem potoni izrečena moja najsrčnejša zahvala.
Prosi se tihega sožalja!
V Ljubljani, dne 3. novembra 1909.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
naročajte ..Slovenca"!
Važna zadeva.
Ij Volitev obrtnega sodišča v Ljubljani. Dodatno k razglasu o razpisu volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča, ki se ima ustanoviti v Ljubljani in prisednikov vzklicnega sodišča, se odreja volitev za volivni razred delavcev na nedeljo, dne 14. novembra 1909 in za volivni razred podjetnikov na torek, dne 16. novembra 1909. Volilo se bode v sekcijah, sestavljenih^ po krajevnih skupinah, ki se na podlagi § 5., odstavek 2. ministrske na-redbe z dne 15. julija 1909, drž. zak. štev. 112, določajo tako-le: I. sekcija obsega občine Brezovica, Dobrova, Log, Rudnik in Vič ter voli na Glincah (občina Vič). — II. sekcija obsega občine Črnuče, Devica Marija v Polju, Dobrunje, Ježica, Moste in Podgorica ter voli v Mostah. — III. sekcija obsega občine Medvode, Spodnja Šiška, Šmartno, Št. Vid in Zgornja Šiška ter voli v Št. Vidu. — IV. sekcija obsega občine Grosuplje,^ Lipljenje, Račna, Slivnica, St. Jurij in Šmarje ter voli v Stranski vasi (občina Grosuplje). — V. sekcija obsega-občine Iška Loka, Iška Vas, Pija-va Gorica, Studenec, Tomišelj, Vrbljenje in Zelimlje ter voli na Studencu. — VI. sekcija obsega 1. (šolski okraj), 2. (Št. Jakobski okraj), 5. (predkraji) in 6. (Vod-mat) okraj mesta Ljubljane ter voli v Ljubljani. — VII. sekcija obsega 3. (Dvorski okraj) in 4. (Kolodvorski okraj) mesta Ljubljane ter voli v Ljubljani. — Skupni izid volitev, izvršenih v teli sekcijah, se ugotovi in razglasi pri VI. sekciji v Ljub-jljani. — Ura pričetka in zaključka volitve ter volivni lokal se naznanijo najkasneje osem dni pred volitvijo na krajevno obi-; čajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča. Volitev v tretji skupini »trgovski obrati« sc mora vršiti i ločeno od ostalih skupin obrtnih podjetij. Vsako posamezno volitev vodi od obrtne oblasti določeni volivni komisar, ki odloča o identiteti volivcev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nadaljnja pritožba. Volitev se prične ob določenem času ne glede na števiio došlih volivcev in se zaključi ob določeni uri. Voh se na ta način, da se osebno oddajo glasovnice. Samo v skupini podjetnikov smejo voliti za ženske njihovi zakonski možje ali pa posebno pooblaščene tretje osebe. Osebe, ki v volivnem imeniku niso vpisane, ne morejo voliti. Volivci oddajajo svoje glasovnice po vrsti, kakor se javijo. Izvoljen je, kdor združi nase absolutno večino oddanih glasov. Ce se pri volitvi ne doseže absolutne večine, se odredi ožja volitev med onimi osebami, ki so dobile največ glasov. Pri morebitni ožji volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so .volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z vohvno izkaznico, ki je bila pri prvotni volitvi zaznamenovana. Proti volivnemu postopanju in proti ugotovitvi izida volitve v smislu § 12. min. odredbe z dne 23 aprila 1898, drž. zak. št. 56, ni dopustna pritožba.
Jr se kot naravna
'nainiznavoda t in kot zdravilna voda
zoper feikoče organskega dihanja in zoper Dolesh želodca in mehurja najbolje priporoča.
Odda se takoj v najem »ffuntigamska pivnica" na Sv. 3»etra cesti št. 47 pod ugodnimi pogoji. JConcesija je na hiši, prostori so vsi opremljeni. 2987 l-i
Oddajo se v najem na cesti na Rožnik
IR1 STANOVANJA
št. 208 in sicer eno takoj, drugi dve pa s
1. februarjem.	5056 5_i
Gospodarsko društvo
v Bermu, pošta Pazin, (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
Xt\yici svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 i)
mmmmumummrn
i ■ ■ ■ ■ l-LUJ
Pozor kolesarji
— Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa:
..Specijal" Pnch-kolesa......K 150-—
„Cnrier" kolesa........ . „ 115-—
Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66-— naprej.	(i)
Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
I

Z odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
nrar ln trgoveo v Ljubljani.
Jubilejne ustanove. ftHŠna »i °brt,,lšH zborn.lcacza Kransko razpisuje za
50 K in m nn 9n ki ,n „i,„	, ,le<to.,1909 a> 0s™jst cesar a Frana Jožefa ustanov 8 po
ustanov 4 t 4 k''in 10 n?w'"""Oflle obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirinajst cesarja Frana Jožefa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce Vojvodine Kranjske- c) oet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet cesaria Frana Jožefa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev Prošnje nai se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani	ia«vvev.
do 15. novembra 1909.
ePr"°Ž» "aj -SG !!M °,d 0,bčinske9a in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosileo obrt ali trgovino samostojno izvrševal da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati n da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
SS.S.ISj si" ] i
Dt Karel Šturm
odvetnik v Črnomlju
3059 sprejme takoj 3_i
odvBtn. koncipipta.
Ponudbe: dr. K. Šturm, Črnomelj. .........................
................................Mimiimi
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje itd., jc od 1. novembra naprej oddati. Dunajska cesta 32.
2848 6-1
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju t>encet>.
Km
£jubljana, JVCestat trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
In trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno.
- Gene brez konkurence! -
Išče se
z vso oskrbo. - Želi se tako stanovanje z dvema sobama. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca«.
Mirna stranka, brez otrok, išče za
takoj ali 1. december	3045 2—1
stanovanje
obstoječe j* 3 sob, kopalne sobe in pritiklin. Ponudbe na: „E.R." upravništvo „Slovenca."
St. 589/p r.
3001 3-1
Pri deželnem odboru kranjskem je namestiti
zdravstvenega tajnika
s prejemki V., za deželne uradnike veljavnega plačilnega razreda t. j. s plačo letnih 3 600 K in z aktivitetno doklado letnih 966 K.
Prosilci za to službo vlože naj svoje prošnje, ki morajo biti opremljene s krstnim listom, domovinskim listom, z diplomo o doktoratu vsega zdravilstva, z dokazili o dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika, do
28. novembra t. 1.
pri podpisanem deželnem odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
V Ljubljani, dne 23. oktobra 1909.
Naznanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu si usojam uljudno naznanjati,
da sem svoj brivski in frizerski obrt preselil
:: v hišo na Sv. Petra cesti št. 32 ::
poleg kavarne ..Avstrija".
Salon za dame s posebnim vhodom in se-pariraniml oddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno frizlranje in barvanje las, priporočam svoj gorki in mrzli zdravniški priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo se vsa lasna dela. Vpletke (kite) striženih in zmešanih las v veliki izbiri. Z vsem spoštovanjem se priporoča
M. Podkrajšek
frizer za gospode in dame. Sv. Petra cesta 32.
Maripn trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
= barv .....
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro in alumlnium v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje.
slikarski vzoroi in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne snhe, kemične, == prstene ln rudninske barve.	.■
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= oljnate barve =
sa pleskarje, stavbne ln pohištene mizarje ===== ln hišne posestnike itd.	-
::	priporoča
Rdolf Hauptmann
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, Hrnežev, lakov In steklarskega kieja. ===== Prodaja najboljšega mizarskega ■
WtT Uma
===== po najnlžl oeni,
karbolineja
= samo boljše vrsto, ==
alabastra In stukatnrnega za podo-2961	barje ln zidarje.	i
= Ustanovljeno 1832. ---
Zahtevajte cenike t
Podružnice
Spljet, Celovec In Trst
■ Delniška fjlavnlca -K 3,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih
n
Spljet, Celovec In Trst
fczr Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurza.
-milil lin li lili IMIH Ml ■■HIB 1III | IBIHI —■■ ■ II ■ ■m
Rezervni fond
K 300.000.

Izvršuje vse : bančne : : posle. :
J. C. Mager, Ljubljana, Stritarjeve ulice. Banka in menjalnica. =====
Manufakturna trgovina na debelo in drobno.
Išče se
duhoven v pok.
ali deficijent, ki je še zmožen pomagati pri oskrbovanju male slovenske župnije na Koroškem. Dolžnosti so: opravljati ob nedeljah in praznikih službo božjo, poučevati v enorazrednej šoli in oskrbovati še nekaj drugih duhovnih del. Plača po dogovoru od 30 do 40 kron na mesec, prosto stanovanje v župnišču, mal vrt in intencije vse proste. Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca«.	3013 1—3
S
obstoječe iz 4 ali 5 sob, poselske sobe, kuhinje in z vsemi drugimi pritiklinami, opremljeno z vsem modernim komfortom, da se s februarskim terminom v najem.
z električno in plinovo razsvetljavo, pripravna tudi za pisarne, da sc takoj v najem. Naslov pove upravništvo tega lista.	3020 4—1
Puch, (Stvrio), Globus, Regent in tirusin MM znomk ter poscmszniti delov.
Izposojevsnje koles
vrelem koles m emoJlMe, : poniKlanje ter pumlla :
aofiidno in oeno.
i, Dunajska c. št. 9.
VINSKE SODE
iz hrastovega lesa, zdrave, močne 295 3—1 od litrov 56/65 100/120 200/220 „ 600,800
nadalje 8 komadov prav močnih, zdravih hrastovih sodov z vrnticami v obsegu hit. 36, 36, 39, 39, 10, 16, 12 in 50 ima naprodaj po primerno nizki ceni tvrdka M. Rosner & Co, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne.
Meblovana soba
s hrano ali brez hrane se odda s 1 decembrom. Natančneje: Sodna ulica 12, I. nadstropje, levo.	3014 2—1
lepu
za februar event. za januar termin se oddajajo v novo zgrajeni hiši blizu kolodvora in vojašnice v Prisojni ulici, obstoječa iz 3 sob event. kop. soba, 2 sob in 1 sobe ter pritikl. Več se izve na Poljanski cesti Št, M/1, 3005 3-1
: Zaloga
vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga.
3027
POZOR!
AS rv^
=[•5 -9 M
—< 621 ca 03
en S
O
73 iS
N tj
CVS
><—>
"SSas
•5.3
o» ca
izurjen, zanesljiv, slovenščine in nemščin? v govoru in pisavi zmožen, se v neki tukajšnji trgovski pisarni takoj sprejme.
Istotam sprejme se tudi praktikant absolvent trg. šole.
Tozadevne ponudbe in pogoji blagovok naj se poslati pod „R. B. 100" na upravništvo tega lista.	3057 2-1
Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst kakor tudi damskih jop, koierjev, mufov.
V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožu-hovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah.
I llIMIEIf Ljubljana,
Dež, lekarna pri »Mariji pomagaj'
Leustek
Ljubljana, Resljeva o. I
zraven cesarja Franc Jožefovega jobil. mesta
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje fipS":
Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
Tanno = chinin tinktura za lase,
katera okrepčuje lasigče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabiinim na-vodom I K.	2700
Slovita Melasine astna in zobna
uaJo deluje izborno proti zobobolu In gnjl-TUUfliobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpo&ilja po poftti vsak dan dvakrat.
| tanokar so izšle nove dvo-| S stranske slovenske plošče!
Cena <•— kron« in po 2 K 50 v Velika zaloga
gramofonov od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj breiplačno
cele gramofonov
5? ln raznlli ploič.
!E
urar in optik
Ljubljana. Stari trg 26
Domača elektrotehnična obrt elektrotehnik
Gradišče štev. 17
priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt
slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in preskuSujetn strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi inštalacijo jakih tokov za moč in luč. — Postregel bodem vestno in točno.
PokllCita me, ako je Vaš električni obrat moteni
Velespoštovanjem	(1)
FR.SM, domača elektrotehnična obrt Ljubljana
Gradišče štev. 17.
Dobroidoča
iMw.vi>nujm
Hi IZPELJAVA Hi
vseh pslovnili transakcij. - Izdajanje Sokov, na&aznic in KREDITNIM PISEM
za vsa glavna in stranska mesta tn- in inozemstva, izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
MENJHLNIČNH DELNIŠKA DRUŽBA
in
C
OSHEDNJil MENJALNICA: DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Dndril "7t\\cs>* Bailcn' Kamilica' čeSka LiPa' Brno' Lltomerlce, Moravski Zumberg, Mtidling A. vui	. Nov| jiCjni p|ZOni praga| Graben, in Praga, Mala stran, Liberce, Cvilava'
na deželi se s 1. prosincem odda x najem, event. se tudi celo posestve proda. V hiši je tudi koncesija ze žganjetoč.	3002 3-1
Kje — pove uprav. „Slovenca".
mm
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
■ Zavarovanje proti Mi pri Mil srečk in vredn. papirjev.
Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
raEneoBUMCdtotuij tc