Poštnina platana v octmHnl 1937 Cena din 1 Stco. 123 Z Ilustrirano prilogo „Tcdcn v slikati” teto II. Nemčija ustvarja protisovjetsko zvezo Berlin, 3. junija, o. Nemški zunanji minister ron Neurath bo prišel 7. junija v Belgrad. V Belgrad pride iz Budimpešte, kjer se bo ustavil kak dan, iz Belgrada pa bo odpotoval v Sofijo. Uradni berlinski krogi pravijo, da je to potovanje zunanjega ministra velikega pomena za razvoj nadaljnjega sodelovanja med Nemčijo ter Madžarsko, Jugoslavijo in Bolgarijo. Obiski nemškega zunanjega ministra bodo utrdili mir na Balkanu, čeprav ne bodo prinesli, zlasti z ozirom na Jugoslavijo, ničesar novega, saj so odnošaji med obema državama že dolgo zelo prijateljski, predvsem zaradi tesnih in obsežnih trgovskih stikov. Nemški krogi poudarjajo zelo prozorno, da Neurathov bisk v Belgradu nima nič zveze z obiskom nemškega vojnega ministra Blomberga v Rimu. Pač pa je nesporno, da je treba nemško uradno pot v Belgrad pripisovati ugodnemu ozračja, ki ga je z ozirom na os Rim-Berlin ustvarila pogodba med Italijo in Jugoslavijo. Po nepotrjenih razlagah, naj bi Neurathov obisk v Belgradu služil za to, da se podobna pogodba o nenapadanju in o priznanju nedotakljivosti, kakršno je Jugoslavija podpisala z Italijo, sklene tudi z Nemčijo. Splošno prevladuje mnenje, da za zdaj taka pogodba ni potrebna in da se bodo razgovori v Belgradu omejili zgolj na utrditev in razvoj sedanjega prijateljskega razmerja. Prav tako ni mogoče dobiti potrdila za vesti, ki pravijo, da bo Neurath v Budimpešti posredoval za spravo med Madžarsko in Jugoslavijo. Nemški zunanji minister si bo med svojim bivanjem v Jugoslaviji ogledal dela, ki jih izvršujejo nemška podjetja, med drugim zlasti razširitev tovarniških naprav v Zenici. *».» > * » A » A A A A. g* < »J, M. A t A. k 4 iJ 4 ( 1 A ' M A A. * h' i' m' A a k r* * ■* - - "• P Jt B * A k % i 0 1 i A k t il < ‘A *. * * A. * A a. 4 ' S t \ ^ a A * t A , ' * > / vi', „ « * Vi i J* * * r \ • , Ki A i t d fr*'. -*■ * A. i 4 <4 •» i » * * * t •> bi Ai „ 1 * r #» V , A * ^ / < A A A. J * mm » 0». | * * 'r » J • * ~ , » l A k t A m> M « a I 4 « A Jk A t A > I / i , 4*4'» * A *Y ' M * A * + A. +1 k' \ ' , * , * f 1 A M i' A ’ k i v v V. r< *VjV vjiv '•V Pred vojaško pogodbo med Nemčijo in Italijo? Rim, 3. junija, m. Včeraj je prispel v Rim nemški vojni minister maršal Blomoerg. Na letališču 60 ga sprejeli in pozdravili predsednik italijanske vlade Mussolini, zunanji minister grof Ciano, nemški poslanik v Rimu Hassel in še več drugih visokih osebnosti. Po prihodu v Rim je maršal Blomberg pregledal častno četo nacionalno-socia-lističnih oddelkov. Kakšno uro za tem ga je sprejel v avdijenco Mussolini za njim pa tudi italijanski kralj Viktor Emanuel. Grofa Ciana je obiskal v zunanjem ministrstvu. .V Rimu bo maršal Blomberg ostal do sobote, ko bo odpotoval v Neapel. Za časa svojega bivanja v Rimu bo prisostvoval tudi vajam italijanske zračne, 6uhozemslNeue Freie Pres-ee« pa poudarja, da po načelih mednarodnega prava tudi morebitna prekinitev diplomatskega razmerja no bi imela za posledico razveljavljenje konkordata med Sveto stolico in Nemčijo. Belgrad, 3. junija, m. Širša komisija na bel-grajski mestni občini je izdelala načrt 6tatuta za 6voje Uslužbence. Po njem se bo me6tno uradništvo delilo na uradnike, uradniške pripravnike, zvanič-nike in služilelje. Načrt predvideva devet skupin s posameznimi 6topnjami ter pokojninski fond pri Mestni hranilnici. Belgrad, 3. junija, m. Iz Subotice poročajo, da je včeraj ob priliki ordinacije v poslopju Okrožnega urada v Subotici neki delavec lažje ranil zdravnika Gavro Santa, zastoonika nemške narodne manjšine. Vesti 3. junija Velika petrolejska ležišča na Siciliji so odkrili italijanski rudarski strokovnjaki blizu mesteca Boita Najboljši prijatelj Nemčije bo Anglija, kadar bo Nemčija dala zadosti jamstev, da hoče v Evropi ohraniti mir, je rekel na banketu angleško-nemške^a društva v Berlinu poslanik Henderson. Z redom Hlačne podveze, na j večjim in najredkejšim angleškim odlikovanjem je včeraj odlikoval kralj Jurij VI. bivšega ministrskega predsednika Baldwina. Seja madžarskega kronskega sveta je bila pred-sinočnjim v Budimpešti. Na njej so se razgovarjali o skorajšnji spremembi usiave. Po tej ustavi bo regent dobil take pravice, kakršne je včasih imel madžarski kralj. Zaradi položaja ▼ Evropi je predsednik USA Roosevelt prezgodaj moral končati svoj dopust in se je vrnil v Washington, da se z zunanjepolitičnimi strokovnjaki posvetuje o zapletenih evropskih razmerah. Vsa vprašanja o nesreči »Hindenburga« bodo kmalu pojasnjena, je dejal dr. Eckener ameriškim časnikarjem pred odhodom v EvTopo. Rekel je tudi, da se Nemčija še ni odločila za nakup helija v Ameriki. Prvi sklep nove angleške vlade, ki ji predse-duje Neville Chamberlain, je bil, da odpravi pTcd kratkim uvedeni davek za oboroževanje. Ta sklep je novi vladi prinesel veliko ljudskih simpatij. Bivii abesinski cesar je poslal mehiški vladi brzojavko, v kateri se ji zahvaljuje, da se je mehiški zastopnik pri ZN zavzel za to, da negušavi odposlanci še ostanejo pri sejah ZN, čeprav zastopajo samo neguša. Proti priznanju poslanskega mandata za predsednika Zveze francoskih bivših bojevnikov Goya, bodo nastopile v zbornici vse stranke ljudske fronte in s tem jasno pokazale, kako pojmujejo svobodo in demokracijo, s katero agitirajo po Franciji in drugod. Jugoslovansko-italijansko trgovsko zbornico bodo ustanovili 13. junija na Reki. Občnega zbora se udeleži tudi jugoslovanska Glavna zadružna zveza po svojem Zastopniku. 15 letnico Osrednje zveze avstrijskih konzumnih društev praznujejo 11. in 12. junija v Grazu. Poljski prosvetni minister Svitoslavsld je v številnem spremstvu danes dospel v Budimpešto na pogajanja za sklenitev poljsko-madžarska trgovinske zbornice. Francosko-poljska trgovska pogodba je podaljšana za nedoločen čas. Pogodbo so pred kratkim dopolnili s plačilnim dogovorom in z dogovorom o olajšavah za poljske obiskovalce na svetovni razstavi v Parizu. Eksplozija v državni tovarni za strelivo na Dunaju včeraj dopoldne je 12 oseb težko ranila. Turški zun. minister Ruždi Aras je včeraj dospel iz Ženeve na Dunaj, kjer bo ostal do konca tega tedna. O turških političnih uspehih v Evropi je na včerajšnji poslanski seji v Ankari govoril predsednik turške vlade Izmet Ineni. Poudaril je zlasti svoje razgovore v Parizu, Belgradu in Atenah. Davek na tuji kapital v USA bodo povečali od 10 na 20 odstotkov. Davek naj prepreči kopičenje tujega kapitala v Ameriki in izkoriščanje ameriškega gospodarstva po njem. Tak davek bi bil najbrž lep vir dohodkov tudi za nas. Zakon nadvojvode Alberta Habsburškega z neko Ireno Lelbachovo je včeraj ločilo posebno madžarsko sodišče za spore v kraljevi hiši. Seja hitlerjevskih voditeljev je bila včeraj v Berlinu P^d predsedstvom Hitlerjevega namestnika Iiessa. Seja je bila posvečena spominu ubitih mornarjev na križarki »Deutschland«. Addis Abeba bo še ostala prestolica italijanskega vzhodnoafriškega cesarstva, tako poročajo redno iz Rima na vesti, ki so se v evrop. tisku razširile o tem, da namerava Italija prestolico zgraditi drugje. Danski zun. minister se bo na povratku iz Ženeve ustavil v Berlinu ter stopil v stike.z zastopniki nemškega zunanjega mnistrstva. Finančni sporazum med Francijo, Anglijo in Ameriko je rešil vse svetovno denarstvo pred usodnimi pretresi, ki bi jih sicer povzročila španska vojska, je včeraj dejal ameriški finančni minister Morgenthau. Amnestijo za Flamce, ki so bili obsojeni med svetovno vojno zaradi tega, ker so držali z Nemci, je sklenila včerajšnja belgijska poslanska zbornica. Ni pa ustregla zahtevi flamskih in reksističnih poslancev, da bi tem obsojencem vrnili tudi politične pravice. Novo japonsko vlado je sestavil cesarjev pooblaščenec princ Kono. Manjkata mu še samo zuiianji in trgovinski minister. Za pospešitev angleške plovbe na Tihem morju so sklenili zastopniki dominiovnov na imperijalni konferenci v Londonu določiti visoko denarno podporo. Angleško mornarico je v Tihem morju docela izpodrinila japonska, italijanska in ameriška. Sovjetska bojna ladja »Marat« je na povratku s kronanjske parado v Angliji obiskala Rigo. Proti davku na kolesa je protestiralo v ponedeljek na stotine kolesarjev pred dunajskim magistratom. Mestna občina je namreč naložila novo takso na to ljudsko vozilo. ljubljanska drama: „Cyrano de Bergerac Slavnostna premiera ob 25 letnici odrskega delovanja Ivana Levarja <## Ljubljana, 3. junija. Ivan Levar prazni;> lelos svoje četrt-stoletno delo na odru. Za proslavo tega si je izbral znamenito heroično komedijo Edmonda Rostan-d a : >Cyrano de B e r g e r a c«. Premiera s proslavo se je vršila 1. junija v opernem gledališču. Četudi so bile cene zvišane, so prijatelji dramatske umetnosti napolnili dvorano skoro docela. Zavesa se jo razgrnila in na odru je stal, sredi vencev, šopkov,^ daril, med tovariši in tovarišicami slavljenec večera, za njim njegova večna senca — lep portret. Prvi je jubilanta nagovoril kot predstavnik Narodnega gledališča v Ljubljani pesnik Oton Ž u p a n č i č in z vznesenimi besedami dal pomen jubileju. Prisrčno ga je nadalje pozdravil ravnatelj drame Pavel Golia, nato Lojze Drenovec kot predsednik Združenja gledaliških igralcev, končno pa je igralec Jerman prebral čestitke in pozdrave bana, ljubljanskega župana, gledališč iz vse Jugoslavije, vseh sekcij Združenj itd. Potem je povzel besedo sam jubilant in se zahvalil za vse izraze priznanja, nagovoril predvsem slovenske prijatelje gledališča in jih pozval na zvesto vztrajanje in zaupanje v slovensko dra-matsko tvornost. Bil je res lep slovenski večer sredi cvetja, ki so ga krasili slovenski trakovi! Po precej dolgi pavzi, zaradi katere se je večer s predstavo s petimi dejanji raztegnil do tri četrt na eno, se je začela sijajna predstava. Nosilec glavno vloge (Levar) je zrastel nad samega sebe, da se je čutil naravnost rahlo opazen prepad med ostalimi igralci, čemur je deloma iskati vzroka pač tudi v zgradbi drame same. Prav posrečena je bila zamisel, da si je Levar izbral to delo. Ta lirična, romantična komedija z romeovskimi scenami, ki smo jo videli v Ljubljani že pred nekaj leti, se namreč tako prilega slovenskemu značaju in razpoloženju, kar ji vprav pripomore do takšnega uspeha. Ta uspeh se ne kaže v burnem pritrjevanju, ampak v globokem sodoživljanju. Gostobesedna, v stihu tekoča, duhovita komedija, polna besednih iger pa zahteva od gledalca napetega poslušanja in od igralca precizne izgovorjave. Razumem borbenega Levarja, da si je izbral nalogo, ki je zanj mikavna, to je slučajno preizkušnje polna, a mu prinaša tem več zmage. Tudi vloga poeta, junaka, pretepača, zrakoletca je zaradi svoje silne širine Levarju dopadljiva, še bolj pa zaradi svoje globine — boja telesnosti in duha v usodnih trenutkih življenja. Enakomočna partnerica mu je bila Mira Danilova kot Roksana, Cy-ranova sestrična. Mnogo nežnosti in ljubezni je položila v svojo vlogo. Od vidnejših vlog so bile dobro podane: Kristjan de Neuvillette (Jan), grof Guiche (Gregorin), Le Bret (Cesar), stotnik Carbonde Castel-.Jaloux (Skrbinšek) in Ra-gueneau (Dane š). Posebno poglavje v igri so številni volonterji in statisti. Ne bi se namreč smelo misliti, da manjše vloge, kakor tudi neme vloge ravno morajo biti slabe, da ostali stopijo bolj v ospredje. Do zadnje vloge morajo biti vse podane najboljše, četudi s poudarkom ne silijo v ospredje. Zdi se, da naši igralci že toliko sami plavajo, da bo dolžnost režiserjev vaditi predvsem skupinske slike, s čimer si bomo tudi oskrbeli tako potreben igralski naraščaj. Nekateri izpadi statistov so že tako nerodni (grimase!), da je človeku kar neprijetno. Tudi vstopanje skupinskih iger je preostro kot na povelje. V ostalem je predstava uspela, kar je zasluga tudi režiserja Cirila Debevca. Nove dekoracije po osnutkih scenografa inž. arh. E. Franza je izvršila gledališka slikama. Komedijo imamo v sočnem jeziku, opremljeno s tekočimi stihi in zvenečimi rimami, kar je oskrbel naš veliki besednik lepote Oton Župančič. Premiera za abonma bo v četrtek v drami. Ivanu Levarju, igralcu svetovnega formata, nekdanjemu baritonistu evropskega slovesa smo za lep večer hvaležni. Prepričal nas je znova, da je za Borštnikom in Verovškom nenadkriljiv nosilec in ustvarjalec junaških vlog. Prepričani smo o njem kot slovenskem bogonadarjenem umetniku, ki mu za to prav služita telo in duh. Časopisi s številnimi članki so lepo uvedli občinstvo v proslavo. Gledališki list prinaša topla priznanja kritikov, režiserjev in pisateljev, vmes so Pirnatove skice Levarjevih vlog. Umetnik Levar, ki ga krasita heroična postava, karakterna glava, igralska moč, strast in zavidljiva delavnost, obdarjen umetnik Levar, ki je uravnovešena, zrela osebnost, nam je predvsem na klasičnem repertoarju, kakor tudi na vsakem drugem ustvaril like, ki bodo dokumenti slovenske kulture. —pst— Vlak pregazil voz z voznikom ki je umrl s kosom kruha v roki Ljubljana, 3. junija. Današnji jutranji brzovlak, ki vozi iz Trsta mimo Brezovice zjutraj okrog šestih, je med do-stajama Notranje gorice ter Brezovico povzročil grozno nesrečo. Potniki z vlaka pripovedujejo, da so bile na nekem železniškem prelazu zapornice pomotoma odprte. To je bilo usodno za nekega voznika iz bližnje vasi, ki je vozil s parom konj čez progo prav v trenutku, ko je mimo vozil brzovlak. Trčenje je bilo strašno. Lokomotiva je podrla voz z obema konjema in voznikom vred, vrgla vse vkup s proge na stran, kjer je voznik seveda obležal mrlev, prav tako konji, voz sam pa je bil ves droban. Kdo je bil nesrečni voznik, do tega trenutka še ni znano. Iz Ljubljane se je ob 9 dopoldne odpeljala z drezino posebna komisija iz železniškega ravnateljstva, ki bo ugotovila mrtveca ter tudi ves potek in vzrok nesreče. Brzovlak je zaradi nesreče privozil v Ljubljano z 20 minutno zamudo. Notranje Gorice, 3. junija. Danes zjutraj se je ob rani uri dogodila v neposredni bližini postajališča v Notranjih Goricah težka železniška nesreča. Brzi vlak, ki prihaja v Ljubljano iz Rakeka ob 4.17 ter vozi skozi omenjeno postajališče ob 4, je zadel ob voz, v katerem je sedel hlapec trgovca Josipa Grebenca v Podpeči. Vlak je raztrgal oba konja, potegnil nekaj deset metrov za seboj tudi voz, da je pri tem našel smrt tudi voznik. Trgovci iz vasi v bližini Ljubljane imajo navado, da si vse blago nabavljajo sami ter jih tudi sami prevažajo domov. Prav tako je poslal trgovec v Podpeči, g. Josip Grebenc, danes zgodaj zjutraj svojega hlapca v Ljubljano z vozom, v katerega sta bila vprežena dva konja. Iz Podpeči je hlapec z vozom krenil po cesti, ki pelje do postajališča v Notranjih Goricah. Cesta teče tik pred postajališčem skozi podvoz pod progo, potem pa zavije v precej ostreni loku skozi vas, nato pa spet k progi. Nekako 150 m, preden seka cesta ponovno Luls Trenker v veličanstveni ljubavni romanci (ondotneri po znamenitem delu glasovitega pisatelja Mirka Jelušiča, pisca poznanih del »Cezarja« in »Don Juana«. Slavni italijanski pevec Tito Gobbi poje v tem filmu najlepše italijanske pesmi. Premiera danes v kinu MotiCl Ustanovitev medministrskega odbora za trgovinsko politiko Belgrad, 2. jun. AA. Po dosedanji praksi so gospodarski in finančni resori in ustanove dekreiirale trgovinsko-politične finančne in devizne ukrepe, ve-čjidel ločeno in neodvisno druge od drugih, kar je onemogočalo potrebno sistemsko pripravo teh ukrepov in sporazumno sodelovanje med temi resori. Zato pogosto medsebojno protislovje in 'pomanjkanje notranje zveznosti med temi ukrepi. Razen tega je vsaki delovni metodi manjkala tudi tista skladnost med zunanjo in gospodarsko politiko, ki sta medsebojna naslonitev druga na drugo, ki je tako značilna in ki zahteva to sodelovanje mod obema činiteljima državne politike. Da se ta nedostatek sedanje prakse odpravi, je predsednik kraljevske vlade zunanji minister Sto-jadinovic sklenil ustanoviti pri zunanjem ministrstvu stalen »Koordinacijski odbor za trgovinsko politiko«, sestavljen iz zastopnikov tistih resorov in ustanov, ki so že po svoji strukturi poklicani sodelovati za kar najboljše in najuspešnejše izvajanje državne trgovinske politke. Cilj tega odbora je za-jamčenje enotnosti ipri pripravah in sprejetju trgovinsko-političnih in z njimi lesno zvezanih finančnih in devizno-denarstvenih ukrepov, skratka, koordinacija dela posameznih gospodarskih resorov in ustanov. To pomeni, da bi se v bodoče vsi nameravani ukrepi trgovinske politike finančnega in deviznega značaja pred končnim sprejetjem po pristojnih jresorih poprej ipoelali odboru za koordinacijo, ki bi jih proučil glede na njihov odmev na splošno gospodarsko politiko, spravil med seboj v sklad in tako vključil v celoten sistem, zgrajen na osnovi najvišjih interesov države. Seveda bo svoboda posameznih resorov ostala pri tem docela nedotaknjena, ker gre izključno samo za koordiniranje posameznih ukrepov po svobodni pobudi za to poklicanih resorov. Prav tako bo koordinacija obsegala samo liete ukrepe, ki gredo tudi v obseg trgovinske politike v smislu torej ne splošne gospodarske politike. Odbor bo torej pomožni in posvetovalni organ tako gospodarsko-finančnega odbora ministrov in ministrskega sveta, kakor tudi posameznih gospodarskih in finančnih resorov in ustanov. V njem so zastopana spodaj navedena minstretva in ustanove s temile zastopniki: Iz življenja Slovencev v Argentiniji Ljubljana, 2. junija. Eno izmed najtežjih, še nerešenih vprašanj v Izselništvu so konzuli in njihovi uradniki: iz vseh krajev sveta, kjer so Slovenci kompaktnejše naseljeni, prihajajo v domovino obupne prošnje, naj jim pošljemo slovenske konzule in slovenske uradnike, ki bodo imeli razumevanje in odprta srca za svoje slovenske brate. Tako nam piše n. pr. izseljenec in dopisnik iz Chaca, da je bral v >Slovenskem listu« poročilo Kleklovega govora o izselništvu na'zadnjem banovinskem zasedanju, in k temu pravi: »Govor g. Klekla mora odobriti vsak naš izseljenec v Argentiniji, kajti Jugoslavija tukaj še ni imela konzula in uradnika, ki bi bil nam v zaščito, pač pa ravno nasprotno, izvzenvši sedanjega g. dr. Cankarja ki ga še ne poznamo dovolj, a upamo, da bo naš branitelj.« Dopisnik nadalje utemeljuje gornje misli z navedbo slučaja iz avgusta 1934, ko je neki Lojze Simonič postal žrtev zavratnega umora. Ubil ga je neki Španec s svojim hlapcem. Simoniča je nato uradnik še orotpal denarja. Morilec se je odkupil z nabranim denarjem. Ko so slovenski kolonisti pri konzulu zahtevali, da poišče žrtvi zadoščenja, je ta samo vprašal po pokojnikovi zapuščini, a več se ni pobrigal za stvar. Zato se izseljenci boje tujine in nezaSčitenosti, ker lahko lepega dne izginejo s površja in nihče ne bo več povprašal po njih, ker pač ne bo vedel. Dopisnik končuje z mislijo, da naj domovina ne zahteva samo ljubezni svojih sinov do sebe, temveč naj jim nudi tudi dejansko pomoč, Iz zunanjega ministrstva Milivoj Pilja, pomočnik zunanjega ministra kot predsednik odbora; iz ministrstva za trgovino in industrijo dr. Milan Lazarevič, načelnik oddelka za industrijo in obrt in dr. Sava Obradovič, vršilec dolžnosti načelnika oddelka za zunanjo trgovino; iz zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Milutin Petrovič, vršilec dolžnosti ravnatelja istega oddelka; iz Privilegirane delniške družbe za izvoz poljskih pridelkov g. Edo Markovič, generalni ravnatelj te družbe; iz finančnega ministrstva, oddelka za carinska vprašanja Jovan Radulovič, načelnik irarinskega oddelka; za državne nabave in dolgove Ljubiša Mikac, načelnik državnega knjigovodstva; za devizna vprašanja Nikola Stana-revič, načelnik bančnega in valutnega oddelka; iz Narodne banke dr. Ivo Belin, podguverner Narodne banke; dr. Milan Protič, generalni ravnatelj Narodne banke; iz kmetijskega ministrstva Milam Novakovič, pomočnik kmetijskega ministrstva; iz ministrstva za gozdove in rudnike Ranko Despič, načelnik oddelka za vrhovno gozdarsko nadzorstvo; za gozdarstvo inž. Milan Manojlovič, šef odseka indu-strijsko-trgoveko- komercijalnega oddelka za upravo državnih dolgov; iz prometnega ministrstva inž. Radovan Dragovič in Krunoslav Penovič; iz vojnega ministrstva divizijski general g. Maksimovič Voj in, inšpektor državne obrambe. Tihotapstvo cvete dalje Ljubljana, 3. junija. Koliko so se že oblasti,prizadevale, da bi zadušile ali vsaj omejile delo spretnih tihotapcev, toda vsa ta prizadevanja so skoraj brez pomena. Tihotapska strast je nekaj posebnega; kogar zgrabi, ga nikdar več ne spusti. Policija se pravkar ukvarja z obsežno preiskavo glede široko zasnovan« tihotapske mreže, ki je tihotapila saharin. Policija je bila iz Maribora obveščena o novih dejstvih ter se vrše te dni po Ljubljani zanimive preiskave. O podrobnostih seveda ne moremo ničesar poročati, dokler traja preiskava. Zadnjo nedeljo je bila policija obveščena o prihodu nekega tujega avtomobila v Ljubljano. Avtomobil je bil sumljiv tar ga je policija sledila, kako je križaril nekaj časa po Ljubljani, končno pa se je ustavil pred lepo vilo znanega ljubljanskega tihotapca nekje za Bežigradom. Policija je takoj poostrila stražo okrog hiše, obenem pa izvedla v hiši preiskavo. Plen ni bil slab. V hiši so policijski organi našli 118 svilenih samoveznic ter celo zalogo dragocene svile, kar vse vidno izvira iz tihotapstva. Poročilo o stanju vinogradov Na podlagi došlih tedenskih poročilih, ki jih je prejela kr. banska uprava iz vseh vinskih okolišev, se je prvo škropljenje vinogradov že izvedlo. Po nekod škropijo že v drugič, kar je pozdraviti. Z drugim škropljenjem je potrebno nadaljevati tako, da. bo vsaj do 12. t. m. izvršeno. Opazili so nastop peronospore v času od 20. do 25. maja, in sicer pri sv. Barbari v Halozah, v Podgorcih (Osluševci), na banovinski vinarski šoli v Mariboru, v banovinski trsnici v Pekrah in v okolišu Šmarja pri Jelšah. Pričakuje se ravno te dni večji nastop peronospore, zaradi spremembe vremena, vlažno in toplo. Mnogo vinogradov še ni okopanih, kar močno vpliva na razvoj bolezni in škodljivcev. Trla se povoljno razvija. Nastavek je bolj sreden, ponekod dober, slabejši pa v krajih, kjer je lansko leto močno nastopala peronospora. Zelo slab bo tudi pridelek v vinogradih, ki so bili lansko leto potolčeni po toči. Oidij se še ni pojavil, pač pa so ponekod opazili metuljčka od grozdnega sukača, ki bo v cvetju napravil precejšnjo škodo. — Kraljevska banska uprava. Stiki med našimi in bolgarski zadružniki Belgrad, 2. junija. AA. Med našimi in bolgarskimi zadrugarji se razvijajo v zadnjem času čedalje tesnejši stiki. Poleg ustanovitve iugoslov,-bolgarskega zadružnega zavoda je treba omeniti prav pogoste obiske zadrugarjev med Belgradom in Sofijo. Na zborovanju osrednjih zadrug »Naprede, ki je bilo prejšnji teden, je zastopal našo glavno Zadružno zvezo njenij prvi. tajnik g. dr. Juretič. Na zborovanju Zv6Še’ ljudskih bank in na zborovanju Splošne zveze bolgarskih kmetijskih zadrug, ki bosta prihodnji teden, bo zastopal Gl. zadružno zvezo kralj. Jugoslavije njen podpredsednik minister brez listnice Voja Djordjevič s tajnikom Djordjem Davidovičem. S sodelovanjem med našimi in bolgarskimi zadrugami skušajo doseči predvsem to, da bi Bolgarska in Jugoslavija nastopali enotno na vseh tistih tujih tržiščih, kjer se pojavljala hkratu s svojimi kmetijskimi pridelki. Nesreča s samokresom Vrhnika, 3. junija. Na bližnji Zaplani se je v ponedeljek dopoldne pripetila šol. upravitelju Hartmna Janezu huda nesreča. V družbi z nekim svojim znancem je doma v šoli pregledoval svoj samokres. Pri tem je tako nerodno ravnal, da se je samokres sprožil in smrtno zadet se je Hartman zgrudil na tla. Z reševalnim avtomobilom so ga sicer prepeljali v ljubljansko bolnišnico, tam pa je davi podlegel hudim notranjim krvavitvam. Pokojnik je bil komaj 35 let star, dobre 2 leli je bil na Zaplani, zapušča pa ženo z dvema otročičema ter mater. Vlagateljem pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju Z odlokom ministrskega sveta od 13. maja se v smislu konvencije iz leta 1922 izvrši izplačilo hranilnih in čekovnih vlog našim državljanom, vlagateljem pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju, ki so svoje terjatve redno in o pravem času prijavili. Te terjatve se bodo izplačale v razmerju 1 din za 4 krona. Izplačilo bo izvršila samo Poštna hranilnica v Belgradu, in sicer postopno počenši s 1. julijem 1937. Da bo mogoče to delo čim hitreje in čim pravilneje izvršiti in da bo mogoče čekovne nakaznice za posamezne vlagatelje točno izpolniti in nasloviti, se pozivajo vsi vlagatelji po hranilnih in čekovnih računih pri bivši avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju, ki so svoje terjatve o pravem času prijavili, da pošljejo do 5. junija t. 1. v pismu Poštni hranilnici v Belgradu tele podatka: 1. sedanji naslov (kraj, ulica in banovina, kje danes žive), ■2. število potrdila (to je tekoče število in številko seznama), ki so ga svoj čas dobili pri izročitvi prijave in knjižice. 3. številko hranilne knjižice ali čekovnega računa, in 4. za primer dedščine potrdilo pristojne oblasti o njihovi dedni pravici. Vsa pisma z gornjimi podatki se morajo poslati na naslov: Poštna hranilnica (izplačilo vlog pri bivši poštni hranilnici na Dunaju) Belgrad. Hranilni vlagatelji bivše avstrijske Poštne hranilnice na Dunaju, ki niso v določenem roku, to je do 10. septembra 1929 prijavili svojih terjatev, niso prišli v naš blok in ne bodo dobili izplačanih vlog, zato bi bilo odveč, da bi se obračali do Poštne hranilnice v Belgradu. Ti vlagatelji naj se zaradi izplačila *vojih terjatev prijavijo naravnost sedanji avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju, ki na osnovi čl. 6 konvencije iz leta 1922 izplačuje v razmerju 10.000 avstrijskih kron za 1 šiling po 100 grošev, Ta likvidacija se ne nanaša na terjatve naših državljanov, vlagateljev pri bivši madžarski Poštni hranilnici v Budimpešti. Za enkrat še ni določeno kdaj sc bodo te terjatve izplačale, ker nam madžarska Poštna hranilnica v Budimpešti še ni poslala 1 kritja za izplačilo teh vlog. železnico, se nudi vozniku jasen razgled na železniško progo, najbolj pa nji oni del proti Preserju. Pri prelazu čez železnico se nahaja čuvajnica, ki ji domačini pravijo, da se nahaja v Podkamnu. Njej nasproti se namreč nahaja kamnolom. Kako se Je zgodila nesreča Voznik je vozil proti železniški progi. Brezskrbno je zapeljal nanjo, kjer ga je v tistem hipu pograbil brzi vlak, ki prihaja iz Rakeka, raztrgal konja in z vso silo butnil v voznika. Da je bil sunek silovit, dokazuje dejstvo, da je vlak vlekel dele razbitega voza še precej daleč za seboj. Strojevodja brzega vlaka je vlak takoj ustavil, da so pogledali, kako je z voznikom. Voznik s kosom kruha v roki Voznik je ležal z razbilo glavo tik ob progi, a v roki je še držal velik kos kruha. Prav ta najdba dokazuje, da se voznik ni nadejal vlaka in je mirno prigrizoval svoj zajtrk. Nekoliko vstran sta ležala razmesarjena konja. Brzi vlak je nato z dvanajstminutno zamudo odpeljal v Ljubljano, kjer je \'lakospremno osebje takoj obvestilo službujočega uradnika na postaji o nesreči. Takoj zjutraj pa je odšla železniška komisija na kraj nesreče, da ugotovi, kdo je prav za prav zakrivil nesrečo. Pravi vzrok še ni znan Po vseh okoliščinah se da soditi, da je nesrečo povzročilo dejstvo, da zatvornice niso bile zaprte. Sicer si ni mogoče misliti, da bi voznik zavozil na progo. To kombinacijo podpira tudi dejstvo, da je voznik vozil zelo počasi, kajti sicer bi ne mogel pri-grizovati kruha. Na koncu_se pojavi tudi vprašanje krivde. Me-m mo, da bo ze komisija ugotovila pravega krivca, vendar je treba ob tej priliki poudariti staro dej-stvo, da je namreč vse zeleznisko osebje preobloženo s prenaporno službo, poleg tega pa je tudi organizacija sama taka, da mora zaradi skrajno zbirokratizirane centralizacije v ljudeh ubiti vsako veselje do službe. Prijet kolesarski tat Ljubljana, 3. junija. Tatvine koles se zadnje čase sumljivo množe. Ne mine skoraj dan, da policiji ne bi bila prijavljena taka tatvina. Navadno znajo kolesarski tatovi ukradeno blago tako spretno skriti ter ga vnovčiti, da za seboj zabrišejo vsako 6led. Nekemu 17 letnemu O. L. pa se tak način tatvine in spretnosti ni posrečil. Prejšnji teden je bilo na dvorišču Delavske zbornice ukradeno dobro ohranjeno kolo Peterku Janezu iz Domžal. Tat je kolo takoj drugi dan odpeljal k nekemu mehaniku v bližnjo okolico, kjer ga je seveda takoj razdrl. Mehaqiku je O. L. izjavil, da- je kolo kupil. Tako razdrto kolo je poslal drugi dan v Mengeš, kjer naj bi ga neki pleskar povsem na novo preplesal. Tem stvarem pa je slučajno prišlo na slro^&fož-ništvo, ki je fanta aretiralo ter ga izročilo ljubljan- ' skemu sodišču, kolo pa vrnilo pravemu lastniku. Revnemu kmetu 5 ” zgorelo vse imetfe Slov. Konjice, 1. julija. Sinoči ob 9 je nenadoma izbruhnil požar na strehi vimčarije Aniona Finka v Vcšeniku, v kateri je že dolgo časa stanoval popolnoma sam delavec Ludvik Petrin. Ze se je odpravil spat, ko je nenadoma zaslišal prasket ognja. Naglo je skočil s postelje ter v silnem strahu komaj zbežal z vsotico prisluženega denarja iz koče. V nekaj trenutkih so plameni objeli vso streho. Ker je bilo poslopje silno staro in leseno, je ogenj divjal še huje, tako da že prvi reševalci, ki so prihiteli, niso mogli več pomagati. Mirno je moral Petrin z drugimi ljudmi vred gledati, kako mu ogenj uničuje imetje, ki si ga je tekom let pridobil z največjim varčevanjem. Hiša sama ni bila mnogo vredna, pač pa trpi Petrin z izgubo prav vsega imetja hudo škodo. Zdi se, da je bil ogenj podtaknjen. Ker je Ludvik Petrin sedaj navezan edino na borni zaslužek in dobra srca, ga priporočamo vsem dobrim ljudem, da ga podpro, bodisi denarno ali z obleko in živežem. Ponesrečenci v bolnišnici Ljubljana, 3. junija. Iz Št. Janža na Dolenjskem so pripeljali v bolnišnico rudarja Ignacija Pelko, ki se ]e v rudniku Kucelj pnesrečil ter dobil več lažjih poškodb. Na Pelka se je podrl v jami plaz premoga. V bližnjem Podutiku sta se sporekla in pri tem tudi stepla dva soseda. Erjavec Alojzij je bajtar, ki se je nanj spravil psestnikov sin Oven Alojzij. Podrl ga je na tla ter pretepel tako hudo, da si je Erjavec pri tem zlomil obe roki ter so ga morali pripeljati v bolnišnico. Sampmorilska manija, ki je zadnje tedne očitno zajela na široko vse manj močne ljudi, jo posegla menda tudi že med najmlajšo našo mladino. V Ljubljani imamo za mladoletno mladino posebno poboljševalni«), kjer Je bil spravljen tudi Jakič Josip iz Sarajeva. Ta si je te dni s steklom prerezal trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga za silo zašili in bvezali, nato pa je bil poslan nazaj v zavod, kjer bo ležal v domači oskrbi. Jakič je namreč poskus samomora napravil najbrž samo zaradi tega, da bi tako prišel v bolnišnico, odkder bi lažje pobegnil. Bodijeva tihotapska afera pride v kratkem pred sodišče Belgrad, 3. junija, m. V kratkem bo v Belgradu razprava proti bivšemu pomočniku v zunanjem ministrstvu Bodiju in vsem njegovim tovarišem v znani tihotapski aferi Bodi—Ika Novakovič. S to zadevo se je sedaj bavilo tudi tukajšnje apelacijsko sodisce ter sklenilo, da se mora obtožnica razširiti tudi na Bodijevb ženo. Isto sodišče je tudi razsodilo, da se ustavi postopanje proti Iki Novakoviču, bivšemu načelniku protokola v zunanjem ministrstvu. ff Slovenski dom" se naroča v vseh podružnicah Slovenca, kjer se sprejemajo tudi oglasi za naš dnevnik Stcv. 123. »SLOVENSKI DOM«, dne 3. junija 1937. Stran 3 Kulturni koledar Anton Ha'drih 3. junija 1878 je umrl v Ljubljani glasbenik in skladatelj Anton Hajdrih. Rodil so je 9. jan. 1842. Gimnazijo je dovršil v Lubljani. Potem je vstopil v semenišče, katerega pa je v četrtem letniku zapustil in odael na praški konservatorij. Dve leti je študiral petje in harmonijo. Ker mu je začel glas radi strastnega kajenja pešati in ker je začel zanemarjati pouk, ,ie bil iz konservatorija izključen. Odšel je v Trst, kjer se je začel zopet resno bavili z glasbo. S 6vojim kvartetom je daleč zaslovel in si pridobil mnogo zaslug za buditev narodne misli. Leta 1874 je postal pevovodja pri Slovenski čitalnici v Trstu. L. 1876 je sestavil iz raznih pevskih zborov pevski zbor 60 pevcev ter priredil z njimi velik koncert v Rojanu. Istega leta je izdal tudi prvo svoje delo »Jadranski glasovi« ter tudi znano pesem »Jadransko morje«. Umrl je za tuberkulozo. Drugo zbirko njegovih' skladb je izdal V. Kosovel. Nakup Rosenbergovega posestva Pomembna socialna dela i ~ Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 3. junija: Klotilda. Petek, 4. junija: Kvirin. Nočno lekarniško služijo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa c. 41; mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Drama: Peter in Aleksej. Red Četrtek. Opera: »Plamen«. Red C. Kino Union: »Markiza Pompadur«. Kino Sloga: »Sever vabi«. Kino Matica: »Condottieri«. Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana obvešča svoje člane, da se bo vršila letošnja glavna skupščina 20. junija v Sarajevu. Na skupščini se bodo obravnavala važna strokovna in stanovska vprašanja. Na programu so mnogi strokovni in zabavni izleti. Vabimo člane, da se je udeleže v čim večjem številu. Prijave sprejema tajništvo sekcije (Ljubljana — Gledališka ul. 8) do 15. junija. Za člane Udruženja bo verjetno kot vsako leto odobrena na železnicah četrtinska, za njihove .odbinske člane pa polovična vozna cena. Odobren bo po vsej priliki povratek preko Dubrovnika in Splita odnosno Sušaka. — Dnevni red in druge podrobnosti glavne skupščine se bodo obravnavale na članskem sestanku, ki bo v sredo 10. t. ni. ob 20 v društveni 6obi. Pred obrtnim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: dno 17. junija 1937 ob 8 notarji; ob pol 0 odvetniki; ob 11 7-dravniki, zobozdravniki in denti-sti; dne 18. junija 1937 ob 8 inženjerji. arhitekti, geometri, carinski posredniki, borzni senzali, razni (posredov. real. pisarne itd.), umetniki, priv. učitelji, babice in čevljarji; dne 19. junija 1937 ob 8 krojači in šivilje. — Seznam davčnih zavezancev in davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 3. do 10. junija. za gradnjo državne ceste Ljubljana — Kranj prične dne 8. junija 193-7 preurejevati državno cesto št. 2 na delnici Ljubljana-Št. Vid od km 620.878 do km 628.250. V to svrho je potrebno, da se na tej progi začasno ukine promet z vozili ter spelje na sosedne javne ceste takole: Iz Ljubljane po Vodnikovi cesti z odcepom pri stari cerkvi v šiški, preko Dravelj in Zapuž do priključka na državno cesto pri novi mitnici. um flBjKTOSESST"" Velika ltub&vna zt> sdba Sever vabi Rocholle Hudson Roben Kent TEL. 21-24 MATICA Premiera! Luls Trenker v vellčaatvenl IJubavni romanci Condottieri ▼ gl. vlogi slavni italjanski pevec Tltto Gobbl , TEL, ■<<, 22-21 Krasen fltm o globoki l)ubeznl slavne žene MARKIZA POMPADUR Kathe w aggy . wlily Eicbberger - Leo Sleza* Natnovetsi žurnalt — doseda) naloollfil posnetki katastrofe ..Hindenburga" l.t.d., l.t.d. Predstave danes ob 19.16 in 21.16. Obenem znižane cene v Matlol in Unionu na Din 2.60, 4.60, 6.60, 8.- in 10. ■, v Slogi pa Din 2-60, 4.60 6.80 In 9,- Uubiiansko gledališče »RAMA. Začetek ob 20. uri. Cetrek, 3. junija: Cyrano de Bergerac. Premierski abonma. Petek, 4 .junija: Florentinski slamnik. Red A. Sobota, 4. junija: Cyrano de Bergerac. Red B. OPERA. Začetek ob 20. uri. Četrtek, 3. junija: Car Kalojan. Red Četrtek. Petek, 4. junija: zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek, 3. junija ob 20: »Školjka«. Znižane cene. Red B. Zadnjič. Petek, 4. junija: Zaprto. Sobota, 5. junija ob 20: »Trije vaški svetniki«. V korist Združenja gledaliških igralcev. Drevi zadnja uprizoritev Čapokove nadvse zanimive in učinkovite drame iz dandanašnjega poli' tičnega ozračja »Bela bolezen«. Jutri, v četrtek, uprizore Kraigherjevo »Školjko, ki je med najboljšimi slovenskimi dramskimi deli ter je dosegla na mariborskem odru izvrsten uspeh, zadnjič in po znižanih cenah. V soboto predstava v korist stanovske organizacije igralcev — »Združenja gledaliških igralcev«. Uprizori sc izvrstna in na moč zabavna veseloigra »Trije vaški svetniki«. Igralci! letos ne bodo sami razpečavali vstopnic, zato pričakujejo polnoštevil-nejši obisk iz lastnega nagiba. Vstopnice pri gledališki blagajni (telefon 23-82). Gledališka uprava prosi vse one gg. abonente in lastnike blokov, ki so s plačevanjem obrokov v zaostanku, da jih poravnajo 6>m nret. ker mora blagajna zaključiti knjig«. Maribor, 2. maja. Maribor bi ostal najbrž še sedaj pri svojem predvojnem obepgu, če ne bi bila mariborska mestna občina z veliko uvidevnostjo in daleko-vidnostjo omogočila tudi manj premožnim slojem zidanje lastnih hiš. Skoraj vse lepše parcele v mestu so v lasti maloštevilnih nemških rodbin, ki so dvignile cene tem zemljiščem na tako višino, da jih zmore le bogataš. Zaradi tega je cen-trum mesta ostal še dane« skoraj isti, kakor je bil pred 20 leti. Še vedno zijajo v najprometnejših in najlepših ulicah med hišami prazne vrzeli, ki bodo Bog ve kdaj zazidane. Sorazmerno s ceno parcel v mestu je začela takoj po vojni tudi v neposredni okolici in v predmestjih rasti cena zemljišč, in bi se bila dvigala še bolj, če ne bi bila energično posegla vmes mestna občina, ki je kupila nekatera velika posestva v ugodnih legah, jih razparcelirala ter potem te parcele razprodala interesentom po lastni ceni. Šla je še dalje ter je pomagala interesentom do cenenega kredita s tem, da je prevzela za nje pri denarnih zavodih jamstvo za posojilo, ki so ga najeli v svrho zidanja. Le na ta način je bilo mogoče, da je nastala v Koroškem predmestju krasna vilska četrt na Joštovem posestvu, in da se je Magdalensko predmestje s tako naglico razširilo. Od leta 1922 do danes je nakupila občina okoli 300.000 m3 sveta za vsoto 4 in pol milij. Din. Te parcele je razprodajala občina interesentom za ceno od 8 do 25 Din za kvadratni meter. Letos je občina odprodala svoje zadnje parcele. Ker pa je povpraševanje po njih vedno večje, se je odločila sedaj za nakup Rosenbergovega posestva v Magdalenskem predmestju, ki meri 110.000 m*. To posestvo se nahaja med Tržaško in Betnavsko cesto. Dala je zanj dva in pol milijona dinarjev, tako da jo pride kvadratni meter na 23 Din. To zemljišč« bo sedaj občina parce-lirala. Okoli 15.000 kvadratnih metrov bo odpadlo na ceste, 95.000 pa na stavbne parcele. Od tega bo sedaj občina odprodala tretjino ob cestah, ki so žo zazidane. Te najlepše parcele bo prodala po 30 Din kvadratni meter, dočim bo prodajala potem ostali dve tretjini po 22 Din. Občina bo s tem jedva krila svoje stroške ter ne bo imela od cele kupčije nikakega dobička. Omogočila pa bo, da se bo mesto v smeri proti jugu naglo širilo ter da bo dobilo več sto mariborskih družin svojo lastno streho. Tako je še danes na Kočevskem... Kočevje, 2. junija. Nikdar se v nobenem dnevnem časopisju ne čita kaj važnejšega in za slovensko javnost pomembnejšega o kočevskih Slovencih, predvsem onih, ki nosijo krivdo, da se nahaja še preostali dobri del njih v tako sramotnem položaju in odvisnosti od kočevskih Nemcev. Krivda leži predvsem na nekdanjem prostulem okr. glavarju Platzerju in njegovih pomočnikih, od katerih je večina že prejela zasluženo plačilo, drugi ee pa pod krinko bolezni in vseh drugih mogočih stvari še vedno nahajajo v njihovem nekdanjem »pašaluku« in nič radi ne zapustijo Kočevje, daisiravno imajo že zdavnaj določena svoja nova službena mesta. —-Povsem razumljivo je, da ti takratni vsemogočni gospodje drugod ne uživajo takšne zaslombe in ker se ne morejo povzpeti na visoke politične položaje (pripomniti je treba, da so službeni položaji večine teh gospodov takšni, da bi morali biti vse prej kot politični) se radi, oziroma preradi vračajo nazaj tja, kjer so jih pač lahko imeli. — Spoštovanje zakonov in izvrševanje njih visoko plačane dolžnosti jim je bila postranska stvar. Zato ni prav nič čudnega, ako so razmere v Kočevju takšne kot so. Doba Platzerja in njegovih pomočnikov Slovencev — vsaj sedaj hočejo biti — je naredila kočevskim Slovencem neprecenljivo škodo. Preganjan ie bil vsak, kdor ni hotel biti Sokol ali ni šel po njih diktatu na volišče. Vsi takšni so bili protidržavni in preganjeni so bili z zapornimi in visokimi denarnimi kaznimi. Najža-lostnejše pri vsem tem je pa to, da so kočevski Nemci živeli v največji milosti teh mogočnikov in 60 se njihovi interesi bolj ščitili kot pa slovenski. K samomoru v suhorskem župnišču Lušickv Anton, rojen dne 9. nprila 1895 v Borovnici, je bil sprejet leta 1930 v tajniško službo občine Suhor. Ko je bila ta občina jeseni 1933 združena z drugimi v novo občino Metliko-okolico, ga je ta občina prevzela v svojo službo. Z uredbo o občinskih uslužbencih 7. dne 12. marca 1934 so bili vsi občinski tajniki postavljeni na razpoloženje. Uslužbenci, ki so želeli nadaljnje zaposlitve, so morali vložiti prošnjo za prevedbo. Prošnjo Lušickega je dne 26. julija 1985 odklonil tedanji ban, ker Lušicky ni imel predpisane šolske izobrazbe. Naknadni prošnji občine Metlika-okolica, da bi ga smela zadržati še dalje v službi, je banska uprava maja meseca 193(i^ ugodila ter dovolila, da sme ostati Lušicky v službi do redne zasedbe tajniškega mesta, katero je morala ob- čina hrati razpisati. Za razpisano mesto je prosil med drugimi tudi sam Lušicky, njegovi postavitvi pa kralj, banska uprava ni mogla pritrditi, ker ni imel predpisane šolske izobrazbe. Imenovani je dalje opravljal tajniške posle, dokler ga ni občina Metlika-okolica na poziv banske uprave dne 17. aprila 1937 odslovila. Banska uprava je imenovanega trpela na tajniškem mestu do navedenega dne, dasi je bila njegova prevedba odklonjena že dne 26. julija 1935. Banska uprava svoječasni prošnji Lušickega za spregled kvalifikacije ni mogla ugoditi, ker ni imel tistih osebnih lastnosti, ki se za tak spregled zahtevajo. Imenovani je namreč dne 30. avg. 1924 kot najemnik neke gostilne v Avčah na Goriškem v prepiru glede najemnine za to gostilno ustrelil Gabrijelo Gorjupovo, roj. Gabrijelčič; njeni materi Gabrijelčič je prestrelil lice, ranil svojo ženo ter naposled ranil tudi 6amega. sebe. Pred poroto v Gorici je bil obaojen zaradi nedovoljene nošnje orožja na globo, ne pa tudi zaradi uboja in telesne poškodbe; oprostitev se je utemeljila s tem, da je Lušicky svoje dejanje izvršil v duševni zmedenosti. Po uradnih poročilih je bil Lušicky za časa svojega bivanja v Italiji simpatizer fašistov. Iz pisarne kralj, banske uprave v Ljubljani, dne 2. junija 1987. Slovenske Konjice Slov. Konjice, 1. junija. Velik promet na naši postaji. Na naši postaji že dolgo ni bilo tako velikega prometa in toliko živahnosti kot te dni. Granitolom Cezlak iz Oplotnice namreč razpošilja naravnost ogromne množine granitnega kamna v kockah v južne kraje naše države za tlakovanje cest. V granitolomu dela okoli 100 delavcev ih preko 20 voznikov je noč in dan zaposlenih s prevažanjem. Vsi zaposleni trdno upajo, da se bodo sedanje razmere pri Cezlaku ustalile. Res potrebna izvršite v. Ako je danes v našem trgu kaj važnejših in koristnih del, je gotovo pokritje potočka od gostilne Senica do Lauricha. Treba bi bilo namreč žo enkrat olepšanje kraja in poenostavljenje prometa odstraniti neokusne stebre in »šrange« ter pokriti jarek. Z vprašanjem se je že lansko leto bavil trški občinski odbor, vendar si še nismo na jasnem, kdaj bodo končno začeli s temi deli. Stara čadranska cerkev, ki je bila ena izmed najstarejših pod Pohorjem (iz 14. stoletja), je sedaj podrta. Bila je že vsa razpadla ter je pretila nevarnost razsula. Na mestu, kjer je stala, bodo sezidali kapelo. Od tu in tam Ni bilo človeka, ki bi si jim upal skriviti las. Platzer, Pucelj in njiju pomočniki so bili njih vsemogočni zaščitniki. In vse to proti Slovencem. — Slovenci so bili komunisti, protidržavni elementi in celo svinje, kot je pred nekaj dnevi izjavil kočevski gostilničar Hans Schleimer, Nemci pa naj-državotvomejši element v državi in pod visoko zaščito takratne vsedržavne, sedaj razpadajoče — JNS — stranke. Da je imela ta stranka tudi v Kočevju ogromno članov je samo po sebi jasno. Saj so bili v njej poleg Nemcev tudi državni uradniki, načeloval pa jim je kot predsednik takratni sodni starešina dT. Češarek. O pomenu te stranke se ne da govoriti, o delu pa v toliko, v kolikor je na najpodlejši in najnesramnejši način klevetala one, ki niso bili njeni člani, to so pa bili zavedni kočevski Slovenci, ki niso hoteli in ne marajo z Nemci in njih privrženci imeti ničesar skupnega. Tudi občinske volitve 1. 1933 so ostale zapisane v žalostnem spominu. Poleg tega, da je večina drž. uradnikov volila z Nemci, so zvečer po razglasu volilnega rezultata, stopili v sprevod z Nemci in novoizvoljenim županom Lovšinom, ki je sicer Ribničan, korakali skozi mesto in demonstrirali pred slovenskimi hišami. Tudi pri zadnjih ob-čnskih volitvah v oktobru 1936 sta se še našla v Kočevju dva Slovenca državna uradnika, ki sta volila proti slovenski listi, z nemško iz previdnosti imenovano gospodarsko listo. Bila sta to šef železniške postaje (v Kočevju) g. Koprivnik in učitelj Koutny (Kovtny). To je nacionalno delo takratnih in od teh še večine v Kočevju živečih nemško slovenskim borcev, ki so že davno pozabili, da jih je rodila slovenska mati. Braddock - Schmeling Danes bi se morala vršiti po programu borba za svetovno prvenstvo vseh kategorij v boksu. Dosedanji svetovni prvak Braddock bi se moral braniti proti Nemcu Schmelingu. Braddock se je za ta nastop tudi pogodbeno obvezal, toda po poročilih, ki prihajajo iz Amerike, zaenkrat o tein matchu ni nobenega govora. Ni izključeno, da se bo s celo zadevo bavila tudi newyorška komisija za boks, ki bo Brad-docka diskvalificirala kot svetovnega prvaka, ker so ni držal dogovora. Braddock je sicer pripravljen pomeriti se s Schmelingom, toda svoje obotavljanje opravičuje na •a način, da hoče čim več zaslužti. Povsem razumljivo je, da 6i hoče zlasti v Ameriki vsak svetovni prvak v katerikoli stvari napraviti iz tega čim bolj mogoče velik kapital. Tako je postalo tudi to svetovno prvenstvo enostavna kravja kupčija, ne pa toliko športni dogodek. Braddock 6i hoče zagotoviti za svoj nastop najmanj pol milijona dolarjev v blagajni in jih razdeliti tako, da 'njemu ostane 40 odstotkov, dočim bi Schmeling dobil 22 odstotkov. Schmeling pomenja za Ameriko precejšnjo senzacijo in vabo, saj je blagajna za lanski matčh med Schmelingom in Joe Luisom kasirala 547.000 dolarjev. Braddock še daleč ne vleče Američane tako močno. Ko si je on priboril svetovno prvenstvo v 1. 1935. proti Baeru, je bilo navzočih samo kakih 30.000 ljudi, ki 60 prinesli »komaj« kakih dobrih 2C0.000 dolarjev, od katerih jih je dobil Braddock »samo« kakih 25.000. Razumljivo je torej, da si hoče Braddock vsaj sedaj, ko bo verjetno zadnjikrat v ringu, kar najbolj mogoče napolniti blagajno in tako 6e ta borba, ki bi se kot rečeno, morala vršiti danes, dosedaj še ni vršila. Prihodnji dnevi bodo prav gotovo prinesli v celo komedijo malo več jasnosti. Belgija : Jugoslavija V nedeljo igra v Belgradu jugoslovanska drž. nogometna reprezentanca proti belgijski državni reprezentanci. Srečanje teh dveh reprezentanc je prav za prav prvo v teku obstoja naše države. Sicer pa je neoficielno naša nogometna reprezentanca v letu 1920 na VIII. olimpijskih igrah poiskusila moč belgijske reprezentance. — Kakor je znano, se je Jugoslavija tedaj udeležila s svojo enajstorico olimpijskih iger. Toda že prva igra s Cchoslovaki je izpadla tako nesrečno (7:0), da Jugoslavija ni igrala v turnirju naprej. Jugoslovanska reprezentanca pa je kljub temu igrala še eno tekmo s tedanjim belgijskim moštvom, ki jo je pa tudi izgubila z 6:1. Od leta 1920 pa do danes se ti dve reprezentanci nista srečali. Jugoslovanska reprezentanca bo v nedeljo nastopila predvidoma v isti postavi, kot zadnjič proti Madžarom. Dvoboj z Italijo odložen V nedeljo, 13. junija bi se moral po programu vršiti v Trstu lahkoatletski dvoboj med italijansko in našo reprezentanco. Kakor pa poročajo iz Zagreba, je Jugoslovanska lahkoatletska zveza zaprosila italijansko zvezo, naj odgodi dvoboj na nedoločen čas. Razlogi, ki so vodili našo vrhovno lahkoatletsko instanco, so brez dvoma porazni rezultati, ki so jih pokazali naši atleti v Zagrebu proti Ceho-slovakom.S tako slabimi rezultati, kot so bili doseženi prejšnjo nedeljo, naša reprezentanca ne bi mogla nastopiti niti proti drugi italijanski garnituri. Poleg tega pa je srečanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško prineslo še okoli 10.000 dinarjev deficita. 50 milijonov dinarjev posojila Im najela zagrebška občina. 29 milijonov bo porabila za povračilo svojega dolga, ki ga ima pri sindikatu denarnih zavodov, ostalo pa bo za izvršitev raznih javnih del. Zanimiv pa je tudi drug sklep občinskega sveta, /^agreb daje Trboveljski premogokopni družbi rok G mesecev, da uredi ob svojih premogokopih posebne čistilne naprave, da ne bodo v Savo več prihajali razni odpadki in umazanija. Sava je namreč prepo-gostokrat taka, da 6e v njej niti pri Zagrebu ne da brez škode kopali. Če bi pa Trboveljska družba v določenem času ne zgradila čistilnih naprav, bo zagrebška občina nehala pri njej kupovati premog. Dolgotrajne poplave so zelo občutno oškodovalo lastnike zemljo v Moslavini in Lonjskem polju. Ko se je večina vode odtekla, pa so ostale v nižinskih predlih velike luže. v katerih se kote komarji. To mlakuže pa ustvarjajo bojazen, da ne bi nastala kaka epidemija. V sili si bodo najprej pomagali na ta način, da bodo v mlakuže spustili veliko množino ribic posebne vrste, ki uničujejo zalege komarjev. Obenem pa postavljajo na dnevni red vprašanje osu-sitve obeh teh polj, s čemer bi pridobili okrog 150 tis«; juter plodne zemlje in mogli naseliti mnogo ljudi. Tudi v krizi prirejajo v Bački svatbe po starem slovesnem običaju in obilju. Ko se je poročil v Som-boru sin bogatega tovarnarja, je prišlo na gostijo kar 400 svatov. V 3 dneh 60 svatje pojedli tri kra-ve, tri teleta, pet svinj, štirideset kokoši, 160 gosi, 60 puranov, 120 gosakov in HO pur. Porabili so tudi 400 kg moke, popili pa 1800 litrov vina, 1800 steklenic soda vode, 2000 steklenic piva in še nekaj drugi pijač. Zdravniki strokovnjaki za malarijo iz vse Evrope so bodo koncem julija zbrali v Dubrovniku na kongres Zaradi priprav je prišel v Dubrovnik že sef Rockefellerjeve ustanove v Rimu Hackot in šef enake albanske ustanove Kemal Jusuf. Kongresu pa bo prisostvovalo tudi nekaj ameriških zdravnikov. ,v ^ Dubrovniku so še vedno prepričani, da bo prišel vojvoda Windsorski tjakaj takoj po svoji poroki. 1’red dnevi so spet opazili neko tujko, ki je priletela v Dubrovnik z letalom. Ker je ženska govorila angleško, mislijo, da je bila kaka novinarka, ki je prišla slikat nekatere objekte, zlasti pa vilo Šeherezado. Po kratkem bivanju je e,pet odletela. Skrivnosten obisk si razlagajo tako, da je novinarka fotografirala zgradbe in drugo za svoj časopis v zvezi s prihodom vojvode v Dubrovnik. 15 let težko joče je dobil kmet Peter Jackov iz Moliova pri Mitroviči, ker je s sekiro ubil svojega upnika trgovca Dr-eniča. Jackov si je bil pri trgovcu svoj cas izposodil 300 dinarjev. Za povračilo pa se ni nic zmenil Ko pa je nekega dne prišel trgovec do njegove hiše, je Jackov pograbil sekiro in upnika enostavno ubil. Velika mednarodna razstava amatersko fotografijo je bila zaključena pretekli mesec v New Yor-ku. Udeležili so se je tudi nekateri Hrvatje, od Slovencev pa le Ante Kornič iz Ljubljane. Kljub temu, da je bilo podeljenih zelo malo diplom, vidimo med odlikovanci Ljubljančana g. Korniča in dva Hrvata lošo Dabca in Marijana Szaba. Zaradi kozarca, vrednega dva dinarja, so ubili človeka na gasilski veselici v vasi Kučan Gornji blizu Varaždina. Na veselici se je ljudi kar trlo.b^s Zraven je bil tudi neki Aleksa Grfibar. Skoro do,., ranega jutra je trajala zabava brez motenj, da ni nekdo zavpil, da je Aleksa odnesel s seboj kozarec, ki je bil vreden dva dinarja. Pijani gasilci so takoj skočili k Aleksi in ga začeli pretepati. Tudi vsi drugi, ki so se nahajali zraven, so pomagali tolči po njem. Tako temeljito so ga zmlatili, da je še mogel priti do doma, nato pa se je zgrudil in umrl. Tatinsko družbo, v kateri so bile tri ženske, so prijeli v Banjaluki. Oči idno še niso bile preveč izvežbane v novem poslu, kor so jih že po prvi tatvini prijeli. Vdrlo so v stanovanje neke starke ter ji ukradle 6 jurjev. Prav tovariško so si denar razdelile, potem je pa ena odšla takoj na »lepše«, nam-rec v toplice pri Banjaluki. Urice prijetnega odmora pa ji je skalila policija, ki jo je prišla obiskat prav v sredi največjega veselja. Lastniki kinematografov se še naprej bore proti previsokim taksam, ki duše kinematografe. Skupne takse znašajo od 40 do 50%, poleg tega pa morajo plačevati še velike avtorske tantijeme, dajatve za policijske organe i>n gasilce ter plačevati izredno slabe filma domačega izdaiKa, k! so pnjdnisnni oi notranjega ministrstva Obenem skušajo doseči da bi bi is kontrola nar! 'iirni pri uvozu sfožjn. da ne bi prihajali v našo državo tudi številni taki filmi ki so brez v&ake vrednosti. Svojo zahteve pa bodo skušali poapreti tudi s stavko vsob kinematografov v državi Nos je odgriznil nezvestemu deVleu, ki ga je hotelo zapustiti, delavec Štefan Petrovič iz Petrov-gradagrada. Več let je že hodil z Rozalijo Novakovo, nazadnje pa jo je vzel kar pod svojo streho. Zaradi prepogostih prepirov je Novakova sklenila oditi. Razjarjen ji je Petrovič odgriznil nos. Zvenketanje težkih verig slišijo vedno stanovalci v bližini stare trdnjave v Iloku. Ta strah se jih drži že skozi nekaj rodov, da se niti ne upajo pogledat, kaj prav za prav je. Nekateri brabrejši so sicer poskušali, pa so nehaii, čim so začeli. Ljudska govorica pa je vedela o njih povedati, da so kmalu potem začeli bolehati in povrgli umirati. Naročajte Slovenski dom! Tat, ki je lovil samega sebe Celje, 2. junija Danes zvečer okrog 7 se je razlegal po mestu močan obupen klic: »Primite ga, primite gak Ljudje so hiteli iz hiš in videli nekaj kolesarjev, ki so drveli po Prešernovi in Kralja Petra cesti proti Gaberjam. Vsi ti so kričali omenjeni klic in ljudje so začudeni gledali, za kom se kolesarji poganjajo. Pred vsemi jo najbolj divje vozil na lepem, novem kolesu mlad fant, ki je tudi najbolj kričal, V Gaberjah pa so tega fanta kolesarji dohiteli, ga obkrožili in v spremstvu velike množice odpeljali na policijo. Policija je ugotovila, da je ta »nadebudni« fant 17-letni mizarski vajenec Maks K., rojen v Sišeku pri Zagrebu. V zadnjem času je 'bil v Mariboru, odkoder je prišel v Celje v spremstvu svojih dveh tovarišev. Danes je videl pred mehanično delavnico g. Oblaka novo dvokolo, katerega se mu je pošteno zljubilo. Pograbil ga je, se vsedel nanj in se odpeljal, misleč, da ga nihče ni videl. Toda g. Oblak je tatvino takoj opazil in poslal za njim kolesarje, ki so pričali za mladim tatom. Maks pa je bil toliko prefrigan, da je kričal z njimi, misleč, da se mu bo na tak način posrečilo priti iz mesta, kjer se bo lahko izmuznil preganjačem. Toda sreča mu ni bila mila. Sedaj se bo moral v zaporu pokorili za to kralko vožnjo s tujini kolesom. Velikodušnost goljufane ženske Ob tolikšnem številu ljudi na zemlji res ni čudno, če se tolikoikrat govori o tako imenovanih dvojnikih, ki so si med seboj res tako podobni kot »krajcerji«, vsaj po obrazu, četudi ne po ostali zunanjosti in vedenju. Svoje dvojnike sicer radi me-. njajo posebno tisti, ki so res lahko ponosni na to, da jim je še kdo drug čisto podoben, če ga odlikujejo vrline, ki jih sam nima. Če pa mora kdaj kdo slišati, da je oni, ki mu je na oko Čisto podoben, kak ničvrednež, ki javnost o njem le takrat govori, kadar ga obsoja, potem seveda ni preveč vesel taikšnega »sorodstva« po obrazu. Dvojnika v tujski legiji V čisto drugačno zgodbo pa sta vpletena tudi dva vojaka, Francoza, ki sta svoj čas služila v francoski tujski legiji v Afriki. V Siddi-bel-Abbes ju je zanesla pot. Nista si bila v sorodu, vendar pa sta bila tako na las podobna drug drugemu, da so ju neprestano zamenjavali celo tisti, ki so že dolgo časa živeli z njima skupaj. Bila sta to Etienne Boilou in Alfonz Durand. Zdi se, kakor da si je narava ob teh dvojnikih privoščila pravo šalo. Vsakdo od omih, ki so služili v Siddi-bel-Abbesu, je vedel, da je bil Durand sin premožnih meščanskih staršev in da je bil kljub temu, da ja živel sredi divje Afrike pod strogo vojaško disciplino, nesmrtno zaljubljen v svojo nekdanjo zaročenko Berto Poirier. — Njeno sliko je nosil vedno na svojih prsih. Bila mu je nekak talisman in obenem božanstvo. Toda, tudi tu v daljni Afriki ni bil sam, ki se je s tolikšno zvestobo in ljubeznijo obračal do nje, pač pa mu je bil tudi v tem pravi dvojnik njegov tovariš Etienne Boilou. Štiri dolga lata, ki sta jih preživela v tujski legiji Boilou in Durand, sta koprnela oba za istim svojim idealom, ki ga je podajala slika Berte Poirierjeve. Ta je na Duranda, svojega nekdanjega zaročenca, morda že zdavnaj pozabila, morda je že poročena ali pa sploh ni več med živimi: tako so večkrat vstajale legionarju Durandu temne slutnje. Nerazdružljivo prijateljstvo, ki je leta in leto živelo med Durandom in Boilouom, pa se je končalo, ko je Boilou zapustil legijo. Tedaj ni mogel na noben način pregovoriti svojega tovariša Duranda, da bi tudi ta odšel z njim domov. Durand mu je na kratko odgovoril: »Berta noče ničesar več slišati o meni, zato tudi nimam kaj iskati v Franciji.« Tako sta se razšla. Boilou je zapustil legijo, še praj pa je Durandu obljubil, da bo odšel v Marseille in tam poiskal Berto Poirierjevo, nato pa, da mu bo takoj sporočil, kako je z njo doma in kako je bilo v preteklih štirih letih, odkar se nista videla. Slepa ljubezen Boilou je v Marseilleu res našel Berto Poirierjevo. Njuno srečanje pa je bilo nadvse dramatično in je imelo nepričakovane posledice. Dekle je spoznalo v Boilou svojega zaročenca Duranda. Vsa srečna, da ga zopet vidi, se mu je vrgla okoli vratu in ga objemala. Vsa njena nekdanja ljubezen, ki jo je gojila do Duranda, je znova oživela. Kmalu sta imela drug drugega toliko rada, da ju ne bi moglo ločiti ničesar več. Etienne je čisto pozabil na svojega tovariša v tujski legiji. Ljubezen do Berte ga je premotila, da ga je izdal. Berta pa niti od daleč ni slutila, da je tako zmotno zamenjala svojega nekdanjega zaročenca z njegovim na las podobnim dvojnikom. V Marseilleu sta tako živela srečno Boilou in Berta kake tri mesece. Tedaj pa se je Boilou odločil s svojo vdano mu družico na pot nazaj proti Afriki. Da bi nihče več ne prišel na sled, kako je zlorabil zaradi svoje lastne koristi svojo podobnost z nekom drugim, si je dal izstaviti dokumente na ime Alfonz Durand, ki jih je predložil tudi tedaj, ko se je z Berto poročil. Imel je namen, da v Afriki z denarjem, ki ga je Berta dobila za doto, odpre mali hotal in da tako na vročih tuniških tleh postane najsrečnejši mož. Prepričan pa je bil do dna duše tudi o tem, da njegov dvojnik Durand, kateremu je odpeljal njegovo zaročenko, nikdar ne bo zvedel ničesar o tem. Nenadna aretacija in zapor V začetku letošnje zime pa se je zgodilo nekaj, kar gotovo Boilou tudi ni nikdar pričakoval. Bilo ja ravno neko viharno jutro, ko so se naenkrit pojavili v hotelu, čigar lastnik je bil Boilou, detektivi. Boiloua so aretirali in zaprli. Za njim so že dalj časa poizvedovali, nazadnje pa se jim je le posrečilo, da so ga iztaknili. Na podlagi fotografij so policaji ugotovili, da je on ubežnik-legionar Alfonz Durand, ki je v obmejnem mestu Chadames umoril in oropal neko ugledno Angležinjo, ki je napravila daljše potovanje po Afriki. Šele sadaj se je maščevalo Boilouovo ponarejanje dokumentov nad njim samim. Nihče mu zdaj tudi ni hotel verjeti, da on ni pravi Durand in da je ime samo ponaredil. Njegova žena Berta je tedaj tudi prvič zvedela, da se je poročila z dvojnikom svojega zaročenca. Kljub temu pa si ja na vse načine prizadevala, da bi ga rešila pred ječo. Njene velike ljubezni do moža, ki si je osvojil za vedno njeno srce, čeprav s prevaro, hipno spoznanje ni omajalo. Žena, ki jo je prevaral, ga je reši i a Etienne Boilou je bil zaprt že dolga dva meseca. Počasi ja že obupaval nad samim seboj, posebno še, ker si je v ječi nakopal hudo bolezen. Postal je naravnost blazen, kakor da se mu je omračil um. Neprestano je vpil, da hoče domov, r* -'"TJ Ste ». Velikanska žoga, ki so si jo za zabavo izmislili kopalci. n« -.j ; : ,j Znanega stratosferskega letalca Piccarda je doletela pred kratkim težja nesreča. Njegov balon je pri nekem poizkusnem dvigu popolnoma uničil ogenj. Človeških žrtev pri tem sicer ni bilo, trpi pa Piccard veliko materialno škodo. samo domov. Zdravniki so zmajevali z glavo, kadar ga je prišla obiskat v jetniško bolnišnico njegova žena Berta. Vedno so poudarjali, da je zanj rešitev le v tem, da se mu posrači, da ga izpuste Lz zapora domov, ker da bo drugače podlegel svoji duševni zmedenosti. Berta je pisala prošnjo za prošnjo, vendar se je zdelo, da ji bo vse to prizadevanje zaman. Zapustiti pa tudi ona ni mogla Tunisa, ko je bila pod strogim nadzorstvom, češ, da je gotovo tudi sama v zvezi z onim umorom omenjene Angležinje. Neko noč pa se ji je le posrečilo uiti vsem detektivom. Najela je kamelo za jahanje in na njej odhitela naravnost proti Siddi-bel-Abbesu. To je bila prava tekma s smrtjo, kajti Etiennu so že začele pojemati moči. Ona je morala prej prinasti rešitev, predno bi ta vječi umrl. Poveljstvo v tujski legiji je res ugotovilo, da more biti morilec, ki ga iščejo, samo Alfonz Durand, ki je kmalu zatem, ko je Boilou odšel iz legije, tudi on pobegnil iz nje. Te ugotovitve so sporočili tudi v Tunis, in Boilou je bil takoj nato izpuščen iz ječe. To sa je zgodilo ravno še v zadnjem trenutku, kajti če bi tedaj ne prišla rešitev zanj, ki je bil po nedolžnem obsojen umora Angležinje, bi je ne bilo nikdar več, kajti Boilou je skoro že umiral. Nauk o uspešnosti V nekem angleškem učnem zajvodu so vpeljali nov predmet, ki ga je sicer težko imenovati s pravo besedo, ko še za kaj drugega, bolj navadnega, nimamo primernega izraza. Najboljše bi še povedali, če bi ta predmet imenovali: Nauk o uspešnosti. Učence na tem učnem zavodu učitelji poučujejo o tem, da more človek vedno odločati o uspehu ali neuspehu svojih dejanj v življenju in da lahko s posebnim šolanjem postane tako moder, da se mu v življenju sploh vsaka stvar, ki jo počne, posreči. Sposobnost za to ima prav vsak, tako uči ta veda, treba jo je v njem samo zbuditi in obrniti v praktično smer. Nekaj tednov temeljitega učenja že zadostuje, da v bodoče postana vsak, tudi oni, ki se mu v življenju še ni nikdar ničesar prav posrečilo in je bil s samim seboj vedno nezadovoljen, kar najbolj uspešen v svojem početju. Kopalne banje -avtomati Nek angleški časopis je objavil vest o čudnih pritožbah po londonskih kopališčih. Lastniki teh kopališč se namreč neprestano pritožujejo nad tem, da se nekateri kopalci prav nič ne drže določenega časa, kdaj morajo zapustiti kopališče. Zanimiva je tudi ugotovitev, ki jo med temi pritožbami navajajo, namreč, da nekateri kopalci tako dolgo seda v kopalni banji, da med tem in. lahko pokade cel zavitek cigaret, drugi celo toliko časa, da bi človek lahko prebral med tem kar cel roman. Ker tej čudni navadi, ki je všeč gotovo samo kopalcem in nikomur drugemu, ne morejo drugače napraviti konca, so lastniki kopališč sklenili, da si bodo nabavili take banje, ki sa bodo po preteku gotovega časa same avtomatično izpraznile. Tako bodo morali oni, ki v kopalnicah preberejo cele romane in popuhajo v zrak cele zavitke cigaret, naenkrat obsedeti na suhem. Ljubljanski velesejem Nj. Vel. kralja Petra II., ki je pokrovitelj letošnjemu pomladanskemu ljubljanskemu velesejmu, bo zastopal pri otvoritvi dne 5. junija komandant dravske divizijske oblasti gosp. generalštabni bri-gadni general Lazar L Tonič. Gosp. dr. Milan Vrbani6, minister za trgovino in industrijo, bo kot častni predsednik letošnjega pomladanskega velesejma, osebno otvoril velesejem dne 5. junija ob 10 dopoldne, i • naši.m malčkom bo posvečen spomladanski ljubljanski velesejem od 5. do 14. junija. V pravljična kraljestva jih bodo popeljale zaloge naj-raznovrstnejših igračk. Pupce za deklice, miniaturna tehnika za dečke itd. Za oko in srce, za um in za voljo! Med razstavljenim blagom boste našli za igro in za vzgojo vaših najmlajših. Na veseličnem prostoru pa bo za zabavo dece skrbelo lutkovno gledališče, vrtiljaki itd. Zveza gospodinj je ostala zvesta svojim načelom, da vedno in povsod podpira domačo delavnost. V ta namen pripravlja v paviljonu »K« za ča6a velesejma razstavo »Vzorno stanovanje«, v dvorani tega paviljona pa popoldansko in večerno modno revijo, poživljeno z vložki varietejnega značaja. vožnja po morju se poceni, ker je Jadranska plovidba obiskovalcem ljubljanskega velesejma dovolila za plačano vožnjo v nižjem razredu vožnjo v višjem razredu, in sicer za potovanje v Ljubljano od 20. maja do 14. junija, za povratek po morju pa od 5. do 20. junija. Pravtako je potovanje v višjem razredu 8 karto nižjega razreda dovolila Dubrovačka parobrodska plovidba. Vsi ti popusti pa veljajo samo na podlagi velesejmske legitimacije. Obvestila Naši vojni prostovoljci prirede v nedeljo, dne o. junija 1937 ob 11 dopoldne v opernem gledališču svečano akademijo ob izidu knjige »Dobro-voljci-kladivarji Jugoslavije«. Na sporedu akademije je tudi enodejanki igrokaz iz prostovoljskega življenja na solunski fronti. Režiser akademije je gosp. prof. V. šest. Predprodaja vstopnic f>o znižanih cenah je pri vojnem prostovoljcu gosp. Joči Žagarju, Sv. Petra cesta št. 43, tel. 33-03. Pozivajo se vsa ljubljanska društva, organizacije in ustanove ter vsa zavedna Ljubljana, da obiščejo to prireditev vojnih prostovoljcev. Danes, 3. junija 1937, prirede železničarji v kopališču Gorenja vas-Reteče zabavo 6 sodelovanjem priznane godbe »Sloge«. Železničarji in njih rodbinski člani imajo prosto vožnjo, ostali polovično. Za ol