NsroCnfnfl hmmčho ti Din, u inozemstvo 40 Dia — nedeljska izdaja ee-kletno 96 Din, aa inozemstvo 120 Din Urednlitve je y Kopitarjevi ni. WIII SLOVENEC Telefoni uredalitrai daevna aiažba 3tm — ki Ml lakaja v«A da« ifitrtj, Ček. račun: Ljiib- ! i n na M. lOtnt) ia 10.549 za inseratei Sarajevo štv. 71b\ Zagreb fttv. 3^.011. I'raga-Dunaj 24.79r Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2•it) ponedeljka in dneva po praznik« 500 let demokracije Med tem ko po vsej Evropi odmevajo paradni koraki^ fašističnih četnikov in si njihovi vodje čedalje bolj lastijo pravico, da podvržejo nadzorni oblasti države sleherni gib človeškega bitja in vdirajo v imenu vsemogočne države v najbolj sveta zatišja človekovih duhovnih svoboščin, češ da je sodobni človek preomejen, da bi mogel sam v svobodnem pristanku na omejitve, ki jih nalaga družabno življenje, urediti svojo usodo, slavi švedski parlament 500 letnico svojega obstoja. Zdi se, da smo posvetili premalo pozornosti temu redkemu in velikemu dogodku, ki se s tako ostrino odbija od temnega ozadja sodobnega fašističnega družboslovja in je najbolj učinkovita kritika vseh filozofov, ki bi radi naše občestveno življenje, zanikajoč slehejrno ljudsko pravico, organizirali tako-rekoč pod poveljstvom vsemogočne, absolutistične države. 500 let, to je dolga doba. Zadostuje, da se v njej narodi porajajo, postanejo veliki in zopet izginejo. Daleč tja nazaj sega, v tista stoletja, ko je ostala Evropa še stokala pod najrazličnejšimi absolutizmi in ko je še celo v Franciji bilo treba 300 let, predno je ljudstvo v srditem navalu iZvojevalo najprej doma, nato pa tudi drugod pravico do vživanja tistih svoboščin, ki jih je človeškemu bitju zapisalo večno naravno pravo, a jih je v grdem izkoriščanju in zlorabljanju fizične sile človeku odvzel človek. A vseh teh pol-tisoč let je na Švedskem državo vladalo ljudstvo, si postavljalo svoje oblastnike in jih odstavljalo, si dajalo nove zakone in jih zopet odpravljalo, ne da bi smel in mogel kakšen zgodovinar le zasumiti, da je to bilo v škodo švedskega ljudstva, njegovega kulturnega napredka in njegovega materijelnega blagostanja. Dne 27. majnika .1435 je rudar Engelbrekt, ki je na čelu kmetske vojske napodil Dance iz švedske dežele, sklical prvo ljudsko za-Btopstvo v Arbogi. Prišli so zastopniki stanov, plemstva, duhovščine, meščanstva in kmetov ter v svobodnem glasovanju ustanovili prvi državni zbor, izvršilno oblast pa izročili kraljem, kadar so jih imeli, sicer pa državnim upravnikom. Do 1. 1521 je trajala ta absolutna oblast ljudskega zastopstva. Imenovanega leta je Gustav Vasa ustanovil stalno kraljevsko dinastijo, ki si je prilastila oblast, da sklicuje državni zbor v svojem imenu, toda niti takrat ni bilo govora o tem, da bi mogel vladati kralj, ki ga ni potrdila skupščina stanov. Ko so kmetje po drugih evropskih državah bili še dolga stoletja robovi in zasužnjeni plemstvu, so bili na Švedskem že odločujoči činitelj v državi. To je trajalo do kralja Karla XI v drugi polovici 17. stoletja, ki je medsebojne spore med stanovi izkoristil in ustanovil prvič po 300 letih absolutističen režim, ki je trajal do 1.1720, ko so se stanovi dvignili iz svoje nemoči ter si priborili nazaj svoje starodavne pravice. Kralju Frideriku so L 1720. dovolili zasesti prestol le pod zelo težkimi pogoji, ki so kraljevo oblast omejili do skrajnosti. Njihova moč je v naslednjih desetletjih še vedno naraščala in ko je zasedel prestol Adolf Frede-nk 1. 175L, je moral priseči, da se bo pokoril sklepom državnega zbora, ki je postal vrhovna oblast in je vladal s pomočjo od njega odvisnih državnih uradnikov. Takrat že, torej 50 let pred francosko revolucijo, so se v švedskem parlamentu začele razvijati stranke v modernem pomenu besede. Stranka »klobukov« je predstavljala konservativno plemstvo in od njega odvisno mescanstvo, stranka »čepic« pa radikalnega kmeta, razboritega trgovca in velik del duhovščine. Do začetka 19. stoletja sta izmenoma vladali stranki »klobukov« in »čepic« ne da bi se bila smela dinastija kolikor toliko mešati v državne posle. Le za kratko dobo se je Gustavu III. posrečilo, da je vsled neso- flasij med stanovi, izvojeval novih pravic za rono in si podvrgel državni zbor, si prisvojil pravico imenovati njegove člane in ga klicati celo na odgovor. Toda državni zbor je tudi v tej dobi ohranil izključno pravico določevanja davkov, predlaganja novih zakonov in odločevanja o vojni in o miru. Toda. pod Karlom XIII. so stanovi kralju vsilili novo ustavo (1808), ki je državnemu zboru vrnila mnogo ukinjenih pravic, med njimi tudi pravioo, da je smel zavračati vladarjeve predloge. Z zakoni 1. 1865 in 1867 se je stanovski državni zbor končno s samostojnim sklepom spremonil v parlament z dvema zbornicama, kjer so kmetje takoj spočetka dosegli odstranitev vseh še obstoječih privilegijev, ki so jih imeli drugi stanovi. Zadnje spremembe v parlamentarnem življenju izvirajo iz zakonov 1. 1909 in 1921, ko je švedski parlament dobil nazaj v moderni obliki vse pred-praviee, ki jih je imel pred 500 leti, ko se je prvič sestal, in zopet v začetku 18. stoletja 5P j>e vlomil kratko absolutistično dobo Karla XI. in Karla XII. Delovanje ljudskih pravic torej tndi v tem poltisočletju ni bilo vedno uravnovešeno in enakomerno: dobe neomejene ljudske vlade prekinjajo poskusi samooblasti in tlačitve ljudskih pravic. Toda glavna tendenca, ki se zopet in zopet uveljavlja v zgodovini švedske države, je, da odločuje o državnem življenju ljudstvo samo, ljudstvo, razdeljeno v svoje organične stanove spočetka, pozneje pa ljudstvo, ki prihaja do izraza v svobodno izbranih političnih strankah in opredelitvah na podlagi svobodne izbere politične misli in političnega zastopstva. Temeljna poteza te čudovite zgodovine 50« letne demokracije na •Švedskem je. da ljudstvo v dobah razočaranj, ko so njegovo slučajno slabost izkoristili' samooblastni vlastodržci, tega stanja nikdar ni priznalo, ampak je v optimizmu, ki ne šteje po letih, niti po desetletjih, ampak po stoletjih, ohraniio neskaljeno zavest o svojih pravicah in vzdržalo od rodov do rodov voljo. Schuschnigg odgovarja Hitlerju „Avstrija je pripravljena, da takoj prijateljsko uredi odnošaje z Nemčijo" Avstrijski kancler Schuschnigg Dunaj, 29. maja. TG. Včeraj je madjarski ministrski predsednik začrtal smernice madjarske zunanje politike in označil pogoje, pod katerimi bi mogel sodelovati pri ozdravljenju razmer v Po-donavju. Za generala Gombosa je za Podonavje edino odrešilna črta, ki pelje iz Varšave na Dunaj, j v Budimpešto in v Rim. To črto je treba povezati I z Berlinom. ! Danes se je oglasil avstrijski zvezni kancler far na podoben način izpovedal načela avstrijske zunanje politike v vprašanju avstrijske neodvisnosti in z ozirom na prizadevanja za podonavski pakt Med tem ko postaja vedno bolj jasno, da je general Gdmbiis s svojim govorom razkril dejstvo danes še tajnega nemškega protinačrta proti obstoječemu italijansko-f r a n eo s k e m u podonavske-m« načrtu in s tem javno povedal, da soglaša s nemškim protinačrtoni. se je avstrijski zvezni kancler skrbno izogibal, da bi v svojem govoru stališče tako jasno označil. Dr. Schuschnigg je v svojem govoru sicer povsem jasno podčrtal, da odklanja nemško zunanjo politiko, dokler ne bo pri-mala Avstriji pravice do samostojnega neoviranega obstoja, * ravnotako skrbno se je izogibal vsakemu dapadu na nemške narodne socialiste. Dr. Schuschnigg ieli, da postanejo odnošaji med Nem-tftjo in Avstrijo normalni, kakor morajo biti odnošaji med dvema bratskima nemškima državama. V Evropi je prostora sa dve nemški državi, j« deial, in naj Nemci ne dajejo Evropi strahotnega zgleda bratskih prepirov, ki služijo le drugim koristim. Avstrija je pripravljena sprejeti vsako ponudbo po normalizaciji, pod pogojeni, da se Avstriji prizna neovirana pravica do samostojnosti v notranji in zunanji politiki, kakor gre neodvisni državi, toda do zdaj takšne ponudbe še ni sprejela. Dr. Schuschnigg se je zahvalil Italiji za vso izkazano pomoč v težavnih urah, predvsem pa za njeno zadržanje, ki je dokazalo, da Italija ni imela in ne bo nikoli imela namena vmešavati se v avstrijske razmere. Dr. Schuschnigg je nadalje izrazil ieljo, naj bi podobna ustavna ureditev vseh treh držav, Italije, Avstrijo in Nemčije, pomagala do končnega sporazuma. Tudi avstrijski kancler je zahteval popolno pravico do oborožitve in ukinitev vseh pogodbenih omejitev v tpni pogledu, toda on bo čakal na Zvezo narodov in tudi fe bi Zveza narodov tej želji ugodila, bi Avstrija še ne uvedla splošne službene obveznosti in hi si na drugi način pomagala, da si oskrbi armado, ki ji je potrebna za njeno varnost. To, kar zahteva Avstriqa, je končal kancler, j« mogoče spraviti v tri enostavne zahtev«: 1. ravno-pravni postopek, 2. priznanje ravnopravnosti, in 3. ravnopravnost glede nacionalne časti. O vseta drugem se je mogoče z Avstrijci pogajali, le a teh treh točkah ni kompromisa. Nemčija bo priznala Avsirlfi državno samostojnost ? V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da obstoja zveza med potovanjem generala Goringa po Balkanu, govorom generala Gombosa in govorom zveznega kanclerja. Ni so mogoče ubraniti vtisu, da je Nemčija pripravljena dati izjavo, da bo pusti la Avstrijo pri miru in da bodo s tem dani čisto novi pogoji za ureditev Podonavja na podlagi nemškega načrta, ki sta ga očividno že imela pred * e -boj Gdiubiis in Schuschnigg, ko sta svoje govore pripravljala. Ce'Z Sovjeti iztrebili Ingrijce Znano je, da je vsak član Zveze narodov ob ve- | Novajo zemljo, kjer sploh ni mogoče živeti sredi , ------ —------ledu in mraza, ali pa v Turkestan, kjer podlegajo tropični klimi. Moskva se je zarotila, da to zavedno pleme uniči, ker ji je njegova rodna vera in narodna zavest napoti, ki se ne more prilagoditi sovjetskemu nazoru o svetu in družbi. Finska je opetovano opozarjala Evropo, kaj se godi z_ njenimi rojaki v sovjetski Rusiji. Cl. 19. ikcij< zan, da spoštuje pravice svojih narodnih manjšin. To velja tudi za sovjetsko Rusijo, ki je to dolžnost sprejela nase, čim je stopila v ženevski areopag. Vendar pa sovjeti delajo v tem oziru, kar hočejo, in uničujejo cele narode, ako so napoti njihovi politiki. Med drugimi so se moskovski tirani spravili tudi na Fince. Potem ko se je Finska odcepila od Rusije, sta od Fincev ostali v mejah Rusije samo dve plemeni: Karelci vzhodno od Finske, in Ingrijci, ki prebivajo južno od Finske ter se razprostirajo na zapadu do estonske meje. Karelce, nadarjeno finsko pleme, med katerim je nastal znani finski narodni epos »Kalevala«, so sovjeti skoro iztrebili. Ingrijci pa, ki stanujejo v bivši carski provinci Petro-grad, so prišli na vrsto sedaj. Ingrijcev tudi carji niso mogli docela raznaroditi. Držijo se še po velikem delu svoje finske narodnosti in luteranske vere. So zelo nadarjeni in so tudi pod carji imeli svoje šole ter so ohranili svojo narodno kulturo. Precejšen del se je sicer popravoslavil in porušil, vendar pa so tudi pravoslavni Ingrijci ohranili svoje osebine. V vojski med Finsko in sovjetsko Rusijo, ki je bila končana leta 1919 z mirom v Tartu, se je morala Finska odreči tako Karelcev kakor 150.000 Ingrijcev. Zadovoljiti se je morala z zagotovilom sovjetov, da bodo Ingrijci v smislu sovjetske ustave dobili pravico, da osnujejo svojo narodnostno republiko, kakor jih imajo drugi narodi Rusije. Do tega pa ni prišlo. Teror Ceke in GPU je preprečil, da bi mogli Ingrijci svobodno odločati o svoji republiki, oziroma samoupravi. Vrh tega so sovjeti začeli z uničevalno borbo proti luteranski cerkvi, zaprli so skoro vse njihove cerkve, pastorje •----'-:-.r so v raznih ječah severa umirajo. Dokler ni prišla jci vsaj lahko živeli kot mali posestniki, ki so imeli 4—8 ha zemlje. S ko-lektivizacijo pa je bila večina posestnikov deportirana, češ, da so »kulaki«, to je »biiržuji« in »oderuhi«. L 1931 so kar 8000 Ingrijcev v živinskih transportih spravili v Sibirijo na prisilna dela. Pa tudi potem tega narodiča sovjeti niso pustili pri miru. Kar sistematično jih pošiljajo tja gori na pakta Zveze narodov določa kazenske sankcije proti državi, ki bi se pregrešila zoper osnovne človečan-ske pravice svojih narodov. Toda evropske velesile zapirajo oči, da ne vidijo krivic, ki jih dela sovjet- ska Rusija narodom, ki niso zagrešili ničesar drugega, kakor da hočejo ohraniti svojo narodnost in vero. Toda kako bodo velesile zasigurale mir, zaradi katerega sklepajo vse mogoče pakte, če p>a rušijo edino podlago, na kateri se more mir trajno zgraditi, to je pravičnost! Na to je bilo treba svet opozoriti posebno sedaj, ko so francoski svobodomi selci tako jx>nosni na prisrčne stike s sovjeti, ki so jim sveto obljubili, da bodo ustavili komunistično propagando v Franciji. Kako so sovjetom »svete« obljube in obveze, to nam ined drugimi brezštevilnimi primeri nazorno kaže tudi iztrebljanje Fincev, ki je v najjasnejšem protislovju z obvezami, katere so sovjeti sprejeli z vstopom v Zvezo narodov. Flandin pred padcem Naslednika ■MB^MHMBMHnnMBHMnHMIiBIMHi iŠČejO Flandinu se povračuje izdajstvo nad Doumergueom Pomnite! 11. Junij Velesejem • v Ljubljeni Pregled domače produkcije Posebne rasstave: Gasilska razstava Modna rev, - gospodinjstvo S,iIon automobilov Pohištvo Male živali Polovična voznina na železnici, parotirodih in avijonih. — Razstavišče obsega 40.000 m5 da so krivice izravnajo in pravico vrnejo. Pol tisočletna zgodovina švedske demokracije je živ dokaz za to, da je bila ljudska ylada normalno stanje in absolutizem nezdrav, abnormalen pojav. Ako evropski narodi v sedanjem trenju ohranijo^ to zavest, potem razni fašizmi s teorijami o vsemogočnih državah ne bodo napravili tistega zla. kakor bi era eotovo. če bi ljudstvu vzeli tudi zavest o prestanih krivicah in voljo, da jih nekoč odpravi. Pariz, 29. maja. c. Razpoloženje po včerajšnji debati v parlamentu je bilo najprej zelo optimistično. Posebno se je poudarjalo, da se je vlada hotela na vsak način izogniti politični borbi in je zato borbo za frank prepustila predvsem finančne-| mu ministru. Kakor pa je bila ta poteza na prvi pogled taktično spretna, je bila vendarle tudi usod-na, ker se je moral celo finančni minister spustiti ] v obravnavanje problemov, ki so predvsem notranjepolitičnega značaja. Tako se vidi iz tega, da so predvsem gospodarski krogi ugodno sprejeli včerajšnja vladna zagotovila, pač pa so nekateri uvidevnejši politiki začeli postajati nezaupnL Tako je danes dopoldne ostala pariška borza popolnoma mirna in osrednja francoska trgovska zbornica v Parizu je sprejela resolucijo, v kateri soglasno brani vladno politiko. Med poslanci je bilo dopoldne razpoloženje še dovolj dobro. Samo voditelji nekaterih skupin v parlamentu so se izognili slehernim izjavam. Ko je opazil Flandin, da postaja položaj zapleten, je sam prišel v parlament in tam dajal poslancem pomirjujoče izjave. Dočim pa je včeraj vlada še izjavljala, da bo izvajala posledice, če bi njen predlog propadel ie pred finančnim odborom parlamenta, je danes Flandin hitel spremeniti to svoje bojevito stališče v mirno zagotavljanje, da se ne boji sodbe naroda. Borba s parlamentom Borba med Flandinom in parlamentom pa se je začela danes dopoldne ob 10 v palači Matignon, kjer domuje Flandin. Flandin je tja povabil ves finančni odbor francoskega parlamenta in pred tem odborom podajal pogosta zagotovila in razlage, kako si zamišlja finančno avtokracijo, ki ne bi smela biti politična diktatura, Flandin je članom odbora izjavil, kako misli pobijati špekulacijo in kako hoče vpostaviti gospodarsko ravnovesje, s tem, da bi znižal davke, pa prav nič znižal plač uradnikom in pokojnim bivšim bojevnikom. Ko pa je uvidel, da njegove izjave članom odbora ne gredo preveč na srce, je izjavil, da bo jutri osebno pred parlamentom branil svoje predloge, tudi če bi se večina odbora izjavila proti. Dasi je bolan, hoče vendar sam pred parlament. Finančni odbor odklanja Po tem sestanku 6 predsednikom vlade sc je pesimizem med člani finančnega odbora še povečal. Predsednik finančnega odbora Malvy je sklical sejo finančnega odbora za popoldne ob 3 v parlamentu. Razpravljanje odbora je trajalo zelo dolgo in se je zaključilo zelo senzacionalno. Večina finančnega odbora je Flandinove pooblastit-vene predloge odbila. Proti Flandinu jc glasovalo 25 poslancev, za Flandina pa samo 15, 9 članov odbora se je glasovanja vzdržalo. Vest o izidu glasovanja v finančnem odboru je delovala porazno i v vladnih krogih. Vpoštevati ie namreč treba, da je j politični ugled finančnega odbora v francoskem j parlamentu zelo visok. Zato je treba taka glasova- nja v finančnem odboru smatrati kot pravdore-k nad vlado. Le malo vlad je moglo vzdržati v borbi proti finančnemu odboru. Ulica pripravljena V zborničnih hodnikih krožijo najrazličnejši glasovi. Tako se trdi, da se od danes dalje nahajajo pod vodstvom bivšega policijskega prefekta pariške policije Chiappa v stalni alarmni pripravljenosti vse desničarske borbene organizacije, ker so marksisti izdali nalog, da naj bodo v pripravljenosti njihove organizacije. V političnih krogih prevladuje izrazito krizno razpoloženje, te se omenja Flandinov naslednik. Imenujeta se predsednik zbornice Bouisson in Laval. Zelo se dvomi, dali bi Laval v teh časih hotel prevzeti nase težko in odgovornosti polno pred-sedništvo vlade. Beg franka traja dalje London, 29. maja. b. Beg franka traja dalje, celo v ostrejši obliki, čeprav jc včeraj stopil v veljavo fond za izenačenje valute. Po nalogu vlade so se vse banke vzdržale vsake baisse-spekulacije s frankom. Včeraj popoldne so prepeljali pet ton zlata v letalu iz Pariza v London. Mnogi Francozi prihajajo, kakor poročajo časopisi, v London s kovanimi zlatniki in z zlatom v palicah ter kupujejo angleške funte. Pariz, 29. maja. b. Z letalom so včeraj prepeljali v Bruselj 940 kg zlata, v London pa 5C>56 kg. Izmenjava naših in romunskih učiteljev Zagreb. 28. maja. V Vršcu je bil med predstavniki jugoslovanske in romunske vlade podpisan sporazum glede izmenjave učiteljev. Prisoten je bil g. Miljutinovič, načelnik oddelka za manj-šinjske šole v prosvetnem ministrstvu in dr. Jo-nescu iz Bukarešte. Dogovorjeno je bilo, da prispe na romunsko šolo v Jugoslaviji 17 učiteljev iz Romunije, na drugi strani odpošlje Jugoslavija 17 učiteljic in enega učitelja na jugoslovanske šole v Romuniji. Jugoslovanske učitelje bo izbral banat-ski škof dr. Jurij Letič, ker so šole v Romuniji konfesionalne. Romunija pošlje [ovseni mlade moči. Romunski učitelji bodo prejemali plnčo od naše vlade, a polfg tega dodatek od romunske vlade. Vsaki dve leti službe jim Romuni štejejo za tri leta. Na naših šolah v Banatu je 67 oddelkov t. romunskim učnim jezikom. Ta dogovor je v zvezi s splošno pogodbo, ki je bila sklenjena nedavno med Romunijo iu Jugoslavijo glede pravic narodnih manjšin. Pari/, 20 maj<>. b. Ro"wn«V! "■.■mul}* minister Titulescu se mudi v viieri na oddihu. Cap Martinu na francoski m- Borba Japonske za petrolej Japonska jc v povojni dobi v borbi za gospodarsko osamosvojitev večkrat pokazala, da ima pri zasledovanju za svoj obstoj bistvenih interesov mnogo poguma. Zasedba Mandžurije in ustvaritev velikega cesarstva Mandžukuoa je eno takšno pogumno dejanje. Pri tem je japonska šla do skrajnih posledic in riskirala, da si naprti sovraštvo vseh velesil. Navzlic temu je šla za ciljem in svojim gospodarskim potrebam na ljubo žrtvovala članstvo v Zvezi narodov. Toda v okviru te borbe za razširjenje svojega gospodarskega ozemlja srečujemo zopet isto trdovratno zasledovanje svojih življanj-skih koristi. Ko si je z Mandžukuom ustvarila velikanski gospodarski imperij, se japonska vlada prav nič ni bala izriniti iz njega, brez ozira na desno in na levo. najmogočnejše svetovne petrolejske družbe ter si ustvariti pwd svojo lastno monopolsko kontrolo domačo petrolejsko industrijo. Japonska borba za petrolej je sploh eden poglavitnih pogonov vse sodobne japonske politike in se ne bomo mnogo motili, če bomo skoraj za vsako večjo japonsko zunanje-politično ali zunanie-gospodarsko kretnjo iskali petrolejske interese. Japonska nima petroleja sama. Brez njega je njena mornarica ničvredna. Brez mornarice je njen imperij vsak dan v nevarnosti razsula. To je kratek račun, a silno jasen, a tudi silno strašen. Ko je bila Mandžurija ustanovljena kot samostojna državna edinica. je Japonska proglasila za vso to ogromno ozemlje, ki mu je treba priključiti še Japonsko samo, nadalje Korejo in tihomorska otočja, državni monopol na petrolej. Izšel je državni zakon, s katerim je ameriškemu petroleju (Standard OH) in angleškemu petroleju (Royal Dutch in Anglo Persian-Shell) prepovedan vstop na to ozemlje. Anglija, Združene države in Nizozemska so protestirale, so grozile, a Japonska je vsak protest odbila s tisto lahkoto, s katero trdo jeklo brez šundra reže ovire. Novi petrolejski zakon je stopil v veljavo. Uvažanje petroleja je omejeno na čisto določene količine in pri uvozu imajo predpravice tiste firme, ki uvažajo sirovo nafto, da jo predelajo v domačih raineriiah. Novi zakon zahteva nadalje od vseh uvoznin firm, da urorajo inieti vedno polna skladišča v višini polletnega uvoza. Država si pridrži pravico, da določa cene na domačem trgu in da vsak trenutek, brez napovedi kakšnega roka. zaseže vse zaloge, ki jih morajo uvozna podjetja nemudoma nadomestiti. Tako so bili veliki svetovni petrolejski trusti enostavno potisnjeni iz japonskega gospodarskega območja. Trusti so nekaj časa grozili, da petroleja na Japonsko sploh ne bodo več prodajali, toda pred trmo japonske vlade so se uklonili, kajti boljše je vendar prodajati v slabih okoliščinah, kot pa nič nc prodati in to brez izgleda. da bo kdaj boljše. Japonska pa je šla po začeti poti naprej. Čeravno do zadnjih let takorekoč niti poznala ni petrolejske industrije, se težav ni ustrašila in je v kratkem času ustvarila življenja zmožno domačo industrijo. Nastale so moderne rafinerije in industrije za predelavo nafte. Danes bencina skoraj ne uvaža več iz inozemstva, ampak samo sirovo nafto, ki jo potem sama industrijsko izkorišča. Očividno hoče Japonska v najkrajšem času in to z ozirom na svoje obrambne interese postati popolnoma svobodna od inozemstva v pogledu bencina in drugih petrolejski izdelkov. Toda s ponske. Kaj če ji pa tuje države lahko nekega dne odrečejo sirove nafte. Na podlagi novega zakona, ki zahteva od uvoznih firm velikanska skladišča, je sicer japonsko bojno brodovje in letalstvo — tako zatrjujejo vojaški izvedenci — preskrbljeno z bencinom za dobo dve hlet. Toda kaj potem, če bi sovražnosti trajale še dalje in bi bila vsa skladišča izčrpana. t izaeiKov. s tem še ni odstranjena glavna skrb Ja-Caj ji pomaga še tako sijajna industrija, lic države lahko nekega dne odrečejo livoz Japonska to dobro ve. Zaenkrat bodo petrolejski trusti Japonski radevolje dobavljali t .di sirovo nafto, toda Japonska mora postati neodvisna od njih ter mora imeti svoja lastna ležišča nafte, svoje lastne petrolejske vrelce. Anglija, Združene države Severne Amerike, Nizozemska, to so vsi teoretični sovražniki Japonske. Njihov petrolej torej za Japonsko ni zanesljiv. V primeru vojne ga ne bi pošiljale več. Doma Japonska petroleja nima, saj domači vrelci dajo komaj eno desetino vsakoletne uporabe. Japonska je stavila velike upe v morebitna petrolejska bogastva v Mandžuriji, toda zaenkrat se upi še niso izpolnili. Petrolejskih vrelcev niso odkrili, sanio v ogromnih premogovnikih v Fušunu so izsledili mogočne petrolejske rude (skriljevce), ki jim bodo služile za pridobivanje nafte. Seveda le v nezadostnih količinah. Japonska računa tudi na možnost pri pridobivanja pogonskih olj iz premoga samega, kot se je posrečilo nemškim tehnikom. Premoga je v Mandžuriji in na Japonskem zadosti, loda tehnično ta problem še ni popolnoma rešen, da bi se vojska in brodovje lahko mirno zanašali, da pogonskih olj v primeru vojne ne bo primanjkovalo. Tako se je morala japonska politika obrniti drugam, da pride v posest petrolejskih vrelcev samih. Toda kje? Po vseh obrežjih Tihega morja iščejo petroleja japonski finančniki. Slišali smo, da kupujejo vrelce na otoku Borneo. Slišali smo o pogajanjih japonskih denarnikov z Mehiko. Culi smo o kupčijah v Južni Ameriki. Toda nikjer ni prišlo do resnih zaključkov. Na Kitajskem petroleja bržkone ni, saj je Kitaj iskalce petroleja že tolikokrat razočaral. Značilno pa je, da se takoj vzbudi na' Japonskem najostrejše ljubosumje, kadarkoli štricne v javnost kakšna vest o petrolejskih najdbah na Kitajskem. Ce izvzamemo nekatera tihomorska otočja, kjer iščejo japonski inženjerji olje v največji in nepristopni tišini, pridemo do zaključka, da Ja- Auarhlja v Ameriki Stavke groze, cene rastejo, strah se širi • •. tiaiina i in si je Japonska prisvojila velike predpravice, s|j je ona najemnica vseh teh vrelcev. Toda le samp najemnica. Severni Sahalin je razdeljen liki šahovski deski v nešteta polja. Na črnih poljih sme vrtati Japonska, na belili poljih sovjetska Rusija Toda Japonci s to ureditvijo niso zadovoljni. Kakor hitro namreč Japonci izvrtajo močnejši vrelec, stopijo na sosednjem polju sovjetske sesalke v delovanje in izpraznijo japonsko jamo. Sahalinske koncesije prenehajo za Japonsko leta 1936. Rusija je Japoncem obljubila, da jim bo koncesije podaljšala. Toda Japonci hočejo več in japonski zunanji minister je v isti sapi, ko je parlamentu dal poročilo o nakupu vzhodnokitajske železnice od Rusov, tudi izjavil, da je Japonska pripravljena ves severni del Sahaliria sploh odkupiti. Izjava Hirote je vzbudila svetovno senzacijo, toda vsakdo ve, da Rusija ni pripravljena Sahalina prodajali in da so o tem pogajanja zaenkrat izključena. Bog ve, kaj se bo zgodilo, če bo Japonska v zasledovanju svojih petrolejskih ciljev na Sahalinu pokazala isto doslednost in trmo, ki jo je pokazala drugod.'Ce ne zlepa pa zgrdal To geslo je nevarno, posebno ko gre za izdelek, ki je za obstoj Japonske življenjsko potreben. Vsekakor pa bodo zunanie-politične težave na Daljnem vzhodu in na Tihem tnorju postajale vsak dan večje, čimbolj bo Japonska zahtevala svoj delež na petrolejskih .i bogastvih. Nič manj nevarna kot Sahalin je di?iga j smer, ki jo japonski denarniki predlagajo, namreč sunek v petrolejska otočja okrog Bornea in Sumatre. Toda ta možnost zaenkrat spada še v območje romantike. A ne pozabimo, da je ravno japonska romantika, zvezana z žilavo delavnostjo in s požrtvovalnim rodoljubjem, ustvarila današnji rumeni imperij na Daljnem vzhodu. Abesinski Vttlkan Besedni prepir med Anglijo m 11........i.................. in Italijo glede delitve države Resolucija Zveze narodov, ki določa način, Itako naj bi »e poravnal spor med Italijo in Abesinijo. na veliko presenečenje evropske diplomacije ni zboljšala mednarodnega položaja, ampak ga je nasprotno še poslabšala. Kar -naenkrat se je vnovič vnel hud boj med italijansko in angleško diplomacijo, ki zavzema čedalje bolj ostre oblike. Izvzemši »Evening Standarda«, ki je glasilo Bea-verbrookovega koncema, se vse angleško časopisje vseh treh strank odločno obrača proti tolmačenju, ki ga ženevskemu sklepu daje fašistični tisk. Italijansko diplomacijo je predvsem razka-fila trditev >Timesa<:, da je treba tudi incident zaradi vodnjaka pri Ualualu smatrati kot del kompleksa onih spornih vprašanj, ki jih predvideva pogodba med Italijo in Abesinijo iz leta 1928., iz česar angleška diplomacija izvaja zaključek, da vsi obmejni spori sploh spadajo v kompetcnco Zvese narodov, ako bi se ena izmed strank obrnila nanjo. Razume se, da je italijanski tisk tembolj ogorčen, ker Angleži stojijo na stališču, da bi bila logična posledica sporazuma v Ženevi ta. da bi Italija svoje vojaške priprave ustavila. Italijanske grožnje Italija odgovarja na to, da je Mussolini čisto jasno v svojem govoru v senatu izjavil, dn hoče mir ▼ Evropi zato, da ima v Italiji svobodne roke in da bo Italija zato na strani tistega, ki ji bo dovolil, da sme v Afriki zasledovati nemoteno listo politiko, ki jo smatra potrebno za svoje življenjske interese. Iz tega sledi, da bi se Italija ne pomišljjala obrniti hrbet tisti velesili ali tistim velesilam. ki bi stavljale zapreke njeni kulturni in gospodarski ekspanziji v Abesiniji. V rimskih političnih krogih pa dopolnjujejo to misel s tem. da pravijo, da nima Italija nobenega interesa na tem, da bi podpirala Anglijo napram Nemčiji, ki hoče povečati svojo vojno mornarico, in da bi hilo Italiji v slučaju potrebe to stališče olajšano, te bi Nemčija garantirala neodvisnost Avstrije, naj potem v Avstriji vlada sedanji krščanskoso-rialni ali pa kakšen nemški nacionalni režim. Tudi pogosta posvetovanja Mussolinija z nemškimi diplomati v Ritnu imajo namen, izvajati pritisk na Anglijo, posebno pa na Francijo, da bi je-ta vplivala na Veliko Britanijo, naj tie stavlja veto italijanskim namenom v Afriki. Značilno je tudi. da je Hitlerjev tisk naenkrat ustavil svojo kampanjo proti Italiji. Arabska iredenta v Airiki Na ta način je abesinsko vprašanj« naenkrat postalo prav tako vaino mednarodno vprašanje, kakor je n. pr. vprašanje Avstrije oziroma podonavske konference. Italija spravlja ti dve vprašanji sedaj med seboj v bistveno zvezo. Franoo-kn diplomacija dela kajpada z vsemi silami na to, da hi Anglija privolila v kompromis, ki naj jugovzhodno Abesinijo prepusti italijanski akcijski sferi, dočim naj bi severna in severoiapadna Ahe- ainiiit Kila offnrf« snff jnaliamN vnjiv« T« rnatlft je pa otežkočenn po tem. ker Italija trdi, da ji jc Anglija v posebni pogodbi letu 1926. priznala posebno stališče v vsej Abesiniji. dočim Anglija danes odločno stoji na stališču, da njeni interesi v Egiptu in Sudanu nc dovoljujejo takega kompromisa. Zelo važno je, da je angleška vlada forsi-rala sklep egiptovskega ministrskega sveta, ki jc te dni odobril milijardni projekt velikega jezu pri jezeru Cana v Abesiniji. s čimer hoče angleška vlada podčrtati, da absolutno ne bo dovolila prodiranja kakšne druge velesile v osrčje Abesinije. Zanimivo je, da je egiptovska nacionalistična opozicija. ki je zadnje čase zvezana z italijansko diplomacijo, proti temu sklepu egiptovske vlade protestirala. Toda baš zveza Italije z arabsko iredento v Afriki angleško vlado naravnost sili k temu. da zavzema čedalje bolj odklonilno stališče napram italijanskim načrtom na črnem kontinenta. Nova mobilizacija? Rim. 29. maja. c. Zvečer sporoča Havafov dopisnik senzacionalno vest, da je italijansko vojno ministrstvo danes sklenilo, da razširi mobilizacijo. Ta ukrep se utemeljuje s tem. da zahtevajo interesi varnosti italijanske politike v Afriki iu pn težak položaj v Evropi, da sc Italija zavaruje za vsak slučaj. Isti dopisnik pa še ne ve. na koliko letnikov sc bo razširila italijanska mobilizacija. Rim, 29. maja. b. V Trstu se je vkrcal bataljon črnih srajc, ki odhaja v vzhodno Afriko. V Neapo-lju pa so se vkrcale čete 10. topniškega polka za odhod v vzhodno Afriko. Malypetr sestavlja vlado Praga. 29. maja. c. Malypetr je že začel i>oga-jnnja za sestavo nove vlade. Izrecno se poudarja, da vodi Malvpetr pogajanja samo s strankami stare vladni! koalicije. Pogajanja se razvijajo popolnoma normalno. Pričakovati je. da bo v nekaj dneh sestavljena nova vlada Uradno se demantirajo vse vesti, da bi hotel Malypetr na vsak način pritegniti v vlado nove stranke. Poudarja se, da bi se mogel Malypetr pogajati samo s tistimi strankami, ki izrecno priznavajo sedanjo državo Vse ostale vesti o pogajanjih z novimi strankami so samo navadne časnikarske izmišljotine. Češki letalci v Moskvo Praga, 29. maja, c. Načelnik češkoslovaškega letalstva je danes odpotoval v spremstvu dveh letal v Moskvo. Češkoslovaška letala bodo prispela v Moskvo jutri popoldne ob 16. Na letališču v Piagi je poveljnika češkoslovaškega letalstva pozdravil ruski vojaški ataše v Pragi. Češkoslovaški piloti so gostje sovjetsko armade v Moskvi. Nevv York, 29. maja b. V političnih in go-sjKidarskih krogih je veliko vznemirjenje radi razsodbe vrhovnega federalnega sodišča v vprašanju NIRE. Na snočnji vladni seji so razpravljali o položaju. Roosevelt ni hotel po seji dati nobene.izjave. Iz njegove okolice smo zvedeli, da bo- vlada skušala dobiti od kongresa nove ukrepe, s katerimi bi se rešili temelji NIRE. Zlasti bi hotela vlada obvarovati delavske pravice, da bi preprečila splošno stavko, ki je sicer neizbežna. Uradi NIRE so prenehali z včerajšnjim dnein poslovati. Industrijski papirji padajo. Zgubili so na vrednosti od 1—6 točk. Tendenca padanja se nadaljuje. Pričele so padati cene surovinam, ker prevladuje mnenje, da bo prišlo do nadprodukcije. Nobenega dvoma ni tla bodo nadaljnje posledice odločitve vrh. fed. sodišča katastrofalne za mnoge posameznike, kakor tudi za splošne državne finance. Ves načrt, ki je računal z milijardami dolarjev, se je sedaj zrušil. Delo se ne bo več nadaljevalo. Med delavstvom se opaža vznemirjenje, zlasti med brezposelnim, ki je pričakovalo pričetka velikih del, s čemer bi končno prišlo do zaposlitve. Delavske zveze grozijo s stavko. Že v teku današnjega dne pričakujejo pričetka delnih stavk. Pričela se je ljuta borba s cenami. Vse kaže, da bo v tem pogledu prišlo do zmešnjav. Industrijalci, trgovci in podjetniki, ki so bili kaznovani radi tega, ker niso spoštovali odredb NIRE, zahtevajo povrnitev denarnih kazni, ki so jih morali protiustavno plačati. Državna blagajna je v nevnrnosii, če bo morala te zneske vračati, ker jih jc že porabila za investicije. Odjek razsodbe v. f. sodišča je na ameriških borzah silen. Zavladala je prava anarhija. Papirji rastejo in spet padajo in sicer vsako minuto. Papirji tistih industrij, ki so bile s polno paro angažirane pri nameravanih javnih delih, so strašno padli. Zlasti so padli papirji petrolejskih in bakrenih družb. Pač pa so zrastli papirji železniških družb. Velike izgube so utrpeli tisti, ki se niso mogli pravočasno rešiti delnic, ki so v padanju. Veletrgovci in trgovci so pričeli zviševati eene. Nasprotno jih drugi spet znižujejo. Povsod je opažati zmešnjavo in vznemirjenje. Na borzi se ustvarja panika. Inozemske valute rastejo. Vse jih kupuje. Nekateri mečejo denar na trg, ilrugi ga tezavrirajo in kopičijo. V nedeljo bo imel Roosevelt po radiu govor, v katerem bo obrazložil položaj, ki je nastal v razsodbi v. f. sodišča. Pričakuje se, da bo obenem ostro nastopil proti nasprotnikom, ki so odgovorni za položaj. Nova sprememba poljskega volivnega zakona Varšava, 29. maja. TG. Odbor vladne večinske stranke za reformo ustave je končal svoje delo z ozirom na zasnovano reformo volivnega zakona. Obveščeni ljudje pravijo, da je odbor sprejel sklepe, ki dosedanji načrt temeljito spreminjajo. Po prvotnem načrtu bi imel senat biti zbor izbrane elite in ne več demokratična ustanova (zbor odlikovanih). To aristokratično načelo jc sedaj popol-nama izginilo iz načrta in bo vsak poljski državljan, ki je končal srednjo šolo, imel pravico voliti senatorje. Prihodnje zasedanje senata in sejma, jc sklicano za 1. junij in tedaj bodo predloženi spremenjeni zakonski načrti glede ustave in volivne reforme. Od izbire Vašega tovariša zavisi večkrat Vaša pri-hodnjost; od izbire prave čokolade pa dobra volja in raipoloženje. Vzemite Maslito, pristno, naravno čokolado brez vsake primesi, ki bi jo omehkužila in ji vzela njen svojevrsten nezgrešljiv možkokrepki okus Požlahtnjena z živjjenskim sokom kakaovega zrnja, kakaovim maslom, se kar sama od sebe raztopi na Vašem jeziku. Vzemite Maslito i Kontrast med voljno žlahtnim topenjem v ustih in eksotičnim okusom Vas bo poživel in osvežil. • '...Iv MIR IM Hijnaiclra vramAnelca nnnnvArl; M*>«i lo neviht«, &»rako. KRALJICA ČOKOLADE ■--. -.v.-:.' a-. '''^'-i >';*¥I$vi'h>Yi>,« •„>;£ ■ • Priprave za evharistični kongres Belgrad, 29. maja. ni. Davi sta prispela v Belgrad predsednik glavnega pripravljalnega odbora za II. evharistični kongres dr. Stanislav Žitko in referent za priprave za ta kongres Ivan Martelanc, ki bosta v posameznih ministrstvih uredila vsa vprašanja, ki so v zvezi s to prireditvijo jugoslovanskih katoličanov. Radi tega sta že zaprosila za sprejem pri predsedniku vlade Bogoljubu Jevtiču, vojnem ministru Živkoviču, notranjem ministru Popoviču, prometnem ministru Vujiču in prosvetnem ministru čiriču. Generalni superior lazaristov v Sloveniji Maribor, 29. maja. Vrhovni prestojnik misijonske družbe in usmiljenih sester Charl Liouway se je danes popoldne pripeljal v Maribor. Že pred prihodom vlaka so se zbrale sestre-usmiljenke iz Maribora na postaji in so pričakovale svojega vrhovnega predsednika. Ko je privozil vlak na postajo, je o. Liouway pozdravil skupino sester. Še posebno ga je pozdravil vizitator jugoslovanskih provinc, misijonske družbe in ravnatelj Marijinih sester gosp. Leo-pod Schmied, ki mu je potoval že prejšnjega dne nasproti do Gradca. Predstojnika je spremljal tudi generalni ravnatelj in njegov tajnik v Parizu superior Flis iz Celja. Ves čas postanka vlaka na postaji se je živahno razgovarjal s čč. sestrami in sc zelo zanimal za razmere pri nas, predvsem pa še za naše bolnišnice. Nato je predsednik nadaljeval pot v Radeče pri Zidanem mostu. Ustavil pa se bo tudi v Ljubljani, nakar bo odpotoval naprej proti Rimu. Na vrhovnega predsednika misijonske družbe je sprejem na naši zemlji napravil silno dober vtis. Tečaj Rdečega križa za učitelje Belgrad. 29. maja. A A. Belgrajski krajevni odbor društva Rdečega križa priredi v šolskih počitnicah v Belgradu za učitelje osnovnih šol iz vse države enomesečni tečaj iz pedngogije šolskih predmetov in ročnega dela, glasbe, gospodinjstva, domače in šolske liigijene. Na tem tečaju bodo učitelji dobili tudi pouk za splošne obrtne in trg. šole. Odbor bo tudi letos priredil za dec.o letovanje nn Primorju pri Budvi za srednješolsko mladino, in v Braljini med Stolcem in Aleksincem za otroke od 8. do 14. leta. Vsa pojasnila daje belgrajski krajevni odbor društva Rdečega križa, Siniova ulica št. 19, Kainnik-Mekinje, 29. maja. Danes popoldne ob 16 vprizore gojenci salezijanskega zavoda na Rakovniku v tukajšnji društveni dvorani lepo zgodovinsko igro: »Začarana obveza«. Isto ponove zvečer ob 20 v kamniškem Društvenem domu. Med odmori inri*n orirll>!i imifHK-ev in 70 nainor^b en caliiiM Limlef -a-1- o----------z --- — -*— —"" " 0».,.-. •-.*i** >*Jurček«. Prijatelji mladine vljudno vabljeni] Umor v Dežni Ptuj, 29. maja. Včeraj, 28. maja popoldne ob 16 se je odigrala na javni cesti v Dežni, občina Podlesnik, žalostna tragedija, ki je zahtevala življenje mlade vdove. Ob navedeni uri je prišlo med 37 letnim Janezom Jungerjem, posestnikom v Dežni in 35 letno Lizo Hostnik, vdovo in posestnico do prepira, pri katerem je Janez Junger zabodel Hostnikovo s kuhinjskim nožem v desno stran trebuha. Bodljaj je zadel na življenjsko nevarno mesto in je Hostnikova zaradi dobljene rane kmalu izdihnila. Vzrok dejanja je ta, da ima poročeni Junger s Hostnikovo dva nezakonska otroka, za katera mora plačevati alimente. Junger se je prijavil sam sodišču, ki ga je spravilo takoj v zapor. Svoje dejanje prizna. Zagovarja pa sc s tem, da je bdi razburjen in da mu Hostnikova ni dala miru. ... da se zmanjša število koz Belgrad, 29. maja. m. Radi zaščite gozdov ter uspešnega pogozdovanja goličav je ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike izdal posebno uredbo o reditvi koz na področju vrba-ske, primorsike, drinske in zetske banovine. Po tej uredbi se bo moralo števil koz vsako leto zmanjševati, tako da bo prišlo leta 1939 na vsakega člana družine v teh banovinah lahko samo po ena koza. Koze pa bodo smele imeti samo tiste osebe, ki ne plačajo več kakor 100 Din neposredne]«« davka. ... .. ......t ',. Mariborski gostilničarji I protestirajo Danes popoldne ob 15 se je vršil na verandi re-stavracije »Union« zelo obiskan protestni ehod mariborskih gostilničarjev. Zborovanje je otvoril predsednik Združenja gostilničarskih podjetij gosp. Valjaik, ki je obrazložil vzroke sestanka. Nameravajo se namreč ustanoviti v Mariboru nove restavracije, bufet ter dati še tri nove gostilničarskc koncesije. Kavarnar Aleksander Klešič je v svojih izvajanjih poudarjal, da Maribor ne rabi kakih novih obratov, pač pa bi bilo potrebno veliko gostilničarskih obratov v okolici, ki bi služili procvitu tujskega prometa. Ob zaključku je prečital tajnik Združenja gosp. Jenko resolucijo, v kateri ugotavlja, da ne obstoji v Mariboru prav nobena potreba po novih gostilničarskih obratih. V Mariboru imamo sedaj 131 raznovrstnih podjetij, ki popolnoma zadoščajo in jih je še preveč, ker se opaža, da celo nekateri renomirani obrati propadajo. Osebne vesti Belgrad. 29. maja. Premeščen je za pristava pri okrajnem načelstvm v Laškem dr. Franjo Delak, dosedanji pristav pri okrajnem načelstvu v Tomi-slavgradu. S kraljevini ukazom sta napredovala pri upravi za zaščito industrijske svojine v Belgradu: Za tajnika 5. pol. skup. g. Franc Oblak, ter za tajnika 6. pol. skup. inž. Ivan Prisekar. Prestaven je pa na gozdni odsek kralj, banske uprave v ianjaluki g. Josip Sporn, višji gozdni pristav 'n okrajni gozdni referent pri okrajnem načelstvu v Cakovcu. Belgrajske vesti Belgrad, 29. maja. AA. Na seji državne zveze obrtniških združenj so sklenili, da se bo državni kongres obrtnikov vršil v Belgradu 18. junija. Belgrad, 29. maja. b. Snoči je bila nogometna tekma med našim poskusnim državnim teamom za balkaniiado in B teamom iz Nemčije, ki se je končala z neznatno zmago našega moštva, namreč z rezultatom 4:3 (3:1). Racing pa je v Novem Sadu z lahkoto premagal tamkajšnjo Vojvodino z 8:0. Belgrad, 29. maja. m. Naše največje gozdno industrijsko podjetje Dobrljin-Drvar (Šipad), v katerem je udeležena tudi država s kapitalom, je zaključilo svojo bilanco za lansko leto z izgubo 2 milijona 730.000 dinarjev. Belgrad, 29. inaja. m. Na podlagi § 159 zakona o mestnih občinah je belgrajska mestna občina izenačila položaj svojega uradništva s položajem državnega. Istočasno pa je izenačila tudi prejemke obeh vrst uradnikov. Belgrad, 29. maja. m. Včeraj se je vrnil s turneje po Bolgariji slovenski učiteljski zbor. Po prihodu v Belgrad so naši učitelji odšli na Oplenac na grob blagopokojnega kralja. Belgrad, 29. maja. in. Kakor je »Slovenec« že svojčas poročal, je gradbeni minister izdelal zakonski osnutek o elektrifikaciji države. Projekt bo ministrstvo v kratkem predložilo v pretres narodni skupščini. Belgrad, 29. maja. m. V današnjih »Službenih Novinah« je objavljen natečaj za sprejem gojencev v Dom kralja Aleksandra I. za učence srednjih šol. V Dom bo sprejetih v I. razred 35 učencev, ki bodo plačevali vse stroške. La Havre, 29. maja. b. »La Normandie« je dano. , -u—____________---- ..v., Ifilpiciu i. pi.iiutM VMVV1I IIVCIMJ |ZUlUVUlljC. 17 uaših učiteljev v Komuniio — 17 romunskih v H' B ^^^ MM JHA BI hh^ ^mmmm^ m/m mm mmmmmm Samo s čiščenjem zob HKSiCAinnnNT odpraviš zobni kamen, U U H 1 PROTI ZOBNEMU KAMNU Spominu radgonskih žrtev Po sedemnajstih tetih počivajo v domači zemlji Sedemnajst let so počivala trupla radgonskih opornikov v tuji zemlji in kosti Maistrovih borcev nekaj mesecev manj. V teh sedemnajstih letih se jih naš narod ni spomnil. Morda je vsako leto ob obletnici pomolilo zanje ranjeno materino srce, morda se je zanje skrivaj utrnila očetova solza, morda še vedno vzdihuje ljubeče srce za pokopano srečo. A narod, organizirani narod, za katerega so vendar umrli, je čakal sedemnajst let, da njihove kosti prepelje na domača tla. Vedno in vedno se postavljamo pred svetom s svojo kulturo. Kakor da bi nas bila sama mehka, v tenčico zavita kultura. Kakor da bi ne imeli borcev, zavestnih političnih borcev. Kakor da bi ne imeli sinov, ki so dajali za svoje prepričanje najdražje, kar so imeli — svojo lastno kri. Tudi mi imamo svoje narodne junake, imamo prave mu-čenike. Med njimi so takšni, ki jih je zrušila sovražna krogla samo zato, ker jih je rodila naša mati in ker so pripadali naši narodni skujmosti. Zakaj bi se ne spomnili med vojno decimiranih kmetov v Ladrah, zakaj bi ne pomislili na trnjevo krono, ki se je spletala okoli našega rodu že stoletja samo zato, ker je slovanski. Toda pred nami stoje tudi junaki z Judenburga in Rad- gone, ki so šli zavestno v smrt kot Slovenci in Jugoslovani, pred nami se vije nepregledna vrsta nepoznanih političnih preganjancev, ki so šli v prezgodnji grob radi svojega prepričanja. Pred nami se odpirajo grobovi tistih, ki so z orožjem v rokah padli za obrambo naše severne meje. Premalo svet ve, da, mi sami premalo vemo, kako umirajo naši junaki. Na poti na , so se bodrili s slovensko pesmijo, na poti na morišče v Radgoni so se poslavljali s priprosto in ganljivo: »Oj, adijo očka!« in junaško nastavili svoja mlada prsa pred puške. »Kaj smo sramotnega storili, da nas streljate * Tudi v Radgoni, ko so se komaj kazali prvi obrisi vstajajoče Jugoslavije, je Ukovjč umrl z vzklikom: »Živela Jugoslavija!« Da, naši ljudje umirajo kot junaki. Umirajo tudi kot krščanski junaki neglede na njihovo politično prepričanje v življenju. »Umrl je kot krščanski junak,« je pisal radgonski kaplan Ukovičevim staršem. »Ko bi jaz tako srečno umrl, kakor ti, bi bil zadovoljen,« je dejal duhovnik, ki je spremljal junake na zadnji poti. Smrt za pravico je lahka. Toda nikar ne pozabimo, da je vsaka smrt strašna. Sam Kristus je pred njo molil: Oče, ako je mogoče... Bogu prepuščamo sodbo zaradi prelite krvi. Mogočno avstrijsko cesarstvo, ki ni po radgonskem uporu pokazalo prav nič usmiljenja, se je zrušilo, ko so se trupla upornikov v grobu komaj ohladila. Kri, prelita za nas, zahteva od nas hvaležnosti. Žalibog se moramo v tem pogledu učiti še pri tujcih. O. Ma-niaco, Italijan, ki je bil z našimi možmi ustreljen v Radgoni, je bil že leta 1924 prepeljan v Gorico. Mi se bomo šele danes vsaj deloma oddolžili radgonskim žrtvam s prenosom njihovih ostankov v osvobojeno domovino »Le še eno prošnjo imam do vas, da moje kosti ne bodo tukaj ležale, ampak, da jih prenesete v mojo domovino, da bodo rožice cvetele na njih...« je pisal Ukovič staršem tik pred smrtjo. Ukovičeva zadnja želja se niti danes ne bo povsem izpolnila, ker na njegovi rodni grudi gospodarijo drugi. Obljubimo danes, da iz hvaležnosti do padlih in iz spoštovanja do naše lastne krvi, postavimo našim narodnim žrtvapi skujsen spomenik- Slava radgonskim junakom in Maistrovim borcem! Priča radgonskih dogodkov Fe Naprosili smo za razgovor eno redkih slovenskih prič, ki so bili očividci žaloigre 8 vojakov nekdanjega 97. avstrijskega pešpolka. Med žrtvami je bilo 6 Slovencev: Andrej Melihen, računski lodčastnik, po poklicu trgovski pomočnik, star 28 et in doma iz Serpenice na Tolminskem, drugi Rudolf Ukovič, gozdarski uradnik, 24 let star, doma iz Hrušice pri Podgradu v Istri, dalje Anton 2vab, 29 let star, doma iz Šepulj pri Sežani, Marko Fraj, 29 let star, doma iz Motovuna v Istri, Peter Hvala, 25 let star, iz Pečin na Tolminskem, in Liberat Velan iz Pazina v Istri. G. Alojzij Štrukelj, sedaj kaplan v Leskovcu pri Krškem, nam je kot očividec pripovedoval o radgonski tragediji naslednje: »Pri 97. polku sem bil navaden vojak — tedaj Se nisem bil duhovnik. Bil sem dodeljen pisarni 97. polka in nadomestnemu bataljonu. V tem polku so se po večini zbirali Notranjci, Istrani, Primorci in nekoliko tudi Tržačani. Med moštvom polka so prevladovali Slovenci, dasi so bili vmes tudi Italijani, v pisarni pa nas je bilo Slovencev in Italijanov nekako na polovico — Italijani so se znali bolj držati v ozadju kakor slovenski fantje. Jaz sem bil tedaj referent superarbitrirancev. Za upor maja 1918 v Radgoni moram navesti troje vzrokov: na obzorju je bilo že videti močne obrise bodoče jugoslovanske države. Delo Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu pod vodstvom dr. Korošca je imelo med ljudstvom izreden odziv, prav tako tudi med našim vojaštvom, ki je bilo Avstrije in nemške prevlade v njej že sito. Drugi vzrok je bila slaba prehrana, sploh slabo ravnanje z našimi ljudmi v armadi, tretjič pa dejstvo, da se je vrnilo po miru v Brestu Litovskem iz Rusije mnogo ujetnikov, ki so v Rusiji pač spoznali, da more še tako stroga disciplina propasti. Ti vrnivši se ruski ujetniki so imeli v sebi mnogo odpornega duha. Ako se ne motim, je bil tudi vodja vsega upora, Andrej Melihen, prejšnji ruski ujetnik. (V resnici je bil!) Melihena sem spoznal prvič leta 1915 v Lebringu pri Gradcu. Bil je tedaj moj četovodja, ki me je novinca-rekruta vadil. Na sveti večer leta 1915 — dobro pomnim — je bil premeščen v drug kraj ter pozneje odposlan v fronto, jaz pa sem moral v častniško šolo. Melihen je bil na gališki fronti ujet in nisva se več videla, dokler se nisva zopet znašla v Radgoni, kamor sem bil jaz prideljen, Melihen pa tudi. Melihen je bil živahen deček, razborit, jaz sploh nisem slutil, kaj kuje in kaj namerava. Slutili smo seveda vsi, da se v srcih slovenskih fantov nekaj dogaja, da se pojavlja nezadovoljstvo, toda, da gre stvar tako daleč, so vedeli le malokateri. Imel sem v Radgoni zasebno stanovanje, ravno nasproti gostilne, kjer se je vršil usodni sestanek in kjer se je začel upor. Bil sem presenečen, ko sem okoli 10 zvečer zaslišal iz te gostilne klice, kakor: »Živela svoboda! Živela Jugoslavija! Dol z Avstrijo!« itd. Malo kasneje se je pod mojim oknom razvila prava »švarmlinija« (bojna črta). Uprle so se tri stotnije od šestih, ki so bile tedaj v Radgoni. Slovenski vojaki, s katerimi so potegnili tudi redki tržaški Italijani, so obkolili mesto Radgono (sedanji Radksrsburg v Avstriji), toda ne popolnoma. V splošni zmedi so vojaki pozabili pretrgati telefonske zveze z Mariborom. Častniki so se takoj postavili proti upornikom. Imeli so boljše kritje, kakor uporniki, zakaj stali so za debelimi oleandri. Uporniki in pa častniki s svojim vojaštvom so streljali vso noč. Od mož, ki so ostali častnikom zvesti, sem na trgu pod mojim oknom videl, kako je omahnil starejši vojak, mislim, da je bil Slovenec, vsaj po slovensko je klical na pomoč. Nisem smel ven, umrl je brez duhovnika. Častniki se niso brigali zanj, ko je ležal v smrtnih krčih, morda je bilo edino, kar je imel v smrtni uri, da sem izmolil nekaj očenašev zanj. Poudarjam, da tedaj nisem bil duhovnik in mu nisem mogel podeliti zadnje popotnice. Boj med uporniki je trajal do 3 zjutraj. Ob 3 zjutraj je prišlo na pomoč vojaštvo iz Maribora — zdi se mi, da so bili po večini Madjari. Vojaško oblast je rešilo dejstvo, da je mogel poveljnik Kornmiiller telefonirati p>o pomoč v Maribor. Med tem, ko je bilo na strani vojaške oblasti vodstvo takoj na mestu, ni bilo na strani upornih Slovencev nobenega pravega vodstva, kar je omogočilo, da je bil ta upor tako hitro zadušen. Pa tudi po prihodu novih zvestih čet je trajalo streljanje vso noč. Ne vem, ako je kdo na strani upornikov padel v tem divjem streljanju. Šele strojnice so odločile, da so se uporniki vdali. Ob uri upora je bil izdan splošen alarm, toda jaz mu nisem sledil teT sem imel zato pozneje veliko sitnosti ter me je tudi preganjalo vojaško sodišče. Alarm je bil izdan okoli pol 11, toda iz svo- jega zasebnega stanovanja nisem hotel iti. Z menoj sta stanovala tudi dva enoletna prostovoljca. Ko je bil upor zadušen, pa je pričelo svoje delo vojno sodišče iz Maribora. Zaprtih je bilo ogromno število slovenskih vojakov. Z groizo smo malo kasneje izvedeli, da je obsojenih na smrt 8 vojakov (na smrt je bilo obsojenih 12, toda 4 so pozneje pomilostili). Najprej sta bila usmrčcna Melihen in korpo-ral Ukovič. Odklonila sta nemškega duhovnika iz Radgone, zato je prišel slovenski duhovnik, kaplan g. Milan Slaje iz Gornje Radgone (sedaj slovenska Radgona). Duhovnik je šel na tej otožni poti sredi med Melihenom in Ukovdčem. Oba obsojenca sta bila mirna in videti je bilo, da poslušata tolažilne besede kaplana Sajeta, zakaj ubogala sta ga vse, kar jima je v zadnji uri naročil glede verskih dolžnosti. Oba, Melihen in Ukovič, sta umrla lepo, krščansko. Za Radgono je bila usmrtitev teh dveh kar majhen praznik. Pridrvelo je meščanstvo, celo otroci so bili zraven, saj so imele šole tedaj prost dan, mi vojaki pa smo itak morali na morišče. Morišče je bilo izbrano na takem kraju, da je moglo videti usmrtitev čim več ljudi. Je to nekaka dolinica, priroden stadion. V dnu dolinice je stal steber in od er. Kakšnih dvajset korakov pred odrom je stal Melihen. Najprej so mu vzeli zvezde z ovratnika in odlikovanja (Melihen je imel mnogo odlikovanj), nato mu je duhovnik dal poljubiti križ. Z moško držo in koraki je Melihen odkorakal na morišče. Šest mladih vojakov, ki so se prostovoljno javili — bili so nemški Korošci —, je naperilo nanj puške — trije v glavo, trije v srce. Ukovič je moral gledati ves ta prizor. Melihen je padel in bil takoj mrtev. Prizor je na Ukoviča močno vplival. Proti morišču se je kar opotekal ter eo ga morali celo nekoliko vleči. Tudi Ukovič je poljubil križ, umrl pa je prav tako junaško. Oba so nato položili v preprosti, niti ne dobro pooblani krsti. Čez dva dni je bila usmrtitev ostalih šestih obsojencev. Ti so se vedli izredno junaško: Ko so jih vedli skozi mesto, so vzklikali: »Živela Jugoslavija! Živela svobodal Doli z Avstrijo!« Peli so narodne pesmi, kakor »Oh, adijo očka, oh adijo mamca, zdaj se vidmo zadnjikrat!« Šovinistično radgonsko meščanstvo je bilo osuplo. Medtem, ko je usmrtitev prvih dveh žrtev sprejelo kot nekako svoje zadoščenje proti slovenstvu, je čez dva dni odpovedalo v svoji strastnosti. Bilo je na morišču tudi pri drugi justifikaciji mnogo občinstva, toda tistega razpoloženja ni bilo več. Teh šest je spremljal vojaški kurat. Teinu je poveljnik naročil, naj vpričo žrtev govori v avstrijsko-patriotičnem smislu. Kurat je bil očitno Slovenec, ker je govoril slovenski. Ni pa ubogal polkovnega poveljnika, temveč se je v svojem govoru omejil le na par besedi in na svetopisemski citat: »Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega!« Seveda smo razumeli tako, da življenja slovenskih fantov niso bila cesarjeva... Bilo je grozno, ko so fantje padali drug za drugim. Smrtnega boja niti pri enem nisem opazil. Ženske, ki so se morda pri smrti Melihena in Ukoviča še naslajale, so pričele med drugo justifikacijo kričati in omedlevati: šest mladih življenj, ki se poslavljajo s tega sveta, to je bilo celo zanje preveč! Po justifikaciji teh osmih žrtev se je pričelo preganjanje za ostale slovenske vojake. Zadostovalo je, da si bil Slovenec, in že si imel opravka z vojaškim sodiščem. Na meni je bilo že to sumljivo, da sem se pisal Štrukelj, namreč s strešico in ij — nemški zastiševalci so me pa titulirali: »Strukeli«. Dvakrat sem bil zaslišan. Polk je bil nato kazensko premeščen na Madjarsko, v neko malo mesto blizu Budimpešte. Skoraj pol leta je trajala nad Slovenci strašna sekatura. Zadnjič sem bil klican pred vojno sodišče v Budimpešti, toda tja nisem šel, zakaj med tem je — Avstrija že propadla. S tem je prišlo dolgo pričakovano zadoščenje za radgonske žrtve.« Padli Maistrovi borci Obenem s trupli slovenskih ujx>rnikov so bila prenešena na svobodno slovensko zemljo tudi trupla šestih hrabrih slovenskih junakov, ki so se pod Maistrovim vodstvom borili za Radgono. Mad temi je neznani slovenski junak, o katerem manjkajo vsi podatki in ni znano niti njegovo ime, drugi pa so Jožef Haložan iz Maribora, Janez Repolusk od Sv. Kunigunde pri Mariboru, Martin Presec iz Budine pri Ptuju, Ivan Masten iz Središča in Martin Kojc od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Torej sami sinovi slovenske Štajerske, ki so dali svoje življenje za svobodno Slovenijo. Slava žrtvam radgonskega ujx>ra, slava borcem za Slovenijo in Jugoslavijo! Dela na Stadionu Na Stadionu je živahno življenje. Ogromna i stalna tribuna, na kateri bo oltar in prostor za ! dostojanstvenike, je v glavnem dovršena s tem, I da so vlili betonsko ploščo, ki bo tribuno pokrivala. O velikosti tribune dobimo pravi vtis, če vemo, da so samo za zgornjo betonsko ploščo porabili dva vagona cementa. Vrh tribune bodo krasili okusni betonski stebriči. Tribuna vzbuja že j sedaj, ko je še vsa polna lesenih podpor, splošno I občudovanje, vendar bo veličasten vtis popoln I šele čez par tednov, ko bodo odstranili vse opaže. Tudi dela na brežinah v Stadionu bodo ta glavnem končana, tako da jih bo mogoče še ob-sejati s travo. Prav tako bodo okusno preurejeni tudi dohodi na Stadion in prostor pred Stadionom. Ko bodo dovršena vsa predvidena dela, gotova ne bo premogla cela naša država lepšega in do-stojnejšega prostora za kongres, kakor je naš Stadion. Vnebohod Apostoli in učenci Gospodovi so dneve po vstajenju preživeli žalostnih src in polni hrepenenja po Križanem in od smrti Vstalem. Ponovno se jim je prikazal, jih tolažil in poučeval o božjem kraljestvu. Prišel je čas, ko se na višinah Judeje pričenja žetev. Tedaj se je mala četica galilejskih ribičev po Jezusovem navodilu zopet sešla v Jeruzalem. Nihče se zanje ni brigal. Tedanje velemesto je že domala pozabilo križanje in vstajenje preroka iz Nazareta. Zbrali so se v dvorani, kjer je Jezus postavil Najsvetejši zakrament. Na tem pomenljivem kraju se jim je Gospod zadnjikrat prikazal in jim razlagal prerokbe o Mesijevem življenju. PriSel je dan Gospodovega vnebohoda. Tedaj Ie peljal Zveličar svoje zveste na Oljsko goro. Prezračili so globel potoka Kedrona in so mimo olj-kinih vrtov prišli na višino. Bil je svetal solnčen dan, poln luči in sijaja. Gospod jih je opozoril še na sv. Duha, ki ga jim bo poslal kot nebeškega tolažnika in okrepčevalca pri njihovi sveti službi. Ukazal jim je, naj bodo vsemu temu priče v Jeruzalemu, po celi Judeji, do skrajnih meja sveta. Potem jih je poslednjič blagoslovil in že so videli, kako se odmika zemlji in dviga v nebo. Oblak ga Je zakril njihovim očem. Deset dni pozneje, na binkoštni praznik, ko so se v Jeruzalemu zbrani apostoli in učenci ravno pripravljali, da zapuste hišo in v svetišču darujejo predpisane žrtve, tedaj je naenkrat prišel nadnje med viharjem in bliski sv. Duh v obliki ognjenih zubljev in jih napolnil z notranjim ognjem. Pohiteli so v tempelj, kjer je imel Peter mogočen govor o Jezusu, resničnem in pravem Mesiju. Skliceval se je na navzoče apostole kot priče Njegovih čudežev. Mesija je odšel v svoje nebeško kraljestvo, razlil pa je svojega Duha nad »voje učence, kakor jc ccla množica mogla videti ln slišati. S tem so se izpolnile prerokbe. Učinek govora Je bil velikanski. Še tisti dan je bilo nad tri tisoč duš sprejetih v krščansko občino. Gospodovi apostoli pa so takoj šli na delo in sledili naročilu: Pojdite in učite vse narode! Nad tisoč devetsto let praznuje misijonsko naročilo, ki ga je Kristus dal svoji Cerkvi, zmagoslaven pohod -po vseh zemljah in delih sveta. Samo veljava nebeškega ustanovitelja je temu naročilu mogla dati nepreklicno avtoriteto. Novodoben človek često kaže veliko hrepenenje po verskem spoznanju in doživetju verskega življenja. Toda mnogi se pri tem v verskih in nravstvenih vprašanjih plašijo avtoritete Cerkve in sklepajo vse mogoče kompromise z raznimi filozofijami. Drugi zopet se vdajajo zameglenemu misticizmu. Mnogi tovrstni spisi kažejo, da je verska stiska modernega človeka res aktualna. Tretji zopet sanjajo o narodnih in državnih cerkvah, ki že v svojem bistvu nasprotujejo eni sveti apostolski in vesoljni Cerkvi. Nad vhodom v strassburško katedralo sta izklesani dve kamniti postavi, ki ju prištevajo med najlepša dela srednjeveške plastike. Ena predstavlja sinagogo starega testamenta. Trudna in brez moči stoji tamkaj. Iz desne roke so ji odpadle plošče postave. V levici drži trikrat zlomljeno zastavo. Njene povešene oči so zavezane v znamenje, da sinagoga ni razumela misijanskega časa. Na njenem obrazu leži globoka žalost in brezupje. Njej nasproti pa stoji druga ženska postava, ki upodablja Cerkev. Njena glava je okrašena s kraljevim biserom. Odkrito in pogumno gleda v daljavo. Levica se oklepa križa, znamenja zmage: V tem znamenju boš zmagal! V desnici trdno drži čašo trpljenja in milosti. Cela postava diha moč, dostojanstvo in vzvišenost. Njen pogled meri ogromno nalogo, ki ji je postavljena za vse narode sveta. Kot oznanjevalka nauka in zapovedi, kot vzgojiteljica in voditeljica človeštva koraka iz stoletja v stoletja. Na mesto sinagoge je v našem modernem času stopila nevera. Tudi ona t zlomljeno zastavo, brez trdnih temeljev notranjega prepričanja. Mnogo tega, kar naj bi na političnem in socialnem področju preživelo čase, se je zrušilo in je za vedno mrtvo. Toda, nespremenljiva kljub mogočnim napadom in preganjanjem na vzhodu in na zapadu stoji katoliška Cerkev. Samo njej je dana obljuba božjega Zveličarja pred Vnebohodom: »Glejte, jaz ostanem z vami vse dni do konca sveta.« Timotej: Srednica v razgovoru treh Mariofil: če jc življenje minljiv maj, je Marija naš zadnji maj. Krištof: Liturgija gre zmagovito svojo pot naprej; vi ste pa šc vedno na istem mestu pri svojih šmarnicah. Mi smo se in sc bomo še bolj očuvali vsega, kar je slabotno, sentimentalno in manj moško. Mariofil: Ti si velik občudovatelj svetega Avguština. Ali šteješ razsvetljenega in bogo-nadarjenega moža med slabotne in sentimentalne? Kakor orožje zazveni njegova beseda, kadar govori o Mariji. »Devica Marija jc bila odlikovana pred očmi vsega sveta, ker nam jc telesno neoskrunjena rodila Kristusa.« Ali moremo, ali smemo to izredno odliko prezreti in prezirati? Krištof: Liturgija je kristocentrična. Teotim: Kdo je bil kdaj bolj k ris t ocen tri-cen ko Marija? Njena odlika in svetost jc sad Kristusovega odrešenja, Marijino sonce in središče je bil: Jezus. Kdo se more bolj krisfo-centrično usmeriti ko tisti, ki gredo po Marijinih potili? Krištof: Dva sta proti enemu; vendar bom jaz zmagal proti obema. Mojc je Mihaelovo geslo: Kdo je kakor Bog! Le poglejte v litur-gijo! Moje priče so: Missalc, Brtrvir, Rituale, Pontifikale. Mariofil: Liturgija jo tudi Marijina. Tvoje Criče govore za mojo trditev. Teotiin, ti si do- i ii dogmi. er liturgist. Pokaži Krištofu, da sta Liturgija in Marija enako ukoreninjeni v katoliški Teotim: Treba je kopati na globoko, da pridemo do katoliških tal. Liturgija je res Marijina. To se pravi pri vseh molitvah in daritvah svete Cerkve zavzema Marijino češcenje odlično mesto. Krištof: Gospodovi prazniki presegajo Marijine praznike. Mariofil: Po veličini pač, |>o številu ne! Poleg tega je litugija vsak teden cn dan: soboto posvetila Mariji. Teotim: še več! Noben dan nc mine brej: Marijinega češčenja v liturgiji. Krištof: Tudi pri najsvetejši daritvi? Teotim: Vsaj štirikrat se Marija omenja pri vsaki sv. maši! Tudi v Kanonu, ki je sko-rej toliko star ko Cerkev, stoji Marijino ime: »hvalevredne, vedno čiste Device, Matere našega Boga in Gospoda Jezusa Kristusa...« Krištof: To vsaj mi bosta priznala, da so evangeliji blagovest o Kristusu. Evangelisti so kristocentrični! Evangeliji vsaj govore za mo jo trditbv. Mariofil: Tudi evangeliji so v gotovem pogledu Marijini. Krištof: Kaj se to pravi: »v gotovem pogledu«? To so pravi: Liturgija pride ob največjih Marijinih praznikih v zadrego pri maš-nem evangeliju. Za praznik Marijinega vnebo-vzetja govori pri evangeliju: O Marti in Mariji Kakšna zadregal Jasno je: Evangclijj niso Marijini. Teotim: To jc zadrega le zate! Mariofil: To jc zate uganka Ln zanka, kt je nc znaš razvozlali. Krištof: Na svoji strani imam celo nekatere katoliške razlagalec svetega pisma. Teotim: Povej cn sam slučaj! Mariborske vesli t Občni zbor Ljudske univerze Lepa bilanca kulturnega dela II. razstava v Ljubljani Ljubljana, 29. maja. Zoološko društvo »Noe«, ki stremi za stalnim zoološkim vrtom v Ljubljani, je danes ob pol 12 po skrbnih in obširnih pripravah otvorilo II. zoološko razstavo v Šelenburgovi ulici št. 6. Podpredsednik društva, pristav bakteriološkega vet. zavoda dr. Lco Kocjan je otvoril ob udeležbi članov in prijateljev društva in pozdravil pokrovitelja razstave, predsednika mestne občine dr. V. Ravniharja, nadalje zastopnika bana in predsednika Jugosl. vet. združenja dr. F. Vebleja, šefa zool. instituta ljubljanske univerze dr. Jovana Hadiija, zastopnika SLD inšpektorja dr. St. Bevka, zastopnika veterinarjev in šefa vet. bakt. instituta dr, Hribarja ter zastopnika šum. direkcije inž. Tavčarja. »Brez dvoma smo si edini, da Ljubljana, kot sedež dravske banovine in metropola Slovenije, potrebuje 6talni zoološki vrt. Upamo, da bomo pri merodajnih faktorjih, predvsem pa pri mestni občini ljubljanski, katera je pri čim večjem in lepšem razvoju mesta najbolj interesirana, tudi v bodoče našli vso podporo, ki smo jo uživali do sedaj.« S temi besedami je otvoril dr. Kocjan razstavo, nakar so si jo zastopniki oblasti in tiska ogledali. Letošnja razstava kaže v primeri z lansko velik napredek. V lepih kletkah se košatijo naše in tuje zveri, poleg severnoameriškega rakuna je naš gozdni samotar jazbec, divjina je poslala svojega pripadnika — sivca volka, malajsko otočje je poslalo malajskega medveda, šegavo, zavaljeno živalco. V kletki poleg tega črnuha je pa sklenil lc-vič prijateljstvo z volčjakom. Iz črne Afrike je črna koza — afriška dolgouha koza, spet poleg so dragocene srebrne lisice, pa prijazna in ljubka druži-nica srn. V bazenu čofotajo po vodi severnoameriški nutrija bobri, na nasprotni strani so opice, ki s svojo šegavostjo zabavajo sebe in vsakogar. Ind-ske gos-ke stegajo vratove, bele kivi kokoške iz Avstralije čebljajo med seboj, race, male divje (re-geljci in krebeljci) zadovoljno plavajo ali posedajo po skalah, roj naših ptičkov se preletava, ves pisani trop izpod južnega in domačega sonca je tu. Sredi razstavišča pa je paviljon v obliki ladje — Noetova barka je vzniknila v 20. stoletju in vrgla iz zadovoljstva one, ki slišijo petje petelinov in pasji lajei s te razstave, toda tega pa zaman iščeš na naši razstavi. — Pridi pogledati -t. Handet: Mesija Jurij Friderik Handel je bil rojen 23. februarja 1685 v mestu Halle na Nemškem. Temelje glasbene izobrazbe je prejel v Hamburgu, jih od leta 1706 do 1710 poglabljal v Italiji — Florenzi, Benetkah, Rimu in Neapolju —, živel v stikih z Lotti-jem, Corellijem in obema Scarlattijema; v 1. 1710 se je preselil na Angleško, kjer je preživel večino svojega plodonosnega življenja. Umri je 1795 v Londonu. Njegova osebnost znači najvidnejše utelešenje miselnosti baročne dobe; kot v žarišču vpada-jo v njem nemški, italijanski in angleški vplivi. Osnovna črta glasbenega izraza je italijanska (A. Scarlatti). Svojstvo njegovega sloga je neverjetna preprostost in plastika melodične misli in ravno taho preprosta, pevna in kar barvita kontrapunk-tika. »Mesija« je njegovo glavno delo. Napisal ga je leta 1741. Težišče leži v zborovih partijah, ki so veličastne, učinkovite in dramatsko razgibane. Oratorij »Mesija« izvaja slov. gl. dr, »Ljubljana« 3. junija ob 20 v vel. dvorani »Uniona« v proslavo 85-letnice nadškofa dr. A. B. Jegliča. Kot solisti sodelujejo; ga. Zlata Gjungjenac-Gavella, primadona ljublj. opere, sopran; ga. Franja Beront-Golobova, solistka ljublj. opere, alt; gg. Jože Go-«tič in Marjan Rus, oba solista ljublj. opere, tenor in bas. Orkester: Savez muzičara (podsavez Ljubljana). Pevski zbor slov. gl. dr. »Ljubljana«. Dirigira: dr. Anton Dolinar. Najlepše birmanske oblehce dobite pri priznano solidni tvrdki J. Maček, Aleksandrova c. 12. © Nujna prošnja ljubljanskim trgovcem! Te dni borno dostavili gg. ljubljanskim trgovcem in posestnikom izložb kongresne lepake in posebne manjše kongresne plakete. Prosimo vse že danes, da namestijo lepake v večjih izložbah, plakete pa uporabijo za manjše izložbe. Eno kot drugo je umetniško delo ter bo — pravilno nameščeno — v pravi okras vsaki izložbi. Z lepaki in plaketami naj bi pomagali vsi označiti Ljubljano kot kon-sresno mesto. Obzirnost do številnih gostov, ki bodo ob kongresu posetili naše mesto, narekuje, da Ljubljana sama in prav vsa pomaga, da bodo kongresni dnevi čim lepši in učinkovitejši. Gg. trgovci bodo z namestitvijo lepakov in plaket v veliki meri podprli stremljenja priprav, odbora in brez dvoma želi tudi v javnosti za svoje razumevanje priznanje. — Pripravljalni odbor za evharistični kongres. O Občni zbor Leonove družbe bo v četrtek, dne 6. junija ob pol petih v posvetovalnici Kat. tisk. društva. — Odbor. 0 Pri Sv. Katarini bo danes popoldne ob štirih majniška pobožnost za izletnike iz Ljubljane. Udeleženci se odpeljejo z opoldanskim vlakom do Medvod. Za slučaj slabega vremena odpade cerkvena pobožnost. 0 Pasijonska drama; V času obiskanja: Danes ob 3 popoldne se ponovi E. Gregorinova pasijonska drama »V času obiskanja« po znižanih cenah od 24 Din navzdol. Ker je delo izvrstno naštudirano, krasno opremljeno, ter nudi s svojimi ginljivimi prizori sliko Jezusovega življenja in smrti, opozarjamo občinstvo, da si ogleda lo res lepo predstavo. Jezusa predstavlja avtor g. Gregorin, ki je delo ludi zrežiral. Vsem režiserjem in voditeljem podeželskih odrov toplo priporočamo, da si dramo ogledajo. Za lažje unie-vanje posameznih slik pa priporočamo vsakemu Birmanska darila po nizkih cenah pri I. Villtar, urar Ljubljalna.Sv. Petra c.36 pri Zmajskem mostu obiskovalcu predstave knjižico, ki jo je spisal avtor te drame Edvard Gregorin. Stane broširana 26 Din, vezana 38 Din. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani, dobi se tudi pri blagajni gledališča in biljeterjih. O I. pomladanska umetniška razstava, ki jo priredi Društvo likovnih umetnikov dravske banovine v Jakopičevem paviljonu, bo otvorjena danes ob pol 11. Razstavo otvori g. ban dr. Dinko Puc po svojem namestniku. Kakor smo že poročali, bo razstava zelo pestro zastopana, ker se je udeleži večina slovenskih umetnikov s svojimi najnovejšimi deli. Posebno pozornost bo nedvomno vzbudila poleg slikarstva in grafike plastika, ki je zastopana ludi z najmlajšimi in kaze velik razmah in medsebojno individualnost. Občinstvo bo imelo po daljšem presledku zopet priliko za pregled razvo.jn slovenske upodabljajoče umetnosti zadnje dobe. Vabljeni vsi ljubitelji umetnosti. 0 Vodstvo v Narodni galeriji.. Danes dopoldne ob pol 11 priredi Umetnostno zgodovinsko društvo v Narodni galeriji zadnje vodstvo v tej sezoni. Vodi Rajko Ložar: Ažbetova šola in impresionisti. © Kino Kodeljevo igra danes ob 15 »Kristusovo življenje in trpljenje;, ob 17 ler '20.30 >Kri-stusovo življenje in trpljenje« in »Rudnik v plamenu«. Jutri ruski film »Vihar« in še en film. © Platišča pri tovornih vozilih. Z zakonom z dne 17. febr. 1933, SI. list 31)1-46 iz leta 1934, s ^katerim se je spremenil člen 38 uredbo o zaščiti javnih cest in varnosti prometa z dne 6. junija 1929, se je končnoveljavno določila širina platišč pri tovornih vozilih in odredil rok 31. dec. 1934, po katerem sc kolesa s prejšnjimi ožjimi platišči (to je s platišči, ki so ožja od 6 cm) ne smejo več uporabljati. Mestno poglavarstvo si dovoljuje opozoriti obrtna združenja, v katerih so včlanjeni kolarji in kovači, na to zakonito določilo. Proti onim, ki bi kljub temu zakonitemu določilu in kljub opozorilu še nadalje uporabljali vozila s preozkimi platišči, bodo pristojna oblastva vpeljala kazensko postopanje. 3. junija ob 8. zvečer v Unionu: HANDEL: MESIJA oratorij za soli, zbor in orkester Izvaja SI. glasbeno društvo »Ljubljana« Predprodaja vstopnic v trafiki Union in v Ljudski knjižnici na Miklošičevi cesti št. 7 Maribor, 29. maja. Sinoči se je vršil \ društvenih prostorih nu Slomškovem trgu občni zbor Ljudske univerze, ki je podal nazorno sliko o velikem in plodo-nosnem delu te, za Maribor tako važne najvišje kulturne ustanove. Zborovanje je vodil predsednik inž. Kukovec, poleg njega sta pa podala zanimiva poročila še tajnik prof. Ivan Kos in blagajničarka Ažmanova. Poslovno leto zaključuje Ljudska univerza z ugodno bilanco: 48 predavanj se je vršilo v okviru raznih ciklov. Tako je zdravstveni ciklus imel 7 predavanj, socijalno-politični 8, filozofski 3, psiho-logični3, literarni 3, umctiiostno-zgodovinski 4, pokrajinski II poleg tega pa še dva koncerta, prvi z duhovno vsebino v spomin blagopokojnega vladarja v frančiškanski baziliki, drugi pa je bil pretekli ponedeljek mladinski večer. 51 predavanj jc bilo v slovenščini, "10 v hrvaščini, 4 francoska in samo 1 nemško iti še tega jc imel ICstonec. Obisk je bil letos zelo razveseljiv. Najživuhnejši v zimskih mesecih, nekolik o slabši na jesen in na pomlad. Najbolj privlačna so bila predavanja prof. Hauptmana,, prof. Bti jasa, prof. Mlakarja, prof. Vebra in' Erof. Izidorja Cankarja, najboljši obisk pn sta eležilu literarni večer mladega Pten-kluba in Priložnostni nakup! 1100 finih sobnih stolov bo tovarna upognjenega pohištva REMEC-CO., Kamnik, v dneh velesejma oddala zelo po ceni. Oglasite se v njeni prodajalni v Ljubljani, Kersnikova ulica 7 (poleg Slamiča). Cene od Din 22'— do 42'—. Temu sicer prvovrstnemu blagu so cene tako znižane vsled tega, ker so od vsake vrste na zalogi samo manjše količine (od 6 do 30 komadov). Hitite, dokler zaloga traja! □ Slovesen sprejem v dijaško kongregacijo bo izvršil danes popoldne ob tričetrt na 4 v Aloj-zijevi cerkvi prevzvišeni knezoškof dr. Ivan To-mažič. □ Sklep inajniške pobožnosti v stolnici bo jutri v petek zvečer. Sklepni govor bo imel prof. Pavel Živortnik. □ Preklicane dcložacijc. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je mestna občina odpovedala stanovanje 32 strankam v njenih zgradbah v Delavski ulici ter da jih bo deložirala. Kakor se je sedaj izkazalo, je prišlo do odpovedi samo vsled nesporazuma med Mestnimi podjetji in mestnim upraviteljstvom ter je sedaj odpoved že zopet preklicana. □ Zadnji dan šole je bil včeraj za >:male« in »velike« maturante na mariborskih zavodih. Drugi razredi bodo še imeli šolo do 8. junija. Izpiti pri-vatistov se začnejo na klasični gimnaziji t. junija, matura pa 12. Izpiti se bodo vršili tudi ob praznikih in nedeljah. Ministrski odposlanci za mature še niso določeni ter se bodo zrelostni izpiti morali najbrže začeti brez njih. □ Sprejemni izpit za I. razred real. gimnazije se bo vršil 1. julija. Učenci, rojeni 1922, 1923, 1924, 1925 se prijavijo do 25. junija s prošnjo, ko-lekovano s 5 Din, in ji priložijo rojstni list in spričevalo o dovršenem IV. razredu osnovne šole. □ Sprejemni izpiti v klasično gimnazijo se bodo vršili letos izjemoma dne 1. julija. Prošnje za izpit je s priloženim krstnim listom in šolskim izkazom nasloviti do 25. junija na ravnateljstvo gimnazije. □ Poročili so sc zadnje dni v Mariboru: Kvas Ivan, klobučarski mojster in Potisk Amalija, zasebnica. — Deučman Avgust, delavec in Postruž-nik Marija; Nabergoj Aleksander, kovač, in Ko-kol Terezija; Potočnik Karol, pos. sin, in Javornik Marija; Šltof Friderik, preglednik, in Ramšak Ana; Harnik Štefan, mesar, in Petrun Marija. Novoporočenceni obilo sreče in blagoslova. □ Salezijansko sotrudništvo ima v nedeljo 2. junija v stolnem župnišču sestanek. □ Septet bratov Živko (Avgust, Lojze, Janko, Vinko, Srečko, Albin Živko in Ivan Kovačič) priredi v sredo, dne 5. junija t. 1., ob 20 svoj prvi vokalni koncert v Mariboru v veliki kazinski dvo- japonski večer gospe Skuškove. Vršil se je tudi tečaj i/, ruščine, ki ga je vodil pioj. Sokolov. Ljudska univerza je sodelovala tudi s prireditvami JČ lige, ženskega društva, francoskega krožka in drugih mariborskih kulturnih ustanov. — Prav tako razveseljiva je tudi letošnja gospodarska bilanca, ker ie prvič siificitna. število članstva se je |>o zaslugi neumorne gdč Ažmanove povečalo na 250. Ljudska univerza se jo tudi v tej sezoni pretežno morala vzdrževati z lastnimi sredstvi, ker ne dobiva niti od daleč takih podpor, kakor sorodne ustanove v Ljubljani, Belgradu itd. Zarad.i tega mora imeti tudi od vseh ljudskih univerz najvišjo vstopnino. — Volitve tso prinesle nekatere izpre«. menihe v odboru. Tajnik prof. Ivan Kos jc moral radi prezaposlenosti odložiti funkcijo, katero je tako uspešno upravljal 8 let. Prav taiko odhaja iz Maribora neumorna dosedanja bla-gajničarka gdč. Ažmanova, kateri je pri odhodu predsednik izrekel tople priznalne besedo ter ji izročil lepo, umetniško diplomo, ki je delo prof. Kosu. Za predsednika je bil izvoljen zopet inž. Kukovec, za podpredsednika prelat dr. Kovačič, za tajnika prof. Vošter, blagajnik se bo določil kasneje, v ostalem odboru pa ni bistvenih izprememb. rani. Predprodaja vstopnic pri Zl. B r i š n i k in H o f j; r -ju. □ Smrten padec. Pri novi stavbi v Sokolski ulici je zaposlen kot pomožni delavec 36 letni Kai« ser Jakob iz Bresternice. V torek popoldne mu je na visokem odru zdrsnilo ter je omahnil v globino. Padel je tnko nesrečno, da je udaril z glavo ob betonska tla ter obležal s počeno lobanjo. V globoki nezavesti so ga reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer pa ni več prišel k sebi. V noči na sredo je podlegel poškodbi. Li Birmanske ure in zlatnino na obroke da urar Ignac Jan v Gradu. □ Veliko škodo so povzročili neznani vlomilci športnemu klubu ISSK Mariboru. Vlomili so v garderobo pod tribuno ter odnesli razne predmete (drese, čevlje itd.) v skupni vrednosti 2500 dinarjev. Tatvine so osumljeni nekateri delavci, ki so pripravljali teren za sokolsko prireditev. ' □ Birmanska darila, lepa iu po ceni kupile pri R. Bizjak, urar, Gosposka 10. □ Velik vlom v Radvanju. V trgovino Alojza 1'šundra v Spod. Radvanju je bil izvršen vlom, pri katerem je bilo odnešenega raznega blaga v vrednosti 8000 Din. Studenški orožniki so vlomilce že zasledili ter enega osumljenca zaprli. □ Skok v smrt. V noči na sredo se je pognal z mosta v Dravo neznanec ter je izginil s smrtnim krikom v globokih valovih reke. Očividci pravijo, da je bil samomorilec mlad, 16—17 leten fant. Celje ■Da, šc bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo i.n ohranijo.« Tu jc treba razlage. In marsikateri razlagalec pojasnjuje ta stavek v mojem smislu. Teotim: Kaj pomeni dolga vrsta razlagalcev, če pa Cerkev ta klic Gospodov podčrtava in obrača na Marijo! V brovirju beremo lionii-lijo sv. Beda: »Blagor Bogorodici zavoljo njenega sodelovanja pri učlovečenju Besede božje; a blagor ji še v višjem smislu, ker je bila vsaik čas varhlnja iste Besede«. Krištof: Stojta! Pripravil sem boljši zgled. Dvanajstletni Jc/.tis odgovarja Mariji: »Kaj sta mc iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« To ie tisto, kar zatrjujem: Klic njegovega nebeškega Očeta gre pred klicanjem in iskanjem njegove zemeljske Matere. Mariofil: Tega ni rekel Mariji, du bi jo osramotil, marveč, du bi jo spomnil na njen višji poklic. Teotim: Marija taikrat. kakor evangelist pove, teh besed ni razumela; vendar je ostala zvesta svojemu višjemu poklicu: »In ujeaova mati je vse to ohranila v svojem srcu«. Zdaj boš tudi razumel, kaj nam hoče za praznk vjicbovzete Device povedati evangelij o Marti in Mariji. Marta: to je Jezusova mati \ skrbi /a svojega otroka. Marija: to jc Mati božja v svojem višjem poklicu. Krištof: To jc zame spet uganka! Teotim: Liturgjja ti nakazuje rešitev te uganke na kvatrno sredo v |>ostii. To je Marijin dan. Saj ga je liturgija žc izza davne dobe praznovala v Rimu: v cerkvi Marije Snežnice. Kvangelij tistega Marijinega dne se zaključuje: »Kdorkoli namreč spolni voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, on mi je brat in sestra iu mati«. Mariofil: Marija je uvti lv>žie besede * Dolnem oomenu. Krištof: Stvar mi jx>lagoma postaja jasnejša. Vendar popolnoma jasna mi še ni. Dozdeva se mi, da Jezus tu in tam svojo mater zavrača, du sc božja beseda: to je Jezus: poudari in ohrani na prvem mestu. Mariofil: Ti misliš, da se je Je^us pred Marijo in pred množicami potegoval za svojo čast? Povsod se jc potegoval le zn resnico. Hotel je, da ves svet ve in izve polnost resnice o Mariji. Krištof: Katera jc ta polnost? Mariofil: Marija je polna milosti, da bi nam vsem bila: Mati milosti božje. Krištof: Kje najdemo za to potrebno zagotovilo v s\. pismu? Tootim: Krištof! Ne izmikaj se z jasno začrtane poti, na katero smo stopili takoj spočetka. 1 rdil si, dn je liturgija odločilna. Dobro! Liturgija naj odloči. Krištof: Naj torej odloči. Teotim: Zn praznik »Srednicc vseli milosti« je določilo liturgija tri vrstice iz Janezovega evangelija (Jan: t<), 25—2"). V teli vrsticah vidi Cerkev klasičen dokaz in i/rnz: da je Marija Mati človeškega rodu. V Janezu je Gospod Materi božji izročil vso Cerkev. Kaj po-Vizamc Liturgija i/ tega evangelija, priča cerkvena glavna molitev tega praznika: »Gospod Jezu* Kristus, naš srednik pred Očetom, ti si izvolil brezmadežno Devico svojo mater, postaviti tudi za našo mater in prednico: daj milostno, dn bo vsak, ki se k tebi obrne za darove, vse pa njej s|h>1 njeno dosegel«. Krištof: Velika beseda! Vendar praznik Srodnice vseh milosti« in njegov oficij 5o ni potrjen zn vso Cerkev. Ne smeš mu torej pripisovati toliko dokaznosti in pomembnosti. Mariofil: Dober ugovor! V tem trenutku tudi jaz, ki to resnico verjem, ne najdem pravega odgovora. To so na vsak način velike misli o Mariji. Krištof: Velike in drzne! Teotim: Niso nove! To jc starodavna dediščina iz apostolskih časov. Lituruiia ie te misli [ žc davno izrekla. Poznaš Marijino velikonočno molitev k antifoni: Raduj sc, nebeška Kraljica ...? Mariofil: Tako-le se glasi: »O Bog, ki si z vstajenjem svojega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, svet rezvcselil; daj, prosimo, da po njegovi Materi Devici Mariji dosežemo veselje večnega življenja.« Krištof: Resnično! Iste misli. Teotim: Tako misli in moli sveta Cerkev. Krištof: Zdaj šele nekoliko slutim, zakaj Kristus svojo sveto mater tolikokrat nagovori s preprostim imenom: »Žena«. Mariofil: V tem imenu je izrečeno vse: Nevesta, Mati, Srednica! Krištof: Priznati moram. Liturgija je res tudi Marijina. Kulturni obzornik Slovenska krajina (Zbornik ob petnajsti obletnici osvobojenja.) V redakciji mladega prekmurskega kulturnega delavca profesorja Vilka Novaka je pred kratkim izšel zbornik »Slovenska krajina« z namenom, da ob petnajsti obletnici osvobojenja te naše najsevernejše zemlje s kratkimi znanstvenimi prispevki in z ilustracijami prikaže slovenskemu narodu podobo te neigove obrobne pokrajine. O Slovenski krajini jc bilo po svetovni vojni napisanih pri na« žc precej in tudi dobrih stvari; Novakov zbornik pa je med vsem tem gotovo naiboljše, kar smo dobili doslej. Novi zbornik bo gotovo že itak precejšnje zanimanje za SI. krajino samo še povečal ne samo doma pri Slovencih, marveč tudi pri Hrvatih in Srbih. — Zbornik obsega 136 str. vel. 8° + XIII ilustr. prilog in 1 topografsko karto. Tehnično je zbornik prav okusno opremil ing. arh. Mil. Černigoj. Izdal ga je poseben konzorcij idealnih domačinov in prijateliev SI. krajine s te strani I Mure. ,..?v°ie PrisPevke za zbornik je dalo sedem najboljših poznavalcev Slovenske krajine, med njimi dva domačina: poleg urednika V. Novaka še dr. A. Pavel. Uvodni prispevek »Geografski pregled Slovenske krajine« je napisal naš mladi geograi Svetozar Ilešič, ki je tu prvi opisal kot tako slovensko Pomurje in v tej veliki pokrajinski enot.' Slovensko krajino. Po Ilešiču tvorita slovensko 1 omurje dva geomorfološika tipa: diluvijalno-alu' vijalna ravnina ob Muri in tercijarno gričevje. Tudi prirodma podoba Slov. krajine je v znamenju naznačenih dveh tipov. Njen južni de! je široka ravnina, najobsežnejša slovenska ravan, najrodovitnejši in gospodarsko najvažnejši del Slovenske krajine, ki ga domačini sami dele v dva dela: Ravensko, manjši severozapadnl del, in Dolinsko, večji južnovzhodni del. Severno od ravnine se prične svet, ki ga domače ime Gori č k o prav dobro označuje, polagoma dvigati in predstavlja živahno razrezano in razčlenjeno gričevje, iti dosega najvišjo vzpetino v Srdiškem bregu (418 m). Razlika med obema pokrajinskima tipoma, Goričkim in Ravenskim ter Dolinskim se odraža tudi v kulturni podobi obeh predelov. Celo v razporeditvi konfesij se — po Ilešiču — pokaže razlika med obema pokrajinskima tipoma. llešičevemu članku sledi kratka narodopisna in jezikovna razdelitev ozemlja Slovenske krajine, kakor jo je dal dr. Avgust Pavel 1. 1909 v uvodu svoje razprave »Glasoslovje cankovskega narečja«, ki jo je izdala Madžarska akademija znanosti. Dr. Pavel jc učenec Oskar Asbotha. Danes živi v Szombathelyju kot profesor madžarščine in latinščine in knjižničar ondotnega županijskega muzeja. On je tudi urednik tudi pri nas poznanih Folia sabariensia. — Naslednji prispevek »Panonska krajina od naselitve Slovencev do prihoda Madjarov« je napisal dr. Milko Kos, ki pravi uvodoma, da se »v zgodovini slovenske zemlje mec' Rabo in Dravo jasno ločijo tri velika obdobja: obdobje od slovenske naselitve do prihoda Madjarov ob prelomu 9. v 10. stoletje, obdobje madjarskega i gospodstva in obdobje, ki sc začenja z osvoboje-I njem v letih 1918—1919«. Kosov članek ie posve- Jubilejna razstava v Gornjem gradu Gornji grad, 29. maja. Danes ob 5 popoldne je prispela v Gornji grad deputacija društva »Jeglič«. V deputaciji so bili zastopniki upravnega odbora ljubljanskega kluba in oktet pevskega zbora »Jegiičevcev«. Pridružila pa sta se tudi direktor šentviške gimnazije g. dr. Ratajc in zavodov ekonom g. Alojzij Markež. Po prihodu se je deputacija takoj zbrala v sprejemni sobi, kjer je oktet pod vodstvom g. Puša zapel Aljančičev »Pozdrav«. Nato se je takoj pojavil v sobi prevzvišeni nadškof dr. A. B. Jeglič, kateremu je kot prvi izrekel v imenu »Jegiičevcev« pozdrav in čestitke društveni predsednik Jože Langus. Na-glasil je, da so sicer Jegličevci bolj hladni gratu-lanti, zato so pa njih čestitke gotovo najiskrenejše. Ker se nameravana proslava v Ljubljani v vsem svojem prvotno zamišljenem programu ne bo mogla izvršiti, zato so prišli semkaj, da izrazijo neomajno zvestobo nadškofu dr. Jegliču in njegovim načelom in da mu želijo še mnogo zdravih let v miru in zadovoljstvu. Slavljencu so poklonili ob tej priliki krasno izdelano diplomo častnega članstva društva in pa spominsko knjigo, v katero so vpi- sala svoje čestitke razna ljubljanska društva. Nadškof Jeglič je bil ob tolikih izrazih hvaležnosti njemu kot slovenskemu nadškofu za njegovo veliko življenjsko delo, ginjen do solz tako, da se ni mogel mnogo zahvaljevati, ker so mu besede utonile v solzah. Oktet je nato zapel himno »Jegiičevcev«, nakar je izrazil svoje čestitke v imenu škofovih zavodov direktor Ratajc in naglasil, da 6e je vodstvo teh zavodov vedno trudilo in v tem trudu ne bo odnehalo, da vzgaja mladino v duhu, s katerim je bilo prepojeno delo prevzvišenega nadškofa. Smernice delu so označene v napisu, ki stoji na pročelju Škofovih zavodov: »Kristusu, Zve-ličarju sveta«. Ko je oktet zapel še »Slovenec sem« (Ipavec), se je nadškof še vedno zelo ginjen komaj mogel nekoliko zahvaliti za voščila in sporočil željo, naj ostanejo zvesti božjim načelom. Nato je povabil vso deputacijo, da ji razkaže zanimivosti Gornjega grada, nakar jim je priredil malo za-kusko. Vse te svečanosti, ki jih je deputacija priredila v čast prevzvišenemu nadškofu dr. Ant. B. Je-gLiču, so napravile v Gornjem gradu zelo ugoden vtis in so vse prav prijetno presenetile. Kresovi po slovenski zemlji Ljubljana, 29. maja. Na čast 85 letnice prevzv. nadškofa dr. A. B. Jegliča .so snoči po vsej slovenski zemlji zagoreli kresovi. Kolikor toliko ugodno vreme je povzročilo, da so bili ti kresovi vidni daleč na okoli ter je bil pogled nanje posebno veličasten. Samo z ljubljanskega gradu je bilo vidnih okoli 20 kresov. Imeniten kres je bil pri fari sv. Cirila in Metoda, na vseh vidnejših hribih in gorah v ljubljanski okolici so žareli mogočni kresovi. Našim fantom na čast moramo priznati, da so se za te kresove zelo potrudili ter da so nanosili visoko v hribe mnogo dračja in drv, tako, da so kresovi po večini goreli zelo dolgo, od 8 pa do nekako 10 zvečer. Daleč viden je bil posebno kres na Šmarni gori. Krasen, 20 m visok plamen je žarel s Krima. Iz litijske, okolice nam poročajo o posebno velikem in lepem kresu, ki je bil na Sv. gori, pa tudi v litijski okolici je žarelo vse polno kresov. Enako kakor tam so žareli kresovi po vsej širni domovini ter povsod oznanjali ljubezen, ki jo goji naše ljudstvo do sivolasega nadškofa dr. A. B. Jegliča. Žrtev tihotapstva V ponedeljek, dne 27. maja 1935 je hotela večja družba vtihotapiti v Italijo več konj. V snežniških gozdovih, v tako zvanem »Kaliču« pa so naleteli ua obmejne stražnike. Ker se tihotapci niso hoteli ustaviti, so stražniki začeli streljati in pri tem ustrelili Špeha Janeza, pos. sina iz Šma-rate 14. Krogla ga je zadela v hrbet, v prsih je izstopila, nato šla skozi usta v glavo. Bil je na mestu mrtev. Ubili so tudi enega konja, šest jih pa uplenili. Na lice mesta je prišla sodna komisija, ki je odredila prevoz trupla v mrtvašnico v Viševek, kjer, se bo vršila obdukcija. Vedno več žrtev zahteva naša meja! Koledar Četrtek, 30. maja: Kristusov Vnebohod. Ivana Orleanska, devica. Petek, 31. maja: Angela, devica; Kanci-jan, mučcnec. —• Ta mesec se je dan podaljšal od 14 ur 7 minut za 1 uro 10 minut na 15 ur in 17 minut. Novi grobovi ■f* Na Kremenu v župniji Videm ob Savi je umrl J- K o 1 a r, star 65 let. V svoji težki bolezni ni tožil, marveč se je popolnoma vdal v voljo Najvišjega in previden s svetotajstvi odšel v deželo večnosti. Preostale, ki so v teku^ dveh mesecev izgubili očeta in mater, naj tolaži Gospodar življenja in smrti. Osebne vesli — G. duhov, svetnik Josip Itajec, župnik na Trati pri Gorenji vasi je zelo nevarno zbolel ter ga priporočamo vernikom v molitev. — Iz vojaške službe. Odrejeni so na službo v generalni štab L arniijske oblasti Peh- major za generalštabne posle Vlad. Kalečak; na službo v generalštabni oddelek ministrstva vojske in mor- CIMEAN Vaša koža bo pravjlnu negovana le z uporabo prvovrstne hormonske kožne kreme. narice topniški kap. I. razr. za generalštabne posle Dragotin Helbih; za vršilca dolžnosti vodnika voda za zvezo 27. pešpolka peh. podporočnik Vlad. Poček in za vršilca dolžnosti vodnika voda za zvezo 56. pešpolka peh. podporočnik Mir. Krulc. Ostale vesti — Julijeva številka »Bogoljuba«, ki bo v večjem delu posvečena evhar. kongresu, izide v pomnoženi nakladi izjemoma že v začetku druge polovice junija. Poleg rednih naročnikov jo prejmo tudi mnogi drugi naslovniki, vrhutega pa bo ta izdaja »Bogoljuba« vse tri dni kongresa na razpolago udeležencem evhar. kongresa. Cenj. ljubljansko in zunanje inserente opozarjamo na to izredno priložnost in jih vabimo, da čimprej oddajo svoja cenjena naročila za ta najlepši nabožni mesečnik. — Spominski žebljički Jadranske straže, na katere je navezana posebna dobrodelna zbirka v korist morja potrebne dece, so vzbudili med občinstvom lepo zanimanje; naprošamo vsakogar, ki je vabljen k sodelovanju razvitja zastave in k zabijanju spominskih žebljičkov povodom jesenskega kongresa, naj ne zavrže prošnje in blagohotno odkupi ta žebljiček. Zlat žebljiček stane 100 Din, srebrn 50 Din, bakren pa 25 Din.— Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani. — V Bistrici v Južni Srbiji se bo letos gradila cerkev v čast sv. Jožefu, za katero je skopljanski škof kupil primerno stavbišče. Katoliki, katerim je cerkev namenjena, so različne narodnosti. Slovencev je nad 100, ki so prišli iz Primorja. Božja služba se je namreč vršila do sedaj v zasebni hiši, ki pa za toliko število nikakor ni zadostovala. — K stavki v Lescah. Uprava občine Lesce nam |>oroča: Občina Lesce ni nikogar pozvala na delo. Preddelavec g. Zupan se je oglasil zgodaj zjutraj, pred uradno uro, pri občinskem delovodji g. Sitarju in prosil za seznam brezposelnih, ki ga je tijdi dobil. Kdo pa je pozival za izkladanje vagonu delavce, občini ni znano. Predsednika občine ta dun sploh ni bilo doma, ker je bil službeno v Ljubljani. — Konjske dirke v Ljutomeru so vršijo danes ob 14 na Cvenu. Leto« bodo tc dirke posebno znamenite zaradi velikega števila prijavljenih konj in kor se vršijo prvič na razširjenem dirkališču, ki je samo za 30 m krajše od tezenskega, dolgo torej 970 m. Z izredno požrtvovalnostjo so ljutomerski kmetski konjerojei sami uredili dirkališče, nad 20 voznikov jo dan za dnem brezplačno dovažalo pesek za progo iz oddaljene Mure. — Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani objavlja: Po pravilniku o banovinskih davščinah za leto 1935-36 so od 1. aprila dalje pobira 50 odstotna bano-vinska taksa k drž. taksi po tarifni postavki 8. zakona o taksah, t. j. tuksa za vse objave radi meterialne koristi. Zato morajo biti V6e take objave taksirane tudi z banovinskimi kolki. Ti kolki se dobijo pri vseh oddelkih finančne kontrole, za mesto Ljubljano pri banovinski blagajni, a za mesto Maribor pri okr. načelstvu v Mariboru, levi breg. Kr. banska uprava opozarja, da se bo zoper one, ki bi se izognili plačilu banovinske takse, postopalo strogo po zakonu. — Komanda dravske div. oblasti v Ljubljani razpisuje javno neposredno licitacijo za dobavo 298 kb. metrov lesa za ptujski gar-nizon. Licitacija se vrši dne 81. maja ob 11 »• intendaturi komande drav. diviz. oblasti v Ljubljani, kjer se dobijo tudi vsi običajni pogoji. Cateške toplice Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vrelec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper reunio, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od I maja do 30. sept V pred- in posezoni zdravljenje po nizkih pavšalnih cenah, 10 dni Din 600.—, 20 dni Din 1100— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). Žel. postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje Uprava Čateških toplic in pri »Putniku«. — V Službemun listu kr. banske uprave drav. banovine od 29. t. m. je objavljena »Na-redba o ustanovitvi osrednjega sklada za sanacijo delavcev in nameščencev v podjetjih, ki spadajo pori rudarske zakone«, dalje »Odločba o izplačilu podpore uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke«, »Navodila o voditvi knjig v javnih skladiščih«, »Navodila za izvrševanje naredbe o banovinskih trošarinah«, »Odkupnina za oseb. delo nameščencev urada za zavarovanje delavcev«, »Ponovne volitve občinskega odbora v občinah Kamniška Bistrica, Lukovica in Sv. Križ pri Kostanjevici«, »Razglas o vc- b.M.,1,1 »SLOVENEC« povečani nakiadi v znatno in bo zato zelo primeren za priporočila tvrdk, ki razstavljajo na velesejmu ali v svojih poslovnih lokalih. Poslužite se te izredno ugodne prilikel — Ne bo Vam žal! Kličite telefonsko štev. 29-92 — »Oglasni oddelek SLOVENCA" Sen prvemu obdobju. Po Kosu je panonska Slovenija doživela tedaj veliko dobo svoje zgodovine. Postala je za nekaj desetletij celo središče političnega življenja takratne slovenske zemlje in dosegla svoj vrhunec v nekaj let trajajoči samostojni politični tvorbi kneza Koclja. Današnja SI. krajina je bila sestavni del nejgove državice. Spominu na to dobo in tisočletnemu jubileju prihoda Kocljevega očeta, Pribine, na slovenska tla naj veljajo — tako zaključuje Kos svoj uvod v razpravo — njegove vrstice v zborniku. Slovenci smo se tako sicer nekoliko kesno pa vendarle dostojno oddolžili jubileju bratov Slovakov v zborniku Slovenske krajine, ki je naša najbližja pokrajina bratski Slovaški, s katero je dolga stoletja delila pod Madjari svojo usodo in ki sta si v marsičem tako podobni. — Iz nadaljnjega dr. Steletovega članka »Umetnost v Slovenski krajini«, zvemo, da so za njeno umetnost pomembni predvsem trije dogodki: 1. Prehod prekmurske zemlje izpod frankovske oblasti in dobe slovenskih knezov Pribine in Koclja koncem prvega tisočletja po Kr. pod madjarsko nadoblast. 2. Doba madjarske nadvlade, ki traja okroglo tisoč let in jo po svetovni vojni nadomesti 3. spojitev Slovenske krajine z večjim delom etnografske Slovenije in z njim z jugoslovansko državo. V vseh treh dobah SI. krajine se razvija njena umetnost v širokem okviru srednje-evropske kulture. Zanimiva je med drugim dr. Steletova konsta-tacija, da je danes v umetnosti sožitje SI. krajine z našo narodno prestolico po zaslugi uvidevnih voditeljev pr&kmurskega ljudstva, ki eo kmalu po ureditvi razmer v narodni jugoslovanski državi pritegnili k sodelovanju arhitekta Jožeta Plečnika, celo močnejše in tesnejše kakor vmes ležeče prejšnje Štajerske. Urednik V. Novak sam je prispeval dva članka »Slovstveno delo Slovenske krajine« in »Kulturni stiki do osvobojenja« ter zelo izčrpno »Bibliografijo o Slovenski krajini«, kakršne nimamo še za nobeno drugo našo pokrajino niti za Slovenijo kot tako. »Slovstveno delo« je razdelil v sledeče oddeike: luteransku obdobje, t. j. dobo od izida prve kniige za Slovence med Muro in Ra- bo, pa do smrti Štefana Kiizmiča (65 let), ker predstavlja ta doba izključno delo protestantov in obenem višek njihovih književnih prizadevanj; v »Nastop katolikov«, ki vsebuje v glavnem delo Miklo-ša Kiizmiča, ki je imel v načrtu, da preskrbi katoliški del prekmurskega jezikovnokulturnega okoliša z najnujnejšim naoožnim in šolskim repertori-jem; v »Nadaljevanje protestantske tradicije« z Janošem Kardošem kot osebno in najplodovitejšo osebnostjo, s katerim je prenehalo književno delo protestantov, ki so nato v dobi najhujše madjari-zacije molčali vse do osvobojenja: in končno v »Delo katolikov v 19. stoletju,« ki dobi novega pogona v dr. Ivanociju in njegovih učencih. Skoro polovico zbornika pa zavzemata naslednja dva prispevka dr. M. SI a v i č a »Narodnost in osvoboditev Prekmurcev« in »Prekmurske meje v diplomaciji«. V prvem polemizira dr. SI. z dr. Nikolom Zv. Bjelovučičem, advokatom v Dubrovniku, ki je 1. 1929 v svoji knjižici »Etnografske granice Slovenaca, Hrvata, Srba i Bugara sa etno-grafskom kartom« naredil Prekmurce za Hrvate; v svoji dTUgi knjižici 1. 1934 »Etnografske granice Hrvata i Slovenaca« pa mu je samo polovica (po priloženem zemljevidu pa veliko več!) Prekmurcev še hrvatska, dočim je tokrat v Beli krajini kar naenkrat našel sam6 Hrvate, in pa proti nekaterim člankom znanega radičevskega časnikarja Jos. Ma-tošlča, ki očitujejo podobne hrvatske aspiracijc na slovensko zemljo. Brezdvomno bo ta članek izzval na drugi strani odziv in pa polemiko, ki pa ne bo kos tehtnim dokazom dr. Slavita. — V svojem drugem članku je dr. SI. kot najbolj poklicani natančno popisal diplomatski boj na mirovni konferenci za Slovensko krajino. Podobno kakor smo s tem dobili Slovenci opisan vea potek borbe za ta kos svoje zemlje v Parizu, prav tako nujno potrebujemo enakega opisa za našo Primorsko in Koroško! Obenem pa bi si ob tej priliki dovolil o-pozoriti Prekmurcc še na eno važno stvar. Domačini kakor Klekl str., Jerič, Kflhar M. in dr., ki so tako odločilno posegali v razvoj prekmurskih dogodkov osvCuGjCujCui iti ob osvubcjcnju !• 1^13 1 so v interesu skupne slovenske stvari dolžni, Do 20% več svetlobe za manj denarja TUNGSRAM nitka v dvojni svetlobna množina v vijačnici dekalumenib D ljavnosti izpričeval o završnem izpitu nu banovinski šoli za glasbila« in Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«. — Da boste stalno zdravi, .io potrobno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Ptuj I da napišejo svoje spomine iz te dobe; zlasti Klekl st. naj bi v ta plemeniti namen žrtvoval 6vojo skromnost in popisal svoj »levji« delež pri narodno-političnein osvobojenju SI. krajine. Samo on more n. pr. avtentično podati ves historiat madjarskega poskusa s ponudbo posebne avtonomne slovenske murske županije odtrgati SI. kr. od skupnega slovenskega narodnega telesa; prav isto velja za Tkalčevo prekmursko republiko in za še celo vrsto drugih stvari. Tako agilni prekmurski akademiki naj bi si zlasti tudi to postavili za svoj program, [ da se ta vrzel v njihovi kakor tudi v naši skupni zgodovini spopolni, dokler so osebe, ki so pri teh važnih dogodkih vodilno sodelovale, še žiive! Podobno kakor S. Ilešič v svojem geografskem opisu SI. krajine je tudi Fr. Baš vzel za osnovo svojega prispevka »Narodopisni položaj Slovenske krajine« celokupno slovensko Pomurje, za katero pravi, da nima na sebi ničesar eksotičnega; ono je obenem z vzhodnim Podravjem samo samonikla konservativna, zemljepisna in kulturna edinica. Kar se tiče posebej SI. kr., je posebno zanimiva Ba-ševa razlaga o postanku prekmurskega regionalizma in pa karakteristika našega nižinskega človeka in njegove kulture. V današnjih časih tudi ni brez interesa opozoriti na državnozborski govor dr. A. Korošca na Dunaju 16. jun. 1910, ki ga Baš tu navaja, v kolikor se namreč govor nanaša na prekmurske Slovence. Iz navedenega samo sumarnega pregleda vsebine prekmurskega zbornika je jasno razviden njegov pomen. Ne more biti inteligentnega slov. človeka brez tega zbornika. Uredniku Novaku, ki je bil v tem slučaju mnogo več kot samo to, kajti on je dal za zbornik pobudo, zbral sotrudnike in, kar jc glavno, ludi sredstva, je treba samo čestitati. — Z ozirom na debato, ki se je svojčas vršila po slovenskem časopisju, bi kazalo omeniti končno še to, da rabijo vsi sotrudniki poimenovanje SI. krajina, torej domače ljudsko ime, le dr. Slavič se skoro izključno poslužuje naziva Prekmurje. — Kdor želi imeti zbornik, naj piše ponj prof. V. Novaku, Maribor, Kamniška 10. Vezan izvod stane 80 Din J. S. Šolski telovadni nastop. Vse šole ptujske, po-čenši od gimnazije pa preko meščanske šole do osnovnih, priredijo letos skupno telovadni nastop, in sicer danes. Začetek ob 15 (3) popoldne v Ljudskem vrtu Ker ni vstopnine, ampak se bodo pobirali saino prostovoljni prispevki za revno šolsko mladino, se pričakuje primeren obisk, ki naj nagradi mladino za njen trud ob pripravah za nastop. Z nastopom je zvezano tudi blagoslovljenje prapora gimnazijskega Podmladka |adranske straže. Zobni atelje dentist tehn. Rudolf Reicli sc preseli ter sprejema od 3. junija naprej v Slomškovi ulici, nasproti proštije in mestne cerkve. Trbovlje Predavanja. Ob priliki ženske razstave na trboveljski šoli bodo zdravstvena predavanja, in sicer v četrtek ob 3 popoldne samo za žene. Predavala bo ga. dr. Šimec Amalija; v soboto ob 7 zvečer o alkoholu g. Puliar; v nedeljo ob 9 dopoldne in ob 3 popoldne g. dr. Bezič o higiieni žene na deželi in o negi dojenčka; v ponedeljek ob 7 zvečer pa o spolnih boleznih — samo za moške — g. dr. Jen-sterle. — Legionarje bodo vprizorili prihodnjo nedeljo jx>poldne v Društvenem domu. Slovenjgradec Poročil se je v cerkvi sv. Florijana v Doliču g. Peter Writcman, posestnik iu gostilničar v Doliču, z gospodično Marico Naversink. hčerko znanega veleposestnika in lesnega trgovca istotam. — Obilo sreče! Ustanovni občni zbor Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev, podružnice v Slovenjgradcu bo danes ob 16 v Zadružnem domu. Podružnični delokrog se razsteza za okraja Slovenjgradec in Pre valje, ter se vsi nameščenci zasebni in trgovski na občni zbor vabijo. Evharistični kongresi nekdaj in sedaj je naslov predavanju, katero bo danes ob 2 popoldne v župnijski dvorani v Starem trgu. Sf. Vid nad Ljubljano Podmladek H. K. in Podmladek J. S. na niešfc šoli priredita v nedeljo, dne 2. junija ob pol štirih v Cerkvenem domu akademijo. Vabimo. Meščanska šola je prejela iz zapuščine blagopokojnega šol. nadzornika g. Josipa Novaka in iz zapuščine blagopokojnega šol. upravitelja g. Janki. I Bajca za učiteljsko in dijaško knjižnico večjo mno-' žino knjig. Oba blagopokojna nekdanja odlična šolnika bomo ohranili v blagem spominu. Novo mesto Razvitje praporov Podmladkov Jadranske sira že. Kakor v drugih krajih Slovenije, bo tudi mladina, organizirana pri Jadranski straži v Pod-mladkih v Novem mestu ozir. v bližnji in daljnjl okolici, rnzvila svoje prapore. Ta slovesnost bo \ nedeljo, 2. junija i. 1. ob 10 dojioldrie v Novem mestu na glavnem trgu. Razvitju bo prisostvoval predsednik oblastnega odbora JS iz Ljubljane / drugimi člani oblastnega odbora, predstavniki banovine in ostalih oblasti. Prapore bo blagoslovil g. prošt K. Čerin ob asistenci gg. kanonikov. Ta dan se zbere v Novem mestu vsa šolska mladina, ! ludi iz okoliških krajev, po številu do 3000. Za ! prireditev samo vlada v mestu in v okolici velike zanimanje. Si li zamorete predstavljati užitek in delovanje na zdravje, ako se kopljet« HHP v znameniti RADENSKI in jo pijete pri samem izviru, kolikor si želi srce? ^^^ Predsezona (maj, Juni) Din 700,— deset dni, stanovanje, hrana (hotelBka ali dlje-t«tl£na), kopeljl, vse takse ln zdravniški pregled. Srce, ledvice, živci, obča starostna slabost, notrante Slete, kamencl, skleroza, nervoza. Direktno z železnico v Radence s prestopom v Ormotu ln Ljutomeru, alt z brzlm vlakom v Maribor ln t auto-busom v Radence. AutobuB Ima takoi zvezo na brzl vlak ob 4. url popoldne ln prlpelte ob 6. url v Radence, a n« vozi v nedeljo ln praznik. Idealno za odpočitek, krepitev duševnih in talesnib delavcev. »BRAN-I-BOR« SE BRIGA ZA BRATE V SUŽNOSTL PRISTOPAJTEI Ciril-Metodov zbor na evh.hongresu ^rffp^flh*', -.IMlPjf* tft jR . JjjKHMjz ^pBHfl ^ Hb ^l® IL l« Wl'*M §»' Mi '-^HL" J JjM^ '-."»v ^mrjjifr^r^TOrgBnr ® IS (K^^SSfiaNH kihl , jflMfia«' -ž-.-«1 BSjjmag - 'j .^jK^^flHBr pi ii?.; f * ' v • u Poročali smo, da nastopi znameniti kntedralni pevski zbor Cirilo-Metodov kor« iz Zagreba z obširnejšim sporedom ob priliki II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo v Ljubljani. Zbor bo nastopil prvikrat v šentpeterski cerkvi dne 20. junija ob osmih zjutraj, ko bo daroval križcvski Škot prevzv. dr. Dionizij Njaradi slovesno ponti-fikalno mašo po vzhodnem obredu z veličastno asistenco. Poleg tega priredi zbor dva samostojna koncerta. Pri pontifikalni sv. maši bo zbor izvajal 17 skladb znamenitih vzliodnp-cerkvcnili skladateljev. Na samostojnem cerkvenem koncetu 29. junija ob šestih zvečer v frančiškanski cerkvi poje zbor masno liturgijo, in sicer sodobnega največjega ruskega skladatelja (vodje moskovskega drž. konzervatorija) P. G. Cesnokova: Božestvcnaja Li- Učiteljshi pevski zbor v Bolgariji: tjirgija svjatago Joana Zlatouslago Dne 1. julija (d) osmih zvečer pa poje zbor na koncertu v Unionu 13 mogočnih skladb vzhodno - cerkvenih skladateljev, in lo domačih, bolgarskih in ruskih. Zbor je zadnjikrat koncerlirfil v Ljubljani v marcu 1933. Mnogi se še spominjajo mogočnega vtisa, ki so ga napravile vzhod.-cerkvene pesmi v interpretaciji tega odličnega zbora na poslušalstvo. Za nastop na kongresu se zbor pripravlja s prav posebno vnemo. Po vseli poročilih sodili, bo njegov nastop na kongresu eden največjih glasbenih užitkov. Zato na le nastope izrecno opozarjamo tako Ljubljančane kol vse udeležence kongresa. Zupne urade prosimo, da vernike na lo opozorijo. Vstopnice rezervirajte takoj pri Glas-beni Matici v Ljubljani. Ali jc bil napadalec na orožnike res Omerzo? Ljubljana, 29. maja. Naše poročilo o boju med zasledovanim osumljencem pri Moravčah ter dvema orožnikoma, je vzbudilo splošno pozornost. Orožnika Franc Vrečko in Franc Štofančič sta dobila zolo nevarne poškodbo od strelov, ki jih jo zasledovalec oddal, posebno pa je V ročko vo stanje zelo nevarno. Vrečko ima namreč prestreljen želodce, in jc lo malo upanja, fin bi dočakal jutrišnji dan. Orožniki sicer domnevajo, ila je zasle-dovanee bil znani ropar Franc Omerzo, doma iz Hlanee pri Brežicah, vendar pa je veliko vprašanje, ali je bil to res Omerzo. Osebni opisi se namreč v nekaterih točkah ne strinjajo. Potrebno bo počakati, da se razjasni, kdo jc bil neznanec, ki je streljal na oba orožnika. Orožniki iz vse bližnje okolice in bližnjih postaj so takoj snoči uvedli obsežno zasledovanje za zločincem. Ugotovljeno je, da se jc zločinec pri nekom potoku pral obraz, ker ga je orožnik ranil ter da jc povpraševal za vlak proti Trbovljam. Orožniki so danes ugotovili za zločincem edino le sled do Litije, od tam dalje pa se .je vsaka sled izgubila. Orožniki domnevajo, dn je zločinec pobegnil v hribe okoli Trebeljeva in da sc bo morda poskušal od tam prebiti na Hrvatsko. Orožniki so aretirali bajtarieo Tlrigito (iabrškovo v Vrhpolju pri Moravčah, pri kateri so zasačili neznanega zločinca. Gabr-škova noče povedati, kdo je bil neznanec. i Blagoslovitev Skalaškega doma na Rožci V nedeljo je bila na Rožci izredno lepa slo-! vesnost, ki je privabila na stotine planincev, da : prisostvujejo blagoslovitvi planinskega doma, katerega so z velikimi težavami zgradili jeseniški Skalaši. Že ob zgodnjih jutranjih urah je bila koča nabito polna povečini domačinov, po prihodu Na jambolskem sejmu Jambol, 26. maja. Slovo iz Rurgasa je bilo kar težko. Prav vsi bi radi osluli v tem prijetnem mestu na obali Črnega morja še par dni. Toda določenega programa se je treba držati. 110 km vožnje je kmalu za nami. Pozdravlja nas Jambol, provinci,jalno. v ro-dovitni ravnini ob blatni reki Tundži ležeče mesto. Sprejem nepopisen. Po skupnem kosilu so nas odpeljali domačini na svoje gostoljubne domove. Dopoldne ogled mesta. Jambol šteje okrog 'J5.000 prebivalcev. Izredno mnogo je tu muslimanov in ciganov, ki dajejo, ker so tudi Bolgari večinoma v narodnih nošah, zelo značilno in pestro sliko življenja na cesti. Skoraj sredi mesta izvira zelo zdrava mineralna voda, ki se je lahko vsakdo zastonj napije, 'lega dovoljenja se je pevski zbor poslužil v obilni meri. Koncert jc bil razprodan že pred enim Icdnom. zalo so tisti, ki mu niso mogli prisostvovati, poslušali naše petje pri matineji. Tudi zadnji koncert je izboruo uspel. Zbor ne kaže ni kake utrujenosti, ker je vsa turneja tako urejena, da so med koncerti odmori, ki vplivajo na pevke in pevce prav osvežujoče. Na banketu smo prvič slišali godalni orkester vojakov in civilistov, ki je v dobri sestavi prav umetniško izvajal venčke bolgarskih narodnih pesmi, dočim nas je na vseh banketih dosedaj zabavala vojaška godba na pihala. Tu so nam postregli z narodno močnalo jedjo iz riževe moke. V Janibolti je okrod 200 katolikov, deloma rini. kat., deloma vzhodnega obreda. Imajo lepo župnišče, precej velik internat za mladino ler dve veliki kapeli s skupnim zvonikom. Večina zbora je prisostvovala ob 8 sv. maši. Kar domače nam jc bilo pri srcu, ko smo zapeli Oče večni , Usmiljeni Jezus in razne Marijine pesmi. Odprtih usl so domačini poslušali naše slovenske pesmi, ki so so gotovo prvič mogočno razlegale v prijazni kapelici v bratski Bolgariji, daleč od slovenske zemlje. Popoldne smo si ogledali nani jnmboljski rpanajir> (semenj), ki I raja vsako lelo ofiriclno od 20,-30. maja, neoficiclno pa se začne par dni prej in se ludi zn par dni podaljša. Ogromna množica ljudstva vseh stanov, vseh starosti ... Najmodernejše obleke, uniforme, pestre narodne noše, napol goli cigani skoraj črne polli . . . vse valovi in sc počasi pomika po široki cesti... Ob strani je v šatorih razstavljeno najrazličnejše blago: ko-žuhovina, opanke, obleka, perilo, keramika, dragulji, razni izdelki i/, lesa. na katerega so vžgani narodni orn,miniti, sladoled, rožno olje, limonada, porcelan, železni izdelki, preproge, slike, suha mezga iz sliv ild. One sri za nas nenavadno nizke. Ob hiši čepe slepci. S hripavim glasom prepevajo in prosijo milodurov. Jambolri so nad vsr gostoljubni. Kako ponosne so bile družine, ki so imele goste! Stregli so jim doma kot rodnim bratom, jih vodili po mestu in plačevali zanjo po gostilnah. Ce so srečali nn cesti znance, pa so se kar pobahsli: Imamo posla! Sredi ceste me jo ustavil mož z Do brc doSlik, mi jt- scpel v roko in me kar nn lepem povabil na limonado. Res, brezmejna gostoljubnost. Kakor sprejem, jr bilo tudi slovo od iambolcev nad vse prisrčno. Polovico mesta se je cbrnlo nn kolodvoru, čeprav je oddaljen nad 2 km in jc šla ura že na polnoč. Razsvetljen slavolok, dijaška godba, Rodna pesen, »Hej Slovani . ki je tu zelo priljubljena pesem — in vlak je odpeljal v liho, jasno noč. vodja, ki posebno ugodno vpliva na zbor s svojo mirnostjo. Odlikovali sta se solistki gdč. Božičeva in Stritarjeva, ki sta povsod želi toplo priznanje. c"'lani so bili disciplinirani do skrajnosti, tudi razne malenkostne neprilike, ki se jim na jugu pač nihče ne more izogniti, niso nikoli pokvarile dobre volje. Medsebojni obiski v kupejili, hudomušne male intrigice so dobro voljo le dvigale. Vsa turneja je bila velika manifestacija zn zbližanje dveh bratskih narodov, Jugoslovanov in Bolgarov. Tudi iz privatnih jiogovorov smo spoznali, da si Bolgari to zbližanje res prav iz srca želo. Zalo tudi taka gostoljubnost, tako prisrčni sprejemi in težko slovo, ki je mogoče le med rodnimi brati. Nazaj grede so je pevski zbor ustavil na Oplencu. kjer se je poklonil manoni viteškega kralja Aleksandra. Izkoristite ugodno priliko in kupujte pri: Kolbczen, Celje, kjer so zaradi preselitve trgovine ponovno znižane cene vsemu blagu, posebno pa svili, nogavicam in kopalnim oblekam. Zlata poroka Zopet doma! Včeraj dopoldne se je vrnil Učiteljski pevski zbor v Ljubljano. Vsa turneja je bila izredno lepo urejena, nikjer niti najmanjše neprilike. Zaslugo za lo si pač delita gg. Adamič in Supnnrič, ki sla že pred mesecem vse potrebno osebno uredila. Seveda bi pa ludi onadva bolj težko opravila, če nam nc bi šel tako na roko Prosvetni sojuz, ki nam Je dal spremljevalca, g. Epitropova, ki je povsod, kjer smo sc ustavili, organiziral pripravljalne odbore. Tudi koncerti so povsod izboruo uspeli. Dirigent zbora. g. Perlon Milan, je dokazal, dn je globoko muzikalen in prav dober pevo- Velenje, 27. maja. Janez in Terezija la jašek sla minulo nedeljo slavila v št. Andražu zlalo poroko Slav-Ijenca sta kljub visoki starosti (80 in 74 lcl) še. prav dobro ohranjena. Znana in priljubljena sla daleč okrog. Zrastla sla iz kmečke hiše in zemljo, v knlero sla položila obilo znoja in dola. Slavje zlate poroke jc bila prav redkosl. Ker so zla I i nevesti že opešale noge, so jo v naslonjaču nesli pred oltar njeni šli rjo sinovi. Svatba pa jc bila knkor nova maša — čez 90 svatov je slavljencema na večer njunega življenja napravilo lep praznik. K zlali poroki jima čestitamo ludi mi. Zobni alelje Riltard Klemenčič dentist-teh. od 30. maja do 17, junija ne oridinira Škocjan pri Mokronogu l.pidcmija lu ipc. /e vso pomlad razsaja pri nas hripa. /adnjc ledne pred veliko nočjo jc napadala in mučila predvsem odrasle, te dni sc jc pa spravila na otroke, šolske in šc mlajše. V posameznih razredih jih manjka do dvajset. V treh, štirih dneh ic skoraj vsak zdrav. Smrtne /rtve la epidemija šc ni zahtevala. Slana. Kol drugod, je tudi pri nas slana zelo veliko škodila. V gornjem delu larc jc pokončala vinograde do ix)lovioe; šc sedaj ni trta pognala novih mladik, v ravnini ob Krki je pa ostnodila velike hrastove gozdove lako, dn jc |x>gled nanje žalosten. Nekoliko je škodila tudi rži in sadnemu drevju. Pa tudi sicer rast letos počasi napreduje zaradi hladnega vremena. Služba božja v nasili hribih, Z junijem bo sv. maša namesto na Telčah na Slanč-vrlui, kjer jc mnogo večja iti lejiša cerkev kot na Telčah. izletniškega vlaka pa je bil naval turistov lako velik, da je celo na obširni terasi pred kočo primanjkovalo prostora. Kratka nevihta je hotela pokvariti dobro razpoloženje, ki se je pa poživelo lem bolj, ko je pomladansko sonce obsijalo večno lepo Rožco in na njej postavljen ollar, okrašen s planinskim cvetjem. Sv. mašo jo daroval domači župnik g. Krasna, ki je po končanem sv. opravilu blagoslovil tudi kočo namesto ljubljanskega kanonika g. dr. Tomaža Klinarja, ki je bil la dan zadržan. Po končanih svečanostih je g. župnik v lepem govoru vzpodbujal navzoče k čuvanju miru v naših planinah in varstvu prelepo planinske flore, nakar so sledili pozdravni govori predsednika jeseniške Skale, lov. Mihe Čopa in zastopnikov mnogih domačih in tujih društev, nato pa se je razvila prijetna planinska zabava ob zvokih harmonike in petja. šele. proti večeru so se vračali turisti proli Jesenicam z najlepšimi vlisi ter ob slovesu zagotavljali, da bodo še mnogokrat gostje prelepe sknlnške Rožce. Vesti iz Zasavja Rajhenburg, 28. maja. Železniška proga nekako med postajo Rajhen-burgom in Vidmom, torej približno tam, kier se ic zgodil znani železniški atentat, jc bila zadnje čase v zelo slabem stanju. Pragovi so bili trlui in omajani, tako da jc hvalevredna odločitev želez-j niške direkcije, da da ta del proge popraviti. Številni delavci, povečini domačini, premenjujejo prage, Potniki sc. čudijo, da vlak lako počasi vozi, in to cdo brzi vlak. Vendar je to potrebno. Za tem ] delom proge pridejo na vrsto še drugi deli, tako : da bo železniška proga v Zasavju sčasoma v dobrem stanju. Dclavci so pa Ic veseli, da imajo vsaj skromen zaslužek. Most med Vidmom in Krškim jc že leta in leta vzrok jeze neštetih šoferjev, voznikov in tudi pešcev. Saj je kazalo, da se bo ta leseni most vsak čas zvrnil v Savo. Ograja jc bila trhla in tudi prečni trami v zelo slabem stanju. Domači činitelji, kakor okrajna cestna odbora in obe občini, so dali zadnje dni most popraviti. Izmenjujejo dosedanjo trhlo ograjo in trhle prečne tramc. Čudno pa je čuti od domačinov vzdihe z obžalovanjem, da zadnja povo-denj ni vzela mostu, ker hi Videm in Krško imela morda žc sedaj nov betonski most, ki jc nujno potreben. Pod Zasavje spada najbrže tudi postaja Sava. i Po znani nesreči pri gradnji tamkajšnjega mostu so se dela kar ustavila in nihče nc ve, kdo naj delo, ki bi ga mor,al izvršiti ponesrečeni tesar Golo-bar, nadaljuje. Tako štrlc iz Save samo štirje betonski stebri, leseno ogrodje pa je tako, kakor ga je pokojni Golobar zapustil. Prebivalstvo pa nujno potrebuje novega mostu. V Zasavju jc v vinogradih napravila slana ogromno škodo. Trlno cvctjc jc v nižjih goricah popolnoma uničeno in ako bo v Zasavju na jesen kaj vina, ga bodo pridelali le lastniki višje ležečih goric. Potniki sc posebno čudijo raznim imenitnim napisom po zasavskih krajih. Najbolj se čutimo dolžni čestitati vzorni slovenščini spoštovanega županstva v Vidmu, ki je nn neki tablici prepovedalo »vsako nepridTžavanje reda«! Naš predlog hi bil, naj bo oproščen vsake kazni sleherni, ki sc temu protivi, zakaj ta ukaz jc res težko razumeti! Po Zasavju poje boben. Na vrsti pa niso samo kmetje, temveč tudi nekateri bolj ugledni gospodje. 1'otfnste so prostovoljne dražbe, še bolj pa prisilne. DRAMA - Začetek ob 20 Četrtek, 30. maja ob 15: V vosu obiskanja. Izven. Znižane ceno od 21 Din navzdol. Potok, 31. maja: Beneški trgovec. Ked Četrtek. Sobota, 1. junija: Siromakom jagnje. l7.vc.li. Globoko znižane cone od 1-t Din navzdol. OPERA — Začetek ob 20 Četrtek, 30. maja: Štirje grobjani. Izven. Globoko znižano cone od 24 IMn navzdol. Potek, 31. mula: Zaprto. Sobot h, 1. juniju: llorcarri o. Itod II. Nedelja, 2. Juniju: (lorenjski slavick. Izven. Znižano oono od 30 ilin navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 30. maja: Zaprlo. 1'otck, 31. maju: lloffmunnavc pripovedke. Rod A. Gostuje primudoiiu ljubljanske opore Zlata Gjnngjo-nuo-Guvolla, Zadnjic. Sobota, I. Juniju ob 20: Trafika. V korist Združenja gledaliških igralcev. Itloki no veljajo. JSazznanilaL Ljubljana 1 Ljubljana. V potok od S zvečer pevska vaja ženskemu //bora. 1 Urše. šola :n stolno župnijo v Ljubljani priredi ob ugodnem vremenu danes popoldne izlet k Sv. Katarini. Člani in njih prijatelji so odpeljejo z opoldanskim vlakom do Medvod. Ob J It se udeleže majui&kc po-božnosli v žllrpni cerkvi sv. Katarine. 1 Francoski institut, opozarja nu zanimivo reci-tucijsko predavanje o Vietorju Ilngojii, ki bo v potok ob tii) v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predavala in recitirala im našu odlična dramska umotliicn gospa Mila Surlčcvu. Vabljeni! 1 Slovensko zdravniško društvo in Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljubljana, imata v petek 31. maja ob IS v predavalnici internega oddelka obče državno bolnišnico znanstven sestanek. Predaval bo znani kankrolog, univerzitetni prof. Dluuiciilhut o re-ziiltalih novejšega raziskovanju o raku. Vabljeni .so vsi gospodje zdravniki. 1 Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto ob 18 na univerzi v predavalnici šl. »II svoje peto predavanje. Predaval bo asistent Lojze Potočnik o Ma-surj-koveni pogledu ria historični materializem. Vabljeni člani kuikor oni. ki se zanimajo. 1 Državni upokojenci se opozarjajo na občni zbnr Društva državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani v soboto ob 19.30 v dvorani Delavske zbornico ua Miklošičevi cesti. 1 Kongrcgacija gospodov pri sv. Jožefu v Ljubljani priredi v nedeljo dogovorjeni romarski izlet na Žalostno goro pri Presorju, združen z običajnim mesečnim skirpnini sv. obhajilom. Zbirališče na glavnem kolodvoru pred odhodom vlaka ob li. Vabljeni vsi gospodje sodali in njihove družine. Priporooaifio, da vzame vsakdo hrano s seboj. V primeru slabega vremena izlet, odpade, skupim sv. mnšn pa bo ob 7 v kongrega-eijski kapeli. — Voditelj. I Prva produkcija šoli: Clasl/ene Matice bo v petek, 31, maja, v Filhnrmooič.ni dvorani. Natančni spored dobite v knjigarni Glasbene Matico za 2 Din Produkcija začne ob 18.Ki. I Kino Kodcljcvo. Danes ob 15 ^ film Kristusovo življenje in trpljenje , ob 17 in 20.30 Kristusovo življenje iu trpljenje tor Rudnik v plamenu , jutri ob 20.30 ruski film Vihar ter šc on film. 1 \očno službo imajo lekarne: danes: dr. Krnel, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni Irg 4; mr. Uslar, Sclonburgova ulica 7. -- Jutri: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9: mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Gartus, Moste. Maribor m 6000 dinarjev v gotovini .ie mogoče zadeti na tomboli Jadranske straže v nedeljo 2. junija 1935 ob 15 na Trgu Svobode. 12 tombol, 25 clesetink, 30 petork, nad 500 atnb in tem. Tablice po 2.50 Diu. Drugi kraji Sazarje pri Mozirju. Danes popoldne ob 3 vprl-zori tukajšnja gasilska čela v Društvenem domu narodno igro s petjem iCrna žena v Itedenškovi priredbi. Radio Programi Radio Ljubljana t Četrtek, .10. maja: 7.30 Vlisi s potovanja na pla uino Vlnšič (inž. Sabee) 8.0(1 1'sliši .me, Gospod! rsolme poje oktet, učencev iz, orglarske šole, vmes orgle šolo (prof. Matija Tome) n.00 Versko predavanje (p. Valeri-jnu 1'čnk) 0.15 Prenos iz trnovske cerkve 10.00 Za dom. za Jugoslavijo (zvočna slika) 10.30 Prenos iz Zgornje Radgone: Pogreb posmrtnih ostankov radgonskih žrtev, vmes nagrobniee in vojaške pesmi: Akademski kvintet iu radijski orkester 12.30 Clns, obvestila 12.45 Žena in obrt (Kaj pravijo ra.z,slavlja]ko) 15.00 Koncert po željah (plošče) 15.45 Varujmo krasoto svojo domovine (VI. Ka-pus) 10.00 Jaka pa jaga, kuj mu pomaga! (Vesel in pester popoldan.) Zvočno igro napisal Joža Voinbergar, popoldne sestavil iu vodstvo prevzel inž. Pengav, pomagajo pa radijski dramski studio, Stanko, Svetozur P.anovcc, VI. Kopu« in plošče lfl.30 Nacionalna ura :!0.00 Prenos Bollinijevc opere Norma iz Firence, vmes »krog 21.311 ("'as, poročila, spored. Petek, 'M. maja: 1,1.(1(1 Šolska ura: Najvažnejši dogodki po svetu od 1. aprila naprej (prof. Franjo Gra-fenaner) 12.0n Ljubezen iu pomlad (plošče) 12.45 Poročila. vreme 13.00 C'n.s, obvestila 13.15 Radijski orkester II.lin Vreme, sponed, borza 18.00 A minute re.ligioso (plošče) 18.30 Prenos šinarnie iz, frančiškanske, cerkve 10.0(1 (as, poročita, obvestila, program 10.30 Nacionalna lira 20.00 Ljubi maj. krasni maj! (Nekaj pesmic, nekaj recitacij in nekaj glasbe) 21.30 Cas, porodijo, spored tR.flC Jutri jo pa rožnik (radijski orkester). Drugi programi t ČETRTEK, 30. maja. Belarad: "o.on Opeto, Milo-jevič. 20,30 Grške plošče 21.00 Florcnca — Zagreb: 20.00 Belgrad — Dunaj: 18.35 Slagerji 21.00 Florcnca 34.15 Jazz — Budimpešta: !S.5n Madjarske pesmi in cigansika glasba 10.15 Igra 21.50 Vojaška godba Klavirski koncert Milan-Trsl: 20.55 Opera Norma , Bc-llini - Rim-Pari: 17.05 Pevski in inslrunientalni koncert 20..V Ope rela. Moja hiša . PietrJ — Prana: 10.05 Vojaška godba 20.05 Vltava 21.00 Orkestralna glasba 23.15 Plošče, nalo plesna glasba — Urno: 10.20 Pestra, koncertna ura — l'ariava: 20.00 Cvetje v glasbi 21.00 Igra 22.15 Orkestralni in čelistični koncert — Berlin: 10.00 Plesi in pomladne pesmi 20.00 Vesel večer Konigsberg: 10.00 Komor na glasba, na pihala 20.00 Pester večer Hamburg: 10.00 Ljudska glasba 20.00 Vesel a ura 21.00 Lipsko — I ratistava: 20.00 Letalska fanfara, nato godba na pihala — lApsko: 10.15 Frniikfurl, 20.00 Vesel izlet 21.00 Plesna glasba — Kiiln: 10.20 Deklice pojo 20,00 Onkc. stralni koncert - Frankfurl: 10.15 Koračnice 20.10 Ve Černi koncert - Stutlgart: 19.00 Monakovo 20,00 Rntlij ski orkester — Monakovo: 19.00 Orkestralni koncert. 20.15 Vesel večer Zi/rich: 10.45 Schuniannove skladbe 21.00 Florcnca — Strassburg: 18.30 Radijski orkester 20.30 Zborovski in solistični koncert. 22.00 Plesna glasba PETBK. 31. maja. Belgrad: 20.00 Zagreb 21.30'Vokalni koncert 22.20 Dela Rimski-Korsakova — Zagreb: 20.00 Klavirski koncert 20.30 Vokalni koncert 21.10 Violinski koncert 21.30 Vokalni koncert 32.15 Narodne pesmi — Dunaj: 17.10 Koncertna ura 20.00 Vesele dunaj ske melodije 22.10 Budimpešta 23.30 Jazz - Budimpešta. 10.10 Plošče 21.011 Operni orkester 22 20 Ciganska glasba '23.10 Jazz - Milan-Trsl: 17.05 Zabavna glasba 20.55 Opereta Frasquitn , Lehar Iti m tiari: 17.05 Pevski iil Instrumentalni koncert 20,55 Koncert, pn željah 31.30 Argentinske narodne pesmi, nato klavirska gln»ha -Pr aga: 10.30 Lahka glasba 20.00 Zgodovinska drama 22.15 Plošče - faršara: 20.15 Orkester, violina, petje 2.1.05 Ploičc — Berlin: 10.00 Monakovo 20.10 Plesna glasba 21 .10 Igra — Konigsberg: 10.20 Zbor 20 15 iz Sedmo-graške 21.00 Urahmsov koncert — Hamburg: 10.00 De kl.icc pojo 10.30 Vesela klavirska glasba 20.00 Operi Ornžar , Wtzing I ralislara: 10.00 Menakovo 20.15 Sleski rudarji pojo 20.15 Igra - Lipsko: 20.00 Kam hurg — Kril n: lil. 0(1 Lahka glasba 20.15 Mojstri svojega poklica 21.15 Veseloigra Frankfurl: 10.00 Monako«-« 30.15 Od harfe do kontrabasa — Stutlgart: 10.00 Monakovo. 20.15 Deklice pojo 20.15 Glasba nn dveh kila rab 21.00 Vesel večer Monakovo: 10.00 Zabavna gl.if-ba 20.10 Radijski kabaret it.no Obisk pri kočevskih A enteili 7.iirieli: 10.50 Radijski orkester 20.50 Iz Slraussovc operete \ValdmeUtor, Gospodarstvo Obramba franka Zadnje povišanje obrestne mere Banque rle France, o katerem smo včeraj poročali, je sledilo velikim dvigom zlata iz blagajn banke. Strokovnjaki računajo, da v. dobi od 18. do 26. maja znaša odtok zlata iz Banque de France nad 3 milijardo frankov in da se bo zlati zaklad zmanjšal na okoli 76 milijard frankov, iz čefcar sledi, da je tehnična pozicija francoskega franka zelo močna. Na drugi strani pa obstoja velika nevarnost, da pridejo na dan vsi tezavrirani zneski frankov in da publika še bolj kupuje zlato kot doslej, ko bodo začeli postajati nervozni tudi mali vlagatelji. Na drugi strani pa je seveda zaradi tega pričakovati olajšanja položaja Banque de France, ker se bo za toliko zmanjšal njen obtok bankovcev, ki je danes rekordno visok, okoli 80 milijard franc. frankov. Na drugi strani poročajo listi, da se je začelo dviganje denarja v hranilnicah. Poročilo ne govori nič o velikih bankah, kjer najbrž ni toliko dvigov ali pa to raje za-molčujcjo. Francoske velcbanke so za primer večjega dviganja vlog dobro pripravljene. Odlog plačil Praštedione Največji denarni zavod v naši državi, ki sc je nahajal pod zaščito čl. 5, je bila Prva hrvatska štedionica, ki je imela pred krizo leta 1931 45 podružnic in leta 1932 1.468.94 milj. Din vlog ler 368.0 milj. upnikov pri bilančni svoti 2.157.7 milj. Din. Sedaj je ministrstvo trgovine in industrije pod datumom 22. maja izdalo na podlagi uredbe o zaščiti denarnih zavodov iz leta 1934 odlok, po katerem se zavodu 1. odobrava odlog plačil na 6 let. 2. Valorizacija. Ta valorizacija temelji na delu posebnega strokovnjaka g. ing. Velimira Stiasne-ga ter komisije za pregled. Valorizirajo se 1. nepremičnine za bančno porabo od knjižne vrednosti 72.039.271 Din na 119,270.000 Din, 2. nepremičnine za stanovanja od knjižne vrednosti 596.000 Din na 52.219.000 Din in 3. ostale nepremičnine od knjižne vrednosti 46,491.069 Din na 78,170.786 Din, torej skupno od knjižne vrednosti 164,126.340 Din na 249,659.786 Din. Tako se dobi svota 85,533.446 Din, ki se porabi za odpise, katere je odredila komisija, v znesku 59,627.984 Din, ostanek v znesku 25,905.462 Din pa se prenese v nov fond za pokritje škode ob realizaciji aktive, ta fond se prvikrat pojavi v prečiščeni bilanci. 3. Obrestna mera za stare hranilne vloge in tekoče račune znaša 1% bruto počenši s 3. marcem 1934 (to je od dne prvotne prošnje za odlog plačil). 4. Dovoljeno je zavodu pretvoriti za 50 milj. Din vlog v prvenstvene delnice, ki bodo nosile 4%. Subskripcija ni obvezna. 5. Dovoljene so finančne olajšave, ki se nanašajo na valorizacijo nepremičnin. ZAKAJ JE ODPRAVLJEN KONKURZ ILIRSKE RUDARSKE DRUŽBE? Kakor smo svoječasno javili, je prišla Ilirska rudarska družba z o. z. v Prevaljah v konkurz. Okrožno sodišče v Mariboru je sedaj odločilo, da se konkurz odpravi, ker ni pokritja za stroške postopanja. V svojih razlogih navaja sodišče: Kakor je razvidno iz zemljiško-knjižnih izvlečkov, izvršilnih spisov sres. sodišča v Prevaljah in poizvedb konkurznega upravitelja, so vse premičnine in nepremičnine prezadolženke preobremenjene z veljavnimi in neizpodbojnimi zastavnimi pravicami, tako da razen nekaj terjatev sploh ni proste konkurzne imovine. Od terjatev v skupnem iznosu 85.510 Din pa jih zavezanka sama izkazuje kot neiztirljivih 25.000 Din. Poizvedbe upravitelja so dognale, da bi izterjanje ne imelo uspeha, ker so terjatve po večini neizterljive ali pa so pobotane s protiterjatvami. Najemnine od stanovanjskih hiš so cedirane Konzumnemu društvu, sicer pa bi odpadle, ker bi se moralo najemninsko razmerje odpovedati. Konkurzne. imovine, ki bi zadoščale za kritje stroškov postopanja, tedaj ni. Postopanje bi bilo tudi zelo dolgotrajno in z ozirom na vrsto podjetja zelo komplicirano in zvezano z velikimi stroški. Tega mnenja so bili na zboru upnikov tudi člani upniškega odbora ter se je konkurz moral odpraviti. Dotok zlata v Belgijo. Najnovejši izkaz belgijske Narodne banke za 23. maj kaže v primeri z izkazom za 16. maj dotok zlata za 747 milijonov belg. frankov. S tem je od izvršene devalvacije sem narastel dotok zlata v belgijsko Narodno banko na 3.253 milijonov in je s tem belgijski zlati zaklad narastel od 12.997 milij. due 4. aprila na 16.250 milij. frankov dne 23. maja, torej v kratki dobi poldrugega meseca. Na ljubljanskem tramvaju je od 27. maja do 16. junija t. 1. znižana vozna cena za potnike, ki se izkažejo z legitimacijo ljubljanskega velesejma. Vožnja na progi proti Št. Vidu stane Din 2.—, na mestnih progah pa brez ozira na prestop enotno Din 1.50. Pred nami je zadnja bilanca največje francoske banko Credit Lyonnais za 31. marec letos. Banka izkazuje naložb pri Banquo de France in gotovine 2.462.6 milj. frankov, dočim znašajo med pasivi tekoči računi 7.060.2 milj. frankov in hranilne vloge 5.020.7 milj. frankov. Posojila banke so prav majhna. Podobno izkazuje druga največja francoska banka Societe Generale pri 2.070 milj. Hranilnih vlog in 3.151 milj. tek. računov gotovine 2.103 milj. frankov. To so gotovo zneski, ki bodo omogočili izplačevanje do onih moja, ko bo publika uvidela, da lahko pride do svojega denarja. Drugo vprašanje pa jo likvidnost manjših zavodov, posebno pa hranilnic. Tu bo igrala veliko vlogo možnost prodaje drž. papirjev na borzi. Tu je tudi najbolj ranljiva točka francoskega kreditnega sistema in naloga vladno finančno politike jo, skrbeti za normalno funkcioniranje kapitalnega trga. V ostalem pa je pričakovati z razčiščenjem političnega položaja tudi razčiščenja gospodarskega položaja, ker jc špekulacija že nekoliko popustila in je pariški devizni trg postal mirnejši. Borza Dne 29. maja 1935. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curi-ha, Newyorka in Pariza, dočim so narasli tečaji Amsterdama, Prage in Trsta, popustili pa so tečaji Bruslja in Londona. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi neizpremenjen, dočim je v Zagrebu popustil na 8.60 denar, v Belgradu pa je notiral 9.04—9.14. Grški boni so notirali v Ljubljani 32.15—32.85, v Zagrebu 31.63—32.35, v Bel gradu pa 32 denar. Angleški funt je popustil v Zagrebu 236.26—237.86, v Belgradu pa je naraste! na 237.95—239.55. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.25—6.35. Ljubljana. Amsterdam 2974.27—2988.87. Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 746.05—751.12, Curih 1421.01—1428.08, London 217.06—219.11, Ne\vyork 4364.33—4400.64, Pariz 289.56—291, Praga 182.85 —193.96, Trst 361.35—364.43. Promet na zagrebški borzi 472.660 Din. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.31, Newyork 309.625, Bruselj 52.90, .Milan 25.45, Madrid 42.225, Amsterdam 209.30, Berlin 124.55, Dunaj 58, Stockholm 78.95, Oslo 76.90, Kopenhagen 68.35, Praga 12.875, Varšava 58.25, Atene 2.89, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, IIcl-singfors 6.76, Buenos-Aires 0.815. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je ostala v glavnem neizpremenjena in tudi tečaji so ostali na včerajšnji višini. Slabo tendenco izkazuje vojna škoda zaradi že omenjenega dejstva, da se približuje 1. junij, ko bodo izžrebani dobitki. Promet je bil slab. Ljubljana. 7% inv. pos. '78>—79, agrarji 45—4«, vojna škoda promptna 369—370, begi. obv. 64—65, 8% Bler. pos. 77—78, 7% Bler. pos. 66—67, 7% pos. DHB 72—74, 7% stab. pos. 77—79. Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 79.50—81, vojna škoda promptna 369 —370, 6., 7., 8. 369 den., begluške obveznice 64 —65, 8% Blerovo posojilo 78—78.50 (78, 78.50), 7% Blerovo posojilo 67—67.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 72—75 (75). - Delnice: Priv. agrar. banka 228—230, Osj. sladk. tov. 130—150, Trbovlje 125 den. Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 81—81.50, agrarji 47—47.50 (47.25), vojna škoda promptna 368—369 .(369.50, 369), 6. zaklj. 369, begluške obveznice 65.25—65.75 (65,75) 8% Blerovo posojilo 76.25—78, 7% Blerovo posojilo 66.25-66.75 (66.50), 7% stab. pos. 80— 80.50. — Delnice: Narodna banka 5970—6050 (5950), Priv. agrarna banka 227.50—228.50 (227). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je za pšenico in moko nadalje čvrst, vendar so za enkrat ostale cene ne-izprenienjene. Zadnji dež je gotovo koristil posevkom. Ljubljana. (Franko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu.) Pšenica 78 kg 2% bač. 131—133, ban. 129—131, oves slav. 105—107, koruza pop. suha s kval. garancijo bač. 71—73, ban. 70—72, bela za mletev 71—73, moka ničla bač. in ban. 210— 230, št. 2 190—210, št. 3 170—190, otrobi debeli bač. 95—100. Novi Sad. Pšenica: Ban. 127.50—137.50, bč. (32.50—137.50. Oves neizprem. Rž ne notira. Ječmen in koruza neizprem. Moka: bč. in ban. ničla 205—227.50, št. 2. 185—207.50, št. 5. 165— 187.50, št. 6. 145—167.50, št. 7. 122.50—132.50, št. 8. 97.50—100, Fižol in otrobi neizprem. — Tcn-dencu vzdržna. Promet srednji. — Jutri borza zaprta. Spoti Današnji nogometni program v Ljubljani Igrišče Primorja: 14.00 Primorje jun. — Domžale 15.30 Primorje rez. — Grafika 17.00 P r i ifi o r j e — Hajduk Glavno tekmo sodi g. Mikuličič iz Zagreba po sporazumu. Vstopnice v predprodaji se dobijo danes od 10 dalje v posebni sobi kavarne Emona (I. nadstropje). Mladina si želi belega športa Na novih rdečih igriščih pod Cekinovim gradom, kjer bo teniška sekcija Ilirije priredila 1. in .2. junija mednarodni turnir, se šola mladina teoretično in praktično v tenisu. Odbor sekcije si je na čelo letošnjega programa postavil nalogo, da si vzgoji naraščaj in da tako pritegne mladino v tisto vrsto športa, kjer je dana možnost vzporednega razvoja duše in telesa. Zato je priredil 15. utaja za mladino do 15. let na prostorih Ilirije prvi brezplačni tečaj pod strokovnim vodstvom g. Trudna, dolgoletnega teniškega prvaka Ljubljane. Sekcija je dala ua razpolago brezplačno rakete in žoge, tako da udeleženci tečaja nimajo sploh nikakih izdatkov. Število prijav je prijetno presenetilo in prisililo odbor, da je namesto v načrtu predvidenega dvakratnega tedenskega praktičnega poučevanja in enega obveznega predavanja, vpeljal vsakodnevno dvourno praktično vajo vezano s teoretično šolo, posebej za fante in posebej za dekleta. Takoj po prvih urah se je videlo, da je med prijavljenimi nekaj pravih talentov, ki bodo po nekaj letili jirevzeli vodstvo v belem sj)orlu. Poseben užitek je opazovati, s kakšnim veseljem, s koliko voljo in resnostjo so se oprijeli dela, čeprav še ne slutijo, da jih v bližnji bodočnosti čaka težka naloga vzgojiteljev in učiteljev. Da se jim tenis šport kot novo doživeta lepota vtisne v trajen spomin, bodo naraščajniki, ki v tečaju najlepše napredujejo, pripuščeni brez-plačno h tekmam sedanjega turnirja, kjer bodo imeli priliko se bolj navdušiti se za umetnost, ki jo bodo pokazali priznani mednarodni in prvi domači igravci. Drugi tečaj bo pričel 15. julija, na kar odbor se posebno opozarja starše, ki naj vpišejo svoje . doraščajoče otroke, ob priliki turnirja naj se sami prepričajo, dn je lenis-sporl prava panoga za koristen in zdrav razvoj njihovih otrok. Kakor se zavedamo dejstva, da današnja mladina naravnost nori za športom, tako smo si svesti dolžnosti, da ji pokažemo tisto smer, v kateri bo našla dovolj športnega užitka, ne da bi bila v nevarnosti njena nežna srčna kultura in duševna sprejemljivost. Kn. I. Mednarodni ienis-turnir za prvenstvo Ljubljane SK Ilirija priredi pod pokroviteljstvom bana dravske banovine gosp. dr. Dinka Puca in častnega komiteja dne 1. in 2. junija 1935 na svojih igriščih pod Cekinovim gradom I. mednarodni tenis-turnir za prvenstvo Ljubljane z naslednjim programom: 1. Single gospodov za mednarodno prvenstvo Ljubljane. 2. Single dam za mednarodno prvenstvo Ljubljane. 3. Double gospodov za mednarodno prvenstvo Ljubljane. 4. Miksed double za mednarodno prvenstvo Ljubljane. 5. Single gospodov kategorija B. Vodstvo turnirja: Predsednik: gosp. Anton Končan. Namestnik predsednika: gosp. Aleksander Truden. Vrhovni sodnik: gosp. Anton Končan. Vodja turnirja: gosp. Ernest Nagy. Blagajnik: gosp. Bogomir Kukman. Ekonom: gosp. Josip Banjai. Tajnik I.: gosp. Lado Zaje. Kakor je bilo pričakovati, bodo preurejena teniška igrišča Ilirije privabila v Ljubljano priznane domače in inozemske internacionalne igralce. Do sedaj so prijavili sodelovanje med drugimi Zagrebčan Schaffer, dolgoletni prvak Jugoslavije, ki je uspešno sodeloval v turneji po Indiji, dalje Mitič, bivši juniorski prvak Jugoslavije, nedavno zmagovalec v Italiji nad Davis-Cup igralcem Nove Zelandije Steadmanom in znani prvorazredni igralec Kitkuljevič, Med damami omenjamo gospo Gostišo, jugoslovansko reprezentativno igralko in bivšo državno prvakinjo, ter sedanjo državno prvakinjo gdč. Helo Kovač, ki prihaja z Dunaja, kjer se je udeležila turnirja za mednarodno prvenstvo Avstrije. Med inozemci je zagotovljeno sodelovanje Ban-fielda, prvaka Trsta in internacionalnega igralca; Lepo barvasto blago po 4 do 5 Din meter se dobi v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska 15 Naivečia izbira in najnižje cene I svneno in triKO peruo, i 1PETELINC ■ Ljubljana, Nogavice, rokavice, srajce, ovratniki, kravate, žepni robci, dišeča mila, DMC-predmeli, vsakovrstni gumbi, palice, modne in športne potrebščine, svileno in triko perilo, itd. — samo pri tvrdki: blizu Prešernovega spomenika (za vodo) Ljudska samopomoč registrovana pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7, podružnica: Ljubljana, Tyrševa cesta 34 zavaruje: a) vse zdrave osebe od 17. do 70. leta za pogrebnino od Din 1000-— do največ Din 10.000-—. — b) mladoletne od 1. do 16. leta za doto, ki se izplača z dovršenim 21. letom in sicer od Din 1J300-— do Din 25.000-—. Ustanovljena 1. 1927. — Na pogrebninah in podporah izplačali nad 18 milijonov Din. Zahtevajte pristopne izjave zastonj in brezobvezno. Zaupniki se sprejmejo za vsak kraj Dravske banovine. pričakujemo pa šc prijavo Niirhausa, prvaka Graza, znanega nam iz lanskega turnirja Maribor—Graz. Ker so prireditve takega obsega v Ljubljani izredne, vabimo ljubitelje belega športa, da obiščejo turnir in ne zamudijo prilike spoznati lepote tenisa, ki bo posebno izražena na tem turnirju, ko igrajo igralci, ki so navduševali že tisoče gledalcev Kn. Lahkoatletsho prvenstvo Jugoslavije za moštva Sobota ob 15, nedelja ob 14, igrišče Primorja Največja lahko-atletska prireditev v sezoni! — Državni prvak v lahko-atletiki za moštva, SK Primorje, st bo boril z drugoplasiranim v minulem letu, SK Ilirijo, da si v tretjič zaporedoma pribori ponosen naslov državnega prvaka. Lahko-atletska sekcija ASK Primorja je danes kot klubska formacija brez dvoma daleč najmočnejša v naši državi, ker ima v svojem članstvu ne samo največje število verificiranih lahko-atlelov, temveč je tudi njegova kvaliteta najboljša. Saj prišteva med svoje člane danes večkratne državne jirvake, oziroma reprezentante in rekorderje: Kovačiča v tekih ua kratke proge, Gaberška, 2orgo Aleša in Gorska za srednje proge, Krevsa na dolge proge, Mar-tinija v skoku v višno, Petperja v troskoku itd. Njegovo članstvo tvori v veliki v . ni lahkoatletsko reprezentanco mesta Ljubljane, ki je že nekolikokral najuspešnejše nastopila proti reprezentancam Graza, Zagreba in Belgrada. Tudi SK Ilirija se je v zadnjih letih v lalikoat-letskem športu močno razmahnila in je v minulem letu na lahkoatletskem državnem prvenstvu za moštva dosegla višek s priboritvijo drugega mesta v končnem placementu klubov. Vzgojila je celo vrsto odličnih lahkoatletov, katerima prednjačijo balkanski prvak in državni rekorder v metu kladiva Ste-pišnik, |>rvak države v tekih na dolge proge Bničan iu skozi dolgo vrsto let sedaj najboljši jugoslovanski državni prvak v maratonskem teku. Oba kluba bosta poslala v borbo svoji koin-pletni ekipi, ki razjx)lagata z odličnimi mlajšimi močmi in juniorji; ker v tekih prednjači ASK Primorje, v skokih pa SK Ilirija, se pričakuje izredna borba v vseh disciplinah, kajti vsak klub bo skušal doseči povsod čimveč točk. Z ozirom na propagandno nizko vstopnino se oba dneva pričakuje velik jsoset športnega občinstva, ki se je za lahkoatletiko navdušilo na zadnji izborno propagandno usj^eli lahko-atletski prireditvi Celjski šport Današnji celjski nogomet. Danes bo ob 4 na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Amaterjem iz Trbovelj in SK Jugoslavijo. — Ob 5 bo pa na Glaziji prijateljska nogometna tekma med mladinskima moštvoma SK Viktorije iz Zagreba in SK Celjem. Vojaški team 30. pp. . SK Celje. V torok popoldne je bila nn Glaziji v okviru proslav polkovno slavi :)!> pešpolka prijateljska nogometna tekma med voj len mom 39. pp. in kombiniranim moštvom SK iv,:n. Zmagal je vojnftki tenin z 2:1 (1:0) Tekma je pokn/ala, dn so nahaja med moštvom M. pip. mnogo zelo doluil nogometašev. Teniško drž. prvenstvo. V nedeljo je bila na igrišču pri protestantovski cerkvi tenis tekma za drž. prvenstvo v drugem kolu med SK Ilirijo iz Ljubljane in SM Celje. Od vsakega kluba so nastopili 4 gospodje in 2 dami. Skupaj je bilo odigranih za gospode 4 singl partij in 1 double, ravno toliko za dame. Tekma je bila zelo poučljiva, zmago Ljubljančanov je bilo pričakovati že v naprej. Rezultat je 9 : 1 za SK Ilirijo. — Rezultati: Singl gospodje: Šivic—Honigtnann 6 : 2, 6 : 1; Truden —Woschnagg 6 : 4, 6 : 1; Dacar—dr.Lichtenegger 6 : 4, 6 : 1; Banko—Steinbock 6 : 3, 6 : 0. — Singl dame: Ravnikar—Westen II. 8 : 6, 6 : 4; Ravnikar—Parih 6 : 3, 6 : 1; Dačar—Westen 3 : 6, 1 : 6; Dacar—Parin 3 : 6, 6 : 3, 6: 2. — Double gospodje: Šivic, Truden—Woschnagg, 116-nigmann 6 : 4, 6 : 2. — Double dame: Ravnikar, Dacar—:Westen, Parin 9 : 7, 6 : 4. * Mladika—Korotan. SK Mladika, ki je v nedeljr odnesla lopo zmago mul SK Svobodo, se danes ob ln na svoje-m igrišču ua Kodeljevem sreča ,s SK Knrotnnnin. Ker bo vstopnina nizka, bo prihitelo gledat lo zanimivo tekmo gotovo precej prijateljev športa. Sestanek lahkoatlctskcua odbora bo v petek lil. maju ob 8 zvečer v hotelu Evropa. Na Ljubljanskem spomladanskem velesejmu so razstavljeni tudi sloviti radio aparati svetovne znamke ICH&PIl in to najnovejSi modeli WELTSUPER 35 BADEN BALI 35 Ojačevalne naprave za velike prostore, gostilne itd. Tovarna želi priti v direktno zvezo z občinstvom in zato nudi za časa velesejma svoje aparate po Izredno ugodnih cenah. — Izkoristile torej izredno In ugodno priliko za nabavo radio prejemnika slovite znamke SCHAUB 1 G.S@IH1AUH Apparatebauges m.b.H., Pforzheim (Schwarzwald) Generalni zastopnik za Jugoslavijo: Ing. KORNEL FRIEDMANN, ZAGREB, ul. barona Jelačiča br. 1 za časa Ljubljanskega velesejma v paviljonu M naravnost od glavnega vhoda RUttttfJGV Sffl dohrolnih človeštva Srnjak Jaka lovca. S prvim junijem se pri nas odpre lov na srnjaka, nad katerega se pripravljajo lovci, da ca dobe z zalazom, čakanjem ali piskom. Avtomobilske dirke v Berlinu. Spredaj na levi Stock (ki je prišel 4.), na desni sloviti Caracciola, za njim na levi Fagioli, ki je bil pozneje prvi, na desni Barzi, ki je prišel na cilj tretji. — Zadaj Brauhitsh, Chiron, Dreyfuss. Pred 30 leti Bitka pri Cušimi večje znanstveno popotovanje. Njegova žena je uvidela, kaj moža veseli. Zato je iz svojih skromnih gospodinjskih prihrankov v nekaj letih privarčevala toliko, da je možu za rojstni dan kupila lep mikroskop, skozi katerega je potem mož opazoval malo živalice v kapljici vode. Kmalu potem je v njegovem okrožju nastala živinska kuga, ki je pobrala mnogo živine. Kot okrožni fizik je hodil po hlevih in študiral bolezen, ki je bila vranični prisad. Nekoč je prinesel domov ko« vranice, katero je izrezal iz crknjene živali. Koščke te vranice je začel študirati pod svojim mikroskopom in tako odkril bacil v r a n i č -n e g a prisada. To delo je neumorno nadaljeval. Ko je končno stopil v javnost s svojim odkritjem o vraničnem prisadu, so mu strokovnjaki od vseh strani nasprotovali. Vendar mu je to odkritje toliko pomagalo, da je napredoval za mestnega fizika v Vra-tislavi (Breslau). Tu je našel bacil teta-nusa. S tem je postal slaven in bil vkljub protestom strokovnjakov 1. 1880 poklican v nemški zdravstveni urad v Berlin. V tej službi se je ves posvetil proučevanju jetike. Dne 24. marca 1882 je že naznanil, da je odkril bacil jetike. Poslej je študiral, kako bi to bolezen omejil in ljudi obvaroval. Iznašel je serum za cepljenje proti jetiki. Ta serum — tuberkulin — pa se ni obnesel, kakor je svet pričakoval. Saj je je-tika socialna bolezen, ki izvira predvsem iz neurejenega življenja, stradanja, slabih stanovanj, prevelikih naporov, slabega zraka itd. Teh nadlog pa tuberkulin ne odpravi, kakor bacil tuberkuloze ne dela jetike, ampak jo delajo razmere. Vendar moramo tudi za ta razkritja Kochu biti hvaležni. Ko je bil že od vseh slavljen, se je udeležil znanstvene ekspedieije v Indijo, kjer je proučeval kolero, ki je tam razsajala. Posrečilo se mu je, da je odkril bacil kolere ter nekaj let pozneje v Afriki bacil spalne bolezni. Zdravniki vsega sveta so poslej hiteli v Berlin poslušat Roberta Kocha, ki je predaval svoj nauk o bakteriologiji. Ko je bil odkrit bacil legarja in bacil davi c e, so kmalu našli tudi serum proti tem boleznim. Tako je sin revnega rudarja v teku svojega življenja, dasi so mu tedanji strokovnjaki delali vsemogoče ovire, postal velik v službi trpečega človeka. V svojem napornem znanstvenem delovanju je izgubil svoje zdravje in L 1910 ga je zadela srčna kap. Kraljevska novoporočenca na Danskem. Po svatovščini v Stockholmu je danski prestolonaslednik Frederik na krovu danske vojne ladje pripeljal svojo ženo princezo Ingrido v Kodanj. Na sliki: Danski kralj Kristijan pelje svojo sinabo z ladje na kopno; za njima ženin princ Frederik. Dne 28. maja je preteklo 30 let od tiste znamenite pomorske bitke pri Čušimi, v kateri so Japonci popolnoma razbili rusko baltiško brodovje, ki je iz Baltiškega morja okrog vse Evrope, Afrike in Azije plulo v vzhodno Azijo ondotnemu ruskemu brodovju na pomoč. Ruski častnik, ki je kot 28 letni nadporočnik v ruski mornarici tedaj bil v bitki, popisuje rusko nesrečo takole: Vtisi tistih dogodkov so bili tako veliki, da jih še danes vkljub poznejšim doživljajem v miru, v vojski in v revoluciji še vedno tako živo imam pred očmi, da jih kar vidim. Od 36 ruskih ladij, ki so pod zastavo sv. Andreja priplule v ožino Čušime, je le ena srečno prišla v Vladivostok. Vse druge, izvzemši nekaj lahkih križark in transportnih ladij, ki so se rešile v nevtralna pristanišča, je razdejal sovražnikov topniški ogenj ali pa njegovi torpedi. Kako je bila taka nesreča mogoča? Rusko brodovje je imelo dobro vzgojene častnike in dobro izvežbano ter disciplinirano moštvo. Katastrofo pa je v prvi vrati povzročila ne-resnicoljubnost merodajnih mornariških šefov. Ti carju niso hoteli povedati, da je nesmiselno v Baltiškem morju pobrati vse vojne ladje ter jih organizirati v enotno brodovje, ki nikdar ne bi moglo enotno nastopati, saj so bile vmes moderne in zastarele iadje, katere so morale potem 6 mesecev pluti okrog sveta ter se med potjo niso mogle ustaviti v nobeni luki. Javno mnenje je tedaj kajpada zahtevalo, naj se postavi proti Japoncem vsak mornariški top, naj bo že star ali nov. Car, ki je bil razočaran zaradi neuspehov svoje armade, je le prerad verjel neresničnim poročilom svojih svetovalcev, češ, da bo mornarica bolje naredila kakor pa armada. In nikogar ni bilo, ki bi mu kaj nasprotnega dokazal. Usodno je pač bilo pomanjkanje poguma povedati resnico. Pa ni bilo niti težko povedati resnico v tej obliki: ali je mogoče, da bi mnogo modernejše in urnejše japonsko brodovje priplulo v Baltiško morje in se tu z uspehom pomerilo z ruskim? Čisto gotovo bi moral vsakdo na to vprašanje odgovoriti, da bi bili v tem slučaju Japonci tepeni. Kakor že povedano, so se hitrejše moderne ruske oklopnice morale držati starejših in počasnejših ladij. Zaradi tega je vse rusko brodovje tako počasi plulo. To je tudi med bitko bilo za Ruse usodno. Vrhutega so vse ruske ladje že od doma vse strelivo vozile s seboj. Ker je bilo na vsaki ladji toliko streliva, zato vseh 6 mesecev niso smeli imeti strelnih vaj. Staro strelivo se je med potjo v silni vročini deloma tudi pokvarilo. Tako eo v bitki ruske ladje slabše zadevale. Ce so pa zadele, pa ruske granate dostikrat niso eksplodirale, in Japonci od tega streljanja niso imeli veliko škode. Poleg tega so ruske oklopnice morale zaloge premoga voziti kar s seboj. Naložile so tolike zaloge, boječ se, Dne 27. maja je minilo 25 let, odkar je nmrl znameniti nemški učenjak dr. Robert Koch. Ta mož je v teku svojega znanstvenega delovanja odkril bacile raznih kužnih bolezni, med njimi tudi bacil jetike. Robert Koch se je rodil 11. decembra 1843 v Klaustalu v Harzi na Nemškem. Bil je tretji med 11 sinovi in 2 hčerami stare rudarske rodovine. Ko je končal šole, se je udeležil francoske vojske 1. 1870/71 ter nato postal podeželski zdravnik na Poznanjskem med Poljaki. Kot dijak je študiral v precej skromnih razmerah in se tudi pri učenju ni odlikoval, čeprav je za naravoslovje imel nekaj več smisla kakor pa za druge predmete, ki ga niso prav nič zanimali. Znal je lepo pripovedovati in je imel zelo dober spomin. Zaradi tega se je mladi Koch po maturi odločil, da pojde študirat filozofijo, da postane profesor. Ta služba je staršem očividno najbolj ugajala. Toda po enem letu študija je Koch obesil filologijo na klin in šel študirat medicino. Tako je postal zdravnik v zapuščenih poznan jskih vaseh. L. 1872 je bil imenovan za okrožnega fizika v kraju Wolstein. Kot zdravnik se je zgodaj oženil in kmalu dobil enega otroka. Kot tak je v zdravniški praksi hodil po kmetskih hišah in zdravil ljudi. Po- | leg tega ga je pa vedno nekaj vleklo, da bi naravo bolj proučeval in popotoval. A služba podeželskega zdravnika je premalo nesla, da bi si mogel privoščiti kako Skrivnostna eksplozija da ne bi premoga zmanjkalo, da so bile ladje zaradi tega pretežke in zato tudi počasnejše. Japonci pa so se za ta sprejem blizu svoje domovine 6 mesecev pripravljali, kakor na domačem vežbališču. Imeli so dobro mu-nicijo in v teku 6 mesecev so razdalje tako dobro izmerili, da je vsaka njihova granata zadela in eksplodirala. Vse njihove ladje so bile pred bitko docela popravljene, tako da so 27. maja priplule pred Ruse, kakor bi prišle na parado. Take so drugi dan tudi zapustile bojišče, ne da bi bila katera utrpela kako posebno škodo. Ker sem bil sredi bojne črte, sem na 300 do 500 metrov daleč videl, kako so se potopile tri najmočnejše naše oklopnice »Aleksander III.«, »Borodino« in »Osljablja«. Vse tri so se potopile, z zadnjima dvema je utonilo tudi vse moštvo. Prva se je potopila »Osljablja«. Nikdar v svojem življenju ne bom pozabil te strašne slike. Pripluli smo čisto blizu ob tej potapljajoči se oklopnici. Nekaj sto mož se je gnetlo na krovu. Niso vedeli, kje naj pričakujejo pomoči. V to stisnjeno človeško gnečo pa so neprestano padale japonske granate in trgale človeška trupla. Vsa desna stran je bila že pod vodo. Naenkrat pa se je vse moštvo zagnalo v vodo. Nekateri so se ob ladji razbili in z zlomljenimi udi potopili. V vodi je nastala strašna zmeda potapljajo-čih se ljurli, ki so klicali na pomoč in drug drugega vlekli v globočino. V ta vrvež pa se vedno znova udarjale japonske granate. Čez nekaj sekund je »Osljablja« izginila. Ze 30 let počivajo na dnu japonskega morja v tej bitki potopljene ruske vojne ladje. Tam počivajo moji tovariši, ki so umrli za Rusijo in njeno čast. Niso bili oni krivi, da jim ni bilo dano s svojimi žrtvami priboriti domovini boljše bodočnosti. Svoje spoštovanje hrabremu ruskemu nasprotniku je izkazal japonski sovražnik s tem, da je tistim ruskim mornarjem, ki so ostali živi in so prišli v ujetništvo, vrnil njihovo orožje. »Halo, halo! Adolf, ali slišiš? Le pridi veni Eksekutor je že odšel!« Pariška policija sedaj z vso vnemo išče eločinsko tolpo, ki je razpečavala mamljive strupe, katere je izdelovala v neki vili, kar je prišlo na dan, ko je ta vila radi eksplozije zgorela. Pred nekaj dnevi je v mestnem delu okrog »Slavoloka zmage« eksplodirala neka vila, ki je bila last Georgesa Cheba iz Tunisa, kateri je izdeloval filme. Ta vila je bila v hipu v plamenu. Gasilci so od vseh strani prihiteli na pomoč, toda rešiti ni bilo mogoče nič. Šele, ko je razdejana vila skoro pogorela, so začeli raziskavati, kaj bi bilo povzročilo eksplozijo. Spočetka so mislili, da je morda eksplodiral plin, ki je uhajal iz kake cevi. Toda kmalu so našli nekaj drugega, kar je zelo zanimalo kriminalno policijo. Pod zemljo pod razdejano vilo so našli skriven laboratorij. V njem je bilo polno kemikalij in preparatov ter več modernih strojev. Jasno je bilo, da so v tem laboratoriju še delali do tistega trenotka, ko se je zgodila eksplozija. Končno so našli velike množine belega praška, katerega spočetka niso mogli spoznati. Medtem je policija zaslišala več ljudi, ki so ob času eksplozije bili blizu vile. Ti so policiji povedali, da so videli takoj po eksploziji dva moži, ki sta vsa krvava bežala iz vile, sedla v avto in izginila. Ker so ljudje oba neznanca dobro opisali, je policija kmalu ugotovila, kdo sta, vendar ju še niso našli. Našli pa tudi niso lastnika vile. Kamiona analiza skrivnostnega belega praška je dognala, da je močan omamljiv strup. Na ta način je policija kmalu prišla na sled široko razpredeni organizaciji trgovcev z mamljivimi strupi. Ali pa je lastnik vile bil tudi član te tolpe, se ne ve. Vsekakor je mogoče, da je postal žrtev te zločinske tolpe in da je v svoji vili zgorel. 8*13 m daleč skočil! Zamorski dijak Jese Owena v Ameriki je skočil 8.13 m daleč ter s tem dosedanji svetovni rekord zboljšal za 15 cm. 9o izredno znifanif) cena}) pohromana Kolesa ..tiRlTZNER in „ADLER _ na|bol|$l šivalni strogi JIDIIR ln ..GRITZNER Josip PlllLlNC, LinMiano blizu Prešernovega Pouk v umetnem ve- spomenika (za vodo) , V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1—; ženltovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 250. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. IBB! Zaposlitev želi čez dan starejša oseba, zanesljiva, vešča boljše meščanske kuhe, hišnega dela in pranja. Ponudbe upravi »SI.« pod »Delo« št. 6153. (a) Dobra šivilja za vsako delo - gre šivat na dom. Toman. Gosposka ulica 4-1. desno.. (a) MBMB Gospodična inteligentna, dobro izvež-bana v kuhi in gospodinjstvu, išče nameščenje v kopališču, zdravilišču ali boljšem hotelu. Ponudbe upravi »SI.« pod »Dobra spričevala« št. 6159, (a) Dekle s kmetijskim gospodinjskim tečajem, ki je služila pri finih družinah in zna dobro kuhati meščansko hrano - išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. (a) Pek s svojo koncesijo — išče službo. Dopise upr. »$1.« pod »Koncesija« 6101. (a) Službo sluge aH inkasanta z večletnimi spričevali iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6170. (a) Šofer ki bi opravljal vsako delo. vešč sobarskih ter poljskih del, želi k tovornemu ali osebnemu avtu. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod Marljiv nekadilec« št. 6185. (a) Šiviljsko pomočnico sprejmem takoj. Gorjanc, Nunska ulica 3-1. (b) t. večletnimi spričevali, veščega vrtnarstva in samostojnega dela na vrtu, sprejme Vlado Radan — Zagreb. Mihanovičeva ulica 14. Vrtnarja za oskrbovanje vrta — sprejme Škopek, Aškerčeva ulica 5. (b) Dekle Štajerka z fetnimi spričevali, resna in solidna, ki zna kuhati, se sprejme, r— Pisati na: Čabrian, Varaždinske Toplice. (b) Sedlarski pomočnik z mojstrskim izpitom, ki je zmožen samostojno voditi podružnico, se sprejme. Samo pismene ponudbe je poslati na Zadružni dom v Slovenjgradcu. (b) Lakirar. pomočnika in vajenca takoj sprejmem. Šuštaršič, Franko-panska ulica 21 — Ljubljana. (b) Strežnico srednjih let krepko in izvežbano — k hromi stari dami in za domača dela sprejme takoj Jos. Srebre, Brežice. Ponudbe pismeno. (b) Fotografinjo mlajšo moč, išče za takoj večje podjetje za izdelavo amaterskih del. Ponudbe z navedbo plače, dosedanje zaposlitve ter svoje-ročno izdelane slike pod šifro »Fotografinja« 6191 upravi »Slovenca« Maribor, Celie, Liubljana. (b) Najve(ja zaloga damskih, dekliških in otroških poletnih oblek v L)ubl|ani |e brezdvonino pri Sv. 9etra cesta štev. 29 9. J. Soričar, in sicer se Vam nudi: Moderna perilna obleka že od . . . Din 55"— neprei Boljše iz ripsa, krepa, poplina od . „88" — Najmodernejše iz raznih modnih artiklov od „ 120"— , Velika izbira športnih in modnih kril in bluz, rujave in črne halje, damske predpasn!kc od priprostih do najfinejših, igralne oblekce, bele oblekce za birmanke i. t. d. Lastni izdelki. Prvovrsten kroj. Fina izdelava. — Oglejte si naše izložbe kakor tudi zalogo brezobvezno. Jazz-band kvartet ali kvintet, študentje, se sprejme za julij in avgust na morje. Oskrba in stanovanje prosto. Ponudbe z natančnimi navedbami je poslati na direkcijo hotela Sudetija, Omišalj, otok Krk, Jugoslavija. (z) Davčne zadeve, pritožbe, kontrola vplačil, informacije: »Davčna poslovalnica«, Ljubljana — Miklošičeva 7/II. (d) V polni vrednosti prevzamemo hran knjižice »Kmetske posojilnice« (večje vloge) proti varni vknjižbi, obrestovanju in mesečnemu odplačilu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Industrija« 5934. (d) Tam doli na Dolenjskem je naprodaj lična nova vila, obdana s tisoči žlahtne trte, travnikom, gozdom ob glavni cesti Mokronog— Šmarjeta, za smešno ceno 120.000 Din v knjižicah Kmetske ali Ljudske ali Mestne ljubljanske. Sijajna priložnost — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10 Pismeni odgovor 3 Din. fd) Vlož. bančne knjižice kupujemo in prodajamo po najboljšem tečaju in izplačujemo takoj v gotovini. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6—II. Tel. int. 38-38. Naročila z dežele izvršujemo najtoč-nejše. — Vse informacije brezplačno. (d) V polni vrednosti prevzamemo hran. knjižice Mestne hranilnice ljubljanske (večje vloge) proti vknjižbi na prvem mestu visokovrednega objekta, obrestovanju in mesečnemu odplačilu. Ponudbe na upravo »Slov,« pod »Tovarna« 5935. (d) Kupim knjižice vseli denarnih zavodov po najvišji ceni. Sporočite zavod, znesek in ceno upravi »Slovenca« pod Vsaka vloga« št. 6207. (d) 295.000 Din knjigo Mestne hranilnice ljubljanske prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Najvišji ponudnik« št. 6206. (d) Posojila na vložne kniižice dale Slovenska banka Liubliana Krekov tre 10 Občina Rudnik pri Ljubljani potrebuje 100.000 Din posojila za dobo 5 let za dograditev šole. Do 20.000 Din v- poštev tudi knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske. Občina je brez dolga. — Davčna osnova 74.400 Din. (d) Hranilne knjižice Mestne hranilnice Kamnik kupimo proti takojšnji gotovini. Ponudite ceno in znesek upravi »Slovenca« pod »Industrija« 6204. (d) Vlagatelji, pristopite v zaščito lastnih interesov k Društvu za zaščito vlagateljev«, Lj-ibljana — Miklošičeva 7/II. (d) Mlad uradnik želi poročiti do 23 let staro gospodično. Slika za-željena. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Simpatična« št. 6158. (ž) Letovišče vsa oskrba v neki graščini. - Vpraša se: Moravče, poštno ležeče. (L) Pogreša se od 25. dec. 1. 1934 Anton Preklet iz Praprotnega, Sv, Primož nad Kamnikom. - Kdor bi kaj vedel o njem, nai sporoči proti nagradi 500 Din na naslov Marija Preklet, Praprotno pri Sv. Primožu št. 2, p. Kamnik. (e) »Fiat« 501 z novo limuzino in nove gume poceni prodam ali zamenjam za blago. — Rojina, Šiška 50. ({) »Fiat« avto 509 generalno popravljen, prodam proli vložni knjižici vsakega denarnega zavoda. Ponudbe na: »Reflex«; Maribor, Vojašniška 8. (fl Prilika! ■ Ford«, tovorni, 2 tonski, 15.000 Din, nadalje prvovrstne limuzine »Essex«, -Peugeot« 201 in 301, Pontiac«, »Steyer«. »Ad-ler« 6 sedežna ter več drugih proda po nizkih cerialf Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva U. (f) Dvosobno stanovanje oddam s 1. junijem. Vr-hovčeva ulica 12. (č) S 1. julijem oddani v I. nad. stanovanje dveh sob, kopalnice in vseh pri-tiklin ter dveh balkonov. Dunajska cesta, poleg jes-harne »Produkta«. Ivan Figar. (č) Pozor! V najem oddam gostilniško kuhinjo pod zelo ugodnimi pogoji, dobro izvežbani kuharici z daljšimi spričevali. Starost 30—45 let. Gostilna na prometnem kraju. Pismene ponudbe upravi Slov.« pod »Kavcija 600—1000 Din« št. 6151. (n) Košnja prva in druga, se odda. Drenikov vrh 1, Ljubljana. po naivišjib cenah CERNE, luvelir, Liub ana \X'olfova ulioa št. 3. Entel - ažur - plise izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukel. (t) Trgovina v industrijskem kraju, ob prometni cesti, se odda v najem. Cenjene ponudbe pod »Lepa prilika 6178 podružnici Slovenca' Jesenice. (n) Pozor dame in gospodje! Brez reklame in obečanja gre vsak človek tja, kjer ga dobro postrežejo. Zalo nudim za evharistični kongres in za birmo trajne kodre, ondulacije s prvovrstnim preparatom, z garancijo — samo brivski salon Knez, Delavska zbornica, Maribor, Sodna 9. IKEI Izpod vrednost, cene prodam še nerabljeno spalno opremo. — Rozi Hafner, Slapničarjeva ulica št. 5, Moste. (š) iGSSBISEl Gospodin e! Miki! ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodaiam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Stanko rionancic železnina, Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. Ijublianske. Izredno dobra in cenena oblačila, moš ko perilo itd — kupite najbolje pri Preskeriu Sv Petra cesta 14. Kose Vila v Ljubljani blizu cerkve sv. Jožefa, 9 sob, veranda, 1200 m-vrta - naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št 613!. (p) Veleposestvo arondirano, v zelo ugodni legi, z mrtvim in živim inventarjem, naprodai. -F.esni reflektanti naj vprašajo v upravi »Slovenca-; pod št. 6133. (p) Stavbno parcelo 600 m2, na lepem kraju za Bežigradom, prodam. Peščena tla. solnčna lega. i Vpraša se: Podmilščakova ' ulica 11. (p)! Tristanovanjska hiša nova, periferija Ljubljane, blizu tramvaja — ugodno naprodaj. — Hiše, vile, parcele, posestva, mline, žage, gostilne, pekarne itd. —. prodaja in kupuje. Realijetna pisarna, Ljubljana, Wo1fova 1. (p) garantirane, najboljše vrste, srpe. brusne kamne, portland cement, Wecko-ve kozarce za vkuhavanje sadja — kupujte pri JOS. JAGODIC, Celje Glavni trg, Gubčeva ulica Elektromotorji novi in rabljeni, za vse napetosti, vedno v veliki izberi na prodaj. Lastna delavnica za previjanje iil popravljanje dinain, avto-dinam. elektromotorjev ler vseh električnih aparatov, instalacije za luč in pogon. Franjo Perčinlič, elektro-podietje, Ljubljana, Go-spošvetska 16. Telef. 23-71. Lepo posestvo majhno, z novo hišo, ob žel, postaji, naprodaj za 28.000 Din. - Smid, Draža-vas, pošta Loče. (p) Dvodružinska hišica z vsemi pritiklinami ter vrtom in njivo, na zelo lepi točki v trgu na bivšem Spod. Štajerskem -naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6171. (p) Parcela 500 do 700 m2, ugodno naprodaj. - Poizve se na Ižanski cesti 18, pri Pleš-ko. (p) Pozor peki! Prodam parcelo za zidavo pekarne, v mestu, ob glav ni cesti, z dobrim prome tom. Ugodni plačilni po goji. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6167. Dobro naloži denar, kdor kupi enonadstropno hišo z zemljiščem in hlevom v Radomlju. Vselitev in košnja takoj. Pojasnila daje Pogačar, Kamnik 22. I Pozor trgovci! Prvovrsten mlin v Potisju (Bačka) sprejema v mle-tev pšenico pod najugod-nr |5lmi nnrfni! Pnlocnjla daje Ivrdka Niklsbach.r & Smrkolj v Ljubljani, (r) Gostilno z vrtom v industrijskem kraju prodam. — Vprašati upravo »Slovenca« pod »Donosno« št. 6179. (p) Posestvo 12 oralov, nova hiša, v bližini večjega industrijskega središča Dolenjske, naprodaj za 220.000 Din proti gotovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6189. (p) Hiša na deželi primerna za vsakega upokojenca, ob državni cesti, sadonosnik, zelenjadni vrt, sc za 70.000 Din proda. Od tega 30.000 hipoteke Mariborske Mestne hranilnice. Vprašali: Saria, Maribor — Gosposvetska 13-_(p) Pozor upokojenci! Nova hiša z 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami in njivo se odda ugodno v najem v Šmarjeti pri Celju. Naslov v upravi »Slovenca« Celje. (p) PBEMOG D2VA IN Karbo paketi m———a—— i»ri Schumi Dolenjska cesta Telefon štev 2951 Seno, steljo v košnji ccno oddam pod Rožnikom. Naslov v upravi Slovenca« št. 6187. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi naiugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Liubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Posnemalnike brzoparilnike - na obroi- no odplačilo pri •Tehna* v Ljubljani, Mestni trg 25. Sprejemamo potnike! (1) Kosilnice »Deering« vse sestavne dele zanje io druge poljedelske stroje dobite v železnini Fr. Slu-pica, Ljubljana, Gosjio-svetska cesta 1. (1) Belega krompirja več vagonov nudim. — Ekonom, Zagreb, Kaplol br. 3. (1) Za birmo! la potovanje! Ročne torbice, listnice, aktovke, denarnice, kov-čeke, nahrbtnike, nogometne žoge itd. pripo roča v veliki izbiri in po zmernih cenah IVAN KRAVO* Teieion 2207 • Maribor Aleksandroma cesta 13. Pozor kolesarit! j Za časa vclesejma dobite kolesa i po znižani ceni od 950 Din naprej pri tvrdki Pepi Krmetj j Zg. Šiška, Celovška c. 115 j Košnja sena in otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove pod dolenjskim kolodvorom in nad »Zelenim hribom« — se odda. — Pogoji so na vpogled pri hišniku ODD v Wolfovi ulici št. 12 in na Dolenjski cesti št. 23. Motor Kotači! Najnoviji modeli stižu koncem mjeseca maja. Zastrupstvo Motor Kota-ča BSA Zastupstvo Pli-novnika (Vergazera) Amal, Arfiac, Binks, BB. Zastupstvo Lucas Limitet Magneta, Dinama, Dinamo-magneta, Akumulatora, Svetiljka; rezervni dije-lovi uvijek na skladištu, Ivan Štrban, Zagreb, Ilica 164._(1) Vrtne stole zložljive, po 20 in 22 Din, proda T r i b u č , Glince, Tržaška 6, telefon 26-05. Velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri »Škofu« Ljubljana Betonsko in drugo železo vsakovrstno pločevino, trboveljski cement, k-ov-no lepenko, štukaturno trsje, žico, mrežo za ograje, stavbno okovje, orodja in vso železnino — ima najceneje na zalogi Fr. Stupica, zaloga poljedelskih strojev, nakup .starega železa in drugih kovin zaloga smodnika i. t. d., Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Ti n^kove in Tončkove p ri«o < I e 43. Tinček in Tonček kot krotilca zveri. Rečeno ----- storjeno. Da bi si rilo, sta ji začela streči z najboljšimi jeomi, m sta jtn imela v svoji shrambi. Gorila je postajala čedalje krotkejša. Dečka sta kmalu počenjala z njo, kar sla bolela. i bi si čimprej priborila naklonjenost go-najboljšimi jedrni, ki sta jih imela v svoji Hiša lip nnela ~ t • .ir. - ii(ip!oua|. - Limbuš-Pekere šl. 94 pri Mariboru. (p) Tonček se je za trenutek odstranil iz kolibe, da bi pogledal čc je zunaj vse v redu. Nenadoma pa je s presunljivim krikom pritekel nazaj: * Krokodil! Krokodil! Rešimo se!« Tinček in gorila, ki sta prijateljsko sedela sredi kolibe, sta se /begano ozna. Obraz gorile, ki je tul pravkar 5e ve.s prijazpn in dobrodušen, je ob pogledu na krokodila postal v hipu ves besen in grozeč. Mr. JHHMMI Najprijetnejše letovišče na morjn nudi Hote I VILA LUCIJA Aleksandrovo, na otoku Krha * Penslon od 50 Din naprej (vse takse vštete).! Sezona od 1. maja do 30. septembra. > Restavracijska terasa nad samim morjem.« Hotel je last renomirane slovenske tvrdke.' Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ali pa pri direkciji hotela. Usodno kupiš: barve (suhe in oljnate), emajl lak, firnež, terpentin, zidarske, pleskarske in umetniške čopiče, umetniške oljnate barve v tubab ter vse v to stroko spadajoče predmete. Poseben oddelek pariumeriie pri Franz Draso, Ljubljana, Stari trjj št 1L — Telefon 20-45. Izvanredno dober HRUŠOUEC in JABOLČNIK večjo množino, ima nO prodat Podružnica Kmet. družbe Št. IIj v Slov. goricah. Oddaja tudi v manjših količinah. — Pojasnila daje: FRANJO THALER, načelnik. ZNIŽANE CENE dvokoles, otročkih, > igračnih, invalidskih vožičkov, prevoznih trioikljev, motorjev, šivalnih strojev. — Ceniki franko! ^TRIBUNA" F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vončkov. Ljubljana. Karlovška cesta 4. Bogoljub" mesec junij je ravnokar izšel. Ako še niste naročeni na ta list, zahtevajte ga na ogled od uprave v Ljubljani. Postrežejo Vam lahko še z vsemi letošnjimi številkami. Že pregled ene same številke Vas bo prepričal, da je Bogoljub" najlepši slovenski nabojni mesečnik! Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Teleiooska številka 3030. Dolores Vieser 40 PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duie Zerjavka temni bolj in bolj. Goreč zglavnik se razsuje, da skoraj bolestno jekne, in Ivan dvigne vroče obličje. Oči mu zro vročično v temni svit in ne vidijo ničesar. Plamenček zaplapola in ga zdrami iz njegovih misli. Tedaj zagleda sredi žerjavice čok: videti je kakor srce, polno ran, ki iz njih sukljajo plameni. Jezus! Nekoč je videl v neki kapeli v Franciji podobo. Bilo je naslikano prebodeno srce; ogenj je švigal iz njega, trnje ga je ovijalo. Ivan je stal pred podobo in vprašal očeta, kaj pomeni. Oče je rekel: Srce je ljubezen, ogenj hrepenenje in trnje trpljenje. Slikajo zdaj večkrat tako, ker nas je Gospod Jezus tako ljubil. >In t d k o ljubezen ti hočem vračati jaz, ljubiti te s srcem, ki je vse polno ljubezni in hrepenenja, in s teboj hočem trpeti sleherni dan in slednjo uro — da mi boš lahko verjel, da te imam tako rad, tako, tako rad, kakor nič drugega ne na svetu !< Da — trpeti — trpeti! Zazdi se mu, kakor da ni na zemlji nobene besede, ki bi zvenela tako blaženo in bi imela v sebi tako sladko moč. Veličastna mirnost mu napne vso voljo; skoči kvišku, kakor da mu je treba iti v boj, in zazdi se mu, kakor da mu leži zdaj življenje v rokah jasno in razločno, da bi ga lahko otipal, kakor lepo uglašene gosli in mu je treba samo potegniti z lokom in zadonela bo pred večno Ljubeznijo prelepa, presijajna in presilna ljubezenska pesem kristjana. Saj, ljubiti in trpeti od davi do drevi, vse radostno žrtvo- vati in nič ne meriti, dokler ne ostane človeku nič več, razen golega življenja, in to —- o Bog — je vendar v vseh časih porajalo mučence! Visoko zravnan in žareč stoji Ivan. Vlije se nanj kakor ognjena pršavica misel na tisoč in tisoč možnosti, da bi kaj žrtvoval, možnosti, ki jih prej ni videl, in kar preobvladajo ga načrti junaštva, ki je doslej stalo pred njim kakor jutranja megla in ki naj postane zdaj njegova last, njegov smoter. Da trpeti! Našel je ključ! Ne boji se. Življenje se mu bo použivalo v ognju in bolesti — kaj zato? Nakazo, ki se je drugi boje, hoče hrepeneč objeti in si jo pritisniti na srce, dokler se ne zdrobi ta posoda in ne doseže blaženstva vseh blaženstev! O ljubezen, ljubezen! Zdaj te imam! Jezus, zdaj me vzemi k sebi gori na križ, da tebi na ljubo odmrjem vsemu, kar nisi ti sam. Zdaj bo živela sleherna beseda, slednja pesem! Zdaj niso več samo pobožni obrazci, ki bi jih le napol razumel, zdaj so ogenj in dejanje! Zdaj pride življenje, to življenje! Veter tuli in žerjavka pokljaje umira. V nočno ti-hoto plane jasen, blažen vzklik: iz mladih prsi prihaja, ki svoje moči in blaženosti ne morejo več zaklepati vase — moralo bi jih sicer raznesti. Božiči so prinesli dokaj snega in mraz je zaprl ljudi v hiše. Mestece gleda kaj zaspano. Krojačevega sinčka, deset let starega, so pokopali. Bil je kaj bistra glavica, uren, majhen fantek in povrh tega strumen ministrant. Šolski tovariši so ga spremili k zadnjemu počitku in se potem tiho razšli po zasneženih potih domov. Najbolj tiho je šel dolgi Nace. Nesel je črni križ in imel roke vse modre; obledeli plašč z zlatimi našivi je plahutal okrog njega. Sicer je nosil križ plavolasi Jožek. Zdaj leži že sam v trdo zmrzli zemlji. Tako je premišljal Nace in nato namignil Ivanu, rekoč: >Na, nesi svetilnico in kotliček z mrtvašnico. Jaz moram še v žagrad.« Ivan mu vzame žalostno, a vendar tolažilno orodje in ga oprezno nese v mrtvašnico pod lipami. Skozi ozka, prišiljena okna prihaja svetloba in mraz v mali prostor, na čigar tleh leže listi suhega cvetja in kaplje rdečega voska. Rahel vonj po trohnobi visi skrivnostno pod obokom. Žalost po očetu se mu zbudi: oče bo pač že v nebesih in Ivan ne sme tožiti. — Sunkoma zaloputne za seboj težka, majna vrata in stopi za Nacetom v zakristijo. Ta pravkar obeša plašč v rjavo omaro. Ko obstoji Ivan na vratih, da bi ga počakal, se Nace okrene in živo reče: »Ti — ne bi hotel iti ministrirati namesto Joška?« »Rad,« odvrne Ivan urno in veselo. »Prav, na latinsko knjižico in se nauči na pamet!« Ivan vtakne oguljeno stvarco, ki je šla že mnogim fantičem skozi roke, v žep in srce se mu smeje. Streči pri maši! »Seveda,« meni Nace s pomilovanjem, ko gresta čez pokopališče proti Pevskemu domu, »to je malo nerodno, da boš moral najprej služiti prav od začetka kakor drugi. Pa bom že gledal, da boš urno napredoval. Za začetek te dodelim k zvonovom. Recimo — k srednjemu. Potem pa pride že kar samo po sebi, da boš moral zdaj pa zdaj priskočiti pri blagoslovu. No, tedaj boš pa že ministrant! To pa potem že vsak izprevidi, da je bolj prav, da strežeš pri maši ti kakor kak majčken frtolec, ki ne razume še ščepca latinskega.« > J <5 'rt n ^ • •H o lo • v— 3 | i d -M •»-j ni ni P W a M 0 6) •g a a s >« d "5" g o 53 «j ■ae i) 05 C o v D a •a o -tt C 0) d O S s § *—• ^ 6) o ii •o« s £ •S *? 5*8 co > jo 5 >o -3 2 S a 8 > > s <* C N U 3 a CJ a v >n O a S o a .2 » S o JS "a 3 « 5. U C«5§ Za »Jugoslovansko tiskarno« * Ljubljani: Karel Ceč, Izdajatelj: Ivan Rakovea Uredniki Viktor Cenčlč.