PoSlulna phhM> ▼ {ttorU Leto XI*« št* 40 Ljubljana, torek 18. februarja 1930 Cena t Din Naročnina znaša aesečno 25.— Din, ra inozemstvo 40.— Dia Urednižtvo: LJubljana: Knafljev« ulica 5. Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon it 190. Rokopisi sc ne vračajo. — Oglasi po tarif j Upravaiitvo: Ljubljana, Preiernora ulica 54. - Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. laaeratni oddelek: Ljubljana. PreSen nova ulica 4 — Telefon it 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it. 13. — Telefon it 455. Podružnica Celje: Kocenova ulic« it. 2 - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241 Ostavka francoske vlade V proračunski debati je ostala vlada ▼ manjšini — Odklonjena zaupnica finančnemu ministru Pariz, 17. februarja, o. Na n<>cOjšnfl seji poslanske zbornice se je vršila razprava o finančnem zakonu. Debata je bila zelo viharna. Ob zaključku debate je stavil finančni minister Cheron vprašanje zaupnice. Pri glasovanju je ostala vlada z 281 proti 286 glasovom v manjšini. Seja je bila po glasovanju takoj prekinjena, nakar se je vlada umaknila k posvetovanju. V poznih večernih urah se je v parlamentarnih krogih zatrjevalo, da bo vlada še tekom noči izročila svojo ostavko predsedniku republike. Pariz, 17. februaria, g. Nocoj je vTada Tardieua v zbornici padla pri glasovanju o finančnem zakonu. Finančni minister Cheron, ki je že zadnje dni^ pri pro-računski razpravi n tel na težkoče in ki je početkom današnje popoldanske seje pri prvem kritičnem glasovanju kljub vprašanju zaupanja dobil samo večino 20 glasov, je zahteval, naj se izloči člen, ki je bil od finančnega odbora proti volji vlade sprejet v fi- nančna zakon. Ker so predsednik finančnega odbora radikalni poslanec MaJ-vy, poročevalec Ghappedelaine, ki pripada levici centruma in več drugih poslancev opozicije in vladne večine se v toku debate postavili proti stališču finančnega ministra, je bila od Cherona zahtevana izločitev omenjenega člena odklonjena z 286 proti 281 glasovom. Po glasovanju so finančni minister Cheron ter ostali člani vlade zapustili vladne klopi. Takoj so odšli k ministrskemu predsedn. Tardieuju, ki je obolel na lahki gripi. V političnih krogih se smatra, da bo kabinet še pozno ponoči predložil predsedniku republike svojo demisijo. Pariz, 17. febr. o. Po konferenci pri Tardieju je vlada podala predsednika republike ostavko. Tardieu okreval Parts, 17. februar)«. AA. Zdravstveno ateirie predsednika francoske vlade Tardieu)* se Je vidno izbolj&aJo ia Je prav zadovofiojoče. Otvoritev konference o carinskem premirju Včeraj je bila v Ženevi otvorjena odstranitvi carinskih ovir in tesn evropskih ženeva, 17. febr. a. V navzočnosti 140 vladnih delegatov, strokovnjakov in opazovalcev iz 34 držav, med njimi 8 preko-morskih, je danes bivši danski zunanji minister dr. Moltke otvoril konferenco za carinsko premirje. V svojem otvoritvenem govoru je grof Moltke podal pregled o razpravah glede carinskega premirja na zadnjem zborovanju Društva narodov ter o prejšnjih in kasnejših pripravah gospodarskega komiteja. Poudarjal je, da predstavlja ta konferenca prvo etapo akcije. Kot prvi referent je govoril avstrijski trgovinski minister dr. Hainisch, ki je izjavil, da je Avstrija samo pod zunanjim pritiskom pripravljena opustiti započeto politiko zaščitnih carin, ako bodo tudi druge države odpravile svoje zaščitne carine. Celokupna trgovinska politika Avstrije od konca voj- konferenca, ki bo razpravljala o sjšem gospodarskem sodelovanja držav ne naprej je bila usmerjen« na to, da razširi mednarodno izmenjavo blaga. Avstrijska vlada pozdravlja z velikim zadovolj-tvom to konferenco. Belgijska zunanja Minister Hymans )e izjavil, da ie namen konference sedaj samo pripravljalen. Pomisleke, ld so se pojavili v zadnjem času proti carinskemu premirju, snratra za utemeljene. Gospodarska suve-reniteta držav se ne sme precenjevati. Končno je raj a v jI, da bi neuspeh konference pomenS polom gospodarske Politike Društva narodov ter nevarnost za male države, ki bi se zadušile v svojih lastnih carinskih mejah. Seja Je bila nato zaključena in se bo nadaljevala jutri ob 10.30 dopoldne. Madžarski glasovi o gospodarskem zbližan ju z Jugoslavijo Madžarski gospodarski in politični krogi navdušeno pozdravljajo Izjave ministra Demetroviča ter pod črta vajo potrebo tesnejšega sodelovanja Beograd, 17. februarja. M. Izjave, ki jih Je nedavno podal trgovinski minister gosp. Demetrovič budimpeštanskemu listu ,Pesti Naploc o gospodarskem zbližanju med Jugoslavijo in Madžarsko, so izzvale v vseh madžarskih političnih in gospodarskih krogih veliko pozornost in našle najugodnejši odmev. ,Pesti Naplo< citira v svoji zadnji številki celo vrsto izjav odličnih in uglednih ljudi iz madžarskih gospodarskih in političnih krogov, ki vsi pozdravljajo izjave jugoslovenskega ministra in tudi s svoje strani podčrtavajo potrebo tesnejšega medsebojnega gospodarskega sodelovanja na-glašajoč da bj tesnejše gospodarsko sodelovanje rodilo tudi na političnem polju po-voline rezultate. Predsednik budimpeštanske trgovske in industrijske zbornice ter član gornjega doma ArtuT Dalitini je izjavil med drugim: »Madžarska je v enaki meri, kakor Jugoslavija zainteresirana na da pride do tesnejšega gospodarskega zMižania in sodelovanja med obema državama. Gospodarski interesi obeh držav se vzajemno izpopolnjujejo. Madžarska uvaža iz Jugoslavije velike količine lesa, rud, sirovin itd., dočim nvaža Jugoslavija h Madfaroke Zelem, kovine, stroje telkstilno blago itd. Ni dvoma, da bi se v obeh državah zelo popravile tudi kreditne prilike in izboljšala politična atmosfera.« Član gornjega doma Pran Korin, Je med drugim naglasil, da bi bilo treba odstraniti le umetne ovire, ki potekajo še is polpretekle dobe. V vprašanju carinskega premirja imata obe državi enake interese. Madžarska ne bi mogla nikdar pristati na carinsko premirje, ki bi ogrožalo njeno agrarno produkcijo. Na enakem stališču je tudi Jugoslavija. Predsednik madžarskega trgovskega udru-ženja Koloman Valkanv ie med drugim izjavil : »Potrebno je da preidemo od besed k dejanjem. Madžarski trgovski svet je že pred štirimi leti naglasil potrebo gospodarskega zbližanja z Jugoslavijo in je z največjo radostjo pozdravil izjave jngoslo-venskega trgovinskega ministra. Naše udru-ženje se bo s tem v najbližji bodočnosti podrobno bavilo in bo skupno z ostalimi gospodarski krogi storili vse, da simpatična gesta Jugoslavije ne ostame brez odmeva.« Potovanje dr. Schobra v Berlin Živahne priprave za sprejem dr. Schobra v Berlinu — Poglobljenje prijateljskih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo Berlin, 17. februarja d. Tu se vrše OTvah-ne priprave za sprejemi avstrijskega kancelarja dr. Schobra, ki bo prispel koncem tega tedna. Ob tej priliki bo prirejena cela vrsta slavnosti in slovesen sorejem pri drža vnem Dredsedniku Hinderoburgu. Ta spre jem bo višek vseh prireditev ter bodo na njem znova potrjeni prisrčni prijateljski odnošaji, ki vladajo med obema državama. Od poslednjega obiska predstavnikov avstrijske vlade v Berlinu so se ra-zmere v Av srtrfijj dcJkai spremenile. Sedaj ko je z rešitvijo ustavnega vprašanja odprta pot za reševanje velikih gospodarskih nalog, vstopa Avstrija v novo življenje, pri katerem bo ntrino potrebovala pomoči nemške države. Obisk zveznega kancelarja v Rimu je dokazal, da je Avstrija odločena pričeti tudi z živahnejšo zunanie-poljtično akcijo ter bo berlinsko potovanje le nadaljevanje te akciše. Dr. Schober bo stcroil v stik z najizrazitejšimi predstavniki nemškega naroda in o] a čil duševne, kulturne, politične »n gospodarske zveze med Nemčijo in Avstrijo. Dunaj, 17. februarja g. Na hrtrfšnji se S serriorjev, ki je bila sklicana, da konono-veljavno določi delovni program Narodne- ga sveta se bo odločilo, kdaj in na kak način bo parlament razpravljal o prijateljski in razsodiščni pogodbi z Italijo. Tirolski poslamoi stojmo na staliSSn, da se mora brezpogojno razpravljati tudi o tirolskem vprašanju. Zvezni kancellar dr. Schober pa je sporočil poslancem svojo željo, da bi se to vprašanje opustilo. Kancelar je utemelji poslancem, ki so pod vodstvom dr. Seiipla prišli k njemu to svojo željo ter jim dal zaupne informacije o svojih razgovorih z Mussoflkiiiijem glede kurza italijanske poljtfke na južnem Tirolskem. Mogoče je, da se na prvi seji Narodnega sveta ne bo razpravljalo o tirolskem vprašanju, ki bo prišlo na dnevni red šele kasneje. Policijske racije v Chicagu Chlcago, 17. februarja. AA. Snoči fe priredila policija obsežno racijo. Aretira® so 1134 sumljivih oseb. Dostel ie bik) aretiranih skupno 4000 ljudi. Večin a are&rancev ie h!'a poznefc rzpu&Sena. Velika poneverba v banki Osjek, 17. februarja, n. V Srbski hramMci v Bosanski Dublici so odkrili poneverbo 800.000 dinarjev. Podrobnosti o afera še niso znane SOKOL ČLANSTVU IN NARODU Poslanica starešinstva Sokola kraljevine Jugoslavije Pota, cilji in smernice SKJ - Z moralno, telesno in kulturno povzdigo našega naroda za boljšo bodočnost in čim tesnejše zbližanje slovanskih narodov Beograd, 17. febr. AA. Povodom uveljavi jen ja statuta Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je razglr/.en v današnji številki »Službenih novin«, objavlja prva številka »Sokolskega glasnika« naslednji proglas starešinstva SKJ Sokoli! Bodite tudi odslej vemu našemu narodu vzor ednistva! Bratje in sestre! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, ld je bil na pobudo našega kralja ustanovljen, da združi vse sile jugoslo-venskega naroda, zaradi telesne in moralne vzgoje, je začel s tem, da ima svoje statute in svojo upravo, svoje delo in svoje življenje. Pota, po katerih bo hodilo naše Sokolstvo, in cilji, h katerim bo težilo in ki so obeleženi v ustanovnem zakonu in v statutih, niso neznani in novi. To so pravci, ki so Sokolstvo vzgajaU v Idejah njega utemeljitev Tyrša in Fiig-nerja, v idejah bratstva, enakosti in svobode, trajno zvesti vodilni misli, da je treba s požrtvovanjem in udanostjo razvijati vse narodove telesne in duševne sile, da se ustvari boljša bodočnost in omogoči napredek naroda, ne da bi iskali pri tem zase koristi in slave. Z zakonom in statuti je stavljeno v dolžnost nove sokolske organizacije v naši državi, da združi telesne, moralne in nacijonalne sile jugoslovenskih državljanov in da učvrsti stike z ostalimi slovanskimi so-kolsldmi brati, kakor tndi z organizacijami ostalih držav z enakimi ali podobnimi cilji. Čeprav je bilo Sokolstvo, ki je združeno v savezu Sokola kraljevine Jugoslavije, ustanovljeno z zakonom, bo stalo tudi v bodoče organizacija privatno inicijative naše nacijonalne zavesti, ustanova najbolj zdravih individualnih in kolektivnih sil našega naroda, skratka organizacija, v katero polaga vsak naš član prostovoljno vse svoje osebne sposobnosti, svojo plemenito ljubezen do kralja, naroda in domovine, skratka svojo pripravljenost, da ne glede na kakršnekoli žrtve sodeluje z bratsko slogo, z ljubeznijo in nesebičnostjo pri uresničenju velikih sokolskih idealov Resnice, Pravice in Lepote. V novem sokolskem telesu naj oživi stari sokolski duh, ki nas je vedno učil, da je morala edini temelj, na katerem počiva družabni red, vsa kultura in civilizacija, da je najvažnejši pogoj obstanka in pogoja vsakega naroda in zato tudi našega. Ta duh nas je stalno opominjal na Tyrševe besede, da si vsak narod riše pravce svojega duha in da še ni noben narod, najsi bo velik ali majhen, izginil, dokler je bil zdrav in sposoben in da je naposled tudi silno rimsko cesarstvo razpadlo, ko ga je razjedal črv nemorale, razuzdanosti, sebičnosti, podlosti, lenobe in nedelavnosti Ta duh nas je opozarjal nadalje na pametne in modre besede velikega ameriškega državnika Teodorja Roosevelta, da se veljava naroda in njegov pomen v zgodovini človeškega razvoja ceni po njegovih delih na področju splošne kulture in civilizacije. Ta duh naj nas uči, da ne pojmujemo narodnosti samo kot prazne sentimentalnosti in hvalisanja s slavno prošlostjo in da ne živimo življenja samodopadenja nad slavo in veličino prošlosti, marveč, da delujemo na to, kako napolniti sedanjost in bodočnost z lastnimi deli in vrlinami, ki naj naš narod postavijo na vidno mesto kulturne zgodovine človečanstva in da postane naš narod iz lastnih sil sposoben za uspešno tekmovanje med narodi za obstanek in za napredek kulture in civilizacije. Ta duh nam neprestano pravi: Zanesi se samo nase in v lastne sile. Nanje gradite narodovo bodočnost z zavestjo, da v življenski borbi zmaga oni, ki je močnejši, siinejši, naprednejši, moralne jši in sposobnejši za življenje! Razvijajte in krepite sistematično vse narodove sile, kajti le to pomeni sokolsko pojmovanje nacijonalizma in nacijonalnih dolžnosti. Ta duh opozarja na besede umnega Epikteta, da storimo največjo uslugo državi le, ako ne gradimo hiše pri krovu, temveč ako osvajamo duše državljanov, kajti bolje je, da stanujejo velike duše v ljudskih hišicah. Sokol kraljevine Jugoslavije bo mogel doseči svoj cilj samo, ako pridejo v nas samih do polnega izraza vse svobodne sokolske sile in ako ga bo vodil ta sokolski duh, ki nikoli ni klonil z vero v svoja osnovna načela, ki nikoli ni prekršil svoje prisege zvestobe do kralja, naroda in domovine, zvestobe do celokupnega Sokolstva in do slovanstva. Na nas Sokolih, ki smo odkritega srca in čiste duše stopili v savez Sokola kraljevine Jugoslavije, je, da čuvamo ta sokolski duh, da ga razvijamo in da ga negujemo tudi v bodoče, stoječ pri tem pod svetlim okriljem razvitih sokolskih zastav. S temi zastavami smo .združili svoja najboljša čustva, svoje navdušenje in vse svoje znanje, svojo ljubezen napram narodu, svojo brezmejno pripravljenost, da dvignemo svojo izmučeno domovino in da ji dopri-nesemo tudi najtežje žrtve, vedno poudarjajoč vzvišena načela našega Sokolstva. PristopaU smo v čvrste vrste skromnih delavcev, prešinjajoč sebe z bratstvom, ljubeznjio, navdušujoč se za častno življenje, za rodoljubje, za požrtvovalnost, za nezrušljive temelje nacijonalizma in za našo svobodo. Zato pozivamo k temu delu v naše vrste vse, ki so z nami enih misli in istih občutkov. Svoje oči obračamo posebno na omladino, na ta naš up in kličemo na vse strani očetom in materam: Pustite k nam svojo deco, ker je lepota in zdravje njenega življenja najsvetlejši ideal slovanske sokolske misli. Naj vas noč in dan prešinjajo in naj vas pozivajo k sokolskemu delu znamenite be- sede Miroslava Tyrša: Poklicani smo varovati svoj narod za človeštvo. Svoje življenje in delovanje začnimo v spoznanju vzvišene plemenitosti sokolske ideje in v prepričanju, da je ta ideja pred vsako drugo poklicana, da utre pot k željenemu zbližanju in k telesnemu sodelovanju vseh slovanskih narodov. V naših prsih naj polje duh slovansko sokolske zavesti, duh, ki naj odstrani vse prejšnje spore in njihove vzroke in ki naj širi vzvišeno Ijnbezen, strpnost in bratsko zadružno življenje v korist najvišjih idealov človeštva, na srečo naše domovine in za sijajno bodočnost vsega slovanstva. S temi mislimi pričenja naš Savei svoje patriotično delo z vsemi svojimi silami in jih hoče nresničiti z močjo leva in poletom sokola, da napiše nova poglavja zgodovine našega naroda. Kdor hoče, naj stopi ▼ naše bratske vrste! Sokoli, Sokoli, Naprej! Zdravo! SAVEZ SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. Engelbert OangI, U r« prvi podstarešina. Ante Brozovič. 1. r. tajnik. Sokolski pozdrav V objavo statuta Sokola kraljevine Jugoslavije v nedeljski številki »Jutra« se je zaradi pogTešk pri telefonskem prenosu vrinilo več napak, ki so jih čitatelji po večini pač že sami korigirali Nekatere napake pa moramo že izrecno popraviti. V čL L statuta je določen sistem sokolske vagoje. Tu je izrecno rečeno, da ima SKJ namen vzgajati telesno zdrave, moralno čvrste hi nacionalno zavedne jugoslo-venske državljane s Tyrševim sokolskim sistemom, kakor je udomačen v našem narodu. V ČL 9. so tale določbe o ogovarjanju ta pozdravljanju nekoliko nejasno objavljene. V službenem besedilu ie rečeno: »Članovi in članice nazivaju se medjusobono »brate« in »sestro«, a oslovi j a vaju se sa »ti« samo kad to dopuštaju njihovi vansokolski odnošaji«. V naši objavi se je ta odredba glasila, da se naziv »brat« in »sestra« ter ogo-vor »ti« uporabljajo samo, če to dopuščajo izvensokolski odnošaji Kakor je iz srbsko-hrvatskega teksta razvidno, to ne drži. Smisel je b**. nasproten. Člani in članice se ogovarjajo z »brat« m »sestra« ter s »ti«, kadar le to dopuščajo njihovi izvensokolski odnošaji. Torej vedno v sokolskih vrstah, v sokolskem društvenem življenju, v katerem ne sme biti nobenih stanovskih razlik. A tudi v privatnem občevanju j« želeti sokolskega »ti«, če je to mogoče z ozirom na službene ali druge odnošaje avtoritativnega značaja. Krvave volitve v Bolgariji Pri nedeljskih občinskih volitvah je prišlo do hudih spopadov, ki so zahtevali smrtne žrtve — Pred rekonstrukcijo vlade Beograd, 17. februaria, AA. Bolgarska agencija v Sofiji poroča: Včeraj so bile na Bolgarskem občinske volitve. Volilna borba je biia to pot nenavadno ostra. Prišlo )e do spopadov, pri katerih so trpeli večinoma organi vlade. Tako sta bila ubita dva vladna agitatorja, en agitator agrarne stranke, en orožnik in en državni uradnik. Zaenkrat še niso znani končni izid! volitev. Toda po dosedanjih poročilih je vlada prejela 495.000 glasov, dočim imajo vse opozicijske stranke skupaj 294.000. V izjavi, ki jo je dal tisku predsednik vlade, pravi Liapoev, da je vlada zadovoljna z doseženimi rezultati. Sofija, 17. februarja, AA. Objavljeni so ti-le uradni podatki p občinskih volitvah: »Demokratioeski Zgovor« je prejel 487.000 glasov, opozicija je zbrala 287 tisoč glasov, od teh glasov so prejeli zemljoradniki 143.000. demoikrati 25 tisoč, dočim odpade ostanek na ostale opozicijske stranke. Zanimiva je zmaga zemlioradnikov v okolici Sofije, kakor tudi zmaga opoziciie v okolici Vrače, Ferdinandovega in Trnave. Sofija, 17. februarja. AA. Minister trgovine g. Boboševski bo podal ostavko na seji ministrskega sveta, ki se bo vršila drevi. S tem bo otvorjena kriza vlade. Sofija, 17. februarja, AA. Pri včerajšnjih občinskih volitvah je dobila vlada veliko večino. Zanjo je glasovalo pol milijona volilcev, za opozicijo pa 300 tisoč. Na žalost je v mnogih krajih prišlo do izgredov. Več ljudi je pri tem izgubilo življenje. Tako je n. pr. v vasi Govidare pri Pasardžiku množica kmetov navalila na vladne agitatorje m ubila agitatorja Bulangova in Ivanova ter stražnika Bakadžijeva. Interveniralo ie orožništvo. ki je aretiralo več krivcev. Preiskava se nadaljuje. V vasi Čes-rmendžinovo je bil pri spopadu med strankami ubit zemljoradniški prvak v onem kraju Vučev; v Saladinovu so ubili občinskega tajnika, v Čepir.cu pri Sofiji pa je bilo pri spopadih ranjeno 70 ljudi. Sofija, 17. februaria, AA. .Ministrski predsedik Ljapčev je včeraj 'ziavil, da so volitve pokazale, da je narod za vlado. V bližnjih dneh pride do rekonstrukcije kabineta v pravcu. za katerega se je včeraj izrekel narod pri občinskih volitvah, to je iz vrst »zgovori-stov«. Kriza kabineta bo zelo krjtka. Naibolj verjetno je. da bo novo /lado zopet sestavil Ljapčev. V Rusiji zaprte vse borze Moskva, 17. februaria. AA. Vlada ]e zaprla vse blagovme in efektne borze. Inozemske valute in efekti bodo kotirani pri odborih državne banke. Kaj pa to pomeni? Interesantna izjava Organa hrvatske katoliške akcije. Zagreb, 17. februarja, n. »Hrvatska Straža« objavlja notico, v kateri pravi, da so bili njeni odnošaji z ljubljanskim »Slovencem« doslej zelo tesni, da pa te zveze sedaj »Hrvatska Straža« prekinja. Na to dejstvo Opozarja »Hrvatska Straža« izrecno svoje čitatelje in prijatelje v dravski banovini Poslanik Koster nevarno bolan Beograd, 17. febr. AA. Stanje nemškega poslanika na našem dvoru g. dr. Adolf a Kosterja, ki se je 15. t. m. podvrgel operaciji na slepem črevesu, je zelo resno. Snoči ob 23. uri se je v sanatoriju na Vračaru, kier leži nemški diplomat, osebno oglasil Nj. Vel. kralj, da povpraša po njegovem stanju. Seveda trudi ves diplomatski zbor neprestano povprašuje po stanju bolezni svojega nemšikega druga. Davi ob 8. je bil iz sanatorija izdan ta-le bul'etin: »Zdravstveno stanje poslanika dr. Ko-sterja je še zmerom kritično. Konziltj zdravnikov (univ. prof. dr. Ignjatovski, univ. prof. dT. Ivan Kostič, dr. Vukič-Piade in dr. Vlastimir Jankovič) je ugotovil, da je poslanikovo stanje zelo resno, ker se čedalje bolj kažejo znamenja splošnega za-strupljenja. Davi je bila temperatura 37.9, utrip 138.« Beograd, 17. febr. Sanatorij Vračar je ob 19.45 po posvetu zdravnikov izdal o stanju pos'anika dr. Kosterja to-le poročilo: »Pacijent ima temperaturo 38 4 Bitje ži'e 138. krvni pritisk 155 do 100, dihanje 38 do 40. Funkcija Preves še vedno izostaja. Sta-nie je še vedno resno.« Pri posvetu je sodeloval tudi redni profesor dunajske univerze dr. \Venckenbach, ki je nocoj prispel z Dunaja. Zastoj na londonski konferenci Kompromisni predlog za omejitev pomorskega oboroževanja - Pred objavo italijanske spomenice London, 17. februarja. AA. Kljub temu, da bo jutri že mesec dm, odkar se je sestala pomorska razorožitvena konferenca v Londonu, še v edino ni prišla do defj-nitivnilh rezultatov. Zato bo potrebno š© vedSco potrpljenja. PreJtojniaTno delo je precej napredovalo ki strokovnjaki so izdeladi osnutek, ki le kompromis med načinom omejitve oboroževanja po globalni tonaži in načinom po kategorijah. Strokovnjaki so trenutno zaposleni z zelo zapleteno nalogo, da vnesejo ▼ ta osnutek številke sedanje tonaže. Na drogi strani razpravljajo glavni delegata in strokovnjaki ali pa oboji skupno o drugih vprašanjih razor oži tv enega problema. Danes bodo razpravljali Macdonald, Stim-son hi Vakatsulkii z angleškimi, ameriškimi kt Japonskimi delegat? o japonskih tonažnih Števil!ah. Italfjasiska delegacija bo predložila svoja pomočilo začetkom tega tedna. Na ta načm bo imela konferenca pred seboj spomenice vseh pebjh držav, ki so zastopane na konferenci. Snioč| je senator James Reed posfal Ame-rSčajtocn iz Londona radTO-telefonsko poročalo o poteku pomorske razo roži tv ene konference. Med drugam se senator James Reed nadeja, da bo sporazum dosežen i medsebojnimi koncesijami. Združene države so zato. da se podmornice ukinejo. Za- nje pa se potegujeta Francija in Japonska. Nato je senator Reed hvali predsednika francoske vlade Tardieuja m njegov predlog, da se naj vprašanje podmornic in njihove uporabe med vojno uredi z mednarodno pogodbo. London, 17. februarja AA. V Irstu >Sum-day Times« je objavil VVSckham Steed uvod nJk, v katerem pravi, da je pomorska konferenca zgrešila glavni cilj, s tem, da je po-zaMa dognati vpliv pariškega mirovnega pakta na važnost vojnih brodovri. člankar nadaljuje, da je dal Briandov predlog glede ustanovitve evropske konfederacije Angliji lepo priliko, da oiaSi pariški pakt s primernimi odredbami. Sredozemski Locarno London, 17. febr. AA. Danes je bil važen sestanek voditeljev angleške, ameriške in japonske delegacije. Razpravljali so o razmerju težkih vojnih ladij z Japonsko. Iz zanesljivega vira poročajo, da se sedaj konferenca peča s težkimi vprašanji številk. Zaenkrat še ni nobena delegacija izpre-menila svojih zahtev. Vprašanje sredozemskega Locarna Se ni bilo uradno postavljeno ker smatrajo, da je to vprašanje politično, ki ne spada na sedanjo konferenco. Konferenca tudi ni zainteresirana na pomorskem programu Nemčije, ki se tiče komisije za razorožitev. Kutjepov prepeljan v Rusijo? Zločinski načrti agentov moskovske čeke — Sovjetski emisarji prenašajo t diplomatskih kovčegih dinamit Varšava. 17. februarja, d. Tukajšnji ruski emigrantski list »Za svobodo« objavlja senzacionalno poročilo da se nahaja na tako taiinstveni način ugrabljeni general Kutjepov že v Rusiji, kamor je bil prepeljan z lajo »Karel Marks<. Boljševiki mislijo postopati z generalom Kutjepovom slično kot z znanim revolucionarjem Savinkovom, ki je baje sam prostovoljno prispel v Rusijo, da bi se izmiril z obstoječim režimom ter pričel nato zopet z revolucijonarno akcijo proti boljše vikom, ki so ga zaradi tega postavili pred sodišče in potem brez obsodbe umorili. Tako mislijo tudi sedaj javiti svetu, da je prišel general Kutjepov prostovoljno ▼ Rusijo, da bi se sprijaznil z boljše-viki in ga nato umoriti. Monakovo, 17. februarja, d. Policija je aretirala šefa trgovinske boljSeviške agen-tare v M jnakovem Emzina, ker je dognala da je ta večkrat prinesel v potnem kovčku dinamit iz Rusije ter ga izročal nemškim komunistom. Pri preisikavi stanovanja pri- jetega Emzina je bil odkrit arbiv GPU m južno Nemčijo, iz katerega je razvidno, da so izvedli komunistični zaupniki celo vrsto sabotažnih činov v raznih nemških tovarnah, pri katerih doslej ne bilo mogoče kljub najpazljivejši preiskavi dognati pravih krivcev. Berlin, 17. februarja, s. O represalijah proti Trockemu poročajo, da Je dal Stalin ustreliti zaupnika Trockega Blumkina. Blum-kin je prišel k Radeku z načrti Trockega, da bi se sedaj pričela med Inozemskimi komunisti borba za ideje opozicije. Radek pa ni na to pristal, temveč je pozval Blumkina, naj vse to sporoči Ceki. Blumkin pa je odklonil izpovedati proti opoziciji ter je bil zaradi tega ustreljen. Moskva, 17. februarja AA. V Tuli je bfl končan proces proti 77 uradnikom krajevnega sovjetskega oblastva. Obtoženi so bili zaradi prejemanja podkupnine in protisov-jetske propagande. Pet uradnikov je bilo obsojenih na smrt Komunistična zarota v Grčiji Komunisti so pripravljali velike nemire ln demonstracije — Številne aretacije boljševiških zaupnikov Atene. 16. februarja d. O odkriti komunistični zaroti, o kateri smo že poročali, se doznavajo še naslednje podrobnosti: Grška policija je že pred dnevi od svojih zaupnikov izvedela, da pripravljajo grški komunisti po direktivah iz Moskve velike demonstracije in nemire po vsej Grčiji za 28. t, m. na dan proslave 28-letnice obstoja komunistične bodne organizacije »Rdeči vojnik«. Kot prvi korak k nemirom Je bila zamišljena stavka delavstva v tobačnih tovarnah. ki bi se imela pričeti 12. marca pod vodstvom voditelja grških komunističnih omladin^kih organizacij Kolozosa, ki je bil že dalje časa pod policijskim nadzorstvom. V četrtek zvečer ie policija vdrla v Kolozo-sovo stanovanje in aretirala vse komunistične voditelje, ki so baš razpravljali o podrobni organizaciji nemirov. Pri hišni preiskavi so našli komunistični arhiv in blagaj- niške knjige, iz katerih je razvidno, da so prejemali grški komunisti stalno mesečno podporo iz Rusije v svrho organiziranja nemirov in terorističnih činov. Dalje je poli, cija odkrila natančno izdelani načrt za celo vrsto stavk, za izvajanje zaupnih poročil iz moskovske centrale. Po izvršeni preiskavi je policija aretirala vse navzoče komunistične voditelje, ki bodo izročeni sodišču za zaščito države, kjer se bodo morali zagovarjati zaradi komunistične propagande In pripravljanja vstaje proti obstoječemu stanju. Po do sedaj zbranih dokumentih so prejeli grški komunisti nad 4 milijone drahem za organiziranje komunističnih nemirov. Atene. 17. februarja AA. Tu je bil prijet nemški komunist Kreuzer. poslanec nemškega parlamenta. Kreuzer je pripravljal napad na poslaništvo Združenih držav v Atenah. Preklic zaroke princese Ileane? Bukarešta, 17. februarja, g. V tukajšnjih političnih krogih se doznava, da so glede poroke princezinje Ileane z grofom Hochbergom nastale gotove težkoče, tako da ni izključeno, da se bo zaroka razdrla. Grof Hoohberg je danes odpotoval rz Bukarešte v London. Zavore so odpovedale Pariz, 17. febr. d. Na pariškem Vzhodnem kolodvoru so nenadoma odpovedale zavore pri nekem predmestnem vlaku. Zaradi tega je lokomotiva z veliko silo zavo-zila v odbijače na kolodvoru. Sunek je bil tako močan, da je VTgel mnogo potnikov, ki »o stali že pri vratih na peron ali pa po tleh vagonov. 24 ponikov je bilo tako težko poškodovanih, da so jih morali prepeljati v bolnico. Apanaža prestolonaslednika Umberta Rim, 17. februarja. AA Proračun miVstrsrva naoc v* leto 1930. predvideva tri milijonsko apa-oetx> za italijanskega presto Iona ste j t 'ka Umb*r-ta Apanaža m« Je bila po poro-kj povečanj, ia I milijon Kt. Italijansko-rumunska trgovinska pogodba Rfm, 17. fdbr. AA. Ker so bfa zalklfoSena pogajanja za novo trgovinsko pogodbo in pogodbo o Plovbi med Italijo im Romunijo, so bile včeraj v palači Chfei parafirane zadevne listine od strani državnega pod-tajroJka ministrstva za korporacilie in opoi-nomočenega romunskega miiniistra v Rfcnu Chica. Poigodba bo podpisana koncem meseca o priliki obiska nimrumskega ministra financ Madgeara v Rimu. Bomba porušila vilo Newyork, 17. febrnaria. AA. V mestu Marto« v Severni CaroMtni }e bite z bombo popolnoma poroSena vila predsednika družbe, v katere predilnicah bombaža ie izbruhnila meseca oktobra krvava borba med policisti in sta/kirjo&ni. Nov vlom v tajništvo čeških klerikalcev Praga, 17. februarja, h. Organ klerikalne stranke »Praški Večernik« poroča v svoji današnji popoldanski izdaji o vlomu, ki je bil to pot izvršen v tajništvo klerikalne omladine- Storilci so vlomili v noči od sobote na nedeljo ter odprli celo jekleno blagajno. Tudi sedaj so odnesli samo dokumente. Kakšni so ti dokumenti, tega list ne pove. Zanimivo je da se nahaja tajništvo nasproti policijskega komisarijata na praški Mali strani. Sreča letalca v nesreči Sarajevo, 17. febr. n. Danes popoldne je letelo nad Jasenico, vasjo pri Most aru, kjer je vojaški aerodrom, letalo šolskega tipa. Aeroplan se je nenadoma pričel zaradi defekta v motorju spuščati ter so ljudje s strahom opazovali, kako je letalo zadelo v streho hiše brivca Cvitkovica. Pilot in njegov sopotnik sta imela srečo, da je pristal aeroplan, kljub temu skoro popolnoma nepoškodovan ter se ie pokvarila samo streha omenjene hiše. Popolnoma zdrava sta ostala pilot in sopotnik. Oropana splitska cerkev Split, 17. febr. n. V noči od sobote na nedeljo so neznani zlikovci izropali znani romarski oltar Brezmadežne v cerkvi svetega Franje na obali. Ko je bila cerkev še odprta, so se lopovi skrili v njej ter so izvršili rop ponoči, ko jih je cerkovnik nevede zaklenil Z oltarja so odnesli razne zlate in druge dragocenosti, vredne okrog 100 000 Din. Lopovi so s silo odprli cerkvena vrata in neor>aženo izginili. Ker so imeli cerkveni služabniki včeraj zaradi nedelje mnogo opravka, so šele opoldne opazili, da je oltar izropan Policija je takoj odposlala svoje organe na zasledovanje neznanih zločincev ter je bilo nekaj sumljivih oseb tudi že aretiranih. Podoba je, da ie izvršila vlom dobro pripravljena lopovska družba, ki je bržkone imela v času svojega posla postavljene okoli cerkve straže, ker so danes pripovedovali neki meščani, da so ponoči slišali cerkve neke udarce za katere pa se ni nihče resno zanimal. Otvoritev nove železninice Krapina-Rogatec V nedeljo je bila svečano otvorjena za redni promet novo zgrajena železnica med Rogatcem in Krapmo V nedeljo je bila slovesno otvorjena nova železnica med Krapino in Rogatcem. Železnica je sama na sebi majhna, saj ni dolga niti celih 20 km. je pa vendarle izredno važna, ker predstavlja novo zvezo med železniškima omrežjema Slovenije in severoza-padine Hrvatske. Da se podčrta ta veliki pomen nove proge, se je vršila otvoritev izredno svečano in so se je udeležili najvišji javni funkcionarji z železniškim ministrom Radivojevičem. savskim in dravskim banom, zagrebškim nadfkofom in mariborskim pomožnim škofom na čelu. Navzoči so bili tudi ljubljanski podžupan ter zagrebški in mariborski župan. V izredno velikem številu je prisostvovalo otvoritvenim slovesnostim tudi domače prebivalstvo iz krajev ob novi prdogi. ki je dalo duška svojemu veselju in zadoščenju nad dogotovljenjem nove železnice, ki bo gotovo prinesla velike koristi tudi občinam in krajem v svoji bližini. Gostje pri otvoritvenih svečanostih so se zbrali v nedeljo zjutraj v Zagrebu, odkoder je ob pol 9. dopoldne odpeljal dolg posebni vlak proti Krapini. 2e obe razhodni postaji Zaprešič in Zabok sta bili bogato okrašeni z zelenjem in zastavami, še bolj pa Kra-pina, ki je zadnja postaja na stari in prva na novi železnici. Mnogo sto ljudi je bilo zbranih na kolodvoru, ki so vsi veselo pozdravljali otvoritveni vlak in z njim došle goste. Zagrebški nadškof je blagoslovil novo progo, železniški minister pa ie nato odredil. naj se proga otvori za reden promet Veselo sta zavriskali obe lokomotivi, oviti v zelenje in vence ter vpreženi pred slavnostni vlak: sveže sta potegnili, pretrgali modro-belo-rdeji trak, ki je bil napet preko proge kot zadnja ovira, in med klicanjem množice in sviranjem godbe zavozili na novo železnico. Prva nova postaja le Ojurmanec, še na hrvatski strani. Tudi ta je bila vsa okrašena, vsi domačini in okoličani so bili zbrani na postaji, godba pa je veselo svirala v pozdrav. Domači žusam Kiseljak je pozdravil goste, malo dekletce ie izročilo ministru šooek rož. minister se ie zahvalil s kratkim govorom in vlak j? odsopihal naprej. Po 400 m dolgem tunelu se prerije železnica skozi precej visoka brda in zavozi s tem na bivšo štajersko. Vlak se ustavi na prvi slovenski postaji Sv. Rok-Lupi- Pred sodniki Obsodba nevarnega pustolovca Ljubljana, 17. februarja V soboto Je stal pred sodnikom-poedin-cem deželnega sodišča dr. Stojkovičem Milan Bugarski, star 60 let, tip internacionalnega pustolovca. V kazenskem listu je zabeležen njegov poklic: šef oddelka prometnega ministrstva v odstavki, govori poleg materinega jezika ruski, bolgarski, nemški, francoski in angleški. Vse jezike perfektno. Govori tudi prav lepo slovenščino, tako da mu ni poznati, da tri bil rodom Banačan. Rojen je bil 1. 1970. v Pančevu. V kriminalni razvidnici je tudi zabeležen, da se izdaja za gen. konzula v Rusiji, za delegata kraljevine SHS na mirovni konie-renci v Parizu, za dr. Milana Markoviča, za dir. Milana Jovamoviča in za dr. Milana Gavriloviča. Izdajal se je na Dunaju celo za »Enzherzoga Josepha Ferdinanda«, Kazenski register ima zabeležene težke njegove grehe: V Beogradu ie hil obsojen na 1 leto zapora zaradi goljufije, na Dunaju na 6 let v Gradcu na 18 mesecev in že v Ljubljani na 1 leto ječe. Državni tožitelj je prečital obtožnico, po kateri je Milan Bugarski obtožen prestopka prevare, ker je v Ljubljani od septembra do konca novembra več žen spravil v zmoto ter jih oškodoval za približno 8000 Din, izdajajoč se pri tem za dr. Milana Markovica, upokojenega diplomata in načelnika v ministrstvu, za generala in upokojenega ministra ter za veleposestnika. Na vprašanje po krivdi je odgovarjal: — Ne! Nikakor ne! Jaz, korekten človek, nisem mogel nikogar spraviti v zmoto in oškodovati. Nisem iskal nobenega znanja, iskale so ga ženske. Cital sem v listih: Znanja išče inteligentna ženska za preganjanje dolgega časa, ker je samotna. Tako sem se seznanil z gospo Jakobino. — Rekel ste ji, da ste dT. Milan Marko-vič. — Nič nisem rekel. Ni mogoče, da bi takšna inteligentna ženska, kot ie ona, mogla verjeti meni. da sem dvorni zdravnik, da sem general, da sem diplomat To je smešno! Obtoženec je postajal v svojem zagovoru vedno živahnejši. — Nisem ji rekel kaj takega. Oovorfl sem Ji pač, da sem bil v visokem položaju v ministrstvu. Bil sem, gospoda, upravnik glavnih fondov v ministrstvu za socialno politiko. Sodeloval sem pri socialni zakonodaji. A sedaj? Mesto pokojnine — zapor! — Bili ste odpuščeni iz službe! — To ni res! So priče v Beogradu, da sem jaz prosil za odpust iz službe. Zaslišane so bile tri priče, žrtve rafina-rartih sleparij Seznanile so se z njim potom oglasa. Dejal jim je, da je »ein doppelter Doktor« Milan Mar krnic. Ima velik vpliv v Beogradu in da kupi pri Mariboru veliko posestvo. V Beogradu je hiše prodal. Ima avto in drugo, kar potrebuje veleposestnik Bil je vedno fin. Neka priča Je med drugim pripovedovala: — Pravil mi je, da je na dvoru zdravnik in da ima na Bledu važno besedo pri kralju. Ima mnogo pisarij. Sam sestavlja vse važne proglase. Tako je sestavil proglas in zakon o banovinah. Dejal mi je: »Das war keine kleine Arbeit!« Dugače je bil Bugarski prav zabaven družabnik. Se nikdar se nisem tako smejala! Kdo bi si bil mislil, da je navaden lopov? Glavna žrtev rafiniranih sleparij Bugaf-skega je natančno opisala, kako se je seznanila z njim in kako ji je znal govoriti. — Pravil mi je. da ie bil dvakrat ože-njen. Bil je poslanik v Argentini. Tam se mu je prva žena z otroci ponesrečila. Padla ie pod vlak. Drugo ženo mo je uničila vojna. Prav iokal ie in še solze so ga zalile, ko je to pravil. Predstavil se je kot dr. Mile Markovič. zdravnik na dvoru, da se vozi z dvornim avtom, da ima zveze z vsemi ministri. Iz aktov ie sodnik nato ugotovil vse ob-toženčeve predkazni. Svojo onstnlovsko kariero je Bugarski pričel pred 20. leti na njak. Pozdravila ga je na kolodvoru domača godba z veliko množico ljudi, z gričev pa so grmeli možnarji, s katerimi so po stari slovenski navadi proslavljali veliki dogodek domači fantje. Šolski otroci so pod vodstvom svoje gdč. učiteljice lepo zapeli državno himno m še par pesmic, župnik ie blagoslovil postajno poslopje, župan Štefan Fric pa ie v lepem govoru pozdravil ministra in druge goste in se zahvalil kralju in vladi za železnico. Nato so bili gostje še prisrčno pogoščeni. Sprejem na tej postaji je bil tako domače lep in ljubezniv, da bo gotovo ostal vsem v najboljšem spominu. Zopet so zagrmeli možnarji, ko je vlak odsopihal naprej. Še enkrat je postal za paT minut na postajališču Dobovcu, ki je bilo seveda tudi kar najlepše okrašeno. V tem kraju se izdelujejo po vsej Evropi znani brusilni kamni in vrli domačini so v pozdrav prvemu vlaku postavili na postajo ogromen kamen z napisom »Dobro došlic, goste pa postregli z izborno kapljico. Ravno tako so Pii bližnjem rudniku postavili rudarji mogočen slavolok z napisom »Srečno bilo« in tudi ani v svojih uniformah pozdravili otvoritveni vlak. Kolodvor v Rogatcu je bil ves poln ljudi iz tga io okoliških vasi, okrašen pa bogato z zelenjem in zastavami- Ko se je vzklik a-nje poleglo, je imel kratek pozdravni govor podžupan dT. Ogorevc, mala Verica Ivanškova pa je izročila ministru lep šopek in ga pogumno pozdravila a kratkim nagovorom. Ves čas pa so tudi v Rogatcu veselo pokali topiči. Zaključek slavnosti je bfl v RogaSki Slatini, ki je bila okrašena vsa, ne samo kolodvor. Kakor na vseh prejšnjih postajah »o skrbeli za red gasilci in zbrala se je tudi tu ogromna množica ljudi. Po pozdravih župana Šentjurca in zdraviliškega ravnatelja dr. Štera so se podali gostje po poti, na obeh straneh obdani od zastavic, v ho tel Pošto, kjer t* je vršilo skupno svečano kosilo z vrsto pcunembnih nagovorov. Ob 5. popoldn« so »e odpeljali udeleženci proslave deloma nazaj po novi progi proti Zagrebu, deloma preko Grobelnega proti Ljubljani. Tako je bila zaključena lepa svečanost, o kateri je obširno poročal že včerajšnji »Ponedeljek«. Dunaju. Tn je dve ženski spravil ob 21.000 zlatih kron. Dna se je zato zastrupila. Izdajal se Je za »nadvojvodo«. Na Dunaju je bil obsojen*na 6 let ječe. Po prevratu se je Bugarskemu posrečilo, da je prišel L 1931. z izgovorom, da je med vojno izguba vse dokumente, v državno službo. KI je v prometnem ministrstvu in pozneje v ministrstvu za socialno politiko. Kot tak je neko izseljeniško družbo opeharil za 230 tisoč dinarjev. Državni tožitelj Je zahteval zanj najstrožjo kazen, ki je mogoča po zakonu, poudarjajoč, da je tipičen internacionalni goljuf z veliko prakso, ki je spravil celo državno oblast v zmoto. Bugarski je bil za- radi prevare v smislu 5 334. novega kazenskega zakona obsojen na dve leti strogega zapora in v plačilo 3000 Din in ev. nadaljnjih 30 dni zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Bugarski je prijavil priziv zaradi previsoke kazni, državni tožiield pa zaradi prenizke. Zagrebško „Ko!o" v Beogradu Beograd, 17. febr. č. Sinoči je hrvatsko pevsko društvo fKolo« priredilo v Narodnem gledališču dobro uspel koncert, ki :nu je prisostvovalo tudi Nj. V. kralj v spremstvu kneza Pavla Ob vstopu v dvorno .0-žo je občinstvo priredilo kralju živahne ovacije. Koncertu so prisostvovali skoro vsi ministri ter mnogoštevilno odlično beograjsko občinstvo, zlasti pa beograjski glasbeniki. Posebno živahno je bila pozdravljena operna pevka gospa Maja de Strozzi, kakor tudi njen sin dirigent Koia Boris Papandokulos. čigar skladbe so tvorile pretežen del programa koncerta. Posamezne točke programa so bile sprejete od občinstva z največjim navdušenjem. Med odmorom je Nj Vel. kralj pozval vodstvo »Kola« v dvorni salon gledališča ter se delj časa razgovarjal z društvenim predsednikom dr. Jurijem Koreničem ter z ostalimi člani društvenega odbora. Pred nri-četkom drugega dela koncerta so zastopniki jugoslovenske pevske zveze in zvezo pevskih društev izročili »Kolu« diplomo, pisano na pergamentu v spomin na poset v Beogradu. Pevski zbor »Kola« je nocoj odpotoval nazaj v Zagreb. Poskušen samomor Slovenke ▼ Zagrebu Zagreb, 17. februarja, a. Davi so ncff vestao s pfinoim MstTrup!>mo 204emo siwžtei?}o Ano V. iz Brežic, nstežbeoo pri neki rodbini r Kwni£iče(vi ®Sici. Dekle fe prišto še*e pred kratkim časom r to stažbo ter se je v Zagrebu se-rnanilo s netesn rotadorcičem, s kafefšn; pa »e fe menda aope£ sprlo. V obmps se Je skušalo strop iti s pfitfiom. Ko so zjutraj lačuriR, van direktor beograjske podružnice Prve hrvatske Stedionice Aleksander Pokojevid. Hmeljski trg 908 ®P STA savnam3J ZA* TJ7 7i> , 4> 5*v Pogašen gozdni požar Hrastnik, 16. februarja. Letošnja mila zima z mnogimi solčnimi dnevi, poleg tega pa močan veter zadnjih dni so vzroki, da se je severno-vzhodno pobočje Kovka močno osušilo. Pobočje je močno obraslo z grmičjem, tudi trava je še ostala preko zime in povrh leži naokoli še vse polno suhega dračja. Male iskrice zadostujejo za požar, ki bi lahko postal za okolico katastrofalen. Manjše požarne nevarnosti so se že ponovile, te dni pa je nastala tudi večja, ki pa je bila k sreči preprečena s strani pazljivih delavcev iz steklarne. Lz mimovozečega rudniškega tovornega vlaka so padale iskre in zanetile suho drač-je. Ogenj se je naglo širil po pobočju navzgor. Le močnemu oddelku delavcev rz steklarne se je treba zahvaliti, da ni prišlo do požarne katastrofe. Po trditvi očividcev bi bi! prodrl ogenj v najkrajšem času v gosto suho hosto in jx>tem bi bili vsi napori gašenja brezuspešni. Za dom, izprehod za slavnosti, za šport itd. primerne obleke, le prvovrstno blago in brezhiben kroj, nudi v največji izberi tvrdka I. MAČEK, Ljubljana Aleksandrova cesta 12 dbvojno $imbko veselje daje ličnost lepe in pedantno čiste volnene obleke. Ako se ne pere kakor jc treba, se stisne in daje utis stare po-nošene obleke. V mlačni raztopini' Schichlovega Radiona se stvari nalah-ko ožmejo in ostanejo mehke in lahke ter varujejo svojo prvotno barvo-in sveži ton. Celi ta posel se opravlja hitro in brez truda, ako se uporablja Schichfov Tihotapstvo v Prekmurju Murska Sobota, 16. februarja. Večkrat so že skušali predstavljati Prekmur je svetu kot pravi tihotapski eldorado. Res, da je pri nas težko zadostno nadzorovati vse mejne prehode v tako različnem in težavnem terenu, ni pa res, da bi bila pri nas tihotapcem pot lažja ko preko drugih obmejnih delov. Po zaslugi finančne kontroie je v resnici tihotapstvo v Prekmurju znatno omejeno. Z« dolgo ni več resnica, da bi dnevno po 30 in celo 30 tihotapcev prekoračilo državno mejo. Finančni organi, ki redno vtšc obmejno službo, so jx> sledovih v snegu lahko ugotovili, da je tekom dveh mesecev na 8 km dolgi progi prekoračilo mejo le kakih 50 tihotapcev, kar je malo število v primeru s poprej in pa z ozirom na za tihotapce izredno ugodne terenske razmere. Pretirane vesti o tihotapstvu v Prekmvr-ju izhajajo najbrž iz namena, da bi se preplašili naši trgovski in gospodarski krogi. Če se kje tihotapstvo energično pobija, potem je to gotovo pri nas v Prekmurju. Medvedi in merjasci Kočevje, !7. februarja Medved, kraTJ naših gozdov, je postal tudi pri nas že precej redka zvertjad, ven-* dar se morejo naši gozdovi kljub temu še ponašati s krasnimi eksemplarji kosmatin-skega todu. Domačin aH pa tudi tujec, ki ga vodi pot skozi kočevske gozdove, se more hipoma razveseliti ob preprijaznem srečanju bodisi s kosmatincem, merjascem ali pa tudi z volkom. To je skusil komaj 18-letni mladenič iz Planine, ko se je vračal skozi Spo-reber domov. Pred njim ie tekel njegov pes, ki pa se je ob močnem hrastu hipoma ustavil in začel močno lajati. Ko se je fant hrastu približal, je obstal kot ukopan komaj par metrov od — kosmatinca, ki je sedel na zadku in menda ravno tako prestrašen zrl na psa in človeka Hipoma pa se je pognal naravnost proti fantu. Ta se je bliskovito umaknil, tako da le medved z zaletom preskočil veliko skalo in s tem dal priliko fantu, da se je spusti! v tek, kolikor so mu pač pripuščale noge. V vasi je fant povedal svojo zgodbo, nakar so se drugi dan spravili na kraj, kjer je bil fant srečal kosmatinca, domači lovci. O medvedu sicer ni bilo sledu, pač pa so dobili skoraj na istem mestu malega medvedka. ki je bil še čisto gol. Medvedek je že poginil. Iz tega so sklepali lovci, da je moral fant srečati medvedo, baš ko je iz-lezla iz svojega brloga. Medvedka ie to pot ob hipni nevarnosti pustila enega svojih mladičev gotovi pogubi. Lovci, ki dobro poznajo žtvflenje korma-tincev, so mnenja, da se medvedka ni vle-gla to pot zaradi mile zime k zimskemu ix>- čitku, kar se zapaža često pri starem medvedu, pa tudi pri ostalih ob milih zimah. V januarju in februarju so se priklatili ▼ kočevske gozdove tudi številni merjasci, ki so postali zelo predrzni in siloviti in so pravcati strah ondotaih domačinov. Lovci is vasi Stari log. Kleče, Novi log. Cesta Po-ljane hodijo vztrajno na to predrzno zver-jad in tudi uspešno. Z lovsko trofejo se lahko ponašajo že Albert Hoge iz Novega loga, Rihard Pere iz Male gore tu Arnold Mihič, Posebno srečo pa je unel gostilničar Alojzij Ruppe iz Wink!ja, ki je ustrelil divjo svinjo s šestimi mladiči. Kljub temu uničevanju merjascev v na-š*h gozdovih se skoraj njih število orav nič ne krči. ampak celo raste. Domačini so v strahu, da se ta zver, ki je lahko najnevarnejša tudi za človeka in ki dela zlasti na polju veliko škodo, ne raizplodi v naših gozdovih v taki meri, da se je sploh n? bi dalo več iztrebiti. KULTURNI PREGLED Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 18.: Zaprto. Sreda. 19.: Življenje Je lepo. A. Četrtek, 20.: Cvrček za pečjo. B. Petek, 21.: Recitacijski večer nemškega pesnika Daublerja. Izven. Sobota, 2-2.: Krog s kredo. D. Nedelja, 23.: Ob 15. Pogumni Tonček. Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Za ljubezen so zdravila. Ljudska - predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20 Torek, 18.: Gostovanje 9inje ptice. Izven. Sreda, 19.: Valkira. E. Četrtek 20.: Svanda dudak. C. Petek, 21.: Boheme. A. Sobota, 22.: Ernani. B. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 18.: Sneg. C. Kuponi. Sreda. 19.: Gostovanje »Sinje ptice«. Četrtek, 20.: Gostovanje »Sinje ptice«. CELJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sreda, 19.: Radikalna kura. Gostovanje Mariborčanov. Ljubljanska opereta- (Pri treh mladenkah.) Pri včerajšnji ljudski večerni predstavi je v spevoigri »Pri treh mladenkah« gostoval v ulogi Schuberta gosp. D. Hržič, operni pevec iz Zagreba. Z njegovim sodelovanjem je opereta pridobila novo privlačno moč, kajti gosp, Hržič je odlična pevska moč. Slišali smo ga pri nas že na koncertih, a na dobrem glasu je kot znamenit pevec tudii v tujini. Njegov mehki, zelo prikuplji-vi glas, svobodna, smiselna igTa in njegova prijetna, za ravno to uloga kaj pripravna figura, vse to je naši publiki izredno ugajalo. Gosp. gost je bil ves čas predstave deležen najtoplejših aplavzov. Prav radi bi slišali dragega gosta v kaki večji operni ulogi. — V sobota se je pela po daljšem času nanovo naštudirana Puccinijeva opera »Boheme«, pri kateri zaradi predavanja, ki sem ga imel v »Soči«, nisem mogel biti navzoč. Boheme je, kot čujem, prav lepo uspela. 0 nji bom poročal po petkovi reprizi. —č. Nora knjiga Branka Lazareviča. Pri Gezi Kohnu v Beogradu je izšla knjiga Jugoslovenskega poslanika v Varšavi, znanega kritika in esteta Branka Lazarevida. »Tri najviše jugoslovenske vrednosti««. Tu objavljeni eseji so v srbščini izšli poprej v nekaterih revijah, v češkem prevodu pa v poseb-* ni knjigi. B. Lazarevič tu dokazuje tezo da eo najvišje duhovne vrednote, kar jih je dalo jugoslovenstvo: narodna pesmi, Njegoševa epika in Meštrjvičevo kiparstvo. G. Krklec odgovarja. Veliko pozornost je vzbudila februarska številka zagrebškega »Književnika«, ki je — kakor smo v »Jutru« že zabeležili — priobčil iz ostaline pokojnega pesnika A. B. Simiča oster pamflet o pesniku Gustavu Krklecu. Tu Je Simič pred osmimi leti očital Krklecu, da sploh ni pesnik. G. Gustav Krklec je odgovoril te dni v beograjski »Pravdi« s člankom »Na kam-panju lirskih pigmeja«. Tu pravi gosp. Krklec med drugim: »Ker bi me bržčas hoteli pokopati, so zagrebški 1 inski pigmeji morali poklicati na pomoč mrtvega človeka, mojega mrtvega tovariša A. B. Simiča. Vsa čast njihovemu viteštvu, ali jaz se z mrtvim tovarišem ne maram bojevati, a s sencami se sploh nikdar nisem boriL Muhe ee iz topa ne streljajo . . .< Razstava Tome Rosandiča ▼ Rotterdamn. V starem središču holandskega slikarstva Rjtterdamu 6e je otvorila te dni razstava izbranih kiparskih del Tome Rosandida, ki je za Meštrovičem najbolj znani jugoslovenskl kipar. Razstavo je priredilo neko ondotno umetniško društvo. Kakor zatrjujejo prve vesti, je bila razstava našega umetnika v bolandskih umetniških krogih in v rotter-damskem tisku sprejela prav simpatično. Josip Korban, Mihcev Mihec. Pravkar je izšla v založbi Goričar in Leskovšek v Celju nova mladinska povest iz peresa Josipa Karbana ki se je že lepo uveljavil kot mladinski pripovednik. »Mihčev Mihec« pripoveduje o mladeniču, ki se s silo svoje volje, z delom in s trdno poštenostjo prebije skozi življenje. Spisana je gladko in živahno. Ve- zan izvod stane 18 Din. Narača se tudi pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. »Kolo srpskih sest ara« je izdalo na leto 1930. koledar »Vardar«, ki vsebuje več splošno zanimivih prispevkov iz peres uglednih eotrudnikov. Omenjamo zlasti članek Vlad. Čoroviča »Pjtreba zajednice«, dr. šurmina »Stvaraoci našega ujedinjenja u Hrvatskoj«, več leposlovnih prispevkov (Gr. Božovič, Stojan V. Z i vadi nov i 6, Desanka Maksimovič. Todor Mnnojljvič, Jela Spirido-novič - Savič, Hamza Humo in dr.). Koledar je tudi ilustriran. Ob istem času je izšel »Iz-veštaj Kola Srpskih Sestara«, ki pričuje o živahnem kulturnem delovanju te organizacije. Voltaire §e vedno vzbuja zanimanje kot človek ter kot jrisatelj in modroslovec. Čehi so pravkar izdali njegov »Filozofski 6lovar«, zimes in znes raznih duhovitih in manj duhovitih opasdk, aforizinov, zafrkacij in drugega p>dobnega gradiva iz Voltaire^evega peresa. Dobršen del je naperjen _ kar se pri filozofu prosvetliene dobe ume samo ob sebi — zoper kptoliško cerkcv in duhovščino. Pri Stocku v Parizu pa je pravkar izšla še bolj zanimiva knjiga »Voltaire raonte par ceux qui 1 ont vu« (Voltaire po pripovedovanju onih ki so ga poznali) Predgovor tej knjigi je spisal Edoard Herriot, znanb politik in esejist. Stolica za češki jezik in slovstvo na rimskem vseučilišču. Na vseučilišču v Rimu je habilitiral kot docent češkosl vaškega jezika in slovstva dr. Wolfgango Giusti. Pri glavobolu, omotici, šumenja v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreia-kušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih, trgovinah. Uboj v Novi cerkvi pri Vojniku Celje, 17. februar?* . Danes zjutraj so prinesli domačini iz VoJ-nika in Nove cerkve, ki so prišli v Celjo po opravkih, v mesto razburljivo novico, da je bil snoS v Novi cerkvi sredi vasi obit splošno znani vojniški urar Franc Kuglar, Dogodek se je pripetil takole: Včeraj Je bila v Novi cerkvi odprta nasproti zmane Klinčeve gostilne nova gostilna, ki jo bo vodil gostilničar Jakob Peku-sak. V gostilni je popivalo vse popoldne in zvečer več domačinov, med katerimi je sedel tudi 48-letni urar Franc Kuglar, rodom iz Nove cerkve, bivajoč pa stalno v Vojniku, kjer je imel v Kovačičevi hiši svoj poslovni lokal. Z njim je sedel tudi njegov oče. ki se je močno opil. Okrog 21.30 je zapustil Kuglar v družbi očeta in nekaterih prijateljev, ki so pa bili z njim vred težko vinjeni, gostilniške prostore. Na cesti je Kuglarjev oče naenkrat omahni! in padel na tla. Družba ga je skušala postaviti na noge, tedaj pa je Franc Kuglar nenadoma pričel psovati družbo, češ, da hočejo očeta in njega pretepstL Izvlekel je iz žepa revolver in oddal 2 strela v zirak. Tretji strel pa bi bil skoro zadel 32-letnega čevljarja Mihaela Smrečnika iz Nove cerkve. Smreč-nik je skočil za vogal bližnje hiše, sledil pa mu je s samokresom Franc Kuglar. Smrečnik, ki je invalid in mu manjka leva roka v zapestju, je v vinjenosti odiprl svoj velik žepni nož in zabodel Franca Kuglar-ja v vrat Prerezal mu je žilo dovodnico. zaradi česar se je Kuglar po par korakih zgrudil pri Stolčevi hiši na tla Sosedje so ga prenesli v neko bližnjo hišo, kjer i>a je Kuglar zaradi izkrvavljenja kmalu po polnoči umrl. Storilca so orožniki iz Vojnika včeraj do-poldne v Novi cerkvi aretirali in ga s po-poldanskim mariborskim avtobusom prepeljali v celjske sodne zapore. Pokojni Kuglar zapušča vdovo, ki živi v Bregenzu na Tirolskem. Jutri se bo vršila v mrtvašnici v Novi cerkvi sodna obdukcija ubitega Ku-glarja. < Prve posledice prehlada so hri-pavost in kaiel). Te neprijetne pojave odstranite brzo s Pojasnilo. Z žbmaSnjlm 3nem naznamjam javnosti, da govorice, ki so se razširile 9 opustitvi mojega modnega salona s klobuki, ne odgovarjajo resnici. Nasprotno, še povečala bom za pomladansko sezijo svojo vedno bo» ga to zalogo damskih klobukov ter v to stroko pripadajočega nakita in s tem zadovoljila okusu vsake dame. Toliko ▼ vednost cenjenim damam. Z obrekovalci p« bom najstrožje liostopala. MARIJA GOTZL, posestnica modnega salona LJUBLJANA, Kongresni ttg 8. ' • Vsem onim, M so študiral! v Pragi. Na pobudo kongresa Jugostovensko-česko-siovaSkfii lig v Sarajevu bj se letos imela priredit* v Prago ekskurzija vseh bivšfflh jugoslovenskih akademikov, ki so bodisi pred voijno, bodisi po vojni študirali, v Pragi. Da se ta ekskurzija more organizirata, so potrebni pripravišalnemn odboru v Sarajevu točni naslovi vseih bivših praških jugoslovenskih dijakov. V to svrho prosimo vse bivše praške študente — Slovence, da pošljejo najkasneje do 1. marca t L svoje podatke (rodbinsko in krstno trn©, poklic, kraj. bivanja, šolska leta, prežita v Pragi) na naslov: Jugoslovensko-češkoslovaška liga v LJubljani. * Teodor Daubler v Zagreba. PrtSateffl našega naroda znana nemški književnik Teodor Daubler bo iz Beograda danes prispel v Zagreb, kjer bo 19. t m. prisrecH lavno predavanje. * Razstava slik nemške sl!karlce v Beogradu. V nedeJjo popoldne ie bala otvorjena razstava umetniških ded gospe Kosterjeve. soproge nemškega poslanika v Beogradu, priznane siikarice. Gospa Kosterjeva }e tudi Sanica društva beograjskih umetnikov. »Oblik«. Razstavila je 54 slak, M doslej rni-»o bil© razstavljene od poslednje rarotave ▼ Rimu, kjer je njen soprog bil poslanik, preden ie priišel v Beograd. Otvoritvi razstave so prisostvovali tudi nekateri ministri. * Vdova Pavla Radlča v avdijenci pri kralju. Vdova bivšega ministra in narodnega poslanca Pavla Radija gospa Ana Radič eva se je te dni mudila v Beogradu, da sporoči Nj. Vel. kralju uspehe svojih otrok v šoU ter se kralju zahvali za vse, kar je •toni za njene otroke. Kakor znano je kralj po tragični smrti Pavla Radjča prevzel «krb za dvoje njenih otrok. Sin ZlbiSko se nahaja v internatu v Seniu, hčerka Nadica pa v internatu domtaikank v KorčtrBL Oba študirata z dobrim uspehom. * Pristaši bivše Hrvatske seljačke stranke pri ministrskem predsedniku Živkovlčn. V nedeljo dopoldne je predsednik mimSstr-skega sveta iai notranji minister general Zivkovrč sprejel v avdijenco Karla Kovače-viča, bivšega podpredsednika kl-uba bivše Hrvatske seljaoke stranke in Andrena De-riča iz Nove Gradiiške, bivšega člana glavnega odbora omenjene stranke. * Poroka. Poročil se je pri Sv. Janeza rb BohjnjsiKem jezeru zdravnik g. dr. Josilp Prodan z gdč. Anico Mrzljkarjevo. Poročili ta je g. dr. P Roman Tomimec. Obilo sreče! * V Splitu najnižje cene življenjskih potrebščin. Beograjska revija »Narodno blagostanje« objavlja zanimive podatke o draginji življenjskih potrebščin v petih glavnih mestih naše države. V tej statistiki so navedeni podatki za mesta Ljubljano, Zagreb Beograd, Sarajevo in Spi jI Indeks cen v katerem se stanje življenjskih potrebščin ■prevede na eno gotovo številko, znaša za Zagreb 356, za Ljubljano 338, za Beograd 335 za Sarajevo 325 im za SpBt 314. Po tej statistiki je Zagreb najdražje, Split pa najcenejše mesto med omenjeitnrt petimi mesti. Anna May Woag kot * Električni vod Karlovac-Zagreb hna napetost 30.000 voltov. V bližnjih dneh bo električna napeljava Karlovac-Zagreb dobila napetost 30.000 voltov. Zaradi tega so Združene električne centrale vsem občinam razposlale opozorilo, s katerim svare, naj se nikdo ne približa vodu. ker bi s tem bflla združena smrtna nevarnost. * General Kutjepov bil lani v Jugoslaviji. Ruski general Kutjepov, čegar tragična usoda je v vsej Evropi povzročila veliko senzaoOo, se i© lansko poletje mudil v Mariboru ter se neoliko časa zdravil v sana-torilju ruskih emigrantov v Vurberku pr.i Ptuju. V krogu naših ruskih emigrantov vzbuja usoda generala Kutjepova splošno sožafje. * »Slovenskega Pravnika« prvi snopič le teše! ki prinaša samo aktualno vsebino. O kaznovanju prekrškov, prejšnjih prestopkov, razpravlja dr. Dolenc. Na drugem mestu je prvi del dr. Pajničeve razprave o sresfcih kot kazenskih sodiščih Po novem kazenskem i>ositopniku. K pojmu tazemstva v zakonih o civilnem postopanju prinaša kratek prispevek dr. Sajovic. Od civilnih odločb je pridelana prva pola 2. knjige Kazalo za prvi knjigi civilnih in kazenskih odločb bo priloženo prihodnjemu snopiču in bo s tem uporabnost »Pravnikovih« odločb znatno povečana. Naročnina za »Slovenski Pravnik« znaša letno samo 60 D5n. * Žena in dom«. Uprava revije »Žena in dom« sporoča, da je 15. t- m. razposlala vsem naročnicam drugo številko. Ako jo katera pomotoma ni prejela, naj to sporoči z dopisnico upravi Pruie 11. Naročnicam, ki so že januarja meseca zahtevale drugo številko sporoča uprava, da je bHa prva številka, Id je bila razposlana za božič, januarska številka in je bila tako zgodaj razposlana zato, dia se je pripravila kartoteka. Tretja številih a izide tedaj 15. marca. Naročnina za revjio »Žena in dom« s prilogo za kroie in ročna dela je za vse leto 68 Din, ki se lahko nakaže pri vsakem poštnem uradu za čekovni račun št. 15.400 na ime »Žena in dom«, Ljubljana, Prule 11. * Lovske kroge opozarjamo na znamenito sliko akademskega slikarja Tabakoviča 'Ivana h Zagreba, predstavljajoče divjega petelina. Sliko je videti v izložbi trgovine »Elite.* v Prešernovi ulici in je naprodaj za 5000 Din. * Ne igraj se z orožjem! V Priboru se je preteklo soboto pripetila usodna nesreča Ko je Muhamed Begiič bil v džanuiiji. je njegov siluga Ramiz vzel revolver, ki je visel pri postelji ter se ž njim igral. Po nesreči se je nabasani revolver sprožil in krogla je zadela štiriletno Muhamedovo hčerko. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je uro pozneje izdihnila. . * Slovensko pevsko in Izobraževalno društvo »Triglav« v Banjjalukj bo imelo občni zbor 23. t. m. z začetkom ob 15. v dvorani Hrvatskega doma. Društveni člani, pridite vsi! Princesa BetterUy jf g vreme ▼ filmu čarobne lepote tn globoke ljubezni Danes zadnjikrat: ob pol 6., pol 8., 9. Elitni kino Matica TeL 2124. • Smrtna kosa. V Rakovniku pri Medvodah je preminula včeraj v visoki starositi 84 let ga. Nežj.ka Kovačičeva, rojena Kirrentova. Blago pokojnsco bodo pokopali v sredo ob 14. na pokopališču v Sori. — V LtebBanj ie preminula gdč. Milena P r i v -Skova, privatna uradnica. Pogreb bo iz splošne bolnice jutri oib 16. — V ljubljanski boinjej je umrl g. Robert Cifgler, raadu-čjteffi v pokoju. Pokopati ga bodo danes ob 14. — Nenadoma je premčnuila v nedeljo rujč. Ivanka Tomšičeva, uradnica OUZD v Ljubijjani. Pokopali so jo včeraj na j»kopal;išču v D. M. v Polju. — V nedeljo je umrla v ljubljanski bolnici ga. Alojzija Batagljeva, vdova po višjem železniškem nadzorniku. Pogreb bo danes ob 16. — V ljubljanski bolnici je ramiU gosp. Anton G u n d r u m, tipograf. bivši predsednik tarifne komisnae in upravnega odbora ter večletni funkcionar ljubljanske podružnice Saveza grafičnih radnjka. Pogreb pokojnika bo danes ob 14. — V Nornnju je umrla ga. Ivana Mar en kova. Pogreb bo juitri ob 9. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! povečava nevarnost prehlada. Te nevarnosti vas obvarujejo okusne ANACOTRUH * Samomor zaradi samomora žene. V Donii Orovioi pri Ljiubov&ji se je odigrala te dni nenavadno tragččna žaloigra. V tej vasi sta živela zakonca Bori-sav in Zivana Radovanovič, ki sta bila znana kot marljiva kmetovalca. Te dni zgodaj zjutraj ie šel Borisav po vodo. dočim se ie njegova žena Zivana podala krmit živino. Ko se ie Borisav čez kratko časa vrnili domov, je začel iskati Živano. a le ni takoj našel. Šele, ko se je ozrl proti nedaleč proč se nahajajoči skupini dreves, je videl viseti ženo na vem nekega hrasta. To ga je tako razžalostšo, da ie poiskal vrv in se še sam obesil na isto vejo poteK žene. Tako so ju našli vaščani, ki so o tra-gričnem dogodku obvestili cfolastva. Kakor so nekateri vašoani izjavili, ie Zivana izvršila samomor zaradi tega. ker ni marala za svojega moža, ki so ji ga rodfteJh vsilili. Nasprotno oa ie Borisav zelo ItuM svojo ženo in ie svojo neomajno ljubezen do nie kljub njenemu smrtnemu begu od njega potrdil celo preko groba. * Obsodba mladenke, ki je streljala na svojega zaročenca. V soboto se je pred malim senatom okrožnega sodišča v Sifoe-raiku vršila kazenska obravnava proti 20 Nahod migreno prežene »nosa l« bahovec. je popolnem* neikodljrv. 6« ne uživa. temveč noslja (šnefa). »No?al< Va« obvaruj« gripe Kopite »Nosal« takoj! Proizvaja p» lekarna bahovec v ljubljani let stari Anici Nenadačevi, ki streljala na svojega zaročenca Marino viča ter ga nevarno obstrelila, ker je preklical svojo zaroko ž njo. Svojo krivdo je priznala. Obsojena je bila na leto dni ječe. ITO — zobna pasta najboljša! * Obleke In klobuke kemično čisti, bar. va In pHsfra tovarna Jos. Reich. Iz LJubljane n— Koncert železničarskega glasbenega društva »Sloga« v ljubljanski frančiškanski cerkvi. V ponedeljek 24. t m. o"b 20. prire- pevski zbor >Sloga« v frančiškanski cerkvi koncert z naslednjim sporedom: Mallink: >SIike iz Svete dežele« (za soM, mešani zbor, orkester in orgle); Davdes »Solemn Melodv« (za godalni orkester in orgle); Saša Šantel: »Slavnostna staroslovenska maša< (za peteroglasni mešani zbor, šoti, orkester in orgle). Koncert bo dirigiral g Heil Svetel. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Redtacliski večer nemškega pesnika Daublerja. V petek 21. t. m. bo v ljubljanski drami recStacijsk} večer enega največjih sodobnih nemških pesnikov Daublerja. ki nastopi v Ljubljani kot gost našega Pen-kluba jxj dveh recftacriiskiih večerfh v Beogradu in Zagreba. Za ta večer so vstopnice od danes naprej prj dnevni blagajni v operi na razpolago j>o znižanih dramskih cenah. iPles ffadrattsice Stfaie v narodnih nošah 2SZ. februar — Union co n— Iz gledališča. Drevi bo v operi drugo gostovanje ruskega baletnega in grotesknega teatra »Sinje ptice«. Podroben program se dobi pri biljeteirjih. Začetek ob 20. — V drami bo jutri zvečer predstava francoske komedije »Življenje je lepo« za red A, v operi pa se bo pela VVagnerjeva »ValkiiTa« za red E. u— O kraših jamah in življenja v nflta bo drevi ob 20. v dvorani Kazine predaval g. dr. Kuščar. G. predavatelj bo opisal mor-fologiljo naših jacn, na to pa njihovo žr valstvo. Predavanje bo spremljalo 50 skr optičnih slik. u— Zdravstveno predavanje. V sredo 19. t m. bo predavala v dvorani Delavske zbornice specijalistka za ženske bodeznn in porodništvo dr. Mira Finko va o porodu. Slraopfeične slike. Vabljene samo ženske. Začetek točno ob 20. o— Predavanje v »Pravniku«. Jutri 19. t. m. bo nadaljeval na sestanku društva »Pravnika« apelacrjskj sodnik dr. Edvard Pajnič svoje predavanje »Sreska kot kazenska sodišča po novem kazenskem po-stopnaku.« Predavanje se bo začelo točno ob 18. na sodišču v LiuMjan«, soba štev. 79. u— Predavanje o obrezovanju pritličnega sadnega drevja. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani priredi v sredo 19. t. m. ob 20. predavanje v šentjakobski šoli: Predaval bo sadjarski strokovnjak g. M. Humek o obrezovanju pritličnega sadnega drevja. Razen teoretskega pouka bo predavatelj tudi praktično razkazoval, kako treba to važno delo opravljati. Skoraj j>o vseh ljubljanskih vrtovih opravljajo to delo najeti ljudje, ki nimajo pojma o obrezovanju. Da se bo to nehalo, je dana prilika vsem lastnikom vrtov, da se o tem poučijo. Vstop brezplačen. a— Vrtnarski tečaj. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi od 24. do 28. t. m. vsak dan od 19. do 21. v šoli pri Sv. Jakobu petdnevni vrtnarski tečaj po naslednjem sporedu: 24. t. m. priprava zenije, gnojeraje, kolcbarjerrje, semenar-stvo, setev, presajanje, obdelovanje (predavatelj M. Humek); dne 25. L m. pridelovanje salate, šPinače in čebulnic; (predavatelj Fr. Kafol); dne 26. t. m. pridelovanje ka-pusnic in korenaste zelenjave (predavatelj A. Skulj); dne 27. t. m.: pridelovanje stročnic, bučuic, paradižnikov itd. (predavatelj A. Lap); dne 28. t. m.: pridelovanje beluša ali šparglja, artiook, kardija in dššavskih zelišč (predavatelj J. štrekelj). Udeležba je brezplačna, vendar naj se udeleženci z dopisnico prijavijo na podružnico v Zvo-narski ulici št. 11. ii— Dramski tečai ZKD. Prihodnji sestanek se ne bo vršil v torek, temveč v sredo ob istem času in na istem kraju. n— Film »V skalovju, snegu in večnem ledu« se bo predvajal danes ob 14. popoldne in ob 21. v kinu Ljubljanski dvor, na kar opozarjamo še enkrat vse alpiniste. Rezervirane vstopnice naj se dvignejo do 20. v pisarni kinematografske uprave. n— Orjem Ljubljana. V četrtek 20. t m. ob 20. redni društveni sestanek v prostorih »Preporoda« (aTena Narod. doma). Ker bodo na dnevnem redu važne društvene zadeve, naj nihče ne manjka. o— V društvu »Soča« ie predaval v soboto g. prof. E. Adamič o vtisih im doživljajih na potovanju po Bolgariji. Prisotno občinstvo je z napeto pozornostjo poslušalo Opatija (Abbazia) in Lovrana, velika pomladanska sezi-ja na Jadranu. Pojasnila daje zdraviliščna komisija Abbazia, vila Angiolina, št. 13. Samo še danes: ob 4., četrt na 7. ln pol 8. uri! Noč izdale Lja de Pnttl tn Lars Hanson TeL 2730. Kino »DVOR« njegovo zanimivo in poučno predavanje. V imenu društva se mu je še posebej zahvalili g. M. Volkov s kratkim govorom. Zabavni del večera je izpopolnil pevski kvartet »Ljubljana« s svojimi krasnimi glasovi jjolnaubrani pesmi O drugem delu predavanja o Bolgariji bo občinstvo pravočasno obveščeno. u— Občni zbor gasilnega društva Vlč-Glfaice bo v nedeljo 23. t m. ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni na Viču. o— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes zvečer odborova seja, v sredo ženski zbor, v četrtek in petek zvečer ter v nedeljo dopoldne moški zbor, prihodnji ponedeljek vaja mešanega zbora. Ne zamudite! o— Občni zbor Kola Jahačev. Kolo la- hačev in vozačev prestolonaslednik Peter v Ljubljani bo imelo svoj redni občni zbor 4. marca ob 18. v lJTOstorifo Kmetijske družbe o— Nezgode jn nesreče. Posestnica Je-ra Zelenčeva iz Klanca pri Zrreh se j© poškodovala na roki, ki je rezala slamo na slamoreznioi. SlamoreznSca ji je odtrgala na desni roki tri j>rste. — Se težije se je poškodoval žagar France Antončn iz Kamnika, ki mu je drkularka odrezala na desni roki vseh pet prstov. V ljubljansko bolnjoo so poleg teh pripeljali včeTaj zjutraj tudi rudarja Dominika Pavlčia iz Praprotnega pri Hrastniku. Imenovani je v soboto popoldne razstreiieva! skalovje in mu mina nd takoj eksplodirala. Pavlic se je nevarnemu mestu približal baš v trenutku, ko se je mirna vnela. Posledica je bala. da je ubogega Pavliča vrglo po tleh in mu izbilo desno oko. Ker le ranjeno tudj drugo, je nesrečnik le r v nevarnost, da popolnoma izgubi vid. O« Najboljše, nsjtrajnefSe. zato najcenetšel ia Kolesa so tatovom še vedno na poti. Branievka Angela Scnukovčeva, stanujoča na Celovški cesti 151, je prijavila, da ji je neznan tat odpedjal predvčerajšnjim 1000 Din vredno kolo. Smukovčeva Je imela dopoldne opravka v Vošu/jakovS uM-cd v hišj št 4 in je kolo prislonila kar zunaj k steni. Ker je bilo kolo dalje časa brez nadzorstva, je imel neznani tat lahek posel. Ukradeno kolo je črno pieskano. Kolesarski tatovi imajo letos nepretrgano sezono. Od novega leta sem je bilo namreč samo v Ljubljani ukradenih že okrog 15 koles. u— Okradena v cerkvi. Učiteljica Maša G. se je podala 15. t. m. zjutraj ob 7. k sv. maši v frančiškansko eeirkev. Med tem, ko je sedela v klopi, je položila ročne torbico poleg sebe. ne da bi pazila, kakšni ljudje so v bližini. Po končani maši se je hotela odstraniti j licija zaplenila pri raznih strankah v mestu, katerim ga je P. odroma neki njecrov sokrivec, prodal. Ugotoviti tudi moramo, da je P. sam izvrševal tatvine in da ni pri tem prizadet noben drugi uslužbenec pri okradeni tvrdki. P. je odnašal manufaktur-no blago, ki ga je bilo za približno 10 oblek, iz trgovine na ta način, da je prvi dan odnesel 2 metra blaga ki ga je ovil okrog telesa pod silim ji čem. naslednji dan pa je na isti način odnesel od tistega blaga še 1.20 m, tako da je imel 3.20 m vsake kvalitete, kolikor je pač potrebno za moško obleko. P. je bil izročen sodišču. Iz Mafflb&ra a— Novi ravnatefi splošne bolnice. Mesto dosedanjega ravnatelj^ splošne bolnice g. primarija dr. Drnovška je imenovan začasnim ravnateljem g. dr. Mihael Podles-nik, do sedaj sreski sanitetni referent za Maribor levi breg. a— 60-letnico je obhajal v netijo 16. t m. v o;.kem rodbinskem krogu upokojeni poštni zvaničnik g. Ivan Dekleva. On sam je že od leta 1898., torej nad 32 let član Sokola, njegov sin Janko je istotako odličen sokolski delavec in načelnik Sckola-matice v Mariboru. dočim drugega sina Stanka jx>grešajo že od lanske jeseni, ko je odšel v Triglavsko pogorje. G. Ivan Dekleva je bil že v Trstu agilen narodni delavec, zaradi česar je postal trn v peti italijanskim oblastem ter je moral med prvimi zapustiti Trst. V Mariboru je našel svojo drugo domovino. Tudi tu je vneto sodeloval v raznih narodnih organizacijah. Vrlemu narodnemu delavcu želimo še mnogo let. a— Sprememba v zdravniški službi. Bivši oblastni sanitetni referent v Mariboru, sedai inšpektor pri banski upravi v Ljubljani, g. dr. Ivan Ju reč k o je imenovan v isti lastnosti k banski upravi v Nišo. a—■ lz gledališča. Velika senzacija bo za Maribor brezdvomno gostovanj« svetovno znanega ruskega grotesknega teatra »Sinja ptica«:, ki bo pod vodstvom svojega ravnatelja g. Južnega priredja v sredo in četrtek, 19. in 20. t. m. več izredno veselih in grotesknih enodejank. V Ljubljani je bilo gostovanje Sinje ptice« že pet dni pred prihodom razprodano, kar je najboljši dokaz za njihovo umetniško kvaliteto. Rezervirajte vstopnice! a— Prva letošnja redna seja občinskega sveta bo v četrtek 27. t m. z običajnim dnevnim redom. Danes pa se vrši seja mestnega sveta. a— Poročil se ie v soboto g. Joško Per-še, strojni stavec Mariborske tiskarne t gdč Miiilko Potiskovo iz Studencev. Mlademu paru obilo sreče! a— Volitev člana v sreski kmetijski odbor se je vršila v nedeljo 16. t. m. za občine Lajteršberg, Vosek in Sv. Marjeta ob Pesnici. Kako ljudstvo v časih, ko se ne razpase politična agitacija, zna ceniti res sposobne in trezne može iz svoje sredine, dokazuje dejstvo, da sta bila soglasno izvoljena vrla napredna gospodarja, posest* nik Ivan Janžekovič iz Lajteršberga ca člana ter posestnik in poštar iz sv. Marjete za namestnika a— Smrtna kosa. V Spičnfku pri Svečiul je 13. t. m. umrla in bila 15. t m v Sve-čini pokopana gospa Marija Dreisiebner, mati daleč naokrog znanega posestnika in narodnjaka, bivšega župana v Špičniku gospoda Ivana DTeisiebnerja, v starosti 72 let. Blag ji spomin! a— Z mariborske vremenske postaie. V nedeljo je pokazala temperatura maksimum 8.8 C, minimum —2.8 C. Ziutraj ob 7. je bilo —1.7, ob 14. uri +7.5, ob 21. +3.7 C. Včeraj zjutraj ob 7. uri + 0.3 C, padavin pa do 7. ure 5.3 mm. Sneg, ki je začel padati včerai zjutraj, so pozdravili kmetovalci z veseljem, ker je nevarnost pozebe na trsju in setvah zelo zmanjšana a— Knjigovodski tečai priredi Urad za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI Otvorjen bo danes ob 7. zjutraj v prostorih trgovske akademije v Mariboru. a— V gtafcrrfa to Tečnem leda je naslov 2500 m doftgega filma, ki ga bo v sredo 19. t m. predvajal zimsko-sportnt odsetk SPD v kina Apolo oto 17. in 20. Fikn sta posnela zJiafmemjta alpinista Koran esk in Baumann i Dunaoa ter ga je strokovna krMSka ocenila kot dosedai še nesprelkoSlMvega. So sami naravni posneti^ brez vsake umetne primesi. Potrebna pojasnila bo daiaJ g. Koranefk oseono. a— Levo n«go si ie zlomila nad k členom Frančiška River, soproga vulkanizatorja pri mestni občini, v nedeljo 16. t. m. okrog pol 8. ure zvečer na potu iz Vetrinjske ulice na Glavni trg. Prepeljali so io v bolnico. a— Iz policijske kronike. V nedeljo 16. t. m. Je bil v Mariboru aretiran 26-letni vojni begunec Franc Leskovfek in včeraj oddan komandi mesta. — V nedeljo je stražnik na Aleksandrovi cesti zapazil, da je zlomljena ripa na električni uri na vosalu Sodne tn Aleksandrove ulice. Otroci, ki so se v bližini igrali, so izjavljali, da je izpod nekega osebnega avta, ki je voz-il mimo, priletel kamen v šipo. Iz Kamnika ka— Pravo aprilsko vreme. Stari prego-da zima m gosposka ne prizaneseta, se je letos popolnoma uveljavil. Po krasnem sobotnem in nedeljskem dnevu smo dobili v nedeljo zvečer malo dežja, včeraj zjutraj pa so bile strehe pobeljene s snegom. Vse pa kaže. da sne« ne bo ostaL Jca— Pogreb Antona Vivode se je vršil ▼ soboto popoldne. Velika udeležba pogreb-eev in gledalcev je pokazala, da je bil pokojni splošno priljubi i en. Iz Litij® i— Zobni atelje E. Glavič pri dr. Uk-marjn sprejema od 8 do 12. in od 2. do 8., ob nedeljah pa od 8. do 12. Delo vestno, solidno, prvovrstno. Cene zmerne. 207 Gosoodarstvo Občni zbor Saveza električnih podjetij kralj. Jogoslavije. V nedeljo se je vršil v dvorana industrijske zbornice ▼ Beogradu prvi redrai občna *bo jjiva, s tapeciranim ma-dracom. zelo praktična za vsako hi£o. hotele, prenočišča, nočne službe In za potujočo oso. ba stane Din. 4M.— Ras pošiljam po poŠt-nem p o vzet Iu, Leseni patent postella zložliiva. • tapeciranim madratom, tele p»aK» tična sune Oia 880.— Lc!atVa t» »nnJanje — (Lte-gtstubl); b*joovij« »riti «t*> pe Oia. »so— U BROSOTlOt 3«gnb, Um (z. doK. 250—4.50). NtMSk) pa se »ha tabrom drva, 2 vagona lipo vito hlodov, 2- vag. hrastovih briojavmo-h drogov, 2 vagona hrastovih neobrob-Ijenih desk (27 nun), 4 vagoni bukovih plohov (40 m 60 mm), ca. 45 m" madrierjev in 1 vagon škartastih hrastovih podnic (43, 53 in 63 mm). Žito. + žttm trs (17. t. m.) Na BudiropeštansSa borzi je danes pšenica ponovno popustila na 21.80 (v petek Je notirala še 22.74, v soboto pa 2222), dočim na ostalih kontkientahiih tržiščih ne opažamo takega nazadovanja. Tudi na Dunaju Je razpoloženje prilično čvrsto. V Vojvodini so cene navzSic nazadovanj« madžarskih tečajev ostale dalje povsem nespremenjene. + Ljubljanska borza (17. t. m) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 7 vag> nov koruze in 1 vagon moke. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. v 30 dneh): baška 80 kg 265—267.5, 78 kg 262—265. 77 kg 255—257.5: moka: 410 — 415; koruza: baška 185 — 187.50. po mlevski tarifi 180—182.5, času primerno suha 157.5 — 160; ječmen: baški 63/64 kg 170 — 175; oves: baški. navadna voznina 205 — 210; i + Novosadska blagovna borza (17- t. m.) Tendenca nespremenjena. Pr>met: 23_vag. pšenice, 18 vag. koruze, 15 vag. moke in 12 vag. otrobov. Pšenica: baška 77 kg 212.5-215 78 kg 215—217.5; gornjebaška 78 kg 215 do 220; baška Tisa šlep 220—225; gornje-banaška 78 kg težka 212.5—215; sremska 77 kg težka 207.5 do 212. Jefmen: baški 63/64 kg 125—130. Oves: baški 137.50 do 142.50. Koruza: baška in sremska 100 do 102.5; s kakovostno gar. 1025—105; za marc ladja Dunav 112.5—115; umet. suš., ladja Dunav 120 do 125. Moka: baška >0< in »00< 340—350; »2< 300—310; »5« 250 do 260; >6« 185—195. + Budimpeštanska terminska borza (17-t. m.) Tendenca mlačna; promet živahen. Pšenica: za marc 21.79 — 21.80 (obračunski tečaj 21.90) za maj 22.79 — 22.80 (22.90), za oktober 22.90 _ 22.91 (23); rž: za marc 12.20 — 12.21 (12.20); koruza: za maj 13.76 do 13.78 (13.80), za julij 14.34 — 14.35 (14.40) tranzitna za maj 12.90 — 12.91 -I- Chicago (17. t. m.). Pri slabi tendenca }e danes pšenica za marec po-pustdla od 115 in po! na 113 in tri osminke centa. ŠPORT Joško Janša najboljši jugoslovenski smučar za leto 1930. VendaT nam je uspelo, da smo kljub letošnjim slabim snežnim razmeram izvedli tekmovanje za državno prvenstvo v smučanju. 2e se je zdelo, da bo moralo letos odpasti celo to važno tekmovanje. Poleg slabega vremena bi morda tudi pomanjkanje zadostnega treninga naših smučarjev onemogočilo to prireditev. Zatekli pa smo se v Kranjsko goro in Mojstrano in nedelja nam je dala državnega prvaka in prvaka dravske banovine — g. Joška Janšo. Ta naš najboljši smučar si je priboril naslov državnega prvaka že petič. Prejšnja leta je z lahkoto izvojeval to borbo, ker ni imel močnih konkurentov. Vendar je napredek naših smučarjev tako velik, da se je Janša letos v resnici moral boriti. Tekmovanje se je pričelo že v soboto na skakalnici v Kranjski gori, kjer so se izvajali skoki. Naši skakači se sicer, kar se tiče dolžine skokov, ne morejo še meriti z inozemskimi skakači, vendar treba pri njih pohvaliti skakalno tehniko in sigurnost. In baš s tem bodo v doglednem času napredovali tudi glede dolžine. Rezultati so bili naslednji: 1. B. Šramel (Smuč. ki. Ljubljana) 198.6 točk, 2. inž. J. Janša (Bled) 197, 3, Joža Janša (Ilirija) 186.1 4. E. Zupan (Smuč. klub Ljubijana) 176.3, 5. A. Jakopič (Dovje-Mojstrana) 162.8. Najdaljši skok sta izvedla Šramel in Joža Janša s 23.5. Tekmovalo je 13 konkurentov. V nedeljo se je vršil smuški tek na 15 km v Mojstrani. Ta tek se je ocenil trajno, in sicer za državno prvenstvo, za prvenstvo dravske banovine in kot drugi del kombiniranega teka. Tekmovalo je 46 konkurentov v treh razredih. Rezultati so bili naslednji: I. razred (9 tekmovalcev): 1. Janša Jože (SK I.) 53:30; 2. Janša Janko (SK Bled) 55:10; 3. Godec Tomaž (Sm. k. Bohinj) 55:42; 4. Režek Boris (SK I.) 56:14; 5. Knap Leo (SPD Kr. g.) 56:51. II. razred (16 tekmovalcev): 1. Dolinšek MiTko (SPD Maribor) 57:47 ; 2. Rabič Maks (Sm. k. D Moj.) 1 ura; 3. Kočar Lado (SK Bratstvo) 1:04:40. III. razred (31 tekmovalcev): I. Jakopič Albin (Sm. ki. Dovje M.) 57:15; 2. Arh Lovro (Sm. k. Bohinj) 59:05; 3. Gašperin Janko (Sm. k. Bohinj) 1:00:12; Damjanovič Ivo (Sm. k. Dovje-Mojstrana) 1:00:23; 5. Šramel Bogo (Sm. k. Ljubljana) 1:00:34; 6. Muzovec Anton (Sm. k. Bohinj) 1:01:33; 7. Košir Fedor (Sm. k. Lj.) 1:02:35; 8. Volarič Ivan (Sm. k. D. M.) 1:02:04; 9. Gostiša Danilo (Sm. k. Lj.) 1:03:27; 10. Mrkič Damjan (Sm. k. D. M.) 1:03:40. Stnyma preproge so najcenejše, ako jih napravite sami. Razpošiljam pričete z natančnim navodilom in risbo na Vaše sporočilo o velikosti. Za Vas je potem lahko delo. TONIJAGER Ljubljana, Dvorni trg 1. Trgovci in uvozniki! glejte si v VaSem Interesu ogromne ponudbe na od 2. do 8. marca 1930 Veliki tehnični sejem ln gradbeni velesejem od 2. do 12. marca. Tekstilni sejem in sejem športnega blaga od 2. do 6. marca. Industrija ln veleprodaja Vas tukaj pričakujeta! Razstavljalcev Je okrog 10.000 iz 21 dežel! Natančna pojasnila dobite brezplačno pri zastopstvu Stegu, Ljubljana, Gledališka ul. 8. Tel. 2925. (lako hldgo primerno tudi za najtrdnejšo hozo. Vsako milo čisti, vendar pa nfma vsako te prednosti, da bi bilo za kožo povsem / neškodljivo. Elida Favorit milo polepša tudi najfinejšo polt. Je izredno bldgo in čisto ter daje obilno dišečo peno. Velik kos, zelo izdaten vsled izredne kakovosti. 9ndo ELI DA Rezultati za prvenstvo dravske banovine: 1. Janša Jože (SK I.) 53:30; Z Janša Janko (SK Bled) 55:10; 3. Godec Tomaž (Sm. k. Bohinj) 55:42. Rezultati v kombiniranem tekmovanju (6 tekmovalcev): 1. Janša Jože 426.1 točk; 2. Janša Janko 423.5. 3. Šramelj Bogo 383.1. S tem je postal Janša Jože petič državni prvak v smučanju. Nedeljsko tekmovanje v smučanju je bilo dosedaj naša najbolj obiskana prireditev tako po številu tekmovalcev, kot tudi po Kvaliteti. Napredek je brez dvoma zelo velik in če poj demo sistematično v tem prav-«fu dalje, lahko že v bližnji bodočnosti uspešno tekmujemo s srednjeevropskimi smučarji. Približno 15 km progo je prevozijo 9 tekmovalcev v času pod 1 uro. Čas bi se mogoče zdel komu neverjeten, pomisliti pa moramo, da je cilj ležal približno 150 m nižje kot start. Da so k dobremu uspehu pripomogle tudi druge okoliščine kot lahka proga, idealne snežne razmere teT huda konkurenca, je jasno. Stilno najlepše je vozil Janko Janša, je pa tudi mnogo drugih, ki so tehnično že mnogo napredovali. Nekaterim zelo dobrim tekmovalcev manjka šole. Zelo potreben bi jim bil daljši tečaj za tekmovalce. So to predvsem: Dolinšek, Arh, Muro-vec, Kočar itd. Sila je za dobrega tekmovalca premalo, treba mu je tehnike in stila. Prvak Jože je vozil v silnem tempu ter je za pred drugo plasiranim le še za 1 minuto in pol. Ostali nedeljski športni dogodki V Beogradu se je vršila konferenca zastopnikov JNSa in podsavezov, da se doseže sporazum v raznih vprašanjih, ki so dovedli do znanega razb:tja zadnje giavne skupščine JNSa v Zagrebu. V glavnem vprašanju glede sedeža saveza se niso mogli zediniti, zaradi česar se bo o tem konč-noveljavno sklepalo na glavni skupščini JNSa. Ker vztrajajo Beograjčani na svojem stališču in tudi ostala opozicija ni po- pustila, zdi se, da bo Savez ven da rio »romal« v Beograd. Vodilna ljubljanska kluba Ilirija m Premor je sta v nedeljo gostovala izven Liu!>-ljane. Oba sta se vrnila s porazi. ISiSK Mar ribor je zasluženo zmagal nad Ilirijo • 5 : 2 (4 : 2), Primorje pa je doživelo ▼ Gradcu svoj drugi poraz. Podlegel je grat-škemc Sportklubu s 4 : 1 (4 : 0). Od ostalih nogometnih tekem bi bilo omeniti naslednje: Beograd: Beograd : Zagreb 4 : 0 (3 : 0), Praga: Sparta : Bohe-mians 2 : 0, Slavija : Viktorija Žižkov 2 : 2 Dunaj: Vienna : Sportklub 4 : 1, Hertha : FAC 2 : 1, \VAC : Admira 5 : 2, Nichol-son : Austria 5 : 3, Rapid : Hakoah 3 : L, Budimpešta: Wacker (Dunaj) : Ferencs-varos 4 : 0, Ujpest : Hungaria 6 : 6. f Milena PrivSek. Davi je usodna bolezen v cvetu mladosti iztrgala iz naših vrst znano sportistinjo Mileno Privškovo. Njena izguba je globoko zadela naše srportne kroge, v katerih se je udejstvovala dolgo vrsto let z izrednim uspehom. Bila je odlična, priljubljena hazenašica, ki je nastopala v prvih družinah za Ilirijo in Ateno ter ponovno v reprezentanci LHP iu JHS. Pokoj njeni duši, težko prizadeti rodbini iskreno sožalje. Sekcija ZNS (službeno). V torek, dne 18. februarja ob 20. v kavarni Evropa seja upravnega odbora in oto 21. plenarni sestanek vseh saveznih in podsaveanih sodnikov. Udeležba dolžnost. TKD Atena poživlja »roje članstvo in vso športno javnost, da se udeleži pogreba gdč. Milene Privškove v sredo ob 16. uri pop. iz bolnice. ASK. Primorje (nogometna sekcija). Seja sefc-cirskega odbora je danes ob 20. v zostilnš Petrič (Dunajska cesta). Načelnik. SK Ilirija (nogometna sekcija). Trening t torek, sredo, četrtek io petek od 15. dalje na isršča ter v torek jo četrtek točno ob 19. v paviljon« za skupino I. Vsak igralec mota trenirati dvakrat do trikrat na teden. Graditelji, lastniki hiš Podpisani si vsojam vljudno naznaniti, da sem opremil svoje tesarsko podjetje v zvezi z lesno industrijo z najmodernejšimi vsakovrstnimi stroji in se cenj. javnosti najtopleje priporočam, za izvršitev v to stroko spadajočih del, kakor tudi za nakup raznega lesa. Prevzemajo se tesarska dela od najmanjših do največjih. Kupujem tudi surovine do največjih količin. Delo solidno, cene zmerne. FRAN MARTINEC mestni tesarski mojster LJUBLJANA, Prule 8 Telefon 2432 344'} Kot najboljše masa žno in domače zdravilno sredstvo proti robo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, sevpo-rablja že pol stoletja priznana LEVJA MENT0L-DR0ŽENKA (francosko Žganje) Dottra g* t originalnih plombiranih ttefcScoieah j r pristni predrojnJ kakovosti t tm* drogeri- i jafe ia trgovinah t meža-mm blagom. 88-» j l l l Za svojo tovarno kromovega usnja v Kuli sprejmemo za takojšen nastop spretnega strojnega zgibalca (Maschinfalzer) Tovarna usnja WIGHABT E. G., lastnik David Deutscb, Kola, Bačka. ŽIVLJENJA Sven Hedin — 6 5-letnik SJovJtl potovaiec po neraziskanih krajih Azije Sven Hedin, praznuje 19. lebr. t. L svoj 65. rojstni dan. Najdaljša zračna proga Danes vzletita istočasno dve letali, eno v Miamiju v Floridi- drugo v Santi-agu v Cileju. To bo i>oskusni polet za otvoritev najdaljše zračne proge na svetu. Poskušnia proga je dolga 12.800 km. Ce se poskus obnese, bo za izhodiščno postajo mesto New York, a do Santiaga se bodo letala ustavljala na 39 nadaljnjih postajah. Te postaje še niso vse določene, vsekakor pa bo med njimi tudi Buenos Aires. Dočim bo merila poskusna proga, kakor že omenjeno. 12.800 km. bo poznejša proga znašala 17.600 km. Letala bodo prenašala namreč tudi pošto za izhodiščne in vmesne dežele. Polet za tovorna letala bo trajal 7 dni, če pojde vse dobro, za osebna letala pa nekaj več, bržkone 9 dni. To radi tega, ker zahteva potniški promet težjih in udobnejših aparatov. Poštna letala bodo imela samo dva pilota kot posadko. Državni predsednik telovadi Vsako jutro ob polšestih do šestih gledajo tujci skozi železna vrata na dolg hodnik pariške Elizejske palače, po katerem teče pod stekleno streho siv starec s smehljajočim se obrazom, v progasti plavo^beli pižami. To je predsednikova jutranja telovadba. Doumergue teče s pritisnjenimi komol* ci in globoko diha, potem se nagne in večkrat počepne ter naposled stoje kroži z rokami. Telovaditi je pričel pred kratkim, ker se je moral navaditi stalnega korakanja po uradih ter ne« številnih razstavah, ki jih mora otvo» riti. Pravi, da se ni še nikoli počutil bolj svežega in mladega. Telovadba mu jači želodec, ledvice in pred vsem za predsednika tako potrebne nožne mi« sice. Komunistična angleščina Moskovska »Komsomolskaja Prav» da«, organ Zveze komunistične omla» dine, ima tudi oddelek za pouk tujih jezikov. V eni zadnjih številk priobču« je sledeče »Vaje za čitanje« in prevod iz angleščine: »Tovariš Ljenin je velik revolucijski voditelj. Marks je tudi ve« lik voditelj. Tovariš Petrov je dober agitator. Tudi tovariš Vasiljev je dober agitator. Ne, Vasiljev je slab agitator. Mary je angleško dekle. Je dobra to« varišica. Je tudi revolucionarka. Anny je tudi angleška revolucionarka. Mary in Anny sta naši tovarišici. Moje ime je Ivanov. Jaz sem ruski proletarec. Moje ime je Johnes. Jaz sem angleški rudar.« Itd. Kakor je videti, zadostuje komunistom dokaj pičel besedni za« klad. Rocbefeller igra golf Kralj petroleja milijarder Rockefeller, Id !e kljub svojim 91 letom še toliko čil, da vsak dan, ne glede na vreme, posveti nekoliko uric sportn. Mož ie trdno overjen, da bo goiil ta šport še na dan svoje stoletnice. Skesani roparji Pred 12 leti so morali zapustiti premagani Nemci med drugim tudi francosko mestece Saint Michel. Bavarski častniki so ob tej priliki odnesli vse starinske knjige in rokopise iz mestne knjižnice. Prebivalstvo je bilo zelo nevoljno, dokler ni prejel mestni svet te dni nepričakovano iz Nemčije težko, priporočeno pošiljko. V njej so bile ugrabljene knjige razen najvažnejšega, 1000 let starega mestnega rokopisa. Zal ne ve nihče, kje bi lahko poiskali to dragocenost. Izročili so ovitek policiji, a kaže samo pečat berlinske glavne pošte brez pošiljatelje-vega imena. Napoleonova vnukinja Poročevalec »Paris=Midija« je obi« skal Napoleonovo vnukinjo, gospo Me« narcULeonsovo, ki biva v skromni hi« šici s številnimi spomini na slavnega deda. Njen oče, leta 1806. rojeni grof Leons, je bil sin gospe Eleonore De la PIeynes, je omenjen v Napoleonovi oporoki in je umrl v Londonu, kamor je pobegnil v letih pariške komune. Ustrelil je nekoč na dvoboju Welling« tonovega pobočnika. ki je obsojal Na« poleonov nastop pri Waterlooju. Leta 1867. rojena gospa Menardova je ime« la sina in hčer. Slednja si služi kruh kot učiteljica in je bila vzgojena iz sredstev princa Rolanda Bonaparta. Mladi Menard, Napoleonov pravnuk, se je udeležil svetovne vojne in je pa« del kot francoski častnik v bitki ob Reimsu. Bencin iz koksa NemSfcj kemik Fischer, ki se mn le po dotgotral- nJh poskusih posrečilo, iznajti način ra pridobivanje bencina iz koksa. Zaostali državni davek do 1.10S8 morete poravnati s potrdili iz L 1919 izdanih ob priliki zamenjave kron. Prodajamo in nabavljamo ta potrdila ter prevzemamo jamstvo za pravilnost istih in da odgovarjajo za plačevanje davkov. Ne zaračunamo nikakih posebnih stroS-kov, ne provizije. Ta ugodnost plačevanja davkov s potrdili traja samo še kratek čas, zato se požu-rite, ker po današnjem kurzu prištedite cca. 30 do 40 % davkov, ki jih imate plačati. Ako prodaste bone, pošljite jih takoj, ker po 17. marcu izgube ti vsako vrednost. S pošto došla nam potrdila in bone obračunamo danes 8 preko 60 % nominalne vrednosti. Depozltna banka d. d. Zagreb, Tomašiče-va ul. 10. Tel. 36—79, 36—80. Brzojavke: Depozit, Zagreb. 3414 SOKOL Sokolska proslava v Mostah. Y a>bo- to je Sokolsko društvo »Moste« priredilo sijajno uspelo proslav d, ki je bila posvečena prehodu iz Jugoslovenskega Sokola v Sokola kraljevine Jugoslavije. Razen velike množice domačinov sta se proslave udeleži-Ja tudi župni starosta Pipenbaher in pod-starosta Milko Krapež t^r več odličnih gostov iz mesta. Požrtvovalni podstarosta društva br. Pavle Paveič je v vznesenem gjvoru pozdravil kralja, nakar je godba zaigrala držvno himno, ki jo je občinstvo stoje poslušalo. Nato je pozdravil prvega starosto Sokola kraljeviča Peterčka, ki so mu navzoči priredili navdušene ovacije, kakor tudi navzočemu namestniku kralj evičevega kuma g. podpolkovniku Knezu Nato je govornik v daljšem govoru orisal pomen slavnosti in pozval člane k delu in izpolnjevanju dolžnosti. Pevsko društvo »M^stet je prekinilo odobravanje s precizno zapeto himno »Slovenec, Srb, Hrvat«, ki ji je sledila navdušena deklamacija malega Sokoliča Borisa Pavčiča, nadebudnega sinka brata podstar> ste. Po odlično odpetem »Jadranskem morju« so izborno pripravljeni diletantje igrali igro »Ponos za ponos«, ki so v njej posamezni igralci pokazali toliko talenta, da bi delali Čast tudi vsakemu mestnemu gledišču. Po igri se je župni starosta Pipenbaher zahvalil Sokolom za lepo svečanost in jih bodril k nadaljnemu vztrajnemu delu. Upravičeno trdimo, da bo slavnost ostala vsem navzočim v trajnem spominu in obrodila bogat sad. Sokolsko društvo Št. Jurij ob ščavnlcl javlja svoj novožimemovani odbor, ki Ka tvorijo: starešina Ivan Kreft, podstareština in načelnik Janko Belec, načelnica Jožica Kurbusova. prosvetar Drago Korošak. Odbornika so, Marica Brummova, Ivan Satler, Janko Koizar, Lojzka Domanikova. Anica Korošakova. Štefka Gizlieva: namestniki: Iranacii Kamernik. Franc Vojska, Josio Žunko, Viktor MertčSc. Marica Gizljeva, Franc Vozrinec — Nadzorni odbor: Koc mut Edmrund. Suman Alofeii. Senčar Slavko namestniki: Klobasa I. in Vuik Martin. — Odbor se ie konstituiral na prvi svoji seii 7. februarja ter je med drugim sklenil, da priredij 11. maja društveno telovadno akademija Sokolsko društvo Sv. Jurij ob Juž. žeL Novoimeiiovana uiprava: star. dr. Fr. Svetina. podstar. br. Fr. Mastmak. načel. Joško Ronjsador. načetaca M. Grudnova, prosvetar Fr. Hanjšek. Odborniki: Fr. Senčar, ma fcčar J. Drofeniik, Fr. Obersnei, J. Zupane, Ferdo Smola. Fr. Fkmiian in s. Marija Zdotlšikova. Namestnika: J. Puhlim in Fr. Kropivšek. nadzorni odbor: br. Val. Pet-kovšek in s. Lj. Schreimertjeva. — Kakor vsako leto. smo tudi letos iMruibiila aj#ne&a sokolskega delavca. Neusmriljena smrt nam je utrgala cvetko iz našega sokolskega vrta. pridno in vziglledno članico s. Berfco Flo-nšjamovo, milado. po?no nad. Vsii bratie ta sestre bomo občutili njeno izgubo im iskreno sočustvuoemr, s težko prizadeto ser kolsko rodbino Horiijanovo. Ohrantmo jI častni smontin! Zdtavo! Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Torek. 18. februarja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reprodu-cdrana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: O lepoti duše. — 19: Dr Bohšnec: Rudnine 6veta. — 20: Reproducirana glasba. _ 20.30: Prenos programa iz Zagreba. — 22: Poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra. Sreda, 19. februarja. LJUBLJANA- Opoldanski program odpade. — 17.30: Kcncert radio - orkestra — 18.30: Otroški kotiček. — 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — 19.30 Francoščina — 20: Koncert na violo: igra prof. IvančSč. na klavirju spremlja gospa Osterčeva. — 21: koncert radio - orkestra — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio - kvarteta. — 18 Godba na harmoniko — 20: Sonatni večer. — 20.50: Komedaia. — 21: Poročila — 21.15: Pevski koncert. — 22.15: Godba za ples. — ZAGREB: 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radio - orkestra — 20: Prenos iz narodnega gledališča. — PRAGA 20: Prenos simfoničnega koncerta Češke filharmonije. — BRNO 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Praee. — 22.15 Koncert lahke glasbe. — VARŠAVA 17.45 Koncert lahke glasbe — 19.25: Reproducirana glasba. — 20.30: Prenos koncerta iz Krakova. — 23: Godba za ples. — DUNA.I 11: DopoJdanski koncert. — 15.30. Koncert orkestra. — 17.15- Mladinski glasbeni program. — 19.30: Koncertni večer. — Jazz -band. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Koncert na orgle. — 20: Plesni koncert. — Zabaven program. — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos poliudnega simf. koncerta. — 21: Prenos programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Koncert operne glasbe. — 20: KonceTt orkestra: valčki in koračnice. — 21: Simfoničen koncert. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 16: Po-pofldanski koncert orkestra. — 19.30: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 21: Varietč. — 21.45: Godba za ples — LONDON 20.45: Pevski koncert in vojaška godba. — 23.50: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške rocfbe. Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 2 Ing. Theodor Richter iz Spandau-a (Nemčija), lastnik jugoslovenskega patenta št. 3925: „Iz presovanih poluSolja sklopi j en to-čak (kolo) naročito za zemljoradničke mastne" Žen prodati ta patent ali dati licenco istega. Informacije daje DR. OLIP JANKO, advokat v Beogradu, Kralja Milana 48. 3495 Znižane cene Ogtedte si igračne ki otroške vozičke, trioidcUe, boiewle*-Balzam Nisem mislila, da bi odpravila tako zastarano kurje oko brez vsake !>o lečine. Bil je velik kot lešnik. Se enkrat srčna Vam hvala: Anica Perpar Brez> vic 46 p. Mokronog. Lonček 10 Din (predplačilo) IS na povzetje pošlje R. Cotič, Ljubljana vIi Kamniška 10 a. 3474 2©% kronske bone 32 4 v okvirju svoie potrebe kupuje po6O°/0 Pnčka štediona, Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal. Požnrite se! Tužnim srcem naznanjamo vsem znancem in sorodnikom, da Je naš dragi oče, stric, gospod Josip Blanč podpreglednik fin. straže v p. dne 16. t. m. po dolgem bolehanju preminul. Pogreb ae bo vršil danes 18. t. m. ob pol 4. iz hiralnice Sv. Jožefa. Žalujoči ostali Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je Vsemogočni odpoklical po kratki bolezni v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 5. uri zjutraj našo mater ia soprogo, gospo Ivano K večnemu počitku jo spremimo v sredo, dne 19. t. m. ob 9. uri dopoldne na pokopališče v Bitnjah. NOMENJ, dne 17. februarja 1930. MIHAEL MARENK, soprog, JOSIP, FRANC, ŠTEFAN, FRANČIŠKA, MINKA in CILKA, otroci, MARIJA pl. ROTH, sestra. tu m mm 3498 i CEHE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 Dar. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati Posebno pristojbino 2 Din. Ce pa ie oglas priobčen pod šiiro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 &?%€&€)£* #f €?$?€! ptt pcšti nam lev aR lealec drugo informacijo ticoio mo malih oglasov nap priloii v stnam/eah sicer no ho prejel odgovora I £^BMW CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Trg; pomočnika burj>-nega v trgovini mešanega bi-aija, agi.oega. mlaj&o moč, 6pryjunc trgovina r uu dustrijsl- em kraju I&tottun ee *prejme .-"iuikinja k mali družini. znati pa mora kuhati. Ka-vioj) c.uit>e takoj. Pouudbe na ogla/-.ai oddelek »Jutra« pod »Pridnost in poštenje«. 4904 Več šteparic ■pre.lsu T aiuibo. Eki morijo popolnoma. ft»č« v tej (Stroki. Ponud-be na Ivan Prwt-.-en, Urr.. Kranj. 4£W2 Periektno kuharico iš&j vetji b&trJO&Ki obrat. — ProdaoRt imajo r«. prvovrstne kuharice z dobrimi izpričevali. Nastop lahko takoj. FlaiSa po dogovoru. Po-jra !"oe t navedbo do?««ian;.'h elnlb pf-s;aU na og x--.vl od-do e- »Jutra.« pod »Perfekt-ni kuhark-a 42!«. 4S99 Slaščičarja m ro w i-goeg* sz-lelovaica kan i h »v išč traso Ponudbo g točnim opi^m zmožnosti in dosedanjega službovanja c« op'a-; oddelek »Jutra« pod »Kanditd«. 4675 Prodajalko popolnoma veščo v detifca-«wni trgovini. iščem za takoj. Starega. kavcijo tmož-na oseba ima prednost. — Oferte na oglasni »dde^k »Jutra« pod »Poštena prodajalka«. 5021 Prodajalko xa »odno tT-_-!ot: K&rio Krrhnitzar, fotogTfci, Pan-tevB. 4788 Trss. vafenca e primarno šoNko iiobracbo pc i>ten.ih star&ev, sprejme takoj t trgovino * mešanim blagom « e-elo oskrbo v hiši Vinko Pavlin, trgovec. Trbovlje 4778 Dva jermenarska In sedlar, pomočnika sprejmem t e talne shitbo Naslov pove ogla-ma oddelek »Jut-a«. 5041 2 natakarici lepi, zdravi in inteligentni, za takojšen nas&op, z me-eečno piaču 300 Din iu brano, poleg teea eo še drugi dohodki, sprejmem. Prijaviti če je Kurelčeva ul 2 Velebii, Zagreb. 5087 Pletilje dobe dužbo 1 žakard, motorni pogon, S dobre »a tel-ovnike in puloverje, 1 za nogavice. 1 entlerica, 1 Šivilja iu 2 učemki. Naslov: Nerneth Ljubljana, Kode-lj«vo, Slomškova u. 4. 51C0 Prva dolenjska posojilnica r MetMki r»z;®su:j« mesto UTajlnika t evojiem »avodu. Proiaje. opreutlgeoe t dokazi reipoisobjjenoeci in x zahtevkom plače je predložiti do 1. marca t. 1. 5123 Korespondentko famo«tojiK iu pftrfektno nemške ia eioveniske stenografije, .jtrojepit-.ja, po možnosti tudi perfektno fran-ec-5Sine, angleščine in italijanščine, iz tekstilne otroke, sprejmem takoj. Ifto-tam sprejmem tudi prak-t'!antlnjo, perfektua nemške iu eloremske rtunogra fije. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »BodočuoeU. 5141 Trgovski potnik dobro Tpeljau pn trgovcih v Sloveniji, prevzame Se poleg kak dober predmet. Ponudbe pod Šifro »Soliden« na oglasni od deloV »Jutra«. .M «4 Takojšen zaslužek ia dobiček z domačo industrijo pletenja nogavic in pletenin na Švedskem krožnem pletilnem stroju »Are«. Pouk brezplačen. . Tehua, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 84 Plačilni natakar požlen in zanesljiv, kavcije zuiož-eTi. dobi takoj mesto v večjii restavracij v Mariboru. Ponuibe na podružnico »Jutra« v Mariboru uod šifro »Hotel« 5049 Postrežnico mlajšo, vajeno vseh hiSnfh del sprejmrm takoj stalno za pepoilan. Batič, Cesta v Rožno dolino 6. 5082 Šofer deta takoj mesto ■ 6ciyro plačo, k tovo~nemu vobu. Informacije daje Lanapcet. Nunska ulica 19 5083 čevljar, vajenca ■ v s o oskrbo v niši tn pomočnika «a boljša zbila dela sprejme takoj Juško Keber. čevljar Dorfarje ori Škofji Loki. 5071 Učenca kj ima ves«ije do trgovine, e primerno šolsko izobrazbo sprejme Karel Ro;nik. trg-jv.na z mešanim blagom — Slcvenjgradec. 5067 Sodarskega vajenca in 3 pomočnike irverbaue tudi v tesanju piv? ih dsprejme takoj And.rej Marčec. eodar.-fro. Središče ob Drarei B0S9 Učenko doturo računarico sprejmem a popolno oskrbo v večjo trgovino mešanega blaga. Ponudbe 6 prepisom zad-nj«tra 5^ir'čevala na ogla^. oddelek »Jutra« pod »Prometno mesto«. 50G6 Viničarja poročen«ri. veščega veeh gosipoda.rskih dni hi vaje-net'* konj ter krav. katerega žena bi opra-vljala ev:n.M> m ktr-etnino. išče proti do>»ri mesedni nlnči in hrani za letno službo vla^t-Pilin-tvo Luisenhof pri Rogaški Slatini. 5062 Knjigovodstvo po kartoteki sistema »Ruf« za vs» vrete podjetij uredi izvedonoe za knjigovodstvo Drago Lnuder v Ljubljani, Poljanska eesta Stev. 73. 4922 Slvflia gre Svat na dom. Ponwfba na ogl cddelek »Jutra« pod »Sonetna«. 5127 I. oblantv. koncesijontrana šoferska š<^a Čamernik, Ljubljana Dunajska cesta Štev. M (Jugoavto). 1'el. 2236. Pouk in praktične vožnje. 251 Pek. pomočnik išče stalno mes-to poslovodje ali predipečnika. event. niižerja. v mestu Star je 32 let. fcre-zen in pošten. — Nastoipi takoj Nasiov pove ogla^mi oddelek »Jutra« 5007 Šivilja m*aJ3e dekle, gre čel dan h kaki S:vilj5 ali goapcdiaS v pomoč, samo za hrano in stanovanje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Večerni tečaj«. 4963 Prodajalka vešča mešane stroke, pridna, spretna v prodaji ter dobra govornica. Seli spremeniti mesbo. Cenj. do;ii9e na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožna in poštena«. 4932 Vajenca kmpkega. po&tenih starcev v »tarostf 14—15 let sprejmem v »lažčičareko in me-dičartkio obrt g 1. aprilom t. 1 Hrana in ertanovanje v hSi. ortalo po dogovora. — E Starv nas!.. KrSko ob Savi. 4483 Krojačica M hoče pri-topiti kot dru-fcabr.k-a h krojaču. naj poSSje svojo porruKpbo na ogl. oddelek »Jutra« pod »Krorjačica«. 6U8 Trg. pomočnik mlad, verziran v vseh panogah mešane stroke. žeJi s 1. marcem pramnniti mesM kjerkoli proti manjži začeit-ni plači Naslov v oglasni oddelek »Jutra«. 4878 Šef - kuharica prvovrstna išče meta za serijo. Ponudbe e pogoji iu navedbo pl.iče na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Res dobra moč« 4S56 Šivilja vajena vsega dela, »če stalnega meata. — Nastopi lahko tal';oj. Dopise na og! oddelek »Jutra« pod »Res dobra šivilja«. 4&Vj Šofer in elektrotehnik trezen, dobe.r vozač in popolnoma zanesljiv, išče službo za takoj. Pismene ponudbe na podružnico »Jrat-ra« v Mariboru pod Šifro »Fala«. 5047 Prodajalka izurjen* v trgovini mešan, blaga. iSče službo. VeSča je 6loven.--ikeea in nemškega jezika. Nastopi lahko takoj. Pismene ponndbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Breetomica« Izurjen Žagar išče deda na venecijania z 1, 2 ali 3 Listi. Nastopi 6 1. marcem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5061 Šivilja išče mesto pomočnice — najraje v konfekcijski trgovini. Cenjene poaiudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod zna&kn »Mlajša moč«. 5088 Mesto prodajalke ali blagajničarke teli inte.igeatna gosrpa — perfektna v nemškem b slovenskem jeziku. Cenj®ne doipise na oglasni odidelek »Jutra« pod šifro Vestna trg. izobražena«. 5099 Sobarica (prva hoteilska) Išče shifbo, najraje izven Ljubljane. — Govori »tov., nemško, češko in itaiijaneko. Pismene pouudlbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hotel«. 5091 Prodajalka (carjema urdi v pisarniških ooelih ter zmožna gospodinjstva, leli službe kje izven LJubljane Pfcmene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna vsega«. 5122 Begonla gioiio* gladiote montbrette irif gemoaniea amarjilis canna indaoa an»mone ia tuberoze gomolji so pravkar doepeli ter jih Budi 8 e r e r & K o m p.. Ljubljana. 4895 Otroški voziček na vzmetit, dobro ohranjen prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 4566 Kožuh za TtjtDjo. ovčje ta voSije krzno, izvTetna kakovost, naprodaj. Naslov: Gradišče 14fl., vrata 8. 4947 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetje najmanj 5 kg. Potem č.sto belo gosje kg po 130 Din tn čist beli puh kg po 300 Dtn. L Brozo vič, Zagreb, ffica št. 82. — Kemična čistilnica perja 262 Pisalno mizo skoro nov«, s 7 predali, ugodno prodam ali zame aj.am za dobro ohranjeno dvokolo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 5077 Provtzijsko prodajo nogavic oddam reehrim trgovskim potnikom za vse kraje. Za kolekcij" je vplačati 120 Din. Ponudbe je poslaibi na ogl. oddelek »Jutra« pod »Lahka kupčija« 5135 Harle* - Davidson motor , prtk5o«pnhn vozom, v najboljšem stanju, po zelo nizki ceni proda F. R Kham, Miklošičeva cesta 8. 5027 Automobil šeitssedežen pc izredno nizki ceni prodam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. Motoclkl Harle j -Davidson. 750 eem. šport model najnovejše tipe s kompletno opremo, nov, komaj uvožen, prodam z garancijo pod ugodnimi posoja. Naslov v ogl odd. »Jutr»«. 4951 Motorno kolo n priklopnim vozom znamke »Ariel« 500 cm', elektr. luč, neva pneumat.fka. sireno, vse v najboljšem etanr, poceni naoroda.1 5111 Različno steklenice kupi F. R. Kham, Miklošičeva cesta 8. 5029 Modele za cementne cevi premer 20, 25 in 30 cm. rabljene kupim. Ponudbe pod »Modeli« na oglasni oddelek »J Uitra«. 5058 Železno omaro za akte to knjige kupim. Ponudbe na pedr »Jutra« v Maribora pod >100 U«. 5136 Dolgoletni strokovnjak v 1©sh s prvovrstnimi zvezami se udeleži kot sodelavec na žragi s pohiojarmenikom, z glavnico Din 200.000, event. tudi več. Za-iiguranje hipoteke na I. mestu Ponudbe na oglasm oddelek »Jutra« pod »Sodetajoč«. 4882 Katera dama plemenitega značaja, bi s posojilom 38500 Din priskočila na pomoč 311etra ženi višjih družabnih krogov — Dopise na oglasno oddelek »Jutra« pod šifro »Smisel življenja«. 5060 Družabnika Iščem za razširjenje lesene barake na dobrom mestu. Pojasnila daje Ale&ea Friedmamii — Brod ob Savi. 5068 Družabnika s primernim kapitalom, k že vpeljani trgovini »prej. mem. Ponudbe aa oglasni oddeflek »Jutra« pod šifro »Družabnik« 5097 Z manjšim kapitalom želim soudeležbe pri kakem solidnem podjetju. Ponudbe pod »Kapital« na ogl. od delek »Jutra«. 4426 VI hočete zidati? Načrtu proračuni in nasveti najceneje. — Ponudbe pod »Inženjer arhittfkU na ogl. oddelek »Ju.ra«. 28 Lepo posestvo v Sav. dolini taradi odhoda prodam. Zemljišče, gozd, 2 konja, "2 kravi, S svinje, stroje z motorjem, hišo, poslopje. inventar Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4879 Lepo posestvo blizu železnic«, vse zemljišče skopaj, v krasni legi. vinograd, go«d, redi se 6 glav živine, hiša, poslopja m inventar prodam za Din 125.000 Pojasnila v gostilni Sinčič, Zbelovo pri Poljčanah. 5069 Hišo s 8 sobama in pritfkftnami, 20 minut od kolodvora prodam aži dam v najem. Pojasnila daje šolski upravitelj, Petrovče. 5064 Kupim hišo z vrtom na periferiji Ljubljane. Ma-ribora aM Celja. V poštev pridejo samo hiše ob prometni cesti — Ponudbe na naslov Sramei, JttTklošter pri Laškem. 5065 Graščinsko posestvo &H tudi reSJe kmeteko posestvo pripravno za zdravilišče kupim na Gorenjskem ali Štajerskem. Ponudbe na Realitetno pisarno društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salemdrova 6. 5092 Pozor, upokojenci! Radi selitve prodam hišo na Gorertrjs&em z 2 sobama. 1 kuhinjo in velikimi pritik-trnamii. vse v popolnoma dobrem stanja V hiši je vodovod in "le^trfka Cena zelo nizka. Naslov v oglasnem oddeliku »Jutra«. 5126 Nekaj pohištva in stare obleke prodam radi selitve. Na-lov pove ogi oddelek »Jutra«. 5115 Centralno kurjavo kompletno, malo rabljeno, a vendar še v dobrem stanju, za ogrevanje velikih tovarniških prostorov kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Centralna 55« 4848 Polževe stopnice kuipim Ponudbe pod šifro »Polžev« stormjice« na ogl. oddelek »Jutra«. 5001 Za fotoaparat 18 X 18 kupim lwene dvojne kasete in klapkpmero »a rol-fflm ter plošče; gorišče leče nad 15 cm, format približno 9 X 12. Ponudb« m ogla«, oddeflek »Jutra« r>oi modno trgovino. — Interesenti naj pošljejo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod znaSko »Kranj industrijsko mesto« 4776 Kovačnlco x v»o korašk • opremo, eb glavni cesti Kot-Cmome'}. 10 minut od kolodvora Semič, dara v najem aH pa tudi prodam. Več se poirve ■pri Tereziji Brunskule, Kot-Semdž. 4,768 Žago (samico) oddam v najem na Gorenjskem v prometno kraju za 2—4 leta Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5180 Pekarno ftobroHočo. ▼ mestu alt na deželi, vzamem r rajem. Plačam primerno odRtonoi-no. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Pri. aterna« stSS Pekarno dobroIdočo, Vt-rm r najem. Mo bi prevzel najraje od rtarejllega mo jetra, ki ui U ni vei do vodstva in M podjetnemu mladeniču po- Gostilno vzamem v najem ali na račun. Cenj. penudbe na po-družnioo »Jutra« Maribor pod »Kavcija takoj!«. 5134 Sobo po BoCnosU s separatnim vbodom išče gospa, ki je čez dan zaposlena in :ma lastno posteljnino. Cenjene ponudbe x navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mesec marec«. 6004 Šolnino sobo soatno oddam • 1 marcem eofladnemn In mirnem« gospodu. Na-iov pore oglas, oddelek »Jutro«. 50(78 Opremljeno sobo zračno ia eolnčoo. x 2 posteljama. električno lučjo ta posebnim vhodom oikiam 8 minute od tramvaja. Ko deljevo, Zadružna ulica 3 5053 Sobo i t ^ i Gospodična fci je v nedeljo 9. t. m dopoldne izstopila iz vlaka v Radovljici ta je imela v roki »Jutro«, »e prosi za naslcv na oglasna oddelek »Jutro« pod šifro »P. F. G.« 4668 Znanja želim s preprosto goepolrlčiro. staro 30—40 let Dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubezen«. 5056 Mlad gospod čedne zunanjo-ti. hišni posestnik v Ljubljani (brea d»'ga) in drž uradnik, želi znanta z gospod-ično, staro 19—25 let, lepe zunanjosti, neoma leževane preteklosti, če mogoče z tastnlm po-«e.30 Premog in drva popo!noma e a b a dostavlja na dom tvrdka JerantlS Karlovska cesta 8 5139 Telefon št 3457. 288 Ocarlnianfe vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnili pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga Ln vse informacije brezplačno. 159BSBB9HB8BHF magal do eksistence. Imam nekaj kapitala. P«mo<*l>« na podlr »Jutro« t Marfbcra pod značko »Pekarna«, SUft Plošče »HIŠ MASTEE'S VOICE'% igrane na gramofonu HIS MAS« TER^S VOICE, dado nedosežen glas T) okaz za kakovost električno posnetih plošč »His Master's Voice«, imate ▼ tem, da poje cela vrsta umetnikov izključno samo zanje. Večina največjih svetovnih umetnikov daje svoj talent na razpolago samo za »His Master's Voice«. Ker posveča tvrdka »His Master s Voice« vso skrb izdelavi plošč ln gramofonov, dobite res dobro reprodukcijo samo tedaj, če rabite za njene aparate tudi njene plošče in narobe. Celo igle morate vselej vzeti »His Master's Voice«. Za katerikoli gramofon iz obilne izbire aparatov znamke »His Master's Voice« se odločite, bodite uverjeni, da vam bo ustrezal samo, če boste na njem igrali plošče »His Master's Voice« Gotovo boste med njimi našli odlično vrsto umetnikev, ki so nesmrtno proslavili toliko prvovrstnih del svetovne glasbe. HIS MASTEETS VOICE Nekoliko plošč umetnikov, ki pojejo izključno za HIS MASTER'S VOICE: CARUSO: DA. 104 Addio a Napoli. — Canta Pe'me. AURELIANO PERTILE: DB. 107 Lohengrin. Da voi lontan in sconosciuta terra. Lohengrin Merce, merce, cigno gentill FRITZ KREISLER: DB. 1091 Kreisler, Caprice Viennois. — Dvofak, Humoresque. PABLO CASALS: DA. 833 Schumann, Tršumerei. — Rubinstein, Melody in F. Prodajni depot „€rrainofon" A. Itasberger Iijnbljana, Miklošičeva cesta 34 Emerson Hougfc MOŽJE Roman VII POGLAVJE »Povej materi — reci Meriwetherju — naj vaju varuje — z Bogom!« je dejal. »Lizi!« je vzdihnfl nato in široko razprostrl roke. Cez nekaj časa se je spet oglasil: »Jack, prosim te, popravi mi ffcvo!« Tako sem storil. Umrl je tam, v mesečini. Naravnal sem ga, inu položil suknjo na obraz in v skok oddirjal demov. A mati je že vse vedela. Srečala me je v veži, njen obraz je bil bel kakor platno. »Vem, Jack!« je rekla. Posli so šli z menoj, da smo ga zanesli domov in ga položili v njegovi lastni veliki sobi, kakor se spodobi hišnemu gospodarju. Če pride njegova ura; opravili srno ga kakor gentlemana, saj to je bil. Nato je prišel stari ščetinec doktor Bond; tedaj sem prvikrat videl moža, ki so mu tekle solze po obrazu. Poslal je mater iz sobe hi me poklical k sebi. Povedal mi je, da je našel na očetovem hrbtu tri ali štiri vbodljaje, gotovo od trnja v grmovju, kamor je bil pal. A dejal je, da to skoraj ne bi bilo moglo povzročiti njegove smrti. Vsa stvar se mu je videla skrajno zagonetna. Vse do tistega trenutka nismo bili pomislili na vzrok nesreče, Biti se nismo vpraševali po razlogih, če bi šlo morda za kaj več nego za usoden slučaj. A zdaj smo jeli ugibati. Doktor Bond je pregledal očetove žepe; tako smo našli njegovo računsko knjižico in mošnjo. Nato sva z doktorjem neutegoma stopila venkaj in pregledala tudi torbi na očetovem sedlu. Bili sta popolnoma prazni. A vse to ni ničesar dokazovalo. Edino, kar smo mogli trditi, je bilo to, da je konj najbrže vrgel jezdeca s sebe in da je ta padec postal očetu usoden; morda ga je bil potem kak malopriden črnec okradel. To mnenje se je naslednje dni še bridko otepalo Satanu, ki sem ga klesti z bičem, zbadal z ostrogami hi gonil Cez dra in strn, da se je tresel kakor šiba na vodi. V svojem obupnem gnevu sem mrzli ves svet. Bil sem divji, moral sem se nekomu maščevati. Nisem se mogel sprijazniti z mislijo, da je moj oče za zmerom odšel — ta človek ,ki mi je bil vse življenje vzor, prijatelj in drug! Tako sem se bil mahoma izpremenil iz dečka v moža. A ne v takega moža, kakor je bil moj oče. Vse dotlej so mi bile življenje in poslovne zadeve trikrat zapečatena knjiga.. Kar obup me je pograbil, ko je stopil predme sel neke majhne banke v WalIintordu, ■rekoč, da prihaja po nalogu fredericksburških bankirjev Abramsa ir. Hallidaya. Nato je jel govoriti o zapadlih menicah in o zastavni pravici na naša zemljišča, našo hišo in našo žetev. Pojasnil sem mu nesrečo, ki nas je zadela, in zmedo, v kateri smo zdaj; a sel je zmajal z glavo in njegov obraz je ostal tako hladen, da še nisem bil videl enakega na Cowlesovi farmi. Pot me je oblil, ko sem zvedel, da smo dolžni petnajstisoč dolarjev — to je bila za tedanje preproste čase velika vsota — in da bo kmalu treba odšteli še več, ostanek od sto tisoč dolarjev, kupne cene za zemljišča, ki jih še nisem bil videl, kar sem bil živ. Pogledal sem okoli sebe po Cow-lesovi farmi in srce se mi je skrčilo, ko sem pomislil, da ta hiša morda že ni več naša last, ampak koga drugega. Pri tej misli me je spet pograbil gnev; s kratkimi besedami sem pokazal odposlancu vrata, rekoč, da mu z bičnikom stolčem glavo, ako ne izgine. Šele pozneje mi je prišlo na um, da bi bil moral ravnati bolj poslovno, pomisliti na svet, ki mi ga je bil dal pokojnik, in neutegoma poiskati njegovega tovariša polkovnika Meriwetherja. Zastran 11 ga sem se takoj posvetoval z materjo. V zmedi, ki je vladala tiste dni, sredi občega razburjenja glede na bližnje burne volitve so bile prišle vse poslovne zadeve v velik nered. Nihče ni vedel, kakšna bo usoda dežele po jesenskih volitvah; a vsi so se strinjali v tem, da zdaj ni čas za dajanje posojil. In ker so me čakale še nadaljne terjatve, sem smatral, da je vsa ta stvar v obupnem stanju. Morda bi nam bil lahko pomagal polkovnik Sheraton, a jaz nisem hotel prositi za tako uslugo. Ze prej sem ga bil seznanil s svojimi namerami zastran njegove hčere; zdaj sem šel k njemu in mu raz- \oE& vso reč, mu pojasni! kako in kaj ter mn povedal, da mis&m neutegoma odpotovati k polkovniku Meriwetherju, od katerega sem se nadejal pomoči vsaj za prvo sik). Primerno se mi je zdelo zadati očetu gospodične Grace vprašanje, ali je pametno, da ostane hči zaročena s človekom, čigar gmotne prilike so v tako žalostnem položaju. Pomislil je in nato z resnim obrazom odvrnil: »Ker je dalo moje dekle besedo, počakajmo! Počakajmo, gospod.« To je bilo vse, kar sem vedel, ko sem se odpravljal na pot. VIII. POGLAVJE Moje prigode v novih krajih. Tiste čase ni bilo potovanje tako lahiko, kakor je zdaj. Peljal se n se z vozom do Wasihingtona, odtod s pošto do Yorka v Pen-sy Ivan i ji in nato spet s pošto, to pot do Canlisle Barracks, odkoder je vodila dobra cesta proti zahodnim krajem. Vkljub svoji žalosti sem bdi vendarle mlad človek in to moje prvo potovanje se mi ie zelo prilegalo. Bližal sem se onemu velikemu Zahodu, ki je bil takrat vsem prebivalcem Juga in Vzhoda na jeziku. Možje iz Zahodne Pensylvanije, Ohia in New Yorka so se trumoma odpravljali na zahod. Illinois in Iowa sta bila že prenapoljena in možje iz Ken-tuckyja so jo ubirali na sever preko Ohia. Velike reke zahoda so kazale tisočem naselnikov pot Kmalu sem jel dohajati dolge vrste voz z belimi strehami, tako značilne za tisto dobo ameriškega življenja. Na tej vc:ni postaji, ki je tedaj služila kot vežbališče za konjenico, si že čutil ves vonj zahodnih krajev; slišal si častnike, ki so že bili na meji, in videl vojne ztoore, ki so odhajaH službovat na Zahod. Tu sem tudi strahoma poslušal mirnodušen razgovor nekaterih častnikov zastran dogodkov v našem glavnem mestu. Kakor je bilo videti, je Buchanan na ladjah pošiljal orožje, streljivo in zaloge vsem postajam na jugu. eMdsebojno odtujenie, ki so ga hra-ni.i tajni, neznani vplivi, se je širilo med častniki. Bil sem sicer mlad in p-\iK:at za delj časa z doma, a to me je vendarle vznemirilo. Koprnel sem, da bi se čim preje vrnil v Virginijo, zakaj vsa znamenja so kazala, da se bližajo ljudem, ki prebivajo blizu Poto-maka, velike mede. Mramornato steklo v različnih barvah in veličinah. 6—8 mm debelo Uporablja se za: oblozitev kopalnic, toalet, hladilnic in kuhinj, za notranjo ure ditev prodajalnih lokalov, posebno za mesarje, prekajevalce, peke, slaščičarne, brivilice, kavarne, restavracije itd. — Dalje za PORTALE, VESTEBULE, STOPNJIŠČA, kakor tudi za napise vseh vrst, plošče za etažere, mize, pulte itd. Je masiven materijal brez glazure, kot steklo ne izgubi barve. Potrebne luknje se lahko vrtajo v vseh premerih. Obložitev gladkib sten se vrši s špecijalnim klejem ali se pa pritrdijo plošče z vijaki. — V zalogi in tozadevna dela izvršuje O* D* brušenega stekla, Ljubljana VII, Maribor, Split. Zastonj Vam pošljemo na o-zte-d eno številko ilustrirane revije »Domači prijatelj« in »Naš obzor«. Pišite dop rs in eo upravi, Ljubljana. poštni pre-dal 291. Pozor! Ženini in neveste! Najceneje Vam nudi žimnice (matrace >, otomane, divane ln vse tapetniške izdelke edino le Franc Jager tapetništvo Sv. Petra nasip 29 Večje podjetje v Ljubljani sprejme &teno$ra§inio perfektno strojepisko, zmožno slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, slovenske in nemške stenografije- Mesto trajno. Reflektiramo samo na prvovrstne moči s prakso. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrii« pod »Perfektna-Ljubljana 27*. J Ako naročite 3 lončke „Iwesa44 plačamo mi poštnino. »Ines« sestavljeno mazilo iz živalskega in rastlinskega mozga je najzanesljivejše sredstvo za pospeševanje rasti las. Kdor ne neguje las, si vabi bolezen! Pošilja se po povzetju. Lonček Din 38.—•. Glavno zastopstvo Ljubljana, Mero-sodna ulica l/I. Astmatiki trpe na tesnobi ki pomanjkanju zraka, zaradi tega ne morejo spati, postajajo nervozni Zato bi morail vsakdo uporabljati takoj Astmol Bronchial cigarete I ki sluzo razkrajajo, krč ublažujejo ter omogočajo mir. no in ugodno spanje. Doblva|o se v lekarnah. kompletno, rabljeno toda v prav dobrem stanju kupim takoj. Ponudbe pod »Pogon 35" na ogl. odd. Jutra Pogrebni tavod i. Gajiek, Vodmat-I^jiubljini. Potrtim srcem javljamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stric svak in bratranec gospod Robert Cigler nadučitelj v P. dne 15. t m. po kratkem trpljenju, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek, dne 18. februarja ob 14. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. februarja 1930. Žalujoči: Antonija roj. Marn, soproga; Robert, Milan, sinova in ostalo sorodstvo. S tražnim srcem naznanjam žalostno vest, da me je draga mati Alojzija Batagelj, vd<>va po višjem žel. nadzorniku danes, v nede$jo, dne 16. t m. zapustila za vedno. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 18. t. m. ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani. Korist, ki je edina pri tako nabavni ceni... Napravi Chevrolet tovorni voz idealnim izborom za poslovanje, ki potrebuje silno in ekonomično prevažanje |\Xočan tovorni voz le kon-lVX čno konstruiran za dolgoletno porabo. Motor z šest cilindri xa-slgura tovornem vozu, da ne potrebuje popravil. 4 brzine naprej, 1 prestava za brzino nazaj. Cena Je manjša kot pri kojem drugem tovornem vozu, ki ima štiri cilindre. To so razlozi, zaradi česar Je novi Chevrolet tovorni voz povsod izbran od trgovcev, ki potrebujejo silni in ekonomični transport V vsakem mestu, skladišča, pivovarne, trgovine premoga, napredni mesari in trgovci prekmorskega blaga poslužujejo se Chevroleta, kakor bi mogli hitrejše izvršiti dostave in povišati njihov delokrog poslovanja. Ravno tako so tudi poljedelci opazili, da se morajo zahvaliti tem avtomobilom, ker zdaj lahko njihove produkte hitrejše odpravljajo v važna središča naselitev in pri tako čudovito nizki ceni, o kateri se sploh nikdar ni moglo pomisliti ob času primitivnega transporta t pomočjo živali, Chevrolet tovorni voz ima ta ogromen uspeh — danes je na prvem mestu v milosti ravno tako v New-Yorku kakor v Casablanci, ia v Calrn ravno tako kakor v Bukureštu — ker ga je Oeneral Motors konstruiral v glavni nameni, da bo izdelan tak tovorni voz, ki doseže najniže mogoči strošek »ton per kilometer«. Zaradi tega je Oeneral Motors predvzel najskrbnejše poskuse u svojem poskuše-vališču blizu Detrcita. Ti poskusni tovorni vozovi vozili so po vsaki vrsti cest — po največjih strminah kakor tudi po peščenem tlu in blatnem zemljišču — stotine in tisoče kilometrov pod nadziranjem najsposobnejših in-žinirjev celega sveta. Pogleda] te samo novi Chevrolet tovorni voz — obiščite zastopnika ln zahtevajte zapise o porabi ben-zina in olja. Zastopnik Vas bo informiral brezobvezno o opremi in izdelavi karoserije, ki bo naravno najbolj odgovarjala zahtevam Vašega poslovanja. CHEVROLET TOVORNI VOZOV! PROIZVOD GENERAL MOTORS Meetra pogrebni zavod občine Ljubljana f 3494 Naša srčnoljubljena, nepozabna in nenadomesflčva hčerka in sestra, gospodična Milena Privšek zasebna uradnica je dne 16. t e po kra&em, muka polnem, voljno prenašajočem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula. Predrago Mileno spremimo k večnemu počitku v sredo, dne 19. februarja 1930 ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. februarja 1930. Neutolažljiva mati Rozalija in oče Rinko Privšek, Nada, sestra, Joško, brat, rodbina Kneisei in vse ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsa v Ljubljani.