Stev. 264
V Ljubljani, ponedeljek 18. novembra 1940	Leto	V
Poštnina plačana v gotovini
Vesti 18. novembra
Hudi boji med Grki in Italijani za Korco
__ Po grških poročilih so fialifani zapustili Korco fn ro prepustili Grkom
Belgrad. 17 nov. m. »Vreme« P« /e nocoj dobilo iz Djevdjelije od svojega posebnega dopisnika tole poročilo:
Grško vrhovno poveljstvo poroča, da so grške čete po ogorčenem boju na nož in letalskem bombar* diranju zavzele Korčo
Belgrad, 17. nov m. 0 današnjih bojih na ita-'ijansko-grških bojiščih poroča današnja belgrajska >Pravda« iz Dupena na jugoslovansko-albanski meji naslednje:
Med italijanskimi in grškimi četami se je na odseku Korče in Lerine po kratkem zatišju spet zaslišalo grmenje topov ponoči in podnevi. Na obeh straneh so bili med tem grmenjem le kratki presledki. Italijanske čete so na tem odseku Korča— Lenn dobile še nekaj novih ojačenj. Italijanski ombniki so v teb nekaj zadnjih dneh zagnali več °n bomb raznega kalibra na grške postojanke in na most, ki veže Gornje in Spodnje Prespansko Jezero. To je most, čez katerega grške čete vsako iloc prehajajo in prevažajo hrano in vojni material. Italijani so na vsak način poskušali ta most podreti. Ker pa je v vojaškem pogledu zelo važen za Grke, so ti postavili okoli mostu veliko število protiletalskih baterij. Na most so Italijani zmetali okoli tisoč bomb. Prespansko jezero je zaradi eksplozij polno ubitih rib.
Nocoj med 1. in 4. uro po polnoči so nastopila letala obeh vojskujočih se taborov. Danes pričakujejo na tem odseku še hujših bojev. V zaledje se slišijo močne detonacije letalskih bomb.
Iz Ohrida pa poročajo naslednje:
Včeraj so na . grško - italijanskem bojišču ob Prespanskem jezeru izvidniki zaznamovali veliko udejstvovanje letalstva in topništva. Dan je bil jasen in lep. Ves dan se je pri Prespanskem jezeru slišalo močno grmenje topov ter detonacije letalskih bomb. Kmetje iz Galičiče pripovedujejo, da je včeraj prišlo do hudih bojev med letali nad jezerom. Mnogo Ohridčanov je včeraj stalo ob jezerski obali ter poslušalo detonacije eomb. Zelo močne so bile popoldne od 1 do 3. bodeč po detonacijah smatrajo, da so bili razen Postojank ob Prespanskem jezeru bombardirani tudi drugi cilji v Grčiji in Albaniji. Na obeh straneh se pripravljajo na odločilno bitko, ki se 1®, kakor kaže, tudi že začela.
O položaju na italijansko.grškem bojišču, ima >Pravda« še naslednje dve poročili, prvo iz Peči, drugo pa iz Djevdjelije. V poročilu iz Peči pravi: »Po poročilih, ki prihajajo s severnih bojišč, je v korčanski pokrajini v teku hud boj' med grškimi in italijanskimi četami. Močno topovske grmenje in detonacije letalskih bomb, ki se slišijo čez dan tudi na naše ozemlje, dokazujejo, da so vsa ta poročila resnična. Čeprav sta zadnje dni oba vojskujoča. se tabora zbirala čedalje številnejše čete in vojni material, vojaške priprave na obeh
straneh še niso prenehale. Italijani so včeraj pri Korči dobili nova ojačenja. Kavno tako tudi Grki. Po strminah planine Biglc prevažajo neprenehoma topništvo in nove čete. Da pa sovražna letala ne bi zapazila teh grških priprav, pošiljajo Grki ojačenja navadno samo ponoči. V boju na odseku Korči so Italijani začeli uvajati tudi konjeniške oddelke. Po poročilih z meje se je ta italijanska konjenica včeraj bojev že udeležila. Boj v glavnem poteka na odseku reki Devoli ter v bližini gorovja Bigle. Italijanske čete so tudi večkrat napadle grške utrjene postojanke, toda Grki so tudi izvedli več napadov. Splošno prevladuje vtis, da bo te dni prišlo do odločilne bitko, ki prihaja kot logična posledica velikih priprav v zadnjih dneh.
V poročilu iz Djevdjelije pa dopisnik pravi, da danes tu niso slišali eksplozij letalskih bomb. kakor tudi ne grmenje topov. Z najjužnejše točke naše meje je prišlo pozno snoči poročilo, da so tam ljudje slišali streljanje. Toda tudi ta poročila potrjujejo, da so detonacije slabe in zelo redke. Po tem poročilu v severni Grčiji zvečer ni bilo napadov. Sicer pa za takšne vojaške akcije tudi vreme ni ugodno.
Po poročilih iz Soluna, to grško mesto že sedem dni ni bilo bombardirano. Železniški promet na progi Solun-Idomeni-Djevdielija poteka še nadalje normalno. Iz Grčije prihajata vsak dan'po dva vlaka Prvi okoli pol 11. dopoldne drugi pa 14. Prvi vlak vozi pošto ter potnike iz Grčije, drugi pa sprejema morebitne potnike, ki so namenjeni na Grško.
Pet letalskih napadov na Vatono
Grško vrhovno poveljstvo je v svojem 20. uradnem poročilu sporočilo, da je predvčerajšnjim na vsem bojišču vladala zelo velika delavnost, tako pehote, kakor tudi topništva in letalstva. Grške in angleške letalske skupine bombardirajo italijanske čete pri njihovih premikih. Zjutraj so petkrat bombardirali Valono. enkrat pg Sando
O.uaranto in Agirokastro. Britanska letala so bombardirala most južno od Ohridskega jezera, v trenutku ko so šle čezenj italijanske čete. Izgubljeni sla bili dve grški in dve angleški letali.
Nove grške postojanke zahodno od Korče
Dalje uradno poročilo poudarja zelo uspešno sodelovanje letalstva s pehoto. Na odseku južno od Korče drže grške čete nove postojanke. Podtajništvo v grškem ministrstvu za javno varnost je snoči sporočilo, da je italijansko' letalstvo bombardiralo nekatere kraje, pri čemer je bilo več človeških žrtev.
Tula letala bombard.rala Kčevo
Belgrad, 17. nov. m. 0 današnjem bombardiranju Kičeva je bilo preko agencije Avale izdano naslednje uradno poročilo:
Dne 17. novembra okoli 4 zjutraj so tuja letala letela nad Bitoljem in Kičevoni. Zaradi žive akcije naše protiletalske obrambe in naših lovskih letal, ki so takoj vzletela, so tuja letala mogla odvreči bombe samo v okolici Kičeva, nedaleč od dveh bližnjih vasi, nakar so se hitro umaknila in zapustila naše zračno področje. Človeških žrtev ni bilo ter je škoda samo tvarnega značaja.
Veles, 17. nov. m. V Velesu je bil danes dvakrat protiletalski alarm. Prvi je bil ob 4.45 zjutraj. Alarm je trajal do 5.50. Drugi znak je bil ob 8.55, ki je trajal do 9.29. Doslej je bil v Velesu že štirikrat dan znak za nevarnost. Nad mestom niso opazili nobenega letala. Pozneje se je zvedelo, da je letalo preletelo nad Kičevim našo mejo. Meščanstvo je sprejelo znak za nevarnost popolnoma hladnokrvno.
Bitolj, 17. nov. m. Davi ob 4 je neznano letalo spet letelo nad Bitoljem. Dan je bil znak za nevarnost. V akcijo so stopili protiletalski topovi in strojnice. Letalo ni bombardiralo mesta. Letalo je letelo proti Kičevu. Znak za nevarnost je bil tudi ob 8.30, ko se je spet pojavilo v našem zračnem prostoru tuje letalo in se je hitro izgubilo v neznano smer. Tuja letala so opazili nad našim ozemlje tudi popoldne ob treh. Videli so skupino treh bombnikov pri Stenju. Ob pol 4 je preletela Stenj skupina šestih bombnikov, ki so leteli proti Plavi Zvezdi v Albaniji.
H tler bo ob‘skal Stalna?
Neivgork, 17. nov. b Associated Press. Iz Budimpešte javljajo, da se v diplomatskih krogih širijo govorice o senzacionalnem sestanku v Moskvi. Omenjena agencija pravi, da bi Hitler zaradi nekih dogodkov, lci so zelo važni, moral obiskati Stalina v Kremlju.
Napad angleških ladij na Mogodisciu
London, 17.. novembra, o. Angleška admirali-teta poroča, da so angleške vojne ladje močno bombardirale italijansko luko Mogadisciu v Somaliji. Bombardirale so v glavnem vojaške objekte in pa ladje, ki so bile zasidrane v luki. Obrežne baterije so odgovarjale in vnel se je hud boj. Letalci, ki so šli na izvidniški polet na Mogadisciu, pravijo, da so povzročili veliko škodo. Nobena angleška ladja ni bila poškodovana.
Na pisanje ameriškega tiska se hudujejo italijanski listi in mu posebno zamerijo, da poklanja vso vero angleškim poročilom o pomorskih zmagah v Sredozemskem morju. Listi pravijo, da ameriški tisk laže in da se bodo Američani še prehitro prepričali, da prede trda Veliki Britaniji, ne pa Italiji. _
Jugoslovanski prometni minister inž. Nikola Be-šlič je danes prispel v Budimpešto na povabilo madžarskega prometnega ministra. Minister Bešlič bo stopil v stik z gospodarskimi krogi Madžarske, imel pa bo tudi predavanje o vlogi in pomenu železnic v mednarodnem prometu. Istočasno se mudi v Budimpešti tudi ravnatelj ravnateljstva za zunan]0 trgovino dr. Rude Bi-čanič, ki bo študiral organizacijo in poslovanje madžarske izvozne družbe.
Posebna sovjetska delegacija bo prišla v kratkem v madžarsko prestolnico, da se bo pogajala za nov madžarsko-sovjetski gospodarski sporazum To bi bilo nadaljevanje pogajanj, ki jih je pred mesecem v Moskvi imela madžarska delegacija pod vodstvom Alfreda Mikla.
V Sovjetski Rusiji bodo slovesno proslavili trideseto obletnico smrti velikega pisatelja Leva Tolstega. Za to priliko so popolnoma prenovili njegov rojstni kraj v Jasni Poljani, kjer je Tolstoj preživel večino svojega življenja. Tolstojev dom so proglasili za narodni muzej.
Petdeset nemških častnikov napadalnih čet se nahaja v Rimu. Hodili bodo v šolo za italijan-
* ske kolonialne policaje in bodo skušali s tem dobiti osnovno izobrazbo za svoje delo v kolonijah, katere misli Nemčija dobiti po zlomu Velike Britanije.
Naglo sodišče je v Genovi obsodilo na smrt dva razbojnika, ki sta vlamljala v stanovanja ponoči, ko je bilo mesto zmerom zatemnjeno. Trije njuni tovariši pa •so dobili po trideset let težke ječe.
Britanska admiraliteta in z njo angleško časopisje znova zavračata italijanske vesli, da bi italijanska podmornica s torpedi trikrat zadela in potopila v Sredozemskem morju bojno ladjo »Ra-millies«. Angleži pravijo, da imenovana ladja opravlja svojo dolžnost v tistem delu Sredozemskega morja, v katerega jo je poveljstvo poslalo.
Po nagli smrti Sabri-paše je postal predsednik egiptske vlade Siri-paaš, ki je obenem tudi notranji in zunanji minister. V novi vladi je Junus Saleh dobil vojno ministrstvo, prejšnji vojni minister pa je postal gospodarski minister. Vlado sestavljajo iste politične stranke, kakor so prejšnjo.
O dogodkih v Egiptu piše italijanski tisk, da se Anglija na vse kriplje trudi, da bi Egipt potegnila v vojno proti Italiji in Še posebno pritiska na mladega kralja Faruka. »Giornale dltalia« izraža svojo željo, naj bi Bog dal kralju Faruku toliko modrosti, da bi se angleškim poskusom znal upreti. Italija ponovno zagotavlja, da se vojskuje le z Anglijo, ki je v enaki meri tudi sovražnik Egipta.
Poleg mestne katedrale in starega kraljevega dvorca je od nemških bomb v Coventryju porušena tudi knjižnica, pet kinematografov, eno kopališče, dva velika hotela, dvanajst kavarn, dva kluba in eno uredništvo. Požar je uničil osem trgovskih lokalov. Bombe so padale tudi na pokopališče.
Vlada Združenih držav je odločno protestirala pri španski vladi proti odpravi mednarodnega statuta v Tangerju. Združene države ne bodo priznale sprememb, ki bi šle izključno v korist Španije.
Poročilo o letalskih izgubah:
Včerajšnje nemško poročilo:
3 angleška letala zbita, vsa nemška so se vrnila.
Današnje angleško poročilo:
11 nemških letal uničenih,
7 angleških izgubljenih,
3 piloti rešeni.
i i
Minfster dr. Krek v Kamniku
Kamnik, 17. novembra. Danes dopoldne ob 9 je bil v Kamniku sklican sestane#' okrajne organizacije JRZ za kamniški okraj. Sestanka so se udeležili zastopniki vseh krajevnih odborov brez izjeme in so bile tako zastopane prav vse občine. Sejo je začel bivši narodni poslanec g. Ivan Štrcin, ki se je vsem zahvalil za veliko udeležbo, posebno toplo pa je ozdravil navzočnega ministra dr. Miha Kreka, akoj nato je minister dr Krek v enournem govoru razložil navzočim notranji in zunanje politični položaj. Udeleženci so se ministru dr Kreku za izčrpno poročilo in nadvse zanimiv prikaz političnega stanja zahvalili z navdušenim ploskanjem. Pa končanem sestanku je minister dr Ki ek sprejel več deputacij in posameznikov
Izvoz koruze naj se omeji ali celo ustavi!
Belgrad, 17. nov. m. V tukajšnji dvorani trgovske zbornice sta bila dopoldne dva občna zbora in sicer občni zbor Združenja belgraj-skih izvoznikov in Združenje izvoznikov kra-Uevine Jugoslavije. Prvega je začel predsednik Kosta Zivanovič in je razprava na njem v glavnem potekala o zvišanju članarine in o popolni odcepitvi tega združenja od društva izvoznikov kraljevine Jugoslavije.
Takoj po tem občnem zboru se je začel občni zbor Združenja izvoznikov kraljevine Jugoslavije, na katere m je govoril predsednik Stanojevič o gospodarskem polžaju v naši državi v zvezi z izvozno trgovino. Opozoril je med drugim na potrebo, da se zmanjša ali pa popolnoma ustavi izvoz koruze iz naše države, to pa zaradi slabega letošnjega pridelka.
Ostra letalska borba med Italijo in Anglijo
Angleži so bombardirali tudi Bari in Neapelj.
Hudi letalski napadi v severni Afriki
Nekje v Italiji, 17. novembra. Službeno porodilo vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile se glasi:
Včeraj so se na grški fronti razvijali napadi in protinapadi, ki so bili posebno hudi na odseku devete armade. Naše letalstvo je ob sodelovanju čet bombardiralo pota, železniške proge, sovražnikove postojanke in topniške postojanke. Bombardiranje je povzročilo požare in eksplozije ter So bile pretrgane prometne zveze. Letalstvo je obstreljevalo tudi zbirališča čet. Eno naše letalo se hi vrnilo.
Naše letalstvo je bombardiralo pristaniške naprave v Subi in Aleksandrijskem pristanišču. V severni Afriki je naše letalstvo bombardiralo sovraž-kfer alska oporišča v El Dabi in Maten Babusu, hnmw!.,?astali Ogromni požari. Naše letalstvo je «Qio,.?il£Iral0 tudi naprave v Marsa Malruhu in
j naše letalo se je pri zasledovanju sovražnika dotaknilo tal in se je razbilo. Oddelek italijanskih letal v vzhodni Afriki je bombardiral naprave v pristanišču Sudan V bitki s sovražnimi lovskimi letali so naša letala sestrelila eno sovražno letalo tipa »Gloucester«. Ob priliki sovražnih poletov nad Asmaro in Masao ni bilo žrtev niti tvarne škode. V Masaui je bilo sestreljeno neko sovražno letalo. Sovražna letala so metala bombe na Bari. Bila sta dva ranjena, tvarna škoda je majhna. Sovražna letala so metala bombe tudi na Neapelj. Ob tej priliki je bila ubita neka oseba in porušenih nekaj stanovanjskih hiš.
železni^""' tuu* naprave v Marsa Malruhu Neki tnvnrprogo med Marsa Matruh in Amasino.
vaconov 8ohpla£’ ki ie vozil in ie inie! okoli 30 airpl ipvnli a	zadele in so ga letalci nato ob-
an nnnnm0i?iCaini- NaŠa lelala’ lete£il Zel°
nizko, so napadla barake in okoli 30 sovražnih mo-
A°r iVtZi ^6r ®Ireliala s strojnicami nanje. V el Islagiju, 40 k m južno od Sidi el Baranija, so nasa letala metala bombe manjšega kalibra in
povzročila veliko škodo. Nastali so požari.
Sovražna letala so naletela na hiter in precizen odgovor, ko so na slepo srečo metala bombe »a Solun, Bardijo m Bcnghazi. Ranjeni sta bili dve •sebi, tvarne škode pa sploh ni bilo. Naša letala so sestrelila sovražno letalo tipa »Lisander«. Neko
Japonci dolže Angleže grelih namenov z Indokino
Tokio, 17. novembra. AA DNB: Japonski listi in agencija Domej prinašajo v senzacionalni obliki vesti iz Hanoja, ki pravi, da so Angleži poskušali napasti francosko Indokino. S pomočjo pristašev generala de Gaulla kakor tudi s pomočjo židovskih krogov izvajajo Angleži v pokrajini Saigon še hujšo protijaponsko propogando Angleži poleg drugega trdijo, da so Japonci hoteli pobasati pokrajino Saigona. Agencija Domej javlja, da je bivši generalni guverner francoske Indokine Catroux na podlagi nekega zaupnega povelja generala de Gaulla imel daljši razgovor z maršalom Čangkaj-škom in da je takoj nato odpotoval v Singapoor. Angleški načrt predvideva kitajski napad s severa v pokrajino Tonking, dočim bi Angleži napadli z juga iz zasedenega Saigona.
Nemci poročajo o potopitvi treh ang!eških ladij
Uradno poročilo pove tudi, da so angleške bombe poškodovale nekaj vojaških objektov
Berlin, 17. nov. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Ob priliki napadov, ki so jih nemška letala izvedla na London v noči med 15. in 16. novembrom, je bil zadet, kakor se je naknadno izvedelo, most Waterloo, železniška postaja v Pa-dingtonu, plinarna v Canuingtonu, kakor tudi druge naprave blizu trgovskih dokov, kjer so nastali požari. V raznih mestih južne Anglije, v Porthmouthu in Southemptonu so bili bombardi-
Hamburg je bil zopet hudo bombardiran
London, 17. nov o. Snočni angleški napad ha Nemčijo je bil v glavnem izvršen na Hamburg, kjer so zmetali več ton bomb na elektrarno Alpina, ladjedelnico Blum & Voss, glavni kolodvor in železniška križišča. Letala, ki so bombardirala Hamburg okoli polnoči, so povzročila ogromno škodo in zanetila več velikih Požarov. Druge skupine letal so bombardirale Duncjueraue in Antwerpen, kjer imajo Nemci svoje ladje. Podnevi pa so angleška letala bombardirala petrolejske rafinerije v Kolnu in Bremenu. Bombardiran pa je bil tudi Dortmund in emski prekop. S tega poleta se troie letal ni vrnilo.
London. 17. nov o. Danes je priletelo nad Anglijo več skupin sovražnih letal, katere pa so deloma angleška lovska letala razkropila Le
nekaterim je uspelo, da so vrgla svoje bombe nad London in druge kraje v Angliji. Povzročena škoda ni velika in tudi smrtnih žrtev ni mnogo. Angleška lovska letala so sestrelila 11 nemških letal, sami pa so izgubili štiri lovce, trije piloti pa so se rešili.
V preteklem tednu je bilo sestreljenih nad Anglijo 64 nemških in 13 italijanskih letal. V istem času so Angleži izgubili šest lovcev, trije piloti so se rešili.
Neivgork. 17. nov. b. »Nevvvork Times« poroča iz Vichvja, da je bilo pristanišče Le Ilavre od angleških letalskih napadov tako poškodovano, da so morali večino prebivalstva izseliti. Prav tako je moralo mesto zapustiti 7000 nemških vojakov, ki so bili tam nastanjeni.
rani važni vojaški cilji. Napadi na London so se nadaljevali 16. novembra, kakor tudi napadi na razne pokrajine jugovzhodne angleške obale. — Danes je nemško letalstvo bombardiralo številne ladje. V teh bombardiranjih je naše letalstvo potopilo neko trgovsko ladjo (8000 ton), petrolejsko ladjo (3000 ton) in neko tovorno ladjo (2000 ton). Dve drugi tovorni ladji sta hudo poškodovani. Miniranje angleških pristanišč se nadaljuje. — Dne 16. novembra dopoldne smo močno streljali na neki angleški konvoj v Rokavskem prelivu.
Angleška letala, ki so prodrla nad nemško ozemlje v noči med 16. in 17. novembrom, so zlasti bombardirala Hamburg, Bremen in Kiel. Bombe so povzročile majhno škodo na važnih vojaških objektih. Neka zažigalna bomba je padla na dok. Toda požar so hitro pogasili. Izvršen je bil napad tudi na neko bolnišnico, toda številne bombe so padle na dvorišče in niso povzročile nobene škode. Drugi napadi angleškega letalstva so veljali naseljem in mestnim četrtim, kjer živi civilno prebivalstvo. Izbruhnilo je nekaj manjših požarov, ki so jih hitro pogasili. Mnogo bomb je padlo v Labo ali na prazen prostor. Bilo je 14 mrtvih in več ranjenih. V noči med 16. in 17. novembrom je obrežno topništvo sestrelilo neko sovražno letalo na severni francoski obali. Isto noč je nemško protiletalsko topništvo sestrelilo neko drugo angleško letalo nad Hamburgom. Nemške lovske letalske formacije so sestrelile tretje angleško letalo.
Stev. 2&1.
Ljubljana od sobote čez nedeljo
Današnja nedelja je bila ena onih znanih pustih jesenskih nedelj. Ves dan je bilo oblačno in temni oblaki so se podili kar nenehoma od" jugo-zapada proti severovzhodu. Sem pa tja so padle tudi kaplje dežja. Vreme je bilo pač takšno, da tudi prijatelji našo lepe ljubljanske okolice in njenih gričev niso pohiteli v naravo, kot je to njihova nedeljska navada. Ostali so kar lepo doina in malo je bilo onih, ki so se kljub težkim oblakom podali v jesenske gozdove, na l ližnje priljubljene vrhove. Zelo živahna je bila tudi današnja ljubljanska promenada, pa tudi sicer je bil v mestu velik živ-žav. Lepo so bile obiskane predstave v Operi in Drami, pa tudi drugi ljubljanski odri so bili deležni lepega obiska. Seveda so tudi kino,podjetniki prišli na svoj račun. Tudi kavarne in gostilne so imele veliko gostov, ki so preživljali pusto nedeljo ob krvavicah, pečenicah in dobrem vinu. Popoldne je kaj kmalu padel mrak in ob pol petih je bilo že kar temno. Ob petih pa je počasi pričel padati dež in vse kaže, da noč ne bo minula brez božjega blagoslova od zgoraj.
Batova trgovina odprta
Včeraj dopoldne so delavci, ki so bili pri delu okoli zunanjih priprav zaposleni, dokonča-vali zadnja dela, kajti ob treh popoldne je bila najavljena otvoritev nove Batove trgovine, v krasni trgovski hiši v središču mesta nasproti pošte. Nad nadstreškom med lepimi izložbami je bila stavba okrašena z venci zelenega smrečja in s številnimi državnimi zastavami. Nad glavnim vhodom je bil velik napis: »Služimo narodu«. Velika izložbena okna so bila do otvoritve občinstvu zastrta s papirjem.
Do tretje ure so se zbrali v prostrani trgovini razen bana dr. Natlačena, škofa dr. Rožmana, župana dr. Adlešiča z gospo, planinskega brigadne-ga generala Lukiča, še druge osebnosti iz našega narodnega gospodarskega življenja. V ozadju trgovine je bil postavljen z zelenjem lepo okrašen oltar. Ob treh je škof dr. Rožman opravil blago-slovitveni obred. Po blagoslovu je zbrane odličnike nagovoril ravnatelj Batove podružnice v Ljubljani, g. Kavec, ki je najprej opravičil odsotnost generalnega ravnatelja za Jugoslavijo gosp. Maksimoviča, nato pa v lepem govoru podčrtal glavne misli, ki se jih podjetje drži pri svojem delu. Dejal je, da hoče nuditi podjetje, kot je to bilo doslej, svojim odjemalcem najboljšo postrežbo pri zmogljivih cenah. Svojim sodelavcem pa bo podjetje nudilo v novi stavbi kar največ udobnosti, tako v stanovanjih, kopalnicah, lepih terasah za sončenje, knjižnicah iij drugih razvedrilih.^ Gospod Kavec je poudaril, da je Bata vkljub težkim časom, v katerih je začel graditi to lepo palačo, stavbo dokončal, boreč se z mnogimi težavami in napori. H koncu govora se je predvsem zahvalil državnim, banovinskim in občinskim oblastem, ki so bila vedno uvidevna in po svojih močeh lajšala težave pri gradnji stavbe ter sicer šle vodstvu v vsakem pogledu na roko. Prav posebno pa se je gospod ravnatelj zahvalil vsem gg. podjetnikom, ki so v stavbo vložili ves svoj trud, vse svoje znanje, vso svojo podjetnost.
Vso svečanost, tako pri blagoslovu, kakor tudi pozneje je povzdigovala žel. godba »Sloga« pod taktirko g. Svetela, ki je odigrala dva cerkvena korala, zunaj pa je priredila kar cel koncert.
Po govoru g. Kavča, je ta povabil zbrane go-' ste k okusni malici, kjer so jim postregli uslužbenci tvrdke.
Seveda je otvoritev! prisostvovalo na cesti nekaj tisoč ljudi. Po otvoritvi so odstranili papir z izložbenih oken. V soboto, kakor tudi danes zvečer osvetljuje nekaj žarometov novo Batovo stavbo, okrog izložbenih oken se tare na stotine ljudi, pa tudi notranjost si ogleduje občinstvo, ki kar ne more prehvaliti udobnosti nove trgovine. Na novo stavbo in lepo trgovino smo Ljubljančani res lahko ponosni.
Dve, od ministrstva predpisani šolski nalogi
Dne 15. t. m. so pisali po vsej državi šolske nuloge, katerim je bila predpisana tema. Ministrstvo prosvete je dalo dva naslova, in sicer za 4. in za 8. razred enakega, za 7. razred pa drug naslov. Prvi naslov se je glasil: »Ljubezen do domovine nam nalaga dolžnosti do nje«. Naslov za sedmi razred pa je bil: »Na delu naših prednikov smo si postavili dom sedanjosti«. Obe nalogi sta kaj težki, saj zahtevata od dijaka pregled
vse naše jugoslovanske zgodovine, književnosti in vseh drugih prizadevanj, ki so pripomogle, da se je ustvarila velika Jugoslavija. Glavni poudarek pri teh nalogah je gotovo bil v tem, da dijak pred vsem pokaže vso stoletno borbo, vse žrtve in trpljenje za to svobodo. Ne samo, da je domovinska ljubezen nekaj, kar je v nas samih, ki smo zrasli na tej zemlji, ta ljubezen se mora javljati tudi v dejanjih. Samo pogled v zgodovino nas prepriča o tem, saj so vsi naši predniki darovali in žrtvovali svoje najvišje: življenje, v blagor in za svobodo te domovine. Iz krvi in znoja je zrasla Jugoslavija. Ta zavest, ki jo mora imeti vsak državljan, nas mora podžigati, da vztrajamo in da ne omagujemo, ampak da gradimo in samo gradimo to domovino, ki nam je del našega srca. To naj bi bil najbrž smisel teh nalog. Zanimivo bi bilo vedeti, kako so te naloge izpadle. Ali je v njih res kaj velikega idealizma, ali je naša mladina res globoko zakoreninjena v svojem narodu, ali je naša? Naloge bodo govorile o tem dovolj. Zato je hvalevredno od prosvetnega ministrstva, da je sploh predpisalo ti nalogi. Pametno je tudi, da bo najboljše naloge nagradilo.
Novinarji za siromašne srednješolce
Svoj letošnji prvodecembrski koncert, katerega program bo v celoti izvajala Ljubljanska filharmonija, so namenili slovenski novinarji za pomoč siromašnim dijakom ljubljanskih srednjih šol v najtežjih zimskih mesecih. Da bi bila ta pomoč čim izdatnejša, so se obrnili na razne dobrotnike s prošnjo za prispevke v ta dobrodelni namen. Ob tej priliki opozarjamo na to, da so samo poklicni novinarji, člani novinarske stanovske organizacije upravičeni pobirati prostovoljne prispevke in oglase za koncertni program.
Dva delavca je zasulo
Danes v nedeljo sta dva delavca imela opravka pri kanalizaciji novih stavb v Kobaridski ulici. Tam gradi stavbenik Pirc dve hiši. Da bi malo več zaslužili, so delavci delali tudi včerajšnjo nedeljo. Dva delavca sta izkopala kanal za napeljavo vodovoda, ne da bi pri tem delala opaž in se tako zavarovala pred zasipanjem zemlje. Ker je zemlja od neprestanega dežja dokaj razmočena in je bil jarek že precej globok, se je zemlja na delavca danes nenadoma pogreznila. Na reševalno postajo so očividci telefonirali, da je zasulo dva delavca, ki molita samo nogi iz zemlje. Seveda so reševalci takoj pohiteli z orodnim in reševalnim avtomobilom na kraj nesreče. Stvar pa hvala Bogu ni bila tako resnična, kakor je je govoril telefon. Res da je zemlja zasula delavca, vendar pa ne tako močno in so prvega delavca že sami navzoči ljudje potegnili iz zemlje, drugi pa je bil zasut le do kolen. Tudi tega so reševalci rešili iz objema zemlje. Oba delavca Goramovič Osmar in Kebel Alfonz nista utrpela nobene telesne poškodbe in bosta jutri že lahko nadaljevala z delom. Res, sreča, da ni bilo kaj hujšega.
Nesreča ali samomor
Danes popoldne se je na progi med postajama Jarše in Groblje dogodila smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje Fleisclierja, tkalskega mojstra, uslužbenega v neki tekstilni tovarni v Jaršah. Bil je v družbi s svojimi prijatelji, ki so bili v zadnjem vagonu Kamničana. Kar nenadoma pa se je iz stopnjišča pognal pod kolesa vlaka in je tako malo verjetno, da bi bil padec vzrok nesrečnega naključja. Padec je bil za Fleischerja usoden, ker so mu kolesa odrezala glavo in je ostal na mestu mrtev. Kaj je nesrečneža pognalo v obup, je še neznano.
»Proga,« na kateri precej Ljubljančanov redno ubija svoj dolgčas
Ljubljana, 17. novembra.
Lepa, čista je Aleksandrova cesta, njen začetek tam, kjer se odcepi od Dunajske, postaja že kar impozanten. Mogočne stavbe strme z obeh strani vanjo. Zdaj, ko so padle izpred nove Batove palače še zadnje napote, je že kar čisto velikomesten. Višje gori stoje hiše bolj naredko, dovolj je prostora tudi za vrtičke na levi strani. Njen pocaljšek je na ono kraj Bleiweisove ceste in še naprej gor, od železniškega ptehoda pa do prvega drevja pred vodometom znano, lepo urejeno sprehajališče, ki si ga je bil zamislil mojster Plečnik, ta neumorni krasilec in najboljši olepševalec našega mesta.
Na tem prostoru, od Glavne pošte pa do pričetka pravega, gozdnatega Tivolija, je posebno živo vsak dan ob nekih določenih urah. Takole od poldneva pa do ene, še bolj pa od šestih pa tja do devetih zvečer. Poleti se čas sprehajanja premakne še bolj v noč. Vsa Ljubljana ta prostor pozna pod imenom »promenada«. Če je promenada v praksi že po drugih mestih, zakaj ne bi bila še pri nas, v Ljubljani? Saj v nobeni reči nočemo ostajati za drugimi mesti.
Kdo vse hodi na promenado
Na prvem mestu je seveda nežna mladina, ponajveč učeča se mladost, up m nada naroda za bodočnost. Fantje in punce. Prilike za spo-"•ledavanje nič koliko. Gor in dol hodijo in še srečavajo. Sto stvari oberejo prijateljice, ko hite oa’ enega konca promenade do drugega. Pozdravljanje, ogovarjanje, dovtipi. Poznanstva se sklepajo, srčne vezi se navezavajo. Za marsikoga je promenada privlačna prav zaradi tega in zato se tudi doma dobro urede in »ustimajo«, da bi napravili na zastopnice nežneea spola, odnosno na zastopnike junaškega čim »boljši vtis«.
Drugim take reči ne hodijo na mar. JN promenadi pa že ne bom izbiral svoje »srčn slabosti«, si mislijo. Stalne družbe se zbirajo ob teh »oficielnih urah«, športniki, študentje, ki skupaj stanujejo ali so doma iz istih krajev, »krokarske druščine« itd. V zac/regi glede snovi, ki bi jo obravnavali, niso nikdar, nikdar ne zastane pogovor. O politiki se menijo, o študijah, o profesorjih, o mojstrih, o dekletih, o tem, kje so snoči preživeli večer, kaj je sicer novegai kakšen je film, ki zdaj teče v Unionu ali v Matici, ali se »splača« iti v gledališče. Vmes padajo dovtipi, zafrkacije in podobno. Ko se skupine dovolj nastoje, se premaknejo, oblezejo promenado od enega kraja do drugega aii pa samo do Bleiweisove ceste — cio konca »asfalta«, dokler se lepo liodi.
Ko se ura premakne čez osmo zvečer — poleti čez deveto — se začenja promenada redčiti. Sprehajalci odhajajo domov, večina šele večerjat. Počasi izginejo tudi zadnji, naj-trdovratnejši, in tisti, ki namenoma prihajajo bolj pozno, ko že ni več toliko gneče in se m treba kar naprej umikati.
Aleksandrova cesta poleti in pozimi
V poletnih mesecih, ob času, ko večina »učeče se mladine« odrine na počitnice, je v opoldanskem času promenade na Aleksandrovi cesti manj sprehajalcev. 'I oliko več pa jih je zvečer. Tedaj priae vse na plan, saj v sobah zvečer skoraj ni mogoče zdržati zaradi velike
Na L’n e
vročine. Od častnika in podčastnika do bančnega ravnatelja, uradnika in tipkarice. Dolgo se oglaša v odprta okna hiš ob cesti šum korakov, vrvež in glasovi. V tem vročem letnem času oživi vsa promenada — od pošte pa prav tja do vodometa. Na klopeh pa sede tisti, ki se jim ne da hoditi in rajši zložno opazujejo ljudi, ki se počasi pomikajo mimo. Za te vedeže je v poletnih večerih prava steka.
Kaj živahna pa je promenana poleti tudi od kislih, deževnih nedeljah, ko se ljudje ne morejo odpraviti kopat. Okrog poldneva je toliko sprehajalcev in »postajalcev«, da se tisti; ki mora po opravkih, skozi to gnečo komaj prerije Drugače pa ob nedeljskih dopoldanskih urah tam vlada mrtvilo. Kdor se ne gre kopat ali ne odpravi na kakšen izlet, se P°' mudi rajši doma ali pa krene kam v senco. Kdo bi se brez potrebe paril in potil na vročem soncu.
S povratkom študentov promenada že F „ zgodnji jeseni spet oživi. Le ob hudo deževnih dneh je malo manj prometa, sprehajalci ostanejo doma ali pa se zgneto v pasažo, V zmanjšanem obsegu je dobra tudi ta promenada.
Ko postane rnrzlejše, prihaja večer za večerom manj ljudi. Najl>olj vneti »shajalci« in obiskovalci te ceremonije, ki obstoja v večerni hoji gor in dol ter se jim zdi že kar nekakšna družabna dolžnost, pa vztrajajo tudi v naj-huiši zimi. Nekaj »promenadarjev« se je obdržalo celo takrat, ko so v Ljubljani termometri kazali rekorono nizke temperature — po 20° in še več stopinj Celzija pod ničlo. Seveda so se zadržali manj časa, prišli in sprehajali pa so se kljub temu. Njim je promenada postala že tako neobhodno potrebna, da se jim zdi, če jih enkrat ni, kakor bi se bile med njihovo odsotnostjo zgodile tam edinstvene važne reči, ki jih za nobeno ceno ne bi smeli zamuditi.
Zagrebški »Grabancijaši« pridejo v Ljubljano
¥ dvorani kina Sloge bodo jutri in v sredo ob 20. priredili dva za-
bavna večera
okriljem sekcije Združenja gledaliških v Ljubljani priredi zagrebško humoristično gledališče, tako zvani »Grabancijaši«, dva zabavna večera s humorističnim veselim programom v dvorani kina Sloge.
Pod
igralcev
Italijanska razlaga o dl;ih diplomatske akcije sil osi:
Nemčifa in Italija ustvarjata evrazijski b:ok proti anglosaškemu
Turin, 17. novembra. Stefani: »Veliki načrt politične in diplomatske akcije, katere glavne smernice so bile določene na brennerskem sestanku in dopolnjene v Firenci, je v polnem razvoju. Obisk Molotova v Berlinu, ki je sledil 40 dni po podpisu trojnega sporazuma, obisk Serana Sunerja v Berlinu in stalni stiki z vlado v Vichyju kažejo, da ta načrt, ki je bil narejen v Berlinu in Rimu, dobiva vse bolj jasne obrise,« pravi Ansaldo v članku v »Gazzeti del Popolo«. Kljub uradni rezerviranosti zainteresiranih vlad se more jasno razbrati glavni cilj, h kateremu teži diplomacija sil osi, in to je ustvaritev političnega sistema vseh evropskih držav, katerega središče bosta Nemčija in Italija. K temu je treba dodati še nadaljevanje že obstoječih odnosov s silama osi na eni ter Rusijo In Japonsko na drugi strani. Tako bo mogoče ustanoviti evrazijski blok, katerega člani se bodo ob-
vezali, da bodo sodelovali s silama osi, da bi preprečili angleške spletke. Tako bo ustvarjena koalicija sil, ki so neposredno zainteresirane, da britanski imperij izgine. V tej vojni Anglija računa samo na eno pomoč, na pomoč Združenih držav. Tako se bo poleg koalicije sil osi pripravljal anglosaksonski blok, v katerem bo Anglija vodila borbo, v Združenih državah pa se bo preskrbovala. Ansaldo pravi, da velika ameriška industrija predstavlja samo utvaro, ker poleg proizvodnje je treba tudi tisto, kar se proizvaja, dobaviti. Združene države bi morale dobavljati osemkrat več letal kakor pa jih imata sili osi. Ansaldo na koncu članka pravi, da v tej gigantski borbi odločitev zavisi od odpora enega in drugega. Odločilni udarec pa bo zadala tista sila, ki bo do konca gospodar in bo imela več vere in sile.
»Grabancijaši« so ljubljenci zagrebškega gledališkega občinstva. To so najodličnejši zastopniki vesele, vedre umetnosti, člani zagrebškega Narodnega gledališča, ki so si osnovali v Zagrebu svoj lastni mali oder, kjer nastopajo v največje veselje in razvedrilo zagrebškega občinstva.
Sedaj prihajajo na kratko gostovanje v Ljubljano. Samo dva večera bodo nastopili pri nas — v torek in sredo, vsakokrat ob 2 v dvorani kina Sloge. Program se bo od prve do zadnje točke menjal vsak večer in niti ena točka ne bo ponovljena.
Njihov ansambl tvorijo znani umetniki zagrebškega gledališča Dean Dubajič, Vlaho Paljetak, V. Afrič, Pepica Varaždinska, Regina Galmado, Lavrenčič in še par drugih.
Spored prvega večera obsega tele točke:
1. Otvoritvena »Himna Grabancijašev«. 2. Pepica Varaždinska poje hrvatske narodne pesmi. J. »Jecljač«, šala, (Afrič in Lavrenčič). 4. Vlaho i al)e-tak poje šansone in kuplete. 5. »Razprava brez besed«, izvaja celotni ansambl. 6. Regina Dalmado poje šansone. 7. »Stol resnice«, šala (Varaždinska, Afrič, Dubajič). 8. »Mon cbapeau«, šal? v originalu. 9. »Norišnica«, — ilustrirana šala. 10 Dubajič in Paljetak — duoreportaža 11 »Čigav je otrok?« splitska komedija (V. Afrič, Dubajič, Palietak, Dalmado, Varaždinska in drugi).
Med posameznimi točkami bo publiko razveseljeval orkester Sloge.
Dobrim srcem Ljubljane
Plemeniti poziv, ki je z njim lansko zimo Nj. kr. Vis. kneginja Olga kot pokroviteljica Osrednjega odbora za zimsko pomoč povabila vsa jugoslovanska mesta k zbiranju prispevkov za reveže, je naravno tudi prebivalstvu Ljubljane segel globoko v srce.
Združili so se zastopniki vseh stanov z mestnim županstvom na čelu in zastavili vse sile, da olajšajo revežem njihovo bedo in jih vsaj delno obvarujejo pred tegobami ostre zime.
Tudi letos je akcijski odbor za zimsko_ pomoč že na delu, ker se zaveda, da so potrebe še večje zaradi naraščajoče draginje, ki je poleg drugih najbolj prizadela revne in siromašne sloje našega mesta.
Hvalevredno in z veliko dobrosrčnostjo se je odzvala dobra Ljubljana našemu klicu lansko zimo; zato apeliramo tudi letos na vse in vsakog*r’ predvsem pa na pridobitne in premožnejše sloi?; da pomagajo s svojimi prostovoljnimi prispevki odboru za zimsko pomoč zbrati potrebno vsoto za olajšanje bede najbolj potrebnim.
Zimska pomoč najbednejšim ni samo zadeva časti in srca, temveč obenem socialna dolžnost, k* ne pozna in ne dovoljuje izjem.
Podpisani častni in delovni odbor za letošnjo »Zimsko pomoč« v našem mestu se obrača danes zopet na vas s pozivom:
Čast ljubljanskega mesta in razumevanje za težki položaj revnih slojev nam velevata, da z zbirko prispevkov za »Zimsko pomoč« damo na poziv Nj. kr. Vis. kneginje Olge odgovor, ki bo izpriča! srčno kulturo glavnega mesta Slovenije.
Zavedajmo se, da je danes bolj kakor kdaj koli na mestu klic našega pesnika:
Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!
Prispevke za »Zjmsko pomoč« sprejema Mestna hranilnica ljubljanska, upravlja in njih uporabo pa nadzoruje podpisani odbor.
Ljubljana, 16. novembra 1940.
Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič 1. r.; poveljnik mesta: brigadui general Ljubomir Stefanovič, l. r., poveljnik dravske divizijske oblasti; skof ljubljanski: dr. Gregorij Rijžman, 1. r.; Zbornica za trgovino, obrt in industrijo: Avgust Tosti, 1. r., komisar; Zveza industrijcev:	Franc	Heinrihar,
1. r.; Društvo bančnih zavodov: dr. Ivan Slokar, 1. r., predsednik; Krajevna zveza zavarovalnic *a Slovenijo: dr. Josip Dermastja, l .r., predsednik: Združenje trgovcev: Viktor Meden, 1. r., predsednik; Društvo industrijcev in veletrgovcev: Stane Vidmar, 1. r., predsednik; Prvo društvo hišnih p°" setnikoy: Ivan Frelih, 1. r., predsednik; Društvo posestnikov novih hiš: Ivan Kos, 1. r., predsednik; Delavska zbornica: Viktor Kozamernik, l. r., Pre.^‘ ■sednik; Odvetniška zbornica: dr. Janko Žirovnik, I. r., predsednik; Notarska zbornica: dr. Andrej Kuhar, L r., predsednik; Zdravniška zbornica: dr. Valentin Meršol. 1. r., predsednik; Lekarnarska zbornica: mr. ph. Milivoj Leustek, 1. r., predsednik; Inženirska zbornica: inž. Milko Pirkmajer, 1. r ; predsednik; Dentist-tehnična zbornica:	Henrik
Franken, 1. r., predsednik; Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane: dr. Tomaž Klinar, 1. r., pod-|	predsednik.
General Antonescu se vrnil domov
Subotica, 17. nov. b. Popoldne ob 17 30 je skozi Subotico potoval v Bukarešto predsednik romunske vlade general Antonescu s svojini spremstvom, ko sc je vračal iz Rima. Generala Antonesca so na postaji čakali predstavniki naših vojaških in civilnih oblasti ter romunski poslanik na našem dvoru Viktor Ca-dere.
Japonci se umika!o iz Kitajske
\Vashinqton. 17. nov. b. Šilijo se govorice o umiku japonskih čet s kitajskega ozemlja, dasi japonska armada ni obkrožena od Kitajcev. Tukajšnji politični krogi so prepričani, da Japonska pripravlja udar na Nizozemsko Indijo. Brž ko bi do tega prišlo, se bodo Združene držnve dokončno odločile glede svoje politike na Dalinem vzhodu.
De Gaulle - gospodar Gabona
London, 17. nov. o. Vrhovno poveljstvo de Gaullovib čel v Afriki ie izdalo to-le službeno poročilo: Celotna francoska kolonija Gabon v francoski Ekvatorialni Afriki se je pridružila francoskim svobodnim imperialnim silam. Kot munike avaja. da se je predalo mesto Pori Gentil, ki je drugo največje pristanišče Gabona, brez vsakega boja. General de Gaulle je obiskal v petek Libreville in sprejel vojaške in civilne oblastnike ter ugotovil, da ni bil niti eden civilist ubit ali ranjen. Veliko število vojakov v koloniji Gabon se ie prostovoljno prijavilo v de Gaullovo vojsko.
Zemunska vremenska napoved: Spremenljivo vreme, zlasti na severni polovici. Sicer pretežno oblačno po vsej državi. Dež bo na zahodni polovici. Toplotne spremembe majhne.
Svojevrsten pogreb na jeseniškem pokopališči!
Od žalosti je hotel cigan skočiti v jamo, nato pa se ]e začela bitka, iz katere so tako zelo užaloščenega odnesli nezavestnega v gostilno
Jesenice, 17. novembra.
Marsikaj se dogaja po svetu. Tudi Jesenice so doživele v petek nekaj nenavadnega. Znano je, da so pri nas redno lepi pogrebi. Tudi pogreb cigana, ki se je vršil v petek popoldne, jo bil kar na vso moč lep. udeležba ciganov velika, saj so prišli celo iz Tržiča, Škofje Loke in bližnje okolice, pa tudi Jeseničani so se ga udeležili kar v lepem številu. Umrl je mlad 22 letni cigan Viktor Reihart, samski., vendar že oče. Iz občinskega, za cigane zidanega stanovanja v Kurji vasi se je razvil sprevod. križ, venci, nato je slediia godba in ciganska gudala in tamburaši, nosilci mrliča ter dolga vrsta užaloščenih sorodnikov in znancev. Ko so_ dospeli na pokopališče, je godba zaigrala cigansko žalostin-ko, med katero se je slišalo glasno ihtenje in jok žalostnih sorodnikov. Cerkvene obrede sta opravila gg. tnpnik Kastelic in kaplan Godina. Po odpeti »Liberi« so zopet zaigrali žalostinko, ko so truplo
! nesli k jami. 2e nied molitvami pri jami pa se je hotel iztrgati iz rok svojcev brat pokojnika, ki je precej močan fant. Ves čas je silno jokal ter hotel skočiti v jamo. Borba med fantom in ostalimi cigani, ki so ga skušali držati, je bila kar dramatična. Vrgel se je na tla, kar jo povzročilo med pogrebci silno zmešnjavo. G. župnik je zaključil molitve in duhovščina je odšla na naslednji pogreb, ki je prišel iz Hrušice.
Borba z besnečim ciganom se je po ukrotitvi končala, onesveščenega so pa nesli v bližnjo gostilno kjer je kmalu prišel pri kozarcu vina k zavesti. Že so se razširile po Jesenicah govorice, da je revež umrl, pa smo ga kmalu opazili, ko je žalost s kozarcem dobrega vina utešil. Ve škoda, da je ves čas močno deževalo, čeprav cigan ne po rajta dosti, če ga namoči dež Pogreb pa jo vem *> pokazal dobro, kako močno so med seboj poveza vsi iz ciganskega rodu.
»N mav čez izaro«
Zastopniki vseli hrvaških mest so v soboto zaključili svoje zborovanje v Zagrebu. Govorili so največ o finančnih vprašanjih in težavah mest in se pogovarjali o preosnovi finansiranja hrvaških mest. Radi bi dosegli tako stanje, da bi bila mesta kos vsem številnim in izrednim nalogam, ki jih nalaga sedanji čas. Potem so obiskali bana dr. šubašiča, ki jim je polagal na srce, naj bodo hrvaška mesta dvakrat previdna v svojem delu, ker morajo upoštevati razen težav zavoljo vojne tudi dejstvo, da se hrvaška banovina polagoma ureja in da morajo mesta pri tem izvršiti veliko nalogo.
Bivši bojevniki so obiskali pod vodstvom podpolkovnika Lovriča kmetijskega ministra dr. Cubriloviča in se mu zahvalili za njegovo podporo in zavzemanje za to, da se je uredilo in saniralo zemljišče, katero so potem dobili vojni prostovoljci. Posebno so se zahvalili vladi, ki je dala potrebna sredstva na razpolago, da je bilo mogoče vsa dela na zemljišču blizu Belgrada izvesti.
Belgrajski mesarji so uprizorili nedavno neke vrste stavko s tem, da niso hoteli klati svinj, izgovarjajoč se, da ne morejo mesa in masti prodajati za cene, ki jih je uprava mesta določila za to vrsto blaga. Rekli so, da kupujejo od kmetov svinje po 16 dinarjev za kilogram žive teže. Poskusno klanje, ki so ga izvedli, naj bi^ oblastem dokazalo, da je njihova pritožba upravičena^ Ker ljudje niso dobili svinjskega mesa, so se začele množiti pritožbe in slednjič je uprava mesta uvidela,
1 ia je treba cene povišati. Določila je z novim ukazom za svinjsko mast ceno 26 dinarjev, za slanino 24 dinarjev, za meso pa 22 do 24 dinarjev.
Člani uprave Glavne zadružne zveze so imeli pri prosvetnem ministru in predsedniku Zveze dr. Korošcu svojo sejo in se pogovarjali o najbolj perečih vprašanjih zadružništva. Prihodnji teden pa ^ plenarna seja Glavne zadružne zveze v Belgradu. Posebna delegacija vseh zadružnih organizacij pa je pod vodstvom podpredsednika Glavne zadružne zveze Gjorgjeviča obiskala trgovinskega ministra dr. Andresa in predložila zahtevo, naj bi zadružne organizacije še naprej sodelovale pri izvozu naše živine v tujino.
Najvišje cene volni je sklenil določiti minister za trgovino in industrijo. Ukazal je uradu za kontrolo cen, naj zbere vse potrebne podatke, da se določi primerna najvišja cena, kar naj bi imelo za posledico, da se zaustavi stalno podraže-vanje oblek in verižništvo z volno.
131 članov nemške kolonije v Solunu je v
petek potovalo skozi Belgrad v Nemčijo. Člani nemške kolonije so zapustili Grčijo zavoljo tega, ker so zaradi vojne zastali vsi trgovski posli, zlasti težko pa je bilo zanje oskrbeti se z živili. V Belgradu jih je sprejel nemški poslanik von Herren. Potniki so se zadržali nekaj časa v nemškem domu, potem pa so nadaljevali svojo pot v Nemčijo. Povedali so tudi, da ob priliki bombardiranja Soluna ni bilo nobenih žrtev med Nemci, niti ne med člani jugoslovanske kolonije v Solunu. Za to prvo skupino Nemcev bo kmalu prišla še druga.
Večji denarni znesek je odnesel uslužbenec Gutnika« v Subotici Aleksič, ki je bil vodil menjalnico na železniški postaji. Nekega dne jo je bil mož toez sledu popihal in odnesel 40 jurjev. Policija ga je zasledovala, kasneje pa se je Aleksič sam javil in se izgovarjal, da mu je nekdo ukradel denar in da je šel brž moledovat k svojemu bratu, da bi mu posodil denar za pokritje primanjkljaja. Aleksiča so navzlic spretnemu izgovoru zaprli.
Za železniško nesrečo, ki se je bila dogodila pred tremi leti blizu Cuprije in je zahtevala pet smrtnih žrtev in več ranjenih, se je bavilo sodišče v Čupriji. Pred tremi leti so odpovedale zavore tovornega vlaka, da je potem vlak s silno brzino drvel navzdol. Vsi napori železničarjev niso pomagali in nazadnje je lokomotiva na ostrem ovinku skočila s tira, za njo pa vsi drugi vagoni, ki so se prekucnili drug vrh drugega. Poleg več človeških žrtev je nesreča povzročila železnici tudi veliko gmotno škodo. Državni tožilec je obtožil vse vlako-spremno osebje, češ da so bili nemarni in se pred odhodom vlaka s postaji niso prepričali o tem, ali so zavore trdne in dobre. Toda po izpovedih prič in strokovnjakov se je izkazalo, da železničarji nesreče niso zakrivili in jih je sodišče zato oprostilo vsake kazni.
Dvajset let robije je sodišče v Tuzli odmerilo lesnemu manipulantu Andriji Tatiču, ki je bil umoril inženirja Mustafa Krajišnika in težko ranil učiteljico Bakovičevo v Han Pijesku. Ko so zločin odkrili, so se začele pojavljati čudne razlage tega umora. Vse je govorilo, da je v ozadju verska mržnja in neki politični računi. Nazadnje so morilca le izsledili. Sedaj je dobil dvajset let robije za svoje dejanje.
Strahovito so se zlasali cigani, ki so taborili blizu Rudnika v Srbiji. Večja družina je bila razpela svoje šotore, ko so prišli neki tuji cigani in poklicali iz šotora poglavarja ciganske družine. Že po prvih pričkarijah je začelo padati na vse strani jn kmalu sta si bili obe skupini v laseh. Najbolj "ud je i,ji ciganski glavar Nenadovič, ki je mahal ..:„ ®ro sabljo. Ko je bitka pojenjala, je ležalo osem k nov ranjenih, od njih štirje zelo hudo.
davnf uIvefeSa vlaka je padel in se ubil pravo-• u; u r?^’sl?vec Stojko Sudar iz Pakraca. Fant nsni' l toda zaradi bombardiranja, ki je i	delovaI°,	je odpotoval domov. Preden
je brzovlak zaivozil v Pakrac, je šel Sudar proti vratom svojega vagona. Na ostrem ovinku pa ga je vrglo v vrata, ki so bila odklenjena, Padel je na progo m se tako težko pobil, da je med prevozom v bolnišnico umrl.
Svojo sestro, ki se je hotela poročiti, je ubil
Mladen Zrinjanm iz vasi Carev Bre" pri Kostaj-nici. Fant se je bil z očetom in sestro sprl zavoljo tega, ker je oče dolžil hčerki ženina, ki pa Mladenu ni bil po godu. Spori so se okrog tega tako zaostrili, da se je sin iz domače hiše odselil. Ko pa je izvedel, da oče ne odneha in da je tudi sestra za tistega ženina, je Mladen počakal sestro v gozdu in jo s sekiro ubil. Potem se je sam javil orožnikom.
Po krivem obdolženega kmeta so zvezali in po-
noči pustili na pokopališču kmetje iz Viduševca pri Petrinji. 2e pred desetimi leti je kmetu Perekovleu izginilo več konjskih komatov, tatu pa niso mogli izslediti. Vsi so sumili kmeta Oajdeka. Perekovič je staJno zasledoval Oajdeka, slednjič pa zasnoval načrt, da ga bo s silo prisilil k priznanju. Dobil je pet pomagačev in zvečer so Gajdeka napadli. Zunaj so ga slekli do golega in ga mučili, priznal pa navzlic temu ni. Končno so ga zvezali in odvlekli na pokopališče, kjer so ga tepli in mučili, da je večkrat padel v nezavest. Komaj pa se je prebudil, so ga spet prebijali. Ker je bil ves napbr brezuspešen, so ga pustili na pokopališču. Gajdek bi se gotovo do smrti prehladil, če ga ne bi kasneje rešili njegovi prijatelji.
Pomen slovenskega čtiva * za koroške Slovence
»Kor. Slovenec« razpravlja o pomenu slovenskega čtiva na Koroškem in pravi med drugim:
»Kako je pri nas s knjigo? Kaj in kako se bere na ozemlju, poseljenem z ljudstvom slovenske govorice? Pred mesecem smo se v okviru naše prosvetne organizacije lotili tega perečega problema in 6 pomočjo zbranega gradiva splošno ugotovili zelo nevarno dejstvo: Koroški Slovenci premalo berejo! So kraji, kjer je knjiga prava redkost, in 60 družine, kjer knjig sploh ne berejo. So spet naselja — ponajveč so tam sedeži slovenskih kulturnih društev — koder se razmemo dovolj bere in kjer imajo v domovih urejene svoje, čeprav morda skromne družinske knjižnice. Najslabše je glede berila na jezikovni meji. Tod se je razpasla nekaka duhovna in duševna malomarnost in ljudje segajo kvečjemu za kakim listom, ki ga preberejo v par minutah, ali pa si bežno ogledujejo v gostilnah se nahajajoče ilustracije. O pravem branju in o izobrazbi potom tiskane besede v teh krajih ne more biti govora Vpliv feka 6e čuti tudi brez stikanja in vpraševanja po domovih. Koder berejo redno svoj list in ob svojem času sežejo tudi po vzgojni, leposlovni ali strokovni knjigi, tam so odprti za vsa dogajanja okoli sebe, radi se menijo o vseh življenjskih vprašanjih, z razumevanjem sledijo predavanjem in govorom. Ljudje so polno udruženi v sodobno življenje in ga s svojo zdravo razsodnostjo celo prehitevajo Kjer pa se nič ne bere, so ljudje duševno zanemarjeni, dostopni za plehke domislice, notranje neurejeni in zunanje čudno omahljivi.
Vprašajmo se po vzroku pomanjkljivega zanimanja za redno berilo. Nemški znanstvenik se je tega vprašanja lotil z dušeslovne strani, ko pravi v svoji, sloveči razpravi o maternem jeziku: »Človek 6e v svoj materni jezik narodi. Materna beseda mu je položena v naročje kot dedščina, vendar si jo mora nato pridobiti še s svojim trudom. Izvzemši duše in telesa je ni bolj legitimne človekove posesti kakor je njegova materinščina. Narod, ki je izgubil svojo materno govorico, se duševno razvrednoti. Ljudstvo, ki je zavrglo svojo prirojeno besedo, je zavrglo tudi svojo inteligenco in mora duševno otopeti! — Nespametno bi sedaj bilo od nas, če bi temu odstavku pridružili naše tožbe glede ljudskega šolstva od njegovega postanka pa do danes. V tem času in na tem mestu bi bilo tudi uenmestno razpravljati o naših ljudskošolskih težnjah. Pribiti pa hočemo, da je spoštovanje materne besede najožje povezano z razvojem narodne inteligence in prvi pogoj zanimanja za redno berilo lepe knjige.
Še drugo, nič manj zgovorno dejstvo moramo zabeležiti. Koder se v družinah nahaja dovolj slovenskega berila, tod vlada tudi zanimanje za nemško čtivo in so ljudje vsaj delno zmožni tudi pismene nemščine v tisku. Zgoraj omenjeni odstavek nemškega znanstvenika, da narod s svojo materinščino zavrže tudi svojo prirodno inteligenco, najde torej svoje drugo, še značilnejše potrdilo.
Pridružiti moramo prošnjo za rastočo mladino. Naj bi postala polnovreden član svoje domovine in svoje države! Razvoju in dogodkom velikega časa naj sledi tudi s pridnim prebiranjem naše sodobne tiskane besede, ki je vztrajnejša od govorov in razgovorov. Zate ji posredujemo v smotreni in dosledni samopomoči spoštovanje in znanje maternega jezika, kajti le to znanje jo bo usposobilo, da bo kulturno dozorela in dorasla v svojem narodu.«
Samopomoč med brati
Pred kratkim je »Kor. Slovenec« objavil poziv na slovenske rojake, naj uredništvu po možnosti odstopijo knjige, ki jih sami ne bodo več brali, da bi jih uredništvo moglo posredovati onim slovenskim rojakom, ki so zaposleni v Nemčiji. Sedaj objavlja »Kor Slovenec« sledečo zahvalo: Slovenskim rojakom, zaposlenim v Nemčiji, smo s pomočjo nekaterih naših dobrotnikov mogli poslati prvo pošiljko slovenskih knjig. Sedaj smo prejeli pismo prisrčne vsebine, v katerem pravijo med drugim: Ker se nam ni mogoče zahvaliti vsakemu darovalcu posebej za poslane knjige, izrekamo prisrčno zahvalo preko slovenskega tednika »K. Sl.« Knjige smo razdelili med tukaj bivajoče slovenske družine, ki so z največjim veseljem posegle po njih. S slovenskim čtivom si krajšamo čas v tujini. Prijeten je občutek, da so usmiljena srca, ki imajo čuta za rojake v tujini. S svojim darom ste razveselili stotino slovenskih delavcev - rudarjev. Ko bodo knjige prebrali, jih bomo dali rojakom v drugih krajih, da tako privoščimo še njim par veselih, domovini posvečenih uric.«
Koroški drobiž
Iz Dobrle vasi poročajo, da so v tem letu izgubili tri dobre slovenske gospodarje. Umrl je Jože Šajn, pd. Čemer v Lovankah, star 55 let. Mladi posestnik Kranjčičeve kmetije Janez Hotimec v Bukovju je umrl v 37. letu na jetiki in zapušča 5 malih, nepreskrbljenih otrok in mlado ženo. V Zgornjem Podgradu pa je umrl 55 letni gospodar Kranjc. Vsi so bili dobri gospodarji in zavedni Slovenci.
Iz Železne Kaple poročajo, da se je pri spravljanju hlodov v dolino pripetila huda nesreča pri firmi Leitgeb, kjer je zaposlenih tudi več slovenskih drvarjev iz Jugoslavije. Hlod je zgrabil delavca Janeza Stegiča v levo stegno in mu zlomil kost. Takoj nato je iztiril drugi hlod in zadel 56 letnega drvarja Milka Počmiča v prsa in mu zlomil več reber, Oba 60 prepeljali v celovško bolnišnico.
Celovčanka Lausegger je porodila svojega 19. otroka, kateremu je botroval kancler Hitler. Mati z 19 otroki je stara komaj 38 let.
Dragocena knjižna zbirka bivšega benediktinskega samostana v Št. Pavlu v Labudski dolini je bila pridružena celovški študijski knjižnici.
28.* novembra t. 1. bo v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Celovcu tečaj osrednjega pevskega zbora, ki se ga udeležijo pevci iz vse slovenske Koroške.
Mariborske novice čez nedeljo
Maribor, 17. novembra.
Mariborska dobrodelna ženska društva so priredila v soboto zvečer v veliki Unionski dvorani akademijo srednjih šol, čigar dobiček je namenjen za podpiranje revne dece. Velika Unionska dvorana je bila nabito polna ter smo med obiskovalci opazili tudi mestnega poveljnika gfe-nerala Paraca, oba okrajna glavarja dr. šiška in Eiletza, v zastopstvu mestnega župana dr. Juvana magistratnega direktorja Radošeka in druge osebnosti. Koncert je vseskozi dobro uspel, nastopajoči pa so bil’ deiežni toplega aplavza.
Humoristični večer v Ljudski univerzi
Na željo občinstva, ki ni moglo dobiti vstopnic v petek, 15. t. m. se ponovi humoristični večer v ponedeljek ob 20. uri. Nastopijo z nekoliko spremenjenim programom Ivan Rob, Fran Mil-činski.Ježek in Božo Podkrajšek. Občinstvo se naproša, da si nabavi vstopnice v predprodaji pri ge. Zlati Brišnik.
V telefonski drog se zapeljala
Delavka Vera Brulc iz Studencev se je hotela tik pri brvi izogniti s svojim kolesom nekemu moškemu, pri tem pa je z vso silo zapeljala v brzojavni drog. Brulcova je pri teni za-dobila tako hude poškodbe, da jo je moralo moštvo rešilnega oddelka odpeljati v bolnišnico.
Kolo je bilo ukradeno
železniškemu uradniku Antonu Bukovniku izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti. Lastnik utrpi pri tem 1500 din škode. Kolo nosi evidenčno številko 24.104.
Od doina je pobegnil
^5 letni mesarski pomočnik Karel Munda, stanujoč v Krempljevi ulici, je prišel iz Mostara na 7-dnevni dopust k svoji materi. Koncem oktobra bi se pa moral vrniti, pa je namesto v Mostar vzel svojo c\ilno obleko in najbrže popihnil čez mejo. lako je mati, ki je vdova po nekem mestnem uslužbencu, prijavila na policiji.
Moko po 1 din kg so prodajali v Mariboru
Po mestu so prodajali moko po 1 din kg in sicer Karl Vodušek, Ivan Gselman in Stanko Skrbinšek, vsi trije iz mariborske okolice. Ko so jili pa prijeli, se je izkazalo, da so to moko, bila je pšenična in koruzna, ukradli ponoči mlinarju Ivanu Zorku v Selnici. Kolikor je mogel Zorko ugotoviti, mu je bilo ukradeno nad 150 kg moke. Vsi trije so pa tudi nujno sumljivi vlomne tatvine na škodo Viktorja Grahorja v Selnici, kateremu je bila ukradena zlata moška ura z zlato verižico v vrednosti 4000 din, Zaenkrat vrši policija še tem pravcu poizvedbe, ker vsi trije trdovratno tajijo.
Dva vloma v Framu in okolici
V zaklenjeno stanovanje najemnice Hermine Gnilšek v Framu je bilo vlomljeno in odnešeno razno perilo, obleka, čevlji in drugo v vrednosti 1500 din. V isti^ noiči je bilo ukradeno iz žage posestnika Tomaža Kranjca v Ješencih jermenje z njegove žage v vrednosti 4000 din. Nujno sumljiv obeh tatvin je^ 43 letni Josip Ogrizek, ki je brez stalnega bivališča in se je zadnje dneve klatil po tamošnji okolici Ogrizek je že 13 krat radi vlomov in tatvin prekaznovan. je delomrzen in ga sedaj zasledujejo oblastva, ker je takoj po izvršenih tatvinah izginil iz tamošnjega okoliša.
Pokvarjen mladenič
Pregovor pravi: v mladosti se vadi, če hočeš postati mojster. Tako je tudi s komaj 11 letnim učencem 2 razreda osnovne šole v Račah, Antonom Damnjanom, ki je na spreten način ukradel iz žepa predpasnika prodajalki kostanjev Mariji Vauda na Pobrežju denarnico s 520 din gotovine. Ko so ga orožniki izsledili, je priznal tatvino iu na nobeden način pa ni hotel pove-
dati, kam je skril denar. Naposled so ga orožniki ponovno prijeli, ko so zvedeil, da je zvečer v neki gostilni v Račah z nekimi dečki popival in na veliko trošil denar. Nič manj kot 3 litre vina in 6 pokalic ter tudi nekaj klobas so pojedli in popili trije dečki v starosti od 11 do 17 let. Ko so ga ponovno prijeli, je pripovedoval, da je ukraden denar skril za enim plotom na Teznem, nato pa gredoč s Tezna proti Račam dvignil. Ko je prišel v Rače pred neko gostilno, je potegnil iz žepa robček, z njim vred pa tudi denar, kateri ni a Je padel na tla in ga je pobral 16 letni Ciril Borštner iz Rač, in mu_ ga baje ni hotel vrniti. Skupno sta nato odšla š še enim dečkom v gostilno, kjer so si vsi trije naročili jedi in pijače. Po sodbi prebivalcev vasi Rače sta Borštner kakor Damnjan zeio pokvarjena dečka in podvržena tatvinam in bi bilo potrebno, da se jih pošlje v poboljševalnico oziroma v vzgojevališče.
Strokovna šola Delavske zbornice v Ljubljani
Ljubljana, 17. nov.
Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli:
Delavska zbornica v Ljubljani priredi v letu 1941 II. tečaj delavske strokovne šole. Tečaj obstoji iz tebretičnega in praktičnega dela. Teoretični del traja od 15. I. do 15. III. 1941 v Ljubljani, praktični pa nato še 10 mesecev v domačem okolišu vsakega tečajnika.
V tečaj se bodo sprejemali telesno in duševno zdravi delavci in nameščenci, ki se hočejo posvetiti in postati voditelji delavskega strokovnega gibanja. Prednost imajo oni. ki so že odslužili vojaško službo v stalnem kadru in ki so že ali še delujejo na strokovnem polju.
Udeležencem tečaja pripada za čas trajanja v Ljubljani popolna oskrba, poleg lega pa se jim zamore podeliti tudi še pomoč v gotovini. Pri njihovih delodajalcih se bo poskrbelo, da jim odobrijo za čas bivanja v Ljubljani brezplačen dopust. Socialne dajatve jim plačute delavska zbornica.
Rok za prijave znaša najkasneje do 10. XII. 1941Č Za sprejem bo opraviti sprejemni izpit v Ljubljani.
Poskusni letalski napad na Trbovlje
Trbovlje, 17 novembra.
V četrtek so bile tu velike gasilske vaje vseh tukajšnjih čet in obrambnih oddelkov Ob 14 in 40 minut je napovedala rudniška sirena napad. Takoj nato je padla »zažigama bomba- na dvorišče rudniškega konzuma in tam zažgala shrambo za les. Druga bomba je padla na dvorišče osrednjih delavnic. Ena rušilna bomba je porušila veliki dimnik na opekarni. Pri tem je bilo ranjenih mnogo oseb, med njimi največ otrok Na veliko hišo g. Plevčaka, ki stoji pod opekarno, je ena zaži-galna bomba padla na dvorišče Po 20 minutnem bombardiranju so nastopile rudniške gasilske čete in obrambni oddelki v akcijo in sicer j** 1. odde-le khitel gasit v rudniški konzum. Drugi oddelek je krenil v osrednjo delavnico, tretji ie bil zaposlen z odstranjevanjem ruševin reševanjem ranjencev in gašenjem na opekami, četrti pa je prevažal z avtom ranjence v ambulanco odnosno v bolnišnico. Trški gasilci pa so hiteli s svojo mo-torko k Plevčakovi hiši, dočim je gasilska četa Kleh skrbela za red na cestnih križiščih
Namen vaje je bil prebivalstvu pokazati delovanje gasilcev v primeru zračnih napadov. Obramb- j ne čete so bile ob tej priliki vse opremljene s | plinskimi maskami. Vaje so se končale malo j pred 16. uro.	K.
Ljubljana
Koledar
Danes, ponedeljek 18. novembra: Odon.
Torek, 19. novembra: Elizabeta.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta 48;
Prosimo vse one, ki bodo nakazovali zneske na naš ček račun 13.882, za šolske kuhinje, da izpolnijo položnico točno takole:	Jugoslovanska
Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, Ljubljana Tel. številka Jugoslo anske Unije za zaščito otrok je 31-12.
Preselitev mestnega turističnega urada. Tajništvo turističnega odbora za mesto Ljubljana se od 1. novembra dalje nahaja v prostorih mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7, I. nadstropje. Tam se dobe tudi potrdila za brezplačni povratek na podlagi desetdnevnega bivanja v turističnem kraju v smislu čl 11 potniške tarife in sicer pri gdč. šaplja. Vse stranke, ki zahtevajo ta potrdila, naj torej prihajajo ponje ne več v mestni obrtni oddelek v Turiaški palači, temveč v mestni gospodarski oddelek v Beethovnovi ulici.
Vojaški pregled konj in voz za ljubljansko občino bo dne 27., 27., 28 in 29. novembra 1910, vsakokrat ob pol osmih zjutraj na konjskem sejmišču pri mestni klavnici. Dohod na sejmišče bo izključno le po Kosovski ulici (ob vojašnici na Poljanski cesti), odhod pa po Mesarski cesti. Kdor izmed lastnikov konj in voz še ni prejel poziva za pregled, naj se takoj zglasi v vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1, soba 3. Izostanek od pregleda se kaznuje po voj kaz. zakonu.
Dravska fin. direkcija razglaša: Vsi državni upokojenci(ke), ki so zase in za svoje rodbinske člane dobili železniške legitimacije od Dravske finančne direkcije, naj jih že v decembru 1940 predlože tej direkciji radi podaljšanja veljavnosti za prihodnje leto, zlasti če nameravajo legitimacije uporabljati takoj v začetku leta 1941. Železniški legitimaciji naj vsak upokojenec priloži:
1.	odrezek (kupon) čekovno nakaznico, po kateri je prejel pokojnino za predzadnji mesec, da se lažje ugotovi njegova istovetnost; 2. železniško znamko za 2 din, ki je v legitimaciji nihče ne sme nalepiti sam. Denarja za železniške znamke direkcij? ne bo sprejemala, ker nima železniških znamk v zalogi. Poštne znamke ali kolke, ki bi jih upokojenci predložili, bo direkcija vračala, ker jih ne more uporabiti. Upokojencem, ki bi se po 1. decembru 1940 osebn^zglasili pri direkciji, se bodo železniške legitimacije podaljšale v sobi št. 3 v pritličju (vhod s Poljanske este), toda le od 10 do 12 dopoldne.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 zvečer
Ponedeljek, 18. novembra: Zaprto.
Torek, 19. novembra: »Tekma.« Red Torek, De-
but Josipa Borka.
Sreda, 20. novembra: »Lepa Vida.« Red A. Četrtek, 21. novembra: »Romeo in Julija.« Red
Četrtek.
OPERA — začetek ob 8 zvečer
Ponedeljek, 18. novembra: Zaprto.
Torek, 19. novembra: »Figarova svatba.« Red B. Sreda, 20. novembra: »Carmen.« Red Sreda. Četrtek, 21. novembra: Baletni večer. Izven. (Nov
spored.)
RADIO
Program radio Ljubljana
Ponedeljek, 18. novembra: 7 Jutranji pozdrav
— 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih (plošče) do 7.45 — 12 Vesele popevke (plošče)
— 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad ork. — 14 Poročila — 18 Duševno zdravstvo (g, dr. Anton Brcelj) — 18.20 Kozaki pojo (plošče) — 18.40 Kulturna Itfcmika: M. V. Lomonosov (g. dr N. Preobraženski) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19.50 Hudomušnosti (g. Fr. Lipah) — 20 Koncert operne glasbe Sodelujejo baritonist g. Boris Popov, član ljubil, opere in Rad ork Dirig. D. M. Sijanec — 21.30 Mojstri harmonike (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22 15 Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog, fagot). — Konec ob 23.
Torek, 19. novembra:	7 Jutranji pozdrav —
7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Iz čeških oper (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi —13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Poročila — 14.15 Šolska ura: Zapojmo nekaj narodnih pesmi (II dekliška mešč. šola v Lj., vodi gdč. Marija Laharnar) do 15	—	18, Beethoven: Škotske
pesmi za glas, klavir, violino in čelo. Izvajajo: gdč. Vida Rudolf, g prof. M. Lipovšek, gdč. Fr. Orni-kova, g prof Č, Šeldbauer — 18.40 Svet kovin (g. prof. Miroslav Adlešič) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19.50 Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelhar) 20 B. Smetana: Wallensteinov tabor (plošče) — 20.20 Sciiiller: Viljem Tell (člani Radijske igralske družine — 22 Na-fiovedi, poročila — 22.15 Večemi koncert Radii, orkestra. — Konec ob 23.
Drugi programi
Ponedeljek, 18. novembra: Belgrad: 20.40 Filh. konc. — Zagreb; 20 Operetne arije — Beromun-ster; 19,35 Mozartov večer — Bratislava: 19.40 Slovaške narodne — Budimpešta: 19.20 Operni konc. — Praga: 19.20 Večerni konc. — Sofija: 21 Simf. konc. — Sottens; 20 Tenor — Stockholm: 19.30 Kabaret.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m) 0 30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko YUG (1969 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Sevemo Ameriko.
Naš ljubljeni sinček
MILOŠ, Frančišek
je po težki bolezni nenadoma umrl.
Pogreb bo v ponedeljek, 18. t. m. ob 4 popoldne z Žal, kapela sv. Jakoba, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 17. novembra 1940.
Žalujoča rodbina Bera n
o
Vse kaže, da bomo Gradjanski in BSK le gledali v Ljubljani
V najvažnejši naši ligaški tekmi je Ljubljana danes Železničarju izpulila najbrž odločilno točko. Po tej tekmi si je skoraj da že zagotovila, da bo letošnji prvak Slovenske nogometne lige
Enajsto kolo slovenskega nogometnega prvenstva ni prineslo presenečenj. Rezultate, ki so jih dosegla posamezna moštva, je bilo pričakovati že vnaprej. Opomnimo pa, da bo treba prihodnjo nedeljo začetek ligaških tekem določit: malo preje. Danes se je že pokazalo, da je ob pol petih kar precejšen mrak in da je že težko slediti igri
Vse zanimanje slovenskega nogometnega prvenstva je bilo danes osredotočeno v Mariboru. Slovenski nogometni derby pa se je končal neodločeno. Ljubljana in Železn;čar sta dobila vsak po eno točko. Toda tista točka, ki jo je dobila Ljubljana, je mnogo dragocenejša, kakor pa ona. ki so jo dobili Mariborčani Z današnjo tekmo je zelo verjetno tudi že določeno, da bo slovenski nogomet v ožjem državnem pivenstvu predstavljala
SK Ljubljana : SK železničar
1:1 (: 0)
Danes popoldne je bila na stadionu SK Železničarja odigrana najvažnejša prvenstvena tekma enajstega kola slovenskega liginega tekmovanja med najmočnejšima predstavnikoma, vodečim bivšim ligašem SK Ljubljano in drugoplasiranim SK Železničarjem, prvakom Maribora, ki bi bil v primeru zmage najresnejši reflektant za slovenskega prvaka. Okrog 1500 gledalcev (!) se je zbralo na stadionu, da prisostvuje tej odločilni borbi za častno in najbrž dokončno vodstvo na tabeli. Neodločni rezultat je za letos skoraj gotovo končnoveljavno rešil vprašanje slovenskega nogometnega prvenstva, ki ga ,SK Ljubljani, kakor je pričakovati, ne bo mogel nihče več vzeti. Vreme je bilo idealno, igrišče suho, le pred golom je bil teren razmočen od včerajšnjega dežja. Moštvi sta nastopili v tehle postavah: Železničar: Španger, Frangeš II, Fran-geš I, Štiftar, Kardinar, Antoličič, Lešnik, Kovačič, Turk, Pocajt, Štalekar. Ljubljana: Rožič, Ceglar, Jerman, Pupo, Šercer, Boncelj, Smole, Lah, Vovk, Bertoncelj II, Erber.
Železničar ima začetni udarec ter takoj prenese igro na polje Ljubljane. Igra pa nervozno in zelo neločno podaja žogo. Ljubljana uredi svoje vrste in začne s smiselnim kombiniranjem. Po lepem strehi v prečko se Ljubljana razigra zmerom bolj ter doseže vidno terensko premoč. Napad Železničarja se absolutno ne znajde. Krilska vrsta Ljubljane dominira ifi neprestano pošilja svoj napad v ogenj, ki pa ne more priti preko sigurnih branilcev Železničarja. Ljubljana doseže več kotov, a jih ne more izkoristiti. Razmerje kotov 5:2 za Ljubljano.
V drugem polčasu zaigra Železničar kot prerojen. Z njim vred je oživela tudi publika, ki neprestano bodri domače. Železničar nevarno napada Ljubljano in jo potisne popolnoma na njeno polovico. Železničar se je kar usidral pred vrati Ljubljane. Gol visi v zraku. V 14. minuti strelja Štalekar nevarno v drog. Nazadnje spravi Ceglar žogo v polje in. začasno odkloni nevarnost. Napad Železničarja je tekajo spet pred golom Ljubljane. Žoga gre od noge do noge in pride do Štalekarja, ki v 15. minuti iz bližine z neubranljivim strelom doseže vodstvo 1:0 za Železničarja. Po nenevarnem prenosu igre na polje Železničarja tvega nepokriti Lah v 17. minuti iz daljave 25 m oster strel, ki gre neubraljivo pod prečko — 1:1. Nepričakovano izenačenje Železničar takoj ripo-stira in stalno igra pred golom Ljubljane. Toda obramba Ljubljane je	na mestu in	ne	pusti Železničarjevih neodločnih	napadalcev	do	odločilnega
strela. Ljubljana še sporadično prodira, ne more pa čez krilsko vrsto Železničarja, ki se je zelo razigral in neprestano pošilja uporabljive žoge do napada. V 28. minuti je Lah spet nenadoma na tem, da odda strel. Toda odlični vratar Španger odbije žogo v polje. Lah pride ponovno do žoge, a tudi ta žoga postane plen pogumnega vratarja, ki se mu je vrgel pred noge. Ljubljana se počasi umakne v defenzivo	ter	pazljivo	zavlačuje igro.
Železničar izsili še dva	kota —	in	konec. Raz-
merje kotov 5:1 za Železničarja.
Po poteku igre bi bil moral zmagati Železničar, ki je igral z velikim elanom. Pri Železničarju je bila najboljša formacija obrambni trio z izbornim vratarjem na čelu. Krilska vrsta je zaživela šele v drugem polčasu. V napadu, ki ni imel niti enega sigurnega igralca, sta bila še najboljša Štaleker in Kovačič. Pri Ljubljani je ugajala krilska vrsta in desni branilec. V napadu je bil najnevarnejši Lah. Zadovoljil je še deloma Erber. Bertoncelj razen nekaj nepotrebnih faulov ni pokazal nič. Sodil je dobro in objektivno g. Matančič iz Zagreba.
V predtekmi je pobreška Slavija odpravila rezervo Železničarja s 3:2 (0:2). Sodil je Jenko.
Mars: Olimp 8:1 (4:0)
Po kaj malo zanimivi predtekmi, v kateri je imel Korotan več šans za zmago kakor Grafika, in ki je končala neodločeno z 1:1, sta nastopili ligaški enajstorici takole:
Olimp: Ložar, Gorenc, Petelinek I., Skale, Petelinek II., Lešek I., Marinko, Flis, Lešek II., Koražija, Canjko
Mars: Pavliča, Lojze, Slanina, Sočan, Zupanc, Pišek, Piskar, Perko, Žigon, Hassl, Do-berlet.
Prvi čudež je, da Mars danes ni zmagal z dvoštevilčnim rezultatom — pa vendar je stvar razumljiva. Svojeglavi in sebični Perko ter neprisebni Doberlet sta v drugem polčasu v lepi slogi zapravila kup šans. Pri tem se je odlikoval tudi Piskar, ki sicer ni igral slabo. Gostom, ki so danes vendarle vsaj do srede polčasa igrali boljše kakor so zadnjič proti Ljubljani, ni velika umetnost zabijati gole. Dve, tri moči so res v moštvu take, da bi se znašle tudi v drugih slovenskih ligaških enajstoricah s pridom, vse ostale pa drži pokoncu le velika požrtvovalnost, ki pa sama za uspeh vendarle ne more zadostovati.
Mars je danes pol ure v prvem polčasu igral dokaj raztrgano. Ze koj skraja se je videlo, da Zupanc in Pišek v halflinfji nista nič prida razpoložena v igri. Marsova halflinija se je držala vse preveč zadaj, ni hodila s svojim napadom, in na ta način omogočala Celjanom ofenzivnost. V napadu je Doberlet že skraja zapravil dve, tri šanse, Perko pa je poskušal s • fopanjem« in tako zadržaval brez potrebe akcije. Če je moštvo danes proti koncu drugega polčasa le zaigralo po sistemu, načrtno in nevarno, je prav gotovo v odločilni meri zasluga odličnega, neumornega in prevdarnega Ilassla, ki je bil graditelj igre za ves napad — in Zi-
SK Ljubljana Neodločen rezultat, ki je bil dosežen v Mariboru, odgovarja igri, ki sta jo danes obe moštvi pokazali. Ljubljana je bila boljša v prvem delu igre, Železničarji pa so bili mnogo nevarnejši v drugem polčasu.
V Ljubljani je Mars z visokim rezultatom odpravil zelo šibke Celjane Po priložnostih, ki jih je imel Marsov napad, bi bil rezultat prav lahko dvoštevilčen.. Junaka dneva sta bila danes neumorni Hassl in sijajni Žigon, Žigon je s svojimi petimi goli, ki jih je dal 7 Lahom vred, stopil na čelo najbolj uspešnih napadalcev v slovenski ligi.
Tudi na Jesenicah ni moglo biti presenečenja. Šibkejše, toda tehnično dobro moštvo iz Maribora je moralo podleči razpoloženim Jeseničanom, ki še kaj krvavo rabijo točke. Z današnjo zmago
gona, ki je z lisičjo zvitostjo in neverjetno okretnostjo zabil štiri gole, petega pa zabeležil zase iz enajstmetrovke. Mars v splošnem danes ni dal posebno prida partije — to pa prav gotovo zato, ker so v drugem polčasu nekateri igralci postali nonšalantni ter zložni. Pa tudi to, kar je moštvo dalo, je zadostovalo, da se je vsako nedeljo izdatno »birmani« Olimp vrnil z osmimi goli. Klub je prizadeven, je pa za težjo konkurenco še odločno prešibak
Goli so padali v temle redu: v 29 min. prvega polčasa je Žigon zvito prišel mimo levega celjskega branilca, vratar Ložar mu je tekel nasproti, pametni centerfor pa je čisto nalahko poslal žogo za njim v mrežo in 1:0 za Mars. V 33 min. je Perko zelo lepo zabil 2:0. V 34 min. je Žigon imenitno postavil 3:0. Toda to še ni bilo dovolj. Žigon še ni bil zadovoljen z rezultatom prvega polčasa, temveč je v 44 min. prestregel težko žogo in postavil 4:0. — V drugem polčasu je v 12 min. Hassl lepo podal Doberletu, ki je zvišal na 5:0. V 14 min. je bila prisojena enajstmetrovka proti Olimpu Udaril je Žigon — in že je bilo 6:0. V 24 min. je sodnik prisodil enajstmetrovko proti Marsu, toda Celjan jo je zastreljal. V 28 min. je bil spet Žigon pri žogi. Neusmiljeno je počil ter zabil sedmi gol za Mars — 7:0. V 39 min je Slanina po nerodnosti zabil avtogol — 7:1, celjski častni gol je dal tedaj .Marsovec. V 43 min. je bil Doberlet tisti, ki je dal zadnji gol in postavil končni rezultat 8:1 za Mars.
Zanimivo je dejstvo, da se je k tekmi zbralo gotovo več kakor 300 l judi. Slovenska liga je tedaj le začela vleči. Menimo, da se je ta sistem tekmovanja pri Slovencih popolnoma obnesel in da bo rodil v bodočnosti še mnogo lepih sadov.
Sodil je prav dobro g. Vrhovnik, brez dvoma eden naših najboljših mlajših sodnikov.
SK Bratstvo : SK ISSK Maribor 4:0 (1:0)
Jesenice, 17. novmbra.
Jeseničanom so se danes predstavili igralci ISSK Maribora v prvenstveni tekmi slovenske lige. Igra se je začela ob 13.45. V prvem polčasu so prevladovali na igrišču igralci Bratstva vseh 45 minut z malo izjemo, ko so Mariborčani izvedli nekaj prodorov. Kljub vidni premoči pa Jeseničani skoraj ti t do konca prvega polčasa niso mogli te svoje premoči izraziti s številko. — Bratstvo ima zelo dobro obrambo, ki pa danes ni imela dosti posla, potem odlično krilsko vrsto, v kateri se je tudi danes, kakor vedno, zlasti izkazal neutrudljivi Zavrl, toda napadalci, razen desnega krila Janežiča in leve zveze Ivaniševiča, ne spadajo v it>ti razred. Krilci so neutruljivo podajali žogo za žogo dalje, toda vse je bilo, kakor začarano. Ni šlo, pa ni’ šlo. V 43. minuti se je posrečilo srednjemu napadalcu Ropretu stresti nasprotnikovo mrežo. 1:0 za Bratstvo Kmalu nato jo je v gneči izkupil mariborski vratar tako hudo, da so ga morali odnesti z igrišča.
V drugem polčasu so v 15. minuti Mariborčani napadli, toda Jeseničani so imeli danes svoj dan ter so tudi tokrat vzeli žogo nasprotniku izpod nog. Ivaniševič je streljal iz vsake pozicije, kar o ostalih ni mogoče reči. Maribor se je v drugem polčasu se bolj potegnil v obrambo, kar pa tudi ni dosti pomagalo. V gneči pred golom je lepo izkoristil priliko Ivaniševič in neubranljivo zabil gol, 2 : 0 za Bratstvo. Kmalu nato je v močno razburljivi igri sodnik Lukežič prisodil enajstmetrovko zaradi faula mariborskega vratarja nad Zavrlom v kazenskem prostoru. Zavrl je 17, minuti neubranljivo zabil tretji gol za Bratstvo. 3 : 0. Igra se je nato razvijala brezplodno za obe strani. V 42. minuti je Ropret v lepi kombinaciji postavil končno razmerje golov, 4 : 0 za Bratstvo.
Mariborski igralci so se pokazali kot zelo dobro vigrana celota, posebno požrtvovalen pa je bil vratar, ki ima tudi dosti zasluge, da poraz ni bil večji.
Kakor se lahko reče za Bratstvo, da je imelo
Leta 1920. se je odločila skupina mlajših plezalcev, ki so začeli v naših gorah delati sistematično ter kot prvi pokrenili smotrno alpinistično delo, da bo ustanovila poseben klub. Nastal je »Turistovski klub skala«, iz katerega so izšli alpinisti, ki so kot prvi premagali najznamenitejše stene zlasti na največjem našem plezalnem terišču, v Julijskih Alpah. Za starejšimi člani kluba so prihajali mlajši, kakor hitro so predniki začeli občutevali, da v stenah ne bodo mogli več dati vsega tega, kar so dotlej. Po utrtih potih in postavljenih smernicah je krenil mlajši alpinistični rod.
Ves čas je bilo članom »Skale« jasno, da aziv »turistovski« ne odgovarja dejanski značilnosti nazivanja in delovanja članov. Pod «turistom« smo pri nas na splošno razumevali človeka, ki hodi po zavarovanih potih, nabira po kočah in po vrhovih žige ter znancem v ravnimi razkazuje planike. Člani »Skale« pa dejansko goje alpinistiko, markirana pota so jim le tehnična olajšava za dostop do sten. To delo je načrtno in sc ne omejuje samo na skalo v poletju, ampak tudi na zimske stene.
Zadnje čase so se v klubu začeli vse pogostejše pojavljati glasovi, da bi kazalo klub preimenovati. In to se je tudi zgodilo letos dne 14. novembra na izrednem občnem zboru »Skale«. Klubovi člani so soglasno izglasovali spremembo pravil ter spremembo imena. «Skala« se poslej ne bo imenovala več »Turistovski
so se Jeseničani pamaknili za eno mesto naprej.
Tudi v Trbovljah so zmagali domačini — kakor je bilo pričakovati Trboveljčani so še vedno na tretjem mestu in imajo isto številko točk ka kor mariborski Železničar le razlika v golih je pri Trboveljčanih mnogo slabša.
Tabela slovenske lige je		zaenkrat		takale:
1. Ljubljana	11 7 2	2	44:20	16 točk
2. Železničar	11 6 3	2	23 : 10	15 „
3. SK Amater	11 7 1	3	32:24	15 „
4. Kranj	10 5 1	4	21 : 20	11 „
5. Mars	10 4 2	4	27 : 19	10 „
6. Bratstvo	11 4 1	6	22'32	9 „
7. Maribor	113 2	6	21 31	8 „
8. SK Olimp	11 1 0	10	10:44	2 „
res svoj dan, se	lahko reče	za	Mariborčane,	
ga niso imeli. Tekmo je sodil sodnik Lukežič še dosti dobro. Gledalo pa jo je okoli 500 ljudi.
Amater: Kranj 4:1 (2:0)
Trbovlje, 17 novembra.
Po dolgem času je enajstorica SK Amaterja zopet zaigrala na svojem igrišču v Trbovljah. Po zadnjih malo slabših igrah SK Amaterja so danes Trboveljčani spet navdušili svoje občinstvo z lepo zmago nad Kranjem. Bilo je skoro 1000 gledalcev. Prav gotovo izredno lepo število gledalcev dokazuje veliko zanimanje za tekme v slovenski nogometni ligi. Med gledalci je bilo več kakor polovico mladine.
Za Trbovlje vedno pravijo, da je tam težko igrati in da je občinstvo precej glasno To samo po sebi prav gotovo ni nič hudega. Nogomet je pač moška borbena igra in če se gledalci malo bolj razvnamejo, ni to nič strašnega. Vsekakor pa moramo ostro obsoditi vedenje zlasti mlajših igralcev. Zmerjanje, nedostojni izrazi, grde kletvice od vzhoda in juga, ki padajo skoraj pri vsaki tekmi, prav gotovo ne spadajo na športno igrišče. Žal se pri tem odlikuje ravno zorna mladina. Tem stvarem bo treba na vsak način napraviti konec. Besede in zmerjanje, ki padajo na igrišču v Trbovljah, ne spadajo niti v najbolj zakotno in umazano krčmo, kje pa šele na športno igrišče. Voditelji športa in nogometa v Trbovljah naj temu perečemu vprašanju v bodoče posvete malo več pozornosti.
Tekma sama je potekala fair in brez vsakih incidentov. Zmaga Trboveljčanov z rezultatom 4 : 1 je zaslužena, čeprav je mogoče malo previsoko izražena. Izrazite premoči ni imelo niti eno niti drugo moštvo. V prvem polčasu so imeli Kranjčani morda celo malo več od igre, kakor pa Trboveljčani. V moštvu SK Amaterja se je prav posebno odlikoval napadalec Kos, ki je tudi zabil dva gola. Prav dobro se je spet izkazal golman Amaterja, Plaznik, ki je držal nekaj posebno močnih strelov Grintala. Kranjčani so v prvem polčasu zastreljali nekaj prav zrelih pozicij. Trboveljčani so vodili že 4 : 0, nakar je Kokalj za Kranj zabil častni gol.
Tekmo je sodil sodnik Presinger iz Celja dobro in objektivno.
Prvi razred: Svoboda : Moste I : I Korotan : Srčika I : I Hermes : Jadran 4 : 2
■ Juniorske tekme: Ljubljana : Svoboda 5 : 0 Mladika : Mars 6 : I
Zadnje časa vlada v Mariboru vedno večje zanimanje z-» razne prireditve bodisi kulturne ali športne. Tako je tudi danes vladalo izredno veliko zanimanje za ta prijateljski propagandni nastop boksarjev. Unionska dvorana je bila nabito polna ljubiteljev športa, pa tudi »drukarji« so imeli danes zopet svoj dan. Nastopili so boksarji ISSK Maribora, ŽSK Hermesa, Ljubljana, in SK Bratstvo z Jesenic. Skupaj je nastopilo 10 parov in sicer: od ISSK Maribora 11 atletov, od ŽSK Hermesa 2 atleta, ostali pa od SK Bratstvo z Jesenic. Ta današnja prireditev je imela v glavnem propagandni namen, da se ta panoga športa zopet oživi, v glavnem pa je bilo to tudi izločilno
klub Skala«, ampak »Alpinistični klub Skala«. To ime dejansko tudi že ves čas delovanja odgovarja klubovemu namenu in programu.
Na tem izrednem občnem zboru je bilo nadalje tudi omenjeno, da letos poteka dvajsetletnica, odkar je bil klub ustanovljen. Udeleženci zbora so se takoj dogovorili, da bi bilo primerno, če bi organizirali proslavo. Sklenjeno je bilo, da bo dvajsetletnica proslavljena z raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Člani so z veseljem in razumevanjem prevzeli vsa dela za organizacijo proslave. O natančnem sporedu le proslave bomo še poročali pravočasno.
Klub »Skala* ima za razvoj slovenske alpi-nislike nedvomno velike zasluge Ne samo, da so člani-pionirji premagali nekatere dotedaj kot nepremagljive veljajoče stene in da so razmahnili s svojim smotrnim delom slovensko alpini-tiko do velike vrednosti, po zaslugi kluba je nastal tudi prvi slovenski alpinski film «V kraljestvu Zlatoroga«, in po njegovem delu film »Triglavske strmine«. Veliko zaslug pa si je »Skala« pridobila tudi s tem, da je izdala plezalni vodnik »Naš alpinizem«, v katerem so registrirani vsi do leta 1931. pri nas izvršeni prvenstveni vzponi. Klub pa zbira ves čas že tudi podatke za dodatek, ki ga bo objavil.
Za proslavo dvasetletnice vlada v slovenski javnosti, ki so ji gore pri srcu, že zdaj veliko zanimanje.
Srbska liga
Belgrad, 17. novembra, m. Danes se je odigralo drugo kolo spomladanskega prvenstva -v srbski ligi, ki je prineslo naslednje izide:
Jugoslavija : Jedinstvo I : 0 BSK: Bask 10: I Subotica: žak : Jugoslavija (Jabuka) 4 : 0 Novi Sad: Vojvodina : Bata 5 : 2 Skoplje:
Gradjanski: Slavija 0 : 0
Hrvaška liga
Zagreb, 17. nov.
Gradjanski: Slavija (Osjek) 3:0
V hrvaški nogometni ligi je bila danes odigrana samo ena ligaška tekma. Pomerila sta se zagrebški Gradjanski in osješka Slavija, ki sta morala svojo prvo tekmo zaradi hudega naliva prekiniti. Obe moštvi sta torej odigrali samo en polčas, ki je štel za prvenstveno tekmo, dočim sta drugi polčas odigrala samo prijateljsko igro. Gradjanski je moral nastopiti samo z desetimi Igralci, ker je sodnik pri prvi tekmi izključil enega igralca Gradjanskega.
Tekma se je končala z rezultatom 3 : 0.
Sestanek slovenskih, hrvaških In srbskih predstavnikov kolesarskega športa v Celju
Celje, 17. novembra. Danes je bil v Celju važen sestanek predstavnikov slovenskega, hrvaškega in srbskega kolesarskega športa Zadnji spori Slovenske kolesarske zveze in Srbske kolesarske zveze na eni strani ter Hrvaške kolesarske zveze in Vrhovne kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije na drugi strani so začeli zavzemati vedno večji obseg. Zato so se vsi predstavniki dogovorili za skupen sestanek, na katerem naj bi na miren način uredile vse spore, ki sedaj škodujejo razvoju kolesarskega športa v Jugoslaviji. Kljub dolgotrajnim debatam slovenskih, hrvaških in srbskih zastopnikov pa vseeno ni bilo mogoče dokončno izgladiti sporov. Zaradi tega je bilo na tem sestanku sklenjeno, da se bodo vsi delegati sestali še enkrat a da bodo tedaj skušali urediti vsa sporna vprašanja. Ta nov sestanek bo v Ljubljani.
Občni zbor Drsalne zveze
Belgrad, 17. nov. m. Danes dopoldne je bil v prostorih srbskega Avtokluba ustanovni občni zbor Drsalne zveze kraljevine Jugoslavije. Udeležili so se ga zastopniki slovenske, hrvaške in srbske zveze. Slovensko zvezo sta zastopala dr Betetto in Vodišek, občni zbor pa je vodil g. Sava Brujič. Razprava je potekala v glavnem o vprašanju sedeža zveze ter je bilo sklenjeno, da ostane sedež zveze do prihodnjega redncffa občnega zbora, to je do meseca maja'v Zagrebu, vrhovno vodstvo pa bo imela Slovenska zveza. Od maia prihodnjega leta dalje, pa bo dve leti v Ljubljani, dve v Zagrebu in dve leti v Bel-gradu. Končno je bil izvoljen odbor Vrhovne drsalne zveze, ki bo opravljal svoje funkcije do prvega rednega občnega zbora. Predsednik je Ivo Spevec, od Slovencev na so v upravi dr. E. Betettto kot podpredsednik. Vodišek kot član upravnega odbora Palme pa kot član nadzornega odbora. Z občnega zbora so bile poslane tudi vdanostne, oziroma pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, banu banovine Ilrvatske dr. Šu-bašiču in ministru za telesno vzgojo Pantiču.
tekmovanje zf. sestavo Slovenske reprezentance, ki s bo borila 2. decembra v Zagrebu proti hrvaški reprezentanci. Obenem pa je to tudi bil dvomatch med ISSK Mariborom in pa SK. Bratstvo z Jesenic. Tekmovanje je končalo z zmago Jeseničanov nad ISSK Maribar z rezultatom 5 .0.
Tehnični rezultati so bili sledeči:	•
Kot prvi par sta se borila Antolin Štefan (ŽSK Hermes) : Čerin (ISSK Maribor). Zmagal je v prvi rundi Čerin s k. o Kot drugi par 6ta se barila Mariborčana Meglič Herbert in Guj-znik Mirko, zmagal je Meglič po točkah. Kot tretji par sla nastopila Majnik Maks (Bratstvo) : Volčiču (Hermes), borba se je končala po treh rundah neodločno. V borbi med ISSK Mariborom in SK Bratstvom z Jesenic so nastopili sledeči atleti: Zupan Milan (B) : Janžek Franc (M), zmagal v prvi rundi Zupan k. o. Kot drugi par sta nastopila Razinger Lojze (B) : Švajger Aleksnader (M), zmagal je Švajger po točkah. Kot tretji par sta se borila Mitrovič (15) : Štrukel (M), ,bort’a je končala neodločeno. Rezultat bi odgovarjal, če bi se zmaga priznala Mitroviču, ki je bil posebno v tretji rundi boljši od njegovega nasprotnika. Kot naslednji par sta nastopila v borbi 1* rane Razen (B) proti prvaku male Antante Ipavcu Josipu (M). Zmaga je bila priznana Ipavcu zaradi preglobokega udarca, ki ga je Razen nehote izvedel proti Ipavcu. Kot peti par je zmagal državni prvak težke kategorije Baloh tivstahije (B) : Drozg Ivanu (M), ki je moral v tretji rundi odstopiti vsled udarca, ki mu ga je zadal njegov nasprotnik nad levim očesom, sodnik je radi tega v tretji rundi borbo prekinil ter proglasil Baloha za zmagovalca. Kot predzadnji par sta se borila Ažman Zvonko (B) : Pečenko Gorazd (M). Zmagal je v drugi rundi Ažman k. o Kot zadnji par sta se še borila Senekovič in Čerin od ISSK Maribora. Ta borba je bila odločilna, kateri od obeh pride v sestavo za reprezentančni boj proti Hrvatom. Zmagal ie po točkah Senekovič.
Po končanem tekmovanju so funkcionarji Slovenske boksarske zveze sestavili reprezentanco, ki se bo, kakor že omenjeno, liorila proti reprezentanci Hrvaške. Reprezentanco tvorijo sledeči atleti:
V mušji teži: Čerin Boris (M), perolahka: Meglič (M), v velter: Majnik Maks (B), v srednji: Mitrovič (B) in Štrukelj (M), poltežka: Ipavec (M), težka kategorija: Baloh (B).
»Skala« bo slavila dvajsetletnico dela
Prijateljski propagandni nastop boksarjev v Mariboru .
Za Jugoslovansko tiskarn« » Ljubljani: Jote Kramar!« ~ Izdajatelj: In*. Joie Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vrafamo ~ »Slovenski dom< Izhaja »sak delavnik ob 12 ~ V ponedeljkih J« Jutranjik ~ MeseJna naročnina Je 14 din, «a Inozemstvo 25 din ~ Samo ponedeljskl »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 50 dinarjev. Uf«dni!tT«s Kopitarje?« a lica MU ~ U#ra»a: Kopitarjeva ulica G, Ljubljana ~ Tolelon 40-01 do 40 05 ~ Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.