POŠTNINA plačana v gotovini
j leto XIV. (štev. 225	TEL E PO N UREDNIŠTVA: 23-67 UPRAVE: 25—67 In 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA! 46-91	Maribor, petek 4. oktobra 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi ali oo DO§ti 14 din. « ~ Dostavljen na dom 16 din. tojlna 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN: U.40«	Cena 1 din t.— j
Drugi sestanek na Brennerju
Denes dopoldne sta se sestala na Brennerju drugič Mussolini in Hitler — Namen sestanka fe po prvih vesteh preusmeriti vojne operacije iz Evrope v Afriko — Odhod Serrana Sunerja iz Italije odgoden — Zaradi svojega ugodnega vojaškega in političnega položaja Nemčija ne namerava še izvršiti vpada v Anglijo
RIM, 4. oktobra. Unp. Adolf Hitler in Benito Mussolini sta se danes ob 11. dopoldne sestala na Brennerin. Po glasovih iz fašističnih krogov bosta postavila načrt za vojaško strategijo v teku zime, razgovor pa bo tudi o možnosti vstopa Zedinjenih držav ameriških v vojno na Strani Velike Britanije. Adolf Hitler se ie nocoj o polnoči peljal skozi Monakovo v smeri proti Brennerju. Nekaj za njim se je peljal z drugim vlakom nemški zunanji minister von Ribbentrop. Prav tako je tudi Mussolini davi v prvih jutrnjih urah bil že na poti na Brenner. Misli se, da bo glavni predmet razgovorov prenos glavnega bojišča od angleških. otokov v severno Afriko. Mussolinijev list »Popolo d’ Italia« svari USA, naj se nikar ne vmešavajo v vojno, če nočejo, da bodo popolnoma uničene.
WASHINGTON, 4. okt. United Press. Včeraj se je v Rimu izvedelo, da se bosta Hitler in Mussolini sestala še tekom
tega tedna, da se pogovorita o nasledkih in ukrepih, ki izhajajo iz sklenitve trojnega vojaškega pakta med Nemčijo,
Italijo in Japonsko ter iz stališča Španije. Dneva in kraja sestanka včeraj še ni bilo mogoče izvedeti. Med tem se je pa tudi izvedelo, da Serrano Suner še ne odpotuje iz Italije, ampak bo ostal tam do konca tega tedna, morda celo do nedelje. Zatrjevalo se je, da bo to Su-nerjevo bivanje v Italiji popolnoma zasebnega značaja, kakor pa vse kaže, bo Francov odposlanec počakal v Italiji na rezultat sestanka Hitlerja z Mussolinijem.
Zdi se, da so nastali tudi glede zadržanja Španije novi momenti in v Rimu sedaj ne izključujejo več možnosti vstopa Španije v vojno na strani velesil osi. Znova
so se razširile tudi vesti, da bo prispe! v Italijo ali v Nemčijo general Franco.
LONDON, 4. okt, ZPV. Dopisniki japonskih listov so izvedeli v Berlinu na uradnem mestu, da Nemčija z ozirom na svoj ugodni vojaški In politični položaj, ki je nastal zlasti po sklenitvi trojne vojaške zveze, za enkrat ne namerava izvršiti vpada v Anglijo. Tudi sicer vlada v Nemčiji prepričanje, da vsaj do prihodnje pomladi ni pričakovati odločilnega spopada med Nemčijo in Anglijo, pač pa bosta Italija in Nemčija i/koristili zimo za velike operacije vojnega značaja proti Angliji v Sredozemlju in v Afriki.
Angleške represalije proti laponski “ m
Odpretje dobav Kitajski čez Burme - Amerika stopi avtomatično v vojno, ako bi Japonci napadii Angleže - Gibanje ameriške mornarice
_ LONDON, 4. oktobra. Unp. Kot odgovor na pristop Japonske k trozvezi je Velika Britanija po sporazumu z USA sklenila 16. oktobra odpreti cesto iz Burme na Kitajsko za vse vojaške transpoite Cangkajšekovi vladL
WASHINGTON, 4. oktobra. ZPV. V tukajšnjih političnih krogih menijo, da bi vsak japonski napad na angleške posesti na Daljnem vzhodu pomenil avtomatično Pomoč Zedinjenih držav Angliji in s tem tudi formalni vstop v sedanjo vojno.
WASHINGTON, 4. oktobra. Stefani.
Vrhovni poveljnik pomorskih vojnih sil Zedinjenih držav na Tihem oceanu, admiral Richardson, je bil poklican v Wa-shington, da poroča o položaju, ki je nastal na Tihem oceanu po sklenitvi trojnega pakta v Berlinu.
NEW YORK, 4. oktobra. DNB. Skupni kamadsko-ameriški obrambni odbor je ob javil v sredo, da se obrambna črta Severne Amerike premakne za nekaj sto milj proti vzhodu.
WASH1NGT0N, 4. oktobra. Stefani.
Mornariško ministrtstvo je sporočilo* da se bo v kratkem zbrala na Atlantskem oceanu ameriška mornarica, sestavljena iz 125 različnih vojnih ladij, da se pa pri tem ne bo prav niž zmanjšala vojna moč ameriške mornarice na Tihem oceanu. V novi ameriški mornarici na Atlantskem oceanu so tudi ladje, ki so bile šele neT davno dograjene, kakor tudi trgovske^] ladje, ki so bile oborožene in preurejene za pomožne vojne ladje. Pri tem pa je minister zanikal vesti, po katerih naj bi bil ameriških vojnih ladij namenjen za Avstralijo, Novi Zeland in Singapur.
ATENE, 4. okt. Unp. Grčija je poslala čete na albansko mejo, ker se je včeraj izvedelo, da so na albansko.grški meji večji italijanski oddelki. V Grčiji je v teku velika propaganda za obrambo.
Pred pogajanji Mcskva-Tobio
CURIH, 4. okt. ZPV. Tukajšnji listi se bavijo obširno z diplomatskimi odnošaji °ied osovlnskimi državami in Sovjetsko zvezo, in pravijo, da se osovinske države trudijo, da bi se izboljšali odnošaji med njinii.in Sovjetsko zvezo, pred vsem pa m©d Japonsko in Sovjetsko zvezo. Listi pravijo, da je treba pričakovati sklenitev nenapadalnega pakta med Moskvo in To-kiem takoj, čim bo za to teren dovolj pri-
pravljen. Kar tiče direktnih sovjetsko-japonskih pogajanj za sklentev omenjenega pakta, so že napovedana. Novi japonski veleposlanik v Moskvi bo nastopil svojo službo dne 11. t. m. Sprejet bo takoj v avdienci pri Stalinu. Od japonske vlade je novi poslanik general Tatekava dobil najširša pooblastila za pogajanja s Sovjetsko zvezo.
Spori med Anglijo in Romunijo
BUKAREŠTA, 4. okt. Un,p. Trije oboroženi civilisti so ugrabili Percyja Clarka, direktorja tvomice za železne vrvi. Napad je bil izvršen v nekem hotelu tik kraljeve palače. S tem so se odnošaji nied Romunijo in Veliko Britanijo ponovno poslabšali, posebno še, ker je romunska vlada odbila britanski protest o po-stopanju s petimi Angleži, ki so obtoženi sabotaže ..v petrolejskih vrelcih. Ugrabljeni Perey Clark je -star go let ter je tudi predsednik petrolejske družbe v Ploestiju.
BUKAREŠTA, 4. okt. Rador. V zvezi z raznimi vestmi, ki kro-žrjo po aretaciji angleških državljanov v Roimnrji, izjavljajo uradni krogi, da so bili Angleži aretirani zato, ker so jim bili prestopki Proti državnemu redu nepobitno dokazani. Neresnična je -trditev, da so bili aretiranci zapostavljeni in preganjani Angleški državljani so bili aretirani Potem, ko so jhn dokazali sabotažna de-
janja. Preiskavo vodi sam pravosodni minister, ki želi, da se stvar čim prej razjasni. Angleški generalni konzul je imel dovolj prilike, obiskati aretirance in se prepričati o človečanskem postopanju z njimi. General Antonescu in legionarsko vodstvo postopata pravično, videč pred očmi le interese domovine. Odločna preisikava se bo vodila po zakonih romunskega prava.
Zatišje v Afriki
RIM, 4. okt. Stefani. Italijansko poveljstvo je včeraj poročalo: V severni Afriki so angleška letala napadla Guro, a brez večje škode. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Pri napadih na Assab, Eluak in Buno v Keniji je bilo troje oseb ubitih,
9	pa ranjenih, škoda je neznatna.
KAHIRA, 4. okt. Reuter. Vojno poveljstvo poroča, da ni na bojiščih nič novega. —
Ladje osi zapustile
Mehiko?
MEXICO CITY, 4. okt. Reuter. Ameriška oblastva so ugotovila, da se pripravlja četvero nemških linijskih ladij, med njimi tudi veliki parnik »Orinoco«, ter devet italijanskih trgovskih parnikov, ki so se v začetku vojne zatekli v mehiška pristanišča, na odhod na odprto morje. Mornarji teh parnikov so dobili zaupna navodila, naj bodo v bližini ladij pripravljeni na vkrcanje. Angleška vojna mornarica je odredila zaradi tega potrebne ukrepe.
GENERAL VUILLEMIN bivši glavni poveljnik francoskega vojnega letalstva, je upokojen. Ob slovesu je
A1ANDEL OPROŠČEN VICHY, 4. okt. Unp. Maroška vojaško sodišče je oprostilo bivšega kolonijskega ministra Georgesa Mandela, ki so ga zaprli v Riomu. S to osvoboditvijo so padle nade tistih, ki so pričakovali, da bo postal Mandel glavni krivec francoske ne-srepe.
ANGLEŠKA JAHTA ZADELA NA MINO
LONDON, 4. okt. Reuter. Admiraliteta javlja, da se je angleška jahta »Safo« potopila, ker je najbrž zadela na mino.
Ti
bila generalu prirejena majhna svečanost. Ob tej priliki se je Vuillemin poslovil od kolegov letalcev ter pozdravil zastavo neke eskadrilje bombnikov.
ZANIMANJE TURŠKIH POLITIČNIH KROGOV
ANKARA, 4. oktobra. Reuter, čeprav se -je pozornost turskih političnih krogov obrnila na prihod novega sovjetskega poslanika Vinogradova ter v zvezi s tem pozdravljajo izboljšanje odnošajev med SSSR in Turčijo,je še vedno glavno zanimanje namerjeno na nemško letalsko akcijo proti Veliki Britaniji. Poudarja se tudi važnost novega sovjetskega vojnega okrožja v Kijevu. 6d koder vodi želfezniš* ka proga naravnost na Poljsko.
DEMILITARIZACIJA ALANDSKIH OTOKOV
LONDON, 4. oktobra. Reuter. Finska in Sovjetska zveza sta podpisali sporazum
o	demilitariziranju Alandskih otokov. Finski se je zavezala, da ne bo dala Alandskih otokov nobeni tretji državi na razpolago.
HELSINKI, 4. oktobra. DNB. Finska vlada je predložila zakon, ki se nanaša na fiosko-sovjetski sporazum o demilitarizaciji Alandskih otokov. s
POLETNI CAS V NEMČIJI OSTANE
BERLIN, 4. okt. DNB. Uradn list prinaša sklep ministrskega odbora za obram bo države o podaljšanju poletnega časa v Veliki Nemčiji in priključenih krajih na vzhodu.
TAGORE NEVARNO BOLAN
KALKUTA, 4. okt. ZPV. Stanje velikega indijskega pesnika Rabindranatha Ta-gorea se je močno poslabšalo. Tagore j* star sedaj 79 let.
Chamberlain se je poslov'1
izstopi; je iz viade in odložil tudi mesto predsednika konservativne stranke — Znatne spremembe v Churchillovi vladi, ki Je postala s tem mnogo močnejša
CHAMBERLAIN SE JE POSLOVIL
LONDON, 4. oktobra. Reuter. Bivši ministrski predsednik Chamberlain je odstopil, utemeljujoč svoj odstop s še vedno slabim zdravjem. Na njegovo mesto je bil imenovan kot lord prezident ministrskega sveta dosedanji minister za notranjo varnost sir John Anderson, na mesto Andersona je prišel dosedanji minister za prehrano Herbert Morrison. Dosedanji vrhovni nadzornik državne blagajne baron Cramborne je postal državni tajnik za dominione in zamenja dosedanjega državnega tajnika C a 1 d e c o 11 e a , ki je postal pravosodni minister, dočim je pravosodni minister Stewart odstopil. Novi minister za prehrano je postal sir A n d r e \v D n 11 c a 11, prejšnji trgovinski minister, njegovo dosedanje ministrstvo je pa prevzel kapitan Lyttleton. Minister za javna dela in gradnje je portal bivši prometni minister sir John R e i t h , dočim je prevzel prometno ministrstvo podpol-
kovnik Moore Brabason. Obenem sta bila imenovana za člana ožjega vojnega kabineta sir K i n g s 1 e y W o o d in Ernest B e w i n. Kabinet tvorijo torej sedaj: Churchill, Halifax, Greewood, Attlee, Beaverbrook, Kingsley Wood in Bewin.
LONDON, 4. oktobra. Reuter. Obenem z izstopom iz vlade je Neville Chamberlain odstopil tudi kot voditelj konservativne stranke. S tem je nastalo tudi vprašanje, kdo naj ga zamenja na tem mestu. Zdi se, da bo predsedstvo p»nu-deno najprej ministrskemu predsedniku Churchillu, ni pa še gotovo, ali ga bo tudi sprejel.
LONDON, 4. okt. Reuter. Izpremembe v angleški vladi so bile toplo sprejete v angleškem tisku, ki pa tudi poudarja, da je bila prva Churchillova vlada sestavljena »na hitro roko«. »Times« pišejo, da je vlada postala močnejša. Poudarjajo tudi, da se je posebno po Dakarju pokazala potreba izpremembe ožjega vojnega j
kabineta. »Ne\vs Chromcle« pa ni popolnoma zadovoljen ter pravi, da bodo izpremembe še potrebne.
BERLIN, 4. okt. ZPV. V Berlinu presojajo izstop Chamberlaina iz angleške vlade kot okrepitev položaja predsednika Winstona Churchilla. Chamberlain je bil v vladi zastopnik politike Monakova in kot tak pomirljive struje. S tem je dobil Churchill .več izgledov za izvajanje svoje vojne politike. Ta položaj pa še okrepljuje vstop Devina v vojni kabinet, ki je dejanski voditelj delavske stranke. Da je bila angleška delavska stranka vedno najodločnejša nasprotnica nemškega nacionalnega socializma, je v Nemčiji dobro znano.
BERLIN, 4. okt. DNB. Nemški tisk se bavi z rekonstrukcijo angleške vlade in pravi,' da stoji kljub mnenju, da je zdaj Churchillova vlada močno okrepljena, os Rim—Berlin še krepkeje in odločnejše v cilju, nadaljevati vojno do končne zmage. Pravi obraz rekonstrukcije se lahko raz-
Najbolj mirna noč nad Londonom
Tudi včerajšnji dan je bil najbolj miren v vsem času, odkar nemška letala neprenehoma napadajo Anglijo — Vzrok je skrajno neugodno vreme za napade
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 4. okt. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj poročalo: Napadi nemških letalskih oddelkov so bili tudi včeraj namenjeni Londonu in Številnim ciljem, ki so važni pri sedanjem vojskovanju, in sicer v južni in srednji Angliji,
V	Londonu je bila prizadejana pri dnevnih napadih velika škoda, prav tako tudi na železniških napravah v središču mesta ter na pristaniških napravah ob ustju Temze. Na letališčih v južni in srednji Angliji se jo posrečilo z bombami uničiti veliko zgradb in zaklonišč, kakor tudi veliko število letal na tleh. V nekaterih južnih angleških pristaniščih, kakor n. pr. v Swanscau in Weimouthu so nastale eksplozije težkih bomb ter povzročile požare v tovarnah, skladiščih in zalogah bencina. Pred jugovzhodno obalo Irske je neko nemško bojno letalo napadlo an-gieško tovorno ladjo in zadelo na njej strojne naprave. Požar je zajel ladjo, ki ni mogla nadaljevati poti. Neka nemška podmornica pod poveljstvom poročnika fregate Jenisa je potopila pri svojih operacijah skupno osem sovražuih oboroženih ladij s tonažo 42.644 ton. Tako je omenjeni poročnik uničil sam o priliki dveh operacij za 82.644 ton sovražnega trgovskega brodovja. Druga podmornica je potopila oboroženo angleško trgovsko ladjo Heiland Patriot (14.00 ton). Posamezna sovražna letala so letela čez severna in zahodna obmejna nemška področja kakor tudi nad zasedenimi pokrajinami ter metala bombe, ki pa niso povzročile škode niti na vojaških ciljih niti na ciljih, ki so važni za izvajanje gospodarske vojne. V nekem mestu je bila zadeta ena tovarna, ki je že svojčas ustavila delo. Nekatera angleška letala, ki so letela v smeri proti Berlinu, je zavrnila protiletalska artilerija in jih prisilila, da so spremenila svojo smer. Ševerno od nemške prestolnice je'■nemška protiletalska artilerija sestrelila en angleški bombnik, ki je treščil v plamenih na zemljo. Skupne sovražnikove izgube včerajšnjega dne znašajo 6 letal, sedem nemških aparatov je Izginilo.
DANAŠNJE POROČILO
BERLIN, 4. okt. DNB. Včeraj dopoldne so naša letala -napadla neki angleški vlak, ki je bil poln vojakov. Vlak jo skočil s tira, nad 25 vagonov se je zrušilo čez nasip in obležalo v razvalinah. Nemška letala so uspešno bombardirala tudi lužno Anglijo, posebno nje jugovzhodno obalo.
DANAŠNJA ANGLEŠKA POROČILA
LONDON, 4. okt. Reuter. Nemški nočni napadi so veljali 31 distriktom. London je imel najbolj mirno nočj odkar se je pred enim mesecem začela bliskovita vojna. Levala so poizkušala predreti v London s
severozahoda, vendar so bila prestrežena s protiletalskim ognjem, škoda je manjša. Današnje uradno poročilo, ki je bilo izdano ob 8., je najkrajše ter pravi, da so bile akcije sovražnih letal preteklo noč v manjšam razmerju kakor prej. Vremenske 'prilike so skrajno neugodne. Glavni napadi so bili naperjeni proti Londonu, vendar so bile bombe vržene tudi drugod, škode je malo, prav tako tudi žrtev.
LpNDON, 4. okt. Unp. Nemška letala so včeraj nietala. bombe na dva londonska distrikta. Središče Londona pa je imelo včeraj najbolj miren dan, odkar so nemška letala začela napadati mesto. Britanski bombniki so napadli 13 letališč v Nemčiji in Holandski z namenom, da one-mogčijo nemškim letalom polete z leta. lišč, ki so blizu Anglije.
LONDON, 4. okt. Unp. Angleška letala
nadaljujejo z bombardiranjem invazijskih pristanišč v Kanalu.
UNIČENIH DEVET PODMORNIC
LONDON, 4. okt. Reuter. Admiraliteta javlja: V teku zadnjih tednov je bilo od angleških letalskih in pomorskih sil uničenih sedem nemških in dve italijanski pod. mornici, ki so v glavnem napadale trgovinske ladje.
ESKADRILJE AMERIŠKIH LETAL LONDON, 4. okt. Reuter. Bojne enote RAF so sedaj bile, okrepljene s prvimi eskadriljami',, ki so sestavljene iz ameriških letal. To so letala znamk Brewster, Douglas in 'Curtis zadnje izpopolnitve. Vsa ta letala- so oklepljena in močno oborožena ter enaka angleškim letalom Spit-fire in Hurrican. Produkcija letal bo sedaj v Ameriki poenostavljena in pospešena ter se bod letala gradila tako, da bodo v. soglasju z angleškimi letalskimi silami.
Nemci o rezultatih angleških napadov
BERLIN, 4. okt. DNB. Objavljeni so podatki o angleških napadih na Nemčijo v septembru. *V tem mesecu so izvršili Angleži 1471 zračnih napadov na Nemčijo in vrgli skupaj 7542 bomb. Brezuspešnih je bilo 48% napadov, ker so bombe padle
na polja in travnil^. Od vseh napadov jih je bilo 50.4% namenjenih nevojaškim objektom, delavskim hišam, šolam, cerkvam itd. Ubitih je bilo večjo število oseb. Samo v 1.6% primerih napadov sq bili zadeti vojaški objekti Nemčije.
USA terjajo od Nemčije vrnitev posojil
NEW YORK, 4. okt. ZPV. Na konferenci z zastopniki tiska je izjavil prezident Roosevelt, da ne namerava predlagati razveljavljenje Johnsonovega akta. Na vprašanje o anieriškc-nenišklfi odno-šajih je Roosevelt dejal, da je vvashing-tonska vlada že poslala nemški vladi terjatev za plačilo dospelega obroka povojnih posojil. Nemčija dolguje Zedinjenim državam iz povojnih posdjil okoli 270 milijonov dolarjev.
V	ROMUNIJI NI NEMŠKIH CET
BUKAREŠTA, 4. okt. Rador. V zvezi z glasovi, ki jih širi del tujega tiska o gibanju nemških čet v Romuniji, izjavljajo uradni krogi, da v državi ni nemških čet nego le nekaj pripadnikov narodno-socialistične stranke, ki jim jo poverjena .misija evakuacije Nemcev iz južne Besarabije.
AMERIŠKI TANKI V KANADI
WINDSOR, 4. okt. Včeraj popoldne je prešlo kanadsko mejo 24 ameriških tan-kov, namenjenih Velik* Britaniji. To je del od 200 tankov starejšega tipa, ki jih bodo USA odstopile Angliji za vaje.
SOVJETSKI RADIO NAPADA ŠPANIJO
CUR1H, 4. okt. ZPV. Tu je zbudilo posek" pozornost dejstvo, da je moskovski radio ponovno zelo ostro napadel Španijo. —
Sunerjevo potovanje ni rodilo senzacij
MADRID, 4. okt. DNB. Španski listi komentirajo dalje potovanje zunanjega ministra Serraua Sunerja' po Italiji. Pravijo, da so odnošaji med Madridom, Rimom in Berlinom jasni, nedvomiselm. Vsi pa, ki so od Sunerjevega potovanja pričakovali razne senzacionalne rezultate, so razočarani. To pot je znova potrjeno prijateljstvo, ki veže Španijo s silami osi. Špansko-nemško-italijansko sodelovanje je logična posledica pravih nacionalnih interesov.
BEG ANGLEŠKIH UJETNIKOV Z NORVEŠKE
SIOCKIIOLM, 4. okt. ZPV. Osem angleških vojakov Iciceslersliireskega polka, ki so bili zajeli pri Narviku na Norveškem, je davi prišlo na Švedsko, ko se jim je posrečilo pobegniti iz koncentracijskega taborišča. Po dveh mesecih skrivanja in hoje po zasneženih gorah, štirikrat so jih nemški vojaki skoro zajeli, pu se jim je le posrečilo pobegnili.
GOVOR ROOSEVELTA IZ VLAJU
\VASHINGTON, 1. okt. Unp. Roosevelt bo 12. oktobra s posebnega vlaka govoril po radiu v Daylouu (Ohio). Predmet njegovega . govora bo ameriška narodna obramba.
sodi v nenavadno prijazni izmenjavi pisem med Chamberlainom in Churchillom. Ta izmenjava pisem, pravi »Berliner Bor-senzeitung«, doipušča razne zaključke. Mi jo zaenkrat puščamo ob strani, rečemo pa, da bo nemško orožje samo izpregovo-rilo za razjasnitev položaja v Veliki Britaniji. »Deutsche Allgemeine Zeitung« dostavlja, da sc je Churchill moral osvoboditi dela balasta, da se bo lažje boril proti globoki duševni depresiji naroda. Njegova taktika je izraz be^e, kar priča dejstvo, da je predstavnike delavske stran ke še bolj priklenil na odgovorna mesta svoje politike. Brez ozira na vse intrige v Angliji pa bo Nemčija nadaljevala vojno proti Veliki Britaniji in življenjskim arterijam imperija do končne, jasne odločitve. »Volkischer Beobachter« smatra za zelo pomembno, da odhaja s svojega položaja človek, ki je potegnil Anglijo v vojno. Vse večja slabost Francije se je jasno odražala v postopnem popuščanju Daladierjeve moči, zato bo morala angleška demokracija že iz razsula Francije vzeti nauke za svojo bodočnost.
MILAN, 4. okt. DNB. »Corriere della sera« piše ob ostavki Chamberlaina in izpremembah v Churchilovi vladi, da že ti dogodki sami pričajo, kako so se politične prilike v Angliji zaostrile.
UKINITEV MEHIŠKEGA POSLANIŠTVA
V	ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 4. okt. DNB poroča, da je mehiško poslaništvo v Bukarešti bilo začasno zaprto. Namestnik poslanika bo zapustil Romunijo in odpotoval z osebjem poslaništva vred čez Daljni vzhod v Mehiko.
TAKOJŠNJA LOČITEV DIJAKOV IN DIJAKINJ
MARIBOR, 4. okt. V začetku tedna smo poročali o pravkar izdanih strogih odredbah, ki jih je izdalo prosvetno mir nistrstvo v zadevi skupne vzgoje in pouka dijakov in dijakinj na srednjih šolali (koedukacija), češ da je taka vzgoja škodljiva in kvarna. V zvezi s tem je načelnik prosvetnega oddelka izdal nalog, naj se takoj razdelijo oz. ločijo dijakinje in dijaki ter na posameznih zavodih ustanovijo posebni razredi dijakinj, kjer pa bi le-teh bilo premalo, sme hiti tudi en sam mešan razred. Ta nenadni poseg v naše srednješolske razmere je imel naj-* razlienejše odmeve, v glavnem odklonilnega stališča. Kljub temu pa jo sedaj banska uprava nalog potrdila ter mora biti ločitev takoj in neodložljivo izvedena. Razume se, da je na mariborskih srednješolskih zavodih nastopilo radi tega »pravcato preseljevanje dijakov in dijakinj«. Ali pa je vse to koristno ter bo pokazalo cb koncu leta pozitivne rezul-, tate, to je vprašanje zase.
BORZA. Curih; 4. okt. Devize: Pariz 9.95, London 17.15, Newyork 4341/a, Mi. lan 21.95, Madrid 40, Berlin 173.75, Buenos Aires 101‘A.
Mariborska napoved: Ponekod mulo oblačno in stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 23.6, danes najnižja 8.9, opoldne 21.6.
Šahovsko prvenstvo SSSR
MOSKVA, 4. oktobra. — Sinoči so bile odigrane še preostale prekinjene partije, med njimi najvažnejša Lilienthal-Bonda-revski, ki je odločila o prvem mestu. Že ob prekinitvi je imel Lilie-nthal nekoliko prednosti. Z odlično igro je prednost v končnici še stopnjeval. Bondarevski ja sicer poskusil vse, da reši vsaj remis ter postane prvak Rusije, vendar si Lilien-thal ni dal izbiti iz rok velikega izgleda. S sigurno igro je prisilil Bondarevskega k predaji. Smislov je proti Mikenasu dosegel samo remis ter tako padel na 3. mesto, Botvinnik je porazil Rudakovske-ga, Gerstenfeld pa Boleslavskega.
S tem je/ bil sinoči končan turnir, ki je bil eden največjih prireditev v zadnjih letih.
Končno stanje: l.—2. Bondarevski in lienthal 13 L, 3. Smislov 13, 4. Keres 12, 5.—6. Boleslavski in Botvinnik itd.
Za naslov prvaka SSSR bosta v doglednem času Bondarevski in Lilieuthal odigrala poseben match.
Vpliv evropske vojne na ameriško gospodarstvo
Sedanja vojna močno vpliva na duševnost USA, ki se stalno odmika od izolackmfema
Z razvojem sedanje vojne stopajo vedno bolj v ospredje tudi Zedinjene države Severne Amerike, gotovo pa še sedaj, po podpisu vojaške zveze med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Zedinjene države so sicer ostale formalno vse doslej nevtralne, toda dejansko bi jih mogli prištevati kvečjemu med tako-imenovane »nevojskujoče se dria-v e«, pa tudi od te formule se vedno bolj od-daljujejo in celo ameriški listi sami pravijo, da je vstop USA v vojno le še vprašanje časa,
Sedanja vojna močno vpliva na duševnost Zedinjenih držav, ki se stalno odmikajo od prvotnega izolacionizma, prav tako pa učinkuje posredno in neposredno tudi na ameriško gospodarstvo, predvsem industrijo. V začetku vojne so Američani pričakovali o^iomne posle od angleških in francoskih vojnih naročil. Mesečni indeks, ki ga stalno objavlja časopis »Analist«, se je dvignil spočetka pretirano visoko na 110 točk, je pa t ozncje padel na 45. Toda tedaj je prišlo oboroževanje Zedinjenih držav samih, in omenjeni indeks se je znova dvignil na 105 točk. Kljub temu je nivo poslovne aktivnosti manjši, kakor je bil v jeseni lanskega leta, in to zaradi zastoja v drugih gospodarskih panogah. Ako ne bi bilo vojnih naročil iz Anglije in lastnih domačih, bi tičalo ameriško gospodarstvo že v globoki krizi.
Sedaj je program vojnih priprav gotovo glavni faktor, ki pomaga dvigati aktivnost ameriške industrije. Gospodarstvo Zedinjenih držav dobiva vedno bolj in bolj značaj vojnega gospodarstva. Stalno narašča produkcija železarn, jeklarn, letal, raznih motorjev in strojev, vojnih ladij in drugih vojnih potrebščin; druga podjetja, kakor so n. pr. tekstilna, pa v svoji produkciji nazadujejo. Statistika nam pravi, da je metalurgična industrija že v prvih šestih mesecih letošnjega leta presegla za eno tretjino ono v prvih šestih mesecih lanskega leta, dočim je tekstilna, usnjarska, čevljarska, oblačilna itd. v stagnaciji ali celo v upadanju. Čevljarska produkcija je padla za 9 odstotkov. Časopis »Analist« ugotavlja odkrito, da je porast produkcije metalurške industrije samo rezultat oboroževalnega programma USA in angleških naročil. Samo v Anglijo gre sedaj okoli pol milijona ton jekla na mesec.
iTa sprememba v ameriški industriji se kaže še prav posebno v gradnji nove: grade se izključno samo tovarne za vojne potrebščine. Samo v enem tednu sredine meseca avgusta so bile investirane v gradnjo novih industrij sledeče vsote: v produkciji smodnika 25 milijonov dolarjev, v produkciji tankov 18 milijonov dolarjev, v gradnji vojnih oporišč tudi 18 milijonov dolarjev itd. Program lastnega oboroževanja in angleških naročil pa bo tudi v bodobe odrejal stanje ameriške industrije. National City Bank poroča, da je 400 industrijskih podjetij, ki delajo za vojne dobave, dvignilo promet v letošnjem avgustu na 949 milijonov dolarjev, v primeri s prometom 409 milijonov v istem
Kar priznajmo:	mi	delamo	predrago.
Kmet nima denarja, ker predrago, to je premalo producira, a industrija ne more mnogo, to je poceni producirati, ker kmet nima denarja, da bi industrijske proizvode kupoval. (Inž. Leon Kavčnik v 8—9 štev. »Misli in dela«).
mesecu 1. 1939. Na ta način je bil povečan njihov promet za 59 odstotkov.
Toda brezposelnosti ta konjunktura vojne industrije ni odpravila, ali vsaj ne v znatnejši meri. V kolikor se je namreč število delavcev v vojnih tovarnah zvišalo, se je v drugih zmanjšalo. Po statistiki ministrstva za delo se je dejansko število zaposlenih delavcev dvignilo doslej samo za 6.7 odstotkov, delavske plače pa so se povečale za 13.2 odstotkov. Število zaposlenih delavcev in število vsote njihovega zaslužka se je povečalo
v dosti manjši meri, kakor se je povečal obrat v konjunkturi stoječe vojne industrije. Po najskromnejšlh računih je še sedaj v Zedinjenih državah okoli 9 milijonov in pol ljudi brez posla.
Istočasno postaja vedno ostrejša kriza v ameriškem poljedelstvu. Ker je bila letošnja žetev zelo obilna, a so svetovna tržišča zaprta in zmanjšana, stoje ogromne količine pridelkov neprodane. Po podatkih poljedelskega ministrstva so pred sedanjo vojno nakupovale evropske države eno samo tretjino celokupne ameriške poljedelske proizvodnje. Se-
daj se ta koločina stalno krči. Izvoz bombaža, je sedaj še manjši, kakor je bil kdaj koli v vseh zadnjih 100 letih. -Izvoz ameriškega bombaža je dosegel letos vse leto morda komaj dva milijona bal, dočim je znašal samo v mesecu avgustu leta 1939. sedem milijonov bal. Vojna je pa vplivala tudi na izvoz pšenice, tobaka, sedaja in drugih poljskih pridelkov. Ameriška vlada bo zaradi tega prisiljena storiti ukrepe za pomoč tako težko prizadetemu poljedelstvu.
Glavni vzrok za tako nazadovanje ni vojna sama neposredno, ampak na eni strani angleška blokada Evrope, na drugi strani, pa pomanjkanje plačilnih sredstev vseh evropskih držav, tudi tistih, ki niso v vojni, ker so bile hote ali nehote vključene v zamenjalno trgovino.
Pomladitev in okrepitev
Churchillove vlade
mmmm
N. CHAMBERLAIN
Kakor poročamo na drugem mestu, se je dolgoletni angleški premijer Chamberlain poslovil od vlade. V Churchillov kabinet je vstopilo več mlajših moči in okrepilo njegovo vojno politiko. Z izstopom Chamberlaina je dobil Churchill več šaus za svojo vojno politiko.
Politika sporazuma se ne bo spremenila
»Hrvatski Dnevnik« piše v zvezi z zadnjimi konferencami med ministri med drugim naslednje: »Pri odločujočih čM-teljih v Beogradu obstaja krepka odločitev, da se Unija sporazuma s Hrvati ne bo menjala. Izključena je vsaka možnost, da bi se vrnili v stare čase, ko je bil hrvatski narod postavljen Izven zakona. Absurdno je tudi misliti, da bi moglo priti do izpremembe v kurzu na škodo politike sporazuma, ker bi to zadelo življenjske interese države. Danes je najmanj prikladen čas za Izzivanje celega
naroda. Mirno lahko tedaj sprejemamo razne verzije, ki jih lansirajo nekateri listi. Za nas je važno, da v nobenem pri« mera ne more priti do proti hrv atskega kurza. Hrvatska javnost mirno čaka dalj-nfi tok dogodkov v polnem zaupanju v voditelja dr. Mačka. Dosedanje sodelovanje s Cvetkovičem v vladi je dalo znane rezultate in to sodelovanje je ostalo, čeprav je šlo večkrat za delikatna vprašanja, v mejah medsebojnega razumevanja.«
Konec aktualnega članka »Vprašanje medvojne aprovizacije« bomo objavili jutra, v sobotno-nedeljski številki.
Valerijan Pribičevič je obiskal včeraj šefa SDS ministra dr. Budisavljeviča ter podpredsednika vlade dr. Mačka.
»Pričakovati je dobre rezultate tridnevnega zasedanja narodnih zastopnikov iz banovine Hrvatske«, je izjavil glavni tajnik HSS, dr. Juraj Kmjevič.
Vsa emigrantska društva v državi,
tako »Istra, Trst, Gorica« in sorodne organizacije so razpuščene.
Zakaj so Angleži kljub napadom hladni
Še nikoli v zgodovini ni Anglija na svojih otoških tleh toliko trpela in krvavela kakor zdaj, ko se zaporedoma vrste nad njo zračni napadi. Zato je marsikdo sklepal, da se bo tudi ta demokratski narod vdal kmalu, kakor Francozi.
Toda, Anglež je kljub svoji izredni hladnokrvnosti in počasni preudarnosti izredno povezan s svojo domovino. Njegova ljubezen do zemlje in svobode je mnogo globokejša, vztrajneša, kakor bi človek sodil po njegovem temperamentu. Comte Fleury pravi v svojem članku v londonskem listu »Listener«, da je vsak Anglež, čim se rodi, trdno prepričan, da je njegova domovina najvažnejša na svetu. To prepričanje mu daje neko psihično zadovoljstvo. Zato je tudi uverjen, da je zanj Velika Britanija nepogrešljiva. Francozi nasprotno, nasičeni lojalnosti, vedo, da
je njih domovina dala svetu junake, učenjake, umetnike in filozofe ter da ji svet mora biti hvaležen. Francoz smatra ža samo ob sebi umevno, da mora tudi tujina spoštovati in ljubiti njegovo domovino. Nagonsko občuti neko potrebo simpatije od zunaj, kar o Angležih ne moremo reči.
Francozi in ostali svet se čudi Angležem, da ostanejo vedno isti, brez ozira na okol-nosti in kraj, kjer trenutno bivajo. Vsak Anglež govori z navdušenjem o svojem delu, dočim imajo Francozi za domače ognjišče kaj malo smisla, zato tudi ne govore o njem.
Angleži dobro vedo, da njih domovina ni več izoliran otok. To zdaj tudi temeljito občutijo. Zavedajo se pa, da kljub izolaciji po morju pripadajo Evropi. In to jih bodri, da z občudujočo hladnostjo prenašajo posledice letalske vojne ter ne pomišljajo na korak, ki je klonil Francijo.«
Kultura
Guy de Maupassant
Sredi vojne vihre je letos avgusta minilo 90 let, kar se je rodil veliki francoski pisatelj Guy de Maupasant. Maupassant je priznan največji mojster novele.
Ze sam slavni Gustav Flaubert ga je priznal za umetnike, in od tedaj se je njegova slava razširila po vsem svetu. Prvi so ga prevajali Angleži, a v Rusiji ga je populariziral prijatelj Turgenjev.
Henri Guy Maupasant se je rodil 5. avgusta 1850. v gradu Miromesnilu v občini I ourville-Arques v departementu Seine-Nnferieure. Po očetu je Guy izviral iz stare plemiške družine ter mu je Pripadal tudi naslov marqukisa, toda sam Se ga ni posluževal. Mati mu je bila Laura le Poittevin. Razen Guya se je v tem zakonu rodil še mlajši otrok Herve. Zakon med Guyovimi starši ni bil dolgo srečen in zakonca sta se ločila.
Prvi pouk je dala Guyu njegova mati.
Ko je dokončal trinajst let, ga je mati Poslala v seminišče, toda to je bilo proti njegovi volji. V zavodu je pričel pisati Pesmi proti učiteljem in tovarišem. Cerkvena disciplina in obredi mu niso ugasli. Naposled je bil izključen iz šole zaradi neke poslanice v verzih proti samostanskemu življenju. Poslali so ga v licej v Rouenu, katerega je z uspehom dovršil. Francosko-nemška voina ga je zatekla že kot dvajsetletnega mladeniča.
Bojeval se je kot prostovoljec.
po sklenjenem miru je odšel v Pariz, kjer ie služboval v ministrstvu mornari ce. Tedaj je pričel opisovati svoje vojne
doživljaje in uradniške tipe. Bil je tedaj pod vplivom slavnega mojstra G. Flauberta. Sedem let, 1873—1880 je nadziral Flaubert vse njegovo delo. Seznanil ga je z vsemi tedanjimi književniki in umetniki, kakor so bili: Turgenjev, Alphonse Daudet, Emile Zola, J. M. de Heria in dr. Leta 1880. je bil Maupassant skoraj obtožen zaradi neke pesmi, s katero je žalil javno moralo. Po zaslugi prijateljev je bil ustavljen sodni pregon In afera mu je služila še kot dobra reklama.
V	tem času je nastala njegova prva novela »Boule de Suif«. Z njo je osvojil vso francosko publiko in od tedaj je pričel pisati le prozo. Novele, romane in potopise. Napisal je tudi dramo »Histoire du vieux temps«, ko so jo z velikim uspehom igrali 1. 1878. Ko je 1. 1879. umrl njegov učitelj Flaubert, je zapustil službo ter se popolnoma posvetil književnemu delu. Od 1880—1890 je nastalo razdobje Maupassantovega mrzličnega dela. V tem času je napisa! 16 zvezkov novel, 6 romanov, 3 knjige potopisnih uti-sov in mnogo časopisnih člankov.
Uspeh njegovih del je bil sijajen in tudi zaslužil je mnogo. Avtorsko pravo mu ie nosilo na leto do 28.000 frankov. Toda razkošno življenje ga je izmozgalo inza-starilo. 2e od 1. 1878. je tožil Maupassant Flaubertu zaradi svojega zdravja, a tedaj je še bil poln življenja in moči in ni niti v fizičnem kakor tudi ne v duševnem pogledu varčeval s svojimi silami. L. 1885 mu je oslabel vid in tudi živčna
bolezen se je počasi razvijala. Blaznost so pri njem dognali šele 1. 1891, nekoliko mesecev pred poskusom samomora. Umrl je 6. VII. 1893. Njegove zadnje besede so bile: »Temno, oh, kako temno!« Nad grobom mu je govoril Emile Zola.
Maupassant je priznan največji mojster novele, a tudi njegovi romani ne zaostajajo za njimi N. pr. »Bel-Ami«, »Une vie«, »Mont-Oriol«, »Fort comme la mo rt«, »Notre coeur«, »Pierre et Jean« in »Les dimanches d’un bour-geois de Pariš«. Vsaka Maiupassantova novela je prava mojstrovina francoske lahkotnosti, duhovitosti, okusa in psihološke analize. M- ni ljubil družbe in je bil v njej le svoboden opazovalec. Vendar je zelo ljubil življenje in veselje. — Strašna bolezen mu je že zgodaj pokvarila življensko radost. V neki svoji noveli, ki jo je napisal malo pred smrtjo, se je Maupassant izpovedal na sledeči način:
»Nikoli nisem ljubil... Mislim, da presojam ženske predobro in da bi lahko podlegel njih dražem. V vsakem posamezniku je duhovno in telesno bitje. Da bi lahko ljubil, bi moral odikriti harmonijo obeh bitij, a tega nisem odkril nikoli. Vedno je bilo eno ali drugo močnejše, aH moralno ali telesno.« Nekaj del imamo prevedenih tudi Slovenci.	D.	V.
Jugoslavija na poti dirigiranega gospodarstva. Pod tem naslovom prinašajo češke »Lidove Noviny« članek, v katerem razpravljajo o reformah v Jugoslaviji, njeni letini, uvozu in izvozu s posebnim ozirom na Sovjetsko Rusijo ter zaključujejo: »Jugoslavija postavlja za nizom drugih držav svoje gospodarstvo pod strogo državno kontrolo ter prevzema njega vodstvo vobče. Tako se uvršča v razvoj, ki zajema vso našo celino.«
Romuni so sejali, Bolgari so požeb pridelek sončnic v južni D<jbrudži. V okraju Kaliakre je s to kulturno rastlino posejano 190.000 ha površine. Pridelek, ki je odličen, se ceni na 1900 vagonov v vrednosti 160 milijonov lejev. Tudi mnogo koruze jc še ostalo na poljih. Vse bodo zdaj pospravili Bolgari, plačali pa odškodnino Romunom.
k Mladi bolgarski književnik Vladimir Poljanov je napisal dramo „Heroica‘, v kateri je dramsko obdelal potapljanje bo^ ne ladje „Graf von Spee“. Dramo bodo letošnjo jesen predvajali tudi na dunajskih odrih.
Virginio Gayda
na naslov Sovjatska Rastja
Rimski tisk posveča mnogo več pažnie kakor Sunerju zadržanju Sovjetske Rusije po trojnem paktu. V »Giornale d’ Ita-lia« se bavi s tem Virginio Gayda, ki analizira sovjetsko-italijanske odnošaje v preteklosti. Pravi, da ni italijanska politika za časa fašizma nikoli nastopala ne-prijateljsko do Sovjetske Rusije. Priznava realnost velike nacije in velike ruske sile, ki ima svoje potrebe in mnogo pomeni v mednarodnem političnem sistemu. Gayda je prepričan, da manever Velike Britanije, pridobiti sovjete zase, ne bo uspel. »Rusija ve dobro, da bi zmaga plutokracije pomenila ponoven začetek tradicionalnih sovražnosti proti njenemu režimu, ki so je začele že 1917.«
MARŠAL PETAIN predsednik francoske republike. Njegova
vlada Ima polno skrbi zaradi De Gaulle-ove akcije v francoskih kolonijah
Maribor
Nadrobna prodaja Jedilnega olja in cena
Te dni je prišlo v promet novo olje iz semena sončnic. Olja bo za večino leta dovolj. Trgovinski minister dr. Andres je podal glede organizacije prodaje jedilnega olja zanimivo izjavo, iz katere posnemamo najvažnejša dejstva:
formalne potrebe naše države znašajo okoli 16.000 ton olja na leto. Iz semena sončnic bomo letos pridelali okoli 12.000 ton jedilnega olja, kar bo zadostovalo za
9 mesecev. Prizad pa bo uvozil večje količine oljaric iz Bolgarije, Turčije in Grčije, tako da bomo vse leto preskrbljeni z oljem. Zato ne bo treba omejiti potrošnje olja, pač pa bo treba nadrobno prodajo urediti in preprečiti težnje špekulantom ter kupičenje blaga pri konsumen-tih. Zato je trgovinski minister sklenil, da mora vsak konsument kupovati olje pri svojem trgovcu ali prodajalcu in da sme odjemalec kupovati samo običajne
količine jedilnega olja za tekočo porabo. Vsak primer pretiranega kupovanja jedilnega olja je treba takoj prijaviti upravnemu oblastvu. Razume se, da sme prodajalec zahtevati od kupca, zlasti če ni njegov stalni odjemalec, da se legitimira.
Cene jedilnega olja je določila strokovna komisija, cene v nadrobni prodaji pa urad za nadzorstvo cen. V nadrobni prodaji bo veljal liter jedilnega olja 26 dinarjev.
Ljudska univerza v Studencih
V ponedeljek'zvečer je imel širši odbor Ljudske univerze v Studencih sestanek v deški šoli. Predsednik g. Ka-loh je vodil sestanek, ki je bil prvi'v letošnji sezoni in na katerem so sklenili, da bo letošnja sezona traiala do Velike noči in obsegala 21 večerov, na katerih bodo predavali po večini v Studencih že znani predavatelji. Med temi predavanji bo seveda' tudi en humoristični večer. Poročali so o vseli težkočah, s katerimi se je morala Ljudska univerza boriti lansko leto ter dajali smernice za letošnjo sezono. Predvsem se je poudarjalo, da mora studenška Lh*d®ka univerza biti iz-
ključno v službi malega človeka, ki tvor; večino v Studencih. Izdelali so nadalje načrt, po katerem se bo delalo in sklenili, da bo otvoritveno predavanje v četrtek, 7. novembra in da nobeno predavanje ne sme trajati preko ene ure. Novost, ki jo bodo uvedli pred predavanjem, bo za srednje sloje praktično sestavljen tedenski jedilni list, po predavanju pa bo uvedena splošna debata ter se . bodo lahko stavila razna vprašanja. Honorar predavateljem pa se je zvišal na 100 dinarjev. Sklenili so tudi, da bo vstop k predavanjem ljudskošolski mladini zabranien.
Nedostatki v kamniškem predmestju
Prebivalci kamniškega predmestja se upravičeno pritožujejo nad nedostatki v tem delu mesta, ki velja za najlepšega, saj je znan po lepih vilah in stavbah. Toda poglejmo ceste in ulice! Razrvane so in polne blata ter mlakuž, kar je bilo zlasti sedaj v deževnih dneh neznosno. V razdrapanosti se odlikujeta menda najbolj Gosposvetska ulica in Vrbanska cesta, ki je podaljšek prve. Tisoč majhnih in velikih jezerc je na teh cestah, če pri-
de deževno-vreme in pešci morajo bresti po mlakužah do gležnjev. Poleg tega sta pa ti dve cesti do skrajnosti slabo razsvetljeni. V Gosposvetski ulici in na Vrbanskl cesti je treba namestiti več uličnih svetilk, luknje pa pogramoziti, za kar bodo prebivalci kamniškega predmestja mestni občini zelo hvaležni. Saj ne bo treba mnogo žrtev, le malo dobre volje in uvidevnosti, pa bo šlo!
Cene podeželjskih proizvodov
Mariborska mestna občina je maksimirala cene krompirju. Socialen je tak ukrep, toda le tedaj, če ni dvorezen nož, če ne ščiti enega sloja, drugega pa tepta. Danes hočejo meščani imeti krompir po enotni ceni določeni za rdeči krompir, a zahtevajo mnogo boljšega belega. Gg. mestnim svetnikom je gotovo znano, da so svinjske ribe dražje kot glavina ali drug, slabši del. Čudim se, kako so spre-gledali določiti fiksne cene za razne sorte krompirja.
Dalje ne morem razumeti, kako ie mogoče določiti ob nakupni ceni 12—14 din
za kg svinje prodajno ceno 20—24 din za kg iste svinjine. M morebitni predloženi računi odgovarjajo realnim izdatkom in stroškom?
Ko zahtevajo delavci — navadni— po 7.— din na uro, pač moramo tudi mi pomisliti svoje stanje. Po podatkih Narodne banke so se cene dvignile za 118.3% od začetka vojne; zahtevamo, da se na ta način določijo tudi naših pridelkov cene, ker sicer bomo zašli v hujšo zagato, kakor pred 10 leti, ko je morala nastopiti kmetska zaščita! — Kmet z Dravskega polia.
Špekulantje „na malo"
Kdo danes že vse špekulira, nam najboljše dokazuje prizor, ki se je nedavno odigral v neki mariborski trgovini z živili. Prišel je neki možak z dežele, ki v svoji majhni trgovini že dolgo prodaja moko. Veliko je ni nikoli prodal, ker je vedno jemal le po 10 kg. To pot pa Je nenadno zahteval, naj mu dajo 100 kg. Trgovec mu je zahtevo gladko odklonil ter še dostavil, da sme dati tistim, ki so včasi jemali po 1000 kg moke samo 100 kg; njemu pa, ki je vedno jemal po 10 kg, mu da sedaj prav toliko in nič več. Mozaik je začel razsajati in toliko, da ni ozmerjal trgovca s špekulantom. Ali ne bi bilo dobro, da se tudi takim špekulantom »na malo« stopi na prste?
m Diplomiral je za strojnega inženirja v Beogradu Mariborčan Silvo Bernobič.
'm Premeščena sta železniška uradnika Janez Koželj iz Celja in Roman Božič s Pr^erskega, oba v Maribor.
m Na višjo pedagoško šolo v Beogradu
so bili sprejeti med drugimi tudi li-lc učitelji: Stopar Josip s Tožnega pri Mariboru, Nehak Marija od Marije Snežne in Strubelj Albina s Sladkega vrha.
m K mestnemu vodovodu bodo priključili vodnjak bivše Gotzove pivovarne. Dela so sc že pričela.
m Ostavko na banovinsko službo je podal uradniški pripravnik Stanko Zgur od osrednje lekarne v Mariboru. t
m Vse sodelujoče (Statiste in otroke)
obveščamo ,da je gledališka vaja za „Cy-rano de Bergerac“ jutri, 5. t. m., ob pol 19. uri.
m Otvoritev gledališke sezona bo v soboto, 12. t. m. Radi prenovitvenih del v gledališču in ž njimi zvezane polrcbe preselitve garderobe in dekoracij ter dodelitve nove delavnice, inscenacija za razkošno novo opremljeno heroično komedijo „Cyrano“ še ni mogla biti izgotovljena. Zato je otvoritvena predstava preložena na soboto ,12. t. m.
m V zvezi s člankom pod naslovom „S kuhinjskim nožem .nad svaka" ugotavljamo na željo g. Martina J. Bolka, narednika vodnika II. ki. iz Ljubljane, Jarni-kova 6. da ni identičen s tekstilnim delavcem Martinom Bolkom iz Zgornje Polskave ,ki je v citiranem članku omenjen.
m Ponovno se opozarjajo vsi lastniki orožnih listov, da najkasneje do 20. t. m. plačajo pri predstojništvu mestne policije* soba št. 17 banovinsko takso, ker se bo sicer po tem terminu uvedlo proti zamudnikom kazensko postopanje. Predstojni-štvo mestne policije v Mariboru.
m Posle mestnega generalnega varuštva otrok v Mariboru je po pok. dr. Kran-voglu prevzel upokojeni sodnik okrožnega sodišča in bivši predstojnik okrajnega sodišča g. Pečnik Franc, ki bo sprejemal stranke ob uradnih dnevih v torek, sredo in soboto od 10,—12, v sobi št. 8. na okrajnem sodišču.
m 50 kg breskev in precej hrušk so neznanci ukradli z vrta v Smoletovi ulici 8 in napravili okoli 800 din škode.
m Jablana v cvetju. Na posestvu trgovca Josipa Lešnika pri Sv. Petru pri Mariboru je vzcvetela jablana. Cveti so popolnoma raziti ter so gotovo redkost za sedanji čas.
m Pes je ugriznil v levo nogo ženo električarja Nežo Filipančičev^ iz Nove vasi pri Mariboru, ko sc je peljala s kolesom v mesto.
m Kdo je utopljenec? Včeraj okoli poldneva so ijudje opazili, da nosijo dravski valovi neznanega-' moškega utopljenca. Stražnik Viktor Strajnšak je sicer takoj odhitel s kolesom proti meljskemu brodu, vendar je reka odnestla truplo že dalje proti Sv. Petru.
m Starko je povozil. Na državnem mostu je včeraj prišla po nesrečnem iia-ključju pod motorno kolo 72 letna zasebnica Jožefa Flajšoker s Pobrežja ter dobila na temenu večjo rano. Zdravi se v bolnišnici.
ne nasedajte! Zeissova
stekla samo pri
e. petelnu #
v ponavljanju je uspeh inseratov
m Čigavi sta kolesi? Včeraj sta bili najdeni dve kolesi brez lastnika: v Tjršovi ulici 14 kolo „Waftenrad“ z cv. štev. 158223, na Aleksandrovi cesti 3 pa kolo „Mifa", ki je bilo brez evidenčne številke. Lastnika naj se zglasila na policiji.
*	Na mah sle rešeni vseh skrbi! Z nabavo srečke drž. rrjrednc. loterijo (žrebanje že 11 .oktobra) se Vam nudi prilika zadeti milijonske dobitke. Preizkusile svojo srečo! Nabavite srečko v »GRADU SRECE“ Putnik, Maribor glavna koleklura drž. razredne loterije.
Stino
* Grajski kino. Danes veliki češki vohunski film ,,Torpedo -18“ izborni češki igralci. V nedeljo, 6. okt.: ob pol 11. predpoldne. ,,Svenga!i“ s svojimi eksperimenti. Pride prvi ruski film „Peter veliki".
* Kino Union. Od četrtka pa do ponedeljka „Obsodili so človeka" skrajno napeta vsebina, izborni igralci, sijajna režija.
* Esplanadc kino. Do vključno četrtka senzacijski film „Desperado". Petek pikantna duhovita veseloigra „IVIoja hči to ne dela" z Geraldino Kaltovo.
Radio
KAJ VAM PRIPOROČAMO ZA JUTRI?
Ljubljana: 12. plošče; 13.02 plošče; 17. ,.(Pavlihov oder" za otroke; 1-7.30 plošče; 18. RO; 20.30 slušna igra; 22.15 RO. — Beograd: 12. narodne pesmi; 12.40 Mozartova simfonija na ploščah; 17.35 koncert RO; 20.50 koncert zbora katedrale v Regensburgu; 22. prenos kavarniške glasbe;
22.50 tonfilmska glasba; 23.15 plesna glasba (plošče). — Praga: 10. pester glasbeni spored; 18. zabavna glasba; 20.30 lovski večer s solisti, zborom in orkestrom; 22.30 pester glasbeni spored. — Iirno: 22.45 plesna glasba. — Bratislava: 10.20 lahka glasba; 20.30 koncert slovaških kompozicij; 21.35 Slovaška suita od A. Mojzesa; 23.10 plesna glasba. — Budimpešta: 13.20 zabavni koncert; 17.15 koncert RO; 18.15 koncert na harfi; 19.55 madžarske narodne pesmi. — Rim: 19.30 lahka glasba; 22. violinski koncert Vika La Volpe. — Atene: 19.40 mladi grški skladatelji; 21. jazz, 21.30 sloveče skladbe; 22. prenos opere. — Andora: 13,—10. zabavna in plesna glasba; 20,15 Lebarjevi dunajski valčki; 21.15 salonski orkester; 23. ciganski orkester; 23.15 španske pesmi. — Kalundborg: 11.30 lahka glasba; 15.20 pesmi Edvarda Griega;
17.50 pester glasbeni spored, 20 popularna nordijska glasba. — Taliin: 18. zabavna glasba; 20. pester glasbeni spored; 21.05 plesna glasba.
Vesti: Ljubljana: 7.05, 12.30, 14., 19., 22. Beograd: 6.45, 13.30. 14.40, 19.10, 21.40, ”2.40.
Pred koncertom »Trboveljskega slavčka"
Razpis dijaSkih ustanov
Za šolsko leto 1940-41 so razpisane v Posojilnici Narodni dom v Mariboru sledeče štipendije: 1. iz ustanove Feliksa in Pavline F e rk:	za	11 mariborskih
srednješolcev po 600 din in za 11 visoko-šolcev po 800 din. Upoštevali se, bodo v prvi vrsti Ferkovi sorodniki, sicer pa oni, ki so rojeni in pristojni pri Sv. Barbari v Slov. gor., oz. v šentlenartskem ali mariborskem okraju. 2. h ustanove Dr. Franca Rapoca šest štipendij po 1.200 'din za visokošolce iz mariborskega ali šoštanjskega okraja. — Prošnje s točnimi podatki o gmotnih razmerah, študijskem napredlku ter o rojstnem kraju in viri stojni občini je oddati do 20. oktobra v Posojilnici Narodni dom v Mariboru.
V	proslavo 10 letnice obstoja in umetniškega razvoja priredi »Trbov. slavček« jubilejni koncert v soboto 5. oktobra v veliki dvorani tuk. Sokolskega doma. — Med ljubitelji zborovskega petja vlada polno zanimanje za novo naštudirani program, ki ga bo izvajal T. S. pod spretno taktirko Slavka Šuligoja.
Po večini izpolnjujejo spored skladbe slovanskih komponistov; med slovenskimi bomo slišali duhovno glasbo Ivana Grbca (Gospodi pomiluj, Slava), Mirkov »Jutranji zvon«, Lajovičeve »Vesele kolednike« (najnovejša priredba) ter M. Tomčevo belokrajnsko »Kolo«. Nič manj zanimiv in sodoben bo v interpretaciji odličnega T. S. E. Adamičev socialni reoitativ »Pesem beračev«. — Znani »bolgarski Adamič« Dobri H r i-stov, pa je poklonil »Slavčkovemu jubileju posebno zborov, skladbo »Gorela zelena«, ki jo bomo slišali v tretjem delu koncerta. Nadalje bo Šuligojev zbor
DIRIGENT ŠULIGOJ
izvajal še M. K r e j č i je v o »Ukolebav-ko« ter več čeških, slovaških in hanaških plesov Otkarja Sina (»Babka«, »Vrte-na« ter »Šateček«). V treh koloraturnili solosipevih pa se nam bo predstavila že priznana pevka in bivši zborova članica mlada Rezika K o r i t n i k o v a, katere pevski talent je v spretnih rokah mojstra Julija Betetta v Ljubljani; ob tej priliki nam bo Rezika razodela ves svoj pevski razvoj (spev Gilde iz Rigoletta in spev 01ympije izHofm. pripovedk). Pri klavirju bo operni dirigent Danilo Š v a-r a.
Zbor nastopi v polni zasedbi; njegov nastop je prvi v mariborski koncertni jesenski sezoni. Naj bi bila polna dvorana
v	soboto zvečer4ivaležna odkupnina Mariborčanov »Slavčkovemu« jubileju in njegovemu' vztrajnemu dirigentu! Predprodaja vstopnic je pri Putniku.
gansmivosti
f«
Peklenski kotli" s 65° C v senci
,lde!o se nam Je, da smo v peklenskem strahotnem peklu
Meteorološki institut v New Yorku je pošiljal več ekspedicij na razne kraje naše zemlje, da bi dognal, ali je res znana Dolina smrti najtoplejsi kraj na svetu. Ekspedicije so svoje delo organizirale temeljito ter po dolgotrajnem merjenju temperatur ugotovile, da je v nekaterih predelih naše zemlje temperatura res »peklenska«. Taki predeli so v: Arabiji, Mezopotamiji, Sahari, Pendžabu. Arizoni in notranjih predelih Kalifornije in Australije. Povsod znaša poleti toplota zraka Jiad-50° C.
Ena izmed ekspedicij se je vrnila lani iz puščave Lut v vzhodni Perziji. Raz-iskavanja v mestu Nastradabadu, ki se nahaja na robu strahotne puščave, imenovane »Gola puščava«, so odkrila v resnici neznosno vročino. Puščava je na vseh straneh obdana z visokimi planinami,ki so 3.000 do 4.000 m visoke. Podne-
vi	je bila temperatura v senci večkrat 4- 58° C! Člani ekspedicije so v tej vročini komaj vzdržali. V svojem poročilu pravijo, da je bila vročina še n e znosnejša zaradi vročega vetra, ki je stalno pihal.
Prav tako visoko temperaturo so izmerili že pred leti v Afriki in sicer 40 km južno od Tripolisa. V kalifornijski »Dolini smrti« je bila cesto še nad 58° C! 55° C so izmerili v Mursuku, ki je v južnem Tripolisu v alžirski oazi Margaia in v okolici Jakobadžda na meji Beiud-ži stana.
Zanimivo je, da so vse te temperature merjene v severnem zmernem pasu in precej oddaljene od ekvatorja, kjer bi pričakovali najvišjo temperaturo. Pa tudi najbližje ekvatorju so zaznamovali izredno visoko temperaturo in sicer v Obiu, ki je v Italijanski Somaliji. Nekega najtoplejšega dne je znašala 63° C — v senci!
Tako vročino prenašajo težko tudi sami domorodci, ki so se sicer precej prilagodili vremenskim razmeram svoje
domovine. Tudi na njih pritiska poleti nepremičen in razbeljen zrak, poln milijonov najrazličnejših muh in mušic. — Kake težave pa povzroča taka temperatura šele Evropejcem! Popolnoma izgube tek, se neprestano znoje, niso zmožni ne dela ne spanja. Člani ameriške ekspedicije, ki je raziskovala v puščavi Lut, so pisali med drugim tudi sledeče: »Zdelo se nam je, da se nahajamo v strahotnem peklu, v katerem je vse gorelo in so nas od vseh strani obdajale razbeljene peči.«
Prevoz čet v nekem norveškem fjordu
Zenitovanjska gostija pred poroko
V	neki mali anglikanski cerkvi v New Yorku je stal nedavno pred oltarjem mlad par. Anglikanski duhovnik je pred cerkvenim obredom pregledal listine ženina in neveste ter je ugotovil, da je ženin Ervvi-n Marlint anglikanske vere, a nevesta Dorit Flint, znana ameriška igralka, katoliške vere. Odkril pa je tudi, da katoliška cerkvena občina nevesti ni dala potrebnega dovoljenja za poroko.
a ' C 7v • ■*
Zato se je telefonski obrnil na svojega katoliškega kolego ter ga zaprosil, da naj dovoli nevesti poroko z ženinom, ki je anglikanske vere. Medtem je za pol ure preložil cerkveni obred, mladi par in
svati so kar v cenkvi počaikali na odgovor katoliške cerkvene občine.
Katoliški duhovnik pa nevesti ni dovolil poroke z anglikancem, tako. da je moral anglikanski duhovnik poroko za nekaj dni preložiti. Zaradi tega so se znašli vsi svati v malo nerodnem položaju, kajti nevestin oče je zanje že vnaprej pripravil sijajno pojedino, pozvani šobili mnogi ugledni gosti, tako da se gostija nikakor ni dala preložiti. Zato so gosti enostavno sedli za razkošno pokrite mize ter se gostili, kakor da bi se bila poroka mladega para v resnici izvršila. Tako je bila v tem slučaju zenitovanjska gostija prirejena pred poroko.
Sonce v velikosti češnjeve koščice
Astronomija je najlepša pa tudi najstrašnejša veda. Ona odkriva čudovite tajnosti vsemirja, istočasno pa človeka vedno bolj prepričava, da na svetu prav nič ne pomeni.
Sprva je bila. naša zemlja središče vsega sveta, okoli katerega se je vse sukalo. Sonce je sijalo na nebu, da bi zemlja imela potrebno toploto in svetlobo, mesec pa je skrbel za nočno razsvetljavo. Zvezde so bile tudi samo za to na nebu, da bi se zemljani lahko ponoči orientirali. Čeprav so že Grki in Egipčani opozarjali, da zemlja ni nepremično središče sveta, marveč da se sama premika, so vendar smatrali zemljo za pravo središče vsega stvarstva.
Pa tudi ’sonce izgublja svojo pomembno vlogo.- Z vse večjim razvojem astronomije pada njegov pomen. Moderna
astronomija .pa je z enim samim zamahom zbrisala sonce in sončni sistem. Ona pravi tako-le: če bi si zamislili ves sončni sistem v velikosti katedrale Sv. Petra v Rimu, bi sonce, nameščeno v tem prostoru, imelo velikost črešnjeve koščice. Zemlja pa bi se sploh ne videla, ker bi imela velikost prahu.
NESREČNA ŠTEVILKA 4
Japonci smatrajo številko 4 za nesrečno, zato se je tudi stalno izogibajo, če je le mogoče. Pri telefonu je bila popolnoma odpravljena.
PRVI NEMŠKI OTROK ROJEN
V	ZAKLONIŠČU
Pred tednom se je v Berlinu rodil sre di noči prvi otrok v zaklonišču, med tem ko so Angleži bombardirali Berlin. Mati je dvajsetletna Ana Henseleit. Asistentka pri rojstvu je bilo neko dekle, ki je članica Rdečega križa in stanuje v isti hiši kot mlada mati.
»Tanka — amfibije'1
»Tanki-amfibije«, ki jih bodo baje uporabili Nemci ob priliki napadu na Anglijo, so se pojavili na tržišču vojne industrije že pred 12 leti. Prejšnji romunski tiskovni ataše v Londonu Di-mancescu je takrat baš študiral tehniko v Ameriki ter se izpopolnjeval v ameriški industriji. Takrat se je spoznal z Walterom Christieom, konstruktorjem tanka-amfibije. Dimancescu se je vrnil v Evropo kot agent omenjenega konstruktorja ter je ponujal posameznim državam ameriške tanke-amfibije ter še druge vrste tankov: enega z brzino 120 km na uro in drugega, ki ga je mogoče prenašati z letalom. Večina evropskih držav se za- te tanke ni zanimala, edino sovjetska vlada je izum odkupila, ker je bila mnenja, da imajo ti tanki še veliko bodočnost. Za sovjetsko vlado se je začela za tanke zanimati tudi nemška vlada. Od kupila je načrte za tri tipe tankov, izmed katerih je v sedanji vojni uporabila dva: brzega in lahkega, ki ga je mogoče prenašati z letalom. Sedaj je zanimivo vprašanje, ali se bodo Nemci pri napadu na Anglijo poslužili tudi tankov-amfibij. Nekaj teli tankov so uporabljali že' v Franciji za prehode čez reke.
Dvajsetletni pilot brez nog
Dvajsetleni Arla Green iz Filadelfije, f ki je zgubil obe nogi v neki železniški nesreči, je nedavno položil pilotski izpit. Med svojo boleznijo se je tako navdušil za letalstvo, da je kljub upiranju svojih staršev sklenil storiti vse. da bi postal pilot. Dal si je narediti umetne noge in vstopil v neko mehanično šolo. Po tej šoli se je vpisal v pilotski kurs. Prvi poskusni let je dokazal, da je izvrsten pilot.
AMERIŠKO MODROVANJE
Živimo v svetu udobnosti, razmišlja Američan. Jedi imamo kar v konservah, pridige in molitve prenaša radio, otroke nam pa dobavljajo najdcnišnicc ...
Tudi lift je že stara zadeva
Mnogi so mišljenja, da je lift eno izmed novejših prevoznih sredstev. V resnici pa se je dvigalo, seveda v mnogo enostavnejši obliki, uporabljalo že pred 500 leti. Na Hadrianovi palači v Rimu je mogoče še danes videti na zidovju sledove, kje se je dvigalo dvigalo iz pritličja v gornja nadstropja. To dvigalo je dal zgraditi papež Aleksander VI. Borgia (1431-1503), da se mu ne bi trebalo mučiti po stopnicah. Lift so dvigali in spu-
ščali s pomočjo posebnega sistema škrip-čevja. Za to dvigalno pripravo so izvedeli tudi drugi ter si jo dali izdelati. V mnogo večji meri so začeli uporabljati dvigala konec preteklega stoletja, ko so za dviganje in spuščanje začeli izkoriščati hidravlično energijo. Prvi hidravlični lift so imeli v New Vorku 1. 1898. prvi lift na električni pogon pa je bil projektiran in zgrajen že konec 1. 1884.
Četrta slovaška radio postala
Slovaška je imela doslej tri radijske postaje, in sicer v Bratislavi, Banski Bistrici in Prešovu. V načrtu je gradnja velike kratkovalovne radijske postaje jakosti 50 kw. Gradnjo so poverili znanemu nemškemu podjetju Telefunken. To novo radijsko postajo, ki bo služila v glavnem za oddajanje poročil in bo kasneje opravljala tudi brzojavno in telefon-
sko službo v okviru svetovnega poročevalskega prometa, bodo gradili pri Veliki Kostolanji blizu Bratislave. Delovala bo v bbmdčju valov 14 do 60 m. Vzdrževala bo zvezo z vsem svetom, predvsem pa je namenjena Slovakom izven domovine, zlasti tistem v USA. četrto slovaško radijsko postajo bodo dogradili sredi prihodnjega leta.
Z a h v a I n
Gospodu dr. Petru Bezlaju.
Tehtal sem 130 kil in vse shujševalne kure mi nišo nič pomagale. Tedaj mi je neki znanec, ki mi ga je sam Bog poslal, dal Vaš naslov, spoštovani gospod doktor. Poslušal sem Vaš nasvet, pridno prehodil pb 20, 30, 40 kilometrov na dan in sem v sedmih mesecih izgubil 21 kil. Z odkritim veseljem Vam izrekam s tem svojo zalivalo.
Matevž Poglajen, hišni pos.
Gospodu dr. Prstenjaku!
Jaz podpisani Matevž Poglajen, hišni posestnik, Izkazujem s tem gospodu dr. Prstenjaku svojo odkritosrčno hvaležnost. Zaradi naperjenih dolgih maršov so mi zatekle noge v stopalih in gležnjih. Na srečo sem se seznanil z nekim pacientom g. dr. Prstenjaka, ki me je pripeljal k njemu. Ta izvrstni zdravnik mi je nasvetoval nožne kopeli v namo-Praktična gospodinja: — Pohištvo sem če ni glini, vsak dan po tri ure. Po šestih obložila z linolejem, mački pa sem ovila j mesecih so otekline popolnoma izginile, cunje okoli nog!	1	Matevž	Poglajen,	ltišni	pos.
a pisma
Gospodu dr. A. M. Golobenku!
Želeli ste od mene poročilo o uspehih Vašega zdravljenja, ker potrebujete to za razpravo v medicinskem vestniku. Tukaj je poročilo, ne vem pa, če Vam bo moglo služiti.
Pred šestimi tedni sem se zatekel k Vam. Moja telesna teža se je zaradi prehrane s samimi močnatimi jedmi bila zvišala na 140 kil. Nasvetovali ste mi, naj si nabavim kolo in pridno kolesarim. Pa se je resnično moja teža v treh dneh znižala kar za 35 kil. Da, to lahko javno izpričam! Moram pa samo pripomniti to, da se je moja telesna teža zato tako hitro zmanjšala, ker sem s kolesa padel pod avto, ki mi je levo nogo tako zmrcvaril, da so mi jo v špitalu morali odrezati.
Matevž Poglajen, kišni posestnik.
Gospodu dr. E. Miliču!
Nožne kopeli v mokri zemlji, ki sem jih skoz pol leta, dnevno po tri ure jemal, so mi nakopale hud revmatizem m
kašelj. Dobri ljudje so . me napotili k Vam, spoštovani gospod doktor, in se imam Vašemu zdravljenju z elektriko zahvaliti, da sem se po enem letu kašlja in revmatizma skoraj čisto iznebil.
Matevž Poglajen, hišni pos.
Gospodu dr. Živku Kadivcu, specialistu za živčne bolezni.
Več mesecev sem trpe! na živčnih krizah, čudnih prividih, nespečnosti itd., kar je bila posledica zdravljenja z elektriko. Božja roka me je pripeljala k Vanv spoštovani gospod primarij. Vaše zdravljenje z bromom me je čisto popravilo. Dolžan sem Vam dosmrtno hvaležnost.
Matevž Poglajen, hišni pos.
Gospodu dr. Gregorju Rakarju.
Moje življenje v preteklem letu je bilo eno samo trpljenje. Zaradi preveč zauži-vanja broma mi je želodec popolnoma opešal. Bog je dal, da sem zvedel za Vas. Dieta, kakor ste mi je predpisali z močnatim* jedmi, mi je znatno zboljšahi prebavo. Sprejmite mojo globoko zahvalo.
Matevž Poglajen, hišni posestnik.
Novice
pomoč stradajoči šolski deci
Kdor le malo pozna življenjske raz' mere revnih slojev na našem podeželju, ta ve, da so dovolj žalostne, v nekaterih krajih kakor Slovenske gorice ali Haloze naravnost obupne. Najbolj žalostno poglavje pa je stradajoča šolska deca. Predstavljajte si samo takega otroka v zimi in mrazu, slabo oblečenega in obutega, uro ali dve ima do šole, doma je nekaj jedel ali pa tudi nič, malico, košček kruha in kako jabolko, morda ima s seboj ali pa tudi nobene, po šoli spet dolgo pot domov, ves dan je bil brez tople jedi, in potem je vprašanje, če se doma sploh kdaj do sitega naje. Kako se more tak otrok učiti, kako se telesno razvijati, kako biti zdrav in krepek? Nemogoče. Tu je tisto, zakaj dorašča v takih krajih slabičen rod, tu je teren, kjer si morilka jetika največ išče svoje žrtve.
Zato pa že zdavnaj vprašanje prehrane revne šolske dece zadaja skrbi vsem, ki jim je narod in njegova bodočnost pri srcu, in so šla doslej prizadevanja šolskih oblastev, občin in raznih humanitarnih ustanov za tem, da so se ustanavljale šolske kuhinje, kjer dobivajo otroci po potrebi zajtrke, južine, malice, večerje. Tako je vendar z mnogostransko pomočjo, največ s privatno dobrodelnostjo, bilo doseženo, da smo v Sloveniji v šolskem letu 1938/39 imeli 112 šolskih kuhinj, ki so v tem letu skupno izdale 730.000 obrokov hrane. Toda po statističnih podatkih bi bilo potrebnih za najnujnejšo silo 5 in pol milijona obrokov hrane, ker je nad 70 tisoč slovenskih šolarjev brez zadostne prehrane. Torej je potrebnih še toliko več šolskih kuhinj!
Zdaj je tudi prosvetni minister dr. Korošec izdal poseben razpis o ustanavljanju šolskih kuhinj na osnovi čl. 23 toč. 5 zakona o narodnih šolah, v katerem se
Nadzorstvo nad
cenami usnja
Minister za trgovino in industrijo ter minister za socialno politiko in narodno zdravje sta na podlagi uredbe o nadzorstvu cen izdala naslednji odlok: 1. Nadzorstvo nad cenami v smislu uredbe o nadzorstvu cen se izvaja tudi glede usnja vseh vrst. 2. Urad za nadzorstvo nad cenami pri ministrstvu za trgovino in industrijo ter pristojne splošne upravne oblasti druge stopnje bodo takoj začele opravljati svoje funkcije v zvezi z nadzorstvom nad temi proizvodi. 3. Odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«.
naprošajo banske uprave, naj posvetijo tej potrebi vso pozornost in se k sodelovanju vabijo odbori Jugoslovanske unije za zaščito otrok, Podmladek Rdečega križa ter vsa ženska, humanitarna in socialna društva. Kakor moramo sicer pozdraviti to pobudo g. prosvetnega ministra, moramo pa tudi obžalovati, da ni združena hkratu z nakazilom vsaj nekih kreditov za ustanavljanje novih šolskih kuhinj. Brez tega je ta razpis samo moralne veljave. Kajti vprašanje je zdaj: kje dobiti sredstva? V današnjih časih,
ko je stiska vsesplošna in ko so vse ustanove že do skrajnosti obremenjene z dajatvami, bo še veliko teže zadostiti potrebi po šolskih kuhinjah, dasi je nad vse nujna. Tu mora pomagati tudi država. Zato polagamo g. prosvetnemu ministru na srce, naj svojemu razpisu doda tudi dejansko to, da izposluje v ministrskem svetu odobrenje vsaj nekaj podpore za šolske kuhinje. To bi dalo potem gotovo tudi še več pobude tako banski upravi, kakor občinam in privatni dobrodelnosti. Dobri zgledi vlečejo!
Prizad bo sodeloval z zadružništvom
Na nedeljskem občnem zboru niso razpravljali o reorganizaciji Prizada v izvozno in uvozno družbo, ker bo kratkem vlada sama izdala uredbo o Priza-du, s katero bo podjetje reorganizirala. Takrat po sklican tudi izredni občni zbor. Veliko debate |e bilo radi razdelitve dobička od izvoza sliv (63 milijonov). Bivši minister Voja Djordjevič je zahteval, da se ta dobiček razdeli med proizvodnike. Nasprotno mnenje je zastopal član upravnega odbora dr. Giunio. Prizad je sploš-
na državna ustanova. Že s svojo intervencijo je mnogo koristila proizvajalcem. Visoka cena je bila dosežena predvsem pri izvozu v Nemčijo, ki nam je dala v zameno prav tako drage proizvode. Torej so omogočili višjo ceno vsi kraji, ki so potrošniki nemškega blaga. Zato mora biti tudi dobiček uporabljen v korist vseh krajev. Občni zbor je sklenil tudi, da bo Prizad tesneje sodeloval z zadružništvom.
Galerija špekulantov
Tudi „šehcr“ Sarajevo ima svojo „masl-no“ senzacijo. „Junak“ je kolonijalec Sava Trifunovič, ki je skrival dva vagona masti — pač dovolj, da bi sc lahko
Erccej časa „mastil“ z njo. Pravijo, da o šel za dva meseca v Dcbar, kjer so bolj .suhi kraji. Mast pa so zaplenili. V Užicah so kaznovali denarno in z zaporom par branjarjev, ker so smatrali, da vedo sestavljali cenik bolje, kot _ kontrolni organi. Dva peka iz istega kraia pa sta se tako navadila na nočno delo, da ga nista mogla opustiti in so ju zato zašili za nekaj stotakov. V Zaječaru se je prvi ,jjunak“, ki je prodajal olje 1 1 po 36 din, izmuznil s 1.200 din, nekemu ^vojnemu liferantu mesa in masti pa kupičenja niso mogli dokazati.
V Beogradu je nastala epidemija preseljevanj in stanovanjskih odpovedi. Pravijo, da to ob tem datumu včasih ni bilo običajno, vendar po uspehih sodeč in na zaprepaščenjc najemnikov, prav dobro uspeva. Poročila pravijo, da je primerno prolisredstvo le zaupen razgovor „u četi-ri oka“ z lastniki hiš. Nekateri prizadeti pa v taka zdravila nimajo zaupanja in so se obrnili na merodajne, da zaščitijo redno plačujoče in solidne najemnike pred takimi „zaupnimi“ srečavanji z gospodarji.
n Prodajno centralo aprovizacijskih mlinov bodo ustanovili v Beogradu. Ti mlini bodo mleli samo za potrebe občinskih in drugih aprovizacijskih ustanov.
n. Pooblaščeno gospodarsko d. d. (Pogod) je na predlog bana banovine Hrvatske oproščeno plačevanja vseh vrst davkov, davščin in taks, ki jih pobira banovina Hrvatska in njene samoupravne ustanove.
n Veliko ladjedelnico bo zgradilo v Beogradu »Donavska ladjedelniška d. d.« Dela so se že začela. Vloženi kapital znaša 25 milijonov din. Izdelovali bodo vse vrste plovnih objektov ter ladijskih delov, instalirali vse vrste ladij, popravljali itd.
MALE OGLASE
za sobotno številko *V e č e r n i k a14 oddajte
danes!
n. V zagrebških zaporih je večkrat pred-kaznovani robijaš Peter Mrakovič pregovoril svojega paznika, da naj mu pomaga v svobodo, za kar bo mu dal 50.000 din od plena, ki ga ima zakopanega nekje na periferiji Zagreba. Paznik je naskrivaj odpeljal kaznjenca s tramvajem iz mesta, kjer pa mu je Mrakovič pri prvi priliki pobegnil — seveda brez obljubljene nagrade.
n. Zagrebški Slovenci prirei jo v soboto 5. t. m. ob 20. v društvenih prostorih »Narodnega Doma«, Berislavičeva u 11, »Vinsko trgatev« po starih slovensk:	običajih:
z gospodarjem, županom, viničar in vini-čarkami. Vabimo vse prijatelje društva, da se v čim večjem številu udeleže prireditve.
Mednarodni poštni uad
v Bernu poroča, da je nemška p štna uprava dovolila od 1. septembra dalje prevoz poštnih zavojčkov čez nemško ozemlje na bivšo poljsko ozemlje in obratno. Ta promet pa je mogoč samo z onimi državami, s katerimi ima Nemčija dogovor o izmenjavi poštnih zavojčkov. Pristojbine so iste kakor za Nemčijo.
Olje iz grozdnih pešk
Pomanjkanje olija je sprožilo pri nas važno vprašanje, ki smo ga v časih obilja popolnoma zanemarili. Ta prezrta možnost je pridobivanje industrijskega jedilnega olja iz grozdnih pešk. V tujini, na pr. v Franciji in Italiji, to možnost že davno v veliki meri izkoriščajo. Pridelek grozdja v naši državi znaša letno okrog 50.000 vagonov. Povprečno odpade na 100 kg grozdja 3—4. kg pešk. V njih je 12—20% olja, ki je podobno lanenemu in se da predelati v jedilno olje. Ker ga pri nas nismo pridobivali, smo po teh oenit-vah odvrgli letno najmanj 250 vagonov olja. Za pridelovanje pešk iz grozdnih tropin so sicer potrebni posebni stroji, ki pa niso dragi in bi brli na vsak način rentabilni posebno še v današnji stiski. Vsekakor bi bilo dobro, če vsaj v teh časih ne bi ostali zgolj pri razglabljanjih, temveč bi začeti že tudi s pridobivanjem.
To je danes vprašanje, ki bo gotovo odločilno poseglo v nadaljnji razplet svetovnih dogajanj. V »Večerniku« smo. že
Sergiutz Ptacecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
Roman iz tihotapskega življenja na bivii poljsko-rutki maji
M*5
Ustavila se je. Luna se je izmotala |z<za oblakov ter žarko osvetlila njen obraz. V njej sem spoznal dekle, ki sem ga videl, ko je nekoč spremljala blizu Duškova Zetrika Filozofa. Da to je bal obraz, ki se je sklanjal nadme, ko sem izčrpan ležal na Kapitanovi gomili. Dejal sem jt:
— Petrikov prijatelj sem... Rešila ste me nekoč smrti, ko sem bolan ležal na tem mestu... V spomin se mi je vtisnil vaš obraz.,. Ime vam je, če se ne motim, Irena!?.
— Da.
— Kako čudovito je, da šem vas danes srečal na tem kraju!
— Prišla sem se ločita z očetom... Na tem mestu je umrl!
— Tudi jas sem se prišel točiti... z mejo... V zvezi s tem krajem bi vas rad nekaj povprašal«...
— Prosim.
— Slišal sem legendo o prikazni, ki se pojavlja na tem kraju... Videl sem jo na lastne oči...
— Kaj ste videli?
— Brezoblično belo prikazen, ki je neprestano nihala v vseh smereh... Tu se je dvigala, tam je spet padala...
Na dekletovem obrazu se je utmrl rahel smehljaj.
— Ne, to ni bila prikazen. Biki je naša Muška. Pes gospodarja, pri katerem stanujem. Vselej sem ga vzela s seboj, da bi v temnih nočeh ne zašla, pa zato, da bi me varoval...
Dekle je umolknilo. Nekaj trenutkov je stala zamišljena, potlej pa mi je rekla:
— Pozdravljam vas... Še danes odpotujem v Vilmo... k Petriku. On in njegova rodbina so me povabili...
— Pojdete v Vigomče?
— Da... Še danes se odpeljem do Olehnovičev.
— Ali želite, da vas spremim do vasi?
— Ne... Nikogar se ne bojim... Cesto sem tod hodila... Vsak korak poznam... Na svidenje!
— Srečno pot!
Lahkotno je stekla po pobočju navzdol... Ozrla se je in mi pomahala z roko. Potem je utonila za drevjem .. Dolgo sem gledal za njo... Nad pokrajino je spokojno ležala bela mesečina ..
Polagoma sem tudi jaz krenil proti- Veliki vasi. Prav kmalu sem prišel do obmejnih kamnov. Tihi in mračni so stali
pred menoj. Zdeli so se mi kot sovražniki, ki z ostrimi pogledi merijo svoje sile...
Odnekod z leve je padel strel iz karabinke. Nato je zagrmelo še nekaj strelov, ki so tenko m srkajoče odmevali po bližnjih kotlinah.
— Divjaki se plazijo čez mejo, — sem presodil.
Razgledal sem se naokoli... Tišina... Puščoba...
Mesec lije na mejo bledo in mrzlo svetlobo. Zvezde medlo mežikajo. V višinah se podijo oblaki. Na severozapadu pa kot dragulji bliščijo zvezde Velikega voza. Drobni volneni oblaki so jih obkrožili.
To je bil konec mojega tretjega zlatega obdobja.
Bito je ob obletnici smrti Saše Vebli-na, nekronanega kralja meje.
To je bila moja zadnja noč na meji...
KONEC
Jutri nov roman
priobčili nekaj mnenj in podatkov o tem problemu, posebno iz švicarskih virov. Danes prinašamo podatke iz ameriških in nemških virov. Seveda so zaključki različni skoraj v vseh primerih, ki smo jih navedli. Pobarvani so pač z barvo očal, ki si jih ta ali oni poročevalec natakne. Vendar je prav danes potrebno, da si bralci sami ustvarijo svoje mnenje, zato jih prinašamo zgolj informativno.
Našim vinogradnikom v preudarek!
Letošnja vinska letina ne bo posebno zadovoljna. Lanska neprimerna suša, nato huda zima, ki je povzročila v naših vinogradih nepopravljivo škodo, in letošnje deževno vreme so na razvoj in rodovitnost vinske trte zelo mnoo vplivali. Vsled slabega nastavka bo letošnji pridelek pičel, kakovost vina bo pa najbrž tudi slaba.
V zadnjem času se je sicer obrnilo na bolje. Nastalo je, hvala Bogu, zelo ugodno jesensko vreme. Nače gorice so zableščale od težko pričakovanih sončnih žarkov. Maloštevilne grozde, ki se sramežljivo skrivajo med zelenim listjem, napaja blagodejna sončna toplota s sir " ‘-i sokom. Če bo lepo vreme tja do konca oktobra, bo narava še marsikaj doprinesla. Zato bomo morali s trgatvijo čakati do skrajnih mej možnosti.
Naš vinogradnik se bo znašel letos pred posebno kočljivimi nalogami. Stare vinske zaloge bodo povečini odprodane. Po dosedanjih izkušnjah gre v promet po primerni ceni le dobro blago, dočim so s slabim pridelkom vedno težave. Tudi v bodoče ne bo drugače. Če so bogato obloženi trsi, ugodno poletje in sončna zima, je kaj lahko pridelati dobro kapljico in se trkati na prsi rekoč: »Samismo ga pridelali«. Drugače pa je, ako nam ga »Bog daje«, kakor pravimo, če smo pridelali kislico, itak slučaj nam preti letos in je nevarnost, da si bodo mnogi vinogradniki pokvarili še tisto, kar jim bo naklonila skopa, narava.
V takih izvanrednih prilikah potrebuje vi. nogradnik posebno dobrih nasvetov. Te pa ne more biti deležen samo pri svojih sosedih ali v bližnji okolici, ampak jih najde v dobrem strokovnem čtivu. Ob tej priliki bodi omenjeno, da Vinarsko društvo za dravko banovino v Mariboru že več let izdaja splošno znano in v zadnj.m času zelo razširjeno vinogradniško glasilo pod imenom »Naše gorice«. V omenjenem listu najdete skozi celo leto zelo poučne članke iz vinarstva in kletarstva. Je to edini list v Sloveniji in celo v Jugoslaviji, ki obravnava izključno samo vinogradniška vprašanja. Pri listu »Naše gorice« sodelujejo le izkušen’ vinarski pO^km^mki. nraktiki in drugi odlični sotrudniki. Vsak vinogradnik bi moral biti naročnik tega za vinarstvo tako važnega strokovnega lista. Posebno v sedanjih časih, ko se polagajo temelji novodobnemu vinarstvu in kletarstvu z obnovo opešanih vinogradov in z zadružno organizirano prodajo vinskega pridelka, bi moral biti vinogradnik o vsem tem dodobra poučen. Naročnina za »Naše gorice«, ki izhajajo vsakega 15. v mesecu je zelo nizka ter znaša komaj 20.— din letno. Naroča se pri Vinarskemu društvu, Maribor, Vinarska šola.
Sadna letina ¥ Slovenskih goricah
Ce se peljemo iz Maribora proti Št. liju, vidimo, kako na postajah nakladajo sadje za izvoz. Tudi po cesti srečujemo kmete in izvoznike, ki na zvrhanih kmečkih vozovih in •tovornih avtomobilih ob določenih dneh vofzijo sadje na nakladalno -postajo. Ko zvemo, da so letos cene trganim jabolkom v primeri z drugimi leti še dokaj ugodne, :si prenekateri ■3ieš-an predstavlja, da bodo letos kmetje ■ dobro zaslužili in bodo med tistimi srečnimi, ki imajo od naraščajoče draginje predvsem ugodnosti in ne kakor meščani, ki jim ta draginja prinaša le stisko, tegobe in skrb.
Ta sodba bi do neke mere (če izvza-
memo nesorazmerje cen med industrijskimi ih poljedelskimi proizvodi) držala, če bi bila letos nasploh dobra letina. Toda letos je obrodilo, samo sadje. In še to ne povsod. V krajih Pesnica, Jareni-na, Kaniža, Št. Ilj, Št. Jakob itd. so samo pri nekaterih posestnikih polni sadovnjaki lepih, zdravih jabolk za trganje. Večinoma imajo slabo sadje, ki je godno samo za jabolčnik ali ga pa sploh ni. Le malo kmetov bo tako srečnih, da si bomo z izkupičkom za jabolka opomogli in bodo zlahka zmogli draginjo. V občini z okoli 3000 prebivalci je mogoče 10 kmetov, ki bodo dobili po 20.000 din in tudi več za trgana jabolka, eden bo do-
bil Qeio okrog 80 tisoč dinarjev,", drugi pa samo po nekaj tisoč ali še manj. In denar za jabolka; je letos v teh krajih edini letni dohodek.
Pri nobenem drugem pridelku ni tako velikih razlik v obroditvi kakor vprav pri sadju in še posebej pri jabolkih. Njihova obroditev zavisi od neštetih vzrokov in vplivov, kakor lega, podnebje, ■različne ujme, kakovost tal, gnojenje, pra vilno ter pravočasno škropljenje itd.
Nedvomno bi se te razlike s smotrnejšim sadjarstvom dale omejiti, če že ne docela odpraviti. Za to pa bi bilo treba predvsem denarja. Tega pa danes — razen nekaj izjem — kmetje nimajo. 1, š.
Ljubljana
Ljubljana v zrcalu policijske kronike
V	policijski kroniki zadnjega četrtletja se ljubljanski dogodki zrcalijo takole: Zaradi kaljenja ljubega nočnega miru,je bi-
lo	prijetih 308 podanikov kralja Alkohola, kar ni niti veliko, če pomislimo, da smo imeli velesejem in druge vesele slavnosti. Veliko pa je bila število prijav zaradi pre-greškov proti cestno-policijskemu redu: 676, kar kaže, da so naši redarji zelo pazljivi in strogi. Sicer ponočnjaki in promet ni grešniki na policiji niso ravno nevšeč-ni, ker tu poje pesem globa in se tako natačejo lepi denarci v blagajno. Nekoč je na Dunaju imel šaljiv policijski komisar na častnem mestu sliko nekega norega grofa, ki je vsako noč rogovilil, in pod sliko napis »Naš dobrotnik«. — Kar
zadeva kriminalistiko, se odražajo v policijskih zapiskih žalostni pojavi današnjega razrvanega časa. Skoraj 500 tatvin je bilo v Ljubljani v samo treh mesecih in se ceni plen, ki so ga odnesli tatovi, na milijon dinarjev. Strašno se množijo tatvine in policija beleži samo prijavljene, koliko je pa neprijavljenih. Se ne izplača za manjše tatvine, par čevljev, z vrta iz-maknjen kos perila ali s kolesa sneto sve tilko nadlegovati policijo, ima drugega dela čez glavo. Iz Ljubljane je bilo v rečenem času odgnanih skupaj 147 sumljivih tipov, moških in ženskih. Tragična rubrika pa zaznamuje 8 samomorov, 14 smrtnih nesreč. Požare smo imeli štiri, škoda okoli pol milijona.
Obsodba radi špekulacije
Svoječasno smo že poročali, da je bil poslovodja ljubljanske tvrdke Nickelsba-cher Ferdo Nickelsbacher poslan v smislu uredbe o pobijanju brezvestne špekulacije na šestmesečno prisilno bivanje v ^ Stari trg' ob Kolpi v čmomeljskeni okraju. Sedaj je bila o tem kazenska razprava na ljubljanskem okrajnem sodišču in sicer na prijavo nekaterih pekovskih
mojstrov, da je prodajal v septembru moko 1 din nad maksimirano ceno. Obtoženi je zanikal krivdo, češ da je sicer prodajal moko draže, toda v času, ko še cene niso bile maksimirane in ga krivda ne zadene. Sodnik ga je obsodil na en mesec zapora, 10.000 din denarne kazni, 500 din povprečnine in na objavo v Uradnem listu.
Ljubljanski živilski trg
' Na tfgu še vfedfio dominira paprika. Neverjetno, kako je obrodila. In ni dražja ko druga leta: po štiri za dinar. In če jih kupiš sto, jih dobiš še nekaj za nameček. In tako so .zdaj ljubljanske gostilne, menze in vse kuhinje v znamenju paprike, nadevane in v paradižnikovi omaki. Za vlaganje paprike je pa tudi nič koliko receptov. Pri papriki ni draginje — čast papriki!, — zato so pa druge cene tembolj papricirane.
Hud udarec je podražitev svinjine, masti in slanine. Še pred mesecom je bila slanina po 18 do 21, zdaj je 23 do 25, mast pa je od 22 skočila kar na 28. Prašičje meso je za 5 din dražje, Le zakaj vse to? Dosti je prašičev in dosti krme, vsak izgovor je prazen. Me sarji so zdaj seveda zadovoljni, dosegli so svoje. Saj vse dosežejo, kmalu bodo spet več zahtevali, godrnjajo gospodinje. S podražitvijo vseh vrst mesa se je podražila tudi perutnina, sicer je pa čedalje manj Ljubljančanov, ki bi si mogli še privoščiti kakega piščanca. Jajca so zdaj po din 1.50.
Kar zadeva cene sočivja, zelenjave so v splošnem ostale nespremenjene. Jabolk je bilo včeraj precej s kamniškega okraja, tam so menda bolje obrodila, cena po 5 do 6 din kg.
. a- Vojaški pregled živine in vozil je odrejen, zato se pozivajo vsi lastniki, da najkasneje do sobote 5. t. m. prijavijo mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu vso zivinp, opremo in vozove, v kolikor jih doslej še niso prijavili, kakor tudi vse spremembe, ki so nastale od zadnje prijave. Ker bo pri pregledu izstavljena za vsakega konja posebna izkazncia, brez katere konja v bodoče ne bo mogoče več prodati, se lastniki v lastnem interesu opozarjajo, da točno prijavijo vse svoje konje.
a Nabiralni dan za slepec bo v Ljubljani v soboto 5. in nedeljo G. oktobra. Akcijo vodi društvo „Dom slepih".
a V ljubljanskem dramskem gledališča
«o v soboto premiera Schillerjeve drame vKovarstvo in ljubezen", ki jo kot gost režira g. Peter Malce, režiser mariborskega gledališča. V nedeljo bo repriza le drame, v kateri bo igral režiser Malec vlogo knezovega sluge.
a Nova imena so dobile ljubljanske gimnazije 7. odlokom prosvetnega ministra. Tako se bo etosedanja I. realna gimnazija od-«ej imenovala I.' moška realna gimnazija,
i ,ni°ška realna gimnazija pa je nastala z oddvojilvijo od I.: moške realne gimna-?*J°- Dosedanja II. realna gimnazija se pre-Mneniijc v I. žensko realno gimnazijo. Dosedanja III. realna gimnazija dobi ime
i1- moška realna gimnazija, IV. realna gimnazija se bo imenovala zdaj IV. moška realna gimnazija, dosedanja ženska realna gimnazija pa II. ženska realna gimnazija.
a Čevljarski pomočniki v Ljubljani so polem, ko jo organizacija mojstrov odbila njih ultimativni zahtevek, stbpili v štrajk. Zdaj tudi nočejo več slišati o samo 20°/0 zvišanju mezd, na kar so bili pri zadnjih pogajanjih že pristali, ampak hočejo uveljaviti svojo prvotno zahtevo: 35 odst. poviška. Stavka okoli sto pomočnikov.
a Kazenska razprava proti sirijskemu državljanu Mounib-beyu el Spiha, ki se je izdajal za dobavitelja za \Veygandovo armado v Siriji in pod to lirmo izvršil več prevar v Ljubljani in v Mariboru, je bila vnovič preložena na nedoločen čas, ker od obloženca predlagana priča ni prišla na razpravo in bo vnovič pozvana.
Celje
Za davčno moralo
V	zadnjih letih se v Celju mnogo govori o davkih, pa saj ni čudno, ko je bilo tir-eba prinesti ob vpisu v šole davčno potrdilo za odmero šolnine; poleg tega pa posluje ravno v zadnjih dneh davčna komisija na davkariji. Vsi, ki so že pred tedni tako hrepeneli, da bi jih drugi ljudje imeli za bogate, se kar nenehoma pritožujejo nad prevelikimi davki in se delajo za prave nemaniče. Ravno ob takih prilikah se tudi vidi, da je- plačal uradnik srednjega položaja več davka kakor trgovec, odvetnik ali podjetnik, kajti uradniku odmerijo davke po njegovih službenih prejemkih tako kakor poljedelcu po izmeri njegovega zemljišča. Le prostim poklicem odmerijo davke ix> cenitvi — kakor se pač znajo pokazati pred davčno oblastjo. To bi še bilo do neke mere prav. Kar pa ni prav je, da se nekateri hočejo pred davčno oblastjo napraviti za popolne reveže, saj je pohištvo last njihovih soprog, pisalni stroj kar last tipkarice — sam gospod šef pa zapravi en večer celo premoženje ... To je prvo — kar izziva nevoljo. Drugo pa je, da si taki gospodje kaj radi domišljujejo, da so postavljeni za narodne voditelje in kaj radi govorijo včasih le v družbi, semtertja pa tudi ob manifestacijah o dolžnostih državljanov do države in hočejo nositi zvonec in biti vzgled vsem drugim. To pa izziva upravičeno nevoljo in vpričo vseh, ki to vidijo’ in vedo, odpor. Nihče ne želi z njimi prepirov; zato se jih. mnogo umika iz na-
rodnih organizacij, ki imajo take voditelje, ki so za državo le v besedah, skrijejo pa se, ko je treba pokazati dejanja.
-ub.
Obrtniško zborovanje
V	smislu odločbe Zbornice za TOI v Ljubljani, sklicuje Skupno združenje obrtnikov v Celju v nedeljo, 6. t. m., ob pol 8. zjutraj v prostorih hotela »Union« izredni občni zbor. Na dnevnem redu zborovanja je 16 točk, ki bodo obravnavale poslovanje dosedanjih ukinjenih obrtniških združenj ter novega reorganiziranega združenja. Razpravljalo pa se bo tudi o aktualnih obrtniških gospodarskih vprašnjih, tako o novelaciji obrt. zakona, o nelegalnem izvrševanju obrtniških del, o strokovno-nadaljevalnih šolali in zavarovanju obrtnikov. Dolžnost obrtnikov je, da se občnega zbora udeležijo polnoštevilno.
*	Žrebanje loterije Legije koroških borcev v Celju bo nepreklicno v nedeljo, 6. oktobra. Slovenci ,rodoljubi! Segajte pridno po srečkah, dokler so še v zalogi.
c f Milivoj Voršič. Včeraj popoldne je bil pogreb Milivoja Voršiča, sina celjskega župana g. dr. Alojzija Voršiča, ki je od kapi zadet nenadoma umrl v bolnišnici v Ljubljani. Iv pogrebu se je zbrala velika množica občinstva, ki je pokojnika spremljala na zadnji poli. Pogreba so sc udeležili tudi oficirski zbor, zastopniki uradov in društev. Spremljala je pokojnika tudi častna četi planincev iz Škofje Loke, vojaška godba celjskega pešpolka pa je igrala žalostirikc. Ob edprlem grobu so se z lepimi besedami od prerano umrlega poslovili njegovi tovariši. Naj Ix> pokojnemu ohranjen časten spomin ,njegovim svojcem pa naše najiskrenejše sožalje.
c Sokolsko društvo Celje-matiea ]>o priredilo v sredo ,9. t. m., ob 20. v telovadnici mestne osnovne šole komemoracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedinileljem. Na sporedu je spominski govor in dve ali tri točke društvenega orkestra. Članstvo in naraščaj vabimo, da se te spominske proslave polnoštevilno udeleži.
c Mesini svet celjski bo imel drevi ob 18'30 plenarno sejo v mestni posvetovahiici. Na dnevnem redu so poročila odborov, obravnavala pa sc lx>do ludi razna pereča vprašanja mestne občine.
c Nesreča na žel. tiru pri Marijagradcu. Na žel. tiru pri Marijagradcu sc je zgodila nesreča, ld k sreči ni zahtevata smrtnih žrtev. Po progi sta šla brat in sestra 20 letni sin pos. Miha Deželak in 17 letna Angela Deželakova iz Radovclj pri Laškem. Po progi je privozil tovorni vlak in oba odbil s proge čez škarpo. Angela je dobila 'nevarne poškodbe po glavi in levi nogi. njen bral pa po glavi. Tovorni vlak je takoj ustavil. Oba so naložili na vlak in ju prepeljali v Celje v lx>lnišnioo. Kakor nam poročajo ,sta oba izven nevarnosti.
c Pevsko društvo „OIjka“ bo imelo redne pevske vaje ob torldh in petkih ob 20. v Obrlnein domu.
c Riziko dela. 361elnemu delavcu Josipu Bobnarju iz Teharja je jermen pri defu zmečkal 3 prste na levi roki.
c Ko je stopil iz voza 26 delili dninar Ivan Bizjak iz Celja, si je zlomil levo'nogo v kolku.
c Desno nogo nad kolenom sl je presekal pri selfanju drv 11 letni sin delavca Ernest Dečko iz Zg. Hudinje pri Celju.
c Žilna silosa bodo zgradili na Polzeli v Savinjski dolini. Dela morajo biti končana do 1. decembra t. 1.
c Tatvino kokoši. Pri posestnikih Calru •in Trupeju na Babnem je bilo te dni ulrra-denih 14 kokoši. Tatu še niso izsledili.
c. Policija je aretirala neko 271elno Marijo K. iz Šmarja pri Jelšah. Klatila sc je po Celju z nekim moškim, kateremu je ukradla 100 din. Izročili so jo sodišču.
Ptuj
p Poškodbam je podlegel. Poročali smo, da je padel s senika 531elni hlapec BrgRjz Anton pri Dengu na Masarykoyi c. m mu je. pri lem počila lobanja. V bolnišnici je ležal nepretrgoma v nezavesti že tresli dan. Včeraj dopoldan pa je končno podlegel.
p Radi čiščenja uradnih pnostoipv ne
bo poslovala v soboto 5. t. m. mestna bfa-
•	gajna v Ptuju.
p Q. cenah. Mast sc je dvignila na 28 din za kg. Pričakovati je, da 1k> kmalu poskočila že na 30 din, ker zatrjujejo! trgovci, da imajo le še „male“ zaloge, dobava novih pošiljk pa bo po višji ceni. Špeharji so pretekli teden zapretili, da jili ne bo več, če jim ne bodo tfovoiili zvišanje. Goveje in telečje meso sekajo mesarji po predpisanih cenah, medtem sc pa močno prizadevajo, da se jim odobri zvišanje. Cim je za spoznanje padla cena kruhu, so poslali konsumenU zadovoljnejši z enotnim kruhom. 2e dalje časa ni dobiti koruzne moke, ki je ena izmed glavnih življenjskih potrebščin revnejših slojev. Potrebno je, da bi oblastva preskrbela dovoljno količino umetno sušene koruze.
p Iz gledališča. Vneti ptujski igralci spet žrtvujejo po težkem dnevnem delu vrsto večerov za gledališko stvar. Sedaj vadijo neblago komedijo „Volpone“, ki jo bodo predstavili okrog 15. t. m.
p Drava je včeraj narasla preko 2 in pol metra nad normalno in je z divjimi valovi ogrožala leseni most p Nogo sl je zlomil Horvat Franc, kočar iz Krčevine pri Ptuju. «■
Ne pozabi naročnine!
Rudarjem bodo povišali plače
Neznosna draginja, ki tare trboveljske rudarje vse bolj kot druge stanove, ker je, kot^ smo že poročali, trboveljski trg najdražji v Dravski banovini, zahteva, da se- tudi rudarjem zvišajo plače. Kakor čujeino, bodo v kratkem z ozirom na zvišanje cen vseh najnujnejših življenjskih potrebščin in pa z ozirom na uredbo banske uprave glede minimalnih mezd delavcev nova mezdna pogajanja za zvišanje prejemkov med predstavniki delavstva in Trboveljsko premogokopno družbo. Tozadevna anketa se bo vršila predvidoma 15. t. m. pri generalni direkciji T. P. D. v Ljubljani. Kakor upravičeno pričakujemo, da bodo plače rudarjem primerno zvišane; tako tudi želimo, da ne bo iskala T. P. D. kritja v zvišanju cen
premoga, temveč v znižanju čistega dobička. Pravilno je, da doprinese tudi velekapital svoje žrtve pri <boit»i proti krizi.
Komemoracija marseljskc tragedije. Sokolsko društyo priredi v sredo, 9. t ml, ob 20. spominsko svečanost na obletnico smrti mučeniškega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Svečanost bo na prostem ,pred spomenikom, ki bo za to priliko svečano okrašen in razsvetljen. Pri svečanosti sodeluje sokolska godba. Vabimo vso trboveljsko javnost, da se udeleži komemoracije.
Pevsko društvo *Zvou“ ie zopet oživelo. Vaje sc vrše ob torkih in četrtkih ob 19.30. Sprejemajo sc novi pevci.
Na meščanski šoli, kjer je pomanjkanje učnih moči še občutno, je nastopila službo prof. Hyhlik Ada iz Maribora.
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora
Sinoči se je turnir nadaijeval s 6. kolom, v katerem je bilo najvažnejše srečanje med prof. S t u p a n o m in G e r-ž e 1 j e m. V angleški partiji je prišel Gerželj v nekoliko prednosti, ki jo je še stopnjeval z zanimivo blokado nasprotnikove pozicije. V veVki časovni stiski pa spet ni utegnil požeti sadov izgledne pozicije, ampak je moral a tempo v nekoliko slabšo končnico, ki jo je prof. Stu-pan z lepimi operacijami stolpa odločil v svojo korist. Tako je Gerželj radi »večne časovne stiske« zapravil že drugo partijo. Obenem je sporočil vodji turnirja,
da radi prezaposlenosti izstopa iz turnirja. — Daskojev Siciljanki lepo nadigral Nosana ter z lahkoto zmagal v končnici. — C er tali 2 je dobesedno »zapacal« že dobljeno partijo proti M a r-vinu ter izgubil. — Partije Marotti-Bien, Ketiš-Babič in Regoršek-Breš so bile prekinjene ter se, bodo nadaljevale v nedeljo dopoldne.
Stanje po 6. kolu: Regoršek 3% (1), Dasko in prof. Stupan 3 (1), Marotti 2% (2), Breš in Marvin 2 (2), Bien 1J-i (2), Babič in Ketiš 1 (2), Čsrtalič Nosan 0 (5) točk.
M ALI
ŽIVALI
!-Žil
POSEST
KAM, KJE?
■' RAZNO
SLUŽBO POBI
-POHIŠTVp-OPREMA •
PREBRANA
SLUŽBO IŠČE
SOBO ODDA
GLASBILA
VOZILA
STANOVANJE ODDA
ŽENSKI KOTIČEK
OBRT - TRGOVINA
Prodajn
AVTO »FIAT«
8' 1 bfeftcina na 100 km, ter ■»Indian« motor. Aleksandrova 18, Pobrežje. 18495-22
MOŠKO KOLO
krasno pokromano, najboljše znamke, se proda radi bolezni. Ogleda se pri Babošek Vladko Vetrinjska ulica 5-18492-22
K
Izd ta in urejuje ADOLf RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. M rraiSalo. — Uredništvo In uprava: Maribor. Kopališko ulica 0. — Telefon uredništva štev 25-67 In uorave štev. 28-67. ■
— Oglasi po ceniku — Rokopisi ?e • Poštni čekovni račun štev 11. 409.
SDOfK
Drugi del srednješolskega meetšnga
V	nedeljo ob 9.30 se bo na Železničarjevem stadionu nadaljeval srednješolski meeting v izvedbi Podmladka JS na klasični drž. gimnaziji s sporedom drugega dneva, ki je bil preteklo nedeljo zaradi dežja preložen. V sobotnem delu tekmovanja, pri katerem sodelujejo najboljši atleti mariborskih srednjih šol in železničarske šole, so bili kljub neugodnemu vremenu doseženi zadovljivi rezultati, med drugim sta bila izboljšana dva- sred-
nješolska rekorda. Babič (Trg. akad.) je postavil nov srednješolski rekord v skoku ob palici s 310 cm, v štafeti 4X60 m pa so dijakinje I. real. gimnazije izboljšale, dosedanji rekord na 33.4 sek.
Plasma po prvem dnevu tekmovanja^ je sledeč: 1. I. realna gimnazija 35, 2. Klasična gimnazija 31, 3. II. realna gimnazija 26, 4. Trgovska akademija 25, Učiteljišče 20, 6. Železničarska šola 4 točke.
ISSK Maribor — SK Mars
V	nedeljo bo v Mariboru prvič nastopil v prvenstveni tekmi ljubljanski SK Mars, ki §pada med najmlajše slovenske ligaše, ako upoštevamo, da igrajo v ligi prav za prav ona moštva, ki so že prejšnja leta odločala v finalnih tekmovanjih o naslovu prvaka Slovenije. Kljub temu pa je Marsova enajstorica doslej častno zastopala barve svojega kluba ter je zlasti v zadnjih dveh nedeljah dosegla dva častna rezultata z zmago proti Olimpu v Celju ter v tekmi proti Ljubljani, kateri je v drugi polovici nudila enakovredno igro. Po-
leg rutinerjev Doberleta, Hassla, Sočana ima moštvo še vrsto mlajših moči, med katerimi je zlasti omeniti ožjo obrambo ter odličnega Žigona v napadu, tako da bodo gosti ne glede na to, da bodo nastopili v Mariboru prvič za točke, tudi s svojo igro pritegnili mariborsko občinstvo. Tekma se bo pričela na Železničarjevem stadionu ob 15.30, v predigri bos.ta nastopili rezervi Maribora in .Slavije^ Na igrišču bo totalizator, ki bo do pričetka glavne tekme sprejemal stave na rezultat tekme/Vložki znašajo din 3.—, 5.— in 10.—.
OSTALI NOGOMETNI SPORED V MARIBORU IN CELJU
Razen gornjih dveh tekem bodo na področju MNP šc sledeče tekmo: na igrišču Železničarja ob 10. Železničar—Raplrt jun. na igrišču Ptuja ob 15'30 Pluj—Mura, na igrišču Slovana (Gtršlanj) ob 15.30 Slovan— Slovenjgradee.
jeRški,	.... ...	_____
me Celje—Jugoslavija na Glaziji ob 15.30 Store—Radeče v Gaberju ob 10'15, ASIe-Uk—Jugoslavija (jun.) pri Skalni kleti ob 'J’30, Olimp—Celju (jun) na Glaziji ob 14*15, Brežice—Alletfl« na igrišču Brežic ob 15*30.
V Celj ski nogometni podzyezi -bodo tek-
s SK Laško je razpustil svojo nogometno
sekcijo ler je črtan iz članstva SNZ.
s Sekcija ZNS v Maribora (službeno). K tekmam 6. oktobra so delegirani sledeči gg. sodniki: Maribor—Mars, str. sodnika Grošelj, Jenko, Maribor—SJavija (rez.) Grošelj, Šlovenjgradcc—Slovan Konič (Orel), sodnik so opozarja, da bo tekma na igrišču Slovana v Guštanju, Pluj—Mura Kopic. Plenarni sestanek bo v torek, 8. oktobra, ob 20. v IvinO restavraciji.
s Romunija ne bo sodelovala na letošnjih balkanskih igrah, ki bodo 5. in 6. oktobra v Carigradu. Doma so oslali tudi Bolgari.
s Nov italijanski damski rekord jc posta, vila v skolni v daljino Lydia Zanuti iz Crčmohe, ki je skočila 5.26 m.
s Zavod za telesno vzgoja in višjo šolo za učitelje telesne vzgoje so ustanovili pri šoli za narodno zdravje y Zagrebu.
s Izredni občni zbor HNS bo v Zagrebu 3. rvovemhi-a. -D*j sklicanja izrednega občnega zbora, je prišlo zaradi ostavke zastopnikov splitskega „Hajduka“ v HNS-ii.
š Pobreška Slavija bo v nedeljo odigrala na PUijir - prijateljsko' tekmo proti PSK Dravi..
Muhiča Ivana, uradnika pri „Kovini“ v bližini kavarne „Orient“ ler mu skrivil zadnji blatnik in odbijač. Skoda znaša din 400-.
m Dve tatvini kolesa. Krajnčniku Petru, splavarju z Boča, je nekdo v Splavarskem prehodu ukradel kolo z evid .štev. 139628, vredno 600"^- din, Godec Anioi iz Pobrežja, manipulantki v tovarni Hutter, pa je izpred gostilne na Kneza Koclja ulici izginilo 1400'— din vredno kolo znamke Turing ž evid. štev. 26116 ter s tov. štev. 1219&5L
m Dve tatvini denarja na trgu. Posestnici Ceh Ani iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, stanujoči v Apačah, je pri mesarskih stojnicah v Strossmajerjevem drevoredu neznani zlikovec ukradel usnjalo denarnico z dih 150'—, delavki Dobrauč Mariji iz Nove vasi pa jc izginila pri nakupovanju življenjskih potrebščin na trgu denarnica z din 110'—.
o Preskrba r jedilnim oljem. Centrala za nalsujuJu_prodaia...surovin- in izdelkov,je skupnost predelovalcev olja v Beogradu. Zaradi pomanjkanja olja je trgovinski mi-nisLer dal postopoma v promet 200 vagonov olja iz nove kampanje. Od tega bo predelanih 80 vagonov V Prvi hrvatski tvomici olja v Zagrebu, ki ga bo dobavljala tudi Sloveniji in delu vrbaske banovine. 120 vagonov pa jc namenjenih ostali državi. Prednost pri nabavi olja imajo državne-ttstahbve, aprovizacije, bolnišnice in nabavljalhe zadruge.'"
o. Okrajno učiteljsko društvo v Soboti l
imelo 12. oktobra 1940 ob 9. dopoldne obči zbor v Sokolskem domu. Vabljeni so tud učitelji nečlani. Prejšjnega dne ob 15. bo se-, ja upravnega odbora v soboški ljudski šoli.
o. Grajski kino v Soboti predvaja v petek
in soboto velefilm »Dama v modrem«.
n Zveza zadrug »Gospodarske sloge" je
s posebno uredbo minis Inskega sveta opro, ščena plačila uvozne carine in vseh ostalih državnih in samoupravnih dajatev in taks, Id se plačujejo na carinarnicah, z izjemo ležarine.
o V železniški službi so premeščeni sle-deči uradniki: Franc Znane iz Zidanega mosta v Celje, Slane Hladnik iz Škofje Loke na Pragersko, Alojzij Rozman iz Novega mesta v Zidani most, Adolf Kukec iz Rakeka v Ljubljano, Jože Porenta iz Rateč—Planica v Zabnico, Anton Barlič iz Pragerskega v Novo mešto.
n. Notranji minister je prepovedal v Jugoslaviji emigrantsko zvezo »Istra, Trst, Goriča« ter tudi vsa druga izseljenska združenja, ki so včlanjena v tej zvezi. Arhivi zveze teh društev so konfiscirani.
Iz 80.000 koščkov lesa je sestavil mi-zar Hans Sohofee, ki se zdravi na kliniki kraljice Jelene v Kasselu v Nemčiji, sliko italijanske kraljice Jelene. Za to dalo je
i	porabil tri mesece in pol.
Mariborske vesti
m Talvina telečjih kož. Ponoči je vlomil v shrambo mesarja Ivana Jagodiča mesarski pomočnik Franc O. iz Makol ler ukradel 12 telečjih kož v vrednosti 2000 dinarjev.
m Z dvovprežniin vozom je zavozil hlapec Stanko Vidovič, uslužben pri po s. Ver-doniku Ivanu v Sp. Radvanju, v avtomobil
Državni gospodarski leča;
pri Mali Nedelji
Leta 1937. je izšla uredba o ustanavljanju državnih gospodinjskih tečajev tla deželi. Ti tečaji so brezplačni in namenjeni revnejšim hčerkam viničarjev, poljskih delavcev in kočarjev. Trajajo pet mesecev in je pouk teoretičen ter praktičen. Praktičen pouk obsega predvsem kuhanje.
Važnost takih tečajev ni treba posebej povdarjati. V banovinskih gospodarskih šolah je treba mesečno nekaj prispevati, česar pa kočarjem, viničarjem in poljskim delavcem, ki komaj zaslužijo za
vsakdanji kruh, ni mogoče. Zakaj pa bi morala' biti ta dekleta brez prepotrebne, za današnje življenje silno važne gospodinjske izobrazbe? Zato take tečaje odobravajo vsi in bi se morali vršiti predvsem v obmejnih krajih.
Tak tečaj bo letos pri Mali Nedelji v tarttošnji ljudski šoli. Tečaj je že odobren in bo pričel, čim bodo opravljena najvažnejša dela. Za tečaj vlada veliko zanimanje in je priglašenih že precej gojenk.
CeNE MALIM OOLASOM; V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. nalmanjša pristojbina za te oilase le din 10.—. Dražbe, oreklicl. dopisovanja In ienitovanlskl oclasl din K— po-besedi. Naj-manlšl znesek za te oslase le din 12.— Debelo tiskane besede se računajo dvolno. Oglasni davek za enkratno objavo maša din 3— Znesek za maje onlase se plačale takoj pri naročilu, oziroma Ka le vposlatl v Pismu skupaj z naročilom ali pa oo poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. -Za vse pismene odgovore slede mallb ozlasov se mor« priložiti znamka za 3 din.
GOSTILNA »PRr LOVCU«
Prankopanova - 39, v soboto vinska trgatev. Za dobro kapliico in prigrizek preskrbljeno. Priporoča S.e gostilničar.	"18491-1
URADNIK
IzHčCfi \ ž eTežn i na rSIC~ t r e>kH dobi mesto vpifsarni. Ponudbe pod »Llubiiana« na ogl. odd. »Večernika«.	184'.'^-2
Sprejmeta se
DVA KROJAŠKA POMOČ* ' NIKA
za boljše delo. Studenci-Ma-ribor, Slomšekova ulica 5, Kocbek.	1847a-^
MLADA GOSPODIČNA
išče mesto blagajničarke ali natakarice. Ponudbe	W>d
»Dobra moč« na ogl. odd. »Večernika«. .........18496-3
SOBO IN KUHINJO
oddam takoj. Aleksandrova cesta '48-1.	18436-5
KOI VIC
Boljša kmečka družina sprej-
.	 me	majhnega
OTROKA V OSKRBO proti točnemu plačilu. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
--	18470-7
Kdor hoče
HITRO IN UGODNO
pfodati ali kupiti hiše. vile, gostilne, posestva, naj pride v dobro vpeljano nastarejšo re-alitetno pisarno »Rapidu, Ma ribor, 'Gosposka 28. 18277-11
Dt>bro -ohranjeno'	*
JEDILNICO
ali posamezne kose kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Jedilnica«.
18508-17
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam. Koroška cesta 41.
18490-5
»eee»seeoeeeee®ee®e
Kupulem dnevno vsako količino lepih, obranih, namiznih
jabolk
ler plačam za iste naivlšio dnevno ceno.
J O S 1 P I N A BOLE sadie In zelenjava na veliko. Maribor, Koroška 20, dvorišče MS99MM8609MNM
OPREMLJENA SOBA
•se- takoj odda. Koroščeva ulica 7-1, vrata 5. Vprašati od 12.—14. ure- ' -	18482-8
AlODERNO SPALNICO
radi odpotovanja prodam. Pučnikova 12. za Rapidbm. ................... 18489-17
ŠTEDILNIK
velik, železen, kupim takoj. Naslov v "Ogl. odd. »Večer-nika«.-	18484-17
LOKAL
za malo trgovino .ali obrt od dam. Stritarjeva ulica 5, vogal Jerovškove (Magdalen-ske).	18440-10
.KERAMIKA.
Hišni posestniki in najemni-'tet; preglejte Vaše peči in štfe-dHnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp. Maribor. Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. —■ Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
Proda se
SPALNICA
iz trdega lesa, StroBm.a.ieric‘ va 28-11, vrata 9.	18480-17
NOGAVICE
rokavice, perilo trikotaža-volna, pletenine, Oset »Mara* Koroška 26, poleg -tržnice.
16799-18
KLOBUKE
čepice, okraske, peresa itd. dobite najceneje iz lastne domače delavnice Sprejemam vsa popravila v strokovno izdelavo. Cena od 10—28 din. Se priporoča
Babošek Vladko
kiobučarstvo
Maribor. Vetrinjska 5.
v dobrem listu, na dobre mestu, to je pravi uspe Prepričajte se z oglaševanjem v
»VEČERNBKU«
Prodam dobro' ohranjen RADIO
poceni. Vprašatr Meljska c. T 18475-20
B- M W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika* v Celju	6238-22
ia Mki&kmmfc
prodajam in pošiljam tudi po železnici lepe, zdrave, zrele, prvovrstne
S LIH E
po najnižji dnevni ceni v gajbicah po 15 do 20 kg J O Š I P I N A BOLE Maribor, Koroška 20. dvorišče
§^aSo!	Dospele so nove	mio!
“	K
filmske tazgiednke!
Knjigarna in papirnica TtfS$č’©V#9@
Cankarjeva 1	MARIBOR	Telefon	25-45
Prodam dobro dresiranega PSA
nemškega kratkodlakega, po nizki cbM. Košaki' štev: 10-18476-24
VAŽNO ZA VSAKOGA!
Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in . štedilnike pri prvovrstnem pečarskem podjetju-Stalno velika zaloga najnovejših modelov peči, štedilnikov in stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav, Maribor, Tyrševa ulica 12.
18218-28