Prexxo— Cena C 0.60
V Ljubljani 2. decembra 1942-XXI
Slev. 49
Kuho poreče Miklavž
Ali ste pridni? Ali ste zdravi? Dobri med sabo, hot bratci so pravi?
drejo vam v glavice rse učenosti? Itastete Bogu in svetu v modrosti?
rMo hiiteS svoj značaj^
Odpoveduj sc!
Čudovite stvari beremo iz življenja puščav-nikov, ki so se v puščavski samoti urili v odpovedi. Kakor bi bili s kladivom odpovedi po jamah svoje volje odkrivali čisto zlato! Bili so pravi junaki, ko se je bilo treba odpovedati čemu prijetnemu.
0 puščavniku Makariju beremo tole: Prebival je v puščavski votlini. V njegovi soseščini so prebivali tudi drugi puščavniki, vendar so se le malo med seboj videli, ker so vedno molili, premišljevali in trdo delali.
Nekega dne nekdo potrka na vrata njegove samotne skalne celice.
»Kaj želiš, človek božji?« pobara Makarij obiskovalca.
»Prinašam ti, predragi oče,« spregovori zunaj kmet iz okolice, »tale lepi in sladki grozdi Le poglej ga, kako krasen je. Naj ti dobro tekne in razveseli tvojo dušo k
Makarij se resnično razveseli lega lepega da-Tu ter dobrega kmeta za njegovo dobro delo blagoslovi. Ko pa jo Makarij začel sladki dar gledati, mu je prišla tale misel: »Tainle v soseščini prebiva star puščavnik, ki bi bil takega okrepčila mnogo bolj potreben kakor jaz.« Pri tisti priči vzame grozd ter ga nese v sosednjo votlino, kjer. ga ponudi sivolasemu starčku. Ta z veseljem sprejme darovani trtni sad in močno ga zamika, da bi ga pokusil. Pa že se prime za čelo ter, pravi: »Kako bi tale sladki sad pokrepčal ubogega brala Nazarlja, ki je tako bolan.> Rečeno, storjeno! Brž pohiti k Nazarijevi votlini, kjer ponudi lepi grozd bolnemu puščavniku Nazariju. ,Tudi tega je zamikal sladki dar, pa se je bril premagal ter dejal: »Nak, ne bom ga jedel! Zve« ličar je na križu pil grenki žolč, jaz pa hočem biti njegov učenec.« In poslal je grozd naprej drugemu. in tako je tisti grozd potoval od celice do celice, dokler ga na večer tistega dne pobožen puščavnik ne prinese nazaj Makariju.
Ta zgodba dokazuje, kako močni so bili ti tihi možje v svoji odpovedi.
Zdaj pa porečeš: »Saj meni tega ni treba, ker vsi vendarle ne moremo biti puščavniki, smo pa vendarle lahko dobri ljudje in kristjani.« Saj imaš kar prav, da nismo vsi za puščavnike. Takole premagovanje tudi ni namen našega življenja, kakor je na primer pri indijskih lukirjih. Kristjanu je premagovanje samega sebe zgolj sredstvo za dosego česa lepšega. S premagovanjem hoče kristjan v sebi ukrotili tisto zver, ki se imenuje telesnost, ki nas vleče k grohu in nas dela živali podobne. Telesnost je treba krotili, da se duh sprosti za svoj vzvišeni namen. Marsikaj lahko brez. greha storiš, kar ugaja tvojim čutom. Vendar je prav, če se eni ali drugi prijetni stvari prostovoljno odpoveš, da si s tem tako okrepiš svojo voljo, da so bo lahko ustavljala slabim mikom.
Mislec je nekoč zapisal tele važne besede, ki veljajo vsakemu mlademu človeku in vsakemu vzgojitelju: »Marsikdo, ki je slar 27 ali 30 let, se zato tako uspešno ustavlja vabam kake podlo ženske, ker tiči v njem močna volja, ki si jo je liil okrepil morebiti še kot 0 letni deček, ko se je nekega dne prostovoljno odpovedal kaki sladkariji.«
MarslkSdo, ki nosi ležavno breme,_ druge vzgajati, si vsak dan prostovoljno naloži kako tako premagovanje samega sebe. Zakaj tako? Zalo, da ne Izgubi moči nad listiml, ki jih lioco privesti do česa višjega. Taka odpoved dušo najbolj blaži, ki se nam najtežja zdi.

Vojni dogodki preteklega tedna
Preskrbovanje italijanskih čet z vodo v afriški puščavi.
KRATKE
V	Novi Zelandiji so poklicali pod orožje vse moške med 41. in 51. letom.
V	dveh in pol letih sc je štirikrat otelila in vrgla 13 telet krava nekega kmeta v nemškem okrožju Borken.
Dne 12. novembra je minulo 200 let, odkar je umrl nemški mediciiiec Hoffmann, izuajdilelj znanih jliolfmannovih kapljic«.
Bivši avstrijski zunanji minister grol Ilerrli-told je te dni umrl na gradu Sobron pri Uu-dimpešti,
Nad 60.000 oseh se je udelžilo slovesne otvoritve podmorske galerije med japonskima mestoma Shimonoseki in Moji
36.000 ha zemlje bodo prihodnjo leto v Romuniji zasejali s tobakom.
2(MI0 ton masla ho izvozila Danska do konca t. I. na Finsko.
V	Berlinu so te dni ustanovili Zvezo evroji-skih društev za avtorske pravice.
Večjo količino premoga je prodala Romunija v Švico.
Za 250 milijonov Ks kmetijskih strojev je naročila Slovaška v Nemčiji.
Uporaba kalija v Španiji je narasla od IS tisoč ton v letu l!)3!MO na 48.000 ton v letu 1941-1942.
Ker jc odpadel dovoz čaja iz Nizozemske Indije in Birme, bodo morali v Severni Ameriki zmanjšali potrošnjo čaja za 3T> odstotkov.
Močno Ihi omejila porabo električnega toka turška vlada.
Cele pokrajine je opustošil siloiit vihar na španskem otoku Majorki
Prodajo kave na drobno je prepovedala ameriška vlada.
Velika poplava v hraziljski pokrajini Minas Gerars je povzročila ogromno škodo; 18 ljudi jo utonilo.
44.5(10 delavcev se jc smrtno ponesrečilo, okrog 3 milijone pa je bilo ranjenih od decembra 1941 dalje v Ameriki.
43,149.807 mark no zbrali v Berlinu za zimsko jjoiuoč pri_ tretji nedeljski zbirki.
S 1. januarjem 1913 preneha splošni moratorij, ki je bil proglašen v Španiji, uveden zaradi državljanske vojne.
Šele 500 čehelnih pikov lahko umori močnega, na srcu zdravega moža.
z vsesa sveta
Potopljena angleška trgovska ladja, ki jo je potopila italijanska podmornica.
Pradavnega orjaka so našli
Okostje pradavnega orjaka so našli nedavno v nemški občini Mistersingu pri Gaui. Mož je moral biti resničen velikan, zakaj visok je bil kar 2.20 m. Kosti jo imel izredno močne. Po legi, v kateri so našli okostje, sklepajo raziskovalci, da je orjak živel pred 5000 leti.
Najboljša nemška krava
Najboljšo nemško kravo Ima vsekakor neki kmet v alpskem predgorju, zakaj dosegel je v svojem hlevu letno povprečje 5580 kg mleka in 212 kg masla od vsake krave. To pomeni, da je odpadlo dnevno na vsako kravo 13 kg mleka. Najboljša krava v hlevu tega kmeta je dala v enem letu 8755 kj, mleka in 300 kg masla.
Angleško-ameriško brodovje v afriških vodah pod udarci osnega letalstva
Težišče bojev v severni Afriki se je zdaj premaknilo v Tunis in Alžir, kjer osno letalstvo vsak dan potaplja angleške in ameriške ladje. Naj slede vojna poročila o teh dogodkih:
Vojno poročilo šl. 910 od 21. novembra na-glaša, da je v Cirenajki bilo zgolj delovanje prednjih oddelkov, da so osne čele izpraznile Beugazi ter da so se spopadi ogledniškili oddelkov ob tu-niško-alžirski meji končali v prid osnih čet. Nalo pa poroča, da so italijanske in nemške letalske sile napadle v francoski severni Afriki sovražna letališča, pristanišča in ladje. Na tleh je bilo uničenih 10 sovražnih letal, en parnik potopljen, več parnikov pa poškodovanih. — To noč so angleška lelala najiadla mesto Torino ter na stanovanjske mestne dele zmetala mnogo razdiralnih in zaži-galnili bomb. Škoda je znatna, med prebivalstvom je 29 mrtvih in 120 ranjenih.
Vojno poročilo št. 912 od 23. novembra izjavlja. da so bili sovražni sunki pri Agedabiji v Cirenajki odbiti iu da je sovražnik izgubil pri tem več oklepnikov. — Italijanski bombniki so najiadli v Alžiru več sovražnih parnikov ter enega polo|iili. več drugih pa poškodovali. — Nato so italijanska torpedna lelala v istem pristanišču polopila dva sovražna parnika. — Tudi nemško letalstvo je v lukah severne francoske Afrike zažgalo več sovražnih ladij. — Italijanske letalske skupine so v Sredozemskem morju torpedirale 1 trgovsko ii) eno vojno ladjo.
Vojno poročilo šl. 913 pravi, da je na cire-najškem in brniškem bojišču bilo nekaj ogled-niških spopadov, da pa so nemška letala v alžirskih vodah poškodovala 5 parnikov, med kate-terirni ie bil tudi en rušilec. V Sredozemlju je bilo zbilih 8 sovražnh letal. — Italijanska vojna enota je v Sredozemlju polopila sovražno podmornico.
Voino poročilo št. 914 od 25. novembra sporoča, da je v Cirenajki bilo slabo vreme, zaradi česar ni bilo posebnih bojev, pač pa so delovali topovi v Tunisu. V alžirskih vodah so italijanska lelala napadla sovražne ladje in polopila tri sovražne ladje, med katerimi je ena bila 20.000 tonski parnik. — Italijanska podmornica je vdrla v pristanišče Bougie ter s torpedi potopila en sovražni rušilec. Druga podmornica pa je torpedirala in polopila velik parnik.
Vojno poročilo šl. 915 od 26. novembra pravi, da je prejšnji dan v Cirenajki, zlasti pa v Tunisu bilo bolj živahno bojevanje. Prijetih je bilo nekaj ujetnikov. Pač pa so brez ozira na vreme italijanska in nemška letala napadala sovražne kolone. Pri tej priliki je bilo zbilih 7 sovržnih letal.
Vojno poročilo št. 916 od 27. novembra nagla-ša. da so na bojišču v Cirenajki bili odbiti vsi sov.................r nrnv tako ie bil ugodno končati
manjši ogledniški sjiopad v Tunisu. — Letala so bombardirala sovražne oddelke. Angleško letalstvo je tega dne izgubilo 5 letal.
Italijansko vojno poročilo šl. 917 od 28. novembra poroča, da so včeraj italijanske oborožene sile skupaj z nemškimi zasedle francosko obmorsko trdnjavo Toulon. — Nemško vojno poročilo, ki poroča isto dejstvo še pravi, da je bil del francoskega brodovja v tej vojni luki potopljen.
Nemško vojno poročilo od 21. novembra pravi, da je sovražnik pri Stalingradu in v Kalmiški stepi prešel z močnimi oddelki v napad, da pa je bil pri tem uničen en motorizirani sovražni oddelek. Hudi boji so ludi ob Donu ,kjer je bil uničen sovražni konjeniški polk, ki se mu je posrečil vdor. — Ob reki Terek na Kavkazu je sovražnik skušal napasti, pa je bil odbit.
Nemško vojno poročilo od 23. novembra pravi. da se nemške in romunske čele južno od Stalingrada in ob dolenjem Donu še naprej uspešno branijo.
Nemško vojno poročilo od 24. novembra naglasa, da je na Kavkazu slabo vreme in zaradi tega ni posebnih bojev tam, da pa so sovražniki pri Stalingradu in ob Donu ob brezobzirni rabi ljudi vdrli v nemške obrambne postojanke, da pa so nemški ukrepi že v teku.
Vojno poročilo od 25. novembra pravi, da tudi prejšnji dan na Kavkazu ni bilo posebnih bojev, da pa so v Kalmtiški stepi nemške in romunske čeie vdrle globoko v sovražne poMoianke ter uničile lani mnogo vojnega blaga. Pri Stalingradu in ob dolenjem Donu je sovražnik še naprej napadel 7. močnimi silami. Sovjetske sile so imele velikanske izgube.
Voino poročilo 26. novembra naglaša. da so med Voleo in Donom bili hudi oklepni boji. kier je sovražnik imel velike izgube. Tudi pri Slalin-gradu so bili odbili vsi napadi. — Dne 25. novembra je sovražnik napadel južno od mesta Ka-linina in jugovzhodno od mesla Toropec, vendar so bili njecovi vdori s protisnnki izjalovljeni.
Dne 27. novembra oblavlja nemško posebno voino poročilo, da so nemške podmornice v Ledenem moriti vse do vhoda v Indijski ocenil potopile 19 sovražnih ladij, s čemer je bil občutno prizadet dovoz za severno sovjetsko vojsko
Dober pridelek pomaranč v Italiji
V Italiji so prišle pred kratkem na trg prve letošnje pomaranče. Ker je bila letina 1941-42 izredno obilna, so splošno računali, da bo leloš-njo manjša. Vendar se je izkazalo, da je letina pomaranč tudi lelos prav znatna. Le' pridelek limon in mandarin bo najbrž nekoliko zaostajal za lanskim.
Pet šentjernejskih mučencev
Na praznik Vseh svetnikov smo imeli v St. Jerneju izredno slovesnost. Pokopali smo trupla petih naših mučencev: g. kaj>lana Vinkota Kastelica, družinskega očeta Pihneta Jerneja in treh fantov: Luzarja Jožeta, Guitina Janeza in Krhina Antona. Ni slučaj, da nam jo Bog dopustil, da smo prav na ta dan mogli izkopati v gozdu njihova trupla, jih dostojno pokopati, da smo se še bolj živo spoin-iiili, kje so njihove duše. Pri Bogu so, že ga gledajo iz obličja v obličje. £e v življenju so vanj dieomahljivo verovali, neomajno vanj zaupali in ga ljubili nad vse. Volja Najvišjega jim je bila nad vse. Kajši so šli v smrt kot bi podpirali brezboštvo. f'e je bilo v njihovem življenju kaj graje vrednega, je bilo zbrisano z. njihovih duš, ko so trpeli zaradi svoje vere.
Kaplan Kastelic Vinko
Krliin Anton
Truplo g. kaplana je ležalo v Gaju pri Vodenicah. Njega so komunisti ustrelili 30. junija, potem ko so ga tri dni zasliševali iu mučili. On je šel prostovoljno v smrt, saj je dobro vedel, kaj ga čaka, pa ni bolel ostali doma. Bogu je ponudil svoje življenje v zameno za življenje drugih. Ni so bal trpljenja in ni mislil nase. Mislil je le, kako bi druge rešil, ki jih je z vso spoštljivostjo vzljubil. Itog je tiii njihove daritve vesel in jo je 6prejel.
I.iizar Jože
(iuštiii Janez
Trupla fantov so bila v Gaju pod Ržiščem. Lazarjev Jože je ležal v svojem grobu, Guitinov Janez in Krhinov Tone pa skupaj. Jožo je ležal na zobeh, skoraj brez vse obleke. Njega so zasliševali iu pretepali en teden, 3. julija pa ustrelili ob devetih. Guštinov Janez jo ležal v drugem grobu spodaj, na njem pa Krhinov Tone. Janez je imel še roke zvezane na hrbtu manjkali so mu SI i rje zobje v zgornji čeljusti. Njega so imeli na zasliševanju celili deset dni iu ga strahovito pretepali. Iz, ust mu je dišalo še, ko je bil pri življenju, tako so ga pretepali. Pretepal ga je partizan Cukajne az Mihovega. Največ jo moral prestati pač zato, ker ■je bil član Katoliške akcije in je bil pozimi na daljšem tečaju. Silno jih je zanimalo, kakšne tajnosti so bile na tečaju. Tudi Krhinov Tone je imel na sebi znake mučenja. Zobje so bili potisnjeni nazaj na jezik. Njega so zasliševali dva dni, ustrelili pa tudi 3. julija ob devetih dopoldne. Vsi trije fantje so padli ravno na prvi petek. Lepšega daru v naši fari Bog ni mogel najti. Oni so sprava za naše grehe.
Kdo je izdajalec? To je »Osvobodilna Fronta«, ki je pahnila slovenski narod v najstrašnejšo nesrečo.
Prhne Jernej je bil
ustreljen 28. ali 29. avgusta v Gaju nad Ple-terjem. Slekel in ustrelil ga je partizan iz Apnenika. Na zasliševanju so ga imeli že v mesecu juliju en teden. Tedaj so ga izpustili. Kljub opominom, naj se umakne, ni hotel tega storiti. Bil je zaveden katoliški mož. Pridno je delal na svoji kmetiji v Maharov-cu, na Boga se je zanašal pri vseh svojih delih, zalo ga je tudi Bog smatral za vrednega, da ga je sprejel k sebi kot mučenca.
Na praznik Vseh svetnikov so bila prepeljana njihova trupla na šontjernejsko pokopališče. Po končanih popoldanskih pobožnostih v cerkvi se je vršil pogreb ob ogromni udeležbi faranov. Naj počivajo v miru njihove duše, starše iu sorodnike naj tolaži Bog!
Cort — Pirkovič France, ki je g. kaplana in vse tri fante obsodil na smrt in sodeloval pri obsodbi Prbnela, je mislil, da ho s tem zatrl v kali vsak odpor proti komunizmu. Danes lahko spozna, da je to njegovo zločinsko dejanje rodilo ravno nasproten učinek. Ljudje so odprli oči. »Kam bomo prišli, če bodo take pobijali?« si je vsak mislil, reči pa ni smel. Saj komunisti niti niso pustili, da hi domači žalovali za pobitimi.
Nam vsem in še bodočim rodovom naj bodo te in še druge nedolžne žrtve dokaz, kakšno svobodo prinaša komunizem, ki se je hotel med nas vtihotapiti pod lepim imenom »osvobodilna fronta«.
Partizanski poboji in ropanje v stopiški občini
Dne 15. julija je pridrvelo v naše vasi okrog 400 partizanov, ki so takoj začeli s svojimi zlo-činstvi. Iz Gaberja, kjer je bila komunistična komanda, je neprestano prihajala pošta, da je treba pobiti vsaj 50 odstotkov stopiških fantov. Potem lio fara očiščena in partizanske pridige bodo imele zaželjeni uspeli. Pa tudi grožnje niso nič pomagale, saj so le trije moški, ki so sicer v fari rojeni, pa niso že leta in lela živeli doma, odšli v lioslo. Bila sla to dva čevljarska pomočnika — Dragan Alojzij in šalohar Leopold ter delomrž-než in klatež Bartol Franc. Prva dva sta šla v hoslo obenem s svojima mojstroma, prvi v Metliki, drugi v Toplicah. Bartol pa se je partizanom pridružil nekje v Beli Krajini.
čiščenjo je bilo zelo krvavo, saj v nekaj tednih partizani pobili 20 ljudi, ki so jim bili na poti.
Ubiti so bili:
Štular Jože, delavec, Dolž, ubit v začetku julija nekje pri Gaberju.
Brulc Franc, posestnik in župan občine Šinfc hel-Stopiče, iz Hrušice št. 11, je bil odpeljan da« 12. julija in do smrti mučen 15. julija.
Brulc Jože, županov sin, Hrušica 11, star 16 let, vzoren fant, umorjen 15. julija, češ da je sinv patiziral z belimi.
Ovniček Franc, posestnik, Zajčj ivrh 4, urnop. jen 15. julija nekje pri Malem Orehku, češ da s« je v njegovi hiši preoblekel neki kaplan, ki ji šel k belim.
Kastrevc Alojzij, posestnik, Hrušica 4, zave« den Slovenec in poštenjak, oče 0 otrok. Odpeljan 12. julija umorjen 18. julija pri gaberskem vod® vodu v Gaberju.
Turk Matija, posestnik, oče dveh otrok, do> ber Slovenec in dober katoličan, odpeljan 17. ji* lija v Gaberje, ubit 18. julija.
Vidmar Anton, pos. sin, Št. Jošt 15, ter nje« gov brat Alojzij, oba iz ugledne krščanske dru< žine. Umorjena sta bila nekje v Podljubnu, za dan se ne ve.
Ravnih Jože iz Malega Orehka 2, odpeljan 20. julija in nato umorjen, zelo dober fant.
Bele Anton, Vrhi 7, zelo dober fant, odpeljan in umorjen v juliju, češ da je bil pri belili.
Šalohar Jože, Vrhe 7, zgleden iu požrtvova« len fant in poštenjak.
Ravnih Anton, šoler, Vel. Oreliek 22.
Ravnih Anton, Vel. Oreliek 19, umorjen, ker je bil partizanom naznanjen, češ da ima puško in je ni hotel izročiti.
Zevnik Janez, Dolž G6, umorjen, ker je hotel pobegniti od partizanov, ki so ga odpeljali.
Kastrevc Marija, Hrušica 10, 20 let.
Ovniček Frančiška, Pangrčgrm 7, 27 let. Obe dekleti sla bili pošteni in neustrašeni ter zavedni Slovenki. Odpeljani 29. avgusta ter po euein tednu mučenja umorjeni.
Goloba Janeza, Hrušica 29, ki je oblastem naznanil Kaviarja, so zaradi tega prijeli partizani in ga obsodili na smrt.
Zelingar Janez, t)olž 17, je bil obsojen na smrt, pa je izpred lastnega groba ušel partizanom in smrti.
Vse te žrtve so bile sojene v gaberski šoli. Tam nekje počivajo v grobovih ki se pa za vsa ločno ne ve. Ljudje pa pripovedujejo, da se nahaja v okolici Gaberja vse polno grobov. Vseh, pravijo', da bo do 200. Saj so tja vlačili nedolžna žrtve iz cele okolice. Precej grobov je tudi v okolici Žago na Gorjancih. Na samo zaslišanje so jih v Gaberje vlekli zelo veliko: predvsem vse moža in fante, ki so bili pri Katoliški akciji. Tako so n. pr. k zaslišanju vlekli Kovačiča Aniona s Hriba št. 5. Odpeljali so ga takrat kot župana in so ga ludi skupaj z njim vlačili okrog. Končno so ga ludi skupaj z njim vlačili okrog. Imeli so ga da-
Trupli f župana Brulca in njegovega sina, potem ko so ju z drugimi žrtvami vred izkopali
in položili v krste.
lje Jasa privezanega na drevesu. Končno so ga spustili na pritisk ljudstva in pa ker ga jo neki partizan, ki ga je stražil, naučil, kako naj se zagovarja. Tudi Kovačičeva hiša je pred njimi veliko trpela. 0'osjiodarja so večkrat iskali. Pokradli so mu veliko moke iz mlina. Ko je bil gospodar od zgoraj omenjengea fanta v bolnišnici, so ga partizani celo tam boleli zastrupiti.
Najhuje je pred partizani trpela vas llrušica. Konec avgusta so partizani vso vas popolnoma iz-ropali. Le nekaj škode naj naštejemo:
Kovačiču Marku, št. 1, so odpeljali 70 kg težko svinjo:
Francu Kastrevcu, št. 2, dva vola, 300 lir, 100 kg pšeuice, tri obleke, suknjo iu površnik, srebrno uro;
Jeraliču Francu, št. 3: 8 glav živine, 5 srebrnih žepnih ur, 2 voza, vso obleko, vse perilo, 300 kg pšenice, vso mast, boljšo kuhinjsko posodo — ostalo jim je le to, kar so imeli na sebi;
Kastrevcu Alojziju, ki so ga umorili, so izro-pali vse: 1 vola, telico, 2 svinji, voz z vso opremo in vse gospodarsko orodje;
Brulcu Francu, št. 7: vole z vozom, kravo in enega prešiča;
Kastrevcu Francu, št. 8: 2 kiavi, 1 telico, svinje, 2 kozlička, 100 kg pšenice, moko, kuhinjsko posodo in rjuhe s postelj;
Brulr Neži, št. 10: voli, telico, 3 prešiče, 30 kokoši, 500 kg pšenice, posleljno opravo, vse moške obleke, rjuhe, žensko perilo, kuhinjsko posodo, voz, gospodarsko orodje, 3 žepne ure, prstane, knjige;
Brulcu Francu, umorjenemu županu, št. 11: par konj, 4 glave živine, 4 svinje, 2 voza, vse žilo, vso kuhinjsko posodo, vso obleko, vse gospodarsko orodje. Itazrušili so tudi zidanico še prej, preden so umorili očeta iu sina. Ostali so le zidovi.
Klemeučiču Alojziju, št. 13: par volov, par juncev. kravo, telico, 2 svinji, vse gospodarsko in gospodinjsko orodje, vso moško in žensko obleko, moko, mast ter 4500 lir denarja. Pretepali in davili so tudi gospodarjevo sestro, pa so končno le spustili.
Kastrevcu Jožetu, št. 16: par volov, telico, ovce, šivalni stroj, 50 kg moke, nekaj ženske obleke;
Klemenčiču Francu, št. 18: 2 vola, voz z vprego, 75 kg pšenice, 100 kg ležkega prešiča;
Jožetu Srebrnjaku, št. 23: 1 prešiča in rjuhe;
Golobiču Anionu, št. 29: kravo in sode;
Bohte Alojziju, št. 37: kravcf, 2 telici, 75 kg pšenice, 25 kg ječmena, kokoši, zajce, obleko, rjuhe, odeje, čevlje, moko, mast, posodo.
Pri županu Brulcu so izropali vse lakoj po njegovem umoru. Ostali so le zidovi. Pri vseh drugih pa so izropali 29. avgusta v noči od sobote na nedeljo. Vse ljudi iz vasi, razen nekaterih, ki so ušli, so zaprli v cerkvico, jo zastražili in nato nemoteno vršili svoj posel. V cerkvi so bili do zgodnjega julra. Pozneje se jc ugotovilo, da so vso to živino in precej obleke razdelili v Gaberju in v Suhodolu. Iz tega dejstva bi se dalo sklepati, odkod so bili ti partizani doma. Vse pa se je izvršilo po navdihu zaščitnika iz Hrušicc, Jožeta Rukšeta.
škoda po drugih vaseh: po krivdi partizanov je bil požgan kozolec in skedenj Janezu Bačarju z Vrhov št. 4 ter kozolec Jožeta Baniča z Vrhov št. 21.
V Dolžu so do golega izropali hišo Janeza Zeli nga rja.
Na Zajčjem vrhu so pos. Ovničku, št. 4, pobrali vso obleko, 1 vola in vsa živila, škode ima nad 30.000 lir.
Na Vrheli so pri Beletu uropali 140 kg težko svinjo. — Pa tudi po drugih vaseh so ropali: pobicali obleko, živež in denar.
Ni tedaj čudno, če so naši ljudje kmalu — takoj po prvih umorih in ropih — spoznali, kakšna je osvoboditev, ki jim jo komunizem prinaša. Zato so se komunistom odločno uprli. Iz vasi: Veliki liki Cerovec. Vrhe, Dol ž, Pangerčgrm, Sela, Zajčii vrh, Mali Orehek, Vel. Orehek, llrušica. Hrib so sploh vsi prebivalci zbežali v Slopiče in okoliške vasi. Najmanj 14 dni so bile vse te vasi popolnoma prazne. Skoraj vsi moSki pa so se prijavili v legijo smrti. In res: ko je legija smrti pričela nastopati, je partizanstvo kaj kmalu razpadlo.
^a A A A A A
14
Komunizem je po svojem bistva brezbožen in proti svaki veri. Če Osvobodilna Fronta in njeni prijatelji govore drugače je to hinavska laž ali ^ zaslepljenost.
I
MASI VELIKI MOŽJE
Maks Pleleršnih
Med naše velike može moramo šleti tudi Maksa Pleteršnika, čigar 20 letnico smrti bomo praznovali prihodnje leto.
Maks Pleteršnik se je rodil 1. 1840. v Pišecah na vzhodnem Štajerskem. Gimnazijo je obiskoval v Celju, nato pa na Dunaju poslušal latinščino, grščino in slovanske jezike in postal profesor teh jezikov najprej v Mariboru, potem v Celju, Go-riziji, Triesleju in končno v Ljubljani od 1871 do 1900, ko je slopil v zasluženi pokoj, ki ga je užival 1111 svojem rojstnem domu. Tamkaj je živel kot globoko veren mož in je bil s svojo darežlji-vostjo znan daleč naokrog. Umrl je v Pišecah leta 1923., polem ko si je pridobil izredno veliko zaslug za slovensko jezikoslovje in kulturo sploh. Ob desetletnici njegove smrti so I. 1933. odkrili v njegovem rojstnem kraju spominsko ploščo velikemu možu Pleteršniku. da smo se lako oddolžili spominu velikega sinu naše slovenske zemlje.
Pleteršnik je bil naš veliki znanstvenik, jezikoslovec in pisatelj. Oglasil se ie najprej v svojem 28. letu starosti v znanem Janežičevem Slovenskem Glasniku leta 1668. s črtico o znanem ruskem pesniku basni Krjlovu. Pozneje je sodeloval tudi v Stritarjevem Zvonu na Dunaju, v Pajk-Terstcnja-kovi Zori, ki je izhajala od 1872 do 1878. Sam pa je urejeval uekaj let Letopis Malice Slovenske iu vanj napisal večje število znanstvenih in jezikoslovnih razprav.
Veliko, naravnost življenjsko delo Maksa Pleteršnika pa je njegov slovcnsko-nemškl slovar v dveh delih iz let 1894-1895. Ta slovar je bil plod dolgoletnega dela ne samo Pleteršnikovega, marveč že mnogih drugih jezikoslovcev pred njiin. Prav za prav je v vsem trajalo nad sto let, preden smo dobili zaključeno tisto delo, ki so ga začeli že naši prvi preroditelji Kumerdej, Zois, Kopitar in drugi. V sredini prejšnjega stoletja pa se je zavzel za izdajo knezoškof ljubljanski Anton Alojzij Wolf in njegov naslednik Pogačar. Ob tem slovarju je delal tudi veliki Levstik, pa je holel napraviti strogo znanstven slovar. A to ni bilo po volji založniku; tako 6e je zgodilo, da so na ško-fijstvu zaupali delo 1.1883. Maksu Pleteršniku, da je sestavil slovensko-nemški del, nemško-sloven-skega smo dobili že pred njim (1800). Pleteršnik se je z veliko vnemo lotil zaupanega mu dela in njegov trud je rodil uspeh že po dvanajstih letih.
Slovar je znan pod imenom i Pleteršnik« in je tako pomembno delo, da ga mora poznati in imeti vsak slovenski kulturni delavec, in da sc z njim vredno lahko postavimo ob stran kateremu koli drugemu narodu. Tako smo dobili dve knjigi slovenskih besedi, katerih vsaka obsega nič manj kot 900 oziroma nad 100 strani in vsebujeta več deset tisoč slovenskih izrazov. »Pleteršnik« je naš neprecenljiv zaklad, bogata zakladnica slovenskega izrazoslovja. Sicer je res, da je Pleteršnik našel mnogo gradiva že zbranega, ali glavno delo ga io šele čakalo. Sam je marljivo nadaljeval začeto delo, pridobil pa je tudi dolgo vrsto kodelavcev, da so mu nabrali in izročili svoje prispevke. Koliko jeklene volje in vztrajne potrpežljivosti je moral imeti Pleteršnik, preden je nastalo delo tako velikanskega obsega. Slovar je tako pomemben, da se mora vanj ozreti vsak, ki se hoče seznaniti z bogastvom slovenskega besednega zaklada in našega izrazoslovja, naših rekel in pregovorov, vsega našega narodnega blaga! Tako je nastalo izpod peresa Maksa Pleteršnika nesmrtno delo slovenskega duha, delo, ki je znanstveno skoraj popolnoma zanesljivo, pa obenem enakovredno najpopolnejšim slovarjem drugih slovanskih narodov.
Danes je seveda treba Pleleršnikov slovar v marsikaterem pogledu popraviti, spremeniti iu dopolniti, kajti od njegove sestave je preteklo žo skoraj petdeset let. In v toliko letih se je slovenski jezikovni besedni zaklad pač v mnogočem že izpopolnil, posebno naš knjižni jezik. Mnogo-kaj pa je 'slovenska stolica na ljubljanskem vseučilišču dognala drugače, kakor je v Pleteršniku, posebno glede slovenskega |ioudarka. Teh popravkov in dopolnil je potreben naš Pleteršnik, toda kljub temu ostane dejstvo, da je Maks Pleteršnik prvi sestavil najobširnejši slovenski slovar. In zato ga mora naša kulturna zgodovina prištevati med svoje največje može
Kot profesor je Pleteršnik učil skoraj vse rodove naših velikih mož dvajsetega stoletja, in znano je, da se je med študenti počutil zmeraj kot oče in je revnim silno rad pomagal. Tudi zalo ga moramo ohraniti v lepem in spoštljivem spominu. Prav zaradi slovarja pa ime Maksa Pleteršnika ne ho med našim narodom nikdar zatemnelo, kajti nikdar ne bo izbrisano iz knjige naših velikih mož...
Posnemanja vredno delo italijanskega podjetja
Papir iz riževe slame
Tovarna papirja v Graou pri Valenriji
Družba Sula Viscosa je te dni izročila prvo I Španskem je nakupila velike količine riževe sla-skupino svojih delavskih hiš delavcem, ki že nad	zu izdelavo papirja. Dosedanji poskusi izih-lo-
20 let delajo v tem podjetju. Tako je ta družba vati iz. riževe slame papir, so se zadovoljivo oli-
poskrbela za uresničenje Durejevega povelja: Hišo vsakomur, ki dela. Sedaj gradi označeno podjetje novo skupino delavskih hiš, ki bodo prav tako brezplačno izročene dclavcem.
Bombaž — mesto sladkorja
Na Filipinih je močno razvila sladkorna industrija, ki je prej oskrbovala predvsem Združene države. Po zasedbi od strani Japonske je od|iadlo zunanje tržišče za sladkor. Zato se je japonska vojaška uprava v Manili odločila za preosnovo filipinskega gospodarstva. Površino, ki je sedaj zasajena s sladkornim trsom, bodo v petih letih posadili z bombažem.
Ruski čaj
V Berlinu je bila ustanovljena družba za Čajne nasade na vzhodu z glavnico 20.000 mark. Namen družbe je, pospeševati kulturo čajne rastline na zasedenih vzhodnih ozemljih. V Transkavkaziji je kultura čajne rastline zelo stara in so jo zadnja leta zelo razširili, tako da znaša zasajena površina že 55.000 ha, t. j. več kot ena četrtina nasadov na Cejlonu. Pridelali so v Husiji pred vojno nad 23 tisoč ton čajnih listov, kar pa ni zadostovalo za rusko potrošnjo.
nesli. Papir, ki so ga pri tem izdelali, je izvrsten in lahko v vsakem pogledu konkurira s papirjem, kakršnega so izdelovali doslej.
Zanimiva želva
1'roli koncu prejšnjega slolelja je iz nekega paviljona v parku, ki obdaja deželni dvorec grofice VVedell pri Tyrbinu na Danskem, ki je na hrbtnem oklepu imela vrezano ime lastnice »Nel-ly«. Te^ dni, torej po več kakor 43 letih, se ie želva čisto nenadoma spet pojavila in dokazala, da je popolnoma zdrava, kajti žrla in pila je tako pohlepno, kakor da že pol stoletja ni ničesar zaužila.
V kletki s G tigri
Filmska igralka Gina Manes je nedavno nastopila v nekem cirkusu v Parizu. Naenkrat jo je v kletki šestih tigrov popadel star tiger in jo vlekel po kletki. Krotilec je takoj odločno nastopil in se mu je posrečilo s pomočjo nekega drugega cirkuškega nameščenca rešiti igralko iz strašnega objemn. Štirikrat je ustrelil v starega tigra, ostale zveri pa so krotili s pomočjo briz-galen. Hudo poškodovano igralko so prepeljali v bolnišnico.

P Rl GOnTcU)PlEOA^riAPOLL:OIiOVEGJPtVOT/\Kfe:

l
»Prav močno dvomim, vsaj o tem. če uporabljate pravo sredstvo v 6voj namen. Upam, da ini boste priznali, da ste mi dolžni vsaj nekaj zahvale, čeprav samo za zajtrk, ki sem vam ga pripravila. No kaj pa ste vi za mene? Mlad človek brez doma, ne ravno zgled lepote in lepega vedenja, ki ima v žepu nekaj angleških bankovcev, na glavi ia neko oceno. Ženska sem in sem vas pogostila, ■čeprav ne či6lo iz preste volje. Želim pa, da se to bežno poznaje z mojo rodbino neha s lem in konča.«	,
Kri mi je šinila v glavo. -Gospa,« sem rekel, »pisma niso važna. Najmanjša vaša želja je meni ukaz. Raztrgam ta košček papirja.«
In v resnici 6ein ga strgal na drobne koščke.
.Dober mladenič ste,« je rekla gospa in odšla iz sobe na trato pred hišo.
Tam sta naju čakala brat in sestra in kolikor 6em mogel videti pri nekam medli dnevni svetlobi, je vendar vse kazalo, da sta bila doživela nekaj prav neprijetnega. Ronalda je bilo tako sram videti, da se me v navzočnosti tete še pogledati ni upal. Mora pa je komaj imela toliko časa, da me je bežno pogledala. Stara gospa jo je prijela za roko in brez V6ake besedice odšla čez vrt. Ronald in jaz sva 6topala za njo takisto molče.
V visokem zidu, na katerem 6cm včeraj zjutraj sedel, so bila vrata. Stara gospa jih je odklenila in odprla, in na drugi strani smo zagledali nerodnega čokatega človeka z mogočnim krepel-cem pod pazduho, ki se je naslanjal ob zid. Stara gospa je mahoma nagovorila: »Sini, to je tisti mladi gospod.«
Sini ;e nekaj nerazumljivo zakrulil in lahno zamahnil z roko in glavo. .Zdaj, gospod St. Ives,« je 6tara gospa nadaljevala, »je čas da se podaste na pot. Tukaj imate štiri funte v škotskih bankovcih, 06lanek pa v srebrnem denarju, če odštejem šest pene za pristojbino menjalca. Nekateri zaračunajo cel šiling, kolikor mi je znano, ker pa vsega tega nevein prav točno, 6em računala vam v dobro. Uporabljajte ta denar tako pametno, kar morete.«
.Tukaj imate iliri funte.. <
»In tukaj, gospod St. Ives,« je rekla Flora in zdaj prvikrat izpregovorila«, imate škotsko ogrinjalo, ki ga boste prav potrebovali na tako naporni poti. Upam, da ga vzamete iz rok škotske prijateljice, je dodala z drhtečim glasom.
»Iz prave bodeče palme je, sam 6ein je odrezal,« je rekel Ronald in mi dal palico, kakršno bi si človek le mogel želeli za prelep.
Ti darovi in čakajoči gonjač so mi jasno rekli, da moram zda| iti. Poljubil seni stari teti roko in se poslovil. Takisto sem storil — ampak s kakšno drugačno ogrečnostjo — njeni nečakinji Fanta pa sem objel in ga slisnil tako presrčno, da mu je zmanjkalo sape.
»Zdravi! Zdravi! Nikoli ne pozabim takih prijaleljev. Mislile včasih tudi na mene! Zdravi!«
Nato sem se obrnil in odšel in 6koraj v istem trenutku sem slišal, kako so se za menoj zaprla vrata v zidu.
10.
V družbi živinskih gonjačev.
Skoraj težko 6em držal korak s svojim novim tovarišem, kajti čeprav se je pri hoji zibaje in na cko ne posebno hitro 6lopal, je vendar dobro pobiral pot. Drug drugega sva postrani gledala, jaz seveda radovedno, on pa 6ilno nevoljno.
»Na Angleško bi radi, kaj?«
Poirdil 6em mu.
»No, lam je mnogo krajev, mislim,« je odgovoril, nalo pa je iznova umolknil ter molčal po četrt ure.
V tem času sva dospela do vhoda v golo, zeleno dolino, ki 6e je med griči vila navzgoi. Po sredi je žuborel potoček in delal več čistih ribnikov, v bližini najnižje ležečega pa sem opazil čredo dlakaslih goved kakor tudi človeka, ki je bil na moč podoben go»|>odu Sim.i in k' |e sedel ter zajtrkoval kruh in sir. Kn tva prišli bližje, je vslal ta drugi gonjač, k: mu je b i inv C.audlish, kakor sem pozneje izvedel »Tukaj im-n- enega, ki ima iti z nami,« je reke' Siin »Stara, Gildovi-slova hoče tako.«
»No. prav,« je odvrnil drugi, ampak /Jajci te je opomnil na svojo vzgojo, me pef i'da' se imenitno zadržal pa rekel: »lep dan da: cs «
Pritrdil sem mu ter ga vprašal kako mu gre.
»Dobro,« ie odgovoril, in brez nadaljnega sta obadva pognala čredo. Ni trajalo dolgo_ :n smo lezli navkreber ob položnem zelenem pašniku, ki ga vse dotlej sploh nisem bil opazil. Neprestani glasovi prežvekovanja in glasovi neštevilnih močvirskih ptic so nas spremljali, ko smo počasi lezli v breg, ko je živina stopala ozirajoč se okoli in venomer mulila travo. Moja dva vodnika sta stopala sredi črede in venomer zadovoljno molčala. Cim dalj sem ju opazoval tem bolj sem bil presenečen, ker sla si bila lako podobna. Oblečena sla bila v enako, doma tkano blago, imela enako palico, bila obadva enako umazana pod nosem od njuhalnega tobaka in imela ovito enako ogrinja.o iz volne s pisanimi štirikotniki. Tako smo dospeli do vrha prelaza, odkoder smo videli, da pada pot v pusto, približno eno miljo dolgo dolino, ki so jo zapirali nič manj pusti gorski vrhovi. Sun je porabil ugodni kraj in se ustavil, vzel čepico z glave, nagubal čelo in vprašal.
»Sle žejni, go6pod Si Ives?«
»Ej, če se dobi kaj piti.« sem odvrnil, »imam tako žejo kot moji tovariši «
Nato je privlekel Sim nekako črno steklenico iz žepa in smo 6i napili ter pili. Pri (cm so se ti gospodje držali pri takih priložnostih nespremenljive šege in jaz 6em se podvizal, da sem ravnal takisto kot oni. vsak si je obrisal usta c zgornjim delom dlani leve roke, z desnico vzdignil steklenico, zaklical na vse grlo- »Na tvoje zdravjel« in pogoltal toliko žganja, kolikor mu |e dišalo. Ta obred so ponavljali v primernih presledkih, navadno vsakokrat, ko smo lezli nekaj časa v breg. To je bilo najboljše vedenje, kar ga poznala moja tovariša. Zadnje ure naše skupne poli so bile za mene in mislim tudi za vas, vse naipri|el-nejše, in ko se je bližal čas ločitve, je naslala med nami neka domačnost in medsebojno spoštovanje, ki nam je delalo ločitev težko. Nekako ob štirih popoldne smo se poslovili na golem obronku, od: koder sem zagledal- progo velike severne cesfe. ki je odslej imela biti moja voditeljica. Vprašal sem, koliko sem jim dolžan.
»Nič,« je odvrnil Sim.
»Za hudiča!« sem vzkliknil, »kakšna neumnost pa je zopet to! Kazali ste mi pot, dajali jesti, me napojili z whiskyjem (žganjem), zdaj pa nočete nobenega plačila!«	.
»Gospod St. Ives,« je dejal Sim. »To je naša reč, dogovorjeno med Caudlishom, menoj in slaro gospo in vi nimate prav nobene besede pri vscin
tem-« , ., ,
»Moj dragi mož,« 6em odvrnil, »ne morem dovoliti in pustiti da bi bil tako smešen in umazan.
Gospa Gelchrist mi ni nič mar, vajin dolžnik pa ne morem bili.«
»Ne vidim, kako hočele drugače naredili,« je dodal moj gonjač. »Vi ste še vse premladi, gospod St. Ives, in tudi malo mislite Vendar pa mislim, da bo že še kaj iz vas, če se malo potrudi.e in se spametujete. Pa si tudi zajjomnite, da človek, ki je dolžan denar, tudi nikoli ne sme izdajati ali celo darovati denarja.«
Kaj naj bi mu odgovoril^ Požrl sem grajo, voščil obema srečno jx>t in krenil srni proti jugu.
11
Na severni veliki cesn.
Ko sem stopal f>o cesti navzdol, so mi zvenele besede mojega prijatelja gonjača še dolgo jx> ušesih. Tema človekoma nisem bil jx>vedal besedice o svoji rodovini in usodi, kajli bila 6ta lako vljudna, da nista ničesar vpraševala. Ne da bi se po-mišljala. sta me ogovorila kol Angleža; ker jim je moja izreka zvenela nekam tuja, jim je bila vse reč jasna Za voljo tega mi je šinila v glavo misel, da bi jaz, ki so me na škotskem imeli za Angleža, prav lahko vso reč obrnil, pa se na Angleškem izdajal za Škota. Bil 6em prepričan, da: bi se mi prav dobro posrečilo jx»snemati škotsko izreko, če bi se le malo jx)trodil.
Zaradi lega sem si, preden sem bil v N'ew-casllu, prvem mestu, kamor sem prišel, izpopolnil svoje priprave za to vlogo ler si kupil nahrbtnik in usnjene gamaše. Svoje škotsko ogrinjalo 6em si pridržal iz nekake čustvenosti. Bilo je toplo, sem lahko spal na njem, če bi me 6jx>toma zopet kdaj noč prehitela in mimo lega 6em spoznal, da je za človeka dobrega vedenja, prav pristojno.
>Ste iejm, gospod St Ivrs'c
Moja politika je tudi bila, če smem ujiorabiH to bntdo, da mnogo govorim, pa malo povem. Ob mizi po krčmah mi je nudila dežela, slanje cest, poslovne zadeve listih, ki so 6edeli z menoj pri isti mizi, in javni dogodki dovolj prilike za to. Nikdo ni zabavljal čez Francoze lako kot jaz; nikdo ni bil bolj |ezen na Amerikance, in kadar je dospel poštni voz, ki je bil namenjen na sever in okrašen z bodečo omelo, in sta se voznik ia sprevodnik tiko nakričala zmagoslavnega vzkli-kanja, da sla bila vsa hripava, sem celo povabil vse omizje na pijačo, ki sem jo radodarno točil;
Eri takih priložnostih sem napijal z zdravicami ka-or na primer:	.
»Napijam naši 6lavni zmagi pri Nivelu! Na zdravje Wellinglonu. ki ga naj Bog obvaruje iti ohrani, da bo njegovo orožje vedno zmagovito!«
Nekega večera sem dospel do dobre slarofran« kovske krčme, kjer mi je stregla krasna, brhka dekle. Mnogo sva se šalila, ko mi je stregla pri mizi in pa grela posteljo z velikansko ogrevalno steklenico iz medi, večjo kot je bila sama. Ker tudi ni bila manj smela kot zala, lakho rečem. da. je prej dajala kot jemala. Ne morem reči; zakaj se je zgodilo — če ni bilo zavoljo njenih lepih oči — pa izbral sem jo za zaupnico in ji povedal, da sem izgubil svoje srce pri neki gospici na Škotskem, ona pa mi je dajala pogum s svojim sočutjem, kateremu je dodala dokaj podeželskih žal.	(Nadaljevanje prihodnjič..
V
morju
Cerkev S. Maria della Snlute
»Most vzdihov o Benetkah
Železniški most, ki veže
A« nebu plava srebrna luna, tiho je morje, veter miruje. Pridite k mojemu (o I nič ku l a h n emu, sveta Lucija, svela Lucija.
V mislili imamo veliko italijansko meslo Venecijo, ki ji Slovenci pravimo tudi Benetke. V srednjem veku jc bilo to mesto najpomembnejše trgovsko pristanišče sveta. Danes so Benetke važno umetniško in tujskoprometno mesto in po velikosti druga med največjimi italijanskimi trgovskimi lukumi.
Benetke so otočno mesto in leže v scvero-zapadueiu zalivu Adrijanskegn morja. Mesto je oddaljeno 4 km od celine nu 123 majhnih otokih z ozkimi ulicami, ki so med seboj zvezane z okrog 40» mostovi. Nad 130 kanalov, po katerih morejo plavati samo manjši čolni (gondole), križa beneške vodne ulice. Najbolj znan je »Cunul Grandet, ki jc 3,8 km dolg in 70 m širok ter najvažnejša mestna prometna žila. Leta 1933 so odprli nov veliki lagunski most, dolg okrog 9 km. Benetkam dajejo poseben izraz neštevilne črne ladje (gondole) in slavno-znani golobi na Markovem trgu, ki so jih stoletja redili in jih še dandanes rede nu mestni
enetke z mestom Mestre
račun. Prebivalstvo Benetk govori neko te/jo italijansko narečje in so Benečani ohranili mnoge stare narodne običaje. V Benetkah jo nebroj raznih zanimivosti, zato to važno italijansko mesto zelo rudi obiskujejo domačini ia i uozciuci.
Za Miklavža darujte Vašim prijateljem in Vašim malim
»VESELJA DOM«
edinstveno knjigo pri nas, ki jo je spisal Miklavž Kuret.
Naročite »Slovenčevo knjižnico«, dokler je še čas!
Znameniti Markov trg
Romunsko perutninske kmetije
„•11 Na poziv pristojnega ministrstva so ustano-	skrbelo, da dobi Romunija tudi iz tujino najbolj-
r-VrrJ' ve,V?mllh perutninskih kmetij,	še perutninsko vrste. Za vzorno občine, kjer gojs J 2 1)0 (loIo{e,nem na{,lu B°i"l domačo perutnino, bodo smatrali tiste, kjer ima vsaj 20
perutnino, obenem bo kmetijsko ministrstvo po-	peiutninarjev najmanj 500 kokoši enotne pasme.


Ruggero Dotnhrn
Ne bomo se dlje mudili pri pripetljajih te Andrejčkove druge poli skozi Španijo, /adoslo-valo bo, če povemo, da je Janko ve6 čas, dokler je oslal pri Andrejčku, opravljal 6vojo nalogo 6 kar največjo vnemo in holel tako 6pravtii v pozabo lastno krivdo. Z v60 6krbno6tjo je stal ob 6vojem mladem tovarišu, mu preganjal trud in dolgočasje, mu z eno besedo izkazoval bratovsko ljubezen in 6C vril k 6vojcem šele potem, ko je priporočil Andrejčka v imenu svojega očeta in vsega svojega plemena nekemu pobratimskemu rodu v Novi Kastiliji. To priporočilo ni bilo brez koristi: spremljalo je Andrejčka od enega do drugega konca Španije in hodilo z njim od rodu do rotlu vse do francoske meje.
Pripomoglo mu je več kakor V6aka podpora ali uslužnost. Po njega zaslugi je V6ekdar dobil zatočišče, pogosto krepke jedače pa tudi možnost, da se je mogel kdaj pa kdaj malo vozili in 6i tako odpočili in pospešiti pot.
Na ta način mu je bila pol nazaj krajša kakor pa pol z doma. Pot, ki se je začela v juniju, 6e je končala proli koncu februarja in je tako trajala samo osem mesecev, a ne devet, kakor prva.
Dodati moramo, da se naš prijatelj spotoma ni ustavljal. Pomudil se je komaj toliko časa, da je pokazal svojega medveda, pa se takoj sfiet odpravil naprej, kajti silno je bil nestrpen, da bi bil spet na francoskih tleh. Po drugi slrani pa so mu poletni dnevi dopuščali dokaj več časa za hojo.
Blizu Toleda je imel srečo sestati 6e 6 Sin-tejem in njegovo ženo. Izkoristil je njuno povabilo in ostal en dan pri njima. Od tu je pisal babici, a ji še vedno kakor tudi v vseh 6vojih drugih pismih, zamolčal, kar se mu je bilo pripetilo v Cordovi, da jc ne bi bil po nepotrebnem vznemirjal. Poslal ji je tudi precejšnjo vsotico, ki jo jc bil nabral v tein času.
Hudo mu je bilo, ko se je moral ločiti od te dobre ciganske dvojice, ki bi ga bila še dalje rada pridržala pri sebi; toda premagal se je in 6e ni vdal njunemu ponovnemu prigovarjanju. Nazadnje se je nekega lepega februarekega jutra znašel na mostu v Bidas6oi, potem ko je prve zimske mesece prebil v Stari ka6tiliji, ne da bi bil čutil zato kakšne posledice na svojem zdravju, utrjen zdaj zoper vsakršno neurje.
•Tu sva zdaj spet na svojem domu, dobri moj Medo!' je vzkliknil ves zadovoljen in obstal medvedu nasproti. 'Da, doma sva, Medo; 6pet bova videla babico in ,posjxxlično'. Le dobro me poglej: pred seboj vidiš resnično srečnega človeka. In tudi ti, prijatelj moj, si srečen, ali ne?«
»Bruni, bruni, bruni,« je pritrdila v svojem jeziku dobra žival in na svoj način pokazala svojo zadovoljnost ki jo je občutila spričo tolikšnega veselja, ki je žarelo na go6|XKlarjevein obrazu.
»Koliko izborne polente boš kmalu dobil in še toliko drugih slastnih jedi!«
»Brum, brum, brum,« je 6pet brundala ljubezniva žival in 6e postavila na zadnje šape, kakor da bi se bila hotela približali svojemu gospodarju.
Zdajci 6e je Andrejčku zabli6kala primerna misel:
»Medo, stari moj prijatelj, hop, zapleši na čast Francije in krasne baskovske dežele!«
In tamkaj, na mo6lu v Bidassoi, ki spaja njegovo domovino s Španijo, na mostu, po katerem v tistem trenutku ni stopala nobena druga živa duša, je mali komedijant udarjal na 6vojo ciinbalo takt, po kalerein je okorno plesal medved, in tako slavil svojo vrnitev v rodno deželo, ki jo je bil zapustil pred šestnajstimi meseci.
XII.
Vdova Iruleghi in gospodična Giampaoli 6ta sedeli pri delu za mizo in čakali kosila.
V primernem trenutku je deklica vstala in stopila k visokemu kmečkemu ognjišču, na katerem se je v loncu nad krasnim ognjem kuhala v tistem kraju od nekdaj priljubljena jed: zeljnata juha 6 krompirjem in fižolom, zabeljena z ocvirki.
Previdno je dvignila pokrovko, da se ne bi
Prevedel Grtša Korttnlk.
opekla, in po izbi se je pri priči razlil oster vonj po zabeljeni zelenjadi.
»Upam, mamica,« (6 tem imenom je deklica spoštljivo klicala Andrejčkovo babico) da bo očka zadovoljen 6 kosilom,« je veselo dodala, »kakor je zmerom, odkar ste prišli k nam. Kako imeniten jx>uk v kuhanju 6te mi dali!«
In spu6tivši pokrovko nazaj na lonec je spet sedla.
Starka, ki ji je laskal ta poklon, se je zjasnila in zamrinrala nekaj nerazumljivih besed. Toda na mah 6e ji je obraz spet pomračil in je globoko vzdihnila.
»No, že spel sle žalostni, mamica!«
»No, že spet ste žalostni, mamica!« je sočutno vzkliknila Marjetka. »Stavim, da mislite na Andrejčka.«
»Re6 je, gospodična. Zakaj pa naj bi se sicer žalostila, ko 6em izvzemši skrbi zanj, tako 6rečna tukaj? Pravkar 6em ob tej juhi mislila, da Andrejček nedvomno nima tako dobre... Kdo ve, ali se 6ploh more do sitega najesti, ubožec! Oh, kako sem nestipna. deklica moja, da bi se že vrnil!«
»Saj bo v kratkem tukaj, mamica: ali vam ni tako pisal v tistem pismu, ki ste ga pred kakšnimi tremi tedni prejeli iz Španije? Novica se mi je zdela prepričljiva.«
»Gotovo, dušica; ampak to ne pomeni konca mojega nemira Zdi se mi, da bi bil moral že priti. Trije tedni brez sleherne besedice so tako dolgi; v treh lednih se more pripetili toliko hudega!«
»Dobra mamica, dobro razumem, kako 6te v skrbeh zaradi njega! In da govorim resnico, tudi jaz bi želela, da bi se že vrnil. Vendarle se mi ne zdi umestno, da bi 6e lako žaloslili. Upoštevajte to, da mora potovati peš in 6e tudi večkrat ustaviti, da kaže plešočega medveda. Njegovo po; tovanje zatorej mora biti tako dolgo, in se ni čudili, da ga š« ni končal. Iznebite 6e torej svojih črnih misli in bodite prepričani, da se njegova vrnitev domov ne bo več dolgo zavlekla.«
»Gledala bom, dušica moja, gledala bom, da bom mirnejša in potrpežljivejša.«
Po teh besedah se je pomenck končal in obe gospodinji sta se navzlic svojemu delu prepustili laslnemu razmišljanju.
Iznenada pa sla obe hkralu naglo dvignili glavo: nekakšen čuden hrup od zunaj jima je udaril na ušesa.
Globoko vznemirjeni 6ta prisluhnili. In glej, hip nato 6e je cimbala, da, prava cimbala, iznova oglasila s svoio veselo godbo: »Tam-tam-tam- tam-lam-tam, tam-tam-lam!«
»P3 ne da bi bil on!« sta se domislili.
In medtem ko je starka, ki so se ji noge tresle od razburjenja, kakor pribita, toda z obrazom
6ijajočim od veselja, obsedela na 6tolu, je deklica planila k vratom in skušala s praga videti igralcai v obraz.
»Da, da, mamica, on je!« je vzkliknila. »Vidim ga: prav on 6am!«
In ročno je 6lopila nasproti potniku, ki je odprl ograjo in hitel proti hiši, vlekoč 6 6cboj svojega zvestega Meda.
Marjetka in Andrejček 6ta se 6rečala, 6i 6egla v roke in se objela kot brat in sestra: ali nista, morda kolikor toliko zares bila?
»Glej ga navsezadnje!« je vzkliknila malg Giampaolijeva. »Kako bo babica 6rečna!«
»Pojdiva takoj k nji!«
In brez nadaljnjega sta odšla z medvedom, ki je na mah prejjozuai deklico, katera mu je bila nekoč dala tako dobre polente, čez dvorišče; napravila sta velik poplah med kurami, ki so od strahu pred velikim štirinožcem nehale brskati s kljuni po gnoju in obupno zavreščale.
Ko bi trenil 6ta biia v hiši. Andrejček je bil skokoma pri babici ter jo objel. In (X)ljubi so pa-dali kakor dež I Prizor je bil ganljiv preko sled« njega opisa: glejte babico, ki pritiska na 6voje pr6i ljubljenega vnučka, čigar odsotnost je tako dolgo objokavala, pa prijazno deklico, ki se, 6toje5 poleg njiju, sladko smehlja in boža 6 svojo nežno roko velikega sivega medveda.
Hip nalo pa je babica odnehala od objema, odmaknila vnučka nekoliko od sebe, da ga ja mogla bolje videti, iu spregovorila vzneseno:
»Kako je zrastel, ali ne, gospodična?«
»Saj sem vam dejal, babica, da me ne bo6fe prepoznali!« je vzkliknil Andrejček.
»Prav zares, mamica,« je pritrdila Marjetka, »človek bi mu skoraj pripisoval šestnajst let, taka 6e je spremenil.«
»Ne glede na to,« je dodal 6pet Andrejček, »da smo med to odsotnostjo zaslužili tudi nekaj denarja.«
»Zare6, preveč si mi ga poslal!« je pripomnila babica. »Hudo mi je bilo ob misli, da zaradi mene trpiš pomanjkanje.«
»Bodite mirni: nikoli mi ni ničesar manjkalo.*
In tako so kramljali in 6e veselili.dalje. Opoln dne je prišel gosfiodar Giampaoli, ki se je, kajpadaj tudi z njimi vred veselil.
Med kosilom 60 jeziki molčali; šele proti kon« cu, ko je Marjetka vstala, da bi pripravila kava (kajti ta dan je bil praznik zanje), so prosili An« drejčka, naj jim pripoveduje 6vojo odi6ejo; in zdaj 60 vsi prisluhnili.
Babica je molče željno srkala njegove besede, kakor novorojenček 6rka mleko na materinih prsih« Pri vsem tem pa ga je kdaj pa kdaj le prekinilav bodisi da je izrekla blagoslov nad tislim, ki 6e je bil izkazal dobrega do njega, bodisi da 6e je zgražala nad njim, ki mu je bil 6toril kaj hudega, ali pa kratko malo dala izraza svojim dojmom s ta ali ono besedo iznenadenja, žalosti ali veselja.
Toda kako naj bi zadostno izrazila svoj straha
»Kako je zrastel!«
ko je zvedela za nevarno naključje, pri katerem bi bil Andrejček malone izgubil življenje!
»Moj Bog, pomislite, kako malo je manjkalo, da ni bil umorjen doli v Andaluziji, tako daleč od V6eh!«
Ob tej misli so 6e go6te solze udri« po nje« nem nagubanem obrazu.
(Nadaljevanje prihodnji!.} 4'
NOVEGA
Novi grobovi
Leskovec nad Višnjo goro. V soboto, 21. dec. je umrl daleč na okrog znani Španov oče Anton Dremelj v starosti OS let. Bil je ključar podražile cerkve sv. Ožbolta in odbornik hranilnice v Višnji gori. Njegova hiša je hiša dobrodelnosti in ima vedno dovolj obiskovalcev. V pristno krščanskem duhu je vzgojil številno družino. Pogreb je bil 24. novembra ob veliki udeležbi prijateljev in znancev. Njegovi blagi družini iskreno sozalje, njemu pa večni pokoj!
V	Adlešičih je umrla pri svojemu sinu Lov-relu Gračancova mama iz Škofje Loke. — V Slo-pah v Istri je odšla v večnost Jožefa Gradina. roj. Benčič — V Radečah pri Zidanem mostu so pokozali 83 letno Pohar Marijo roj. Bevk. — V Rcaški Slatini so pokopali Franca Drofenika in Dragico Jutriševo. — V Teharju je umrl Ernest Knez — V Ptuju so odšli v večnost: Karel Ka-menšek, Ferdinand Stros, Roza Lebar, Pavla Ser-dinšek, Marija Pernek, Franc Kolarič. — V Mariboru je zapel mrtvaški zvon 80 letni Magdaleni Polajšar roj. Gerbič, v mariborski bolnišnici pa 51 letnemu |X>sestniku Šimenu Kolosovki iz Sčav-nice. — V občini Cerklje so umrli: Peter Klanec iz Dvora, Pavla Repnik iz Zg. Bernika, Ana Ka-linšek iz Sp. Bernika, Apolonija Ajdovec iz Cer-kelj. — V Ratečah-Planici so v zadnjem času odšli v večnost: 64 letna Uršula Mešnik, 54 letna Uršula Benek, 78 letna Marija Cuznar in 70 letna Marija Alatijaš. — V Ljubljani so umrli: poštni uradnik v p. Alojzij Oblak, hotelir in posestnik Jernej Cerne, mesar in posestnik Franc Ocvirk, Terezija Kolar roj. Goreč, glavni arhivar fin. direkcije v p. Janko Bogataj, železn. uradnik v p. Jančigaj Valentin, Marija Cerne roj. Bizjan, brivski mojster Kosec Ivan st., Natalija Erženova in Frančiška Strekelj roj. Marenko. Naj počivajo v miru; preostale tolaži Bogi
V	Mariboru je umrla 59 letna sedlarjeva žena Marija Eger. — V Celju so umrli: Neža Srcdovnik, Uršula Bučar roj. Zupane in Marija Piano, vse iz Celja; dalje so umrli: Ivan Srnič-nik iz Ločice pri Vranskem, Marija Kregar iz Ojstrižje vasi, Amalija Mihelak iz Konjic in Gregor Zabojnik iz Prekope pri Vranskem. —
V	1 rbovljah je odšel v večnost v visoki starosti 81 let rudarski upravnik v pokoju inž. Filip Krasnik. — Na mariborskem kolodvoru je zadela kap 53 letnega krojaškega mojstra Konrada Stražo iz Braslovč. — Na Teznu pri Mariboru je umrl sinček kovača Valter Zemlja k. —
V	Ljubljuni so umrli: bančni sluga Pavel Ko-bal, fin. rač. ravnatelj v pokoju Franc Tauzcs, ravnatelj javnih skladišč Alojzij Lenček, za-sehnica Zofij« Miklič, vdova po dimnikarskem mojstru v bivši Postojni Terezija Smrdu, za-sebnica Jožefa Štepec, poštni poduradnik v p. 81 letni Jože Pristov, glavni urednik »Domovine« in urednik »Jutra« Filip Omladič, trgovka Ana, inž. Milo Jclačin in Frančiška Konjar roj. Rekar. Nuj počivajo v mirul Preostale tolaži Bog!
d Zatemnitev traja odslej od 17.30 do 0.30. d Desetletni jubilej »Knjižic«. 1. decembra 1933 je izšla v znani zbirki »Knjižic« prva številka z naslovom: »Srečno pot«. Tako stopajo »Knjižice« te dni v svoje deseto leto, — sicer skromen jubilej, a vendar vreden, da ga omenimo. »Knjižice« so zamisel dr Franca VVallanda, ki je kljub začetnim težavam po vzoru tovrstnih brošur drugod uspel s svojim delom. Je to či. to nov način širjenja cerkvenega nauka in reševanja raznih verskih problemov. V devetih letih so prinesle »Knjižice« našemu ljudstvu izredno dosti poljudno prirejenega verskega čtiva, saj je i>o statistiki uprave šlo med ljudi čez en milijon dve sto tisoč knjižic. Povsod so jih z veseljem pozdravljali in sprejemali. Zanimanje ie raslo zlasti zadnja leta, ko jih je urejeval dr. Knific. Vzbudili so ga predvsem gg. duhovniki, ki so po farah organizirali kolportažo in na številne druge načine odpirali pot »Knjižicam« med ljudstvo. »Glasnik Srca Jezusovega« in »Škofijski list« sta v tem oziru milila »Knjižicam« od vsega početka veliko pomoč.
3»
ITrenulno je ludi pri »Knjižicah« velik zastoj in se la s težavo vzdržujejo. Razveseljivo je, da raste zanimanje zanje v Ljubljani. To »Knjižice« tudi zaslužijo, saj tako vestno spremljajo iu na svojstven način |>odpirajo vsako novejšo akcijo v verskem življenju. Tako je n. pr. knjižica »Naše orožje« z besedo rimskih papežev o rožnem vencu zelo podprla skupno prizadevanje naše duhovščine za lo lepo in po Mariji v Fatimi tako toplo priporočeno molitev. Naslednja knjižica je razlagala dolžnost in blagoslov jKimoči bližnjemu. Sedaj je izšel »Duhovni koledarček 1943« (spisal salezijanec Anion Luslcar), ki s svojo praktično ureditvijo tako dobro služi za kontrolo vesli in storjenih skle|iov. — »Knjižice« le|>o priporočamo.
d Pokrajinska kmetijsko gospodinjska šola na Mali Loki pri Veliki Loki prične novo šolsko leto 7. januarja 1943. šola traja neprenehoma brez počitnic 11 mesecev. Gojeiike stanujejo v zavodu, kjer imajo pouk in vso oskrljo. Sprejemajo se pridna kmečka dekleta v starosti od 16 do 25 let, ki liodo po končanem šolanju ostala doma in se posvetila delu v kmečkem gospodinjstvu. Oskrbnina znaša od 230 do 350 Tir in se ravna po premoženjskih razmerah staršev prosilke. Druge podrobnosti v dnevnem časopisju. Prošnje za sprejem je oddnti najkasneje do 15. decembra t. 1. pristojni občini in jo prositi, da jo dostavi občini Velika Loka. Bližnje prosilke pa jih lahko oddajo osebno pri upravi zavoda na Mali Loki. Uprava šole bo prosilke obvestilu o sprejemu po isti |ioti.
<1 Razne nezgode. Marija Juričičeva, 29letna postrežnica, stanujoča v Ljubljani, je prišla po neprevidnosti pod voz na cesti v D. M. v Polju. Dobila je hude notranje poškodbe. — Posestnika žena, 52letna Marija Itebzeljeva iz Sodražice, je padla in si zlomila levo roko. — Posestnikov sin, 20-letni A. Jager v Bizoviku je iz gozda vozil hlode. Padel je pod konje in se je hudo notranje poškodoval. — Posestnikova hči, 32 letna Pavla Hitlerjeva iz Velikih Lašč, si je pri padcu zlomila levo nogo. — Franee Pajk, 43 letni delavec iz Žalne, si je močno poškodoval prste desne roke. — lludo je bil poškodovan 12 letni posestnikov sin Polde Verbič, doma iz št. Vida pri Stični na Dolenjskem. Ko je imel opravka pri konju, ga je ta brcnil v desno roko in mu jo zlomil. — V kamnolomu pri Vrhniki je padla delavou Francetu Pajniču sknla na nogo in mu jo zdrobila. — Posestnik, 4-Sletni Anton Šparcmblek iz Cerknice, je prišel v bolnišnico, ker si je po nesreči močno poškodoval levo oko.
d V spomin pokojnega bivšega slovenskega bana dr. M. Natlačrna je novomeški mestni svet nakazal Vincencijevi konferenci 5000 lir. l'oleg drugih občinskih zadev, ki so jih obrav-navuiii na seji. je mestni svet odobril 10.000 lir podpore socialnemu odseku protikomunistične milice, podpornemu društvu za revne dijake na državni gimnaziji pa 1000 lir.
d Za Ljubljančane, ki imajo plinsko napeljavo. V primeru letalskega napada bo mestna plinarna takoj fio sirenskem ali drugačnem signalu zaprla dovod plina v mesto, tako da v omrežju in v hišnih vodih ne bo plinskega pritiska. Zato bodo pri strankah ugasnili vsi gorilci in tudi prižigalni plamciički. Ko l>o pa dan znak, da je nevarnost napada minila, Ihi dotok plina zopet normalen. Zato, da ne bi uhajal plin iz odprtih gorilcev, ki so bili ob začetku napada v rabi, oj>ozarjamo, naj bo prva skrb gospodinje, da ob letalskem napadu v stanovanju zupre vse plinske pipe in pipice. a če tega ni mogoče takoj storiti, naj to stori vsaj takoj po vrnitvi v stanovanje. Če je v stanovanju vonj po plinu, je treba najpi;pj odpreti vsa okna, šele tedaj pa smemo odpreti tudi električno luč, ko ne diši več po plinu, da ne bo iskra, v stikalu povzročila eksplozije. Opozarjamo, da je treba tako postopali tudi pri vajah za zaščito pred letalskimi napadi, ker bo tudi ob takih vajah plin na dano znamenje zaprt.
« Osemdesetletnik j? postal dr. Andrej Kuhar, dolgoletni predsednik notarske zbornice v Ljubljani, živijo!
d Strogi pasji kontumac, je razglašen za kraje: Novo mesto, Bela cerkev, Brusnice, Crmoš-njice, Mirna peč, Orehovica, Prečna, Šmihel, Sto-ptče, Št. Peter in Toplice. P6i v navedenih krajih morajo biti predpisano zavarovani, 6icer 6ledi za lastnike strogak azen, psi bodo pa pokončani. l d Sečnja orehovih dreves je dovoljena le v iz- I jemnih slučajih. Tako dovoljenje mora dati laslni- I
o gojitvi in 6ečnji domačega oreha. Le« teh dreves 6e sme dati v promet šele potem, ko je bil od ku dreves okrajno glavarstvo v skladu 6 predpisi gozdarskega relerenta žigosan in je bilo dobljeno dovoljenje za prevoz.
d Nekaj ljubljanskih nezgod. Marija Pavškova, 26 letna gostilničarka, je padla in si zlomila levo nogo. Dveletni delavčev 6in Danilo Šuštar je 6lal pri štedilniku, obrnil se je pa tako nesrečno, da se je opekel po obrazu. — Križ Janezek, 20 mesecev stari sin kurjača, je padel in si zlomil desno nogo. — Vinko Pavlin, 22 letni delavec, je bil zaposlen pri sodih. Sod ga je slislnil v glavo in ga močno poškodoval.
d Nekaj vef kot pel stopinj Celzija pod ničlo je kazal toplomer v minulem tednu.
d Razpust nekaterih občinski uprav. Pristojna oblast je razpustila tri občinske uprave. Za komisarja v Šmilielu-Stopičah je imenovan dr. Stanko Švajger, za komisarja v Hotedršici Rupnik Janez, za komisarja na Rakeku Leopold Milievc.
d 70 letnico svojega življenja in 50 letnico službovanja pri istem gospodarju je praznovala te dni Marička Rant v Ljubljlni Delu čast! Bog živi ju* bilaritko še mnogo let!
d Uradne razglase je priobčilo te dni dnevno časopisje pod sledečimi naslovi: Nadomestitev strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov, Razpust upravnega sveta /.adruge tnes'r.ih uslužbencev v Ljubljmr. Imenovanje članov odsekov Pokrajinskega korporacijskega sveta. Imenovanje članov predsedslvenetja odbora Pokra, jinskega korporacijskega sveta, Imenovanje članov glavnega sveta Pokrajinskega korporacijskega sveta, Imenovanje članov poljedelskogozdnega in industrijskega odseka Pokrajinskega korporacijskega 6veta j>o položaju, Vrnitev kavcijskih vlog v državnih iti poldržavnih kreditnih zavodih bivše Jugoslavije, Ustanovitev izpraševalne komisije za mojstrske izpite, Določitev cen za 6ir, Ustanovitev ri« barskega okraja Borovnišnica, Sprememba prodaj, nega cenika tobačnih izdelkov, Ureditev prejemkov bivšega jugoslovanskega uradnišlva in Postrežba z mlekom v gostinskih obratih.
d še nekaj nesreč. Krava je 6unila v desno nogo 19 letno služkinjo Marijo Razboršek iz Zg. Šiške. — S kropom 6e je poparila po levici 35* lelna služkinja Katarina Cankar iz Kosez. — Nevarno se jc urezal v levico 32 letni mizar Ivan Zan-kar od Dev. Mar. v Polju. — Pri štedilniku se je hudo opekla 60 letna Marija Ogorelec iz Ljub. Ijane. — Zaje Alojzij, 30letni posestnikov sin v Višnji gori si je pri delu poškodoval desno nogo, Alojzija Ambroževa, 6 lelna hčerka v Stični, 6e je z drugimi učenkami igrala. Neki otrok ji je vrgel poleno v desno oko in ga ji hudo poškodoval. — Skrjanc Marjan, 34 letni avloizvošček si je pri padcu zlomil levo nogo. — Železna plošča je padla: 22 letni delavki Ljudmili Kavčnikovi na levo roko in jo močno ranila. — Dermaslja Marija, 13 letna dijakinja, je padla in 6e močno potolkla po glavi. — Meden Mirko, Oletni sin ključavničarja, 6e je obesil zadaj na kmečki voz, po nerodnosti pa mu je prišla leva noga med kolo, ki mu je nogo zlomilo.
d Papež Pij XII. je le dni eprejel v Rimu gor« nadškofa mons. R. Margottija.
d Odličen pisatelj in časnikar Luigi Antonelll je umrl le dni v Pescari.
d V sedanji vojni je padle že 35 italijanskih vojaških kaplanov.
d Uvoz filmov. Po dogovorih s posameznimi državami bo Italija uvozila iz Nemčije 40 filmov, iz Madžarske 18, iz švedslfe 13, 8 španskih in 4 do 5 portugalskih filmov. Najbrž pa še nekatere iz Švice, Finske in drugih dežel.
Okros sosedov
s Razne nezgode. 39 letni sodar Frešer iz Zgornje Polskave je padel s kolesa in se hudo
E oškodovan na gluvi in roki. — 66 letna Etna ayer iz Limbuša je tako nesrečno padla, da si je zlomila rebro. — 18 letni posestnikov sin Štefan Rcbernjak iz Javnika, občina Kapela pri Ožboltu, je pri obiranju sadja padel z drevesa, in si zJlomil levo roko. Dobil jc tudi pretres možganov. — Na mariborskem glavnem kolodvoru si je 20 letni M. Vu jica, doina iz Bosne, poškodoval hrbtenico. — Jožef Trnovšek iz Maribora si je pri padcu zlomil desno nogo.
d Nesreča ne počiva. Posestnik, 80 letni France Šteblaj ima svojo domačijo na Zapotoku pri Želitnlju. Pri delu je tako nesrečno padel, cla si je poškodoval hrbtenico. — Zjasebnica 60 letna Ana Bogojevičcva je padla na cesti in si zlomila levico. — 60 letna Ivanka Kovičeva;
ZGODBICE
Nauk, vreden več milijonov
Mislim, da je ime Vanderbilt znano že marsikateremu našemu bralcu. Vanderbilt je bil večkratni ameriški milijarder, ki pa je v ndadiii letih bil velik siromak, pa se je s svojo pridnostjo vendarle povzpel do malega branjevca, ki je na trgu ribe prodajal. Vauderlbit pa bi bil rad svojo branjerijo povečal, ni pa imel denarja. Zalo je nekega dne stopil v [armarsko banko, ki jo je vodil Jakob Balker. Tega je Vanderbilt prosil posojila. Balker je njegovo prošnjo poslušal, nato pa vprašal:
»Ali kdaj pijele kako opojno pijačo?«
»Malokdaj kaj malega,« je odgovoril Vanderbilt. »Kvečjemu kozarček ali dva, če že kdaj pijem«
»Dobro je tako,« je odgovoril Balker. »Glejte, danes je drugega prosinca. Denarja vam danes ne dam, pač pa dober nasvet. Vse telo ne pijte nobene opojne pijače, drugo leto osorej pa spet pridite!«
Drugo leto dne 2. prosinca je Vanderbilt bil spet pri Balkerju, ki ga je bil že pričakoval ter takoj vprašal:
»Ali igrate?«
»Le redkokdaj, pa še takrat le v loteriji.«
»Dobro je tako.« odvrne Balker. »Zdaj pa poskusite, da vse leto ne boste prav nič igrali, potem pa leto osorej spet pridite!«
Ko je leto dni nato Vanderbilt spel prišel, ga je Balker prav prijazno sprejel ter takoj vprašal:
»Ali kadite?«
»Ljubi Bog,« odvrne Vanderbilt. knko neki bi kdo mogel biti ribič, ne da bi kadil ali čikal?«
Balker pa odvrne: »Ljubi prijatelj, poskusite letos izhajati brez kajenja in tikanja, pa drugo lelo osorej »pet pridite.«
Pride naslednje leto in napočil je drugi prosinec. Toda Vanderbilla danes ni k Balkerju.
Balker Čaka in čaka, onega pa od nikoder noče biti. Drugi dan pokliče slugo, naj gre po Vanderbilta, ki res pride. Balker ga takoj ogovori in pravi:	...
»Včeraj sem ves dan zaman pričakoval vašega obiska.«
»Ni bilo treba,« odvrne Vanderbilt. »ltavnal sem se po vaših nasvetih, tri leta sem pridno delal ter se izogibal vseh nepotrebnih stroškov. Tako je moja trgovina rastla. Zdaj pa jadram že s polnimi jadri.«
Kakor smo že spočetka povedali, je Vanderbilt postal eden izmed najbogatejših mož v Ameriki. Zato, ker je bil priden in delaven, in zato, ker si je marsikaj znal pritrgali in marsikako svojo željo premagali.
ie padla in se hudo potolkla po obrazu. — Vla-kovodjeva žena, 67 letna Frančiška Vičičeva si je pri padcu zlomila levo roko. — Čevljarski pomočnik, 2t letni Anton Slarič se jc močno urezal v desno nogo. — Dijak Albin Gerkmun je igral nogomet. Med igro je dobil hud udarec v čeio, da je iskal pomoči v bolnišnici. — France Benčinu, 64 letni delavec, si je pri delu poškodoval levo oko. Pripeljan je bil iz Kočevja v ljubljansko bolnišnico. — Na Verdu pri Vrhniki je 7 letni posestnikov sin Jnncz Kcnk padel in si zlomil levo nogo. Sedaj se zdravi na kirurgičnem oddelku v Ljubljani. — Anton Hrovat, 32 letni delavec v Hrenovi ulici, je padel in si zlomil desnico. — Zasebnik Bogomil Samsa v Prisojni ulici si je spahnil desno koleno. — Stanko Češnovar, 46 letni mizar, si je močno poškodoval prste leve roke. — Pavla Dernovškova, 40 letna kuharica si je pri padcu zlomMa desnico. — Emil Zobukovec. 8 letni sin perice jc na poti v šolo spodrsnil in si pri padcu zlomil levo roko. — Josipa Gričarjn, 38 letnega mestnega delavca je na mestni pristavi pri Kodel jcvem ugriznil konj v levo roko. — Ma.š« Pavčičeva, lOletna hčerka tesarskega mojstra v Mostah, se je močno urezala v levo roko,
s Ladanje se imenuje premogokop v Hrvatskem Zagorju. Je le 6 km oddaljen od železniške proge. Zdaj bodo do premogokopn zgradili ozkotirno železnico. V premogokopu je sedaj zaposlenih 400 delavcev.
Is narave
Znano in neznano iz ribjega življenja
Snovi, iz katerih so organizmi, so večinoma težje kot vodu, zato takoj potonejo, če pridejo vanjo. Toda živali, ki žive v vodi, se na tak ali drugačen način ohranjajo v plavajočem stanju. Nekatere nenehoma gibljejo, druge imajo v trupu potrebne snovi, ki napravijo njihovo telo prav tako težko kot voda. Take posebne snovi izločujoč organ je ribji zračni mehu r. V njem je toliko plina, da poslane teža živali enaku teži obdajajoče vode.
Kar je posebno značilno pri mehurju, je to, da morejo ribe v raznih globinah plavati, to je poljubno spreminjati množino v mehurju se nahajajočega plina, tuko da se ujema z različno globino, v katero pridejo. Nekatere ribe imajo zručni mehur zvezan z zunanjim zrukoui po posebni cevki oddušku, ki vodi v golt (ščuka itd). Te spreminjajo množino zraka tako, da vsrkajo ali izpuste zrak iz mehurja; druge (krap), ki imajo mehur zaprt, pa imajo posebno žlezo v sjHjdnjem sprednjem delu mehurja. Ta žleza ob potrebi prideluje plin, ki je zmes ogljikove kisline in kisika. Kako se to proiz-vujunje izvrši, ni raziskano- Zuduj pri vrhu mehurja jc druga uapruva, ovalne oblike. Nu tem mestu je stena mehurju zelo tenka in polna predrobnih žilic. Iz teh žilic vstopajo plini v mehur. Steno le naprave obdajajo krožne mišice. Če se krčijo, tedaj pokrijejo debelejši deli mehurja njegov tanjši del, če se iztegnejo, pa ga odkrijejo. Ob tej priliki izhaja plin iz -mehurja v kri; v prvem primeru pa je vsak izhod plina nemogoč.
Ščuka
šlnj
Razen te, za plavanje važne naloge, ima mehur še drugo nalogo. Pomaga pri dihanju. Pu to je znano in zato ne toliko zunimivo kot to, da pomaga mehur pri proizvajanju glasov. Ribe so mutaste, pravijo; to je za večino rib tudi resnično, toda ne za vse. Nekaterim, kot n pr. južnoameriškim somom, vežeta mehur z zadnjim delom glave dve krepki mišici, ki povzročata tresenje mehurja, zaradi tega nastane glas, ki ga je slišati na 30—50 m daljave.
Če pa ribe dajejo od sebe glasove, jih morejo tudi slišati, torej niso gluhe. O vprašanju sluha pri ribah se je že veliko pisalo in govorilo. Nekateri so s svojimi, zelo zanimivimi poizkusi skušali dognati, če ribe slišijo nli ne. Toda kar so dognali, še ne dovoljuje sklepati, da ribe res slišijo, kajti možno je, da glasovi povzročajo valovanje vode, ribe pa to nežno vnlovanje s posebnimi priprnvami v pobočnici takoj zaznajo. Drugi pa trdijo, da bi pri sluhu prav za prav imel opravka slušni organ, ki je
kot pri našem krapu v zvezi z mehurjem. Potom te zveze naj bi glasovni vali prihajali do ribjega ušesa, lo je pač domneva, ki jo potrjuje dejstvo, da so za glasove (»osebno občutljive tiste ribe, ki imajo tako zvezo.
Imenovali smo »pobočnico«. Kaj pa je to? Kaj lahko opazimo na straneh ribe progo, ki je sestavljena iz številnih pik. Te pike so odprtine, ki vodijo v posebno cevko, ki teče od glave do repa. Ob glavi je celo več takih cevk. Polni so sluznate tekočine, v stenah pa opazimo posebne čutne pomolke. Poleg teh pa opazimo tudi na koži čutne pomolke. Ta naprava pomagu ribam, da zaznavajo najbolj šibko valovanje vode. Če pride val do kože, se nagnejo kapice, ki jiokrivajo čutnice, ki se zaradi tega združijo. Obenem naj bi bij ta organ nekako tipalo, ki pomaga ribi zaznati, če sc bliža trdemu telesu. Zdrava riba, ki ima dobro razvito bočno črto, se "e bo nikdar, čeprav v temi, zadela ob trd predmet.
PRAVNI NASVETI
Bajer za pridobivanje ledu. K. R S. — Sosedov travnik in vaš gozd meji potoček. V jeseni je sedaj tri lela, odkar je sosed potoček zaprl, tako da je poplavil sosedov in vaš svet ter sosed pozimi, ko voda zamrzne, na tem umetnem ba-jerju lomi led za prodajo. Soseda ste parkrat opomnili zaradi kršitve lastninske pravice in je vam nalo pred pričami obljubil, da bosta dala po zemljemercu sporno zemljišče premeriti, vendar sedaj tudi tega noče. Vprašate, kako bi soseda prisilili, da prizna vašo lastnino in da vam povrne škodo, ker je posekal nekaj dreves. — Ker si oba laslila svet, ki leži na meji, morata pač najprvo zahtevati od sodišča, da se sodno določi meia. šele po tako določeni meji lahko vi ali sosed z lastninsko tožbo uveljavile svojo pravico do spornega svela, če bi vrednost tega sveta, ki ga pri omejičenju eden ali drugi Izgubi, bila večja od 500 din, t. j. 190 lir. — Brez pomoči sodišča soseda ne morete prisiliti, da uredi mejo.
Dedovanje po možu. F. K. U — Vprašate, koliko znaša delež, ki ga mty a mož kot najmanjši po zakonu predpisani delež zapustiti ženi.
—	Zakonec, v vašem primeru žena, nima sicer pravice na dolžni delež, pač pa ji gre, dokler se zopet ne poroči, spodobno vzdrževanje iz moževe zapuščine, v kolikor ni to vzdrževanje že krito z zakonitim dednim deležem ali z volilom v ojx>-roki. Iz lastne krivde ločeni zakonec nima zakonite dedne pravice, niti nima pravice za vzdrževanje iz zapuščine.
Ilrnnilne vloge v bivši poštni hranilnici, S. 2. K. — Zadeva izplačil hranilnih vlog iz bivše pošlne hranilnice še ni toliko urejena, da bi se z izplačili začelo. Treba pač še potrpeti. Saj bo izplačilo itak objavljeno v časopisih.
Razdelitev gmajne. K. P. — Devet posestnikov uživa skupno gmajno, ki obstoji iz gozda, se-noželi in pašnikov. V zemljiški knjigi so vsi ti posestniki vknjiženi kot solastniki po enakih delih. Ker gozdni del gmajne vsi solastniki »ropajo« in 6c nihče ne briga za pogozdovanje ild., zalo sle mnenja, da bi bilo zaradi l>oljšega gospodarstva potrebno, da se cpla gmnjna v naravi razdeli Vpršate, če se to lahko izvede in kako?
—	Ker med vami ni sporazuma niti v predmteu skupne imovine niti glede solastninskih delov — vsakemu pripade ena devetina — zato lahko v izvenspornem postopku pri okrajnem sodiffu zahtevate razdelitev v naravi. Stroške razdelitve boste trpeli vsi po enakih delih. Načrt razdelitve gmajne vnm bo napravil zemljemerec, ki bo sestavil 9 enakovrednih kompleksov, ki :ih lahko med seboj razdelite z žrebom.
Premajhne dote. K. F. S. — Mati-vdova s 7 otroci, od katerih so bili trije takrat nedoletni, je izročila svoje poselvo najstarejšemu sinu, sebi izgovorila vžitek. ostalim otrokom pa daiež po 2000 Din. Ker je posestvo obsežno, približno 50 johov, je prevzemnik kasneje obljubil vsakemu bratu zvišati delež. Zadnji trije bratje so medtem poslali polnoletni, vendar prevzemnik noče iz,-polniti obljube. Vprašate, če se ga lahko prisili.
—	Ne Dokler živi izročiteljica — mati, — stuejo bratje zahtevali le ono. kar je bilo v izročilni pogodbi določeno. Kasnejša bralova obljuba je brez pravnega učinka, kpr ni bila napravljena v obliki notarskega zapisa. Po smrti matere lahko otroci
—	bratje prevzemnika — zahtevajo od p evzem-nika dopolnitev nujnega deleža.
|[| ZA FANTE OD FARE
IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA
4IIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII(lllillllltllllllUI
Na olimpijado v Amsterdam!
Visoke šole za telesno vzgojo so bile povabljene, da nastopijo v okviru olimpijskih prireditev z javnim nastopom, v katerem naj bi pokazale način svojega dela. Tomaž se je nekaj časa udeleževal skušenj, vendar ie tako dolgo, da se je dodobra seznanil z vsemi sestavami. Nastopiti ni nameraval, zakaj bil je inozemec. Ni pa odveč,_ če sodeluješ pri pripravah, pri katerih je skušala vsaka šola pokazati najboljše, kar zna.
Prišel je veseli dan, ko so prijeli popoldne kovčege v roke. Napotili so se na veliki berlinski kolodvor z. orjaško streho nad deseterimi pari tračnic; sprevodniki so začeli zapirati vrata železniških voz in vlak je potegnil. Počasi se je umikal mestu in naprej skozi predmestje na zahod. Pokrajina je bila ravna .zelena, gozdnata in ne posebno zanimiva. Vendar kdo bi mislil na pokrajino, če se pelješ k olimpijskim igram, kakršne so praznovali Grki pred 2500 leti! Tomaž je v mislih prehiteval sopihajoči brzovlak in ugibal o deželi, ljudeh, stadionu in tekmovalcih vseh narodov, ki jili bo bodoče dni gledal.
še nikoli ni bil na Nizozemskem, in tudi o jeziku, ki ga tam govorijo, ni imel pojma. Ko so prispeli na obmejno postajo ,je vse drvelo k oknom, da bi videli kakšne uniforme nosijo železničarji, orožniki, obmejne straže in kako se čuje nizozemska govorica. Vsi so bili prav vljudni, saj je navada, da olimpijske gosle povsod prijazno sprejemajo in jim gredo na roko. Pojavili so se prvi ljudje v znamenitih nizozemskih coklah in ženske v pisanih narodnih nošah z zvoučaslimi avbami na glavi.
Potem so se vrstili mlini na veler, vodni kanali, ki jih porabljajo na Nizozemskem za promet in lične vasice z rdečim zidovjem. Povsod so padali v oči veliki olimpijski plakati z vencem petih krogov, ki predstavljajo povezanost peterih zemeljskih celin. Tudi velika industrijska podjetja so začela tiste dui z reklamo v olimpijskem slogu: neka tovarna mesnih izdelkov je izdala plakate z rizbo peterih klobas, v trafikah pa si videl cigare, s katerih se dviga moder dim in preliva prav tako v olimpijski simbol peterih oblačkov dima.
Amsterdam, glavno meslo Nizozemske ob Zui-derskem jezeru, je bil ves v zastavah. Je bogato trgovsko mesto, ki kaže v svojih starih hišah izročilo srečne preteklosti, v modernih palačah pa visoko ravan sodobnosti. Ulice so bile polne najrazličnejših gostov. Z vsega svela se je nabralo okrog 100.000 ljudi, ki so želeli prisostvovati olimpijskim igram in bodriti svoje tekmovalce pri težkih preizkušnjah. Tomaža so prav posebno zanimali Japonci, o katerih je bral, da so prispeli z izvrstnimi plavalci, nič manj pa Amerikanci, ki so bili leta 1928 v lahki atletiki še nenadkriljivi.
Tudi človek, ki se ne zanima za igre v stadionu. je lahko doživel tisle dni v Amsterdamu marsikaj zanimivega. Dovolj bi bilo, da bi stal na ulici in gledal, kako prihajajo cele čele nemških, ameriških, angleških ali francoskih tekmovalcev ali pa odposlanci malih državic iz najoddaljenejših koncev zemeljske oble, ki so poslale samo po 10 in celo manj zastopnikov. Vseh različnih predstavništev je bilo blizu 50, in tudi Slovencev ni manjkalo. Ko jih je Tomaž zagledal, je priskočil k njim in jim prav posebno od srca voščil srečo.
2e na ulicah je bilo zanimivo motriti tekmovalce. Nekateri so bili močnejši od samega Martina Krpana — to so bili večinoma atleti, ki bodo metali kladivo ali kroglo. Bili pa so med njimi tudi drobni in suhi možički: to so bili tekači na dolge proge in boksarji najlažjih razredov. Amsterdamski otroci so se s posebnim veseljem podili za rokoborci in dvigalci uteži, ki so bili videti tako krepki, da so jim štrlele roke v stran in da so kar slovesno hodili. Razume se, da so bile zastopane tudi vse barve človeških plemen: od belih Angležev prek rumenih Kitajcev pa vse do Zamorcev, katerim so se svetili njihovi beli zobje.
Pestro je bilo na ulicah, kaj pa šele v stadionu! To je bila velikanska trdnjava z zidanimi tribunami in z morjem zastav, ki so vihrale v vetru. Ob stadionu je stal visok stolp s potlom na vrhu, kjer bodo jutri prižgali olimpijski ogenj. Vsa slika
Med našim narodom je zelje, posebno kislo, kot zdravilno sredstvo močno razširjeno. Zelje pa upošteva tudi znanstvena medicina, ga visoko ceni in pogostokrat predpisuje.
Glavnato zelje — brassica oleracca capilata, se rabi kot zdravilo le kislo. Kneipp je_ kislo zelje in zelnico izredno visoko cenil, saj piše, da je to najboljše zdravilo pri zaradi jedi pokvarjenem želodcu. Kisline, ki se nahajajo v njem, očistijo želodec in urede ter pomnože prebavne sokove. Za pokvarjen želodec vzamemo 3 krat na dan po dve žlici zelnice.
Zelnica pa zdravi tudi »mačka* in ga kaj hitro prežene. Zjutraj na tešče vzamemo dve žlici zelnice in zajlrkujemo čez pol ure. Kislo zelje učinkuje kot krvotvorno sredstvo, odganja vetrove in izloča slabe snovi iz telesa. Tudi proti putiki priporoča Kneipp uživanje kislega zelja.
Nekateri se zdravijo tudi s svežim sokom zelenih listov. Baje ublaži notranjo vročino, izprazni želodec in uniči vse bolne sokove.
Zunanje rabimo zelnico za obkladke na vnetja, stare, sveže in gnojne tvore, opekline in trea-njc. — 2e zelo dolgo časa služi kislo zelje človeku kot odlično hranivo. Zaradi prenavljanja poslane zelje lahko prebavljivo, krepi želodčne živce, ki postanejo zaradi tega bolj delavni. Kislo zelje vsebuje tudi mnogo vitaminov (A, B, C, D in K). Posebno vitamin C, ki se nahaja sicer v večjih ali manjših množinah v vsej zelenjavi, a ga v posušeni ali kako drugače konzervirani zelenjavi ni, dobimo v kislem zelju v velikih množinah. Zato nam ravno to popolnoma nadomestuje zelenjavo pozimi.
Poleg vitaminov pa je kislo zelje zelo bogato na mlečni kislini, ki uničuje in odvaja iz našega telesa škodljive snovi. Prav tako čisti in zboljšuje kri. Bakterije mlečne kisline uničujejo škodljive bakterije v našem črevesju.
Kislo zelje oziroma zelnica pomagata pri lenem črevesju. V tem primeru pijemo dnevno žlico zelnice, ki jo lahko razredčimo z vodo. Isto sredstvo pa pozdravi še lako hudega »mačka« in je zato zelo priporočljivo sredstvo proti »modrim ponedeljkom'. Tudi ljudje 6 težko bolnim želodcem smejo uživati na drobno z.rezano kislo zelje.
Na tešče izpiti kozarec zelnice učinkuje na želodec in čreva kot milo odvajalno sredstvo, obenem pa očisti želodec in čreva sluza. Tudi slabokrvnim se kislo zelje priporoča, ker obnavlja in čisti kri.
Proti revmatizmu in revmatičnim bolečinam se kislo zelje kot zdravilo sijajno obnese. Z uživanjem kislega zelja si podaljšujemo življenje in pomlajujemo.
S kuhanjem uničimo zelju bakterije, ki žive v mlečni kislini in zmanjšamo množino vitaminov. Temu delno odpotnoremo, če že kuhanemu zelju dolijemo surove zelnice.
V 18. stoletju so odkrili vrednost kislega zelja kot protiškorbutno sredstvo. Cook, znani pomorščak, je na svoje jadrnice vzel vedno zadostno množino kislega zelja, ki je obvaroval njegove pomorščake pred strašnim škorbulom.
Ameriški zdravnik dr. Brokavv pravi v svoji razpravi dobesedno takole: »Ako imenujemo špi-načo metlo za čreva, je kislo zelje najboljši sesalec za prah.«
Ruski filozof Mečnikov pripoveduje, da je poznal 103 leta starega moža, ki je opravljal najtežja drvareka dela. Ta mož 6e je hranil pozimi 6 samim kislim zeljem.
Pasteur, slavni francoski zdravnik in znanstvenik, je zelo rad užival kislo zelje, in sicer surovo. Vedno je poudarjal, da je kislo zelje najbolj zdrava in koristna jed.
je bila zelo prikupna: spodaj se je razprostiral zelen travnik, krog njega črno tekališče, za tem cementno kolesarsko dirkališče z visoko dvignjenimi zavoji ,pa tribune iz rdečo opeke zidane, ki niso bilo nič nižjo od hiš v tri nadstropja. Tomaž si je kupil spored olimpijskih iger in nestrpno čakal naslednjega dno.
Slovenski pregovori o letini
Ako je oziinek dolg, bo slaba letina.
Ako se čuk spomladi večkrat glasi, bo dobra letina.
liolje je imeti hudo letino kakor hudo sosedinjo.
Ako sušca grmi, dobra letina pribiti.
Ce blizu debla list obleta, dobro letino nam obeta.
Ce koncc svečana sever brije, dobre nam letino up zašije.
Ce je na svečnico oblačno, nadejaj se dobre letine.
Ce se na Marije sedem žalosti na polju dela, se letina žalostno drži.
Ce se pust na soncu greje, letina se med dobre šteje.
Ce sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna.
Ce sušca prah okrog pometa, prav dobro letino obela.
Ce trjakov dan dežuje, dobro letino oznanujo.
Dež pred velikim travnom tisto noč, pride dobri letini v pomoč.
Eno leto strada živina, drugo leto pa ljudje (če je slaba letina).
Kadar praprot trikrat pozebe, takrat je dobra letina.
Kadar sv. Pavla sneži in deži, letini slaba ia huda preti.
Letina vene kakor bi jo s plamenom ožgal.
Lepo sončno vreme tega due (1. junija), kmetje se dobre letine vesele.
šenljurijska luža pa kresna suSa dobro letin® store.
Sv. Pavla ?e jasno nebo, dobra bo letina, že stari pojo.
Sv. Tiburcija (10. apr.) polje zeleno, dobra bo letina, zrnje jekleno.
Velikega travna če pogosto grmi, kmet se dobre letine veseli.
Lepo vreme cvetne nedelje, rodovitno letino pripelje.	J. Sašelj.
Davčni vijak v Turčiji
Od 20. novembra t. 1. dalje so v vseh turških denarnih zavodih ustavljeni vsi kreditu Gre za previden ukrep, po katerem hočejo priti do denarnih virov iz davkov na dohodke, ki ga je pred nekaj dnevi izglasovala narodna skupščina. Ta uovi davek bo zadel pridelovalce, osebe, ki imajo nepremičnine in katerih letni dohodki presegajo 2300 turških lir, ter osebe, ki so po letu 1939 opravljale posredniške posle v trgovskih kupčijah itd. Višino davka bo določal poseben odlior, ki bo tudi odrejal znesek za vsakega davkoplačevalca na podlagi posebne preiskave. V večini primerov ne bo davek nižji od 50r/o nn čisti zaslužek, ki so ga taki ljudje imeli v teku enega leta.
Črna Štorklja
Na Saškem se nahaja v neki iiošči črna štorklja, ki je poslednja le vrsto na Saškem. Da bi radovedneži ne prepodili tega redkega ptiča, društvo za varstvo ptic ne pove, kje se prav za prav ta štorklja nahaja.
ZOBOTREBCE
vseh vrst kupuje po najvišjih cenah
M. PAKIC — LJIBLJAIVA Sv. Petra nasip št. 27
Mali oglasnik
Pristojbina za male oglate se plaiuje naprej.
Smrekovo žreslo
lepo, zdravo, suho, ln Jcžlco kupi vsako ko-
ličino usnjarna Lav-rlfi J.,: (Šentvid prt Stični — LJubljana.
»Domoljob« stane 24 lir za celo leto, za Inozemstvo 30 lir. — Dopise In spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inseratc In reklamacije pa oprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunajo po posebnem ©"niku. _ Telefon uredništva In upravci št. 40-04. Izdajatelji dr. Gregorij Pečjak. - Uredniki lože Kosiček. - Za Ljudsko tiskarnoi Jože Kramari&