PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. costale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 8 (9313)
TRST, sobota, 10. januarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Certami, razmnožen na ciMostil. Od 5. do ^e2otL vGovcupri Gorenj l^ebušiod 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Btl je edmi tiskam partaansln DNEVNIK v zasuznjem Evropi.
DE MARTINO VZTRAJA NA VLADI, O KATERI BI SE KOMUNISTI VSAJ VZDRŽALI
KPI pripravljena sprejeti svoje odgovornosti pri vodenju države, kar KD odločno odklanja
Zaccagnini: «Če ne bo dosežen sporazum s PSI, bodo nove volitve neizbežne» Obnovljena enotnost v vodstvu KD - PSDI za organsko vlado leve sredine
RIM, 9. — Stranke opredeljujejo svoja stališča glede reševanja vladne krize v pričakovanju prvega kroga posvetovanj predsednika republike Leoneja, ki se bo pričel v ponedeljek. Nevarnost razpusta parlamenta in torej novih volitev, odnos do vprašanja vstopa komunistov v vladno koalicijo in gospodarski ukrepi spričo resnosti krize v industriji in južnih pokrajin pa so
osnovne teme, glede katerih se plete razprava «na razdaljo». Sestala so se namreč vodstva štirih strank: PSDI, PSI, KPI in KD, poleg tega pa je tajnik socialistične stranke De Martino na tiskovni konferenci ponovil, kaj misli, ko zahteva «sodelovanje komunistov» v vladni večini. O tej, za Italijo temeljni točki, je De Martino dejal, da so socialisti «elastični», ker se «prispevek» komunistov vladi lahko izraža na več načinov, od neposredne podpore v okviru vladne večine tja do pozitivnega odnosa, ki bi se i-zrazil z vzdržanjem v parlamentu. Vsekakor, je ponovil De Martino, nasprotujejo socialisti razpustu parlamenta in novim volitvam. Če bi ostale stranke (in pri tem misli KD) zavrnile predloge PSI, naj pa same oblikujejo svoje predloge in jih bo PSI proučila.
Na tezo De Martina in socialistov o «doprinosu KPI» k oblikovanju vladne večine, o kateri resnici na ljubo obstajajo v socialističnih vrstah očitni razločki, saj govori Mancini o «podpori v okviru ustavnega loka», so odgovorili demokristjani na seji strankinega vodstva. Prvič po dolgem času se je zgodilo, da je demokrščansko vodstvo sprejelo Zaccagninijevo poročilo soglasno. Zaccagninija je ob tej priložnosti podprl celo Pantani. To dokazuje, kako so tudi v demokrščanskih vrstah prepričani o resnosti in zapletenosti tokratne vladne krize in kako, kijub vsestranskim zagotovilom in izjavam, mislijo celo na predčasne volitve. V takih primerih je seveda razumljiva strnjenost vseh demokrščanskih struj in utišanje medsebojnih polemik, ki so v poprejšnji predkongresni fazi bile v KD ze'o ostre.
Tajnik KD Zaccagnini je poudaril v svojem poročilu, da KD hi hotela te krize in da je bila pripravljena o nesoglasjih s socialisti razpravljati s PSI brez krize in dramatiz'ranja. O vprašanju odnosa do KPI pa je Zaccagnini poudaril stališče, da KD pristaja na novo vlado in politični sporazum s socialisti, kakor tudi drugimi silami bivše (levosred-inske) koalicije, zavrača pa kakršenkoli, tako posredni ali neposredni pristop komunistov k vladni večini. KD, je dodal Zaccagnini, odklanja «zmešnjavo» o tem, kdo je v opoziciji in kdo ne, pač pa je odprta za «soočanje» z opozicijami in pripravljena sprejeti njihov doprinos, ko gre za velika družbena ali gospodarska vprašanja. To, je še rekel Zaccagnini, se je dogajalo tudi v preteklosti. V Zaccagnini ievem poročilu je opaziti nekakšno namigovanje na «preferencialni» odnos do socialistov v okviru možne bodoče koaTciie, kakor tudi zagotovilo, da je KD pripravljena na nova pogajanja o ukrepih za poživitev gospodarstva, do katerih je PSI zavzela kritično stališče in so bili, vsaj formalno, povod za krizo. Zaccagnini je še izjavil, da se zaveda, kako resna in nevarna je ta vladna kriza, zato se bo KD ravnala «odgovorno», če pa bi se izkazalo, da ni več mogoče sodelovanje s socialisti, postaja «neizbežen» razpust parlamenta z novimi volitvami. To bi pa očitno ustvarilo radikalizacijo spopada v Italiji, čemur bi se Zaccagnini rad izognil.
Za besedo so prosili Truzzi, For-lani, Fanfani, Gonella, Rumor, Pucci. Antoniozzi in Natali, ki so vsi soglasno podprli Zaccagninijevo poročilo ter dali tajniku s predsednikoma parlamentarnih skupin man dat, naj vodijo razgovore z ostalimi strankami za rešitev krize.
Od manjših strank bivše vladne koalicije se niso doslej uradno izrekli samo republikanci. Socialdemokratsko vodstvo je namreč zaključilo svojo sejo z odobritvijo (le dva sta se vzdržala) dokumenta, ki ga je Predlagal sen. Saragat. V tem dokumentu se PSDI izreka proti predčasnim volitvam (kar je prej zago-varjal Tanassi, ki ostaja v senci) ln za oblikovanje organske vlade med KD, PSI, PRI in PSDI ter soočanje s komunisti, ki pa morajo ostati v opoziciji.
Vodstvo PSDI je tudi sklenilo skli-cati kongres stranke prve dni mar-ca- Pri tem Velja navesti mnenje nekaterih članov vodstva socialdemokratske stranke, da bo že ta kon-gres zapečatil usodo Tanassijevega tajništva in verjetno prevlado Sa-ragatovih stališč.
Republikanski bivši podpredsednik vlade La Malfa pa je časnikarjem užaljeno izjavil, da se ne bo «nikoli več» vrnil v vlado. Oster je bil do socialistov, medtem ko je pohvalil KPI, da je v tej zadevi bila resna m odgovorna.
Zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki, pretijo ljudskim množicam v Italiji z vladno krizo, ko obstaja tudi nevarnost z desne, izražajo s svojo
se je namreč sestalo in odobrilo poročilo tajnika Berlinguerja. V zaključni resoluciji je, med drugim, poudarjeno, da je stanje v Italiji zelo zapleteno in resno, kar terja odgovorno zadržanje vseh demokratičnih strank. Kljub odstopu bi morala vlada nadaljevati sestanke s sindikati in skušala sproti reševati najbolj dramatične primere v industriji in južnem gospodarstvu, prav tako pa bi moral — če je mogoče — nadaljevati delo parlament, ki bi moral sprejeti tudi zakon o splavu. KPI odločno nasprotuje predčasnim volitvam, ker bi paralizirale državo sredi nevihte gospodarske krize. Zato so komunisti mnenja, da je Italiji potreben «globok politični obrat», ki pa ni mogoč brez sodelovanja KPI pri «vodenju države». KD in tudi druge demokratične stranke morajo opustiti predsodke do komunistov,- če pa tega ne bodo storile, bo KPI ostala v opoziciji, ki bo «stroga a konstruktivna» in ne izključuje možnosti sprejemanja odgovornosti KPI za posamezne tudi važne probleme. Na koncu poziva vodstvo KPI članstvo, naj pojasnjuje stališče partije ljudem in pri tem skrbi za enotnost s socialisti.
Vprašanje parlamentarne dejavnosti je bilo v ospredju sestanka načelnikov parlamentarnih skupin pri Pertiniju. O prèdlogu. naj bi v zbornici razpravljali,, kljub krizi, o osnutku glede prekinitve nosečnosti, se načelniki skupin zaradi odsotnosti socialistov niso mogli izreči in se bodo še sestali. Za to so se, vsekakor, izrekli načelniki KPI, PRI in neodvisne levice, proti pa KD, PLI, PSDI in MSI.
Na sestanek strankinega vodstva se pripravljajo tudi liberalci. S tem v zvezi so se sestali člani «kartela levice» PLI, ki predlagajo Bignar-diju vstop njihove struje v enotno vodenje stranke. Ta predlog rimski komentatorji povezujejo s stališčem, ki ga je De Martino orisal na svoji tiskovni konferenci na sedežu tujega tiska, ko je nekemu časnikarju odgovoril, da je stanje v Italiji tako resno, da zahteva novo vlado, izraz vseh demokratičnih sil v okviru ustavnega loka. V tem okviru je De Martino dejal, da ne odklanja možnosti sodelovanja liberalcev v taki «vladi za izredne razmere».
MADRID, 9. — Stavka osebja podzemske železnice se je zaključila. Stavkajoči so se zbrali v neki cerkvi in izglasovali zahtevo, naj uprava podzemske železnice ne začne nobene represalije proti stavkajočim in naj jim zviša plačo
Benigno Zaccagnini
Francesco De Martino
Enrico Berlinguer
Nesprejemljivo vmešavanje NATO v italijansko krizo
BRUXELLES, 9. - Če bi komunisti vstopili v italijansko vlado bi se morala takoj sestati NATO na najvišji ravni, kajti Italija je članica odbora za jedrsko obrambo. Tako je v razgo voru s časnikarji izjavil glasnik NATO v belgijski prestolnici in nato dodal, da primerja italijanski položaj s Portugalsko Ko so komunisti vstopili v li zbonsko vlado je namreč NATO izločila Portugalsko iz tega odbora, kjer je bila začasno Glede na to, da gre za grobo vmešavanje v italijanske notranje zadeve, ki bi nujno negativno odjeknilo v italijanskih političnih krogih, so pozneje v sedežu NATO pojasnili, da je glasnik atlantske organizacije govoril «v osebnem imenu» in da se torej NATO ni «uradno izrekla o italijanski notranji politiki». Nobenega dvoma pa ni, da je to posredno opozorilo Italiji, saj niso v krogih NATO obsodili teh izjav. Nasprotno pa se zdi to stališče, ki ga je glasnik organizacije atlantskega pakta poudaril v razgovoru s časnikarji, za katere je vedel, da ga bodo objavili, kot ponovitev neprestanih Kissingerjevih opozoril o domnevni «zaskrbljenosti» za razvoj v Italiji in neformalno opozorilo italijanskim filoatlant-skim krogom, naj zavzamejo ob vladni krizi zadostno ostra stališča.
Nazadnjaški pogledi na vprašanja sodstva
..............................................................im
ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI MARONITSKIH FALANGISTOV
Zadnji tridnevni spopadi ogrožajo neodvisnost in celovitost libanonske države
Včeraj je bilo v Bejrutu ob življenje vsaj 60 ljudi, več kot 120 pa ranjenih - Izrael za razkosanje Libanona: slast po vodah reke Litani - Priprave na zasedanje varnostnega sveta
BEJRUT, 9. — Libanonska policija je sporočila, da je v zadnjih urah izgubilo življenje vsaj, 60 ljudi, 125 pa jedrilo ranjenih. Skupno število ljudi, ki je. bilo ubitih od lanskega aprila je tako naraslo na okoli 8250 ter na več kot 17.000 ranjenih.
V popoldanskem sporočilu policijskih sil pa je rečeno, da so v teku v številnih bejrutskih četrtih ostri spopadi pri katerih nasprotne sile uporabljajo vse vrste orožja. Poudarjajo nadalje, da je varnost na bejrutskih ulicah vedno bolj ogrožena in da je povsod življenje ljudi v nevarnosti.
Najhujši spopadi med krščansko-maronitskimi falangisti in arabskimi levičarji ter Palestinci divjajo okoli begunskih taborišč pri Tal Zlatarju ter Jisir Al Faši. Tu gre že za tretji dan ogorčenih bojev. Viso-
nilSUIIItmilltUllllllllltllllllllllllllllllllllMtlllllllllliiluUiniMlllllltllllllllltlMIIIIIHIHIIIIIIIMIHIIIIIIIHnilll
MONETARNI ODNOSI IN POMOČ NERAZVITIM DRŽAVAM
Konferenca v Kingstonu zaključena s kompromisom
Francozi so zadovoljni zaradi popuščanja ZDA ■ Ukrepi za pomoč državam v razvoju
KINGSTON, 9. — Mednarodna monetarna konferenca začasnega «odbora 20» se je končala s kompromisom. Francoski minister za gospodarstvo in finance Jean Pierre Four-cade je poudaril, da je odbor praktično potrdil francosko - ameriški sporazum v Rambouilletu glede tečajev valut, da zvišanje posebnih pravic do najemanja spoštuje strukture tistega sporazuma in da rè-forma predstavlja začetek novega razdobja gospodarske in monetarne stabilnosti.
V določenem smislu je spor med Francijo in ZDA predstavljal precej trd oreh pri pogajanjih. Francozi so pa dosegli, da so ZDA popustile glede svoje zahteve po togih 'tečajih. Po novem sporazumu bodo tečaji lahko prosto nihali, toda Mednarodni monetarni sklad bo posegal v ta dogajanja tako da bi preprečil neusklajena gibanja. Povratek na fiksne tečaje bo možen le če bo to zahtevala večina v višini 85 odst.
S sporazumom se ustanavlja «Trust f.mdirta ie bil sicer ze predviden v avgustu lani), ki predvideva posojila ob ugodnih pogojih nerazvitim državam Po sedanjem sporazumu bodo ta posojila lahko najemale države, katerih letni dohodek na^ose-bn ie nizii od 350 dolarjev. Sredstva za ta sklad bodo črpali iz prodaje 25 milijonov unc zlata po ti Z; nih cenah. Sklenili pa so, da bodo
Porabili za sklad'le 17J ™ j^sredo-medtem ko bodo ostali d P
resolucija komunisti. Vodstvo KPI vali naravnost nerazvitim aizavam,
Nadalje je treba omeniti, da so na zasedanju sklenili, da bodo začasno zvišali za 45 odst. sklade Mednarodnega monetarnega fonda za najemanje posojil brez posebnih ugodnosti. V tej zvezi se bodo posebne pravice do najemanja zvišale na 36,25 odst., skladno z višino soudeležbe posamezne države. Ta ukrep bo zvišal možnosti držav v razvoju za najemanje posojil za okoli 3,5 milijarde dolarjev.
Zahodne države so pri teh sklepih vztrajale na načelu, da so olajšav, ki jih nudi monetarni sklad lahko deležne samo tiste države, ki dokažejo,. da koristno uporabljajo sredstva, ki so jim na razpolago.
Pobud« za združitev španske opozicije
PARIZ, 9. — «Demokratična junta», ki jo sestavljajo monarhisti, socialisti in komunisti je izdelala na plenarnem sestanku predloge za združitev španske opozicije, ki jih bodo predložili skupini, ki nosi ime «demokratična platforma» in jo sestavljajo demokristjani vseh struj ter ena izmed socialističnih strank. Sestanka so se udeležili monarhist Tre-vijano, Santiago CariUo (tajnik KPS), tajnik ljudske socialistične stranke Galvan in voditelj sindikalnega gibanja «comisiones obreras» Marceh-no Camacho.
ki stebri dima se dvigajo iz tovarn, bencinskih črpalk in hiš, ki so jih zadele granate iz minometov. Spopadi, so se razdivjali tudi ria razmè-, jitveni črti med krščansko četrtjo Ain Rummaneh in muslimansko Chian.
Vse te boje je treba pripisati vsaj deloma poskusu krščansko - maro-nitskih falangistov, da bi obdržali povezavo z gorovjem, ki je v bejrutskem zaledju. Spopade pa je direktno povzročilo falangistično obleganje begunskega taborišča pri Tal Zaatarju. Falangisti so blokirali taborišče, trdeč, da Palestinci in a-rabski levičarji pošiljajo v taborišče orožje in muhicijo pod pretvezo prehrambnih dobav.
Libanonska vlada je praktično v razsulu. Vedno bolj se širijo vesti, da je ministrski predsednik Karame (musliman) trdno odločen, da bo odstopil s svojega položaja. Notranji minister Camille Chamun pa, ki pripada nacionalni liberalni stranki (ta je povezana s falangisti), ne more opravljati svojih dolžnosti, ker a-rabska levica smatra vsak njegov poseg za sovražen. Tako se dogaja, da policija in vojska stojita ob strani.
Ponovno so se razširile vesti o morebitnem posegu izraelskih oboroženih sil, posebno v južnem Libanonu, Namig v tem smislu je prišel tudi od generalnega tajnika arabske zveze Mahmuda Riada. Bivši e-giptovski zunanji minister trdi v kairskem dnevniku «Al Abramu», da Izrael skuša ustvariti ugodne pogoje za. svoj poseg na tem področju. Po Riadovem mnenju pa pri tem Izrael zasleduje cilj, da bi se polastil izvirov reke Litani v južnem Libanonu, ker potrebuje vode iz tistega izvira za svoj industrijski in družbeni razmah. Če pa bi Izrael zasedel južni Libanon — pravi Riad potem se bo položaj poslabšal na vseh frontah: egiptovski, sirski in jordanski. Sploh pa bi zagorelo v vsem arabskem svetu.
Čez tri dni se bo začelo zasedanje varnostnega sveta OZN, ki bo razpravljal v navzočnosti delegatov organizacije palestinskega osvobodilnega gibanja — PLO o ureditvi položaja na Bližnjem vzhodu. Izraelci so že izjavili, da bodo bojkotirali zasedanje zaradi navzočnosti delegatov PLO. V ta namen se je izraelski zunanji minister Allon pogovarjal v Washingtonu z državnim tajnikom Kissingerjem. Po pogovoru je izjavil, da jé zelo zadovoljen z doseženim rezultatom. Kissinger pa je baje dejal, da bodo ZDA zastopale na bližnji seji varnostnega sveta OZN stališča, ki naj zagotovijo Izraelu popolno varnost ter ohranijo prijateljske odnose z Izraelom.
Glasnik britanske delegacije pri OZN pa je zanikal, da Velika Britanija namerava podpreti na bližnjem zasedanju resolucijo, ki bi bila sprejemljiva za vse stranke. London se bo zavzemal samo za izvajanje re solucije št. 242 in 388 varnostnega sveta.
Položaj je precej nejasen, ker a-rabski svet še ne nastopa enotno. To je poudaril tudi Mahmud Riad v
svojem že omenjenem članku. Obstajajo velike razlike med «konservativnimi» arabskimi državami ter fronto držav in skupin, ki nočejo priznati sedanje stvarnosti ter skušajo, da bi prišlo do brezkompromisne rešitve spora Palestincev in arabskega sveta z Izraelci.
Čuden predlog FIAT za «leyland-Innoccnti»
RIM, 9. — Ministra za industrijo in delo Donai Cattin in Toros sta se srečala s predstavnikoma kovinarske zveze Trentinom in Benvenutom in razpravljala o zadnjem Fiatovem načrtu za prevzem tovarne «Ley-land - Innocenti» v Lambratah. Tako ministra, kakor tudi sindikalista, izražajo resne pomisleke o podatkih,
ki jih navaja v svoji ponudbi FIAT. Sindikalista pa sta bila še jasnejša in povedala, da ju predlogi FIAT sploh ne prepričujejo, saj gre le za poskus izigravanja in «preizkušanja» vlade.
FIAT je namreč predlagala preusmeritev proizvodnje tovarne «Ley-land - Innocenti» ter predvidela v ta namen investicije za 164 milijard. Od tega denarja naj bi 140 milijard prispevala država, 24 pa FIAT. Slednja bi v dveh letih odpustila tisoč delavcev (eno četrtino) ter proizvajala furgone. Po mnenju sindikalistov je načrt nemogoč, saj gre za 50 milijonov investicije na vsakega delavca, kar je mogoče le pri visoko specializirani proizvodnji.
Končno zahtevajo sindikati kovinarjev, naj «Leyland - Innocenti» prevzame kaka družba z državno soudeležbo.
Včerajšnjo otvoritev sodnega leta na tržaškem sodišču smo pričakovali s precejšnjim zanimanjem. Z zanimanjem smo pričakovali predvsem edino vsebinsko točko pompozne in anahronistične slovesnosti, govor glavnega državnega pravdnika Antonia Pontrellija. Sodna kronika preteklega leta je bila zelo razvejana in državni pravd-nik bi po pričakovanjih moral odgovoriti na vrsto vprašanj, predvsem o procesih politične vsebine. Pričakovali smo tudi bolj ali manj jasne besede o odnosih med sodstvom in politiko, ki je eden osrednjih predmetov razprave na rimski oziroma vsedržavni ravni.
Toda državni pravdnik o vsem tem ni povedal ničesar, ali bolje, skoraj ničesar. Izvedeli pa smo, da sodi med osnovne državljanske dobrine, ki jih je treba ščititi, tudi «celovitost človeškega rodu». V strogo pravnem pogledu je torej državni pravdnik zavzel odločno in nedvoumno stališče proti splavu, to je proti državljanski pravici, za katero se bori vsa demokratična javnost. Izraz, ki ga je pri tem uporabljal — integrità della stirpe — pa ima povrhu še neprijeten prizvok iz obdobja med vojno. Pred začetkom procesa proti nacifaši-stičnim krvnikom, ki so v tržaški Rižarni morili Žide, Italijane, Slovence, Hrvate brez razlike samo zato, da bi lahko «čista rasa» nemoteno vladala vsej Evropi, bi pričakovali, da bo državni pravdnik države, ki je zrasla iz odporniškega gibanja italijanskega naroda proti fašizmu, ta dogodek vsaj napovedal, saj presega meje tržaških sodnih dvoran. Vendar ni potrošil zanj niti besedice, čeprav bi mu to lahko narekovala že sama 30-letnica osvoboditve.
Prav tako je državni pravdnik prešel vse podatke o številnih procesih politične vsebine: o obsodbah sindikalistov, o obravnavah proti fašističnim pretepačem, ki jih še niso vključili v spored zasedanj, o preusiperitvi letala v Ronkah, o prizivni razpravi procesa Freda -Forziati, ki so jo pred dvema letoma odložili zaradi «nenadne o-bolelosti» glavnega osumljenca pokola na Trgu Fontana v Milanu, fašista Franca Frede, pa tudi o procesu proti ravnatelju tržaške psihiatrične bolnišnice Francu Ba-saglii, poborniku novega načina zdravljenja umsko prizadetih s humanejšim odnosom do bolnikov; ta proces je izzvalo prav državno pravdništvo, ko se je uprlo odloku o oprostitvi Basaglie, ki ga je izdal preiskovalni sodnik. O vsem tem državni pravdnik ni črhnil besedice in niti med vrsticami njegovega petdeset strani dolgega govora nismo mogli najti odgovora na ta številna vprašanja.
Pa še na nekaj je, po našem mnenju, pozabil državni pravdnik.
Na zanimiv primer, enega prvih v Italiji, to je na postopek, ki sta ga sprožila pretorja Trampuš in Bi-doli v zaščito okolja in s čimer sta prekoračila pristojnosti krajevnih uprav in varnostnih organov, ki kljub očitnemu kršenju urbanističnih zakonov s črno gradnjo številnih počitniških hišic na Krasu, niso ukrepali. To je bila politična odločitev, ki bi morda sodila v pristojnost državnega pravdništva, ne pa v pristojnost pretorja.
Državni pravdnik pa ni zamudil priložnosti, da ne bi stresel vrsto žolčnih žalitev na demokratični tisk in na pravice, ki jih imajo izvoljeni predstavniki, z grobim napadom v zvezi s polemiko o preiskavi o petoveljskem atentatu. Ni. sicer direktno omenjal poslanca Fortune in njegove obtožbe sodnikov in karabinjerjev, da so tendenciozno vodili preiskavo in opustili vse sledi, ki bi lahko privedle do aretacije fašistov, dejal pa je, da gre za golo obrekovanje preko «slabšega tiska». Državni pravdnik pozablja, da sodijo med ta «slabši tisk» vsi demokratični listi, tudi največji v državi, ki so že pred poldrugim letom, ko se je zaključil prvi petoveljski proces, dovolj jasno napisali, da je bila preiskava površna in tendenciozna. Na ta svoj izpad je že sinoči prejel ustrezen odgovor deželnega odbora novinarske zbornice.
Namesto odgovora na ta vprašanja nam je državni pravdnik posredoval le vrsto podatkov o kriminalu, prepletenih z bolj ali manj poetičnimi frazami (med drugim je ugotovil, da italijanska beseda assassino — morilec — izhaja iz a-rabske besede hašiš), med katere sodi tudi trditev, da bi predstavljala kaznilnica za mladoletnike na Padričah prestižno pridobitev za našo deželo. S tako trditvijo se je državni pravdnik postavil proti volji mestnega in zlasti okoliškega prebivalstva, ki je prišla do izraba v odločni resoluciji tržaškega občinskega sveta.
Najbolj značilno za govor državnega pravdnika, oziroma za duha tega govora pa je; da v bistvu in z neprepričljivimi 'navedbami odklanja reforme, od reforme ■ družinskega prava pa do reforme kazenskega postopka in ureditve kaznilnic, in s tem nujnost; da se v skladu z velikim demokratičnim razvojem italijanske družbe, korenito spremeni tudi italijanski zakonik, Id še vedno sloni na osnovah fašističnega zakonodajalca.
Na pragu leta 1976, ki je nadaljevanje leta pomembnih zmag demokratičnih sil v državi, bi pričakovali drugače uglašen govor tako visokega predstavnika sodne oblasti.
BOJAN BREZIGAR
........................................................................................m.....
SLOVESEN POGREB V ČETRTEK 15, JANUARJA
Čuenlajeva smrt globoko odjeknila po vsem svetu
KPK in vladne oblasti niso povabile na pogrebne svečanosti tuja diplomatska in partijska predstavništva - Teng Hsiao Ping novi ministrski predsednik?
PEKING, 9. — Pogrebne svečanosti, ki jih pripravljajo v Ljudski republiki Kitajske po smrti njenega dolgoletnega predsednika Čuenlaja, bodo potekale po sledečem programu: od danes do 15. januarja bodo v Pekingu zastave razobešene na pol droga: 15. januarja bodo zastave razobešene na pol droga v vsej državi; 12. januarja, in sicer od 9. ure zjutraj bo žara s pepelom pokojnega predsednika nameščena v delavskem kulturnem domu, kjer jo bo javnost lahko počastila. V domu bodo tudi namestili spominsko knjigo, ki jo bodo podpisali obiskovalci.
Pogrebne svečanosti bodo 15. januarja. V tej zvezi je bilo sporočeno, da centralni komite KPK, stalni svet kongresa in vlada ne bodo povabili na pogrebne svečanosti nobenega tujega predstavništva. V sporočilu odbora, ki skrbi za pogrebne svečanosti je rečeno dobesedno: «ž,vedeli smo, da so razne vlade, bratske stranke in prijateljske osebnosti nekaterih držav izrazile željo, da bi poslale delegacije ali predstavnike na pogrebne svečanosti v spomin ministrskega predsednika Čuenlaja. Odbor se vsem globoko zahvaljuje. Skladno pa s kitajskimi navadami in reformo protokola, je bilo sklenjeno, da se ne povabi na pogrebne svečanosti nobena tuja vlada, bratska stranka ali prijateljska osebnost».
Da je Čuenlajeva smrt globoko odjeknila tudi v vseh diplomatskih
krogih dokazuje dejstvo, da so vsa diplomatska predstavništva, brez i-zjeme, izobesila svoje zastave na pol droga.
Čuenlajeva smrt pa ni zavrla normalnega življenja v LR Kitajski Vest je sicer globoko odjeknila med prebivalstvom, toda vse kaže, da so bili vsi že pripravljeni na ta dogodek.
Sedaj se postavlja vprašanje, kdo bo nasledil čuenlaju na položaju ministrskega predsednika in tudi podpredsednika KP Kitajske. Vse kaže, da bo to mesto zasedel Teng Hsiao Ping. ki že več kot leto dni vodi kitajske državne posle, to je od tistega dne ,ko se je moral čuenlaj odpovedati zaradi bolezni svoji visoki funkciji. Ali bo prišlo do pomembnih sprememb v kitajski notranji in zunanji politiki? Vsi o-pazovalci na splošno menijo, da se kaj takega v bližnji prihodnosti ne bo zgodilo. V nekaterih krogih pa domnevajo, da bi prej ali slej u-tegnilo priti do določenega izboljšanja odnosov med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Čuenlaj je veljal v svetu za izredno prožnega diplomata, ki je vedno skušal zgladiti razne spore. Zahodni diplomati se ga spominjajo kot človeka, ki je bil poln življenjske sile in vedno pripravljen na dialog. Ali bodo te osebne poteze pokojnega državnika držale tudi še naprej?
Da je čuenlaj užival po vsem
svetu velik ugled pričajo številne sožalne brzojavke, ki prihajajo nenehoma v Peking. Naj jih naštejemo na kratko: Sovjetski ministrski svet je poslal brzojavko državnemu svetu kitajske republike s prošnjo, da jo posreduje tudi čuenlajevi družini. Sožalne brzojavke so prispele iz Bukarešte, Prage, Bonna, Novega Delhija.
Predsednik jugoslovanske republike Josip Broz Tito je poslal brzojavko predsedniku stalnega sveta kitajskega ljudskega kongresa v kateri poudarja, da je Čuenlaj pomembno prispeval k napredku v svetu in prijateljstvu med narodi.
Sožalno brzojavko je še poslal i-talijanski ministrski predsednik Moro. Sledijo potem sožalne brzojavke italijanske komunistične partije, italijanske socialistične stranke ter tudi socialdemokratske stranke.
Ameriški predsednik Ford je dobesedno izjavil: «Kitajskega ministrskega predsednika Čuenlaja se bomo dolgo spominjali kot izrednega voditelja, ki je vtisnil svoj pečat ne samo v zgodovino Kitajske, temveč vsega sveta.» Predsednik Ford bo poslal osebna pisma Mao-cetungu ter drugim kitajskim osebnostim.
Naj omenimo še na kraju sožalne brzojavke Kurta Waldheima, Ja-serja Arafata, kanadskega ministrskega predsednika in še številnih drugih osebnosti.
O razpletu vladne krize v I-taliji sta se danes izrekli vodstvi KD in KPI. V KD se je ob tej priložnosti obnovila enotnost vodstva, Zaccagnini je dejal, da pristaja na razčiščenje odnosov s socialisti, vendar odklanja vsakršno sodelovanje komunistov v vladni večini. Vodstvo KPI pa je poudarilo sicer, da je potrebno krizo rešiti čimprej, ker je stanje v Italiji nevzdržno, obenem pa izraža pripravljenost komunistov, da sodelujejo pri vodenju države.
V Libanonu se nadaljujejo zagrizeni boji med krščanskimi ma-roniti-falangisti in levičarskimi A-rabci ter Palestinci. Vlada predsednika Karameja je brezmočna in spet se širijo vesti o možnem odstopu premiera. Tajnik Arabske lige Mahmud Riad trdi, da Izrael, pripravlja napad na južni Libanon, ker bi se rad polastil izvirov neke reke. V teku so priprave na zasedanje varnostnega sveta O ZN: izraelski zunanji minister se mudi v ZDA, kjer skuša pridobiti za svojo stvar ameriške voditelje.
V	Kingstonu (Jamajka) se j« zaključila konferenca začasnega odbora Mednarodnega monetarnega sklada (IMF).
V	veliki dvorani tržaškega porotnega sodišča je bilo včeraj svečano odprtje sodnega leta. Prisotni so bili najvišji predstavniki oblasti in člani konzularnega zbora. Glavni državni pravdnik Pontrelli je podal poročilo o sodstvu v naši deželi v preteklem letu, pri čemer pa je obšel celo vrsto perečih vprašanj, ki se nanašajo na demokratizacijo sodstva z ustrezno reformo zakonike v duhu globokih sprememb, ki jih je doživela italijanska družba na poti svojega demokratičnega razvoja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
MED VČERAJŠNJIM ODPRTJEM NOVEGA SODNEGA LETA
Govor državnega pravdnika Pontrellija v nasprotju z demokratičnimi težnjami
Grob in žaljiv napad na demokratični tisk v zvezi s polemiko o preiskavi o zločinskem fašističnem atentatu v Petovijah. Niti besedice o procesu proti nacističnim zločincem iz Rižarne. «Celovitost človeškega rodu» na| bi bila osnovna družbena dobrina, kaznilnica za mladoletnike na Padričah pa prestižna pridobitev za našo deželo. O zakonu o mamilih in o mladinskem kriminalu
S slovesnostjo v veliki dvorani tržaškega porotnega sodišča je prvi predsednik sodišča dr. Renzi uradno odprl sodno leto 1976. Otvoritve so se udeležili številni predstavniki o-blasti, med katerimi so bili predsednik deželnega sveta Pittoni, podpredsednik deželnega odbora Stop-per, tržaški prefekt Molinari, župan Spaccini, predsednik pokrajine Zanetti, glavni škofov vikar mons. Bosso, poveljnik 5. armadnega korpusa gen. Rambaldi, poveljnik karabinjerske brigade gen. Grassilli, poveljnik tržaškega okrožja finančnih straž gen. Vita, poveljnik tržaškega pristaniškega poveljstva gen. Giammarini, podkvestor Savastano, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko in ostali predstavniki diplomatskega zbora ter številni drugi gostje.
Osrednja točka otvoritvene slovesnosti je bil, kot običajno, govor glavnega državnega pravnika dr. Antonia Pontrellija, ki je podal poročilo o sodstvu v naši deželi v letu 1975.
Pontrelli je uvodoma sintetiziral spremembe, ki so nastale v italijanskem sodstvu v zadnjih 30 letih in izrazil nasprotovanje poskusu, da bi ukinili otvoritve sodnih let. Dejal je, da ta manifestacija omogoča prebivalstvu, da «iz te majhne tribune posluša svobodni glas». Omenil je številne reforme, o katerih teče razprava v Rimu in ki naj bi omogočile pospešitev sodnega postopka, naglasil pa je, da manjka prava politična volja, da bi te reforme v kratkem času sprejeli.
Po tem uvodu je Pontrelli posvetil del svojega govora prosecu o Petovijah, ki ga sicer izrecno ni omenjal, namig nanj pa je bil očiten. Dejal je, da vlada v zadnjem času «vzdušje nezaupanja in sumničenj» in poudaril, da se sodstvo zaveda svoje človeške zmotljivosti in ga zato ne bolijo kritike, ki so, kadar so poštene in konstruktivne, znak zrelosti družbe. Odločno pa odklanja poskus, da bi mu naprtili odgovornosti, ki bi jih morali nositi drugi. Ker je javno mnenje razumelo, da sodniki uporabljajo le zakone, se Usti, ki kratijo sodstvu njegove pristojnosti, poslužujejo drugačnega orožja. «V teku je akcija», pravi Pontrelli, «ki se brez predsodkov zaganja proti posameznim sodnikom ali celim sodnim uradom in jih skuša ustrahovati z obrekovalno kampanjo, ki jo spretno vodi z dragoceno pomočjo znanega slabšega tiska aM z neutemeljenimi, a s hrupom objavljenimi prijavami». Tisti, ki so jih ti napadi prizadeli, ne morejo odgovoriti z o-brekovanjem in se ne morejo posluževati istih javnih občil, ampak morajo čakati, da pride resnica na dan, pravi Pontrelli, in ugotavlja, da tudi tedaj resnica ni vest, ker zanjo ni več zanimanja, ki ga vzbujajo škandali, ter nadaljuje: «Ne verjamem, da je ta novi način napada naključen ali neorganiziran, ker vidim v njem mnogo nedvomnih in-dicijev, da gre za vodilno nit širšega načrta, ki ima za cilj zrušenje inštitucij».
Po tem uvodu je Pontrelli najprej omenil pereče pomanjkanje osebja na sodišču, nato pa prešel na oris delovanja civilnega sodišča, ki je imelo v lanskem letu manj dela, kot v prejšnjih letih. Zvečalo se je le število razprav za ločitve zakoncev. Pozitivno je ocenil delno reformo sodnega postopka in opozoril, da je predsednik tržaškega sodišča izdelal nadaljnje predloge. V zvezi s tem je izrazil zadovoljstvo nad zakonskim osnutkom za delno spremembo civilnega zakonika, čeprav nekateri členi ne ustrezajo sedanji organizaciji sodišča. Dalj časa pa se je zaustavil pri reformi zakonov, ki urejejo družino. Dejal je, da so, kot je običaj v Italiji, mislili na spremembo zakonika, niso pa upoštevali, da bi bilo treba poskrbeti za osnovne socialne strukture. Osnutek zakona predvideva u-stanovitev «sodišča za družino», v katerem naj bi bil sodnik ne le pravnik, temveč tudi sociolog, pedagog in psiholog. Vendar, ugotavlja Pontrelli, ni mogoče reševati enotnosti družine na sodiščih. Ko so »nori dosegli tako raven, da je po-
-ben sodnik, pomeni, da je dru-
lia že razbita, da v njej ni ved
-oveškega razumevanja, medsebojne pomoči, spoštovanja in ljubezni.
Pontrelli je nato prešel na oceno dela kazenskega sodišča in z zadovoljstvom ugotovil, da v lanskem letu v Trstu kriminal ni narasel kot drugod v Italiji. Vendar pa se vprašanje postavlja v drugačni luči, če po kakovosti ocenimo podatke iz lanskega leta. Glavni državni pravdnik je tako nadaljeval: «Tako ugotovimo, da se kriminalna dejavnost čedalje slabša in se napadalno usmerja predvsem proti primarnim pravnim družbenim dobrinam, ki so načelna osnova za vsako urejeno in omikano sožitje; te so javna uprava, javni red, zaupanje, celovitost človeškega rodu (integrità della stirpe) in posest kot izražanje človekove osebnosti v družbi, ki jo sestavljajo svobodni ljudje » Pontrelli nato ugotavlja, da se je povečalo število ropov, izsiljevanj in tatvin, ki jih je bilo lansko leto v naši deželi kar 16.000. Zmanjšalo pa se je število umorov.
Posebno poglavje je državni pravdnik posvetil mamilom. Do pred kratkim smo mislili, je dejal Pontrelli, da mamila potujejo skozi Trst a se tu ne ustavljajo. Sedaj
PO PREDSINOCNJIM FAŠISTIČNEM PODVIGU
Ostra obsodba izzivalnega napada na sindikalni sedež
Atentat na sedež CGIL izzval ogorčenje med tržaškim delavstvom in vso demokratično javnostjo
Med govorom glavnega ur.avaega pravdnika oO odprtja novega sodnega leta.
Izivalni atentat na sedež sindikalne federacije CGIL v Ul. Pondares, : je izval val ogorčenja med tržaškim delavstvom in vso demokratično jav- ' nostjo. Federacija CGIL je včeraj izdala poročilo, v katerem ostro obsoja to kriminalno dejanje, do katerega ni naključno prišlo ravno na dan vsedržavne splošne stavke, ko je delavstvo množično, enotno in odločno nastopilo v obrambo svojih pravic. Ob tem predstavlja podli a-tentant še en poskus fašističnih iz-zivačev, da bi se okoristili s sedanjim političnim trenutkom brezvladja in hude gospodarske in politične krize, ki teži državo, da bi skalili delavsko enotnost in vzpostavili vzdušje napetosti in zmede.
Sindikalna federacija zato zahteva od pristojnih oblasti naj takoj izsledijo krivce in njihove mandatarje, ki jim je še vedno nemoteno dovoljeno, da izvajajo svojo zločinsko in izzivaško dejavnost tudi v našem mestu. Istočasno vabi vse delavstvo in demokratično javnost naj okrepi svojo antifašistično budnost in prepreči nadaljnje izivanje fašističnih tolp.
V številnih podjetjih naše pokrajine so delavci včeraj za nekaj časa prekinili delo iz protesta zaradi podlega dejanja, ki nosi značilen fašistični pečat. Razni delavški sveti so izdali protestne resolucije.
Na sedež Nove delavske zbornice CGIL je prišlo včeraj tudi več solidarnostnih brzojavk nekaterih predstavnikov oblasti, političnih strank, sindikalnih in drugih organizacij.
Oster protest je izdalo tudi pokra-
Po dvemesečnem premoru se bo občinski svet ponovno sestal čez deset dni, da bi izvolil novega župana in novi odbor. Tako so sklenili na včerajšnjem sestanku načelnikov skupin v občinskem svetil, da bi
čh|sjjm s
pa ugotavljamo, da postajajo čedalje bolj običajna v domovih, v Šolah, v mladinskih društvih. V zadnjem letu je bilo zaradi mamil prijavljenih sodišču dvesto oseb, večinoma mladine. Nič pa ni bilo storjenega, da bi preprečevali uživanje mamil in za to nosita odgovornost predvsem šola in družina.
Zakon, ki je bil odobren pred kratkim, je postavil'pregrado med prodajalci in uživalci mamil, saj so slednji potrebni zdravljenja, ne pa zapora. Pontrelli je v zvezi s tem zakonom izrazil nekatere pomisleke, predvsem dejstvo, da bo težko določiti mejo uživalci in prodajalci mamil, kajti znano je, da so za mamila potrebne ogromne vsote denarja, ki jih uživalci zaslužijo predvsem s preprodajo.
S tem je Pontrelli zaključil prvi del svojega govora. Naglasil je le še dejstvo, da bo tržaško sodišče s sedanjo zfnogljivoštjorie z izredno težavo kos vsem razpravam; ki mu jih pušča, kot dediščino leto 1975.
Stanje pa se bo še poslabšalo, če bodo odobrili zakonski' predlog za reformo kazenskega postopka, ki predvideva strukture, s kakršnimi italijansko sodstvo še ne razpolaga.
Pontrelli posveča nato obširen del svojega govora vprašanju prestopništva med mladoletniki, ki ie v zadnjem letu občutno naraslo, predvsem kar zadeva tatvine. Državni pravdnik tudi tukaj opozarja, da mladini manjka predvsem mimo življenje v krogu družine. Znajde se sama med odraslimi, ki jo nočejo razumeti. Tudi sama jih ne razume in ta odnos učinkuje nanjo negativno: vdaja se mamilom, krade,
(Nadaljevanje na zadnji strani)
nnimiiiMiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiifiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO VČERAJŠNJEM GOVORU DRŽAVNEGA PRAVDNIKA
Novinarska zbornica obsoja napad na svobodo tiska
Protestno zborovanje radikalne stranke
SKLEP NAČELNIKOV SVETOVALSKIH SKUPIN
Napovedana za 20. t. m. seja tržaškega občinskega sveta
Na dnevnem redu izvolitev župana in novega odbora Sporazuma za rešitev krize občinske uprave pa še ni
ševahje krize, ki še je formalno za čela 12. novembra lani z odstopom Spaccinijevega odbora. Svet se bo Sestal ‘vy torek; 20. januarja, nato pa še naslednjega dne, 21. januarja, na dnevnem redu pa bo kot prva in edina točka izvolitev župana in odbora. Pravilnik predvideva, da je za izvolitev župana na prvih treh glasovanjih potrebna absolutna večina, na naslednjih pa samo navadna večina. Slednja glasovanja pa so lahko na vrsti šele 24 ur po prvih treh glasovanjih in prav zaradi tega pa so določili dva dni za zasedanje občinskega sveta.
Toda kljub sklicanju sveta je dogovor o izvolitvi občinske uprave vse prej kot dosežen. Zamisel o tristranskem odboru KD - PSDI - PRI je menda dokončno propadla glede
na odločno nasprotovanje socialistov in komunistov, nemogoča pa je tudi obnovitev stare levosredinske koalicije, ki poleg vsega ne razpolaga več z večino glasov v svetu. Najbolj realna perspektiva osta ja. zato
Deželni odbor novinarske zbornice je na svoji včerajšnji seji preučil besedilo poročila glavnega državnega pravdnika tržaškega porotnega sodišča ob otvoritvi sodnega leta 1976. V zvezi z odstavkom, v katerem državni pravdnik trdi, da je v teku ustrahovalna akcija z obrekovalno kampanjo, spretno vodeno preko slabšega tiska in ki sloni na neutemeljenih prijavah, deželni odbor novinarske zbornice odločno odklanja posredne in neposredne obtožbe časnikarjev in poudarja zahtevo po svobodnem opravljanju časnikarskega poklica, ki ga ščitijo u-stava in državni zakoni.
Protestno manifestacijo pred sodiščem pa so včeraj dopoldne uprizorili pripadniki radikalne stranke, ki so manifestirali s transparenti in delili letake. V tiskovnem poročilu, ki nam ga je včeraj poslala radikalna stranka, piše, da so demonstrante aretirali karabinjerji pod pretvezo razdeljevanja nedovoljenega tiska, ker na letakih ni bilo imena fizične osebe, ki jih je tiskala. Izpustili so jih šele dve uri kasneje. Radikalna stranka bo prihodnji teden priredila proti - otvoritev sodnega leta, na kateri naj bi, kot trdi poročilo, govorila dva zagovornika obtožencev petoveljskega a-tentata.
• Od danes dalje bodo uradi direkcije mestnih smetarjev na novem sedežu v Ul. deUTstria 87/2 (tel. 827-504 in 827-505).
Solidarnost časnikarjev s kolegi postaje Radio Effe
Deželni odbor Časnikarske zbornice ugotavlja, da je odločitev sodnih oblasti, ki so prekinile oddajanje poročil videmske radijske postaje Radio Effe, y nasprotju s pra-
vico do svobodne informacije, in izraža solidarnost kolegom, ki jih je ta ukrep prizadel.
Danes zapade rok za poravnanje avtomobilske takse
Danes zapade rok za poravnanje avtomobilske takse za letošnje leto. Že v preteklih dneh so bile v uradih tržaškega ACI ter v poštnih _u-radih dolge vrste, največja gneča pa bo brez dvoma danes. Seveda so najdaljše vrste v mestu, medtem ko je plačevanje takse v okoliških poštnih poslovalnicah manj zamudno.
Vsekakor pa opozarjamo avtomobiliste, naj ne računajo na ponedeljek, saj bodo globe' za tiste, ki bodo v nedeljo krožili brez poravnane avtomobilske takse, zelo visoke.
pospešiti re-, enobžtžVni.detnokrSčansl^maiijšinski "	’	odbor, katerega'program naj bi bil
sad dogovora med , vsemi strankami ustavnega loka.
Toda'tbdi "gledate perspektive šo ocene posameznih strank različne: demokristjani bi na primer hoteli sestaviti odbor z omejenim programom, ki bi lahko sproti prejel podporo ali vsaj «blagohotno vzdrževanje» obeh delavskih strank, KPI in PSI pa vztrajata na zahtevi, da mora biti program vnaprej dogovorjen. Ena od bistvenih točk programa bi morala zadevati rabo slovenščine v občinskem svetu. Prav to vprašanje namreč pogojuje stališče ne samo Slovenske skupnosti, ampak tudi KPI, do novega odbora, medtem ko se na drugi strani demokristjani sklicujejo na znano pismo predsedstva vlade, češ da jih to obvezuje in da zato ne morejo privoliti v uvedbo dvojezičnosti v občinskem svetu. Gre torej za hud kamen spotike, ki močno pogojuje možnosti rešitve krize občinske uprave.
O vseh omenjenih vprašanjih bodo razpravljali na sestanku, ki je bil sklican za prihodnji torek, med predstavniki svetovalskih skupin vseh strank ustavnega loka. To bo prvič, ko se bo o krizi razpravljalo na večstranskem sestanku, saj so bili doslej na vrsti samo dvostranski razgovori med KD in ostalimi strankami.
Perspektive za rešitev krize so torej še oddaljene. Pri tem je treba upoštevati tudi politični položaj na vsedržavni ravni in resno nevarnost, da bi sedanja vladna kriza privedla do razpusta parlamenta in predčasnih volitev. To bi imelo nedvomne posledice tudi na krajevni ravni, in ne samo zaradi zaostrovanja odnosov, ki bi ga predčasne volitve povzročile. V primeru, da bi ne našli sporazuma za izvolitev novega občinskega odbora, bi bilo namreč nujno imenovati komisarja, ki bi pa moral voditi občino do jeseni, ker bi prej ne mogli sklicati občinskih volitev, saj bi ne mogle biti istočasno s političnimi. Prav ta element pa sili politične stranke, da napnejo vse sile, da bi končno vendarle našle sporazum, ki bi omogočil sestavo nove občinske uprave.
JAVNO ZBOROVANJE KPI
Jutri, ob 10.30, bo v Avditoriju v Ul. Tor Bandena 6 javno zborovanje, ki ga prireja tržaška federacija KPI na temo: «Enoten boj in enotne pobude KPI proti predčasnim volitvam in za novo politično vodstvo v državi». Govoril bo član o-srednjega tajništva stranke sen. Paolo Bufalini, v slovenščini pa Jelka Gerbec.
POKRAJINSKA KONFERENCA KD
Z govorom posl. Belcija se bo danes popoldne v Rosettijevem gledališču začela pokrajinska konferenca KD, ki spada med priprave na vsedržavni kongres stranke. Sledila bo razprava, v katero bodo lahko posegli tudi nečlani KD, konferenca pa se bo zaključila jutri z govorom pokrajinskega tajnika Rinaldija.
Novoletni strelec na začasni svobodi
Tržaški preiskovalni sodnik je včeraj izpustil na začasno svobodo 44-letnega Carla Laborantija, ki je bil aretiran 1. januarja zaradi nenamerne povzročitve telesnih pošleodb in nedovoljene posesti orožja, ter je izročil akte državnemu pravd-niku.
Kot smo poročali, je Laboranti med proslavljanjem novega leta v stanovanju v Ul. Giulia 108 s pištolo ranil svojo sostanovalko, 35-letno Luigio Tiziani. Laboranti je za šalo naperil 7,65-kalibrsko beretto proti ženski in takrat se je — po vsej verjetnosti po naključju — orožje sprožilo in izstrelek je Tizianijevo ranil v vrat.
jinsko tajništvo politične organizacije Lotta Continua, ki je izrazilo solidarnost s tovariši sindikalne federacije ter izjavilo, da uživa fašistični škvadrizem v našem mestu posebno svobodo, zaradi česar je že večkrat prišlo do hudih in zaskrbljujočih dogodkov, kot na primer do neredov po Almirantejevem nastopu proti sporazumu o dokončni ureditvi mejnega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo in drugih. Lotta Continua zato poziva vse delavske in ljudske stranke in organizacije naj javno razkrinkajo zaščitnike fašističnih zločincev, ki bi radi z nasiljem in ustvarjanjem zmede še huje zaostrili sedanji kritični položaj v državi.
V	imenu Enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju je poslala solidarnostno brzojavko pokrajinskemu sindikalnemu vodstvu predsednica odbora prof. Margherita .Hack. Fašistični napad na sindikalni sedež, je med drugim rečeno v brzojavki, predstavlja napad na vse delavce z namenom, da bi prišlo do zmede in napetosti v sedanjem kritičnem trenutku vladne krize. Za premostitev krize ter za demokratični razvoj je zato potreben enoten boj ter stalna budnost.
Brzojavko v zvezi z atentatom je Enotni odbor poslal tudi vladnemu komisarju dr. Molinariju. V njej zahteva, da pristojni organi čimprej izsledijo krivce in njihove mandatorje ter da sprejmejo vse preventivne u-krepe za preprečitev nadaljnjih fašističnih izzivaških akcij.
«Zagrebški solisti» drevi v Kulturnem domu
V	Kulturnem domu bo drevi peti abonmajski koncert Glasbene matice. V gosteh bomo imeli sloviti inštrument alni ansambel «Zagrebški solisti», ki je zaslovel že po vsem svetu po svojih izjemnih vrhunskih dosežkih, komornega muziciranja.
Glasbena matica ms preko svojega koncertnega abonmaja seznanja z glasbeno ustvarjalno in poustvarjalno dejavnostjo jugoslovanskih narodov. V tekoči sezoni nam je že omogočila poslušanje imenitnega študentovskega pevskega zbora «Branko Krsmanovič» iz Beograda, tokrat pa nam je pripravila koncert zagrebških mojstrov, kar ne bo gododek samo za naš slovenski del ljubiteljev glasbe v Trstu, pač pa tudi za vso tržaško kulturno Javnost.
Ansambel, katerega prvi umetniški 'vodja Jé 'bil sVavtiT Violončelist Antonio Janigro, bo izvajal dela Vivaldija, Tartinija, Jarnoviča, Respi-ghija, Mozarta in Bartoka.
Naj še omenimo, da so «Zagrebški solisti» sinoči nastopili z velikim uspehom v Vidmu v dvorani Pala-mostre.
Zadela ga je
možganska kap
Na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice so včeraj popoldan s pridržano prognozo sprejeli 61-let- j nega časnikarja radia Trst A Er- J nesta Župančiča, ki ga je zadela I možganska kap.
Župančič je prejšnjo noč prespal j na Opčinah v stanovanju v Ul. dell’Assenzio 56, ki je last sina Aleksandra, ki je začasno odsoten. Včeraj zjutraj bi se moral vrniti domov v Drevored XX. septembra 97, ker pa ga ni bilo od nikoder, ga je zaskrbljena žena Marija odšla iskat na Opčine, kjer je našlo moža nezavestnega poleg postelje.
Zdravniki, ki so mu nudili prvo pomoč, so poleg možganske kapi u-gotovili tudi udarec v glavo ter o-drgnino po nosu, ki jo je po vsej verjetnosti zadobil pri padcu.
# Danes ob 15. uri se bo v «Cappelli Underground» v Ul. Franca 13 pričel prvi kongres tržaške federacije stranke proletarske enotnosti za komunizem. Kongres se bo zaključil jutri z govorom člana vsedržavnega vodstva stranke Franca Asare.
Finančna pomoč za krajevne ustanove
Deželni odbor je na zadnji seji nakazal krajevnim ustanovam iz Furlanije-Julijske krajine vrsto dolgoročnih prispevkov za dograditev že začetih javnih del. Od skupne vsote 1 milijarde 145 milijonov lir, ki jo bo deželna uprava izplačala v roku dvajsetih let, bodo prejeli Neodvisna ustanova za ljudske hiše v Gorici 558 milijonov, goriška občinska uprava 53 milijonov, občinska uprava v Tržiču 33,5 milijona in občinska uprava v Trstu 16,1 milijona lir.
Pridržana prognoza zaradi tetanusa
Zaradi hudih trebušnih motenj ter stalnega potenja so včeraj popoldan, nekaj po 13. uri, v tržaško bolnišnico sprejeli 57-letnega Nicco-loja Donadela, ki nima stalnega bivališča in ki živi v Miljah. Mož se je počutil precej slabo, zdravniki pa so ugotovili, da ima verjetno tetanus, čez nekaj ur se je njegovo stanje občutno poslabšalo, tako da so ga morali prenesti na oddelek za oživljanje.
Dcnadel, ki prebiva v nekakšni baraki v Miljah in ki se preživlja s tem, da pomaga raznim družinam pri njihovem delu na polju, je v zadnjem času pri neki družim cepil drva. Po vsej verjetnosti se je pred kratkim laže . ranil ter si je nato okužil rano.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7, ure, tel. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam teL 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
La Termoelettrica
ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE
Vse najboljše originalne firme po neprekosljivih cenah.
TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE
Pomembno priznanje slikarju Silvestru Godini
Slovenski slikar Silvester Godina je požel najvišje priznanje na tradicionalni novoletni slikarski razstavi, 'ki jo že nekaj let zapovrstjo prireja deželni sindikat umetnikov CC dL - VIL v umetnostni dvorani «Cesare Soiianopulo» v Trstu. Godini je žirija podelila posebno nagrado za dolgoletno uspešno umetniško dejavnost. V dar je prejel anfora deželnega odbora. Za priletnega slikarja — presegel je namreč devetdeseto leto starosti — je to nedvomno pomemben uspeh, posebno še, če upoštevamo, da se je razstave udeležilo kar 123 umetnikov iz vse dežele. Za zasluženo nagrado mu iskreno čestitamo.
Vidnejša priznanja so prejeli Livio Officia, Sergio Micalesco, .Carmelo Vranich, Vittorio Cossutta, Aldo Rigotti, Adriano Fabiani in Marino Aita.
Grafična mapa v Tržaški knjigarni
Mapa petih grafičnih listov, ki jo je pripravila skupina petih .mladih tržaških umetnikov ob 3Q-letnici o-svoboditve in izkupiček katere je namenjen postavitvi spomenika padlim borcem in aktivistom nekdanjega četrtega tržaškega okraja in sicer Skednja, Sv Ane, Kolonkovca ih Dacja, bo od danes dalje na vpogled in na prodaj v Tržaški knjigarni. Mapa z grafičnimi listi, ki so jih napravili M. Kravos, L. Gri-malda, D. Švara, F. Vecchiet in F. Volk, je na prodaj po 50.000 lir.
Martinu in Nadi čestita, ma-lemu	ŽENJI
pa želi veliko sreče in uspehov v življenju dndìna čuk
URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar	688.—
Funt šterling	1392,—
Švicarski frank	263._
Francoski frank	153,75
Nemška marka	262,10
Avstrijski šiling	37,25
Dinar: debeli	35,—
drobni	35.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
30 let neprekinjenega delovanja
ALDO NICOLAJ
STARA
GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scenograf
in kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
Danes, 10. januarja, ob 20.30 v Prosvetni dvorani I. Gruden v Nabrežini in jutri, 11. t.m., ob 17. uri v župnijski dvorani v Bazovici.
GLASBENA MATICA — TRST Koncertna sezona 1975-76 Peti abonmajski koncert
Danes, 10. januarja ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu
ZAGREBŠKI SOLISTI
Solist:
TONKO NINIČ, violina SPORED:
Vivaldi: Simfonija v C duru Tartini: Violinski koncert v d molu. Solist: Tonko Ninič Jamovič: Koncertantni kvartet v F duru
Respighi: Stare arije in plesi Mozart:	Divertimento v F
duru
Bartok: Romunski plesi
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Izleti
SPDT obvešča, da so odhodi za nedeljski smučarski izlet na Nevej-sko sedlo sledeči: iz Trsta ob 6. uri (Foro Ulpiano), s Proseka ob 6.20, iz Križa ob 6.25 itd.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 10. januarja GREGOR
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40. — Dolžina dneva 8.55. — Luna vzide ob 11.41 in zatone ob 1.03.
Jutri, SOBOTA, 11. januarja PAVLIN
VREME včeraj: Najvišja temperatura 6,2 stopinje, najnižja 3,1, ob 19, uri 5 stopinj, zračni pritisk 1027,6 mb stanoviten, vlaga 88-odstotna, brezvetrje, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,7 sto-
. • ir.'* . . >	» i > ■ -	• > * > » •
pmje.	'
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 9. januarja 1976 se je v Trstu rodilo 18 otrok;, umrlo pa je 21 oseb.
UMRLI SO: 75-letna Anna Maria Buzzai vd. Montanari, 75-letna Maria Brana vd. Cappello, 59-letni Giacomo Vianelli, 75-letna Francesca Rotar vd. Mattiassi, 77-letna Giovanna Kresevic vd. Zgur. 47-let-ni Giuseppe Fazio, 49-letna Ida Maria Cumani roj. Feltrin, 66-letni Francesco Mahnič, 74-letna Pietra Pecchiar vd. Bin, 67-letna Antonia Cok vd. Amedeo, 75-letni Aldo Gazzetta, 78-lc-tna Mana Remic, 70-letni Antonio Borroni, 75-letna Maria Bussanich vd. Bussani. 77-letna Paolina Tessaris, 81-letni Isidoro Mandler, 57-letni Luigi Vidali, 80-letni Mariano Montalbetti, 72-letna Rosalia Zanotti vd. Fuccaro, 81-letni Edoardo Subelli, 87-letna Pia Gio-vannini vd. Giovannini.
Gledališča

Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Antona Leskovca «Dva bregova» DANES, 10. t.m., ob 20. uri v Novi Gorici.
ROSSETTI
DANES, 10. jan., ob 20.30 Kafkov-Ripellinov «Proces». Cooperativa Teatro Mobile pod vodstvom Giulia Bo-settija.
Ponovitev bo tudi jutri, 11. jan., ob 16. uri.
AVDITORIJ
DANES, 10. jan., ob 16. in 20.30 «Anatol» Arthurja Schnitzlerja.
Ponovitev bo tudi jutri, 11. jan.,
ob 16. uri.
VERDI
DANES, 10. jan., bo predzadnja ponovitev Janačkove opere «Katja Kabanova». Ponovitev se bo pričela ob 18. uri in bo veljala za red S.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Alabarda, Istrska ulica 7: Alla Minerva (Grigolon), Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19. do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7.
NAGRADNO
ŽREBANJE
T
club
ŽREBANJE
dne 6. januarja 1976
kupon serije A št. 635240
—	potovanje v
S. Martino di Castrozza
kupon serije B št. 414863
—	100 litrov bencina —
kupon serije A št. 465580
—	2 bona za nakup —
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Klaus Eidam
OSTRŽKOVE
DOGODIVŠČINE
Prevedel Scena Kostumi Glasb, oprema Koreografija
Ervin Fritz Demetrij Cej Milena Knmar France Lampret Janez Mejač
Režija Emil Aberšek
V torek, 13. januarja, ob 15.30 ZADNJA PREDSTAVA.
SLOVENSKI
KLUB
vabi
svoje člane na
IZREDNI OBČNI ZBOR
v torek, 13. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa 9-II. Za zaključek bo nastopil
DEKLIŠKI ZBOR «VESNA» pod vodstvom Pije Cah. Vabljeni!
Odbor
Kino
La Cappella Underground 19.00 «La ballata di Cable Hogue», režiral Sam Pecldnpah.
Ariston 16.00 «II caso Raoul». Barvni film. Igrajo Stanko Molnar. Alida Valli in Delia Boccardo. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «L’anatra all’arancia». Igrajo M. Vitti, U. Tognazzi in B. Bouchet. Barvni film.
Fenice 15.30 «Una volta non basta». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.00 «H vento e il leone», igrata: Sean Connery in Candice Bergen. Barvni film.
Nazionale 15.00 «Cenerentola», barvni Walt Disneyev film.
Eden 16.00 «11 padrone e 1’ operaio», barvni film. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30 «Emanuelle nera». Igrajo Karin Schubert, A. Infanti in Isabella Marchal. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 15.30 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capito! 15.30 «Detektiv Karner, ac-uua alla gola». Igra Paul Newman.
Cristallo 15.00 «Di che segno sei?». Igrajo:	Alberto	Sordi,	A.	Celen-
tano in R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «La divina creatura». Igra Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Banana meo canica»,	barvni	film.	Prepovedan
mladini	pod 18.	letom.
Ideale 16.00 «Fantozzi»., igra Paolo Villaggio. Barvni film.
Impero 16.30 «Basta con la guerra, facciamo l’amore». Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Il montone infuriato». igra Jean L. Trintignant. Barvni film.
Abbazia 16.00 «A	mezzanotte	va la
ronda del piacere», igrajo G. Giannini, M. Vitti, V. Gassman in C. Cardinale. Barvni film.
Radio 16.00 «la notte del terrore». Igrata John Garko in Agostina Belli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Prima pagina», igrata Jack Lemmon in Walter Mattau. Barvni film.
Mignon 16.00 «Mean Streets». Igra Robert de Niro. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Volta - Milje 17.00 «Il ritorno di Zanna Bianca». Igrajo F. Nero, V. Lisi in Renato Castie. Barvni film.
Prispevki
V počastitev spomina pok. Marije Daneu darujeta Anica in Milko Kralj s Proseka 5.000 lir za Skupnost han-dikapiranih na Opčinah.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
FRANC MAHNIČ
Pogreb bo danes, 10, januarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice m opensko cerkev.
Žalujoči: žena Ernesta ter družine Vidali, Uršič i* Kovačič.
Opčine, Konkonel, 10. januarja 1976
OSEBNI PROMET MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Od Trbiža do lazareta je v lanskem letu stopilo čez mejo nad 67,5 milijona ljudi
Samo na Tržaškem je promet narastel za 12 milijonov prehodov v primeri z letom 1974
Statistična služba mejne policije je objavila dokončne podatke o osebnem prometu na meji z Jugoslavijo v preteklem decembru. Podatki se nanašajo na mejne prehode v tržaški pokrajini in izkazujejo za to področje naslednjo sliko: če upoštevamo vse prehode, to se pravi prehode s potnim listom in z obmejno prepustnico, je v decembru prekoračilo mejo 3,031.300 ljudi, kar predstavlja viden napredek v primeri z decembrom 1974, ko je čez mejo stopilo 2,170.630 potnikov.
Promet je narastel:. približno, v enakem razmerju pri potnikih v mednarodnem in v krajevnem prometu: s potnim listom je namreč v decembru stopilo čez mejo 1,501.549 ljudi (decembra 1974 1,022.556), s prepustnico pa 1,529.751 (leto poprej 1 milijon 148.074) ljudi.
V vsem letu 1975 je dosegel o-sebni promet na meji z Jugoslavijo v okviru tržaške pokrajine 40,250.042 prehodov in je bil za 12,247.955 prehodov večji od prometa, ki so ga zabeležili v letu 1974 (28,002.087 prehodov). Kar zadeva mednarodni promet (s potnimi listi), dajejo podatki mejne policije naslednjo sliko: v letu 1975 je prekoračilo mejo 21 milijonov 396.005 ljudi (v letu 1974 15,115.155), od tega 8,836.856 (leta 1974 5,746.607) italijanskih in 12 milijonov 559.149 (leta 1974 9,368.548) tujih državljanov. Maloobmejni promet pa je zabeležil skupno 18,854.037 (v letu 1974 12,886.932) prehodov, pri čemer so italijanski državljani «prispevali» 12,382.569 (leta 1974 8 milijonov 621.231) prehodov, jugoslovanski pa 6,471.468 (leta 1974 4,265.701) prehodov. Kakor že omenjeno, se je celokupni promet na meji od leta 1974 povečal z nekaj nad 28 na 40,25 milijona prehodov.
Pozanimali smo se tudi za razvoj prometa na italijansko - jugoslovanski meji na odsekih goriške in videmske pokrajine: čez vseh 64 mejnih prehodov vzdolž kopenske meje
med Italijo in Jugoslavijo od Trbiža do Lazareta pri Miljah je lani stopilo 57,528.665 ljudi, od tega 25 milijonov 557.798 v mednarodnem prometu (s potnimi listi) in 41,970.867 v maloobmejnem prometu (s prepustnicami). V maloobmejnem prometu so dali italijanski državljani skupno 16,280.110, jugoslovanski pa 9,277.688 prehodov.
Prisotnost naše dežele na sejmu v Koelnu
Dežela Furlanija - Julijska krajina bo tudi letos uradno sodelovala na Mednarodnem sejmu obrtništva in male industrije v Koelnu, ki bo v
času od 13. do 21. marca 1976. Deželna uprava bo uredila lasten paviljon, za razstavo pa bosta poskrbeli skupno tržaška in videmska trgovinska zbornica. Proizvajalci iz naše dežele bodo lahko nastopili v okviru deželnega paviljona brezplačno, v poštev pa pridejo kakor omenjeno izdelki raznih obrtniških dejavnosti, predvsem s področja umetne obrti, in proizvodi male industrije.
V Koelnu bo še pred tem (od 20. do 25. januarja) običajni mednarodni salon pohištva, na katerem bo nastopilo nekaj nad 1.300 razstavljal-cev iz vsega sveta. Med 193 podjetji iz Italije se bo te pomembne gospodarske prireditve udeležilo tudi nekaj proizvajalcev pohištva iz Furlanije - Julijske krajine.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiMii
NA POBUDO TRGOVINSKE ZBORNICE
Na razstavišču pri Montebelu stalna razstava domačih izdelkov
Razstava bo obsegala obrtniške izdelke in proizvode male industrije
Trgovinska zbornica namerava v letošnjem letu podkrepiti konkurenčne sposobnosti tukajšnjih gospodarskih organizacij, zlasti kar zadeva lokalno proizvodnjo raznih izdelkov in proizvodov, s posebnimi pobudami «pospeševalnega» značaja. Med take pobude sodi tudi organizacija vzorčne razstave domače proizvodnje, ki naj bi imela značaj stalne prireditve in ki naj bi jo pripravili v okviru tržaškega sejmišča pri Montebelu.
Za stalno razstavo so izbrali tudi že naziv: imenovala bi se «Expo-camp - Trieste» in bi obsegala najbolj značilne izdelke tržaških industrij-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiniliiiiiiliiiiiiiiiuluiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
V SOBOTO IN NEDELJO, 17. IN 18. JANUARJA
Po šestih letih spet v Trstu folklorna skupina «Tine Rožanc»
Znana skupina i~ Ljubljane bo nastopila v Kulturnem domu ter v občinski telovadnici v Nabrežini
Zamejsko kulturno.-ži^enjejijOj ;v. kratkem poživilo in popestrilo gostovanje ene najbolj znanih in najbolj pristnih folklornih skupin v jugoslovanskem merilu. Prihodnji teden bo namreč na povabilo Tržaške folklorne skupine «Stu ledi» obiskala naše kraje folklorna skupina «Tine Rožanc» iz Ljubljane. Skupina, ki sodi med najboljše amaterske folklorne ansamble v državi m je s svojimi neštetimi turnejami v tujini dosegla zavidljive uspehe v evropskem merilu, je bila že večkrat tudi med nami in vsakokrat je njen nastop pustil med našimi ljudmi najboljši spomin. In vsakokrat so nastopom sledile vzajemne, iskrene obljube po ponovnem srečanju. Žal je od zadnje obljube v Kulturnem domu, ko v prepolni dvorani ni bilo ne konca ne kraia navdušenemu aplavzu, minilo že
šest let. Prav zato pa nam je vest, da bodo «rožanci» spet med nami, še prijetnejša.
Pester in izbran spored jugoslovanskih ljudskih plesov in pesmi, s težiščem na slovenskem narodopisnem bogastvu, bo napolnil dva večera, enega prihodnjo soboto,, 17. januarja, v Kulturnem domu, drugega pa naslednjega dne, v nedeljo, 18. januarja v občinski telovadnici v Nabrežini. Prvi nastop bo ob 20.30 in ga prireja, kot rečeno. Tržaška folklorna skupina «Stu ledi», drugi pa bo ob 17. uri v organizaciji prosvetnega društva «Igo Gruden» iz Nabrežine. Gostovanje bo pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze v Trstu. Nedvomno bosta večera prijetna poslastica ne le za ljubitelje pristne ljudske umetnosti, temveč za vse, ki sta jim všeč glasba in ples.
skih obratov in obrtniških delavnic. Namenjena, bi bila predvsem tukajšnjim kupcem, pa tudi kupcem iz notranjosti države in iz tujine. Slednji naj bi tudi prek stalne razstave našli stik zlasti s predstavniki Agencije za podddbave, ki je kakor znano nastala pred časom, v našem mestu in katere glavni cilj je iskati — na domačem tržišču, predvsem pa v tujini — nove možnosti za uveljavljanje tukajšnje industrijske in obrtniške proizvodnje v službi večjih industrijskih obratov, ki jim gospodarska računica svetuje, da oddajo del proizvodnje «zunanjim» podjetjem in predvsem manjšim obratom, ki so se specializirali za dobave določenih polizdelkov v večjih serijah.
Kakor omenjeno, naj bi stalna razstava domače proizvodnje našla primerno mesto v okviru tržaškega sejmišča. V tej zvezi pa pobudniki naglašajo. da bi'bila ,,ta rešitev le začasne narave, kajti v trenutku, ko bi začel delovati kongresni center na porilofski postaji, bi bilo bolj primerno prenesti razstavo v neposredno : bližino samega centra. Trgovinska zbornica bo prevzela nase stroške za vzdrževanje stalne razstave, razstavljale! se bodo moral; obvezati , le, ,da bodo ,od časa do čas.a obnavljali svoje prikaze; Zbornica bo tudi poskrbela za primerno publicizacijo nove pobude in v ta namen nameravajo izdati poseben katalog z opisom blaga, s ki. bo . razstavljeno ob odprtju stalne razstave.
Prihodnjo soboto v Ljubljani
21. sejem «Moda 76»
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani bo začelo prihodnjo soboto svojo sejemsko sezono 1976. Prva prireditev na sporedu je 21. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in modnih dodatkov «Moda 76». Slovesno odprtje prireditve bo kakor ‘omenjeno v soboto, 17. januarja ob 11. uri. Sejem bo nato I trajal do vključno 23. januarja.
Folklorna skupina «Tine Rožanc» iz Ljubljane.
cilmira
modne pletenine
RADOVLJICA NOVA GORICA YUGOSLAVIA
Vam nudi v svoji industrijski sodobno urejeni prodajalni na Leninovi ulici širok asortma
—	modne ženske pletenine, jersey obleke, kostime in krila
—	modne moške pletenine
—	modne otroške pletenine
Velika izbira izdelkov v kvalitetnih materialih, širokem asortmaju
barv in velikosti ter za vsako priliko
GORIŠKI DNEVNIK
ZARADI DRUGIH VAŽNEJŠIH VPRAŠANJ
Neodmevnost vladne krize v goriških vodstvih političnih strank in sindikatov
Sindikati obsojajo atentat na sedež v Trstu - KD se ukvarja sama s seboj - Goriška PSI je bila že poprej v opoziciji - Komunisti odločno proti predčasnim volitvam
Če izvzamemo socialistično stranko ni sklep vsedržavnega vodstva PSI o odtegnitvi podpore vladi m o sestavi nove \lade, ki bi jo podpirale ljudske sile, povzročil posebnih reakcij v goriških političnih krogih ter lahko pričakujemo, da se bodo stranke in sindikati izjavili šele prihodnje dni.
Kar zadeva CGIL, je danes v ospredju atentat na sedež CGIL v Trstu ter bodo sindikalne kategorije sprejele resolucijo o tem dogodku, ki predstavlja očitno fašistično provokacijo v trenutku rasti sindikalnega gibanja ter njegovega vpliva na reševanje težavnih gospodarskih vprašanj s pomočjo sporazumevanja med najbolj odgovornimi dejavniki. Goriške sindikalne organizacije stojijo glede vladne krize na stališču, ki so ga sindikati zavzeli na deželnem zborovanju državnih in poldržavnih u-stanov v četrtek v Trstu, se pravi na stališču, da je treba čimprej odstraniti krizo ter tako odstraniti vzroke za odlašanje reševanja problemov.
Socialistična federacija povsem naravno podpira odločitev osrednjega vodstva, ki pa se je neposredno ne tiče, ker je že lep čas od tega, ko je prešla v opozicijo v vsen izvoljenih organih oblasti, «Periferija stopa pred osrednjim vodstvom,» pripominjajo v socialističnih vrstah. Sinoči se je v Gorici sestalo pokrajinsko vodstvo PSI ter preučilo vsedržavni in krajevni politični položaj, ki je nastal po krizi, ter razpravljalo o možnosti sklicanja javnega shoda, na katerem na; bi predstavnik osrednjega vodstva pojasnil vzroke, ki so privedli stranko do takšne odločitve, ter nanizal tudi predloge, kakšna naj bi bila nova vlada.
Goriška krščanska demokracija ni zavzela stališča do vladne krize. Poznavalci razmer in dogajanja v tej stranki ugotavljajo, da je v pripravah na pokrajinski in vsedržavni kongres ta dogotek postranske važnosti. Stranka usmerja vse svoje sile k čimvečji notranji enotnosti ter v tem trenutku misli predvsem nase. Danes ob 17. uri bo pokrajinski tajnik KD Bruno Longo govoril predstavnikom treh struj, Zaccagninijeve, dorotejske in sredinske, ki se bodo zgrali v Palače hotelu. Osrednje vodstvo bo zastopal Corrado Belci, eden izmed poglavitnih zagovornikov politike strankinega tajnika.
Komunistična partija je v osrednjem glasilu poudarila svoje nasprotovanje predčasnim volitvam, federacije pa bodo zavzele svoje stališče kakor hitro bo o vladni krizi razpravljal in se izrekel tudi centralni komite. Vsekakor so komunisti o-dločno nasprotni predčasnim volitvam ter vladni krizi, ki grozi, da bo prekinila težavno odstranjevanje gospodarske krize, ter pripominjajo, da je socialistični izziv naletel v družbi na gluha ušesa ter dosegel edinole to, da so socialisti v sedanjem trenutku glede tega vprašanja popolnoma osamljeni.
V Tržiču ustanovitev 4. prometnega področja
Danes ob 10. uri se bodo v Tržiču sestali zastopniki šestih občin s
Tržaškega ter štirindvajsetih občin z Goriškega, da bi ustanovili; odbor, ki bi upravljal četrto prometno področje v deželi.
O ;tem vprašanju so razpravljali v četrtek zvečer na pokrajinskem tajništvu Krščanske demokracije. Na sestanku, ki ga je vodil pokrajinski tajnik Longo, so nadalje razpravljali o vprašanju javnih prevozov v pokrajini ter s tem v zvezi ocenili stanje, ki je nastalo pri avtobusnem podjetju Ribi. Pokrajinsko vodstvo KD se zavzema, da bi prišlo čimprej do ustanovitve medobčinskega avtobusnega konzorcija. V ta namen so. sestavili posebno komisijo, ki bo preučila vse možnosti za uresničitev tega konzorcija.
• Avstrijski konzul v Trstu dr. Heinrich Blechner je bil včeraj zjutraj na poslovilnem obisku pri županu De Simoneju. Blechner je bil preineščen na Dunaj, kjer, bo član komisije za mednarodne stike in za kulturo pri avstrijski vladi.
• V itoriški kinodvorani «Modernissimo» bodo jutri predvajali doku-mentami film režiserja Vittoria Schi-raldija «Lettere dal fronte». Gre za zanimiv film, ki obravnava obdobje, ko je bil v. Italiji na oblasti fašizem/ S' pomočjo odlomkov tedanjih filmov . «Luce» in pričevanj italijanskih vojakov, nam režiser poda v realni luči grozote fašizma.
Primorskemu ljudstvu je klerikalizem tuj pojav
Okrožnica apostolskega administratorja Jenka iz Kopra, ki jo je lanskega novembra poslal župnikom in v kateri je govor o vzgojnih nalogah staršev, je bila predmet razprave na skupni seji koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med družbo in verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL, komisije za verska vprašanja pri Skupščini občine Nova Gorica, vodilnih predstavnikov družbeno - političnih organizacij ter izvršnega sveta občine Nova Gorica.
Na sestanku so ugotovili, da skuša škof Jenko z ločevanjem državljanov v verne in neverne oživljati tisti klerikalizem, ki je toliko gorja že prinesel slovenskemu narodu in še prav posebej med narodnoosvobodilnim bojem. Opozorili so na to, da je klerikalizem tuj primorskemu človeku in da se tudi duhovnikom upira poskus presajanja klerikalizma na primorska tla.
Zaradi izkoriščanja verskih čustev v politične namene ni bil tako silno krvav samo naš narodnoosvobodilni boj, ampak je ustvarjal
HVALEVREDNA POBUDA NEKATERIH GORIŠKIH SKUPIN
Folklorno-glasbena prireditev da bi resili dve mladi življenji
Paolo Brotto in Licia Tulin potrebujeta denar, da bi šla na operacijo v Belgijo, kjer bi jima presadili ledvice
strašne človeške in družbene tragedije tudi v. svetu, denimo, na Irskem in še marsikje drugje.
Na sestanku so si bili edini v tem, da ni zgolj naključje, če klerikalizem dviga glavo prav v času povečane sovražne dejavnosti komin-formističnih, ustaških in drugih sovražnikov samoupravne in neuvrščene Jugoslavije in da so na dlani prizadevanja nepomirljivih nasprotnikov Jugoslavije v cerkvenih vrstah, da se pridružijo tistim, ki bi radi škodovali trdnosti in ugledu Jugoslavije.
Socialistična zveza in vse družbene sile pri tem poudarjajo, kako jugoslovanski socializem z ustavo jamči vsem veroizpovedim pravico do verskega udejstvovanja in da se strpnost novogoriške skupnosti do tega vprašanja kaže z razpravo o odobritvi lokacije za gradnjo cerkve.
Ko so analizirali škofovsko pastirsko pismo ter obsodili poskus delitve mladine med verno in neverno («Povej mi, s kom hodiš, in ti bom povedal, kdo si,» je zapisal škof z namenom, da bi se verna mladina združila ter nastopala proti družbeni ureditvi), so poudarili tradicionalno zamudništvo nekaterih slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov v od-j nosu do družbenih tokov doma in v svetu ter pri tem ugotovili, da je prav jugoslovanska ureditev odnosov z veroizpovedmi dobila visoko priznanje v svetu, med drugim tudi v tistih južnoameriških visokih cerkvenih krogih, ki se na strani ljudstva borijo za pravičnejše družbene odnose.
Mimogrede je bil govor tudi o pisanju Katoliškega glasa, nepomembnega lističa — kot so dejali — ki je poln sovraštva do jugoslovanske družbene ureditve. Z napadanjem proti SFRJ se je pridružil vsem tistim nazadnjaškim silam, ki jim je trn v peti prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, potrjeno in okrepljeno s podpisom v Osimu, ter utrjevanje miru in sodelovanja v tem delu sveta.
Folklorna skupina iz Sovodenj, ki bo v četrtek zvečer nastopila na folklomo-glasbeni prireditvi.
Življenji dveh mladih,^- Paola Brotta iz Ločnlka in Licie Tulin iz Corone di Moraro, sta v nevarnosti, da se bosta zaradi hudega o-bolenja na ledvicah kmalu pretrgali. Paolo in Licia namreč že precej časa bolehata zaradi disfunkcije ledvic, kar zahteva intenzivno zdravniško nego. Večkrat tudi to ni dovolj, da se bolnemu. človeku
omogočila, da bi lahko- šla na operacijo v Belgijo. Denarja pa doslej še ni dovolj.
Dogodek, ki je pretresel vso gori-ško javnost, je te dni povzročil, da so se nekatere folklorne in dramske skupine, pevski zbori ter neka teri posamezniki odločili, da bodo prihodnji teden pripravili v veliki dvorani goriškega telovadnega zdru
zagotovi življenje. Sodobna medici- ženja UGG glasbeno - folklorno pri-na pa je šla dlje, saj so prav v reditev. Ves izkupiček te priredit-zadnjih letih z uspehom uvedli no- j ve bodo dali družinam Brotto in Tuvo medicinsko terapijo: presaditev, j hni za operacijo njunih otrok. Bolezen, ki je doletela Paola Brotta! Na tem večeru, ki bo v četrtek, in Licio Tulin, zahteva presaditev 115. januarja, s pričetkom ob 21. uri, ledvic. Operacijo, ki bi jo morala]bodo nastopile štiri folklorne sku-
opraviti posebna kirurška ekipa v Belgiji, je zelo draga, toliko draga, da jo družini obeh mladincev ne moreta plačati. Pred nekaj meseci so zasebniki začeli akcijo za nabiranje sredstev, ki bi Brottu in Tulinovi
liiliMilbililiiiliiiiiiliiilliiliiiiiiiimiiiiiiiHiiHimiintiiiiiJimiiiiiiiiiiiiiiimiiiniMiiHmimiiiiiJiitiiiiilliiiiii
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Do začetka junija pripraviti načrt mejne postaje Standrež
Pri sestavi načrta bo potrebno usklajevanje z Novo Gorico
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici in predstavnikov občinskega tehničnega urada so tako organizirali delo, da bo Gorica izdelala načrt mednarodnega mejnega prehoda v štandrežu do začetka meseca junija. Na skupnem sestanku mešane italijansko-jugoslovanske komisije so se namreč dogovorili, da bosta obe strani do tega dne pri-Pravili načrte in takoj omogočili pričetek del, kot je določeno v sporazumu, podpisanem v Osimu.
Na sestanku so ugotovili, da ne gre samo za dolžnosti občinske u-prave, ampak za usklajevanje potreb carine, mejne policije, veterinarjev, obmejnih storitev in podobno. Te potrebe bo potrebno po eni strani uskladiti na italijanski strani ter jih po drugi strani prilagoditi načrtom, ki jih za svoj del postaje pripravljajo v Novi Gorici.
Kar pa zadeva načrt za avtopor-to, je odbor sklenil, da povabi na sestanek vse operaterje na tem področju ter se seznani z njihovimi predlogi.
Sindikat CGIL obsoja fašistični podvig
Člani tajništva Delavske zbornice CGIL v Gorici so se včeraj zjutraj sestali na izredni seji, na kateri so obsodili podvig fašističnih pobalinov, ki so v četrtek pozno zvečer vrgli zažigalno steklenico v vrata sindikalne federacije CGIL v Trstu.
Sindikalisti so nadalje podčrtali, da so fašisti to storili izzivalno, prav isti dan, ko je bila v Trstu deželna sindikalna manifestacija.
Tajništvo CGIL v Gorici poziva delavce na Goriškem, naj odločno nastopijo proti takim provokacijam ter naj z enotnostjo pokažejo svoj antifašizem.
Briška zlata rrbula in lokaj zmagovalca v Beogradu
Briška zlata rebula in tokaj, vini, ki ju proizvaja vinska klet na Dobrovem, sta ponovno osvojili plaketo «Zlati zmagovalec Beograda». Dosegli sta najvišji mesti na tradicionalnem ocenjevanju kakovosti po-trošnega blaga, ki ga prodajajo v beograjskih trgovinah.. Tekmovanje vsako leto organizirata Gospodarska zbornica Beograda in potrošniški center Zavoda za ekonomiko gospodinjstev v republiki Srbiji; Ocenjevalno komisijo sestavljajo predstavniki znanstvenih zavodov iž vse Jugoslavije in organi tržne inšpekcije.
Tokaj iz vinske kleti na Dobrovem v Brdih je plaketo tokrat o-svojil že četrtič zaporedoma in; zaradi tega je poleg nje prejel še kipec zmagovalca. Zlata rebula in merlot iz goriških Brd, pa sta- plaketo «Zlati zmagovalec Beograda» doslej osvojila po dvakrat.
V Zadružni kleti na Dobrovem so ob teh. novih priznanjih poudarili, da tudi zaradi njih prodaja briških vin v Beogradu in sploh v Srbiji hite,/ narašča. Sicer pa v vinski kleti ugotavljajo stalno naraščanje povpraševanja in prodaje vin iz goriških Brd. Slednja je lani dosegla rekordno raven.
pine, in sicer iz Sovodenj, Koprivnega, Lečnika in iz Gorice, dramska skupina iz Moše, rokohitrc KEN, kvartet «Stella polare», oktet iz Kr-mina, pevski zbor «Monte Santo» iz Gorice ter humorist Riccardo Canali. Spored bo napovedoval Ubaldo Agati. Naj k temu dodamo, da je goriški slikar Moreau daroval v ta namen eno svojih del.
Miški policisti prevozijo 500 km dnevno
Agenti cestne policije v Tržiču so v lanskem letu opravili precejšnje delo. V letu 1975 so namreč opravili 306 posegov pri prav toliko prometnih nesrečah (v letu 1974 je tržiška cestna policija opravila 305 posegov). Prometne nesreče so na Tržiškem povzročile 10 smrtnih žrtev (predlansko leto jih je bilo 8), 150 oseb je bilo hudo ranjenih, v bolnišnici pa' so zaradi poškodb pri prometnih nesrečah sprejeli 223 oseb. Nesreč, pri katerih niso o sebe utrpele poškodb, je bilo 146, to je 9 več kakor leta 1974.
Kot je tudi v drugih krajih običaj, agenti tržiške cestne policije so največ dela na cestah opravili med poletnimi meseci, saj je po Tržiškem krožilo veliko število avtomobilistov, ki so bili namenjeni v razna obmorska turistična središča. Največ posegov zaradi prometnih nesreč so opravili julija (35) in avgusta (32).
V Tržiču službuje trenutno 13 agentov, katere vodita brigadirja Valentino Soprano in Mario Costantini: . Tržiški policisti razpolagajo. s štirimi avtomobili in z dvema motorjema. Izračunali so, da prevozijo vsak dan okoli 500 kilometrov.
Urnik mejnih prehodov druge kategorije
Poveljstvo obmejne policije nam je posredovalo urnik mejnih prehodov druge kategorije za mesec januar:
Mirnik: od 7. do 18.30.
Jenkovo: od 6.30 do 19. ure (ob nedeljah pd 6.30 do 20. ure).
Plešivo: od 7. do 19. ure (ob nedeljah od 7. do 20. ure).
Vipolže: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 6.15 do 20. ure).
Števerjan: od 6.15 do 19. ure (ob
nedeljah od 6.15 do 19.30).
Podsabotin: od 6.15 do 18. ure (ob nedeljah od 6.15 do 18.30).
Solkan 1: od 6.30 do 19.30.
Rafut: od 7. do 18. ure (ob nedeljah od 8. do 18. ure).
Šempeter: od 6.30 do 19.30 (ob nedeljah od 7.30 do 19.30).
M'ren: od 6.30 do 19. ure (ob nedeljah od 7.30 do 19. ure).
Devetaki: od 6. do 18. ure.
Klariči: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 7. do 19. ure).
• Včeraj okrog 13. ure se je na nižji srednji šoli v Marianu pripetila dokaj nenavadna nesreča. Žrtev nesreče je bil 12-letni dijak Stefano Tofful, ki je med uro telesne vzgoje nerodno padel. V splošni bolnišnici so mu ugotovili zlom leve noge. zaradi česar se bo moral zdraviti 30 dni.
OBČINA SOVODNJE obvešča dijake srednje šole, ki bivajo v občini, da sprejemajo na županstvu do 14. januarja prošnje za šolske podpore.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Baby sitter». M. Schneider in R. Pozzetto. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 16.30-22.00 «Detective Harper, acqua alla gola». P. Newman in J. Woodward. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.00-22.00 «Lettere dal fronte». Dokumentarni film.
CENTRALE 1G.30-21.30 «Porgi l'altra guancia». Barvni film. Igrata Bud Spencer in Terence Hill.
VITTORIA 17.00-22.00 «Una vita bruciata». S. Lene in R. Vadim. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Breve incontro». S. Loren in R. Burton. Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «L'isola sul tetto del mondo». Barvni film.
Nora Enrica
SOČA «Ljubim svojo ženo», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA - «Mafija v borbi z inšpektorjem Tibsom», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Amarcord (spominjam se)», ameriško-italijanski barvni film ob 19.30.
tuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiminiiimiiiiuiiifiiiitiiiiiiiiitiiiiimiimmiimimiiit milil iiiiiimiiiiiiiiiiiii
OBČNI ZBOR VZPI-ANPI V ŠTEVERJANU
Tesno sodelovanje bivših borcev z domačim prosvetnim društvom
Glavno poročilo je podal sekcijski tajnik Zorko Maraž
Slovenske sekcije borčevskih or- ] letu prizadevala, da bi dobila več ganizacij imajo v teh dneh svoje novih članov. Na četrtkovem zboru občne zbore kot pripravo za po-1 je bil dan predlog, da bi letos pri-krajinski kongres na katerega bo! pravili partizanski izlet na Gorenj
vsaka sekcija poslala svoje delegate. V četrtek zvečer so občni zbor pripravili bivši borci v Šte-verjanu, ki so se za to priložnost zbrali v prostorih prosvetnega društva «Briški grič» na Valerišču.
Tajnik sekcije Zorko Maraž je v svojem poročilu ocenil sekcijsko delovanje v zadnjem letu in pri tem ugotovil, da je bilo precej storjenega. Poudaril je sodelovanje števe-rjanske sekcije VZPI z domačim prosvetnih društvom «Briški grič», kar je značilno skoraj ze vse slovenske sekcije VZPI na Goriškem. Le tako, je naglasil Maraž, s skupnimi močmi, premagujemo ovire, ki bi jih vsaka organizacija posebej ne zmogla. Glede delovanja v preteklem letu je omenil množično prisotnost števerjanskih članov na vseh proslavah ob 30-letnici osvoboditve, prisotni so bili tudi ob odkritju spomenikov v Podgori ter v Zdrav-ščini.
Zorko Maraž se je dotaknil tudi sedanjega političnega stanja v Italiji ter omenil splošno krizo, ki sc je v zadnjih letih pojavila v državi. Vedno v zvezi s političnim položa jem je števerjanski tajnik sekcije VZPI pozdravil sporazum med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ure ditvi meje.
Govornik je nato načel nekatera vprašanja, ki zanimajo domačine. Omenil je, da je občina pred kratkim pobelila in uredila vaški spomenik padlim v NOB. Ob zaključku je dejal, da si bo sekcija v novem
sko.
Podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI Ladi Dornik je prisotne seznanil 3 plodnim delovanjem vseh slovenskih sekcij na Goriškem. O-benem je poudaril važno mesto VZPI-ANPI v današnji italijanski stvarnosti. Odgovorni za slovenske sekcije VZPI na Goriškem Avgušt Lenardič je nato predlagal, da bi februarja pripravili skupno večerjo za vse člane slovenskih sekcij.
Občni zbor v Števerjanu so zaključili z izvolitvijo novega odbora ter z imenovanjem delegatov za pokra jinski kongres.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Elena Gasparin. Marco Buiani, Diego Lorenzutti, Adriana Bertagnoli, Eric Godeas, Fabrizio Gallon.
SMRTI: 88-letna upokojenka Giovanna Cargnel vd. Stabon, 54-letni bolnik Luka Hodorovič. 72-letna gospodinja Olga Concili vd. Coceanis.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani. Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio,
Ul. Romana, tel. 40-497.
OB DVEH MEDNARODNIH KONFERENCAH V PARIZU
Problemi sodobne družbe f ki terjajo naglo rešitev
Vnel med bogatimi in revnimi narašča ■ Pomoč bogatih upada - Vedno aktualnejše-vprašanje ohranitve čistega okolja - Kaj v zvezi s tem menijo strokovnjaki
m.
Posebna skupščina ZN, ki je bila posvečena razvoju in gospodarskemu sodelovanju, ter konferenca neuvrščenih držav v Limi sta izbrali pot sodelovanja. Tretji svet, ki se zaveda svoje rastoče politične teže, saj predstavlja dve tretjini članic OZN, je jasno obtožil industrijske države, zlasti ZDA, da so svoje gospodarstvo zgradile na sistematičnem gospodarskem izkoriščanju revnih držav. Opozoril je tudi, da je naš planet medsebojno odvisen: bogate države potrebujejo surovine, s katerimi razpolagajo države v razvoju, slednje pa brez tehnologije industrijskih držav ne morejo nikamor.
Tretji svet, da bi ne prišel do težkega navzkrižnega soočenja z ZDA, Evropo in Japonsko, zahteva spremembo sedanjega svetovnega gospodarskega sistema in pravičnejšo razdelitev dobrin. Temu nekateri ugovarjajo, da je «torta» premajhna, da bi jo lahko delili z drugimi. Tretji svet noče čakati in zahteva nove gospodarske sporazume, ki naj uskladijo cene surovin z industrijskimi izdelki, da jim industrijske države namenijo 0,7 odstotka bruto narodnega dohodka, zahtevajo večjo besedo v Mednarodnem denarnem skladu in predvsem spremembo delovanja večnacionalnih družb, ki naj bi upoštevale realne potrebe industrijskega napredka držav v razvoju.
Petrolej je v glavnem v rokah tretjega sveta in s tem je treba računati, ker nobena surovina ne bi tako prizadela Zapada, kot to, če bi petrolej vedno težje prihajal državam potrošnicam. Niti boksit iz katerega pridobivamo aluminij, ne baker, ne kositer in toliko drugega ne bi tako občutno prizadelo industrijske države, kot pa prav pomanjkanje nafte. Zapad se vedno bolj zaveda, da je tretji svet hočeš nočeš tudi svet arabskih držav in petroleja.
Gap ali vrzel med bogatiti in deželami v razvoju, zlasti še z najbolj revnimi, postaja vsak dan večja. Po statističnih podatkih iz leta 1974 ustvarjata Zapad in Japonska (672 milijonov prebivalcev) letni bruto proizvod v vrednosti 2500 milijard dolarjev, kar da 3720 dolarjev na prebivalca ali približno dva in pol milijona lir; Vzhod — socialistične države — z 1 milijardo in 187 milijonov prebivalcev pa lahko zagotovijo 580 dolarjev letno na glavo. Naftni tretji svet z 290 milijoni ljudi ustvarja letni dohodek na prebivalca v višini 470 dolarjev, ostale države tretjega sveta z največjim številom prebivalstva — 1 milijardo 680 milijonov — premore le 320 dolarjev letnega dohodka na prebivalca. Neki politik je s tem v zvezi dejal, da je naša Zemlja podobna dolgemu vlaku z dvema natrpanima salonskima vagonoma, katerih potniki uživajo največji komfort, tema pa sledi neverjetno dolga vrsta z ljudmi prenatrpanih živinskih vagonov.
Že omenjene večnacionalne družbe razpolagajo s takšno močjo, da ogrožajo že suverenost držav, v katerih delujejo. Upravičeno jim o-čitajo vmešavanje v notranje zadeve držav, brezobzirno špekulacijo z valutami in surovinami, davčnimi utajami, korupcijo, s poskusi monopoliziranja ključnih gospodarskih sektorjev itn. Če se bodo napovedi uresničile, proti koncu tega stoletja bo kakih 200 multinacional-nih kolosov zagospodarilo na svetu. O teh družbah bi bilo potrebno povedati kaj več, kar pa nam odmerjeni prostor ne dopušča.
Do danes je svet še vedno razdeljen na bogate in revne narode, razlika med njimi bi se morala manjšati. Dogaja pa se prav nasprotno. V zadnjih štirih letih se je dohodek na prebivalca več kot milijarde ljudi, ki živijo v tridesetih najbolj siromašnih državah, še zmanjšal. Na drugi strani pa so industrializirane države obdržale svoj
standard. To pomeni, da se je milijarda ljudi bogatih držav vsako leto polastila večje količine dobrin in da je večina revnih prejela toliko manj.
Pomoč, ki so jo bogate države nudil-: državam v razvoju v višini 0,52 odstotka narodnega proizvoda v letu 1960, je padla danes na 0,32 odstotka. Te dežele so posebno zaskrbljene zaradi znatnega poslabšanja njihovega «trade drift», trgovskih tokov, ki se tičejo količine blaga, ki ga lahko kupijo v tujini z izkupičkom od izvoza. Ta «trade drift» pomeni, da se dobrine revnih držav stekajo v bogate po neugodnih pogojih. Računa se, da bodo industrializirane države zaslužile več kot sedem in pol milijard dolarjev s siromašnimi državami, katerih trgovinski deficit znaša že danes več kot 25 tisoč milijard lir. No, in prav v tem so razlogi, zaradi katerih države v razvoju zahtevajo «novo mednarodno gospodarsko ureditev».
Bodo uspele? Alžirija je že leta 1973 sklicala konferenco o surovinah in razvojnih zahtevah revnih držav. Ta pobuda je imela za posledico mednarodne konference v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Skupščina ZN o razvoju septembra lani je dala precej upanja, saj je tretjemu svetu uspelo, da ga Zapad posluša. Posluša pa iz naslednjih razlogov: dejstvo, da države proizvajalke nafte (OPEČ) — najbogatejši člani tretjega sveta — lahko diktirajo ceno petroleju. Temu se lahko pridružijo še drugi proizvodi. OPEČ in IBA (Mednarodno boksit-no 'združenje) sta pripravljeni, da prav tako odločno spremenita razmerje gospodarskih sil, kot je to storila industrijska revolucija.
Drugi činitelj v korist tretjega sveta je, da so najbolj razvite države priznale načelo medsebojne odvisnosti držav; druge, četudi z rezervo, so izrazile pripravljenost prispevati k ustvaritvi novega gospodarskega sistema. Nič manj vspodbudno ni priporočilo ZN, naj se razlika med bogatimi in revnimi do leta 2000 zniža za polovico, kar naj bi dosegli s 50-odstotno podražitvijo kmetijskih pridelkov in 100-odstotno podražitvijo nekaterih rudnin glede na cene iz leta 1970. Priporoča se tudi povečanje izvoza iz revnih držav, znižanje odvisnosti glede manufaktumih izdelkov in povečanje varčevanja. Uresničitev teh priporočil bi imelo za posledico povečanje dohodka v revnih državah od 150 dolarjev na osebo v letu 1970 na 800 dolarjev leta 2000. Če bi se nadaljevalo po sedanji poti, bi leta 2000 letni dohodek na prebivalca ne dosegel 500 dolarjev. Revni svet je prepričan, da vsaka sprememba pomeni zboljšanje sedanjega stanja.
Problem zastrupljanja narave postaja vsak dan bolj pereč. Onesnaževanje okolja je v desetih letih preraslo v zdravstveni problem. Morja so onesnažena, zrak in jezera zastrupljena, živalske vrste u-ničene. To in še toliko drugega predstavlja veliko nevarnost za človeški rod. Rešitev tega problema ni v odpravi tovarn in strojev, kot bi hoteli neoluditi. (Luditi so bili angleški delavci, ki so konec 18. in v začetku 19. st. uničevali stroje, češ da so ti krivi za nezaposlenost. Ime so dobili po delavcu Ludu, ki je prvi razbil stroj za pletenje nogavic). Modemi napredek še ni sposoben, da bi pravočasno zaustavil nepremišljeno zlorabo narave. Okuženje Rena je bil povod, da je ministrski odbor Evropskega sveta že leta 1969 opozoril vlade članice, naj poskrbijo za zmanjšanje okuževanja voda in za zaščito morske favne in flore. Istega leta je dr. Ecorges Housiax, član skupščine Evropskega sveta, predložil dokumentirano poročilo o pomanjkljivi evropski zakonodaji za varstvo voda, zlasti za tiste tekoče vode, ki tečejo skozi dve ali več držav. Leta 1971 je isti svet zah-
teval od vlad ukrepe, ki naj zaščitijo obale, ker je onesnažena voda že prizadela narodno zdravje.
Mednarodna konferenca o vodah v Palermu (1973) je opozorila svet, da četudi voda pokriva sedem desetin zemeljske površine, je le 1 odst. celotne količine voda, sladka voda in še ta je slabo porazdeljena in zato okuževanje in potrata vode resno ogrožata vsako obliko življenja. Predstojnik ameriškega ekološkega sveta David Rali pravi, da postopno zastrupljanje zraka in vode z majhnimi količinami kemičnih spojin sodi med najpogostejše nevarnosti za zdravje sodobnega človeka. Vladni odbor za ozračje in okolje je sklenil, da bo pregledal škodljivost 15.000 znanih kemičnih izdelkov, kar bo stalo okoli tri milijarde dolarjev, in opozoril, da bo vsako odlašanje pregleda še bolj povečalo nevarnost raznih obolenj. Doslej ni skoro nihče preučeval morebitne škodljivosti proizvodov kemične industrije, čeprav se vsako leto pojavi na tržišču okoli petsto novih. Znan je primer vi-nilklorida, ki neposredno povzroča raka pri delavcih, izpostavljenih
v.t.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
orzato ve pokrajine v galeriji Sant’Elena
(Nadaljevanje na 8. strani)
Gianfranco Forzato je doma iz Adrie, nedavno pa se je zaposlil v Trstu in že se nam prvič predstavil kot slikar v galeriji Sant’Elena v Ulici degli Artisti z zaokroženo enotno zasnovano razstavo pokrajin in tihožitij. Kritik Virgilio Girotta ga v začetku uvodne predstavitve v katalogu oz žuje kot nagonskega samorastnika v slikanju. To moremo Forzatu šteti v dobro, saj bodo poznavalci razvoja začetnikov ,ki so se kmalu uveljavili, ob ogledu umetnikovih del kmalu odkrili v njih vrline, ki pogojujejo umetniški napredek in uspeh, posebno če se tem vrlinam pridruži še racionalna razumnost visokošolskega izobraženca. Gianfranco Forzato je namreč diplomiram ekonomist.
Slikarja torej ni izoblikovala kaka strokovna akademija, pač pa je študiral v Benetkah, v mestu umetnosti in kot rojen slikar je prav gotovo mnogo hitreje slikarsko dozoreval ali vsaj napredoval v njemu ugodnem, okolju, kakršne so Benetke.. Očitno je, da so začetniški problemi že za njim, saj je značilno dejstvo, da je opustil preveč žareče barve, ki jih zasledimo le v tihožitjih in šopkih cvetja, in se usmeril v sebi primernejše osebno občuteno barvnost rumeno rjavih odtenkov, s katerimi mu uspe zadeto ponazoriti pokrajine zamočvirjenih predelov ob
izlivu reke Pad. V' njihovi malone žalostni enoličnosti pa ume slikar odkriti tudi pesniško nastrojenje trpke lepote v skromnih kmečkih domovih, ki odsevajo v vodi kanalov pa tudi v skupinah čolnov in drevja.
• Skratka Gianfranco Forzato nam pričara tisti mir in široki utrip prirodnega življenja, za katerim hrepenimo vsi, ki živimo v živčnem hrupu. Vse to pa zajema v svoja platna z mojstrsko sproščeno igro hitrih potez zelo redke malone že akvarelno nanešene barve. Prav v omejevanju obojega, ki ga ni v slikah z ženskimi liki, pa vidimo jamstvo za nadaljnjo pot k še višji popolnosti.
MILKO BAMBIČ
Klavdij Palčič bo razstavljal v Ljubljani
Tržaški slikar Klavdij Palčič bo v torek, 13. t.m. odprl v ljubljanski Mali galeriji na Titovi ce sti, nasproti hotelu «Slon», raz stavo, ki bo trajala mesec dni Za razstavo je Klavdij Palčič pripravil štiri velika dela v mešani tehniki, od katerih so bila tri na Quadriennalu v Rimu, ter deset grafičnih listov.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiii
STARI «LOVEC NA VOJNE ZLOČINCE» JE RAZOČARAN
Je inž. Wiesenthal zares «vrgelpuško v koruzo»?
Izgovarja se na leta in utrujenost, toda njegov sklep sledi polemiki s Kreiskim ter najnovejši sodni obravnavi proti esesovcu
Nagajivka
(Foto J. F.)
Patronat KZ - INAC svetuje
...............................................................................................................................
stavljena v dvom pravica zavarovanca in njegovih družinskih članov do posredne zdravstvene o-skrbe.
Vsi zainteresirani avtonomni delavci lahko opravijo letno žigosanje svojih zdravstvenih knjižic kar direktno na pristojnih pokrajinskih bolniških blagajnah. Lahko pa se zglasijo tudi v uradih Patronata Kmečke zveze MAC, ki bo poskrbel za takojšnje overovljenje zdravstvenih knjižic.
Univerzitetni študenti in zdravstveno zavarovanje
Vpr. : «Sem univerzitetna študentka in z letošnjim šolskim letom sem prešla v «fuori - corso», vendar upam, da bom doktorirala v teku letošnjega leta. Moj oče je redno vpisan kot neposredni obdelovalec in me ima v breme, tako da prejema zame tudi otroško doklado. Sedaj, ko nisem več redna študentka, bi rada zvedela, če imam še pravico do zdravstvene o-skrbe, in v nasprotnem primeru me zanima, če bi se lahko vpisala v kmečko zavarovanje kot aktivna enota. V vednost navajam, da kljub študijskim obveznostim večkrat pomagam pri delu na našem sicer majhnem posestvu, ker moj oče ni več tako pri močeh.»
N. D.
Zakonska določila jasno jamčijo, da ima vsak delavec (in to velja tudi za neposredne obdelovalce, ki so avtonomni delavci) v breme svoje otroke, dokler le-ti študirajo in ima torej zanje tudi pravico do družinske doklade. Vendar pravica do doklade in do zdravstvene o skrbe ne traja preko legalnega tra janja univerzitetnega študija. Na-
ša bralka se mora torej izbrisati kot enota v breme s 1. novembrom 1975. Če pa hoče uživati zdravstveno oskrbo, se mora vpisati v kmečko zavarovanje kot aktivna enota, vendar pod pogojem, da zares o-bičajno opravlja kmečka dela in da je dovolj zemljišč za vpis še ene enote. V skladu z zakonom št. 160 z dne 3. 6. 1975 je namreč potrebno tudi za vpis ženske v SCAU 156 delovnih dni namesto prejšnjih 104.
Ker pravite, da je vaše posestvo majhno in je že vpisan oče, osebno dvomim, da preostaja dovolj terenov oziroma odgovarjajočih de lovnih dni za vpis še ene enote. Vsekakor je treba to preračuna ti in preveriti ns podlagi katastr skih listin.
V primeru, da bi ne mogli doseči vpisa v kmečko zavarovanje, vam ne preostaja drugega, kot da napnete vse sile, da čimprej doštudirate, kolikor pa bi medtem nujno potrebovali zdravstveno o-skrbo ali bi bili potrebni zdravniške nege v bolnišnici, imate možnost, da plačate na deželnem od-
borništvu za zdravstvo znesek 60 tisoč lir, ki vam daje pravico do e-noletne zdravstvene oskrbe.
LETNO ŽIGOSANJE ZDRAVSTVENIH KNJIŽIC
a) Neposredni obdelovalci: za kmetovalce, ki so vpisani kot aktivne enote v posebno upravljanje neposrednih obdelovalcev, ni potrebno, da obnovijo zdravstveno knjižico (CD 4), ker je le-ta veljavna za vse vpisane družinske člane, dokler ne nastopi kaka sprememba v zvezi z osebami, ki obdelujejo posestvo. Nasprotno pa kmečki upokojenci, ki uživajo starostno, invalidsko ali družinsko pokojnino (VR ali IR ali SR) in ki so vpisani pri vzajemni kmečki bolniški blagajni v seznam upokojencev, morajo s 1. januarjem žigosati svoje zdravstvene knjižice (CD 2/pens). Ta formalnost je nujna in obvezna, ker se tako v primeru sile in potrebe upokojenec lahko prijavi v bolnišnico na zdravljenje in je potrebna le napotnica splošnega zdravnika, brez kakršne koli avtorizacije kmečke bolniške blagajne, b) Obrtniki in trgovci: ti dve ka tegoriji avtonomnih delavcev morajo žigosati vsako leto svoje zdravstvene knjižice pri obrtniški oziroma trgovski bolniški blagajni, ker je v nasprotnem primeru po-
PRISPEVEK ZA OLJKE
Pridelovalci oljk iz dolinske, milj-ske in tržaške občine so že zdavnaj pobrali v svojih nasadih letošnji oljčni pridelek, v teh dneh pa so ali bodo odpeljali oljke v Bassano, kjer ima specializirana družba veliko stiskalnico, da dobijo končni proizvod za domačo rabo. Omenjeni pridelovalci imajo možnost, da prejmejo finančni prispevek, katerega višina je sorazmerna količini pridelka. Za to pa zakon predpisuje, da morajo v roku petnajstih dni po mletju, vendar nikakor ne po 31. januarju, predložiti na pokrajinskem nadzor-ništvu za prehrano dve prošnji: s prvo morajo prijaviti pridelek, posebej pa morajo zaprositi še za prispevek in priložiti žigosano potrdilo o opravljenem mletju oljk. Ker zahtevajo omenjene formalno sti precej dela in da ne bi zamudili termina, pozivamo vse zainteresirane pridelovalce oljk, naj se čimprej zglasijo v uradih Patronata Kmečke zveze, da opravimo potrebne formalnosti..
, DUNAJ, 9. — Nedolgo tega smo j govorili o sporu med dunajskim j «lovcem na naciste» inž. Simonom j Wiesenthalom in kanclerjem Bru-Ì nom Kreiskim v zvezi s tem,
! ker je inž. Wiesenthal obtožil še-j fa svobodnjaške stranke Petera,
] da je bil esesovski morilec v za-! sedenem delu Sovjetske zveze, i KreLsky pa je Wiesenthalu vrnil ' očitek, češ da je bil tudi Simon Wiesenthal esesovski kolaboracionist. Grozil je že škandal. pred sodiščem, vendar se je zadeva utišala, ker je Wiesenthal umaknil tožbo proti Kreiskemu, Kreisky pa je preklical svojo obtožbo. Sedaj prihaja v zvezi s tem nova vest. Pogumni «lovec na naciste», ki je sam prebil dolgo časa v nacističnih taboriščih in izgubil v njihovih krematorijskih pečeh več desetin svojih ožjih in daljnih sorodnikov, namerava prenehati s svojo dejavnostjo, s svojim lovom na naciste v Avstriji, kajti avstrijske razmere so ga glede tega povsem razočarale, saj avstrijska sodišča nacistične zločince opraščajo, tako da «je delo popolnoma zaman».
Wiesenthal, ki je danes star 67 let, pa je kljub svojemu razočaranju dodal, da bo svoje «središče za judovsko dokumentacijo» na Dunaju vendarle ohranil in da bo lov na nacistične zločince nadaljeval, toda ne več na ozemlju Avstrije, pač pa v Zahodni Nemčiji. v Združenih državah in drugod po svetu, kamor so se nacistični zločinci umaknili.
Sklep, do katerega je prišel inž. Simon Wiesenthal, je pravzaprav posledica njegovega razočaranja nad obnašanjem avstrijskih pa tudi drugih oblasti do bivših nacističnih zlgčincev, povod za njegov najnovejši sklep pa je zadnja oprostitev pred dunajskim sodiščem, oprostitev nacističnega zločinca, ki je bil obtožen pokola. Sodna obravnava, o kateri je govor, je bila pred mesecem dni in to je bil v zadnjih treh letih prvi in edini proces proti vojnemu zločincu v Avstriji. Šlo je za sodno obravnavo proti Johannu Goglu, bivšemu esesovskemu stražarju, ki se je «odlično obnesel» v koncentracijskem taborišču v Mauthausnu, v katerem je bil zaprt tudi inž. Simon Wiesenthal.
Samo ob sebi se razume, da so zadnji avstrijski dogodki le povod za Wiesenthalov sklep, kajti Wie-senthalovi prijatelji menijo, da je treba iskati vzroke za ta sklep tudi v najnovejši ostri polemiki, ki se je razvila med njim in Kreiskim, o čemer smo govorili v začetku. Avstrijski tednih «Profile» pa je v zvezi z najnovejšim Wie-senthalovim sklepom zapisal, da je «lovec na vojne zločince» že zaprl svoje dunajsko «središče za judovsko dokumentacijo», toda Wiesenthal je v telefonskem intervjuju povedal, da bo svoj center imel še vedno odprt vsaj leto dni, toda ne več na starem, na dosedanjem sedežu, pač pa nekje drugje. Hkrati je Wiesenthal tudi rekel, da namerava počasi skrčiti svojo dejavnost. Mož je ta svoj sklep utemeljil s svojimi 67 leti starosti, ko «človek ne more več delati daljnoročnih načrtov», kot je dobesedno rekel, toda drugi menijo, da ga je k temu bolj prisililo razočaranje kot pa leta, pa čeprav je tudi res, da ga je spor s Kreiskim duševno tako pobil, da je to negativno vplivalo na vse njegovo zdravstveno stanje.
CIA se zanima za kitajsko nafto
Ameriška obveščevalna služba «Central Intelligence Ageney» veliko bolj znana pod kratico CIA, se ne ukvarja le z vohunstvom v tujini ter z vohljanjem za ameriškimi državljani, ki niso preveč pokorni vsakokratni po navadi nazadnjaški politiki Bele hiše ali raje Pentagona, z atentati na državnike ter s pripravami državnih udarov, pač pa dela tudi strokovne študije. Med temi je na primer tudi študija o tem, kolikšno je petrolejsko bogastvo Kitajske in koliko bo mogla Kitajska v bližnji bodočnosti vplivati na svetovno tržišče s svojim izvozom nafte. Ameriška CIA se .je začela s tem vprašanjem ukvarjati zaradi tega, ker se je LR Kitajska v razmeroma kratkem času povzpela med pomembne izvoznike nafte, še bolj pa med pomembne petrolejske sile na svetu nasploh. CIA takoj v začetku študije ugotavlja, da se petrolejskim državam ni bati, da bi jim Kitajska mogla škodovati s svojim naglim prodiranjem na svetovno petrolejsko tržišče. Strokovnjaki vohunske službe CIA so mnenja, da ima Kitajska na razpolago zares velikanske zaloge «črnega zlata», prav tako je gotovo, da se je črpanje nafte na Kitajskem naglo povečalo in se bo še bolj pospešilo kot doslej, toda hkrati je Kitajska iz dneva v dan vedno večji potrošnik nafte oziroma njenih derivatov in po količini že četrti energetski potrošnik na svetu. Ker je znano, da je mehanizacija na Kitajskem še vedno šibka, ker je tudi znano, da je motorizacija v deželi šele v povojih, se čudno zdi, da more biti Kitajska tolikšen potrošnik energije in nafte, pa čeprav je hkrati res, da šteje Kitajska 8Ó0 milijonov prebivalcev. Ne bomo razglabljali o tem, koliko ti računi CIA držijo, omejili se bomo na ugotovitev vohunske službe CIA, ki pravi, da bo velika poraba nafte in njenih derivatov doma omejila kitajski izvoz «črnega zlata» v tujino vsaj za prihodnjih deset let.
Tudi v primeru — nadaljujejo strokovnjaki CIA — če bi se petrolejska industrija na Kitajskem po voljno razvijala, bi mogla Kitajska čez deset let izvoziti le desetino nafte, kolikor je izvozijo danes države članice OPEČ. To pa «je razmeroma malo od tega, kar se je o Kitajski kot izvozniku nafte govorilo, saj so nekatere tuje študije poudarjale, da so kitajske zaloge nafte večje kot vse petrolejske zaloge Srednjega vzhoda».
CIA je svoji študiji dala naslednji naslov: «China: energy balan-ce projections», v tej študiji beremo še, da je Kitajska začela «občutno» izvažati nafto šele leta 1973. Kot je razumljivo, je šla največja količina kitajske nafte v sosedno Japonsko, toda tudi Združene države, ki so največji uvoznik nafte na svetu, so uvažale in še uvažajo kitajsko nafto. Kaže, da se Kitajska že pripravlja, da bo svoj izvoz nafte do 1980. povečala do enega milijona sodov na dan. Strokovnjaki CIA menijo, da je to težko dosegljiv načrt, če ne celo nemogoč in to iz treh osnovnih razlogov.
Predvsem se ugotavlja, da na Kitajskem v zadnjih letih upada količina nakopanega premoga, ki je osnovni energetski vir v deželi. Ker je premoga vedno manj. je logično, da ga bo pri vedno večji porabi energije morala zamenjati nafta. Drugi moment, ki ga ne smemo zanemariti, pravijo strokovnjaki CIA, je dejstvo, da se je Kitajska v zadnjem času kar pognala v mehanizacijo kmetijstva, kjer beleži velike rezultate. Toda tudi ta napredek je odvisen od čedalje večje porabe nafte oziroma njenih derivatov. Končno ne smemo pozabiti na industrijski razvoj v deželi. Kitajska sicer gradi nekaj večjih industrijskih obratov. Toda značilnost njenega industrijskega razvoja so majhni industrijski obrati, s katerimi je čedalje pogosteje posejana dežela.
Strokovnjaki CIA svojo študijo zaldjučujejo s sklepom, da bi kitajski napori za preveč naglo in preveč veliko izvažanje nafte imeli negativno posledico, ki bi se kazala tudi v upočasnitvi indù strijskega razvoja v deželi,
O Kitajski kot potencialnem izvozniku nafte smo pisali pred nedavnim, danes smo povzeli še nekaj podatkov iz študije ameriške obveščevalne službe, ker nam ti podatki posredno potrjujejo, kar smo pisali pred nedavnim, da je namreč Kitajska zares potencialni izvoznik nafte in to velik izvoznik ali vsaj velik producent. To pa pomeni, da v primeru če bi Kitajska ne izvažala nafte bi je imela dovolj doma za lastne potrebe, iz česar izhaja, da je 800 milijonov ljudi vsaj za določeno dobo preskrbljenih z osnovnimi energetskimi viri. In to v tako problematični delitvi bogastev na svetu ni majhna stvar.
12.30
12.55
13.30
14.00
17.00 17.15
17.40
18.30
18.55
19.20
20.00
20.40
21.50
22.45
12.55
19.00
20.00
20.30
21.00
22.00
10.00
12.55
16.00
16.25
17.00
18.05
18.25
19.30
19.50
20.00
20.35
22.30
22.45
12.55
19.30 20.15
20.30
pnip
im
lili
SOBOTA, 10. JANUARJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: SODOBNA KUBA Komični filmi: Nore glave in Koza Penelopa DNEVNIK
Odprta šola — Tedenska oddaja o vzgojnih problemih DNEVNIK in Izžrebanje loterije Program za najmlajše: Polna pest nečesa Program za mladino: Kitara in fagot Poljudna znanost: LENINGRAD
Danes se z drugim nadaljevanjem zaključi oddaja, ki jo je italijanska TV posvetila Leningradu. V današnjem nadaljevanju bodo prikazani zgodovinski dogodki, ki so se zgodili v tem mestu. V mislih imamo začetek oktobrske revolucije 1917, ki je likvidirala z rusko carsko dinastijo Romanovih in potem razširila revolucijo po vsej deželi. Nato bo govor o devetsto dneh, kolikor so imeli nacisti obkoljeno mesto, ki je v odporu proti tujcu žrtvovalo 600.000 življenj in bilo zaradi tega nagrajeno z najvišjim sovjetskim priznanjem, z Leninovim redom Il terzo tempo di Giacomo Balla: I ritratti inediti Nabožna oddaja
Kronike dela in ekonomije ter Vremenska slika DNEVNIK
(DI NUOVO) TANTE SCUSE
Glasbeno - govorni program s Sandro Mondaini in Raimondom Vianellom.
Program bo tokrat podoben vsem dosedanjim z nastopi dveh glavnih likov, ansamblom Ricchi e Poveri, kot poseben gost pa pride tokrat na vrsto znani italijanski popevkar Nicola di Bari. Glavna tema današnje oddaje oziroma posameznih prizorov bosta nogomet in pa vloga mestnega stražarja. Sandra Mondaini pa se bo ponovno preizkusila tudi kot plesalka Od A do ž: dogodek, kako in zakaj DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
ZIMSKI ŠPORT
Tekme za svetovni pokal v smuku, prenos iz Wengena v ev-roviziji
Tedenska športna oddaja Dribbling ter športni dnevnik Profili ital. povojnih glasbenikov: Salvatore Sciarrino Simf. orkester rimske RAI bo pod vodstvom samega avtorja izvajal štiri krajše skladbe s sodelovanjem treh solistov DNEVNIK
Kdo, kje, kdaj: GIOVANNI SEGANTMI
Giovanni Segantini je znan italijanski umetnik, živel je v letih 1858-1899 in so mu nadeli vzdevek «slikar gora»
Detektivka «IL LAGO DELLE FATE»
Družina, ki jo sestavljajo oče, mati in dva otroka, bo na pikniku v gozdu Rambouillet doživela čudno prigodo. Ko se je oče odpravil po vodo v bližnje jezero, je izginil. Z njim je izginil tudi sinček. Policija začne s preiskavo, kajti v tem jezeru je izginilo že več ljudi. Neki lovec pa je policiji «zaupal», da živijo v jezeru štiri čudovite vile, ki ugrabljajo moške. Komisar Paumier pa je strokovnjak za okultne vede in mu «zgodba» o štirih vilah ni prav nič smešna. Odpravi se na kraj, kjer je oče izginil s sinom in sreča tu mladega fotografa, ki fotografira. Ko je izvedel, kako se fotograf imenuje, je odkril tudi, da je na eni izmed fotografij mladega fotografa ženska, ki je prav tako izginila v jezeru. Mladi mož ne zna odgovoriti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV šola
SMUK ZA MOŠKE, barvni prenos iz Wengena Športna reportaža: Po poteh partizanske Jelovice Po belih in črnih tipkah
Peta oddaja z gornjim naslovom je v glavnem posvečena čudovitim skladbam Friderica Chopina,
LEBENSBORN
Francoska TV agencija je obdelala temo Lebensbom, ki prikazuje strašno resnico iz dobe, ko je v Nemčiji vladal nacizem. Lebensborn so bili posebni domovi, kjer so izbrane nemške ženske oplojevali izbrani esesovci, da-bi rodile kar se da plemensko čiste germanske otroke. S tem so praktično uresničevali Hitlerjevo idejo o ustvarjanju «višje» rase, oziroma o ustvarjanju germanskega «nadčloveka». Čeprav je od tedaj minilo ze trideset let, spomini na tb početijč še niso zbledeli, posebno ker o tem zlu priča razmeroma visok odstotek bebcev, ki so zagledali luč sveta v domovih Lebensborn Obzornik
DAVID COPPERFIELD DNEVNIK
Tedenski zunanjepolitični komentar
KRANJC, TVOja ZEMLJA NI ZDRAVA
Evgen Jurič je napisal tekste za tri zabavne oddaje, v katerih
se Prepleta humor s hudomušno satiro na račun človeških
slabosti. Prva med temi oddajami nosi naslov «Kranjc, tvoja
zemlja m zdrava» in govori o malomarnem odnosu do narave.
Junaki zgodbe so ljudje, ki so izgubili stik z naravo, s tisto
M® OB (siKa^SU^Z™”0 P“l"ia DNEVNIK
Jazzovski orkester RTV Beograd
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Wengena Otroški kotiček DNEVNIK
oi'™	IZGINJAJO OPOLDNE, drugi del
oooo i,11 svetovni mir, dokumentarna oddaja 22.20 Mozart: Koncert za klavir in orkester
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Paganinijeve skladbe; 19.10 Liki iz naše preteklosti: Anka Majer; 19.20 Glasbene diagonale; 19.40 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.50 Radijski oder- «Matija Vertovc, prosvetitelj»; 2130 Popevke; 22.30 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30. 14.30. 17.30 18,30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folklora- 10.00 Z nami je...; 10.15 Poje Steely Dan; 10.40 Glasbeni intermezzo-
10.45	Nasveti; 11.30 Saksofonist Gii Ventura; 12.00 in 13.35 Glasba po željah, 14.35 Ital. zbori; 15.00 Orkester V. Borghesi; 15.45 Solisti in orkestri; 16.45 Poje Marjetka Falk; 17.00 Primorska in njeni ljudje; 17.15 Ansambel The Georg Barnes Guita Chor; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00.	8.00, 13.00, 15.00, 19.0( Poročila; 7.30 Jutranja glasba
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.01 Reportaža; 11.00 Drugi zvok; 11.3( Lahka glasba in še kaj; 12.10 Naj novejša lahka glasba; 13.20 Preiz kušajo se diletanti; 14.05 Drobec satire; 15.10 Oddaja za bolnike:
15.40	Veliki variete; 17.10 Roman tika m klavir; 19.30 Donizettijevi «Anna Bolena».
SLOVENIJA
7.00,	8.00. 9.00, 13.00	15.00
19.00	Poročila; 6.50 Na današnj dan:	8.10 Glasbena matineja;
9.05 Pionirski tednik; 9.35 Glasbi pripoveduje; 10.15 Kdaj, kam, ka ko m po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na ra diu; 12.10 Godala v ritmu; 12.3( Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji, 15.45 «Vrtiljak»; 16.4S S knjižnega trga; 17.00 Aktual nosti; 17.20 Gremo v kino; 18.0E Pogovor s poslušalci; 18.15 Glasbeni omnibus; 19.40 Ansambel Mojmira Sepeta; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Radijski radar; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za izseljence;
...........................■■■■........„„„„„„„.......................................
nimivo srečanje.
STRELEC (od 23.11.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan je posebno primeren za izvedbo starega načrta. Srečanje z lepim in prijetnim zaključkom.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V svojem delu boste več dosegli z razumevanjem in ljubeznivostjo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Za doseglo uspeha, ki si ga že dalj časa želite, je potrebna vztrajnost. Uresničili boste neko željo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Rešili se boste iz neke izredno neprijetne situacije. Upoštevajte nekoliko bolj prijatelje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne bo-
dite lahkomiselni pri sprejemanja svojih nalog. S svojo željo po večji neodvisnosti, povzročate topljene neki osebi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Samo če boste diplomatični, vam bo uspelo uresničiti svoje načrte. Zadovoljstvo za vse, ki ljubijo glasbo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Preden sprejmete neke ukrepe, premislite vse še enkrat. Srečne ure v družbi prijateljev.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Dobro bi bilo, da se otresete nekaterih nevšečnih dolžnosti. Za-
,	--------- do 20.12.)
V poslu se odločite za pot, ki ni najlažja. Ogibajte se prevelike čustvenosti.
KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Lotite se čimprej dela za uresničitev neke izvrstne zamisli, čustvena odločitev vas bo pripeljala do sreče.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izboljšajte način svojega poslovnega delovanja. Prijetna sprememba v čustvenih načrtih.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Rešiti boste morali nekaj važnih poklicnih vprašanj. Moralno ravnovesje vam bo pomagalo premagati neki spor.
Deset res prazničnih dni
»Ruska zima« je največja in najbolj atraktivna turistično-kulturna prireditev Moskve — Največje znamenitosti ruske kulture in folklore
MOSKVA, januarja — Zvoki stare ruske pesmi ob spremljavi harmonike na gumbe so se tako mogočno razlegali po slavnostno okrašeni dvorani, da je v ušesih kar zabolelo. Nato je nastopila folklorna skupina mladih fantov v nacionalnih nošah, v čudovito izvezenih rubaškah in škornjih do kolen, ter tako zaplesala, da se je vse treslo. Na oder sta zatem priplesali dve mladi dekleti v mini krilcih z ogromnima pentljama v laseh in potem so spet zapeli pa spet zaplesali in tako naprej celo uro.
Slovesnost je dosegla vrhunec po koncertu, ko so postregli z najbolj priljubljenimi ruskimi specialitetami, kaviarjem, lososom, črnim kruhom in »blini«, ki predstavljajo krono ruskih dobrot. To so nekakšne majhne, vendar zaradi kvasa zajetnejše palačinke, ki jih namažejo s kislo smetano in po njej potrosijo še kaviar. To pa je seveda treba obvezno zaliti z vodko, kajti vino za tukajšnje pojme sploh ni alkoholna pijača in pravzaprav tudi sodilo ne bi poleg. Resni obrazi tujih in domačih gostov so se šele zdaj nekako zmehčali in postali toplejši, dobrodušnejši.
No in za zaključek se je lahko še vsakdo nekoliko popeljal z rusko trojko, to je s sanmi, v katere je vpreže-nih troje konj, s čimer naj bi pričarali košček stare, idilične Moskve.
Takšna je bila uvodna slavnostna otvoritev »Ruske zime«, naj večje moskovske kulturne prireditve, letos trinajste po vrsti, ki traja od 25. decembra do 5. januarja. Otvoritev je bila v restavraciji »Zlati klas« na stalnem razstavišču dosežkov narodnega gospodarstva na severnem obrobju Moskve.
Sicer pa je Ruska zima namenjena predvsem tujim turistom, ki se hočejo ob koncu leta poveseliti v Moskvi. Tako je bilo letos v teh desetih dneh v Moskvi kar 26 tisoč tujih turistov iz 34 držav, prodali pa so jim kar 45.000 vstopnic za razne kulturne prireditve. Tuji gosti so si lahko ogledali najboljše baletne in operne prireditve v Bolšoj teatru in kremeljski kongresni palači, obiskali koncertne prireditve, moskovski lutkovni teater in sloviti moskovski cirkus.
Za Moskovčane pa takšna invazija tujcev ni ravno najbolj prijetna, saj ni mogoče dobiti ne karte za teater, ne za koncert, ob koncu leta pa bi marsikdo rad obiskal kakšno znano prireditev. Ostane jim navsezadnje ogledovanje okrašenih novoletnih jelk.,po mestu, pa veseli vrtiljaki po parkih in kajpak televizja, ki se je na letošnjo novoletno noč precej potrudila, da bi čim bolj razveselila svoje gledalce. Priredila je nekakšen koktajl virtuozov klasične glasbe in zvezd zabavnega odra, med katerimi Je za hipec zasijal tudi naš Miki Jevre-movič.
Ruska zima se že po tradiciji začne z Labodjim jezerom, v katerem je odplesala belega in črnega laboda slovita, zdaj že 50-letna balerina Maja Plisecka, za katero napovedujejo, da se bo zaradi let že letos poslovila od odra, in da jo baje že čaka vodilno mesto v sloviti moskovski baletni šoli. V letošnji Ruski zimi se je pojavila še enkrat, in sicer v Ani Karenini — obakrat ob nadarjenem mladem Aleksandru Godunovu. Videti plesati- Majo, zlasti še čudovite kretnje njenih rok, še zmerom pomeni uživati vrhunec baletne umetnosti.
In medtem ko ena zvezda že počasi ugaša, se je na moskovskem baletnem nebu že prižgala nova — komaj 19-let-na Nadežda Pavlova, ki je pravi živi ogenj v baletnih copatah. Nadežda je šele je seni prišla v Bolšoj teater, zaslovela pa je že v filmu »Sinja ptica« v sovjetsko-ame-riški koprodukciji. V Ruski zimi je prvič nastopila v vlogi Maše, v Hrestaču in osvojila gledalce s svojo iskrivostjo. Sicer pa so te dni nastopili tudi drugi baletniki svetovne slave, kot so Timotejeva, Bessmertnova, Seme-njaka, Golikova, med moškimi pa Vasiljev, Liepa, Lav-roski, Gordejev.
Med opernimi predstavam: predstavlja največje doživet je še vedno Boris Godunov, poleg Kneza Igorja, Vojne in miru. Pikove dame in drugih. Tujce vedno znova in znova očara ter vzame sapo -se sa ma scenska postavitev ruskir prizorov, še posebej množični prizori, ki so tako do pičice izdelani, da se človeku za zdi, kot da se dejanje prav zares dogaja pred njimi. Da je verodostojnost čim večja pridejo denimo v Don Kiiio-tu ali v Borisu Godunovem kar s pravim konjem na oder, v Vojni in miru prav zares ustrelijo iz topa, v Go dunovu priredijo na odru pravi pravcati vodomet, v Bah-čisarajski fontani prav zares zažgejo hišo in takb dalje. In tako se pogosto zgodi, da ne kateri tujci, ki med predsta VO, tudi kar naprej fptogfa tirajo, ne ploskajo toliko odličnemu pevcu ali balerini ampak bolj raznim vidnim efektom, na katere niso na vajeni. Med pevci so letos nastopili Arhipova, Obrazca va, Vedemikov, Ognjivcev in
drugi. Največje doživetje koncertnih večerov pa je bil seveda nastop prve violine SZ Leonida Kogana Med narodnimi ansambli pesmi in plesov se je med drugim predstavil tudi znani ansambel »Berjozka«.
V	parku Ismailovo so za goste pripravili pravi nova letni spored z dedkom Mrazom in Sneguljčico, komedi janti ter snežinkami. Vsekakor pa so najlepše utrinke odnesli s sabo vsi tisti, ki so obiskali staro mesto Suzdal j. kakšnih 200 km vzhodno od Moskve, ki je pravo pravljično mesto starih, živoposlika-nih cerkva, polnih ikon in fresk. Tu so pričarali na prostem razne ruske običaje ponudili gostom kruh in sol ju tu so se lahko turisti pope Ijali po čudovitih brezovih in smrekovih gozdovih s trojkami, medtem ko v Moskvi vozijo trojke le po parkih. Raz ne novoletne programe so za tuje goste pripravila tudi mnoga druga sovjetska mesta. V velikem sibirskem mestu Irkutsku so priredili turistom prav tako izlete s troi kami, piknik ob ognju v tajgi, pa izlet k Bajkalskemu je zeru.
Nenavaden koncert so na predvečer novega leta prtre dili v armenski vasi Bžm Kar sto članov izredno muzikalne družine Hačaturjan je zaigralo na različne instrumente, od 80-letnega deda, ki je pastir pa do najmanjšega vnuka Samuela.
V	Moskvi se je praznično vzdušje še najbolj poznalo v trgovinah, saj so bile v teh dneh pred novim letom dobe sedno opustošene ter razen mleka in sira ni bilo mogoče ničesar več kupiti. Zmanjkalo je tudi šampanjca, ki ga je sicer vedno dovolj na voljo. Trgovine še največ izpraznijo ljudje iz velikih okoliških vasi Podmoskovlja, ki pridejo pred prazniki v prestolnico po nakupih. Dolge kače ljudi so se valile tudi pred deviznimi trgovinami Berjoskami, kjer so domači ni tik pred iztekom leta hoteli zapraviti poslednje valutne bone — po novem letu te možnosti namreč nimajo več.
Vsekakor pa je zdaj, ko so prazniki že mimo, v trgovinah videti dosti manj gneče in na oglasni deski pred Bolšoj teatrom ni več napisa
»Vstopnice niso naprodaj« Zdaj se je spet mogoče zriniti v to slavno hišo sovjetske kulture, ki letos praznuje 200-letnico. Ob tem pa membnem jubileju bo 23. ja nuarja slavnostni začetek proslav z baletom Prokofjeva Romeo in Julija, ki ga bo prenašala barvna televizija ob sodelovanju zahodnonemške družbe Teleglob v več kot 112 držav sveta (toliko jih je prenos že odkupilo).
MARIJA FRANČEŠKIN
»Krokodilov« novoletni intervju
»Moja želja za novo leto? Znebiti se te pošiljke ...«
.Krokodil, Moskva
Pete gor ali dol
Težave sovjetskega Gosplana: upoštevanje želja potrošnikov zahteva temeljite spremembe v utrjenih metodah
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 7. jan. — Za takšno veliko deželo, kot je Sovjetska zveza, nastopijo nemajhne težave, če se ženska večina njene četrt milijarde prebivalcev čez noč odloči, da se spusti z visokih pet na nizke. Tako je namestnik predsednika državnega piana ZSSR Sokolov na nedavni tiskovni konferenci poenostavljeno razložil dileme, v katerih se znajde sovjetsko centralno planiranje ob soočanju s potrošniškim povpraševanjem.
Na rovaš industrije, kipra izvaja blago za široko pa rabo, je bil0 te dni, ob pregledovanju rezultatov minule petletke, slišati največ kritičnih pripomb. Lahka industrija je na primer v minuli petletki letno obnovila 20 do 26 odstotkov tkanin, ter 55 do 70 odst. oblek in obutve, vendar pa vse to še ni bilo zadovoljujoče. Ministrstvu za lahko industrijo očitajo, da ne izpolnjuje plana po proizvodnji nekaterih vrst tkanin, obutve in trikotažnih izdelkov, da nezadostno širi izbiro blaga in ne izboljšuje njegove kakovosti.
V proizvodnji blaga za široko porabo prihaja do precejšnjih nesorazmerij, saj določenega blaga izdelajo dosti več kot je po njem povpraševanja, vrste blaga, ki je prebivalstvu nujno, pa sploh ne izdelujejo, še zlasti prepočasi pa se uveljavljajo kakovostni faktorji pra izvodnje. Tisto blago, ki dobi državni peterokotni znak kvalitete, prihaja na tržišče v dokaj pičlih količinah. V prehrambeni industriji na primer predstavlja blago z znakom kvalitete komaj poldrugi odstotek celotne proizvodnje.
Srž problema je, kot pou. darjajo, zlasti v lahki industriji, da se plan nezadostno prilagaja povpraševanju potrošnikov. Že pred leti so pozvali industrijo in trgovi-
no, naj okrepita in izpopolnita medsebojne vezi, tako da bi trgovska naročila postala temelj za določanje proizvodnega obsega in izbire potrošniškega blaga. Podjetja bi torej morala v planu načrtovati in nato proizvajati tiste izdelke, ki jih potrošnik hoče kupiti, in ki jih naročajo trgovske organizacije.
Potemtakem bi bilo postavljanje plana na področju proizvodnje potrošniškega blaga postavljeno na glavo in ne bi potekalo več z vrha navzdol, ampak od spodaj navzgor. Ministrstvo lahke indu-trije ter ministrstvo za trgovino bi morala na temelju grosistične prodaje obvestiti o potrošniških željah državni plan, ki bi nato njune predloge upošteval pri sestavljanju plana za prihodnje leto.
Prvič so se s tem novim sistemom poskusili predlani. Toda grosistične sejme so priredili prekasno, komaj decembra, tako da v ničemer niso mogli vplivati na že sestavljeni državni plan. Lani so pohiteli in pri. redili sejme od maja do avgusta, tako da je lahka industrija že oktobra posredovala državnemu planu ZSSR predloge o proizvodnji, ki so bili v skladu s trgovskimi naročili. Toda kljub temu tudi v planu proizvodnje po-
trošniškega blaga za leto 1975 ni prišlo do potrebnega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem.
Tako kot že v minulih letih, tudi tokrat trgovina na primer ni hotela kupiti večjih količin volnenih plaščev in oblek, ampak je terjala povečano proizvodnjo teh izdelkov iz modnih sintetičnih tkanin ter umetnega krzna, namesto lakiranih škorenjcev pa je hotela obutev iz sintetičnega usnja, po kateri je večje povpraševanje. Državni plan teh želja ni upošteval, ampak je naročil nadaljnje povečanje tistega blaga, ki že zdaj ni šlo v prodajo. Tekstilci bodo tak0 zapolnili trgovska skladišča z blagoip v vrednosti nad 400 milijonov rubljev, ki ga trgovci sploh niso hoteli.
Razlog je, se opravičujejo v državnem planu, da potrebnih surovin za nove modne izdelke ni na voljo, in da potemtakem teh izdelkov tudi ni mogoče planirati. Podjetja lahke industrije so torej primorana predelovati tiste surovine, ki jim jih dodelijo, namesto da bi prisluhnili željam trgovine. Kemična industrija ne izdeluje zadosti sintetičnih in umetnih niti za proizvodnjo modnih trikotažnih tkanin, ki si jih potrošnik tako zelo želi.
TIT DOBERŠEK
Skesana papežinja
Zambijska vlada izpustila iz zapora voditeljico verske sekte Lumpa, zaradi katere je prišlo do male vojne
OD NAŠEGA DOPISNIKA V LUSAKI
LUSAKA, konec decembra — Konec leta je zambijska vlada storila dva ukrepa, nanašajoča se na verske ločine v državi. Izgnali so šest voditeljev jehovske sekte tujega rodu. Nekaj dni zatem so po 11 letih izpustili iz zapora »Lenshino« (kraljico) Alice Esther Mulengo, žensko, ki je pred dobrim desetletjem na čelu svoje ločine Lumpa, zakrivila smrt 700 ljudi.
Bilo je 22. avgusta 1953. V vasi Kasomo v okraju Chin-saJli, je zbolela 34-letna gospodinja Alice; onesvestila se je. Vaščani so mislili, da je umrla in začeli so pripravljati pogreb zanjo. Naslednje jutro pa je Alice prišla k sebi, vstala je in pohitela v bush (goščo). Sedla je pod neko drevo in odganjala vse, ki so se ji hoteli približati. A saj se tudi nihče ni upal v njeno bližino, zakaj vaščani so bili čedalje bolj prepričani, da ie vstala od mrtvih.
Ko se je naposled vrnila v vas, je Alice začela razlagati, da je imela privid: trije nenavadni moški so ji dali navodila, kako naj ravna.
Začela Je prirejati molitvene s.ovesnosti v rodni vasi Kasomo. Na njih je pridigala zoper čarovništvo, krajo, prešuštvo, obrekovanje, zahrbtnost, pitje piva in zoper celo vrsto drugih navad in razvad, število vernikov je naraščalo, »maše« so bile čedalje bolj obiskane. In čim več jih Je balo, tem bolj je Lenshina (popačenka iz besede regina — kraljica) oznanjala, da Je njena cerkev Lumpa izbrana cerkev in njeni člani izvoljeno ljudstvo. To je med drugim pomenilo neposreden prelom s škotsko cerkvijo, kateri Je Alice do tlej pripadala. Šla je še dlje: vas Kasomo Je preimenovala v Slon, prosto po biblijskem imenu.
Kmalu so ji njeni verniki dodali še eno ime: »Kasese-ma«, kar pomeni prerokinja.
Rohneč zoper čarovnike m vrače je »papežinja« nove cerkve le-te preobračala ta-
KRAUICA LENSHINA — Ustanoviteljica verske sekte Lumpa zapušča zapor.
ko, da so Ji dajali ali morali prepuščati »čarovniške darove«, navadni ljudje pa so ji izročili talismane, ki naj bi jih branili pred uroki. Tako je postala še vrhovni vrač.
Kakor pri ne tako maloštevilnih drugih »prerokih« v afriških deželah pod koloni alno upravo. Je tudi Lenshi na vžigala fanatični zanos med neukim ljudstvom, ki mu je bila tuja od misija narjev uvožena, afriškim razmeram neprilagojena in naj večkrat kolonialni status quo oznanjajoča vera raznih krščanskih odtenkov.
Tako je nastala za množice mikavna mešanica krščanskih besedil in himen ter afriškega melosa in tradicij. Od oznanjanja izvoljenega ljudstva po zgledu svetopi semskih Židov in gledanja zviška na »nevernike« ni bilo daleč do »svete vojne« za per domače antikriste. In kakor že večkrat poprej in dru god, je tudi tokrat »Cerkev Lumpa« postala polirikum. Tako so med volilno kampanjo 1960/61 pristaši ločine Lumpa branili aktivistom stranke UNIP, zdajšnje vladajoče zambijske stranke, da stop v njihova — od drugih ločena — naselja. »Lenshi ni«, je te dni zapisal Zambia Daily Mail, »so pripisovali enak pomen kot ga je članstvo UNIP pripisovalo dr. Ka-undi.«
Začeli so se spopadi med člani sekte in pristaši UNIP. Samo 1961 je bilo 40 mrtvih.
Vrhunec pa je bila »vojna Lumpa« julija 1964, ko je v spopadih izgubilo življenje 700 ljudi na območju Chin-salija in Lundarija na severovzhodu dežele.
Oblasti tedanje Severne Ra dezije so zatrle upor šele ko je guverner poslal v boj mimo policistov tudi 3. rodezijski polk. Tako so 23. julija zavzeli Lenshinino vas »Sion« in ob koncu našteli 60 njenih mrtvih pristašev.
Lenshina, njen mož Petros Chitankwa (umrl je predlanskim v zaporu) in člani njene družine so zbežali, 11. avgusta pa so se vdali oblastem. Odtlej je bila Alice Lenshina v zaporu, pred dnevi pa so ji odkazali hišo v lusaškem predmestju, s tem da se mora enkrat tedensko zglasiti na policijski postaji.
Ob izpustitvi so prebrali njeno izjavo, da ne bo nikoli več skušala obnoviti
cerkve, ki je bila postavljena Izven zakona, da bo spoštovala zakone in se ne bo družila z ljudmi, ki imajo razdiralne namene.
Zambijski notranji minister Aaron Milner je ob tem izjavil, da bo odprava policijskega nadzorstva cdvisna od njenega nadaljnjega vedenja. Bivši prerokinji, je pripomnil, smo dali nedvomno vedeti, da je njena prejšnja cerkev za zmerom trajno prepovedana in zato naj je nikar ne poskuša obnoviti. »Množica ljudi je namreč umrla zaradi tega njenega prejšnjega gibanja«, je dodal minister.
Medtem ko je bila sekta Lumpa omejena po delovanju na dve območji na severovzhodu Zambije, pa je z jehovci zadeva nekoliko drugačna. Z njimi se ubadajo in jih nič kaj prijazno ne gledajo ne le v Zambiji, marveč tudi v Malaviju, Ma zambiku in Zairu ter v nekaterih drugih afriških državah.
Pred nedavnim je iz Malavija pribežalo v Zambijo
12.000	jehovcev. Po pogajanjih med obema državama so begunce vrnili. V Zambiji sami pa je v začetku decembra o tem razpravljal nacionalni svet stranke UNIP. Jehovske vere niso prepovedali, pač pa dali njenim vernikom rok, ko se morajo izreči o svojem odnosu do zambijske družbe. Predsednik Kaunda: »Partijskim voditeljem na vseh ravneh naj (jehovci) izjavijo, da žele mir. K temu jih ne silimo, samo vprašujemo jih. Siti smo, zelo smo siti njihovega ravnanja.«
Pristaši jehovske vere nočejo pozdravljati zambijske zastave in nočejo peti himne. Pred leti so bojkotirali vpis v volilne imenike. Prepovedovali otrokom obisk javnih šol,-
In kar naprej govore o tem, da je konec sveta pred vrati. Tu še pomnijo najhujše posledice takih napovedi v začetku tridesetih let, ko so voditelji te sekte v rudarskih središčih Broken Hill in Bwana Mkubwa vernikom prepovedali obdelati zemljo, zavoljo česar je več ljudi umrlo od lakote, mnogi pa so prišli na beraško palico.
Notranji minister Milner je dal vedeti, da izgonu šestih jehovskih svečenikov utegnejo slediti še novi.
JOŽE ŠIRCELJ
„ Venera-9” in „ Venera-10”
Venera od blizu
Uspeh sovjetskih vesoljskih postaj
Znanstveniki so v raziskovanju in preučevanju planetov sončnega sistema pred kratkim dosegli novo raz-_ vaino stopnjo. Od poletov avtomatskih postaj, katerih nalogo- je bila zbrati določene podatke o sedanjih pogojih na posameznih planetih in v vesoljskem krogu, ki sodi v okvir obsežnih in zapletenih znanstvenih P£g; gramov. V to nas lahko prePri^a P— let »Venere-9« in »Venere-10«-
Njuna predhodnica, avtomatska vesoljska postaja »Venera-8«, ki je z uspehom končala svoj polet 22.
1972, je namreč poslala nekoli podatkov o trenutnem stanju na tem plan6' tu, ki je najbližji Zemlji. Na podlagi teh podatkov je bilo mogoče sklepati, da spodnja meja oblačnega pokrova Venere sega 30—35 km nad njeno površje in da je bila na kraju, kamor se je vesoljska ladja spustila, osvetljenost enaka sobni svetlobi srednje jakosti na Zemlji podnevi. Ko je Sonce z obzorjem tvorilo kot okoli 4,5°, je bila izmerjena jakost osvetljenosti 400 —500 luxov. To je bil spodbuden podatek Glede nanj bi že pri naslednjem poletu vesoljski postaji lahko zastavili zahtevno nalogo, da po pristanku na Veneri posname Venerino površino-Prav to je bil eden izmed poglavitnih ciljev avtomatskih postaj, ki so se jih namenili poslati na Veneri.
Pri tem je bilo najpomembnejše izbrati kraj na Venerini površini, kjer naj bi pristah avtomatski postaji. Prav kakor pri prejšnjih poletih, so zdaj spet imeli v načrtu izstrelitev dveh Anflikih vesoljski ladij. Ta način
je že postal pravilo pri raziskovanju planetov, ker je z dvema ladjama, ki skoraj hkrati prispeta do planeta — mogoče dobiti ne le dvakra, temveč neštetokrat več podatkov, ki jih znanstveniki pozneje v natančnih analizah lahko povezujejo, primerjajo in dopolnjujejo.
Da bi dobili čim boljše posnetke, je bilo treba izbrati na Venerini površini kraje z najugodnejšimi pogoji osvetljenosti. To pomeni, da bi ladji morali pristati na dnevni, osvetljeni strani Venere, medtem ko so se prejšnje spuščale na neosvetljeno stran. Ker naj bi se Venera v tem trenutku znašla med Zemljo in Soncem, bi bil kraj pristanka skrit pred pogledi z Zemlje.
Edino možnost so znanstveniki videli v tem, da bi zgradili zapletene avtomatske postaje, ki bi jih sestavljali dve neodvisni vesoljski ladji. Ena od njiju naj bi se spustila na površje Venere, druga pa naj bi krožila po njeni orbiti, kjer naj bi kot telekomunikacijski posrednik prenašala signale z Venerine površine na Zemljo.
Kraje, kjer naj bi pristali odseki avtomatskih postaj, so določili v ekvatorialnem območju Venere, saj bi tako bilo Sonce blizu zenita. Pričakovali so, da bo to zagotovilo 20—25-krat več-jo jakost osvetljenosti od tiste, ki jo je izmerila avtomatska postaja »Venera-8«. V takšnih razmerah bi bilo sne-manje lahko uresničljivo.
Zgradba vesoljskih ladij
Avtomatski postaji sta zgrajeni iz dveh samostojnih delov, ki tvorita ce-
loto in se ne razdružita, dokler se ladji ne približata Veneri. To sta orbitalni blok ali orbitalni odsek in naprava za pristajanje.
Orbitalni blok je že sam po sebi neodvisna vesoljska ladja in je osnovni oel postaje. Njegova oprema in naprave opravljajo vse predvidene naloge v času preleta od Zemlje do Venere. Na spodnji del orbitalnega bloka je z eksplozivnimi vezmi pritrjena naprava za pristajanje. Med vsem preletom je pasivna, od orbitalnega bloka pa se loči v neposredni bližini Venere. Po zgradbi in opremi je orbitalni blok podoben orbitalnemu bloku avtomatskih postaj »Mars-6-8«, le da so njegovi sistemi prilagojeni novim nalogam. Tako so, na primer, sončne baterije za spreminjanje energije sončnega žarčenja v električno energijo dvakrat manjše, ker sta prejšnji vesoljski ladji leteli bliže Soncu. Pri sistemu za vzdrževanje temperaturnega režima pa je občutno ojačana zmogljivost hladilnega dela.
Pristanek na Veneri
Naprava za pristajanje ima zelo zapleteno zgradbo zaradi izredno zahtevnih nalog, ki naj bi jih opravila. V prvi vrsti naj bi raziskovala pogoje v Venerini atmosferi med 60 in 50 km višine, česar prejšnje postaje niso mogle storiti, ker so skozi to območje letele z veliko hitrostjo. Najpomembnejši del naloge pa je pristanek na Venerinem površju in oddajanje posnetkov bližnjega ozemlja ter podatkov o razmerah na kraju pristanka.
Potem ko sta avtomatski postaji
leteli skozi vesoljski prostor 136 dni in 300 milijonov kilometrov, sta se približali Veneri. Da bi svojo nalogo opravili tako, kot je določal načrt, ju je bilo treba privesti do Venere skozi le 20 km širok hodnik v določenem delu vesoljskega prostora- Najbolj na tančne astronomske metode omogočajo, da z oddaljenosti okoli 90 milijonov kilometrov, kolikor sta v tem trenutku postaji bili oddaljeni od Zemlje, lahko določimo položaj nekega predmeta z napako 200—300 kilometrov. V tem primeru pa napaka ni smela presegati 10 km!
Ko se je vesoljska ladja približala Veneri, se je s sprožitvijo eksplozivnih vezi naprava za pristajanje ločila od orbitalnega bloka. Orbitalni blok je nadaljeval polet, sprožil lastni motor in v določenem trenutku vstopil v krožnico Venere. Avtomatična zgradba postaje je bila v teh trenutkih usodnega pomena, ker je orbitalni blok vstopil v satelitsko krivuljo na tisti strani Venere, ki je nismo mogli videti z Zemlje, se pravi v »radio-senci«. Hkratnost uvajanja orbitalnega bloka v satelitsko krivuljo in pristajanja drugega dela ladje na Veneri je imela izredno velik pomen. Če bi to uspešno opravili, bi zagotovili največjo možno število podatkov, ki bi jih zbrala
Naprava za pristajanje, ki : čila od orbitalnega bloka, še pripravljena za delovanje, že jo shladili na —10° C in jo zap: liko zaščitno kroglo, ki naj bi pu v Venerino atmosfero z di soljsko hitrostjo zaščitila ap njegove naprave pred ogromn menitvijo. Zaščitna krogla naj sprejela te sunke in s svojo ot gotovila učinkovito zaviranje ir sanje hitrosti ter s tem ugodn je za odpiranje padala na zgoi ni Venerinih oblakov.
Odpiranje padala
Da bi zmanjšah amplitudo nihanja in bočno obremenitev in da bi zaščitna krogla pri zaviranju v atmosferi obstala ves čas obrnjena v smer gibanja, so vanjo vgradili poseben vztrajnostni dušilec, to je nekakšen »krožnik«, po njegovem dnu pa med nihanjem aparata polzi dušilna masa in zaradi trenja zmanjšuje amplitudo, čelni del zaščitne krogle so obložili s posebnim zaščitnim slojem, ki preprečuje čezmerno segrevanje pri letu skozi atmosfero.
Ko se je obremenitev pri višini 60 do 70 km zmanjšala, je merilec pos-peška vključil' programsko napravo, čez 30 sekund se je odcepil pokrov padalskega odseka, ki je hkrati izvlekel majhno padalo Takoj nato se je s sprožitvijo eksplozivnih vezi zaščitna
krogla razpolovila. Njen zgornji del je potegnil s seboj majhno padalo. Nato se je odprlo zaviralno padalo in vključila se je znanstvena oprema z radijskimi oddajniki.
Na višini okoli 60 km se je odcepila spodnja polovica zaščitne krogle, hkrati pa so se odprli trije oboki glavnega padala. Njihova naloga je bila zagotoviti počasno spuščanje skozi Venerino atmosfero med 60 in 50 km višine, zato da bi lahko zbrali vse podatke,_ ki jih je predvidel načrt. V tem območju Venerinih oblakov so razmere podobne razmeram na Zemlji; na tem podatku temeljijo številne hipoteze o možnosti življenja na Veneri.
Potem ko je na višini 58 km naprava za pristajanje »Venere-9« zabeležila temperaturo 3,5° C in pritisk 0,2 atmosfere, se je z glavnim padalom spustila do višine 50 km, potem pa padalo odvrgla, ker bi sicer spuščanje trajalo neznansko dolgo in bi se lahko naprava že v atmosferi preveč segrela. Poleg tega bd se lahko zgodilo, da bi pri pristajanju padalo zakrilo del naprave, morda celo telefotometer, in naprava svoje osnovne naloge ne bi mogla opraviti.
Hitrost se je nenehno zmanjševala. Naprava je na Venerino površino prispela s hitrostjo okoli 6—8 m/sek. Sunek pri pristajanju je vpila vase posebna naprava v podobi votlega svitka na spodnjem delu kroglastega telesa naprava za pristanje in preprečila, da bi odskočila od tal ali se skotalila, pač pa jo je »prilepila« na tla.
Posebna priprava v podobi votle krogle je takoj po pristanku preverila, če se je aparat spustil v vodoravno lego.
Takoj nato se je aparat lotil svoje poglavitne naloge — snemanja tal, na katerem je pristal. Razmere so bile izredno težavne: temperatura 458 stopinj C in pritisk 92 atmosfer.
Panorama okolice
Obe napravi za pristajanje sta uspešno opravil svoje poslanstvo. Obe sta več kot dve uri pošiljali na Zemljo različne znanstvene podatke. Začeli sta z merjenjem v oblačni plasti in višni 60 km in podatke oddajali, dokler na Venerini površini naprave niso prenehale delovati, ker so se preveč segrele. Med drugim so naprave namerile hitrost vetra 3,5 m/sek To bi na Zemlji imeli le za lahno sapico drugače pa je na Veneri, kjer je ozračje veliko gostejše.
Takoj po pristanku sta telefotome-tra, vgrajena v napravo, posnela panoramo okolice, kjer sta pristali ladji, in tako so na Zemljo prispeli prvi posnetki skrivnostnega planeta. Naturava za oristo iarde »Venere-9« je delala po pristanku še 53 minut, naprava »Venere 10« pa 65 minut, potem na so
peklenske razmere na Venerinem površju napravile svoje. Naprave in oprema orbitalnih blokov, ki po različnih satelitskih krivuljah krožita okoli Venere, pa še vedno zbirajo in oddajajo podatke o razmerah in spremembah v vesoljskem prostoru, ki planet obdaja.
Površje, ki sta ju posneli ladji, sta oddaljeni drugo od drugega 2200 km, oba pa sodita v ekvatorialno območje Venere. Pogoji osvetljenosti so bili zadovoljivi, kar je potrdilo podatke, ki jih je zbrala »Venera-8«.
Na posnetku, ki ga je poslala »Ve-nera-9« so jasno razločne številne podrobnosti, sence kamenja pa so zelo izrazite. Iz tega bi lahko sklepali, da sončni žarki prodirajo neposredno do Venerine površine, kljub izredno gosti oblačni ovojnici. Na posnetku »Venere-10« so sence kamenja sicer slabo zaznavne, na osvetljeni površini pa se razločno začrtuje senca podstavka naprave za merjenje gostote tal. Oba posnetka pričata, da Venerino površje prekriva kamenje. Pričakovali so, da bodo posnetki pokazali popolnoma brezoblično, »zravnano« površino, ker so menili, da zaradi velike gostote ozračja celo veter s hitrostjo 1 m/sek razjeda in spet zravnava površino ter obli ostre robove kamenja. Na posnetku z »Venere-9« pn so jasno zaznavni ostri robovi kamenja.
Znanstvena razlaga posnetkov
Zanimivo je, da je na posnetkih večina kamnov ploščatih in da niso nakopičeni, temveč ležijo drug poleg drugega. Njihovi ostri robovi pa so znanscvenikom dokaz, da so se izoblikovali nedolgo tega. Površina kamnov je precej svetla, oziroma svetlobo oddaja, saj se njihov blesk na posnetku skorajda lahko meri z bleskom ko-vinskhi delov naprave za pristajanje. To bi lahko pričalo o sorazmerno čisti in gladki površini kamenja.
Na posnetkih je jasno zaznavna meja med nebom in Venerinim površ-jem. Prvi rezultati preučevanja posnetkov so pokazali, da je ta meja oziroma obzorje, razmeroma daleč od kraja pristanka, celo do 300 metrov. Iz tega bi lahko sklepali, da je ozračje Venere dokaj prozorno in da bi zato bilo mogoče s precejšnje višine posneti njeno površje in si na tej podlagi predstavljati, kakšen je relief večjih območij na Veneri. Dejstvo, da imata oba posneta predela vsak drugačno podobo, pa je znanstvenike privedlo do sklepa, da v notranjosti Venere najbrž potekajo aktivni geološki procesi.
Natančnejše preučevanje posnetkov in drugih podatkov bo vsekakor privedlo do novih sklepov, hkrati pa bo kažipot pri določanju nalog novih vesoljskih ladij, ki jih bodo v prihodnje pošiljali na Venero.

„00111“ za jadrnice
V Izoli se pripravljajo za gradnjo prvega slovenskega pristanišča za majhne ladje — Investicja v dveh fazah
LJUBLJANA, 8. jan. — Konec lanskega leta je bila v register pri okrožnem gospodarskem sodiseli v Kopru vpisana nova delovna organizacija — Pristanišče za jahne — »marina«. Ta delovna organizacija v Izoli bo skrbela za gradnjo novega pristanišča za jahte, jadrnice, motorne čolne in podobne plovne objekte, ki jim pravimo danes mala flota.
Po drugi svetovni vojni se je močno povečalo število ma' lih poslovnih objektov in gre danes število teh objektov v milijone. Samo v ZDA imajo okrog 10 milijonov jaht in čolnov, v Evropi pa več kot 3 milijone. V švedski pride po en čoln ali jadrnica na 13 ljudi, v Norveški na 50, v Franciji, Nizozemski, Italiji, ZR Nemčiji in drugih državah pa na 100 do 200 ljudi.
Seveda je treba tolikšnemu številu malih plovnih objektov zagotoviti tudi ustrezna pristanišča. V ZDA imajo okrog 6000 pristanišč za jadrnice in čolne, na švedskem okrog 500, v Angliji 214, v Franciji pa 250. Seveda so nekatera pristanišča te vrste, ki jim pravimo tudi marine, zelo sodobno opremljena z delavnicami za najrazličnejša popravila, z napravami za oskrbo z gorivom, trgovinami, servisi, restavracijami in podobnimi objekti.
Zadnja leta prihaja na Jadran vse več tujih turistov z jahtami, jadrnicami in motornimi čolni. Zal pa smo pri nas bolj malo naredili za te vrste turistov, ki marsikdaj nimajo niti možnosti, da bi svoj plovni objekt privezali ob pomolu. Trenutno imamo ob Jadranu le pet marin, in sicer v Dubrovniku, Splitu, Zadru, Malem Lošinju in na Punatu na otoku Krku. Pripravljajo pa gradnjo več novih marin, od katerih naj bi eno dobila tudi Izola.
Novo pristanišče za jadrnice ali marina bo v Izoli zgrajeno med starim delom mesta in Simonovim zalivom. Pristanišče bodo gradili v več fazah; v prvi fazi do leta 1980 naj bi pristanišče dobilo le valobran in pomol, ob katerem bo lahko pristalo do 500 jadrnic in čolnov. Za ta dela v prvi fazi bo potrebnih okrog 24 milijonov dinarjev, ki naj bi jih zagotovili sousta-
[ novitelji, jugoslovanske banke in tuji partnerji. V prvi fazi v pristanišču še ne bo spre mljajočih objektov, saj se bodo tujci, ki bodo prišli k nam s čolni, jadrnicami in jahtami, lahko oskrbovali v že obstoječih trgovinah in go stinskih lokalih v Izoli, za najnujnejša popravila pa bodo poskrbeli v ladjedelnici »2. oktober« in v remontni delavnici »Delamarisa«
V drugi fazi po letu 1980 pa bo vsekakor treba to pristanišče ustrezno povečati, tako da bo v Izoli lahko dobilo začasni »dom« okrog 1500 jadrnic, čolnov in jaht. Seveda pa bo treba ob tako povečani zmogljivosti izolske marine nujno poskrbeti tudi za lastne servisne delavnice, za naprave za oskrbo z gorivom, trgovine, restavracije in podobne objekte, ki so nujni v vsaki sodobno urejeni marini.
IGOR PREŠERN
Osamljene lepote
Razvojni program turizma v Zg. Savinjski dolini — Nujno povezati razdrobljene zmogljivosti — Več središč
LJUBLJANA, 7. jan. — Celjsko prometno, gostinsko in turistično podjetje »Izletnik« in gostinsko podjetje »Mozirje« sta konec lanskega leta pripravila skupni program nadaljnjega razvoja turistične in gostinske dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini, ki naj bi temu lepemu, vendar dokaj osamljenemu predelu Slovenije zagotovil v prihodnjem srednjeročnem obi dobju hitrejši razvoj turizma.
Jugoslovanov lani za 200.325 več
Zadnjega decembra lani 21,463.000 prebivalcev SFRJ — Slovenijo, ki ima zdaj 1,786.000 ljudi, naj bi sredi leta prehitela SR Makedonija
LJUBLJANA, 6. jan. — Lani se je v Jugoslaviji rodilo 384.773 živih otrok, kar je za 5965 otrok ali za 1,6 odstotkov več kot leta 1974. Največ otrok se je leta 1975 rodilo v ožji Srbiji, in sicer 85.413, v Bosni in Hercegovini se jih je rodilo 75.814, v Hrvaški 66.170, na Kosovu 48.842, v Makedoniji 39.539, v Sloveniji 31.441, v Vojvodini 27.674 in v Črni gori 9880.
Po prvih podatkih »veznega zavoda za statistiko je lani v Jugoslaviji umrlo 184.448 ljudi. Potemtakem se je lani povečalo število prebivalcev Jugoslavije za 200.325 ljudi ali za 0,9 odstotka. Naravni prirastek je bil tudi lani največji na Kosovem, saj se je število tamkajšnjega prebivalstva lani povečalo kar za 2,76 odstotka, v Makedoniji se je povečalo za 1,51 odstotka, v Bosni in Hercegovini za 1,31 odst., v Črni gori za 1,27 odst., v Sloveniji za 0,74 odst., v ožji Srbiji za 0,68 odst., na Hrvaškem za 0.44 odst. in v Vojvodini za 0,33 odstotka.
Tako je po teh prvih podatkih živelo zadnjega decembra 1975 v Jugoslaviji 21.463.000 prebivalcev, od tega v ožji Srbiji 5.414.000 in na Hrvaškem 4.522.000. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine je lansko jesen prekoračilo štiri milijone, saj
je konec decembra imela Bosna in Hercegovina 4.004.000 ljudi. V Vojvodini jih je bilo tedaj 1.981.000, v Sloveniji 1.786.000, v Makedoniji 1.770.000, ria Kosovem 1.424.000 in v črni gori 562.000.
Za razne statistične primerjave in za računanje povprečij v letošnjem letu bo prišel prav tudi podatek, koliko prebivalcev bo v Jugoslaviji ob polletju na dan 30. julija 1976. Po statističnih ' ocenah se bo do tedaj prebivalstvo v Makedoniji povečalo za toliko, da bo prehitelo slovensko. Sicer pa bo tedaj živelo v Jugoslaviji 21.520.000 ljudi, od tega v ožji Srbiji 5.425.000,. na Hrvaškem 4.514.000, v Bosni in Hercegovini 4.021.000, v Vojvodi ni 1.989.000, v Makedoniji 1.797.000, v Sloveniji 1.782.000, na Kosovem 1.429.000 in v Črni gori 563.000 ljudi.
ILJA POPIT
Program, ki je nastal na pobudo obeh delovnih organizacij, med drugim ugotavlja, da se po svojih naravnih lepotah in razvojnih možnostih Zgornja Savinjska dolina uvršča ob bok najlepšim predelom Gorenjske in slovenske obale, žal pa je turizem kot gospodarska panoga v tej dolini trenutno šele na četrtem mestu pri formiranju narodnega dohodka. Vendar program tudi ugotavlja, da so nadaljnje možnosti razvoja industrije, kmetijstva in gozdarstva v tej dolini bolj ali manj omejene, medtem ko je področje turizma in gostinstva v svojem perspektivnem razvoju skoraj neomejeno.
Prenočitvene zmogljivosti v Zgornji Savinjski dolini niso tako majhne, saj je v vseh večjih krajih (Ljubno, Mozirje, Luče, Solčava itd.) skoraj tisoč ležišč, žal pa so te zmogljivosti zelo slabo izkorišče- i ne (komaj 10,2 odstotno). To I
pomeni, da je v teh krajih ležišče zasedeno le nekaj več kot mesec dni v letu.
Skupni program med drugim ugotavlja, da bo treba v prihodnjem srednjeročnem planskem obdobju čim bolj načrto in tesno povezati dosedanje zelo razdrobljene zmogljivosti in jih prodajati z enotnimi propagandno-re-klamnimi akcijami. V vseh večjih krajih, kot so Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Solčava in Logarska dolina, bo treba do leta 1980 usposobiti vsaj po en večji tu-ristično-gostinski objekt s približno 50 ležišči, kuhinjo in restavracijo.
Ti objekti, ki marsikje že obstajajo, vendar pa jih bo še treba posodobiti, naj bi postali središča, na katera bi bili vezani tudi gostje v zasebnih sobah. Celotna turistična dejavnost v tej dolini naj bi dobila osrednjo recep-cijsko in komunalno službo s sedežem v Mozirju. V progra-
mu je predvidena tudi gradnja novih ali povečanje obstoječih objektov, med drugim po letu 1980 gradnja novega hotela B kategorije z zimskim bazenom v Mozirju in seveda tudi nadaljnje širjenje smučišč na Golteh, ki so se že doslej uveljavile kot perspektivno smučarsko središče.
IGOR PREŠERN
Iz Famosa 16.000 motorjev
SARAJEVO, 8. jan. (Tanjug) — Strokovnjaki sb predvideli, da bo tovarna motorjev »Famos« v Sarajevu proizvedla okrog-16.000 dieselskih motoi-jev' po 130 do 320 KM za gospodarska vozila in kmetijske stroje ali 122 odstotkov več kot v letu 1975. Izdelali bodo tudi skoraj 21.000 menjalnikov, to je 172 odstotkov več kot leta 1975.
V Skopju samoprispevek za rekreacijo
Predlog: z 0,5 odst. od čistih OD bi zbrali sto milijonov din
SKOPJE, 9. jan. (Tanjug) — V Skopju so sprožili pobudo, da bi tudi s krajevnim samoprispevkom zagotovili finančna sredstva, ki bodo šla izključno za gradnjo rekreacijskih in drugih športnih objektov za potrebe prebivalstva glavnega mesta Makedonije. Predlagali so, naj bi skopski občani od letos dalje prispevali v la namen 0,5 odstotka osebnih dohod-prihodnje leto. Letos bodo I kov, tako da bi v naslednjih končali pogajanja s tujimi petih letih zbrali 100 milijonov dinarjev. V mestni skupščini pravijo, da samo iz proračuna ni mogoče zagotoviti tolikšnega denarja za rekreacijske in športne objekte.
Strokovnjaki mestne skupščine pripravljajo dolgoročni program graditve in ureditve objektov in prostorov za rekreacijo več kot 400.000 Skop-jancev. Po tem urbanističnem načrtu naj bi Skopje poleg hriba Vodno, ki ga bodo razglasili, za nacionalni park, dobilo tri rekreacijske cone, in sicer območje gora Kitke in Karadžice, Katlanova, Sa-
raja in Matke.
Zdaj grade več lokalnih cest, ki bodo povezovale te rekreacijske kraje z mestom.
Elektrarni blizu lezisc premoga
Proizvodna moč TE s po 2.400 MW bo večja od našega dela Djerdapa
BEOGRAD, 8. jan. (Tanjug) — Dve termoelektrarni, katerih vsaka bo imela moč 2400 MW, in ki bosta izkoriščali lignit iz kolubarsko-tam-navskega bazena, bosta imeli petkrat večjo zmogljivost kot jugoslovanski del hidroelektrarne Djerdap. Kot pa so povedali v združenem elektrogospodarskem podjetju v Beogradu, so gradnjo teh dveh elektrarn preložili na
družbami o dobavi opreme,
Obsežne raziskave surovinskega območja v kolubarsko-tamnavskem bazenu, ki so jih opravili med pripravami na sprejetje načrta o razvoju elektrogospodarstva ožje Srbije od 1980 do 1990, so pokazale, da je tam veliko zalog lignita. Za gradnjo termo, elektrarn sta se potem zainteresirali termoelektrarna Ob-renovac m rudarsko-energet-ski kombinat »Kolpbara«.
»Energoprojekt« iz Beograda je sestavil študijo, ki Kaže, da je z" termoelektrarno Obrenovac najugodnejša lokacija Vorbis na Savi, okoli 15 kilometrov od Obrenovca v smeri proti toku.
Solidarnostna stanovanja za Kragujevac
Za 220 stanovanj bodo v SR Srbiji zagotovili 40 milijonov dinarjev
KRAGUJEVAC, 8. jan. (Tanjug) — Več kot 30 stanovanjskih samoupravnih skupnosti SR Srbije je doslej sprejelo sklep o izdvajanju sredstev za graditev 220 solidarnostnih stanovanj, v katera naj bi se vselile družine, prizadete v poplavah v Kragujevcu. S to akcijo SZDL in Zveze sindikatov Srbije bodo zagotovili skupno 40 milijonov dinarjev.
Akcija poteka po načrtih, graditev pa so poverili kra-gujevškemu gradbenem podjetju »Kazimir Veljkovič«. V osmih mesecih, začenši s 1. marcem, naj bi zgradili vsa stanovanja po določeni ceni 4.000 dinarjev za kvadratni meter.
Tudi mnogi proizvajalci gradbenega materiala so izrazili pripravljenost, da po znižani ceni ali brezplačno dobavijo material za graditev teh stanovanj. Med prvimi so to napravili beograjski »Trudbenik«, »Stig« iz Požarevca in še nekateri.
Solidarnostna stanovanja bodo gradili t naselju »Aerodrom«, ki ga bo kragujev-ška občina brezplačno komunalno opremila.
Beočinska cementarna naglo raste
Če bo po sreči, jo bodo dogradili marca 1977 — po 38 mesecih
NOVI SAD, 8. jan. (Tanjug) — Te dni mineva 20 mesecev, odkar so položili temelje za novo tovarno cementa v Beočinu, ki naj bi bila ena največjih in najsodobnejših v Evropi. Ko bo tovarna dograjena, bo iz Be-očina, računajoč tudi sedanjo proizvodnjo stare cementarne, prišlo vsako leto na trg okoli 2,1 milijona ton cementa.
Gradbena dela v Beočinu opravlja pet izvajalcev. V 1 večini objektov so z deli že tako daleč, da lahko začno montirati opremo. Več kot 60 odstotkov vrednosti celotne opreme je iz Anglije, ZRN, ZDA, Švice in nekaterih drugih držav. Od domačih dobaviteljev sodelujeta predvsem tovarni »Djuro Djako-vič« in »Rade Končar«, kooperanta družbe »Polysius« v ZRN oziroma njene podraž-nice v Angliji. Čeprav so z gradbenimi deli nekoliko v zamudi, ker so gradbeniki prekoračili pogodbene roke, naj bi naprave v novi tovarni dokončno montirali do marca 1977. leta. Tako bi tovarno dogradili že v 33 mesecih po podpisu pogodbe.
Do leta 1980 naj bi beocin-ska tovarna cementa prerasla v kombinat gradbenega materiala. Med drugim je v načrtu, da bi zgradili tovarno cementno-azbesmlh proizvodov z zmogljivostjo 73 tisoč ton na leto. Vse kaže, da bodo gradili tudi tovarno betonske galanterije z zmogljivostjo 120 tisoč ton.
Gradnja nove bencinske cementarne bo stala okoli 1,8 milijarde dinarjev. To je hkrati druga največja investicija v Vojvodini, takoj za kemično industrijo v Pančevu.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
i i
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
BERITE
REVIJO
DAN!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Proti smetju
Pomurje se pridružuje protestom zaradi načrta o smetišču za mejo
BAD RADKERSBURG, 8. jan. — Z geslom »Nočemo postati smetišče za vso štajersko« nadaljujejo v obmejnih avstrijskih občinah bitko z načrtovalci velikanskega odlagališča odpadkov, ki naj bi v okolici Halbenreina zraslo z leti v pravo goro smeti.
Bojazen zaradi škode, ki bi jo utrpelo turistično gospodarstvo tega območja, m predvsem grožnja za gosto posejane vrelce mineralne vode vzdolž meje je botrovala ustanovitvi 30-član-skega akcijskega komiteja za zaščito južne štajerske, ki je med drugim začel z zbiranjem podpisov med prebivalci v obmejnih avstrijskih občinah.
Z načrtovalci centralnega odlagališča odpadkov so slej ko prej najbolj odločno prekrižali sablje v avstrijski Radgoni. To je tudi razumljivo, saj se je ta kraj že lepo uveljavil med avstrijskimi zdravilišči, tu pa sta tudi dva pomembna vrelca mineralne vode.
Predstavniki občinskih svetov te in sosednje občine Kloch so zato pred dnevi obiskali tudi deželno glavarstvo avstrijske štajerske v Gradcu, v mestu s skoraj pol milijona ljudi, ki naj bi prav tako dobilo tu cb mej: svoje »smetišče«. Čeprav je delegacija dobila zagotovilo, da se bodo na avstrijskem Štajerskem po vsej verjetnosti odločili za kakšnih osemnajst manjših odlagališč smeti za posamezne regije, se v prizadetih občinah ne morejo znebiti občutka, da gre za taktiziranje, saj je tvrdka Aitvater-Kofiar iz Salzburga že dobila od pristojnih oblasti vodnogospodarsko dovoljenje za ureditev tega odlagališča, ki naj hi se razvilo v pravo podjetje.
Odtod tudi bojazen, da bi se načrtovalci utegnili postopno dokopati tudi do ostalih potrebnih dokumentov.
V tem znamenju so se zato obmejne občine pritožile tu di na avstrijsko zvezno ministrstvo za kmetijstvo h gozdarstvo, ki vsekakor ne bo moglo mimo tega spora.
»Naše ogorčenje je upravičeno, ker se o teh načrtih ni nihče posvetoval s predstavniki prizadeitih območij, prezrli pa so tudi Radensko, kjer so prav tako utemelje no zaskrbljeni za usodo svojih vrelcev«, pravijo odgo vomì Ijirije v avstrijski Rad goni. V tem smislu da je zasnovana celotna akcija za preprečitev tega podjetja, sa„ so za svoj ugovor uporabili celo dokumentacijo ljubljanskega geološkega zavoda, oz njegovo študijo tal na naši strani.
Sicer pa utemeljujejo svojo pritožbo v prizadetih obmejnih občinah južne štajerske tudi z dejstvom, da je to območje po nahajališčih mineralne in termalne vode med najbogatejšimi v Evropi, kar potrjujejo tudi znani evropski strokovnjaki in napovedujejo odkritje novih vrelcev z zdravilno vodo.
O sporu okrog tega odlagališča smeti v neposredni soseščini Pomurja obširno poroča tudi avstrijski tisk. Graški Siidost-Tagespost med drugim utemeljuje zaskrbljenost ljudi na tem obmejnem vrelčnem območju s trditvijo, da je najhuje to, ker še do danes ni nihče ugotovil, ali so zemeljske plasti na predvideni lokaciji za centralno odlagališče odpadkov pri Halbenreinu sploh dovolj nepropustne, da strupene snovi ne bi postopno vdrle v podzemlje. BORO BOROVIC
Pozornost zviševanju storilnosti
JESENICE, 7. jan. (Tanjug) — Kolektiv jeseniške železarne namerava letos povečati proizvodnjo približno za 4 odst., enako pa se bo povečala tudi storilnost. Posebno pozornost bo ta kolektiv v letošnjem letu posvečal ravno izboljševanju storilnosti. Lanska proizvodnja surovega jekla se je povečala na 513.000 ton, najpomembnejše proizvajalne rezultate pa so dosegli v valjarni težkih odlitkov, ki je lahko proizvodnjo povečala v primerjavi z letom 1974 za 82.000 ton, tako da ie dosegla skupno 445.000 ton. Uvoz železarne je bil lam nekoliko manjši kot leta 1974, izvoz pa skoraj enak tistemu iz leta 1974. Tako so izvozili skupno za 10 milijonov dolarjev proizvodov, kar je za železarno veh k uspeh.
Dokončujejo 7Q delavskih stanovanj
NIKŠIC, 8. jan. (Tanjug) — v občini Nikšič so lani dokončali in vselili 234 delavskih stanovanj, te dni pa jih dokončujejo še 70. Kot načrtujejo, bodo letos in prihodnje leto za potrebe občinskega solidarnostnega sklada in temeljnih organizacij združenega dela zgradili okoli 300 novih stanovanj.
Kako so se prepirali v hrvatski književnosti
Stavki, težki kot kij
Ob neki antologiji polemik in pamfletov
»... ta sicarius literature, ki skrivoma zbada, kadar gre za priznane in močne, po mladini in začetnikih pa udriha s teatralnostjo Cezarja. Večni zaplotnik se junaško osrči samo, kadar mu nasprotnik ne more (ali noče) škoditi Zato je odkrito padel po mladih: Poliču, Radoševičuj Mitrinoviču in, vidite — po meni, vedoč, da mu ne mo-rem ustaviti plače kakor Amruš, ki to lahko stori, in da ga ne bom nagnal iz »Sdvremenika«, medtem ko bi ga Dom-janič lahko, to je klavrni heroizem strahopetca!
Seveda: ta orignalna opica iz Barrè-sove menažerije, ta edinstvena vrana, načičkana s perjem vseh ptic, ptičic in kljunoglavk, kar jih pozna svetovna (predvsem francoska) ornitologia, mi ne more — po več komplimentih — postreči z ničimer drugim, kot da v mojih recenzijah išče .svoje' originalnosti...
Ta rabota ima svoj sistem.To namreč niso občasni izbruhi besnila: hrvatski Barrès dela to preračunano, prizadevajoč si postopoma prepričati osuplo občinstvo, da vsa naša književnost ni več drugega kot kopica njegovih plagiatorjev, tatinska tolpa iz šole velikega Mojstra vseh literarnih vlomilcev in žeparjev. .Literatura, to sem jaz’ — kriči vsaka vrstica tega originala neoriginalnosti...«
Ta odlomek, ki ste ga prebrali in kjer so, da si vtisnemo v spomin, uporabljeni izrazi »sicarius literature«, »večni zaplotnik«, »strahopetec«, »originalna opica«, »vrana, načičkana s perjem vseh ptic«, »original neorigi-nalov«, je vzet iz polemike nekoč slavnih polemikov v Hrvatski, danes pa še vedno slavnih hrvatskih pisateljev. Tako, kot sem citiral, je v splitski »Slo-bodi« 1911. leta odgovoril veliki hrvatski pesnik Tin Ujevič prav tako velikemu hrvatskemu književniku An tunu Gustavu Matošu.
Prav po zaslugi Društva hrvatskih humoristov smo v Zagrebu nedavno dobili antologijo polemik in pamfletov »Nasprotniki, posmehovalci in zabav-Ijivci« v izboru in s predgovorom književnika Kemala Mujičiča. Antologijo je mogoče obravnavati različno: kot literarno-zgodovinski dokument, kot obliko angažiranosti ah pisateljskega mojstrstva, kot register bitk, izgubljenih in dobljenih, vsekakor pa bitk, ki so se razvnemale v hrvatski književnosti — mogoče pa je videti v njej tudi zakladnico polemičnih biserov, v katero spada tudi tista vrsta »draguljev«, ko se pisci med seboj obkladajo s takšnimi izrazi, kakršne uporabljajo fijakarji, kadar so v prepiru.
Kakšno ogledalo časa!
V to antologijo so seveda uvrščeni veliki poiemiki hrvatske književnosti,
kot so Antun Gustav Matoš, Miroslav Kneža m Stanislav Simič. Veliko jih je, ki so v polemiko zabredli po naključju, pogosteje zato, da so se postavljali v bran, kot da bi sami izzivali nasprotnika, so pa tudi primeri, ko je nekaj hrvatskih pisateljev, ki si sicer niso želeli polemike, vendarle zagazilo vanjo, potem pa iz nje izšli kot bleščeči polemiki hrvatske literature: Ivan Goran Kovačič, Ranko Marinkovič in Slavko Kolar.
Panorama stališč, odločnosti, poguma, pa tudi prepirov, podtikanj, zbadanj, žolča, zmerjanja, lova na neumnosti in neumnega lova na točke od Matije Vlačiča Ilirika m Marka An tuna de Dominisa iz 16. stoletja do Igorja Mandiča, Predraga Matvejeviča in Tita Bilopavloviča v naših dneh ponazarja, da se je s časi, od generacije do generacije, resda po malem, a vendarle spreminjala zavest o smislu in nalogah polemike. Včasih je bila polemika komajda akademska razprava z malo ab brez ognjevitosti v zoperstavljanju stališč, kajkrat pa sploh niso upoštevali stališč, marveč so se mimo del spravljali na človeka, včasih so vcepljali pamet, ki ignorira vse, kar je zunaj te pameti, včasih pa je zmagoslavil duh, ki je, ne da bi hotel s smehom žaliti, domiselno in duhovito izpostavljal porogu nasprotnikove »Ahilove pete«.
Eno pa je prav gotovo jasno: vse tisto, kar se je godilo ali se godi za kulisami oficialne, rečentne književnosti, kar je nekakšna intima, »umazano perilo«, podzemlje in strast te književnosti, kar so njene pogosteje majhne kot pa velike skrivnosti, vse prizadete in bolne podedovanosti, zaplotni-ške koterije in zvijačnosti — vse to je v polemikah živo pričujoče, celo kadar so te polemike že postale arhiv literature. Polemika je zares ogledalo časa.
Po drugi strani so na seznamu bitk (ne glede na to, ali so bile dobljene ali izgubljene) ravno polemiki razvijali ideje ali teme, ki so bile v nekaterih primerih odločilne v literaturi. So namreč tudi takšne polemike, ki so v literaturi postavljale nove kažipote.
Moj namen je, da za bralce »Dela« izberem samo enega od vidikov obravnavanja teh polemik, da se sprehodim po besedilih znamenitih hrvatskih polemikov in odberem samo tiste podrobnosti, ki govore o mojstrstvu besedne igre, o efektnih udarcih, včasih tudi o nizkih in umazanih udarcih, o neusmiljenem pobijanju nasprotnika na tla — 0 polemikah, ki so bile prav tako bridke kakor tudi smešne, toda tudi težke kot slonova noga, vendar pravične kot krepost.
Prostor mi ne dopušča, da bi citiral odlomke »posvetne poslanice« hr-vatskega latinista Matthiasa Flaciusa
Illyricusa, ki je v svoji »Zgodovini cerkve« hotel obnoviti krščanstvo v protestantskem duhu, niti stavke iz »Razlogov odločitve o potovanju« hrvat-skega latinista Marka Antonija de Dominisa, ki je kot splitski nadškof nekajkrat odklonil poziv Inkvizicije, da naj odpotuje v Rim, ko pa je Inkvizicija zahtevala njegovo izročitev (zvedelo se je namreč, da piše obsežno teološko delo proti papeževi oblasti in tedanji politiki katoliške cerkve), je zbežal v Anglijo, a je kljub temu prišel pred rimsko Inkvizicijo, ki ga je razglasila za heretika, in je potem v rimski ječi zbolel in umrl. S cerkvijo je polemiziral o cerkvenem primatu, o celibatu, o postavljanju škofov, o tem, kdaj postanejo kardinali nevredni sve-tovljanci, in o tem, kdaj »rimski papež ni glava univerzalne cerkve«.
Z besedili teh dveh hrvatskih latim-stov se začenja omenjena antologija polemik in pamfletov v hrvatski književnosti.
Pesnik in publicist August Haram-bašič je leta 1873 v listu »Sloboda« polemiziral s tedanjo zagrebško policijo. Iz njegove danes že arhaične polemike je mogoče v nekaj obrisih rekonstruirati stari Zagreb in »redarske predpise« v njem:
»Splošno senzacijo vzbuja vest, ki ste jo lahko brali tudi v drugih zagrebških časopisih, da je v Zagrebu 16 preoblečenih capinov vdrlo ponoči v hišo, kjer so oropali in ustrahovali ter celo pobili žensko-vdovo, njeno hčer in sina. Sluga je zbežal'skoz okno, da bi poklical policijo na pomoč, toda o policiji nikjer ne duha ne sluha. Toda naj kakšen dijak ureže veselo pesem na ulici, že zažvižgajo Pandurji in pridrve z vseh strani, kakor da so Turki navalili v mesto. In koliko spretnosti zna slavna policija pokazati šele v preiskavah. Dobro bi jo bilo priporočiti Rusiji, da jim izsledi nihilistične zarote in njihove pobudnike. Kajti policijske šefe lahko ob vsaki uri ponoči najdeš v najmračnej-ših beznicah, kjer menda proučujejo fiziognomije ljudi in počenjajo svoje psihologične eksperimente, kje drugje kot v krčmi bo tedaj ubogi pandurčič s svojim topim pipcèm iskal preoblečene capine...«
Nadalje Harambašič pravi, da je »vsa sila« detektivov v Zagrebu, in se vprašuje« zakaj jih imamo, te detektive?
Voli in kultura
»Bog si ga vedi. Nemara voglarijo in zalezujejo ženske, kajti so — naj bo to samo omenjeno pri slavni zanesljivosti policije — gospodje šefi boljši ženskarji kakor policijski veščaki! Saj je pa tudi veliko lepše igrati vlo-
go kakšnega Don Juana, kakor pa iskati in preganjati lopove in zmikavte! Toda naj imajo za dne dijaki kakšno glasbeno-deklamatorsko zabavo, tedaj boste videli, kako bo slavna policija z Argusovimi očmi temeljito preiskala obisti, vse tenko in debelo drobovje vsake uboge študentske pare, da bi morebiti v njegovi notranjščini našla v Kakšnem kotičku kakšno molekulo, ki bi motila javni red in mir ...«
V arhivih starih polemik seveda ni besedila, ki bi povedalo, ali je policija to Harambašičevo polemiko sprejela in jo povzela, kajti policija se s tistimi, ki se z njo ne strinjajo, ne pogovarja na tak način.
Zaradi svojega »Pamfleta« zoper Ilirce«, objavljenega v »Vijencu« leta 1880, je hrvatski književnik August Senoa, eden največjih ljubiteljev mesta Zagreba, prišel v seznam polemikov. V svoji polemiki je le v nekaj potezah sijajno ponazoril razmere v starem Zagrebu. Takole pravi:
»Zamislite si Zagreb pred narodnim gibanjem, zamislite si Zagreb brez železniške povezave z ostalim svetom v mračni dobi največje Metternichove moči. Vsak teden enkrat je priči j azila poštna kočija z Dunaja po debelem blatu in najbrž so morali v Vlaški ulici (stara zagrebška ulica prav v središču mesta — op. J. P.) kdaj pa kdaj zapreči vole, toliko je bilo blata. Zvečer je moral vsakdo nositi pred seboj leščerbo, da si ne bi zlomil vratu, kajti slavni magistrat je presodil, da je javna razsvetljava čisto odveč; ko je neka gospoda interpelirala pri mestnem poveljniku, zakaj stoji sredi Me-sniške ulice (prav tako ulica v središču mesta — op. J. P.) že toliko časa seženj globoka jama, jim je G. Luk-sič hladnokrvno odgovoril: .Pošteni 'Judje, ki gredo ven samo podnevi, se bodo jame ogibali, za ponočnjake in pijance, ki ponoči kolovratijo, pa ni škoda, če si v jami zlomijo vrat.’ ... Nemške novice (od leta 1825) so živele samo od parad in groznih nesreč. Kadar je vsakih osem dni diližansa pripeljala »Wiener Beobachterja«, vsakih 14 dni pa »Augs-burger Allgemeine«, je v neki zagrebški kavarni na Jelačičevem trgu (danes Trg republike — op. J. P.) vse stegovalo vratove od radovednosti. Toda gostje niso dobili časopisov v roke. Naj-Prei jih je prebral stari kavarnar. Nataknil si je očala, sedel za svojim katedrom na časopise, izvlekel in prebral naprej enega, potem druge, potlej pa pripovedoval svojim gostom, kaj je novega v Mehiki, Alžiriji, na Kitajskem, kakšna je zima na Dunaju, vsako novico pa kajpada pospremil z zelo bistroumnimi pripombami, čeravno ni imel pravega pojma o geografskem položaju teh dežel . ..«
šenoa pravi v tem polemičnem besedilu, da »notranje politike razen
poklonitvenih parad in restavracij ni bilo, niti je m moglo biti. Jedlo se je, pilo se je, plesalo se je z maskami in brez mask čez vsako mero. Samo kdaj pa kdaj si je dremajoči duh naroda dal duška — v predpustu. Zagrebški, plesi so sloveli, obiskovala pa jih je tudi hrvatska aristokracija, ki je tistikrat še živela v Zagrebu. Po vsakem plesu je izšel napisan pamflet zoper vse gospe, ki so bile na plesu. Pamfleti so bili večinoma napisani po nemški, in sicer v dokaj nabreklem slogu, se’ stavljala pa jih je tedanja Jeunesse dorée, trop burkaških mladih aristo-kratov, trgovcev, uradnikov in pravm-niso strašili nobene pustolovščine. Ti pamfleti so šli iz rok v -roke in mesto Zagreb je imelo vsaj mesec dni o čem govoriti. To je bila prava ,cronique scandaleuse’, v kateri so bile vse domače skrivnosti razgi njene pred svetom .,.«
Ko smo že pri šenoi kot polemiki’ smo tudi v obdobju prvih glasnejših zahtev v polemiki, pritikanju etiket. Književnik Ante Kovačič, ki je polemiziral s šenoo v listu »Sloboda« let 1880, namreč že ni prav nič prizanaša, svojemu nasprotniku:
“	--- j-	lidi WGUJJČti5tt.K
krepost. Znano nam je že, da kadar se kdo spotakne čisto objektivno boci-si ob Senoino pristranskost pri V-jencu' ali njegovo neumnost, greh’ in laž, na kar tako pogosto naletite v njegovem vestniku, tedaj g. senoa podivja od besa... to kosmato dušo peč® resnica kot sončna luč oči nčnih ujed,
... Vsakdo, ki ima oči, razen tistih malih stvorov, ki se plazijo pred genijem, kakršen je Šenoa, vidi iz Vijen-ca’. kakšno sotrudništvo si je zamislil kot urednik, če vidi v kom nadarjenost in sposobnost, gleda, da ga za vsako ceno odstrani od .Vijenca’ pa čeprav si mu je izmisliti za to kakršno koli spletko, če ga pa že ne more temu s svojimi popravki tako zredči spis, da ga cisto iznakazi .«
če ne bi bilo polemik, potem ta poetizirani m romantični lik starega Zagreba, ta dostojanstveni »angel varuh« Zagreba ne bi pokazal takšne podobe svojega vzvišenega delovanja. Njegovi sodobniki so, kot je videti, imeli o niem drugačno predstavo.
Prav kmalu se na prizorišču hrvat-ske polemike prikaže njen najhujši gromovnik - a. G. Matoš, mojster, ki je preobrnil vso literaturo in pritegnil nase tri generacije hrvatskih pisateljev Kako je netil prepire in kdo vse je njega mlatil, koga pa on — bomo skusab prikazati v naslednjem prispevku o hrvatskih književnih polemi-
Jožo Puljizevič
SPORT SPORT SPORT
Mcanje *
MOŠKI EVROPSKI POKAL
izreden uspeh Jugoslovana Križaja v veleslaloma na Nevejskem sedlu
Zasedel je odlično tretje mesto za Pargaetzijem in Senonerjem
NEVEJSKO SEDLO, 9. — Mladi jugoslovanski smučar Bojan Križaj, ki je v pretekli in letošnji sezoni zabeležil nekaj pomembnih rezultatov, je danes ponovno presenetil strokovnjake. Na mednarodnem veleslalomu na Nevejskem sedlu za evropski pokal je osvojil odlično 3. mesto, za Švicarjem Pargaetzijem in Italijanom Senonerjem. To je eden njegovih največjih dosedanjih uspehov v mednarodni smučarski areni in se je z njim vsaj delno odkupil za poprečne dosežke v zadnjih nastopih.
Zmagovalec Pargaetzi je prvo mesto osvojil povsem zasluženo, saj je bil v obeh tekih najhitrejših in tudi njegov naskok na lestvici je velik.
Italijanski smučarji so v prvi vožnji zabeležili dokaj poprečne rezultate, nato pa so v drugem spustu vozili izredno hitro in so tako v dokajšnji meri popravili napake iz prve vožnje. Med prvo deseterico so se uvrstili kar štirje.
To tekmovanje bi se moralo zdaj preseliti v Kranjsko goro, kjer bi moral biti 12. t.m. na sporedu veleslalom za EP, vendar pa vse kaže, da bodo morali zaradi pomanjkanja snega v zgornji Savski dolini tudi to tekmovanje opraviti na Kaninu. Lestvica današnjega veleslaloma:
1.	E.	Pargaetzi (Švi.)	3’28”03
2.	A.	Senoner (It.)	3’30”54
3.	Bojan Križaj (Jug.) 3’31’'48
4.	S.	Strand (Šve.)	3’31”48
5 B.	Nockler (It.)	3’31”73
f. A.	Burger (ZRN)	3’31”97
7.	T.	Pietrogiovanna (It.)	3’32”06
8.	E.	Presazzi (It.)	3’32”49
9.	I. Penev (Madž.)	3’32”94
10. P.	Papangelov (Bol.)	3'32”96
H. P.	Ciprelli (Fr.)	3’33”03
12.	P.	Frommelt (Liecht.)	3’33”51
13.	P.	F. Ochoa (Šp.)	3’33”54
14.	A.	Arnold (Av.)	3’33”95
15.	W.	Frommelt (Liecht.)	3’33’'97
Lestvica za EP:
1- Engelhard Pargaetzi (Švi.) 75
2.	Karl Anderson (ZDA)	50
3.	Bruno Nockler (It.) in Arnold
Senoner (It.)	45
5.	Tino Pietrogiovanna (It.)	32
6.	Heini Hemmi (Švi.)	30
7.	Steve Mahre (ZDA), Andy
7. Steve Mahre, Andy Mili (oba ZDA) in Peter Muller (Švi.) 26
SMUK V WENGNU ZA SP
H. Plank boljši od vseh
WENGEN, 9. — četrti letošnji smuk (Arlberg - Kandahar na Lau-berhornu) je dal četrtega zmagovalca: po Readu, Klammerju in Ir-wìnu je prvo mesto tokrat pripadlo italijanskemu tekmovalcu Herbertu Planku.
Lestvica tega tekmovanja je namreč taka:
SNEŽNE
RAZMERE
TRBIŽ VIŠARJE OVČJA VAS ŽABNICE
NEVEJSKO SEDLO KOČA GILBERTI AMPEZZO FORNI AVOLTRI FORNI DI SOPRA
tanamea
pramollo
STUDENA
RAVASCLETTO
ZONCOLAN
SAURIS
MATAJUR
KRANJSKA GORA
zatrnik
POKLJUKA
BOHINJ
VOGEL
KOMNA
ZELENICA
KRVAVEC
KANIN
PLANICA
25
130
25
25
35
170
20
10
20
0
90
15
10
100
40
0
20
20
45
15
95
70
50
40
200
27
1. Herbert Plank (It.) 2’08”48, 2. Franz Klammer (Av.) po 0”20, 3. Bernhard Russi (Švi.) 0”24, 4. Philippe Roux (švi.) 0”57, 5. Michael Veith (ZRN) 0”63, 6. Jim Hunter (Kan.) 1”26, 7. Werner Grissmann (Av.) 1”53, 8. Anton Steiner (Av.) 1”61, 9. Klaus Eberhard (Av.) 1”65, 10. Dave Murray (Kan.) 1”76, 11. Steve Podborsky (Kan.) 1”90, 12. Ken Read (Kan.) 1”98, 13. Sepp Ferstl (ZRN) 1”99, 14. Josef Wal-cher (Av.) 2”12, 15. Walter Tresch (Švi.) 2”24.
Po smuku v Wengnu je lestvica za svetovni pokal taka:
L	Piero Gros (It.)	100
2.	Ingemar Stenmark (Šve.) 81
•3.	Franz Klammer (Av.)	56
4.	Herbert Plank (It.)	50
5.	Davie Irwin (Kan.) in Hans
Hinterseer (Av.)	47
8. Fausto Radici (It.) in Bernhard Russi (Švi.)	44
10.	Philippe Roux (Švi.)	43
Ženski veleslalom v Meiringnu
M. Kaserer prva L. Morerod izločena
MEIRINGEN, 9. — Avstrijka Monika Kaserer si je zagotovila veleslalom v Meiringnu, ki je veljal za
SP. Švicarka Morerod, ki je bila glavna favoritka, je bila diskvalificirana, ker je izpustila neka vrata. Lestvica:
1.	Monika Kaserer (Av.)	r20'’71
2.	Doniele Debernard (Fr.)	1’20”91
3.	Therese Nadig (Švi.)	1’21”00
4.	Cindy Nelson (ZDA)	1’21”23
5.	Irene Epple (ZRN)	1'21”49
6.	Hanni Wenzel (Lie.)	1’21”97
7.	Rosi Mittermaier (ZRN)	1’22”04
8.	Martina Ellmer (Av.)	1’22”05
9.	Kathi Kreindr (Kan.)	1’22”13
10.	Abigail Fischer (ZDA)	1'22'’17
Lestvica kombinacije tega tekmovanja:
1.	Cindy Nelson (ZDA)	10,28
2.	Rosi Mittermaier (ZRN) 1	13,06
3.	Hanni Wenzel (Liecht.)	13,94
4.	Irene Epple (ZRN)	14,98
5.	Nicola Spiess (Av.)	15,74
Lestvica za svetovni pokal:
1.	Totschnig (Avstrija)	104
2.	Zurbriggen (Švica)	102
3.	R. Mittermaier (ZRN)	99
4.	Lukasser (Avstrija)	56
5.	Epple (ZRN)	53
6.	Serrat (Francija)	52
7.	Morerod (Švica)	50
8.	Spiess in Kaserer (Av.)	46
10.	Nelson (ZDA)	44
HOBART, 9. — V mednarodnem teniškem tekmovanju za Davisov pokal vodi na vzhodnem področju Avstralija proti Indoneziji z 2:0.
KOŠARKA
V PRVENSTVU DEČKOV
Krstni nastop Brežanov in derbi Bor-Kontovel
V promocijskem prvenstvu «plavi» proti Interju 1904
Promocijsko košarkarsko prvenstvo:	borovca Edi Kraus in Henrik
Lisjak krijeta pod nasprotnim košem igralca goriške Edere.
Medtem ko so v Gorici začeli z novimi prvenstvi dečkov in kadetov že v torek, bodo na Tržaškem ti kategoriji startali danes in jutri. V teh prvenstvih bo tudi naše množično zastopstvo . PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Bor bo jutri v prvem povratnem kolu igral v Dolini proti Interju 1904, ki je doslej sicer izgubil štiri tekme, je pa v torek pokazal res odlično igro in doma kar s 100:46 odpravil ekipo Villesse.
Borovci bodo lahko igrali s popolno postavo, tako da je pričakovati zanimivo tekmo, v kateri naj bi zmagala ekipa, ki bo ohranila mirne živce.
MLADINCI
Oba naša zastopnika v tem prvenstvu bosta igrala že drevi.
Borovci se bodo v Dolini spoprijeli s Servolano, ki je v torek povsem nepričakovano premagala e-kipo SABA. «Plavi» bodo morali i-grati samozavestno, brez vsakega podcenjevanja, kajti trenutno so na dobri poti za vstop v finale, vsak spodrsljaj pa bi jih lahko drago stal.
Poletovci pa se bodo drevi v telovadnici v Ul. della Valle spoprijeli z nespornim favoritom prvenstva, z Interjem 1904, ki doslej ni izgubil nobene tekme.
luiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiimtiiiiimiiiiiiiiiiiuimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHHHiiiKiu
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Jutri popoldne na Proseku osrednje srečanje 13. kola
V slovenskem derbiju se bosta pomerila Primorje in Zarja - V 3. AL zanimiv dvoboj med Gajo in GMT
2. AMATERSKA LIGA
Po dveh nedeljah premora se bo prvenstvo jutri nadaljevalo s pari 13. kola, v katerem bo v ospredju pozornosti derbi Primorje - Zarja.
PRIMORJE — ZARJA
Za to tekmo, ki bo na proseškem pravokotniku, vlada veliko zanimanje na Krasu. Ekipi sta trenutno na tretjem, oziroma na drugem mestu lestvice. Zarja, ki pride v goste, je prav v'Z-ednjesti, «astepu doživela prvi prvenstveni poraz proti Villesse-ju, kar so Bazovci težko «požrli». Sicer pa je v odmoru ta poraz šel že v pozabo in v Bazovici vlada veliko pričakovanje za jutrišnji derbi. Nogometaši Zarje (pod vodstvom trenerja) so vestno. trenirali in zato s postavo ne bi smeli imeti problemov, saj ima Scavuzzo na razpolago vse nogometaše, moral bo le izbirati. Po vsej verjetnosti pa se bo odločil za obrambno postavo, kajti Zarja bi se na Proseku zadovoljila tudi z remijem. Upoštevajoč, da i-majo Bazovci do sedaj s šestimi prejetimi goli najsolidnejšo obrambo prvenstva jim to lahko tudi uspe, predvsem ker je bilo Primorje v zadnjih "astopih precej sterilno v napadu. Sicer, v tem pogledu niso bili Bazovci mnogo spretnejši, saj so v 12 odigranih tekmah dali le devet golov.
Med navijači obeh enajsteric vlada kljub temu optimizem in prepričanje, da bodo videli v tem derbiju gole, predvsem od strani Primorja, ki igra na domačih tleh. Proseško moštvo tudi ne bi smelo imeti težav glede postave, saj ima trener Verginella na razpolago vse člane prve ekipe.
Predvidevanja, kot v vsakem derbiju, so tudi tokrat tvegana. Enajsterici sta v zadnjih treningih pokazali, da sta v sijajni formi. Domačini jurišajo na zmago .gostje pa računajo na remi. Pogoji za napet derbi torej so, upamo pa tudi, da jbomo videli lepo igro in s tem, da
bodo prišli tudi navijači na svoj račun.
VESNA - S. ANNA
Križani sprejemajo v goste šibko S. Anno ,ki si trenutno skupaj z Aurisino in Campanellami deli zadnje mesto lestvice. Tržačani so v zadnjih nastopih dobesedno razočarali: v šestih tekmah so osvojili le skromno točko (remi s Sagradom). Sicer pa S. Anna ni blestela niti-v začetnem delu prvenstva, kajti Tržačani so do sedaj spravili skupaj le osem točk- To jasno kaže, da je ekipa v hudi krizi, katero lahko preboli le če bo spravila skupaj nekaj zaporednih pozitivnih izidov.
Prav zato dela nedeljski nasprotnik, ki je lačen točk, precej preglavic Križanom. Sicer pa ne smemo pozabiti, da je Vesna končala leto 1975 s porazom in zato hočejo «plavi» z zmago odpreti sezono v letu 1976.
V ostalih tekmah predvidevamo: delitev točk med Aurisino in Ison-zom, zmago Costalunge nad ekipo Edile Adriatica, celoini izkupiček za Libertas proti De Macoriju, zmago Flaminia nad Villessami, remi med Rosandro in Sagradom ter zmago Fogliana nad Campanellami
3. AMATERSKA LIGA
Po novoletnem premoru bodo odigrali pare zadnjega kola (11) zimskega dela prvfnsiva. V skupini P, kjer nastopajo vse naše tržaške e-najsterice, si je trebenski Primorec, ki bo jutri počival, že matematično zagotovil naslov zimskega prvaka. Izidi jutrišnjega kola pa bodo odločili katera enajsterica bo ostala za petami Trebencem. Posebno zanimiv bo dvoboj na Padričah med Gajo in GMT, kjer varovanci Kozine računajo na zmago, s katero bi dohiteli Tržačane, ki so trenutno skupaj z Bregom in S. Andreo na 2. mestu lestvice. Prav S. Andrea in Breg se bosta jutri pomerila med seboj in izid tega srečanja bo praktično odločal o bodočnosti obeh ekip.
Union gre v goste k Domiu in v
tem srečanju imajo Podlonjerci malo možnosti za osvojitev točk, medtem ko Kras proti Don Boscu računa na drugo prvenstveno zmago.
B. R.
SMUČANJE.......
V KLASIČNI KOMBINACIJI
Nastopal je tildi SK Devin
Smučarski klub Predmeja je organiziral preteklo soboto smučarsko tekmovanje v klasični kombinaciji za kategorijo cicibani in pionirji. Megla, iz katere je pršilo, kakor tudi premalo snega so organizatorjem delali velike preglavice pri izbiri tekmovalne proge, ki je bila zato speljana med drevjem, kjer se je še sneg držal, čez 60 otrok je zastopalo več okoliških klubov kot so poleg Predmeje še Črni vrh, Logatec, Idrija. Rakek.
Smučarski klub Devin je poslal na omenjeno tekmovanje dva cicibana in pionirja. Vsi trije so zasedli tretje mesto in to vsak v svoji kategoriji in tako so vsi udeleženci smučarskega kluba Devin prejeli prvič kolajne.
Cicibanka Katja Antonič je morala prepustiti prvi dve mesti domačinkama. Ciciban Elio Jori pa je zaradi padca izgubil dragocene sekunde in si tako zapravil drugo mesto. Aleš Gruden (kat pionirji) je že med samim tekmovanjem prehitel dva tekmovalca in si pridobil tretje mesto. Ta uvrstitev je bila najvišja v njegovih medklubskih tekmovanjih.
Medtem ko smučarski klub Devin izpopolnjuje v kondiciji in tehniki _ še nekatere druge člane, v smučarskem teku ima težave pri tekmovanjih v Sloveniji* saj se ta vršijo po navadi ob sobotah, ko so otroci v Sloveniji prosti šole.
ODBOJKA
PRI DEKLETIH IN FANTIH
Štiri slovenske ekipe v obeh prvih divizijah
V ženski konkurenci starlajo Sokol, Kontovel in Sloga, v moški pa Olympia - Domovci lelos v 2. moški diviziji
Danes in jutri se prične odbojkarsko prvenstvo v 1. ženski in moški diviziji. V tej ligi, ki je samo deželnega značaja, bodo igrale štiri slovenske šesterke, tri v ženski konkurenci (Sokol, Kontovel in Sloga) ter Olympia iz Gorice v moški.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Pri žrebu je pač tako naneslo, da bomo imeli že v prvem prvenstvenem zaMljkju hk sporedu slovenski derbi. V Nabrežini še bosta namreč spoprijela domači Sokol in Konto-veb.. Kljub tolPUi da se prvenstvo ne bo pričelo v najboljšem času (ker so ekipe zaradi počitnic malo trenirale in so v ospredje prišle druge, bolj rekreativne dejavnosti) bo nabrežinski derbi izredno zanimiv. To pa ne glede na to, da se obe šesterki ne bosta predstavili na višku svojih moči. Z bojevitostjo se da marsikaj nadoknaditi. Ker bodo igrale Nabrežinke pred lastnimi gledalci je rahla prednost na njihovi strani. S tem pa vsekakor ni rečeno, da imajo prvi dve prvenstveni točki že v žepu. Za osvojitev končne zmage se bo treba pošteno potruditi in v tem boju ni niti Kontovel brez možnosti.
Naš tretji zastopnik, Sloga, igra «doma» na stadionu «1. maj» v Trstu z dokaj neugodnim tekmecem Julio iz našega mesta. Glede na to, da spada Juha med slabše šesterke te skupine je Sloga v tem srečanju favorit. Julia ni sicer nikoli dosegla boljših uspehov, toda s slovenskimi ekipami igra praviloma vedno dobro.
1.	MOŠKA DIVIZIJA
Naš edini zastopnik Olympia iz Gorice igra drevi v Trstu z Interjem. Zmaga gostov bi pomenila pravi športni podvig, ker letos igrajo Goričani nekoliko oslabljeni. Inter pa je bil vsaj v lanskem letu eden boljših zastopnikov te lige.
G. F.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Moška odbojkarska ekipa Doma iz Gorice bo letos nastopala v prvenstvu 2. divizije, potem ko je v lanski sezoni izpadla iz prve. Prven-
stvo bi se moralo po razporedu vsedržavne odbojkarske zveze pričeti že 11. januarja, toda po vsej verjetnosti pa se bo pričelo teden dni kasneje, in sicer 17. -18. januarja.
Prvenstvo 2. moške divizije bo letos razdeljeno v dve skupini, ker je prijavljenih ekip 17. V A skupini bi moralo nastopati 8 ekip, v B skupini pa 9 ekip. Točne podatke o porazdelitvi ekip in koledar prvenstva 2. divizije bi morala odbojkarska federacija izdati te dni.
Ekipa Doma ho verjetno edina slovenska ekipa na Tržaškem in Goriškem, ki bo nastopala v tem prvenstvu.
Namen Doma je, da bi spet čim-prej napredoval v 1. divizijo, iz katere je lani izpadel. Domovci bodo skušali to že letos uresničiti, toda zavedamo se, da bo napredovanje (zlasti še letos) težko uresničljivo, saj je prvenstvo dolgo in naporno. Že lansko leto je trener Doma, Jožko Prinčič pričel uveljavljati mlade in letos namerava po tej poti nadaljevati, kar seveda otežkoča dosego hitrih rezultatov. Toda želja in namen igralcev, kot samega odbora društva je, da bi se ta ekipa v letošnjem prvenstvu dobro izkazala. Čeprav ne bo napredovala v višjo ligo, naj bi se vsaj borila skozi celotno prvenstvo za prva mesta lestvice. Domovci so s treningi že pričeli meseca septembra in tako lahko upamo, da bodo dobro pripravljeni. Telesna priprava je pri njih v tem trenutku zadovoljiva, nekaj več težav pa ima trener Prinčič z uigranostjo, ker so vključili v ekipo več novih, mladih elementov. Toda mislimo, da se bo dalo tudi to vrzel odpraviti s sedanjimi prijateljskimi tekmami in nato še s prvimi prvenstvenimi nastopi.
Odbojkarska ekipa Doma bo v letošnjem prvenstvu nastopala s sledečimi igralci: Rafko Butkovič, Stano Cijan, Lucijan Černič, Mavricij Černič, Ivo Devetak, Renzo Faganel, Fabij Gergolet, Igor Komel, Lo-I ris Nanut, Darij Peric, Rajko Pete-jan, Jožko Prinčič, David Sossou in I Marko Zuanič.	I. K.
DEČKI
V	tem prvenstvu bodo imeli krstni nastop Brežani, ki pa bodo že v prvem kolu naleteli na Inter 1904, ki naj bi bil favorit v tem prvenstvu.
Že v prvem kolu bo tudi na sporedu derbi med Borom in Kontove-lom. Ekipi sta se v prijateljski tekmi spoprijeli pred dobrim mesecem in Kontovelci so zanesljivo zmagali.
KADETI
Za Kontovel in Bor bo letos start v tem prvenstvu. Borovci bodo že danes igrali proti Servolani B. «Plave» vodi Renato Štokelj, ki je prej treniral moštvo, ki je nastopalo v prvenstvu «pomlad».
Kontovelci pa se bodo že v prvem kolu spoprijeli z enim favoritov tega prvenstva, to je z Interjem 1904. Kontovelci so nas letos ugodno presenetili v prvenstvu naraščajnikov in «pomlad», domači navijači si obetajo dobro igro tudi v prvenstvu kadetov.
edko
* * *
V	nedeljo se bo začelo na Goriškem košarkarsko prvenstvo «kadetov», kjer bo letos nastopil tudi Dom. Svoj krstni nastop bodo domovci opravili proti ekipi Albi Mo-bilcasa iz Krmina. Ekipe, ki se bodo v teku prvenstva pomerile z našo peterko so: Arte A, Patriarca, Arte B, Alba Mobilcasa in Arto C. Konkurenca je v tej skupini gotovo zelo ostra, toda naši fantje računajo na marsikatero zmago. Domova ekipa je letos precej okrepljena, saj se je vrnil center Kont, ki je prejšnjo sezono igral pri italijanskem klubu Arte. Drugi center in sicer Igor Prinčič bo tudi gotovo okrepil Domovo moštvo. Kar se tiče ostalih igralcev lahko povemo, da so v kar dobri formi. Tudi trener Hvalič je precej optimistično razpoložen, saj meni, da je njegovo moétvo zelo homogeno in bo za vse trd oreh.
Kar se tiče koledarja vseh ostalih tekem, ki jih bo Dom odigral v teku tega prvenstva, ga do sedaj še nismo prejeli. Prvo srečanje Dom — Alba Mobilcasa iz Krmina pa bo na sporedu v nedeljo, 11. t.m. na igrišču slovenskega Dijaškega doma s pričetkom ob 11. uri.
Trener Hvalič je za to tekmo poklical sledeče igralce, ki se bodo morali zbrati na zgoraj omenjenem igrišču uro pred pričetkom srečanja: Dornik, Kont, Terčič, Fajt, Bresciani, Tomažič, Figelj, Semolič, Prinčič in Čubej. Tekma bo vsekakor zanimiva, saj sta ekipi enakovredni.
Marko Čubej
Ascoli - Perugia	X
Cagliari - Como	X
Cesena - Fiorentina	X
Milan - Verona	1
Napoli - Bologna	1	X
Roma - Juventus	X	2
Sampdoria - Inter	X	2
Torino - Lazio	1	X
Palermo - Genoa	1
Taranto - Modena	X
Ternana - Brescia	1
Rimini - Teramo	X	1
Acireale - Sorrento	1	X
	
11 « I <	^ r ^
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
X
1	X '
2 X
1 1 X 2 1 X 2
1	1 X X
2
- •• - V ' V
DOMACI SPORT
DAJNLS
SOBOTA, 10. januarja 1976
KOŠARKA
MLADINCI
18.30	v Dolini
Bor — Servolana * * *
18.00	v Trstu, Ul- della Valla
Inter 1904 — Polet • * *
KADETI
17.00	v Dolini
Bor — Servolana B * * *
DEČKI
19.00	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — Kontovel
NOGOMET
ZAČETNIKI
15.30	v Dolini
Breg — Rosandra
CDSOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.30	v Nabrežini
Sokol — Kontovel # * #
20.30	v Trstu, stadion «1. maj» Sloga — Julia
* * *
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, Elizejske poljan« Inter — Olympia Gorica
JUTRI
NEDELJA, 11. januarja 1976
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku
Primorje — Zarja * * *
14.30 v Križu
Vesna — S. Anna * * *
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Padričah
Gaja — GMT
• • •
14.30	v Žavljah
S. Andrea — Breg * * *
10.30	na Padričah
Don Bosco — Kras « » *
10.45 v Dolini
Domio — Union * • •
14.30	v Doberdobu Mladost — Vermegliano
* * *
14.30 v Fossalonu
Fossaioli — Sovodnje * * *
14.30	v Štandrežu
Juventina — Staranzano * * »
MLADINCI
9.00 v Dolini
Breg — S. Sergio * * #
9.30 v Trstu, Sv. Sergij
Edera — Primorec * * *
9.00 v Bazovici
Zarja — Domio » * »
11.00	v Trstu, Sv. Sergij
De Maceri — Primorje # # *
10.30	v Križu
Vesna — Esperia SL « * *
ZAČETNIKI
10.45 na Opčinah
Portuale — Primorje
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Dolini
Bor — Inter 1904 # * #
KADETI
11.00 v Gorici, Dijaški dom
Dom — Alba Mobilcasa * * #
11.00 na Kontovel u
Kontovel — Inter 1904 * * *
DEČKI
12.30	v Trstu, Ul. della Vali« Inter 1904 — Breg
ODBOJKA
MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR BORA
9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Nastopajo Bor, OMA in Rijeka
ŠPORT NA TV
RIM, 9. — Italijanska televizija bo v sredo, 14. t.m. neposredno prenašala mednarodno nogometno tekmo «under 23» Italija - Nizozemska. Srečanje bo prenašala po 1. sporedu z začetkom ob 14.25.
1
I
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ
. KAVKAZA “ j
.............
Leta 1927 je Leonov pisal Maksimu Gorkemu: «Čedalje bolj (pa čeprav z določeno zamudo) pnha-am na idejo, da je zdaj čas dela z vehko začetnico. Treba e delati, graditi piramide, mostove m v e	’.	1
ngažirali nekopičeno moč človeštva. <-:as.Je’r, „t;
'eha stradati in objokovati, mora živeti, dihati in delati
-eonova Gorkemu, napisanem 1930. leta:	tudj
«V našem času m samo neprijetno, lou ,
>civeč razsipati se z občutki. Vse naše sile jo
“ irjoS SeSh let Je eelo	tEr° °e'°S
10 zoperstavljanje «dela» — «občutkom»-n°gel osvoboditi «prekletih vprašanj», ki so ga P dvajsetih letih. Nenehno so bila poleg njega i J > n. ko bi se jih osvobodil, so se mu spet vrača	J
ako teklo vse tja do tridesetih let, ko se mu je P	'
la se jih je dokončno osvobodil.	....	.
Ustvarjalnost Leonova je zrastla na temelji	'
^ja Dostojevskega in ostalih stvaritev proze na
našega stoletja in m imela niti malo, prav nič skupnega s tako imenovano eksperimentalno literaturo In kolikor že terjamo eksperiment v znanosti in tehniki ali lahko umetnik eksperimentira s svojim lastnim srcem? Leonov je bil čvrsto prepričan, da že pomisel na to vpliva več kot neprijetno.
Leonid Leonov je bil priča in letopisec, ko se je Rusija krčevito vlekla iz arhangelskega blata, kako je obračunavala s fašističnimi barbari in se potem usmerila v vesolje. Leonov je videl svojo dolžnost v tem, da je svetu razkril značaje in ideale ljudi, ki so bili vse to sposobni opraviti.
Leonovu ni bilo nič bolj tako tujega, kot paraliza mišljenja, navada, da živiš udobno in dobro ter se naslanjaš na zanesljive podpornike novih formul...
Septembra 1930. leta, ko je dal intervju «Literarnemu časniku», je Leonov ob svojem pravkar objavljenem romanu «Soč» dejal:
«Soč obeležuje novo etapo. Problemi, ki so me mučili in so stali pred našo družbo med pisanjem «Tatu», so se znatno spremenili. To pot sem v Soču govoril o kolektivni duši in to me je prisililo, da sem podal roman v nekaj planih, da bi tako bliže odgovoril številni tematiki in razvitejšemu gibanju množičnih akcij.»
«Kolektivna duša» in «množične akcije» so obeležja stila, ki je nastal v času prvih petletk preko včerajšnjega učenca Dostojevskega in današnjega avtorja «Soča», ki je bil v bistvu patetična pesem nastopajočemu socializmu v zaostali Rusiji. Roman je kot spomenik svoje epohe nenavadno izrazit. Groba, toda zelo živopisna leonovska freska je zarisala v surovi heroizem epohe začetka gradnje in nam še danes nudi pogoje za neposredno estetsko u-živanje.
Če se samo bolje zamislimo v like romana, lahko do-
umemo težave, s katerimi se je pisatelj srečaval v tridesetih letih, ko se je, da bi čim uspešneje izoblikoval podobo freske, moral vračati k psihološkim portretom in čim bolj podrobnemu opisu svojih sodobnikov.
V svojih romanih «Soč», «Skutarevski», «Tat» in drugih je odkril na vseh ravneh titansko fronto boja za preobrazbo sovjetske Rusije v mogočno državo, v družbo čisto novega tipa. Naslikal je začetek industrializacije, prebujanje iz duhovne zaostalosti, rojevanje nove inteligence in neza-drzano, vzpenjajočo se fantazijo partijskega sekretarja Ku-rilova o komunistični družbi v «Poti k oceanu». Leonov je ustvarjal značaje kot so Skutarevski, Potemkin, za katere je n patriotizem neločljiv od družbenega napredka, od procesa ustvarjanja novega sveta.
Spopad s fašizmom je s svojo očitnostjo postavil pred Leonova (mar aamo pred Leonova?) vprašanje enovitosti osebnega in splošnega v smislu moralnih kategorij prvega in drugega. Pripravljenost vseh na junaške podvige in žrtve je združevala vse in je zato lahko postala splošno slavje zmage.
Kompleks moralnih problemov, ki jih je razkrila vojna in povojna leta, je prisilil Lenova, da je storil poskus ter z romanom «Ruski gozd» napravil obračun. Sam naslov romana nam veliko pove, namreč, kakšen odnos je imel pisatelj in njegovo ustvarjanje do nacionalnih idealov. Barometer moralnih občutij sodobnikov je postala, kot tudi doslej v njegovih delih neštetokrat, dekle — mladinka, poklicana, da preveri in dokaže svoje junaštvo z udeležbo v vojni. Med hudo vojno s fašisti se je njegova junakinja prepričala v čistost tega ideala in ga obogatila s številnimi konkretnimi odkritji, kjer je bila obvezno tudi resnica, da ne more v imenu svoje čistosti in smeri v prihodnost zavreči vseh moralnih vrednot, ki jih je bilo človeštvo nakopičilo v teku svoje večtisočletne civilizacije,..
Leonov se je s svojimi publicističnimi deli za ohranitev realističnega romana, a proti modernističnim rušiteljem te velike pridobitve umetniške misli odlikoval še v času minule vojne. Njegov članek proti reformatorjem pravopisa je ustvaril pisatelju ogromno avtoriteto duhovnega vodje, borca in učitelja.
Priljubljeni junak Leonova Ivan Vihrov, zaščitnik ruskih gozdov, pripoveduje, da je z resnicami revolucije hodil po svojem gozdu prav tako kot je Leonov z resnicami svojega časa pristopal k «svojemu gozdu». Da bi bolje doumeli preobrat Leonova k novemu humanizmu, bi morali izločiti bistveno potezo leonovskega odnosa do etičnih problemov svojega časa. Na prvi pogled je videti isto, če rečemo, da ljudje tvorijo državo ali pa da je država sestavljena^ iz ljudi. In prav na tem se tako jasno kaže njegova različnost od številnih njegovih sodobnikov, pa čeprav so pisali o istem problemu: o državljanski vojni, o industrializaciji zaostalih krajev, o nepu, o pridobivanju inteligence za ideje socializma.
«Ruski gozd» Leonida Maksimoviča Leonova ni nastal slučajno. To najbolje vedo številni ugledni in za vprašanja gozdarstva angažirani strokovnjaki in znanstveniki. Leonov je vrsto let vzdrževal tesne zveze z ljudmi iz tega poklica, od drvarja pa do akademika Vashinlova. Od teh ljudi je zvedel za vse tisto, kar je bil zabeležil in pojasnil v svojem romanu «Ruski gozd». Zanimanje Leonova za ta vprašanja le P^se8a^° okvire njegove literaturne dejavnosti.
Bilo je 1948. leta. Vprašanje gozdov in odnos do tega nacionalnega bogastva je v Sovjetski zvezi postal čedalje bolj problem številnih razprav na različnih zborovanjih in sestankih. Izoblikovalo se je bilo tudi dokaj številčno krilo, ki je terjalo, naj uskladijo sečnjo gozdov z njihovim obnavljanjem.
( Nadaljevanje sledi)
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» s DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglas!	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno *
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 8
10. januarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in iiska
ZTT - Trst
DANES ZASEDANJE NA VRHU POGLAVARJEV AFRIŠKIH DRŽAV
ORGANIZACIJA AFRIŠKE ENOTNOSTI PRED GORDIJSKIM VOZLOM ANGOLE
Pripravljalno srečanje zunanjih ministrov z dokajšnjo težavo izdelalo dnevni red: edina točka je angolska kriza
ADIS ABEBA, 9. — Jutri se bo v glavnem mestu Etiopije začelo prvo izredno zasedanje Organizacije afriške enotnosti, katere člani bodo morali razpravljati o izredno zapletenem in težavnem položaju v Angoli. Na pripravljalnem srečanju, kj so se ga udeležili zunanji ministri držav članic je prišlo do dokajšnjih težav, tako da so prisotni sklenili raziti se, potem ko so se domenili o edini točki na dnevnem redu: proučitev položaja v Angoli.
Za srečanje na vrhu. ki se ga bodo udeležili državni in vladni poglavarji držav članic Organizacije afriške enotnosti, je dala pobudo pred nekaj meseci Somalija. Vrh bo trajal do ponedeljka. S tem v zvezi je ugandski predsednik general Amin izjavil, da bo zelo težko najti rešitev za krvavo državljansko vojno v Angoli samo, v okviru a-friških držav. Amin je obenem obsodil prisotnost tujih sil v bivši portugalski koloniji.
Ob svojem prihodu v Adis Abebo je zambijski predsednik Kenneth Kaunda zagovarjal potrebo po se-
stavi koalicijske vlade v Angoli, v kateri bi bili navzoči predstavniki MPLA, FNLA in UNITA.
V Etiopiji je trenutno tudi kubanska delegacija, ki jo vodi član centralnega komiteja KP Kube O-smany Cienfuegos, ki pa je izjavil, da je njegova trenutna navzočnost v Adis Abebi zgolj naključje.
Kriza v Angoli je najhujše vprašanje, s katerim se Organizacija a-friške enotnosti mora spoprijeti od svoje ustanovitve. Afriške države si bodo prizadevale, da bi izdelale «a-friško rešitev» vprašanja, saj se dobro zavedajo, da bi vsaka zunanja rešitev bila v škodo afriških ljudstev. Pravkar zaključeno pripravljalno zasedanje zunanjih ministrov nikakor ne priča o zmožnosti organi-zacije, da reši angolsko krizo z lastnimi sredstvi, političnimi opazovalci pa ugotavljajo, da se prav v takih težavnih položajih pokaže e-notnost Afričanov.
Nekateri ameriški časopisi medtem poročajo, da bi bila Sovjetska zveza pripravljena takoj umakniti svojih 500 vojaških svetovalcev iz
«iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiTiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiitiiiitiituiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiii
V OKVIRU DODATNE PREISKAVE 0 TRGU FONTANA
V Catanzaru zaslišali visoka častnika SI D Maletti ja in La Bruno
Soočenj« med fašističnim časnikarjem Giannettinijem in karabinjerskim kapetanom La Bruno
CATANZARO, 9.	— Preiskovalni zgolj zaradi potrebe po denarju.
sodnik Gianfranco Migliaccio, ki vodi dodatno preiskavo o pokolu na Trgu Fontana, je ob 11. uri začel z zasliševanjem bivšega šefa oddelka «D» SID generala Gian Adelia Ma-lettija, ki ga obtožujejo, da je omogočil beg v Francijo fašističnega novinarja Guida Giannettinija. Kasneje je prišel v sodno palačo tudi karabinjerski kapetan Antonio La Bruna, ki ga dolžijo istega zločina kot Malettija.
Zasliševanje generala Malettija je trajalo štiri ure in 20 minut, navzoč pa je bil tudi namestnik državnega pravdnika Lombardi, ki je bil javni tožilec na obeh procesih zaradi pokola na Trgu Fontana. Ne izključujejo možnosti, da bo preiskovalni sodnik nadaljeval z zasliševanjem Malettija tudi zvečer, potem ko bo zaključil s kapetanom La Bruno. -
Kot znano obtožujejo Malettija in njegova bivšega sodelavca La Bruno, da sta omogočila beg v Franci,jo Guida Giannettinija. ko je preiskava sodnika D'Ambrosia privedla do odkritja, da je bivši časnikar Giannettini zapleten v pokol na milanskem Trgu Fontana. Giannettini je trenutno zaprt v catanzarskem zaporu.
V pogovoru s časnikarji je general Maletti dejal, da ni imel nobenega interesa, da bi na kakršenkoli način skušal skriti Giannettinijevo odgovornost, šlo je samo za ovaduha, ki ga je Maletti baje «podedoval» od prejšnjega šefa oddelka D. «Hotel sem ga izkoristiti v preiskavi o desničarskih skupinah, zato sem mu tudi aprila 1973, ko še nisem vedel, da je obtožen zaradi milanskega pokola, dal nekaj denarja/ Vse drugo, kar pravi Giannettini je laž,» je dejal Maletti.
Zasliševanje kapetana La Brune se je zaključilo po dveh urah, zvečer pa so ga soočili z Giannettinijem.
Malettijeva in La Brunova odvetnika Gubo in Lia sta v zvezi z današnjim zasliševanjem izjavila, da sta njuna varovanca odločno zavrnila obtožbe sodnikov ter zanikala, da bi na kakršenkoli način šla na roko bivšemu ovaduhu SID Giannet-tiniju. Oba odvetnika sta izjavila, da sta gotova, da bodo sodniki prisiljeni oprostiti njuna varovanca. Po nekaterih vesteh, naj bi med zasliševanjem La Bruna priznal, da se je nekajkrat sestal z Giannettinijem, v Franciji, vendar samo zato, ker mu je bivši agent SID obljubil, da mu bo posredoval informacije o desničarskih gibanjih v Italiji. Pozno zvečer je bilo soočenje med La Bruno in Giannettinijem še v teku.
Ugotovili so namreč, da zasluži prizadeti kar poldrugi milijon lir na mesec, pa tudi sicer naj bi bil izredno podjeten in zmožen, saj so se prav po njegovi zaslugi posli njegovega podjetja za čiščenje stavb takoj razcveli, da je bilo treba število zaposlenih pomnožiti v borih treh letih od 35 na 150.
Sum, da je bila odkupnina za u-grabljenega Hazana namenjena kakšni skrajno desničarski organizaciji, je toliko globlji, ako pomislimo, da je pri ugrabitvi industrij-ca sodeloval tudi znan desničarski skrajnež Jacques Prevost (ali Mac De Bremonviile), ki mu je 44 let. Svoje dni. je bil pristaš zloglasne organizacije OAS, leta 1963 pa so ga obsodili na smrt zaradi sodelovanja pri atentatu na predsednika De Gaulla — pozneje je bil pomiloščen ter izpuščen. Prevost se sedaj skriva, kar velja še za drugih pet članov uarabiteljske tolpe.
Pariška policija se je tudi obrnila na italijanske kolege s . prošnjo, naj preverijo, ali sta Brunini in Meschini povezana z italijansko skrajno desnico. Na drugi strani skuša policija ugotoviti, ali je v zadevo vpleten morda tudi Bruninijev brat Lo; ris, trgovec iz Johannesburga, ki je dopotoval v Francijo, kot je sam povedal, da bi bratu Ugu izročil 3.000 dolarjev. Slednji je očitno nujno potreboval velikansko vsoto denarja: način porazdelitve odkupnine med ugrabitelje, do katere bi prišlo, ko bi se zločinski načrt do kraja obnesel, je namreč dokaj čuden, saj bi moral Brunini prejeti kar poldrugo milijardo lir, drugi člam' tolpe pa le 75 milijonov vsak.
Menda politično ozadje pri Hazanovi ugrabitvi
PARIZ, 9. — Francoska policija neutrudno nadaljuje preiskavo y zvezi z ugrabitvijo industrijca Louisa Hazana. Po njegovi izpustitvi, najdbi 2 milijard in 250 milijonov lir odkupnine ter aretaciji petih članov ugrabiteljske xolpe, med katerimi je tudi njen vodja Ugo Brunini (35 let, po rodu Italijan), si vse bolj utrjuje pot domneva, da je šlo pri vsej zadevi za politično in ne za navadno roparsko dejanje. To so policisti prvotno sicer zanikali, toda z druge strani so zdaj uverjeni, da ni Brunini organiziral ugrabitve
Angole, če bi OAE to zahtevala. Moskva naj bi bila tudi pripravljena vplivati na Kubo, da umakne tudi ona svoje prostovoljce.
Ameriško izsiljevanje v zvezi
z glasovanjem v OZN
NEW YORK, 9. — New York Times piše v današnjem dopisu iz Washingtona, da je državni tajnik Henry Kissinger sklenil ukiniti ali zmanjšati gospodarsko podporo nekaterim državam, ki so v okviru OZN glasovale v nasprotju z ameriškimi interesi. V zunanjem ministrstvu so celo ustanovili poseben urad, katerega naloga je proučiti, kako so posamezne države glasovale v svetovni organizaciji glede vprašanj, ki jih ne zadevajo neposredno ter tako škodile ameriški politiki. Med državami, ki so povzročile jezo vsemogočnega šefa ameriške diplomacije, naj omenimo Tanzanijo, Gujano, Kamerun, Ciper, Niger, Senegal, Čad in Malto.
Pri tem opozarja New York Times na dejstvo, da med omenjenimi državami ni Egipta, katerega politična teža je po mnenju ZDA zelo pomembna. Ameriško zunanje ministrstvo naj bi proučevalo tudi možnost ukrepov proti Indiji, Bangladešu in Nigeriji. Z druge strani pa bodo ZDA nagradile nekatere države, kot n.pr. Malavi in Slonokoščeno obalo, ki so podprle ameriško politiko v OZN, z zvišanjem gospodarske pomoči.
Med resolucijami, ki so po Kissinger je vem mnenju škodljive za ameriško politiko so tiste o Koreji, o sionizmu, o Portoriku in o umiku ameriških oporišč z otoka Guam.
Protest ZDA Nigeriji
WASHINGTON, 9. — ZDA so i-zrazile nigerijski vladi svoje negodovanje, ker je slednja objavila zasebno pismo predsednika Forda nigerijskemu državnemu poglavarju v zvezi z Angolo.
V prejšnjih dneh je Ford namreč pisal nigerijskemu predsedniku ter med drugim poudaril, da ZDA ne bi mogle pasivno sprejeti nadaljevanje «sovjetskega in kubanskega posega» v Angoli. Ta odstavek je izzval ogorčenje nigerijskih oblasti, ki so v njem videle grožnjo z ameriškim posegom v bivši portugalski koloniji. V svojem protestu zavračajo ZDA tako tolmačenje pisma in trdijo, da si njihova vlada prizadeva za miroljubno rešitev angolske krize.
Študentje opustili zasedbo libijskega veleposlaništva v Kairu
KAIRO, 9. — Libijski študentje, ki so v sredo zvečer zasedli libijsko veleposlaništvo v Kairu, so zapustili poslopje, šlo je kot znano za znamenje protesta proti krvavim dogodkom na univerzi v Bengaziju v Libiji, kjer je baje policija streljala na študente in ubila 13 oseb. Vest so v Libiji sicer demantirali, predsednik Gedafi pa je, kot poroča e-giptovski dnevnik «Al Abram», sklenil zanreti univerzo.
Študentje so se sestali s posebnim odposlancem libijske vlade, s katerim so imeli daljši pogovor, med katerim je funkcionar zavrnil vse zahteve študentov.
Norveški premier odstopil
Predsednik norveške vlade Trygve Bratteli (levo) je včeraj odstopil. V tiskovni konferenci je izjavil, da je svetoval kralju Olavu, naj poveri mandat za sestavo nove vlade Odvarju Nordliju (desno), v tem času pa bo dosedanja vlada odpravljala tekoče posle. Bratteli je dejal, da bo po njegovem mnenju Nor dii sestavil vlado v teku prihodnjega tedna. Dosedanji premier je vodil že dve laburistični vladi.
SPRIČO PRETIRANE PRCViDNOST! OKOVOV
Nova zanimiva odkritja okoli ugrabitve Ovazze
Ista tolpa na/ bi lani ugrabila 20-letnega študenta Marca Cavo
TURIN, 9. — Tolpa, ki je pred rinskih četrti), da bi spravil svoj
kratkim ugrabila Carlo Ovazzo, je maja 1975 izvršila na las podoben podvig, in sicer na škodo sina nekega piemontskega industrijca. Zadeva je ostala tajna, ker prizadeta družina dogodka sploh ni prijavila iz strahu pred morebitnimi repre salijami. Orožniki so zanjo zvedeli šele v preteklih dneh med preiskavo o ugrabitvi tašče Agnellijeve hčerke, Pravzaprav niso glede tega povsem še gotovi, temveč le sumijo, da je šlo pri obeh ugrabitvah za člane ene in iste zlikovske skupine.
Žrtev lanske ugrabitve je bil 20-letni Marco Cava, študent prvega letnika gospodarske fakultete in sin Giuseppa Cave, ki je z bratoma Pietrom in Ginom solastnik tovarne nadomestnih delov za industrijska vozila «O. Cava» (obrat se nahaja v Orbassanu, nekako 15 km od Turina). Podrobnosti o dogodku je. navedel sam Giuseppe Cava.
Marco Cava je usodnega večera bil • s starši doma. Nekaj po 24. uri je stopil na cesto (Corso Montevecchio v eni najelegantnejših tu-
HUDI ČASI ZA ARGENTINSKO PREDSEDNICO ISABELIT0
Peronova politična oporoka
kamen spotike v Argentini
utegne spraviti v nevarnost obstoj sedanje vlade na tehtnici političnega življenja v Buenos Airesu
Spor okrsg dokumenta Oborožene	sile	jeziček
BUENOS	AIRES,	9. -	Različna
tolmačenja Peronove politične oporoke, ki naj bi postala «biblija» sodobne Argentine, utegnejo povzročiti novo krizo v vrstah vlade, ki jo vodi njegova vdova Isabelita. Doslej je le	malokdo	lahko	prebral vso o-
poroko, v javnost pa so prišli le nekateri odlomki, katerih verodostojnosti ni še nihče potrdil. V krogih. ki so zelo blizu «Rožnati hiši» iz Peronovi vdovi, trdijo, da obstajata v glavnem dve nasprotujoči si tolmačenji tega dokumenta ki odražata stališče dveh nasprotujočih si	struj v	vrstah	vlade	Isabelite
Peron.
Ministri si baje niso edini o uradni verziji, ki naj jo poldrugo leto po Peronovi smrti dajo argentinskemu ljudstvu in Argentinci še vedno ne vedo za podrobnosti načrta, ki ga
je izdelal pokojni Caudillo, da bi	,	-.	-
uresničil svojo zamisel o «družbeno Je izbrala srednjo pot m se tako iz-pravični, gospodarsko prosti in po- ogn.1^..lzklrl\ sklenila je, da bo litično suvereni državi». Po mnenju pobtičnih opazovalcev je polemika, ki je nastala o tolmačenju Peronove oporoke odraz globokih razprtij med voditelji peronizma. Ena od notranjih struj, ki-jo vodi notranji minister Angel Robledo, zagovarja potrebo po političnem odprtju in po sodelovanju z drugimi političnimi silami, medtem ko druga, ki jp zagovarjajo sindikalni voditelji, vztraja pri potrebi po politični konfrontaciji z opozicijo, še zlasti pred skorajšnjimi volitvami, ki bi morale biti 17. oktobra.
teljev, pregrešila zoper pravoverni peronizem. Buenos Aires in Santa sta dve najbolj obljudeni argentinski pokrajini in njun vpliv na izid volitev je tradicionalno odločilen. Oba guvernerja pa uživata podporo oboroženih sil, ki so trenutno jeziček na tehtnici izredno delikatnega političnega položaja v tej latinskoameriški državi.
«Golobice» pa, ki jih vodi kot smo že dejali, notranji minister Robledo, so proti takemu ukrepu. Doslej1 so skušali dati čim več poudarka Peronovi oporoki, sicer s pičlim uspehom ter njenemu v bistvu pomirljivem značaju. Minister Robledo je celo zagrozil s svojim odstopom, če bi vlada odstavila oba guvernerja, ki jima sindikalisti niso naklonjeni.
Položaj Isabelite Peron je vse preveč šibak, da bi se lahko javno izrekla za eno ali drugo strujo, zato
Sindikalisti, ki jih v argentinskem političnem življenju imenujejo «jastrebi», so še okrepili pritisk na vlado, naj zamenja guvernerja v pokrajini Buenos Aires in Santa ter naj namesto Victoria Calabroja in Silvestreja Begnisa imenuje vladna komisarja, saj sta se oba guever-nerja, po mnenju sindikalnih vodi-
....in.,
PRED RUSSELLOVIM RAZSODIŠČEM V RIMU
Latinskoameriške države na zatožni klopi
RIM, 9. — Kršenje osnovnih človeških pravic, politična represija, rušenje narodne enotnosti in podobni protidemokratični pojavi bodo predmet zasedanja «H. Russellovega razsodišča», ki bo od 10. do 17. januarja v italijanski prestolnici. Posebno pozornost bodo člani razsodišča posvetih dogodkom v Čilu in Braziliji oziroma odgovornostim, ki jih zanje nosijo tako imenovane multina-cionalne družbe ter Združene države Amerike. Drugo Russellovo razsodišče se ukvarja za zdaj izključno s problemi Latinske Amerike in bo izdalo ustrezno razsodbo 17. januarja. Prav Russellovo razsodišče je, kot znano, že izreklo obsodbo proti Združenim ameriškim državam zaradi njihovega ravnanja v Vietnamu.
V razsodišču so Italijan Lelio Basso (predsednik), jugoslovanski zgodovinar, in biograf predsednika Tita Vladimir Dedijer, bivši predsednik Dominikanske republike Juan Bosch, sestra, pokojnega čilskega predsednika in bivša senatorka v santiaškem parlamentu Laura Allende, ameriški jurist Richard Falk in venezuelski profesor Hector Malavé Mata. Ti so med tiskovno konferenco naglasili, da razsodba sodišča ne bo naperjena proti posameznikom ali družbam (torej niti proti mednarodnim koncernom, ki sodijo pravzaprav med glavne obtožbe), temveč proti vla-
dam. Uradno bo tudi napovedana u-stanovitev posebnega sklada za obrambo pravic tlačenih ljudstev.
Juan Bosch je v razgovoru z novinarji povedal, da izvaja washing-tonska vlada hud pritisk na latinskoameriške države, naj zrahljajo čimbolj svoje vezi s Kubo zaradi njene «intervencije» v Angoli; pripomnil je, da v resnici ne gre za intervencijo, temveč za pomoč državi, ki jo je havanska vlada tudi formalno priznala. Laura Allende je označila položaj v Čilu za nemogoč zaradi naraščajočih gospodarskih težav in vse hujše politične represije. Čilski general v izgnanstvu S. Pobiete je pristavil, da se med samo čilsko vojsko širi nezadovoljstvo spričo ravnanja santiaške junte.
Problemi
sodobne
družbe
(Nadaljevanje s 4. strani)
param te tako pomembne surovine za izdelavo plastičnih predmetov. Če bomo prepočasi zbirali podatke o škodljivem vplivu 'onesnaženega o-kolja na človeško zdravje, se bodo na čedalje večjem - številu ljudi * te-
ga ali onega področja pojavljale trajne posledice.
Prostor nam ne dovoljuje, da bi se dotaknili -še drugih problemov, ne moremo pa mimo vprašanja lakote. človeštvu grozi lakota, to je mnenje kvalificiranih strokovnjakov. «Smo pred pomanjkanjem prehrane, pred pomanjkanjem; ki bo zajelo vse človeštvo. V prihodnjih 25 letih bo na ' svetu umrlo od lakote nad eno milijardo ljudi. Največ teh žrtev živi v Aziji. V tre1 nutku, ko bogate dežele sprejemajo demografsko eksplozijo in milijardo mrtvih od lakote kot nujnost in niso pripravljene sprejeti ustrezne odgovornosti v globalnem merilu, pač pa zvračajo odgovornost na vsako posamezno deželo, v tem trenutku se začne moralno propadanje vsega sveta, pravi Maurice Strang, direktor ekološkega programa v OZN.
Zagotoviti vsem ljudem človeku dostojno življenje, v čistem in zdravem okolju, naj bo naloga odgovornih na pragu leta 2000 in tudi predmet «dialoga Sever - Jug».
(Viri: dr. Avguštin Lah in dr. I-gor Vriter, Sodobni svet, Maribor 1969; Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana .1973; The New York Times. V1II-X-1975; ’CESPE - Cèntro studi di politica economica, oktober 1975),' -,	V1'"	•'	- - -
najboljše če objavo celotnega teksta oporoke svojega pokojnega moža odloži. Besedilo bi morala prebrati v torek po televiziji, v zadnjem trenutku pa so vso zadevo odložili na bol j ugodne čase.
Njena vlada je bila doslej ena najmanj stabilnih v Argentini, kjer so vlade že tradicionalno nestabilne. Od julija 1974, ko je prevzela oblast po smrti Juana Perona, je morala premostiti kar pet zaporednih hudih kriz, doslej pa je že zamenjala kar 26 ministrov. Zadnje čase je bilo videti, da je vlada dosegla gotovo kontinuiteto, ki pa jo polemika o tolmačenju Peronove oporoke u-tegne prekiniti.
Peron je baje posvetil zadnje mesece svojega življenja sestavi dokumenta, kj ga je sam imenoval «nacionalni načrt». Pred smrtjo je napovedal sestavo posebnega sveta, ki naj bi proučil možnost uresničitve njegovega načrta. Déset mesecev pred volitvami pritiskajo najzvestejši pristaši peronizma, naj njegova vdova že objavi toliko pričakovano politično-oporoko.
V tem vzdušju se politično'nasilje desnice nadaljuje. Danes. so našli trupla treh delavcev, ki jih je po vsej verjetnosti umorila ena od zloglasnih desničarskih morilskih skupin. V Cordobi je policija sporopila, da' so nekatere osebe,’ ki so l se izdajale za policijske agente v zadnjih dvéh dneh' ugrabile sedem ljudi.
Smrti Mikisa Mantakasa krivijo leva skrajneža
RIM, 9. — Preiskovalni sodnik Francesco Amàtp je predal pfistoj-. nim sodnim oblastem zaključke o preiskavi v zvezi z umorom grškega študenta Mikisa Mantakasa. Man-takas — pristaš skrajne desnice — je bil ubit 28. februarja lani med demonstracijami izvenparlamentar-nih levičarskih 'skupin ha Trgu-Risorgimento, ko so levi skrajneži hoteli napasti sedež: misovske, to je neofašistične stranke.; Iz preiskave je razvidno, naj bi uboj zagrešila Fabrizio Panzieri in Alvaro Lojaco-no (prvi je v ječi, drugega pa iščejo). Oba naj' bi zagrešila 'tudi še vrsto drugih prestopkov,. tako naj bi pri njiju našli strelno in drugo orožje. Panzieri naj bi bil tudi streljal na agenta javne varnosti, ki je sicer mladeniča prijel. Panzieri zatrjuje, da sploh ni bil vpleten v demonstracije, temveč se je znašel na omenjenem 'trgu povsem 'Slučajno.
Sodnik Amato pripominja, - da je
šlo pri umoru Mantakasa za načrtno pripravljen zločin na podlagi tipične gverilske taktike. Pristavlja tudi, da takšna neodgovorna dejanja le šibijo široko protifašistično solidarnostno fronto in koristijo zgolj tistim, katerih namen je zavirati svoboden, miren in demokratičen razvoj družbe.
avtomobil — citroen 1200 — v podzemeljsko garažo. V podzemlju pa sta bila tedaj skrita dva maskirana moška, oborožena s samokresoma, ki sta skočila na mladeniča in ga pò krajšem pretepu —- Marco se je namreč skušal braniti — vrgla v njegov lasten avto in odpeljala. Čez oči sta mu prilepila obliž in mu tudi dodobra zamašila ušesa, tako da ni mogel ugrabljenec sploh razumeti. kam so namenjeni.
Marcov oče je bil zaradi predolge sinove odsotnosti v skrbeh, zato je tudi sam stopil do garaže ter ugotovil, da ni tam niti mladeniča niti avtomobila. Koj nato je zabrnel telefon: neznanec mu je sporočil, da je bil Marco ugrabljen in da bo izpuščen le proti plačilu lepe vsote denarja. Zagrozil je tudi z represalijami. Pozneje je neznani moški zopet telefoniral in zahteval za izpustitev Marca več sto milijonov lir, skratka toliko, da jih Giuseppe Cava ne bi zmogel. Ponovno je zagrozil z nasiljem tako proti Marcu kot ostalim članom družine ter zabičal, da ugrabitve ne sme prijaviti.
Pogajanja med družino Cava ter ugrabitelji so trajala tri dni in ravno tisti čas je biio v Orbassanu odkrito truplo izginulega Ceretta. U-grabiteljem se ni zdelo pametno preveč zavlačevati, saj bi to utegnilo postati zanje usodno, zato so prvotno zahtevano odkupnino precej znižali. Denar je bil tudi izplačan, vendar se še ne ve, kako. Ko so ugrabitelji (kot rečeno, naj bi šlo le za dva človeka, ki pa sta z druge strani bila le materialna izvr-šilca po naročilu) dvignila odkupnino, so po telefonu razložili Giusep-pu Cavi, kje bo našel sina
Ugrabljenec je povedal, da so z njim ravnali precej trdo: slabo so ga hranili, pogosto mu grozili, razen tega pa je ves čas prebil z obližem na očeh in z zamašenimi ušesi. Prav ta okolnost ter še nekatere druge podrobnosti, ki spominjajo na način ugrabitve Carle Ovazze, so pri preiskovalnih organih utrdile prepričanje, da je šlo v obeh primerih za člane iste tolpe. Slednje naj bi torej pokopala pretirana previdnost.
Odprtje sodnega leta
(Nadaljevanje z 2. strani)
skratka reagira 'na nerazumevanje z dejanji, ki segajo na področje kriminala. Sodstvo odgovarja na te dogodke z edinim sredstvom, s katerim razpolaga: lahko se omeji na sodno oprostitev ah pa se zaključi z obsodbo. Običajno pa se razprave o teh dejanjih začenjajo šele tri ali štiri leta po dogodku, to je takrat, ko se je mladenič že popolnoma spremenil. Ni zagrešil samo enega dejanja, ampak ima na vesti celo vrsto prestopkov; zelo težko, če ne nemogoče, ga je pripeljati na pravo pot.
V zvezi s prestopništvom mladoletnikov je Pontrelli še omenil, da je mnogo prošenj za izdajo dovoljenja za poroko mladoletnikom, predvsem nosečnicam. V treh mesecih po o-dobritvi novega družinskega zakonika je prejelo tržaško sodišče že 56 takih prošenj.
Zadnji del svojega govora pa je Pontrelli posvetil vprašanju kaznilnic in sodne policije. Poudaril je zadnjo reformo kaznilnic, ki pa le obrobno zadeva našo deželo; omenil je poskus bega in upor v videmskem zaporu in dejal, da je to posledica «prevelike svobode, ki jo uživajo zaporniki predvsem v odnosu do zunanjega sveta.» Dodal je še, da so sredstva za vzdrževanje in popravila zaporov občutno premajhna.
Posebno pozornost je Pontrelli posvetil zaporu za mladoletnike, ki ga nameravajo zgraditi v Padričah. Povzel je podatke, po katerih je bilo taborišče zgrajeno za poboljševalni-co, a so ga spremenili v begunsko taborišče. Te odločitve ne more grajati, «ker je bilo vprašanje beguncev zelo zaskrbljujoče». Kasneje so komprenzorij vrnili ministrstvu za pravosodje, da ga preuredi v zapor za mladoletnike. Medtem pa je tržaški občinski svet izglasoval resolucijo, v kateri nasprotuje kaznilnici v Padričah in ugotavlja, da gre za inštitucijo, ki «ne more proizvajati drugega kot bolest in prestopništvo». Pontrelli pravi, da je hvaležen tržaškemu občinskemu svetu za lekcijo, da pa gre tu za drugo vprašanje; po njegovem mnenju ni pod nobenim pogojem mogoče «prenašati sramotnega stanja, v katerem mora biti mladina zaprta skupaj z odraslimi zaporniki». Kaznilnica za mladoletnike v Padričah bo preprečila to sramoto, pravi Pontrelli in nadaljuje; «Ne verjamem, da bo civilizirano tržaško prebivalstvo odreklo pozitivno oceno temu namenu.» Če pa bi kaznilnice ne zgradili na Padričah, bi jo morali zgraditi v Venetu, «in lahko si predstavljamo, kolikšno izgubo prestiža bi to pomenilo: za našo deželo», je dejal državni pravdnik.
•iiiiiiimiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiutiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiM
— VOZNI RED VLAKOV—
6.05 R
6.25 L
6.55 D
8.03 E 9.25 R 9.44 E
10.54 L 12.48 D
13.40	L
14.40	E
17.30 R
18.04 L 18.55 E
PROGA TRST - BENETKE — RIM - MILAN - TURIN — GENOVA
Odhodi Iz Trsta
Baletke - Bologna - Firence (skozi Benetke) - Milan • Genova (skozi Mestre) (*) Portogruaro (vozi samo ob delavnikih). Nadaljuje do S. Donà del Piave od 1.10 do 22.12.75, od 7.1.76, do 15.4. in od 21.4." do 29.5.
Benetke Rim in Milan -Turin (skozi Mestre)
Benetke
Benetke -, Rim (*),
DIRECT ORIENT: Benetke Milan - Domodossola - Pariz Calais - Mlinchen - Puttgar-den (spalniki Atene . Pariz (1) - Istambui - Pariz (2) ležalniki 2. razr. Beograd Pariz)
Portogruaro Benetke Benetke - Milan • Turin Portogruaro Benetke
17.18 L Portogruaro (ne vozi ob s botah in nedeljah)
Mestre (brez vmesnih postaj)
-	Milan - Genova (*) (+) Portogruaro
SIMPLON EXPRESS: Benetke • Rim - Milan Lambiate
-	Domodossola ■ Pariz (ležalniki 1. in 2. razr. Trst . Pariz, spalniki Benetke - Pariz, ležalniki 2. razr. Beograd • Pariz in Benetk* • Pariz) Portogruaro
Benetke - Bologna • Bari ■ Lecce (skozi Mestre) (ležalniki Trst - Lecce)
Benetke • Milan • Turin -Genova - Marseille (spalniki in ležalniki J. 2. razr. Trst
-	Genova, spalniki in ležalnikih. razr. Trst - Turin) Mestre - Bologna - Rim (spalniki in ležalniki 1. in 2. razr. Trst • Rim)
Prihodi v Trst
I.	40 E Benetke
6.25 L Cervignano (samo ob delavnikih)
7.20 L Portogruaro
7.48 E Marseille - Genova • Turin
-	Milan - Mestre (spalniki in ležalniki 1. in 2. razr. Genova - Trst: spalniki in ležalniki 2. razr. Turin - Trst)
-	Rim . Bologna t Mestre (s spalniki in ležalniki 1. in 2. razr. Rim - Trst)
9.15 D Benetke
10. 09 E SIMPLON EXPRESS: Pariz
•	Domodossola • Milan Lam-brate - Rim ■ Benetke ležalniki Pariz - Trst in Pariz
•	Beograd) • Lecce - Bari -Bologna (ležalniki 2. razr. Lecce • Trst)
II.	05 R Milan - Mestre (Mestre -
Trst' brez Vmesnih postaj) (*). (+)
12.13 E--Benetke - ...z :
19.20 L 20.28 D
22.25 E
13.42 D Benetke • Milan (skozi Mestre)
13.55	L Cervignano vozi samo ob de-
lavnikih)
15.15	E Benetke
17.35 D Turin • Milan - Benetke
18.29 R Firence - Bologna - Benetke (*)
19.02 E DIRECT ORIENT: Calais -Pariz - Milan - Benetke -Puttgarden - Munchen (spalniki Pariz . Atene (3), Pa.
- Istanbul (4); ležalniki 2. razr. Milan - Atene in Pariz Beograd)
19.16	L Portogruaro
21.00 R Milan (skozi Mestre) • Rim (skozi Benetke) (*)
22.56	L Benetke
23.25 E Turin - Milan Rim Benetke (spalniki Rim - Moskva vsak dan razen ob četrtkih m sobotah)
19.25 L 19.38 E 20.48 L
22.20 L 22.47 D
23.43 E
Videm
Trbiž - Videm Pordenone - Videm (ob sobotah, nedeljah in praznikih vozi samo iz Vidma)
Videm
Dunaj - Salzburg - Trbiž • Videm
Calalzo - Videm (2)
(*) Samo t. razred z obvezno rezervacijo
(1)	Vozi samo ob sredah in sobotah
(2)	Vozi samo ob torkih in nedeljan
(3)	Vozi samo ob torkih in sobotah
(4)	Vozi samo ob sredah in petkih
PROGA TRST - VIDEM -TRBIŽ
Odhodi iz Trsta
5.25 L	Videm			
6.10 D	Videm	- Trbiž		
6.18 L 7.15 D	Videm Videm Dunaj	• Trbiž	Salzburg	20.20 L 23.52 D
10.08 L	Videm			
12.25 D	Videm	- Trbiž		
13.05 L	Videm			
13.55 E	Videm	Calaizo		
14.05 D	Videm	- Gamia		5.00 D
14.28 L	Videm			
16.55 L	Videm	- Trbiž		
17.43 D	Videm	vozi samo ob delav-		
17.55 L	nikih) Videm	(ne vozi	ob sobotah,	7.10 L
19.15 D	nedeljah in praznikih)			7.35 D
	Videm			
20.14 L	Videm			
20.52 D	IT ALIEN ÓSTERREICH EX.			
	PRESS:	Videm	Trbiž - Du-	8.55 D
	naj - Stuttgart			
22.40 L	Videm			
(1) Vozi samo ob dnevih pred prazniki od 6.12.75 do 18.3.76 razen 27. 12.75 in 5.1.76
Prihodi v Trst
Videm
Videm ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
Videm
Sacile - Pordenone Videm (vozi samo ob delavnikih) Videm
ÓSTERREICH IT ALI EN EXPRESS: Stuttgart , Dunaj • Trbiž Videm Trbiž Videm Videm Videm Videm Videm
0.50 L 6.45 L
7.30 L 7.56 D
8.47 L 9.00 D
12.03	L 14.05 D
15.03	L 16.10 D
17.59 L
(2) Vozi samo ob nedeljah in praznikih od 8.12.75 do 21.3.76, razen 25. in 26.12.75. 4.1.1976 in 19.3.76
PROGA TRST - OPČINE -LJUBLJANA - BEOGRAD — BUDIMPEŠTA - ATENE — ISTANBUL - MOSKVA
Odhodi iz Trsta
7.26 L Opčine (ne vozi ob sobotah.
nedeljah in praznikih)
10.29 E SIMPLON EXPRESS: Opčine • Ljubljana - Zagreb -Beograd
13.50 L Opčine - Ljubljana (1)
18.35 L Opčine - Ljubljana (1)
19.00 D Opčine . Ljubljana Zagreb
•	Beograd (ležalniki 2. razr. za Beograd). Vozi samo ob sobotah
20.09 D DIRECT ORIENT: Opčine • Ljubljana - Skopje Beograd
-	Atene Istanbul (spalniki Pariz Atene (2), Pariz • Istanbul (3): spalniki in ležalniki 2. razr. Pariz Beograd in Milan Atene) Opčine
Opčine Ljubljana • Zagreb
-	Budimpešta (Spalniki Rim
-	Moskva vsak dan razen četrtka in sobote).
Pr ih odi v Trst
Budimpešta . Zagreb - Ljubljana upčine (spalniki Moskva Rim vsak dan razen ob sredah in petkih)
Opčine 'ne vozi ob sobotah nedeljah in praznikih) Beograd	Zagreb	Ljublja-
na Opčine (ležalniki 2. razr. iz Beograda) — Vozi samo ob sobotah
DIRECT	ORIEM:	Istanbul
-	Atene	Beograd	Skopje
•	Ljubljana Opčine spalniki Atene Pariz (4). Istanbul
-	Pariz (5); ležalniki 2. razr.
Atene Milan in Beograd -Pariz, spalniki m ležalniki 2. razr. Beograd - Trst) Ljubljana	Opčine (1)
Ljubljana - Opčine (X) SIMPLON EXPRESS:	Beo-
grad Zagreb Ljubljana ■ Opčine (ležalniki 2. razr. Beograd - Pariz)
Opčine
(1)	Ne vozi ob nedeljah
(2)	Vozi samo ob torkih ta sobotah
(3)	Vozi samo ob sredah in petkih
(4)	Vozi samo ob sredah ta sobotah
(5)	Vozi samo ob torkih ta nedeljah L — krajevni vlak
D — Brzovlak E — Ekspresni vlak R — Rapido
9.10 D 13.35 D 18.34 E
21.30 L