PoStnlna plačana v^gotovlnf MalPffior, ponedeifigk 4. septembra 1933 Štev. 200 Leto VII. (XIV. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprovei Maribor, Gosposka Mb 11 / Telefon urednlltvn 9440, uprave 2456 Uhaja razen nedelja In praznikov vssh dan eb 16. uri / Velja meaeSno prejemu v upravi al po poStl 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglaae _- ■prejema tudi oglaael oddelek »Jutra” v Ljubljani r PeStni Čekovni raCun H. 11.400 ™™ JUTRA” Historična krivda povojne Italije RIM KOT SREDIŠČE EVROPSKE DESTRUKTIVNE POLITIKE Italijanski tisk poje ž , v ze mesece m mese- ssončno slavo Mussoliniju in njegovi diplomatski veličini, naglašujoč, da e Postal Rim pod njegovim vodstvom 'P matsko središče Evrope, kamor ho-*Jo na posvete in po instrukcije vsi poli-1 i od Macdonalda do M u š a n o -a. Pridno mu sekundirajo tudi oni tuji ^ Pečani z italijanskim denarni. od londonskega »Observerja« Preko pariškega »0 r d r e a« do bukare-ega * 911 v e 11 ^ u 1 a *> da ne govorimo nemških, avstrijskih, madžarskih, bol-arskih (»Zora«) in albanskih dnevnikih, n zopet so ti slavospevi tujine dobrodo-J-l material italijanski žurnalistiki, ki Ir\Prevaia’ *ls^a in razširja, češ, glejte ahjani, kako ceni svet duceja in veličino asistične Italije. Ves ogromni aparat propagande in agitacije vrti dan za dnem _voja kolesa, saj to je znala italijanska ši-roRoustnost že od nekdaj! Kdo bi se za-to čudil? k.,?,ni> k* se ne dajo slepiti s takim cir- dn ^r,- tamta'Tloni> Pa V0k> prav dobro, 'le bila italijanska diplomacija vsa po-nalnaJ.eta v resnici samo vir vse zmede da paS' ce*ini- Njena historična krivda je, 2‘ "Vr?Pa ni konsolidirana, in morda bo na n t°,viTla t0 nekoč tudi ugotovila in ji na nečastno odgovornost. Ozrimo sarno po nekaterih večjih vprašanjih, onih dogodkih evropske politike, ki znani vsakomur, kdor količkaj zasle-, Je Javno žavljenje! Kdo je bil glavni nvec, da ni zmagal Wilson s svojim acelom o absolutni samoodločbi narodov? To je bila Italija, ki je v Parizu že fskoj spočetka prezentirala svoj zloglasni ondonski pakt! Na usodi našega Primorji* >n Dalmacije se je najprej zrušila za-Vteva, da lx)di za potegnitev novih dr-Zavnih meja merodajno samo in edino Rodnost n o stanje. Italija je s tem za n-V'la posredno razne krivice, ki so se rop v pr’ odločanju usode mnogih ev-Pala i P°krajin, neposredno pa je oro-st; n',U^s,avii° etnograiskih meja in zla sočlpfS S 0vencev več ko tretjine naše ti djj nacionalne posesti in tretjine IJu- P dc diza anskim narodom!« lega nam je pred nosom zaprla našega morja! izacijo starega ideala »Balkan do«*« , tega nam l'e Pre P do našega morja! h a 1 k cii° s^arega *de: rala narodumi« je zavi- je t PreC* V0]no samo Avstro-Ogrska; čim r^^a.?r°Padla in izginila, so bili dani vsi Pogoji za popolno pomirjenje in pobra- teni V nopoino por j,j balkanskih držav in narodov; in to n? 0 ze davno zgodilo, da se zopet iitni 'talljanska diplomacija s svo- ■agresivnimi hegemonističnimi strem- ljenji in nastopila pot dediščine bivše dvoj ne monarhije Habsburžanov. Da je danes Balkan razprt kakor prej skoraj nikoli ni bil, je torej kriva samo Italija s svojo politiko v Albaniji in Bolgariji in s svojim zavajanjem Grčije in Turčije. Prav tako je samo ona preprečila konsolidacijo srednje Evrope, zlasti Podonavja. Madžarska in Avstrija bi se bili mirno naslonili na malo antanto, če ju ne bi hujskal Rim in ju izrabljal v svoje hazardne namene. Odstranite danes iz Podonavja intrige Italije, pa boste videli, kako kmalu bo urejeno politično in gospodarsko! Go m bo s in Dollfuss bosta že v 14 dneh v Pragi, Bukarešti in Beogradu! Prav tako ne bi bilo nikoli r e-v i z i o n i z m a ali vsaj ne bi bil postal resen faktor mednarodne evropske politike, če ga ne bi bila podkrepila Italija s svojo potuho, ki jo daje Nemcem, Madžarom in Bolgarom. Za ves revizionizem Je odgovorna samo Italija! Brez podpiranja demagogije in subverzivnih stremljenj s strani fašističnega Rima, Adolf Hitler ne bi bil nikoli nemški kancelar in nikoli ne bi bilo zmage nemškega narodnega socializma. Prav tako seveda ne bi bilo v Avstriji » H e i m -w e h r a «, kancelarja D o 11 f u s s a in sedanjih izjemnih razmer, kakor tudi ne na Madžarskem ministrskega predsednika generala Gombosa in zunanjega ministra K a n y e. Če vsega tega ne bi bilo, bi pa tudi razorožitvena konferenca že davno zaključila svoja prizadevanja s pozitivnim rezultatom. Svetu bi bili prihranjeni ogromni izdatki za vojske, orožje, utrdbe in streljivo, in morda bi bil položaj v Evropi docela drugačen, kakor je, kar bi moglo ugodno uplivati tudi na rešitev gospodarske krize. Vsega tega, kar smo tu navedli — in še mnogo drugega — je kriva posredno ali neposredno italijanska diplomacija, predfašistična in zlasti fašistična. In če trdi italijanski tisk, da je Rim središče evropske politike, ima prav samo v toliko, da je središče evropske destruktivne politike in vir večine zla, ki je iz nje nastalo in nastaja. Žalostna je ta slava, in mi jo Italiji od srca privoščimo, kakor jo privoščimo tudi Herostratu! Če se kljub temu ž njo ponaša, je to vprašanje stališča morale in etike, višine čuta odgovornosti pred zgodovino in riojmovanja resnične vrednosti stremljenj in dela. Toda prej ali slej bo napočil dan, ko bo historična krivda Italije za sedanjo evropsko zmedo znana vsakemu šolarčku. OTVORITEV IN POTEK DANAŠNJE DOPOLDANSKE SEJE. KOMASA* CIJA OBČIN, OBČINSKI VOLILNI RED, ZAVAROVANJE PROTI TOČ! IN VPRAŠANJE IZVEDBE NAČRTA BEDNOSTNEGA SKLADA. BANOV GOVOR. LJUBLJANA, 4. septembra. Danes dojroldne ob 10.30 ie bilo otvorjeno pod predsedstvom bana dr. Marušiča zasedanje banovinskega sveta, ki so se ga udeležili banski svetniki polnoštevilno. Ban dr. Marušič je otvoril zasedanje z objavo delovnega programa, ki vsebuje naslednje točke: Posvetovanja o komasaciji občin, volilni red o občinskih volitvah v dravski banovini, uvedbo obveznega zavarovanja proti toči in posvetovanja o izvedbi bednostnega sklada. Pred prehodom na dnevni red je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravni brzojavki pa ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru. Nato je podal ban dr. Marušič daljše poročilo, v katerem je predvsem obravnaval komasacijo občin, ki jo je treba izve- sti še pred bodočimi občinskimi volitvami. Je še nekaj težav, ki se jih bo pa dalo z obojestranskim razumevanjem gladko premagati. Po izvršeni komasaciji občin bodo takoj sledile občinske volitve, ki nimajo političnega, temveč le izrazito gospodarsko obeležje, pri tem pa bo moral biti vodilna nit duh nove jugoslovanske državne politike, ki mora prežeti popolnoma zadnjo našo gorsko vas. Dosedanjim občinskim upravam je izrekel ban dr. Marušič ob tej priliki za njihovo uspešno delo najtoplejšo zahvalo. Banski svetnik Tavčar je nato predlagal kratek odmor, v katerem bo imel banski svet možnost podrobno proučiti nov? občinski volilni red. Seja se bo nadaljevala ob 16. tiri. Taktiko Francije vodi samozavest PAUL-BONCOUR O FRANCOSKI ZUNANJI POLITIKI, PAKTU ŠTIRIH VELESIL IN SREDNJI EVROPI. Napad na nemško poslaništvo v Sofiji Komunistična mladina je skušala včeraj navaliti na nemško POSLANIŠTVO. STRELI V DEMONSTRANTE. 4 septembra. V smislu včerajšnjega mednarodnega skl u Ka t*ne so Priredili bolgar-komunisti kljub policijski prepove-$e 3,avne cestne manifestacije. Zvečer Sn i1M,zbrala večja množica, v kateri Šoiei! v večini visokošolci in srednje-Dosi Nadina, v neposredni bližini le«°D*a nemškega poslaništva, nakar uj6„^Va,da z glasnimi grožnjami in ka poslem na policijskega stražnika pred Drei , JVom- Stražnik, ki je oddal naj-Drinin0 stre,ov v zrak, je bil končno nan P,ran streljati v samoobrambi na hadal Dri čemer ie dobil eden na-buh v &inrtno nevaren strel v tre-*oris*e dtem pa je že prispel na po-brelVu? .Ve^» policijski oddelek, ki je tem ic ?'.rn° vzpostavil red in mir. Pr! bilo ranjenih 15 oseb, večje šte- vilo pa je bilo aretiranih. Poslaniško poslopje, kateremu je bil napad namenjen, je ostalo nepoškodovano. Več tlakovalnih kock, ki so bile vržene čez vrtno ograjo, ni povzročilo nobene škode. HITLERJEVSKA NEVARNOST V ŠVIČI. BERN, 4. septembra. Zvezni predsednik Schultess je na sestanku z novinarji izjavil, da bo storila švicarska vlada najstrožje korake proti nacionalnim socialistom na švicarskem ozemlju. To je izjavil predsednik zaradi tega, ker se je pričel v zadnjem času nacionalni socializem v Švici zelo naglo širiti, zlasti na mejah ob Nemčiji in med nemškim prebivalstvom. PREBEUNDEN, 4. sei>tembra. Pri včerajšnjem slavnostnem odkritju prvega Brlandovega spomenika je povzel besedo tudi francoski zunanji minister Paul-Boncour, čigar govor je bil posvečen v glavnem zunanji politiki. V svojem govoru je podčrtal stalno povojno francosko stremljenje po mednarodnem soglasju in ostro zavrnil vse, ki neupravičeno kritizirajo Biandovo politiko. Treba, se ie zavedati, da sloni potrpežljivost Francije z ozirom na izzivalno agitacijo nekaterih držav na njenem samozaupanju in njeni moči, ne pa slabosti. Briand ie v svojem devetletnem vodstvu francoske zunanje politike trdno povezal vprašanji razorožitve in varnosti, čemur bo sledila brezpogojno tudi vsa nadaljnja francoska zunanja politika. Zato bo Francija tudi dosledno vztrajala na nadzorstvu oboroževanja vseh ostalih držav. Pakt štirih velesil je dejansko nadaljevanje locarnske pogodbe, ki stremi po razorožitvi, pri če- mur pa je treba upoštevati odpovedne žrtve Francije glede raznih jamstev in bodo morale to stvarno upoštevati tudi one države, katerim na ljubo je bilo to storjeno, to sta Anglija in Italija. Vse to delo izvira iz pakta Društva narodov, ki mora ostati vsakomu sveto. Pakt štirih velesil je v popolnem skladu z nekdanjimi najvišjimi Briandovlmi stremljenji gle. de srednje-evropske organizacije. Srednje evropskim državam je treba zagotoviti njihov svoboden gospodarski in politični razvoj na podlagi njihove narodnostne o-samosvojitve, pri tern pa ne smejo igrati nobene vloge razne teritorialne spremi-njevalne zahteve. Slej ko prej bo moralo priti do srednje-evropske zveze, ki bo te meljila na najširših liberalnih temeljih. Vloga Italije bo pri tem zelo važna, česar se mora Italija tudi v ix>lni meri zavedati, sicer so pa zadevna pogajanja že v teku. Herriotovo bivanje v Moskvi MOSKVA, 4. septembra. Bivši francoski ministrski predsednik Herriot je imel v soboto dopoldne dolg razgovor s predsednikom sveta ljudskih komisarjev Molotovim. Opoldne je bila v komisariatu za zunanje zadeve zakuska, zvečer pa je priredil komisar na čast francoskemu državniku velik sprejemni večer. V »Izvestjih« je posvetil Karel Radek bivšemu francoskemu ministrskemu predsedniku dolg članek, v katerem se zahvaljuje Her-rlotu za njegova prizadevanja za fran-cosko-rusko zbližanje. Francija in Rusija imata mnogo skupnih interesov, katerih ureditev bo pospešil sedanji Herriotov obisk. Avstrijska milica RIM, 4. septembra. Današnji listi prinašajo vest, da je po objavljenih notah, ki so bile izmenjane med avstrijsko vlado in vladami v Parizu, Londonu in Rimu, definitivno rešeno vprašanje povečanja avstrijskih vojaških efektiv. Sporazum je bil dosežen med vsemi zainteresiranimi vladami, namreč med britansko, francosko in italijansko ter državami male antante. Avstrijska vlada bo torej lahko osnovala pomožno vojsko, v katero bo smela sprejemati dobrovoljce, in ne bo uvedla obvezne vojaške službe, kakor je bilo to prvotno javljeno. Vojaki v pomožni vojski bodo služili 6 mesecev. Pomožna vojska pa ne bo smela šteti več ko 8.000 mož. Tako bo torej Avstrija imela dve armadi, sedanjo plačano, ki šteje 22.000 mož, in novo pomožno milico, ki ima začasen izredni značaj, ker jo bo smela avstrijska vlada obdržati samo dotlej, dokler se situacija v Avstriji ne razčisti. Za milico je dobila Avstrija dovoljenje samo za loto dni.. KRALJ V BEOGRADU. BEOGRAD, 4. septembra. Včeraj zjutraj ob 7.45 se je naš kralj vrnil z Bleda v Beograd. CELJSKA »NEMŠKA HIŠA« PRED D. N. ŽENEVA, 4. septembra. Na letošnjem jesenskem zasedanju Društva narodov, ki bo 22. t. m., se bo razpravljala tudi pritožba Nemcev iz Slovenije radi zaplembe celjske bivše »Nemške hiše«. Dnevne vesti Nedolžna žrtev smrtnega sovraštva KRVAV PRETEP S SMRTNIM IZIDOM V RAČAH. POSESTNIŠKI SIN ALOJZIJ MARČIČ, JE ZABODEL NEHOTE S KOSO V SRCE CESTN. MOJSTRA ANTONA GOLEJA. PRETEPAČI V ZAPORIH. Včeraj popoldne je bila v Račah pri gostilničarju Verglesu gasilska tombola. Po tomboli je bila na vrtu veselica, na katero so prišli fantje iz vseh okoliških vasi. Nikdo izmed navzočih na veselici ni slutil, da se pripravlja nekaj strašnega. Na veselico sta namreč prišla posestniški sin Štefan Bauman iz Brezol in Martin Veronik iz Podove, ki sta imela trd namen preliti kri posestniškega sina Alojzija Marčiča, katerega sta že delj časa smrtno sovražila. Okrog 21. ure je šel Štefan Bauman k posestniku Požegarju in mu na skrivaj ukradel koso, ki je visela v skednju. Koso je skril na vrtu blizu veseličnega prostora. Ko se je zopet vrnil med fante, je na pragu gostilne srečal Marčiča, s katerim sta si takoj skočila v lase. Med tem je Bauman skočil na vrt po koso in planil z njo v vežo, kjer je stal Marčič pri točilni mizi. Na njegovi desnici pa je stal cestni mojster Anton Gole iz Sikal, ki je prišel iz Maribora in se utrujen krepčal z vinom. Ko je Bauman opazil Marčiča, je sunil s koso proti njemu, kosa je pa švignila tik mimo njegove glave in se zarila naravnost v srce banovinskemu mojstru Goleju, ki se je opotekel in zgrudi! ter v 25. minuti izdihnil. O groznem uboju se je raznesla hitro vest po vsej vasi. Gasilci so skušali nuditi smrtno zadetemu cestnemu mojstru pomoč, toda ves njihov trud je bil zaman. Njegovo truplo so prenesli na slivniško pokopališče, kjer bo danes popoldne raztelešeno. Med tem, ko se je Bauman pripravljal na napad, je čakal zunaj na cesti pred gostilno njegov tovariš Martin Veronik. Ko je slišal vpitje in vik nekih žensk, je ustrelil s samokresom, katerega je naperi! proti vratom, kjer je stal posestniški sin Franc Predikaka. Krogla pa je zgrešila cilj in se zarila v steno. Orožniki so oba, Baumana in Veronika aretirali. Pri prvem zaslišanju sta priznala, da sta bila dogovorjena in da sta imela namen ubiti Marčiča, ki sta ga že delj časa hudo sovražila. Danes dopoldne so orožniki pripeljali oba v Maribor in ju izročili v zapore tukajšnjega sodišča. Manifestacije nacionalnega Maribora ob desetletnici rojstva prestolonaslednika Petra PRIPRAVE ZA MANIFESTACIJSKI OBHOD. POZIVI MARIBORSKIH NACIONALNIH DRUŠTEV. častniški zbor pred Ves jugoslovanski narod bo zelo svečano proslavil 10. rojstni dan prestolonaslednika Petra. Z manifestacijami, ki bodo po vseh krajih naše- države, bo naš narod dokazal vdanost in zvestobo kraljevskemu domu. Predvsem pa se bo 10. rojstnega dne spomnilo naše Sokolstvo, katerega prvi starešina je kraljevič prestolonaslednik Peter. V zveza z manifestacijami, poziva uprava mariborske sokolske župe vse mestne in okoliške sokolske edinice: Maribor Ma tioo, Sokola L, Sokola II., Sokola III., Sokola Studenci, Sokola Tezno in sokolsko četo Radvanje, da se polnoštevilno udeleže z vsem svojim članstvom in z vso svojo sokolsko mladino jutrišnjega manife-stacijskega obhoda. Zbor sokolstva je točno ob 19. uri pred Narodnim domom, odkoder krene četrt na 20. uro na glavno zbirališče v Krekovo ulico. Sokolstvo se naj udeleži obhoda v civilu in z znakom.- Društvene uprave in načelstva bodo moral§ odgovarjati za polnoštevilno udeležbo pri obhodu. Župna uprava JVLSŽ. Pevski zbor Glasbene Matice se zbere ob 19. uri pred dvorano »Union«.. Matičarji, pridite vsi in točno .z društvenim znakom! Slovensko obrtno društvo poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži jutrišnjega svečanega sprevoda. Mariborski slovenski obrtniki ne smemo ostati za drugimi društvi, zato je dolžnost slehernega izmed nas, da se obhoda u-deležd. Zbrali se bomo ob 19. uri v Gregorčičevi ulici med Gosposko in Vrazovo uhoo. Perunašii! Naše zbirališče je pred Narodnim domom ob 19. url, od koder krenemo na glavno zbirališče. Udeležba pri sprevodu je strogo obvezna za vse člane in članice! Napredkarji in Umunaši! Društveni upravi »Napredka« in »Umuna« vabita vse svoje članstvo in vso nacionalno srednješolsko mladino, da se v čim večjem številu udeleži jutrišnjega manifesta-cijskega obhoda. Zbirališče, je ob 19. uri v Gregorčičevi ulici, med Vrazovo in Gosposko ulico. Strelci! Uprava strelskega okrožja poziva vse svoje edinice v mestu in okolici, da pridejo manifestirat jutri za rojstni dan našega prestolonaslednika. Strelci se zberejo v Gregorčičevi ulici med Vrazovo in Gosposko ulico. Za ostala društva pa velja naslednji razpored: Vojaška godba v Vrazovi ulici med Razlagovo in Maistrovo ulico. Predstavniki oblasti, načelniki uradov, občinski svetniki, realno gimnazijo. Sokolstvo v Krekovi ulici, med Trubarjevo in Vrazovo. Nacionalni železničarji, »Jadranska stra ža« in Viteške sekcije »Narodne odbrane« v Razlagovi ulici med Vrazovo in Prešer novo ulico. Gasilci v Grajski ulici med Grajskim trgom in Gregorčičevo ulico. Omladina na Jugoslovanskem trgu v delu med parkom in mariborskim gradom. Pevska, prosvetna in druga društva v Gregorčičevi ulici. Skavti in planinke na dvorišču pred Streharjevim stolpom Kolesarji v Maistrovi ulici med Vrazovo in Prešernovo, avtomobilisti in motociklisti* na Trgu svobode: avtomobilisti z desne strani pred sedežem avtokluba v smeri proti parku, motociklisti v nasprotni strani v isti smeri sporedno z mariborskim gradom. Sprevod se bo pomikal po Vrazovi, in Maistrovi ulici čez Zrinjskega trg in Kolodvorsko ulico na Aleksandrovo cesto čez Grajski trg po Vetrinjski, Jurčičevi in Gosposki ulici na Glavni trg pred rotovž. Na rojstni dan Ni. Vis. prestolonasled nika Petra v sredo 6. septembra, se bodo služila bogoslužja v tuk. stolnici in mestni župnijski cerkvi ob 8. uri, v pravoslavni kapeli v meljski vojašnici ob 8. uri in v evangelski cerkvi ob 10. uri. Ko končanih bogoslužjih se bodo sprejemale čestitke v sejni dvorani okrajnega načel stva v sobi štev. 38/1, kjer bo v ta namen vpisna knjiga. Maistrovi borci se udeleže korporativno prireditev v spomin 25-letnice znanih ptujskih dogodkov v Ptuju. Odhod v nedeljo z jutranjim vlakom z mariborskega glavnega kolodvora. Maistrovi borci se zberemo k manife-stacijskemu obhodu 5. t, m. pred realno gimnazijo točno ob 19. uri. Predsednik. Jadranaši, pevci in tudi drugi člani Jutri zvečer vsi k manifestaciji, ki jo priredi Jadranska straža v proslavo 10-let-nice rojstva prestolonaslednika Petra Zbirališče v Gregorčičevi ulici med Go sposko in Vrazovo ulico. Odbor. Prošnje na vse javne funkcionarje, Uradni list lavantinskega knezoškofijske-ga ordinariata v Mariboru štev. 1911/VI od 21. avgusta 1933 razglaša, da imajo v kratkem vsi župni uradi na primerno nedeljo izvesti dinarsko nabiralno akcije? v prid gradbenega fonda za zgradbo azila tuberkuloznim bolnikom. Ker je na deželi efekt te zbirke odvisen le od krajevne propagande in agitacije vplivnih javnih delavcev, prosi Protituberkuloz-na liga v Mariboru vse učitelje in šolska vodstva, orožniške postaje, občinske odbornike in občine ter poštarje in finan-carje, da skušajo kot javni funkcionarji po svojih močeh pomagati župnim uradom s primerno agitacijo, da bo uspeh tem večji. Vsak, ki bo pripomogel do ures ničenja tega lepega, plemenitega in človekoljubnega načrta, bo gotovo imel prijetno notranje zadoščenje. Bodimo dobri in pomagajmo svojemu bližnjemu, ki ga trpinči morilka jetika in gotovo nam bo usoda v življenju naklonjena. En dinar na osebo in leto ni nobena žrtev. Mariborčani pa naj ostanejo vztrajni in ponosni na mesečni protituberkulozni dinar, k: naj ga izroče potom hišnega lastnika li-ginemu inkasantu. Članom »Ljubljanskega podpornega dru štva«. Jutri dne 5. t. ni. ob 19. uri v gostilni »Pri Belem zajcu«, Meljska cesta, važno zborovanje članov »Ljubljanskega podpornega društva«, za aktivne uslužbence postaje Maribor gl. kol. Legitimacije za znižano vožnjo. Netelo-adeče članstvo Sokola in ostali udeleženci, ki se nameravajo udeležiti nedeljskih proslav v Ptuju, dobe legitimacije za znižano vožnjo v pisarni »Putnika« na Aleksandrovi cesti. Legitimacije za četrti nsko vožnjo, do katerih so upravičeni Sokoli, stanejo z znakom vred 7 Din, egitimacije za polovično vožnjo, katerih se lahko poslužijo vsi drugi udeleženci, pa stanejo z znakom vred 10 Din. Javna zahvala. Gradbenemu fondu za gradbo azila PTL v Mariboru so darovali sledeči dobrotniki, in sicer: Društvo mestnih uslužbencev v Mariboru 100 Din, odbor Ribarskega društva v Mariboru 90 Din, krajevni odbor Rdečega križa na Prevaljah 100 Din, Prvo delavsko telovadno in kulturno društvo »Svoboda« v Mariboru 20 Din, Združenje stražnega osebja kaznilnic v Mariboru 50 Din in pod porno društvo paznikov moške kaznilnice v Mariboru 50 Din. Vsem društvom izreka Protituberkulozna liga v Mariboru najprisrčnejšo zahvalo. Velika invalidska tombola tukajšnjega krajevnega odbora UVI je bila včeraj popoldne na Trgu svobode ob izredno veliki udeležbi občinstva iz mesta in najširše okolice ter ob prav lepem vremenu. Glavnih devet tombol so dobili naslednji srečneži: I. tombolo: 4000 Din v gotovini ključavničarski pomočnik Josip Jezernik iz Ruš; II. tombolo: 1000 Din v gotovini trgovski nastavljenec Ivan Si-cherl iz Maribora; III. tombolo: 500 Dih v gotovini slikar Alojzij Rues iz Maribora; IV. tombolo: 500 Din v gotovini viničar Blaž Plohl, iz Ruš; V. tombolo: 500 Din v gotovini dijak Vladislav Blažič; VI. tombolo; 500 Din v gotovini Ivan Stupan iz Ruš; VII. tombolo: 500 Din v gotovini ključavničarski pomočnik Franc Benedik iz Maribora; VIII. tombolo: voz premoga soproga trgovskega potnika Roza Stančičeva iz Maribora in IX. tombolo: življenjske in oblačilne potrebščine delavka Ivana Pezdičkova iz Maribora. Prireditveni odbor se prav iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so prispevali k lepemu uspehu tombole. Zobozdravnik dr. Fran Stamol zopet ordinira. Zobni atelje M. Schutta, Maribor, zaprt od 4. do 10. septembra 1933. Grajski kino. Samo še v ponedeljek in torek vesela opereta »Ljubezen nepremagljivi diktator«. Renate Mttller, Georg Aleksander. V sredo se začne najlep-šj in, najboljši film letošnjega leta: »Sveta prešestnica«. (Morala in ljubezen. — Ljubi, ker je plačana.) »Sveta prešestnica« je film svetovnega slovesa. V glavnih vlogah Greta Mosheim. Oskar Hotnolka, Camila Hom, Johannes Riemann in pa srčkana Petra Unkel. Ob delavnikih pred stave ob 4., pol 7. in pol 9. uri, ob nedeljah in praznikih tudi ob pol 3. uri. Kino Union. Do vključno torka veliki film Edgarja Wallacea »Skrivnostna vrata«, ki vedno polni kinematografe. Od srede dalje najnovejši film najlepšega film skega igralca in ljubljenca ženskih src Romana Novare »Sin Indije«. Krasen lju-bavni film, poln romantike in lepih posnetkov! Prvi amerikanski film letošnje produkcije v nemškem jeziku. Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravno »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasni hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo* ker se lahko použije in se milo odpira* joči učinek zanesljivo pokaže v kratke« času brez neprijetnih stranskih pojavov. Krvav poboj v Studencih V soboto zvečer je prihitel na oroi* niško postajo v Studencih neki dijak « povedal, da je naletel s svojimi tovariš« s katerimi je odhajal na Pohorje, na C** sti blizu studenškega pokopališča na na tleh ležečega mlajšega moškega, ki je bfl v popolni nezavesti in ves oblit s krvjo-Orožniki so se takoj podali na omenjen kraj in r.ašli tamkaj nevarno ranjenega viničarja Karla Skoka iz Peker, ki so Ž3 dijaki spravili z raznimi okrepčili k zavesti. Ranjenec, ki je imel več nevarni« ran na glavi, mimo tega pa je bil zato* den tudi s koso v tevo stran hrbta in ,e imel napol odsekano levo uho, je izP®' vedal, da se je vračal proti don« y družbi nekega Rudolfa Petelina, s ka* terim je po opravljeni košnji pri neke« kmetu v Kamnici izpil v neki studeti’« gostilni precej vina in se nato z sporekel na cesti. Petelin se ga je jansko lotil z rokami in koso ter ga. n^ varno poškodoval. Skoka so v bližnji«' ši zasilno obvezali, nakar je bil odpra^' ljen domov. Verjetno je, da ga bodo rali prepeljati na zdravljenje v marib«' sko bolnišnico, ker so njegove poško® zelo nevarne. Poskusen beg Iz življenja. Zadnje žanje delovnega časa železniškim dejkJF cem, je pretreslo marsikatero revno atr žino. Tako je tudi težko gospodinjila *** na Železničarja Megliča v Pekrah ta ko preživljala kopico otrok. Zadnje o« pa je reva obupala nad življenjem in _sk«* uila napraviti konec trpljenj«. Včeraj traj okrog osme ure se je zaklenila V S*** bo in izpila večjo količino lizola. Ker J delj časa ni bilo na spregled, so jo prič®? klicati otroci. Ko pa se mati le ni ogla«' la, je starejši sin splezal na okno ta oP®' zil, kako se zvija na postelji. Na kric3* nje otrok so prihiteli sosedje, ki so s lo odprli vrata ter takoj poklicali ^ borske reševalce, ki so nesrečno ženo n®' zavestno prepeljali v bolnišnico ta jo ^ ko rešili prostovoljne smrti. Tri nesreče pri delu. V soboto zvi eSef 26* je bil zaposlen z razrezavanjem mesa & letni mesar Viljem Pliberšek s Pobre^: Nenadoma mu je zdrknil nož ob gla®£ kosti in se mu globoko zasadil v treba,' — Pri delu je zgrabil stroj v neki tuk** šnji tovarni 40-letnega tkalca Fr^ Bcrliča iz Zrkovske ulice na Pobrp^ in mu zmečkal dva prsta na levi roki-Podobna, le še hujša nesreča je dole*® delavca Jakoba Flega z Meljske ce -’e ki je zašel z desno roko med vaMF sušilnega stroja v »Mariborski teksta . tvornici«, ki so mu nevarno poškodov« roko do komolca. Vse tri poškodova0? so prepeljali tukajšnji reševalci s jim reševalnim avtomobilom v bolni* co. Tatovi zopet na delu. Mesarju J0Slpo” Cafu je nekdo odpeljal v soboto zveo* med 19. in 20. uro izpred njegove tae.' nice na Kralja Petra trgu 1500 Din vre no skoraj r.ovo moško kolo znamke »R kord«, ki pa še ni imelo nove evidenc številke. — Vrtnarju Ambrožu s ke ceste je neznan ljubitelj eksotični rastlin izmaknil s stojnice na Glavne trgu predvčerajšnjim dopoldne lep ka tus. — Izpod sedeža na tovornem avt mobilu je izginila šoferju Martinu Stra « ko je stal avtomobil na Nassimbenijeve dvorišču, velika zračna sesalka. Is časno mu je zmanjkal tudi njegov su njič. ki ga je pa tat vrnil po domače hlapcu lastniku, dočim tega s sesalko " storil. T -ine je osumljen neki kjluca* ničar : dencev, ki ga sedaj išče P°* licija. , Pri bo'ezni srca in poapnenju žil, na^ n lenosti h krvavitvam in napadih kapii sigura »Franz Joseiova« grenčica lab iz praznjenje črevesa brez vsakega nora. y M a r i D o r u, P° kateri se pretaka narod-Ta /I'turn‘ in gospodarski napredek, žira • S0 tam J’e vse pul-0stMJe hitrejše, tam kjer jih ni, je pa za-ko | Počasnost in mrtvilo. Prav taca h ? in preizkušena je pa tudi resni-tuV a je vsaka, bodisi samo narodna ali stoj .rzavna meja vse bolj važna za ob-Zaj 'n razvoj naroda in države, kakor spod C‘ £e je meja slaba, kulturno in go-Va arsk° zaostala, potem ni trdna in ni Va a’ če pa ni varna, tudi zaledje ni za-ar°vano. dar'6*1 resnic hi se morali zavedati, ka-Ših 10131110 v mislih mizerno stanje nateg Ces! na Kobanskem. Značilno za inte-<}01 naše javnosti je dejstvo, da 60 km ste L °hanska meja nima razen ene češki I .^renberka čez Radelj v avstrij-iern nikakšne boljše zvezde z zaled s° č ako s° vsj obmejni kraji, čeprav darSk-B0*’^^ni’ nar°dni, kulturni in gospo-ve?ausodi zvezani z Jugoslavijo, napoti r na s*ahe steze in gozdne slabe nih a ? Venciar bi bile tudi iz strategič-bre v2lr°v neobhodno potrebne vsaj do-bansk°^e ceste 12 Dravske doline na ko-skee-,e Rrebene. Cestni odbor marKor-PotrpV, aja je na to že mislil in tudi že con° ukrenil: cesta od Sv. Ožbolta ob Čermenici je bila projektirana do Kaple in Sv. Duha, zaradi pomanjkanja sredstev pa so bila dela po kratkih kilometrih ustavljena. Pred leti se je govorilo tudi o grebenski esti . preko Kobanskega. Na škodo meje je zaradi ostalih razmer končno tudi ta projekt propadel... Tako je tolmačil član naše ekspedicije, ko smo stopali po slabih stezah in cestah proti Gradišču. Ni to vas, te nekaj hiš brez cerkve je združenih na križpotju treh cest (k Dravi, v Lučane in na Kaplo). Odkar je Sv. Duh izgubil novo šolo, je obstojala tukaj enorazrednica za deco iz okolišev Kapla in Sv. Duh, ki pa bi morala nad eno uro daleč v šolo. Učilnica je v skromni hiši poleg žage in učitelj ima majhno sobico kar poleg učne sobe. Torej izredno skromna šolska postojanka, za katero žrtvujejo prebivalci nekaj najemnine. Domačini so zelo navdušeni za šolo, zato se je CMD odločila, da nadomesti bridko izgubo duhovske šole z novo zgradbo v Gradišču. Kakor vse kaže, se bo prihodnjo pomlad pričelo delo za novo prosvetno postojanko ob Čermenici. Glavna zasluga za oživotvorenje te prepotrebne šote pritiče predvsem CMD, podružnici v Mariboru, zlasti pa agilnemu obmejnemu pobomiku g. Tomažiču, šolskemu nadzorniku za levi breg. Njemu so prebivalci Gradišča hvaležni, da se je zasilna šola mogla obdržati vsaj sedanjih 12 let. Saj je grozila že večkrat nevarnost .da se šola ukine, čeprav šteje 50 otrok! Dve leti je bila šola brez učite- lja in je pouk trikrat na teden prostovoljno in brezplačno opravljal šol. upravitelj J. Križnič od Sv. Duha, in to poleg rednega pouka na svoji šoli. To je požrtvovalnost brez primere, obenem pa dokument križev in težav obmejnega šolstva ob naši severni meji. Gradišče je ona svetla točka našega pohoda, ki kaže vsaj z medlim žarkom boljšo bodočnost težko prizadeti obmejni grudi. • V. Kapla nekdaj in danes. Zaslužni mejaši. Gostoljubje. Izzivanja Avstrijcev. Po treh urah,smo dosegli Kaplo — našo novo postojanko. 800 metrov visoka mična vas je poteg Sv. Duha najvažnejša turistovska točka na Kobanskem. Razgleda sicer ne nudi toliko kakor Sv. Duh, je pa sicer lepa vasica za miru iskajo-čega letoviščarja. Tako nekako pravi Badjura v svojem Vodiču. Kapla je bila zaradi preslabih kulturnih stikov s slovenskim ozemljem najbolj ponemčena vas na Kobanskem. Ni nam bilo do tega, da bi iskali krivce, saj vemo, da se je potujčevanje vršilo cela desetletja v šoli in cekvi, zato ni Čuda, če je narodna zavest v veliki meri zamrla, o državljanski zavesti pa je bilo težko go voriti, zlasti, ker je vas pripadla Jugoslaviji šele junija 1919. leta. Z zadoščenjem pa smo mogli ugotoviti, da so v tem obmejnem predelu tudi zavedni in zelo zaslužni narodni ljudje, ki so vredni občudovanja. Vzlic neštetim Stran 3. tili govorom. Nadaljevale so se nato dirke, o katerih bomo še poročali, kakor tudi o razstavi konj in goveje živine. Tako je naša ponosna Prlekija včeraj na jasen in nedvoumen način dokumentirala, da se smemo v vsakem oziru zanesti nanjo. Zato smo trdno prepričani, da bodo tudi prihodnje občinske volitve v ljutomerskem okraju prav tako triumf za JNS in njeno vsedržavno politiko, kakor je bil včeraj Prvi kmečki praznik na Cvenu, ki, kakor je naglasil g. minister Ivan Pucelj, nikakor ni bil zadnji. nem področju, ker le dobro izšolan obrtnik more klubovati v današnji konkurenčni borbi. G. Pihler je poudarjal, naj cenijo to, kar so se učili v šoli, se zahvalil banski upravi za prireditev tečaja in g. učitelju za požrtvovalnost, zadrugi pa, ki skrbi za izobrazbo svojih članov in tudi, ker uvideva današnji položaj obrtnika, da je tečaj podprla financielno in s tem pripomogla, da so tečajniki imeli manjše stroške. Povdarjal je tudi, da so tečajniki že med tečajem pričeli delati po sistemu in navodilih, ki so jih dobili v šoli in jim je izpadlo vse prav dobro in upa, da bodo v bodoče v ptujske krojače dobile zaupanje tudi tiste stranke, ki ga doslej niso imele. G. učrtelj je rekel, naj udeleženci ne pozabijo hvaležnosti tistim, ki so pripomogli, da se je tečaj vršil, n. pr.: Zadrugi in zborničnemu svetniku g. Senčarju, ter obljubil še nadaljnjo pomoč udeležencem. čez nekaj tednov bo pod istim vodstvom tudi tečaj za šivilje. Pripravljata! odbor za proslavo septembrskih dogodkov v Ptuju naznanja, da se bo vršil v nedeljo, 10 t. m. v ptujskem Narodnem domu slavnostni skupni obed. Zato prosi pripravljalni odbor vse podružnice CMD m vsa sokolska društva, da prijavijo najkasneje do 7. t m. točno število udeležencev za slavnostni obed. Cena za vsako osebo znaša 35 Din. — Odbor. Soklostao Sokol Maribor I. Redna telovadba za žensko deco bo ob ponedeljkih in četrtkih, in sicer za malo deco od 4—8 let od 14.—15. ure, za srednjo od 8—11 let od 15.—16. ure, za večjo od 11—14 let od 16.—17. ure. Prvi telovadni dan bo v ponedeljek, 11. t. m. Podnačelnica. Poslušen otrok. Mali Bogdan je nagajal in ni stnei za kazen niti ziniti med obedom. Preden so sedli h kosilu, ga je oče poslal še po pol litra vina v klet. Po kosita mu je rekel oče, da zopet lahko govori. — Hvala Bogu, je odgovoril Bogdan, da spet lahko govorim. Pipe pri sodo nisem mogel zapreti... oviram in težkočam (Kapla in Sv. Duh sta spadala pod okrajno glavarstvo Lipnica in pod graško škofijo!), se niso ustrašili izpovedati svojega narodnega prepričanja. V odseku Sv. Duh—Kapla so posebno znani trije vrii obmejni poborniki: Franc Vraber, posestnik (brat mariborskega stolnega kanonika), ki je še vsaj deloma mogel obdržati Kaplo pod slovenskim vplivom. Odlikovan je bil z redom sv. Save. Posestnik Jakob Gradišnik r Gradišču in posestnica Roza Uriaob v Sp. Kapli sta bila odlikovana z zlato kolajno za državljanske zasluge. Gospa Urlaubova — kapelska »Jean d’Arc« — gospodinji na ponosni kmetiji na hribčku pol ure pod Kaplo. Prijazno vabi obmejne potnike na okrepčilo v svojo gostoljubno hišo. Za časa državne razmejitve je bilo tukaj žarišče narodne zavesti; tu so se zbirali obmejni poborniki, delali načrte in od tukaj obveščali somišljenike o vseh dogodkih in ukrepih za čim boljši potek razmejitve. Razumljivo, da so nasprotniki pogosto napadali narodne temelje Urlaubove hiše, ki so pa ostali nerazrušljivi. Gospa je slej ko prej navdušena Jugoslovanka, kakršnih ne pozna mnogo niti naše zaledje! Povsem nepričakovano odkritje je bilo to za našo ekspedicijo, zastrmeli smo in gospej iskre no čestitali. Ob prvi priliki jo obiščemo spet, da nam pove kaj iz svojega boja za takrat še »nemško« Kaplo. (Konec jufeg • Marlf Skalen: 68 OCEANOPOLIS R o m m m o skrivnosti »Prepovedujem senatorju Tutalisu, da bi blatil mojo hčerko in mene. Vse kar je povedal, je nesramna izmišljotina. Senator si jo je izmislil zato, da bi zakril resnico, ki sem jo pravkar povedal. Gospodje senatorji, presodite sami in odgovorite!« Toda senatorji se niso genili. Obsedeli so na svojih mestih in nemo zrii v tla. »Govorite!« je zagrmel Semiš Ramis. Toda zopet se nihče ni odzval njegovemu pozivu »Vi molčite?« je dejal po kratkem molku predsednik z dosti bolj negotovim gla som. »Zakaj molčite? Zakaj ne odgovorite?« »Zato, ker vejo vsi, da je to, kar sem povedal, čista resnica!« je odgovoril senator Tutalis in s tem presekal grozečo tišino. »Vi to veste?« je vzkliknil predsednik. »Da, vemo,« so odgovorili po vrsti vsi senatorji. Tutalis je zmagoslavno dvignil glavo. »Vi to veste... Kako? Od kdaj?« je znova vprašal Semiš Ramis in se zdrznil. »Že davno, kakor vejo tudi mnogi drugi v Oceanopolisu,« je spregovoril naposled senator Beliš. »Ljubezen princese Intele človeška p r o » I ost l do doktorja Doljana že davno ni več skrivnost. O njej smo hoteli spregovoriti že na prejšnjih sejah, toda samo zaradi ob zlmosti in spoštovanja do vas, visoki gospod predsednik, smo to odlašali. Naša dolžnost je bila razčistiti vprašanje njune ljubezni, kajti po ustavi naše vladavine postane mož princese Intele vaš naslednik in vladar Oceanopolisa. Kako naj dovolimo, da bo postal to tujec, ki je samo naš ujetnik, tujec, ki ni naše krvi in našega rodu? Take nečitvenosti podmorsko ljudstvo nikoli ne bi moglo mirno dovoliti.« »Od kod veste to, da ljubi moja hčerka doktorja Doljana?« ga je prekinil pTed se d trik. »To vemo iz govoric, ki niso neosno-vane. Senator Tutalis in ministerialni tajnik Nubis sta princeso in doktorja sama zalotila v skriti utici Semisovega parka, ko sta se objemala in poljubljala ...« »Je to resnica, senator Tutalis?« je vprašal predsednik z ubitim glasom. »Je! Če ne verujete meni, pokličite tajnika Nubisa!« je odgovoril ponosno Tutalis. »Potem sva zamotana v to peklensko zadevo oba, vi in jaz,« je vzkliknil Semiš Ramis Tutalisu. »Sedaj je rešitev zadeve najina skupna stvar. Zato prepu- ščam vam, senatorji, do odločite, kaj naj ukrenemo...« »Predlagamo takojšnjo aretacijo doktorja Doljana!« .ie vzkliknil senator Beliš. »Dobro, primite ga!« je odločil predsednik. XLI. Dasi so bila odkritja, ki so s tako kruto resničnostjo segla v obe vodilni rodbini Oceanopolisa prej vredna sočuvstvo vanja kakor posmeha, so vendar pripravila rodbinam višjih neznansko veselje. Spričo dejstva, da sta v Doljanove ljubezenske zadeve zapleteni hčerki predsednika in notranjega ministra, so bile vse klepetulje tako zaposlene, da so to zaposlenost prenašale celo na one iz nižje družbe višjih. Škodoželjnost, ta najgrša lastnost človeška, se je pokazala ob tej priliki tudi pri visoko kulturnem potomstvu starih Atlantov v vsej svoji ostudni nagoti in povedala, da ostane človek v svojem najglobljem bistvu vedno samo človek, pa naj bo na zunaj najbolj popoln. Saj pa je bila ta afera tudi snov, kakršne podmorje že deset in desetletja ni doživelo. Med tem, ko so klepetulje strastno glodale vrženo in mastno kost, se je pa vlada na vse načine trudila, da bi spravila zadevo na pot, ki bi Čimprej privedla do rešitve in zabrisanja. Ker sta bila Semiš Ramis in Tutalis sama osebno prizadeta, sta morala po starem običaju prepustiti predsedstvo do rešitve zadeve najstarejšemu senatorju Belisu. Senator Beliš je takoj odredil, da se doktor Doljan prime in privede v predsedstvo. To se je 22®' dilo na tako diskreten način, da tega nihče ni opazil. _ »Gospod doktor,« je dejal senator d lis, ko je Doljan stal pred njim v Pf® 1 sednikovem kabinetu, »sami že veste, z®' kaj so vas privedli sem. Po pogovoru predsednikom Semisom Ramisom so * stvari tako zapletle, da je razrešitev nul' na, ker gre mimo drugega tudi za ostl°r ne interese vlade. Vi ste povedali pr®-' sedniku, da vas je zalezovala gospodiefl® Moraja, senator Tutalis pa je odkril pf®6’ sedniku, da ste ljubimec princese Intel® Povejte mi, kaj je resnica?« »Lahko bi tajil,« je odgovoril D0^ premagujoč notranje razburjenje, »to® orepričan sem, da mi to prav nič ne bi P0, magalo, in mirno tega tudi ne bi bilo Ju' naško. Gospod senator, res je oboje. 0°" spodična Moraja me je zasledovala in vse kar sem neprijetnega doživel v Oceau®! polisu, vse je bilo le njeno delo. Ljub« je nisem nikoli in je tudi sedaj ne ljubili Vse, kar sem storil, je bilo to, da setu se je izogibal in se branil njene IjubeZ* v katere iskrenost nikoli nisem veflej Kako prav sem imel, so mi potrdili gi, a prepričal sem se tudi sam. Pra.v.^ ko odkrito pa priznavam tudi, da liuD1If princeso Intelo. Ljubil sem jo že iakr® ’ ko se mi še sploh sanjalo ni. da bon* ® dnu Atlantskega oceana našel nani®s razvalin naselbino živih ljudi, potom®6 slavnih Atlantov. Njena podoba m' ‘ stopila prvič pred oči že v sanjah 6 ladji. Tudi ona me je poznala že takr®1, (Dalje prihodnjih /port vceralinle n&delie ASK Primorjc:SK Železničar 5:1 (1:1) Včeraj je edini slovenski zastopnik v nacionalni ligi, ASK Primorje, gostoval v Mariboru ter odigral na novem igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti prijateljsko tekmo proti domačemu SK Železničarju. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah : ' Primorje: Starc, Hassl, Bertoncelj I, Zemljak, Slamič, Boncelj, Slamberger, Makove, Bertoncelj II, Jež, Zemljič. Železničar; Jandl, Frangeš III, Wagner, Efferl, Frangeš I, Glavič, Ronjak, Pavlin, Pezdiček II, Konrad, Pezdiček I. Ljubljanski gostje, ki so nastopili v trenutno najmočnejši postavi, so napravili zelo simpatičen vtis ter so zmago — dasi je izražena nekoliko previsoko — popolnoma zaslužili. Moštvo je zaigralo z'znanjem, voljo in vztrajnostjo in pokazalo od svojih zadnjih nastopov v Mariboru velik napredek. Najmočnejši del ima v napadu, kjer je ves kvintet razmeroma dobro vigran, tehnično prav dober in v vseh pozicijah zelo nevaren. Krila so izredno hitra in so s svojim naglim prena- šanjem žoge ustvarjala marsikatero nevarno situacijo, če niso kar sama pošiljala žog naravnost v mrežo. Tudi krilska vrsta je v kritju — in pa ofenzivno sploh — prekašala domačo. V ožji obrambi se je posebno odlikoval Bertoncelj, doči.n vratar Starec ni pokazal nič posebnega. Pohvalno je treba še omeniti, da so bili gostje zelo disciplinirani in fair. Enajstorica SK Železničarja je včeraj spet pada iz ekstrema v ekstrem. Vsi njeni deli razen vratarja — so bili daleč pod običajno formo in so grešili sem in tja tako primitivno, da so napravljali vtis podrejenega nasprotnika. Najbolj klavrno je bilo naprezanje napadalne vrste, ki po odmoru sploh ni bila več upoštevanja vredna formacija. V prvem polčasu je napadalna vrsta pokazala nekaj odločnejših sunkov, po Pavlinovem častnem golu si je ustvaril napad še nekaj zrelih situacij, toda rnreža ni našla nobene žoge več. Krilska vrsta je imela spričo hitrega in dobro vigranega nasprotnikovega napada precej težavno nalogo, ki jo je za silo opravila; v splošnem se je preveč držala lastne polovice, tako, da je lastni napadalni kvintet, zlasti v drugi polovici, če- sto »visel« v zraku. Ožja obramba je storila svoje; končno je bil del bremena, ki je padel nanjo, vendar prevelik. Vratar Jandl je pokazal nekaj lepih parad, za najmanj dva gola pa nosi on odgovornost. Čudno je, da moštvo SK Železničarja kljub temu, da ima v svoji sredi najmanj polovico dobrih moči, ne more priti v formo, na katero bi se lahko zanesli. Igra je bila v prvem polčasu odprta ter so imeli Železničarji več od igre, v drugem polčasu pa so proti koncu vidno popustili. Sodil je g. Bergant. V predtekmi je rezerva SK Železničarja zmagala nad rezervo ISSK Maribora s kazenskem rezultatom 14:3 (4:1)! Sodil je g. Kopič. Popoldne se je na igrišču ISSK Maribora odigrala prijatelj, tekmo med ISSK Mariborom in SK Svobodo. Rezultat je bil: ISSK Maribor : SK Svoboda 7:0 (5:0). ISSK Maribor je bil v vsakem oziru boljši nasprotnik. Sodil je g. Vesnaver. Ostale nogometne tekme. Zagreb: Hajduk:Gradjanski 2:0 (2:0). Osijek: Concordia-.Slavija 4:3 (2:2). Sarajevo: Slavlja:Hašk 3:1 (1:0). Novi Sad: BSK:Vojvodina 2:1 (2:0)- . Beograd: Jugoslavija:BASK 2:0 Ljubljana; Ilirija:Austria (Celovec) (L0). Čakovec: Medmestna tekma Čakov®6, Varaždin 2:1 (1:0). . > Split: SK Split:Tri zvezde (Ap 4:0 (2:0). Kvalifikacijska tekma za vst°P v nacionalno ligo. Gradec: Sportklub:GAK 4:0 (2:0), D®* koah:Sturm 3:2 (2:2). Milan: Ambrosiana:Avstria 2:1 (2:0)* LAHKA ATLETIKA. SSK Maraton premagal SK Železničari8, V tekmovanju za prvenstvo marih®?* skih klubov je bi! v soboto in v nedeh prvi dvomatch, in sicer sta pomirila sv£ je sile SSK Maraton in SK Železn. Te * movanja so bila v soboto popoldne ® Livadi ter deloma na prostoru ISSK ribora, v nedeljo dopoldne pa na M®1"1' borskem otoku. Dvoboj se je konč3* . zmago SSK Maratona, ki je doseš6 15.634.385 točk, dočim si je SK Žele^v' čar priboril 15.222.63 točk. Organiz2 ^ je bila v splošnem zelo dobra. Dosež®®. rezultate bomo objavili v jutrišnji štev* ki. T Mali o Rasno VSAKOVRSTNE CVETLICE v lončkih kakor tudi šopke in vence dobite v novootvorieni cvetličarni A. Požar. Gosposka ulica 36 (palača banovinske hranilnice). 3300 DOBRO MLEKO s dostavlja na dom po 2-r-‘in. Naslov v upravi »Večer-ika«. 3296 MARTIN SAFRAN. sobo-črkoslikar. pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ulica 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter iih izvršuje dobro in poceni. 2925 Prodam NOVA. ZIDANA HIŠA na prodaj. Pobrežje, Stanko-Vrazova ulica 13. Vzamem polovico s hranilno knjižico. 3295 KNJIGA »HISTORUA NAŠIH RATOVA« s Slikani, geografskimi kartami, z opisom vseh strahot vojne od leta 1912 do 1918. ceneno na prodaj. Naslov v upravo »Večomlka« pod »Dobro ohranjena«. 3217 MODERN LESTENEC s tremi žarnicami poceni na prodaj. Naslov v upravi »Vc-černika«. 6008 ŽELEZEN ŠTEDILNIK, dobro ohranjen kupim takoj. Naslov v upravi »Večernika«. 6009 Sobo odda ODDAM MALO OPREMLJENO SOBO. čisto, z vso oskrbo, dvema gospodoma ali dijakoma. Pristaniška ul. 2. zraven Vodnikovega trga. 3299 SOBO. parketirano, s posebnim vhodom oddam dvema osebama z vso oskrbo. Ogleda se od 11. do 13. ure v Sodni ulici 30. II., Oset. 3291 DVE LEPO OPREMLJENI SOBI. vsaka z eno ali dvema posteljama, oddam. Vprašati v trgovini. Maistrova ulica 17. 3303 BOLJŠEGA SOSTANOVALCA sprejmem. Jenkova ul. 5. vrata 2. 3275 OPREMLJENO SOBO z dobro domačo hrano oddam. Ruška cesta 29, I. 3238 OPREMLJENO SOBICO z uporabo kopalnice oddam. Palača Pokojninskega zavoda Verstovškova ul. 4/1. des-6011 no. DiiaSko stanovanie DVE DIJAKINJI sprejme akad. rodbina v dobro oskrbo. Klavir, nemščina. Sodna ul. 14, I.. vrata 6. 3298 DIJAKA(INJO) nižjih razredov sprejme učiteljska družina na stanovanie in hrano. Naslov v upravi lista. 3154 DVA ALI TRI DIJAKE in eno gospodično, sprelmem v prostorne sobe. Tattenbach ova ulica 16. vrata 19. 3183 DVA DIJAKA sprejme na stanovanje in hra no uradniška družina Soba solnčna. Klavir na razpolago Naslov v Upravi. 3140 DIJAKINJO sprejmem kot sostanovalko k dijakinji viš. realn. gimnazije Krčevina, Strma ulica 3, pri Tomšičevem drevoredu. 3274 DIJAKA sprejmem na zdravo stanovanje. Vprašati pri mizarstvu pod »Veliko kavarno« 3235 SPREJMEM DIJAKA ali upokojenca na stanovanje in hrano. Koroška cesta 74. pritličje levo. 3276 DVE DIJAKINJI sprejmem v vso oskrbo. Cvetlična ulica 21. I.. vrata 3. 3283 Oglašultel Stanovanie DVOSOBNO STANOVANJE v vili, krasno, kopalnica, vrt itd., oddam s 1. oktobrom Natančneje se izve v geome-terski pisarni. Aleksandrova cesta 19. 3294 STANOVANJE. dvosobno in kuhinjo, odda Davorin Tombak. Maribor, Zrinjskega trg 6. 3302 Pouk KLAVIRSKI POUK f. po novi metodi daje ko®5 v, vatoristinja. Iuformaclie.,-n upravi lista. ‘ Šolske potrebščine za vse vrste šol in šolske potrebščine dobite najceneje v knjigarni in papirnici Tiskovne zadruqe, Maribor Aleksandrova cesta 13. Izdaja konzorc;\ »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ RF.HAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru ' '