f Največji sUrenairi dnevnik v Združenih državah Vdjm za. r»e leto ... $6.00 Za pol leta......$3.00 Zrn New York celo teto . $7.00 ^^Za inozemitvo celo leto $7.00 1 S GLAS NARODA f List: slovenskih t delavcevT Ameriki. I The largest Slovenian Daily m the United Stales. i Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Catered u Matter. September O, 19*3, at tke Pest Office at New Terk. N. X, ander Act eff af March X. 1S79 NO. 248. — STEV. 248. TELEFON: CHELSEA SS79 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 22, 1930. — SREDA, 22. OKTOBRA 193S VOLUME XXXVHI. — LETNIK 111VUI SKRAJSAMIDELOVNIK JE ZAENKRAT EDINA REŠITEV BIVŠI POLICIJSKI KOMISAR BO ORGANIZIRAL POMOŽNO AKCIJO PO VSEH DRŽAVAH Predsednikov odbor za odpravo nezaposlenosti je že izdelal potrebne načrte. — Pomagati je treba tako farmerjem kot tudi industrijalnim delavcem. — Pri gradnji nasipov bodo delavci le po tri dni zaposleni.— Pol milijona farmerskih družin prizadetih vsled suše. Voditelj nemških fašistov OBE STRANKI POROČATA •0ZMAGAH Vstaši pa se postavljajo z ' zmagami". — Razcepili so baje črte pri obali ter korakajo naprej proti glavni fronti. Bivši bolgarski kralj A^DOLF MITLPD _ t . — Voditelj nemških narodnih socija-Ustov (fašistov) jc Adolf Hitler, ki je rodom Avstrijec ter ni niti , nemški državljan. WASHINGTON, D. C., 21. oktobra. — Komi-tej za odpravo nezaposlenosti, ki ga je imenoval predsednik Hoover, in v katerem je pet članov njegovega kabineta, je že sestavil potrebne načrte, da čimbolj uspešno reši svojo nalogo. Člani komiteja pravijo, da je v Združenih državah tri in pol milijona ljudi, ki bi radi delali, pa ne morejo dobiti niti dela niti zaslužka. Ta cenitev je vsekakor prenizka, kajti nekateri statistiki cenijo števslo nezaposlenih najmanj na pet milijonov. Zaenkrat je bilo določeno, da bo načeloval pomožni akciji, ki bo razpredena po vseh državah, bi vsi policijski komisar Arthur Woods, ki je izbo- ren organizator ter je že leta 1921 načeloval nek: j Petrolejske naprave pri fcah že vse obrežne države Brazilije, z izjemo Rio Janeira, Sao Paula in Bahije. Objektivno rečeno, je položaj tak, da obstajajo tri bojna polja. Glavni boj se vrši na 200 milj dolgi, a slabo zasedeni fronti, za posest bogatega pristaniškega me-Sao Paulo ter se odigrava v obmejnih državah mesta Sao Paulo in DELAVSKO GIBANJE V NEMČIJI BUENOS AIRES, Argentina, 21. oktobra. — Iz poročil iz Brazilije je razvidno, da so vsled deževnega vremena nekol ko ponehali boji na glavni fronti, namreč od Sao Pau-lo-Parana. Vreme je postalo skrajno neugodno za letala, in čete ob-tiče veokrat v blatu. Kljub temu pa poročajo vstaši še vedno o "prodiranju". Policija v državi Sao Paulo se poslužuje proti vstašem štirih aero-planov, katere so importirali iz Zdr. držav. Poslužujejo se tudi strojnic ter vprizarjajo bombne napade. Ker nimajo letala nikakih priprav za metanje bomb, jih enostavno mečejo z roko. Tukajšnji zastopnik brazilskih vstašev, Lindolfo Collor, je dal danes proglasiti, da imajo vstaši v ro- IZ ŽIVLJENJA GEN. WEYLER A Umrl je po padcu s konja. — Star je bil dva-indevetdeset let. Se vedno živi v spominu ljudi kot velik trinog. slični akciji pod predsednikom Hardingom. V Beli hiši pravijo, da mora iti pomoč industrijalnim delavcem roko v roki s pomočjo farmerjem. V Ameriki je nad pol milijona farmerskih družin, ki so bile strahovito prizadete vsled letošnje suše. Pomožna akcijo bo tako organizirana, da bodo sodelovale mestne, državne in zvezne oblasti. Vojni tajnik Hurley je objavil, da bodo pri gradnji nasipov in raznih drugih zveznih delih zaposleni delavci samo po tri dni na teden, da jih bo na ta način prišlo več na vrsto. Hamburgu so uveljavile šesturno delo. — Pre-mogarji v Ruhr zahtevajo povratek sedem-urnega delavnika. BERLIN, Nemčija, 21. oktobra. — Kot poročajo iz Asissi, se bo udeležil poroke laške princezinje Gio-vanne in bolgarskega kralja Borisa, tudi ženinov oče, bivši bolgarski kralj Ferdinand, ki živi v Nemčiji v pregnanstvu. SNEG IN MRAZ V SEVER. KRAJIH Ceste v gornjem delu države New York so popolnoma zasnežene. CHICAGO, 111., 21. oktobra. — Zima je nastopila danes, in nikjer ni opaziti nikakega sledu o 'indijanskem poletju". Termometer pada vsepovsod z veliko nagl.co. Tega vremena so veseli le trgovci s premogom. MADRID. Španska, 21. oktobra. Generalni kapitan Valeriano Wey-ler, najvišji častnik v španski ar-|madi, je umrl včeraj v starosti 92 ' let. ; Dolga bolezen, povzroečna vsled padca s konja, je bila vzrok smrti. | V teku svoje dolge karijere je bi! dvakrat vojni minister, namreč leta 1901 in 1905. j Na otoku Cubi, kier je bil svoje-časno krajev namestnik, je znan še danes kot okru t trinog. Imenovali so ga "mesarja Cube". Prav do svoje smrti se je Weyler aktvno udeleževal političnega življenja na Španskem. Bil je odločen nasprotnik Primo de Rivere, ki je umrl pred nJim, ter je bil obsojen dvakrat na denarno glabo 100.000 pezet. Vlada Berengueria je preklicala vse te globe, a Weyler je umrl, še predno je mogel dobiti nazaj .svoj denar. S V svoji oporoki je določil, naj ga pokopljejo povsem priprosto ter brez slovesnosti. V dostavku k oporoki, je zapisal: — V svojem življenju sem bil deležen dosti časti, vendar pa vem. da ne pomenjajo ničesar. OTON POVSEM PRIPRAVLJEN NA SVOJO VLOGO Ko bo star osemnajst let, bo pričel deliti visoka odlikovanja m a d ž a r« sk :m grofom. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 21. oktobra. — Kot pravijo zaupna poročila iz Belgije, Jojer se šola nadvojvoda Oton, pre ten dent za prestol Madžarske, se namerava fant posiužiti svoje predpravice ter pokloniti red zlatega runa grofu Jo-hannnu Sichyju, grofu S*grayu in grofu Ivanu Szekoniscu. To odlikovanje je habsburški red. Pristaši madžarskega visokega plemstva pa niso pripravljeni Iti z mladim "kraljem" skozi drn in strn. To je razvidno iz odgovrov, katere je dobila prejšnja cesarica Žita, i mati Otona, ki živi sedaj v Belgiji. Pisala je vsem nadvojvodom, ki (žive sedaj na Madžarskem ter Poljskem in jih prosila, naj obnove t svojo prisego zvestobe Otonu, ki bo 20. novembra star osemnajst let. Nadvojvodi Friderik in Jožef sta odgovorila prijazno, a odločno, da jima brani madžarska ustava spravljati na prestol kakega Habsbur-žana. Na sličent način so tudi odgovorili madžarski nadvojvode, ki žive na Poljskem. Drastično skrčenje delovnega dne Parana, bo uvedeno v petrolejskih tvomicah j Drugi baj se vrši v bogati in ro-v bližini Hamburga, kot je razvidno j dovitni državi Min as Geraes, iz ka-iz današnje objave. itere dobiva glavno mesto potreb- Tri velike tvomice so že končale!ne zaloge živil, vse priprave za uvedbo šest urne-' Tretje bojno polje leži v državi ga dela. Na ta način bo dobilo delo Bahia, kjer niso vstaši še zavzeli šeststo nadaljnih delavcev, ki se- glavnega mesta, Floriapopolisa, ki daj pohajkujejo. Tudi v Ruhr okraju se je poostril boj za kraijši delovni dan. Pod pritiskom okupac je ter pomanjka- O splošni uvedbi najmanj osemurnega delovni-ka in petdnevnega delovnega tedna pa noče odbor ničesar slišati. inja premoga v deželi, so morali de- • Clan odbora je tudi državni zakladničar Mellon, lavci 6Prejeti 1924 podaljšanje v kojega pittsburških napravah je ponekod še vedno ^lovnega dne od sedmih osem v veljavi dvanajsturni delovnik in sedemdnevni de-| strokovne organizacije pa zahte-lovni teden. (vajo sedaj, krajši delovni čas. Opo- zarjajo na dejstvo, da je bido od- - --------- - -------- pusčenih lanskega leta 76,000 pre- mogarjev. Ruhrski industrijalci, ki so nekoč smatrali "bedni položaj" kot dober IN SAMEGA SEBE V2rok 2:1 PO^j^i* dela, iztfavlja- --jo sedaj, da je povsem nemogoče WASHBURN, Pa., 21. oktobra. —j vrniti se k staremu času sedmih Tukajšnji pomožni poštar George u*"- Treba pa je skrčiti plače od 8 do leži na otoku. KATASTROFA 0CE USMRTIL DRUŽINO V NEMŠKEM PREMOGOVNIKU Froseth je danes usmrtil svojo ženo in svoje štiri otroke v starosti 10 odstotkov. Bergwerkzeitung ", organ velein- V aachenskem premo- 1X1 devetih do štirinajstih let. Ubil dustrijalcev. celo priporoča podalj-govniku je postalo 105 Jih je 3 kladivom ko 50 sPalL Na- i i „ to je usmrtil samega sebe. delavcev žrtev strasne eksplozije. Froseth je bil že dvajset let u-služben na tukajšnji pošti. VNUK ZAKRIVIL SMRT STARE MATERE AAHEN, Nemčija, 21. oktobra. — V tukajšnjem Wilhelm-premogovniku je nastala silna eksplozij ki jo je' bilo slišati in čutiti v raz da- , _ i > vec milj. GLASSBORO, N J., 20. oktobra Proti včeru je objavilo vodstvo TukaJ pridržali pod jamščinO" premogovnika, da Je bilo umrčenih I >2500 šestnajstletnega Irvina Ru-šestdeset premogarjev, dočim se (Jih |sta» ^ ie vozil svojo 75-letno staro 225 še vedno nahaja v rovu. 382 so jrnater Anno Rust ter tako nesreč-* velikimi težavami refcli Med re- no ▼ nasproti mu prihajajoči šemml jih je 75 poškodovanih. , avtomobil, da je padla na cesto in si prebila lobanjo. Par minut nato Pozneje (je bilo objavljeno, da je umrla. Oblasti ga dolže, da je s znaša število mrtvih 105. Kot seje svojo neprevidnostjo zakrivil nje-dognalo. se je unela in ekptodirala, no smrt. zaloga dinaxnita, ki m je nahajala | - globoko pod zemljo KRIŽARKA POŠKODOVANA. Takoj po ek*ploa*jl je bila orga- j niz!rana reševalna akcija, toda re- TOKIO, Japonska, 21. oktobra. — šai\je delovnega časa kot sredstvo, da se odpravi nezaposlenost. V utemeljevanje tega navajja, da se je od januarja do avgusta im-portiralo iz Anglije 5,500,000 ton premoga, dočim leži medtem v Nemčiji več premoga pripravljenega za odpošiljale v. Lahko bi še več preir„iga spravili v Nemčiji v promet, če bi se sedanje delo izpremenilo v deseturni delavnik. Le na ta način bi Nemčija lahko uspešno konkurirala z inozemstvom. Sedanji uspeh vlade Brueninga se je pokazal v tem, da je skočil danes kurz na borzi za deset in vča-si celo za 14 točk. VLADA POMAGA VSLED POTRESA PRIZADETIM RIM. Italija* 21. oktobra. — Ministrski svet je danes odobril na- SPOMINI GEN. PERSH1NGA Za raznimi diplomati, politiki in generali, tudi general Pershing noče zaostajati. Pershing, ki je bil vrhovni poveljnik ameriške ekspedi-cijske armade v Franci?i, je napisal svoje spomine ter jih bo vkre.t-kem objavil. Posebno zanimivo bo poglavje, v katerem opisuje, kako se je prepiral z zavezniškimi generali za poveljstvo. Mrzli val je prinesel zopet rekord za oktober. Posebno se pritožujejo farmerji v Canadi. Tam je prineslo vreme zelo velik sneg. V Chicagu postopajo ljudje brez dela po mrzlih ulicah. Salvation armada je nastanila 50,000 brezposelnih. Temperatura je pad-; la na 24 stop nj nad ničlo, kar ni-j so doživeli ljudje v tem mesecu iz-1 za leta 1895. t Slična poročila prihajajo tudi od Aeranje se le počasi rrii, ker je zve-1 Japonska križarka zano z voiiklmi tetkočami. Kako je nastal v Abukuana" je j črte, soglasno s katerimi naj bi vla-včeraj kolidirala tekom manevrov da pomagala graditi hiše onim po-x neko neznano ladjo. Križarka je sestavkom, ki so bili prizadeti vsled d mamiU 1 tako poškodovana, da so jo morali potresa. Lastnikom hiš ne bo treba t še nI j z vrvmi prevesti v vladno ladjed- nekaj časa plačevati nobenih dav-»nico. . . ^ kov/ . »t i. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMER1KANSKI KOLEDAR za leto 1931 BO V KRATKEM GOTOV Letos bo posebno zanimiv CENA 50 CENTOV ZASTOPNIKE'prosimo, naj takoj javijo, koliko Pratik in Koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA :*GLAS NARODA" 216 WEST It STKEET NEW YORK, N. T. drugod. OSEM USMRČENIH PRI EKSPLOZIJI MUN1C1JE BERT .IN, Nemčija, 21. oktobra. — V munieijski tovarni v Pressburgu je bilo usmrčenih včeraj osem oseb. Eksplodirala je zaloga streljiva. SPOPADI V INDIJI BOMBAY, Indija, 21 .oktobra. — V spopadih, ki so se završili med ljudsko množico policijo v Perel o-kraju, je bilo tetžko poškodovanih dvajset domačinov. Pri tej priliki ie bila aretirana nova predsednica vojnega sveta vse indijskega narodnega kongresa, Mrs. Somji, ki je govorila zbrani ljudski množici. ŽENIN UMRL PAR MINUT PRED POROKO V nedeljo popoldne bi se imel poročiti v litavski rimokatoliški cer kvi v Newarku 25-letni Stephen Hcrvath z 20-letno Constance Pa- J ceso. Pred cerkvijo je biip zbranih! kakih tristo svatov, ki so z nevesto in njenimi stariši čakali ženina. Ženina pa ni bilo, pač je pa prišla žalostna vest, da je nenadoma umrl. Kot je ugotovila zdravniška preiskava, je fant trpel na neprebavi. Vse, kar so za svate na-kuhali in napekli, so dali mestnim rSvežem. KAJZER BAJE NE PODPIRA FAŠISTOV DOORN, Holandska, 20. oktobra. Bivši nemški kajzer je danes obvestil zastopnika Ass. Press, da niso niti on, niti njegovi sinovi prispevali v volilni fond nemških narodnih socijalistov (fašistov). To je kajzerjev odgovor na obdolžitve raznih nemških časop sov, da z denarjem podpira fašistično gibanje v Nemčiji. Bivši kajzer je dostavil, da je poročilo izmišljeno in brez vsake podlage. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah ^ je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na sadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bres zamud* Jasa, bre* nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni ftp?.nam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev aH lir v Jugoslavijo 500 .......................... $ 9.40 1000 ........................... $ 18.60 2000 ____________________________S 37.00 2500 ___________________________ 5 46.25 Din 5000 ........................... S 91.50 - 10,000..............................$181.80 V Italijo Lir 100 20« 300 500 1000 9 5.75 $11.30 $16.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nazn pismenim pptomr sporazuma-te glede načina nakazila. Nijut nakazil« Izvršujemo po Cable Letter n pristojbino 75 SAKSER STATE BANK COBTLANDT STREET NEW Telephone Barclay 0380 — 0381 Tosa,«. r \ NEW TOM, WEDNESDAY, OCTOBER 22, 1930 '■ri iU pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, problmo. da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21fi W. Uth Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3*78 vjM^'immmmt*. m— mM* t \\mammmmmmmmmammmi DIKTATURA V JUGOSLAVIJI Policija je aretirala v hotelu "Pri belem volu" brata Ivana in G j ura Šariča. pri katerih je zaplenila 9 In pal kg tobaka. 1. oktobra pa je palicija v istem hotelu aretirala 31. letnega Žagarja Alojza 3rinovška iz Lubije pri Mozirju, pri katerem je zaplenila 18 nežigosanih vžigalnikov, 18 vžigalnih kolesc, po 2 vzmeti in vijaka, 3000 kresilnih kamenčkov, 2 zavitka. nežigo>anih igralnih kart m 68 zavitkov cigaretnega papirja brez banderol. Ve zaplenjeno blago je bilo v tihotapljeno iz Avstrije. Brinovšek je pri zaslišanja izjavil, da mu je najdeno blago prinesel do Maribora, stric Josip Spend! ki je železniški zavirač v Gradcu. Rekel je tudi, da doslej še ni ničesar vnovčil, in da ga stane vse skupaj 250 Din. prvega kozolca, ko so planili izza njega neki fantje ter ga pobili s kolom po glavi, zaradi katerega je moral iskati zdravniške pomoči v Worcester, X. Y. stali zavedni Slovenci, za kar jim * „ni,ni - „ . . . .vso čast. Žal, da dosedaj še nismo Ze nekaj časa zaostajam, jter mi je naročnina potekla, zatoraj Vam pošiljam tri dolarje za nadaljno na- ! ustanovili nobenega podpornega društva, kar bi bilo neobhodno po- Peter Zgaga iTSKCSMe Zdravniki pravijo, da .se jim bo v najkrajšem času posrečilo podaljšati človeško življenje. Sedaj zna- ročnino za list Glas Naroda. Moja roka ni vajena pisave, zatoraj prosim, da mi nihč ne šteje v zamero in moje srce mi tudi ne trebno. Namenili smo ustanoviti Isa povprečna starost približno pet-društvo in ob enem privatno knjiž-jinpetdeset let. v dcglednem bo ttico z namenom, da bi se zbrali v i pa znašala sedemdeset let. prostem času v prijateljskem kro- j To je vse prav iti lepo. Istočas- bolnici usmiljenih zratov v Kandi- da pfej ^^ ^ ^ ^^ v gl z geslom: — Eden za vse. vsi za jno bi bilo pa tudi treba preskrbeti 7 i 7oj4at'q ia xr rrtlrc \r\ H»-»o trnovo t * ro i 7^1 r\ ^ r- tr mnni ^ j - u- :______t.___i: ___■__« ji. Zadeva je v rokah državnega tožilca. UMOR LEPE DUNAJČANKE V Rio de Janeiro je bila te dni umorjena 28-letna Dunajčanka Marija Plessova. Mrtvo lepotico so potegnili iz morja v pristanišču in vsi znaki so pričali, da je postali žrtev roparskega umora. Na sebi ni zahvalim, ker so nama 28. septembra zvečer naredili surprise party za petlndvajsetietnico najine poroke. Pridne gospodinje so prinesle potice in z vsemi najboljšimi jedili je bila miza bogato obložena. Najlepše se zahvaljujeva Mr. Žit-ko in J!.. Golja in soprogama, ki so vse to zamislili ter skrbeli, da je tako veliko število znancev in pri-jate'jev prišlo z nami se veseliti. enega. Zal, da so vsi naši leni na-; da bi imeli ljudje najpotrebnej^" črti splavali po vodi, vsaj za letos.!stvari za življenje. Edinole v tem Upati je na boljie čase. '^luiaju bi se izplačalo dolgo živeti. Brezposelnost je velikanska. Se- j daj se morajo vsi brezposelni regi- < strirati na Employment Oflice in j Rojak je s ponosom' pokazal na vsak posamezni ima stavljenih več »sodček v kotu in rekel: vprašanj, kakor pri veliki spovedi ! - Vino v tem sodčku je staro že Objubliajo pomoi irel'ef work'j pet let. za zimo. Kako-bD. bo pokazala pri-; Prijatelj ga je pokusil. nakrrm-hodnjost. 1 žil obraz in odvrnil: Znani ameriški dnevnik, 4tThe Christian Science .Monitor", je objavil te dni članek, v katerem se peča s Mfditiijimi razmerami v Jugoslaviji. Clankar pravi, da (»pozicija proti diktaturi vedno! Kakor čitamo v G. N . prireja naš j — Ni čuda. Najlepša hvala tudi tistim, ki so op-mi pevec. Tone Šubclj koncerte I * imela nobenega nakita in tudi de- nama darila podarili v spomin na- Zal. da tukaj ne moremo slišati • narja niso našli prihji. Marija Ples- jine srebrne poroke. njegovega glasu, za^o se moramo Vt'iike stvari včasi sploh ne pri- Poiicija pa je po najdenih za- berga. Poročena je bila z dunaj- Lepa hvala tudi Mr. Korenu, kije zadovoljiti z njegovimi pesmimi na dCj0 vPc~lev- ampak so malenko piskih ugotovila, da je imel Brinov- skega veletrgovca Pavla Guten- imel lep govor, da smo ga vsi z ve- gramofonskih rekordih, ki nas posek prvotno veliko več vitotapljene- berga. Poročena je bila z dunnaj- seljem poslušali. nesejo v duhu v mladost in daljno ga blaga, ki ga je očividno že spra- skim veletrgovcem z železnino Mak- Želimo vsem ljubo zdravje in ve- domovino. Našemu Tonetu pa želi-Yil v promet. Kakor brata Šariča, similijanom Plessom, od katerega selje. da bi vsi znanci in prijate- mo veliko uspeha v njegovem pev- je bil tudi Brinovšek izročen financ- se je pa pred leti ločila. Bila je zelo lji učakali še petindvajset let, da skem delovanju. Iz srca bi želel, da ni kontroli. lepa in v dunajski družbi splošno \ bi se zopet tako skupaj veselili. znana. Posebno na plese je rada za- Pozdrav! i Iz novomeške kriminalne kronike, hajala. Bila je ena najlepših du- J. Koker. najskih plesalk in njen ideal je bil 4. oktobra se je zaključila pred , .... _ ... .. posvetiti se baletu ali sploh g-iedali-ncvemeskim sodiscem tragedija, ki . _ . ... . .. . , . scu. To je bil tudi vzrok, da se je Calgary, Alta., Cnada. nike S3 je hotela vrniti na Dunaj. nje ogibati. se je odigrala 16. junija t. 1 v Gor- Jugoslovanski vladi seje »delo potrebno ponovno »a-!*1 v ^šipos^tr^aKosa. h *' . .. I Kakor se bodo citatelji se spomi- t rdi ti, da ni niti misliti na obnovitev starin političnih' ^ je ^e 47-ietni Mar- strank in bivših parlamentarnih metod. V zatrdilu je tu-;tin kos na padel svojega i8-ietne-di rečeno, da razpolaga vlada z edinstvenim ministrskim ^^ 1 ^ E-mrtaio nevarno ranil. Martin Kos svetom. je bil namreč varuh otrok svojega „ , , . . , • i brata. Niso pa se dobro razumeli Značilno je, da je pred dobrima dvema mesecema «-;prepirl s0 bU ^ Cevnem redu ! iavil ministrski predsednik Živkovič, da je treba enkrat Kritičnega večera sta Martin Kos Ker se.J1 J1e.tozUo po do,rna.clh Nje" 1 M » .. . . .. _. na prijateljica je na policiji izpove- /avselej napraviti konec govoricam, da se bo vrnila Ju, in nečak Tone popoa pred h^o poi ^ ^ piessova nedarac se .. , . . , , . . , litra vina. Stric Martin je nato troslavija k demokratskim metodam. Ti dve izjavi sta povzročili med narodom veliko ne-voljo. . Pomisliti je namreč ti^eba, da voditelji starih strank se niso resignirali in da imajo dandanes istotoliko ali pa se v*Hi pristašev kot so jih imeli nekoč. Voditelji v srcu nasprotujejo sedanjim razmeram, nekoliko zato, ker so prizadeti njihovi osebni inteersi, največ pa zastrantega, ker po njihovem mnenju sedanji sistem imičuje ponos in ugled naroda. Xe sme se namreč pozabiti, da je Jugoslavija ena o-nih redkih dežel v Evro]>i, katere imajo svojega domače- bi med tukajšnjimi rojaki vladala slega in edinost in da bi se vedno zavedali naroda, iz katerega smo iz.šli. Spoštujmo našo dru^o domovino Canado, toda nc pozabimo nase prve in rodne domovine, kjir sti, ki odločajo našo usodo Večkrat se je že pripetilo. c'i se je kdo vračal v pozni noči z veselice domov. Hišo. v :;a*eri je .stanoval, je prav lahko našel. Za vraga pa ni mo^rl najti luknje v ključavnici. Bilo je v jetnišnic.. Posebna kom^ija je preiskovala ločila od moža, s katerim je živela Prcccj časa, kar se ni nikdo o- smo preživeli prva zlata leta in od- razmere. Kom. ar j i s . prišli ao mla- trl leta in s katerim ima 9-letnega glasil iz Canade v našem priljublje- koder so nam ostali najdražji spo-' ciega človeka, ki jr z velikim kladi- sinčka, ki živi pri njenih roditeljih nem listu G. N. Vzrok je. da so sla- spomini. N? pozabimo naše zla'e vom razbijal kamenje na Dunaju. be delavske razmere. Tudi tukaj v matere Slovenije. Pred meseci je odpotovala Ples- Calgary so delavske razmere pod H kcncu pozdravljam v>e rojake sova s svojo prijateljico v Južno >iičlo. Tukaj nas je precej Sloven- in rojakinje v Ganadi Li U. S. A.. Ameriko in zadnje čase je bivala v j cev in precej je tudi naših bratov T?bi G. N. pa želim veliko novih Rio da Janeiro. Za božične praz- Slovencev iz Koroške, ki so kljub naročnikov. odšel v hišo, a že v veži se je začel prepirati s 16-letnim nečakom Loj- ! zetom, katerega je začel pretepati.1 JUGOSLOVANSKI TRGOVSKI IN Ko mu je brat Tone priskočil na j TURISTIČNI INFORMACIJSKI pomoč, je stric potegnil nož in ga , URAD. zasadil Tcnetu v vrat. Tažko ran je- j - nega so prepeljali Toneta v novo- J Pod imenom Yugoslav Trade and meško bolnico, kjer se je nato zdra- Tourist Information Office je bil vil več tednov. Le spretnosti zdrav- odprt urad v New Vorku. katerega nikov se ima zahvaliti, da je ostal svrha je pospeševati trgovske zveze med Zdruežnimi državami in Jugoslavijo in ameriški turizem v Jugoslavijo. Vse evropske države imajo shone ustanove v tej deželi in ustanovitev zgeraj navedenega urada odgovarja nujni potrebi. temit da ?io pod tujim jarmom, o- pri življenju. Martin Kos se je danes zagovarjal pred sodniki s pijanostjo. Priče pa so ta njegov izgovor zanikale. Obsojen je bil na 14 mesecev ječe. Pred sodniki se je nadalje zagovarjal 34-letni Ivan Gorjan, ki , ^ , i - , i •• . v,. . i , , . je bil že večkrat kaznovan racu tat- ;ra kralja. Srbski kralji so izšli rz naroda, toda narod m vin gele nedavno je zapustii ma- kralja oboževal, pač pa gojil napram njemu bratska O- ribersko kaznilnico. Na vest pa je zacijam toliko v Združenih državah ziroina prijateljska čustva. nabral že celo vrsto novih grehov kolikor v Jugoslaviji z informacija FAŠISTI ZAPIRAJO SLOVENSKE TRGOVINE Dunajska "Die Rote Pahne'' ob-,širi odpor proti fašističnemu reži-javlja daljši dopis svojega italijan- J mu. Ne samo Slovenci in Hrvati, luškega poročevalca pod naslovom: di rojeni Italijani so se začeii bu-"Strahcv^ta beda v Italiji": — v niti in v zadnjem času se je vršilo članku pravi med drugim: (več prikritih zboravanj obrtnikov "Po popolnem uničenju in zatrt-!in trgovcev, na katerih so sklenili ju vseh pravic narodnih manjšin pričeti nelegalno borbo proti fašiz-hoče sedaj Mussolini iztrebiti tuje- mu na ta način, da ne bodo piača-rodne državljane še z gospodarskim li davkov. Drakonski ukrepi, s ka-uničenjem. Te cini so zašele lasi- terimi skuša fašizem zatreti vsak stične kazenske ekspedicije zapi-,upor. nič več ne koristijo. Odpor je rati trgovine in obratovališča vsem od dne do dne večji. Kako bo ta onim, ki so se kakorkoli zamerili Urad bo na razpolago trgovcem fašizmu Ti faMsti5ni janicarji pri- kih v Italiji ni težko misliti, zlasti m trgovskimi ter finančnim organi- in so mu prisodili zanje zopet 4 leta Tstotako je bilo z ministri. Srb je smatral minstra robije za nekakega dobrovoljnega striea, s katerim se je lahko povsem podomaee pomenil. Sedanji diktatorski režim je ]>a napravil konee nekdanji enakosti in kameradstvu. Kralj Aleksander je postal središče državnega kuL V bližini Bične vasi so našli o- hajajo v trgovine Slovencev, trgovine kratkomalo zapro. blago zaplenijo, dosedanje lastnike pa vr- mi trgovskega značaja ter sploh bo - - .. „>•,_; , J 1 zrje na cesto. V zadnjih anen se je storil vse za pospeševanje trgov- ^^^ borba končala, si po zadnjih dogcd kih v Italiji ni težko misliti, zlast če se še upošteva, da brezposelnost rapiano narašča in da Mussolini že sam priznava, da se bliža gospodarska kriza vrhuncu". No, kako vam ka.j ui'aia to dele — -o «a vpra ali. Nič se nt- morem pritoževati, — je edvrnil. Bolj:* je v-:kakor kot pa pri gospodarjih, pri katerih eem d' lal do-:eoaj. Komisarji se mu niso mo»li dovolj načuditi. Seveda. - je pojasnjeval — jgospedar je enostavno rekel: Mars! — in me zapodil na re.sto. Tukaj imam pa že vsaj stalno delo. Oče se je odločno proti vil zakonu svoje hčere. Ni in ni hotel dovoli-|ti. da bi se poročila z mladim, čednim fantom. Slednjič je še i sam fant k njemu ter ga začel prositi ia mu dokazovati. — Ne morem razumeti, zakaj bi mi ne dali hčere. Ne pijem, ne kadim in ne kvartarn. Nikamor ne grem. vedno sem doma. — Saj to je tisto. — je odvrnil i možak — Takega zeta kot >i ti, j oi ne hotel imeti za nobeno ceno. — Zakai ne? je poizvedoval 'mladenič začuden. — Zato. ker bi mi moja stara vedno očitala: Ja. tak bi moral biti kot je ilo v Julijski Krajini že okrogj Pariški "Peuple" cbjavlja proglas mcž n2jjine hčere. Le poglej ga: ne pije. ne kadi in ne kvarta. Nika- skih zvez med Jugoslavijo in Zdru- . . ., , , .. *" - j j h L - ■ - - . „ .. , . . 10 takih primerov, vendar pa fasi-1 -protifašistične koncentracije troci v gozdu prtič, ki je bil nedav- ženim i državami. Ta oddelek bo primerov venaar Pa lasi- -Protifašistične koncentracije" na,pi,e. ne kadi in ne kvarta. Nika- no ukraden iz novomeške franči-'znan pod iimenom Yugoslav Trade USk 0 tem iz razumlji- jvse evropske narode; v razglasa :mor no gre> vedno se donia drži. vih razlogov molči. Na zunaj moti-i razvija škanske cedkve. Orožništvo je pri Information Office. . rT!.^.------7----r~"~J j10""1^ - Protifašistična koncentra- To je res mož kot spodobi. Ne nadaljni preiskavi našlo podstavek | Drugi oddelek. pod imenom l^J^f SV°Je f. svoj program. Glavni cilj pro- ; pa ki vedno piješ, kvartaš in po- ciborifja in podstavek monštrance Yugoslav Tourist Information Of- f " tlfastitoe«a poicr3ta je ^tanovitev n0iiuješ.. Vidiš, dragi moj. to je ter še nekatere druge predmete, f ice, se bo bavil s turistično propa- K<3°r.P°Zna togost fasistic-I svobodne in demokratične Italije, J edini vzrok. da tl hčere ne dam ± ------ ------- -------—„„ ----------ki izvirajo od tatvine v frančiškan- gandc. zanimal ameriški svet za ... ^ ........ + ^ i - i i- ta. Nobenemu vladarju v Evropi ne izkazujejo takih ca- ski cerkvi. Predmeti so bih zakopa-1 Frirodne \epote naše domovine in :a ° , J? r delovaniem 2 vsemi evropskimi dr- Qče je dajal lepe nauke ,vojemu o stremela za čim tesnejšim so- ( asopisje mu posveča dolge članke. Kamorkoli pride, mu prirejajo navdušene sprejeme in tekmujejo nad! seboj, kdo mu bo izkazal večje spoštovanje. Toda to navdušenje ne prihaja iz srea, pač pa večji-dcfl lc iz ust in sieer na vladno komando. Ne samo nekaterim Slovencem in Hrvatom, pač pa eek> nekaterim Srbom se je začelo gabiti tako pretirano čaščenje .srbske dinastije. Ljudje so začeli medsebojno .šepetati, da je treba prej ali alej vrniti narodu parlamentarne metode vlade. Tudi nekateri ministri se baje ne strinjajo z drastičnimi odredbami ministrskega predsednika. Nihee ne more tajiti, da ni proizvedlo diktatorstvo nekaterih izboljšanj, na drugi strani pa. tudi niliee ne more zameriti jugoslovanskemu naj*odu, če mu ni po všeč i, ker nima v vladi absolutno nobene besede. ni gleboko v gozdu. — Orožništvo dajal informacije o potovaaju po vztrajno nadaljuje s poizvedovanji, j Jugoslaviji. o ti jaz povem, ker sem star in izkušen Surovi pretepači. 18 MILIJONOV ŽENINOV MANJKA Iz statistike pojedinth evropskih i razvidno, da je zdaj r Ev-13 milijonov žensk več, kakor V Angliji in Franciji jih je milijona več, v Nemčiji tri, v pa ie celo V ee posledice vo^ie na ne poaaaajo ta ko moč-več Tudi na Čehoslova- Na evropskih odrih je 4>i)a pred leti zelo priljubljena farsa "Deset deklet in nobenega fanta". Toda 16 milijonov žensk in nobenega moškega ni več farsa, teerreč globoka eociiatna izs«e! dru^etta. nego da je to na-! na koza ne iztezata vratu po brst- vsi bi radi uprizorili onega "F i".-v ' »oba | ju pisateljskega lavorja! krta o polnoči" in žele vsak po pet 1 1 je edino, kar more tej tegobi Naša kritika se namenoma ogi ■ do osem izvodov. Nekateri so ka~ v tulažbo. to da na drugo ba tr-im besedam in ne gre brez osebno prišli, vsem se zelo mudi in esHjivo uspeva vsaj roltavic ▼ boj. zlasti ne zoper da- se pritožujejo, da ga nimajo v no-r:-:Xa in -e bolj in bolj Siri Ln re- me Toda. če bo čislana koza le beni knjigarni. * P odg rajsko kozo' prenadležno silila v literarni zelnik. znamo pisati tudi z gorjačo. To smo dolžni kulturnim našim svetinjam. Pa brez zamere! tvo "Najdenec o polnoči." Narodna ii mi. da tudi drugo čitajoče 3 petjem v sedmih dejanjih, nstvo ni brez gmotnih in du- Spisal M. O. Kdove. Pisatelj se skriva. Junaško to ni. t: obeta še marsikaj, in ni ne-een up. da bo kritika more-ito, kar bo stopilo na mesto, je dosedaj zavzemalo lepo largest ILOTKRS gumi » • ^ % ===ac3a>aicBwi ..am. Milejši NAŽGITE ENO in prepričajte se sami. Potem boste spoznali, kaj pomeni "mL lejše". Uživali boste Chesterfield bolj kot katerokoli drugo cigareto. One xadovo- Zato je to in Pi f^msw^-^m -^»issva*^ SS sti - M , bo\\si mmm »ovnik razmer in rajši čita kratke eritike. kakor zamudno lepo slov-tvo. In še .se mi zdi: tudi peresa, ci so dosedaj orala polje lepega 'ovstva. zapuščajo to polje in se eliio h kritiki in bodo rajši orala :ritiko. kajti je dosti priporo^Uve-e in manj zamudno kritizirati, lakor pisati sam; in še si pišoč le-)o slovstvo pero samo plete bič — tar zato. da ga bo žalibog nad njim pa zahtevajo knjigarne, trafikanti, kolporterji vsi brez izjeme in prihajajo nad r.as kar z nahrbtniki in vozički. Tolikšnega zanimanja še ni bilo za slovensko knjigo in bo založnik, ta lopov, napravil nezasli- i šano kupčijo. Ali se ne bi dela kit- i piti od pisatelja pravica za drugo j toda previdno. Take igre so žalitev j izdajo? — Sicer pa, gospodine, zi našega kulturnega življenja in kdo Vami smo imeli že raznovrstne in ( lrf.-'\ l.Kr-.iTT & Mvfk^ Tohacco Co. Po 16 letih iz Rusije v domovino. TOLPA MLADOLETNIH ROPARJEV ve. kaj bi doživel Kdove. ako se z razžaljenim kulturnim življenjem zvečer srečata v samotni ulici. Osladno lažnivost igro zadostno označuje že naslov, kako naj bo najdenec o polnoči, ko nadušljiva igra v najboljšem primeru izdihne že pred pol deseto uro! Najdenci so jako čudne izkušnje. Kaj. ako se niste morebiti — rahlo rečeno -zmotili in knjigi sploh nista izšli0 Nego sta izšli le Vaši kritiki? Skoraj se bojimo, da je tako. Pa nič ne de! Toda zahtevamo, gospodin^. da k svojima kritikama nemudoma j spišete še knjigi. Brez pardona! ^ ihr.la kri-ika'* Tudi peresa tako sPloh nemoralen pojav, a so našim listu pa objavimo vest, da sta krtji- rekoc nL?o padla na glavo! Pa je po resnem preudarka sklenilo tudi moje pero. da bo odslej rajši pisalo kritike. In je sedlo in resnično tako storilo ln lahko namignem. da so kritike izpod mojega peresa popolnoma samostojne, izvirne in pisane ne dosti drugače. itak preobremenjenim občinam tu-j gi razprodani in da je druga izda-di v težko gmotno nadlego. Ni ni -Na že v tisku in izide bližnji teden, kake potrebe, da se ta nadlega širi i Takoj ju spišite — brez izgovorov, še z odra. S higijeničnega stališča j Knjigi založimo mi in plačamo vr-je takisto najodločneje obsojati sto po pet in petdeset par." takisto cigane, ki s svojo nesnago za-smrajajo igro od konca do kraja. Take igre spadajo v razkuševalni- tker peresu iz globine njegove du- co' pa ne na oder- s takimi igrami Ne rečem, da se tudi driigim cenjenim peresom iz jako uglednega stanu kritikov ne pripeti včasi, da napišejo kritiko o knjigi ln niso knjLge niti prerezali ln Je potem knjiga naprodaj v starini neore-rezana po jako zmerni ceni. Toda se jim to pripeti le včasi. Kar se pa tiče moje osebe, ima moja oseba glede kritike svpja načela in nazore. Moja oseba je na- obeta, da mu bo igro povohal tudi čelnega nazora, da je tudi kritika' le pes. — umetnost in da je vsaka umetnost Taki sta bili moji prvi dve krile zaradi umetnosti in da je tudi tiki% Za začetek, mislim, da nista kritika le zaradi kritike in ne sme preslabi, in sta. mislim, tudi za- si gledališka umetnost ne bo pridobivala simpatij v krogih davkoplačevalcev. Igra je seveda usmerjena na naj-primitivnejše instinkte občinstva: na njegov jok in smeh. Občinstvo pa ne poeča Talijinega hrami zato, da bi se jokalo in smejalo nego zaradi kulture in višjega duhovnega življenja in narodne zavednosti ! Zdaj sem spričo nepričakovanega zanimanja našega občinstva za lepo knjigo nekoliko v zadregi. Dve knjigi spisati v enem tednu, je preveč, zlasti, ko sploh ne aelim več 1 pisati knjig in lepega slovstva, am- | pak sem se posvetil le kritiki. Pa se obračam tem potom na književna peresa, katera bi hotela in bi po navodilih v obeh mojih i ■kritikah spisala prvo ali drugo knjigo. Spričo nepričakovanega zanimanja našega občinstva za lepo knjigo, je to delo velezaslužno, po petdeset par za vrsto; pet par naj Ljubljana, 3. oktobra. Na dem svojih staršev na Hia-nilniški cesti v Ljubljani se je po- ' vrnil te dni 36-letni bivši tipograf Josip Ločniškar — prišel je po 16. letni odsotnosti iz FluMje. kjer je bil vojni ujetnik, po rrvol «ciji pa sveboden mož. Ko se je ustavi llzvošček ored eno izmed hranilniških hiš je izstopil mlad mož ^ccim je pred IG leti cdhajal cd dama je kemaj dozorel mladenič. Kamor se je czrl na-ekrog. se mu je zazdelo vse nekair. tuje. čeprav mu ie srce utripalo v radostnem pričakovanju. 'Videl je pred seboj kolonijo novih hiš, cel nov del mesta in skoro ni mogel verjeti, da se nahaja tam. kjer ie bilo včasi taki mirno in idilično, kjer so se kreg in krog hranilni-ških hiš razprostirali zeleni travniki. Zdaj pa: vse naokrog nove. lepe hiše. trgovine, ropot in po cesti avto za avtom, avtobus za avtobusom, vrvež, novo življenje. no s pripomočjo nekakšnega slo- o tem nekaj pojma, si tudi niso ve- « vanskega velap-ka. d:-ii prav pomagati. Kje in kako' Takoj 1914 je moral Jože k voja- dob.: potne papirje? Marsikdaj se| ko.n in odpeljal sc je s .svojim polkom v Galicijo, kjer je b:l že v začetnih bojih ujet. Rusi so ga odvedli v kazansko gufcsrnijo. kjer je živi 1 dalje časa v ujetniških tabo-, i:h. naposled pa e o'oolei in so ga i oddali v bolnico v Irkutsk. 3oie-'hal je dva meseca :ia ojeh. Po o-zdravljenju so ga poklali na d >c— lo. kjer je opravljal poljska dela. enako nato v donski guberniji, na- V Proitejevu na Moravskem so jih je poiaščal ooup. ko so poska- jodkrili nevarno roparsko družbo, ki šali preko tujih državnih zaklep- Is0 Ji bili član: sami mladoletni šo-stsv deseči pravico potovanja v do- j1211"^ in vajenci. Ponovne tatvine in mox'ino. a so jim bile prošnje ved- {vlomi v zadnjem času so dali var-tem ali onim izao- i nestnim oblastim povod, da so iz- no zavrnjene vorom. Pisarili ^ domov tudi ni- j vršile preiskavo v samotni, razpad-.-.tj. a niso dobivali odgovorov. Jo- ^ bajti v bližini mesta, kjer so od-2.:- Liconiškar je poskušal nato src- \ krii» celo skladišče, naropanega co s pčnovno ;>ro^njo na francoski in čchoslovaški konzulat in na po- Pisatelj je na krivi poti. ako si j bi pa meni ostalo za provizijo! DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRSBNU VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m cite samo KAKO POSTANES STAR Po najnovejšem štetju je na Bolgarskem 158 ljudi, ki 9» dosegli sto let. Večina med njimi so gorjanci, ki zauživajo rastlinsko hrano, ne kadijo in ne pijejo alkoholnih pijač. So majhne postave in širokih pleč. poročili so se večinoma v sta-dosti od 30. do 35. leta in imajo povprečno po ledos otrok. Samo dva med njimi citata in pišeta. Kdor hoče doživeti sto let, mu bo sedaj torej znano, kaj naj stori in kaj naj opusti. Zavil je okrog vogala in stal pred vhcdcm v domače stanovanje. Sledili so radestni vzkliki, ki so se skoro zadušili' v ihtenju vseh: matere, očeta in sina, ki so ga smatrali skoro že za izgubljenega. Mož, cel mož je postal med tem. dolga so bila leta.... Za povratek Jcsipa Ločniskarja iz daljne Rusije so kmalu aoznali vsi sosedje, ki so se ga komaj še spominjali. Prihajali so čestitat k njemu, očetu in materi, v hišo pa so prišli rudi nešteti njegovi tovariši iz fantovskih let -pred vojno sianiotva v Moskvi, pa je bil zopet kar je prišel po raznih peripetijah odbit. Nekoč se je popeljal sam do v neki mlm. kjer je ' avanziral" in meje. a je bil zavrnjen. Hoteč na pc i t al uradnik. Minevala so ie:a. vsak način doseči pravico za poto-njegova usoda se je spreminjala cd vanje, čeprav ga je to mnogo sta-ča?a do časa. Sledil je boljševiški lo, se je obrnil slednjič še na nem-prevrat, ki pe našega junaka zate- ško poslaništvo In glej — uspel je. jkel v mestu Urjupinu v bivši čeri-.j Nastopil je čas dolgega romanja jcinrki guberniji. To mesto z okrog- v domovino. Prijatelji Slovenci so lo 25.000 prebivalcev stoji vpo ru- 'se zbirali okrog njfga mu s soiza-iski meri > še precej blizu Saratova, m i v očeh čestitali in skoro niso samo 300 km stran cd Volge in pri- verjeii, da Ježe res odhaja. Spre-bližno tako daleč od jugoiztočne že- mili so ga na kolodvor, šla je z njim leznice. Tam se je Jože poročil in tudi žena z otrokom in postavljali dobil mesto pri usnjarskem sindi- so se v potokih, solz. saj kdo bi ve-katu, kjer je sčasoma postal di- je!, kakšna bo nadaljna usoda nje-rektor podjetja. Svoje napredova- gova in vseh njih.... nje zahvaljuje dobri izozrazbi in železni volji, ž njim vred je bilo Na PDtu Jože ni imeI llikakih o-j land, rvri podjetju zaposlenih več Slo- vlr in ^^ dolSih tednih vencev. Jože Bertoncelj iz št. Vida P<*ovanja Poljske, Čehoslo- va?ke naposled domev v objem svo- go, 111. celo skladišče, blaga in pa zlikovce. Njih vodja je bil neki Skrivka. ki šteje komaj 14 let. pod njegovo komando pa so •"delovali" njegova 14-letna sestra in 10-letni brat ter dva vajenca, od katerih 'je eden štel 17, drugi 14 let. Mladi razbojniki so baš pripravljali vlom v neki objekt pri Prostejevu, • v katerem je bila shranjena vsota 80,000 čeških kron. SEZNAM ARANZIKANIH KONCERTOV. 26. novembfa: Newburg-Cleve- 30. novembra: gostovanje v operi Hoffmanove pripovedke", Chica- nad Ljubljano ter Jože Kunstelj Iz Gorenje vasi sta še vedno tam. Jože jima je pomagal,.kakor je vedel in znal ter jima lajšal usodo. Družilo jih je hrepenenje po daljni domovini. ki pa se jim je zdela spri- jih starišev in brata, ki je zdravnik v Brežicah. 7. decembra: gostovanja v operi ! "Hoffmanove pripovedke", Cbica- Locmskar sodi, da je samo v ev- j gQ ropski Rusiji še okrog 8000 Slo- j vencev, bivših ujetnikov, ki žive 14. decembra: gostovanje v operi zdaj po raznih podjetjih v najraz- i "Hoffmanove pripovedke", Chica- 111. "lmrt iivrstrD u*i*h od b»b tii viiu in iLU rani tadnji kre-i organiziral in s pomočjo listov in drugih informacijskih sredstev pojasnil postopek in način.! kako doseči pravico za povratek v domovino. Ločniškar ostane še ne- j kaj časa v domovini. i POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem KNJKANH HJS NARODA j posla naročnina za list, so si« w«Jk is ime . naproseni, da jo po mota* atr inosti čimprej obnove. — /Uprava lista. ___*......... SAKSER STATE BANK IZ COBTLANDT BTXUKT NEW IOU, K. posluje vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak poadeljek do 7. ara _ #cii iisvvr NEW YOftt, WEDNESDAY, OCTOBER tt, 193* Neljubljena žena. ROMAN IZ &YUERJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 20 Nadaljevanje.* Heinz je rekel Lotti, da želi, da bi se Ria za nekaj časa preselila k Werner je vim. Lotta je reka! takoj, da je pripravljena. To bi mi morala že davno reči, Ria, ker bi prišla že drugače davno k tebi. — je menila ter položila roko krog ramen Rije. Nežno je božala njena lica, ko je nadaljevala: Uboga, mala Riia, sedaj si postala sirota že drugič! z Njen glas Je zvenel pri tem tako gorko ter mehko, kot ga ni Walter Meister še nJtdar slišal. Moj Bog. kako .-e je lahko prilaskal ta glas v njegovo srce! Kadar bo enkrat govorila ž nj:m v tem glasu, — bo postal takoj vosek v nje-jriih rokah f t Ljubosumno je gk-dal. kalco je Lotla gledala Rijo. Kako bi mogel normalen človek zreti kaj takega? — si je mislil! ;aljubljeno. Ka pa ima mala Ria pred menoj? Tudi jaz sem sirota J ne več let ter sam v svoji sobi in zakaj nima usmiljenja z menoj? Ko je razm;ol'a! tako, je pogledal Lotto s tako hrepenečimi očmi, da je postala takoj t^mnordeča ter stekla ven, da gre po okrepčila za goste Gospa nuijoika je pripravila zunaj, v kuhinji, ie mal prigrizek. Vedno je p ;:la gostoljubnost, seveda v skromni meri,„kot so dovoljevale njene razmere. Ravno :o pa je delalo bivanje v njeni hiši tako udobno ter prijazno. Do desete ure so ostali skupaj. Obe mladi deklici sta se dogovorili, da bo prišla Lotta naslednjega popoldne z vozom, da odvede Rijo. Ria je odLsla domov s Heinzom ter Walterjem. Walter je kramljal spotoma zelo živahno, dočim sta ostala dva lepo molčala. Pri portalu vile Matern sta se odba gospoda poslovila od Rije, ki je nato smuknila v hišo. Heinz m Walter sta odkorakala počasi, kadeč cigarete, proti vili Walterja. * Naenkrat pa je rekel Heinz: - Kaj naj prič nem z Rijo, Walter? Ali mi moreš dati dober cvet? Walter je napravil še €no potezo iz cigarete, jo vrgel proč ter odgovoril nato na kratko: — Zelo dobrega celo. — Kakšnega? — Vzemi Jo! — Ali si znorel? Ne. ra-no nasprcino, jaz imam le redkokdaj kako dobro misel. Ta svet ti cam le raditega. ker poznam tvojo mirno naravo. Za idealne sanjače bi ne bilo to. I^ral si sicer pred kratkim Tannhauserja, a gospa Venera je octvidno izgubila vso mičnost zate! - Ta ne uri r.ost je odpravljena. — je odvrnil Heinz temno. — No torej Ker imu.š trt .n pchievno&t e prilega izvrstno tvojemu nekoliko gospodarskemu značaju in poreko bi bi tudi prost te skrbi. Kako pa hočeš drugače izpolniti oporoko svojega očeta? Odkrito rečeno, jaz mislim, da je imel tvoj oče v mislih to rešitev, ko ti Je rekel: — Vzemi jo na svoje srce! Hitra smrt mu je namreč preprečila izraziti se še bolj natančno. Od prvega pričetka. ko >1 govoril o tem. sem imel občutek, da je bila že-i. a tvojega očeta, da bi postala Ria tvoja žena. On jo je IjubJi kot hčerko ter si želel zveze dveh ljudi, ki sta bila najbližja njegovemu srcu. To je moje mnenje. Vsiljevati se nočrm, a ker si zahteval moj svet, — tukaj je' Heinz pa je mirno poslu.^1 in čim dalje je govoril Walter, tem bolj zamišljen je bil. Svet. katerega mu je dal prijatelj. nI bil tako zaničevanja vreden. Kar ja zahteval od zakona, mu je Ria prav tako lahko dala kot čruga. Velike strasti ni hotel, ker mu bi bila mučna. Ria bo dobra hišna gospodinja ter ga ne bo mučila s svojimi zahtevami glede lastne osebe. Brez odpora se bo prilagodila njegovemu življenju. Nesimpatična mu :.i nikdar bila in v zadnjem času je čutil celo, kako se mu je prikupila. Zdrava je bila in čedna kot je Walter pravilno ocenil. Razventega pa bo izpolnjena želja njegovega očeta, če je_mislil slednji na poroko ali pa ne! Mirno in brez strasti je razmišljal o tem. Čim bolj pa je razmišljal o tem, tem bolj priprosta se mu je zdela rešitev tega težavnega problema bodočnosti. Molče sta oba prijatelja premerila ostalo pot do vile Meister. Sedaj sta pokadila, hodeč po verandi semintjja, še eno cigareto. Ko sta se pol ure pozneje ločila, da odideta v svoji sobi .je rekel Heinz mirro: — Premislil si bom stvar, Walter. Tvoj nasvet nI slab! Ria je sedela prihodnjega jutra nemirno v svoji sobi. Če bo prišel Heinrich Krause že danes? Kaj mu bo rekla? Ni ostala dolgo na nejasnem. Točno ob enajstih so ga naznanili. Služabnik je nekoliko sumljivo motril tujca. Delal je vtis prosilca, a se ni dal odsloviti ter rekel, da ga gospodična pričakuje. V presenečenje služabnika je ukazala Ria odvesti tujca v salon Takoj pri njenem vstopu se je dvignil tujec, ki je bil star kakih petdeset let. Nosil je o-bnošeno. sivo obleko ter zelo dvomljive čevlje. Njegov obraz ;e bil rdeč in zaripljen, kot kakega pijanca in tudi njegova brada ni bila negovana. Ria se je nehote umaknila ob tem pogledu ter zavzela vidno hladno stališče napram tujcu. — Kaj mi imate sporočiti, gospod moj? — je rekla po kratkem pozdravu. Krause se je ozrl naokrog skrivnostno ter važno. — Ali naju nikdo ne posluša, milostna gospodična? — je šepetal ter stopil nekoliko bližje. — Gotovo lahko brez skrbi govorite. Prosim, ostanite na svojem mestu, — je odvrnila mirno ter sedla na stol. — Ali mi morate sporočiti nekaj tako skrivnostnega? -— je nadaljevala deklica. On je pokimal ter jo ves čas gledal pozorno, kot da hoče preceniti esebo, ki je stala pred nj:m. V priprosti, črni obleki, katero je nosila, je izgledala zelo priprosta. — To mislim, draga gospodična Rotman. Vpoštev pride namreč veliko premoženje. — Prosim, izrazite se določnejše! On se je priklonil ter si z robcem obrisal oči, kot da je strašno gi- njen. — Če vas vidim stati pred seboj, — hčerko svojega dragega prijatelja, potem niti ne slutite, kako zelo sem ginjen... — K stvari, če vas smem prositi, kajti jaz nimam preveč časa! V njegovih očeh je hudobno blisknilo. — Mladina je vedno nestrpna. Tako priprosta ni ta stvar, draga gospodična! Gre kot sem že rekel, za veliko premoženje. Jaz hočem nekoliko poseči nazaj. Vaš gospod oče in jaz sva bila namreč zelo velika prijatelja. Kot on sem tudi jaz inžinir in nastavljena sva bila oba v istem uradu. Ko je vaš oče umrl, me je prosila vaša mati, naj uredim zapuščino. ker mi je zelo zappala. Ravnotakrat pa sem moral ravno odpotovati in vsled tega se nisem mogel lotiti častne naloge. Ali vam je vaša gospa mati kaj pripovedovala o meni? Ria je vedela, da laze ter si rekla, da mora biti skrajno oprezna pred tem človekom. Pokoreča se notranjemu nagonu, je odgovorila: — Ne, ne morem se spominjati, da bi kdaj cula o vas. To je bilo Krauseju zelo všeč, kajti skušal se je otožno smehljati. (Dalje prihodnjič.) One zadovoljujejo NAŽ0ITE ENO in prepričajte se sami. Potem boste spozna, di, kaj pomeni "one zadovoljujejo". Uživali boste Chester, field bolj kot katerokoli drugo cigare, to. v • m bolj** okus1- C 1990, Liggett & M v us Tobacco. 'it'llJ ! Kako se potu je v j stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ stari kraj, Je potrebno, da Je poučen e potnih Ustih, prtljagi fo raznib dragih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam ml samoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne bno- Tadi ne državljani samorejo potovati v stari kraj na obisk, todj preskrbeti si morajo dovoljenje n povrnitev (Return Permit)is Wash-lngtona, ki je veljaven sa eno lete Bros permit* Je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teka 6. mesece* in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja sa permit se mora vložiti ns 'manje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, U potujejo prek« New Yorfca Je najbolje, da v prošnji označijo naj se Jim pošlje os Barge Office, New York. N. BLovnra DAILY m o. B. m» (Cretan je Parnikov »— Shipping News —- KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA IZ 23. oktobra: Dresden. Cherbourg. Bremen 24. oktobra: lie d« France, Havre Saturnia. Trat Europa. Cherbourg. Bremen Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Vblendam. Boulogne tur Ucr, Rotterdam 2». oktobra: Oeuiachtand, Cherbourg. Hamburg America, Cherbourg, Hamburg Berengarla, Cherbourg 31. oktobra: Majeatlc. Cherbourg Augustus, Napoti. Genova 1. novembra: New Amsterdam, Rottt rdim Boulogne Sur Mer, 4. novembra: Columtus, Cherbourg, Bremen 3. novembra: Maui «tania, Cherbourg I*re»idfcnt Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg, 7. novembra: Homeric, Cherbourg Republic, Hamburg Siate.nJam, Boulogne t^rdarn Bremen Sur Mer. Rot- 4. decembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 5. r.irts. Havre Bremen. Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg Augustus, N j poli. Genova 6. decembra: I,e\ iatlian. Cherbourg 10. decembra: Vulcania. Trat Btrersgaria. Cherbourg fVorge Washington, Cherbourg, Hum. burg Conte Biancamaso, Napoll, Genova 11. decembra: B*rUn. lJfa, Cherbourg. Bremen 16. decsmbra: Mauritania. Cherbourg 17 decembra: President ltooaevelt, Cherbourg, Hamburg N»*w York. Cherbourg, Hamburg 18. decembra: Dresdt-n, Cherbourg, Bremen Glasom nove ameriške priseljeniške postavo, ki Je stopila v veljavo % prvim Julijem, snaša jugoslovanska kvota 845 priseljence« letno, a kvotni vise ji se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti so: Stariši ameriških driavtjanav, mošje a-meriških državljank, ki so se po L Juniju 1928. leta poročili; iene in neporočeni otroci is pod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prv« polovice kvote. Do droge polovicr pa so opravičeni iene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-iavljanov, ki so bili postavno pri poičeni v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte ns poznano in zanesljivo BAKSER STATE BANK 82 CORTLAND T STREET NEW YORK 8. novembra: Leviathan, Cherbourg St. Louis, Cherbourg. Hamburg 9. novembra: Conte Iiiiuicamano, Napeli, Genova 12. novembra: Vulcania, Trat Aqultania, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Ham- { dectmt)ra, burg 1 Albert Ballin 23. decembra: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: Arn>Ti< a, Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Bremen. Cherbourg, Bremen Milwaukee Cherbourg, Hamburg 27. decembra: I'aris, Havre 1-eviu.than, Cherbourg Cherbourg. Hamburg President burg Harding, Cherbourg. Ham- 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen NAROD, KI LJUBI SMRT Clemenceaujev tajnik Jean Mar-tet je izdal knjigo o svojih pogovorih s slavnim francoskim državnikom. Nekoč je govoril Clemen-ceau o Nemcih in njihovem razmerju da Francozov. Na vprašanje. zakaj misli, da od Nemcev ni mogoče pričakovati nič dobrega, je Clemenceau odgovoril. — Zato, ker so Nemci tak narod — kako bi vam to povedal? — Drugi narodi, Francozi in Angleži, so sposobni napraviti velike neumnosti in spraviti svet iz tira, če slede svojim nagonom. Imajo pa to dobro lastnost, da ohranijo človeški značaj. Človek je ustvarjen tako, da ima rad življenje. Samo Nemai so v tem pogledu izjema. V duši Nemca, v nemški umetniški inspiraciji, v duševnem svetu in v literaturi naletimo povsod na pomanjkanje razumevanja za lepote življenja. Nasprotno pa vidimo povsod bolestno in fanatično hrepenenje po smrti. Kar čitajte nemške pesnike — povsod najdete smrt. Nemcem je smrt prava fiksna ideja. 14. novembra: France, Havre Bremen. Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoll. Genova 19. novembra: Berengaria, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hajn- i burg New YorV. Cherbourg. Hamburg 20. novembra: < Dresden, Cherbourg, Bremen 21. novembra: He de France, Havre Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Conte Grande, Napoli, Genova 25. novembra: Europa, Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mau Tetania Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 2?. novembra: Paiurnia, Trst Homeric, Cherbourg Deutschland. Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 3. decembra: Aquitai^a, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 6 ONI PREKO OCEANA NijMitlM tn n ootovanis n* tjbolj uQoSna y«t i ogromnih »trnlkih: He de France 24. okt.; 21. nov. (1 P. M.> «7 P. M ) FRANCE 14. nov. <7 P. M.I PARIS 5. dec.; 24. dec. (4 P. M.) (4 P. M.) j Najkr»jS» pot po Ceisraiel. Vsakdo | )• v posebni kabini s vaeml Modern)-| ml udobnosti — Pijafa In alavaa francoska kublnia. Laredno Blake esns. VprmJaJts kateregakoli pooblajfteastf* age sta all FRENCH LINE 1« STATE «TRCC7 Nl'W YORK. N. Y. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudl brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Ogiasue se za pojasnila v ljudski foil itv. 127 Last 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba ttv. 308, ali pa v iwndelj'k in sredo ob t. do 5., soba 413. JAJCA PRAZGODOVINSKE PTICE Za snujoče se kolonijalno razstavo v Parizu prihajajo iz vseh francoskih kolonij razne zanimive pošiljke, ki bodo izstavljene na izložbi. Iz Tananarive so poslali na razstavo največjo znamenitost: jajce prazgodovinskega orjaškega ptiča. Dolgo je 90 cm, v premeru pa ima 60 cm. Jajce je edino te vrste na svetu in so ga našli pred 25. let na Madagaskarju v nekem močvirju. O njem je že napisana cela gora knjig in Američani bi bili radi kupili za svoje paleontolo-ške zbirke ta redki primerek. in » ADVERTISE GLAS KDOR ZELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI i je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih izletov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom preko Havre: VELIKI BOZlCNI IZLET "1LE DE FRANCE" dne I 2. decembra 1930 Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA** VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 10. decembra 1930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — umore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-niltov itd., piAite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tlsoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse ▼ tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa., kar Je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. Sakser State 82 CORTLANDT ST., NEW YORK TeL Barclay 03CD