Leto LXVI Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za •inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/)ll ml ti PoSlnfna plačana ▼ golovlnL 4 Ljubljani, v petek", "dne 15. julija 193b M 160' Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cena 1.50 n»n Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za iuserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopita r-jeva ulica štev. 6, Obletnica vojne na Vzhoda Dne 7. julija lanskega leta so nenadoma začele pokati puške na slovečem mostu južno od Pekinga, ki ima svoje ime od beneškega trgovca Marka Pola, ki je pred nekaj manj ko 700 leti prepotoval ves Kitaj. Bila sta japonski in kitajski bataljon, ki sta se spopadla, ne da bi bil znan povod. Na vsak način je prišlo do izraza sovraštvo, ki vlada med obema državama, zlasti od leta 1932, ko so Japonci izkoristili državljansko vojno na Kitajskem, da se polastijo velike in bogate mandžurske province. Iz streljanja na mostu Marka Pola se je razvila vojna, ki je do danes, to je točno po preteku enega leta, zahtevala že strahovite žrtve. Po statistiki ameriške »United Press« je kitajska armada izgubila že pol milijona vojakov, ki leže mrtvi, nad 800 000 pa je ranjenih, dočim znaša izguba cesarskih japonskih čet 90.000 mrtvih in 100.000 ranjenih. Toda to še ni nič v primeri s trpljenjem neoboroženega prebivalstva. Iz srednjekitajskih pokrajin, ki jih pustoši vojna, se okoli 10 milijonov kitajskih kmetičev nahaja na poti oziroma je že odpotovalo na daljni zapad proti Tibetu in Sinkiangu, da si tam najde novega prostora za življenje. Poplava Rumene in Modre reke, ki jo je povzročilo vrhovno poveljstvo kitajske armade, da zadrži prodiranje japonske vojske, pa je zahtevala življenje najmanj 150.000 nedolžnih ljudi, ki so potonili v umazanih valovih. Vse to zato; ker je politika dvignila na površino vprašanje, kdo naj vodi 600 milijonov ljudi na Vzhodu, ki se probujajo: ali kitajska republika, ali japonsko cesarstvo. Ker bo vojna gotovo trajala še najmanj toliko časa, kolikor ga je preteklo do danes od prvih strelov blizu Pekinga, bodo te žrtve narasle v ogromne izmere, da ne upoštevamo izgub v finančnem in gospodarskem pogledu, ki bodo šle na obeli straneh y naravnost astronomske številke. Borba je izredno težka, zakaj na eni strani stoji štiristomilijomski narod, ki živi na ogromnem prostoru pod vodstvom enega največjih državnikov 20. stoletja, na drugi strani pa imamo 80-milijonsko pleme, ki se z brezprimerno požrtvovalnostjo in disciplino ter delavnostjo bori za to, da si pribori prvenstvo v Aziji, in zato potrebuje Kitaja kot torišče svoje gospodarske delavnosti, kot vir svojega blagostanja in kot izhodišče za nadaljnja gospodarska osvajanja in razširjenje svojega političnega vpliva po vsej Aziji, pa po vsem območju Tihega morja tja do Tmdije in Avstralije. Maršal Čankajšek je trd oreh za Japonsko in mnogo jih je, ki so prepričani, da si bo ob njem polomila svoje «obe. Čankajšek je rešil kitajsko republiko popolne anarhije, ki ji je bila zapadla po proglasitvi republike, ko so bile pretrgane vse vezi, ki so v večtisočletni prošlosti vezale kitajski narod na državo, vero in očetno kulturo Ko je hotel ruski boljševizem izrabiti to stanje, da Kitajsko spremeni v sovjetsko veledržavo, je bil Čankajšek tisti, ki je združil vse narodne sile Kitajcev, da premaga komunizem in Kitaj okrepi ter prerodi na podlagi'sodobne nacionalne misli iin zadružnega gospodarstva, v katerem se kitajsko izročilo lepo druži s socialno-reformniini načrti sodobnega gospodarstva. V to svrho se je moral Čankajšek celo vrsto let boriti ne samo zoper komunistične armade, temveč tudi zoper celo vrsto generalov, guvernerjev in pustolovcev, ki bi bili raztrgali kitajsko državo na drobne kosce, če ne bi bilo Čankajšeku uspelo, da pridobi zase mladino in kmeta, da po neprestanih državljanskih vojnah ustvari enotno državo, nakar se je lotil tudi duhovne in moralne reforme svojega naroda. Toda prav to borbo s komunizmom je izrabila Japonska, da napade Kitajsko, ko se je moral Čankajšek še boriti z rdečimi armadami in opornimi generali na severu, na zapadu in jugu. Cesarske armade so osvojile Mandžurijo, ki je Čankajšek ni mogel braniti, in so začele stegati svojo roko tudi po mongolskih pokrajinah, ki bi bile že danes v celoti japonske, da ne bi ob njihovih mejah stala močna armada vrhovnega sovjetskega poveljnika na Daljnem vzhodu, maršala Blue.herja. Toda žalostne notranje razmere v Rusiji, kjer vzdržuje notranji red samo krvava diktatura Jožefa Stalina, ki si ne upa napasti Japonske v hrbtu, ker Sovjetska Rusija ni zavarovana niti napram svoji bivši veliki prijateljici Nemčiji in napram Poljski, niti napram svojim lastnim državljanom in opoziciji proti režimu, so dale poguma Japonski, da se ni zadovoljila z osvojitvijo Mandžurije pred šestimi leti, ampak je lani, potem ko se je prvi poizkus osvojitve Šanghaja ponesrečil, posegla po Pekingu oziroma po vsem severnem Kitaju in skuša zdaj prodreti do srca Kitajske, to je do Ilankova, kjer je sedaj državno in armadno vodstvo Kitaja. Prodiranje Japonske je zelo počasno, vsako ped zemlje si mora cesarska armada izvojevati z velikimi žrtvami, cel<5 v ozadju jo neprestano ogrožajo kitajski četaši tako na njenem desnem krilu, kakor za hrbtom, toda velika milijonska kitajska armada se le mora umikati pred silno premočjo japonskega letalstva in topništva pa pehote, dasi od|H>r Kitajcev čedalje bolj raste in Čankajšek v ozadju izvršuje naravnost ogromno delo preureditve, izpopolnitve in opreme kitajskih vojnih sil, ki jih tudi inozemske države, predvsem Sovjetska Rusija, pa tudi Anglija, Amerika in Francija, oskrbujejo z obilnim vojnim materialom. Zaradi vseh teh okolnosti ni mogoče nc z yeliko, ne z majhno verjetnostjo sklepati, kak- Mirovni pas med Nemčijo in SSSR Poljska pridno zbira baltiške države v zvezo nevtralnih držav Poljski zunanji minister že tretjič v baltiških državah Varšava, 14. julija. TO. B e c k o v o potovanje v Rigo spremljajo v diplomatskih krogih z največjo pozornostjo. To je namreč že tretje potovanje zunanjega ministra Poljske med baltske države. Najprej je bil v S t o c k h o I m u na Švedskem, zatem je obiskal T a 11 i n v Estiji, sedaj je v R i g i v Letonski. Pred Beckom je obiskal iste države — in tudi še Finsko — poveljnik generalnega štaba poljske armade general S t a -c h i e w i c z , trgovinski minister R o m a m pa se je pravkar vrnil z obsežnega potovanja po Baltskih državah. Beck je na potu v Rigo obiskal tudi prestolnico Litve Kaunas in je bil to po 20 letih prvi obisk poljskega državnika v Litvi. V diplomatskih krogih nočejo popolnoma verjeti uradnim izjavam poljske vlade, češ da so ti obiski nekaj naravnega in da Poljska noče zbirati okrog sebe neke skupine nevtralnih držav, ki bi segala od Baltskega morja do Črnega morja in bi objemala vse skandinavske in baltske države, Poljsko ter Romunijo — in morebiti celo še Madžarsko. Poljski uradni ljudje pravijo, da to ni res, da Poljska noče nobenih blokov, da je proti vsaki borbi med ideologijami, toda izredno podčrtano delovanje poljske diplomacije na baltskem prostoru inozemskih krogov ne more prepričati o tem, da se Poljska zares ne trudi, da bi med veliki dve nasprotujoči si sili, to je Nemčijo in Rusijo, postavila neprehodno zvezo nevtralnih držav, tako, da bi med Nemčijo in Rusijo nikoli ne moglo priti do oboroženega spopada, ki bi bil le mogoč na hrbtu poljskega naroda in baltskih držav. Zravlce v Rigi Riga, 14. julija. AA. (Pat.) Snoči je bila v čast poljskega zunanjega ministra Beck a prirejena svečana večerja in pri tej priliki je imel zunanji minister M u n t e r s govor, v katerem je med drugim dejal: Letonska zunanja politika se opira zmerom na dve načeli. Mir in mednarodno sodelovanje ter organska prilagoditev zahtevam regionalne politike. Danes se držimo teh načel bolj kot kdaj prej, posebno v takem mednarodnem položaju, ki ne dopušča prevelikega optimizma. Naše delo ima v prvi vrsti cilj, da zbere naše lastne moči, ki bi z njimi zavarovali svobodo naših odločitev. Poleg tega iščemo skupne poti z onimi državami, ki imajo v zunanj politiki iste cilje kakor mi. Trudimo sc tudi, da bi se izognili vsega, kar bi nas moglo potegniti v kak spor, ki nima z našimi živ- ljenjskimi interesi nič skupnega. Razumljivo je, da gre taka naša politika vzporedno s poljsko zunanjo politiko. Moram poudariti, da naši skupni pogledi na mednarodno politiko kakor tudi sklepi, ki smo jih na tej osnovi v teku zadnjih let storili, popolnoma omogočajo in olajšujejo razumevanje iu sodelovanje med našima dvema državama. Poljska je velika sila na Baltiku, začetnik neodvisne zunanje politike, ki nasprotuje blokom Vsake vrste ter jc zato v naši državi zmerom uživala veliko spoštovanje in željo do prisrčnega prijateljstva. V nadaljnjem delu svojega govora se je minister Munlers spominjal borb, katere sta t>i 1 i vojski obeh držav skupaj in s katerimi je za vedno zvezano ime maršala Pilsudskega. V odgovor na to zdravico je poljski zunanji minister Beck med drugim dejal: Prijateljstvo, ki veže naš dve državi je trajno in toliko bolj pomembno in dragoceno, ker bo tako za naprej tudi ostalo. Dobri odnosi med sosedi so važen činitelj v mednarodnem življenju. Ko ustvarjamo ozračje prijateljstva in zaupanja v neki odmerjeni zemljepisni celini in ko prispevamo k političnemu pomirjenju ter poglabljanju razumevanja za našo življenjske interese, koristimo obenem tudi razvoju mednarodnega sodelovanja. Letonska politika, ki se zaveda svojega narodnega življenja, je zvesta idealu nezavisnosti. Zaradi tega bo imela zmeraj ob strani Poljsko pri vseh naporih, da ustvari svojo cilje. Nato se je zunanji minister Beck najpovoljneje izrazil o izidih razgovorov, ki jih je imel z letonskimi državniki: Sklepajoč iz srečnih izkušenj v preteklosti in upoštevajoč sedanje stanje stvari upam, da bo tudi v bodočnosti pomenil razvoj stikov med Poljsko in Letonijo trajno korist za utrditev položaja obeh držav, prijateljstva med njima ter bo še bolj tesno in prijateljsko povezal med seboj vse države na obali Baltiškega morja. Poljski zunanji minister Beck je včeraj obiskal več predstavnikov oblasti, nakar je položil venec na grob letonskih junakov. 14. julij V Parizu letos v znamenju francosko - angleškega prijateljstva Pariz, 14. julija. AA. (Havas,) Francoski narodni praznik je bil letos proslavljen z nenavadnim sijajem. Proslava je bila v znaku francosko-angležkega prijateljstva. Vse javne zgradbe in veliko število zasebnih hiš so izobesile zostave obeh držav. Avtobusi so okrašeni s francoskimi in angleškimi zastavicami. Prav lako so okrasili svoja' vozila šoferji taksijev in drugi avtomobilisti ter biciklisti. Tradicionalna revija čet je bila na prostoru pred »Slavolokom zmage«, kjer je pripravljen prostor za sprejem angleških vladarjev. Krasno vreme je svečanost še povečalo. Velikanske množice ljudi so napolnile ta prostor do zadnjega kotička in vse ulice so bile nabito polne ljudi. Revija vojske se je začela ob 9 zjutraj. Moderna francoska vojska je korakala mimo predsednika republike Lebruna, ministrskega predsednika Da-thdtera, članov vlade in drugih odličnikov, večjega dela članov diplomatskega zbora z apostolskim nuncijem Valerijem na čelu. Pred vojsko so korakali francoski telovadci, 400 po številu, njim je sledila godba republikanske garde in šele za njo je na konju prijahal general Bigaut, vojaški Po španskih bojiščih Ofenziva pri Teruelu. Divizija „Sinov Mlaje" poražena Valencija, 14. julija, b. »United Press« poroča, da se je velika ofenziva generala Franca proti Valenciji pričela že snoči z vso silovitostjo. Po vseh znakih sodeč, gre za eno izmed najbolj odločilnih bitk španske državljanske vojne. Na fronti, ki je dolga 20 km, so nacionalistične čete pričele streljati iz 170 topovskih cevi. Peklenski ogenj traja že celili 24 ur. V bitki si stojijo nasproi z obeh strani četrt milijona mož in sicer 100.000 Francovih vojakov in prostovoljcev, na republikanski strani pa 150.000 vojakov. Franco namerava obkoliti Valen-ciijo z vseh strani. Številne važne strategične postojanke so že večkrat menjale gospodarja in do sedaj še nobena stranka ni zabeležila kakšnega važnega uspeha. Vsak trenutek pričakujejo odločilnega naskoka Francovih čet, ki hočejo za vsako ceno prebiti rdeči pas. Bilbao, 14. juilija. AA. (DNB.) Včeraj se fe začela velika nacionalistična ofenziva na teruelskem bojišču. Na odseku pri Puebla Valler so nacionalisti prebili republikansko vojno črto in napredovali do mesta Sarrion na cesti Teruell - Sagunt. Tudi mestece Sarson so zavzeli. Sovražnikove postojanke so raztrgane. Pri ofenzivi so nacionalistične čete naletele na velike množice republikanskih čet, ki so se zbrale, da bi zaustavile nacionalistični napad. Republikanci so postavili v boj 26 brigad. Tu je bila tudi znana divizija vojakov, ki se imenuje »Sinovi Miaje«, in od katere so pričakovali, da se bo napadu najodločneje upirala. Toda nacionalisti so vso brigado razbili. Nacionalističnim četam, ki so bilo razdeljene na tri kolone, je poveljeval general Varella. Novi madžarski poslanik baron Bakaš Bessenyi in češkoslovaški poslanik dr. .Taroslav Lipa ob odhodu z Brda, kjer sta knezu namestniku izročilu svoja pooblastila še>n bo izid te borbe med dvema velikanoma. Kitajska strategija jc veliko izgubila s sklepom Hitlerja, ki je odpoklical iz sedanje kitajske prestolnice vse nemške vojaške inštruktorje z generalom Falkenhausenom na čelu, ki je bil najdragocenejši pomočnik maršala Čankajšeka v organizaciji obrambe proti Japonski. Ta izguba se bo seveda dala nadomestiti, na vsak način pu razpolaga Čankajšek še z nekaj sto milijoni ljudi in velikanskim prostorom, pa tudi z gospodarskimi in denarnimi rezervami, tako iz Kitaja samega, kakor iz inozemstva, da bo končno japonskemu osvajalncmu pohodu kos. Njemu gre za to, da za ceno največjih žrtev Japonce utrudi, jih izvabi čim bolj globoko v deželo, jih nadleguje ob bokih in v ozadju ter potem odreže od domovine in uniči; seveda računa tudi na poseg Sovjetske Rusije v najugodnejšem trenutku,, če bi bilo sploh tre.ba, zakaj Bog ve kaj ljub bi Čankajšeku ta poseg ne bil. Tudi računa s tem, da se bo japonsko ljudstvo končno vojske, ki jo je zanetila vojaška klika, naveličalo. Če so ti računi pravilni, pa bo seveda pokazala šele bodočnost. Japonci Čankajšeku lahko tudi ne sledijo dalje in se zakoreuinijo v severnem, vzhodnem in osrednjem Kitaju ter lahko tudi Čankajšeka politično izpodkopljejo, kar pa je bolj neverjetno. Tak6 ali drugače — vojska na Vzhodu se bo še precej časa vlekla in nosi s seboj celo vrstn pnlitienih ne/.nnnk in možnosti, katerih se Evropa gotovo nima povoda veseliti. guverner Pariza v spremstvu svojega generalnega štaba. Gojenci Politehnične šole, Saint Cyra ia drugih vojaških akademij so korakali za generalom. Za polkom pomorskih strelcev in za polkom alpinskih lovcev je prikorakal polk spahijev. Vse oddelke je množica ljudi navdušeno pozdravljala. Ko so ti oddelki odkorakali mimo predsednikovo tribune, je nastal odmor nekaj minut, nakar se je začulo ropolanje motoriziranih oddeikov, katerih delile je izzval največje navdušenje. Strassbourg, 14. julija. AA. (llavas.) Podpredsednik vlade Cliautemps je imel o priliki proslave narodnega praznika velik govor, v katerem je med drugim dejal: Čeprav zbira v bul a republike pod svojo oblast vse francosko dežele in čeprav; vsem posveča enako skrb, se pa kljub temu zmerom najbolj briga za dve drugi pokrajini, za Alza-eijo in Ijoreno. S tem, da je odposlal enega izmed svojih sodelavcev, da predseduje proslavi v Stras-bourgu, je predsednik vlado hotel pokazati posebno bratsko kretnjo, kako vlada ceni pomen teh' pokrajin. Predvsem je Francija država svobode, zatočišča in strpnosti. Njena prva dolžnost je, da odklanja vse, kar bi moglo vZliemirjati in prepojiti s skrbjo duše njenih državljanov. Francija ba še naprej spoštovala moralne in duhovne vrednote ter bo zavarovala vsem izpovedovanje njihove vere. Francija smatra to izročilo svobode ne kot slabost, temveč kot narodno silo, ker ne dvomi, da je dostojanstvo človeštva odvisno najbolj od svobode vesti. Zaradi tega bo Francija vedno in vselej spoštovala individualnost .vseli svojih državljanov, Stalin se približuje Angliji Pariz, 14. julija, b. Sovjetski poslanik' v Lon« donii g. Majski, ki je odšel pred 2 mesecema na dopust, se bo vrnil prihodnje dni na svoje mesto. Rdeči diktator Stalin ga je pohlastil, da z Velik« Britanijo sklene pakt « vzajemni pomoči. Za dosego tega cilja je Moskva pripravljena obljubiti Veliki Britaniji, da bo ustavila protibritansko propagando in uredila vsa nerešena vprašanja ter sklonila z Anglijo tudi gospodarski sporazum. Sovjetski poslanik pri Hitlerja Berchtesgaden, 14. julija. TG. Semkaj Je prišel novi sovjetski veleposlanik v Nemčiji Meno-kalov, ki je državnemu kanclerju Hitlerju izročil svoja pooblastilna pisma. V svojem nagovoru je sovjetski poslanik dejal, da se bo osebno trudil, da ustvari normalne odnose med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Hitler je v svojem odgovoru skoraj dobesedno ponovil te besede sovjetskega poslanika in dejal: »Tudi jaz sem mnenja, da jo ohranitev normalnih odnosov med obema državama v obojestransko korist, kakor tudi posebne važnosti za splošen mir. V meni boste našli pri izvedbi svojih dolžnosti vso potrebno podporo, kakor tudi podporo moje vlado. Sfavfea p roti češkoslovaškemu manjšinskemu pravilniku Praga, 14. julija. AA. (Havas.) »Češke Slovo« prinaša vest, da jo delavska zveza nemške sudet-i sko stranke sklenila za 15. julij v malih industrij« skih središčih, koder so naseljeni sudetski Nemri, proglasiti stavko. Ta stavka bo proglašena v znak protestu proti statutu o narodnih manjšinah. Predsednik vlade dr. Hodža jo včeraj |*>poldn od papeža Pija XI. sprejet v av-dienco. Zagrebška vremenska napoved: Nekoliko hladneje. Zemunska vremenska napoved: Hladnejše bo. Zvedrilo se bo v zapadnih krajih. Delno oblačno v ostalih krajih države, kjer bo v teku dneva tudi nekaj dežja in krajevne nevihte. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jas* no, ponekod nevihte. Proslava 14. julija v Belgrada Francoski poslanik o prijateljstvu med Jugoslavijo in Francijo Belgrad, 14. julija, m. Tukajšnja francoska Kolonija kakor tudi francosko-jugoslovansko društvo sta danes slovesno proslavili francoski narodni praznik. Kakor običajno, je bil tudi danes ob tej priliki na francoskem poslaništvu velik sprejem, pri katerem je številne zbrane goste z daljšim nagovorom pozdravil francoski poslanik na našein dvoru g. B r u g e r e. V svojem govoru je poslanik naglašal, da je Francija ostala zvesta svojim tradicijam in da s polno zaslužnostjo v tem pogledu predstavlja eno najzanesljivejših jamstev za mir in mednarodno varnost. Poudarjal je tudi veliko važnost nedavno sklenjenega angleško-fran-roskpga sporazuma. Izjavil je, da se zaradi tega vsi Francozi kakor tudi vsi njihovi prijatelji, ki so istočasno prijatelji miru, veselijo bodočega visokega in slovesnega obiska angleških vladarjev y Parizu, , Kar pa se tiče Jugoslovana k »-francoski h odnošajev, je francoski poslanik t zadovoljstvom ugotovil, da so ti odnošaji obojestransko določeni z medsebojnim velikim zaupanjem in širokim sodelovanjem. To sodelovanje je bilo že do sedaj med obema državama izredno živahno na gospodarskem polju, z novo trgovinsko pogodbo pa bo to sodelovanje še večjo. Obisk franeske trgovinske delegacije v Rclgradu je najboljši dokaz za to, da Francija želi povečati nakup raznega blaga v Jugoslaviji. Medsebojno gospodarsko sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo se je v zadnjem času še posebno manifestiralo zadnjič v Splitu in Boru. Končno je poslanik navajal, da bi mogel še dodati splošno znana kulturna dejstva, ki jasno dokazujejo, da stojita Francija in Jugoslavijo vedno z ramo ob rami in da zaradi tega moreta bolj kakor kdorkoli drugi skupno proslavljati v enotnem duhu in razpoloženju slovesne dogodke svojega nacionalnega obstoja. Danes proslavljamo 14. julij, jutri pa bomo skupno proslavili 20 Ictnico slavne osvoboditve in zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Svoj govor je poslanik zaključil z zdravieo Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu in predsedniku francoske republike. Nato je poslanik podelil odlikovanje legije časti inž. Josipu Škarici in inž. Charlesu Mareshalu, ravnatelju rudnika v Ko-stolcu. ' •— Pri težki stolici, napetosti, glavobolu Vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ogl. reg. S. br. 30474/35. ►.•sasM. Komisar Biirchel na dopusta Vojaška zbiranja južno od Dunaja Dunaj, 14. julija, b. Odhod komisarja za Avstrijo Biirekla na dopust smatrajo poJitični krogi za precejšno senzacijo. V odhodu Biirckla vidijo začasni uspeh spodnjeavstrij. organizacij proti narodnim socialistom, ki so postali v zadnjem času zeJo objestni. Negotovost Biircklovega položaja izhaja tudi iz dejstva, da je kardinal Innitzer zanikal njegovo trditev o sporazumu z avstrijskim katoliškim episkopatom. Biirckel se bo bržkone vrnil v Avstrijo z omejenim poblastilom. Splošno se je opazilo, da po dunajskih ulicah ni nič več toliko vojaštva kakor pretekle dni, ker so nemške čete •koncentrirane ob južnih železniških progah blizu [Dunaja. Tam je koncentriranih tudi veliko število tankov. V zadnjih 24 urah pa se je zelo poostrila kontrola nad tujci. Vse to je na Dunaju povzročilo precejšno vznemirjenje. Krožijo vesti o obširnih .varnostnih ukrepih. Avstrijski komisar Biirkel bo svoj dopust •preživel v posaarski pokrajini. V njegovi odsot nosti bo vodil komisarske posle ganleiter pod polkovnik Klausner, ki je tudi član pokrajinske >lade v Avstriji, . -» ~~ „Tour de France44 Paril, 14. julija. AA. (Štefani} V osm! etapi kolesarske tekme »Tour de Frahee« je na progi Pau-Lisson zmagal Belgijec Vervecke. Najbflljši čas ima do sedaj .Vervecke, drugi pa je Italijan Bartali. Oče 4 otrok — žrtev zverinskega umora Zidani most, 14. julija. Dne IS. julija je prišel k Francu Zajcu iz Marije Sirije neki neznanec in ee mu ponudil za delo pri spravljanju sena. Zvečer je v pogovoru pripovedoval, da zna delati denar. Zajec mu je nasedel in si je izposodil pri sosedu dva bankovca ■po 500 din. V razgovoru je tudi dejal, da zna devet jezikov. Po opravljenem delu so šli spat; neznanec v kočo poleg hiše, Zajec in družina pa v hišo. Ponoči je žena svarila moža, da je bržkone nasedel neznancu. Ker se je Zajec bal za denar, je hodil neznanca opazovat na njegovo ležišče. Ko je prišel četrtič, jo je neznanec že odkuril. Zajec pa je pričel zasledovati in ga dohitel ob obronku gozda. Neznanec ga je takoj napadel in mu Kadal štiri smrtne sunke z nožem. Prvi sunek je dobil Zajec v ramo ter je takoj spustil svojo palico, ker se ni mogel več braniti. Zločinec mu je zadal nato še dva sunka pod vrat, četrtega pa v srce. Zajec, ki je bil žele 34 let star, zapušča ženo jn štiri otroke. Olimpijada v Tokia i— odpovedana Tokio, 14. julija. AA. (DNB.) Sklenjeno je, da so odloži velika mednarodna razstava v Tokiu, ki bi morala biti leta 1940. London, 14. julija. AA. (Havas.) Zaradi končnega sklepa, da bodoče olimpiade ne bo v Tokiu, se v angleških lahkoatletskih krogih razpravlja o možnosti, da bi se ta olimpiada priredila v Londonu za primer, da finski olimpijski odbor ne more sprejeti organizacije in prireditve olimpiade v Helsinkih. Helsinki, 14. julija. AA. (DNB) Vest, da so Japonci odpovedali olimpijado, ki naj bi bila leta 1940 v Tokiu, je povzročila razumljivo veselje v finskih športnih krogih. Nadejajo se, da bo Finska mogla prevzeti nase odgovornost za prireditev prihodnje olinipijade. 7 Bleda illod. 14. jul. Nocoj je z Srzovlakom odpotoval ^elgrad vojni minister armadni general g. Marid. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je sprejel danes v vili »Zlatorog« turškega poslanika na našem dvoru g. Ali Hajdar beja, nato pa predsednika senata dr. Mažuraniča, ki je prispel na Bled včeraj dopoldne. Danes je dopotoval na Bled šef presbiroja g. Kosta Lukovič. Ostal bo na Bledu nekoliko dni. 125 milijonov za nove ceste Belgrad, 14. julija, m. Gradbeno ministrstvo je odprlo kredite za graditev novih cest v skupnem znesku 125 milijonov dinarjev. Od tega kredita jo določenih 40 milijonov za graditev cest v Sloveniji. Gradbeno ministrstvo bo razpisalo licitacijo za graditev cest v Sloveniji takoj, kakor hitro bo banska uprava dovršila načrte za te ceste. Pred občnim zborom Glavne zadružne zveze Belgrad, 14. julija, m. V zvezi z napovedanim občnim zborom Glavne zadružne zveze, ki bo 1.' septembra, je bila včeraj seja ožjega upravnega odbora Glavne zadružne zveze. Na tej seji so člani razpravljali o novih pravilih in sklenili, da jih dopošljejo vsem zadružnim zvezam z naročilom, da morajo do 1. septembra Glavni zadružni zvezi sporočiti svoje morebitne pripombe. O izvozu živine v Nemčijo Belgrad, 14. julija, m. Na Dunaj so odpotovali npravnik zavoda za zunanjo trgovino dr. Petrovič in interesenti izvozniških ustanov. Stopili bodo v stike z merodajnimi nemškimi činitelji, da ostane v veljavi do konca tekočega leta isti izvozni sistem za izvoz naše živine, kakor je bil v veljavi do sedaj. Pri nemških oblasteh obstoji tendenca, da uvedejo pri nakupovanju naše živine sistem, kakršen velja za Nemčijo, to je da se kupovanje centralizira po posebnem, v ta namen pooblaščenem novem uradu. Prodaja naše živine v bivši Avstriji pa je slonela do sedaj na sistemu svobodnega izbiranja posebnega komisarja. Polet okrog sveta Jakutsk — Beringova ožina — Fairbanks — Mineapolis !H Newyork, 14. jul. AA. (Renter) Letalec Hughes je po radiu javil ameriški vojaški postaji na Aljaski, da je ob 9 zvečer 830 milj oddaljen od Fairbanksa in da je začel leteti preko Berin-gove ožine. Fairbanks, 14. jul. A A. Včeraj je bilo vse pripravljeno za prihod letalca Hughesa .Letalec je po radiu javil, da je v njegoein letalu vse v redu in da upa prileteti že okrog polnoči v ta kraj. Obenem so pripravili 6.800 1 bencina in 800 1 olja. Računajo, da se bo Hughes v Fairbanksu zadržal 2 uri zaradi natovarjanja goriva. Tudi vdova pokojnega letalca Posta, ki se je leta 1935 ponesrečil na Aljaski in katerega rekord poleta okrog svata namerava potolči Hughes, je prišla na letališče. Hughes je prispel ob 0.30 krajevnega časa. Razdaljo od Ja-kutska do Fairbanksa, ki je dolga, 3J10.km, je letalec preletel v 1Ž urah in' IT minutah. Ta del poti je bil eden najnevarnejših, ker je moral letalec preleteti divje sibirske stepe in Berin-govo ožino. Pri svojem pristanku je letalec izjavil, da je posadka sicer utrujena, vendar pa dobro razpoložena. Pristavil je tndi, da poti od Fairbanksa do Newyorka ne bo preletel v eni etapi. Utegne se zgoditi, da se bo spustil v Edmontonn v Kanadi ali pa v Saint Paolu. Proga, ki jo moramo preleteti,*je dejal Hughes, je zelo nevarna, kajti leteli bomo še v mraku. Paziti moramo na to, da se nam na zadnjem delu poti ne zgodi kaka nesrerča. Zasilni pristanek Newyork, 14. jul. AA. (Havas) Letalec Hughes sporoča, da se bo okrog poldne spustil v Winnipegu, ker mu je zmanjkalo bencina. To vest je sporočil ob 7 zjutraj, ko je bilo letalo nad najvišjimi in najnevarnejšimi gorami v Kanadi. Newyork, 14. Jul. c. Letalec Hughes je moral popoldne ob 14.38 angleškega časa pristati v Min.eapoJisu, kri je od Fairbanksa oddaljen 3.932 km. To progo je preletel v 12 urah in 12 minutah. Hughes je moral pristati, ker mu je zmanjkalo kuriva. Hughes je izjavil, da je letalo moralo iz Alaske voziti skozi silne viharje in nevihte. Letalo je ostalo na letališču le pol ure, ob 15.11 pa se je zopet dvignilo in odletelo proti Newyorku. Zadnji del poleta vodi letalo Ilughes sam. Za mir na vzhodnih obalah Sredozemskega morja politiki predlagajo razdelitev Sirije in ustanovitev nove arabske države ' 'Ankara, 14. julija. TG. V Turčiji vlada veliko veselje nad »zmago v deželi Aleksandreti«, kakor tukaj opisujejo ureditev težav v zvezi s sandžakom Aleksandreta in Antiohija. V poučenih krogih pravijo, da bodo turške čete ostale v tej pokrajini in da je verjetno, da bo kmalu, morda še v teku prihodnjega leta. proglašena priključitev sandžaka k Turčiji. Priključitev ne bo nasilna, pač pa bo novi parlament, ki ga je ta deželica izvolila in v katerem je Turkom vnaprej zagotovljena večina, proglasil priključitev. Naj bo tako ali tako, izjav- Tenis New - York : Zagreb 1 :i Zagreb, 14. julija, b. Dames popoldne ob 16 "__: • _ I _ _ n nlrn/1 um p rni»n t rtn K-V n ff n ise je pričela na igrišču akademskega teniškega kluba medmestna teniška tekma Newyork : Zagreb. Prvi jc igral naš reprezentativni igralec Mitič z drugim amerikanskim igralcem Makom. Mitič je takoj scrvirnl dobro in v začetku vodil z 2 : 0. Toda Mako se je pozneje razigral in je po izenačenju dosegel kmalu 3:2. Mitiču se je posrečilo zopet izravnati s 3:3, toda kmalu je zopet Mnko prevzel vodstvo 5:3. Mitič popravlja na 4:5, nakar pride odločilni game za prvi set. Le še ena žoga je do seta. Mitič popravi jia 40 : 30. Po nesreči pa izgubi prvo žogo, ki ni padla na pravo mesto. Tnko je Muko dobil prvi set s 6:4. Ta neuspeh je zelo vplival na Mitiča v drugem setu. Mako je najprej vodil s 4:0. Mitič v prihodnjem gameju izenači z 1:1. Mako zviša vodstvo na 2:1 in vse dalje do 5:1. V zadnjem gameju je Mitič serviral, vendar pa se mu ni posrečilo pridobiti točke. Tako je izgubil še zadnji game s 6 : 1. Igrala sta 50 minut in je Mmko zmagal s 6:4, 6:1. Za njim sta takoj nastopila Budge, svetovni prvak, in naš prvak Punčec. V začetku tekme je svetovni mojster z nekaterimi udarci pri mreži pokazal svoje sposobnosti. Njegove žoge so bile sigurne in tudi žoge, ki mu jih je dajal Punčec, je spretno lovil. Toda Budge je pokazal svoje znanje že v začetku igre, potem pa je počasi pričel popuščati in njegova borbenost je pojenjala. Budge je v prvem setu vodil s 4:0. Tudi Punčec je bil zelo slab. Igral je slabo in nesigurno, kakor da je ž<> vnaprej siguren svojega poraza. Prav tako se je razvijal naslednji game. Budge ni več siguren, medtem ko se Punčec počasi popravlja. Po četrti prednosti za Punčeca Budge takoj servira in napravi dvakrat napako, ki jo Punčec izkoristi in popravi na 1:4. V naslednjem gameju se rezultat zviša na 2:4. Budge postaja precej netočen in ne gre za vsako žogo, ki jo Šervira. Potem takoj servira s svojim točnim udar- cem in vodi 5:2. V prihodnjem gameju dovoli Punčecu, da popravi na 3:5. Budge je svojo prednost spremenil v 6:3. Ta prvi set je trajal 26 minut. V drugem setu se je Punčec popolnoma popravil. Budge je vedno slabši. Samo vsak 10. udarec kaže njegovo pravo vrednost. Punčec pa zbrano in previdno zbira točke in izkorišča številne napake svetovnega prvaka. Punčec je dosegel 1:0. Gost izenačuje na 1:1, nakar zviša Punčec po vrsti do 4:1. Budge vloži nato ves svoj napor in popravi na 2:4. Izkorišča Punčecovo krizo in pride na3:4. Punčec dobi končno v finisu set e 6:4. Ta set je bil zelo kratek. Trajal je 18 minut. V tretjem odločilnem 6elu je Punčec pričel z 1:0. Takoj nato spremeni v 2:0. Tudi v prihodnjem gameju se je Budgeu posrečilo popraviti na 1:2, toda Punčec, razigran zviša svojo.vrednost na 3:1 in nato 4:1, končno pa na 5:1. Ob koncu tekme servira Budge. Stanje 30:40. Punčec dobi prvi niatc.h bali, toda vrača žogo v out. Po izenačenju itna Pnnčec prednost in tukaj svojo drugo žogo spremeni v 6:1. Tako se je PunČecu posrečilo, da je premagal svetovnega prvaka tudi v trenjem setu. Izid igre je 3:6, 6:3, 6;1. Izid medmestne tekme je 1:1. Takoj |K) odmoru se je nadaljevala tretja igra v dvoje in sicer so nastopili: Budge-Mako:Kuku-Ijevič-Mitič, ki se je končala z izidom 8:6, 6:4, 6:3. V tej tekmi so Američani dali mnogo več življenja, kakor pa v singl partijah. To posebno velja za Budgea. Odlikovanja teniških prvakov Belgrad, 14. julija. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je izvolil odlikovati svetovna prvaka v tenisu Donalda Budgea in Džina Makoa za zasluge pri propagiranju teniškega športa v Rel-gradu in Zagrebu. Donald Budge je odlikovan z redom sv. Save 4. reda, Džin Mako pa z rudoin sv. Save 5. reda. ljajo v turških vojaških krogih, turške Zete sandžaka ne bodo nikdar več zapustile. V političnih krogih so celo že začeli govoriti o možnosti, da bi se Sirija kot neodvisna država opustila in da bi se razdelila med Turčijo, Francijo in neko novo arabsko državo, ki bi jo sestavili iz koščka Sirije, Palestine in Transjordanije. Severni del Sirije vklju-čivši Alepo bi pripadel Turčiji, obalni del Sirije z Libanonom bi pripadel Franciji, ostalo bi prišlo pod arabsko državo. Misel nove arabske države se zaradi tega vedno bolj pojavlja v ospredju, ker je angleška politika v Palestini vznevoljila svet in silno razburkala duhove, na drugi strani pa je francoski način rešitve težav v sandžaku Aleksandreti (kjer je bila večina arabskega prebivalstva izročena pod upravo manjšine Turkov) arabski svet zelo razburil. Nova neodvisna arabska država, sestavljena iz Sirije, Palestine in Transjordanije, bi Arabce zadovoljila, tako mislijo, in v prednjo Azijo zopet vrnila mir. Veliko napredovanje Japoncev v pokrajini Šansi Šanghaj, 14. julija. AA. (Štefani.) Japonci so popolnoma osvojili Janghen na severni obali Rumene reke ter pokrajino Šansi. Kitajci so se umaknili v neredu v notranjost, ker se jim ni posrečilo preprečiti prodiranja Japoncev. Tokio, 14. julija. A A. (Havas) Agencija Do-mej poroča: Japonske čete so danes zjutraj razrušile trdnjavo Cečečan (Levji hrib), ki leži 20 kilometrov od Kijukijanosa. Z drugo strani poročajo, da se je japonskim oddelkom posrečilo pri Taifungu obkoliti Iti. jn 27. kitajsko divizijo, ki štejeta okoli 20.000 vojakov. Ti dve diviziji sta poskušali presekati zvezo japonskih čet med Han-kovom in Pcngccom na južnem bregu Jangccja. Proslave 20 letnice države po naši dežeil Pred dvajsetimi leti v teh dneh je bila vsa naša domovina razgibana. Avstroogrska monarhija je sicer uradno še obstajala, toda ljudstvo v svojem narodnem valovanju že ni več vedelo zanjoi. V dušah je že bila nova država, Jugoslavija. V proslavo tega zmagoslavnega mejnika v zgodovini slovenskega naroda so se z nedeljo že pričele slavnostne dvajsetletnice, v katerih govorniki ljudstvu pojasnjujejo pomen države za narod in konkretno pomen Jugoslavije za Slovence, v katerih tudi ves ostali program izraža državnotvor-no misel in ljudstvo vzgaja v državniško zrel narod. V nedeljo .so bile take proslave — poleg največje pri Sv. Trojici v Slov. goricah — v sledečih krajih: Okraj Kamnik: Št. Gotard, Moravče, Sela nad Kamnikom. Okraj Kranj: Velesovo, Cerklje pri Kranju. | Okraj Litija: Dobovec. Okraj Ljubljana-okolica: Grosuplje, RudnfK pri Ljubljani, Dolsko pri Ljubljani, Sv. Križ pri, Moravčah. Okraj Novo mesto: Šmihel pri Novem mestu, Okraj Škofja Loka: Lučine, Bukovščica. Okraj Kočevje: Dolenja vas pri Ribnici, Mo-zelj pri Kočevju. Okraj Črnomelj: Metlika, Stari trg ob Kolpf, Shodi so bili večinoma po dvoranah prosvetnih domov, zamišljeni v manjšem obsegu za prebivalce kraja. Vsi pa so bili prav dobro obiskani in je ob izvajanjih govornikov povsod ponovno prišla do izraza močna državna zavest ljudstva in globoka zvestoba do kraljevske hiše in kr. na-mestništva. Skoro na vseh shodih je sodelovala tudi godba in pevski zbori, da je bil vsak shod zase prava manifestacija našega pristnega ljudstva za Jugoslavijo kot našo nacionalno držvo, Zanimanje za naše izseljenstvo Naše izseljensko vprašanje je že prodrlo meje naše ožje domovine in vzbudilo zanimanje tudi v belgrajski javnosti in časopisju. Poleg drugih časopisov, ki so omenili prvo zasedanje Izseljenske zbornice v Ljubljani pretekli ponedeljek, je temu zasedanju »Vreme« posvetilo dolgo poročilo, v katerem izčrpno opisuje ves potek zasedanja. Navaja odličnike, ki so se zasedanja udeležili, v daljših izvlečkih ponatiskuje govore posameznih govornikov, tako govor škofa dr. Rožmana, govor dr. Korošca, govor dr. Kreka, govor načelnika izseljenskega odseka v socialnem ministrstvu dr, Aranickega, govor ljubljanskega župana dr. Adle-šiča, in referat p. Zakrajška; daje poseben poudarek odstavkom, ki govore o nujnosti našega izseljenskega skrbstva. Ker je to zasedanje podalo zelo popolno sliko obsežnosti in važnosti tega vprašanja, je »Vreme« s tem, skoraj tri stolpce dolgim poročilom, svoje bralce dobro seznanilo s to našo skrbjo, kar je gotovo velik doprinos k; pravemu sožitju v državi, »Jutrove" skrbi »Jutro« silno bode, da befgrajsko časopisje, zlasti tisk JRZ, ki je v naši prestolnici gotovo že najmočnejši in najbolj organiziran, toliko piše o nacionalnih prireditvah v naši ožji domovini. Ker prireditev samih zaradi ljudskega vala ne more ustaviti ali jim vzeti veličine, skuša izvrtati kje kako kost, da bi jo glodalo. Tako pravi, da belgrajsko, JRZ naklonjeno časopisje, poroča, da se na teh prireditvah poje himna »Hej Slovani«, dočim slovenski listi iste politične smeri poročajo, da se poje himna »Hej Slovenci« in sedaj se »Jutro« vse v skrbeh vprašuje: »Kdo ima prav, belgrajska ali ljubljanska glasila JRZ?« — Take otročje skrbi se večkrat kažejo iz »Jutra«, zlasti kadar je dr. Kramer v Ljubljani. Te so tudi krive, da je JNS s svojim »Jutrom« vred prišla n^ to, kjer danes je — v svoj politični kone$ Dvoje pogrebnih društev v Sarajevu V Sarajevu že dolgo vrsto Tet deluje dobrodelno in pogrebno društvo sv. Antona. V zadnjih mesecih pa so v zvezi s političnimi vprašanji in nazori nekaterih političnih osebnosti v društvu nastali spori, ki jih nobeno posredovanje ni moglo izgladiti. Posledica tega je bila, da je en del članov izstopil in si ustanovil svoje društvo z istim namenom in ga imenoval po sv. Frančišku Asiškem. Dr. Baričevič hiti pod „streho" Dasi je predsednik vlade dr. Stojadinovič v Skoplju napovedal, da je do volitev še dokaj časa, je vendar dr. Baričeviča ob tej besedi takoj zaskrbelo, kaj bo takrat. Ker mu na svojo pest no kaže, kljub temu, da se je precej trudil, da bi si za svoje ime pridobil potrebno popularnost, in ker nobena druga politična skupina po njem nič ne povprašuje, se je zatekel nazaj pod streho, izpod katere je prišel — pod JNS. S še nekaterimi tovariši iz nezvestega »Jugoslovanskega poslanskega kluba« je že začel pridno agitirati po shodi-čih, ki jih skuša JNS sklicevati po južni Srbiji, tako v Prilepu in Bitolju in še nekaterih drugih mestih, in to v družbi z najbolj trdovratnimi prvaki JNS, ki nikdar niso mogli nikamor drugam. Tako si dr. Baričevič skuša za čas volitev preskrbeti vsaj neko streho, naj že bo kakršnakoli. Osebne vesti Belgrad, 14. julija, m. Vpokojen Je JosTp Šlnk", višji pisarniški oficial 7. skupine. Upokojena sta na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva prometni uradnik Peter Sušič in vlakozabnih ljubljanskih dni slave in zmage vedno izkazoval naši delegaciji. Neizmerno cenim to redko ljubeznivost, ki jo neprecenljive vrednosti za oba bratska naroda. Vemo, da ima tudi ta levji delež pri ljubezni slovenskega naroda, ki jo je izkazoval češkoslovaškemu orlovstvu in vsemu češkoslovaškemu narodu. Te ljubezni slovenskega katoliškega junaškega naroda češkoslovaško orlovstvo ne bo ni« kdar pozabilo. Prosim Vas obenem, spoštovani gosp. glavni urednik, da bi svojo prijaznost češkoslovaškemu Orlu ohranili tudi za naprej in v svojem listu podpirali vse, kar bi moglo še tesneje združevati bratskega češkoslovaškega Orla s slovensko katoliško mladino v korist propagande telesne vzgoje. Češkoslovaški Orel se neizmerno veseli, da bo slovenska katoliška mladina med prvimi, ki jo bo navdušeno pozdravila v Pragi 1. 1939. Proseč Vas, da bi v svojem časopisu blagovolili tolmačiti vsemu katoliškemu slovenskemu narodu prisrčen pozdrav češkoslovaškega Orla ter njegovo najtoplejšo zahvalo za nepričakovane iu tako navdušene izraze ljubezni, se Vam še enkrat zahvaljujem in ostajam z globokim spoštovanjem vdani Fr. Leiner, . poslevodeči namestnik predsednika. Brno, 11. julija 1938. Ameriške žene si ogledujejo Slovenijo Ameriške slovenske žene, ki so nedavno prišle na obisk v domovino, so napravile »pod vodstvom obeli Zakrajškovt (g. organizatorja Leona in župnika Kazimirja) sedemdnevni izlet po slovenski zemlji in bodo pri tej priložnosti videle vse krasote naše zemlje. Med njimi jih je nekaj, ki so se v Ameriki rodile in so prvič videlo deželo svojih staršev. Z izleta so »Slovencu* poslale sledeči pozdravni brzojav: »Škofja Loka, Kranj, Brezje, Bled, Bohinj, Vintgar, Kranjska gora, Jesenice, lzletnice so vzhičene nad lepotami slovensko dežele, zlasti one, ki so v Ameriki rojene. Danes gremo naprej čez Tržič, Kamnik v Logarsko dolino. Pozdravljeni.« f Dr. Viktor Skrabar V Ptuju je v torek zvečer umrl g. Viktor Škrabar, notar v Ormožu. Rajni se je rodil pred 61 leti v Ptuju kot sin prerano umrlega zdravnika dr. Viktorja Škrabarja. Po dovršeni gimnaziji je študiral pravo v Gradcu. Toda to je bil samo študij za kruh, srce in glavo pa je posvetil povsem svoji srčni ljubezni — arheologiji. Zanimanje za zgodovino je podedoval p« svojem starem očetu Alojziju Škrabarju, učitelju v Stični, ki je objavil leta 1844. v Carnioli članek »Der Exaudimarkit zu Sittich in Unterkrainc. Vsebina članka kaže več kakor diletantsko znanje zgodovine in daje slutiti zmožnosti, ki 60 jih rojenice položile v zibko sedaj umrlemu vnuku. V Ptuju je visokošolec Škrabar verno zasledoval rimska izkopavanja, ki so jih vodili Rajšp, Ferk in Jenny. Že pri teh izkopavanjih je Škrabar aktivno sodeloval in je pomagal tudi pok. Ferku pri izkopavanjih na Hajdini. Od leta 1903. je začel Škrabar samostojno sistematično odkrivati stari Ptuj in objavljal svoje izsledke v strokovnih revijah s tako preciznostjo in znanjem, da je postal pozoren nanj znanstveni svet. Pri izkopavanjih je imel Škrabar srečno roko. Razen številnih najdb manjšega pomena naj omenimo samo tako zvani lil. mitrej (1913), rimski most (1912) in zlasti staroslovenske grobove na gradu (1908). Škrabrjeva zasluga je, da so se vse najdbe sistematično zbirale v ptujskem muzeju, da so se postavile nad dva mitreja na kraju samem zaščitne stavbe in da je dobil ptujski muzej 6voje prostore v dominikanskem samostanu. Vedra šaljivost in neugnana življenjska sila sta odlikovala rajnega. Njegovo pero ni počivalo nikoli. Poleg poklicnega dela je vsak dan še našel urico, ki jo je [»svetil svojemu srčnemu nagnjenju: zgodovini. Sedaj počiva v rodni zemlji, kateri je posvetil vse svoje življenje in odkrival njeno prastaro zgodovino. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožaljc! . , C14 Povsod preizkušena, vedno zanesljiva! Guma tudi za najtežjo uporabo. Zastopstva v Dravski banovini: A. GOREČ, d.z o.z., Ljubljana - !ng. FERD. FRiEDAU, Maribor - ŠTEFAN KASELSACH. Celje Drobne novica Koledar Tetck, 15. juliju: Henrik I., kralj; Vladimir, kralj. Sobota, 10. julija: Devica Marija Karnielska. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala pa. Ivana Zupančič roj. Breskvar, soproga višjega kontrolorja drž. žel. v pokoju. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne vesti — lz banovinske službe. Za obrtno učiteljico VIII. položajne skupine so napredovale Seljak Josipina na čipkarski šoli v Fari pri Kočevju, Urh Jelka na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani in Izlakar Marija na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. V IX. položnjno skupino je napredoval banovinski kmetijski uradnik Filipič Franc pri okrajnem načeletvu v Novem mestu. Za bano-vinskega uradniškega pripravnika v IX. položajni skupini pri okrajnem cestnem odboru v Črnomlju je postavljen žužek Pius. Za sestro pomočnico v IX. položajni skupini je napredovala Kleinechrodt-Čretnik Veronika v zdravstvenem domu v Celju. Banovinski računski inšpektor Stancer Ludvik je premeščen od kraljevske banske uprave v Ljubljani k upravi banovinske podkoveke šole v Ljubljani. = Iz policijske službe. Za podnadzornika policijskih agentov v VIII. skupini so napredovali Nanut Franc in Pavlič Karel pri upravi policije v Ljubljani ter Orel Franc pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Za policijske stražnike II. razreda so napredovali Raztresen Jožef, Sivka Mihael, Karali Matej in llosta Anton, vsi pri upravi policije v Ljubljani ter Plevnik Leopold r. Črešnik Anton pri predstojništvu mestne policije v Mari-boru. Upokojena sta bila pri upravi policije v Ljubljani upravno-pisarniški uradnik Jelene Maks jji policijski nadstražnik Kos Franc. = Izpit so opravili za čin rezervnega sanitetnem podporočnika kaplari dijaki dr. Milan Klju-čec" dr. Žarko Kravič, dr. Jurij Kajtner, dr. Milan Mitrovič, dr. Mirko Bril, dr. Valter Krušič, dr. Stanislav Lajevec, dr. Pavel Borbaš in dr. Janko Lo-lin; za čin rez. vet. podporočnika kaplara dijaka Jurij Klarič in Jožef Kodela za čin strokovnega podporočnika mornariška narednika Oskar Jekič in Bogdan Mandič; za nižjega voj. kapelnika IV. razr. višji godbenik II razr. Josip Kuletm m nižji godbenik I. razr. Matija Nemet; za čin zra-koplovnena podporočnika narednika Josip Sabotic in Avguštin Kovač in za nižjega sanitetnega pomočnika IV. razr. narednik Ivan špoljar, 'leodor Crnobruja in Anton Sterniša. — Telefonski promet. Z rešenjem poštnega ministrstva je uvrščeno v telefonskem prometu mesto Ptuj z Romunijo. Pristojbine za triminutni ]>ogovor je 6.00 zl. fr. v — »Mamutov most« je gotov. V Nevljah v Kamniku so te dni končali s poslednjimi deli pri gradbi novega mosta čez Nevljico. Znano jo, da so pri kopanju temeljev naleteli na kosti slavnega mamuta, zato pravijo Kamničani temu mostu »mamutov most*. Da bodo pa tudi poznejši obiskovalci Kamnika vedeli, kje je bil izkopan mamut, bo na betonskem oporniku na levem bregu Nevljice vklesana slavna predpotopna zverina in letnica 1938. Tako bo mamutovo najdišče trajno ovekovečeno. Okolica je zdaj vzorno regulirana, stara struga zasuta, ob bregovih, ki so obloženi z zeleno travnato rušo, pa so posajene v treh vrstah jelše. Vprav nad nekdanjim niamutovini grobom pa je izpeljana nova cesta, ki bo vezala Nevlje s Kamnikom in Mekinjami. Kamničanoin je zdaj pot proti Nevljam in »mamutovemu mostu« prav prijeten sprehod. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz -Josef« grenčice. — 12 V zakramentu vse sladkosti, za mešani zbor z orglami, zložil Stanko Premrl, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena '20 din. Ti napevi so bili kmalu po vojni izdani kot »Tantum ergot z latinskim besedilom in so bili že nekaj let razprodani. Ker se nekateri obredi že vršijo v domačem jeziku, tako tudi blagoslov po rimskem obredu, zato je Jugoslovanska knjigarna izdala teh 12 napevov s slovenskim tekstom. Napevi so popolnoma neizpremenjeni. Vsi se odlikujejo po izredni koncepciji, kakor da so izklesani iz žlahtnega kamna in uliti iz drage rude, da ne veš, kateri številki bi dal prednost. Se posebno veličastne in mogočno številke so 7, 9, 10 in 1'2. Večina napevov je prirejena tako, da se glasovi vrstijo: sedaj poje sopran, potem alt in sopran, bas, mogočen unisono zbor, pa zadoni v lepi štiriglasnl harmoniji ves zbor itd., kar skladbo posebno povzdigne in učinkujoče poveliča. To zbirko toplo priporočamo vsem zborom, ker je izbira precej bogata. KINO KODELJEVO Tel. 41-64 Danes in jutri ob '(»O. uri dva prekrasna pevska veltfilma: Koncert na dvoru Martha Eggerth Inteimetzo Johannes Forsler — Od dnevnega dela se boste odpočili, ko se udeležite 8 dnevnega potovanja od 24. do 31. t. m. v Dolomite, Miinchen, Berchtesgaden, Konigssee, Grossglockner. Prijavile se v izletniški pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 20-45. 1'redno napeta filmska premiera ki se Je zaoočela z usodn.m koranom leue lanuomtšllene mlade ».ene n* Kl-talskem in se z vso krutostjo končala v Parizu fcoi obožn umora, ki gaje v si.obranu lzvrSll^ nlejova lastna ž-na Boroa ln upllenle žene, ki nI hotela izguoiti moževe ijuoeznl. Zanimivo od začetka do koncai Dekliški tabor na Brezjah Žigosana Predstave ob 19'15 in 2115 uri Kino mm® Tei. z:.« ^•»^■»■^•/»■^■»maMiL. Ali naj res grem na Brezje? Seveda, doživela boš veličasten tabor slovenskih deklet, kakršnega v zgodovini našega naroda še ni bilo. Tisoči in tisoči bodo 24. julija tja pri-romali, da manifestirajo za svoja načela in napravijo načrt za bodoče delo. Moraš priti tudi ti, da lx)š deležna našega veselja iu če prideš, ti gotovo ne bo žal. Ali si se že prijavila? Če ne, stori to čimprej. Pošla nam je že druga naklada knjižic in ker prav te dni organiziramo posebne vlake, pohiti, da bomo s teboj se računale in da dobiš prostor v vlaku. Ali naj prineseš hrano s seboj? Najbolje bi pač bilo. kajti tisočem in tisočem ne bo mogoče v gostilnah naenkrat postreči. Kaj malega seveda tudi na Brezjah lahko dobiš. Ali naj pridejo tudi meščanska dekleta? Prav posebej in prav lepo so povabljene. Saj je talrnr tudi zanje prirejen in potrebno je, da se ga udeleže, kajti delo v mestih zahteva izučenih in vnetih delavk. Imaš že knjižico in znak? Brez znaka nobena ne bo priptiščena na taborni prostor, zato si ga čimprej preskrbite. Kaj pa kolesarice? Tred dohodi na Brezje bodo shrambe za kolesa. Nobena ne bo smela s kolesom na taborni prostor, marveč ga bo oddala v skrbno varstvo, kjer ga bo mogla vsak čas dobiti. Pripravljalni odbor. Pot popije, ga naredi neškodljivega in ubije njegov duh edino Gregoričev , ,Borosan". Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. JLjubtfami Francoski državni praznik Premiera velikega kriminalnega iilma I Senzaciia od prvega dejanja do zadnjega! GKOKGE MURPHY in RITA JOHNSON KINO MATICA Telefon 21-24 Ob 16.. 19.15 in 21.15 uri — Sodne počitnice. Na okrajnem, okrožnem in npelacijskent sodišču v Ljubljani je iiflstopila od i. julija do 15. avgusta oficielna doba sodnih počitnic.Okrajno sodišče posluje v civilnih zadevah le v nujnih primerih, tako v pravdah glede motenja posesti in meja, kazenske teko naprej, na okrožnem sodišču civilni senati rešujejo najnujnejše stvari, kazenski senat posluje redno. Na apelaciji deluje samo kazenski senat. — Odsluženje kadrovskega roka naših državljanov, ki živijo v Nemčiji. Vsi, ki so odšli v Nemčijo. preden je bila k Nemčiji priključena Avstrija, morajo zadostiti svoji vojaški obveznosti |>o zakonitih odredbah za države, ki niso v naši neposredni soseščini. Tisti pa, ki odidejo sedaj v Nemčijo, morajo odslužiti svoj kadrovski rok |>o zakonitih odredbah, predvidenih za države, ki so v naši neposredni soseščini. — I>vo novi koračnici. Tajnik češkoslovaškega poslaništva v Belgradu g. Vladislav ludra je uglaebil koračnico »Naprej junaki« in jo je posveti! 21. češkoslovaškemu pešpolku. Višji voj. godbenik I razr. Platon Kovalj. godbenik 1. godbe, 2 pešpolka je pa ekomponiral koračnico »Železnega polka* in jo posvetil 2. pešpolku rKneza Mi-hajla*. Ministrstvo vojske in mornarice je dovolilo. fla igrajo vojaške godbe tu navedene koračnice. • Ljubljana, 14. julija Danes praznujejo Francozi, ki žive v Ljubljani, svoj narodni praznik. Ob tej priliki so se oddolžili tudi spominu velikega Napoleona in pesnika Ilirije oživljene Valentina Vodnika. Ob 9.30 dopoldne je bila pred spomenikom Ilirije na Napoleonovem trgu mala slovesnost, katere so se udeležili poleg francoskih zastopnikov tudi ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič, načelnik trg. oddelka banske uprave g. dr. Rataj kot zastopnik g liana in namestnik divizionarja g. general Dodič. Francoski konzul g. Remerand je položil na spomenik krasen lovorjev venec, nato pa pozval vse navzoče, naj z dveminutnim molkom počaste spomin neznanega vojaka, katerega kosti so vzidane v steber. — Takoj nato so se vsi odličniki odpeljali na Vodnikov trg, kjer je g. konzul položil na Vodnikov spomenik zelo lep šop iz palmovih vej in belih vrtnic. Tudi Vodnikov spomin so vsi navzoči počastili s kratkim molkom. Karmet na Seta V soboto. IG. julija, na praznik Karmelske Matere božje bo v Karineličanski cerkvi na Sela pri Ljubljani: ob 5 tiha sv. maša, ob 6 slovesna sv. maša, ob 7 tiha sv. maša, ob 8 konventna sv. maša, nato več lihih sv. maš. Ob 6 popoldne pridigo in pete litanije z blagoslovom. — V petek, 15. julija, bo od 1(1.30 do 18.30 izpostavljeno Najsvetejše. Med tem časom bo prilika za sv. spoved. — Na karmelski praznik se v karineličanski cerkvi dobi popolni odpustek kakor na porcijunkulo. Pod navadnimi pogoji. • 1 Sv. maša zadlišnica (peta črna maša) za f Milana Kastelica se bo darovala v torek, dne 19. julija ob pol 7 v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji Šiški. 1 Razstava načrtov za novo meščansko šolo na Viču. Kakor smo že poročali, je te dni prisodilo razsodišče nagrade v natečaju za načrte novega poslopja viške meščanske šole, ki ga je razpisala mestna občina ljubljanska. Sedaj so pa vsi I i načrti razstavljeni v 11. nadstropju mestnega poglavarstva pred vbodom na galerijo. Meščani so vabljeni, da si zanimivo razstavo ogledajo do ponedeljka. 1 Kako zanimiv je turizem, boste lahko videli v nedeljo. 17. julija ob 20 na prostem pred rojstno hišo prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika pri Kamniti mizi v /,g. Šiški, kjer bo uprizorilo Narodno prosvetno društvo »Vodnik« veseloigro »Veleturist«. Režija je v spretnih rokah g. E. Freliha, člana Nar. gledališča. Pri uprizoritvi sodeluje nad 20 oseh. Ljubitelji veselih in zabavnih iger, ne zamudite |>rilike dveh uric smeha, poleg lega pa se spomnile, da pripomorete k odkupu Vodnikovo rojstne hiše. Predprodaja vstopnic v društveni dvorani v soboto od 19—21 ter v nedeljo od 10—12. Vsi prav vljudno vabljeni. 1 Zgradba nove stanovanjske hiše. Gradbena družba »Slograd« gradi na voglu Ilirske in Fiig-nerjeve ulice stanovanjsko hišo (s fronto na obe strani), ki je dozidana že do višine L nadstropja. Hiša bo do zime pod streho. 1 V podaljšani Kotnikov! ulici je nova tri-nadstropna Volkova stanovanjska hiša ometana , in uporabna. 1 Posestna sprememba. Prostovoljna gasilska čela Brdo-Ljiibljana je postala lastnica 789 ni* ob-segajočega sveta, ki je bil doslej last posestnika Karla Selana na Brdu. Na tem mestu je bil že poprej zgrajen gasilski dom Svet so gasilci odkupili od lastnika za 19.725 din. Prenos lastninske pravice na gasilsko četo je bil te dni izvršen v zemljiški knjigi. 1 Tlakovanje ccste ob Taboril, kjer so na-vozili že preteklo jesen drobne kocke, se prične prihodnje dni, kar je zaradi velikega voznega prometa že nujna potreba. 1 Olepšava hišnih fasad in dr. Na oglu Vi-dovdanske in Sv. Petra ceste prenavljajo fasado lv. Stritarjeve hiše; na oglu Domobranske in Vojvode Mišiča ceste izvršujejo v hiši št. 23 nekatera prenavljanja na fasadi. Tovarna »Indus« je dala pretekie dni svoj tovarniški ograjni zid na novo ometali in prepleskati. — V Ilirski ulici polagajo ob cesti odn. hodnikih robnike. Ob mestni klavnici so ograjo ob Poljanski cesti za poldrugi meter od hodnika premaknili v notranjost sejmišča. 1 Kopanje v Grberjcvem kanalu. V tem kanalu je voda zadnje dni tako upadla, da sega 6—8 letnim otrokom, ki se med Poljanskim mostom in Štepanjo vasjo kopljejo, komaj do pasu, tako da niti ne uporabljajo gumijastih pasov. 1 Ciganska naselbina tabori zadnje čase okoli Štepanje vasi in Fužin. Za ljubljansko predmestje ni to nič kaj »okusna« dekoracija. Lekarne Nočno služb oimajo '»karne: dr. Piccoli. Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste. Velika tihotapska afera V Mariboru je zopet velika tihotapska afera na vidiku Oblasti so namreč že dolgo časa opazovale nekatere ljudi, ki so poprej živeli v skromnih razmerah, namah pa so imeli veliko denarja ter avtomobil, nekateri imajo celo že lastne hiše, seveda prepisane na otroke. Daljša opazovanja so privedla oblasti do udara, ki ga je izvršil leteči oddelek štaba orožniške čete v Mariboru. Napravili so preiskavo v hiši F. G. v Studencih, v stanovanju železničarja K. in našli v dveh nahrbtnikih 24 kg saharina. Pri F. G. so zaplenili moto-cikel, kolo in samokres. G. taji vsako krivdo. Obremenjuje ga motocikel, ki je last znanega tihotapca Zoriča iz Rač. Sledile so še številne druge hišne preiskave, ki bodoepravile na dan še velike zanimivosti. S to afero so kompromitirane nekatere znane mariborske osebnosti. Podrobnosti se v interesu preiskave držijo zaenkrat v tajnosti. 3000 din nagrade za roparja Kodra Vsa Pintaričeva razbojniška tolpa je že za zapahi, samo eden najbolj nevarnih članov in njen vodja Jožef Koder se še uspešno skriva. Vsa zasledovanja in preiskave, ki jih orožnišlvo vrši, so bile dosedaj zaman. Sedaj pa je razpisana na Kodra nagrada v znesku 3000 din. Nagrado je razpisala banovina ter jo dobi takoj izplačano vsak, kdor pripomore, da bo Koder izsleden in prijet. Jožef Koder se zadnje čase predstavlja kot Mihael Hojnik iz Vrhol pri Konjicah ter se legitimira z vojaško legitimacijo, ki jo je Hojniku ukradel Pintarič. Jožef Koder je 29 let star, 174 cm visok, vilkega stasa, kostanjevih, nazaj počesanih las, obrvi in oči temno-kostanjeve barve, spredaj redkih zob, visokega čela, zagorele temne polti, energičnega in inteligentnega nastopa. Rojen je v Hinjali pri Žužemberku, pristojen pa v Maribor. Tabor na Brda pri Lukovici Dne 17. julija bo na Brdu velik prosvetni tabor pod pokroviteljstvom g. min. dr. M . Kreka in blagoslovitev društvenega prapora. Ob pol 9 sprejem gostov v Lukovici. Nato sprevod na Brdo. Ob 10 blagoslovitev prapora in sv. maša. Med sv. mašo ljudsko petje. Po sv. maši slavnostno zborovanje. Ob 2 litanije v cerkvi. Ob 3 bo javen telovadni nastop fantovskih odsekov, dekliških krožkov, mladcev, mladenk in naraščaja. Po telovadbi prosta zabava. Pri celodnevni prireditvi bo sodelovala godba % Rakovnika. Razburljiv samomor Ljubljana, 14. julija. Danes okoli tri četrt na tri popoldne se jo pripetil na Bleivveisovi cesti nasproti muzejskega poslopja samomor, kakršnega ljubljanska kronika ne pomni. Ob navedenem času se je pojavil na cesti mlad dijak, ki je očitno prežal na kakšen avto. Mimo je privozil težki tovorni avto tovarne »Opeka« z Viča. Mladi študent se je z vso naglico vrgel pod kolesa avtomobila, ki so šla čezenj. Šofer je seveda takoj ustavili avtomobil in ljudje so potegnili nezavestnega in okrvavljenega študenta izpod tovornega avtomobila. Kolesa so zdrobila študentu sprednji del glave ter mu povzročila tudi druge poškodbe. S policije so poklicali reševalni avto, ki je študenta naglo prepeljal v bolnišnico. Tam so umirajočega študenta prenesli na operacijsko mizo, kjer pa je že v naslednjih minutah izdihnil. Oblasti so ugotovile, da je bil to akademik agronom Mate Radonič, ki je stanoval v Zagrebu v Sutlarski ulici 9, doma pa je iz Pleternic pri Požegi. Star je bil 27 let. Zapustil ni nobenega pisma in tako je zaenkrat nepojasnjeno, zakaj je na tako strašen način izvršil samomor. Kakor je ugotovljeno, je Radonič prišel snoči iz Zagreba v Ljubljano in v Ljubljani ni najel nobenega stanovanja, kar kaže, da je očitno prišel v Ljubljano samo zato, da si tu vzame življenje. Zagorje V ponedeljek so pričeli graditi vodovod za Podstrano. S tem je dobilo zopet 30 delavcev delo, a kar je še večjega pomena, dobro pitno vodo bo dobil kraj, ki je bil doslej na vodi kaj siromašen. Zasluga pri tem gre predvsem občini, ki je za delo dala iniciativo ter tudi znatna denarna sredstva, a prav tako banovini, ki bo gradnjo tudi znatno gmotno podprla. Vsa napeljava bo veljala okrog 100.000 din. St. Vid nad Liubljano Tukajšnja prostovoljna gasilska četa proslav! letos svoje polstoletno delovanje pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. M. Natlačena s sledečim sporedom: V soboto, dne 16. julija ob 21 bo podoknica častnima članoma, ustanovitelju g. Ant. Belcu in tov. Fr. Berniku. V nedeljo, dno 17. julija ob 8.30 zbirališče tov. gasilskih čet pred gasilskim domom v Št. Vidu. Ob 9.10 sprejem pokrovitelja bana g. dr. M. Natlačena, ob 9.30 sveta maša v župni cerkvi. Po sveti maši zborovanje pred cerkvijo, med katerim odlikuje starešina gasilske zaiednice dravske banovine tov. dr. Anton Kodre zaslužne člane tuk. gasilske čete. Po zborovanju slavnostni obhod po Št. Vidu in častni mimohod. Popoldne ob 15 na bo na vrlu za eaeMekim domom pri Padovšku velika vrtna veselica z javno tombolo, ki vsebuje Upe in bogote dobitke Tablice za tombolo so v predprodaji pri članih četo. Pri vsej prireditvi sodeluje godba iz Svetja pod vodstvom g. kapelnika Fr. Dolinarja. Prireditev bi se preložila le v prinv-ru skrajno slabega vremena. Prijatelji gasilstva vljudno vabljeni. Zadnie vesti: V 74 urah okrog sveta Hughes pristal na odhodnem letališču v Newyorhu Newyork, 18. julija. AA. (Reuter.) Letalo slovitega letalca Hughesa se je ob 18.40 spustilo na letališču >Floyd Benefeald«, odkoder je 11. t. m. ob 0.20 (po srednjeevropskem času) odletelo na pot okoli sveta. S tem je Hughes postavil nov svetovni rekord v poletu okoli 6veta. Na letališče v Le Bourgetu pri Parizu se je Hughes spustil še istega dne, ko je odletel iz Ne\vyorka, in sicer 11. t. m. ob 16.55. To progo, ki je dolga 5.800 km, je preletel v 16.35 urah, s povprečno hitrostjo 350 km na uro. Že na tej progi je Hughes postavil nov svetovni rekord v po-letu čez Atlantik (polkovnik Lindberg je rabil za to pot 33 ur). V Moskvo je Hughe9 prispel 12. julija ob 9.15. Ta odsek njegove poti je dolg 2.780 kilometrov in je letalec rabil za to pot 7 ur in 55 minut. Še isti dan je Hughes priletel v Omsk, in sicer ob 20. Od Moskve do Omsk a je pot dolga 2260 km, polet pa je trajal 8 ur in 39 minut. Do Jakutska je prispel 13. julija ob 11.06. Etapa od Omska do Jakutska znaša 3.480 km in je rabil Hughes za to pot 12 ur in 31 minut. V Fairbanx na Aljaski je Hughes prispel 14. julija ob 1.18. Ta odsek proge je dolg 3.960 km in je polet trajal 12 ur 17 minut. Na tej progi Hughesovo letalo ni moglo razviti večje povprečne hitrosti kot 320 km na uro. V Minneapolis v USA je prispel Hughes ob 14 38. Pot je dolga 3.932 km in jo je letalec preletel v 12 urah in 3 minutah. Na tej progi se je moral Hughes boriti s težavami, v prvi vrsti z meglo. Danes je Hughes preletel še zadnji del proge na svojem poletu okoli sveta. To je pot od Minneapolisa do Ne\vyorka. Za vso pot okoli sveta ni rabil nič več kot 74 ur. Stavka zavarovalnega uradništva Vsa dosedanja pogajanja med zastopniki zavarovalnih zavodov in uradništvoni so ostala brez uspeha, ker uradništvo noče sprejeti obljub. — Borba za ureditev stanu primernih in pravično odmerjenih plač traja že 17 mesecev. Uradništvo je hotelo to ureditev izvesti na lep način, tiho in obzirno, toda ni uspelo. Domači zavarovalni družbi, ki sta v naši banovini, to je »Vzajemna zavarovalnica in »Croatia«, sta dali svojemu uradni-štvu kolektivne pogodbe in s tem uredile življenjsko in družinsko vprašanje svojih nameščencev. Uradništvo tujih zavarovalnic v naši državi pa je bilo v tej borbi za svoje zahteve izigrano. Da bi so stavka pri zavarovalnici »Dunav« likvidirala čimprej, je generalni direktor te družbe g. Matija Vrtovec po dveh neuspelih pogajanjih pri Inšpekciji dela pristal na ponovna pogajanja z Zvezo bančnih in zavarovalnih uradnikov (BOTIČ), ki bodo v četrtek popoldne. Kot se zdi, se je lavnateljstvo »Dutiava« oprostilo vpliva nearijske zavarovalne družbe v naši državi, ko se je izjavilo, da jc v principu za pragniatiko. Temu zgledu sledi tudi zavarovalna družba »Sava« z »Assi-curazioni generali-, ki je tudi že v pogajanjih z zvezo BOTIČ. Čas bi že bil, da vsa ta inozemska podjetja, ki si grmadijo kapital na naših tleh, dajo uradništvu v naši državi primerne pragniatiko, kot so jih dale svojemu uradništvu pri cuulraluli v inozemstvu. Nemčija *a svojo trgovino v angeških kolonijah London, 14. julija. A A. (Havas) V angleškem parlamentu so včeraj razpravljali o možnosti podelitve trgovskih ugodnosti Nemčiji za angleške kolonije. Pomočnik zunanjega ministra Buttler je na vprašanje delavskega poslanca llendersona pri tej priliki dejal: Ob času pogajanj glede nemških dolgov je nemška delegacija zahtevala nekatere ugodnosti trgovskega značaja za svojo državo v angleških kolonijah. Ta zahteva je izključno trgovske narave ter jo sedaj angleška vlada proučuje, Francija na straži na Kitajskem Tokio, 14. julija. A A. Štefani poroča, da jo poveljnik francoskih oddelkov v Indokini te dni pregledal oborožene sile na otokih Paracclsus, nakar je i. letalom krenil v Puanrhuang. Tam je imel konferenco s častniki vojske in mornarice, ki imajo nalogo braniti otočje Paracelsus in obalo Indokine. Agencija »Doincj« pristavlja k tej vesti, da je v Puniirhuangii zbranih 20.000 anamitskih vojakov, 30.000 Francozov in del motorizirano divizije, ki ima 20.000 ljudi. VarSnva, 14. julija. A A. (Havas.) Brzi vlak. ki je prečkal cesto v bližini Sonovjeca, se je zaletel v neki avtomobil in ga zdrobil. Nesreča je zahtevala pel mrtvih. Prizad kupuje pšenico po 160 Prizad j© izdal objavo, 8 katero sporoča, da Je od 13. t. m. pričel kupovati pšenico letošnje žetve. Po tej objavi je vzet« kot baza cene pšenice Tiea I., za katero znaša cena ICO din za 100 kg. Po sedanji pariteti v Liveri>oolu je naša pšenica za okrog 44 din ali za mul 37% nad svetovno pariteto. Kaj je z GostUničarsho pivovarno v Laškem Iz krogov malih delničarjev Go6tilnifarske pivovarne v Laškem smo sprejeli: Konec maja se je vršil občni zbor Gostilni-čarske pivovarne d. d. v Laškem, katerega se je udeležilo okrog 100 delničarjev ,ki so zastopali približno 12 odstotkov delniškega kapitala. Družba ima okrog 2800 delničarjev, ker pa ima po pravilih pristop na občni zbor le delničar, ki zastopa najmanj 10 delnic, je jasno, da velika večina malih delničarjev ni prišla pri tem občnem zboru do besede. Družba je bila ustanovljena v interesu širokega kroga gostilničarjev, zato bi bilo potrebno, da se vsem tem interesentom, ki so delničarji, da prilika udeležbe na občnem zboru, na katerem morejo edino ščititi svoje koristi kot delničarji in se informirati o stanju in poslovanju podjetja. Naj bi se torej v tem smislu izpremenila pravila. Tudi bo mogoče prišla od takega občnega zbora, kjer bodo res zastopani vsi delničarji, iniciativa za marsikatero koristno stvar. Mali delničarji so razočarani tudi zaradi dosedanjega razvoja Gostilničarske pivovarne. Prospekt, izdan ob priliki ustanovitve delniške družbe v letu 1930, je slikal bodočnost podjetja v rožnatih barvah. Podjetje naj bi proizvajalo 30.000 hI piva, kar je nekaj manj kot sedanji konsum Slovenije, ki znaša 35.000 hI. Seveda bi taka produkcija vzbudila hud konkurenčni boj z obstoječimi pivovarnami. Sedaj se sliši, da se namerava Gostilničarska pivovarna zadovoljiti z letno produkcijo 2000 hI-Delničarji so prepričani, da pivovarna s tako malo produkcijo ne bo mogla aktivno poslovati, zato so mnenja, da bi produkcija morala biti znatno večja. Pri veliki produkciji delničarji-gostilničarji veaj lahko pričakujejo, da se bo zaradi konkurence pocenilo pivo in bodo imeli na ta način od pivovarne nekaj koristi, če že pivovarna sama zaradi nizkih cen ne bo imela dobička. Pri majhni množini piva, kakor jo namerava producirati Gostilničarska pivovarna, je treba računati z zelo drago produkcijo. Velik del stroškov je stalen brez ozira na množino produkcije, tako upravni stroški, amortizacija investicij, deloma tudi obresti. Jasno je, da bodo pri majhni produkciji ti stroški sorazmerno bolj bremenili hektoliter piva, kakor pa, če jih je treba razdeliti na veliko množino. Po mnenju malih delničarjev bo pivovarna pri produkciji 2000 hI letno delala z izgubo, zato je potreba produkcijo zvišati. Načelo mora biti poceni producirati, kar pa bo mogoče le pri večji produkciji, kajti majhna produkcija je vedno draga. Nadalje so v dosedanjem poslovanju pivovarne nejasnosti, glede katerih želijo delničarji pojasnila. Nepremičnine pivovarne so obremenjene z zaznambo vrstnega reda za nameravano najetje posojila. Zakaj je bilo to potrebno? Pivovarna je imela koncesijo za kvas, ki pa jo je pustila propasti L 1933, dasi so bila denarna sredstva za izrabo na razpolaga Vzrok, da je bila koncesija zgubljena, ni znan. V interesu delničarjev bi bilo, da jim uprava, glede katere so prepričani, da se je trudila za koristi novega podjetja, da več vpogleda v svoje delo in stanje pivovarne, na kateri so kot delničarji in kot bodoči odjemalci zainteresirani. Stanje Narodne banke Po izkazu z dne 8. t m. je bilo stanje Narodne banke sledeče (v oklepajih spremembe napram stanju od 30. junija, vse v milij. din): Aktiva: Zlato v blagajnah 1,818.3, zlato v inozemstvu 16.9, skupaj zlata podlaga 1,836.5 (+1.7), devize izven podlage 430.9 (—15.2), kovan denar 424.9 (—2.0), posojila menična 1,342.9, lom-bardna posojila 204.9, 6kupaj posojila 1,547.9 ( + 14.18), vrednostni papirji 210.48 (—15.3), ostale aktivne postavke so ostale v bistvu nespremenjene. Pasiva: Obtok bankovcev 6.007.2 (—29.1), obveznosti mpo vidu: terjatev države 130.6, žiro-ra-čuni 1.260.5, razni računi 1.056.7, skupaj obveznosti po vidu 2.447.9 (+29.5), razna pasiva 325.4 13.2). Obtok in obveznosti po vidu so znašale 8.455.16 (+0.4), skupna podlaga s 28.5% prima je znašala 2.358.5 (+2.2) aH 27.89% (27.86%), zlato v blagajnah s 28.5% prima pa 2.336.8 (+2.3) ali 27^63% (26.61). Letožnja eena je nižja od lanske cene, po kateri je Prizad začel kupovati žito lanske letine. Lansko leto je v začetku Prizad plačeval pšenico na podlagi cene 180 din za 100 kg, a jo je že takoj prve dni zvišal na 190 din. Splošni pogoji za odkup pženlce ostanejo ▼ glavnem nespremenjeni, kakor eo biLi prejšnja leta. Napram stanju z dne 30. Junij« ni bistvenih sprememb, denarni obtok je ostal še vedno nad šest milijard. Zdi se, da bo tudi v bodoče ostal na taki višini ter da zvišanje obtoka v preteklem mesecu ni bilo le prehodnega značaja, ampak je potreba našega gospodarstva. • Dvig tečajev delnic Trepče. Kot poročajo iz Londona, so v zadnjih dneh poskočili tečaji deklic Trepč, Kopaonika in Zletova. Povod za ta dvig tečajev je dala izjava našega ministrskega predsednika ob priliki svečanosti v Boru, da Jugoslavija ne namerava ogrožati pridobljenih pravic tujega kapitala, plasiranega v naših rudnikih. Razstava fotografske umetnosti v Solunu. V okvirju XIII. mednarodnega velesejma v Solunu, ki se bo vršil od 11. septembra do 2. oktobra 1938, bo obenem prirejena tudi mednarodna razstava fotografske umetnosti. Interesenti naj 6e obrnejo za podrobnejše informacije na: Trgovinski muzej v Belgradu, .Miloša Velikog 29. Stanje slinavke v Nemčiji. V začetku julija je bilo v Nemčiji 103.000 hlevov okuženih od slinavke. Tekom meseca junija se je število okuženih hlevov znatno povečalo. Tudi v bivši Avstriji se slinavke zelo širi. 1. julija je bilo v mejah bivše Avstrije okuženih 892 hlevov, od tega jih je bilo 618 na novo okuženih. Borza 14. Julija. Denar Nemški čeki so na ljubljanski borzi popustili na 14.53—14.73, na zagrebški na 14.47—14.67, za konec julija so notirali 14.525, za sredo avgusta 14.35—14.55, za konec avgusta 14.40—14.60, na belgrajski borzi so notirali 14.43—14.63. Angleški funt je v Ljubljani in Zagrebu no-tiral 238 bi., v Belgradu pa 237.20—238.80. Grški boni so beležili na zagrebški borzi 28.65—29.35, na belgrajski pa 28.40—29.10. Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 1,734.008, v Belgradu pa 3,450.000 din. Promet v efektih na belgrajski borzi pa je znašal L320.000 dinarjev. Ljubljana — tečaji s prime m; Amsterdam 100 h. gold. „ , , 2400.41—2415.01 Berlin 100 mark...... 1750.52—1764.40 Bruselj 100 belg 737.94— 743.01 Curih 100 frankov ..... 996.45—1003.52 London 1 funt....... 214.69— 216.75 Newyork 100 dolarjev , , , , 4327.26—4363.57 Pariz 100 frankov..... 120.25— 121.68 Praga 100 kron .,„„„, 150.64— 151.74 Trst 100 lir........ 228.55— 231.63 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.095, London 21.5675, Newyork 437.375, Bruselj 74.05, Milan 23.01, Amsterdam 240.725, Berlin 175.75, Dunaj 30, Stockholm 111.20, Oslo 108.375, Kopenhagen 96.275, Praga 15.12, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carirgad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.5125, Buenos Aires 113.5^ Vrednostni papirji LJubljana. 7% inv. pos. 97.50—98.50, agrarji 62.25—63.25, vojna škoda promptna 479—482, begi. obv. 93—94, dalm. agrarji 92.50—93.50, 4% severni agrarji 52—53, 8% Bler. pos. 97—98, 7% Bler. pos. 92.50—93.50, 7% pos. DHB 99—100, Narodna banka 7250—7350, Trboveljska 180—190. Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 98—99, agrarji 62.50—63.50, vojna škoda promptna 482 do 483, begi. obv. 93.50—94, dalm. agrarji 93.50 do 94, 4% sev. agrarji 62.50 den., 8% Bler. pos. 97.50 den, 7% Bler. pos. 92.50 den., 7% pos. DHB 99 den, 7% stab. pos. 99 den. — Delnice: Narodna banka 7300 den, Priv. agrarna banka 228 den. Trboveljska 185 bi, Osješka livarna 180 den, Dubrovačka 350 den. Jadranska plovba 350 den, Oceania 800 bi. Belgrad. Drž. pap.: 7% inv. pos. 99—99.25, vojna škoda promptna 482—484, konec septembra 481.50 den, konec oktobra 482 den. (482), begi. obv. 93.50—94 (93.50), dalm. agrarji 94 bi. (94), 8% Bler. pos. 97.50—98, 7% Bler. pos. 92.75 do 93.25 (93), 7% pos. DHB 99-99.25. — Delnice: Narodna banka 7300 bi, Priv. agrarna banka 233 den. (235). Sitni trg Novi Sad. Pšenica bč. 155—157.50, srem, slav. 150—152.50, ban. 150—155, bč. potiska 160—162.50. Nova po 78 kg in 1%. Vse ostalo nespremenjeno. I Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Hitite naročiti »Slovenca« še danes dopoldne je čas! Danes od 3 popoldne naprej bo žrebanje v prostorih nprave »Slovenca« pred komisijo V kateri bodo sledeči gg. naročniki: Fr. Theuerschuh, Poljanska e. 15; Ignac Rozman, Mavrer-ieva 8; inšpektor Pavle Masič, Koroška c. 18; Anton Novak, Gosposka 8; Franc Sever, župan, Ježica; Franc Bezlaj, Vrbljenje št. 22. — Pri žrebanju bo navzoč tudi notar g. Mate Hafner, ★ »Slovenca« lahko naročite le Se danes dopoldne pri glavni upravi v LJubljani, Kopitarjeva 6, Živina Mariborsko Bejmsko poročilo. Prignanih Je bilo 9 konj, 12 bikov, 194 volov, 492 krav in 16 telet, skupaj 723 komadov. Povprečne cene so bile: Debeli voli 4—5.25, poldebeli voli 3.50 do 4.75, plemenski voli 4.50—5.50, biki za klanje 3.50 do 4.75, klavne krave, debele 4—4.75, plemenske krave 3.50—4.50, krave za klobasarje 2.50—3.21 molzne krave 4—5, breje krave 3.50—4.50, mla da živina 4—5, teleta 4.50—6.25 za kilogram živi teže. Prodanih je bilo 383 komadov. — Mesni cene: Volovsko mesto I. vrste 10—12 din II. vrste 8—10 din; meso od bikov, krav in teli 6—12 din; telečje meso I. vrste 10—14, II. 8—10\ svinjsko meso, sveže 12—16 din kilogram. Fran Jo Grenko !z Orle vasi p. Braslovče Izdeluje pleteno pohištvo. Za prvo nagrado je dobavil prekrasno opremo predsobe Tvrdka Fr. Stnplea iz LJubljane, Gospo* svetska cesta, je dobavila razne za kuhinjo prepotrebne posode in drugo. Danes popoldne bo žreb vsa ta darila razdelil med srečne naročnike »SLOVENCA« <—i Tvrdka L Kovači? iz Maribora, Koroška ulica 10, je dobavila mnogo lepih servisov za nagradno žrebanje »Slovenca«. Oglejte si njeno bogato zalogo — postregli Vam bodo z najboljšim tako, da bo tudi Vašemu okusu ustreženol Kulturni obzornik Slovensko pesništvo med pro-svetljenstvom in romantiko Dr. Lino Legiša je napisal disertacijo Iz slovenske literarne zgodovine pod naslovom: Slovenska poezija od Vodnikovih Pesmi za poku-iino do priprav za Krajnsko Čbelico (1806—1828). Razprava je izšla kot knjiga na 52 str. Veseli smo novega dela, ki je izšel iz delavnice našega mladega slavističnega seminarja pod vodstvom prof. Kidriča, zlasti še, ker načenja do-zdaj najmanj raziskano in najmanj z modernimi merili ocenjeno razdobje od Vodnikovih pesniških poizkusov do nastopa Cebeličarjev, med katerimi je čudovito prerasel ves dotedanji slovenski pesniški Parnas genialni Prešeren in začel nov čas slovenske >visoke romantike«. Ta razprava je še dvakrat bolj zaželena tudi zato, da se vidi ta Prešernova originalnost in njegova resnična nenavadna pesniška moč, obenem pa tudi ugotovi njegova zveza s prehodno dobo. Ta doba med Vodnikom in Prešernom ni hvaležna, ker ne nudi raziskovalcu velikih osebnosti, pri katerih bi se navdušeno in globoko razipisal in dal potegniti njihovi duhovni veličini, temveč je ta doba le šuma malih imen, pritlikavcev, ki sami ne nudijo užitka. Zato pa nudi užitek sam znanstveni problem, ki je v tej disertaciji lepo postavljen in izpeljan: težnja po spoznanju, kakšen je bil ohraz slovenskega pesništva v teh suhih letih, kam je težilo in v katerih predstavnikih. Ali moremo v tem času govoriti ze o romantiki? Ali niso morda naši tedanji pesniki še v starem svetu? Da dobi Legiša neko objektivno merilo o stanju našega pesništva tedanje dobe, ga je postavil v svetovni okvir in skušal najti svetovno analogijo. Ni je pa našel med najnaprednejšo tedanjo strujo — visoko romantiko —, temveč v preromantizmu, v prehodni dobi, ko so se romantične prvine šele začele razvijati iz starega klasicizma. Legiša jasno razbere te nove elemente, ki jih potem išče v naši poeziji. Med klasicizmom in romantiko — bi lahko imenovali to disertacijo, ki razbira pesniško delo Vodnika samega, v kolikor je pesnil po 1. 1806, analizira njegovo Ilirijo oživljeno in sploh njegovo pesem ter ga stavi pravilno v prosvetljenstvo. Na isti način analizira njegovo generacijo: Kuralta, Grundtnerja, Andre-aša, Drabosnjaka in Volkmerja, pri katerih dožene istotako prosvetijensko miselnost, oziroma nadaljevanje nabrekle baročne ljudske besedne umetnosti, ki je vsej tej ljudsko-duhovniški poeziji bolj v osnovi, kot pa bi si mislili. V mlajšem rodu vidi nadaljevanje tega ljudskega in prosvetljenskega dela v Staniču, Kračmanovem Matiji, Klančniku in ljudskih pesnikih, ki so trumoma peli po Roiu, »slovenskih Atenah*, dokler ni v Modrinjaku odkril pesnika, ki je prinesel že precej romantičnih novodobnih prvin v našo pesem — tako živ smisel za naravo in osebnostno erotiko, v verzih, ki jih navaja iz Pjošnje in so resnično še dane« sprejemljivi. Še bolj je nova duhovna smer in čustvenost zajela koroškega Jarnika, ki bi se ob spretnem mentorstvu utegnil razviti v pomembnejšega pesnika, kakor se je. V njem je prišla do veljave že romantična narodopisnost (bajke), pa tudi religiozno hrepenenje po nebeških sferah. Prav tako sta Schneider s svojo izgubljeno dramo in Primic s svojimi nazori že blizu romantičnemu gledanju na svet in poez.ijo, dasi njihovi proizvodi niso pomembni, kakor tudi ne Zupanovi, Bilčevi itd. Tudi med najmlajšimi, ki so tedaj nastopali in so bili vrstniki Prešernovi, se razvija prav taka pesniška tradicija med moralizatorslvoni in novo čustve- nostjo, predvsem nacionalno, za kar navaja Vesela, Ciglerja, Grabrijana, Ravnikarja, Barago, Dolinar-ja, Potočnika, Krempla, Vodovnika, Kastelca, Žem-ljo, pa tudi Slomška, ki nadaljuje ljudsko baročno duhovno pesem, toda v jeziku, ki ne pozna več trdot, ter Prešerna, ki je tedaj že napisal nekaj svojih pesmi (Lenoro, Povodni mož, Zvezdogle-dom). še vsi ti pesniki so v kolesnicah starega klasicističnega izražanja, z neko milobno idilično sentimentalnostjo do kmeta, toda prosvetljensko anakreontično radostjo, idiličnim realizmom, ki bi ga jaz krstil s pristnim pesniškim biedermeier-stvom, ki najbolj točno označuje tovrstno poezijo. Pravilno karakterizira tudi začetnega Prešerna ter ga postavi prav tako v klasicizem bolj kot v romantiko, dasi ima že veliko od novega duha. Toda njegova pesniška vzgoja, kakor tudi njegova duhovna usmerjenost ga je bolj vezala na klasiko kot na romantiko, kamor je našel pot šele v svoji zreli dobi tridesetih let. In prnv s to svojo klasicistično usmerjenostjo je tudi Prešeren v organski zvezi s to prehodno poezijo prvih desetletij XIX. stoletja. Toda, če je vsa ta pesem, ki jo je Legiša tako podobno in jasno razbral, samo drugotnega pomena za literarno zgodovino in le redkokdaj nudi nemoten estetski užitek, je Prešeren takoj v svojih prvencih pokazal svojo genialno pesniško oblikotvornost ter se postavil takoj na sam vrh baladnega pesništva. Značilna in pravilna je ugotovitev, da je v osnovi teh pesnikov, zlasti ljudskih, še polno ostankov baročne duhovne pesmi, ki je postala tekom stoletij duhovna last našega ljudstva, ter tudi poudarek na str. 46, da se je romantika marsikje dotaknila baroka in osvežila zlasti njegovo religioznost. S tem je bila najdena zveza z dobo tako imenovane literarne suše, ki pa je nasprotno živela v ustnem izročilu. Legiša je trdno določil, da je naš čas med klasicizmom in romantiko bil odsev tiste evropske, zlasti pa nemške li- terarne sredine, ki ni predstavljala najnaprednejš« struje, temveč literarno povprečnost, ki se je tedaj že lahko smatrala za nazadnjaštvo in so bili naši pesniki z njo v direktnem stiku. Ker pa tudi ni dala iz sebe velikih osebnosti, je ostala tudi v slovenski literarni zgodovini nekako ob strani, dasi je pomemben ravno literarnozgodovinsko kot doba, v kateri je zorel nov pesniški jezik ter so se rodile nove prvine, ki so se potem tako razcvetele v Prešernu. Tako to razdobje pomeni začetek slovenske pesmi ter njeno rast, ki je zanimiva. — Legišova zasluga je, da je to rast in vsebino teh pesmi, raztresenih večinoma po časopisih, tako lepo predstavil in tudi ocenil ter dvignil vendarle njene vrednote, ki so bile do sedaj zastrte in niso tako majhne, kol smo mislili, pa zopet ne tako velike, kakor bi hoteli tisti, ki so v njih videli že zmago romantike pri nas. Razprava je v čast našemu seminarju in na5i mladi slovenski znanosti ter predstavlja lep donesek k slogovnemu raziskavanju sloven-? skega pesništva starejše dobe. td. Razstava mladih iugoslovanshih likovnih umetnihov v Pragi »Klub slovenskih neodvisnih likovnih umetnikov« v Ljubljani pripravlja s hrvaškimi in srbskimi somišljeniki reprezentativno razstavo moderne jugoslovanske likovne umetnosti v Pragi. Kakor smo izvedeli, si je agilni Klub neodvisnih zagotovil paviljon .lednote vytvarnyeh umelcu, ki je med najuglednejšimi razstavnimi prostori v Pragi. Pred razstavo v Pragi pa priredi Klub neodvisnih svoio III. reprezentativno razstavo v; Ljubljani. Gospa Curiejeva ni marala denarja iz garderobe filmske zvezde Slovesnosti v Reimsu treba nele posebnih maskerskih mojstrov, marveč morajo tudi igralci in igralke sami paziti na masko in imeti dobro oko in okus. Med filinanjem ima vsak igralec in igralka v neposredni bližini svojo kabino s prenosno maskereko mizico, da lahko vsak trenutek kaj popravi. Na sliki vidimo igralko Bette Davisovo pred tako mizico, ko se pripravlja za naslednji prizor svojega novega filma »Demonska ženska«, čigar snov je vzeta iz zgodovinskega boja med severnimi in južnimi zveznimi državami v USA pred 80 leti, ko se jo vnela zaradi odprave suženjstva krvava vojna. Riba je ujela ribiča Mladim fantom, ki hočejo postati časnikarjf, njihovi učitelji navajajo radi tale šolski zgled, kaj spada v list in kaj ne: Ce pes ugrizne človeka, ni to nobeno važno poročilo. Če bi pa kak človek ugriznil psa, je to seveda velika novica. Tako bomo tudi mi rekli: Če ribič ujame ribo, ni to nič posebnega, razen za nerodnega ribiča, ki kaj takega le redkokdaj doživi. Če pa riba ujame ribiča, je to ne le novica, marveč velika senzacija. In se je res tako zgodilo! Bilo je blizu angleškega mesteca Littlehamp-ton. Angleži so znani strastni in dobri ribiči. Tak je bil tudi Henry Frants, ki je na trnek lovil ribe. Sedel je v čolnu in čakal, kdaj bo riba pograbila za njegovo vabo. Naenkrat je začutil, kako je nekaj na vso moč potegnilo in streslo palico s trnkom. Ribič je začel počasi vleči, da bi težki plen spravil do čolna in vanj. Poznalo se je, da je plen od sile težak. Frants je vlekel in vlekel ter se sklanjal čez čoln. Tisti hip pa je riba nenadno z vso silo potegnila in Frants je izgubil ravnotežje ter padel v vodo. Ko je padal v vodo, je še videl, kakor je pozneje sam pravil, »ogromno črno pošast«. Nato pa je spustil palico in riba, ki je tako ujela ribiča, je odplavala. Frantsa pa so potem drugi ribiči morali loviti, da so ga srečno rešili v svoje čolne. Angleška jadralna letalca Murray (na desni) in njegov spremljevalec Sproule, ki sta na mednarodnih jadralnoletalskih tekmah postavila nov svetovni rekord, ko sta ostala v zraku neprestano 22 ur 20 minut in 85 grkinul. V življenjepisu velike iznajditeljice Curiejeve ((življenjepis je spisala njena hči Eva) naletiš mimo drugih 6vojsko-značilnih potez te čudovite žene, spet in spet na njen odpor zoper gmotno izboljšanje svojega življenja. Še ko je bila prav mlado dekle, ko je bila ta, kasnejša slavna učenjakinja, še majhna, revna poljska dijakinja, je sicer sprejela Aleksandrovičevo ustanovo, ki se je opomogla z njo toliko, da ni od lakote umrla. A prvi honorar, ki ga je prejel« za svojo kasnejšo znanstveno razpravo, je nesla tajniku Aleksandričeve ustanove, kateri je seveda od začudenja kar otrpnil, soj so kaj takega brez dvoma še ni pripetilo ne prej ne poslej. Sprejela je bila štipendijo kot znak zaupanja, kot častni dolg. Bila je tako skrajno natančna v svoji vesti, do bi se bila sama sebi zastudila, če bi bila obdržala ta denar le za trenutek dalj, kot je bilo potrebno, saj je bila prepričana, da bo zdaj to denar spet pomagal kakemu dekletu preko stradeža. Takšna je ostala gospa Curiejeva vse življenje. Radij, ki je bil njena last in je i>il vreden več ko milijon zlatih frankov, je podarila znanstvu in še celo vse patente zraven, ki bi bila mogla jx> njih postali milijonarka, kakor sta postala s svojimi iznajdbami milijonarja Edison in Marconi. Pa je živela v uboštvu in je trpela zaradi neizmernih delavskih prilik. Takole poroča njena hči Eva o tem: »Nekaj časa pred mojo promocijo in preden sem v Franciji in v inozemstvu razvijala industrijsko uporabljanje radija, sta Pierre in Marija Curie sklenila nekaj takega, česar nista dosti uvaževala, kar je imelo pa veiik vpliv na njuno življenje. — Ko je Marija Curie izločila radij, je za to iznašla potek obdelovanja po tvornicah. Ko so se razvedeti zdravilni učinki radija, so začeli povsod iskati rudnine, ki so vsebovale radij. V raznih državah so se bavili s proizvajanjem radija iz rudnin, zlasti jxi v Belgiji in Ameriki. Vendar bi po raznih deželah proizvajale tvornice ito važno kovino le, če bi inženirji poznali skrivnost pristnega radija. nadškof Suhard o »Franciji, znaniUn svobode in studencu miru.« Francija, je dejal med drugim, ne pozabi nikoli. Obtožujejo jo, da je brezskrbna. A taka sodba je j>ovršna. Spričo vseh narodnosti je uslužna, vendar pozna razlike in svojih prijateljev nikoli ne pozabi. Za to bo živa priča Pariz, ko bo sprejel angleško kraljevsko dvojico. Francija je v sebi prejjričana, da je znanilka svobode in studenec miru. Ta svoboda pa pomeni, da je človeška osebnost prva, ki jo je treba spoštovati. To je smernica, ki jo je Francija v vseh dobah širila in zagovarjala, navzlic vsem različnim političnim režimom. Kardinal je omenil Karla Velikega, »ki ni toliko sanjal o cesarstvu za svojo osebo, marveč o složni Evropi, kjer bi ne bilo nobene vojne več in kjer bi Nemci, Italijani in Francozi živeli kot bratje in ljubili drug drugega.« Vzpostavitev reimske katedrale je dokaz trdne vere v to, da se francoski narod ne bo nikoli ugonobili, pa naj se zgodi karkoli. Po slovesnosti se je ministrski predsednik odpravil v Villacoublay, kjer je bil pri velikih letalskih prireditvah. Spored je bil jako bogat. Posebno zanimanje so vzbujala angleška lovska letala. Konkordat med Španijo in Svelo Stolico S strani španskih nacionalistov prihajajo poročila, da je pravosodni minister Conde de Ri-dezno izjavil, da bo nova španska država sklenila konkordat s Sveto Stolico. Po večini so odpravljeni že vsi protikatoliški zakoni iz dobe španske republike. Število rojstev pri Indijancih se veča Poseben odbor za proučevanje ljudskega gibanja je v Združenih ameriških državah dognal, da imajo Združene ameriški države zdaj 158,535.000 prebivalcev in da je zlasti pomembno povečano število rojstev pri Indijancih. Kongres Pen-hluhov proti plemenskemu sovraštvu Kongres Pen-klubov, ki je zboroval v Pragi, je sprejel resolucijo, j)o kateri se sleherni član zaveže, da se ob vsaki priliki zavzame za prega-njence zaradi plemenske sovražnosti. Predsedstvo je dobilo nalog, da se zavzame tudi za tiste člane Pen-klubov, ki so internirani v nemškem taborišču v Dachauu. Zavrnili so pa predlog neke poljske književnice, ki je zahtevala, naj se poslej vzdrži jo na sejah Pen-klul>ov razprav o .političnih razmerah bodi te ali one države. Pilotske šole tudi v Južni Afriki in Australiji Kakor poroča »Daily Telegraph«, se bodo začeli tudi v Avstraliji in Južni Afriki šolati piloti po kanadskem vzorcu. Vladi obeh držav sta pripravljeni, da podpirata angleško oboroževanje v zraku s tem, da sezidata posebne pilotske šole. KAR0ČAJTE KATOLIŠKO ČASOPISJE! Eden najvažnejših pogojev za uspeh v filmu je poleg talenta dobra maska. Maskiranje v filmu temelji na čisto drugih pogojih in barvnih zahtevah, kakor pa v gledališču. Barve morajo biti dosti močnejše in prilagodene pogojem za fotografiranje. Maska mora biti ves čas filmanja — in to traja pogosto mesece in mesece — enaka, za kar je 0 teh stvareh je neke nedelje ix>po!dne govoril Pierre e svojo ženo v mali hišici na Keler-mannovi Aveniji Pismonoša je bil pravkar prinesel pismo iz Združenih držav. Pierre ga je jx>-zorno prebral. »Malo se morava o najinem radiju pomeniti,« je mirno spregovoril in nadaljeval: »Industrija se bo jako razvila, to je že zdaj vidno. Tu je pismo iz Buffala: ameriški tehniki bi radi v Ameriki ustanovili tvornico in me prosijo podrobnejših podatkov.« »No — in?« je rekla Marija, ki je ta pogovor ni nič kaj zanimal. »Zdaj se morava odločiti. Ali naj natančno popiševa vse najine izsledke z čistilno proceduro pred ...« Marija je brezbrižno prikimala. »Seveda.« »Ali,« je nadaljeval Pierre, »se izkeževa kot lastnika, kot ,iznajditelja' radija. V tem primeru bi pa morala dati pravice za proizvanjanje radija patentirati, preden bi opisala način pridobivanja.« Marija je za hip pomislila. Nato je rekla: »To je nemogoče. To bi ne bilo znanstveno ravnanje.« Resni obraz Pierra se je razjasnil. Vendar, da bi si kdaj česa ne očital, ee ni strinjal koj z njo, ampak ji je dejal: »Prav imaš, vendar nočem, da bi se tole kar tako odločilo. Težko živiva in kakor je videti, se to življenje ne bo nič izboljšalo. Eno hčer imava, mogoče pa bo še več otrok. Nama in otrokom bi ta patent prinesel dosti denarja, kar bogastva. S tem bi mogli udobno živeti in nič več bi se nama ne bilo treba tako pehati za kruhom.« Nato se je zasmejal in je omenil edino, čemur se je res težko odrekel: »In mogla bi imeti lep laboratorij.« Marija je gledala predse. Premišljevala je o možnostih dobička, če bi bila gmotno poplačana. A že je zavrgla to misel. Niti ni skušala svojega moža prepričati: uganila je, da je le iz poštenosti govoril o patentu. Njene, popolnoma iz prepričanja izgovorjene besede, so izrazile občutek, ki sta bila oba prešinje-na z njim, da sta neomajno vdana znanstvu in živita le zanj. Čez čas je Pierre — kakor njen odmev — ponovil Marijine besede: »Torej bom drevi odpisal ameriškim inženirjem in jim boin dal pojasnilo, ki prosijo zanj.« »Z mojim sporazumom« — je Marija napisala dvajset let kasneje — »je Pierre Curie zavrgel misel, da bi imel od najine iznajdbe kaj gmotnega dobička. Nisva je dala patentirati in sva brez slehernega pridržka objavila vse ravnanje z radijem glede na proizvajanje in pridobivanje. Mimo tega sva dajala vsakomur vsa pojasnila, ki so si jih želeli. To je jako velikega pomena za radijevo industrijo, ki se je mogia tako svobodno razvijati in sicer najprej v Franciji, nato pa v inzemstvu. Tako so se mogii okoristiti z njo učenjaki in zdravniki in pomagati človeštvu. Ta industrija še dandanašnji uporablja najina navodila 6koraj nespremenjeno.« In ko je bil Curie (star komaj 47 let) povožen, je njegova vdova — odklonila vsakršno pokojnino. Ameriški letalec Hovvard Hughes, ki smo že poročali o njem, da s štirimi tovariši leti krog sveta in je doslej pobil že vse brzinske rekorde. Od leve: poročnik Toni Thurlow, Harrj- Conner, Hovvard Hughes, Richard Stoddart, Dale Power. [jžazj/ >Le brez skrbi, pri jateljčka, jaz sem kaznjenec In sem le preoblečen v paznika.« »V redu. Midva 6va pa paznika, preoblečena kaznjenca.« Tri dni trajajoče slovesnosti zaradi blagoslovitve v svetovni vojni skoraj porušene in zdaj prenovljene katedrale v Reimsu, so privabile na tisoče domačinov in tujcev. V nedeljo dojx>ldne eo posvetili katedralo. Ob devetih dopoldne so zazvonili zvonovi ob slovesnem vhodu nadškofov, škofov in druge duhovščine in posvetnih dostojanstvenikov v cerkev. Oddelek pehotnega vojaštva je tvoril dvojni špalir in je počastil visoke osebnosti. Na čelu sprevoda so stopali v modre obleke oblečeni paži, nato je sledila zastava sv. Ivane Orleanske, darilo Angležev. Za helabardisti so stopali vitezi malteškega reda, nato prelati, škofje in kardinali. Kardinala in nadškofa iz Reimsa, legata Svete Stolice, so spremljali papeški tajni komor-niki. Katedralo so zasedli člani vlade, številne vojaške in politične osebnosti in pa diplomatski zastopniki. Ob pol desetih ee je pripeljal predsednik republike, Lebrun. Notranjščina cerkve ni bila nič okrašena. Po slovesni sv. maši je govoril reimski Št. 177. Prava kralieva prijatelja Le Ivanhoe in Robin Hood se nista udeleževala splošnega veseljačenja. Robin Hood je Ivanhoeju medtem takole modroval: »Sicer nam je res v veliko čast, da moremo pogostiti svojega kralja, vendar se bojim, da gredo v izgul>o dragoceni trenutki...« »Tako mislim tudi jaz,« je odvrnil vitez. »Poleg tega je pa še močno nevarno šaliti se s kraljem, najsitudi je dobre volje. Če ee z mladim levom igraš, lahko naenkrat začutiš na sebi njegove ostre šape.« »Tudi jaz se tega bojim. Moji ljudje so preprosti kmetje in lovci, loroče pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1., da se takoj izvrši popravilo. Vse podrobne informacije o planinskih kočah, raznih turah in članskih ugodnostih daje pisarna S1'D, Ljubljana, Aleksandrova cesta, 4-1. Izredna draginja na Jesenicah Jesenice, 14. julija. Ze davno je jeseniška okolica preslaba, da bi zalagala trg industrijskega mesta z nad 10.000 prebivalci, posebno še, ker so v bližini svetovno znana letovišča, ki prav tako mnogo konsumirajo. Vsi tisti, ki prodajajo na jeseniški trg, pa imajo na razpolago tudi trge v teh letoviščih. Gotovo je, da letovišča v mnogočem diktirajo cene tudi jeseniškemu delavskemu in nameščenskemu trgu. Pri tem je jasno, da letoviščarji — gotovo bolj denarni ljudje — mnogo lažje dražje plačajo kot fa nakupovalci na jeseniškem trgu. Tako ietovi-ča diktirajo cene tudi Jesenicam. Poznano pa je, da sta Split in Bled najdražja kraja v državi — tako tudi Jesenice. Goveje meso se je podražilo v enem letu od 8 na 12 din za kg. Mleko od 2 na 2.50 din, maslo od 18 na 20 din. Cena moki raste in je prišla že od 2.50 na 4.75 din. Temu primerno se je podražil kruh. Peki so sicer obdržali cene, toda zmanjšali so hlebce in zemlje. Enako drago je drugo Nenadoma Je umrl naš ljubljeni soprog, oče, Brat In svalc, gospod Martin Kugler trgovski potnik tvrdke I. C. Mayer Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 15. julija 1938 ob 5 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Celje, dne 14. julija 1938. Globoko žalujoči: Apolonija, soproga; Dana, hčerka; Mirko, sin - in ostalo sorodstvo. pecivo, ki so ga bili Jeseničani vajeni in so ga tudi zaslužili. Cena češenj nič ne pade, četudi je sedaj sezona. V začetku so bile na trgu vipavske, primorske in dolenjske češnje, sedaj pa so tu naše in cena ne pade. Cena se vedno drži na 7 do 12 din. Podražila so se drva, podražila obu-tev. Na splošno se je vse podražilo za 20 do 30%. Zaradi draginje so zelo prizadeti številni državni uradniki, ki jih je tu okrog 400, in posebno delavci na železnici, dalje sezonski delavci in pa velik del tovarniških delavcev, ki nimajo vrtov. Vsako povišanje plač draginja sproti uniči. Poleg tega pa so draga tudi stanovanja. Za primer naj navedemo le to, da stanovanja tu niso prav nič cenejša kot v Ljubljani, le s to razliko, da niso niti tako udobna kot v Ljubljani. Potreba prevedbe Jesenic v prvi draginjski razred je vedno večja — že zaradi 400 državnih uslužbencev. Pri tem naj se ne pozabi, da so Jesenice tli ob meji, kjer je treba poleg službe in dela vršiti velikokrat tudi reprezentanco. Vsak dom postavi na okno to, kar ima najlepšega, in tako bi morala tudi država gledati na to, da ob mejah posebno reprezentira. K temu bo veliko pripomogel prvi draginjski razred, kajti sedaj so zdijo Jesenice državnemu nameščencu zaradi izredne draginje kakor kazensko mesto. —č. Gostovanje ljubljanske opere v Rogaški Slatini Dne 16. in 17. t. m. bo gostovala opera t vsem našim ansamblom in zborom ter nekaterimi člani zagrebške in belgrajske opere v Rogaški Slatini, kjer bo uprizorila v Ton-kinu 16. t. m. Massenetovo »Manon« s priljubljeno belgrajsko primadono go. Zlato Gjungjenac-Gavella v naslovni vlogi. Zasedba glavnih vlog je sledeča: Des Grieux — Gostič, oče — Marjan Rus (oba člana zagrebške opere); Lescaut — Janko, Rosette — Španova, Pusette — Heybalova, Javotte — Šker-jančeva, Guilotte — Jože Rus, Bretigny — Pe-trovčič. Glasbeno vodstvo opere ima dirigent Anton Neffat. Dne 17. t. m. bodo peli Donizettijevo opero »Lucia di Lammermoor« s koloraturko zagrebške opere gdč. Zv. Zupevčevo v naslovni vlogi. Nadaljnja zasedba vlog: Astlion — Janko, Edgard — Gostič, Artur — Vičar (član zagrebške opere), Raimond — Petrovčič, Alisa — Španova, Wor-man — Jože Rus. Pri obeh predstavah bo sodeloval ljubljanski operni orkester. Drugo opero bo dirigiral D. Zebre. Izvrstna zasedba obeh oper obeta zanimivi predstavi, ki bosta na kar naj-dostojnejši način predstavili mnogoštevilnemu mednarodnemu občinstvu umetniško raven našega opernega ansambla, iz katerega so izšli razen g. Vičarja vsi trije gosti iz Zagreba. Predprodaja vstopnic je pri Putniku. Cene od 35 din navzdol. Ugodne avtobusne in železniške zveze bodo omogočile tudi posetnikom iz okolice, da se bodo iahko udeležili predstav. Štefan ZeromsM: 15 Zvesta reka Neko noč so prebudili skrbnico udarci na vrata in okna, vendar pa drugačni ko Rvfkini. Nekdo te trkal brez nehanja tudi na okna tistega dela dvorca, ki ni bil nastanjen, in na vrtna vrata. Gospodična Salomeja je takoj vzbudila Scepana, ki pa ni utegnil več odnesti bolnika preko dvorišča v hlev. ker. dvorec je bil očividno ves obkoljen. Vzela sta torej reveža v temi na roke. ga odnesli knr mogoče hitro v Dominikov salon in ga položila tam v prazno kad. Vse sta delala zelo naglo, kajti razbijanje po vratih je prihajalo žc na višek. Ko sta odprla vrata, sta k sreči spoznaln. da so to domači ljudje, vstaši. Mil je mali ostanek čete, ki je bil odreznn po strašnem mie-chovvskrm porazu od oddelka Kurowskogn in je taval v nezanesljivih pohodih med ruskimi kolonami, ki sta jim poveljevala Černicki in Ostro\vski; klatili so se po gozdih, goščah in dragah, noč in dan preganjani, in sc namerili v mraku na Niezdole. Ker sta jih po vrsti zapustila dva voditelja, je ostala četica brez poveljnika. Bili so ljud je, sestradani, prezebli, do kraja izmozgnni od večne hoje in dnševno popolnoma strti. To niso bili niti strelci ali ko-sarji, niti »batinašic, siccr tako pogosti in navadni v tej vstaji, temveč ljudje skoraj brez vsakega orožja. Niso bili šc dobro pod streho, že jih je večina porepaln na tla in pričeli so smrčati ko na povelie. Nekateri pa so sc odpravili po dvorcu iskat jedi in vodke. Pregledali so jedilno shrambo, kuhinjo in sobe, pa niso ničesar našli. Pri preiskavi ie morala biti navzoča tudi gospodična Salomeja. Preobrnili so vse sodčke in zaboje, ko pa niso ničesar našli, so pričeli v svojem velikem obupu in gladu groziti. Eden izmed njih je potegnil samokres izza pasa in naperil mladi domačici ves divji in skoraj blazen cev na čelo. Ravnodušno je vzdržala peklenski pogled in čakala, da sproži. Togotni nesrečnik ni odstranil samokresa in ni vedel, kaj bi počel. Z orožjem v roki, naperjenim gospodični med divne oči, je stal tam in vse bolj bledel. »Zakaj ne streljate?« je vprašala. »Ne vprašajte še drugič!« »Potem pa streljajte ali pa iščite dalje, ker je škoda tratiti čas.« »Kje jc kaša?« »Kaše je malo, pa je zelo potrebno za nas, ki živimo tukaj, in za nekega ranjenca.« »Pa kje je kaša?« »Takoj pogledamo. Najprej spravite samokres, ki ga obračajte rajši proti sovražniku, pa ne proti ženski, ki si ne more pomagati.« »Molčite! Kje je kaša?« V pogovor se je vtaknil ščepan, ki je stal precej za hrbtom gospodične Satomeje. »Kaše je samo še malo — od tega ne boste vsi siti. Prinesem vam krompirja.« »In kje jc krompir?« »Ga bo menda še kaka merica v rovu.« »Koliko?« »Rekel sem že, da ga je nekaj meric, morda bi se ga naberalo tudi šc kaj več.« »|e zmrznjen?« Ne čisto, ker je bil dobro pokrit.« »In kje jc?« »Naj bo. kjer hoče. .Sam gn prinesem. Če pojdete vsi tja, ga samo pohodite in stlačite. Vsega, kar ga je tam, ne boste pojedli.« »Toliko ga bomo sncdli, kolikor se nam ga bo ljubilo!« »In kadar pridejo drugi, s čim jih bomo nasitili...« »Naj se nažro ilovice!« »In potem naj človeka zija kar naprej nabit samokres, kajne?« »Molči, hudič stari!« se je zadri sestradani vstaš. Prijel je starca za vrat in ga začel daviti. "Gospodična Salomeja mu je priskočila na pomoč. Z vso silo je pahnila napadalca nazaj. In pogledal jo je s takim divjim pogledom, da se ni obetalo nič dobrega. Čutila je v očeh njegov brezumni srd. Vsak hip bi bil lahko nastavil samokres in sprožil. In začela je obračati vse na šolo, da ga morda spravi v dobro voljo; hoteč obrniti njegovo pozornost drugam, je pridela pripovedovati dogodho o starem kuharju. »Ali vidite,« je povzela, »da mu rmajkajo sprednji zobje.« »Ostale mu izbijem jaz!« »Rajši poslušajte, kaj je bilo z onimi, ki mu manjkajo, ko pa da mu izluščite še teh par, ki jih ima.« »A, kaj inc brigajo njegove škrbine!« »No, lepo, mar se tako govori z žensko!« »Govori, govori... No, pa recitc, če jc kaj posebnega!« »Toda saj nočete poslušati. Kako naj človek pot?m govori?« ■»^aj pravim, toda vi nočete slišati, kako krulj lakota po meni na ves glas.« »I, saj ni tako dolga povest, tudi lnkota jo bo poslušala. Glejte, tskele je bilo. Ko_ je bil ta naš staričina še mlad, je služil na našem dvorcu kot kuhinjski pomivalec. Ni se šc dobro privadil, pa so ga že klicali k vojakom. Hudo mil jc postalo za kuhinjo, lonci in omn-knmi — pa vojaščine se je bal: pel in dvajset let pod puško, to niso mačje solze! — Prišel je župan iz vasi. da ga vzame s selvij na nanor. Naš kuhnrčck pa je smuknil ven za vogal, pobral kamen na tleli in se česnil^ z njim po sprednjih zobeh, da sta mu padla iz ust: brez prednjih zob, kakor veste, pa ni mogel biti nihče vojak zaradi takratnih pušk. Župan gn zgrabi za vrat in ga hoče dati zvezati, ščepan se pa zarezi na ves glas in mu pokaže krvavo luknjo spredaj v zobeh.« »No, in kaj jo potem?« »Nič, samo tole sem vam hotela povedati s tem, da ni treba siliti človeka nikdar in nikamor! In še več takih je pogriintal « »Prosim, bodite tako dobri, in odložite te zgodbice za tedaj, ko borno lupili tisti krompir. Primum edere dcinde philosopliuri. Če veste, kuj to pomeni?« »Nc vem, ali najbrž se tiče jedi?« »Da. da... Torej pojdimo! Kje je vreča?« Pa so šli, našli s Sčepanovo pomočjo vrečo in se kmalu vrnili s krompirjem. Napravili so ogenj in naložiti v peč polen, ki so jih nacepili iz ostankov podrtega plota. Vsi so se spravili lupit krompir ln izkazalo se je tudi, da so imeli s seboj košček slanine, ki so jo dobili nekje na potil, ščepan je izginil v noč in prinesel iz svojega skladišča še približno pol lonca kaše. In z veliko kuharsko spretnostjo je začel kuhati kašo in krompir. Vmes pa je skočil tu pa tam na prosto ter gledal in prisluškoval, če morda nc bobni zemlja pod koraki sovražnika. VI. Rana v vstaševem stegnu se nikakor ni hotela celiti, vedno bolj nevarna jc postajala. Nekoliko niže od mesta, kamor je zadela krogla, se jc začel delati na stegnu velik tvor, ki jo povzročal bolniku take bolečine, da je javkal cele ure. In niti opreznost zaradi varnosti dvorca, niti bojazen za življenje nista stešili njegovega nečloveškega ječanja. Gospodična Salomeja sj ni upala niii glave prisloniti na ležišče. kaj šele spati, in vse v strahu, da jc ne zaloti iznenada vojaštvo, četudi bi jo za vsak primer opozorila mala Židinja na nevarnost, vendar ni kazalo prenašati kneza v hlev, ker je ječal tudi takrat, čc so ga zakopali v seno. Huda nesreča v kamnolomu Celje, 14. julija. V kamnolomu pri Lazniku v Stranicah se je danes okoli 2 popoldne pripetila nesreča, ki 1)0 najbrž zahtevala mlado življenje. Danes po obedu so minerji takoj pričeli z delom. Med njimi je bil 17-letni delavec Javornik Štefan iz Stranic. Od napornega dela in vročega sonca je bil zelo truden, zato ni čudno, da mu je kljub veliki previdnosti na skalah spodrsnilo, tako da je strmoglavil 20 m globoko. Delavci, ki so videli prizor, so bili kakor okameneli. Javornik je treščil z glavo na kamnitna tla in obležal nezavesten. V Stranicah nimajo zdravnika, zato so poslali motociklista v Celje, da je obvestil o nesreči reševalno postajo,' ki je takoj poslala pomoč. Tovariši so delavca močili z vodo in sc jim je posrečilo, da so ga z umetnim dihanjem spravili k zavesti. Z rešilnim avtomobilom so pa prepeljali v celjsko bolnišnico. Nesrečni delavec ima pelkrat prebito lobanjo in pretres mo/.gan, razen tega pa še več drugih poškodb po telesu. Radio Dragi programi« Petek, 15. julija: Vsakem« nekaj (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.'JO Akademski pev. kvintet — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 1.1.30 Nac. nra: Karakter in čast (Koča Radovanovič, Bgd) — 19.50 Deset minut za planince — 20 Musorgski — Rimski Kor-6akov: Perzijski ples iz op. Hovanščina (loud. sinf. ork. - plošče) — 20.10 Ženska nra: Navodila za konsor-viranjo sadja in zelenjave (sa. Simončičl — 20.30 Prenos promenadnega koncerta iz Rok. Slatine — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Snbota. 16. julija: 13 Na ploščah bomo zdaj igrali, a kaj, ne bomo vam izdali — 1T2.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Na ploščah bomo zdaj igrali, a kaj, ne bomo vam izdali — 14 Na]>ovedi — 18 Prenos promenadnega koncerta iz Ljubljane (godba tSloga.>) — 18.40 Ob 20 letnici dobrovoljskega gibanja (g. I. Grčar) — 19 Napove-di, poročilu — 19.30 Nac. ura: Veličastne manifestacije v Zagrebu leta 1918 za zedinjeno Jugoslavijo (Kosta Domazetovič, gb) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. dr. Al. Kuhar) - 20.:» Prenos opere sMnnonc iz Rog. Slatine. Sodeluje operni zbor m zdraviliški orkester. Dirigent Anton Neffat; v odmoru: poročila in napovedi — 23 Poročilo o XX. mednarod. kalol. esperantskem kongresu v Ljubljani. Programi Radio Ljubllanat Petek, 15. julija: Belgrad: 21 Kono. Rad. ork., 22.20 Recitacije - Zagreb: 30 Vok. konc., 20.30 Koncert damskega vok. kvarteta, 21 Chopinove skladbe, 21.30 Koncert zbora, 22.20 Ples. gl. — Varšava: 19 Solistični konc 19.30 Zah. konc. iz Katovio 22 Glasba od Haydna do Ravela — Praga: 19.25 Konc. salonskega ork., 20.»0 Konc. za violino in orgle, 20.50 Dvorakove večerne pos-mi, 31.05 Konc. češke filharmonije — Sofija: 19.50 Klav. konc. (g. Ikonomova), 19.45 Verdi: Traviata (opera), med delanji poročila, 22 Sinit. konc. — Budimpešta: 20 35 Ploščo: 21.45 Kvartet, 23.10 Cig. ork. — Milan: 21 Pestra gl 21.30 Simf. konc. (prenos is Maksencijeve bazilike v Rimu). Po koncertu ples. gl. — Rim: 21 A. Onscina: Gospa v črnem, opereta, 23.15 Ples. gl. — Dunaj- 21.10 Sinit, konc., 22.30 Ples. in zab. gl., 34 Nočna gl. — Niirnberg: 19.15 Večerni konc. — Kiiln: 20.10 Zdraviliški koncert. Sobota 16. julija: Belgrad: 20 NaT. pe«m4, JI Rad. ork. 22.15 Nar. napevi, 23 Lahka in ples. gl. — Zagreb: 20 Dueti, 20.30 Lahka gl., 21 Mandolinski konc., 21.30 Vok konc. 22.20 Ples. gl. — Varšava: 18.10 Klavirski konc., 19 Arije in pesmi, 21.10 Nar. pesmi — Praga: 19 2(1 Zab. konc., 21 Urno. Serenada, 2!.30 Jazz — So: fija- 19.30 Pevski kono (D. Vlahnva), 30 Klavirski konc. (Kalova) 21.45 Lahka ln ples. gl. — Budimpešta: 18.55 Koncert vojaške godbo. 21.45 Jazz, 22.45 Konc. opernega OTk. _ Milan: 19.30 Cifre 21 U Cremone, Seviljski bri-vee opora — Rim: 19.30 Citre, 21 Harlekinska svatba (komedija), 21.45 Kone. tria, 23.16 Ples. gl. - Dunaj: 19 Posein, ples in opereta. 22.,10 Zab. ork. — Hamburg: M Valčki. 22.30 Zah. in plee. gl. — Koln-Berhn: 32.30 Žab. in ples. glasba. „SlovenCeva" podružnico Ljubljana, TurSeva cesta (palača Poštni dom) Globoko znižane cene vsemu poletnemu blagu za moške in damske obleke ter perilu pri tvrdki F. I. Goričar Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 29 in 30 Na zalogi ostankov zelo velika izbira raznih Mali oglasi fl Šoferja lzučenega tudi čevljarja, sprejme takoj za stalno službo Grilc & Komp., čevljarstvo, Novo mesto. Krajevni zastopnik za Ljubljano, se sprejme proti proviziji 20»/« za reklamne predmete. Maks S. Koen, Beograd^ Zmaja od Nočaja 16. " (b) Službe iščejo Absolvent zadružne šole samski, vojaščine prost, želi nameščenjo v kakšni zadrugi ali manjšem podjetju. Zmožen tudi kavcije. - Drnovšek Rudolf, Potoška 16, Zagorje, (a) I ifiTfcTTiTfl KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina LJubljana - T*r$eva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) I T C L. 2 951 Obrnite POSTOJNSKO JAMO (Postojaa pri Trstu in Opatiji — Italija) Naivečje podzemsko čudo svetd Električna razsvetljava — Motorna železnica — Odprta celo leto — Izkoristite nakazila za hotele in bencin ter znižanje voznine na želez. (50-70%) Pojasnila: ENIT, Petra Koolfa br.fi, Beograd ln vsi ostali potniški ln prometni biroji. Original, francoska kolesa AIGLON Najboljši materija!, prvovrstno izdelana, fino in trpežno lakirana ter po-kromana. Najlažji tek. Model: Tour de France Oiktor Boliinec, Ljubliann Tyrševa c. 12 (dvorišče) KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH !t ll ftimffiffl 1 IBBHHHBHMiVVnBHHBlBRii Manufakturo lzgustirane vzorce, kupuje poceni za gotovino Pajo Brkjačlč, Prezld. Rdeče višnje in ribisel kupujem po najboljši ceni. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova c. 39 Vložno knjižico Hranilnice in posojilnice v St. Vidu nad Ljubljano ali dobroimetje Zadružne zveze - kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gotovina« št 10976. (d) EBM Parcela skupno ali razparcelira-na, v Izmeri ca. 8000 m*, naprodaj. Lega ob novi državni in banovinski cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Polzve se: Vižmarje 100. Redka prilika! Proda se takoj veliko podjetje - gostlteljskl posel : restavracija, kavarna, bar. Milijonski promet, v centru Zagreba, najlepša točka. - Ugodni pogoji. Ponudbe pod »Prilika« na PublicitaSj Zagreb. (P) ODDAJO* Elegantna s.La v centru separirana. s kopalnico, novo pohištvo, se takoj odda. Informacije: Res-ljeva cesta 4. (s) Nov Ina zraku prevetren puder za lice •S? Presenetljiva nova ideja v proizvajanju pudra za lice. Fabriciran po najnovejšem sistemu, je danes pudet finejši in lažji, kakor je bil kdaj prej. Tako je fin, da se ne more niti opaziti na koži. Daje prekrasno gladko mat polt, in mladostno svežino ves dan, ki je tu® veter in dež ne moreta pokvariti. Zvečer pa da sijajen videz, ki ga tudi potenje od plesa v najsoparnejših prostorih pusti nedotaknjenega. Na patentirani način je puder mešan s »peno smetane«. Zaradi tega se puder Tokalon obdrži ne koži mnogo ur in tudi to je preprečeno, da bi puder absorbiral naravna olja kože. Ta' puder obvaruje kožo, da ne postane suha in raskava ter preprečuje tvorbo gub. Poizkusite znameniti puder Tokalon s »peno smetane«. Opazujte, kako bo že v nekaj dneh povzročil presenetljivo zboljšanje Vaše polti. Od deset žena jih devet uporablja napačno barvo pudra. S tem dobijo trd, preveč »olepšan« vide?:. Edini način, po katerem ugotovite pravo nljanso, je ta, de. poizkusite eno barvo na eni, drugo pa na drugI strani lica. Ce niste sigurni, katera barva odgovarja Vaši polti, Vam radi pošljemo brezplačno štiri zavojčke pudra Tokalon raznih barv. Ravno tako tudi dve tubici kreme Tokalon. hrane za kožo (za dan in za noč). Priložite Din 8,— v poštnih znamkah za ovoj, poštnino in druge stroške. Naslov: Hinko Mayer i drug, odio 10-P, Zagreb, Praška ul. 6. VAŽNO: Puder Tokalon se dobf povsod v originalnih škatlicah po Din 12, 20 ln 30. Prepričajte se, da Je na vsaki Škatlici ime Tokalon. Vnajehi IŠČEJO: Vilo % najmanj 6 sobami — vzamem takoj v najem. Ponudbe s popisom ln ceno v upravo »Slovenca« pod »Vila« št. 10950. (m) V naši podružnici na Miklošičevi cesti Stanovanja IŠČEJO: Sedemsobno stanovanje s pritikllnami, vzamem v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stanovanje« št. 10949. (c) Konci Ahačič! Trije tieki 25 Tri miške so prišle po peskn, Za njimi so prikorakali lokostrelcl. lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo* ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol i pop. in od 2 do 6 pop4 Telefonska številka 30-30 Zahvala Vsem, Iti so nas v globoki žalosti ob nenadni izgubi predragega sina in brata, gospoda Milana Kastelica dijaka IV. razr. klasične gimnazije tolažili, nam kakorkoli izrazili sožalje, vsem, kT so zanj molili, mu poklonili toliko krasnih vencev in cvetja, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Fr. Novaku za ves trud pri iskanju ponesrečenega, dalje g. profesorju dr. I. Vrečarju za njegovo brezmejno požrtvovalnost, g. dekanu V. Zabretu in drugi čč. duhovščini. Iskreno se zahvaljujemo g. ravnatelju dr. J. Lokarju in gg. profesorjem klasične gimnazije, Milanovim dragim tovarišem kongreganistom in sošolcem, dalje vsem iz soseščine, z Mednega in Tacna in kočno vsem drugim, znanim in neznanim, ki so dragega Milana spremili na njegovi zadnji poti. Vsem Bog plačaj I V Ljubljani, dne 14. julija 193& Žalujoči starši hi sestra. čim so bili sedeži zasedeni, ob glasnem trobentanju trobentačev, ki so stali nekje nad Macinem hlevom in jih zato ni mogla videti. Mišje hlepetanje se je spremenilo v vriskanje in ploskanje, ki je veljalo pred vsem oni miški, ki je držala v rokah ostro sabljo. Ostali dve sta nosili po en velik kos salame in sta bili pri mišjem občinstvu manj ugledni. '.Vi. v;.. Premišljeno so pristopicale te miške v peščeni prostor, toplo pozdravljene od gledalcev. V rokah so nosile lok in več ostrih pšic, raz katerih so bingljale pisane zastavice. Spoštljivo so se zahvalile občinstvu za pozdrave in se nato postavile ob steuo k prvim trem miškam. H- Dotrpela je naša ljubljena soproga, predobra mama, stara mama, sestra in tašča, gospa Ivana Zupančič roj. Breskvar soproga višjega kontrolorja drž. žel. v pokoju Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 15. julija ob 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Selca, Jesenice, dne 14. julija 1938. Globoko žalujoči: Jože, soprog; Jože, šolski upravitelj; Franci, trg. poslovodja, sinova; V las ta, hčerka — in ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič jama pri Krškem Uspešna izkopavanja pod vodstvom dr. Hajka Ložarja 'V soboto je dr. Rajko Ložar končal svoja •Štiri dni trajajoča izkopavanja ne daleč od Krškega. Marljivi zbiratelj starin Oton Auman je poskrbel za obvestilo, pot traja približno eno uro počasne vožnje s kolesom proti Blanci, in kdo bi zamudil priliko za majhno vznemirjenje sredi teh soparnih dni, ki človeka napravijo topega, se jim ne upira s skrajnim naporom? Takoj za Spodnjim in Srednjim leži še Zgornje Pijavško, neznatna vasica na desnem savskem bregu, in nekako kilometer daleč od vasi ima cesta zidan mostiček, pbokan kanal, ki vodi hudourniško vodo pod cesto. Par metrov nad višino mostička je Ajdovska jama, ki jo nosi hrib Višnjevec pod vasjo Arto. Dva delavca sta odvažala še zadnje množine odkopane zemlje, dr. Ložar pa je odložil zapiske in rade volje pojasnjeval uspeh izkopavanja: Pogled na jamo ob pričetku deL "Ajdovska jama je vodna jama, ki Jo ob hn-tllh nalivih in močnem deževju zaliva voda, pritekajoča iz notranjosti. Tako dandanes ne kaže, da bi bila ugodna za daljše bivanje. Vendar zdaj odkrito ognjišče dovolj jasno izpričuje, da se je človek takrat dalj časa zadrževal v jami, in zato lahko tudi sklepamo, da so vladale nekdaj ugodnejše razmere, mogoče bolj suha klima. Ognjišče leži danes prav blizu vhoda, toda ta položaj je pač bil nekdaj globlje v jami, ker je kamnitni material opazno zelo podvržen trošenju, pa je del stene, ki je tvorila prvotni daljši vhod, že porušen. Ognjišče so našli zakopano tn zakrito z maso razrušenega materiala, ki ga je bilo treba odnesti, da so, se pokazali, j^r.vii in^jjj^ prve sledi, Iti so kazale na zgrajeno obliko ognjišča. Kopali «o naprej in kmalu naleteli na prve umetne oblike. Tako'so Odkrili glaVnb'ognjišče,-ki je obrnjeno proti severnovzhodni steni jame. Celota je »grajena tako, da je poleg večjega ognjišča dobro opazno še manjše ognjišče, mogoče da je bilo še katero, pa primanjkuje kamenja za točno ugotovitev. Zanimiva je oblika, ki predstavlja pravilen štirikot z dolžino 4.75 m in širino 2 m. t;-- Celotno ognjišče v jami. Material je v glavnem znesen na živo skalo, k vznožju glavnega ognjišča pa je položena skala, ki predstavlja stopnico. Na ognjišču samem so našli 10—15 cm pepela, zlasti gosta pa je bila plast na robovih, kamor je človek odrival pepel. Črepinje posod so iz lepe, črne gline, nekatefe tudi iz mešane gline z rdečimi in črnimi glinastimi plastmi. Razen ožgane gline so našli vretenca, koščene preluknjane jagode, brončen obroček (uhan?), kosti goveda in zraven človeške kosti. Na podlagi najdb sklepa dr. Ložar, da je ognjišče zgrajeno okoli 6. stoletja pred Kr. Razrušeno stanje poteka od tod, ker se strop neprestano ruši in padajo z njega kamnitne plošče. Zato je posoda in manjše kamenje strto. Drugi razdiralni element je voda, ki jo je zelo zavirala oblika jame. Voda je odnašala ilovico, izpod kamenja je izpirala prst ter s tem zrahljala podlago, da so se plošče nagnile. Na podlagi oblik, ki so vidne na jamski strani ognjišča, izreka dr. Ložar mišljenje, da predstavlja ta del nekakšen zapeček. Široka kam-nitna plošča je imela vlogo mize, na kateri so stale posode, ker so pod nagnjeno ploščo najdene črepinje. Poleg ognjišča se nahaja smetišče. Kopanje se je vršilo na stroške muzeja in k delu je bil pritegnjen tudi g. Oton Auman. Ob tej priliki je dobila zelo veliko verjetnost domneva g. Aumana, ki dobro pozna lokalne terenske razmere, da namreč iz te jame poteka meč, ki so ga leta 1931. našli v Savi. V tej okolici je več gomil, pa je takšen dokument starega človeškega bivališča brei dvema pomemben za prazgodovino kraja. Zato je v interesu ljudstva, da se ohranijo take stvari nepoškodovane in da se jih ne loti kdo v zablodi, da bo niogože izkopal zaklad (»šac«), ker zaklada pač ni. Ljudska fantazija je spletla razne zgodbe o Ajdovskih deklicah, ki so prebivale v tej in podobnih jamah. Tako pripoveduje ena teh še danes živih zgodb, da je šla tod Ajdovska deklica plenice prat na Savo. Stopila je z enega savskega brega na drugi breg in je milo zastokala: Joj, kaj je to za ena luža, da niti plenic ne morem oprati! — Druga zgodba govori o slepi Ajdovski ženi, ki je prišla na Pijavško k posestniku Pun-tarju in prosila miloščine, obenem pa je rekla: Rada bi vedela, če je sedanji rod še tako čvrst in velik, kakor je bil ta čas, ko sem bila mlada. Ker ne vidim, daj mi prst, da bom spoznala, kakšna je razlika med sedanjim in prejšnjim rodom. Puntar pa, ki je vedel, kako mcična je Ajdovka, je stekel k brani in snel železen zob ter ga položil Ajdovki v roko. Ajdovka je s prsti mečkala zob in ga zdrobila ter je rekla: Ta rod je še čvrst in močan, tak pa le ni več, kot je bil nekdaj. Več takih pripovedk ima zapisanih g. Auman, ki je med starimi ljudmi našei tudi živ spomin na roparje, ki so se nekdaj vgnezdili v tej Ajdovski jami in jih je ljudstvo imenovalo »špi-harjec, ker so napadali z noži. Za enega teh špiharjev vedo tudi, da je imel v Pijavškem svojo domačijo. Tod mimo je namreč vodila že prastara prometna zveza med Savinjsko dolino, oziroma Zidanim mostom in Krškim poljem, isto smer je obdržala rimska cesta, in vse do zgraditve železnice leta 1860. se je ves prevoz blaga in ljudi vršil deloma po Savi, deloma oziroma predvsem pa po cesti na desnem savskem bregu. O zadnjem špiharju pravi ljudska govorica, da je bil zaprt v Novem mestu, kjer je sojetniku zaupal, kam je zakopal zaklad. Ko je prišel iz zapora, kasneje od sojetnika zaklada ni več našel. Nabožno znamenje, vdolbeno v kvadratni kamen, ki še danes leži ob cesti med Pijavškim in Krškim, pa je tisto znamenje, pod katerim je ležal zakopani zaklad. 25 letnica prve slovenske mature V mesecu juliju se lefo za letom praznujejo razne obletnice mature: bivši sošolci se zopet shajajo, da si v družbi svojih še živih profesorjev obnavljajo spomine na bolj ali manj davna šolska leta. Med temi obletnicami mature je prav gotovo ena najpomembnejših 25 letnica za slovenski narod zgodovinsko važne prve slovenske mature, ki se je vršila v juliju 1913. leta na škofijski gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano. Ni bila lahka borba za prvo, popolnoma slovensko gimnazijo v bivši Avstriji. Slovenskemu narodu jo je priboril in ustanovil veliki slovenski vladika, nadškof dr. Jeglič, ki je neustrašeno šel preko vseh zaprek in na takrat najvišjem mestu, pri cesarju Francu Jožefu I. vztrajno in odločno zahteval ter izposloval dovoljenje, da se slovenskim dijakom omogoči celoten srednješolski pouk v slovenskem jeziku. Uspel je in s tem izvršil za slovenski in jugoslovanski narod prepotrebno odlično nacionalno delo v dobi, ko so bile še vse druge srednje šole v slovenskih krajih popolnoma ali vsaj v višjih razredih nemške. S tem je škofijska gimnazija utrla pot slovenskemu srednješolstvu. Zasluga nadškofa dr. A. B. Jegliča in prvih profesorjev, pa tudi učencev te gimnazije je, da so dokazali možnost popolne slovenske srednje šole. Za slovensko gimnazijo je bilo potrebno mnogo slovenskih učnih knjig, ki jih do tedaj ni bilo. Našli so se odlični slovenski strokovnjaki (ravn. dr. Tominšek, ravn. dr. Reissner i. dr.), ki so jih napisali, nadškof dr. Jeglič pa je kljub velikim težavam preskrbel denarne vire za natisk in izdajo knjig. Brez slovenskih učnih knjig bi bilo po prevratu 1. 1918. silno otežkočeno ponarodenje drugih, prej skoraj popolnoma nemških srednješolskih zavodov v Sloveniji. Prva matura na škofijski gimnaziji v Št Vidu nad Ljubljano v 1. 1913. je bila obenem tudi prva slovenska matura sploh. Pismeni izpiti (iz sjovenščine, nemščine, latinščine in grščine) so se vršili od 9. do 12. junija, ustni izpiti od 5. do 9. julija 1913. Predsedoval je znani pokojni slovenski pisatelj dr. Franc Detela. Abiturientov je bilo 30. Vsi so izdelali, in sicer 15 z odliko, 15 pa soglasno. Prejeli so zrelostna izpričevala, prvič v zgodovini slovenskega naroda v slovenskem jeziku. Medtem ko je prej dajala avstrijska vlada škofijski gimnaziji pravico javnosti samo za tekoče šolsko leto, je kmalu po odlično dovršeni prvi maturi izšel ministrski odlok, s katerim se podeljuje prvi popolni slovenski gimnaziji za stalno pravica javnosti, kakor tudi pravica zrelostnih izpitov in izdajanja državno-veljavnih zrelostnih izpričeval. Po maturi so pred razhodom imeli prvi abi-turienti poslovilni večer, ki se ga je udeležil tudi ustanovitelj zavoda, nadškof dr. Jeglič. Po 25 letih so se letos, 6. julija zvečer, zbrali tedanji abiturienti v zavodu sv. Stanislava k proslavi srebrnega jubileja, odkar so delali maturo. Proslave so se udeležili: člani tedanjega profesorskega zbora: msgr. in ravnatelj emeritus Anton Koritnik, sedanji ravnatelj dr. Anton Breznik, tedanji razrednik prof. dr. Ivan Knific, prof. Franc Pengov, ekonom g. Alojzij Markež in bivši prefekt, sedanji podravnatelj semenišča g. Karel Gross. Od bivših 30 abiturientov je še živih 27, od katerih se je udeležilo proslave 20, in sicer: dr. A. Dolinar, profesor v Ljubljani; Alojzij Dužnik, trgovec in posestnik v Hrenovi-cah pri Postojni; Peter Flajnik, župnik v Št. Ru-pertu na Dolenjskem; Vinko Gostiša, župnik na Jezerskem; Anton Hostnik, župnik v Kovorju; dr. Valentin Meršol, primarij v Ljubljani; Alojzij Peček, župnik v Kranju; dr. Makso Peterlin, notar v Dol. Lendavi; Janez Pintar, katehet v Ljubljani; Janez Pivek, katehet v Ljubljani; Valentin Pogačar, banski uradnik v Ljubljani; dr. Ciril Potočnik, vseuč. profesor v Ljubljani; dr. Blaž Svetelj, profesor trg. akademije v Ljubljani; Franjo Šuštar, kaplan v Žetalah; Filip Terčelj, profesor v Ljubljani; France Urbanec, kaplan v Cerknici; Janez Vilhar, župnik v Senožečah na Primorskem; Vinko Zor, ravnatelj Prosvetne zveze v Ljubljani; Alojzij Zupane, župnik v Šmihelu pri Žužemberku; Jože žužek, katehet v Kranju. Sedem tovarišev je bilo zadržanih ter se proslave ni moglo udeležiti. To so: Jože Barle, ma-gistratni ravnatelj v Mariboru; dr. Ivan Dornik, profesor v Mariboru; Ivan Gruden, bančni pro-kurist v Zagrebu; Karel Naglič, industrialec v Šmarci; Edmund Schrems, carinski uradnik v Belgradu; Andrej Stare, župnik v Fari pri Ko-stelu; Franc Valjavec, šolski upravitelj v Šmart-nem pri Kranju. 6. julija zvečer je bila v zavodu slavnostna večerja. Kot zastopnik škofijske gimnazije in zavoda je zbrane s toplimi besedami pozdravil sedanji ravnatelj dr. A. Breznik. Posebno je poudarjal zgodovinsko važnost prve slovenske mature in pa veselje zavodskih gospodov nad dejstvom, da njihovi učenci dosegajo v življenju tako lepe uspehe. Za njegovo, prisrčno dobrodošlico se mu je zahvalil v imenu bivših . abiturientov primarij dr. V. MerŠol. " "' "' ' "' Med nagovorom dr. Meršola so vsi navdušeno pritrjevali. Navdušenje je postalo še večje, ko je povzel besedo bivši razrednik, matematik in poto-pisec g. dr. Knific. Zahvalil se je za pozdravne besede1 ln izraženo priznanje, nato pa s svoje strani poudaril ponos nad dosedanjim življenjskim uspehom zavodskih prvencev. Sledila je pozno v noč prijetna zabava v obujanju spominov na prelepe pretekle dni v zavodu. V četrtek, 7. julija, je bila zjutraj v zavodski kapeli za umrle gg. profesorje in sošolce sv. maša, ki jo je daroval profesor dr. Knific. Po sv. maši je prof. Pengov razkazal bivšim gojencem razne nove pridobitve in preureditve zavoda v zadnjih letih. Nato pa so napravili udeleženci proslave izlet z avtobusom na Jezersko, kjer so v lepoti narave in pod gostoljubno streho sošolca župnika Gostiše v prijetnem razpoloženju preživeli nekaj nepozabnih uric. Po vrnitvi zvečer v zavod sv. Stanislava so se udeleženci razšli vsak v svoj kraj z zadovoljstvom v srcu nad lepo proslavo 25 letnice in z obljubo, da se bodo sešli zopet, ako Bog da, ob 30 letnici. Tabor pri Dev. Mariji v Polju V nedeljo, 17. julija, bo pod pokroviteljstvom g. ministra dr. M. Kreka prosvetni tabor pri Dev. Mariji v Polju. Po prihodu vlaka lz Ljubljane ob 8.10 bo sprejem gostov na postaji, nato sprevod na taborni prostor, kjer bo sv. maša z ljudskim petjem. Sv. mašo in cerkveni govor bo imel preč. gospod kanonik M. Rihar. Po sv. maši bo tabor. Popoldne ob 2 bodo v cerkvi litanije, ob 3 se prične telovadba, pri kateri sodelujejo fantovski odseki in dekliški krožki bližnje in daljne okolice. Po telovadbi bo prosta zabava. Zahvala csl. Orla „Slovencuif Spoštovani gospod glavnf uredniki Ker nisem imel v bratski Ljubljani prilikej da bi se od Vas osebno poslovil, se hočem zdaj po vrnitvi v domovino oprostiti vsaj s tem pismom. Blagovolite sprejeti najprisrčnejši pozdrav vsega češkoslovaškega orlovstva ter njihovo toplo zahvalo za dragoceno pozornost, katero je Vaš časopis ves čas nepozabnih ljubljanskih dni slave in zmage vedno izkazoval naši delegaciji. Neizmerno cenim to redko ljubeznivost, ki ja neprecenljive vredaosti za oba bratska naroda. Vemo, da ima tudi ta levji delež pri ljubezni slovenskega naroda, ki jo je izkazoval češkoslovaškemu orlovstvu in vsemu češkoslovaškemu narodu. Te ljubezni slovenskega katoliškega junaškega naroda češkoslovaško orlovstvo ne bo nikdar pozabilo. Prosim Vas obenem, spoštovani gosp. glavni urednik, da bi svojo prijaznost češkoslovaškemu Orlu ohranili tudi za naprej in v svojem listu podpirali vse, kar bi moglo še tesneje združevati bratskega češkoslovaškega Orla s slovensko katoliško mladino v korist propagande telesne vzgoje. Češkoslovaški Orel se neizmerno veseli, da bo slovenska katoliška mladina med prvimi, ki jo bo navdušeno pozdravila v Pragi 1. 1939. Proseč Vas, da bi v svojem časopisu blagovolili tolmačiti vsemu katoliškemu slovenskemu narodu prisrčen pozdrav češkoslovaškega Orla ter njegovo najtoplejšo zahvalo za nepričakovane in tako navdušene izraze ljubezni, se Vam še enkrat zahvaljujem in ostajam z globokim spoštovanjem vdani Fr. Letner, poslevodeči namestnik predsednika. Brno, 11. julija 1938. Ameriške žene si ogledujejo Slobenijo Ameriške slovenske žene, ki so nedavno prišle na obisk v domovino, so napravile »pod vodstvom obeh Zakrajškov« (g. organizatorja Leona in župnika Kazimirja) sedemdnevni izlet po slovenski zemlji in bodo pri tej priložnosti videle vse krasote naše zemlje. Med njimi jih je nekaj, ki so se v Ameriki rodile in so prvič videlo deželo svojih staršev. Z izleta so »Slovencu« poslale sledeči pozdravni brzojav: »Škofja Loka, Kranj, Brezje, Bled, Bohinj. Vintgar, Kranjska gora, Jesenice. Izletnice so vzhičene nad lepotami slovenske dežele, zlasti one, ki so v Ameriki rojene. Danes gremo naprej čez Tržič, Kamnik v Logarsko dolino. Pozdravljeni.« f Dr. Viktor Skrabar V Ptuju je v toreR zvečer umrl g. Viktor Škrabar, notar v Ormožu. Rajni ee je ro-M mosvetil svojemu srčnemu nagnjenju: zgodovini. Sedaj počiva v rodni zemlji, kateri je posvetil vse svoje življenje in odkrival njeno prastaro zgodovino. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše globo« ko sožalje 1 ,, , C14 Povsod preizkušena, vedno zanesljiva! Guma tudi za najtežjo uporabo. Mogoča največja sigurnost proti spolzkosti vsled globokega profila. Zmanjšana toplota v gumi vsled vdelane zaščite ■J^ proti gretju. M mogoče v gostilnah naenkrat postreči. Kaj malega seveda tudi na Brezjah lahko dobiš. AH naj pridejo tudi meščanska dekleta? Prav posebej in prav lepo so povabljene. Saj Je tabor tudi zalije prirejen in potrebno je, da se ga udeleže, kajti delo v mestih zahteva izučenih in vnetih delavk. Imaš ie knjillco In mak? Brez znaka nobena ne bo pripuščena na taborni prostor, zato si ga čimprej preskrbite. Kaj pa kolesariee? Pred dohodi na Brezje bodo shrambe za kolesa. Nobena ne bo smela s kolesom na taborni prostor, marveč ga bo oddala v skrbno varstvo, kjer ga bo mogla vsak čas dobiti. Pripravljalni odbor. Pot popije, ga naredi neškodljivega in ubije njegov duh edino Gregoričev ,»Borosan''. Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. — Sodne počitnice. Na okrajnem, okrožnem in apelacijskem sodišču v Ljubljani je nastopila od 1. julija do 15. avgusta oficielna doba sodnih počitnic. Okrajno sodišče i>osluje v civilnih zadevah le v nujnih primerih, tako v pravdah glede motenja posesti in meja, kazenske teko naprej, na okrožnem sodišču civilni senati rešujejo najnujnejše stvari, kazenski senat posluje redno. Na epelaciji deluje samo kazenski senat. — Odsluienje kadrovskega roka naših driav-Ijanov, ki živijo v Nemčiji. Vsi, ki so odšli v Nemčijo, preden je bila k Nemčiji priključena Avstrija, morajo zadostiti svoji vojaški obveznosti po zakonitih odredbah za države, ki niso v naši neposredni soseščini. Tisti pa, ki odidejo sedaj v Nemčijo, morajo odslužiti svoj kadrovski rok po zakonitih odredbah, predvidenih za države, ki so v naši neposredni soseščini. — Dve novi koračnici. Tajnik češkoslovaškega poslaništva v Belgradu g. Vladlslav Indra je uglasbil koračnico »Naprej junaki« in jo je posvetil 21. češkoslovaškemu pespolku. Višji voj. godbenik I. razr. Platon Kovalj, godbenik I. godbe, 2. pešpolka je pa skomponiral koračnico »Železnega polka« in jo posvetil 2. pešpolku »Kneza Miha i le«. Ministrstvo vojske in mornarice je dovolilo. da igrajo vojaške godbe tu navedene koračnice. Ljubljana Francoski državni praznik Ljubljana, 14. Julija. Danes praznujejo Francozi, ki žive v Ljubljani, svoj narodni praznik. Ob tej priliki so se oddolžili tudi spominu velikega Napoleona in pesnika Ilirije oživljene Valentina Vodnika. Ob 9.30 dopoldne je bila pred spomenikom Ilirijo na Napoleonovem trgu mala slovesnost, katere so se udeležili poleg francoskih zastopnikov tudi ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič, načelnik trg. oddelka banske uprave g. dr. Rataj kot zastopnik g. bana in namestnik divizionarja g. general Dodič. Francoski konzul g. Remerand je položil na spomenik krasen lovorjev venec, nato pa pozval vse navzoče, naj z dveminutnim molkom počaste spomin neznanega vojaka, katerega kosti so vzidane v steber. — Takoj nato so se vsi odličniki odpeljali na Vodnikov trg, kjer je g. konzul položil na Vodnikov spomenik zelo lep šop iz palmovih vej in belih vrtnic. Tudi Vodnikov spomin so vsi navzoči počastili s kratkim molkom. Karmet na Se Iu V soboto, 16. julija, na praznik Karmelske Matere božje bo v Karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani: ob 5 tiha 6v. maša, ob 6 slovesna sv. maša, ob 7 tiha sv. maša, ob 8 konventna sv. maša, nato več tihih sv. maš. Ob 6 popoldne pri diga in pete litanije z blagoslovom. — V petek, 15. julija, bo od 16.30 do 18.80 izpostavljeno Najsvetejše. Med tem časom bo prilika za sv. spoved — Na karmelski praznik se v karmeličanski cerkvi dobi popolni odpustek kakor na porcijunkulo. Pod navadnimi pogoji. # 1 Sv. maša zadušnica (peta črna maša) za {Milana Kastelica se bo darovala v torek, dne 9. julija ob pol 7 v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji Šiški. 1 Razstava načrtov za novo meščansko 8olo na Viču. Kakor smo že poročali, je tfe dni pri sodilo razsodišče nagrade v natečaju za načrte novega poslopja viške meščanske šole, ki ga je razpisala mestna občina ljubljanska. Sedaj so pa vsi ti načrti razstavljeni v II. nadstropju mestnega poglavarstva pred vhodom na galerijo. Me ščani so vabljeni, da si zanimivo razstavo ogledajo do ponedeljka. 1 Kako zanimiv je turizem, boste lahko videli v nedeljo, 17. julija ob 20 na prostem pred rojstno hišo prvega slovenskega pesnika Valentina Vod nika pri Kamniti mizi v Zg. Šiški, kjer bo upri zorilo Narodno prosvetno društvo »Vodnik« veseloigro »Veleturist«. Režija jo v spretnih rokah g E. Frellha, člana Nar. gledališča. Pri uprizoritvi sodeluje nad 20 oseb. Ljubitelji veselih in zabavnih iger, ne zamudite prilike dveh uric smeha poleg tega pa se spomnite, da pripomorete k od Kupu Vodnikove rojstne hiše. Predprodaja vstopnic v društveni dvorani v soboto od 19—21 ter v nedeljo od 10—12. Vsi prav vljudno vabljeni. 1 Zgradba nove stanovanjske hišo. Gradbena družba »Slograd« gradi na voglu Ilirske in Fiig. nerjeve ulice stanovanjsko hišo (s fronto na obe strani), ki Je dozidana že do višine I. nadstropja. Hiša bo do zime pod streho. I V podaljšani Kotnikov! ulici je nova trl-nadstropna Volkova stanovanjska hiša ometana in uporabna. I Premiera velikega kriminalnega filma I Senzacija od prvega dejanja do zadnjegal GEORGE MURPHY ln RITA JOHNSON KINO MATICA Telefon 21-24 Ob 16.. 19.15 in 21.15 uri 1 Posestna sprememba. Prostovoljna gasilska Četa Brdo-Ljubljana je postala lastnica 789 m2 obsega jočega sveta, ki je bil doslej last posestnika Karla Selana na Brdu. Na tem mestu je bil že poprej zgrajen gasilski dom. Svet so gasilci odkupili od lastnika za 19.725 din. Prenos lastninske pravice na gasilsko četo je bi/I te dni izvršen v zemljiški knjigi. Lekarne Nočno slulb olmajo lekarne: dr. Plceoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste. Maribor m Duhovne vaje za duhovnike. V Mariboru bodo za leto 1938 skupne duhovne vaje za duhovnike v dneh od 8 do 12. avgusta v Dijaškem semenišču, Koroščeva 12. Vodil jih bo o. Jakob Pate, superior Družbe Jezusove v Ljubljani. Gg. duhovniki se vabijo, da čimprej pošljejo svoje priglase k duhovnim vajam po pristojnih dekanijskih uradih na ordinariat. Za duhovnike, ki so leta 1935 opravili zadnje duhovne vaje, so letošnje duhovne vaje obvezne. Začetek pobož-nosti je v ponedeljek, 8. avgusta ob 18. m Izletniki in turisti, ki odhajajo ob nedeljah s prvimi vlaki na ture iz Maribora, se opozarjajo na ugodno priliko, ki jo imajo, da se morejo udeležiti sv. maše v frančiškanski cerkvi še pred odhodom prvih vlakov ob četrt na pet zjutraj. m Smrtna kosa. V Stražunskl ulici 15 na Po-brežju je umrla 58 letna delavka Marija Šafarič. — V bolnišnici je umrl 65 letni posestnik Franc Pušnik. Naj počivata v miru! m Tovariski sestanek ob driavni meji. Ob priliki 85 letnice mature so napravili maturanti mariborske klasične gimnazije iz leta 1901 obljubo, da se bodo sestajali vsako leto za obletnico mature. Tako so se sestali tudi letos ter so pohiteli na severno mejo, v lepo Svečino, kjer so si ogledali hanovinsko gospodinjsko šolo in vzorne gospodarske naprave na posestvu, nato pa so šli na znameniti Špičnik, kjer 60 se ustavili prt »najsevernejšem« našem državljanu, vrlem Slovencu g. Dreisibnerju, ki je moral ob prevratu napeti vse sile, da ga je razmejitvena komisija pustila v Jugoslaviji. m šempetrska cerkev gori« se Je nenadoma razneslo v sredo popoldne po Mariboru. Govorico so potrjevali še pobreški požarniki, ki so s svojo motorko naglo hiteli proti Št. Petru. K sreči pa ni gorela cerkev, temveč samo velik kup mokre slame in dračja, ki so ga zažgali otroci na hribčku za cerkvijo. Iz gorečega kupa se je dvigal visok steber dima, ki je prekril tudi streho cerkve ter je bilo od daleč videti, da se dviga dim s cerkvene strehe. To sliko so videli tudi e Pobrežja, pa so hiteli na pomoč, ki pa k sreči ni bila potrebna. m 25 letnico mature so slavili abiturienti mariborske klasične gimnazije letnika 1913. Bil je to do takrat najmočnejši letnik maturantov, saj jih je bilo vsega skupaj 60. Od teh ee je udeležilo proslave 25 letnice 28. Navzoči so bili tudi trije nekdanji profesorji: dr. Tominšek, dr. Dolar in Franc Otto. m V nedeljo samo prijateljske tekme. V nedeljo bodo v Mariboru samo prijateljske nogometne tekme. Ob pol 16 se srečata mladini Ra-pida in celjskih Atletikov, ob pol 17 nastopijo nogometni 6odniki proti Rapidovim »old boys«. Ob pol 18 se spoprimeta prvi moštvi Rapida in Atletikov iz Celja. m Popravek. Na našo včerajšnjo osmrtnico gospe Anastazije Majcenove nas naproša njen sin g. Jože Majcen, industrialec v Draču, za popravek nepravilne označbe »veleindustrialec, Belgrad«, nadalje popravljamo v osmrtnici označeni imeni, ki se morata glasiti Friderik Zinauer in Marija Viher. m Novo glavno vodovodno eev polagajo od Gosposke čez Glavni trg in državni most do Kralja Petra trga. Dela so precej otežkočena, ker se zaradi prometa vršijo lahko samo ponoči. Glavna vodovodna cev je bila do sedaj izpeljana Čez most po sredini cestišča, novo pa bodo položili v poseben kanal pod hodnik za pešce. Na ta način ne bo treba v bodoče pri morebitnih popravilih razkopavati ceste na mostu, temveč bodo odprli samo kanal. m Nov Pintaričev pajdaš ta zapahi. Ujetega razbojnika Melhiorja Pintariča sumijo, da je ropal in kradel tudi po Kranjskem. Domneva bo najbrž upravičena, ker so prijeli v bližini Sevnice nekega 24 letnega brezposelnega klateža Julija Šulerja iz Pilštanja. Šuler je dejal, da dobro pozna Pintariča ter da je bil v njegovi družbi na Kranjskem. Šulerja so pripeljali včeraj v Maribor ter ga izročili v zapore preiskovalnega sodišča. m Pri revežih je gorelo. V najbednejSem mariborskem predmestju, v Dobrovi pri Teznem, kjer stanujejo največji reveži v barakah in hišicah, ki so si jih zbili iz starih desk, je bil v sredo popoldne požar. Zgorela je stanovanjska baraka Jožefa Kališnika. Pobreški gasilci so preprečili, da ogenj ni zajel še sosednjih zgradb. — Lastnik barake ima 8000 din škode. Celje c Sveta maša ia planine« bo t nedeljo 24, julija ob 10. dopoldne na Kocbekovem domu na Korošici. Sveto mašo bo opravil duhovnik alpi-nec g. Alojzij Sunčič. Turiste vabimo k udeležbi 1 c Na prosvetni tabor v Sv. Petru pod Sv. gorami bo vozil v nedeljo ob pol 6 zjutraj posebni avtobus. Nekaj mest je še praznih. Prijave se sprejemajo v prosvetni pisarni v Cankarjevi ulici. KINO UNION: Danes film v češkem jeziku »PATER VOJTEH« c Ali res ni mogoče odpraviti onesnaženja Savinje? Ponovno slišimo pritožbe od strani kopalcev, zlasti peric, da Savinja zadnje čase zopet vali precejšne količine črnega blata in pen, zaradi česar se občinstvo, posebno kopalci in perice zgražajo, kako to, da se kljub obljubam Se do sedaj ni odpravilo onesnaženje Savinje. Posebno prizadete so perice, ki zadnje dni sploh niso mogle ob jutranjih urah prati perila. Ker vemo, da je kr. banska uprava že zdavnaj izdala uredbo o prepovedi o onesnaževanju voda, zato nujno prosimo merodajne, da čimprej ukrenejo, da se bre« izjeme prepove nadaljnje onesnaževanje Savinje. c Izlet v Slovenske gorice. 15. avgusta bo vozil avtobus iz Celja na izlet v Slovenske gorice. Izletniki se boflo peljali v Ptujsko goro skozi Ptuj in obiskali rojstni dom dr. Antona Korošra v Sv. Jufiu ob ščavnici. Obiskali bodo bolio Dot pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, nato se' bodo odpeljali v Maribor in nazaj v Celje. Prijave spre- jema p. Ladislav v kapucinskem samostanu. —> Cena vožnji 52 din. c Opozarjamo na razglas mestnega poglavar-stva, ki razpisuje nabavo pnevmatik in gumijastih cevi za škropilni avtomobil. Ponudbe je vložiti v., vložišče mestnega poglavarstva do 14. t. m, do 10 dopoldne. c Avtomobilska nesreča. Blizu Laškega je padla v torek iz avtomobila žena kočarja Štaut Alojzija. Pri padcu si je zlomila levo roko v ramenu in dobila hude notranje poškodbe. Nezavestno so pripeljali v celjsko bolnišnica cliredni občni ibor Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva bo drevi ob 8 v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red: Ponudba za nakup nove stavbe planinskega doma pri Celjski koči. Tabor na Brda pri Lukovici Dne 17. julija bo na Brdn velik prosvetni tabor pod pokroviteljstvom g. min. dr. M . Kreka in blagoslovitev društvenega prapora. Ob pol 9 sprejem gostov v Lukovici. Nato sprevod na Brda Ob 10 blagoslovitev prapora in sv. maša. Med sv. mašo ljudsko petje. Po sv. maši slavnostno zborovanje. Ob 2 litanije v cerkvi. Ob 3 bo javen telovadni nastop fantovskih odsekov, dekliških krožkov, mladcev, mladenk in naraščaja. Po telovadbi prosta zabava. Pri celodnevni prireditvi bo sodelovala godba s Rakovnika. St Vid nad Ljubljano Tukajšnja prostovoljna gasilska četa proslav! letos svoje polstoletno delovanje pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. M. Natlačena s sledečim sporedom: V soboto, dne 16. julija ob 21 bo podoknica častnima članoma, ustanovitelju g. Ant. Belcu in tov. Fr. Berniku. V nedeljo, dna 17. julija ob 8.80 zbirališče tov. gasilskih čet pred gasilskim domom v Št. Vidu. Ob 9.10 sprejem pokrovitelja bana g. dr. M. Natlačena, ob 9.30 svet« maša v župni cerkvi. Po sveti maši zborovanja pred cerkvijo, med katerim odlikuje starešina gasilske zajednice dravske banovine tov. dr. Anton Kodre zaslužne člane tuk. gasilske čete. Po zborovanju slavnostni obhod po St. Vidu in častni mi« mohod. Popoldne ob 15 pa bo na vrtu za eae;lskim domom pri Padovšku velika vrtna veselica z javno tombolo, ki vsebuje itpe in bogate dobitke. Tablice za tombolo so v predprodaji pri članih čett*. Pri vsej prireditvi sodeluje godba iz Svetja pod vodstvom g. kapelnika Fr. Dolinarja. Prireditev bi ee preložila le v primeru skrajno slabega vra« mena. Prijatelji gasilstva vljudno vabljeni. Velika tihotapska afera V Mariboru je zopet velika tihotapska afera na vidiku. Oblasti so namreč že dolgo časa opazovale nekatere ljudi, ki so poprej živeli v skromnih razmerah, namah pa so imeli veliko denarj« ter avtomobil, nekateri imajo celo že lastne hiše, seveda prepisane nd otroke. Daljša opazovanja so privedla oblasti do udara, ki ga je izvršil leteči oddelek štaba orožniške čete v Mariboru. Napravili so preiskavo v hiši F. G. v Studencih, v sta« novanju železničarja K. in našli v dveh nahrbtnikih 24 kg saharina. Pri F. G. so zaplenili moto« cikel, kolo in samokres. G. taji vsako krivda Obremenjuje ga motocikel, ki je last znanega tihotapca Zoriča iz Rač. Sledile so še številne drugo hiSne preiskave, ki bodo spravile na dan še velike zanimivosti. S to afero so kompromitirane nekatere znane mariborske osebnosti. Podrobnosti se v interesu preiskave držijo zaenkrat v tajnosti, 3000 din nagrade za roparja Kodra Vaa Pintaričeva razbojniška tolpa Je že za zapahi, samo eden najbolj nevarnih članov in njen vodja Jožef Koder se še uspešno skriva. Vsa zasledovanja in preiskave, ki jih orožništvo vrši, so bile dosedaj zaman. Sedaj pa je razpisana na Kodra nagrada v znesku 8000 din. Nagrado je razpisala banovina ter jo dobi takoj izplačano vsak, kdor pripomore, da bo Koder izsleden in prijet. Jožef Koder se zadnje čase predstavlja kot Mihael Hojnik iz Vrhol pri Konjicah ter se legitimira z vojaško legitimacijo, ki jo jš Hojniku ukradel Pintarič. Jožef Koder je 29 let star, 174 cm visok, vitkega stasa, kostanjevih, nazaj počesanih las, obrvi in oči temno-kostanjeve barve, spredaj redkih zob, visokega čela, zagorele temno polti, energičnega in inteligentnega nastopa. Rojen je v Hinjah pri Žužemberku, pristojen pa v Maribor. Razburljiv samomor Ljubljana, 14. Julija. Danes okoli tri četrt na tri popoldne se je pripetil na Bleiweisovi cesti nasproti muzejskega poslopja samomor, kaknšnega ljubljanska kronika ne pomni. Ob navedenem času se je pojavil na cesti mlad dijak, ki je očitno prežal na kakšen avto. Mimo je privozil težki' tovorni avto tovarne »Opeka« z Viča. Mladi študent ee je z vso naglico vrgel pod kolesa avtomobila, ki so šla čezenj. Šofer je seveda takoj ustavili avtomobil in ljudje so potegnili nezavestnega in okrvavljenega študenta izpod tovornega avtomobila. Kolesa so zdrobila študentu sprednji del glave ter mu povzročila tudi druge poškodbe. S policije so poklicali reševalni avto, ki je študenta naglo prepeljal v bolnišnico. Tam so umirajočega študenta prenesli na operacijsko mizo, kjer pa je že v naslednjih minutah izdihnil. Oblasti so ugotovile, da je bil to akademik agronom Mate Radonič, ki je stanoval v Zagrebu v Sutlarski ulici 9, doma pa je iz Pleternic pri Požegi. Star je bil 27 let. Zapustil ni nobenega pisma in tako je zaenkrat nepojasnjeno, zakaj je na tako strašen način izvršil samomor. Kakor je ugotovljeno, je Radonič prišel snoči iz Zagreba v Ljubljano in v Ljuhljani ni najel nobenega stanovanja, kar kaže, da je očitno prišel v Ljubljano samo zalo, da ai tu vzame življenje, Zagorje V ponedeljek so pričeli graditi vodovod ca Podstrano. S tem je dobilo zopet 30 delavcev delo, a kar je Se večjega pomena, dobro pitno vodo bo dobil kraj, ki je bil doslej na vodi kaj siromašen. Zasluga pri tem gre predvsem občini, ki je za delo dala iniciativo ter tudi znatna denarna sredstva, a prav tako banovini, ki bo gradnjo tudi znatno gmotno podprla. Vsa napeljava bo veljala okrog 100.000 din.