MOVINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER j
CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JUNE 5, 1942
it
LETO XLV. — VOL. XLV.
aponci so malo poškodovali Masko
skuP1
ilijoi
llllOll
U:
drugem poletu na pristanišče Dutch Japonci sploh niso vrgli bomb. Iz Kanade se poroča, da so Japonci trikrat prišli nad pristanišče Dutch.
JAPONCI SO BOMBARDIRALI OTOK MIDWAY V PACIFIKU
Washington, 4. junija,—Mornariški oddelek poroča, da so ^nski bombniki danes zjutraj bombardirali otok Midway.
čnejših poročil o tem napadu še ni na razpolago. Otok J^'ay leži 1,149 milj severozahodno od Havajev. da
koncil v Los Angelesu
fnarica poroča, da je nišču Dutch vse mirno in 4 drugi val japonskih 'likov, ki je priletel vče-"ad pHstanišče, vrgel no-'ebombe. Najbrže je bil po-
samo na poizvedovanje. a> ki so jo naprav jle ja-bombe pri prvem polete neznaten. Ogenj, ki so Netile bombe, je bil kma-
"Sasnjen.
ivedno ni znano, odkje so [te'i japonski bombniki, to-Wo§no se sodi, da jih je f'ial v bližino nosilec letal, ^tajnik Stimson je včeraj da to ni bil edini in ne N' japonski napad na ame-,°zemlje. Ni se pa hotel kje naj bi Japonci v ^je napadli.
^ tel j i civilne obrambe v so posvarili prebival-,tlaj se pripravi na zatem-^či in vse, kar je potreb-* lačnih napadih. Enake 'rave je naročil obrambni
Strokovnjaki sodijo, da so hoteli Japonci pregledati, kako močna je ameriška obramba v Alaski. Drugi mislijo, da se hočejo Japonci spustiti na Aleutsko otočje, da bi od tam napadali ameriški kontinent. Drugi zopet mislijo, da se hočejo Japonci samo zavarovati pred eventualnimi napadi ameriških bombnikov.
Ottawa, 4. j un, —Obrambni minister Ralston je povedal v poslanski zbornici, da je dobil poročilo o tretjem japonskem napadu nasi pristanišče Dutch sinoči. Podrobnosti o tem tretjem napadu da pa niso znane. Izjavil je dalje, da je stopil v akcijo načrt za obrambo, v katerem bosta sodelovala kanadska in ameriška zračna in pomorska sila. Washington trdi, da je to poročilo izmišljeno.
Nijani govore o "velikem obsegu balkanskega uporniškega gibanja"
Hišni posestniki so sprejeli resolucijo za nov datum najemnine
Sinoči se je zbralo v dvorani! hotela Statler 1,800 hišnih po-j sestnikov, ki so sprejeli resolucijo, po kateri naj bi se računalo, najemnino kot je bila 1. marca; 1942. Zborovanje je bilo zeloj burno in protesti so švigali po zraku radi krivične postave, ki hišnega posestnika celo kaznuje, ako vzame denar od najemnika! za večjo najemnino, najsi tudi j najemnik to radevolje plača.
Na zborovanju je govoril tudi direktor za kontrolo najemnine, Alfred Benesch, ki je rekel, da imajo posestniki pravico iskati zadoščenje, toda postavnim potom. Resolucija bo odposlana na urad za kontrolo cen, ki da naj spremeni datum, po katerem se zdaj računa višina najemnine, na poznejši čas, vsaj do 1. marca 1942.
Prad. (ICN) — Od prve-ka:ia dalje se gibanje upor-v severni in severnbzahod-Sni in v severni Hercegovi-širi. Uporniki imajo 'No oblastjo obširno ozem-86 razprostira ob reki Dri-'^dmestij Sarajeva.
Krniki so si postavili nalo-, tekati italijanske zveze l. danijo in severno Bosno 0 onemogočiti pošiljanje in italijanski zasedni ^ se jim je posrečilo ju-.Vhodno od Sarajeva. Ita-0 Poveljništvo več ne mo-.'Ubijati pristanišča Du-a2a vojaške namene, kaj-
Pv,
Nemške in italijanske čete uporabljajo v boju proti upornikom nele topništvo, temveč tudi letala. Ker je prebivalstvo pri vsaki priložnosti pomagalo četni-kom, je poveljnik italijanskih čet ukazal prebivalstvu v planinskih predelih okrog Srebrnice, Vlasenice, Rogatice in nekaterih drugih vasi, da se morajo izse liti iz teh krajev. Prebivalstvo pa ukaza ni poslušalo,-temveč je ostalo v svojih starih bivališčih, od koder še vedno pomaga četni-kom in jih podpira z orožjem in potrebščinami.
Boji se nadaljujejo. "Giorna-lo d'ltalia" priznava, da se gibanje upornikov na Balkanu širi nica med Dubrovnikom in vse bolj in bolj in imenuje delo-
je razbita.
vanje četnikov 'slovanska vojna.'
Trpljenje prebivalstva v zasedeni Srbiji
Ne]
ije v nemškem in itali- so profesorji beograjske unievr-
'o
delu, zasedene Srbije je neznosno. Stanje pre-.. Prav malo razlikuje od 3eSa stanja v Grčiji.
'.slučaji oseb, ki na cesti
Ho
od lakote, so v Beogra-
>Pada ■%oke,
Hi pogosti. Vojaštvo zarasti od časa do časa otroke brez var-ki jih najdejo, ko iki?0 odpadkih in gnoju za vhrane in pomij, vlačijo v J*o mestno hišo (in jih vsiljeno pretepajo. Mno-J*Ji od udarcev. Beograj-ivalstvo je vzdelo beo-, testni hiši ime "hiša
"mučilnica." ajska inteligenca, ki so ali od dela, prodaja smešno ceno, da ne Osebe, ki priha-
04 lakote:
ze brez kruha na ulici. Mlajši prevažajo po Beogradu potnike vpreženi v dvokolesne kočije. Promet po Beogradu se vrši ročnimi vozički, ki pomenijo za beograjsko inteligenco vir za služka in nov poklic.
Navzlic temu, da je prišel čas nove zelenjave, je na beograjskem trgu ni, vsaj ne za srbsko prebivalstvo, kajti vse pograbijo tuji vsiljenci. časopis "Novo Vreme" je nedavno opozoril, da "prebivalstvo v bližnji bodočnosti ne sme računati na nobeno zboljšanje situacije.
.--o-
Kovačičevi vabijo Mr. in Mrs. Frank Kovačič, 4121 St. Clair Ave. vabita jutri fino večerjo
Zopet je nad 1,000 letal napadalo po Franciji
London, 4. jun. — Danes je poletelo več 1,000 bojnih letal pri belem dnevu na Francijo in druge okupirane kraje. En val letal se je pa pognal na nemško pristanišče Bremen, kjer so metali bombe v skladišča, na .pomole in železniška križišča.
Angleška zračna sila je začela zdaj s taktiko, da bo poslala ponoči bombnike nad Nemčijo, podnevi pa bojna letala. Bombniki bodo razbijali industrijo, bojna letala pa zrakoplone pristane in protizračne baterije. -o-
Kongres je napovedal vojno trem balkanskim državam
Washington, 4. jun. — Kongres je odglasoval za vojno napoved Madjarski, Romuniji in Bolgariji. Poslanska zbornica je glasovala o tem včeraj, senat pa danes, obe zbornici soglasno. Predlog je bil poslan predsedniku v podpis, nakar bo postal postava.
4-O-
Hitler je na obisku v Finski
Berlin.—Adolf Hitler je obiskal feldmaršala Manner-heima, vrhovnega poveljnika finske armade. Fuehrer j a je spremljal njegov vrhovni poveljnik feldmaršal Keitel. -o--
Dobnikarjeva mornarja sta dospela na dopust
Slovenska mornarja, Frank in Joe Dobnikar, sta prišla na dopust k svoji mamici, Mrs. Jennie Dobnikar, 15101 Hale Ave.
Brez ameriških marinov ne odpravijo! Danes so že na vseh svetovnih frontah. Tukaj jih vidimo pri izkrca-vanju v Severni Irski. Njih edina želja je: kdaj bodo šli nad nacijvt
Izvirne vesti iz starega kraja
Ljubljana. (JIC)—Ljubljana > vklenjenih slovenskih duhovni-je v obsednem stanju od 20. fe- kov. Odpeljali so jih v Budimpe-
Ms
bruarja. Srednje šole so zaprte, in jih Italijani porabljajo za vojašnice. Dan za dnem se vrste hišne preiskave v mestu in po predmestjih. Vojaštvo obkoli določeni predel mesta in ga zapre s strojnicami ter nato preiskuje hišo za hišo. Zapori so polni aretirancev.
Med znanimi narodnimi delavci in političnimi veljaki so zaprli bivšega bana dr. Marušiča, ministra Ivana Pucelja in Franceta Novaka z ženo, zdravnika in narodnega delavca dr. Bogdana Brecelja, profesorja Juša in Ferda Kozaka in univ. profesorja Kidriča.
V ječi so vsi člani Sokola IV. iz Rakovniške okolice. Obtoženi so protidržavnega delovanja. Zaprti so tudi vsi člani Fantovskega Odseka iz šentjakobskega okraja.
* * *
NA VRSTI JE DOLENJSKA
Najprej so Nemci pregnali slovensko prebivalstvo iz Šent Janža na Dolenjskem. Tik pred izgonom je večja skupina kmetov požgala hiše in pridelke in skušala pobegniti čez mejo na italijansko stran. Beg se je že posrečil in begunci so bili že na drugem bregu Krke. Tedaj je prihitel oddelek nemških vojakov in odprl ogenj. Obležala sta posestnik Erman in France Grame. O Gramčevi smrti so znane sle-
što. Madžarski tisk poroča, da so obtoženi — sodelovanja s komunisti. . .
-o-
Senat je odobril podporo za vojakovo družino Washington. — Senatna zbornica je sprejela predlog, ki določa vladno podporo za odvisne osebe, katere pusti vojak doma. To velja za armado, mornarico in marine, toda samo za vojake štirih nižjih razredov.
Velika slavnost v Collinwoodu!
Kadetke društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, največjega slovenskega društva v Ameriki, vabijo na redko slavnost v nedeljo popoldne — blagoslovitev bandera, parada, banket in ples.
3.-
4,-
Prijatelji so prošeni, naj ju kaj obiščejo. Kot znano je dal njun brat Louis, ki je tudi služil prijdeče podrobnosti mornarici, svoje življenje v tej Grame je bil pri zadnjem čol-vojni za zmago demokracij. j nu, ki je prevažal čez Krko živež Polkovnik Burja na obisku j in obleko beguncev. Ko je čoln Včeraj nas je obiskal prijaz-jže pristajal in je Grame skočil ni polkovnik Mirko Burja, ki je' na breg, ga je zadela nemška prišel za par dni z go. soprogo krogla. Padel je smrtno ranjen, iz Washingtona na obisk. G. pol- Ko so ga odnesli v zavetje, je kovnik je še vedno čvrst in fin prosil, naj pošljejo po mater.
večer na
mladih
piščancev. Zraven bo dobra pi-
Ju&oslaije poročajo, da jača in izvrstna godba
dečko. Hvala za obisk! Volitev delegatov
Izdihnil je govoreč o vstajenju Slovenije in Jugoslavije. Druži-
Roosevelt bo odločil glede mere gazolina
Washington.—Ako bo vpeljano splošno po vsej deželi raci-oniranje gazolina, je odvisno od predsednika Roosevelt a. Stvar je povzročila v kongresu in splošno po deželi deželi mnogo vroče debate. Roosevelt se bo v kratkem glede tega izrazil.
-o-
Prvi piknik!
Naši Nevvburžani vabijo ves Cleveland v nedeljo na piknik, ki se prične ob treh popoldne na Basta's Grove na Turney Rd Garfield Heights. Busi bodo vozili od vogala Broadway,' Miles in Harvard vsako uro. Na pik niku bodo oddane lepe nagrade Postrežba z najboljšo pijačo. V kuhinji se bodo sukale pa fine kuharice iz Maple Heightsa Godba bo Eddie Zabukovca. Pridite od blizu in daleč, bo prav prijetno.
K molitvi
Članice podruž. št. 25 SŽZ naj se nocoj ob osmih udeleže molitve za pokojno sestro Mary Jer-šan v Zakrajškovem pogrebnem zavodu. Vežbalni krožek ji bo izkazal zadnjo čast.
VEČ GL. ODBORNIKOV KSKJ PRIDE V NEDELJO V CLEVELAND
V Collinwoodu bo v nedeljo ogromna slavnost, katero prirede kadetke društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. članstvo društva, jed-note in splošno občinstvo od blizu in daleč je prijazno vabljeno popoldne k paradi in programu, zvečer pa k banketu in plesu. Program bo sledeč:
1.—Društvo	se korporativno udeleži sv. maše ob osmih v cerkvi Marije Vnebovzete, katero bo daroval duhovni vodja jedno-te, Rev. M. J. Butala.
2.—Zbiranje	vseh uniformiranih krožkov glavnih uradnikov in vseh drugih grup in posameznikov ob pol tretji uri popoldne pred Slovenskim domom na Holmes Ave. Pričetek povorke točno ob pol štirih v cerkev Marije Vnebo-vzete, z godbo društva sv. Jožefa na čelu. Cerkveni obredi blagoslovitve.
5.—Razvitje	povorke nazaj v Slovenski dom, kjer se takoj prične popoldanski program.
6.—Gedba	zaigra ameriško in slovensko himno s sodelovanjem solistinje Miss Betty Raddell.
7.—Otvoritev	programa po glavnem uradniku in predsedniku društva, sobratu John Pezdirtzu, nadaljni program vodi glavna uradnica; Mary Hochevar.
8.—Predstavitev	in nagovor botra in botre, Mr* in Mrs. John Sušnik.
9.—Predstavitev	častnih gostov, tovarišev in tovaršic slavnosti.
10.—Predstavitev	glavnih uradnikov in uradnic iz države Ohio in drugih krajev.
11.—Nagovor	glavnega predsednika Jednote, sobrata John Germa.
12.—Predstavitev	društvenih zastopnikov in zastopnic.
13.—Med	točkami programa sodelujejo v razvedrilo sledeči: So-brat glavni predsednik John Germ s svojim priljubljenim tenorjem. Sestre Gerrick, pred nekaj leti zmagovalke pri "Cleveland Press Amateur Show" v kontestu petja, s sodelovanjem njih brata na piano. Hčerka Mr. in Mrs. Feliks Korošec in Mr. Al. štrukelj s svojim orkestrom.
13.—Zaključek	popoldanskega programa.
14.—Pričetek	večernega programa v zgornji dvorani, točno ob sedmih. Program bo otvoril tajnik društva, sobrat Louis Šimenc. Slavnostni banket bo pod vodstvom sobrata Dr. James W. Mallya. Prvovrstna okusna večerja, sodeluje godba Mr. Joe Lasicky, splošna kratkočasna zabava v telesno in duševno razvedrilo za vse navzoče.
15.—Pričetek	plesa v spodnji dvorani točno ob osmi uri zvečer, sodeluje Johnny Pecon in njegov orkester. Glavni reditelj popoldanske povorke bo sobrat August F.
Svetek in pomočnik sobrat Anton Rudman. Godba društva sv. Jožefa pod vodstvom sobratov Louis Opalek in Charles Trček. Boter in botra, Mr. in Mrs. John Sušnik. Častni gostje: Mr. in Mrs. John Asseg, Mr. in Mrs. Louis Koželj, Mr. in Mrs. Anton Grdina st., Mr. in Mrs. Frank Matoh, Mr. in Mrs. Louis Šimenc, Mr. in Mrs. John Trček st., Mr. in Mrs. Mihael Zlate, Mr. in M|rs. George Panchur, Mr. in Mrs. Ludvik Raddell, Dr. in Mrs. C. Opaskar, Mr. in Mrs. J. Ulepic.
Tovariši in tovarišice: Miss Rose Chapic in. Mr. Cyril Zupan, Miss Mary Tomaižin in Mr. Joe Jerman, Miss Frances Šimenc in Mr. Joe Kožar, Miss Mildred Mah in Mr. Stan Zagorc, Miss Betty Raddell in Mr. Tony Novak, Miss Helen Koželj in Frank žnidar, Miss Jane Dolenc in Mr. Frank Lisjak.
-o-
člani društva sv. Vida št. 25 ( na se ni mogla udeležiti njegove-KSKJ naj se udeleže v nedeljo ga pogreba, popoldne ob 1:30 seje, ker bo,	*
volitev delegatov za prihodnjo' Koncem decembra so Madžari konvencijo, ki se vrši v avgustu gnali skozi mesto na železniško v Chicagu.	| postajo v Murski Soboti vrsto
Praznovanje 4. julija
Vojni oddelek je dovolil Clevelandu praznovati 4. julij z umetalnim ognjem. Praznovanje bo v mestnem stadionu. Tozadevni odbor dela na obširnem programu.
Graduantinja
Naša vrla Slovenka, Margaret A. Fabjan iz 9412 Raymond Ave., bo v pondeljek graduirala iz John Adams višje šole. Margaret je uslužbena pri šolskem odboru in je vse študije dovršila v večernih tečajih, kar dokazuje njeno izredno pridnost. Graduirala bo iz trgovske vede. Naše iskrene čestitke.
Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Robert Furlan, 7522 Star Ave. so prinesle vile rojenice zalo hčerko, 8 funtov in pol težko. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Laverne Garlock. Čestitke! že drugič sta dali kri Mrs. Tille Kastelec, 383 E. 152. St. in Jennie Lubi, 1084 Addison Rd. sta spet dali kri Rdečemu križu. Dali sta jo z zavestjo, da bo rešila morda kakemu slovenskemu fantu življenje Pravita, da sta se pri tem boljše počutili kot prvič. Prvič je dal včeraj kri tudi slovenski "čarovnik," John J. Grdina, ki pravi, da jo bo dal še dvakrat.
K vojakom odidejo
Frank Lužar iz 1035 E. 69. St. se je vpisal prostovoljno k mornarici. Z iste ceste odidejo k vojakom še sledeči: John Jereb, Anthony Zupančič in Tony Ste-hiski. Odidejo v pondeljek 8. junija. Vrlim fantom želimo vso srečo in zdrav povratek. Kdor prijateljev se želi posloviti s Frank Lužarjem, naj ga obišče v nedeljo popoldne
Poroka
V soboto ob enajstih bo v cerkvi sv. Vida poroka Miss Rose Mary Verbič z Mr. Charles Zal-neratis. Nevesta je hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Ignacij Verbič iz 6605 Bonna Ave. Prijatelji in znanci so vabljeni k poročni maši. Vse najboljše v; novem stanu!
K molitvi čilanice društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ se bodo zbrale danes popoldne ob dveh v Zakrajškovem pogrebnem zavo-. du, da se poslove od sestre Mary Jeršan. Jutri zjutraj ob osmih naj se pa udeleže pogrebne maše v cerkvi sv. Vida.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 5, 1942
i i
(117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Cleveland. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA: «
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES:
United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.

No. 131 Fri., June 5, 1942
"Samo od vojske pišete"
Več naših cenjenih naročnikov, zlasti pa naročnic, nam je očitalo, sicer dosti dobrohotno: "Samo od vojske pišete!" Res je, dosti pišemo od vojske, pa primeroma še daleč toliko ne kot ameriški dnevniki. Mi navadno v par stavkih povemo najvažnejše in samo tedaj, če je na bojnem polju res kaj novega.
Toda tisti, ki od vojske ne slišijo radi (prav za prav jih je malo, ki slišijo radi), bi morali pomisliti, da je danes ves svet v vojni in da bo izšel svet iz te vojne popolnoma dVu-gačen kot je bil pred vojno. Zato je treba, da ljudje vedo, kako se obrača bojna sreča temu in onemu, ker sicer bi se lahko dogodili velikanski preobrati in človek, ki bi ne čital nič o tem, bi sploh ne vedel, kako je do tega prišlo, kaj se je zgodilo.
Taki, ki pravijo, da vse preveč pišemo o vojni, se še danes ne zavedajo, da je tudi ndša dežela v vojni, da smo tudi mi v nevarnosti. Menda si mislijo, da se Ameriki ne more zgoditi nič pod božjim soncem. Ti si še vedno predstavljajo, da sedimo lepo v varnem zapečku in samo živimo tje v en dan, ne zmeneč se, kaj se godi okrog nas.
Toda dobro je, zelo dobro, če se začnemo že enkrat zavedati velike nevarnosti', ki nam preti od vseh strani. Res je, da upamo in pričakujemo, da se ne bo približal sovražnik naši zemlji. Toda kdo more to garantirati? Kaj pa, če bi se res zgodilo, da bi poslal sovražnik nekaj bombnikov na New York, Pittsburgh, Cleveland, Detroit in druga mesta? Kaj bi napravili, če bi začele naenkrat okrog nas padati bombe, da bi se rušile hiše in druga poslopja? Kot ste čitali je do Alaske že prišel.
Zavedajmo se, da smo v'vojski in vojska lahko prinese vse., Zato je pa potrebno, da pišemo tudi o vojski, ker. danes ni nobena novica tako važna, kot je prav novica iz bojnega polja. Saj bomo vendar hoteli vedeti, če zmagujejo Združeni narodi, ali zmaguje osišče. Saj nam menda ni vseeno kdo bo zmagal, saj menda vendar vsi molimo, da bi bila zmaga na strani demokracij. Kajti če bi ne bila, bi bilo gorje nam, ki se čutimo zdaj tako varne.
Saj ne pravimo, da je vse res, kar se poroča s front. Toda nekaj je pa le. Gotovo je, da se pretirava od te in one strani. To je potrebno, ker tudi pretiravanje je del umetnosti vojskovanja.
Da, tudi vesti iz vojne so potrebne in še zelo potrebne. Zato ne recite: nič ne maram slišati o vojni! Če bi, recimo, sovražni bombniki napadli Cleveland, in bi bombe ubile nekaj tisoč ljudi, porušile pol mesta, — ali bi tudi tedaj rekli: ne maram nič slišati o tem? Gotovo ne bi! Saj se spominjamo tistih dni, ko je tornado porušil del Loraina, kako smo hiteli tje in ogledovali škodo. Zanimalo nas je, ker je bila nesreča v naši bližini.
Seveda, vojna divja zdaj daleč proč od nas in nas morda radi tega ne zanima. Toda vojna se pomakne lahko bližje, prav blizu. Zato moramo biti vedno dobro poučeni, kako se razvija vojna, kdo zmaguje, kje so zdaj fronte. To jedel našega vsakdanjega življenja. Zlasti še zdaj, ko so naši fantje na raznih frontah, bomo gotovo radi zvedeli, kako jim gre.
Vojska nam je bila vsiljena in zdaj smo v njej. Ne pomaga nič! Zdaj moramo stisniti zobe in zavihati rokave, pa pomagati, kjerkoli moremo.
Tisti, ki pravi, da ne mara nič slišati o vojni, je podoben ptiču noju, ki v nevarnosti vtakne glavo v pesek, misleč, da ga sovražnik ne vidi, ker ga on ne vidi. Mi ne smemo biti taki, ampak moramo imeti oči široko odprte, ker danes živimo v velikih časih, v velikih spremembah, kot ni pred našim živela še nobena generacija in najbrže tudi nobena bodoča ne bo.
Kako je z najemnino
Prav je, da je vlada posegla vmes in postavila maksimalno ceno raznim stvarem, ker drugače bi v takih časih, kot jih imamo zdaj, zdivjale cene v neskončno višino. Enako je prav, da je postavila cene najemnini. Ni pa prav, da se meri vse z enako mero. Tam, kjer so bogati hišni posestniki, ki imajo apartmente, je že prav, da se postavi mejo, drugače je pa v delavskih okoliših, kjer niso bile nikdar pretirane cene najemnini.
V	bogatih okrajih, kjer stanujejo navadno uradniki in sploh višji sloji, niso bili hišni posestniki niti v času krize dosti prizadeti, ker so njih najemniki tudi v krzi dobro služili. Drugače je pa v okrajih, kjer stanujejo delavski sloji,
* ki so bili v krizi brez dela, ali pa na WPA in mestni miloščini. Tam je marsikak hišni posestnik držal najemnike zastonj, ali je pa dobival par dolarjev na mesec. Toda on je pa moral vseeno plačati davke, vodo in popravljati hišo. Zdaj pa, ko ^e je vse podražilo, pa ne sme zvišati najemnipe niti za par dolarjev. Kar je najbolj značilno pri tem je pa to, da so najemniki pripravljeni plačati več, pa jim postava to prepoveduje.
V	slovenskih okrajih, recimo, so stanovanja od $20 do $35, pa več pri $20 kot pri $35. Toliko sob, recimo štiri -ali pet, bi bilo v bogatih okrajih najmanj $60. Davki so pa sko-
Kakih šest sto novomašnikov je, ali pa bo pristopilo v tem letu prvič k oltarju z besedami: "Stopil bom pred oltar božji, pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost." Preko te sreče in veselja je ni sreče na svetu. Ljudje govorijo o sreči na dan poroke. Je gotovo za novoporočence, ako sta se pripravila za vreden prejem tega velikega zakramenta, ženin in nevesta v krašanskem duhu; prav gotovo je zanje to eden največjih, naj važnejših dni, dan, ki bo po veliki meri odločeval njih časno in večno srečo. Toda ne da se primerjati temu, kar na-polnuje srce duhovnika, ko prvič govori pretresljive besede: "TO JE MOJE TELO, TO JE MOJA KRI." Zaveda se svoje ničevnosti obenem pa čudovite moči, ki poseže v nebesa in od tam izvabi samega Sina božjega vsemogočnega Boga, Stvarnika
nebes in zemlje — na oltar.
* * *
Dolgih dvajset let se je pripravljal za ta hip, sanjal je o svoji prvi sv. maši in te sanje so mu dajale pogum, da je vztrajal skozi dolga leta napornega šolanja. Svet ga je mamljivo vabil, sedaj sem, sedaj tja: pridi ven, pcjdi z nami, kaj boš tičal samo v šoli ? Uživaj svojo mladost, saj
samo enkrat živiš . . .
* * *
Poznal sem mladeniča, ki je bil zelo rad v družbi, vedno vesel, ni bil razuzdan, toda plesal je rad, ' pel je rad, družba mu je bila čez vse ljuba, kjer se je smejalo in J govorilo in pelo, kjer je bila zabava, tam je bil gotovo tudi on zraven. Nekega dne pa mu nemudoma pride klic božji: "Pojdi tudi TI v moj vinograd." Popustil je vse svoje ambicije, popustil svoje prijatelje, popustil dom in posestvo, ki bi imelo biti njegovo, popustit .pies in rajanje, vse je popustil in šel za klicem božjim, se poprijel dolgega šolanja in v njem vztrajal napram vsem težkočam, ki so se stavile na njegovo pot k oltarju. Koli-krat so ga vabili njegovi sovrstniki "pojdi znami." Vleklo ga je nazaj v svet, zelo ga je vleklo, da bi pustil te težke študije, zlasti kadar je zmanjkovalo sredstev za najbolj potrebne reči, pa spomnil se je besed Zveličarje-vih, v katerih govori nekako takole: "Kdor začne brazdo, naj ne gleda nazaj." Spomnil se je besed sv. pisma:" In popustili so vse ter šli za Njim." Ljudje so se spogledovali in rekli: "Ta ne bo nikdar pel nove maše." pa jo je pel.
Končno je napočil dan njegove prve sv. maše. S solzami v očeh je pristopil, srce se mu je tajalo hvaležnosti do Boga, do roditeljev, do vseh, kateri so mu pomagali, da je dosegel tisto srečno uro. Veliko let je preteklo od tiste- ure, pa do danes. Ni pa še bilo minute, v kateri bi se bil kesal, da je vztrajal v svojem poklicu. In vsako jutro pri najsvetejši daritvi vzkipi v znova čut hvaležnosti do Boga, "ki je
dal tako oblast ljudem."
* ♦ #
Težak je duhovski stan. Kako težak, to ve le tisti, ki ga je vzel nase. To je vzrok, da se tudi kateri duhovnikov spodtakne in pade ob potu svojega poklica. Težkoč tega stanu pa se zavedajo po nekoliko celo oni, kateri niso v njem, zato so poklici redki, zato se marsikateri ustraši pred-no pride na pol pota, drugi obupa proti koncu pota do tega poklica in se obrne v stran, v dru-
go smer. Navzlic vsemu temu, če bi pisec teh vrstic bil klican danes z vso vednostjo težav na potu k oltarju in z, vednostjo vseh borb in težav duhovskega stanu, bi se napotil prav isto pot zopet brez najmanjšega pamisleka. Tako krasna, tako osrečujoča in tako ljubka in tako sveta je nova maša in vsaka maša po novi maši.
* * *
Prav danes sem prejel povabilo na drugo novo mašo, ki se bo vršila pri sv. Vidu. O srečni sv. Vid!
Father Erward L. Surtz je bil še mali prvorazrednik v letih mojega bivanja pri sv. Vidu. Od takrat pa do par let nazaj mi ni bilo znano, da bomo imeli Slovenci v Ameriki Jezuita. To je menda prvi slovenski Jezuit v Ameriki. Bodi iskreno pozdravljen, novomašnik in čestitke
vsem njegovim sorodnikom.
* * *
Od vojakov so se oglasili: John črček iz Alabama, Edward škuf-ca iz Mississippi, Leon Blenkush iz Illinoisa, Frank Kaplan iz Louisiana, Frank Snyder iz California, Bob Modic tudi od tam, tako Frank Blatnik, John Vlček iz Perry, O. , in Jos. Papež iz Kansas. Vsi se pripravljajo, da pokažejo Hitlerju in Japoncu, da so se opekli, ko so začeli vojsko
v _
za prazen nič.
* * *
Pozdravi iz Austin Texas nam prinašajo vest, da je Leganova mati in njene hčere tam doli na obisku pri sinu Frank Leganu, kateri zajema učenost na St. Edward's University. Hvala za pozdrave. Veselilo nas bo tudi, kadar nas Frank obišče osebno in
pcve, kako mu Jug ugaja.
* * *
Prihodno nedeljo, sedmega junija, bo 83 deklic in dečkov v starosti od 12 do 16 let slovesno ponovilo svoje krstne obljube v pričo svojih staršev, med mašo o pel osmih. Vsi starši slovesno-obhajancev naj se zberejo pri šoli najkasneje do 7:15, kjer bodo prejeli svoje znake. Starši, zavedajte se, da so to vaši otroci, katerim ste dolžni iti naprej skozi to življenje z dobrim zgledom. Zato prejmite tudi vi istočasno sv. obhajilo in takoj po maši' posvetite svoje otroke pre-svetemu Srcu Jezusovemu. Prilika za spoved bo v soboto jutro od 7 do 8, v soboto popoldne od 3:30 in zvečer od pol 8 naprej.
Zgledi vlečejo.
♦ * *
Morda ne bo napačno, če tukaj izrazimo čestitke Mr. John Potokarju na zmagi v kontestu za katoliški tisk. John Potokar je eden tistih mož, kateremu uspeh in napredek v trgovini ni šel toliko v glavo, da bi mu zmešalo pojme glede človeškega najvažnejšega opravila in skrbi. Pri vsem svojem velikem podjetju je še vedno ostal preprost, veren in praktičen katolik. Res, po vsej pravici zasluži naše čestitke, katere mu tudi iz vsega srca radi
priznamo in damo.
* * *
"Moj mož ima sedaj dve ženi za vzdrževati. Ali ni to hudo?"
"I kako to? Ali si mu ti pustila, da se je še z drugo poročil?"
"Oh, saj se ni on, naš sin se je poročil."
Saj se res nekako tako godi dandanes. Večina mladih, ko se poročajo, še dan pred poroko ne vedo, kje bodo stanovali in tako pridejo kar nazaj očetu in materi. Pa to ni dobro. Redko se mla-
di in stari vzamejo skupaj, ako stanujejo v isti hiši.
* * * i
Prvo sv. obhajilo za otroke iz publik šol se bo vršilo 21. junija. Kateri pa bodo šli? Tisti, kateri so vsaj dve leti prihajali h krščanskemu nauku. Do takrat pa bodo morali prihajati redno vsak dan k nauku in vajam. Ni drugače, če tudi je res težko za nekatere, na primer, one v Ran-dallu ali one v Maple Heights. Pa ne preostaja druzega. Angleški pregovor pravi, "where there is a will, there is a way." Kjer je dobra volja se najde tudi pot, sredstvo in način. Skrbite starši, da bodo prišli. Vzemite se skupaj in vsak dan naj jih eden pripelje vse.
* * * i
Duhovne vaje. Kaj je to? Versko poživljenje je to. Ali tudi duhovnik potrebuje verskega poživljenja? Da, tudi on, tudi duhovnik potrebuje nekaj dni popolnega miru, v katerem se za-more poglobiti v večne resnice in do cela spoznati pomen besedi: "Marta, Marta skrbna si in veliko si prizadevaš, pa le ENO je potrebno." Kaj je tisto ENO? To je ZVELIČANJE LASTNE DUŠE. če bi bil duhovnik še tako skrben za druge, če bi jim zidal cerkve, učil otroke in pridigal ljudem, če bi pri tem pozabil na lastno dušo . . . kaj bi mu vse to pomagalo. Sicer bi pri vsem tem opravilu in skrbi za druge ne bilo prav lahko svoje duše pozabiti, možno pa je. Sv. Pavel nekje pravi: "Jaz krotim svoje telo in g adevljem v sužnost, da ko druge učim, sam ne bi bil zavržen." Med tednom bo samo
Father SLapšak doma.
* * *
Kaj niso nekateri hišni vrtovi lepi? To so taki vrtovi čegar lastniki se spomladi in v jeseni nekaj potrudijo, sadijo, gnojijo okopujejo in sploh negujejo travo, grmičevje, cveti j ice in drevesa. Naj imajo bogatini svoje palače, sVoje gozdove in svoja obširna posestva. Mi smo zadovoljni, ko se naši mali vrtovi vzbudijo, ozelenijo in razcvetijo ko pa pride še kos, se skrije v šepetajoče zelene veje in poje in prepeva tako ljubko, si človek misli, če bo v nebesih tako lepo in prijetno, bomo, ko nas pokličejo, prav radi tja zmufali. Ali
Kdo bi bil mislil, da bodo tudi Vrčekova mati morali enkrat sesti doli in počivati. Pa je prišlo do tega. Bolezen jih je za nekaj časa ustavila od večnega dela in skrbi za dom in za vse svoje, ka-(Dalje na 3 strani)
Slavnost v Collinwoodu
ro enaki povsod, popravila enako draga, cena vodi enako visoka.
Zato se nam zdi, da bi moral urad za kontrolo najemnine to sprevideti in soditi po razmerah. Saj ni naš posestnik, ki ima hišo, kjer živi sam in ima še kako stanovanje za v najem, kak bogataš. Pristradal si je tiste cente, da si je postavil hišico. Nič več kot prav ni, da tudi on dobi od svoje investicije v hiši poštene obresti.
Kakor vselej, je tudi tukaj resnica, da najbolj srečen je tisti, ki nič nima, ali pa tisti, ki ima veliko.
Prihodnjo nedeljo J. junija se vrši v collinwoodski naselbini veličastna proslava vztrajnega, požrtvovalnega, narodnega gibanja in delovanja mlajše bodoče genercije našega naroda, sporazumno in harmonično sodelujoča sedanja starejša generacija. Odprla se bo na ta dan zgodovinska knjiga, rekordira-lo in zabilježilo se bo vanjo prizadevanje, zmožnost in narodni ponos naše mladine, ki naj seje in rodi plodonosne sadove za dolgo bodočnost. Vse predpriprave in načrti za ta dan se vrše že par mesecev in prišel je čas, ko se jih lahko obesi na ta veliki zvon, ter je vredno, da se jih publicira v javnosti na ta veliki boben.
Dekleta, kadetinje, članice največjega slovenskega društva v Ameriki, sv. Jožefa, št. 169 KSKJ v Collinwoodu, so se po celoletnem prizadevanju podvojile po številu, izvežbale so se v prvovrstni vežbalni krožek 'drill team," nabavile so si najmodernejše kroje, uniforme, bandero in vse druge pritikline, ki spadajo k popolnosti takega krožka, ter se v nedeljo 7. junija s ponosom predstavijo splošni publiki in sicer: v cerkvi Marije Vnebovzete, po col-
linwoodskih ulicah v povorki in v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave.'
Premišljeno, natančno začrtan program te slavnosti se prične pri osmi sv. maši, katero bo daroval duhovni vodja KSKJ, Rev. M. J. Butala iz Jolieta, 111., kjer pristopijo korporativ-no k obhajilni mizi kadetinje. Parada prične svoj pohod točno ob 3:30 popoldne od Slovenskega doma proti cerkvi, kjer se vrši slavnostna blagoslovitev bandera, po obredih se razvije povorka nazaj v Dom, kjer se vrši varijetni program v spodnji dvorani in sicer prost vsake vstopnine, ob sedmi uri se pa prične slavnostni banket v zgornji dvorani in ples v spodnji dvorani.
Pretežna večina vežbalnih krožkov, društev, glavnih uradnikov in drugih prominentnih oseb in grup iz države Ohio se je že priglasilo k sodelovanju za to slavnost. Obljubila sta tudi glavni predsednik'In tajnik KSKJ, Mr. John Germ in Josip Zalar, kakor tudi duhovni vodja Rev. M. J. Butala. Boter in botra, Mr. in Mrs. John Sušnik, častni gostje, tovariši in tovarišice itd. se že dalj časa pripravljajo, kako bi se bolj po stavili na ta dan. Preko sto oseb je izključno samo v začrtanem programu tega dneva, štiri godbe itd., ter bo vsa ta slavnost slikana za filme.
Velikokrat so že kadetinje, godba in društvo korporativno olepšali in spopolnili različne programe bodisi že na prostem ali v dvoranah pri raznih prireditvah in slavnostih po državi Ohio, posebno pa v naši metropoli, zato se ponovno apelira na splošno publiko, društva in posameznike, ki se do danes še niso priglasila k sodelovanju, storite to takoj, kajti še vedno se vas lahko vključi v program, na kakršenkoli način ste pri volji sodelovati in pomagati olepšati to slavnost. Rekordiralo se bo vse sodelujoče, dekleta, ka detinje vam bodo hvaležne in to tudi upoštevale v bodočno sti. Že stari pregovor pravi: "Usluga za uslugo, roka roko umije."
Posebno se pa končno apeli ra na splošno članstvo društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pokažimo se zopet enkrat stopro-centno, popoldne pri paradi in pri večernem programu. Presenetimo zopet enkrat vse zunanje goste v grupah in posameznike, kaj vse se lahko iz vrši v Collinwoodu v duhu bratstva in solidarnosti, kjer vlada harmonija med starejšo in mlajšo generacijo našega naroda. Menda ja ne bo apel zadel na gluha, ušesa pri članstvu tega društva. Preskrbite si vstopnice za banket oziroma za ples še danes, da ne bo prepozno. Vsem soudeležencem te slavnosti kličem na veselo svidenje v nedeljo 7. junija v Collinwoodu!
Frank Matoh.
i ^
manjkuje gumija, da primanjkuje gumijastih koles za avto- 11 mobile! Strašna vojna divja po vsem širokem svetu, smrtn® kosa hiti s svojo koso morit'
dohi-
s svojo j udi, morda bo tudi nas tela ... Že sedaj se mora«0
odpovedati) marsičemu,
kmalu
pa se bomo morali odpovedat' udi zabavam in žrtvovati vse, kar nam bo mogoče v korist u&
pesne in čimprejšnje zmage-Zato pa vam svetujem, da še sedaj malo poveselite, kler vam je še mogoče. Prldl « v nedeljo, dne 7. junija P°P®'
kjer m
fe
M Ir
tij<
P h. •ali V
pa akc
dne na SNPJ farmo, Kjer - fflec šolski odsek Slovenskega ^ rodnega doma na St. CM H jj priredil, kakor običajno, sv ,a j šolski piknik. Kdor nima sv jega avtomobila, se lahko P astl druži ostalim na avtoiW#.l§
bo odpeljal ob 1. "uri pop;
old"1
izpred Slovenskega narod««® n j( doma na St. Clairju. Cena Jjen
Sil d
samo pa
"lilo
P pok
s
ti
P" a, kakor Hni dba %š
Šolski piknik
Zima in mraz sta prešla, nastopilo je toplo in prijetno vreme. Vsakdo izmed nas se je gotovo naveličal sedeti doma ob nedeljah, ko pa nas vendar vabi ven ptičje petje, , cvetoče polje in zeleni travniki. Kdo bi vedno doma sedel, zunaj izven mesta je vendar mnogo prijetnejše in lepše! Zunaj, na deželi je mirno, ni čuti ropotanja tovaren, zunaj v naravi, na deželi je svež zrak! Zato pa, cenjeni prijatelji in prijateljice, le ven, na deželo, kadar se vam le nudi prilika! Ne tratite svojega dragocenega zdravja doma, ne krajšajte si veselih ur, saj je vendar naše življenje tako kratko! Sedaj nam je še člana prilika, da gremo na izlete na deželo, toda kmalu nam bo £o veselje prikrajšano, ker ne bo več na razpolago prevoznih sredstev. Saj veste, da pri-
prevoz tja in nazaj je ce.ntov; šolski otroci voznine prosti.
Na pikniku bo dobro skrbljeno za jestvine di za pijačo. Tudi „ igrala, tako, da se bo vsa* iev lahko zavrtel in pozabil tr^ rasn. no svoje skrbi in težave, ^fo nik se bo vršil tudi v«1 ' slabega vremena. 7:30 bo pa avtobus nazaj.
Zveče1' odpeli ■
Torej, ponovno vas yf?
rej 'Hal
Nin
Zi
žrel *oboi ••tnil izlag
'spo
Prav
vljudno vabim na piki'iik. bo priredil šolski odbor p ske šole SND na St. SNPJ farmi v nedeljo, junija. — Na svidenje.
Antoinette Ke»*c*
......<1Ja!
»en,
/ t—j , Sev
al'Pfei
JI...........
Kako~je lep vojaški sta" sem oni dan zabijal v \-iprf šemu fantu, ki se zdaj P lja n,a ta "poklic." šega življenja na ®vetU'v0js pri vojakih, zlasti če n1 sem rekel, pa se udrihal g ških prsih pri spominllvj ^ vojaška leta. Ker b'1 ^
m -» a
igra
la U Ideli tale Kal, .
Jani m, e
rad gori med tiče, sem
T •	ker r
zoval, da ima prav,
najbolj varno, ker Je
ker
tolik0
štora. Izmed 500 stre^. butnejo protizračni top
talo, zadene komaj Pa še ta samo tedaj,
ena če je ta«1-
po nerodnosti ravno
"Pa koliko se pri v°^idjš, prišpara," sem rekel- ^ vno tukaj le berem o '^gO jaku, ki je služil v in si je prihranil it>D"' ^ pameti^
civ"
i ure V
2ace
%c
«etl %
;šap
>i je
h h
erj ** si bi
cevanjem in njem. Kdaj si boš v ^ prihranil, te vprašam- ^
Pa se oglasi naša n1 ^ darica, ki je verno P° ^jo bato med sinčkom ^ lovico: "Kje pa vidiš sano o $60,000?" .-j/
jfc
Johana bere vzklikne:	0
"Pa si prečital tist prihrankov do konca • fia!
"Kaj bom bral do * jePfjHejt me je bilo dovolj,<m prihrJjSi1 ni in varčni vojak ^ art«">!
"Tukajle, kar sama jih vrgel ameriški c
in
20 letih Službovanj® br celih $60,000. Kaj konca."
"čakaj, Japček,
Vidiš, tutv
fi t
stoj
prebrala. Vidiš, - > J re:" . . . Vsled varcej je f, metnega življenja ^ gluŽilv

4<
nil vojak N. N mad i 20 let, celih
"No, kaj ti niše* ^ tako!" sem se vtak"' „r*l
"Počakaj, da ^ konca: ". . . V? » | treba, da je pode^ ga očeta $59,998. "ce "Aha," je rekel s' ^ jaz toliko Podedoval v

V
pa že kako del na s
tudi jaz Lahko Prl tih $60,000!
ve' ** K"
Veste, kaj bJ M1'
Nič! pak!
šur, jer
bali

m,
ie2
Sn. No,
■<iec
Klas
S
i
S i
Se1 > je
V
ameriška domovina, june 5, 1942
/3
ianj-aVtO- Jt 1UY:
divja irtna joriti dohi-
ra®° irnalu •edati
i vse ist us-ige-
da se
, do-
ntlllTIIIIIIIIIIIIIITIIITTTIIIIIIIIIIIITTTTm
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU
BlTTTTTTTII^I^TIIIIIItlllllllUIIIIIITIIIIITim
tistemu, ki bi na primer lskega tigra vlovil na zanju ameriški lev, puma mu jo, se človeka kar boji in pred njim celo, kadar je Zato so gledalci pričali pač le samo kako pol visoko in morebiti meter žival, ki ne bo posebno
er b®
a ^ ;lai«u
, SVO «
10 Prlj:a isu, pold"1 jdnegjri ena 0|jei
pa
• tu b
■o ni kor dba
vsa^ k trenu Pi sluča:
3Čer
te
se PTU k, ^ glov .
tirju> fsti d»e
pa so osupnili ko je ™kc odmaknil prednjo stebre _!
New Orleansa do Louis-je daleč in vso pot je ti-Panter v temni kletki, ker smeli krmiti le ponoči. Po to času je spet zagledal dan. Bleščalo se mu je. je oči in obležal, leno iz-ln'P0 kletki. In nato je ^o pomežiknil v solnčno pa zagledal gosto gnečo °koli sebe. In ljudi ni bil razdražilo ga je, v hipu toil na noge in zarjovel. !'rašeni so šinili gledalci s v in mislili zbežati. 'asna, mogočna žival je bil, dober meter visok in rePa dva metra dolg. V^l se je, zgrabil s pred-šapami za železne droge in jih stresal, da se je zamajala rohnel in od-žrelo ter kazal svoje stra-
Sl^i^bovje.
;nik je stal poleg kletke
'°3Poda," je dejal, tule vi-_ Pravega pristnega črnega iiiii"1"^! Črni panter je do-(|e a °tokih Sunda, pa tisti je etl- Pravi črni panter ži-^verni Afriki na meji I6' Prav tako močen je ko tonogo nevarnejši. Go-^rabi in odnese v gobcu. _ je afriški črni panter Nek.
tukaj," je ponosno "je pravi pristni af-.^nter. Kupil sem ga v pripotoval je črez At-to morje v New Orleans, Po Mississippi ju in po . Splavili ga bomo v ^en, kjer pravkar go-Kaj premore, bodete e'i- Krmljenje se bo sedelo."
je krotilcu. Prinesel ^'co ovce in položil meso letko.( Ko je zagledal krvavo meso, je pobes-.^akal je, se vzpenjal na j^Pe, grabil s prednjimi eznih palicah, pihal in
nm1
iti
jame
II!
sta» ■
k
M
ga«', u, * ii v")
lvoA iiias
Šel in11 er ie
lov, »
p0!1
ia e ie lili' akii1.. ;<Yidis'
nadi 000?,
vil«1 f
išn3 d«*? slabs' tisto
si''tli
do t
&>
ievillK' be^
)0H
i«
j ie P , >
no k njemu v kletko. Sedel bo k njemu, —• seveda le, če dobi primerno nagrado."
Panter se je lotil mesa kosti s svojimi strašnimi zobmi, da je hreščalo in pokalo. Ni se zmenil vec za občinstvo in zdelo se je, da za krotilca ne bo prenevarno, če gre k njemu.
Celo mali učenjak z očali je bil ves navdušen.
"Sijajno, sir!" je tlesknil v roke. "Kaj takega še nismo videli —! Za tak prizor se že nekaj tvega.
Koliko pa bi rad imel mož?"
"Sto dolarjev, sir. Ni majhna nevarnost, ki se v njo podaja. Pravi, da živali še nima popolnoma v oblasti."
"Sto dolarjev —? No, bogat nisem, ampak pet dolarjev pa le dam. Saj bodo drugi tudi dali.
Kdo še da?" se je obrnil k občinstvu.
In toliko se jih je oglasilo, da bi krotilec res spravil vkup zahtevano .vsoto. Ljudje bi bili radi do kraja izrabili izredno priliko.
In tudi stave so se začele. Amerikanec ne more izhajati brez njih, ob vsaki priliki stavi, posebno pa, če je nevarno. In kapitan je bil prvi, ki je ponudil stavo.
Lotil se je Old Firehanda.
"Staviva, sir?"
"Na kaj?"
"Da krotilec ne bo odnesel zdrave kože iz kletke. Velja—? Za koliko? Za petdeset dolar-
jev

20
/ je gledalce spreletava-Za in da so plašno umi-
, ci"ncev, ki je bil zapo-^ ^i strojih, je radovedno , bliže. Kapitan mu je • naj se nemudoma delu. in ker ni takoj
k
' ^ zgrabil za konec vr-Ja nabil. Črnec je zbežal pri lini v podkrovju, v^az in s pestjo grozil •»"j1- Nihče ga ni opazil, izdalo panterja. Le cor-^videl "njegovo grozečo
eite, 'tistile nigger ne Pitana —! Naš zavez-
W .i. 1
V
om1

NEWBURSKE NOVICE
»
Ji
reKel-1

vf eK p

d>,
; Se ga bom lotil. Dolar l borita pri takih ljudeh
9jle A3 pa ga rabiš?" • ania A uškovat poj de za nas
giuf,, ^ .l le c, močen, koščen '•^zmašil meso skozi Pogledal občinstvo in ,ePnil svojemu gospoda-sPodar je majal z gla-llec mu je prigovarjal iJ^nda pregovoril. Last-tfcUsa in črnega panterja ico,	in se obrnil h gle-
o te 2®»h
ll'lla	'" J'e Pr&Vil Z VZne"
glasom, "povem vam,
va
k je mila! Ukročene-panterja v zapadnih §e ni bilo videti. Tri 3e bavil z njim moj
*V avi
(Iv ' New Orleansu in da-pojde prvikrat j av-
oid Firehand je odkimal. "Sir, svarim vas! Pazite, da ne| zagrešite usodne napake! Prosim vas, ne dovolite krotilcu, da bi se podajal v tako nevarnost!"
Kapitan se je smejal. "Zakaj ne? Tri tedne ga je že krotil in povrh se je sam ponudil, da pojde k njemu!"
"Kljub temu! Sam je priznal, da ga še nima popolnoma v oblasti. In trije tedni za tako divjo zverino ne pomenijo dosti.
Dolžni ste, bi rekel, da ugovarjate!"
"Pshaw —!" je zamalinil kapitan z roko. "Sem mar krotil-čev oče ali pa njegova mati ? Tod v tej blagoslovljeni deželi ima sleherni človek pravico, da tvega kožo in življenje, če .še mu poljubi, in nihče mu ne sme braniti. Ce ga panter požre, je to njegova in panterjeva zadeva, ne pa moja!"
In obrnil se je k občinstvu.
"Torej, dame in gospodje, sto dolarjev stavim, da mož ne pride zdrav in cel iz kletke! Kdo stavi? Deset odstotkov stave dobi krotilec kot posebno nagrado."
Kapitanov zgled je ljudi kar dvignil. Stavili so in še celo visoke vsote in krotilec bi dobil krog tri sto dolarjev še povrh k dogovorjenim sto, če bi srečno prestal nevarnost.
Posebnih pogojev mu niso stavili, niti tega niso določili, ali sme vzeti orožje s ^eboj v kletko. Ga tudi ni vzel, le po bič si je šel, ki je v njegovem ročaju »tičala eksplozivna krogla. Če bi mu pretila nevarnost, je bilo samo treba, da je krepko udaril panterja z ročajem, da bi se krogla razletela in panterja ubila.
"Na tisti bič se prav nič ne zanesem!" je dejal Old Firehand Črnemu Tomu. "Bolj bi učinkoval umetni ogenj. \Mo-ž je vse preveč drzen!"
Krotilec je nagovoril občinstvo, stopil h kletki, odrinil zapah'in odprl ozka, poldrugi me ter visoka vrata. Dolg človek je bil in skloniti se je moral, da je lahko vstopil. In ker je z rokami držal vrata, je vzel bič med zobe. Za trenutek vsaj je bil brez brambe.
(Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje z 2 strani)
teri so sedaj raztreseni po celem tem okraju. Pri Vrčekovih so imeli včasih bordarje. Kar po šest jih je bilo. Tisti, kateri ste imeli opraviti z bordarji, veste kaj se to pravi. Gospodinja mu je prala, kuhala, skrbela zanj kot za svojega otroka. Ko je pa prišel konec meseca, ji je pa bordar vrgel cele tri, da tri, reci TRI dolarje na mizo za vso to skrb in delo celega meseca. Se ni čuditi, da take žene prehitro podelajo. Vrčkovi materi želimo prav hitrega okrevanja, ker se nam zdi da njih prijaznega obraza kar manjka pri vseh naših javnih prireditvah.
* * * ,
Mary Kathleen Gray je bila vzgojena v protestantovski veri. Ko pa je videla tam toliko nesoglasja, je začela iskati "Kristusovo Cerkev." — "Resnica je samo ena," je rekla sama pri sebi. "Kristus nikakor ni mogel ustanoviti več kot eno cerkev." Iskala je, molila in končno našla "Kristusovo Cerkev," — v katoliški cerkvi. Ko ji je umrl ožji sorodnik in ji zapustil $60,000 je razdelila vse v bogaime, sama pa odšla v samostan. Marsikedo si morda misli da je bila nespametna ali vsaj precej "čudna" v tem ravnanju. Jezus pa ne misli tako. Se spomnite onega slučaja, ko je prišel mladenič k njemu in ga vprašal, kaj naj stori, da bo zveličan? Gospod je rekel: "Spol-nuj zapovedi," in ko mu je fant odgovoril, da jih že'spolnuje, ga je Gospod ljubeznivo pogledal in mu dejal: "Eno ti še manjka: če hočeš biti popolen (čo se pravi, če hočeš biti gotov svojega zveličanja) prodaj svoje imetje in daj ubogim in pridi ter hodi za menoj." Fant je žalosten odšel. Tako daleč ni hotel iti za Gospodom. Ko pa je prišla smrt in mu iztrgala vse, je spoznal svojo napako.
* « * i ,
Ali ste brali, da je v West Point vojaški šoli prejel prvo nagrado neki fant, ki je svoje pripravljavne šole naredil po katoliških šolah? To naj si zataknejo za uho vsi oni, kateri pošiljajo svoje otroke v nekatoliške šole, češ, da imajo tam večjo priliko priti naprej. Kam naprej?
Tja kjer je svet danes?
* * *
V tretje gre rado. Tako pravijo naši Slovenci. No, in šlo je. Najprej je vlada določila, da nihče ne sme imeti več dohodkov kot $25,000 na leto. To je bil prvi udarec zame. Drugi je bil, ko je vlada zahtevala, da nihče ne sme preko pol funta cukra pojesti na teden. Sedaj pa pride še tretji hud udarec, ko je vlada za-povedala žgajnarijam, da morajo 90 procentov alkohola dati vladi in ga ostane za nas samo 10 procentov kar ni niti toliko, da bi ga vsak eli sod na leto dobil. Kaj bo pa zdaj ? ! ! Kje bo pa ta mladi svet energijo dobil, da bo mogel celo noč od sobote do nedelje rjoveti po cestah. Kaj bo, kaj bo!
* * * ,
Zcpet sem bral o nekem majorju, ki je zapovedal, da se vsak večer ob 6 vse za hip ustavi in ljudje naj molijo za one, kateri imajo težko nalogo voditi naš ameriški narod preko teh težkih časov. Ali se ti kaj spomniš na večerno molitev, kadar še kos prepeva svoje večernice na vrtu? Ali pa si morda izmed onih, ki prevzetno pravijo: "Kaj mi po-] maga molitev?" Gospod je nekoč rekel: "Molite vedno." On mora že vedeti, da molitev ni prazna.
* * *
SEDAJ PA PROSIM ZA PRAV IZREDNO POZORNOST VSEH FARANOV
Prihodnjo nedeljo bo spored' sv. maš nekoliko spremenjen ra-J di proccsije, ki se vrši po zadnji! maši na prostem. Maše bodo:, 5:15, 6, 7:30, 9, 10. Maše ob] 11:15 ne bo v nedeljo. Pač pa se takoj po maši ob 10 prične pro-
cesija na prostem, katere naj se udeleže vsi farani, ki sploh morejo. Vsi otroci naj se zberejo in počakajo v šolskih sobah. Dekleta in vežbalni krožki pred šolo. žene pred cerkvijo na 81. St.
Možje in fantje pa na šolskem dvorišču. Ob 10:45 naj maršali, Louis Gliha, Joseph Globokar in Frank Shuster, takoj začnejo v uvrstitvijo, kakor druga leta. Vsak naj skuša, da bo že sam šel na pravo mesto.
SPORED PROCESIJE!
1.	Boy Scouts z ameriško zastavo.
Girl Scouts z ameriško zastavo.
2.	Vse zastave raznih društev.
3.	Godba sv. Lovrenca.
4.	Ministranti s križem.
5.	šolarji vseh šol — vsak nese ameriško zastavico.
6.	Slovesnoobhajanci.
7.	Dekliško bandero —
Sodality.
8.	Little Flower Cadets St. Lawrence Cadets.
9.	Združeni pevci vseh zborov.
10.	Deklice iz letošnjega prvega obhajila s cvetljicami.
11.	Ministranti.
12.	"Nebo," nosijo cerkveni možje,
Svetilke nosijo cerkveni možje.
13.	Bandera sv. Imena, in sv. Lovrenca, fantje in možje.
14.	Bandera sv. Reš. Telesa in sv. Ane članice.
15.	Vse druge žene.
Ljudje hodijo po štirje vštric.
To ni parada. Zato med procesijo vsi ljudje pojejo in molijo. Cb strarfeh se ne pusti nikogar stati ali hoditi. Kdor ne gre v procesiji, naj ostane stran kje, pa naj bo domač ali pa tuji. Mi vabimo vse, kateri želijo V procesijo. Imamo izključne pravice za čas procesje za ceste, po katerih pojdemo.
Pridite vsi. Ta procesija naj bo jasen izraz naše žive vere v Jezusovo pričujočnost v sv. Reš. Telesu. Naj bo ta procesija prošnja za varstvo božje in tudi iskrena prošnja za srečno povrnitev naših fantov od vojakov, ko bo enkrat ta svetovna nevihta mimo.
'-o--
čemu kokoš kokodaka
Znano je, da kokoš, kadar koli znese jajce, zakokod.aka, kakor da hoče vsemu svetu povedati, kaj se je zgodilo. Naše gospodinje smatrajo to kokodakanje kot opozorilo zanje, da gredo lahko takoj iskat sveže jajce, toda prirodopisci so drugačnega mnenja glede tega. Prirodopisci trdijo, da je kokodakanje kokoši atavističen pojav še iz časov, ko je kokoš živela kot divja ptica. Kakor druge divje ptice, ki žive v naravi, je tudi kokoš, kadar koli je v svojem gnezdu znesla jajce, zletela nekoliko vstran od storila zaradi tega, da bi razne gnezda ter zakokodakala. To je storila zaradi tega, da bi razne sovražnike spravila na napač-nono sled. Ta navada je ostala kokoši še sedaj, ko je udomačena.
-o--
MALI OGLASI
Trgovina naprodaj
Proda se najstarejša, dobro idoča grocerija in mesnica. Proda se skupaj ali posamezno. Se tudi zamenja za drugo posestvo. Strguje se za $1,200 na teden. Pokjličite ENdicott 0586. Geb. Kuhar, 3846 St. Clair Ave., Cleveland, O. (132)
Hiša naprodaj
Proda se 7 sob hiša; kopalnica iz plošč; podstrešje in klet; lot 40x145; garaža za en avto; hiša je insulirana. Nahaja se na 20810 Goller Ave. Podrobnosti se izvedo tudi v hiši zraven.	(132)
Lepa) prilika
Naprodaj je hiša za 2 družini, 8 oseb, j ako dobro zgrajena in jako čista; 1 garaža, cena $5,600. Nahaja se na School Ave.
Hiša 8 sob za 2 družini, 1219 E. 175. St., blizu Grovewood; jako dober dom. Se proda za manj kot $6,500.
Za podrobnosti vprašajte J. Knific Realty Co.
18603 St. Clair Ave. IVanhoe 7540.	(132)
Hiša naprodaj
Naprodaj je lepa hiša 7 sob za 1 družino, garaža, velik lot, blizu La Salle gledišča in 185. ceste. Lastnik odide v armado, zato proda po zmerni ceni. Za podrobnosti vprašajte B. J. Hribar 954 E. 144. St.
GLenville 2500.
(133)
A. MALNAR
CEMENT WORK ENdicott 4371
1001 East 74th Street
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 1 družino, 7 sob, 2 garaži, nanovo dekorira-na, v jako lepem kraju, 17810 Dilliwood Rd., je sedaj prazna. Se mora prodati radi ureditve zapuščine. Cena je $5,800, ta-coj $1,200, ostalo na mala odplačila. Za več informacij pokličite
M. F. Intihar
Real Estate, Insurance 630 E. 222. St. ali 21491 Nauman Ave. Tel. IV 2644 ali IV 0678 (131)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini; v jako dobrem stanju; 5 sob spodaj, 5 zgorej; 2 garaži; cena zmerna. Vprašajte na 1049 E. 146. St.	(132)'
Lewis W. Douglas, ki je prvi direktor v proračunskem oddelku, je bil od predsednika Roosevelta imenovan za pomočnika administratorju za gradnjo tttdij.
Banka pred vašim pragom !
Ako hočete, imate lahko domačo slovensko banko pred vašo hišo, da vam ne bo treba v nobenem vremenu in času iti od hiše, trošiti čas ali reskirati, da vas kdo na potu obere (oropa). Potem storite tako, kakor je storila žena, ki se nahaja 1,100 milj daleč od naše slovenske banke. Tole je njena izjava:
"Želela sem govoriti! z vami, poznam vas, živela sem v Clevelandu 14 let in imam že nekaj vloge v vaši novi banki, ns-kaj imam pa še iv drugi, tuji. Ker pa se nikakor ne počutim tako domačo drugod, kakor se počutim pri vas v domači banki, in ker poznam vas, sem sklenila, da prenesem tudi ono drugo v vašo banko. To storim pa še za to, ker kadar hočem, da dobim denar iz banke, lahko vam pišem v slovenskem jeziku, ker drugače pisati ne morem in vi mi takoj pošljete ček brez vsake druge sitnosti."
Rojaki širom Amerike! To so besede, ki veljajo za vsakega izmed ivas, bodite kjerkoli. Kakor ta žena, ki se je mudila v Clevelandu iz daljne Colorade in se je tako izrazila v zadovoljstvu glede posebne postrežbe naše slovenske banke, prav to velja za vse druge rojake, bodite kjerkoli, še tako v oddaljeni državi Amerike.
Kar je potreba je to, da pošljete vlogo in da naročite, na katero ime se vloži. Banka ivam bo takoj poslala karto, za vaš podpis, nakar vrnete karto. Kadar -pa hočete denar dvigniti, bo zadostoval vaš podpis v pismu, s katerim boste zaprosili, koliko da hočete iz banke. Vse to se bo vršilo potom pismonoše in vam ne bo treba iti izpod strehe.
Naj k temu še dodam sledeče: Naša slovenska The North American Banka, je pod vladno zavarovalnino za pet tisoč dolarjev za vsako vlogo. Plačuje na vloge po en in pol (IVo) odstotka obresti. Njeno premoženje je nekaj nad dva milijona in je tako dobra, kakor je vsaka druga v Ameriki.
Vedite tudi, da je nad 900 naših ljudi, ki so delničarji banke, in denar, ki ga vložite v naši banki, ga direktorij zopet poso-sujejo našim ljudem. Tako pomagate samim sebi in narodu v splošnem.
Rojaki širom Amerike! Sedaj, ko se bliža prva polovica 1942 h koncu, se vam nudi lepa prilika, da ;kot domačini, kot Slovenci in kot Jugoslovani tudi v tem pokažete, da ste ne samo v besedi taki, marveč tudi v dejanju. Svoji k svojim!
Za vse nadaljne informacije se lahko obrnete na podpisanega.	'
Pričakujem, da se bo odzvalo veliko takih, ki boste posnemali modro in gospodarsko zavedno ženo, ki ni hotela s tem kaj drugega nego to, kar se je njej zdelo potrebno in vredno storiti. Cast takim materam!
ANTON GRDINA, predsednik.
SLOVENSKE NORTH AMERICAN BANKE
6131 St. Clair Ave.
CLEVELAND, OHIO
Razpisana je služba
poslovodje tiskarne pri "Ame-rikanskem Slovencu." Stalna dobra služba za pravega moža. Biti mora vešč tiskarske obrti, zlasti ročne stave, znati mora zapirati forme in razumeti mora obrat tiskarskih strojev.
Oni, ki se bodo prijavili naj navedejo, koliko časa so bili ali so v tiskarski obrti in naj navedejo svojo starost. Prijave je poslati ne kasneje nego do 13. junija, 1942 na
Upravo "AMER. SLOVENCA, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois.
VICTORY BUY
UNITED STATES
WAR
Ijonds
AND
stamps
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc 6016 St. Clalr Are. Telefon: ENdicott 3X13
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue HEnderson 1126
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM F-ohištvo ln vse potrebščine za dom 6G12 ST. CLAIR A V*.
HEndercoK 2878
CTXXXTTXXXXSXXXIXXXXXXXXXX
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO. ^
15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. g CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3
Točna postrežba!
Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x)
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE.
Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila
RUDY B0ŽEGLAV
VINERY
6010 ST. CLAIR AVE.
Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
PREMOG — COKE
Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE
Stanovanje v najem
V najem se da stanovanje 5 čednih sob, kopalnica, klet in prostor za pranje. Vprašajte na 12811/2 E. 55. St.
(June 1, 3, o)
BLISS COAL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
Stanovanje v najem
Štiri sobe zgorej se oddajo v najem družini brez otrok. Stanovanje je na Holmes Ave. v Collinwoodu. Izve se pa na 22601 Nicholas Ave. v Euclidu, Ohio.	(131)
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija in optometristične potrebščine
7102 St. Clair Ave.
GAY INN
6933 St. Clair Ave.
Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811
(Fri. -x)
0101020002000201010253020102010102000201020202010201020101020102
a
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 5, 1942

V. J. KRIŽANOVSKA:
PAJČEVINA
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK
m
—	Nisem imel časa poizvedovati po vas. Zdaj pa je izpraznjeno mesto drugega vrtnarja in Mina je hotela, da grem pogledat, kako živite, in da vas pripeljem k nam. V Ko-nigsbergu sem zvedel od Viljema, kje ste, in tako sem prispel semkaj. No, ali ste zadovoljni iti z menoj? Mesto je dobro; plača je okrog petdeset mark mesečno; razen tega boste imeli svojo hišico, a hrana vas ne bo stala nič. Tudi otroci morajo z vami.
—	Ali je mogoče vprašati kaj takega? Seveda smo zadovoljni in iz vse duše smo hvaležni Mini, ki se nas je spomnila, — je pohitela žena z odgovorom pred možem.
—	Torej je sklenjeno! Evo, otroka se vračata z nekom, toda ne morem ga razločiti v temi, — je rekel Liberman, ko je pogledal skozi okno na ulico.
Karel in Lizika sta zdirjala k gostilni "Pri debeli goski," ki je stala na glavni ulici sredi trga. Vsa zasopla sta pritekla na dvorišče in hkratu zagledala enega izmed teh, ki sta ju iskala.
Pri vodnjaku je stal mlad dečko kakih dvajsetih let in umival kup pivskih vrčev, steklenic in čaš. Naslednji dan je bila nedelja in hlapec je imel dela čez glavo. Tako je bil zatopljen v delo, da ni takoj zapazil prišlih otrok, in se je okrenil šele, ko mu je Karel ves zasopel zavpil:
—	Hitro, Moric! Pusti vse in pojdi domov, — stric Liberman je prišel.
—Ali si ob pamet?! — je srdito odgovoril mladenič. — Ali naj pustim delo pred praznikom? Kaj poreče gospodar?
Zdaj je vseeno, kaj poreče. Stric pravi, da ne ti ne Greta ne bosta več služila pri njem, in . . .
V	tem trenotku je jkrepka zaušnica prekinila dečkove besede.
—	Molči, osel! Utegne te kdo slišati.
V	tem trenotku je prišla iz hleva visoka, čedna deklica osemnajstih let, plavolasa in rdečelična.
—	Greta, Greta! takoj hodi z nami! — je vzkliknila z jokavim glasom Lizika, vsa prestrašena zaradi klofute, ki jo je dobil brat.
Greta je naslonila k zidu vile, ki jih je držala v rokah, in stopila k vodnjaku, kjei; ji je razsrjeni Moric povedal, kak-šnq gluposti mu je govoril brat.
—	To niso gluposti, — se je branil brat. — Stric je rekel, da ima z vama druge namene. On živi zdaj v Rusiji in je postal bogat gospod; izvoščku je dal celo marko napitnine, a meni je vrgel petak, da nakupim prvovrstne kave in ducat steklenic piva . . .
—	A kakšne okusne stvari je prinesel! — je pristavila Greta. — Kakšna gnjat, pa okajen jezik in sladčice; miza se lomi pod težo reči, ki nam jih je poslala teta Mina!
Moric in sestra sta se začudeno spogledala.
—	Vsekakor je treba, da po-gledava, kaj se tam godi, — je rekla Greta. — Grem k gospe Knollejevi in jo poprosim, naj me pusti domov, medtem bo Roža stregla kravam. Ti pa pojdi k gospodarju in prosi ga, naj te pusti domov.
Knolle je sedel v vrtu pod lopo in je pil pivo v družbi dveh prijateljev — učitelja in organista. Vsi trije so že od nekdaj poznali Libermana, a vest o njegovem nepričakovanem prihodu in o bogastvu, ki si ga je pridobil v Rusiji, je vzbudila v njih veliko radovednost. Po Karlovem pripovedovanju je njihovo zanimanje tako narastlo, da sta oba Knolle-jeva gosta sklenila iti k Osval-du M:ilerju pozdraviti rojaka in celo sorodnika, ker učiteljeva žena je bila v daljnem sorodstvu z Libermanom.
Snidenje z Libermianom je bilo genljivo. Teodor je bil ves navdušen nad svojimi nečaki in prerokoval jim je sijajno bodočnost, a stara prijatelja je imenitno pogostil. Zabava je bila živahna, a razšli so se šele, ko je v cerkvi odbila enajsta.
Naslednjega dne je bila cerkev dolgo pred mašo polna ljudstva in vsi so radovedno

V	nedeljo vsi na piknik!
Društvo sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca
vabi na prvi
SPOMLADANSKI PIKNIK
ki se prične
V	NEDELJO POPOLDNE 7. JUNIJA
NA BAST A'S GROVE, TURNEY RD., GARFIELD HEIGHTS, O. (VOGAL DUNHAM RD.)
Busi bodo vozili vsako uro od Broadway, Harvard in Miles Ave. do piknika.
Oddale se bodo sledeče nagrade: peč, kuhinjska opravi in šivalni stroj ter več drugih.
Najboljša in mrzla pijača, kuhinja iz Maple Heightsa. Godba: EDDIE ZABUKOVEC
ogledovali Milerjeve, ko so se pojavili v cerkvi nališpani in samozadovoljni v spremstvu Libermana in ponosno zasedli svoja mesta v klopeh.
Že zjutraj je Teodor razložil celo kopico daril, ki jih je poslala njegova žena za dostojno opravo bodočih potnikov.
—	Mi moramo biti lepo oblečeni, sicer nas ne bi spoštovali, — je rekel.
Zdaj so sosede zavistno gledale Malvinine obleke in ogrinjala, Gretin klobuk in bluzo iz batista in poletna plašča gra-haste in sive barve, ki sta ju nosila Moric in Osvald.
Po končani službi božji so se župljani zbirali v senčnati cerkveni ogradi; vsakdo si je hotel od blizu ogledati Libermana, mu stisniti roko, mu časti-tati k sreči in zvedeti, če je res, da Milerjevi odpotujejo v Rusijo., Celo pastor sam je pristopil k Teodoru in se prijazno z njim razgovarjal ter ga nato povabil, naj pride v teku dneva k njemu, da se kaj pomenita po tako dolgi ločitvi. Njegov primer je navdahnil tudi Knolleja, ki je povabil zvečer v gostilno Libermana in znance, da napijejo imenitnemu rojaku. Skratka, Milerje'«-va družina in Teodor so postali junaki dneva.
Liberman se je čutil zelo počaščen po pastorjevem vabilu, zlasti ker ga je ta nekdaj gledal od zgoraj navzdol. Ob dogovorjeni uri je šel v pastorat in bil je takoj sprejet v pastor-jevi delovni spbi.
Pastor Brajthamer, debelušen Nemec z dvojnim podbrad-kom, je sedel pri oknu in kadil iz dolgocevnate pipe. Bil je odet v plašč iz indijske tkanine, a sivo glavo mu je pokrivala črna čepica.
Ko je izprašal Libermana o njegovih osebnih zadevah, je prešel k političnemu položaju Nemcev v Rusiji; videti je bilo, da ga notranje zadeve mogočne sosede zelo zanimajo, i — Ali je v vaši provinciji mnogo protestantovskih naseljencev, in kako gre tem bednim izgnancem tako daleč od domovine? — ga je vprašal.
—	O! Nemških naselbin je v Jekaterinoslavski guberniji mnogo, mislim, da preko šestdeset. Škoda, da so po večini anabaptisti.
—	O joj! Seveda je žalostno, da je toliko naših rojakov odpadlo od skupne matere cerkve, ki jo je ustanovil veliki Luter, — je vzdihnil pastor. — Vendar pa nosijo tudi oni evan-geljsko luč v krivoversko temo grškega razkola. Sicer pa sem zvedel, da imajo med tamoš-njimi urojenimi prebivlaci mnogo pristašev, zato moramo biti napram njim prizanesljivi: s širjenjem bolžje besede germanizirajo topoglave slovanske prebivalce in izkazujejo na ta način naši deželi veliko uslugo.
—	Vi popolnoma prav govorite, gospod pastor! V propagandnem oziru kažejo anabaptisti nenavadno vnemo in imajo velikanske uspehe. Nele da imajo mnogo pristašev, ampak jih znajo tako pronikniti z duhom svojih apostolov, da postajajo pristni Nemci. Te iz-preobrnjene Nemce imenujejo "štundiste," a postava jih strogo kaznuje ... če jih dobe; toda ker je propovedovanje samo zase dbvoljeno, tedaj je jasno, da preganjanje posameznikov ne doseže namena! Sicer 'pa drugače biti ne more: naši kolonisti so bogati, in če je po-
trebno, znajo besedna prepričevanja podpreti z materialnim pritiskom; kako pa se more tako neumno živinče, kot je ruski mužik, sploh upirati? Kmetje umirajo od glada, a njihovi svečeniki so pravi berači v primeri z našimi pastorji, tudi nimajo preveč ugleda; prezirajo jih in se iz njih norčujejo. In tako postopno in trdno raste tam naša Nova Nemčija.
—	Naj se širijo njene meje in sveto, nad vse rodoljubno delo naših pijonirjev, približuje veliki trenotek, ko bo mogla Nemčija dovršiti svoje prosvetno poslanstvo in vzeti v roke svetovno žezlo v blagor človeštva in civilizacije, — je zaključil pastor ter sklenil roke kakor za molitev in pobožno obrnil pogled k nebu.
Brajthamer se je vzravnal in poizvedujoče pogledal so-besednika.
—	Ali pa ste vi sami dovolj prežeti z zavestjo te dolžnosti, ki nam jo je Bog naložil v tej divji deželi?
—	Seveda! Jaz dobro vem, da moram predvsem ostati zvest podanik germanskega cesarstva, imeti pred očmi zgolj koristi domovine in svojih bratov Nemcev, in vedno gospodovati nad nižjim, barbarskim ljudstvom, kamor me je vrgla usoda . . .
—	To je samo abeceda, zato vse premalo, — je ž vnemo iz-pregovoril pastor. — Vsak Nemec, zapomnite si to, Liberman, je dolžan napraviti vse, kar je v njegovi moči, da oslabi barbarsko cesarstvo, ki je naš najnevarnejši sovražnik: sejati mora razdor, vzbujati nezadovoljstvo, cepiti glupe
množice, a kar je glavno: podpirati separatizem malih naro-dičev, ki jih je zavojeval nenasitni kolos. To je naloga Nemcev, ki jih je usoda privedla v Rusijo. Šele tedaj, ko ne bo ta dežela več velika država in bodo njene divje horde vržene daleč v Azijo, šele tedaj bo ci-vilizatorsko poslanstvo Nemčije dovršeno, a naš narod se bo mogel prosto razvijati in pokazati vso svojo kulturno moč! Res škoda, da se naši bratje šele v Ameriko ali v1 Afriko, medtem ko nam leže ob boku cele pokrajine, ki bi utegnile postati dragocene naselbine, ker v njih je mnogo bogastva; to so zemlje, ki nas komaj čakajo za svoj razvoj in procvit.
Veličastne prespektive v bodočnost, ki so bile plod domišljije, so pastorja razvnele. Njegova tolsta lica so pordela, majhne motne oči so se lesketale v mrzličnem blesku, a grozeče dvignjeno pest si je predstavljal že okovano v oklep in pripravljeno, da stre nadležne sosede, ki nočejo pozvati k sebi svojih dobrotnikov*
Brathamerovo k r a snorečje ni bilo zaman, ampak je še bolj podžgalo narodni ponos Liber-manov.
— Bodite uverjeni, gospod pastor, da niti ena vaših besed ni bila zaman izgovorjena, — je odgovoril s pomembnim poudarkom. — Odkar živim v Rusiji, sem vedno sam čutil, da je ta dežela naša bodoča last, in četudi nismo še tam gospodarji po postavi, vendar pa smo to po dejanjih: mi smo v prvih vrstah povsod, kjer je treba odločati ali vzeti v roke kakšno dobičkanosno opravilo. Tako je na primer v Vsesvjat-
skem. Tam imamo dve tvorni-ci: eno za izdelovanje mila, druvo za lončevino. Oba upravitelja, mojstrski nadzorniki in glavni mojstri so Nemci; a ruska sodrga je delovna moč, in tako je povsod! Nekoč sem šel v Petrograd kupovat v Botani-ški vrt semena in sadike za naše cvetličnjake; ali boste verjeli, da mi ni bilo treba izpre-govoriti ruske besede, sami Nemci !i A Rusi ... ha, ha, ha!
so sposobni samo donašati vo-g do in pometati drevorede. Da| celo v njihovi glavni ulici, B®| Nevskem prospektu, so lastn>| ki najlepših trgovin N®0® dovolj je, da prebereš nasl°;'| ne table, pa misliš, da sivB^ linu- V papirnicah in v gost>*| nah dobite nemških časoM in listov, kolikor želite; n« cerkev stoji na vidnem kraj! in kdo so na najvišjih »est™ upravne službe?
si;
F
t<
Vabilo na fino večerjo *
MR. IN MRS. FRANK KOVAČIČ, 4121 St. Clair A*-
vabita prijatelje in znance na dobro "SPRINGER v ČERJO," v soboto, 6. junija. Postregli bomo tudi z ^ brim pivom in vinom. Igrala bo godba na inštrumente veselo zabavo. Se toplo priporočava za veliko udeležbo-
C
J bi eklar
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskib1
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
JllllllllllllillllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIII'11
I KUHINJSKE PEČI
OST kov teka Ho 3tohi1 n; fjeve Mr
E Ako je vaša stara kuhinjska peč nerabna, lahko
__ »aj<
iiiiiiHfejo
ce ]0dg( H
kuPite
i -i n zaloS0
E novo brez vsakega zadržka. Oglejte si naso veliKo * ^ ^ E Grand, Magic Chef, Norge in Roper plinske peči, ter
E gidaire električne peči; cene od $82.95 naprej. E	Lahka mesečna odplačila!
Prosi
f>Aj, zdra
1 NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE .
| 6104 St. Clair Ave.	819 E. l85t^i
J več, zi
111%!
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
MAY COMPANY
MARIE DRESSLER
OBLEKE


v skupini novih poletnih oblek iz tenkega pisanega 'lawn" blaga
*	Pol mere: 38% do 52 Vi za ženske srednje mere okrog prs in velikih bokov.
*	Cetrtinke mere: 37% do 51% za ženske z velikimi boki in manjšimi prsi.
Ukrojene za ženske, ki mislijo, da težko dobijo pravo mero . . . krasne Marie Dressier obleke, ki so izdelane, da pristojajo lepo, ker so pravilno ukrojene za posamezne tipe. Majhni, pisani in rožasti vzorci v eni ali več barvah, in obleke so zgotovljene z "lingerie" ali "pique" okraski.
tm
Iti uSi
fi
kf
ml
Ve vce
L
5 K
WASH DRESSES
TRETJE NADSTROPJE
BLAGOSLOVITEV BANDERA, PARADA, BANKET IN PLES
pri rede
KADETKE DRUŠTVA SV. JOŽEFA ŠT. 169 K. S. K. J.
V NEDELJO 7. JUNIJA X
Ave. °°
v Slovenskem domu m Holmes * n A
zv^ iS
1 PRVOVRSTEN PROGRAM POPOLDNE ^
llttlllllC3f1ttllilllllC3llltllllliltC3IIIIIIIIIHIC3ftllllllllllC31llllllllliiC3illl|lll|IilC3lllllllkltilC3llllllll HtitC3lllll Altf JIIC3 li llllltl IIIC3 J llltlllllItC3lfflllllllllC3llllltliIBllC31f#llllllllflf3IIIIIIJIJ I llf 3 Blllllllll1IC3IIIIIIA(tltlC3IIIIIIIJl I11C3111111 lil ii^illllliTIttlCr^^tldUHl IIC31.1111111' IftC Jf lltlll I lldllllllltll IIC3I ISilttllftllCSIlIftll Ull IIC3IIEIItlllll< l9tlllllllBIC31titllllllll C3II il IIII litlCft J C3lllltftlll I IflC^lttl III iTTlIC 3111 l]4J#(AllC3lllllllftJIIIC3llltl lllii IIC3 lllillftllll IC JIIILIIIII llil C3 III I III ICXIC3I1IIII lllillC3 lUtiiUftl liCSIIBiii"^"^^^'
pfiio1'
Vstopnina k banketu $1.00, za ples 40 ce
GODBA: JOHNNY PECON ORKEST^R

c Is h ji
........XV1
A
"   " "!!  !!  """""!!"!!!